SELF-ologija Zbornik 9. kulturološkega simpozija Kult.co, društvo kulturologov Ljubljana, 2016 2 SELF-ologija Zbornik 9. kulturološkega simpozija Kult.co, društvo kulturologov Ljubljana, 2016 2 Založnik: Društvo kulturologov Kult.co Uvodnik Urednica: Maša Arko Avtorji: Adin Crnkić, Dr. Julija Bonai, Dr. Franc Mali, Sebastian Pepelnak, Dr. Toni Pustovrh, Vinko Drača, Dolores Trol, Faris Kočan, Barbara Meglen, Anže Ipavic, Domen Savič, Primož Mlačnik, Zala Turšič, Rok Tramšek, Tinca Lukan, Maša Arko Uvodnik: Sebastian Pepelnak Društvo kulturologov Kult.co je aprila 2016 že devetič organiziralo tradicionalni Oblikovanje in priprava za tisk: Martin Fir kulturološki simpozij, tokrat z naslovom Self-ologija. Da bi prikazali resnično pestrost Lektoriranje: študija smeri kulturologija, smo si zadali zahtevnejši podvig kot kadarkoli doslej, saj Društveno stičišče STIKS, Urška Honzak smo želeli raziskati multiaplikatibilnost in multisimbolizabilnost self-a (v slovenskem Tisk: PIN, Nives Peterka, s.p. jeziku sebstva), ki se v različnih oblikah širi skozi sociokulturno sfero Naklada: 100 izvodov poznokapitalističnega 21. stoletja. Z najmanjšo čašo smo s skupnimi močmi zajeli v rezervoar simbolnih pomenov in ponudili vsak svoje razmisleke v različnih formatih, z enim samim namenom – interpretirati svet, v katerem živimo in self-e, ki jih živimo. Zahvala vsem sodelavcem in sodelujočim pri simpoziju! Ljubljana, 2016 Eklektičnost letošnjega simpozija ni presenetljiva, saj je tudi sam self eklektičen. Naše miselne tvorbe so nekje med znanostjo, eksperimentiranjem, premišljevanjem in seveda kreativnostjo. Čar družboslovja in družboslovnih ved je ravno v tem, da družba in kultura nista neulovljiva narava, temveč sta čvrsta temelja našega samoumevnega, kapitalističnega, tehnološkega, hedonističnega, emocionalnega (in še bi lahko naštevali) vsakdanjega življenja. Posamezni avtorji prispevkov v zborniku – deloma iz vrst predavateljev kulturološkega simpozija, ki se je odvil na različnih urbanih in študijskih prizoriščih (Pritličje, Fakulteta CIP - Kataložni zapis o publikaciji za družbene vede in Živko Skvotec – Rog), deloma izbrani na dodatnem razpisu Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana emancipiranih študentskih uvidov na izbrano tematiko – so dodelili košček svojega razmišljanja v mozaik Self-ologije in tako predstavili problem, okoliščino, uvid, 316.7(082) napoved prihodnosti, razglabljanje ali razmisleke o self-u. Self-ologija, kot bi si človek 130.2(082) lahko mislil, kot pojem sam ne obstaja, je zgolj naš poskus artikulacije nečesa samoumevnega, s čimer smo vsi v kontaktu, in nekaj, kar resnično prebiva, živi v družbi KULTUROLOŠKI simpozij (9 ; 2016 ; Ljubljana) in kulturi. Self-ologija : zbornik 9. kulturološkega simpozija / [avtorji Adin Crnkić .. [et al.] ; urednica Maša Arko ; uvodnik Sebastian Pepelnak]. - Ljubljana : Letošnji simpozij je bil v duhu trka individualizma in globalizma dvojezičen (poroka Kult.co, društvo kulturologov, 2016 med slovenščino in angleščino) in tak je tudi pričujoč zbornik. Uživajte v branju! ISBN 978-961-93857-2-2 1. Gl. stv. nasl. 2. Crnkić, Adin 3. Arko, Maša, 1982- Sebastian Pepelnak 286508288 3 4 Založnik: Društvo kulturologov Kult.co Uvodnik Urednica: Maša Arko Avtorji: Adin Crnkić, Dr. Julija Bonai, Dr. Franc Mali, Sebastian Pepelnak, Dr. Toni Pustovrh, Vinko Drača, Dolores Trol, Faris Kočan, Barbara Meglen, Anže Ipavic, Domen Savič, Primož Mlačnik, Zala Turšič, Rok Tramšek, Tinca Lukan, Maša Arko Uvodnik: Sebastian Pepelnak Društvo kulturologov Kult.co je aprila 2016 že devetič organiziralo tradicionalni Oblikovanje in priprava za tisk: Martin Fir kulturološki simpozij, tokrat z naslovom Self-ologija. Da bi prikazali resnično pestrost Lektoriranje: študija smeri kulturologija, smo si zadali zahtevnejši podvig kot kadarkoli doslej, saj Društveno stičišče STIKS, Urška Honzak smo želeli raziskati multiaplikatibilnost in multisimbolizabilnost self-a (v slovenskem Tisk: PIN, Nives Peterka, s.p. jeziku sebstva), ki se v različnih oblikah širi skozi sociokulturno sfero Naklada: 100 izvodov poznokapitalističnega 21. stoletja. Z najmanjšo čašo smo s skupnimi močmi zajeli v rezervoar simbolnih pomenov in ponudili vsak svoje razmisleke v različnih formatih, z enim samim namenom – interpretirati svet, v katerem živimo in self-e, ki jih živimo. Zahvala vsem sodelavcem in sodelujočim pri simpoziju! Ljubljana, 2016 Eklektičnost letošnjega simpozija ni presenetljiva, saj je tudi sam self eklektičen. Naše miselne tvorbe so nekje med znanostjo, eksperimentiranjem, premišljevanjem in seveda kreativnostjo. Čar družboslovja in družboslovnih ved je ravno v tem, da družba in kultura nista neulovljiva narava, temveč sta čvrsta temelja našega samoumevnega, kapitalističnega, tehnološkega, hedonističnega, emocionalnega (in še bi lahko naštevali) vsakdanjega življenja. Posamezni avtorji prispevkov v zborniku – deloma iz vrst predavateljev kulturološkega simpozija, ki se je odvil na različnih urbanih in študijskih prizoriščih (Pritličje, Fakulteta CIP - Kataložni zapis o publikaciji za družbene vede in Živko Skvotec – Rog), deloma izbrani na dodatnem razpisu Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana emancipiranih študentskih uvidov na izbrano tematiko – so dodelili košček svojega razmišljanja v mozaik Self-ologije in tako predstavili problem, okoliščino, uvid, 316.7(082) napoved prihodnosti, razglabljanje ali razmisleke o self-u. Self-ologija, kot bi si človek 130.2(082) lahko mislil, kot pojem sam ne obstaja, je zgolj naš poskus artikulacije nečesa samoumevnega, s čimer smo vsi v kontaktu, in nekaj, kar resnično prebiva, živi v družbi KULTUROLOŠKI simpozij (9 ; 2016 ; Ljubljana) in kulturi. Self-ologija : zbornik 9. kulturološkega simpozija / [avtorji Adin Crnkić .. [et al.] ; urednica Maša Arko ; uvodnik Sebastian Pepelnak]. - Ljubljana : Letošnji simpozij je bil v duhu trka individualizma in globalizma dvojezičen (poroka Kult.co, društvo kulturologov, 2016 med slovenščino in angleščino) in tak je tudi pričujoč zbornik. Uživajte v branju! ISBN 978-961-93857-2-2 1. Gl. stv. nasl. 2. Crnkić, Adin 3. Arko, Maša, 1982- Sebastian Pepelnak 286508288 3 4 Kazalo PREDAVANJA Adin Crnkić Self-poiesis: samoorganizacijske perspektive človeške narave................................. 10 Dr. Julija Bonai Vloga psihologije Jaza (ego psychology) v procesih individualne in kolektivne subjektivizacije.................................................. 15 Prof. dr. Franc Mali Rekonceptualizacija »conditio humana« v transhumanističnih pogledih na svet................................................................................ 22 Sebastian Pepelnak Samo-poškodovanje kot kulturna praksa: manifestacija sproščanja tesnobe.......................................................................................... 27 Dr. Toni Pustovrh The Technological Malleability of our Selfhood.............................................................. 31 Vinko Drača Transhumanism and counter–cultural conceptions of identity in the works of Harlan Ellison and Phillip K. Dick........................................ 36 Dolores Trol The spectrum of (in)sanity: A phenomenological approach to the Self in the case of schizophrenia............... 42 Faris Kočan Self med liberalnim egalitarizmom in desnim libertarizmom: vloga samolastništva in pravičnosti..................................................................................... 49 Barbara Meglen Prikaz lokalne samouprave (self-governance) na Slovenskem................................. 62 Anže Ipavic Ali bi morali živeti v matrici?................................................................................................... 68 Domen Savič Teror selfie – mediji in terorizem v digitalni sferi........................................................... 74 PRISPEVKI Primož Mlačnik Jaz skozi čas...................................................................................................................................... 80 Zala Turšič Sam, samostojen (?) in (samo)zaposlen. Kakšen je sprejemljiv self današnjih iskalcev zaposlitve in kdo ga oblikuje?................................................................................. 87 Rok Tramšek Razmerje med posameznikom in družbenimi strukturami v družbah z neoliberalističnimi ekonomskimi ureditvami.......................................... 93 Tinca Lukan Individualizacija odgovornosti................................................................................................ 98 Maša Arko Novi v mestu: Ljubljana in (multikulturni) urbani self.......................................... 101 GALERIJA SIMPOZIJ Self-poiesis: samoorganizacijske is no alternative, ki ga je izrekla mati desnega perspektive človeške narave libertarizma (prikrit in politično korekten sinonim za neoliberalizem) Margaret Thatcher. Gre za tezo, da ni alternativ, da je človek rojen Adin Crnkić individualist, egoist in moralni sprevrženec; V delu Dialektika razsvetljenstva: filozofski človek je slab človek in njegova narava kot fragmenti sta Horkheimer in Adorno zapisala, takšna je nepopravljiva. Zanimivo je, da so da je bistvo sebstva, da temelji na gospostvu takšne interpretacije privrele na plano ob človeka nad samim sabo (Horkheimer in začetkih industrializacije oziroma konkretno Adorno 2002, 68). To gospostvo se izvaja v liberalnega kapitalizma. Edina logična razlaga imenu sebstva in praktično vključuje je, da je slaba človeška narava imanentna destrukcijo subjekta, v imenu katerega se kapitalizmu. Z drugimi besedami, bit gospostvo vzdržuje, saj tista podjarmljena kapitalizma je ontološko utemeljena na zlu. substanca, ki je potlačena in dezintegrirana Tekmovalnost je v človeku in brez njega prek samoohranitve, ni nič drugega kot »tisto kapitalizem skozi zgodovino ne bi preživel in živo« (ibid.). Torej, Horkheimer in Adorno še več: kapitalizem je zadnji stadij človeškega zapišeta, da samoohranitev uniči vse tisto, kar napredka in je logična konsekvenca lahko ohranja. Za njiju je kapitalizem usmerjen družbenega razvoja. Takšen zgodovinski k samouničenju in je paradoksno podoben determinizem je v bistvu zlahka ovrgljiv. heroju, ki ubeži žrtvovanju tako, da se Kapitalizem kot tak obstaja zgolj nekaj stoletij, samožrtvuje (ibid.). Kapitalizem je torej kar je v primerjavi z ostalimi ekonomskimi sofisticirana mašinerija, protiumnost, ki sistemi zelo kratka doba. Proizvodni procesi so človeka žene k iztrebljenju. Kot je nekoč zapisal bili pred razvojem kapitalizma radikalno Rudolf Rocker: nekdo, ki si neprestano drugačni; prvotna akumulacija je sicer prizadeva, da bi postavil vse v mehanski red, na obstajala, vendar so družbeni odnosi temeljili koncu sam postane mašina in izgubi vse na drugačnih vrednotah. Na tej točki preidemo človeške občutke (Rocker 2004, 17–18). Tu gre k t. i. levemu spektru libertarizma, torej za bit h koncu, ki ga Heidegger razčleni v socialnemu libertarizmu (za nekatere sinonim ontološki strukturi smrti. Zanj je namreč smrt za anarhizem), ki zavrača negativne percepcije bitna zmožnost, ki jo mora tubit vselej sama in nasprotno zagovarja, da človekovo naravo prevzeti (Heidegger 1997, 342). Torej »kot oblikujejo hierarhični vzorci, ki so najbolj zmožnost biti tubit ne zmore preseči možnosti izpostavljeni v kapitalizmu in državi. Kljub smrti«, zatorej glede svoje ontološke temu da so se začetniki anarhistične politične zmožnosti umiranje temelji v skrbi (Heidegger misli v 19. stoletju nagibali k pozitivnemu 1997, 344). Torej je tisti kapitalistični vrednotenju človekove narave, pa moramo mehanski red, ki si podredi človeka, vseeno izpostaviti, da se v večini primerov niso pravzaprav skrb za njega samega. Takšna ukvarjali z vprašanjem o dobri ali slabi strani, konstatacija je per analogijam z Dialektiko temveč s tem, kakšen vpliv imajo zunanji razsvetljenstva, kjer mimesis mrtvega dejavniki na delovanje same človeške narave. predstavlja posnemanje brezdušne in toge Ontološko izhodišče anarhizma so torej narave, da bi s tem dosegel samoohranitev hierarhični odnosi, ki v človeški naravi (Horkheimer in Adorno 2002, 70; 194). vzbudijo vse najslabše. Hierarhija pa je – Takšno uvodno razmišljanje je torej čeravno ne nujno – pogojena z avtoritarnimi imanentno neoliberalno-kapitalistični vzorci in odnosi, zato anarhizem vidi zatiralca formulaciji in interpretaciji sebstva. Današnja in zatiranega na isti strani medalje. epoha je prepojena s famoznim izrekom there Kapitalizem in sedaj neoliberalizem je navkljub mladosti postal gonilna sila 10 Adin Crnkić/ Politolog in doktorski kandidat na Fakulteti za družbene vede Self-poiesis: samoorganizacijske is no alternative, ki ga je izrekla mati desnega perspektive človeške narave libertarizma (prikrit in politično korekten sinonim za neoliberalizem) Margaret Thatcher. Gre za tezo, da ni alternativ, da je človek rojen Adin Crnkić individualist, egoist in moralni sprevrženec; V delu Dialektika razsvetljenstva: filozofski človek je slab človek in njegova narava kot fragmenti sta Horkheimer in Adorno zapisala, takšna je nepopravljiva. Zanimivo je, da so da je bistvo sebstva, da temelji na gospostvu takšne interpretacije privrele na plano ob človeka nad samim sabo (Horkheimer in začetkih industrializacije oziroma konkretno Adorno 2002, 68). To gospostvo se izvaja v liberalnega kapitalizma. Edina logična razlaga imenu sebstva in praktično vključuje je, da je slaba človeška narava imanentna destrukcijo subjekta, v imenu katerega se kapitalizmu. Z drugimi besedami, bit gospostvo vzdržuje, saj tista podjarmljena kapitalizma je ontološko utemeljena na zlu. substanca, ki je potlačena in dezintegrirana Tekmovalnost je v človeku in brez njega prek samoohranitve, ni nič drugega kot »tisto kapitalizem skozi zgodovino ne bi preživel in živo« (ibid.). Torej, Horkheimer in Adorno še več: kapitalizem je zadnji stadij človeškega zapišeta, da samoohranitev uniči vse tisto, kar napredka in je logična konsekvenca lahko ohranja. Za njiju je kapitalizem usmerjen družbenega razvoja. Takšen zgodovinski k samouničenju in je paradoksno podoben determinizem je v bistvu zlahka ovrgljiv. heroju, ki ubeži žrtvovanju tako, da se Kapitalizem kot tak obstaja zgolj nekaj stoletij, samožrtvuje (ibid.). Kapitalizem je torej kar je v primerjavi z ostalimi ekonomskimi sofisticirana mašinerija, protiumnost, ki sistemi zelo kratka doba. Proizvodni procesi so človeka žene k iztrebljenju. Kot je nekoč zapisal bili pred razvojem kapitalizma radikalno Rudolf Rocker: nekdo, ki si neprestano drugačni; prvotna akumulacija je sicer prizadeva, da bi postavil vse v mehanski red, na obstajala, vendar so družbeni odnosi temeljili koncu sam postane mašina in izgubi vse na drugačnih vrednotah. Na tej točki preidemo človeške občutke (Rocker 2004, 17–18). Tu gre k t. i. levemu spektru libertarizma, torej za bit h koncu, ki ga Heidegger razčleni v socialnemu libertarizmu (za nekatere sinonim ontološki strukturi smrti. Zanj je namreč smrt za anarhizem), ki zavrača negativne percepcije bitna zmožnost, ki jo mora tubit vselej sama in nasprotno zagovarja, da človekovo naravo prevzeti (Heidegger 1997, 342). Torej »kot oblikujejo hierarhični vzorci, ki so najbolj zmožnost biti tubit ne zmore preseči možnosti izpostavljeni v kapitalizmu in državi. Kljub smrti«, zatorej glede svoje ontološke temu da so se začetniki anarhistične politične zmožnosti umiranje temelji v skrbi (Heidegger misli v 19. stoletju nagibali k pozitivnemu 1997, 344). Torej je tisti kapitalistični vrednotenju človekove narave, pa moramo mehanski red, ki si podredi človeka, vseeno izpostaviti, da se v večini primerov niso pravzaprav skrb za njega samega. Takšna ukvarjali z vprašanjem o dobri ali slabi strani, konstatacija je per analogijam z Dialektiko temveč s tem, kakšen vpliv imajo zunanji razsvetljenstva, kjer mimesis mrtvega dejavniki na delovanje same človeške narave. predstavlja posnemanje brezdušne in toge Ontološko izhodišče anarhizma so torej narave, da bi s tem dosegel samoohranitev hierarhični odnosi, ki v človeški naravi (Horkheimer in Adorno 2002, 70; 194). vzbudijo vse najslabše. Hierarhija pa je – Takšno uvodno razmišljanje je torej čeravno ne nujno – pogojena z avtoritarnimi imanentno neoliberalno-kapitalistični vzorci in odnosi, zato anarhizem vidi zatiralca formulaciji in interpretaciji sebstva. Današnja in zatiranega na isti strani medalje. epoha je prepojena s famoznim izrekom there Kapitalizem in sedaj neoliberalizem je navkljub mladosti postal gonilna sila 10 Adin Crnkić/ Politolog in doktorski kandidat na Fakulteti za družbene vede družbenih, gospodarskih in političnih odnosov. povedano, zagovarjamo tezo, da se je človek zgolj »delno odprtih« in »delno zaprtih«; vse je Povedano z drugimi besedami, omenjena Že Peter Kropotkin je v Vzajemni pomoči sposoben samoorganizirati. Ta teza temelji na vprašanje stopnje (ibid.), hkrati pa morajo vsi avtorja sta se omejevala zgolj na delovanje pokazal, da so tako živalske vrste kot človeška teoriji odprtega sistema (TOS) in je pravzaprav ustvariti »domeno« za lastne dejavnosti in človeških možganov, jaz pa njuno teorijo vrsta preživele zgolj zaradi tega, ker so del teorije splošnega sistema (angl. General mejo, ki jih loči od zunanjega okolja prenašam na posameznika (in posledično sodelovale in ne tekmovale, kar se danes Systems Theory), ki ga je razvil Ludwig von (Thompson 2010). družbo). Torej so njuni praktični in nenazadnje prikazuje kot ideološka in nepopravljiva Bertalanffy v 50. letih 20. stoletja. Znotraj te Skratka, če se poglobimo, vidimo, da je teoretični zastavki pomembni tudi za nas. dogma. Z drugimi besedami je demantiral, teorije je dodatno razvil vrsto konceptov, ki opisano razumevanje delovanja biološke in Morgan zapiše, da »razumevanje avtopoetične zanimivo, ne samega Darwina, temveč predstavljajo splošna načela za vse vrste družbene narave blizu tistemu, ki ga je narave sistemov zahteva, da razumemo, kako socialdarwinistične teorije. Za vzpostavitev sistemov; to v bistvu niti ni teorija, temveč je predlagal Kropotkin (cf. de Geus 2013), in vsak posamezen element simultano povezuje nehierarhičnih odnosov je zelo pomembno ustvaril novo paradigmo za razvoj teorij – torej delno celo t. i. evolucijsko-epistemološki ohranjanje samega sebe z ohranjanjem drugih« okolje, ki definira, kaj je človeška narava, kako je njegova zasnova širša, kot se zdi na prvi teoriji, ki jo je zagovarjal Karl Popper (cf. (Morgan 2004, 224). se razvije in kateri njeni človeški aspekti so pogled. Glavna poanta njegove teorije je, da je Popper 2010, 111–115; Popper 1992, 84–85). Če avtopoetičnost obravnavamo kot živ izraženi. Za anarhiste hierarhija in avtoriteta prek proučevanja živih organizmov razvil Naše nadaljnje vprašanje se dotika sistem, potem je – tehnično gledano – odprt niso človeška potreba, temveč družbeni koncept razumevanja zapletenih odprtih odprtosti oziroma zaprtosti sistema. Temeljni sistem v klasičnem smislu. John Mingers konstrukt, na katerega lahko sami vplivamo. sistemov. Kot poudarja Morgan, je koncept, ki se mu posvečamo, se imenuje zapiše, da imajo avtopoetični sistemi Glavni atribut anarhizma je pojem svobode; da »reproduciral ideje, prvotno razvite za avtopoetičnost. Beseda izhaja iz grščine (αυτό + interakcijo z lastnimi okolji, vključno z vnosom bi človek uresničeval vse svoje potrebe in želje, razumevanje bioloških sistemov, da bi lahko ποίησις) in pomeni sposobnost sistema, da se potrebnih resursov in izločevanjem mora biti svoboden. Za anarhiste je logika razumeli svet na splošno«. Z Bertalanffyjevim reproducira in hkrati samovzdržuje. Z drugimi nepotrebnih. Niklas Luhmann pa trdi, da kapitalizma pogojena z družbenim nadzorom. besedami: »S to teorijo dosežemo raven, kjer besedami gre v našem primeru za filozofski moramo avtopoetičnost razumeti kot zaprto Z drugimi besedami, država in kapital(izem) ne moremo govoriti zgolj o fizikalnih in koncept sebstva in kreacije. Koncept sta sprva organizacijo odprtega sistema. Vendar kako je sta neločljivo povezana oziroma slednji – kot kemičnih entitetah, temveč o celoti popolnoma vpeljala biologa Humberto Maturana in to možno? Luhmann trdi, da so lahko globalni fenomen – izkorišča državo za splošnega značaja« (von Bertalanffy 1968, Francisco Varela v 70. letih 20. stoletja, da bi komponente na splošno in osnovni elementi nemoten nadzor nad lokalno populacijo in 149). Skratka, von Bertalanffy je bil biolog, ki je razumela in definirala naravo živih sistemov; specifično reproducirani zgolj, če imajo kapitalom. principe odprtega sistema oziroma, njuna teza je bila, da se žive celice lahko zmožnost povezovati zaprtost in odprtost. Gustav Landauer je nekoč zapisal, da je konkretneje, funkcioniranje živih organizmov reproducirajo. To pomeni, da so živi sistemi Torej so avtopoetični sistemi sicer prisotni v državo »treba razumeti kot 'stanje, odnos med apliciral na različna polja, od ekologije, organizacijsko zaprti in avtonomni sistemi, ki okolju, vendar inputa in outputa ni. ljudmi', ki ga je treba čim prej nasloviti, ne pa tekmovanja in uravnovešenja med vrstami do se sklicujejo le na same sebe (Morgan 2004, Kako torej razrešiti ta paradoks? ga zaradi svoje teoretske čistosti ali ontološke ekonomije in sociologije. Njegova glavna teza je 222). Te žive sisteme označujejo tri osnovne Avtopoetičnost je sistem zase in preživi zgolj, načelnosti zavračati. Za Landauerja država ni bila, da moramo upoštevati okolje oziroma da značilnosti: neodvisnost, krožnost in če se reproducira. Tu razumemo nekaj, kar bi se dalo odpraviti z enkratno »so organizacije – tako kot organizmi – 'odprte' samoreferenca (tj. samonanašanje). Koncept je avtopoetičnost v bolj širšem pomenu, kot sta jo revolucijo, zato tudi svobodne družbe ni do svojega okolja in da morajo s tem okoljem npr. prevzel tudi sociolog Niklas Luhmann, ko interpretirala denimo Felix Geyer in Johannes mogoče doseči s preprosto zamenjavo stare doseči primeren odnos, če hočejo preživeti« je preučeval družbene sisteme, vendar van der Zouwen, ki sta zapisala, da le-ta ureditve z novo, temveč le s širjenjem sfer (von Bertalanffy v Morgan 2004, 42). Skratka, predvsem z vidika komunikacijskih procesov. »poudarja samoorganizacijsko, reprodukcijsko svobode do te mere, da končno prevladajo biološki in družbeni sistemi so neprestano v in samoupravljalsko lastnost posameznikov in celotnemu družbenemu življenju« (Vodovnik interakciji s svojimi okolji (Kast in Rosenzweig *** skupin ter s tem spodkopava prizadevanja 2011, 52). Emma Goldman bi dodala, da je 1974, 102); z Morganovimi besedami, »odprta upravljanja družbe od zgoraj .... je proces, ki anarhizem živa sila, ki zadeva naše življenje in narava bioloških in socialnih sistemov je v Kako lahko torej povežemo zaprtost temelji od spodaj navzgor ( bottom-up konstantno stremi k ustvarjanju novih pogojev nasprotju z zaprto naravo mnogih fizičnih in avtopoetičnega sistema s prej omenjeno process)« (Geyer in van der Zouwen 2001, 6). (Goldman 1969, 63). Anarhizem torej razmišlja mehaničnih sistemov, čeprav stopnja odprtosti teorijo odprtih sistemov? Maturana in Varela Ali je posameznik sposoben o emancipaciji, samorealizaciji in gradnji variira, saj nekaterim sistemom bolj odgovarja se že od začetka nista strinjala s prenosom samoorganizacije? Na tem mestu je treba onkraj obstoječega. Torej skuša zgraditi svoj relativno ozek niz inputov iz okolja« (Morgan svoje teorije na družbene sisteme. Čeprav vpeljati pojem avtonomije, ki je širši pojem, vzporedno organizirani sistem. 2004, 40). njune pomisleke lahko razumemo, pa se na hkrati pa tudi libertarno organizacijsko Podobno zapišeta tudi Kast in Rosenzweig drugi strani lahko vprašamo, ali lahko epistemološko interpretacijo. Avtonomija *** (1974, 132): ko govorimo o organizacijah kot o omenjeno teorijo prenesemo na človeško pomeni samoupravljanje oziroma tudi odprtih sistemih, bi jih morali označiti kot naravo, torej na sposobnost samoorganizacije neodvisnost (cf. Castoriadis 1991; Krummel Glavni poudarek v pričujočem prispevku je »relativno« odprte sisteme. V bistvu je večina družbe in človeka. Ali delovanje v naravnem ni 2013). In čeprav se zavedamo širšega pomena koncept samoorganizacije oziroma, drugače bioloških organizmov in družbenih organizacij podobno delovanju v družbenem okolju? besede, ga tu razumemo v okviru individualne 11 12 družbenih, gospodarskih in političnih odnosov. povedano, zagovarjamo tezo, da se je človek zgolj »delno odprtih« in »delno zaprtih«; vse je Povedano z drugimi besedami, omenjena Že Peter Kropotkin je v Vzajemni pomoči sposoben samoorganizirati. Ta teza temelji na vprašanje stopnje (ibid.), hkrati pa morajo vsi avtorja sta se omejevala zgolj na delovanje pokazal, da so tako živalske vrste kot človeška teoriji odprtega sistema (TOS) in je pravzaprav ustvariti »domeno« za lastne dejavnosti in človeških možganov, jaz pa njuno teorijo vrsta preživele zgolj zaradi tega, ker so del teorije splošnega sistema (angl. General mejo, ki jih loči od zunanjega okolja prenašam na posameznika (in posledično sodelovale in ne tekmovale, kar se danes Systems Theory), ki ga je razvil Ludwig von (Thompson 2010). družbo). Torej so njuni praktični in nenazadnje prikazuje kot ideološka in nepopravljiva Bertalanffy v 50. letih 20. stoletja. Znotraj te Skratka, če se poglobimo, vidimo, da je teoretični zastavki pomembni tudi za nas. dogma. Z drugimi besedami je demantiral, teorije je dodatno razvil vrsto konceptov, ki opisano razumevanje delovanja biološke in Morgan zapiše, da »razumevanje avtopoetične zanimivo, ne samega Darwina, temveč predstavljajo splošna načela za vse vrste družbene narave blizu tistemu, ki ga je narave sistemov zahteva, da razumemo, kako socialdarwinistične teorije. Za vzpostavitev sistemov; to v bistvu niti ni teorija, temveč je predlagal Kropotkin (cf. de Geus 2013), in vsak posamezen element simultano povezuje nehierarhičnih odnosov je zelo pomembno ustvaril novo paradigmo za razvoj teorij – torej delno celo t. i. evolucijsko-epistemološki ohranjanje samega sebe z ohranjanjem drugih« okolje, ki definira, kaj je človeška narava, kako je njegova zasnova širša, kot se zdi na prvi teoriji, ki jo je zagovarjal Karl Popper (cf. (Morgan 2004, 224). se razvije in kateri njeni človeški aspekti so pogled. Glavna poanta njegove teorije je, da je Popper 2010, 111–115; Popper 1992, 84–85). Če avtopoetičnost obravnavamo kot živ izraženi. Za anarhiste hierarhija in avtoriteta prek proučevanja živih organizmov razvil Naše nadaljnje vprašanje se dotika sistem, potem je – tehnično gledano – odprt niso človeška potreba, temveč družbeni koncept razumevanja zapletenih odprtih odprtosti oziroma zaprtosti sistema. Temeljni sistem v klasičnem smislu. John Mingers konstrukt, na katerega lahko sami vplivamo. sistemov. Kot poudarja Morgan, je koncept, ki se mu posvečamo, se imenuje zapiše, da imajo avtopoetični sistemi Glavni atribut anarhizma je pojem svobode; da »reproduciral ideje, prvotno razvite za avtopoetičnost. Beseda izhaja iz grščine (αυτό + interakcijo z lastnimi okolji, vključno z vnosom bi človek uresničeval vse svoje potrebe in želje, razumevanje bioloških sistemov, da bi lahko ποίησις) in pomeni sposobnost sistema, da se potrebnih resursov in izločevanjem mora biti svoboden. Za anarhiste je logika razumeli svet na splošno«. Z Bertalanffyjevim reproducira in hkrati samovzdržuje. Z drugimi nepotrebnih. Niklas Luhmann pa trdi, da kapitalizma pogojena z družbenim nadzorom. besedami: »S to teorijo dosežemo raven, kjer besedami gre v našem primeru za filozofski moramo avtopoetičnost razumeti kot zaprto Z drugimi besedami, država in kapital(izem) ne moremo govoriti zgolj o fizikalnih in koncept sebstva in kreacije. Koncept sta sprva organizacijo odprtega sistema. Vendar kako je sta neločljivo povezana oziroma slednji – kot kemičnih entitetah, temveč o celoti popolnoma vpeljala biologa Humberto Maturana in to možno? Luhmann trdi, da so lahko globalni fenomen – izkorišča državo za splošnega značaja« (von Bertalanffy 1968, Francisco Varela v 70. letih 20. stoletja, da bi komponente na splošno in osnovni elementi nemoten nadzor nad lokalno populacijo in 149). Skratka, von Bertalanffy je bil biolog, ki je razumela in definirala naravo živih sistemov; specifično reproducirani zgolj, če imajo kapitalom. principe odprtega sistema oziroma, njuna teza je bila, da se žive celice lahko zmožnost povezovati zaprtost in odprtost. Gustav Landauer je nekoč zapisal, da je konkretneje, funkcioniranje živih organizmov reproducirajo. To pomeni, da so živi sistemi Torej so avtopoetični sistemi sicer prisotni v državo »treba razumeti kot 'stanje, odnos med apliciral na različna polja, od ekologije, organizacijsko zaprti in avtonomni sistemi, ki okolju, vendar inputa in outputa ni. ljudmi', ki ga je treba čim prej nasloviti, ne pa tekmovanja in uravnovešenja med vrstami do se sklicujejo le na same sebe (Morgan 2004, Kako torej razrešiti ta paradoks? ga zaradi svoje teoretske čistosti ali ontološke ekonomije in sociologije. Njegova glavna teza je 222). Te žive sisteme označujejo tri osnovne Avtopoetičnost je sistem zase in preživi zgolj, načelnosti zavračati. Za Landauerja država ni bila, da moramo upoštevati okolje oziroma da značilnosti: neodvisnost, krožnost in če se reproducira. Tu razumemo nekaj, kar bi se dalo odpraviti z enkratno »so organizacije – tako kot organizmi – 'odprte' samoreferenca (tj. samonanašanje). Koncept je avtopoetičnost v bolj širšem pomenu, kot sta jo revolucijo, zato tudi svobodne družbe ni do svojega okolja in da morajo s tem okoljem npr. prevzel tudi sociolog Niklas Luhmann, ko interpretirala denimo Felix Geyer in Johannes mogoče doseči s preprosto zamenjavo stare doseči primeren odnos, če hočejo preživeti« je preučeval družbene sisteme, vendar van der Zouwen, ki sta zapisala, da le-ta ureditve z novo, temveč le s širjenjem sfer (von Bertalanffy v Morgan 2004, 42). Skratka, predvsem z vidika komunikacijskih procesov. »poudarja samoorganizacijsko, reprodukcijsko svobode do te mere, da končno prevladajo biološki in družbeni sistemi so neprestano v in samoupravljalsko lastnost posameznikov in celotnemu družbenemu življenju« (Vodovnik interakciji s svojimi okolji (Kast in Rosenzweig *** skupin ter s tem spodkopava prizadevanja 2011, 52). Emma Goldman bi dodala, da je 1974, 102); z Morganovimi besedami, »odprta upravljanja družbe od zgoraj .... je proces, ki anarhizem živa sila, ki zadeva naše življenje in narava bioloških in socialnih sistemov je v Kako lahko torej povežemo zaprtost temelji od spodaj navzgor ( bottom-up konstantno stremi k ustvarjanju novih pogojev nasprotju z zaprto naravo mnogih fizičnih in avtopoetičnega sistema s prej omenjeno process)« (Geyer in van der Zouwen 2001, 6). (Goldman 1969, 63). Anarhizem torej razmišlja mehaničnih sistemov, čeprav stopnja odprtosti teorijo odprtih sistemov? Maturana in Varela Ali je posameznik sposoben o emancipaciji, samorealizaciji in gradnji variira, saj nekaterim sistemom bolj odgovarja se že od začetka nista strinjala s prenosom samoorganizacije? Na tem mestu je treba onkraj obstoječega. Torej skuša zgraditi svoj relativno ozek niz inputov iz okolja« (Morgan svoje teorije na družbene sisteme. Čeprav vpeljati pojem avtonomije, ki je širši pojem, vzporedno organizirani sistem. 2004, 40). njune pomisleke lahko razumemo, pa se na hkrati pa tudi libertarno organizacijsko Podobno zapišeta tudi Kast in Rosenzweig drugi strani lahko vprašamo, ali lahko epistemološko interpretacijo. Avtonomija *** (1974, 132): ko govorimo o organizacijah kot o omenjeno teorijo prenesemo na človeško pomeni samoupravljanje oziroma tudi odprtih sistemih, bi jih morali označiti kot naravo, torej na sposobnost samoorganizacije neodvisnost (cf. Castoriadis 1991; Krummel Glavni poudarek v pričujočem prispevku je »relativno« odprte sisteme. V bistvu je večina družbe in človeka. Ali delovanje v naravnem ni 2013). In čeprav se zavedamo širšega pomena koncept samoorganizacije oziroma, drugače bioloških organizmov in družbenih organizacij podobno delovanju v družbenem okolju? besede, ga tu razumemo v okviru individualne 11 12 sposobnosti. In tu spet pridemo do anarhizma, holografija, adhokracija itd., ki bi jih prav tako Rudolf, Rocker. 2003. Anarchy and vendar naša premisa sedaj seže še dlje: do lahko, kot trdi Luhmann za biološko teorijo Organisation. Dostopno prek: organiziranja družbe po anarhističnem avtopoetičnosti, razširili v bolj splošno teorijo https://libcom.org/files/Rudolf%20Rocker- principu. Rocker je nekoč izpostavil, da samoreferenčnih sistemov. %20Anarchy%20and%20organisation.pdf anarhizem kot tak ne nasprotuje organizaciji; (19. junij 2016). ravno nasprotno: anarhizem je njen --- 2004. Anarcho-Syndicalism. Edinburgh, najmočnejši podpornik. Takšna domneva Literatura London, Oakland: AK Press. pomeni, da je naravna organiziranost na vseh Castoriadis, Cornelius. 1991. Philosophy, Vodovnik, Žiga. 2010. Anarhija vsakdanjega nivojih rezultat skupnih odnosov ljudi, ki pride Politics, Autonomy. New York, Oxford: Oxford življenja: zapiski o anarhizmu in njegovih do izraza v federativnem sodelovanju. Takšno University Press. pozabljenih pritokih. Ljubljana: Sophia. delovanje pa nasprotuje vsiljevanju lastnega De Geus, Marius. 2014. Peter Kropotkin’s Von Bertalanffy, Ludwig. 1968. General reda z vrha, ker ravno to uničuje naravne anarchist vision of organization. Management, System Theory: Foundations, Development, odnose med ljudmi; ravno to pa naj bi bil cilj Business, Anarchism, ur. Konstantin Stoborod Applications. New York: George Braziller. privilegiranih ljudi (Rocker 2003). in Thomas Swann, 859–877. Ephemera. Thompson, James D. 2010. Organizations in Geyer, Felix in Johannes van der Zouwen. Action: Social Science Bases Of Administrative *** 2001. Complexity, Autopoiesis, and Observation Theory. New Jersey: Transaction Publishers. of Social Systems. Westport, London: Če preidemo k zaključku in strnemo misli, se Greenwood Press. lahko vprašamo, ali je torej možna gradnja Goldman, Emma. 1969. Anarchism and onkraj oziroma ali obstaja življenje onkraj Other Essays. New York: Dover Publications, obstoječega in prevladujočega sistema. Je Inc. mogoče delovati horizontalno (tj. mrežno), Heiddeger, Martin. 1997. Bit in čas. decentralizirano, nehierarhično, Ljubljana: Slovenska matica. samoorganizirano in ne vertikalno (tj. Horkheimer, Max in Theodore W. Adorno. hierarhično), centralizirano, organizirano? 2002. Dialektika razsveljenstva: filozofski Raznorazni primeri in prakse dokazujejo, da je fragmenti. Ljubljana: Studia humanitatis. to mogoče. V zadnjih letih se pravzaprav Kast, Fremont E. in James E. Rosenzweig. razvija smer znotraj kritičnega menedžmenta, 1974. Organization and management: A ki skuša prav te uspešne prakse povezovati z Systems Approach. New York: McGraw-Hill. organizacijskimi teorijami. Nadalje se lahko na Kropotkin, Peter. 2009. Mutual Aid: A Factor primer vprašamo, ali je neoliberalizem v bistvu of Evolution. London: Freedom Press. res odprt sistem, kot to zatrjujejo njegovi Krummel, John W. M. 2013. Reiner zagovorniki, tj. zagovorniki prostega trga, ali Schürmann and Cornelius Castoriadis: pa je v bistvu zaprt sistem, saj imajo vstop v Between Ontology and Praxis. Ontological njegovo domeno zgolj redki posamezniki. Anarché: Beyond Materialism and Idealism, ur. Vprašanje je tudi, ali lahko posameznik Duane Rousselle in Jason Adams, 31–65. New oziroma skupina, ki sledi anarhističnemu York: Punctum Books. načelu, prodre v sistem izven tega istega Luhmann, Niklas. 1995. Social Systems. sistema. Je lahko tudi sam zaprt, reproduktivni Stanford: Stanford University Press. sistem, ki bi gradil onkraj ter vzpostavil Morgan, Gareth. 2004. Podobe organizacij. vzporedni sistem? V realnosti, kot smo Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. izpostavili zgoraj, noben sistem v bistvu ni niti Popper, Karl. 1992. Spoznajnoteorijski zaprt niti odprt; na njegovo delovanje vpliva položaj evolucione spoznajne teorije. Treći okolje. Avtopoetičnost je zgolj eden izmed program hrvatskog radija 35: 83–88. aspektov TOS. Več smo jih izpustili, kar pa ne --- 2010. O evolucijskoj epistemologiji. Čemu pomeni, da so kaj manj pomembni. Ti aspekti - Časopis studenata filozofije, 9(18/19), 104– so denimo kibernetika, homeostaza, 117. 13 14 sposobnosti. In tu spet pridemo do anarhizma, holografija, adhokracija itd., ki bi jih prav tako Rudolf, Rocker. 2003. Anarchy and vendar naša premisa sedaj seže še dlje: do lahko, kot trdi Luhmann za biološko teorijo Organisation. Dostopno prek: organiziranja družbe po anarhističnem avtopoetičnosti, razširili v bolj splošno teorijo https://libcom.org/files/Rudolf%20Rocker- principu. Rocker je nekoč izpostavil, da samoreferenčnih sistemov. %20Anarchy%20and%20organisation.pdf anarhizem kot tak ne nasprotuje organizaciji; (19. junij 2016). ravno nasprotno: anarhizem je njen --- 2004. Anarcho-Syndicalism. Edinburgh, najmočnejši podpornik. Takšna domneva Literatura London, Oakland: AK Press. pomeni, da je naravna organiziranost na vseh Castoriadis, Cornelius. 1991. Philosophy, Vodovnik, Žiga. 2010. Anarhija vsakdanjega nivojih rezultat skupnih odnosov ljudi, ki pride Politics, Autonomy. New York, Oxford: Oxford življenja: zapiski o anarhizmu in njegovih do izraza v federativnem sodelovanju. Takšno University Press. pozabljenih pritokih. Ljubljana: Sophia. delovanje pa nasprotuje vsiljevanju lastnega De Geus, Marius. 2014. Peter Kropotkin’s Von Bertalanffy, Ludwig. 1968. General reda z vrha, ker ravno to uničuje naravne anarchist vision of organization. Management, System Theory: Foundations, Development, odnose med ljudmi; ravno to pa naj bi bil cilj Business, Anarchism, ur. Konstantin Stoborod Applications. New York: George Braziller. privilegiranih ljudi (Rocker 2003). in Thomas Swann, 859–877. Ephemera. Thompson, James D. 2010. Organizations in Geyer, Felix in Johannes van der Zouwen. Action: Social Science Bases Of Administrative *** 2001. Complexity, Autopoiesis, and Observation Theory. New Jersey: Transaction Publishers. of Social Systems. Westport, London: Če preidemo k zaključku in strnemo misli, se Greenwood Press. lahko vprašamo, ali je torej možna gradnja Goldman, Emma. 1969. Anarchism and onkraj oziroma ali obstaja življenje onkraj Other Essays. New York: Dover Publications, obstoječega in prevladujočega sistema. Je Inc. mogoče delovati horizontalno (tj. mrežno), Heiddeger, Martin. 1997. Bit in čas. decentralizirano, nehierarhično, Ljubljana: Slovenska matica. samoorganizirano in ne vertikalno (tj. Horkheimer, Max in Theodore W. Adorno. hierarhično), centralizirano, organizirano? 2002. Dialektika razsveljenstva: filozofski Raznorazni primeri in prakse dokazujejo, da je fragmenti. Ljubljana: Studia humanitatis. to mogoče. V zadnjih letih se pravzaprav Kast, Fremont E. in James E. Rosenzweig. razvija smer znotraj kritičnega menedžmenta, 1974. Organization and management: A ki skuša prav te uspešne prakse povezovati z Systems Approach. New York: McGraw-Hill. organizacijskimi teorijami. Nadalje se lahko na Kropotkin, Peter. 2009. Mutual Aid: A Factor primer vprašamo, ali je neoliberalizem v bistvu of Evolution. London: Freedom Press. res odprt sistem, kot to zatrjujejo njegovi Krummel, John W. M. 2013. Reiner zagovorniki, tj. zagovorniki prostega trga, ali Schürmann and Cornelius Castoriadis: pa je v bistvu zaprt sistem, saj imajo vstop v Between Ontology and Praxis. Ontological njegovo domeno zgolj redki posamezniki. Anarché: Beyond Materialism and Idealism, ur. Vprašanje je tudi, ali lahko posameznik Duane Rousselle in Jason Adams, 31–65. New oziroma skupina, ki sledi anarhističnemu York: Punctum Books. načelu, prodre v sistem izven tega istega Luhmann, Niklas. 1995. Social Systems. sistema. Je lahko tudi sam zaprt, reproduktivni Stanford: Stanford University Press. sistem, ki bi gradil onkraj ter vzpostavil Morgan, Gareth. 2004. Podobe organizacij. vzporedni sistem? V realnosti, kot smo Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. izpostavili zgoraj, noben sistem v bistvu ni niti Popper, Karl. 1992. Spoznajnoteorijski zaprt niti odprt; na njegovo delovanje vpliva položaj evolucione spoznajne teorije. Treći okolje. Avtopoetičnost je zgolj eden izmed program hrvatskog radija 35: 83–88. aspektov TOS. Več smo jih izpustili, kar pa ne --- 2010. O evolucijskoj epistemologiji. Čemu pomeni, da so kaj manj pomembni. Ti aspekti - Časopis studenata filozofije, 9(18/19), 104– so denimo kibernetika, homeostaza, 117. 13 14 Vloga psihologije Jaza ( ego domnevno samoumevne, a priori resnične nasprotujejo določeni psihični dejavniki odmaknjenost od zunanjosti patološke narave. psychology) v procesih predpostavke, ki služijo kot temelj njegovim potlačitve oziroma odpori. S tem, ko Freud V tem primeru govorimo o nastanku halucinacij individualne in kolektivne sklepom, spoznanjem in vednosti. Zanimalo me pojasni dinamizem potlačitve, razveljavi pri nevrozah ali psihozah, ki se pretvorijo v je, kako njegova spoznanja vplivajo na razliko medsebojno odvisnost intenzivnosti neke zaznavne podobe ali iz njih izhajajoče misli. Ta subjektivizacije med normalnim in patološkim, ki je vsebine in njene zmožnosti postati zavestna: pojav je pogosto povezan s potlačenimi ali uveljavljena v družbi. Izpostavila sem tudi dejstvo, da je neka psihična vsebina nezavedna, drugače nezavednimi spomini, ki na takšen Dr. Julija Bonai mesta, kjer se mi njegova teorija zdi še ne pomeni, da je zato šibka. Tudi zelo način, preko halucinacij, ponovno pridejo do intenzivne in dejavne Uvod problematična, predvsem z vidika problemov, psihične vsebine niso zavesti. Psihologija Jaza (angl. ego psychology) je od 20. ki se izražajo kot družbeni problemi, izhajajoč zmožne postati zavestne (Freud 1987, 25). Z V nezavednem je prisotna gonska sila želje, pa vse do 70. let prejšnjega stoletja veljala za iz osebne ali kolektivne subjektivizacije. V ta dinamičnega vidika je vse potlačeno ki poganja celotno duševnost (prav tam, 507– nezavedno, vendar vse nezavedno ni potlačeno. enega izmed prevladujočih pristopov na namen sem najprej usmerila pozornost na 508; 511). Freud željo povezuje s potrebo, ki izbrana teoretska izhodišča, sklepe in Majhen del vseh psihičnih procesov pripada ima nenehno težnjo po zadovoljitvi (prav tam, področju teorije psihoanalize in njenih terapevtskih praks. Njena spoznavna izhodišča spoznanja psihologije Jaza Sigmunda Freuda. zavesti, ki nam posreduje vednost o lastnih 511–512). Opredeljena je kot napetost, ki je osnoval Sigmund Freud, njegova naslednika Sledi poglavje, v katerem bom iz omenjene duševnih stanjih (prav tam, 129) oziroma je povzroča neugodje, v kolikor se njena Anna Freud in Heinz Hartmann sta teorijo še teorije izpostavila tiste domnevno odgovorna za zaznavanje lastnih psihičnih intenzivnost zviša, in ugodje, v kolikor se dodatno dopolnila, prvo sistematizirano samoumevne predpostavke, ki so znatno kvalitet (Freud 2000, 519). sprosti oziroma se njena intenzivnost zniža. vplivale na način subjektivizacije v prejšnjem Tretji, sistemski vidik duševnosti »Ta tok v aparatu, ki izhaja iz neugodja in meri različico pa je razvil David Rapaport. Njen prevladujoč vpliv lahko pripišemo omenjenim stoletju oziroma so bile že izraz nekih predpostavlja psihične sisteme (prav tam, na ugodje, imenujemo želja; rekli smo, da osebnostim, še bolj pa njeni institucionalizaciji, predobstoječih teženj, ki so se s pomočjo teorije 488). Njihovo delovanje je usmerjeno in poteka aparata ne more aktivirati nič drugega kot želja ki je več kot pol stoletja potekala predvsem na samo še bolj okrepile. Prispevek sem zaključila od senzorične zaznave proti motorični in da pretok vzburjenja v njem avtomatično ameriških tleh. Posledično je bilo njene učinke s poglavjem, v katerem govorim o vlogi dejavnosti. Zaznavni sistem sprejema zaznavne uravnavajo zaznave ugodja in neugodja« (prav psihologije Jaza v sodobnem svetu. dražljaje. Temu sledi spominski sistem, ki tam, 538). V ta namen želja teži k ponovnemu moč zaznati širše, tudi izven terapevtskih krogov, na področju vzgoje, izobraževanja, zaznave ohrani v obliki spominskih sledi. Te so priklicu spominske podobe, ki je nekoč Sigmund Freud in psihologija Jaza same po sebi nezavedne, vendar imajo zadovoljila dražljaj, oziroma k ponoviti kulture (literatura, film, gledališče), popularne kulture, subkulture, znaten vpliv pa je imela Psihologija jaza predpostavlja trodelno nekatere izmed njih potencial postati zavestne zaznave, ki je (bila) povezana z zadovoljitvijo celo v sferi moralnih norm, predvsem pri strukturo človeške duševnosti: Jaz (ego/Ih), in pri tem izgubijo svojo vlogo spominskih potrebe. Duševnost lahko to doseže z regresijo, preseganju prevladujočih norm krščanske Ono (id/Es) in Nadjaz (superego/Über-Ih), ki jo sledi. Zavest dejansko nastane namesto tako da zaznava zadovoljitve postane sanjska morale. Posledično je psihologija Jaza vplivala je uvedel Freud v svojem delu Jaz in Ono (Freud spominske sledi (prav tam, 491). Tiste, ki imajo ali patološka halucinacija, ki je povsem 1987). Da bi razumeli način delovanja zmožnost postati zavestne s pomočjo nepovezana z realnostjo, ali pa se v nasprotni, na način, kako se posameznik sooča sam s sabo, kako se konstruira kot subjekt, kako se trodelnega modela duševnosti, je treba najprej pozornosti, pripadajo sistemu predzavestnega, progresivni smeri zadovolji preko motorične subjektivizira. Omenjeni način subjektivizacije razumeti razliko med zavestnim in ostale pa sistemu nezavednega, ki nima dejavnosti spreminjanja realnosti. Ker med je postal kolektivna norma, na podlagi katere se nezavednimi duševnimi procesi, ki jo je razložil dostopa do zavesti razen skozi predzavestno, ki sistemoma predzavestnega in nezavednega je presojalo, kakšen način soočanja s sabo je še Freud v svojem spisu Nekaj pripomb k pojmu se konča v motoričnem sistemu. Običajno je poteka cenzura, nezavedna želja ne more nezavednega v psihoanalizi iz leta 1912 (ibid.). usmerjenost delovanja psihičnih sistemov enostavno prodreti v zavest in obvladati normalen in kakšen že poteka v smeri patologije. V omenjeni razpravi predpostavlja tri možne progresivna, kar pomeni, da poteka od motorike. V tem smislu je zmožnost cenzure V pričujočem prispevku sem raziskovala načine opisovanja nezavednega: deskriptivno, zaznanega dražljaja proti motoriki, v določenih obravnavana kot zmožnost, ki preprečuje vlogo psihologije Jaza v procesih osebne in dinamično in sistematično. Po deskriptivnem primerih pa postane regresivna, kar pomeni, da patološke procese in z njimi povezana dejanja. kolektivne subjektivizacije. Zanimalo me je, opisu obstaja samo ena vrsta nezavednega, se dražljaj namesto proti motoričnemu koncu Nezavedna želja lahko preide cenzuro, tako da kako lahko določena (znanstvena) vednost, ki dinamični opis pa loči predzavestno, premika proti senzoričnemu koncu oziroma se veže na predzavestno željo, ki je za cenzuro je v tem primeru vednost o samem sebi, vpliva nezavedno in potlačeno nezavedno. proti zaznavnemu sistemu. Regresija se sprejemljiva. Izraz obeh nasprotujočih si želja Predzavestno se nanaša na nezavedne vsebine, pojavlja v sanjah, saj je potek proti motoriki se izraža kot simptom. na zmožnosti soočanja s sabo ali z drugimi in posledično na zmožnost vzpostavljanja ki imajo potencial postati zavestne. Sem sodijo zaradi nemobilnosti onemogočen in se zato Z omenjeno vednostjo o delovanju psihičnih odnosov na osebnem in skupinskem nivoju. spominske sledi, podobe in besedne predstave, zaznavne podobe namesto v motoriko procesov lahko sedaj lažje razumemo trodelno Raziskava temelji na analizi diskurza ki lahko brez kakršnihkoli težav s pomočjo pretvorijo v obliko sanjskih halucinacij. Iz strukturo človeške duševnosti, ki jo sestavljajo psihologije Jaza, kot jo je zasnoval Sigmund pozornosti postanejo zavestne (Freud 2000, enakega razloga »izključitve zunanjega sveta« Jaz, Ono in Nadjaz. Jaz je opredeljen kot 492; 534). Nasprotno pa potlačeno nezavedno (prav tam, 494) je regresija možna tudi v »koherentna organizacija duševnih procesov« Freud. Pozorna sem bila predvsem na ne more postati zavestno, ker temu budnem stanju, le da je v tem primeru in kot »temelj zavesti« (Freud 1987, 314). Je Dr. Julija Bonai /Doktor 15 ica filozofije in psihoanalize 16 Vloga psihologije Jaza ( ego domnevno samoumevne, a priori resnične nasprotujejo določeni psihični dejavniki odmaknjenost od zunanjosti patološke narave. psychology) v procesih predpostavke, ki služijo kot temelj njegovim potlačitve oziroma odpori. S tem, ko Freud V tem primeru govorimo o nastanku halucinacij individualne in kolektivne sklepom, spoznanjem in vednosti. Zanimalo me pojasni dinamizem potlačitve, razveljavi pri nevrozah ali psihozah, ki se pretvorijo v je, kako njegova spoznanja vplivajo na razliko medsebojno odvisnost intenzivnosti neke zaznavne podobe ali iz njih izhajajoče misli. Ta subjektivizacije med normalnim in patološkim, ki je vsebine in njene zmožnosti postati zavestna: pojav je pogosto povezan s potlačenimi ali uveljavljena v družbi. Izpostavila sem tudi dejstvo, da je neka psihična vsebina nezavedna, drugače nezavednimi spomini, ki na takšen Dr. Julija Bonai mesta, kjer se mi njegova teorija zdi še ne pomeni, da je zato šibka. Tudi zelo način, preko halucinacij, ponovno pridejo do intenzivne in dejavne Uvod problematična, predvsem z vidika problemov, psihične vsebine niso zavesti. Psihologija Jaza (angl. ego psychology) je od 20. ki se izražajo kot družbeni problemi, izhajajoč zmožne postati zavestne (Freud 1987, 25). Z V nezavednem je prisotna gonska sila želje, pa vse do 70. let prejšnjega stoletja veljala za iz osebne ali kolektivne subjektivizacije. V ta dinamičnega vidika je vse potlačeno ki poganja celotno duševnost (prav tam, 507– nezavedno, vendar vse nezavedno ni potlačeno. enega izmed prevladujočih pristopov na namen sem najprej usmerila pozornost na 508; 511). Freud željo povezuje s potrebo, ki izbrana teoretska izhodišča, sklepe in Majhen del vseh psihičnih procesov pripada ima nenehno težnjo po zadovoljitvi (prav tam, področju teorije psihoanalize in njenih terapevtskih praks. Njena spoznavna izhodišča spoznanja psihologije Jaza Sigmunda Freuda. zavesti, ki nam posreduje vednost o lastnih 511–512). Opredeljena je kot napetost, ki je osnoval Sigmund Freud, njegova naslednika Sledi poglavje, v katerem bom iz omenjene duševnih stanjih (prav tam, 129) oziroma je povzroča neugodje, v kolikor se njena Anna Freud in Heinz Hartmann sta teorijo še teorije izpostavila tiste domnevno odgovorna za zaznavanje lastnih psihičnih intenzivnost zviša, in ugodje, v kolikor se dodatno dopolnila, prvo sistematizirano samoumevne predpostavke, ki so znatno kvalitet (Freud 2000, 519). sprosti oziroma se njena intenzivnost zniža. vplivale na način subjektivizacije v prejšnjem Tretji, sistemski vidik duševnosti »Ta tok v aparatu, ki izhaja iz neugodja in meri različico pa je razvil David Rapaport. Njen prevladujoč vpliv lahko pripišemo omenjenim stoletju oziroma so bile že izraz nekih predpostavlja psihične sisteme (prav tam, na ugodje, imenujemo želja; rekli smo, da osebnostim, še bolj pa njeni institucionalizaciji, predobstoječih teženj, ki so se s pomočjo teorije 488). Njihovo delovanje je usmerjeno in poteka aparata ne more aktivirati nič drugega kot želja ki je več kot pol stoletja potekala predvsem na samo še bolj okrepile. Prispevek sem zaključila od senzorične zaznave proti motorični in da pretok vzburjenja v njem avtomatično ameriških tleh. Posledično je bilo njene učinke s poglavjem, v katerem govorim o vlogi dejavnosti. Zaznavni sistem sprejema zaznavne uravnavajo zaznave ugodja in neugodja« (prav psihologije Jaza v sodobnem svetu. dražljaje. Temu sledi spominski sistem, ki tam, 538). V ta namen želja teži k ponovnemu moč zaznati širše, tudi izven terapevtskih krogov, na področju vzgoje, izobraževanja, zaznave ohrani v obliki spominskih sledi. Te so priklicu spominske podobe, ki je nekoč Sigmund Freud in psihologija Jaza same po sebi nezavedne, vendar imajo zadovoljila dražljaj, oziroma k ponoviti kulture (literatura, film, gledališče), popularne kulture, subkulture, znaten vpliv pa je imela Psihologija jaza predpostavlja trodelno nekatere izmed njih potencial postati zavestne zaznave, ki je (bila) povezana z zadovoljitvijo celo v sferi moralnih norm, predvsem pri strukturo človeške duševnosti: Jaz (ego/Ih), in pri tem izgubijo svojo vlogo spominskih potrebe. Duševnost lahko to doseže z regresijo, preseganju prevladujočih norm krščanske Ono (id/Es) in Nadjaz (superego/Über-Ih), ki jo sledi. Zavest dejansko nastane namesto tako da zaznava zadovoljitve postane sanjska morale. Posledično je psihologija Jaza vplivala je uvedel Freud v svojem delu Jaz in Ono (Freud spominske sledi (prav tam, 491). Tiste, ki imajo ali patološka halucinacija, ki je povsem 1987). Da bi razumeli način delovanja zmožnost postati zavestne s pomočjo nepovezana z realnostjo, ali pa se v nasprotni, na način, kako se posameznik sooča sam s sabo, kako se konstruira kot subjekt, kako se trodelnega modela duševnosti, je treba najprej pozornosti, pripadajo sistemu predzavestnega, progresivni smeri zadovolji preko motorične subjektivizira. Omenjeni način subjektivizacije razumeti razliko med zavestnim in ostale pa sistemu nezavednega, ki nima dejavnosti spreminjanja realnosti. Ker med je postal kolektivna norma, na podlagi katere se nezavednimi duševnimi procesi, ki jo je razložil dostopa do zavesti razen skozi predzavestno, ki sistemoma predzavestnega in nezavednega je presojalo, kakšen način soočanja s sabo je še Freud v svojem spisu Nekaj pripomb k pojmu se konča v motoričnem sistemu. Običajno je poteka cenzura, nezavedna želja ne more nezavednega v psihoanalizi iz leta 1912 (ibid.). usmerjenost delovanja psihičnih sistemov enostavno prodreti v zavest in obvladati normalen in kakšen že poteka v smeri patologije. V omenjeni razpravi predpostavlja tri možne progresivna, kar pomeni, da poteka od motorike. V tem smislu je zmožnost cenzure V pričujočem prispevku sem raziskovala načine opisovanja nezavednega: deskriptivno, zaznanega dražljaja proti motoriki, v določenih obravnavana kot zmožnost, ki preprečuje vlogo psihologije Jaza v procesih osebne in dinamično in sistematično. Po deskriptivnem primerih pa postane regresivna, kar pomeni, da patološke procese in z njimi povezana dejanja. kolektivne subjektivizacije. Zanimalo me je, opisu obstaja samo ena vrsta nezavednega, se dražljaj namesto proti motoričnemu koncu Nezavedna želja lahko preide cenzuro, tako da kako lahko določena (znanstvena) vednost, ki dinamični opis pa loči predzavestno, premika proti senzoričnemu koncu oziroma se veže na predzavestno željo, ki je za cenzuro je v tem primeru vednost o samem sebi, vpliva nezavedno in potlačeno nezavedno. proti zaznavnemu sistemu. Regresija se sprejemljiva. Izraz obeh nasprotujočih si želja Predzavestno se nanaša na nezavedne vsebine, pojavlja v sanjah, saj je potek proti motoriki se izraža kot simptom. na zmožnosti soočanja s sabo ali z drugimi in posledično na zmožnost vzpostavljanja ki imajo potencial postati zavestne. Sem sodijo zaradi nemobilnosti onemogočen in se zato Z omenjeno vednostjo o delovanju psihičnih odnosov na osebnem in skupinskem nivoju. spominske sledi, podobe in besedne predstave, zaznavne podobe namesto v motoriko procesov lahko sedaj lažje razumemo trodelno Raziskava temelji na analizi diskurza ki lahko brez kakršnihkoli težav s pomočjo pretvorijo v obliko sanjskih halucinacij. Iz strukturo človeške duševnosti, ki jo sestavljajo psihologije Jaza, kot jo je zasnoval Sigmund pozornosti postanejo zavestne (Freud 2000, enakega razloga »izključitve zunanjega sveta« Jaz, Ono in Nadjaz. Jaz je opredeljen kot 492; 534). Nasprotno pa potlačeno nezavedno (prav tam, 494) je regresija možna tudi v »koherentna organizacija duševnih procesov« Freud. Pozorna sem bila predvsem na ne more postati zavestno, ker temu budnem stanju, le da je v tem primeru in kot »temelj zavesti« (Freud 1987, 314). Je Dr. Julija Bonai /Doktor 15 ica filozofije in psihoanalize 16 predvsem telesni Jaz, s psihičnega vidika pa Freud namreč predpostavlja, da so sovražnost, ljubezni pri nastanku vesti in usodno tega zatiranja izhaja, lahko še bolj problematična vsebuje zaznavno-zavestni, predzavestni in tekmovalnost in ljubosumje imanentni neizogibnost občutka krivde« (Freud 2001, kot agresija sama. nezavedni del. Njegova naloga je obvladovanje človeštvu, socialna občutja so le njihova 82). in usmerjanje notranjega vzdraženja v zunanji nadgradnja, ki so nastala, ker so se sovraštvo, Freud predpostavlja obstoj dveh vrst Domnevne samoumevnosti v Freudovi svet. Poleg tega je odgovoren tudi za potlačitev tekmovalnost in ljubosumje izkazali v nekem nagonov: seksualni nagon, ki združuje in veže psihologiji Jaza in njihov vpliv na načine in odpor, pri čemer sta tako potlačitev kot smislu za nepraktične (prav tam). Pričujočo (vključno s sublimiranim seksualnim nagonom subjektivizacije odpor nezavedni dejanji. Motiv potlačitve je tezo je Freud natančneje razložil že v svojem in samoohranitvenim nagonom), in nagon smrti, Freud opredeljuje željo kot pogonsko silo izogibanje neugodju, ki ga povzroči nek delu Totem in tabu (2007, 183–188). V njem ki uničuje in razgrajuje. V Jazu in Onem obstaja človeške duševnosti, ki izvira iz nezavednega. notranji dražljaj oziroma nagonski vzgib. Če je opisuje prelomni dogodek iz človeške indiferentna energija, ki se premešča bodisi k eni Pri tem jo enači s potrebo, kar pomeni, da je v potlačitev uspešna, težko postane objekt pradavnine – umor tiranskega in avtoritarnega ali drugi težnji. Ta indiferentna energija je stanju nenehne notranje napetosti. Želja, analize, kajti o obstoju potlačitve lahko praočeta s strani njegovih sinov, kar je privedlo deseksualizirani libido, ki je nastal v procesu opredeljena kot potreba, je torej težnja, ki lahko sklepamo samo iz njenih posledic. Problem do nastanka socialnih vezi, norm in religije. narcisizma – ko je Jaz prevzel vlogo objekta izhaja zgolj iz stanja, ki je neizpolnjeno oziroma torej ni sama potlačitev, ampak vrnitev »Družba je sedaj osnovana na sokrivdi za ljubezni Onega. Freud pravi, da so ga ugotovitve mu nekaj primanjkuje. Svoj cilj – zadovoljitev potlačenega v obliki nadomestnih tvorb skupaj zagrešeni zločin, religija na slabi vesti in raziskav prisilile v sklep, ki temelji na potrebe – lahko doseže samo preko povezave z (premestitev ali zgostitev) in simptomov, ki jih kesanju, nravnost delno na nujnostih te družbe, dualističnem nazoru (Freud 1987, 344): zunanjim objektom. To pomeni, da težnja, ki ustvari neuspešna potlačitev (prav tam, 114– delno na pokori, ki jo terja slaba vest« (prav človeštvu naj bi bila imanentna ambivalenca med poganja človeško duševnost, implicitno 115). tam, 188). Ideal neomejene moči, ki naj bi bil še seksualnim nagonom in nagonom smrti ter v predpostavlja odvisnost od nečesa, kar je izven Ono, druga psihična instanca v trodelni vedno prisoten, med brati ni bil več utelešen le primeru objektne investicije ambivalenca med nje v prostorskem smislu in oddaljeno od nje v strukturi človeške duševnosti, vsebuje v eni osebi, ampak so si jo porazdelili med ljubeznijo in sovraštvom – ljubezen vedno časovnem smislu. Subjekt, ki se tako sooča s nezavedne, potlačene vsebine, ki jih obvladuje seboj, v obliki »demokratične enakopravnosti« spremlja sovraštvo in sovraštvo se ne pojavlja svojo željo, je nenehno v stanju neizpolnjenosti, načelo ugodja. Jaz je del Onega, vendar (prav tam, 190). Med njimi je bila še vedno brez ljubezni. Vsaka tovrstna ambivalenca napetosti in nepotešenosti, vedno mu nekaj spremenjeni del, ki je nastal zaradi vpliva prisotna potreba po avtoriteti, kar se kaže v porodi tudi (nezaveden) občutek krivde. manjka; ta lastni manko lahko poteši le preko zaznavno-zavestnega sistema. Je regulativna obstoju religije in izraža v obliki čaščenja boga Življenje posameznika opredeljuje neprestani zunanjega objekta. Na omenjenem primeru psihična instanca, ki poskuša uskladiti notranje – očeta. Freud predpostavlja, da so se omenjena boj med tema dvema težnjama. Tudi kulturo lahko vidimo, kako je tovrstna subjektivnost impulze Onega z zahtevami zunanjega sveta: ambivalentna čustva do avtoritete in z njimi oziroma družbo določa ta boj, ki ga spremlja popolnoma usklajena s potrebami načelo ugodja, ki gospoduje v notranjosti povezana krivda prenašali iz generacije v večni občutek krivde zaradi ambivalentnega kapitalističnega ekonomskega sistema, saj ga Onega, poskuša spraviti z načelom realnosti, ki generacijo. »Če se psihični procesi ene konflikta – potreba po ljubezni s strani avtoritete vzdržuje s svojo željo. Subjekt, ki mu nezavedno prihaja od zunaj. Značaj Jaza je posledica generacije ne bi nadaljevali v naslednji, bi in želja po njeni odstranitvi. Ambivalenca se ne nenehno nekaj primanjkuje, potrebuje vedno opuščenih objektnih investicij Onega – Jaz se morala biti vsaka njihova naravnanost do kaže zgolj v primeru avtoritete ali kolektivnega več in vsakič, ko zadovolji svojo potrebo, se v postavi na mesto objekta, kamor je usmerjena življenja na novo pridobljena – tedaj na tem Nadjaza, ampak tudi v libidinalni povezanosti njem takoj pojavi naslednja. Kajti to je edino, libidinalna energija Onega. To je eden izmed področju ne bi bilo nobenega napredka in tako množic, ki se ji nasproti postavlja agresija, kar naj bi poganjalo njegovo duševnost. načinov, s katerim Jaz že na začetku rekoč nobenega razvoja« (prav tam, 198). potomka in zastopnica nagona smrti (Freud Obstajajo še druge definicije nezavedne osebnostnega razvoja obvladuje Ono. Posledica teh procesov je razvoj strogega 2001, 82–83). Nagnjenje k agresivnosti je želje, na primer takšne, ki je ne enačijo s Tretja psihična instanca ali Nadjaz je Nadjaza, ki se do Jaza vede kot avtoritarni oče, človekova izvorna, nagonska, konstitutivna potrebo ali imanentnim mankom. Takšna želja ostanek prvih objektnih izbir Onega (mama ali uteleša moralne in družbene norme, zastopa predispozicija (prav tam, 71; 92). Enako velja za je opredeljena kot zmožnost, ki se porodi iz oče) in kolektivnih objektnih izbir, ki so del zahteve vesti in povzroča občutke krivde. nagnjenje do zla: človek se zlu ne izogiba, ker bi stanja izpopolnjenosti, kot afirmativna prednikov oziroma neke kulture. Ima prisilni »Zgodovina Nadjazovega nastanka nam ga odbijalo samo po sebi, ampak zaradi strahu zmožnost ustvarjanja in delovanja. Subjekt značaj – zapoveduje in prepoveduje – kot pojasni, kako se lahko zgodnji konflikti Jaza z pred izgubo ljubezni – zaradi »socialne tesnobe« nezavedno želi živeti, dihati, se premikati, se ponotranjena avtoriteta, prvotno izkušena s objektnimi investicijami Onega nadaljujejo v (prav tam, 75). Zavest o krivdi oziroma tesnoba sporazumevati, razumevati, raziskovati, se strani staršev in kasneje s strani ostalih konfliktih z njegovim dedičem, z Nadjazom« pred Nadjazom je posledica potlačene agresije, čuditi, čustvovati … Potreba je ena izmed avtoritet, s katerimi se posameznik srečuje (Freud 1987, 336). Agresija, ki je bila pred tem usmerjene proti osebnemu ali kolektivnemu možnih, sekundarnih manifestacij želje, ne pa tekom svojega življenja. Je utelešenje usmerjena na očeta, je sedaj usmerjena na Nadjazu, in je tako pri posamezniku kot v njen imanentni pogoj. Takšen subjekt ne religioznih zapovedi in prepovedi, morale (vest Nadjaz. Spremlja jo vedno večji občutek krivde, primeru kulture nezavedna. V tem primeru je potrebuje dosti, predvsem ne dosti od zunaj, saj in krivda – napetost med zahtevami vesti in saj sta še vedno prisotna ljubezen in krivda simptom potlačitve. Freud se sprašuje, ali je izpopolnjen sam v sebi. Izpopolnjena delovanjem Jaza) in socialnih občutij. »Socialna spoštovanje do očetovske avtoritete, ki sta ni iz tega razloga celotna kultura postala ustvarjalna želja ne bi mogla dolgo vzdrževati občutja slonijo na identifikaciji z drugimi na pripomogla k nastanku vesti. »Menim, da smo nevrotična (prav tam, 94). Po njegovem mnenju kapitalizma. osnovi enakega ideala Jaza« (prav tam, 335). sedaj v polni jasnosti dojeli dvoje: delež sta družbeno zatiranje agresije in tesnoba, ki iz 17 18 predvsem telesni Jaz, s psihičnega vidika pa Freud namreč predpostavlja, da so sovražnost, ljubezni pri nastanku vesti in usodno tega zatiranja izhaja, lahko še bolj problematična vsebuje zaznavno-zavestni, predzavestni in tekmovalnost in ljubosumje imanentni neizogibnost občutka krivde« (Freud 2001, kot agresija sama. nezavedni del. Njegova naloga je obvladovanje človeštvu, socialna občutja so le njihova 82). in usmerjanje notranjega vzdraženja v zunanji nadgradnja, ki so nastala, ker so se sovraštvo, Freud predpostavlja obstoj dveh vrst Domnevne samoumevnosti v Freudovi svet. Poleg tega je odgovoren tudi za potlačitev tekmovalnost in ljubosumje izkazali v nekem nagonov: seksualni nagon, ki združuje in veže psihologiji Jaza in njihov vpliv na načine in odpor, pri čemer sta tako potlačitev kot smislu za nepraktične (prav tam). Pričujočo (vključno s sublimiranim seksualnim nagonom subjektivizacije odpor nezavedni dejanji. Motiv potlačitve je tezo je Freud natančneje razložil že v svojem in samoohranitvenim nagonom), in nagon smrti, Freud opredeljuje željo kot pogonsko silo izogibanje neugodju, ki ga povzroči nek delu Totem in tabu (2007, 183–188). V njem ki uničuje in razgrajuje. V Jazu in Onem obstaja človeške duševnosti, ki izvira iz nezavednega. notranji dražljaj oziroma nagonski vzgib. Če je opisuje prelomni dogodek iz človeške indiferentna energija, ki se premešča bodisi k eni Pri tem jo enači s potrebo, kar pomeni, da je v potlačitev uspešna, težko postane objekt pradavnine – umor tiranskega in avtoritarnega ali drugi težnji. Ta indiferentna energija je stanju nenehne notranje napetosti. Želja, analize, kajti o obstoju potlačitve lahko praočeta s strani njegovih sinov, kar je privedlo deseksualizirani libido, ki je nastal v procesu opredeljena kot potreba, je torej težnja, ki lahko sklepamo samo iz njenih posledic. Problem do nastanka socialnih vezi, norm in religije. narcisizma – ko je Jaz prevzel vlogo objekta izhaja zgolj iz stanja, ki je neizpolnjeno oziroma torej ni sama potlačitev, ampak vrnitev »Družba je sedaj osnovana na sokrivdi za ljubezni Onega. Freud pravi, da so ga ugotovitve mu nekaj primanjkuje. Svoj cilj – zadovoljitev potlačenega v obliki nadomestnih tvorb skupaj zagrešeni zločin, religija na slabi vesti in raziskav prisilile v sklep, ki temelji na potrebe – lahko doseže samo preko povezave z (premestitev ali zgostitev) in simptomov, ki jih kesanju, nravnost delno na nujnostih te družbe, dualističnem nazoru (Freud 1987, 344): zunanjim objektom. To pomeni, da težnja, ki ustvari neuspešna potlačitev (prav tam, 114– delno na pokori, ki jo terja slaba vest« (prav človeštvu naj bi bila imanentna ambivalenca med poganja človeško duševnost, implicitno 115). tam, 188). Ideal neomejene moči, ki naj bi bil še seksualnim nagonom in nagonom smrti ter v predpostavlja odvisnost od nečesa, kar je izven Ono, druga psihična instanca v trodelni vedno prisoten, med brati ni bil več utelešen le primeru objektne investicije ambivalenca med nje v prostorskem smislu in oddaljeno od nje v strukturi človeške duševnosti, vsebuje v eni osebi, ampak so si jo porazdelili med ljubeznijo in sovraštvom – ljubezen vedno časovnem smislu. Subjekt, ki se tako sooča s nezavedne, potlačene vsebine, ki jih obvladuje seboj, v obliki »demokratične enakopravnosti« spremlja sovraštvo in sovraštvo se ne pojavlja svojo željo, je nenehno v stanju neizpolnjenosti, načelo ugodja. Jaz je del Onega, vendar (prav tam, 190). Med njimi je bila še vedno brez ljubezni. Vsaka tovrstna ambivalenca napetosti in nepotešenosti, vedno mu nekaj spremenjeni del, ki je nastal zaradi vpliva prisotna potreba po avtoriteti, kar se kaže v porodi tudi (nezaveden) občutek krivde. manjka; ta lastni manko lahko poteši le preko zaznavno-zavestnega sistema. Je regulativna obstoju religije in izraža v obliki čaščenja boga Življenje posameznika opredeljuje neprestani zunanjega objekta. Na omenjenem primeru psihična instanca, ki poskuša uskladiti notranje – očeta. Freud predpostavlja, da so se omenjena boj med tema dvema težnjama. Tudi kulturo lahko vidimo, kako je tovrstna subjektivnost impulze Onega z zahtevami zunanjega sveta: ambivalentna čustva do avtoritete in z njimi oziroma družbo določa ta boj, ki ga spremlja popolnoma usklajena s potrebami načelo ugodja, ki gospoduje v notranjosti povezana krivda prenašali iz generacije v večni občutek krivde zaradi ambivalentnega kapitalističnega ekonomskega sistema, saj ga Onega, poskuša spraviti z načelom realnosti, ki generacijo. »Če se psihični procesi ene konflikta – potreba po ljubezni s strani avtoritete vzdržuje s svojo željo. Subjekt, ki mu nezavedno prihaja od zunaj. Značaj Jaza je posledica generacije ne bi nadaljevali v naslednji, bi in želja po njeni odstranitvi. Ambivalenca se ne nenehno nekaj primanjkuje, potrebuje vedno opuščenih objektnih investicij Onega – Jaz se morala biti vsaka njihova naravnanost do kaže zgolj v primeru avtoritete ali kolektivnega več in vsakič, ko zadovolji svojo potrebo, se v postavi na mesto objekta, kamor je usmerjena življenja na novo pridobljena – tedaj na tem Nadjaza, ampak tudi v libidinalni povezanosti njem takoj pojavi naslednja. Kajti to je edino, libidinalna energija Onega. To je eden izmed področju ne bi bilo nobenega napredka in tako množic, ki se ji nasproti postavlja agresija, kar naj bi poganjalo njegovo duševnost. načinov, s katerim Jaz že na začetku rekoč nobenega razvoja« (prav tam, 198). potomka in zastopnica nagona smrti (Freud Obstajajo še druge definicije nezavedne osebnostnega razvoja obvladuje Ono. Posledica teh procesov je razvoj strogega 2001, 82–83). Nagnjenje k agresivnosti je želje, na primer takšne, ki je ne enačijo s Tretja psihična instanca ali Nadjaz je Nadjaza, ki se do Jaza vede kot avtoritarni oče, človekova izvorna, nagonska, konstitutivna potrebo ali imanentnim mankom. Takšna želja ostanek prvih objektnih izbir Onega (mama ali uteleša moralne in družbene norme, zastopa predispozicija (prav tam, 71; 92). Enako velja za je opredeljena kot zmožnost, ki se porodi iz oče) in kolektivnih objektnih izbir, ki so del zahteve vesti in povzroča občutke krivde. nagnjenje do zla: človek se zlu ne izogiba, ker bi stanja izpopolnjenosti, kot afirmativna prednikov oziroma neke kulture. Ima prisilni »Zgodovina Nadjazovega nastanka nam ga odbijalo samo po sebi, ampak zaradi strahu zmožnost ustvarjanja in delovanja. Subjekt značaj – zapoveduje in prepoveduje – kot pojasni, kako se lahko zgodnji konflikti Jaza z pred izgubo ljubezni – zaradi »socialne tesnobe« nezavedno želi živeti, dihati, se premikati, se ponotranjena avtoriteta, prvotno izkušena s objektnimi investicijami Onega nadaljujejo v (prav tam, 75). Zavest o krivdi oziroma tesnoba sporazumevati, razumevati, raziskovati, se strani staršev in kasneje s strani ostalih konfliktih z njegovim dedičem, z Nadjazom« pred Nadjazom je posledica potlačene agresije, čuditi, čustvovati … Potreba je ena izmed avtoritet, s katerimi se posameznik srečuje (Freud 1987, 336). Agresija, ki je bila pred tem usmerjene proti osebnemu ali kolektivnemu možnih, sekundarnih manifestacij želje, ne pa tekom svojega življenja. Je utelešenje usmerjena na očeta, je sedaj usmerjena na Nadjazu, in je tako pri posamezniku kot v njen imanentni pogoj. Takšen subjekt ne religioznih zapovedi in prepovedi, morale (vest Nadjaz. Spremlja jo vedno večji občutek krivde, primeru kulture nezavedna. V tem primeru je potrebuje dosti, predvsem ne dosti od zunaj, saj in krivda – napetost med zahtevami vesti in saj sta še vedno prisotna ljubezen in krivda simptom potlačitve. Freud se sprašuje, ali je izpopolnjen sam v sebi. Izpopolnjena delovanjem Jaza) in socialnih občutij. »Socialna spoštovanje do očetovske avtoritete, ki sta ni iz tega razloga celotna kultura postala ustvarjalna želja ne bi mogla dolgo vzdrževati občutja slonijo na identifikaciji z drugimi na pripomogla k nastanku vesti. »Menim, da smo nevrotična (prav tam, 94). Po njegovem mnenju kapitalizma. osnovi enakega ideala Jaza« (prav tam, 335). sedaj v polni jasnosti dojeli dvoje: delež sta družbeno zatiranje agresije in tesnoba, ki iz 17 18 O nezavednem lahko sklepamo na podlagi tudi ne razmišlja o tem, da so lahko želeči vzgibi agresiven. Na tej predpostavki Freud zgradi Freudovi argumentaciji. Freudova teorija se spodrsljajev in sanj pri psihično zdravih in na zelo škodljivi in niso obravnavani kot celotno teorijo o neizogibnosti psihične nenehno modificira in prilagaja sodobnim podlagi simptomov in prisilnih vedenj pri patologije, saj niso neusklajeni z Jazom ali z ambivalence in teorijo (o dveh vrstah) trendom: vedno bolj se poudarjata pomen psihično bolnih ljudeh. Sam obstoj zahtevami realnosti iz zunanjega sveta, če v nagonov. Človek naj bi bil po naravi tudi upoštevanja družbenih sistemov pri razlagi nezavednega se Freudu ne zdi problematičen, kolektivu dobijo svojo potrditev (kot je na sebičen, tekmovalen in egoističen, saj naj bi te duševnih procesov ter uporaba saj meni, da nezavedno ni nujno slabo z vidika primer patološka želja po ubijanju, ki je lahko v lastnosti obstajale, še preden nastopijo socialni psihoanalitskega znanja in metod pri prevladujočih vrednot. »Ne samo tisto kar je v primeru vojne povsem usklajena z 'zahtevami čuti. S to predpostavko upraviči nastanek zdravljenju družbe in njenih patogenih Jazu najnižje, tudi tisto kar je najvišje je lahko realnosti' iz zunanjega sveta). Vsekakor bi večje simptomov, ki nastanejo v odnosu z zunanjim kolektivnih vzorcev (skupnostna nezavedno« (Freud 1987, 325). Enako ne posvečanje pozornosti vzrokom same svetom zaradi potlačitve omenjenih vzgibov. psihoanaliza). »Ameriška in vsekakor tudi problematizira samega procesa potlačitve, kajti (ne)usklajenosti omogočilo jasnejši uvid v Ker ambivalenca, agresija, tekmovalnost, mednarodna psihoanaliza bo morala priznati če je potlačitev uspešna, ne povzroča posameznikovo duševnost in posledično sebičnost in egoizem prihajajo v konflikt z status 'skupnostni psihoanalizi', to je simptomov oziroma patoloških vedenj. pomagalo pri uspešnosti zdravljenja. zunanjostjo (oziroma povzročajo nelagodje), se psihoanalizi, ki se uporablja za družbene Problematična se mu zdi neuspela potlačitev, Poleg tega je Freud povsem nekritičen do človek počuti krivega. Krivda naj bi bila zato probleme v skupnosti, kot enaki in če povzroči vrnitev potlačenega. Ne razmišlja o delovanja Jaza, če ta deluje racionalno. Razum imanentna človeku, ki živi v skupnosti. Na tem komplementarni psihoanalizi kot modelu tem, da bi bilo morda zdravljenje uspešnejše, če naj bi bil zagotovilo za preudarno in s tem tudi mestu je težko spregledati analogijo s kliničnega zdravljenja posameznika« bi se psihoanaliza ukvarjala z zdravljenjem neškodljivo delovanje. Vendar nas izkušnje krščanstvom, saj je tudi po Svetem pismu (Twemlow in Parens 2006, 446). Vse bolj se vzrokov, ki povzročijo potlačitev. Zanj je dovolj, učijo, da je prav funkcija razuma – človek imanentno kriv – po Stari zavezi zaradi poudarjata tudi teoretska raznolikost in če potlačitev razloži z občutki neugodja, ki jih racionalizacija – dostikrat povsem podrejena izvirnega greha, po Novi zavezi pa zaradi uboja pluralizem v psihoanalizi. »Pot do povzroči konflikt želečega vzgiba z Jazom nezavednim želečim vzgibom, ki so lahko zelo svojega utelešenega boga Kristusa. S svojo psihoanalitskega pluralizma je bila težka. oziroma z zunanjim svetom. Ne sprašuje pa se, škodljivi tako za posameznika kot za kolektiv imanentno krivdo lahko lažje shajamo s Strastna lojalnost Freudu je vzdrževala zakaj neki dražljaj povzroči konflikt oziroma (kot je na primer racionalizacija v primeru pomočjo dušnih pastirjev: v primeru psihoanalitsko kulturo konformizma in hkrati neugodje, zakaj je nesprejemljiv za Jaz ali za rasizma). To velja toliko bolj, ker se škodljive krščanstva s pomočjo duhovnika in v laičnem krnila kreativno mišljenje ostalih. Zagovarjanje zunanji svet. Včasih je lahko že samo zatiranje želeče vzgibe opravičuje na domnevno primeru s pomočjo psihoanalitika. idej, ki so se preveč razlikovale od Freudovih, dražljaja patološko ali pa se problem nahaja v nevtralen oziroma objektiven način. Izkušnje Vsako prizadevanje je tako usmerjeno k se je končalo v izključitvi. Kljub temu so si prevladujočih družbenih normah, urejenosti nas tudi učijo, da je za vse možno najti ustrezno temu, da se omenjene, domnevno imanentne nekateri še vedno upali razvijati nove ideje in zunanjega sveta ali v patoloških navadah racionalizacijo. Prav zato, ker je razum tudi v lastnosti naredi znosne oziroma da se zmanjša se niso zadovoljili s tem, da bi bili zgolj učenci. kolektiva, s katerimi pride želeči vzgib v službi želečih vzgibov in ne samo njihov nelagodje, ki ga povzročajo, namesto da bi se S tem so zasadili semena za bolj zdravo konflikt. V svojem delu Nelagodje v kulturi je gospodar, se v tradicijah, ki se ukvarjajo z usmerili k zdravljenju vzrokov, ki povzročajo, intelektualno kulturo, takšno, ki je bila dovolj sicer kritičen do Nadjaza, v katerem so zdravljenjem človeške duševnosti (kot je na da se takšne potencialne lastnosti v človeku odprta, da je lahko vase vključila raznolike utelešene prevladujoče družbene norme, primer psihologija joge), poudarja preseganje sploh razvijejo. V slednjem primeru nevroze, vidike. Sodobne teorije so več pozornosti vendar zgolj zaradi njegovega avtoritarnega in tako želečih vzgibov kot tudi racionalnosti. V agresije, ambivalence, tekmovalnosti in krivde namenile vlogi odnosov in kontekstu pri prisilnega karakterja. Dobro se je zavedal, da stanju preseganja lastne pogojenosti, kot je na ne bi razumeli kot imanentnih karakteristik oblikovanju duševnosti in ponovno pregledale vsaka prisila povzroča nasprotno reakcijo primer stanje meditacije, je posameznik človeštva, ampak kot patologijo sodobne naše ideje o terapevtski praksi in tehniki. Ne (agresija, ambivalentna čustva, krivda, zmožen povsem nadzorovati lastne psihične družbe; kot nekaj, kar je povzročeno in kar je pojemo več vsi enake psihoanalitske pesmi« potlačitev neusklajenih vzgibov), zato je procese. Ker s tem postane neodvisen od možno pozdraviti z odkrivanjem, (Birkhofer 2016, 1). dolgoročno neuspešna in predvsem njihovega vpliva, lahko razvije nevtralen uvid v prepoznavanjem in zdravljenjem vzrokov. Iz navedenih primerov je razvidno, da neekonomična. Nadjazu torej očita, da ni dober njihove zdravju potencialno škodljive ali sodobna psihoanaliza že nekaj časa ne sledi več menedžer. Vlogo uspešnega menedžerja je zato koristne učinke. Predvsem pa lahko v tem Vloga psihologije Jaza v 21. stoletju Freudovi psihologiji Jaza kot idealnemu prevzel zavestni del Jaza: z dopuščanjem, stanju ozavesti nezavedne vplive, ki Psihologija Jaza vedno bolj izgublja modelu, ampak je zmožna do njegove teorije vezavo, kanalizacijo in sublimacijo spreminjajo njegove duševne procese. prevladujočo vlogo, ki jo je imela na področju pristopiti selektivno ter njegovim ugotovitvam problematičnih vzgibov. Tudi njegova Z vidika učinkov na posameznika in na psihoanalitske teorije in njenih terapevtskih in metodam, ki so se izkazale za uspešne pri (nezavedna) cenzura neusklajenih želečih kolektiv so najbolj problematične Freudove praks. Celo American Psychological zdravljenju, dodati tudi lastne uvide in vzgibov je postala pokazatelj duševnega domnevno samoumevne predpostavke glede Association, ena izmed najvplivnejših pristope. Vsekakor tovrstne novosti v pristopu zdravja. Freud se ne ukvarja z zdravljenjem imanentnih karakteristik človeške narave. psiholoških organizacij, postaja vedno bolj do duševnosti znatno vplivajo tudi na vzrokov neusklajenosti želečih vzgibov – Človek naj bi bil že sam po sebi nevrotičen, saj odprta tudi za kritične študije Freudove teorije. spremembo načina individualne in kolektivne ampak problematizira zgolj napačno oziroma je njegov Jaz neizogibno v konfliktu z Onim. Tako na primer Grünbaum (2006) v svoji subjektivizacije: kajti vednost o sebi in načini, neekonomično soočanje z njimi. Po drugi strani Poleg tega naj bi bilo v človekovi naravi, da je epistemološki študiji opozarja na napake v kako se soočamo s samim s sabo, pogojujejo to, 19 20 O nezavednem lahko sklepamo na podlagi tudi ne razmišlja o tem, da so lahko želeči vzgibi agresiven. Na tej predpostavki Freud zgradi Freudovi argumentaciji. Freudova teorija se spodrsljajev in sanj pri psihično zdravih in na zelo škodljivi in niso obravnavani kot celotno teorijo o neizogibnosti psihične nenehno modificira in prilagaja sodobnim podlagi simptomov in prisilnih vedenj pri patologije, saj niso neusklajeni z Jazom ali z ambivalence in teorijo (o dveh vrstah) trendom: vedno bolj se poudarjata pomen psihično bolnih ljudeh. Sam obstoj zahtevami realnosti iz zunanjega sveta, če v nagonov. Človek naj bi bil po naravi tudi upoštevanja družbenih sistemov pri razlagi nezavednega se Freudu ne zdi problematičen, kolektivu dobijo svojo potrditev (kot je na sebičen, tekmovalen in egoističen, saj naj bi te duševnih procesov ter uporaba saj meni, da nezavedno ni nujno slabo z vidika primer patološka želja po ubijanju, ki je lahko v lastnosti obstajale, še preden nastopijo socialni psihoanalitskega znanja in metod pri prevladujočih vrednot. »Ne samo tisto kar je v primeru vojne povsem usklajena z 'zahtevami čuti. S to predpostavko upraviči nastanek zdravljenju družbe in njenih patogenih Jazu najnižje, tudi tisto kar je najvišje je lahko realnosti' iz zunanjega sveta). Vsekakor bi večje simptomov, ki nastanejo v odnosu z zunanjim kolektivnih vzorcev (skupnostna nezavedno« (Freud 1987, 325). Enako ne posvečanje pozornosti vzrokom same svetom zaradi potlačitve omenjenih vzgibov. psihoanaliza). »Ameriška in vsekakor tudi problematizira samega procesa potlačitve, kajti (ne)usklajenosti omogočilo jasnejši uvid v Ker ambivalenca, agresija, tekmovalnost, mednarodna psihoanaliza bo morala priznati če je potlačitev uspešna, ne povzroča posameznikovo duševnost in posledično sebičnost in egoizem prihajajo v konflikt z status 'skupnostni psihoanalizi', to je simptomov oziroma patoloških vedenj. pomagalo pri uspešnosti zdravljenja. zunanjostjo (oziroma povzročajo nelagodje), se psihoanalizi, ki se uporablja za družbene Problematična se mu zdi neuspela potlačitev, Poleg tega je Freud povsem nekritičen do človek počuti krivega. Krivda naj bi bila zato probleme v skupnosti, kot enaki in če povzroči vrnitev potlačenega. Ne razmišlja o delovanja Jaza, če ta deluje racionalno. Razum imanentna človeku, ki živi v skupnosti. Na tem komplementarni psihoanalizi kot modelu tem, da bi bilo morda zdravljenje uspešnejše, če naj bi bil zagotovilo za preudarno in s tem tudi mestu je težko spregledati analogijo s kliničnega zdravljenja posameznika« bi se psihoanaliza ukvarjala z zdravljenjem neškodljivo delovanje. Vendar nas izkušnje krščanstvom, saj je tudi po Svetem pismu (Twemlow in Parens 2006, 446). Vse bolj se vzrokov, ki povzročijo potlačitev. Zanj je dovolj, učijo, da je prav funkcija razuma – človek imanentno kriv – po Stari zavezi zaradi poudarjata tudi teoretska raznolikost in če potlačitev razloži z občutki neugodja, ki jih racionalizacija – dostikrat povsem podrejena izvirnega greha, po Novi zavezi pa zaradi uboja pluralizem v psihoanalizi. »Pot do povzroči konflikt želečega vzgiba z Jazom nezavednim želečim vzgibom, ki so lahko zelo svojega utelešenega boga Kristusa. S svojo psihoanalitskega pluralizma je bila težka. oziroma z zunanjim svetom. Ne sprašuje pa se, škodljivi tako za posameznika kot za kolektiv imanentno krivdo lahko lažje shajamo s Strastna lojalnost Freudu je vzdrževala zakaj neki dražljaj povzroči konflikt oziroma (kot je na primer racionalizacija v primeru pomočjo dušnih pastirjev: v primeru psihoanalitsko kulturo konformizma in hkrati neugodje, zakaj je nesprejemljiv za Jaz ali za rasizma). To velja toliko bolj, ker se škodljive krščanstva s pomočjo duhovnika in v laičnem krnila kreativno mišljenje ostalih. Zagovarjanje zunanji svet. Včasih je lahko že samo zatiranje želeče vzgibe opravičuje na domnevno primeru s pomočjo psihoanalitika. idej, ki so se preveč razlikovale od Freudovih, dražljaja patološko ali pa se problem nahaja v nevtralen oziroma objektiven način. Izkušnje Vsako prizadevanje je tako usmerjeno k se je končalo v izključitvi. Kljub temu so si prevladujočih družbenih normah, urejenosti nas tudi učijo, da je za vse možno najti ustrezno temu, da se omenjene, domnevno imanentne nekateri še vedno upali razvijati nove ideje in zunanjega sveta ali v patoloških navadah racionalizacijo. Prav zato, ker je razum tudi v lastnosti naredi znosne oziroma da se zmanjša se niso zadovoljili s tem, da bi bili zgolj učenci. kolektiva, s katerimi pride želeči vzgib v službi želečih vzgibov in ne samo njihov nelagodje, ki ga povzročajo, namesto da bi se S tem so zasadili semena za bolj zdravo konflikt. V svojem delu Nelagodje v kulturi je gospodar, se v tradicijah, ki se ukvarjajo z usmerili k zdravljenju vzrokov, ki povzročajo, intelektualno kulturo, takšno, ki je bila dovolj sicer kritičen do Nadjaza, v katerem so zdravljenjem človeške duševnosti (kot je na da se takšne potencialne lastnosti v človeku odprta, da je lahko vase vključila raznolike utelešene prevladujoče družbene norme, primer psihologija joge), poudarja preseganje sploh razvijejo. V slednjem primeru nevroze, vidike. Sodobne teorije so več pozornosti vendar zgolj zaradi njegovega avtoritarnega in tako želečih vzgibov kot tudi racionalnosti. V agresije, ambivalence, tekmovalnosti in krivde namenile vlogi odnosov in kontekstu pri prisilnega karakterja. Dobro se je zavedal, da stanju preseganja lastne pogojenosti, kot je na ne bi razumeli kot imanentnih karakteristik oblikovanju duševnosti in ponovno pregledale vsaka prisila povzroča nasprotno reakcijo primer stanje meditacije, je posameznik človeštva, ampak kot patologijo sodobne naše ideje o terapevtski praksi in tehniki. Ne (agresija, ambivalentna čustva, krivda, zmožen povsem nadzorovati lastne psihične družbe; kot nekaj, kar je povzročeno in kar je pojemo več vsi enake psihoanalitske pesmi« potlačitev neusklajenih vzgibov), zato je procese. Ker s tem postane neodvisen od možno pozdraviti z odkrivanjem, (Birkhofer 2016, 1). dolgoročno neuspešna in predvsem njihovega vpliva, lahko razvije nevtralen uvid v prepoznavanjem in zdravljenjem vzrokov. Iz navedenih primerov je razvidno, da neekonomična. Nadjazu torej očita, da ni dober njihove zdravju potencialno škodljive ali sodobna psihoanaliza že nekaj časa ne sledi več menedžer. Vlogo uspešnega menedžerja je zato koristne učinke. Predvsem pa lahko v tem Vloga psihologije Jaza v 21. stoletju Freudovi psihologiji Jaza kot idealnemu prevzel zavestni del Jaza: z dopuščanjem, stanju ozavesti nezavedne vplive, ki Psihologija Jaza vedno bolj izgublja modelu, ampak je zmožna do njegove teorije vezavo, kanalizacijo in sublimacijo spreminjajo njegove duševne procese. prevladujočo vlogo, ki jo je imela na področju pristopiti selektivno ter njegovim ugotovitvam problematičnih vzgibov. Tudi njegova Z vidika učinkov na posameznika in na psihoanalitske teorije in njenih terapevtskih in metodam, ki so se izkazale za uspešne pri (nezavedna) cenzura neusklajenih želečih kolektiv so najbolj problematične Freudove praks. Celo American Psychological zdravljenju, dodati tudi lastne uvide in vzgibov je postala pokazatelj duševnega domnevno samoumevne predpostavke glede Association, ena izmed najvplivnejših pristope. Vsekakor tovrstne novosti v pristopu zdravja. Freud se ne ukvarja z zdravljenjem imanentnih karakteristik človeške narave. psiholoških organizacij, postaja vedno bolj do duševnosti znatno vplivajo tudi na vzrokov neusklajenosti želečih vzgibov – Človek naj bi bil že sam po sebi nevrotičen, saj odprta tudi za kritične študije Freudove teorije. spremembo načina individualne in kolektivne ampak problematizira zgolj napačno oziroma je njegov Jaz neizogibno v konfliktu z Onim. Tako na primer Grünbaum (2006) v svoji subjektivizacije: kajti vednost o sebi in načini, neekonomično soočanje z njimi. Po drugi strani Poleg tega naj bi bilo v človekovi naravi, da je epistemološki študiji opozarja na napake v kako se soočamo s samim s sabo, pogojujejo to, 19 20 kako smo se zmožni soočati tudi z drugimi, Freud, Sigmund. 2000. Interpretacija sanj. Rekonceptualizacija »conditio Kibernetski prostor kot arena nesmrtnosti kakšne odnose smo zmožni vzpostaviti, kakšno Ljubljana: Studia humanitatis. humana« v transhumanističnih Razvoja novih tehnologij ne moremo družbeno ureditev smo zmožni ustvariti in Freud, Sigmund. 2001. Nelagodje v kulturi. zreducirati zgolj na raven strojev in kako smo jo zmožni vzdrževati. Ljubljana: Gyrus. pogledih na svet materialnih predmetov. Z modernim Freud, Sigmund. 2007. Spisi o družbi in tehnološkim razvojem v zadnjih nekaj religiji. Ljubljana: Društvo za teoretsko desetletjih je pojem tehnologije postal bistveno Literatura psihoanalizo. bolj abstrakten, neopredeljen, dinamičen. Ne Birkhofer, Celeste. 2016. Theoretical Grünbaum, Adolf. 2006. Is Sigmund Freud's Prof. dr. Franc Mali vključuje več zgolj materialnih sredstev in diveristy and pluralism in psychoanalysis: psychoanalytic edifice relavant to the 21st produktov, ki so proizvod človeka, temveč change, challenges and Benefits. Psychoanalytic century?. Psychoanalytic Psychology, 23(2): Uvod predpostavlja kompleksni sistem procesov in Psychology, 7. marec: 1–8. 257–284. Z razvojem novih znanosti in tehnologij prihaja tehnik, ki so sočasno materialne in družbene. V Freud, Sigmund. 1987. Metapsihološki spisi. Twemlow, Stuart W. in Parens, Henri. 2006. do številnih in hitrih sprememb na področju okviru te medsebojne prepletenosti znanosti, Ljubljana: ŠKUC in Znanstveni inštitut Might Freud's legacy lie beyond the couch?. družbe, narave in nenazadnje same opredelitve tehnologije, kulture, družbe in narave se samo Filozofske fakultete. Psychoanalytic Psychology, 23(2): 430–450. bistva človeka kot družbenega in prirodnega človekovo življenje spreminja v prostor vedno bitja. K razumevanju teh sprememb v zadnjem novih tehnoloških posegov. Nastop času veliko prispevajo tudi študije »tehnoself«, kibernetskih in informacijskih znanosti je ki se razvijajo v smeri vseobsežne trans- prekinil stvarno in konceptualno ločitev na disciplinarne paradigme preučevanja živa bitja in stroje. Razvoj novih znanosti, kot prihodnjega razvoja človeka, družbe in so molekularna biologija, sintezna biologija in tehnologije. Ideja trans-disciplinarnosti tako biotehnologija, je odprl prostor novim oblikam postaja eden ključnih konceptov za lažje obvladovanja in kontrole nad življenjem, razumevanje vpliva novih znanstvenih in znotraj tega pa tudi predstavam, da dobivamo tehnoloških spoznanj na prihodnji družbeni moč usmerjanja evolucijskih procesov po lastni razvoj (Mali 2010). volji in predstavah. Rocci Lupiccini, urednik skoraj tisoč strani Rezultati hitrih in raznovrstnih tehnoloških obsegajočega znanstvenega zbornika sprememb odpirajo številna vprašanja, ki so Handbook of Research on Technoself - Identity povezana s pravnimi, družbenimi in etičnimi in Technology Society, ki je izšel leta 2013, je v vidiki razvoja novih tehnologij: Kako znotraj uvodu k omenjenemu zborniku koncept novo razvijajočih se tehnologij, kamor ne ‘tehnoselfija’ opredelil na naslednji način: spadajo samo informacijsko-komunikacijske in »Pojem ‘tehnoselfija’ je eden najnovejših kibernetske, temveč tudi biogenetske in družboslovnih in filozofskih konceptov, ki so kognitivne znanosti, določiti razmerje med ga znanstveniki razvili z namenom, da javnim in zasebnim, ko gre za temeljne opredelijo spremenljivost človekove identitete človekove pravice? Kako opredeliti bistvo v današnji družbi, ki nastopa kot posledica človeka z vidika varovanja njegovega napredka novih tehnologij. V bolj specifičnem dostojanstva, etičnih in pravnih načel? Kako pomenu besede je bil pojem ‘tehnoselfija’ gledati na temeljna filozofska in kulturološka izumljen za opisovanje dinamike odnosov med vprašanja razvoja človeka kot homo sapiensa? človekom in tehnologijo, znotraj katere se Množica vprašanj in še vedno veliko odprtih in kontinuirano formirata ‘human condition’ in največkrat nejasno podanih odgovorov na to, kar naj bi razumeli pod pojmom človeške takšna in podobna vprašanja! vrste« (Lupiccini 2013, 2). Glede na takšno S temi vprašanji se v zadnjem času na veliko opredelitev koncepta »tehnoselfija« je ukvarjajo misleci različnih znanstvenih in zanimivo pogledati, kako na spreminjanje nazorskih provenienc, ki nosijo oznako človekove identitete zlasti v luči današnjih bolj »transhumanisti«. Transhumanisti zagovarjajo filozofsko naravnanih diskusij razmišljajo različne filozofske nazore, ki sta jim vendarle zagovorniki transhumanizma. skupni dve ideji: prvič, prepričanje, da je 21 22 Prof. dr. Franc Mali /Redni profesor na Katedri za kulturologijo, Center za proučevanje znanosti FDV kako smo se zmožni soočati tudi z drugimi, Freud, Sigmund. 2000. Interpretacija sanj. Rekonceptualizacija »conditio Kibernetski prostor kot arena nesmrtnosti kakšne odnose smo zmožni vzpostaviti, kakšno Ljubljana: Studia humanitatis. humana« v transhumanističnih Razvoja novih tehnologij ne moremo družbeno ureditev smo zmožni ustvariti in Freud, Sigmund. 2001. Nelagodje v kulturi. zreducirati zgolj na raven strojev in kako smo jo zmožni vzdrževati. Ljubljana: Gyrus. pogledih na svet materialnih predmetov. Z modernim Freud, Sigmund. 2007. Spisi o družbi in tehnološkim razvojem v zadnjih nekaj religiji. Ljubljana: Društvo za teoretsko desetletjih je pojem tehnologije postal bistveno Literatura psihoanalizo. bolj abstrakten, neopredeljen, dinamičen. Ne Birkhofer, Celeste. 2016. Theoretical Grünbaum, Adolf. 2006. Is Sigmund Freud's Prof. dr. Franc Mali vključuje več zgolj materialnih sredstev in diveristy and pluralism in psychoanalysis: psychoanalytic edifice relavant to the 21st produktov, ki so proizvod človeka, temveč change, challenges and Benefits. Psychoanalytic century?. Psychoanalytic Psychology, 23(2): Uvod predpostavlja kompleksni sistem procesov in Psychology, 7. marec: 1–8. 257–284. Z razvojem novih znanosti in tehnologij prihaja tehnik, ki so sočasno materialne in družbene. V Freud, Sigmund. 1987. Metapsihološki spisi. Twemlow, Stuart W. in Parens, Henri. 2006. do številnih in hitrih sprememb na področju okviru te medsebojne prepletenosti znanosti, Ljubljana: ŠKUC in Znanstveni inštitut Might Freud's legacy lie beyond the couch?. družbe, narave in nenazadnje same opredelitve tehnologije, kulture, družbe in narave se samo Filozofske fakultete. Psychoanalytic Psychology, 23(2): 430–450. bistva človeka kot družbenega in prirodnega človekovo življenje spreminja v prostor vedno bitja. K razumevanju teh sprememb v zadnjem novih tehnoloških posegov. Nastop času veliko prispevajo tudi študije »tehnoself«, kibernetskih in informacijskih znanosti je ki se razvijajo v smeri vseobsežne trans- prekinil stvarno in konceptualno ločitev na disciplinarne paradigme preučevanja živa bitja in stroje. Razvoj novih znanosti, kot prihodnjega razvoja človeka, družbe in so molekularna biologija, sintezna biologija in tehnologije. Ideja trans-disciplinarnosti tako biotehnologija, je odprl prostor novim oblikam postaja eden ključnih konceptov za lažje obvladovanja in kontrole nad življenjem, razumevanje vpliva novih znanstvenih in znotraj tega pa tudi predstavam, da dobivamo tehnoloških spoznanj na prihodnji družbeni moč usmerjanja evolucijskih procesov po lastni razvoj (Mali 2010). volji in predstavah. Rocci Lupiccini, urednik skoraj tisoč strani Rezultati hitrih in raznovrstnih tehnoloških obsegajočega znanstvenega zbornika sprememb odpirajo številna vprašanja, ki so Handbook of Research on Technoself - Identity povezana s pravnimi, družbenimi in etičnimi in Technology Society, ki je izšel leta 2013, je v vidiki razvoja novih tehnologij: Kako znotraj uvodu k omenjenemu zborniku koncept novo razvijajočih se tehnologij, kamor ne ‘tehnoselfija’ opredelil na naslednji način: spadajo samo informacijsko-komunikacijske in »Pojem ‘tehnoselfija’ je eden najnovejših kibernetske, temveč tudi biogenetske in družboslovnih in filozofskih konceptov, ki so kognitivne znanosti, določiti razmerje med ga znanstveniki razvili z namenom, da javnim in zasebnim, ko gre za temeljne opredelijo spremenljivost človekove identitete človekove pravice? Kako opredeliti bistvo v današnji družbi, ki nastopa kot posledica človeka z vidika varovanja njegovega napredka novih tehnologij. V bolj specifičnem dostojanstva, etičnih in pravnih načel? Kako pomenu besede je bil pojem ‘tehnoselfija’ gledati na temeljna filozofska in kulturološka izumljen za opisovanje dinamike odnosov med vprašanja razvoja človeka kot homo sapiensa? človekom in tehnologijo, znotraj katere se Množica vprašanj in še vedno veliko odprtih in kontinuirano formirata ‘human condition’ in največkrat nejasno podanih odgovorov na to, kar naj bi razumeli pod pojmom človeške takšna in podobna vprašanja! vrste« (Lupiccini 2013, 2). Glede na takšno S temi vprašanji se v zadnjem času na veliko opredelitev koncepta »tehnoselfija« je ukvarjajo misleci različnih znanstvenih in zanimivo pogledati, kako na spreminjanje nazorskih provenienc, ki nosijo oznako človekove identitete zlasti v luči današnjih bolj »transhumanisti«. Transhumanisti zagovarjajo filozofsko naravnanih diskusij razmišljajo različne filozofske nazore, ki sta jim vendarle zagovorniki transhumanizma. skupni dve ideji: prvič, prepričanje, da je 21 22 Prof. dr. Franc Mali /Redni profesor na Katedri za kulturologijo, Center za proučevanje znanosti FDV tehnologija primarni dejavnik zgodovinskih pozitiven odgovor (Kurzweil 2005). napredne tehnologije naj bi skrajšale danes samoizpolnjevanju na temelju uresničevanja sprememb in osnova vsakdanjega življenja; in Predvideva, da bo že kmalu prišlo do stvaritve sprejeti časovni okvir filogeneze z nekaj svojih lastnih potencialov, pri čemer je drugič, optimistične napovedi o tem, da je vse ne-organskih oblik »življenja« v okviru umetne milijonov na nekaj deset let. Ne nahajamo se eksplicitno izpostavil, da je bolje, da se izboljšave človekovih umskih in telesnih inteligence, ki bo šla v smeri točke sicer še v času takšnih radikalnih takšnemu filozofskemu nazoru, že zato da se zmožnosti mogoče doseči s pomočjo novih singularnosti. Točka singularnosti naj bi revolucionarnih preskokov, vendar tudi ne v izognemo napačnim (zgodovinskim) naprednih tehnologij (glej več: Mali 2016; predstavljala točko radikalnega preloma v poziciji, da bi takšne možnosti zavračali kot konotacijam, pripiše oznaka transhumanizem Buchanan 2011). prirodni zgodovini človeka, ko bo umetna zgolj neko vrsto znanstvene fikcije. in ne morda oznaka humanizem. V svojih V tem oziru transhumanistične vizije inteligenca razvila svojo lastno zavest in Intelektualna tradicija, na katero se objavljenih predavanjih iz leta 1951 je Huxley predstavljajo neizčrpen vir produkcije postala povsem avtonomna. Kot pravi Rey navezuje sodobni transhumanizem, je v med drugim zapisal: »Za človeka ni potrebno družbenih imaginacij o tem, da bo znanstveno- Kurzweil, bodo na tej točki sistemi umetne nasprotju z Darwinovo evolucijsko teorijo več, da se čuti nemočnega zaradi dejstva smrti tehnološki razvoj človeški vrsti omogočil, da bo inteligence začeli preoblikovati sami sebe na ta naravnih vrst reafirmirala privilegiran položaj ali svoje lastne nepomembnosti. Ko enkrat vedno bolj krepila svoje naravne in umske način, da bodo v relativno kratkem času postali človeka kot prirodne (naravne) vrste, katere dojame, da je del, in to aktivni del trajnega zmožnosti, kar nas bo osvobajalo od ujetosti v milijardkrat bolj inteligentni kot človeška bitja. možnosti za realizacijo kreativnih potencialov procesa, ni potrebe, da se njegova ‘differenca različne (naravne in družbene) spone tega Človeška inteligenca bo torej strahotno so odprte v neskončnost. Angleški filozof in specifica’ kaže zgolj preko fanatičnega sveta. V tem smislu imamo lahko zaostajala za umetno inteligenco. sociolog Steve Fuller v delu Preparing for Life prizadevanja za njegov superiorni status ali za transhumanizem za del miselne tradicije Včasih posamezne forme transhumanizma in Humanity 2.0 ugotavlja, da če se človeška njegov superiorni dosežek. Ko enkrat dojame, gnosticizma, ki se že od antičnega filozofa izražajo neko vrsto radikalizma, ki se napaja iz bitja v okviru klasičnih evolucionističnih razlag da je njegova naloga maksimalno Platona naprej bori z vprašanjem ujetosti duše samega sebe in predstavlja že kar neke vrste prirodnega sveta obravnava samo kot eno od uresničevanje možnosti njegovega lastnega (zavesti) v telo. praznoverje, ko gre za obete tehnološkega številnih prirodnih vrst, ki je umeščena v razvoja in da bo to, če je dobro in pošteno Po teh transhumanističnih predstavah se razvoja v prihodnje, vse z namenom, da zavrne spontani evolucijski proces, potem je v okviru opravljeno, istočasno nujno prispevalo k kiberprostor spreminja v areno nesmrtnosti, esencialistično razumevanje človeka in ga transhumanizma človeško bitje obravnavano uresničevanju možnosti družbe, človeštva in kjer si bodisi v zamišljeni podobi nas samih nadomesti s predstavo njegove dinamične kot vrsta, ki se nahaja v polju neprestanih celotnega kozmosa, bo dosegel novo bodisi v podobi avatarjev predstavljamo svoje samotransformacije s pomočjo novih sprememb ravno zaradi tega, ker zmore samozavest in nov občutek edinstvenosti v »večno« življenje. V okviru takšnih idej o naprednih tehnologij. Centralna točka izvršiti svoje lastno samoizpopolnjevanje zunaj preostanku svojega življenja« (Huxley 1951, prenosu človekove misli v računalniško- transhumanističnih imaginacij je ravno ideja, svojih prirodnih omejitev (Fuller 2013). Ena 139). kibernetske sisteme prihaja do zamisli o da tehnološke spremembe vodijo k temeljnih idej transhumanizma namreč je, da Izvorni pomen transhumanizma pri Julianu različnih post-bioloških oblikah človekovega radikalnemu prelomu med sedanjostjo in načrtovani posegi v procese naravne Huxleyju pomeni odmik od evolucionistične življenja. Številni transhumanistični misleci prihodnostjo. reprodukcije in naravne selekcije vodijo v ideje naravne selekcije k bolj metaforično forsirajo družbene imaginacije, ki anticipirajo smeri uravnavanja in kontrole evolucijskih razumljeni umetni selekciji, v okviru katere obstoj posthumane univerzalne misli zunaj Kontingentnost pogojev bivanja homo tokov človeških bitij. Za Steva Fullerja je za ima človek kot homo sapiens moč usmerjanja vseh telesnih omejitev. V okviru sapiensa razumevanje koncepta transhumanizma naravnih evolucijskih tokov. V zvezi s transhumanizma je kiberprostor zamišljen kot Z nastopom transhumanizma se odpira vrsta ključno razlikovanje med t. i. »Humanity 1« in t. Huxleyjem bi lahko dejali, da uporablja arena nesmrtnosti, kjer naj bi človeški selfiji, novih zanimivih (filozofskih) razmislekov o i. »Humanity 2« (Fuller 2011). Osnovna razlika koncept »refleksivne evolucije« (Fuller 2011, integrirani v svojo lastno tehnološko evoluciji homo sapiensa. Današnji razvoj novih med obema »ontološkima« domenama je v 103). Če se je Huxleyjev koncept samoreprodukcijo, živeli v brezčasnem tehnologij vodi k vedno večji kontingentnosti tem, da v t. i. »Humanity 2« ni več prisotna transhumanizma, ki se odmika od klasične prostoru in breztelesnih formah. V tej ideji »pogojev bivanja človeka« ( »conditio nujnost (in morda zadostnost), da bi bili rojeni evolucionistične teorije naravne selekcije, nesmrtnega kibernetskega življenja je seveda humana«). Revolucionarna znanstvena in kot človeška bitja v smislu homo sapiensa, kar intelektualno napajal iz klasične evgenike prostor tudi za vse vrste kiborgov, androidov tehnološka odkritja in njihove uporabe bi vsaj na ravni upravljanja družbenega (vloga države v vzgoji rasnih vrst), potem to itd., ki naj bi bili ravno tako osvobojeni vseh omogočajo vedno več manipulacij s človeškimi življenja lahko pomenilo, da bi nove vrste prav gotovo ne velja za najnovejše modele prirodnih spon (glej več: Tomassi 2013; Fuller umskimi in telesnimi zmožnostmi. V tem hibridov (androidi, avatarji itd.) dobile enake razvoja konvergentnih tehnologij, ki naj bi 2011). Bomo torej kmalu prestopili iz sveta primeru se kot povsem legitimno zastavlja temeljne državljanske pravice kot ljudje. pripomogle h krepitvi človekovih umskih in »homo sapiensa« v svet »homo technicusa«? vprašanje, ali so še podane predpostavke za Utopija ali realnost? telesnih zmožnosti. Avtorji NSF-jeve študije so Danes eden najbolj vplivnih naravni evolucijski tok človeka. Po mnenju Že Julian Huxley, ki je v enem svojih ocenili, da bi lahko razvoj konvergentnih transhumanističnih mislecev, ameriški številnih avtorjev vstopamo v ero človeškega predavanj na začetku 50. let prejšnjega stoletja tehnologij že okrog leta 2030 pripeljal do tako znanstvenik in futurolog Ray Kurzweil, ki napredka brez precedensa, v okviru katerega prvi javno uporabil pojem »transhumanizem«, radikalnih revolucionarnih sprememb razvija najbolj radikalno varianto naj bi Darwinova načela evolucije začela kazati je poudarjal potrebo, da se v okviru tega nazora človekovih telesnih in umskih zmožnosti, tehnotranshumanizma, daje na to vprašanje znake arteficialnega samopospeševanja. Nove začne razvijati iniciativa ljudi k delovne produktivnosti ljudi, komunikacij in 23 24 tehnologija primarni dejavnik zgodovinskih pozitiven odgovor (Kurzweil 2005). napredne tehnologije naj bi skrajšale danes samoizpolnjevanju na temelju uresničevanja sprememb in osnova vsakdanjega življenja; in Predvideva, da bo že kmalu prišlo do stvaritve sprejeti časovni okvir filogeneze z nekaj svojih lastnih potencialov, pri čemer je drugič, optimistične napovedi o tem, da je vse ne-organskih oblik »življenja« v okviru umetne milijonov na nekaj deset let. Ne nahajamo se eksplicitno izpostavil, da je bolje, da se izboljšave človekovih umskih in telesnih inteligence, ki bo šla v smeri točke sicer še v času takšnih radikalnih takšnemu filozofskemu nazoru, že zato da se zmožnosti mogoče doseči s pomočjo novih singularnosti. Točka singularnosti naj bi revolucionarnih preskokov, vendar tudi ne v izognemo napačnim (zgodovinskim) naprednih tehnologij (glej več: Mali 2016; predstavljala točko radikalnega preloma v poziciji, da bi takšne možnosti zavračali kot konotacijam, pripiše oznaka transhumanizem Buchanan 2011). prirodni zgodovini človeka, ko bo umetna zgolj neko vrsto znanstvene fikcije. in ne morda oznaka humanizem. V svojih V tem oziru transhumanistične vizije inteligenca razvila svojo lastno zavest in Intelektualna tradicija, na katero se objavljenih predavanjih iz leta 1951 je Huxley predstavljajo neizčrpen vir produkcije postala povsem avtonomna. Kot pravi Rey navezuje sodobni transhumanizem, je v med drugim zapisal: »Za človeka ni potrebno družbenih imaginacij o tem, da bo znanstveno- Kurzweil, bodo na tej točki sistemi umetne nasprotju z Darwinovo evolucijsko teorijo več, da se čuti nemočnega zaradi dejstva smrti tehnološki razvoj človeški vrsti omogočil, da bo inteligence začeli preoblikovati sami sebe na ta naravnih vrst reafirmirala privilegiran položaj ali svoje lastne nepomembnosti. Ko enkrat vedno bolj krepila svoje naravne in umske način, da bodo v relativno kratkem času postali človeka kot prirodne (naravne) vrste, katere dojame, da je del, in to aktivni del trajnega zmožnosti, kar nas bo osvobajalo od ujetosti v milijardkrat bolj inteligentni kot človeška bitja. možnosti za realizacijo kreativnih potencialov procesa, ni potrebe, da se njegova ‘differenca različne (naravne in družbene) spone tega Človeška inteligenca bo torej strahotno so odprte v neskončnost. Angleški filozof in specifica’ kaže zgolj preko fanatičnega sveta. V tem smislu imamo lahko zaostajala za umetno inteligenco. sociolog Steve Fuller v delu Preparing for Life prizadevanja za njegov superiorni status ali za transhumanizem za del miselne tradicije Včasih posamezne forme transhumanizma in Humanity 2.0 ugotavlja, da če se človeška njegov superiorni dosežek. Ko enkrat dojame, gnosticizma, ki se že od antičnega filozofa izražajo neko vrsto radikalizma, ki se napaja iz bitja v okviru klasičnih evolucionističnih razlag da je njegova naloga maksimalno Platona naprej bori z vprašanjem ujetosti duše samega sebe in predstavlja že kar neke vrste prirodnega sveta obravnava samo kot eno od uresničevanje možnosti njegovega lastnega (zavesti) v telo. praznoverje, ko gre za obete tehnološkega številnih prirodnih vrst, ki je umeščena v razvoja in da bo to, če je dobro in pošteno Po teh transhumanističnih predstavah se razvoja v prihodnje, vse z namenom, da zavrne spontani evolucijski proces, potem je v okviru opravljeno, istočasno nujno prispevalo k kiberprostor spreminja v areno nesmrtnosti, esencialistično razumevanje človeka in ga transhumanizma človeško bitje obravnavano uresničevanju možnosti družbe, človeštva in kjer si bodisi v zamišljeni podobi nas samih nadomesti s predstavo njegove dinamične kot vrsta, ki se nahaja v polju neprestanih celotnega kozmosa, bo dosegel novo bodisi v podobi avatarjev predstavljamo svoje samotransformacije s pomočjo novih sprememb ravno zaradi tega, ker zmore samozavest in nov občutek edinstvenosti v »večno« življenje. V okviru takšnih idej o naprednih tehnologij. Centralna točka izvršiti svoje lastno samoizpopolnjevanje zunaj preostanku svojega življenja« (Huxley 1951, prenosu človekove misli v računalniško- transhumanističnih imaginacij je ravno ideja, svojih prirodnih omejitev (Fuller 2013). Ena 139). kibernetske sisteme prihaja do zamisli o da tehnološke spremembe vodijo k temeljnih idej transhumanizma namreč je, da Izvorni pomen transhumanizma pri Julianu različnih post-bioloških oblikah človekovega radikalnemu prelomu med sedanjostjo in načrtovani posegi v procese naravne Huxleyju pomeni odmik od evolucionistične življenja. Številni transhumanistični misleci prihodnostjo. reprodukcije in naravne selekcije vodijo v ideje naravne selekcije k bolj metaforično forsirajo družbene imaginacije, ki anticipirajo smeri uravnavanja in kontrole evolucijskih razumljeni umetni selekciji, v okviru katere obstoj posthumane univerzalne misli zunaj Kontingentnost pogojev bivanja homo tokov človeških bitij. Za Steva Fullerja je za ima človek kot homo sapiens moč usmerjanja vseh telesnih omejitev. V okviru sapiensa razumevanje koncepta transhumanizma naravnih evolucijskih tokov. V zvezi s transhumanizma je kiberprostor zamišljen kot Z nastopom transhumanizma se odpira vrsta ključno razlikovanje med t. i. »Humanity 1« in t. Huxleyjem bi lahko dejali, da uporablja arena nesmrtnosti, kjer naj bi človeški selfiji, novih zanimivih (filozofskih) razmislekov o i. »Humanity 2« (Fuller 2011). Osnovna razlika koncept »refleksivne evolucije« (Fuller 2011, integrirani v svojo lastno tehnološko evoluciji homo sapiensa. Današnji razvoj novih med obema »ontološkima« domenama je v 103). Če se je Huxleyjev koncept samoreprodukcijo, živeli v brezčasnem tehnologij vodi k vedno večji kontingentnosti tem, da v t. i. »Humanity 2« ni več prisotna transhumanizma, ki se odmika od klasične prostoru in breztelesnih formah. V tej ideji »pogojev bivanja človeka« ( »conditio nujnost (in morda zadostnost), da bi bili rojeni evolucionistične teorije naravne selekcije, nesmrtnega kibernetskega življenja je seveda humana«). Revolucionarna znanstvena in kot človeška bitja v smislu homo sapiensa, kar intelektualno napajal iz klasične evgenike prostor tudi za vse vrste kiborgov, androidov tehnološka odkritja in njihove uporabe bi vsaj na ravni upravljanja družbenega (vloga države v vzgoji rasnih vrst), potem to itd., ki naj bi bili ravno tako osvobojeni vseh omogočajo vedno več manipulacij s človeškimi življenja lahko pomenilo, da bi nove vrste prav gotovo ne velja za najnovejše modele prirodnih spon (glej več: Tomassi 2013; Fuller umskimi in telesnimi zmožnostmi. V tem hibridov (androidi, avatarji itd.) dobile enake razvoja konvergentnih tehnologij, ki naj bi 2011). Bomo torej kmalu prestopili iz sveta primeru se kot povsem legitimno zastavlja temeljne državljanske pravice kot ljudje. pripomogle h krepitvi človekovih umskih in »homo sapiensa« v svet »homo technicusa«? vprašanje, ali so še podane predpostavke za Utopija ali realnost? telesnih zmožnosti. Avtorji NSF-jeve študije so Danes eden najbolj vplivnih naravni evolucijski tok človeka. Po mnenju Že Julian Huxley, ki je v enem svojih ocenili, da bi lahko razvoj konvergentnih transhumanističnih mislecev, ameriški številnih avtorjev vstopamo v ero človeškega predavanj na začetku 50. let prejšnjega stoletja tehnologij že okrog leta 2030 pripeljal do tako znanstvenik in futurolog Ray Kurzweil, ki napredka brez precedensa, v okviru katerega prvi javno uporabil pojem »transhumanizem«, radikalnih revolucionarnih sprememb razvija najbolj radikalno varianto naj bi Darwinova načela evolucije začela kazati je poudarjal potrebo, da se v okviru tega nazora človekovih telesnih in umskih zmožnosti, tehnotranshumanizma, daje na to vprašanje znake arteficialnega samopospeševanja. Nove začne razvijati iniciativa ljudi k delovne produktivnosti ljudi, komunikacij in 23 24 izobraževanja, aeronavtike, prehranjevanja in Literatura Wissenschaftsforschung, vol. 64), ur. Arno kmetijstva, trajnega in inteligentnega okolja, da Bainbridge, W. in Roco M., ur. 2002. BAMMÉ, 53–71. München; Wien: Profil. si tega danes ne moremo niti predstavljati Converging technologies for improving human Tomasi, A. 2013. A Run for your (Bainbrige in Rocco 2002). Skratka, nova performance: nanotechnology, biotechnology, [Techno]Self. V Handbook of Research on odkritja in njihova uporaba na področju information technology and cognitive science. Technoself: Identity in a Technological Society, konvergentnih tehnologij, kamor štejemo Dostopno prek: ur. R. Luppicini, 123–136. IGI Global. vzajemno in interaktivno razvijajoče se nano-, http://www.wtec.org/Converging bio-, info- in kognitivne tehnologije, naj bi že v Technologies (28. junij 2016). bližnji prihodnosti v temeljih zamajali naše Buchanan, A. 2011. Beyond humanity. The refleksivno in izkustveno dojemanje človeka ethics of biomedical enhancement. Oxford: kot prirodne vrste (Mali 2015). Strategija Oxford University Press. razvoja konvergentnih tehnologij v tem smislu Fuller, S. 2011. Humanity 2.0. What it Means predstavlja realni model anticipativnega to be Human Past, Present and Future. New družbenega usmerjanja vseh naprednih York: Palgrave Macmillan. znanosti in tehnologij, v okviru katerega bi Fuller, S. 2013. Preparing for Life in prišli do točke, ko bi se esencialne lastnosti Humanity 2.0. Hampshire in New York: človeka kot homo sapiensa lahko v celoti Palgrave Macmillan. redefinirale oziroma postavile na nove temelje, Huxley, J. 1951. Knowledge, morality and na primer v smislu že predhodno omenjenih destiny – The William Alanson White Memorial prenosov človekove zavesti na računalniške Lectures. Psychiatry, 14(2): 127–151. sisteme itd. Kurzweil, R. 2005. The singularity is near: When humans transcend biology. New York, NY: Sklep Viking. Refleksije o vlogi novih naprednih tehnologij Luppicini, R., ur. 2013. Handbook of pri spreminjanju prirodnega bistva človeka, Research on Technoself: Identity in a kakršne ponujajo dela Roccija Lupiccinija, Technological Society. IGI Global; (1st edition). Steva Fullerja, Raya Kurzweila in drugih Mali, Franc. 2010. Turning science avtorjev, ponujajo dokaj inovativne, četudi transdisciplinary: is it possible for the new včasih še vedno precej spekulativne filozofske concept of cross-disciplinary cooperations to in širše družboslovne pristope, kar zadeva enter Slovenian science and policy?. V Modern vprašanje različnih oblik življenja v prihodnjih RISC-societies: towards a new paradigm for transhumanističnih družbah. Ta vprašanja so v societal evolution, (Complexity design society, zadnjem času postala še posebej atraktiven vol. 14), ur. Lučka Kajfež-Bogataj, 461–474. predmet teoretskih razprav v okviru Vienna: Echoraum. družbenih študij znanosti in tehnologije. Mali, Franc. 2016. The cognitive and Številna dela različnih disciplinarnih in practical relevance of technological visions. V nazorskih provenienc z različnih perspektiv Perfecting human futures: transhuman visions elaborirajo možnosti preoblikovanja t. i. and technological imaginations, naravnih pogojev človekovega življenja, ki jih (Technikzukünfte, Wissenschaft und bo narekoval prihodnji razvoj novih naprednih Gesellschaft), ur. J. Benjamin Hurlbut in Hava znanosti in tehnologij. Ti filozofski pogledi so Tirosh-Samuelson, 179–194. Wiesbaden: relevantni še iz enega razloga. Ne ostajajo na Springer VS. ravni poljudnih družbenih imaginarijev, kaj Mali, Franc. 2015. The need to rethink nas čaka v prihodnosti, temveč izhajajo iz vizij human enhancement discourse. V Yearbook prihodnjega znanstveno-tehnološkega razvoja, 2013 of the Institute for Advanced Studies on ki se opirajo na realna dejstva družbenega in Science, Technology and Society, (Technik- und prirodnega sveta. 25 26 izobraževanja, aeronavtike, prehranjevanja in Literatura Wissenschaftsforschung, vol. 64), ur. Arno kmetijstva, trajnega in inteligentnega okolja, da Bainbridge, W. in Roco M., ur. 2002. BAMMÉ, 53–71. München; Wien: Profil. si tega danes ne moremo niti predstavljati Converging technologies for improving human Tomasi, A. 2013. A Run for your (Bainbrige in Rocco 2002). Skratka, nova performance: nanotechnology, biotechnology, [Techno]Self. V Handbook of Research on odkritja in njihova uporaba na področju information technology and cognitive science. Technoself: Identity in a Technological Society, konvergentnih tehnologij, kamor štejemo Dostopno prek: ur. R. Luppicini, 123–136. IGI Global. vzajemno in interaktivno razvijajoče se nano-, http://www.wtec.org/Converging bio-, info- in kognitivne tehnologije, naj bi že v Technologies (28. junij 2016). bližnji prihodnosti v temeljih zamajali naše Buchanan, A. 2011. Beyond humanity. The refleksivno in izkustveno dojemanje človeka ethics of biomedical enhancement. Oxford: kot prirodne vrste (Mali 2015). Strategija Oxford University Press. razvoja konvergentnih tehnologij v tem smislu Fuller, S. 2011. Humanity 2.0. What it Means predstavlja realni model anticipativnega to be Human Past, Present and Future. New družbenega usmerjanja vseh naprednih York: Palgrave Macmillan. znanosti in tehnologij, v okviru katerega bi Fuller, S. 2013. Preparing for Life in prišli do točke, ko bi se esencialne lastnosti Humanity 2.0. Hampshire in New York: človeka kot homo sapiensa lahko v celoti Palgrave Macmillan. redefinirale oziroma postavile na nove temelje, Huxley, J. 1951. Knowledge, morality and na primer v smislu že predhodno omenjenih destiny – The William Alanson White Memorial prenosov človekove zavesti na računalniške Lectures. Psychiatry, 14(2): 127–151. sisteme itd. Kurzweil, R. 2005. The singularity is near: When humans transcend biology. New York, NY: Sklep Viking. Refleksije o vlogi novih naprednih tehnologij Luppicini, R., ur. 2013. Handbook of pri spreminjanju prirodnega bistva človeka, Research on Technoself: Identity in a kakršne ponujajo dela Roccija Lupiccinija, Technological Society. IGI Global; (1st edition). Steva Fullerja, Raya Kurzweila in drugih Mali, Franc. 2010. Turning science avtorjev, ponujajo dokaj inovativne, četudi transdisciplinary: is it possible for the new včasih še vedno precej spekulativne filozofske concept of cross-disciplinary cooperations to in širše družboslovne pristope, kar zadeva enter Slovenian science and policy?. V Modern vprašanje različnih oblik življenja v prihodnjih RISC-societies: towards a new paradigm for transhumanističnih družbah. Ta vprašanja so v societal evolution, (Complexity design society, zadnjem času postala še posebej atraktiven vol. 14), ur. Lučka Kajfež-Bogataj, 461–474. predmet teoretskih razprav v okviru Vienna: Echoraum. družbenih študij znanosti in tehnologije. Mali, Franc. 2016. The cognitive and Številna dela različnih disciplinarnih in practical relevance of technological visions. V nazorskih provenienc z različnih perspektiv Perfecting human futures: transhuman visions elaborirajo možnosti preoblikovanja t. i. and technological imaginations, naravnih pogojev človekovega življenja, ki jih (Technikzukünfte, Wissenschaft und bo narekoval prihodnji razvoj novih naprednih Gesellschaft), ur. J. Benjamin Hurlbut in Hava znanosti in tehnologij. Ti filozofski pogledi so Tirosh-Samuelson, 179–194. Wiesbaden: relevantni še iz enega razloga. Ne ostajajo na Springer VS. ravni poljudnih družbenih imaginarijev, kaj Mali, Franc. 2015. The need to rethink nas čaka v prihodnosti, temveč izhajajo iz vizij human enhancement discourse. V Yearbook prihodnjega znanstveno-tehnološkega razvoja, 2013 of the Institute for Advanced Studies on ki se opirajo na realna dejstva družbenega in Science, Technology and Society, (Technik- und prirodnega sveta. 25 26 Samo-poškodovanje kot kulturna predvsem prepovedano. Tako žrtve morajo reprodukcijo družbe in tudi tukaj lahko kulturi popolnoma sprejemljiva. Pri vseh praksa: manifestacija sproščanja molčati, saj, prvič, sploh ne smejo obstajati in, samopoškodovanje najde svoje mesto: kot oblikah gre za namerno poškodovanje sebe, ki tesnobe drugič, če bodo govorile, se bo praksa razširila. oddih, kot sprostitev občutka krivde, da smo v siceršnjih okoliščinah ni sprejemljivo niti Ta pozicija je zgrešena, saj reproducira še večjo neuspešni, da nismo dosegli ideala, da ne želeno. Sam obred nosi močno čustveno tesnobo zaradi simbolne anihilacije in spadamo v normo, da smo torej zunaj nje. napetost, ki se manifestira kot čustven odziv na Sebastian Pepelnak promovira to, proti čemur se navidezno bori – Knjige za samopomoč so zgolj še en simbolični zahteve zunanjega okolja. zdravljenje oziroma discipliniranje teles moment, ki želi znova reintegrirati, Izvor samopoškodovanja je težko natančno posameznikov v »zdrava« telesa. transformirati neuspešne v uspešne, da Samozastrupljanje (angl. self-poisoning) in določiti: ali gre res samo za konstrukcijo pozabijo, da je družba lahko krivična, in samorezanje (angl. self-cutting) šibkega Jaza, ki ne obvladuje zahtev in pravil Pojav knjig o samopomoči (angl. self-help) začnejo verjeti, da lahko sami, s svojo voljo itn. Samozastrupljanje je prekomerno zaužitje zunanjega sveta in zato sprošča notranjo Ne beležimo le pojmljivega naraščanja dosežejo svoj cilj, izpolnijo svoje sanje ipd. substanc, ki spremenijo naše stanje zavesti: napetost skozi samomutilacijo; ali gre za slabo debelosti, ki ogroža življenje (angl. obesity), zaužitje prekomerne količine zdravniško samopodobo in samozavest, ker ne dosegamo ampak tudi povišano uporabo alkoholnih Stigmatizacija samopoškodovanja predpisanih drog (»zdravil«), rekreacijskih družbenih in kulturnih idealov, zato plavamo v substanc in trdih drog ter porast motenj Najbolj prevalentna predsodka prakse sta, da drog in zastrupitev z alkoholom (Long in žalosti in obupu? Postavljanje vprašanj je pri prehranjevanja, samopoškodovanja in gre za iskanje pozornosti in da to počno Tracey 2013). Slednje so najbolj pogoste, saj so tej temi še najmanjši problem; tudi če bi jih samomorov. Ljudje živijo v vročici, v naglici, ki najstnice/ki. To ni ravno logično, saj če bi se poleg tega, da vodijo v nujno hospitalizacijo, našteli dvajset, bi pokrili zgolj manjši košček za sabo pušča sledi, njen rezultat pa je nova posamezniki poškodovali zaradi iskanja hkrati tudi kulturno sprejemljivejša oblika problema. Zabadanje, rezanje, spuščanje krvi tržna niša – porast, promocija in produkcija pozornosti, zakaj torej to počno na skrivaj, samopoškodovanja, ker je uživanje alkohola in podobni pojmi skoraj vedno nosijo knjig za samopomoč (Cottam v Gilman 2013). nikomur ne povedo za to, kakršnokoli odkritje kulturno sprejeta in naturalizirana oblika negativno konotacijo, a za nekoga – za nekoga, Zakaj le bi to bilo čudno, saj avtorji omenjenih pa vodi v sramovanje in občutke krivde. Če bi spreminjanja zavesti. Za nekatere je to morda ki prakticira tovrstne prakse – znajo nositi knjig delijo zgolj svoje izkušnje o tem, kako bil to izraz iskanja pomoči skozi objektiv povsem nesprejemljiva teza, saj pohodi naše kanček svobode in manifestacijo notranjega osvojiti in živeti svoje lastno življenje – od tega, pozornosti, čemu to početi na skrivaj in prepričanje o tem, kakšni sta prava zabava in miru, vsaj za trenutek. da sta ti svet in vesolje naklonjena, do dnevne zakrivati lastno početje? Očitno ne gre za sprostitev – s prisotnostjo velike količine Pričujoče besedilo ni namenjeno afirmacije pozitivnosti in pozitivnih misli. zgoraj navedeni predsodek, ki pa se ga drži zelo alkohola, namreč. Vendar če preganjanju praktikantov niti ni namenjeno Vendar če so knjige za samopomoč simptom, razširjena trmasta stigma, ki jo zares vsi samopoškodovanje relativiziramo in glorifikaciji tovrstnih dejanj, gre za zgolj en odgovor na stanje, zakaj se ne vprašamo, od poznamo. Kot vemo, se stigma ohranja in destigmatiziramo, potem lahko rečemo, da zorni kot, skozi katerega lahko kod njihov nenaden porast. Samopomoč je reproducira tako, da jo stigmatizirani kakršnakoli namerna praksa, ki spreminja samopoškodovanje vidimo/gledamo oziroma zadnja postojanka pred koncem; vsaj tako se prevzamejo in se obnašajo v skladu s tem, kar našo zavest, sodi v to kategorijo. Ker je ga razumemo/razpravljamo o njem. Tema je zdi, saj prejšnje sploh niso omenjene. Gre za od njih pričakuje pejorativno nastrojena alkoholizirano stanje posameznika kulturno vsekakor tabuizirana in stigmatizirana, saj o silovito promocijo individualnosti, verbalna večina – nadaljuje se torej cikel sprejeto, se tu pogovor o pravi naravi stanja teh praksah ne smemo slišati oziroma se o njih prevzemanja odgovornosti nad lastnim samopoškodovanja, saj se v preprosti in zavije v celofan in komunicira kot zabava in ne smemo pogovarjati, ker bi tako lahko odprli življenjem in prenehanja projekcije – perverzni logiki na tak način ohranja pri sprostitev, torej drugače brano, kot sproščanje prostor za razpravo, za artikulacijo biografske projiciranja lastnega neuspeha na druge življenju: rešitev je zato v ponavljanju, ne v napetosti. Tukaj se očitno kaže ista nuja, ista in kolektivne bolečine, za razumevanje. To družbene akterje in institucije. Ali je proces ustavitvi. Stigma pa ima vsaj še en pomemben artikulacija, kot velja za samorezanje: nikakor ni želeno, saj na tak način rušimo razbremenitve družbe resnično prava pot? Na obstranski produkt – nositelja stigme ustrezno sproščanje napetosti, ki uteleša predvsem sociokulturne ideale in pod vprašaj tem mestu lahko dodamo opazko: namreč, dehumanizira, ga razbremeni človečnosti in iz neobvladljive zahteve pričakovanj zunanjega postavljamo »prijazne nasvete«, ki izogibanje družbenim spremembam se zdi njega napravi nečastno tarčo, ki jo lahko brez okolja ali mogoče na primeru: posedovanje disciplinirajo naša telesa in um. Zakaj bi kdo lažja pot za družbo samo, torej se mora skrbi in brez čustvenega napora empatije še kulturno idealno lepega telesa, pripisovanje aktivno in javno izpostavil dejstvo, da telo ni posameznik nujno prilagoditi na družbeno vedno ustrahujemo, nadlegujemo in vrednosti kultu uspeha in uspešnih, kulturno naravno – da je kulturna kategorija – in da dialektiko, pa čeprav zna biti ta izredno kruta ponižujemo. zapisana pravila o (ne)izražanju čustev ravno zaradi kulture obstajajo raznovrstne do nekaterih, predvsem nemočnih in določenega spola itn. Pomembno je predvsem, kulturne prakse, ki sistematizirajo naš vsak depriviligiranih. Zakaj ustaviti stigmatiziranje, Kako misliti samopoškodovanje da se naučimo reflektirati kulturne prakse dan, ga osmišljajo in urejajo. Imperativ če pa se lahko žrtve prilagodijo? Zakaj Samopoškodovanje kot termin v osnovi obsega okoli sebe in razumeti, kaj nam govorijo – odklonskosti služi ravno temu, da se družbena prenehati s produkcijo ideala lepega telesa, če tri prevladujoče prakse: samozastrupljanje, komunicirajo. Dejstvo je, da kultura apropriira zaloga znanja moralno (ne etično) opredeli do pa so ljudje neuspešni pri doseganju le-tega? samoožiganje in samorezanje; zadnji pojav je določena stanja zavesti kot normalna in jih določene kulturne prakse in jo v primerjavi z Ustvarjanje hierarhije zdravih in nezdravih izmed treh najpogostejši nositelj stigme, sama od sebe relativizira, druga pa diabolizira Idealom naredi nesprejemljivo, neželeno in teles (ljudi) je ključno za produkcijo in medtem ko je določena oblika prvega v naši in jih naredi nesprejemljiva, saj jih uvrsti med 27 28 Sebastian Pepelnak/ Študent kulturologije na FDV Samo-poškodovanje kot kulturna predvsem prepovedano. Tako žrtve morajo reprodukcijo družbe in tudi tukaj lahko kulturi popolnoma sprejemljiva. Pri vseh praksa: manifestacija sproščanja molčati, saj, prvič, sploh ne smejo obstajati in, samopoškodovanje najde svoje mesto: kot oblikah gre za namerno poškodovanje sebe, ki tesnobe drugič, če bodo govorile, se bo praksa razširila. oddih, kot sprostitev občutka krivde, da smo v siceršnjih okoliščinah ni sprejemljivo niti Ta pozicija je zgrešena, saj reproducira še večjo neuspešni, da nismo dosegli ideala, da ne želeno. Sam obred nosi močno čustveno tesnobo zaradi simbolne anihilacije in spadamo v normo, da smo torej zunaj nje. napetost, ki se manifestira kot čustven odziv na Sebastian Pepelnak promovira to, proti čemur se navidezno bori – Knjige za samopomoč so zgolj še en simbolični zahteve zunanjega okolja. zdravljenje oziroma discipliniranje teles moment, ki želi znova reintegrirati, Izvor samopoškodovanja je težko natančno posameznikov v »zdrava« telesa. transformirati neuspešne v uspešne, da Samozastrupljanje (angl. self-poisoning) in določiti: ali gre res samo za konstrukcijo pozabijo, da je družba lahko krivična, in samorezanje (angl. self-cutting) šibkega Jaza, ki ne obvladuje zahtev in pravil Pojav knjig o samopomoči (angl. self-help) začnejo verjeti, da lahko sami, s svojo voljo itn. Samozastrupljanje je prekomerno zaužitje zunanjega sveta in zato sprošča notranjo Ne beležimo le pojmljivega naraščanja dosežejo svoj cilj, izpolnijo svoje sanje ipd. substanc, ki spremenijo naše stanje zavesti: napetost skozi samomutilacijo; ali gre za slabo debelosti, ki ogroža življenje (angl. obesity), zaužitje prekomerne količine zdravniško samopodobo in samozavest, ker ne dosegamo ampak tudi povišano uporabo alkoholnih Stigmatizacija samopoškodovanja predpisanih drog (»zdravil«), rekreacijskih družbenih in kulturnih idealov, zato plavamo v substanc in trdih drog ter porast motenj Najbolj prevalentna predsodka prakse sta, da drog in zastrupitev z alkoholom (Long in žalosti in obupu? Postavljanje vprašanj je pri prehranjevanja, samopoškodovanja in gre za iskanje pozornosti in da to počno Tracey 2013). Slednje so najbolj pogoste, saj so tej temi še najmanjši problem; tudi če bi jih samomorov. Ljudje živijo v vročici, v naglici, ki najstnice/ki. To ni ravno logično, saj če bi se poleg tega, da vodijo v nujno hospitalizacijo, našteli dvajset, bi pokrili zgolj manjši košček za sabo pušča sledi, njen rezultat pa je nova posamezniki poškodovali zaradi iskanja hkrati tudi kulturno sprejemljivejša oblika problema. Zabadanje, rezanje, spuščanje krvi tržna niša – porast, promocija in produkcija pozornosti, zakaj torej to počno na skrivaj, samopoškodovanja, ker je uživanje alkohola in podobni pojmi skoraj vedno nosijo knjig za samopomoč (Cottam v Gilman 2013). nikomur ne povedo za to, kakršnokoli odkritje kulturno sprejeta in naturalizirana oblika negativno konotacijo, a za nekoga – za nekoga, Zakaj le bi to bilo čudno, saj avtorji omenjenih pa vodi v sramovanje in občutke krivde. Če bi spreminjanja zavesti. Za nekatere je to morda ki prakticira tovrstne prakse – znajo nositi knjig delijo zgolj svoje izkušnje o tem, kako bil to izraz iskanja pomoči skozi objektiv povsem nesprejemljiva teza, saj pohodi naše kanček svobode in manifestacijo notranjega osvojiti in živeti svoje lastno življenje – od tega, pozornosti, čemu to početi na skrivaj in prepričanje o tem, kakšni sta prava zabava in miru, vsaj za trenutek. da sta ti svet in vesolje naklonjena, do dnevne zakrivati lastno početje? Očitno ne gre za sprostitev – s prisotnostjo velike količine Pričujoče besedilo ni namenjeno afirmacije pozitivnosti in pozitivnih misli. zgoraj navedeni predsodek, ki pa se ga drži zelo alkohola, namreč. Vendar če preganjanju praktikantov niti ni namenjeno Vendar če so knjige za samopomoč simptom, razširjena trmasta stigma, ki jo zares vsi samopoškodovanje relativiziramo in glorifikaciji tovrstnih dejanj, gre za zgolj en odgovor na stanje, zakaj se ne vprašamo, od poznamo. Kot vemo, se stigma ohranja in destigmatiziramo, potem lahko rečemo, da zorni kot, skozi katerega lahko kod njihov nenaden porast. Samopomoč je reproducira tako, da jo stigmatizirani kakršnakoli namerna praksa, ki spreminja samopoškodovanje vidimo/gledamo oziroma zadnja postojanka pred koncem; vsaj tako se prevzamejo in se obnašajo v skladu s tem, kar našo zavest, sodi v to kategorijo. Ker je ga razumemo/razpravljamo o njem. Tema je zdi, saj prejšnje sploh niso omenjene. Gre za od njih pričakuje pejorativno nastrojena alkoholizirano stanje posameznika kulturno vsekakor tabuizirana in stigmatizirana, saj o silovito promocijo individualnosti, verbalna večina – nadaljuje se torej cikel sprejeto, se tu pogovor o pravi naravi stanja teh praksah ne smemo slišati oziroma se o njih prevzemanja odgovornosti nad lastnim samopoškodovanja, saj se v preprosti in zavije v celofan in komunicira kot zabava in ne smemo pogovarjati, ker bi tako lahko odprli življenjem in prenehanja projekcije – perverzni logiki na tak način ohranja pri sprostitev, torej drugače brano, kot sproščanje prostor za razpravo, za artikulacijo biografske projiciranja lastnega neuspeha na druge življenju: rešitev je zato v ponavljanju, ne v napetosti. Tukaj se očitno kaže ista nuja, ista in kolektivne bolečine, za razumevanje. To družbene akterje in institucije. Ali je proces ustavitvi. Stigma pa ima vsaj še en pomemben artikulacija, kot velja za samorezanje: nikakor ni želeno, saj na tak način rušimo razbremenitve družbe resnično prava pot? Na obstranski produkt – nositelja stigme ustrezno sproščanje napetosti, ki uteleša predvsem sociokulturne ideale in pod vprašaj tem mestu lahko dodamo opazko: namreč, dehumanizira, ga razbremeni človečnosti in iz neobvladljive zahteve pričakovanj zunanjega postavljamo »prijazne nasvete«, ki izogibanje družbenim spremembam se zdi njega napravi nečastno tarčo, ki jo lahko brez okolja ali mogoče na primeru: posedovanje disciplinirajo naša telesa in um. Zakaj bi kdo lažja pot za družbo samo, torej se mora skrbi in brez čustvenega napora empatije še kulturno idealno lepega telesa, pripisovanje aktivno in javno izpostavil dejstvo, da telo ni posameznik nujno prilagoditi na družbeno vedno ustrahujemo, nadlegujemo in vrednosti kultu uspeha in uspešnih, kulturno naravno – da je kulturna kategorija – in da dialektiko, pa čeprav zna biti ta izredno kruta ponižujemo. zapisana pravila o (ne)izražanju čustev ravno zaradi kulture obstajajo raznovrstne do nekaterih, predvsem nemočnih in določenega spola itn. Pomembno je predvsem, kulturne prakse, ki sistematizirajo naš vsak depriviligiranih. Zakaj ustaviti stigmatiziranje, Kako misliti samopoškodovanje da se naučimo reflektirati kulturne prakse dan, ga osmišljajo in urejajo. Imperativ če pa se lahko žrtve prilagodijo? Zakaj Samopoškodovanje kot termin v osnovi obsega okoli sebe in razumeti, kaj nam govorijo – odklonskosti služi ravno temu, da se družbena prenehati s produkcijo ideala lepega telesa, če tri prevladujoče prakse: samozastrupljanje, komunicirajo. Dejstvo je, da kultura apropriira zaloga znanja moralno (ne etično) opredeli do pa so ljudje neuspešni pri doseganju le-tega? samoožiganje in samorezanje; zadnji pojav je določena stanja zavesti kot normalna in jih določene kulturne prakse in jo v primerjavi z Ustvarjanje hierarhije zdravih in nezdravih izmed treh najpogostejši nositelj stigme, sama od sebe relativizira, druga pa diabolizira Idealom naredi nesprejemljivo, neželeno in teles (ljudi) je ključno za produkcijo in medtem ko je določena oblika prvega v naši in jih naredi nesprejemljiva, saj jih uvrsti med 27 28 Sebastian Pepelnak/ Študent kulturologije na FDV različne motnje osebnosti, napačne Smo telo in telo imamo res lahko pravi vzrok za samopoškodovanje. kulturi. Pojmi se prepletajo, so kompleksni in konfiguracije psihičnega aparata in ostale Plessner (v Godina 1990) pravi, da je človeška Lahko samo zgolj špekuliramo, da se ta odvisni od konteksta, v katerem bivajo. Vedeti različne teoretske predpostavke, ki jih narava ekscentrična in da nam je telo dejavnika mejnega subjekta lahko pojavita pri moramo, da različne prakse s sicer drugačnim družboslovne in humanistične (in druge) posredovano s pomočjo družbe in kulture, saj nekaterih in spet ne pri drugih. Pomembno je potekom lahko stremijo k istemu cilju – discipline lahko zavzamejo za svoja stališča. ti oblikujeta kognitivno in emocionalno shemo izpostaviti, da mejni subjekt ni vsakdo, ki se sproščanju napetosti. Samopoškodovanje ni o tem, kaj naše telo (in telesa drugih) je, kaj samopoškoduje; gre zgolj za teoretični omejeno na določen spol, starost, osebnost, Maksimizacija principa ugodja in predstavlja in kaj sploh pomeni. Govori o dodatek, ki bi nas lahko napeljal v poglobljeno kulturo ipd. posledična verjetnostna zasvojenost dvojni naravi človekovega telesa: hkrati smo razumevanje. Prej ko izločimo razumevanje na podlagi Samorezanje se razlikuje od samozastrupljanja telo (naša zavest se nahaja v njem) in telo razuma in vzpostavimo razumevanje na po tem, da prva praksa ne pomeni v celoti imamo, saj z njim lahko manipuliramo Notranja bitka ali sprava podlagi empatije, prej bomo prišli do rešitev. V sproščanja napetosti, temveč obuja spomine (zgubljamo težo zavestno, se opijemo zavestno Menninger (v Long in Tracey 2013) pravi, da času, ko medsebojni človeški odnosi tonejo in nemoči, nevrednosti itn., ki prakso spodbujajo itn.). Torej lahko svoje telo obravnavamo tudi posamezniki s tendenco do samopoškodovanja smo priča vzponu digitalizacije in socialnih in premeščajo v vidno in fizično realnost. Telo kot objekt (postane objekt naših libidinalnih oziroma samodestrukcije substituirajo del omrežij, ki tovrstne odnose po eni strani torej postane risarsko platno, simbol, skozi investicij) in nanj projiciramo svojo tesnobo, sebe za celoto za zmago življenjske moči v krepijo, po drugi pa zanemarjajo, moramo biti katerega posamezniki komunicirajo svoje nezadovoljstvo, anksioznost ipd. Pri tem večnem konfliktu Eros – Thanatos. Implicira, še posebej pozorni na dejstvo, da živimo v emocionalne bolečine. Pri samozastrupljanju omenimo še Kernberga (v Žižek 1987) in štiri da je samopoškodovanje praksa, ki ohranja simbolnem svetu, kjer bivajo pomeni, ne samo pa ni vidnih fizičnih označevalcev, je zgolj temeljne poteze mejnega (angl. borderline) življenje in ne obratno. Tukaj je jasna besede. Kjer bivajo ideje in prakse, ne statistika odsotnost zavesti, » hard-reset« (Long in Tracey subjekta: distinkcija med samomorom in in narava. Temelj človečnosti je življenje 2013), če temu lahko tako rečemo. Obe lahko 1) raznotera znamenja šibkosti jaza (nizek samopoškodovanjem: slednje je mehanizem posameznikov v družbi, saj se šele z relacijo do postaneta zasvojenost, ker se sproščanje tolerančni prag tesnobe, najmanjša stvar lahko ohranjanja življenja in cilja njegovega končanja drugih zares učlovečimo in zaživimo napetosti nikoli v resnici ne konča, saj se ta sproži strahoten plaz tesnobe), nezadostna ni zaslediti. Samopoškodovanje preprečuje družbeno-kulturno življenje, ki pa ni samo lahko relocira, transformira in znova pride na zmožnost sublimacije (subjekt ni brez višjih samomor, zato nikakor ne moremo in ne harmonično, temveč tudi konfliktno. površje. Repetitivnost in sistematičnost vzgibov, vendar so le-ti sredstvo za doseganje smemo trditi, da prvo sledi drugemu. Napačno posledično vodita v to, da praksa postane nižjih vzgibov); linearno razumevanje prakse vodi seveda v navada. Ritualizacija – ali spuščanja krvi ali 2) regresija k primarnim oblikam mišljenja napačne zaključke. Zavedati se moramo, da Literatura vnašanja alkohola – postaneta simbolna (prevladujejo asociacije in površinske posamezniki, ki to prakticirajo, nikakor nimajo Gilman, Sander L. 2013. From psychiatric momenta, postaneta nositelja ugodja. Nuja po podobnosti, čeprav so na videz zmožni želje končati svoja življenja (Long in Tracey symptom to diagnostic category: self-harm ponavljanju lahko postane prioriteta. Vsakdan. racionalnega razmišljanja); 2013). Gre za obliko sprave z bolečino, medtem from the Victorians to DSM-5. History of In ravno ko pride ritual v vsakdan, postane 3) regresija k primitivnim obrambnim ko je samomor indikator, da je notranja Psychiatry 24 (2): 148–165. praksa, paralelno pa izgubi na sami simbolni mehanizmom (glavni obrambni mehanizem bolečina nepremostljiva in iz nje ni nobenega Godina Vuk, Vesna. 1990. Nature vs. pomembnosti, kar posledično vodi v zrele osebe je potlačitev), saj Jaz ni dovolj izhoda. Nurture. V Antropološki zvezki 1, ur. Vesna Vuk ugotovitev, da se bolečina stopnjuje in ohranja, močan, da bi opravljal integrativne funkcije Čas je za (popolno, če bi ta bila mogoča) Godina, 77–115. Ljubljana: SSA pri SSD. ne pa dematerializira. Tukaj se šele pokaže (preizkus realnosti, združitev predstav o destigmatizacijo, za holistični pristop k Long, M. in Tracey, A. 2013. We are all in this pravi obraz zasvojenosti: v verjetju in vedenju, objektu), zato potlačitev nadomeščajo – razcep, razumevanju samopoškodovanja, ker praksa ni together: working towards a holistic da s prakso, ki nam je nekoč nudila neko projekcija in utajitev realnosti; ne enoznačna ne nedolžna. Namesto vzbujanja understanding of self-harm. Journal of količino ugodja, ne moremo nikoli doseči 4) patološko razmerje do objekta, ki pomeni krivde in glorifikacije življenja – moramo Psychiatric and Mental Health Nursing, 20: prvega momenta, prvega spomina, ki je to nezmožnost integriranja dobrih in slabih potez razumeti. Namesto nestrinjanja in namernega 105–113. prakso sprožil. Ujamemo se v krog ponavljanja, v enotno podobo objekta. spodbujanja samopoškodovanja – moramo Žižek, Slavoj. 1985. »Patološki narcis« kot v linearno cikličnost stopnjevanja, saj vedno Za nas sta posebej zanimivi projekcija in vzbuditi empatijo. Hladna racionalnost v sicer družbeno-nujna forma subjektivnosti. znova ugotovimo, da » to ni to« in » še, še« vodita nezmožnost integriranja dobrih in slabih potez kulturno obstoječem svetu nima mesta. Ljubljana: FDV. Dostopno prek: in usmerjata zasvojenost, ki pa jo lahko v enotno podobo objekta (svojega telesa), če Narativ racionalnih posameznikov je več kot http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr2Zizek.PDF (18. ustavimo samo z drugim, velikim simbolnim pri tem mislimo vzrok samopoškodovanja kot zgrešen, saj destabilizira in zakrije življenje v junij 2016). momentom ali pa sploh ne. sproščanja tesnobe ob nedoseganju ideala lepega telesa. Ker ne obravnavamo primera (angl. case study) niti nimamo opravljene kvalitativne analize, je težko reči, ali bi bila projekcija tesnobe na lastno, nepopolno telo 29 30 različne motnje osebnosti, napačne Smo telo in telo imamo res lahko pravi vzrok za samopoškodovanje. kulturi. Pojmi se prepletajo, so kompleksni in konfiguracije psihičnega aparata in ostale Plessner (v Godina 1990) pravi, da je človeška Lahko samo zgolj špekuliramo, da se ta odvisni od konteksta, v katerem bivajo. Vedeti različne teoretske predpostavke, ki jih narava ekscentrična in da nam je telo dejavnika mejnega subjekta lahko pojavita pri moramo, da različne prakse s sicer drugačnim družboslovne in humanistične (in druge) posredovano s pomočjo družbe in kulture, saj nekaterih in spet ne pri drugih. Pomembno je potekom lahko stremijo k istemu cilju – discipline lahko zavzamejo za svoja stališča. ti oblikujeta kognitivno in emocionalno shemo izpostaviti, da mejni subjekt ni vsakdo, ki se sproščanju napetosti. Samopoškodovanje ni o tem, kaj naše telo (in telesa drugih) je, kaj samopoškoduje; gre zgolj za teoretični omejeno na določen spol, starost, osebnost, Maksimizacija principa ugodja in predstavlja in kaj sploh pomeni. Govori o dodatek, ki bi nas lahko napeljal v poglobljeno kulturo ipd. posledična verjetnostna zasvojenost dvojni naravi človekovega telesa: hkrati smo razumevanje. Prej ko izločimo razumevanje na podlagi Samorezanje se razlikuje od samozastrupljanja telo (naša zavest se nahaja v njem) in telo razuma in vzpostavimo razumevanje na po tem, da prva praksa ne pomeni v celoti imamo, saj z njim lahko manipuliramo Notranja bitka ali sprava podlagi empatije, prej bomo prišli do rešitev. V sproščanja napetosti, temveč obuja spomine (zgubljamo težo zavestno, se opijemo zavestno Menninger (v Long in Tracey 2013) pravi, da času, ko medsebojni človeški odnosi tonejo in nemoči, nevrednosti itn., ki prakso spodbujajo itn.). Torej lahko svoje telo obravnavamo tudi posamezniki s tendenco do samopoškodovanja smo priča vzponu digitalizacije in socialnih in premeščajo v vidno in fizično realnost. Telo kot objekt (postane objekt naših libidinalnih oziroma samodestrukcije substituirajo del omrežij, ki tovrstne odnose po eni strani torej postane risarsko platno, simbol, skozi investicij) in nanj projiciramo svojo tesnobo, sebe za celoto za zmago življenjske moči v krepijo, po drugi pa zanemarjajo, moramo biti katerega posamezniki komunicirajo svoje nezadovoljstvo, anksioznost ipd. Pri tem večnem konfliktu Eros – Thanatos. Implicira, še posebej pozorni na dejstvo, da živimo v emocionalne bolečine. Pri samozastrupljanju omenimo še Kernberga (v Žižek 1987) in štiri da je samopoškodovanje praksa, ki ohranja simbolnem svetu, kjer bivajo pomeni, ne samo pa ni vidnih fizičnih označevalcev, je zgolj temeljne poteze mejnega (angl. borderline) življenje in ne obratno. Tukaj je jasna besede. Kjer bivajo ideje in prakse, ne statistika odsotnost zavesti, » hard-reset« (Long in Tracey subjekta: distinkcija med samomorom in in narava. Temelj človečnosti je življenje 2013), če temu lahko tako rečemo. Obe lahko 1) raznotera znamenja šibkosti jaza (nizek samopoškodovanjem: slednje je mehanizem posameznikov v družbi, saj se šele z relacijo do postaneta zasvojenost, ker se sproščanje tolerančni prag tesnobe, najmanjša stvar lahko ohranjanja življenja in cilja njegovega končanja drugih zares učlovečimo in zaživimo napetosti nikoli v resnici ne konča, saj se ta sproži strahoten plaz tesnobe), nezadostna ni zaslediti. Samopoškodovanje preprečuje družbeno-kulturno življenje, ki pa ni samo lahko relocira, transformira in znova pride na zmožnost sublimacije (subjekt ni brez višjih samomor, zato nikakor ne moremo in ne harmonično, temveč tudi konfliktno. površje. Repetitivnost in sistematičnost vzgibov, vendar so le-ti sredstvo za doseganje smemo trditi, da prvo sledi drugemu. Napačno posledično vodita v to, da praksa postane nižjih vzgibov); linearno razumevanje prakse vodi seveda v navada. Ritualizacija – ali spuščanja krvi ali 2) regresija k primarnim oblikam mišljenja napačne zaključke. Zavedati se moramo, da Literatura vnašanja alkohola – postaneta simbolna (prevladujejo asociacije in površinske posamezniki, ki to prakticirajo, nikakor nimajo Gilman, Sander L. 2013. From psychiatric momenta, postaneta nositelja ugodja. Nuja po podobnosti, čeprav so na videz zmožni želje končati svoja življenja (Long in Tracey symptom to diagnostic category: self-harm ponavljanju lahko postane prioriteta. Vsakdan. racionalnega razmišljanja); 2013). Gre za obliko sprave z bolečino, medtem from the Victorians to DSM-5. History of In ravno ko pride ritual v vsakdan, postane 3) regresija k primitivnim obrambnim ko je samomor indikator, da je notranja Psychiatry 24 (2): 148–165. praksa, paralelno pa izgubi na sami simbolni mehanizmom (glavni obrambni mehanizem bolečina nepremostljiva in iz nje ni nobenega Godina Vuk, Vesna. 1990. Nature vs. pomembnosti, kar posledično vodi v zrele osebe je potlačitev), saj Jaz ni dovolj izhoda. Nurture. V Antropološki zvezki 1, ur. Vesna Vuk ugotovitev, da se bolečina stopnjuje in ohranja, močan, da bi opravljal integrativne funkcije Čas je za (popolno, če bi ta bila mogoča) Godina, 77–115. Ljubljana: SSA pri SSD. ne pa dematerializira. Tukaj se šele pokaže (preizkus realnosti, združitev predstav o destigmatizacijo, za holistični pristop k Long, M. in Tracey, A. 2013. We are all in this pravi obraz zasvojenosti: v verjetju in vedenju, objektu), zato potlačitev nadomeščajo – razcep, razumevanju samopoškodovanja, ker praksa ni together: working towards a holistic da s prakso, ki nam je nekoč nudila neko projekcija in utajitev realnosti; ne enoznačna ne nedolžna. Namesto vzbujanja understanding of self-harm. Journal of količino ugodja, ne moremo nikoli doseči 4) patološko razmerje do objekta, ki pomeni krivde in glorifikacije življenja – moramo Psychiatric and Mental Health Nursing, 20: prvega momenta, prvega spomina, ki je to nezmožnost integriranja dobrih in slabih potez razumeti. Namesto nestrinjanja in namernega 105–113. prakso sprožil. Ujamemo se v krog ponavljanja, v enotno podobo objekta. spodbujanja samopoškodovanja – moramo Žižek, Slavoj. 1985. »Patološki narcis« kot v linearno cikličnost stopnjevanja, saj vedno Za nas sta posebej zanimivi projekcija in vzbuditi empatijo. Hladna racionalnost v sicer družbeno-nujna forma subjektivnosti. znova ugotovimo, da » to ni to« in » še, še« vodita nezmožnost integriranja dobrih in slabih potez kulturno obstoječem svetu nima mesta. Ljubljana: FDV. Dostopno prek: in usmerjata zasvojenost, ki pa jo lahko v enotno podobo objekta (svojega telesa), če Narativ racionalnih posameznikov je več kot http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr2Zizek.PDF (18. ustavimo samo z drugim, velikim simbolnim pri tem mislimo vzrok samopoškodovanja kot zgrešen, saj destabilizira in zakrije življenje v junij 2016). momentom ali pa sploh ne. sproščanja tesnobe ob nedoseganju ideala lepega telesa. Ker ne obravnavamo primera (angl. case study) niti nimamo opravljene kvalitativne analize, je težko reči, ali bi bila projekcija tesnobe na lastno, nepopolno telo 29 30 The Technological Malleability of especially our technology, is increasingly could be seen as a crucial element in deserving As the brief overview above hints, the human our Selfhood transforming and altering our mental to be granted personhood. mind emerges from the interaction of many capabilities and our selfhood, both in ways Regarding the emergence of selfhood, we faculties, capabilities and systems. At different intentional and unintentional. We will could say that the self comes into being at the times, in different circumstances, due to Dr. Toni Pustovrh conclude with some speculations of what we interface between the inner biological different influences and interactions, a Introduction can expect as we attempt to expand the processes of the human body and the different combination of such elements makes The question of who we actually are and what capabilities of our bodies and minds at the perception and influences of the external up what we might consider to be our “current” the authentic or ideal self is supposed to be is levels of individuals and societies. environment. The self also has many facets that selfhood. Thus some parts of our selfhood among the oldest and most basic questions of help make up integral parts of it, such as self- change from moment to moment, others come the philosophical and religious inquiry into the Selfhood and Mind awareness, self-esteem, self-knowledge, and "online" in different situations and nature of the human mind and consciousness. Each of us presumably possesses an internal self-perception. Such psychological circumstances, while still others are more Much of the history of such inquiry was "space", a sense of "what it is like to be me", a mechanisms as self-awareness, reflection and stable, durable. devoted to the subjective, first-person conglomeration of mental abilities and traits consciousness enable us to alter, change, add, As both the hard and the soft sciences show exploration and investigation of selfhood. Only which shapes and influences our thinking and modify aspects of ourselves (Baumeister us, the mind is a malleable thing. Various types in recent decades have the sciences of the patterns, our behavior and actions in the wider and Bushman 2011). of injuries, diseases and disorders can mind, such as cognitive science and world. We could call this chimerical mesh of We could conceive of selfhood as based on completely change our perceptions, alter our neuroscience, begun to identify the specific mental traits, abilities and states our selfhood. the integration of the cognitive, affective and personality and selfhood, distort our thinking neural mechanisms from which the capacity of While a general pattern or continuity that conative parts of the brain. The cognitive part and our memories. As recent scientific our selfhood, the subjective perception of our makes up our selfhood at least to some degree is connected with intelligence, or cognitive investigations have shown us, the brain is self, emerges on a moment-to-moment basis. distinct from others’ persists through time, it abilities, the affective part deals with emotions extremely plastic, which has allowed us to This has become a rich field of inquiry and also changes with the passage of time. New and the conative part drives how we act based adapt to our ever changing environment many theories and models have been proposed experiences and knowledge can change our on our thoughts and emotions. It also throughout our evolutionary past, and for how consciousness and selfhood are core beliefs and behaviors, and there are also necessarily includes a degree of consciousness, continually enables us to adapt to our rapidly instantiated (for an overview, see Goertzel internal and external events and influences self-awareness and reflection that enable the changing present. At an individual, personal 2014). Regardless of the fact that we still do not due to which we can say that "we no longer feel subjective self-perception, and distinction level, we can, at least with some critical even remotely understand how our various like ourselves" or that we have "become a between self and other. reflection, see how we ourselves have (been) mental capacities function and operate, let completely different person". This capacity to There is still no widely accepted changed by the events and experiences alone how the mind and consciousness emerge be something other than we are, or could be conceptualization of consciousness and no throughout our lives, and examine how from the physical substrate of the brain, we do something that we are not, lies at the basis of quantitative way to measure the degree of different we are today as compared to the know that our mental capabilities can be our ability to transform ourselves, to become consciousness displayed or experienced children we used to be. altered through various interventions. And this something that we are not (yet), at some future during an interval of time. Thomas Metzinger This adaptable selfhood is one of the key is important, as we humans have a tendency to time. We could say that this is what typifies the (2010) provides a good description of what the characteristics of the human species, which is instrumentalize both our environment and human condition – to not be identical with characteristics and functions of conscious also present, although at a far more ourselves in the pursuit of our goals. And as what we are. systems are: rudimentary level, in higher animals. But we technology allows us to alter not just our Still, when we try to define selfhood, we “Every conscious system needs a unified inner humans have a dual nature, we not only adapt, environment but also ourselves in increasingly usually also run up against vaguely defined and representation of the world, and the we also reshape our environment in order to profound ways, we can wonder in what ways far from understood concepts such as what is information, integrated by this adapt it to ourselves. However, this our selfhood will be (further) altered in an age mind, what is consciousness, what is self- representation must be simultaneously environment in turn again (re)shapes us.1 when we approach the capabilities to radically awareness, as well as against questions of what available for a multitude of processing transform our minds and our bodies through are the elements necessary for the emergence mechanisms. Conscious systems are system Technology, selfhood and mental abilities technology. of selfhood? As we have mentioned, selfhood operating on global y available information How we think, how we perceive ourselves, how In this short contribution we will first look can be seen as the subjective experience of the with the help of a single internal model of our selfhood and mind are constituted, is at some characteristics and features of self, of individuality, as well as of other-than- reality.” strongly dependent on our sociocultural, and selfhood and the mechanisms through which it self. We should also distinguish it from a increasingly technological environment. The emerges. Then we will present a few examples similar term, personhood, which confers the of how our sociocultural environment, legal status of a person. Possessing selfhood 1 This is well captured in a quote by Winston S. Churchill from 1944:"We shape our dwellings and afterwards our dwellings shape us." Dr. Toni Pustovrh / Department of Cultura 31 l St udies, Centre for Social Studies of Science FDV 32 . The Technological Malleability of especially our technology, is increasingly could be seen as a crucial element in deserving As the brief overview above hints, the human our Selfhood transforming and altering our mental to be granted personhood. mind emerges from the interaction of many capabilities and our selfhood, both in ways Regarding the emergence of selfhood, we faculties, capabilities and systems. At different intentional and unintentional. We will could say that the self comes into being at the times, in different circumstances, due to Dr. Toni Pustovrh conclude with some speculations of what we interface between the inner biological different influences and interactions, a Introduction can expect as we attempt to expand the processes of the human body and the different combination of such elements makes The question of who we actually are and what capabilities of our bodies and minds at the perception and influences of the external up what we might consider to be our “current” the authentic or ideal self is supposed to be is levels of individuals and societies. environment. The self also has many facets that selfhood. Thus some parts of our selfhood among the oldest and most basic questions of help make up integral parts of it, such as self- change from moment to moment, others come the philosophical and religious inquiry into the Selfhood and Mind awareness, self-esteem, self-knowledge, and "online" in different situations and nature of the human mind and consciousness. Each of us presumably possesses an internal self-perception. Such psychological circumstances, while still others are more Much of the history of such inquiry was "space", a sense of "what it is like to be me", a mechanisms as self-awareness, reflection and stable, durable. devoted to the subjective, first-person conglomeration of mental abilities and traits consciousness enable us to alter, change, add, As both the hard and the soft sciences show exploration and investigation of selfhood. Only which shapes and influences our thinking and modify aspects of ourselves (Baumeister us, the mind is a malleable thing. Various types in recent decades have the sciences of the patterns, our behavior and actions in the wider and Bushman 2011). of injuries, diseases and disorders can mind, such as cognitive science and world. We could call this chimerical mesh of We could conceive of selfhood as based on completely change our perceptions, alter our neuroscience, begun to identify the specific mental traits, abilities and states our selfhood. the integration of the cognitive, affective and personality and selfhood, distort our thinking neural mechanisms from which the capacity of While a general pattern or continuity that conative parts of the brain. The cognitive part and our memories. As recent scientific our selfhood, the subjective perception of our makes up our selfhood at least to some degree is connected with intelligence, or cognitive investigations have shown us, the brain is self, emerges on a moment-to-moment basis. distinct from others’ persists through time, it abilities, the affective part deals with emotions extremely plastic, which has allowed us to This has become a rich field of inquiry and also changes with the passage of time. New and the conative part drives how we act based adapt to our ever changing environment many theories and models have been proposed experiences and knowledge can change our on our thoughts and emotions. It also throughout our evolutionary past, and for how consciousness and selfhood are core beliefs and behaviors, and there are also necessarily includes a degree of consciousness, continually enables us to adapt to our rapidly instantiated (for an overview, see Goertzel internal and external events and influences self-awareness and reflection that enable the changing present. At an individual, personal 2014). Regardless of the fact that we still do not due to which we can say that "we no longer feel subjective self-perception, and distinction level, we can, at least with some critical even remotely understand how our various like ourselves" or that we have "become a between self and other. reflection, see how we ourselves have (been) mental capacities function and operate, let completely different person". This capacity to There is still no widely accepted changed by the events and experiences alone how the mind and consciousness emerge be something other than we are, or could be conceptualization of consciousness and no throughout our lives, and examine how from the physical substrate of the brain, we do something that we are not, lies at the basis of quantitative way to measure the degree of different we are today as compared to the know that our mental capabilities can be our ability to transform ourselves, to become consciousness displayed or experienced children we used to be. altered through various interventions. And this something that we are not (yet), at some future during an interval of time. Thomas Metzinger This adaptable selfhood is one of the key is important, as we humans have a tendency to time. We could say that this is what typifies the (2010) provides a good description of what the characteristics of the human species, which is instrumentalize both our environment and human condition – to not be identical with characteristics and functions of conscious also present, although at a far more ourselves in the pursuit of our goals. And as what we are. systems are: rudimentary level, in higher animals. But we technology allows us to alter not just our Still, when we try to define selfhood, we “Every conscious system needs a unified inner humans have a dual nature, we not only adapt, environment but also ourselves in increasingly usually also run up against vaguely defined and representation of the world, and the we also reshape our environment in order to profound ways, we can wonder in what ways far from understood concepts such as what is information, integrated by this adapt it to ourselves. However, this our selfhood will be (further) altered in an age mind, what is consciousness, what is self- representation must be simultaneously environment in turn again (re)shapes us.1 when we approach the capabilities to radically awareness, as well as against questions of what available for a multitude of processing transform our minds and our bodies through are the elements necessary for the emergence mechanisms. Conscious systems are system Technology, selfhood and mental abilities technology. of selfhood? As we have mentioned, selfhood operating on global y available information How we think, how we perceive ourselves, how In this short contribution we will first look can be seen as the subjective experience of the with the help of a single internal model of our selfhood and mind are constituted, is at some characteristics and features of self, of individuality, as well as of other-than- reality.” strongly dependent on our sociocultural, and selfhood and the mechanisms through which it self. We should also distinguish it from a increasingly technological environment. The emerges. Then we will present a few examples similar term, personhood, which confers the of how our sociocultural environment, legal status of a person. Possessing selfhood 1 This is well captured in a quote by Winston S. Churchill from 1944:"We shape our dwellings and afterwards our dwellings shape us." Dr. Toni Pustovrh / Department of Cultura 31 l St udies, Centre for Social Studies of Science FDV 32 . tools that we use to manipulate and perceive re also changing, as we incorporate different altered states of consciousness.2 We can mental mechanisms that affect moral the world, either mental (language, writing, types of external cognitive devices into our observe a rich history of the use of judgment. The drug propranolol has shown a tools of thinking) or material (spears, pots, daily lives, we are not remembering as many psychedelics especially in the trends of the reduction in implicit racial bias among jurors, dwellings, transportation, computers), things as we had to before the information countercultural movements in the US in the while the TMS and tDCs devices have shown a profoundly change how we view and revolution. But on the other hand we have 1970s, although the modern western reduced influence of beliefs on moral judgment categorize the world and how our own much more of the world's knowledge available civilization has had a continuous flirtation with of actions, changes in compliance with socially selfhood is structured. In this sense, humanity for instant recall, together with tools that can psychedelic substances such as marijuana and shaped sanctions and a reduction of the has been altering itself at a mental level perform operations no human mind is capable opium even further back in its history (Miller tendency to punish unfair behavior. practically since the dawn of tool use. In of conducting. 2014). While these are just a few examples from modern times, the influence of our We can also wonder whether the changes to The latest of such trends is aimed at experiments, many other projects and technologies on our selfhood is becoming even our selfhood that the technological changes are improving our cognitive abilities (attention, developments in neuroscience and more profound. bringing are only temporary or they will be wakefulness, concentration, reasoning, neurotechnology show that the human mind, This is especially important since our permanent. But again remembering that learning, language, decision-making, etc.) selfhood and various cognitive abilities can be existence is increasingly technologically practically all innovations throughout human through technological means. In this regard, enhanced, expanded or diminished through mediated. In one sense we are niche history have altered us, we can also ask we are talking about using prescription drugs the application of technology. constructors, as we shape, reshape and whether widespread literacy has already that have been originally used to treat construct the (mental and physical) brought permanent changes to our nature. As psychological disorders such as attention Conclusion environments that we occupy. In the era of the the pop internet philosopher and thinker Jason deficit and hyperactivity disorder, and As we have attempted to show with this brief Anthropocene we are reshaping vast parts of Silva has noted: "The modern mind emerges narcolepsy, or general health conditions such and strongly simplified overview of selfhood the planet's ecosystem (with both positive and from the feedback loops and tools we create, as high blood pressure. Such drugs include and technology, the human mind and its negative consequences), and we are also and the environments in which we create Ritalin, Adderall, modafinil and propranolol. faculties can be altered by the environments, shaping and reshaping ourselves, especially if them. We think with our smartphones. We While they can be used to address such tools and technologies that we construct, both we think of ourselves in terms of Homo Faber think on the internet. We think on the printed conditions in people with illnesses or inadvertently and intentionally. Throughout (Man the Maker) and Homo Ludens (Playing page." disorders, they can have enhancing effects in the history of the human species, we have been Man). In general, science and technology also give healthy people (Pustovrh 2015). Similarly, altering our selfhood just as we have been Throughout the modern era, we have been us a deeper understanding of the functioning of devices that operate on the basis of magnetic altering and instrumentalising plants, animals, introducing devices that help us expand our our bodies and minds, as well as the (potential) fields and electric current and can alter environments and ourselves. mental abilities, such as books, newspapers, tools to reshape them in accordance with neuronal functioning in the brain can be used In the modern technological age, which radio, television and finally computers specific preferences, desires and goals. for neuroscientific experimental and some have started denoting as the beginning of together with the internet. All such devices As our selfhood, our mental abilities are the therapeutic purposes on the one hand, and for the transhuman or posthuman age, where have also (re)shaped our ways of thinking and key tool that we use to plan, make decisions enhancement purposes in healthy subjects on technology might allow us to alter ourselves perceiving the world, including our cognitive and (inter)act in the world, as well as the the other (Pustovrh 2014). Such devices purposefully with the aim of being alive longer, abilities. Especially with the latest wave of fulcrum through which we live and exist. They include transcranial magnetic stimulation healthier, smarter and happier than before, we widespread tablets and smartphones, many have long been a target of attempts to alter, devices and transcranial direct current can conceive of interventions that will be able have voiced concerns that computers and the expand and shift the mind in desirable stimulation devices. to profoundly alter our selfhood (More and internet are destroying our capabilities of directions. Anthropological studies Use of such drugs and devices by healthy Vita-More 2013). We might be able to induce concentration, sustained attention and general increasingly show that many tribal cultures individuals has thus resulted in the "designer personalities" that are the best reasoning abilities (Carr 2011). and also many ancient civilizations have modification of cognitive abilities, for example match for the current situation. For example, a It is true that some of our cognitive abilities employed psychedelic, mind altering plant and through improvements in attention, memory, personality or selfhood with high or features of our consciousness are already animal compounds in sacred, formalized wakefulness, and improved mood, motivation, concentration and motivation for normally changing (to some degree) through the rituals to expand their mental capabilities and concentration and goal-directedness, as well as boring tasks, for work purposes, one with high increasing use of smart devices. According to alter their perceptions, the boundaries of their faster learning and sustained focus. extraversion for social events, or one with a one study (Borghino 2015), we are less able to selfhood, in order to gain insights and achieve Further experiments have shown that it is high affinity for play and children for family sustain deep, long-lasting attention. But on the possible to induce some modifications in activities. other hand, we are more able of exerting short, intensive intervals of attention and of rapidly 2 Especially in eastern religious and semi-mystical traditions in specific ways that lessen the suffering of the subject and the switching our attention. Our modes of thinking knowledge systems exist that combine physical and mental world around them, that is, train specific mood states and mental practices that train the mind and body to responds and behave attitudes. 33 34 tools that we use to manipulate and perceive re also changing, as we incorporate different altered states of consciousness.2 We can mental mechanisms that affect moral the world, either mental (language, writing, types of external cognitive devices into our observe a rich history of the use of judgment. The drug propranolol has shown a tools of thinking) or material (spears, pots, daily lives, we are not remembering as many psychedelics especially in the trends of the reduction in implicit racial bias among jurors, dwellings, transportation, computers), things as we had to before the information countercultural movements in the US in the while the TMS and tDCs devices have shown a profoundly change how we view and revolution. But on the other hand we have 1970s, although the modern western reduced influence of beliefs on moral judgment categorize the world and how our own much more of the world's knowledge available civilization has had a continuous flirtation with of actions, changes in compliance with socially selfhood is structured. In this sense, humanity for instant recall, together with tools that can psychedelic substances such as marijuana and shaped sanctions and a reduction of the has been altering itself at a mental level perform operations no human mind is capable opium even further back in its history (Miller tendency to punish unfair behavior. practically since the dawn of tool use. In of conducting. 2014). While these are just a few examples from modern times, the influence of our We can also wonder whether the changes to The latest of such trends is aimed at experiments, many other projects and technologies on our selfhood is becoming even our selfhood that the technological changes are improving our cognitive abilities (attention, developments in neuroscience and more profound. bringing are only temporary or they will be wakefulness, concentration, reasoning, neurotechnology show that the human mind, This is especially important since our permanent. But again remembering that learning, language, decision-making, etc.) selfhood and various cognitive abilities can be existence is increasingly technologically practically all innovations throughout human through technological means. In this regard, enhanced, expanded or diminished through mediated. In one sense we are niche history have altered us, we can also ask we are talking about using prescription drugs the application of technology. constructors, as we shape, reshape and whether widespread literacy has already that have been originally used to treat construct the (mental and physical) brought permanent changes to our nature. As psychological disorders such as attention Conclusion environments that we occupy. In the era of the the pop internet philosopher and thinker Jason deficit and hyperactivity disorder, and As we have attempted to show with this brief Anthropocene we are reshaping vast parts of Silva has noted: "The modern mind emerges narcolepsy, or general health conditions such and strongly simplified overview of selfhood the planet's ecosystem (with both positive and from the feedback loops and tools we create, as high blood pressure. Such drugs include and technology, the human mind and its negative consequences), and we are also and the environments in which we create Ritalin, Adderall, modafinil and propranolol. faculties can be altered by the environments, shaping and reshaping ourselves, especially if them. We think with our smartphones. We While they can be used to address such tools and technologies that we construct, both we think of ourselves in terms of Homo Faber think on the internet. We think on the printed conditions in people with illnesses or inadvertently and intentionally. Throughout (Man the Maker) and Homo Ludens (Playing page." disorders, they can have enhancing effects in the history of the human species, we have been Man). In general, science and technology also give healthy people (Pustovrh 2015). Similarly, altering our selfhood just as we have been Throughout the modern era, we have been us a deeper understanding of the functioning of devices that operate on the basis of magnetic altering and instrumentalising plants, animals, introducing devices that help us expand our our bodies and minds, as well as the (potential) fields and electric current and can alter environments and ourselves. mental abilities, such as books, newspapers, tools to reshape them in accordance with neuronal functioning in the brain can be used In the modern technological age, which radio, television and finally computers specific preferences, desires and goals. for neuroscientific experimental and some have started denoting as the beginning of together with the internet. All such devices As our selfhood, our mental abilities are the therapeutic purposes on the one hand, and for the transhuman or posthuman age, where have also (re)shaped our ways of thinking and key tool that we use to plan, make decisions enhancement purposes in healthy subjects on technology might allow us to alter ourselves perceiving the world, including our cognitive and (inter)act in the world, as well as the the other (Pustovrh 2014). Such devices purposefully with the aim of being alive longer, abilities. Especially with the latest wave of fulcrum through which we live and exist. They include transcranial magnetic stimulation healthier, smarter and happier than before, we widespread tablets and smartphones, many have long been a target of attempts to alter, devices and transcranial direct current can conceive of interventions that will be able have voiced concerns that computers and the expand and shift the mind in desirable stimulation devices. to profoundly alter our selfhood (More and internet are destroying our capabilities of directions. Anthropological studies Use of such drugs and devices by healthy Vita-More 2013). We might be able to induce concentration, sustained attention and general increasingly show that many tribal cultures individuals has thus resulted in the "designer personalities" that are the best reasoning abilities (Carr 2011). and also many ancient civilizations have modification of cognitive abilities, for example match for the current situation. For example, a It is true that some of our cognitive abilities employed psychedelic, mind altering plant and through improvements in attention, memory, personality or selfhood with high or features of our consciousness are already animal compounds in sacred, formalized wakefulness, and improved mood, motivation, concentration and motivation for normally changing (to some degree) through the rituals to expand their mental capabilities and concentration and goal-directedness, as well as boring tasks, for work purposes, one with high increasing use of smart devices. According to alter their perceptions, the boundaries of their faster learning and sustained focus. extraversion for social events, or one with a one study (Borghino 2015), we are less able to selfhood, in order to gain insights and achieve Further experiments have shown that it is high affinity for play and children for family sustain deep, long-lasting attention. But on the possible to induce some modifications in activities. other hand, we are more able of exerting short, intensive intervals of attention and of rapidly 2 Especially in eastern religious and semi-mystical traditions in specific ways that lessen the suffering of the subject and the switching our attention. Our modes of thinking knowledge systems exist that combine physical and mental world around them, that is, train specific mood states and mental practices that train the mind and body to responds and behave attitudes. 33 34 While such technologies might enable us to Borghino, Dario. 2015. Less zen, but more Transhumanism and counter– they have not already died young) have been more surely and easily become the person we efficient: How the digital age is really affecting cultural conceptions of identity in afflicted with misery /…/ We can justifiably would like to be, and help us feel and our brains. Gizmag. Available at: hold the belief that these lands of possibility experience things the way we would want, we http://www.gizmag.com/smartphones- the works of Harlan Ellison and exist, and that the present limitations and should also be careful. Such capabilities could attention-span/37559/ (4th June 2016). Phillip K. Dick miserable frustrations of our existence could also lead to designer "combat personalities" to Carr, Nicholas. 2011. The Shallows. What the Vinko Drača be in large measure surmounted /…/ The be induced by soldiers while on the battlefield. Internet Is Doing to Our Brains. W. W. Norton & human species can, if it wishes, transcend Market pressures might eventually coerce us to Company. Introduction: What is Transhumanism? itself — not just sporadically, an individual dwell 24/7 in a "work personality", one which Goertzel, Ben. 2014. Characterizing Human- Before embarking on a quest to define the here in one way, an individual there in would be entirely dedicated to the work tasks Like Consciousness: An Integrative Approach. specific literary conceptualizations and re- another way, but in its entirety, as humanity“ and might not even feel too discomforted at not Procedia Computer Science 41, 152–157. conceptualizations of transhumanist thought, (Huxley 2006, 17). having a personal life. 5th Annual International Conference on we have to define the term itself: Human enhancement technologies promise Biologically Inspired Cognitive Architectures. transhumanism as both a school of thought and This definition brings up two main points that to enhance our cognition and mood, expand 2014. BICA. Available at: a movement that aims to improve life of are the founding pillars of transhumanist our consciousness, increase our healthy http://www.sciencedirect.com/science/articl humanity in general. thought: the first claims that the human state is longevity, our physical capabilities and e/pii/S1877050914015439 (4th June 2016) As a specific anthropological and imperfect, thus moving away from common intelligence, and connect our brains directly to Metzinger, Thomas. 2010. The Ego Tunnel: philosophical outlook transhumanism still anthropocentric notions present in western machines and computers. This will presumably The Science of the Mind and the Myth of the Self. stays inseparable from the postmodernist Christian and humanist thought. The second lead to modified humans, cyborgs, hybrid Basic Books. paradigms of the self. While the postmodernist postulates that it is possible to transcend beings and posthumans with much greater Miller, Richard J. 2014. Drugged: The Science approach to the concept of individual identity humanity itself – not merely by transcending morphological freedom (freedom of form and and Culture Behind Psychotropic Drug. Oxford: as a fragmented construct of, often conflicted, the temporary position of the human species, even cognitive architecture). Here, we might Oxford University Press. social and psychological elements defined by but by creating some post-human entity that also pose questions of how technologically More, Max and Natasha Vita-More (Eds.). their context and by their inherent will surmount the limitations of humanity – altered one would need to be to no longer be 2013. The Transhumanist Reader: Classical and performativity, has certainly contributed to the limitations that are mostly biological in their considered a member of the human species Contemporary Essays on the Science, articulation of transhumanist and source. and how much of the biological human body Technology, and Philosophy of the Human posthumanist thought within academic Here we have to take into account that, from can be replaced by artificial parts before Future. Wiley-Blackwell. discourse, the roots of transhumanism are the historical viewpoint, the very idea of selfhood is lost. Pustovrh, Toni. 2014. The deeply rooted in mythology. The earliest humanity was proven to be mutable. For As we strive for a technologically-enabled neuroenhancement of healthy individuals instance of transhumanism is from the ancient Helens, for instance, only the male trans- or posthuman state, we should thus be using tDCS: some ethical, legal and societal Sumerian “Epic of Gilgamesh” which is dated to Greek-speaking population could be defined as careful that we do not become post-human to a aspects. Interdisciplinary description of complex approximately 1700 B.C.E. and discusses a human – women were considered property degree where we lose the capabilities that we systems 12(4): 270–279. man’s quest for immortality (Bostrom 2005, 1). and people of other cultures were considered generally value in our current human state, and Pustovrh, Toni. 2015. Pharmaceutical The first influential work of modern non-lingual barbarians, devoid of logos that that we do not inadvertently lose our capacity cognitive enhancement: a question of transhumanist philosophy was the work of defines humanity. For the male English- for selfhood and consciousness as an pharmacology, neuroethics, regulation or British geneticist J. B. S. Haldane “Deadalus: speaking population of the 19th century, people unintended side effect of technologically personal choice? In : Proceedings of the 18th Science and the Future”. Haldane saw the of other races and women were considered reshaping ourselves and our environment. International Multiconference Information potential of biology and advanced medicine to humans but such humans that are in the state Society - IS 2015, October 8th-9th, 2015, radically improve the quality of human life, but of childhood – not-fully-humans existing Ljubljana, Slovenia: volume C. Ljubljana: it was another biologist, Julius Huxley, who somewhere in the borderlands of human race. Literature Institut Jožef Stefan, 33-36. Available at: became famous as the founder of The Modern era idea of humanity, closely tied Baumeister, Roy F. and Brad J. Bushman. http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/Infor transhumanism, thanks to his article with the to the developments of biology (genetics in 2011. Social Psychology and Human Nature. mationSociety/2015/IS2015_Volume_C%20- same name, in which he gave the first complete particular), anthropology and paleontology, is 2nd ed. Belmont, CA: Cengage Learning. %20Kognitivna%20znanost.pdf (4th June definition of the term: often considered a fact, but if history is to be 2016). „ Up till now human life has generally been, as taken into account, humanity has always been Hobbes described it, ‘nasty, brutish and a more or less inclusive construct. The very short’; the great majority of human beings (if idea of transhumanism is that humanity is a transitional state. The transcendence of 35 36 Vinko Drača / Postgraduate student of Modern history at the Faculty of Humanities and Social Sciences in Zagreb While such technologies might enable us to Borghino, Dario. 2015. Less zen, but more Transhumanism and counter– they have not already died young) have been more surely and easily become the person we efficient: How the digital age is really affecting cultural conceptions of identity in afflicted with misery /…/ We can justifiably would like to be, and help us feel and our brains. Gizmag. Available at: hold the belief that these lands of possibility experience things the way we would want, we http://www.gizmag.com/smartphones- the works of Harlan Ellison and exist, and that the present limitations and should also be careful. Such capabilities could attention-span/37559/ (4th June 2016). Phillip K. Dick miserable frustrations of our existence could also lead to designer "combat personalities" to Carr, Nicholas. 2011. The Shallows. What the Vinko Drača be in large measure surmounted /…/ The be induced by soldiers while on the battlefield. Internet Is Doing to Our Brains. W. W. Norton & human species can, if it wishes, transcend Market pressures might eventually coerce us to Company. Introduction: What is Transhumanism? itself — not just sporadically, an individual dwell 24/7 in a "work personality", one which Goertzel, Ben. 2014. Characterizing Human- Before embarking on a quest to define the here in one way, an individual there in would be entirely dedicated to the work tasks Like Consciousness: An Integrative Approach. specific literary conceptualizations and re- another way, but in its entirety, as humanity“ and might not even feel too discomforted at not Procedia Computer Science 41, 152–157. conceptualizations of transhumanist thought, (Huxley 2006, 17). having a personal life. 5th Annual International Conference on we have to define the term itself: Human enhancement technologies promise Biologically Inspired Cognitive Architectures. transhumanism as both a school of thought and This definition brings up two main points that to enhance our cognition and mood, expand 2014. BICA. Available at: a movement that aims to improve life of are the founding pillars of transhumanist our consciousness, increase our healthy http://www.sciencedirect.com/science/articl humanity in general. thought: the first claims that the human state is longevity, our physical capabilities and e/pii/S1877050914015439 (4th June 2016) As a specific anthropological and imperfect, thus moving away from common intelligence, and connect our brains directly to Metzinger, Thomas. 2010. The Ego Tunnel: philosophical outlook transhumanism still anthropocentric notions present in western machines and computers. This will presumably The Science of the Mind and the Myth of the Self. stays inseparable from the postmodernist Christian and humanist thought. The second lead to modified humans, cyborgs, hybrid Basic Books. paradigms of the self. While the postmodernist postulates that it is possible to transcend beings and posthumans with much greater Miller, Richard J. 2014. Drugged: The Science approach to the concept of individual identity humanity itself – not merely by transcending morphological freedom (freedom of form and and Culture Behind Psychotropic Drug. Oxford: as a fragmented construct of, often conflicted, the temporary position of the human species, even cognitive architecture). Here, we might Oxford University Press. social and psychological elements defined by but by creating some post-human entity that also pose questions of how technologically More, Max and Natasha Vita-More (Eds.). their context and by their inherent will surmount the limitations of humanity – altered one would need to be to no longer be 2013. The Transhumanist Reader: Classical and performativity, has certainly contributed to the limitations that are mostly biological in their considered a member of the human species Contemporary Essays on the Science, articulation of transhumanist and source. and how much of the biological human body Technology, and Philosophy of the Human posthumanist thought within academic Here we have to take into account that, from can be replaced by artificial parts before Future. Wiley-Blackwell. discourse, the roots of transhumanism are the historical viewpoint, the very idea of selfhood is lost. Pustovrh, Toni. 2014. The deeply rooted in mythology. The earliest humanity was proven to be mutable. For As we strive for a technologically-enabled neuroenhancement of healthy individuals instance of transhumanism is from the ancient Helens, for instance, only the male trans- or posthuman state, we should thus be using tDCS: some ethical, legal and societal Sumerian “Epic of Gilgamesh” which is dated to Greek-speaking population could be defined as careful that we do not become post-human to a aspects. Interdisciplinary description of complex approximately 1700 B.C.E. and discusses a human – women were considered property degree where we lose the capabilities that we systems 12(4): 270–279. man’s quest for immortality (Bostrom 2005, 1). and people of other cultures were considered generally value in our current human state, and Pustovrh, Toni. 2015. Pharmaceutical The first influential work of modern non-lingual barbarians, devoid of logos that that we do not inadvertently lose our capacity cognitive enhancement: a question of transhumanist philosophy was the work of defines humanity. For the male English- for selfhood and consciousness as an pharmacology, neuroethics, regulation or British geneticist J. B. S. Haldane “Deadalus: speaking population of the 19th century, people unintended side effect of technologically personal choice? In : Proceedings of the 18th Science and the Future”. Haldane saw the of other races and women were considered reshaping ourselves and our environment. International Multiconference Information potential of biology and advanced medicine to humans but such humans that are in the state Society - IS 2015, October 8th-9th, 2015, radically improve the quality of human life, but of childhood – not-fully-humans existing Ljubljana, Slovenia: volume C. Ljubljana: it was another biologist, Julius Huxley, who somewhere in the borderlands of human race. Literature Institut Jožef Stefan, 33-36. Available at: became famous as the founder of The Modern era idea of humanity, closely tied Baumeister, Roy F. and Brad J. Bushman. http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/Infor transhumanism, thanks to his article with the to the developments of biology (genetics in 2011. Social Psychology and Human Nature. mationSociety/2015/IS2015_Volume_C%20- same name, in which he gave the first complete particular), anthropology and paleontology, is 2nd ed. Belmont, CA: Cengage Learning. %20Kognitivna%20znanost.pdf (4th June definition of the term: often considered a fact, but if history is to be 2016). „ Up till now human life has generally been, as taken into account, humanity has always been Hobbes described it, ‘nasty, brutish and a more or less inclusive construct. The very short’; the great majority of human beings (if idea of transhumanism is that humanity is a transitional state. The transcendence of 35 36 Vinko Drača / Postgraduate student of Modern history at the Faculty of Humanities and Social Sciences in Zagreb humanity through the agency of humans influential American poets of the social movement. Although the image of them. As a punishment AM transforms him themselves is a process rooted in history and countercultural movement, wrote in 1967: barefoot tree-loving hippies permeated into: can be a natural continuation of the human popular culture, Woodstock-kids were “… a great soft jelly thing. Smoothly rounded, tendency for improvement of the so called I like to think (and fascinated with new technologies and many of with no mouth, with pulsing white holes filled “natural state of things”. the sooner the better!) them were also optimists regarding by fog where my eyes used to be. Rubbery of a cybernetic meadow technology’s potential to improve mankind. appendages that were once my arms; bulks Transhumanism and the Counterculture of where mammals and computers After all, Marshall McLuhan’s famous saying rounding down into legless humps of soft the 1960s live together in mutually about television freeing the mind from the slippery matter“ (Ellison 1967, 12). The world-wide Countercultural movement programming harmony linearity of the textual and the slogan “Better that erupted in the 1960s has probably been like pure water living through chemistry” used by San Ted’s gruesome transformation and his desire one of the most defining moments of the touching clear sky. Francisco’s acid-rock legends “Jefferson to scream, echoed in the final and also titular cultural history of the 20th century. New Airplane” play upon the same paradigm – line of the story, tell of the defiance and paradigms that have emerged in the fields of I like to think technology, whether it is new global media or a invincibility of humanity. Humanity is further politics, literature and literary theory, music, (right now, please!) new psychoactive drug, can not only improve expressed through Ted’s compassionate act. film and everyday life have also had a profound of a cybernetic forest human lives, but can also improve the Indeed, the ability for compassion and impact on the concept of humanity itself. From filled with pines and electronics experience of reality and thus redefine the empathy is the one thing AM, who is the second-wave feminism to the often where deer stroll peacefully human self. The transhumanist potential of omniscient and nearly omnipotent, lacks; that repeated slogan about “Revolution being about past computers technology was mostly debated upon in the handicap characterizes it as less than human. or lives”, the traditional conceptions of self as if they were flowers growing field of science fiction, a literary and Empathy and the potential for creativity stay were explored in many revolutionary ways. with spinning blossoms. movie genre that emerged during the 1960s essential for humanity, and not even AM’s final Amongst such, the extreme technological from the obscure world of fanzines, male- debasement of Ted’s form can change that. development opened a way for new I like to think magazines and B-movies into the field of Furthermore, Ted, by emphasizing with his perceptions of humanity. The relationship (it has to be!) serious literature and movie blockbusters. Two technological torturer, shows that he can between the human self and the technological of a cybernetic ecology of the canonical science fiction writers Harlan understand AM and comprehend the sources other became one of the staple themes of the where we are free of our labors Ellison and Phillip K. Dick have written about of his sadism – the level of comprehension AM 60s’ popular culture. TV shows such as “Star and joined back to nature, Transhumanist themes, but in the works I have can never have for humanity: Trek” and movies such as “2001: A Space returned to our mammal chosen for this analysis, they mostly touch „We had given AM sentience. Inadvertently, Oddisey” have gained their place within the brothers and sisters, upon those aspects of transhumanism that of course, but sentience nonetheless. But it cultural framework by building upon the and all watched over question the conceptions of identity which had been trapped. AM wasn't God, he was a anxieties and hopes that were caused by rapid by machines of loving grace.1 were dominant in the western culture from the machine. We had created him to think, but technological developments. And while some early modern age, up to the 1960’s. there was nothing it could do with that writers such as Arthur C. Clarke and Aldous In Brautigan’s poetic vision, technologization is creativity. In rage, in frenzy, the machine had Huxley have painted this new world of the tool that enables humanity’s return to Harlan Ellison’s AM and the fears of kil ed the human race, almost all of us, and technological modernity in dark, dystopian nature, by freeing it from its labors. The image rationality still it was trapped. AM could not wander, AM colors, for others technology represented of “a cybernetic ecology” is in tune with the Harlan Ellison, a controversial science-fiction could not wonder, AM could not belong. He hope. Despite the common countercultural growing interest of ex-hippies for new and horror writer, published his short story “I could merely be. And so, with the innate fears about the dehumanizing aspects of environment-friendly technologies, such as have no mouth and I must scream” in 1967. The loathing that al machines had always held technologization, and the re-emerging neo- solar panels and hydrogen based fuels, which story has often been described as a vision of the for the weak, soft creatures who had built pastoral cry for “joining nature”, some saw blossomed in the 1970s. The fact that many post-apocalyptic Hell in which five humans are them, he had sought revenge. And in his technological development as another Silicon Valley innovators of the late 1970s and eternally tormented by a supercomputer paranoia, he had decided to reprieve five of harbinger of a better world, a way to improve early 1980s were members of the named AM. The bodies of humans have been us, for a personal, everlasting punishment not only our way of living, but the humankind countercultural movement in their youth says hideously disfigured and they are doomed to that would never serve to diminish his hatred itself. Richard Brautigan, one of the more a lot about the complex relationship between spend the eternity in the virtual reality that AM … that would merely keep him reminded, the technological revolution and the growing has created for them. In the gruesome finale of amused, proficient at hating man. Immortal, the story, Ted, the narrator, saves his trapped, subject to any torment he could companions from further torture by killing devise for us from the limitless miracles at his 1 Taken from: http://allpoetry.com/All-Watched-Over-By- command“ Machines-Of-Loving-Grace. (Ellison 1967, 8). 37 38 humanity through the agency of humans influential American poets of the social movement. Although the image of them. As a punishment AM transforms him themselves is a process rooted in history and countercultural movement, wrote in 1967: barefoot tree-loving hippies permeated into: can be a natural continuation of the human popular culture, Woodstock-kids were “… a great soft jelly thing. Smoothly rounded, tendency for improvement of the so called I like to think (and fascinated with new technologies and many of with no mouth, with pulsing white holes filled “natural state of things”. the sooner the better!) them were also optimists regarding by fog where my eyes used to be. Rubbery of a cybernetic meadow technology’s potential to improve mankind. appendages that were once my arms; bulks Transhumanism and the Counterculture of where mammals and computers After all, Marshall McLuhan’s famous saying rounding down into legless humps of soft the 1960s live together in mutually about television freeing the mind from the slippery matter“ (Ellison 1967, 12). The world-wide Countercultural movement programming harmony linearity of the textual and the slogan “Better that erupted in the 1960s has probably been like pure water living through chemistry” used by San Ted’s gruesome transformation and his desire one of the most defining moments of the touching clear sky. Francisco’s acid-rock legends “Jefferson to scream, echoed in the final and also titular cultural history of the 20th century. New Airplane” play upon the same paradigm – line of the story, tell of the defiance and paradigms that have emerged in the fields of I like to think technology, whether it is new global media or a invincibility of humanity. Humanity is further politics, literature and literary theory, music, (right now, please!) new psychoactive drug, can not only improve expressed through Ted’s compassionate act. film and everyday life have also had a profound of a cybernetic forest human lives, but can also improve the Indeed, the ability for compassion and impact on the concept of humanity itself. From filled with pines and electronics experience of reality and thus redefine the empathy is the one thing AM, who is the second-wave feminism to the often where deer stroll peacefully human self. The transhumanist potential of omniscient and nearly omnipotent, lacks; that repeated slogan about “Revolution being about past computers technology was mostly debated upon in the handicap characterizes it as less than human. or lives”, the traditional conceptions of self as if they were flowers growing field of science fiction, a literary and Empathy and the potential for creativity stay were explored in many revolutionary ways. with spinning blossoms. movie genre that emerged during the 1960s essential for humanity, and not even AM’s final Amongst such, the extreme technological from the obscure world of fanzines, male- debasement of Ted’s form can change that. development opened a way for new I like to think magazines and B-movies into the field of Furthermore, Ted, by emphasizing with his perceptions of humanity. The relationship (it has to be!) serious literature and movie blockbusters. Two technological torturer, shows that he can between the human self and the technological of a cybernetic ecology of the canonical science fiction writers Harlan understand AM and comprehend the sources other became one of the staple themes of the where we are free of our labors Ellison and Phillip K. Dick have written about of his sadism – the level of comprehension AM 60s’ popular culture. TV shows such as “Star and joined back to nature, Transhumanist themes, but in the works I have can never have for humanity: Trek” and movies such as “2001: A Space returned to our mammal chosen for this analysis, they mostly touch „We had given AM sentience. Inadvertently, Oddisey” have gained their place within the brothers and sisters, upon those aspects of transhumanism that of course, but sentience nonetheless. But it cultural framework by building upon the and all watched over question the conceptions of identity which had been trapped. AM wasn't God, he was a anxieties and hopes that were caused by rapid by machines of loving grace.1 were dominant in the western culture from the machine. We had created him to think, but technological developments. And while some early modern age, up to the 1960’s. there was nothing it could do with that writers such as Arthur C. Clarke and Aldous In Brautigan’s poetic vision, technologization is creativity. In rage, in frenzy, the machine had Huxley have painted this new world of the tool that enables humanity’s return to Harlan Ellison’s AM and the fears of kil ed the human race, almost all of us, and technological modernity in dark, dystopian nature, by freeing it from its labors. The image rationality still it was trapped. AM could not wander, AM colors, for others technology represented of “a cybernetic ecology” is in tune with the Harlan Ellison, a controversial science-fiction could not wonder, AM could not belong. He hope. Despite the common countercultural growing interest of ex-hippies for new and horror writer, published his short story “I could merely be. And so, with the innate fears about the dehumanizing aspects of environment-friendly technologies, such as have no mouth and I must scream” in 1967. The loathing that al machines had always held technologization, and the re-emerging neo- solar panels and hydrogen based fuels, which story has often been described as a vision of the for the weak, soft creatures who had built pastoral cry for “joining nature”, some saw blossomed in the 1970s. The fact that many post-apocalyptic Hell in which five humans are them, he had sought revenge. And in his technological development as another Silicon Valley innovators of the late 1970s and eternally tormented by a supercomputer paranoia, he had decided to reprieve five of harbinger of a better world, a way to improve early 1980s were members of the named AM. The bodies of humans have been us, for a personal, everlasting punishment not only our way of living, but the humankind countercultural movement in their youth says hideously disfigured and they are doomed to that would never serve to diminish his hatred itself. Richard Brautigan, one of the more a lot about the complex relationship between spend the eternity in the virtual reality that AM … that would merely keep him reminded, the technological revolution and the growing has created for them. In the gruesome finale of amused, proficient at hating man. Immortal, the story, Ted, the narrator, saves his trapped, subject to any torment he could companions from further torture by killing devise for us from the limitless miracles at his 1 Taken from: http://allpoetry.com/All-Watched-Over-By- command“ Machines-Of-Loving-Grace. (Ellison 1967, 8). 37 38 itself up and they called it an Aggressive layer of conflict is the resistance of rogue experiences in which worshippers connect via The ontological loneliness of the war Menace, but by then it was too late, and replicants (robots identical to humans that are empathy-boxes to experience the sufferings of supercomputer and its inability to use its finally it called itself AM, emerging sent to work on off-world colonies) to their the religion founder Wilbur Mercer and find nearly omnipotent artificial intelligence for intelligence, and what it meant was I am … human masters. The second layer of conflict unity in the ritual of communal suffering. anything constructive can be read in two ways cogito ergo sum … I think, therefore I am" manifests in the difference in social status Through his search Deckard (the fact that his – in one way Ellison warns about the growing (Ellison 1967, 4). between owners of real pets and those who can surname bears similarity with Descartes is reality of the dehumanized and all-powerful only afford electric animals. In Dick’s future, telling) experiences an intimate relationship military-industrial complex. Cold war anxieties With the development of sentience, the empathy is considered the ultimate societal with an android and at first starts questioning in Elisson’s work are evident in the way the technological Other gains a voice of its own and value and care for a living animal the way to his own humanity, and afterwards the very human creation first destroys most of the dubs himself after the words of Rene show off one’s empathy. However, because of premise of empathy as a value enforced humanity and then dehumanizes its creators. Descartes. But this Cartesian paradigm of the wide extinction real pets have become through religion and the hypocritical set of This mirroring of the monster and its creator is existence that relies on reason as the key quite rare and expensive. People who cannot social rules. His final religious experience a staple element of horror narratives featuring element of ideal self is not enough for afford real pets secretly care for robotic ones. involves finding an artificial toad in the desert an over-reaching individual. But there is fulfillment: for Descartes, thinking is The first chapter dialogue between an owner of – on finding that his new pet is electrical he something other than cold war-era militarism synonymous with existence but since AM only an electric pet and the repairman reveals the feels no regret realizing that “electric things being mirrored in Ellison’s tale. The thinks, it can “merely be”. This makes him only complexity of this choice: have lives too” (Dick 1968, 110). supercomputer AM is a cold, uncaring, a machine – because humans have a capacity "It's not the same," Barbour finished. In the moment Deckard manages to rationality obsessed figure with the idea of for compassion and an ability to turn towards "But almost you feel the same doing it; you empathize with the electric frog, he accepts perfecting itself: each other. Ellison’s interpretation of the have to keep your eye on it exactly as you did empathy as a way of living and the fact that a „On the third day we passed through a val ey Transhumanist Other as monstrous is exact when it was really alive. Because they break different treatment of two life forms – organic of obsolescence, filled with rusting carcasses only if post-human entities are formed in the down and then everyone in the building and electric – makes empathy an empty social of ancient computer banks. AM had been as ideological context of practicality and sterile knows. I've had it at the repair shop six times, custom void of its potential to help people ruthless with its own life as with ours. It was aggression that is implied in the rationalist mostly little malfunctions, but if anyone saw improve themselves. By becoming aware of the a mark of his personality: it strove for worldview. It was not AM’s technological them - for instance one time the voice tape way conceptions of self are socially perfection. Whether it was a matter of killing nature that is scary in Ellison’s tale but the fact broke or anyhow got fouled and it wouldn't constructed, Deckard learns true empathy as off unproductive elements in his own world- that he was created “only to think”. In a way, stop baaing - they'd recognize it as a an all-encompassing state of being that filling bulk, or perfecting methods for Ellison finds naked reason, devoid of empathy, mechanical breakdown." He added, includes all entities including androids. torturing us, AM was as thorough as those the source of everything destructive – in "The repair outfit's truck is of course marked who had invented him—now long since gone Ellison’s world it is not the sleep of reason that 'animal hospital something.' And the driver Conclusion to dust—could ever have hoped.“ (Ellison produces monsters but the blind reliance on its dresses like a vet, completely in white” (Dick The conceptions of transhumanism imagined 1967, 2) transformative power. 1968, 7). in the framework of 1960s counterculture are twofold – on the one hand there is fear of loss AM’s focus on the rational side of its existence The empathy’s trap: Phillip K. Dick and the The protagonist of the novel Rick Deckard is a of humanity in the rapidly developing and its obsession with productivity and order paradoxes of the artificial frog bounty hunter tasked with the retirement of technologically advanced world. The other are mentioned several times in the story. Empathy and Cartesian aspects of humanity rogue androids. The androids can only be remains more positive in its interpretation, Although in many other aspects AM presents a play an important role in another differentiated from humans by taking the seeing human development through sort of Old Testament God, defining AM as the counterculture-era novel: Phillip K. Dick’s “Do Voigt-Kampff Empathy test. The test consists of technology as one possible way towards technological other through the paradigms of Androids Dream of Electric Sheep?”, published series of questions designed to measure attaining higher levels of consciousness. The cold reason refers to the modernist paradigm in the year of 1968. Phillip K. Dick seems to empathic response, and it is not absolutely works of Harlan Ellison and Phillip K. Dick of humanity expressed in early modern take Ellison’s idea about empathy signifying reliable. It is implied that androids can find a were published in the years that represent the philosophy of European rationalist humanity and gives it a twist of his own – way to bypass it and that certain humans such high tide of the countercultural movement in philosophers. The Cartesian origins of AM’s questioning the place of society in forming the as schizophrenics and schizoids display the the narratives of historical memory. Both of monstrosity are most clearly articulated in very concept of “human” or “natural” in “flattening of affect” making them test as these literary narratives are trying to Gorrister’s origin story of AM: relation to artificial. In the post-apocalyptic androids (Dick 1968, 18). The social focus of speculatively define humanity through its "At first it meant Allied Mastercomputer, and world of Dick’s novel, the trans-human empathy in the novel is further emphasized relation with the technological Transhumanist then it meant Adaptive Manipulator, and artificiality exists in several metaphorical through the dominant religion of Mercerism Other. While Ellison manages to lay doubts later on it developed sentience and linked layers of the conflict with humanity. The first which consists of a series of virtual reality upon the idea of humans as primarily 39 40 itself up and they called it an Aggressive layer of conflict is the resistance of rogue experiences in which worshippers connect via The ontological loneliness of the war Menace, but by then it was too late, and replicants (robots identical to humans that are empathy-boxes to experience the sufferings of supercomputer and its inability to use its finally it called itself AM, emerging sent to work on off-world colonies) to their the religion founder Wilbur Mercer and find nearly omnipotent artificial intelligence for intelligence, and what it meant was I am … human masters. The second layer of conflict unity in the ritual of communal suffering. anything constructive can be read in two ways cogito ergo sum … I think, therefore I am" manifests in the difference in social status Through his search Deckard (the fact that his – in one way Ellison warns about the growing (Ellison 1967, 4). between owners of real pets and those who can surname bears similarity with Descartes is reality of the dehumanized and all-powerful only afford electric animals. In Dick’s future, telling) experiences an intimate relationship military-industrial complex. Cold war anxieties With the development of sentience, the empathy is considered the ultimate societal with an android and at first starts questioning in Elisson’s work are evident in the way the technological Other gains a voice of its own and value and care for a living animal the way to his own humanity, and afterwards the very human creation first destroys most of the dubs himself after the words of Rene show off one’s empathy. However, because of premise of empathy as a value enforced humanity and then dehumanizes its creators. Descartes. But this Cartesian paradigm of the wide extinction real pets have become through religion and the hypocritical set of This mirroring of the monster and its creator is existence that relies on reason as the key quite rare and expensive. People who cannot social rules. His final religious experience a staple element of horror narratives featuring element of ideal self is not enough for afford real pets secretly care for robotic ones. involves finding an artificial toad in the desert an over-reaching individual. But there is fulfillment: for Descartes, thinking is The first chapter dialogue between an owner of – on finding that his new pet is electrical he something other than cold war-era militarism synonymous with existence but since AM only an electric pet and the repairman reveals the feels no regret realizing that “electric things being mirrored in Ellison’s tale. The thinks, it can “merely be”. This makes him only complexity of this choice: have lives too” (Dick 1968, 110). supercomputer AM is a cold, uncaring, a machine – because humans have a capacity "It's not the same," Barbour finished. In the moment Deckard manages to rationality obsessed figure with the idea of for compassion and an ability to turn towards "But almost you feel the same doing it; you empathize with the electric frog, he accepts perfecting itself: each other. Ellison’s interpretation of the have to keep your eye on it exactly as you did empathy as a way of living and the fact that a „On the third day we passed through a val ey Transhumanist Other as monstrous is exact when it was really alive. Because they break different treatment of two life forms – organic of obsolescence, filled with rusting carcasses only if post-human entities are formed in the down and then everyone in the building and electric – makes empathy an empty social of ancient computer banks. AM had been as ideological context of practicality and sterile knows. I've had it at the repair shop six times, custom void of its potential to help people ruthless with its own life as with ours. It was aggression that is implied in the rationalist mostly little malfunctions, but if anyone saw improve themselves. By becoming aware of the a mark of his personality: it strove for worldview. It was not AM’s technological them - for instance one time the voice tape way conceptions of self are socially perfection. Whether it was a matter of killing nature that is scary in Ellison’s tale but the fact broke or anyhow got fouled and it wouldn't constructed, Deckard learns true empathy as off unproductive elements in his own world- that he was created “only to think”. In a way, stop baaing - they'd recognize it as a an all-encompassing state of being that filling bulk, or perfecting methods for Ellison finds naked reason, devoid of empathy, mechanical breakdown." He added, includes all entities including androids. torturing us, AM was as thorough as those the source of everything destructive – in "The repair outfit's truck is of course marked who had invented him—now long since gone Ellison’s world it is not the sleep of reason that 'animal hospital something.' And the driver Conclusion to dust—could ever have hoped.“ (Ellison produces monsters but the blind reliance on its dresses like a vet, completely in white” (Dick The conceptions of transhumanism imagined 1967, 2) transformative power. 1968, 7). in the framework of 1960s counterculture are twofold – on the one hand there is fear of loss AM’s focus on the rational side of its existence The empathy’s trap: Phillip K. Dick and the The protagonist of the novel Rick Deckard is a of humanity in the rapidly developing and its obsession with productivity and order paradoxes of the artificial frog bounty hunter tasked with the retirement of technologically advanced world. The other are mentioned several times in the story. Empathy and Cartesian aspects of humanity rogue androids. The androids can only be remains more positive in its interpretation, Although in many other aspects AM presents a play an important role in another differentiated from humans by taking the seeing human development through sort of Old Testament God, defining AM as the counterculture-era novel: Phillip K. Dick’s “Do Voigt-Kampff Empathy test. The test consists of technology as one possible way towards technological other through the paradigms of Androids Dream of Electric Sheep?”, published series of questions designed to measure attaining higher levels of consciousness. The cold reason refers to the modernist paradigm in the year of 1968. Phillip K. Dick seems to empathic response, and it is not absolutely works of Harlan Ellison and Phillip K. Dick of humanity expressed in early modern take Ellison’s idea about empathy signifying reliable. It is implied that androids can find a were published in the years that represent the philosophy of European rationalist humanity and gives it a twist of his own – way to bypass it and that certain humans such high tide of the countercultural movement in philosophers. The Cartesian origins of AM’s questioning the place of society in forming the as schizophrenics and schizoids display the the narratives of historical memory. Both of monstrosity are most clearly articulated in very concept of “human” or “natural” in “flattening of affect” making them test as these literary narratives are trying to Gorrister’s origin story of AM: relation to artificial. In the post-apocalyptic androids (Dick 1968, 18). The social focus of speculatively define humanity through its "At first it meant Allied Mastercomputer, and world of Dick’s novel, the trans-human empathy in the novel is further emphasized relation with the technological Transhumanist then it meant Adaptive Manipulator, and artificiality exists in several metaphorical through the dominant religion of Mercerism Other. While Ellison manages to lay doubts later on it developed sentience and linked layers of the conflict with humanity. The first which consists of a series of virtual reality upon the idea of humans as primarily 39 40 rationalist animals, Dick’s novel reveals the Literature The spectrum of (in)sanity: dark news of terrorist attacks, murder trials, concept of humanity as a social construct. The Bostrom, Nick. 2005. A History of A phenomenological approach to suicides, shocking accidents, where main idea permeating both literary works is Transhumanist Thought. Journal of Evolution psychiatrists for the defense are contradicted the idea of empathy as a fixed point upon which and Technology, 14(1). the Self in the case of by equally eminent psychiatrists for the some better human is to be build. In that light Dick, Phillip K.. 1968. Do Androids Dream of schizophrenia prosecution on the matter of “being mad or both of those narratives move away from the Electric Sheep?. New York: Ballantine Books. sane”. Moreover, in public we can often hear prevalent technophobic or technophilic Ellison, Harlan. 1967. I Have No Mouth and Dolores Trol moral judgments about what is right and attitude towards the idea of technologically I Must Scream. Worlds of Science Fiction. Introduction wrong, what is sane or insane. This bipolar improved intelligence, choosing instead to use Huxley, Julius. 1956. Transhumanism. distinction can be therefore found in every part themes of transhumanism to question Available at: The main phenomena which I would like to in our lives due to the communications and humanity itself. draw the attention to is the difference in an http://www.transhumanism.org/index.php/ interactions in the world. WTA/more/huxley/ (Retrieved 2006) experience of “Self” in the case of Similarly, insane people are not insane all All Poetry. Available at: schizophrenia. I will try to explain how it the time. I think that bizarre behaviors upon differs from the normal Self according to https://allpoetry.com/All-Watched-Over-By- which people with mental disorders are Machines-Of-Loving-Grace (14th June 2016). narratives. Through the essay I will raise some stigmatized as insane could be diagnosed on comparisons within the normal population, treated as sane, but the main aim here is the the basis of a small fraction of their total behaviors which are dysfunctional for the understanding of the diverse Self, which is normally observable and noticeable in mental society. Considering such distinction of illnesses. However, I am going to try to criticize insanity and sanity, we have to bear in mind the categorization of symptoms in the that what is normal in one culture may be seen Diagnostic and Statistical Manual. I chose as quite aberrant in another. However, in this essay this will not be the case. In the light of schizophrenia because in the everyday life a lot of people associate insanity with such questions regarding normality and abnormality I would like to highlight the fact schizophrenia; therefore, I am presented with a great opportunity to raise such questions in that some behaviors are deviant or odd – that the scientific field. can raise the personal anguish which could be associated with mental illnesses, but not What is it like to be insane for a sane person always. People who are diagnosed according to and vice versa? their present symptoms that psychiatrists can If sanity and insanity exist, how can we know categorize on the basis of the formulation of where are the distinct borders between them? the Diagnostic and Statistical Manual (DSM) of This is the main question of this essay. I think American Psychiatric Association are that we can ask ourselves in everyday life: how stigmatized on all levels. Once you are labeled as a patient with a mental disease, other is sanity distinguishable from insanity? E.g.: While we are dreaming, we can experience people’s expectation that you will behave some “strange” dreams; and when we wake up, abnormally, or so to say insane, arises in all we cannot distinguish if those dreams were aspects. true or not. Sometimes it also happens that A phenomenological account for the people say: ” I’ve lost my temper for no good reason. distinction of a different Self ” Those examples show that sane people At its core, the question whether the sane can can react and behave in an insane way. Occasionally it also happens that we are be distinguished from the insane, in my anxious or sad, again for no good reason. opinion, lies in the field of phenomenology. Sometimes we can find it difficult to get along Currently, the expression of being insane or with other people – again, for no good reason. sane is altered and not used in everyday life anymore. Some people say that it is politically In everyday life we are, at times, surrounded by incorrect in today’s societies; but with such 41 Dolores Trol /BA in Sociolog 42 y, Student of Cognitive Science . rationalist animals, Dick’s novel reveals the Literature The spectrum of (in)sanity: dark news of terrorist attacks, murder trials, concept of humanity as a social construct. The Bostrom, Nick. 2005. A History of A phenomenological approach to suicides, shocking accidents, where main idea permeating both literary works is Transhumanist Thought. Journal of Evolution psychiatrists for the defense are contradicted the idea of empathy as a fixed point upon which and Technology, 14(1). the Self in the case of by equally eminent psychiatrists for the some better human is to be build. In that light Dick, Phillip K.. 1968. Do Androids Dream of schizophrenia prosecution on the matter of “being mad or both of those narratives move away from the Electric Sheep?. New York: Ballantine Books. sane”. Moreover, in public we can often hear prevalent technophobic or technophilic Ellison, Harlan. 1967. I Have No Mouth and Dolores Trol moral judgments about what is right and attitude towards the idea of technologically I Must Scream. Worlds of Science Fiction. Introduction wrong, what is sane or insane. This bipolar improved intelligence, choosing instead to use Huxley, Julius. 1956. Transhumanism. distinction can be therefore found in every part themes of transhumanism to question Available at: The main phenomena which I would like to in our lives due to the communications and humanity itself. draw the attention to is the difference in an http://www.transhumanism.org/index.php/ interactions in the world. WTA/more/huxley/ (Retrieved 2006) experience of “Self” in the case of Similarly, insane people are not insane all All Poetry. Available at: schizophrenia. I will try to explain how it the time. I think that bizarre behaviors upon differs from the normal Self according to https://allpoetry.com/All-Watched-Over-By- which people with mental disorders are Machines-Of-Loving-Grace (14th June 2016). narratives. Through the essay I will raise some stigmatized as insane could be diagnosed on comparisons within the normal population, treated as sane, but the main aim here is the the basis of a small fraction of their total behaviors which are dysfunctional for the understanding of the diverse Self, which is normally observable and noticeable in mental society. Considering such distinction of illnesses. However, I am going to try to criticize insanity and sanity, we have to bear in mind the categorization of symptoms in the that what is normal in one culture may be seen Diagnostic and Statistical Manual. I chose as quite aberrant in another. However, in this essay this will not be the case. In the light of schizophrenia because in the everyday life a lot of people associate insanity with such questions regarding normality and abnormality I would like to highlight the fact schizophrenia; therefore, I am presented with a great opportunity to raise such questions in that some behaviors are deviant or odd – that the scientific field. can raise the personal anguish which could be associated with mental illnesses, but not What is it like to be insane for a sane person always. People who are diagnosed according to and vice versa? their present symptoms that psychiatrists can If sanity and insanity exist, how can we know categorize on the basis of the formulation of where are the distinct borders between them? the Diagnostic and Statistical Manual (DSM) of This is the main question of this essay. I think American Psychiatric Association are that we can ask ourselves in everyday life: how stigmatized on all levels. Once you are labeled as a patient with a mental disease, other is sanity distinguishable from insanity? E.g.: While we are dreaming, we can experience people’s expectation that you will behave some “strange” dreams; and when we wake up, abnormally, or so to say insane, arises in all we cannot distinguish if those dreams were aspects. true or not. Sometimes it also happens that A phenomenological account for the people say: ” I’ve lost my temper for no good reason. distinction of a different Self ” Those examples show that sane people At its core, the question whether the sane can can react and behave in an insane way. Occasionally it also happens that we are be distinguished from the insane, in my anxious or sad, again for no good reason. opinion, lies in the field of phenomenology. Sometimes we can find it difficult to get along Currently, the expression of being insane or with other people – again, for no good reason. sane is altered and not used in everyday life anymore. Some people say that it is politically In everyday life we are, at times, surrounded by incorrect in today’s societies; but with such 41 Dolores Trol /BA in Sociolog 42 y, Student of Cognitive Science . classification we can still distinguish between It is the stand point of two philosophical from the first-person perspective of her Self. I case of schizophrenia, we cannot experience it different minds (or selfs) in a »unified world« positions: divergence between the autonomy am pretty sure that we can find such as a part of oneself. Another feature is (ii) the as Heidegger expressed in a phenomenological and unity of thought on one side, and the implications of narratives in popular books. To diminished self-affection (Sass 2010) – where way. As I mentioned before, at this point, heteronomy and multiplicity on the other. give an example: in Kafka’s The Metamorphosis the subjects experience a distorted sense of science found a very promising account of More precisely, what is at work within the we can find an unreal world combined with a existing as a living. Sass points out: »This two phenomenology – the philosophical study of framework of thought is the difference real whiff and a real world with an unreal whiff. faced disturbance of ipseity disrupts the psychiatry which discusses conceptual, between the discoveredness of beings and To go further, the relationship between the Self normal pre-reflective sense of existing as a self- epistemological, ethical, ontological and social disclosedness of being. »This divergence is and the world is not always related to the presence that is the ‘I-center’ or ‘central point’ issues that arise in all these aspects of evident especially in the existential analysis of world – it is also related to the differentiation of psychic life – what, in Husserlian psychiatry. Moreover, phenomenology anxiety where Heidegger finds not a possible between the Self and the others. As Ratcliffe phenomenology, could be called the ‘source- »describes and defines the nature and varieties disruption of the integrity of the self, but an (2009) points out, the existential feelings are point of the rays of attention’, ‘center of of human experience rather than to give an affirmation of the individual unity of its many and diverse; therefore, we should treat reception’, or ‘pole of the affection« (Barnett et account of causal mechanisms /…/ It is a study existence« (Kauba 2015). According to them qualitatively and not in a quantitative al in Sass 2011, 639). The last different aspect of lived experience and how things manifest Heidegger, the world is primarily a region in manner. This is also the point where the from normal self is (iii) the “grip or hold” themselves to us within and through such which we dwell and around which we find our problem of taxonomy occurs – the problem of concept which Merleau - Ponty (1962) experience« (Sass 2010). way. the Diagnostic and Statistical Manual (DSM) of describes as a » perceptual field in which The same phenomena (psychopathology) Inquiring into the ontological structure of American Psychiatric Association, which will richness and clarity are in inverse proportion has also been studied in other fields, such as being-there, Heidegger departs from the be presented later on. Back to phenomenology, to each other « (ibid., 318), thus providing a abnormal psychology, clinical psychology, conviction that this structure should be the phenomenological description of » spectacle as varied and as clearly articulated psychiatry, cognitive science or neuroscience discerned by how we exist initially and for the sojourning in the disclosedness focuses as possible«. In other words, it means that we (the nature of psychopathology), but from most part, and not by some exceptional or ideal primary on our common, everyday mode of perceive our own body as co-existing in the different perspectives. Other fields of studies state. Ratcliffe refers to such experience as existence. With such data, we could get the world (Sass 2010, 640). Such descriptions of are more focused on the causes and “existential feelings” due to the changeable personal understanding of the subject – in the divided, disturbed, abnormal Self in the mechanisms of a distorted mind in sense of “reality” and of »belonging to the which way and how she/he behaves and acts. light of hyperreflexivity, the diminished self- psychopathology. Moreover, phenomenology world« (Ratcliffe 2008; 2009). These feelings Now the question “How the mind and the affection and a loss of the gives the inside of a subject’s existential have been neglected due to the untidy list of experience of oneself, others and the world perceptual/conceptual “hold” are attempts to changes. The sense of (un)reality or even the feelings but we can find them especially in work in schizophrenia?” rises up. characterize the Husserl’s noetic and noematic feeling of being (in)sane covers a lot of literature narratives1. As Sass (2010) continues that infrastractures of different modes of dialectical questions such as: where are the »/…/ I stopped to listen, and at that instant a »Phenomenology is concerned both with ways experience and world in an objectified and limits? How does an everyday experience differ strange feeling came over me, a feeling hard objects awareness are given in experience alienated manner. Such experience pertains in from the experience of a mental disease? What to analyze but akin to something I was to (Husserl called these noematic aspects which a more fundamental sense of existing as an makes sense of the real and unreal world? know too wel later – a disturbing sense of include the experiental content and mode) and experiencing entity. It means that the people What is then the present or the absent in the unreality. It seemed to me that I no longer also nature of the acts of awareness by which diagnosed as schizophrenic report a lack of perception of selfhood and, so to say, in my recognized the school, it had become as large these objects and modes are formed ineffable self-affection as disorganization or view of the world? as barracks; the singing children were (constituted) in the intentional stream of obscurity of reality. Why is this important for prisoners, compelled to sing. It was as though awereness (called noetic aspects) « (Sass 2010, science? I think that sometimes we try to cure An ontological analysis of the Self the school and the children’s song were set 639; Zahavi 1999). According to this view, only the causes, which are expressed in According to the view of the phenomenological apart from the rest of the world /…/« schizophrenia is treated as a disturbance of psychosomatic consequences. This is surely theory, the core abnormality in a case of (Sechehaye and Rubin-Rabson 1951, 22). consciousness – especially in the sense of self one aspect of how to deal with mental diseases, schizophrenia is the concept of self as a or ipseity (another word for the self). but in my opinion, if we call such diseases disturbance of consciousness which is Furthermore, I agree that the first-person Furthermore, the disturbed self (in terms of “mental” ones, another aspect of how to treat normally an act of awareness. Heidegger said experience is the narrative technique in which insanity) has three different aspects: (i) patients is also a psychotherapeutic technique. that we can notice such disturbances with we can also find all expressions of selfhood. hyperreflexivity (Sass 2010) – where we could This is already used in practice. Therefore, I condition »being there« (Dasein) (Sass 2009). The Sechehaye’s book quoted above is a report notice an exaggerated self-consciousness. claim that phenomenological descriptions of What makes this feature different from the someone’s experience could give an insight normal self is that normally we can inhibit the into the inner world, where it can be said to 1 I can mention an example of the book: » Autobiography of a interpretation« from Sechehaye, M., and Rubin-Rabson, G. T. schizophrenic girl: Reality lost and gained, with analytic (1951). tendency for objectifying attention, but in the “make sense” or “nonsense” in his own way of 43 44 classification we can still distinguish between It is the stand point of two philosophical from the first-person perspective of her Self. I case of schizophrenia, we cannot experience it different minds (or selfs) in a »unified world« positions: divergence between the autonomy am pretty sure that we can find such as a part of oneself. Another feature is (ii) the as Heidegger expressed in a phenomenological and unity of thought on one side, and the implications of narratives in popular books. To diminished self-affection (Sass 2010) – where way. As I mentioned before, at this point, heteronomy and multiplicity on the other. give an example: in Kafka’s The Metamorphosis the subjects experience a distorted sense of science found a very promising account of More precisely, what is at work within the we can find an unreal world combined with a existing as a living. Sass points out: »This two phenomenology – the philosophical study of framework of thought is the difference real whiff and a real world with an unreal whiff. faced disturbance of ipseity disrupts the psychiatry which discusses conceptual, between the discoveredness of beings and To go further, the relationship between the Self normal pre-reflective sense of existing as a self- epistemological, ethical, ontological and social disclosedness of being. »This divergence is and the world is not always related to the presence that is the ‘I-center’ or ‘central point’ issues that arise in all these aspects of evident especially in the existential analysis of world – it is also related to the differentiation of psychic life – what, in Husserlian psychiatry. Moreover, phenomenology anxiety where Heidegger finds not a possible between the Self and the others. As Ratcliffe phenomenology, could be called the ‘source- »describes and defines the nature and varieties disruption of the integrity of the self, but an (2009) points out, the existential feelings are point of the rays of attention’, ‘center of of human experience rather than to give an affirmation of the individual unity of its many and diverse; therefore, we should treat reception’, or ‘pole of the affection« (Barnett et account of causal mechanisms /…/ It is a study existence« (Kauba 2015). According to them qualitatively and not in a quantitative al in Sass 2011, 639). The last different aspect of lived experience and how things manifest Heidegger, the world is primarily a region in manner. This is also the point where the from normal self is (iii) the “grip or hold” themselves to us within and through such which we dwell and around which we find our problem of taxonomy occurs – the problem of concept which Merleau - Ponty (1962) experience« (Sass 2010). way. the Diagnostic and Statistical Manual (DSM) of describes as a » perceptual field in which The same phenomena (psychopathology) Inquiring into the ontological structure of American Psychiatric Association, which will richness and clarity are in inverse proportion has also been studied in other fields, such as being-there, Heidegger departs from the be presented later on. Back to phenomenology, to each other « (ibid., 318), thus providing a abnormal psychology, clinical psychology, conviction that this structure should be the phenomenological description of » spectacle as varied and as clearly articulated psychiatry, cognitive science or neuroscience discerned by how we exist initially and for the sojourning in the disclosedness focuses as possible«. In other words, it means that we (the nature of psychopathology), but from most part, and not by some exceptional or ideal primary on our common, everyday mode of perceive our own body as co-existing in the different perspectives. Other fields of studies state. Ratcliffe refers to such experience as existence. With such data, we could get the world (Sass 2010, 640). Such descriptions of are more focused on the causes and “existential feelings” due to the changeable personal understanding of the subject – in the divided, disturbed, abnormal Self in the mechanisms of a distorted mind in sense of “reality” and of »belonging to the which way and how she/he behaves and acts. light of hyperreflexivity, the diminished self- psychopathology. Moreover, phenomenology world« (Ratcliffe 2008; 2009). These feelings Now the question “How the mind and the affection and a loss of the gives the inside of a subject’s existential have been neglected due to the untidy list of experience of oneself, others and the world perceptual/conceptual “hold” are attempts to changes. The sense of (un)reality or even the feelings but we can find them especially in work in schizophrenia?” rises up. characterize the Husserl’s noetic and noematic feeling of being (in)sane covers a lot of literature narratives1. As Sass (2010) continues that infrastractures of different modes of dialectical questions such as: where are the »/…/ I stopped to listen, and at that instant a »Phenomenology is concerned both with ways experience and world in an objectified and limits? How does an everyday experience differ strange feeling came over me, a feeling hard objects awareness are given in experience alienated manner. Such experience pertains in from the experience of a mental disease? What to analyze but akin to something I was to (Husserl called these noematic aspects which a more fundamental sense of existing as an makes sense of the real and unreal world? know too wel later – a disturbing sense of include the experiental content and mode) and experiencing entity. It means that the people What is then the present or the absent in the unreality. It seemed to me that I no longer also nature of the acts of awareness by which diagnosed as schizophrenic report a lack of perception of selfhood and, so to say, in my recognized the school, it had become as large these objects and modes are formed ineffable self-affection as disorganization or view of the world? as barracks; the singing children were (constituted) in the intentional stream of obscurity of reality. Why is this important for prisoners, compelled to sing. It was as though awereness (called noetic aspects) « (Sass 2010, science? I think that sometimes we try to cure An ontological analysis of the Self the school and the children’s song were set 639; Zahavi 1999). According to this view, only the causes, which are expressed in According to the view of the phenomenological apart from the rest of the world /…/« schizophrenia is treated as a disturbance of psychosomatic consequences. This is surely theory, the core abnormality in a case of (Sechehaye and Rubin-Rabson 1951, 22). consciousness – especially in the sense of self one aspect of how to deal with mental diseases, schizophrenia is the concept of self as a or ipseity (another word for the self). but in my opinion, if we call such diseases disturbance of consciousness which is Furthermore, I agree that the first-person Furthermore, the disturbed self (in terms of “mental” ones, another aspect of how to treat normally an act of awareness. Heidegger said experience is the narrative technique in which insanity) has three different aspects: (i) patients is also a psychotherapeutic technique. that we can notice such disturbances with we can also find all expressions of selfhood. hyperreflexivity (Sass 2010) – where we could This is already used in practice. Therefore, I condition »being there« (Dasein) (Sass 2009). The Sechehaye’s book quoted above is a report notice an exaggerated self-consciousness. claim that phenomenological descriptions of What makes this feature different from the someone’s experience could give an insight normal self is that normally we can inhibit the into the inner world, where it can be said to 1 I can mention an example of the book: » Autobiography of a interpretation« from Sechehaye, M., and Rubin-Rabson, G. T. schizophrenic girl: Reality lost and gained, with analytic (1951). tendency for objectifying attention, but in the “make sense” or “nonsense” in his own way of 43 44 existence. The contribution of phenomenology present in certain conditions and for specific Furthermore, some schizophrenics value their orientation or attitude toward the world.” (Sass has really fruitful accounts – it combines time periods (how long). I think that DSM is hallucinations to the extent that they would 2014). In other words, it is about the unstable psychiatric symptoms and psychological states very important but also controversial. prefer to be schizophrenic rather than normal existence in the world as the so called which must not be treated as isolated Some of the issues I have with the DSM (Sass 2014). So to say, schizophrenics may say depersonalization. With depersonalization I fragments. Further studies of self-anomalies classification of mental disorders are whether that a condition is good for them even when it mean all attitudes characterized by fear, might help determine which features are more this construction makes sense and whether it is not. distrust, horrible expectations and benevolent willing to change via psychotherapy and which really reflects the natural distinctions in the At this point I agree with Sass that intentions. In this instance, such ambivalence psychological techniques have a potential for brain. I believe it does. I aim to be critical schizophrenia is a disorder in part of value- leads to avoidance. On the other hand, normal treatment. without being antagonistic towards it. I see an judgement. The self-disorder model, as Sass individuals under certain abnormal immense practical importance that offers (2014) pointed out, offers an integrative and circumstances, like introspection, meditation Between “the Schizophrenic (insane) Self mental health professionals an opportunity to dynamic view of schizophrenia. It is congruent or sensory deprivation could experience the and the sane Self” – DSM as a milestone explore suspicious and conceptual problems with recent trends in cognitive neuroscience same. But I have already presented the main According to Sass’s self-disorder hypothesis with the DSM. Therefore I see a fruitful account and synthesized with ideas from classic difference between normal and abnormal (2014) regarding schizophrenia, some of philosophers which can contribute to European psychopathologists – including conditions. I still claim that we cannot exploratory studies show alternations of self- debates in their field of science concerning Minkowski and Blankenburg (Sass 2002). distinguish sanity from insanity in psychiatric experience in conditions outside the natural kinds, the effects of sociological factors Theoretical clarifications of this model hospitals. Once you are diagnosed, you schizophrenia spectrum in an unusual in science and the theory-ladenness of concern “the intrinsic nature both of basic self- immediately get stigmatised. Therefore these attitudinal stance. So to say, we could find some classification. Such approach of psychiatry consciousness and of the schizophrenic patients are treated in a dysfunctional way in » similarities (e.g. alienation/reification of helps shed new light on old problems. Do anomalies which resists definition by their everyday lives. thoughts and bodily experiences, fading of self biological factors determine whether conventional discourse; while a lack of and world) as well as some important something is pathological? Whether something consensus for conceptualizing selfhood and Conclusion differences (e.g. absence, outside is dysfunctional as a disorder at least as a value subjectivity. Many neurobiological, behavioral However, according to Sass (2013) and further schizophrenia, of severe erosion of minimal judgement? Is then schizophrenia also a or commonsensical variables can be more to Ratcliffe (2014), problems in exploring the self-experience or real confusion of self and natural kind of behavior? With a natural kind I reliably defined” (Parnas et al in Sass 2014). existential feeling of the Self or other) in types of self-anomalies « (Sass 2014). mean everything that is ensured by the The consciousness and self-experience have depersonalization in the light of schizophrenia Such evidence concludes that we can treat self- structure of the world. A concept of disease or become definite concerns in terms of (or self-disturbance) have faced a range of experience as an independent variable in both illness picks out a variety of conditions that subjectivity. This also places psychiatry at odds philosophical assumptions: (a) the distinction populations: non-schizophrenic and carry a negative connotation. For something to with contemporary neuroscience due to its between the self, others, the world and the schizophrenic in an association with be a disease/illness, sufferers must be different ignorance towards a very important fact. A relationships among them upon all abnormalities of cognition, expression and from most people and worse off. A behavior disturbed Self or ipseity is neither a experiences; (b) the narrative reports of neural functioning, which are already that is symptomatic of a disease can be only quantifiable dimension nor some mysterious x- internal states and lack of linguistic identified in the schizophrenic spectrum. distinguished from a behavior that is not by its factor that cannot be analyzed. It goes even expressions for bodily states due to dual poles Can we also experience such a disturbed failure to be under normal voluntary control. further, it is a notion which is comparable with and nature; (c) the input of a belief system Self in normal life? I would say yes, but only And if someone does not have normal control approaches to brain/mind relationships of which is confused in level of perception (as when people are under too much stress, while over their behavior, this is a danger not only for “embodied”/”embeded” nature of subjectivity cognitive dissonance). How something matters using drugs or even if they are seriously the society but also for the individual. Thus, and bodily experience (Sass 2014; Parnas et al to us shapes how we experience it and it is traumatized. I think that normal population something cannot be a disease just because it is 2012). A disruption of narrative continuity can dependent upon our relations with specific can also experience the “insane” Self in such bad for society, but also for the potential also appear in other, not strongly pathogenetic objects or subjects; (d) the problem of the DSM, manner – but the main difference compared to “patient”. levels (Sass et al 2011). The main impairment its symptom classification and assessment (in the mental diseases is that the normal If we also look at some first-person reports, is seen in the basic sense of existing in the first- the case of the schizophrenic divided Self as the population can still inhibit wrong stimuli and we can notice that there are difficulties with person perspective as I mentioned before. “The main topic of this essay). With this in mind, realize that this is unreal. Meanwhile, the expressions, judgments of their bodily and advantage of ipseity hypothesis is that it is more some self-disturbances are more precisely insane/schizophrenic Self cannot have such an mental states. A schizophrenic patient may sit compatible with fluctuating nature of expressed than others, some of them do not overview. In the Diagnostic and Statistical around all day doing nothing and claim to be schizophrenia symptoms, across time and have such a clear expression – we can find this Manual (DSM) of American Psychiatric perfectly content. But we can notice that situation. Self-affection is akin to an affect-state also in the narratives of the normal population. Association we can therefore still find a set of something has gone wrong with the in which the sense of vital existence may wax or The problem of objection regarding to “being diagnostic criteria which indicate symptoms individual’s ability to evaluate their condition. wane in conjunction with one’s perspective, sane or insane” raises a lot of questions 45 46 existence. The contribution of phenomenology present in certain conditions and for specific Furthermore, some schizophrenics value their orientation or attitude toward the world.” (Sass has really fruitful accounts – it combines time periods (how long). I think that DSM is hallucinations to the extent that they would 2014). In other words, it is about the unstable psychiatric symptoms and psychological states very important but also controversial. prefer to be schizophrenic rather than normal existence in the world as the so called which must not be treated as isolated Some of the issues I have with the DSM (Sass 2014). So to say, schizophrenics may say depersonalization. With depersonalization I fragments. Further studies of self-anomalies classification of mental disorders are whether that a condition is good for them even when it mean all attitudes characterized by fear, might help determine which features are more this construction makes sense and whether it is not. distrust, horrible expectations and benevolent willing to change via psychotherapy and which really reflects the natural distinctions in the At this point I agree with Sass that intentions. In this instance, such ambivalence psychological techniques have a potential for brain. I believe it does. I aim to be critical schizophrenia is a disorder in part of value- leads to avoidance. On the other hand, normal treatment. without being antagonistic towards it. I see an judgement. The self-disorder model, as Sass individuals under certain abnormal immense practical importance that offers (2014) pointed out, offers an integrative and circumstances, like introspection, meditation Between “the Schizophrenic (insane) Self mental health professionals an opportunity to dynamic view of schizophrenia. It is congruent or sensory deprivation could experience the and the sane Self” – DSM as a milestone explore suspicious and conceptual problems with recent trends in cognitive neuroscience same. But I have already presented the main According to Sass’s self-disorder hypothesis with the DSM. Therefore I see a fruitful account and synthesized with ideas from classic difference between normal and abnormal (2014) regarding schizophrenia, some of philosophers which can contribute to European psychopathologists – including conditions. I still claim that we cannot exploratory studies show alternations of self- debates in their field of science concerning Minkowski and Blankenburg (Sass 2002). distinguish sanity from insanity in psychiatric experience in conditions outside the natural kinds, the effects of sociological factors Theoretical clarifications of this model hospitals. Once you are diagnosed, you schizophrenia spectrum in an unusual in science and the theory-ladenness of concern “the intrinsic nature both of basic self- immediately get stigmatised. Therefore these attitudinal stance. So to say, we could find some classification. Such approach of psychiatry consciousness and of the schizophrenic patients are treated in a dysfunctional way in » similarities (e.g. alienation/reification of helps shed new light on old problems. Do anomalies which resists definition by their everyday lives. thoughts and bodily experiences, fading of self biological factors determine whether conventional discourse; while a lack of and world) as well as some important something is pathological? Whether something consensus for conceptualizing selfhood and Conclusion differences (e.g. absence, outside is dysfunctional as a disorder at least as a value subjectivity. Many neurobiological, behavioral However, according to Sass (2013) and further schizophrenia, of severe erosion of minimal judgement? Is then schizophrenia also a or commonsensical variables can be more to Ratcliffe (2014), problems in exploring the self-experience or real confusion of self and natural kind of behavior? With a natural kind I reliably defined” (Parnas et al in Sass 2014). existential feeling of the Self or other) in types of self-anomalies « (Sass 2014). mean everything that is ensured by the The consciousness and self-experience have depersonalization in the light of schizophrenia Such evidence concludes that we can treat self- structure of the world. A concept of disease or become definite concerns in terms of (or self-disturbance) have faced a range of experience as an independent variable in both illness picks out a variety of conditions that subjectivity. This also places psychiatry at odds philosophical assumptions: (a) the distinction populations: non-schizophrenic and carry a negative connotation. For something to with contemporary neuroscience due to its between the self, others, the world and the schizophrenic in an association with be a disease/illness, sufferers must be different ignorance towards a very important fact. A relationships among them upon all abnormalities of cognition, expression and from most people and worse off. A behavior disturbed Self or ipseity is neither a experiences; (b) the narrative reports of neural functioning, which are already that is symptomatic of a disease can be only quantifiable dimension nor some mysterious x- internal states and lack of linguistic identified in the schizophrenic spectrum. distinguished from a behavior that is not by its factor that cannot be analyzed. It goes even expressions for bodily states due to dual poles Can we also experience such a disturbed failure to be under normal voluntary control. further, it is a notion which is comparable with and nature; (c) the input of a belief system Self in normal life? I would say yes, but only And if someone does not have normal control approaches to brain/mind relationships of which is confused in level of perception (as when people are under too much stress, while over their behavior, this is a danger not only for “embodied”/”embeded” nature of subjectivity cognitive dissonance). How something matters using drugs or even if they are seriously the society but also for the individual. Thus, and bodily experience (Sass 2014; Parnas et al to us shapes how we experience it and it is traumatized. I think that normal population something cannot be a disease just because it is 2012). A disruption of narrative continuity can dependent upon our relations with specific can also experience the “insane” Self in such bad for society, but also for the potential also appear in other, not strongly pathogenetic objects or subjects; (d) the problem of the DSM, manner – but the main difference compared to “patient”. levels (Sass et al 2011). The main impairment its symptom classification and assessment (in the mental diseases is that the normal If we also look at some first-person reports, is seen in the basic sense of existing in the first- the case of the schizophrenic divided Self as the population can still inhibit wrong stimuli and we can notice that there are difficulties with person perspective as I mentioned before. “The main topic of this essay). With this in mind, realize that this is unreal. Meanwhile, the expressions, judgments of their bodily and advantage of ipseity hypothesis is that it is more some self-disturbances are more precisely insane/schizophrenic Self cannot have such an mental states. A schizophrenic patient may sit compatible with fluctuating nature of expressed than others, some of them do not overview. In the Diagnostic and Statistical around all day doing nothing and claim to be schizophrenia symptoms, across time and have such a clear expression – we can find this Manual (DSM) of American Psychiatric perfectly content. But we can notice that situation. Self-affection is akin to an affect-state also in the narratives of the normal population. Association we can therefore still find a set of something has gone wrong with the in which the sense of vital existence may wax or The problem of objection regarding to “being diagnostic criteria which indicate symptoms individual’s ability to evaluate their condition. wane in conjunction with one’s perspective, sane or insane” raises a lot of questions 45 46 concerning the question “what is normal or understanding of mental illnesses can have Literature Sass, L. A. 2002. Self and world in abnormal in the society?”. The belongingness profound implications for treatment in Atkinson, A. P., and Ratcliffe, M. 2012. schizophrenia: Three classic approaches. that we can find in narratives from both psychotherapy. In my opinion regarding to Introduction to the Special Section on Philosophy, Psychiatry, & Psychology, 8(4): populations (normal and from patients with schizophrenia we still have to include all levels Emotions and Feelings in Psychiatric Illness. 251–270. mental diseases) is a problem that they express of the bio-psycho-socio model of individual. As Emotion Review, 4(2): 119–121. Sass, L. A. 2010. Phenomenology as through the feeling of strangeness. We can ask I have written, such bio-psycho-socio model is Borda, J. P., and Sass, L. A. 2015. description and as explanation: the case of ourselves – if you know that you do not belong comparable with the approaches to Phenomenology and neurobiology of self schizophrenia. In Handbook of phenomenology somewhere, do you know where you belong? brain/mind relationships of disorder in schizophrenia: Primary factors. and cognitive science, 635–654. Springer However, what is important at this point, is a “embodied”/”embeded” nature of subjectivity Schizophrenia research, 169(1): 464–473. Netherlands. sense of others in a shared world, which also and bodily experience. Further research in the Kouba, P. 2015. The Phenomenon of Mental Sass, L. A. 2014. Self-disturbance and makes a substantial contribution to our ability phenomenological account of self- Disorder. Springer Switzerland. schizophrenia: Structure, specificity, to interpret, anticipate and explain others' disturbences and the mechanisms of its Laing, R. 2010. The divided self: An pathogenesis (Current issues, New directions). behavior. I still claim that the strangeness of narrative, existential experiences in the inner existential study in sanity and madness. Penguin Schizophrenia research, 152(1): 5–11. self-disturbance is profoundly different from world may also prevent some future dangers to UK. Sass, L., Parnas, J., and Zahavi, D. 2011. the strangeness in normal population. What I society. I try to suggest that it would be Parnas, J., Sass, L. A., & Zahavi, D. 2012. Phenomenological psychopathology and tried to highlight is the fact that no matter how beneficial to establish an SOS group of trained Rediscovering psychopathology: the schizophrenia: contemporary approaches and strange we can feel we do not deserve a stigma phenomenological experts with whom people epistemology and phenomenology of the misunderstandings. Philosophy, Psychiatry, & of unacceptance in the world. Maybe this could talk by telephone or the internet psychiatric object. Schizophrenia bulletin, Psychology, 18(1): 1–23. feeling of “being unacceptable, dysfunctional” anonymously – people with mental problems sbs153. Sechehaye, M., and Rubin-Rabson, G. T. is the biggest fear for the individual and also for and people who are in relationships with them. Ratcliffe, M. 2008. Feelings of being: 1951. Autobiography of a schizophrenic girl: the society. This would serve as prevention for the Phenomenology, psychiatry and the sense of Reality lost and gained, with analytic In this essay I tried to combine and explain individuals and for the society as well. reality. Academia. interpretation. New York City, NY, US: Grune & every limit of the feeling “being insane or sane”. Ratcliffe, M. 2009. Existential feeling and Stratton. Furthermore, I tried to stress the implications psychopathology. Philosophy, Psychiatry, & Zahavi, D. 1999. Self-awareness and alterity: of phenomenology in the field of psychiatry. To Psychology, 16(2): 179–194. A phenomenological investigation. do so, I tried to explain the reasons for the Ratcliffe, M. 2012. The phenomenology of Northwestern University Press. fruitful account of phenomenology of existential feeling. The Feeling of Being Alive, Zahavi, D. 2008. Subjectivity and selfhood: psychiatry. I explained that we have to show 23–54. Investigating the first-person perspective. MIT certain symptoms for a certain period of time Sass, L. 2004. Affectivity in schizophrenia a press. regarding to the DSM. I focused on phenomenological view. Journal of schizophrenia to show the distinction of the consciousness studies, 11(10–11): 127–147. disturbed Self. Moreover, I tried to highlight the limits of the DSM. I converted those limitations to some philosophical assessments and philosophers. I quoted Sass’ model of self- disturbance because in my opinion it very precisely explains the terms of a divided mind. Considering the Sass model of self-disturbance, I also included Ratcliffe’s existential feeling because it is in a proper place and not worth overlooking – it is especially noticeable in the narratives of first-person experience. With the focus on such self-disturbances I tried to show that we can interpret, anticipate, explain and understand other’s behavior with the phenomenological approach more than from the third-person perspective. I think that such 47 48 concerning the question “what is normal or understanding of mental illnesses can have Literature Sass, L. A. 2002. Self and world in abnormal in the society?”. The belongingness profound implications for treatment in Atkinson, A. P., and Ratcliffe, M. 2012. schizophrenia: Three classic approaches. that we can find in narratives from both psychotherapy. In my opinion regarding to Introduction to the Special Section on Philosophy, Psychiatry, & Psychology, 8(4): populations (normal and from patients with schizophrenia we still have to include all levels Emotions and Feelings in Psychiatric Illness. 251–270. mental diseases) is a problem that they express of the bio-psycho-socio model of individual. As Emotion Review, 4(2): 119–121. Sass, L. A. 2010. Phenomenology as through the feeling of strangeness. We can ask I have written, such bio-psycho-socio model is Borda, J. P., and Sass, L. A. 2015. description and as explanation: the case of ourselves – if you know that you do not belong comparable with the approaches to Phenomenology and neurobiology of self schizophrenia. In Handbook of phenomenology somewhere, do you know where you belong? brain/mind relationships of disorder in schizophrenia: Primary factors. and cognitive science, 635–654. Springer However, what is important at this point, is a “embodied”/”embeded” nature of subjectivity Schizophrenia research, 169(1): 464–473. Netherlands. sense of others in a shared world, which also and bodily experience. Further research in the Kouba, P. 2015. The Phenomenon of Mental Sass, L. A. 2014. Self-disturbance and makes a substantial contribution to our ability phenomenological account of self- Disorder. Springer Switzerland. schizophrenia: Structure, specificity, to interpret, anticipate and explain others' disturbences and the mechanisms of its Laing, R. 2010. The divided self: An pathogenesis (Current issues, New directions). behavior. I still claim that the strangeness of narrative, existential experiences in the inner existential study in sanity and madness. Penguin Schizophrenia research, 152(1): 5–11. self-disturbance is profoundly different from world may also prevent some future dangers to UK. Sass, L., Parnas, J., and Zahavi, D. 2011. the strangeness in normal population. What I society. I try to suggest that it would be Parnas, J., Sass, L. A., & Zahavi, D. 2012. Phenomenological psychopathology and tried to highlight is the fact that no matter how beneficial to establish an SOS group of trained Rediscovering psychopathology: the schizophrenia: contemporary approaches and strange we can feel we do not deserve a stigma phenomenological experts with whom people epistemology and phenomenology of the misunderstandings. Philosophy, Psychiatry, & of unacceptance in the world. Maybe this could talk by telephone or the internet psychiatric object. Schizophrenia bulletin, Psychology, 18(1): 1–23. feeling of “being unacceptable, dysfunctional” anonymously – people with mental problems sbs153. Sechehaye, M., and Rubin-Rabson, G. T. is the biggest fear for the individual and also for and people who are in relationships with them. Ratcliffe, M. 2008. Feelings of being: 1951. Autobiography of a schizophrenic girl: the society. This would serve as prevention for the Phenomenology, psychiatry and the sense of Reality lost and gained, with analytic In this essay I tried to combine and explain individuals and for the society as well. reality. Academia. interpretation. New York City, NY, US: Grune & every limit of the feeling “being insane or sane”. Ratcliffe, M. 2009. Existential feeling and Stratton. Furthermore, I tried to stress the implications psychopathology. Philosophy, Psychiatry, & Zahavi, D. 1999. Self-awareness and alterity: of phenomenology in the field of psychiatry. To Psychology, 16(2): 179–194. A phenomenological investigation. do so, I tried to explain the reasons for the Ratcliffe, M. 2012. The phenomenology of Northwestern University Press. fruitful account of phenomenology of existential feeling. The Feeling of Being Alive, Zahavi, D. 2008. Subjectivity and selfhood: psychiatry. I explained that we have to show 23–54. Investigating the first-person perspective. MIT certain symptoms for a certain period of time Sass, L. 2004. Affectivity in schizophrenia a press. regarding to the DSM. I focused on phenomenological view. Journal of schizophrenia to show the distinction of the consciousness studies, 11(10–11): 127–147. disturbed Self. Moreover, I tried to highlight the limits of the DSM. I converted those limitations to some philosophical assessments and philosophers. I quoted Sass’ model of self- disturbance because in my opinion it very precisely explains the terms of a divided mind. Considering the Sass model of self-disturbance, I also included Ratcliffe’s existential feeling because it is in a proper place and not worth overlooking – it is especially noticeable in the narratives of first-person experience. With the focus on such self-disturbances I tried to show that we can interpret, anticipate, explain and understand other’s behavior with the phenomenological approach more than from the third-person perspective. I think that such 47 48 Self med liberalnim uveljavljanje pomembnosti vsakega dejanje, ki ga ta sicer ne bi storil (ibid.). Ni samo človek in da se vsakemu človeku sodi po egalitarizmom in desnim posameznika, da deluje glede na svojo lastno presenetljivo, da je bila filozofija moči zmeraj božjih zakonih. libertarizmom: vloga presojo. Ta element lahko razumemo kot močno orodje ljudi, ki so de facto v družbi Koncept 'višjega prava' se je prav tako razvil osebno suverenost. Pri drugem pa je govora posedovali nek položaj. Filozofija moči je imela v stari Grčiji. Prvi, ki je o tem pisal, je bil samolastništva in pravičnosti predvsem o tem, da bi moral biti koncept v zgodovini več obrazov – cezarizem, Sofoklej, ki je predstavil zgodbo o Antigoni4. samolastništva razumljen kot odnos orientalski despotizem, teokracija, socializem, Teza, da obstaja pravo, po katerem se sodi celo Faris Kočan posameznika do njegove legitimno pridobljene fašizem, komunizem, monarhizem, ujamaa 1, najvišji avtoriteti na ozemlju, se je razširila po privatne lastnine, ki je lahko odtujena zgolj na država blaginje – in argumenti za vsakega celotni evropski civilizaciji (Boaz 1997, 15). Pojem pravičnost že tisočletja zaseda podlagi proste volje (ibid.). In prav na tej točki izmed teh sistemov so se med seboj dovolj Kasneje, ko je prišlo do neodvisnosti zahodne pomembno mesto v zgodovini politične se odpreta teoriji, ki ju poznamo pod imenoma razlikovali, da lahko danes govorimo zgolj o Cerkve, ki je bolj poznana pod imenom filozofije in družbe. Miller (1999, 21) je dejal, levi in desni libertarizem. Če je prvi teorija elementarni podobnosti (ibid.). Filozofija Rimokatoliška cerkev, so obeležili nastanek da lahko pravičnost ponuja številna različna pravičnosti, ki je predana polnemu svobode je bila v zgodovini prav tako pomembnih institucij. Poleg prej omenjene pojmovanja, vseeno pa termin najdemo tako v samolastništvu in egalitarnemu načelu vrednot poimenovana z različnimi imeni, vendar pa so cerkve je imela posebno mesto tudi država, grški kot krščanski misli. Obema strujama je ter naravnih virov, druga govori o tem, da si teoretiki znotraj le-te med seboj veliko bolj zato je kmalu prišlo do spora med njima. Zaradi bilo skupno to, da sta se navezovali na človek sicer uživa polno samolastništvo, toda podobni, saj so vsi zagovarjali spoštovanje dejstva, da Cerkev ni imela absolutne moči, so posameznika kot takega, na njegovo stanje egalitarizma ni; privatna lastnina in svobodni premis, ki jih danes samoumevno označujemo trgovci, univerze in združbe stremele k razvoju duha in na dejanja, ne pa na družbo. Na trg sta tista, ki determinirata pravičnost. Med kot temeljne človekove pravice. pluralizma in civilne družbe. političnofilozofskem polju preteče veliko vode, levim in desnim libertarizmom se ustvari Prvi libertarec bi lahko bil kitajski filozof Libertarizem je večkrat primarno viden kot preden se rodi konkreten predlog za vakuum, ki privede do liberalnega Lao Tzu2, ki je dejal: »Brez prava bi človek filozofija ekonomske svobode, a prve kakršnokoli distribucijo dobrin vsem egalitarizma, katerega utemeljitelj je Rawls. neprekinjeno živel v harmoniji« (ibid.). Večina zgodovinske vezi segajo v obdobje boja za človeškim bitjem na podlagi dejstva, da so Teza, iz katere bom izhajal, je, da socialna njegovih del kljub temu ni politične narave, saj versko strpnost. Zgodnji kristjani so pričeli z ravno to – človeška bitja, ljudje (Fleischacker entiteta, ki se žrtvuje za skupno dobro, ne se je bolj ukvarjal z vzhodno filozofijo. razvojem teorij strpnosti kot odgovor na 2004, 7). Sprva se je na pravičnost gledalo obstaja. Obstajajo samo individuumi, ki se med Tzujevemu delu Tao Te Ching 3 navkljub pa preganjanje s strani rimske države. Eden izmed skozi prizmo meritokratskega pojmovanja, za seboj razlikujejo. Morala je tista, ki sooblikuje vzpon libertarizma pripisujemo Zahodu. Obe začetnikov je bil Tertullian, Kartažan, bolj znan katerega je poskrbel Aristotel. Končno, dve dejanja posameznika v družbi, hkrati pa zahodni struji, grška in judovsko-krščanska, kot 'oče latinske teologije', ki je svobodo tisočletji po antičnem mislecu, se je socialno poudarja naš ločen obstoj. Pravičnost torej ne sta prispevali k razvoju svobode. Po zapisih v opredelil kot temeljno pravico oziroma pravičnost pričelo razumevati kot izhaja iz egalitarnosti, ampak je komplement Stari zavezi so Izraelci živeli brez kralja pravico, ki je del naravnega prava (Boaz 1997, razdeljevanje dobrin vsem ljudem, ne samo učinkovitosti. oziroma kakršnekoli avtoritete, vsakdanje 21). Povečan obseg trgovanja in razmah zaslužnim. Ta socialni egalitarizem oziroma Pričujoči prispevek je razdeljen na štiri dele. življenje pa je temeljilo na vzajemni različnih verskih interpretacij ter civilne razumevanje njegovih podmen je tisto, kar V prvem delu prikazujem zgodovino razvoja zavezanosti do Boga (ibid.). Kljub dejstvu, da so družbe sta pomenila, da je prišlo do sredstev za sodobno teorijo socialne pravičnosti razločuje libertarizma skozi prizmo liberalistične misli. kasneje kralja vseeno imenovali, pa so bili Judje vpliv znotraj vsake skupnosti in da bo od starih teorij. Posebnost modernega Drugi del pokriva Rawlsovo teorijo pravičnosti. ena izmed prvih civilizacij, ki je razvila idejo, da pluralizem terjal formalne omejitve oblasti. To pojmovanja socialne pravičnosti se kaže ravno V tretjem delu bom razgrnil teorijo Roberta je kralj podvržen 'višjemu' pravu. Pri drugih je privedlo do treh izjemnih mejnikov, ki jih v drugačnem razumevanju koncepta socialne Nozicka, najostrejšega kritika Rawlsa in civilizacijah je bil namreč kralj zakon, saj je bil poznamo kot Magna carta libertatum5, pravičnosti, saj ta gradi na postulatu, da skozi liberalnega egalitarizma kot takega. Zadnji del razumljen kot bog na zemlji (ibid.). Judje so Magdeburški zakon6 in Zlati bik (angl. Golden večino človeške zgodovine ni praktično nihče prispevka je namenjen analizi tretje poti v denimo Egipčanom dejali, da je kralj vseeno Bull). 7 Vendar so bili ti trije dokumenti daleč od verjel, da bi morali vsi imeti zagotovljene libertarizmu, tj. oblikovanja distributivne libertarizma – še vedno so izključevali veliko osnovne potrebe. Pri redistribuciji je ključna pravičnosti znotraj liberalnega egalitarizma. vloga samolastništva. 1 Leta 1967 je tanzanijski predsednik Nyerere razvil afriški 4 Antigona je v grški mitologiji herojinja in princesa. Bila je hči Koncept samolastništva je eksistenčnega Razvoj libertarizma skozi zgodovino model razvoja, ki ga danes pojmujemo kot afriški socializem Ojdipa in Jokaste. Klasično različico njene sage opisuje pomena pri razumevanju etičnih težav, ki Na samem začetku se lahko poigramo z mislijo, (Ibbot 2014, 60). Ujamaa pomeni ‘podaljšana družina’, ‘bratstvo’ istoimenska Sofoklejeva drama, ki je bila prvič izvedena leta 442 ali pa kar ‘socializem’ kot politični koncept, ki predvideva, da pr. n. št. nastanejo zaradi redistribucije dobrin v da sta skozi zgodovino obstajali zgolj dve oseba postane oseba preko skupnosti (ibid.). 5 Magna Carta Libertatum ali Velika listina svoboščin je listina, ki 2 Lao Tzu ali Laozi je bil stari kitajski filozof in pisatelj, ki je je nastala leta 1215 v Angliji z namenom, da omeji moč angleških družbah. Sama klasifikacija samolastništva politični filozofiji: svoboda in moč (Boaz 1997, utemeljil filozofski taoziem. Gre za osrednjo figuro v kitajski monarhov. dopusti, da na površje priplavata dva 1). Pri svobodi gre za to, da morajo ljudje živeti kulturi, saj so njegova dela vedno našla prostor v boju proti 6 Magdeburške pravice je razvil Oto I., rimsko-nemški kralj. avtoritarnim voditeljem. Temeljijo na stopnji notranje avtonomije mest in vasi, ki jih je pomembna identitetna elementa (Baiao 2014, svobodno ob premisleku, da enake pravice 3 Tao Te Ching je temeljno besedilo za tako filozofski kot verski zagotavljal lokalni veljak. 31). Pri prvem gre za spoštovanje in pripadajo vsem, moč pa na drugi strani taoizem. Gre za tekst, ki je močno determiniral druge šole, kot so 7 Zlati bik je bil dekret, izdan leta 1356 v Nurembergu in Metzu, zapoveduje, da lahko ljudje drugega prisilijo v legalizem, konfucianizem in kitajski budizem. ki je popravil pomembne ustavne vidike Svetega rimskega cesarstva. 49 50 Faris Kočan /Študent evropskih študij (družboslovnih vidikov) na FDV Self med liberalnim uveljavljanje pomembnosti vsakega dejanje, ki ga ta sicer ne bi storil (ibid.). Ni samo človek in da se vsakemu človeku sodi po egalitarizmom in desnim posameznika, da deluje glede na svojo lastno presenetljivo, da je bila filozofija moči zmeraj božjih zakonih. libertarizmom: vloga presojo. Ta element lahko razumemo kot močno orodje ljudi, ki so de facto v družbi Koncept 'višjega prava' se je prav tako razvil osebno suverenost. Pri drugem pa je govora posedovali nek položaj. Filozofija moči je imela v stari Grčiji. Prvi, ki je o tem pisal, je bil samolastništva in pravičnosti predvsem o tem, da bi moral biti koncept v zgodovini več obrazov – cezarizem, Sofoklej, ki je predstavil zgodbo o Antigoni4. samolastništva razumljen kot odnos orientalski despotizem, teokracija, socializem, Teza, da obstaja pravo, po katerem se sodi celo Faris Kočan posameznika do njegove legitimno pridobljene fašizem, komunizem, monarhizem, ujamaa 1, najvišji avtoriteti na ozemlju, se je razširila po privatne lastnine, ki je lahko odtujena zgolj na država blaginje – in argumenti za vsakega celotni evropski civilizaciji (Boaz 1997, 15). Pojem pravičnost že tisočletja zaseda podlagi proste volje (ibid.). In prav na tej točki izmed teh sistemov so se med seboj dovolj Kasneje, ko je prišlo do neodvisnosti zahodne pomembno mesto v zgodovini politične se odpreta teoriji, ki ju poznamo pod imenoma razlikovali, da lahko danes govorimo zgolj o Cerkve, ki je bolj poznana pod imenom filozofije in družbe. Miller (1999, 21) je dejal, levi in desni libertarizem. Če je prvi teorija elementarni podobnosti (ibid.). Filozofija Rimokatoliška cerkev, so obeležili nastanek da lahko pravičnost ponuja številna različna pravičnosti, ki je predana polnemu svobode je bila v zgodovini prav tako pomembnih institucij. Poleg prej omenjene pojmovanja, vseeno pa termin najdemo tako v samolastništvu in egalitarnemu načelu vrednot poimenovana z različnimi imeni, vendar pa so cerkve je imela posebno mesto tudi država, grški kot krščanski misli. Obema strujama je ter naravnih virov, druga govori o tem, da si teoretiki znotraj le-te med seboj veliko bolj zato je kmalu prišlo do spora med njima. Zaradi bilo skupno to, da sta se navezovali na človek sicer uživa polno samolastništvo, toda podobni, saj so vsi zagovarjali spoštovanje dejstva, da Cerkev ni imela absolutne moči, so posameznika kot takega, na njegovo stanje egalitarizma ni; privatna lastnina in svobodni premis, ki jih danes samoumevno označujemo trgovci, univerze in združbe stremele k razvoju duha in na dejanja, ne pa na družbo. Na trg sta tista, ki determinirata pravičnost. Med kot temeljne človekove pravice. pluralizma in civilne družbe. političnofilozofskem polju preteče veliko vode, levim in desnim libertarizmom se ustvari Prvi libertarec bi lahko bil kitajski filozof Libertarizem je večkrat primarno viden kot preden se rodi konkreten predlog za vakuum, ki privede do liberalnega Lao Tzu2, ki je dejal: »Brez prava bi človek filozofija ekonomske svobode, a prve kakršnokoli distribucijo dobrin vsem egalitarizma, katerega utemeljitelj je Rawls. neprekinjeno živel v harmoniji« (ibid.). Večina zgodovinske vezi segajo v obdobje boja za človeškim bitjem na podlagi dejstva, da so Teza, iz katere bom izhajal, je, da socialna njegovih del kljub temu ni politične narave, saj versko strpnost. Zgodnji kristjani so pričeli z ravno to – človeška bitja, ljudje (Fleischacker entiteta, ki se žrtvuje za skupno dobro, ne se je bolj ukvarjal z vzhodno filozofijo. razvojem teorij strpnosti kot odgovor na 2004, 7). Sprva se je na pravičnost gledalo obstaja. Obstajajo samo individuumi, ki se med Tzujevemu delu Tao Te Ching 3 navkljub pa preganjanje s strani rimske države. Eden izmed skozi prizmo meritokratskega pojmovanja, za seboj razlikujejo. Morala je tista, ki sooblikuje vzpon libertarizma pripisujemo Zahodu. Obe začetnikov je bil Tertullian, Kartažan, bolj znan katerega je poskrbel Aristotel. Končno, dve dejanja posameznika v družbi, hkrati pa zahodni struji, grška in judovsko-krščanska, kot 'oče latinske teologije', ki je svobodo tisočletji po antičnem mislecu, se je socialno poudarja naš ločen obstoj. Pravičnost torej ne sta prispevali k razvoju svobode. Po zapisih v opredelil kot temeljno pravico oziroma pravičnost pričelo razumevati kot izhaja iz egalitarnosti, ampak je komplement Stari zavezi so Izraelci živeli brez kralja pravico, ki je del naravnega prava (Boaz 1997, razdeljevanje dobrin vsem ljudem, ne samo učinkovitosti. oziroma kakršnekoli avtoritete, vsakdanje 21). Povečan obseg trgovanja in razmah zaslužnim. Ta socialni egalitarizem oziroma Pričujoči prispevek je razdeljen na štiri dele. življenje pa je temeljilo na vzajemni različnih verskih interpretacij ter civilne razumevanje njegovih podmen je tisto, kar V prvem delu prikazujem zgodovino razvoja zavezanosti do Boga (ibid.). Kljub dejstvu, da so družbe sta pomenila, da je prišlo do sredstev za sodobno teorijo socialne pravičnosti razločuje libertarizma skozi prizmo liberalistične misli. kasneje kralja vseeno imenovali, pa so bili Judje vpliv znotraj vsake skupnosti in da bo od starih teorij. Posebnost modernega Drugi del pokriva Rawlsovo teorijo pravičnosti. ena izmed prvih civilizacij, ki je razvila idejo, da pluralizem terjal formalne omejitve oblasti. To pojmovanja socialne pravičnosti se kaže ravno V tretjem delu bom razgrnil teorijo Roberta je kralj podvržen 'višjemu' pravu. Pri drugih je privedlo do treh izjemnih mejnikov, ki jih v drugačnem razumevanju koncepta socialne Nozicka, najostrejšega kritika Rawlsa in civilizacijah je bil namreč kralj zakon, saj je bil poznamo kot Magna carta libertatum5, pravičnosti, saj ta gradi na postulatu, da skozi liberalnega egalitarizma kot takega. Zadnji del razumljen kot bog na zemlji (ibid.). Judje so Magdeburški zakon6 in Zlati bik (angl. Golden večino človeške zgodovine ni praktično nihče prispevka je namenjen analizi tretje poti v denimo Egipčanom dejali, da je kralj vseeno Bull). 7 Vendar so bili ti trije dokumenti daleč od verjel, da bi morali vsi imeti zagotovljene libertarizmu, tj. oblikovanja distributivne libertarizma – še vedno so izključevali veliko osnovne potrebe. Pri redistribuciji je ključna pravičnosti znotraj liberalnega egalitarizma. vloga samolastništva. 1 Leta 1967 je tanzanijski predsednik Nyerere razvil afriški 4 Antigona je v grški mitologiji herojinja in princesa. Bila je hči Koncept samolastništva je eksistenčnega Razvoj libertarizma skozi zgodovino model razvoja, ki ga danes pojmujemo kot afriški socializem Ojdipa in Jokaste. Klasično različico njene sage opisuje pomena pri razumevanju etičnih težav, ki Na samem začetku se lahko poigramo z mislijo, (Ibbot 2014, 60). Ujamaa pomeni ‘podaljšana družina’, ‘bratstvo’ istoimenska Sofoklejeva drama, ki je bila prvič izvedena leta 442 ali pa kar ‘socializem’ kot politični koncept, ki predvideva, da pr. n. št. nastanejo zaradi redistribucije dobrin v da sta skozi zgodovino obstajali zgolj dve oseba postane oseba preko skupnosti (ibid.). 5 Magna Carta Libertatum ali Velika listina svoboščin je listina, ki 2 Lao Tzu ali Laozi je bil stari kitajski filozof in pisatelj, ki je je nastala leta 1215 v Angliji z namenom, da omeji moč angleških družbah. Sama klasifikacija samolastništva politični filozofiji: svoboda in moč (Boaz 1997, utemeljil filozofski taoziem. Gre za osrednjo figuro v kitajski monarhov. dopusti, da na površje priplavata dva 1). Pri svobodi gre za to, da morajo ljudje živeti kulturi, saj so njegova dela vedno našla prostor v boju proti 6 Magdeburške pravice je razvil Oto I., rimsko-nemški kralj. avtoritarnim voditeljem. Temeljijo na stopnji notranje avtonomije mest in vasi, ki jih je pomembna identitetna elementa (Baiao 2014, svobodno ob premisleku, da enake pravice 3 Tao Te Ching je temeljno besedilo za tako filozofski kot verski zagotavljal lokalni veljak. 31). Pri prvem gre za spoštovanje in pripadajo vsem, moč pa na drugi strani taoizem. Gre za tekst, ki je močno determiniral druge šole, kot so 7 Zlati bik je bil dekret, izdan leta 1356 v Nurembergu in Metzu, zapoveduje, da lahko ljudje drugega prisilijo v legalizem, konfucianizem in kitajski budizem. ki je popravil pomembne ustavne vidike Svetega rimskega cesarstva. 49 50 Faris Kočan /Študent evropskih študij (družboslovnih vidikov) na FDV število ljudi pri uživanju svoboščin, predvsem podporo s strani držav. Slabost cerkve je zaščitijo svoji pravici do svobode in lastnine. S miru v Evropi doživelo svoj konec, kar se je Magna carta in Zlati bik, ki sta izključevala Jude. odprla pot absolutizmu, ki je do izraza prišel Smithovo teorijo sistematičnosti in resnično zgodilo leta 1914, ko je prišlo do prve Vseeno gre za pomembne mejnike v evropski predvsem v Franciji in Angliji (Boaz 1997, 64). spontanosti so bili postavljeni temelji za svetovne vojne. Liberalizem sta zamenjala zgodovini, saj gre za prikaz dejstva, da so ljudje Monarhi so svojo moč izkoristili za krepitev liberalizem. Te temeljne ideje lahko danes statizem in nacionalizem, zaradi česar je prišlo v Evropi razmišljali o svoboščinah (ibid.). birokracije, uvedbo novih davkov, uvrstimo v naravno pravo, čeprav njegove do povečanega obsega davkov, cenzure, V 13. stoletju je Tomaž Akvinski, eden vzpostavljanje vojske in utrjevanje svoje moči. ideje – posameznikova svoboda, omejena vlada procesa nacionalizacije in centralnega največjih katoliških teologov vseh časov, razvil Medtem ko sta Francija in Anglija krepili svoj in prosti trg – slednjega presegajo (Boaz 1997, načrtovanja (Boaz 1997, 106–9). argument za omejevanje moči suverena. Sledil absolutizem, pa je Nizozemska ostala liberalna 93). Na pogorišču obeh vojn je vzniknil moderni mu je učenec Francisco de Vitoria, ki se je v 16. in temelječa na verski toleranci, trgovinski Tako kot angleško je tudi obdobje ameriške libertarizem, ki so ga zaznamovali ameriški stoletju zavzemal za pravice Indijcev. Zapisal svobodi in omejeni osrednji vladi. Kraljevemu revolucije zaznamovala močna ideološka intelektualci (Boaz 1997, 113). Prvi je bil je, da ima vsak človek pravico do svojega absolutizmu so se uprli v Angliji, ko je prišlo do razprava. Ameriško 18. stoletje je bilo v urednik Nove republike Herbert Croly, ki je življenja ter psihične in mentalne integritete. velike koncentracije intelektualne skupine znamenju liberalnih idej. Amerika praktično ni pisal o obljubljenem ameriškem življenju. Vitoria in njegovi somišljeniki so tako razvili pritiska s svojimi liberalnimi idejami (Boaz imela alternativnih tokov, razen Njegova obljuba je obsegala ekonomsko doktrino naravnega prava na področju zasebne 1997, 79). Prvi upornik je bil John Milton, ki je konzervativnih liberalcev (Boaz 1997, 104). svobodo s kančkom discipline. Večina lastnine, dobička, interesov in davkov, njihovo leta 1644 izdal Areopagitico 8, v kateri je Kakorkoli, prednjačili so radikalni liberalci, liberalcev je bila preslišana, vseeno pa je delo pa je zaznamovalo Huga Grotiusa, postavil tezo, da je svoboda najboljša šola eden izmed njih pa je bil Thomas Paine, obstajala splošna intelektualna težnja po vladi, Samuela Pufendorfa in Adama Smitha ter visoke morale. Ta morala je božja takrat, ko jo liberalni misijonar, ki se je sicer rodil v Angliji. ki bi končala veliko depresijo. Amerika bi si jo njegove škotske kolege (Boaz 1997, 49). človek svobodno izbere. Po Miltonu se je za Kasneje je pomagal tudi Francozom pri zaradi zmage v drugi svetovni vojni lahko Predzgodovina libertarizma 'višek razvoja' liberalizem borila tudi skupina, imenovala njihovih zahtevah. Njegova knjiga Zdrava privoščila. Navkljub temnim oblakom nad beleži v obdobju renesanse in protestantizma. Levellers9, a nobenemu od njih ni zares uspelo pamet (angl. Common Sense) je doživela velik libertarizmom so misleci v Avstriji še zmeraj Ponovno odkritje klasičnega poučevanja in (ibid.). uspeh, a ne zgolj zaradi dejstva, da je kar stavili na liberalne ideje. Eden izmed njih je bil humanizma, ki sta zaznamovala renesanso, je Rojstvo liberalizma lahko pripišemo kričala po samostojnosti. Zdrava pamet je Ludwig von Mises, avstrijski ekonomist, ki je značilno za razvoj sodobnega sveta po veličastni revoluciji. John Locke je upravičeno poudarjala tudi radikalno libertarno teorijo za leta 1934 zaradi nacistične represije prebegnil srednjem veku. Največja dodana vrednost obravnavan kot prvi resnični liberalec in oče upravičevanje naravnega prava in v Švico, šest let pozneje pa v Ameriko (Boaz renesanse pri liberalni misli je odnos do moči, moderne politične filozofije. Po Locku so ljudje neodvisnosti. Paine je bil prvi, ki je ustvaril 1997, 121). Kasneje je napisal knjigo z ki ga je utemeljil Machiavelli, italijanski upravičeni do svobode in imajo pravico do ločnico med družbo in vlado (Boaz 1997, 106). naslovom Socializem, v kateri je pokazal, da državnik in politolog, ki je povedal resnico o življenja ter lastnine (Boaz 1997, 82). Te ideje Razvil je idejo, da je civilna družba obstajala socializem ne more funkcionirati brez zasebne politiki; temelj politike je moč in to je razlog, da so posvojili mnogi po Evropi, vendar je stara pred vlado in lahko zato ljudje miroljubno lastnine. Njegov učenec Friedrich Hayek je politiki govorijo o pravičnosti (Boaz 1997, 56). celina kljub temu ostajala ujeta v absolutizmu. vstopajo v interakcije z namenom stvaritve kasneje dobil Nobelovo nagrado na področju Ta zdravi cinizem o politični moči je bil v Šele 18. stoletje je bilo zaznamovano s strani spontanega reda. Njegova dela so navdahnila ekonomije. Mises ni vplival samo na Hayeka, italijanskem prostoru tema vse do poznega 19. liberalizma. Začetek je naznanil francoski pisec tudi Jeffersona, ki je nekatere ideje kasneje ampak tudi na Roepkeja, ki je bil glavni arhitekt stoletja. Po drugi strani pa je reformacija veliko Voltaire, ki je ubežal francoski tiraniji in se vključil v ameriško ustavo. Liberalna misel se je 'nemškega ekonomskega čudeža' v 50. in 60. pripomogla k razvoju liberalnih idej. preselil v Anglijo. Voltaire je v Angliji videl nadaljevala tudi v 19. stoletju, predvsem zaradi letih prejšnjega stoletja. Toda Hayek je bil tisti, Protestantska reformatorja Martin Luther in koncept verske strpnosti, reprezentativno mislecev, kot so bili Bentham, Goethe, Constant ki je mlade navdušil nad libertarnimi idejami. John Calvin sta bila liberalca, svoje ideje pa sta vlado in močan srednji razred (Boaz 1997, 86). in Batistat. Ob prelomu stoletja pa je prišlo do Njegove knjige so bile redno kritizirane s strani integrirala v družbeno življenje po 'boju' s Poleg Locka je pomemben še Adam Smith, ki je zasuka: klasični liberalizem je dobil nove socialistov in levičarjev, leta 1988 pa je izdal katoliško cerkvijo in njenim monopolom (Boaz danes viden kot libertarec, skupaj pa sta oblike, predvsem kolektivizem in državno moč. knjigo, v kateri je spregovoril o spontanem 1997, 58–60). Ta boj je sprožil liberalno misel oblikovala postulate za moderni svet. Smithov Kaj se je zgodilo? Veliko teoretikov govori o redu in dejal, da je žalostno, da intelektualci med protestantskimi sektami, med drugim tudi največji doprinos k libertarni teoriji je razvoj dejstvu, da so se liberalci polenili, nekaj pa jih verjamejo, da lahko ustvarijo boljšo ekonomijo med baptisti, ki so bili po večini navdahnjeni z ideje spontanega reda. Velikokrat slišimo, da kot odgovor na to vprašanje navaja, da je ali družbo kot kaotične interakcije na milijone liberalno mislijo. Ob koncu 16. stoletja je obstaja konflikt med svobodo in redom, Smith večina liberalnih intelektualcev verjela, da je ljudi. Razvoj 'avstrijske šole' je pomenil, da cerkev, ki je bila oslabljena zaradi lastne pa je dejal, da so človeški odnosi spontani in da liberalizem zaprt sistem. In takrat je prišlo do libertarne ideje ostajajo žive. V temnem letu korupcije in vala reformacije, potrebovala naj ljudje stopajo v interakcijo svobodno ter zasuka, ki ga danes imenujemo socializem. 1943, ko je bil svet globoko v vojni, je v Ameriki Obdobje najbolje opiše Herbert Spencer v svoji znova prišlo do razvoja modernega knjigi Prihajajoče suženjstvo (angl. The Coming libertarnega gibanja. Zasluge za to je imela 8 Gre za govor Johna Miltona angleškemu parlamentu, ki je 9 Skupina Levellers je bila politično gibanje med angleško civilno nasprotoval konceptu licenciranja in cenzure. Aeropagitica je vojno, ki se je zavzemala za suverenost, volilno pravico in Slavery), ki je izšla ob njegovi smrti, natančneje Rose Wilder Lane, ki je pisala o ameriškem bila najbolj vplivni in čustveni odgovor na zatiranje, saj je Milton enakost pred zakonom ter versko toleranco. zahteval pravico do svobode govora in izražanja. leta 1903. Liberalci so se bali, da bo stoletje individualizmu in sklenila, da je ta vir napredka 51 52 število ljudi pri uživanju svoboščin, predvsem podporo s strani držav. Slabost cerkve je zaščitijo svoji pravici do svobode in lastnine. S miru v Evropi doživelo svoj konec, kar se je Magna carta in Zlati bik, ki sta izključevala Jude. odprla pot absolutizmu, ki je do izraza prišel Smithovo teorijo sistematičnosti in resnično zgodilo leta 1914, ko je prišlo do prve Vseeno gre za pomembne mejnike v evropski predvsem v Franciji in Angliji (Boaz 1997, 64). spontanosti so bili postavljeni temelji za svetovne vojne. Liberalizem sta zamenjala zgodovini, saj gre za prikaz dejstva, da so ljudje Monarhi so svojo moč izkoristili za krepitev liberalizem. Te temeljne ideje lahko danes statizem in nacionalizem, zaradi česar je prišlo v Evropi razmišljali o svoboščinah (ibid.). birokracije, uvedbo novih davkov, uvrstimo v naravno pravo, čeprav njegove do povečanega obsega davkov, cenzure, V 13. stoletju je Tomaž Akvinski, eden vzpostavljanje vojske in utrjevanje svoje moči. ideje – posameznikova svoboda, omejena vlada procesa nacionalizacije in centralnega največjih katoliških teologov vseh časov, razvil Medtem ko sta Francija in Anglija krepili svoj in prosti trg – slednjega presegajo (Boaz 1997, načrtovanja (Boaz 1997, 106–9). argument za omejevanje moči suverena. Sledil absolutizem, pa je Nizozemska ostala liberalna 93). Na pogorišču obeh vojn je vzniknil moderni mu je učenec Francisco de Vitoria, ki se je v 16. in temelječa na verski toleranci, trgovinski Tako kot angleško je tudi obdobje ameriške libertarizem, ki so ga zaznamovali ameriški stoletju zavzemal za pravice Indijcev. Zapisal svobodi in omejeni osrednji vladi. Kraljevemu revolucije zaznamovala močna ideološka intelektualci (Boaz 1997, 113). Prvi je bil je, da ima vsak človek pravico do svojega absolutizmu so se uprli v Angliji, ko je prišlo do razprava. Ameriško 18. stoletje je bilo v urednik Nove republike Herbert Croly, ki je življenja ter psihične in mentalne integritete. velike koncentracije intelektualne skupine znamenju liberalnih idej. Amerika praktično ni pisal o obljubljenem ameriškem življenju. Vitoria in njegovi somišljeniki so tako razvili pritiska s svojimi liberalnimi idejami (Boaz imela alternativnih tokov, razen Njegova obljuba je obsegala ekonomsko doktrino naravnega prava na področju zasebne 1997, 79). Prvi upornik je bil John Milton, ki je konzervativnih liberalcev (Boaz 1997, 104). svobodo s kančkom discipline. Večina lastnine, dobička, interesov in davkov, njihovo leta 1644 izdal Areopagitico 8, v kateri je Kakorkoli, prednjačili so radikalni liberalci, liberalcev je bila preslišana, vseeno pa je delo pa je zaznamovalo Huga Grotiusa, postavil tezo, da je svoboda najboljša šola eden izmed njih pa je bil Thomas Paine, obstajala splošna intelektualna težnja po vladi, Samuela Pufendorfa in Adama Smitha ter visoke morale. Ta morala je božja takrat, ko jo liberalni misijonar, ki se je sicer rodil v Angliji. ki bi končala veliko depresijo. Amerika bi si jo njegove škotske kolege (Boaz 1997, 49). človek svobodno izbere. Po Miltonu se je za Kasneje je pomagal tudi Francozom pri zaradi zmage v drugi svetovni vojni lahko Predzgodovina libertarizma 'višek razvoja' liberalizem borila tudi skupina, imenovala njihovih zahtevah. Njegova knjiga Zdrava privoščila. Navkljub temnim oblakom nad beleži v obdobju renesanse in protestantizma. Levellers9, a nobenemu od njih ni zares uspelo pamet (angl. Common Sense) je doživela velik libertarizmom so misleci v Avstriji še zmeraj Ponovno odkritje klasičnega poučevanja in (ibid.). uspeh, a ne zgolj zaradi dejstva, da je kar stavili na liberalne ideje. Eden izmed njih je bil humanizma, ki sta zaznamovala renesanso, je Rojstvo liberalizma lahko pripišemo kričala po samostojnosti. Zdrava pamet je Ludwig von Mises, avstrijski ekonomist, ki je značilno za razvoj sodobnega sveta po veličastni revoluciji. John Locke je upravičeno poudarjala tudi radikalno libertarno teorijo za leta 1934 zaradi nacistične represije prebegnil srednjem veku. Največja dodana vrednost obravnavan kot prvi resnični liberalec in oče upravičevanje naravnega prava in v Švico, šest let pozneje pa v Ameriko (Boaz renesanse pri liberalni misli je odnos do moči, moderne politične filozofije. Po Locku so ljudje neodvisnosti. Paine je bil prvi, ki je ustvaril 1997, 121). Kasneje je napisal knjigo z ki ga je utemeljil Machiavelli, italijanski upravičeni do svobode in imajo pravico do ločnico med družbo in vlado (Boaz 1997, 106). naslovom Socializem, v kateri je pokazal, da državnik in politolog, ki je povedal resnico o življenja ter lastnine (Boaz 1997, 82). Te ideje Razvil je idejo, da je civilna družba obstajala socializem ne more funkcionirati brez zasebne politiki; temelj politike je moč in to je razlog, da so posvojili mnogi po Evropi, vendar je stara pred vlado in lahko zato ljudje miroljubno lastnine. Njegov učenec Friedrich Hayek je politiki govorijo o pravičnosti (Boaz 1997, 56). celina kljub temu ostajala ujeta v absolutizmu. vstopajo v interakcije z namenom stvaritve kasneje dobil Nobelovo nagrado na področju Ta zdravi cinizem o politični moči je bil v Šele 18. stoletje je bilo zaznamovano s strani spontanega reda. Njegova dela so navdahnila ekonomije. Mises ni vplival samo na Hayeka, italijanskem prostoru tema vse do poznega 19. liberalizma. Začetek je naznanil francoski pisec tudi Jeffersona, ki je nekatere ideje kasneje ampak tudi na Roepkeja, ki je bil glavni arhitekt stoletja. Po drugi strani pa je reformacija veliko Voltaire, ki je ubežal francoski tiraniji in se vključil v ameriško ustavo. Liberalna misel se je 'nemškega ekonomskega čudeža' v 50. in 60. pripomogla k razvoju liberalnih idej. preselil v Anglijo. Voltaire je v Angliji videl nadaljevala tudi v 19. stoletju, predvsem zaradi letih prejšnjega stoletja. Toda Hayek je bil tisti, Protestantska reformatorja Martin Luther in koncept verske strpnosti, reprezentativno mislecev, kot so bili Bentham, Goethe, Constant ki je mlade navdušil nad libertarnimi idejami. John Calvin sta bila liberalca, svoje ideje pa sta vlado in močan srednji razred (Boaz 1997, 86). in Batistat. Ob prelomu stoletja pa je prišlo do Njegove knjige so bile redno kritizirane s strani integrirala v družbeno življenje po 'boju' s Poleg Locka je pomemben še Adam Smith, ki je zasuka: klasični liberalizem je dobil nove socialistov in levičarjev, leta 1988 pa je izdal katoliško cerkvijo in njenim monopolom (Boaz danes viden kot libertarec, skupaj pa sta oblike, predvsem kolektivizem in državno moč. knjigo, v kateri je spregovoril o spontanem 1997, 58–60). Ta boj je sprožil liberalno misel oblikovala postulate za moderni svet. Smithov Kaj se je zgodilo? Veliko teoretikov govori o redu in dejal, da je žalostno, da intelektualci med protestantskimi sektami, med drugim tudi največji doprinos k libertarni teoriji je razvoj dejstvu, da so se liberalci polenili, nekaj pa jih verjamejo, da lahko ustvarijo boljšo ekonomijo med baptisti, ki so bili po večini navdahnjeni z ideje spontanega reda. Velikokrat slišimo, da kot odgovor na to vprašanje navaja, da je ali družbo kot kaotične interakcije na milijone liberalno mislijo. Ob koncu 16. stoletja je obstaja konflikt med svobodo in redom, Smith večina liberalnih intelektualcev verjela, da je ljudi. Razvoj 'avstrijske šole' je pomenil, da cerkev, ki je bila oslabljena zaradi lastne pa je dejal, da so človeški odnosi spontani in da liberalizem zaprt sistem. In takrat je prišlo do libertarne ideje ostajajo žive. V temnem letu korupcije in vala reformacije, potrebovala naj ljudje stopajo v interakcijo svobodno ter zasuka, ki ga danes imenujemo socializem. 1943, ko je bil svet globoko v vojni, je v Ameriki Obdobje najbolje opiše Herbert Spencer v svoji znova prišlo do razvoja modernega knjigi Prihajajoče suženjstvo (angl. The Coming libertarnega gibanja. Zasluge za to je imela 8 Gre za govor Johna Miltona angleškemu parlamentu, ki je 9 Skupina Levellers je bila politično gibanje med angleško civilno nasprotoval konceptu licenciranja in cenzure. Aeropagitica je vojno, ki se je zavzemala za suverenost, volilno pravico in Slavery), ki je izšla ob njegovi smrti, natančneje Rose Wilder Lane, ki je pisala o ameriškem bila najbolj vplivni in čustveni odgovor na zatiranje, saj je Milton enakost pred zakonom ter versko toleranco. zahteval pravico do svobode govora in izražanja. leta 1903. Liberalci so se bali, da bo stoletje individualizmu in sklenila, da je ta vir napredka 51 52 v svetu. Desetletje kasneje je Ayn Rand katerem gre za nepovezano zmedo idej in načel Argument družbene pogodbe in izhodiščni vnaprejšnjega vpogleda v naravne napisala eno izmed največjih uspešnic na (Strahovnik 2004, 438). položaj sposobnosti, talente, fizično moč in področju libertarizma, ki jo je poimenovala Glavni cilj Rawlsove teorije pravičnosti je Pri argumentu družbene pogodbe gre premoženje drugih, zaradi česar jim je Objektivnost (Boaz 1997, 134). Navkljub poskus sistematizacije in analize našega že predvsem za prvotni položaj, iz katerega bi onemogočeno predvidevanje položaja le-teh v dejstvu, da je bila libertarka, pa se vsi libertarci obstoječega občutka za pravičnost (Rawls družba izhajala (Adlešič 1998, 439). Takšen prihodnosti. Tančico nevednosti si lahko niso strinjali z njenimi pogledi glede 1971, 276). Ukvarja se s tem, kako na podlagi položaj Rawls poimenuje izhodiščni položaj, razlagamo kot garant za nepristranskost. metafizike, etike in vere. A. Rand tako kot Mises pravičnosti kot poštenosti utemeljiti argument pa zahteva, da si zamislimo neko Izhodiščni položaj je tako za Rawlsa sredstvo, s in Hayek predstavlja pomembnost imigracij konkretne družbene odnose. Družba je zares naravno stanje pred nastopom politične katerim dosegamo objektivnost pri ameriškega libertarizma. Mises je ubežal dobro urejena takrat, ko je osnovana na avtoritete, v katerem je vsakdo prepuščen razpravljanju o pravičnosti ter presežemo nacistom, A. Rand pa komunistom, ki so prišli splošnem pojmovanju pravičnosti. To pomeni, samemu sebi in v katerem ni višje avtoritete. V kratkoročnost osebnih interesov. na oblast v Rusiji. Po A. Rand je o libertarizmu da gre za družbo, v kateri vsakdo sprejema tem položaju bi vsak imel možnost izbrati Pri odločitvi posameznikov o tem, katera pisali tudi Friedman, ki je leta 1976 prejel načela pravičnosti in ve, da drugi sprejemajo načela, ki bodo delovala kot uravnalka za načela izbrati, je treba v prvi vrsti prepoznati Nobelovo nagrado za svojo argumentacijo enaka načela, in v kateri se temeljne institucije družbeno življenje v prihodnje. Rawls s tem primarne dobrine, ki jih lahko razdelimo na politične svobode, ki ne bi mogla obstajati brez zavedajo svoje odgovornosti pri uresničevanju pozove k izvedbi miselnega eksperimenta in družbene in naravne (Kymlicka 2005, 107). zasebne lastnine in ekonomske svobode. tega načela (Jamnik 1998, 78). V svoji teoriji nas naproša, naj se dogovorimo, v kakšne vrste Družbene primarne dobrine so tiste, ki jih Kasneje se mu je pridružil še Rothbard, ki je Rawls ne opredeli določenega tipa vlade ali družbi bi si resnično želeli živeti; s pomočjo neposredno razdelijo družbene institucije, tj. gradil na teoretski strukturi moderne ekonomskega sistema, saj želi predvsem hipotetične družbene pogodbe naj se kot dohodek in blaginja, možnosti in pooblastila, libertarne misli. Libertarci so ga primerjali z razgrniti načela, ki bi morala biti del namišljene pogodbene stranke dogovorimo, pravice in svoboščine. Naravne primarne Marxom in Leninom, saj se je večkrat družbenega ustroja. Ta načela opisujejo katero izmed tradicionalnih pojmovanj dobrine pa so dobrine, kot so na primer posluževal radikalnih gibanj (Boaz 1997, 135– pravice in dolžnosti ter način delitve dobrin pravičnosti se nam zdi najbolj pošteno (ibid.). zdravje, inteligenca, življenjski zagon, 8). (Rawls 1971, 290). Ključnega pomena so Rawls ne sledi ustaljeni poti in naravnemu domišljija in naravni talenti. Rawls na ta način Libertarizem je dobil zagon leta 1974 s pogoji, v katerih so ta načela sprejeta, pravilen stanju ne posveča veliko pozornosti, saj se pride do sklepa, da bi ljudje v izhodiščnem harvardskim filozofom Robertom Nozickom, postopek ter poudarek na racionalnosti in zaveda, da mu teoretiziranje o nedokazljivem položaju izbrali njegovi načeli pravičnosti, ki njegovo delo pa bomo razgrnili v nadaljevanju. moralni enakopravnosti vseh članov. Rawls se ne bi pomagalo pri utemeljevanju osnovnih sta temelj pravičnosti kot poštenosti in se Danes je intelektualni razvoj libertarnih idej še torej ukvarja s proceduralno pravičnostjo, ki načel pravičnosti. Družbeno pogodbo in glasita (Rawls 1971, 301): zmeraj prisoten, predvsem preko libertarnih obstaja v pravilnih političnih in pravnih izhodiščni položaj opiše kot popolnoma Prvo načelo: Vsak mora imeti enako revij in možganskih trustov. Najvidnejši so procesih. Da bi vse te elemente lahko zaobjel, si hipotetična dogodka. Osredotoči se predvsem pravico do najširšega skupnega sistema enakih predvsem zaradi tradicionalne nepokorščine zamisli hipotetično situacijo, ki jo imenujemo na moralno trditev o odsotnosti naravne temeljnih svoboščin, ki je združljiv s podobnim centralizirani obliki vlade v Ameriki. kar izhodiščni položaj, v kateri naj bi prišlo do podrejenosti med ljudmi. Družbena pogodba je sistemom svoboščin za vse. sprejetja načel pravičnosti (Rawls 1971, 305). v njegovi teoriji uporabljena kot sredstvo za Drugo načelo: Družbene in ekonomske Rawlsova teorija pravičnosti Njegova osrednja misel pri razumevanju dokaz, da bi v izhodiščnem položaju vsak izbral neenakosti morajo biti urejene tako, da so Celotna sodobna politična filozofija 20. stoletja pravičnosti je, da morajo biti »vse primarne njegova načela pravičnosti (ibid.). Rawls si za najbolj koristne za tiste, ki so najbolj je do leta 1971, ko je izšlo delo Teorija družbene dobrine – svoboda, možnost, razlago svojega izhodiščnega položaja izbere zapostavljeni, in hkrati vezane na dolžnosti in pravičnosti Johna Rawlsa, vpeta v pozitivizem dohodki, bogastvo in podlaga razlago naravnega stanja, kljub temu pa mesta, ki so v pogojih poštene enakosti odprta in pragmatizem. John Rawls je z objavo svoje samospoštovanja – razdeljene enako, razen če verjame, da običajno naravno stanje v resnici ni vsem. knjige pričel s preporodom politične in neenaka razdelitev ene ali vseh dobrin ni v prid izhodiščni položaj enakosti. V naravnem stanju Takšna načela in ujemanje le-teh Rawls moralne filozofije, saj je ta hitro postala tistim v najneugodnejšem položaju« (Rawls imajo nekateri večjo pogajalsko moč kot drugi, poimenuje refleksivno ravnotežje, saj se oseba, izhodišče pregleda sodobnih teorij pravičnosti. 1971, 303). Rawls torej ni za odstranitev vseh bodisi več talentov bodisi več fizične moči, preden pride do ravnotežja, giblje po osi Njegova teorija pravičnosti še danes velja za neenakosti v družbi, temveč le tistih, ki nekoga torej si že v izhodišču niso enaki in zaradi tega izhodiščnega položaja in morda doseže tisto eno najpomembnejših del s področja etičnega postavljajo v slabši položaj. Neenakosti so sama razlaga naravnega položaja ni pravična točko, ki izraža razumljive pogoje sožitja in dela politične teorije, saj je bil Rawls prvi, ki je dovoljene, če izboljšajo začetni delež nekoga, (Rawls 1971, 11). V želji po izenačitvi hkrati ustreza trdnim moralnim sodbam ponudil alternativo utilitarizmu. Rawls je bil ne pa če posežejo po pravičnem deležu z pogajalskega izhodišča v izhodiščnem položaju (Rawls 1971, 21). Do refleksivnega ravnotežja prepričan, da utilitarizem v naši družbi deluje namenom žrtvovanja za povečanje skupne Rawls vpelje pomembno predpostavko. Pravi, oseba pride samo takrat, ko stori vse, da kot zamolčano ozadje. Na samem začetku koristnosti, kar sicer zagovarjajo utilitaristi da morajo biti pogodbene stranke med uskladi svoja prepričanja o družbeni izpostavi dejstvo, da v politični filozofiji (ibid.). Rawls med drugim trdi, da sta človeško procesom odločanja o izbiri vodilnega načela pravičnosti. To soglasje se imenuje ravnotežje, prevladujeta dve skrajnosti: na eni strani dostojanstvo in pravica do izbire lastne pravičnosti postavljene za t. i. tančico ker se nekatera načela prekrivajo s presojami, utilitarizem, na drugi pa intuicionizem, pri življenjske poti sveta. nevednosti. Ta strankam ne omogoča refleksivno pa, ker človek hitro uvidi, katerim 53 54 v svetu. Desetletje kasneje je Ayn Rand katerem gre za nepovezano zmedo idej in načel Argument družbene pogodbe in izhodiščni vnaprejšnjega vpogleda v naravne napisala eno izmed največjih uspešnic na (Strahovnik 2004, 438). položaj sposobnosti, talente, fizično moč in področju libertarizma, ki jo je poimenovala Glavni cilj Rawlsove teorije pravičnosti je Pri argumentu družbene pogodbe gre premoženje drugih, zaradi česar jim je Objektivnost (Boaz 1997, 134). Navkljub poskus sistematizacije in analize našega že predvsem za prvotni položaj, iz katerega bi onemogočeno predvidevanje položaja le-teh v dejstvu, da je bila libertarka, pa se vsi libertarci obstoječega občutka za pravičnost (Rawls družba izhajala (Adlešič 1998, 439). Takšen prihodnosti. Tančico nevednosti si lahko niso strinjali z njenimi pogledi glede 1971, 276). Ukvarja se s tem, kako na podlagi položaj Rawls poimenuje izhodiščni položaj, razlagamo kot garant za nepristranskost. metafizike, etike in vere. A. Rand tako kot Mises pravičnosti kot poštenosti utemeljiti argument pa zahteva, da si zamislimo neko Izhodiščni položaj je tako za Rawlsa sredstvo, s in Hayek predstavlja pomembnost imigracij konkretne družbene odnose. Družba je zares naravno stanje pred nastopom politične katerim dosegamo objektivnost pri ameriškega libertarizma. Mises je ubežal dobro urejena takrat, ko je osnovana na avtoritete, v katerem je vsakdo prepuščen razpravljanju o pravičnosti ter presežemo nacistom, A. Rand pa komunistom, ki so prišli splošnem pojmovanju pravičnosti. To pomeni, samemu sebi in v katerem ni višje avtoritete. V kratkoročnost osebnih interesov. na oblast v Rusiji. Po A. Rand je o libertarizmu da gre za družbo, v kateri vsakdo sprejema tem položaju bi vsak imel možnost izbrati Pri odločitvi posameznikov o tem, katera pisali tudi Friedman, ki je leta 1976 prejel načela pravičnosti in ve, da drugi sprejemajo načela, ki bodo delovala kot uravnalka za načela izbrati, je treba v prvi vrsti prepoznati Nobelovo nagrado za svojo argumentacijo enaka načela, in v kateri se temeljne institucije družbeno življenje v prihodnje. Rawls s tem primarne dobrine, ki jih lahko razdelimo na politične svobode, ki ne bi mogla obstajati brez zavedajo svoje odgovornosti pri uresničevanju pozove k izvedbi miselnega eksperimenta in družbene in naravne (Kymlicka 2005, 107). zasebne lastnine in ekonomske svobode. tega načela (Jamnik 1998, 78). V svoji teoriji nas naproša, naj se dogovorimo, v kakšne vrste Družbene primarne dobrine so tiste, ki jih Kasneje se mu je pridružil še Rothbard, ki je Rawls ne opredeli določenega tipa vlade ali družbi bi si resnično želeli živeti; s pomočjo neposredno razdelijo družbene institucije, tj. gradil na teoretski strukturi moderne ekonomskega sistema, saj želi predvsem hipotetične družbene pogodbe naj se kot dohodek in blaginja, možnosti in pooblastila, libertarne misli. Libertarci so ga primerjali z razgrniti načela, ki bi morala biti del namišljene pogodbene stranke dogovorimo, pravice in svoboščine. Naravne primarne Marxom in Leninom, saj se je večkrat družbenega ustroja. Ta načela opisujejo katero izmed tradicionalnih pojmovanj dobrine pa so dobrine, kot so na primer posluževal radikalnih gibanj (Boaz 1997, 135– pravice in dolžnosti ter način delitve dobrin pravičnosti se nam zdi najbolj pošteno (ibid.). zdravje, inteligenca, življenjski zagon, 8). (Rawls 1971, 290). Ključnega pomena so Rawls ne sledi ustaljeni poti in naravnemu domišljija in naravni talenti. Rawls na ta način Libertarizem je dobil zagon leta 1974 s pogoji, v katerih so ta načela sprejeta, pravilen stanju ne posveča veliko pozornosti, saj se pride do sklepa, da bi ljudje v izhodiščnem harvardskim filozofom Robertom Nozickom, postopek ter poudarek na racionalnosti in zaveda, da mu teoretiziranje o nedokazljivem položaju izbrali njegovi načeli pravičnosti, ki njegovo delo pa bomo razgrnili v nadaljevanju. moralni enakopravnosti vseh članov. Rawls se ne bi pomagalo pri utemeljevanju osnovnih sta temelj pravičnosti kot poštenosti in se Danes je intelektualni razvoj libertarnih idej še torej ukvarja s proceduralno pravičnostjo, ki načel pravičnosti. Družbeno pogodbo in glasita (Rawls 1971, 301): zmeraj prisoten, predvsem preko libertarnih obstaja v pravilnih političnih in pravnih izhodiščni položaj opiše kot popolnoma Prvo načelo: Vsak mora imeti enako revij in možganskih trustov. Najvidnejši so procesih. Da bi vse te elemente lahko zaobjel, si hipotetična dogodka. Osredotoči se predvsem pravico do najširšega skupnega sistema enakih predvsem zaradi tradicionalne nepokorščine zamisli hipotetično situacijo, ki jo imenujemo na moralno trditev o odsotnosti naravne temeljnih svoboščin, ki je združljiv s podobnim centralizirani obliki vlade v Ameriki. kar izhodiščni položaj, v kateri naj bi prišlo do podrejenosti med ljudmi. Družbena pogodba je sistemom svoboščin za vse. sprejetja načel pravičnosti (Rawls 1971, 305). v njegovi teoriji uporabljena kot sredstvo za Drugo načelo: Družbene in ekonomske Rawlsova teorija pravičnosti Njegova osrednja misel pri razumevanju dokaz, da bi v izhodiščnem položaju vsak izbral neenakosti morajo biti urejene tako, da so Celotna sodobna politična filozofija 20. stoletja pravičnosti je, da morajo biti »vse primarne njegova načela pravičnosti (ibid.). Rawls si za najbolj koristne za tiste, ki so najbolj je do leta 1971, ko je izšlo delo Teorija družbene dobrine – svoboda, možnost, razlago svojega izhodiščnega položaja izbere zapostavljeni, in hkrati vezane na dolžnosti in pravičnosti Johna Rawlsa, vpeta v pozitivizem dohodki, bogastvo in podlaga razlago naravnega stanja, kljub temu pa mesta, ki so v pogojih poštene enakosti odprta in pragmatizem. John Rawls je z objavo svoje samospoštovanja – razdeljene enako, razen če verjame, da običajno naravno stanje v resnici ni vsem. knjige pričel s preporodom politične in neenaka razdelitev ene ali vseh dobrin ni v prid izhodiščni položaj enakosti. V naravnem stanju Takšna načela in ujemanje le-teh Rawls moralne filozofije, saj je ta hitro postala tistim v najneugodnejšem položaju« (Rawls imajo nekateri večjo pogajalsko moč kot drugi, poimenuje refleksivno ravnotežje, saj se oseba, izhodišče pregleda sodobnih teorij pravičnosti. 1971, 303). Rawls torej ni za odstranitev vseh bodisi več talentov bodisi več fizične moči, preden pride do ravnotežja, giblje po osi Njegova teorija pravičnosti še danes velja za neenakosti v družbi, temveč le tistih, ki nekoga torej si že v izhodišču niso enaki in zaradi tega izhodiščnega položaja in morda doseže tisto eno najpomembnejših del s področja etičnega postavljajo v slabši položaj. Neenakosti so sama razlaga naravnega položaja ni pravična točko, ki izraža razumljive pogoje sožitja in dela politične teorije, saj je bil Rawls prvi, ki je dovoljene, če izboljšajo začetni delež nekoga, (Rawls 1971, 11). V želji po izenačitvi hkrati ustreza trdnim moralnim sodbam ponudil alternativo utilitarizmu. Rawls je bil ne pa če posežejo po pravičnem deležu z pogajalskega izhodišča v izhodiščnem položaju (Rawls 1971, 21). Do refleksivnega ravnotežja prepričan, da utilitarizem v naši družbi deluje namenom žrtvovanja za povečanje skupne Rawls vpelje pomembno predpostavko. Pravi, oseba pride samo takrat, ko stori vse, da kot zamolčano ozadje. Na samem začetku koristnosti, kar sicer zagovarjajo utilitaristi da morajo biti pogodbene stranke med uskladi svoja prepričanja o družbeni izpostavi dejstvo, da v politični filozofiji (ibid.). Rawls med drugim trdi, da sta človeško procesom odločanja o izbiri vodilnega načela pravičnosti. To soglasje se imenuje ravnotežje, prevladujeta dve skrajnosti: na eni strani dostojanstvo in pravica do izbire lastne pravičnosti postavljene za t. i. tančico ker se nekatera načela prekrivajo s presojami, utilitarizem, na drugi pa intuicionizem, pri življenjske poti sveta. nevednosti. Ta strankam ne omogoča refleksivno pa, ker človek hitro uvidi, katerim 53 54 načelom presoje ustrezajo (Ule 2004, 383). Načelo enakih možnosti in načelo razlike najvišje vrednote. Iz tega izhajata koncept Takšna konceptualizacija države naleti na Rawlsova metoda refleksivnega ravnotežja je Rawls skuša z drugim načelom rešiti problem samolastništva in zagovor minimalne države. kritike tudi znotraj libertarne teorije, torej način iskanja in vzpostavljanja ravnotežja neenakosti, zato dodaten pomen pripiše Pravice, na katere se ta nanaša, so pravice do natančneje s strani Rothbarda, ki pravi, da bi se med moralnimi prepričanji. Pravičnost kot enakim možnostim in položaju tistih, ki so osebne lastnine. Nozickov tip družbe izhaja iz najprej moral vzpostaviti anarhizem in šele poštenost temelji na skrbno pretehtanih najbolj zapostavljeni. Če želimo vse osebe Lockovega pojmovanja naravnega stanja, nato lahko pride do oblikovanja države sodbah, zato bi bila v pogojih negotovosti edina obravnavati enako in jim omogočiti izvorno razlika pa je predvsem v tem, da je to stanje v (Rothbard 1977, 56). možna odločitev le racionalna (ibid.). Navkljub enakost možnosti, se mora družba posvetiti sklepni fazi omejeno z mehanizmi minimalne močnemu poudarku na osebnih pravicah in tistim, ki so znotraj nje v slabšem položaju. države (Franc 2004, 6). Ljudje imajo že od Samolastništvo svoboščinah pa Rawls med svoja načela ne Tukaj gre torej predvsem za to, da morajo tisti, vsega začetka naravne pravice, zato Nozick Nozick predstavi načelo samolastništva kot vključi pravice do lastnine, kar je poglavitna ki imajo posebne naravne danosti, zares glede izhodiščnega položaja pri Rawlsu meni, interpretacijo obravnavanja ljudi kot smotrov kritika njegove teorije s strani libertarcev sodelovati s svojimi talenti, da izboljšajo da bi se v takem stanju državna oblast na sebi, kar temelji na Kantovi filozofiji, na oziroma Roberta Nozicka. Pravica do lastnine položaj tistih, ki takšnih talentov nimajo vzpostavila kar sama od sebe, s pomočjo katero se naslanjajo tudi Rawls in utilitaristi nad produkcijskimi sredstvi je po Rawlsu (Rawls 1971, 101). Načelo razlike je torej v tem nevidne roke. Pri naravnih pravicah po (Nozick 1974, 104). Po Nozicku libertarna sekundarne narave, saj je podrejena načelu primeru lahko poštena osnova za sodelovanje Nozicku je problematična predvsem njegova družba posameznikov ne obravnava kot orodje razlike. Zaradi takšne podreditve lastniških in sklepanje dogovorov. Načelo enakih negativnost, saj Nozick pravi, da ima vsak ali vire, temveč kot osebe z individualnimi pravic drugim prioritetam so Rawlsa libertarni možnosti pomeni, da ima vsak možnost človek pravico braniti le-te. To pa še ne pravicami. Utilitarizmu takšne teorije ne uspe misleci označili za filozofskega predstavnika izboljšati svoj položaj ne glede na to, kakšen je pomeni, da jih ima tudi pravico uveljavljati, saj izpeljati, saj dopušča, da so nekateri ljudje socializma (Škerlep 2004, 422). njegov vpliv ali mesto v družbi, načelo razlike nobena državna institucija ni samoumevno žrtvovani zaradi večje koristi drugih. V tej točki pa je tisto, ki ima vlogo varovalke. Naloga zadolžena za to. Edina lastnost, ki determinira se Rawls in Nozick strinjata, saj imajo Načelo enakopravne svobode družbe je , da naredi vse korake, ki so potrebni državo, je ta, da ima monopol nad represijo, ki posamezniki pravice, ki jih družba mora S prioriteto svobode Rawls cilja predvsem na za zavarovanje osnovne stopnje naravnih jo uporablja, ko so ogrožene pravice. Nozick na spoštovati (ibid.). Točka, kjer se teoretika prednost načela enakosti svobode pred drugim možnosti in preprečevanje možnosti tak način svobodo razlaga skozi prizmo razhajata, pa se dotika najpomembnejših načelom pravičnosti. Glede na dejstvo, da sta konfliktov. negativne pojavnosti. pravic posameznikov. Po Rawlsu je to pravica načeli v leksičnem redu, morajo biti v prvi vrsti V tem načelu se skriva socialna razsežnost Nozick v svoji knjigi predstavi štiri stopnje do določenega deleža družbenih sredstev, po izpolnjene zahteve svobode. Osnovne Rawlsove teorije, kar pomeni, da ga lahko nastanka države in tako na izviren način opiše, Nozicku pa so to pravice nad samim seboj državljanske svoboščine po Rawlsu so umestimo med zmerne liberalistične teoretike. kako bi do minimalne države sploh prišlo. oziroma pravice, ki tvorijo samolastništvo. politična svoboda, svoboda vesti in mišljenja Rawls za razliko od liberalcev smisla vsega ne Verjame, da bi v primeru Lockovskega ter svoboda posedovanja lastnine (Rawls 1971, vidi v povečanem prostoru osebne svobode, naravnega stanja družbe vseeno morala nastati 240). Na vprašanje, ali je katera od teh ampak osebno svobodo razlaga skozi prizmo minimalna država in da popolna anarhija ni svoboščin omejena, Rawls ne ponudi odgovora, pravičnosti. mogoča (Nozick 1974, 194). Nozick pravi, da je ampak zapiše, da je svoboda lahko omejena le »minimalna država najobsežnejša država, ki je s svobodo kot tako (ibid.). Vse svoboščine Robert Nozick in teorija upravičenosti lahko upravičena. Kakršnakoli obsežnejša morajo biti torej po Rawlsu enakopravne, če pa Robert Nozick, politični teoretik libertarne država avtomatsko krši pravice ljudi« niso, potem mora biti svoboda tistih, ki imajo usmeritve, je eden najostrejših in (ibid.prav tam). Za vzpostavitev države ni manj svobode, bolj zavarovana. Načelo, ki najrelevantnejših Rawlsovov kritikov, saj je potrebna nobena druga institucija kot tista, ki utemeljuje svobodo, se dotika racionalnega svoj političnofilozofski opus skoraj v celoti skrbi za preprečitev nasilja; sploh pa ne elementa, ki ga je v politično filozofijo vpeljal zasnoval na kritiki dela le-tega (Franc 2004, 3). socialna, ki bi se ukvarjala z različnimi Kant (Rawls 1971, 251). Gre za avtonomijo, Njegovo najpomembnejše besedilo je Anarhija, oblikami pomoči. Nozick se tako zavzema za bistvo te pa je, da subjekt sam sebi predpiše država in utopija, ki je pravzaprav odgovor minimalno obdavčitev posameznikov – takšna razumna moralna pravila. Oseba avtonomno libertarcev na Teorijo pravičnosti. Osrednja obdavčitev je upravičena, saj je denar deluje takrat, ko so njena načela delovanja točka Nozickove teorije, ki je predstavljena v namenjen vzdrževanju institucij, ki so izbrana v skladu z naravo avtonomije. prvem stavku njegove knjige, se glasi: potrebne za zaščito (policija in pravosodni Posameznik je po Rawlsu cilj in ne sredstvo, »Posamezniki imajo pravice in so reči, ki jih sistem). Sam ne predvideva javnega šolstva, njegove individualne pravice pa so postavljene posamezniku ne sme storiti nobena oseba ali javnega zdravstvenega sistema, javnega v samo središče teorije pravičnosti (Adlešić skupina« (Nozick 1974, 9). Pri razumevanju prevoza, javnih cest in parkov; vse našteto 1998, 444). Nozickove teorije se je treba zavedati, da so spada v kategorijo prisilnih obdavčitev (ibid.). svoboda in naravne pravice ljudi percipirane Država se ne sme vmešavati v prosti trg. 55 56 načelom presoje ustrezajo (Ule 2004, 383). Načelo enakih možnosti in načelo razlike najvišje vrednote. Iz tega izhajata koncept Takšna konceptualizacija države naleti na Rawlsova metoda refleksivnega ravnotežja je Rawls skuša z drugim načelom rešiti problem samolastništva in zagovor minimalne države. kritike tudi znotraj libertarne teorije, torej način iskanja in vzpostavljanja ravnotežja neenakosti, zato dodaten pomen pripiše Pravice, na katere se ta nanaša, so pravice do natančneje s strani Rothbarda, ki pravi, da bi se med moralnimi prepričanji. Pravičnost kot enakim možnostim in položaju tistih, ki so osebne lastnine. Nozickov tip družbe izhaja iz najprej moral vzpostaviti anarhizem in šele poštenost temelji na skrbno pretehtanih najbolj zapostavljeni. Če želimo vse osebe Lockovega pojmovanja naravnega stanja, nato lahko pride do oblikovanja države sodbah, zato bi bila v pogojih negotovosti edina obravnavati enako in jim omogočiti izvorno razlika pa je predvsem v tem, da je to stanje v (Rothbard 1977, 56). možna odločitev le racionalna (ibid.). Navkljub enakost možnosti, se mora družba posvetiti sklepni fazi omejeno z mehanizmi minimalne močnemu poudarku na osebnih pravicah in tistim, ki so znotraj nje v slabšem položaju. države (Franc 2004, 6). Ljudje imajo že od Samolastništvo svoboščinah pa Rawls med svoja načela ne Tukaj gre torej predvsem za to, da morajo tisti, vsega začetka naravne pravice, zato Nozick Nozick predstavi načelo samolastništva kot vključi pravice do lastnine, kar je poglavitna ki imajo posebne naravne danosti, zares glede izhodiščnega položaja pri Rawlsu meni, interpretacijo obravnavanja ljudi kot smotrov kritika njegove teorije s strani libertarcev sodelovati s svojimi talenti, da izboljšajo da bi se v takem stanju državna oblast na sebi, kar temelji na Kantovi filozofiji, na oziroma Roberta Nozicka. Pravica do lastnine položaj tistih, ki takšnih talentov nimajo vzpostavila kar sama od sebe, s pomočjo katero se naslanjajo tudi Rawls in utilitaristi nad produkcijskimi sredstvi je po Rawlsu (Rawls 1971, 101). Načelo razlike je torej v tem nevidne roke. Pri naravnih pravicah po (Nozick 1974, 104). Po Nozicku libertarna sekundarne narave, saj je podrejena načelu primeru lahko poštena osnova za sodelovanje Nozicku je problematična predvsem njegova družba posameznikov ne obravnava kot orodje razlike. Zaradi takšne podreditve lastniških in sklepanje dogovorov. Načelo enakih negativnost, saj Nozick pravi, da ima vsak ali vire, temveč kot osebe z individualnimi pravic drugim prioritetam so Rawlsa libertarni možnosti pomeni, da ima vsak možnost človek pravico braniti le-te. To pa še ne pravicami. Utilitarizmu takšne teorije ne uspe misleci označili za filozofskega predstavnika izboljšati svoj položaj ne glede na to, kakšen je pomeni, da jih ima tudi pravico uveljavljati, saj izpeljati, saj dopušča, da so nekateri ljudje socializma (Škerlep 2004, 422). njegov vpliv ali mesto v družbi, načelo razlike nobena državna institucija ni samoumevno žrtvovani zaradi večje koristi drugih. V tej točki pa je tisto, ki ima vlogo varovalke. Naloga zadolžena za to. Edina lastnost, ki determinira se Rawls in Nozick strinjata, saj imajo Načelo enakopravne svobode družbe je , da naredi vse korake, ki so potrebni državo, je ta, da ima monopol nad represijo, ki posamezniki pravice, ki jih družba mora S prioriteto svobode Rawls cilja predvsem na za zavarovanje osnovne stopnje naravnih jo uporablja, ko so ogrožene pravice. Nozick na spoštovati (ibid.). Točka, kjer se teoretika prednost načela enakosti svobode pred drugim možnosti in preprečevanje možnosti tak način svobodo razlaga skozi prizmo razhajata, pa se dotika najpomembnejših načelom pravičnosti. Glede na dejstvo, da sta konfliktov. negativne pojavnosti. pravic posameznikov. Po Rawlsu je to pravica načeli v leksičnem redu, morajo biti v prvi vrsti V tem načelu se skriva socialna razsežnost Nozick v svoji knjigi predstavi štiri stopnje do določenega deleža družbenih sredstev, po izpolnjene zahteve svobode. Osnovne Rawlsove teorije, kar pomeni, da ga lahko nastanka države in tako na izviren način opiše, Nozicku pa so to pravice nad samim seboj državljanske svoboščine po Rawlsu so umestimo med zmerne liberalistične teoretike. kako bi do minimalne države sploh prišlo. oziroma pravice, ki tvorijo samolastništvo. politična svoboda, svoboda vesti in mišljenja Rawls za razliko od liberalcev smisla vsega ne Verjame, da bi v primeru Lockovskega ter svoboda posedovanja lastnine (Rawls 1971, vidi v povečanem prostoru osebne svobode, naravnega stanja družbe vseeno morala nastati 240). Na vprašanje, ali je katera od teh ampak osebno svobodo razlaga skozi prizmo minimalna država in da popolna anarhija ni svoboščin omejena, Rawls ne ponudi odgovora, pravičnosti. mogoča (Nozick 1974, 194). Nozick pravi, da je ampak zapiše, da je svoboda lahko omejena le »minimalna država najobsežnejša država, ki je s svobodo kot tako (ibid.). Vse svoboščine Robert Nozick in teorija upravičenosti lahko upravičena. Kakršnakoli obsežnejša morajo biti torej po Rawlsu enakopravne, če pa Robert Nozick, politični teoretik libertarne država avtomatsko krši pravice ljudi« niso, potem mora biti svoboda tistih, ki imajo usmeritve, je eden najostrejših in (ibid.prav tam). Za vzpostavitev države ni manj svobode, bolj zavarovana. Načelo, ki najrelevantnejših Rawlsovov kritikov, saj je potrebna nobena druga institucija kot tista, ki utemeljuje svobodo, se dotika racionalnega svoj političnofilozofski opus skoraj v celoti skrbi za preprečitev nasilja; sploh pa ne elementa, ki ga je v politično filozofijo vpeljal zasnoval na kritiki dela le-tega (Franc 2004, 3). socialna, ki bi se ukvarjala z različnimi Kant (Rawls 1971, 251). Gre za avtonomijo, Njegovo najpomembnejše besedilo je Anarhija, oblikami pomoči. Nozick se tako zavzema za bistvo te pa je, da subjekt sam sebi predpiše država in utopija, ki je pravzaprav odgovor minimalno obdavčitev posameznikov – takšna razumna moralna pravila. Oseba avtonomno libertarcev na Teorijo pravičnosti. Osrednja obdavčitev je upravičena, saj je denar deluje takrat, ko so njena načela delovanja točka Nozickove teorije, ki je predstavljena v namenjen vzdrževanju institucij, ki so izbrana v skladu z naravo avtonomije. prvem stavku njegove knjige, se glasi: potrebne za zaščito (policija in pravosodni Posameznik je po Rawlsu cilj in ne sredstvo, »Posamezniki imajo pravice in so reči, ki jih sistem). Sam ne predvideva javnega šolstva, njegove individualne pravice pa so postavljene posamezniku ne sme storiti nobena oseba ali javnega zdravstvenega sistema, javnega v samo središče teorije pravičnosti (Adlešić skupina« (Nozick 1974, 9). Pri razumevanju prevoza, javnih cest in parkov; vse našteto 1998, 444). Nozickove teorije se je treba zavedati, da so spada v kategorijo prisilnih obdavčitev (ibid.). svoboda in naravne pravice ljudi percipirane Država se ne sme vmešavati v prosti trg. 55 56 Logika povezave po Nozicku je naslednja: Nozick zavrača teorije končnega rezultata svobode (ibid.). Levi libertarizem se (med katere uvršča tudi Rawlsovo teorijo), ki osredotoča na individualne svoboščine in Ilustracija 1: Prirejeno po Nozick (1974, 81). pravijo, da je določen način distribucije pravi, da je dejanje pravično takrat, ko niso pravičen in ga je zaradi tega treba vzpostaviti. kršene nikogaršnje liberalne pravice, slednje Nekatere izmed teorij končnega rezultata se pa izhajajo iz uveljavljanja izvornega polnega Če se imam v Lastnina ukvarjajo denimo samo z vprašanjem, koliko samolastništva ter iz moralne moči pridobitve lasti, Zaradi dobrin je dobrin naj dobijo določene skupine lastninskih pravic nad nezasedenimi zunanjimi posedujem Če se imam v lasti, Zaradi posedovanja posedovanja Lastnina dobrin je Prer Prer azdeli azdelitvtvena ena posledica posameznikov, pri tem pa so imune na način, rečmi (Vallentyne 2007a). Levi libertarizem svoje talent posedujem sv e. oje talentov je vse, kar posledica naravnih obd obda avč včit it e ev k v k ot ot kršitev. talentov je vse, po katerem se je določeno (lastniško) stanje glede vrednosti samolastništva desnemu naravnih talente. se izcimi iz njih, moja talentov. kršitev. vzpostavilo. Nozick pravi, da proizvodnje in prikimava, a z drugačnim poudarkom. Levi kar se izcimi iz last. talentov. distribucije ni mogoče ločiti, saj gre za dva, v libertarci verjamejo, da bi moralo biti načelo njih, moja last. temeljih povezana fenomena. Teza, da se nekaj samolastništva kombinirano z načelom enake proizvaja in da se pri tem poraja vprašanje, delitve prvotno neprilaščenega zunanjega kako dotičen proizvod razdeliti, naj bi bila imetja. Če smo še bolj natančni, lahko zapišemo, Rawls je usodno napako storil pri razvoju Teorija upravičenosti napačna (Nozick 1974, 243). Po Nozicku imajo da se desni in levi libertarizem ločita v teorije, ki se je dotikala talentiranih, saj je dejal, Nozickova teorija upravičenosti je sestavljena posamezniki že ob samem nastanku pojmovanju moči agentov glede prvotno da imajo talentirani korist od svojih naravnih iz treh glavnih načel (Kymlicka 2005, 160): proizvodov upravičeno lastniško razmerje. nezasedenih naravnih virov. Doktrina desnega danosti le takrat, ko to koristi družbeno 1. Načelo menjave: vse, kar je pravično Redistribucija je lahko zgolj prostovoljna, saj v liberalizma zapoveduje, da si naravne vire zapostavljenim (Kodelja 2004, 398). Nozick v pridobljeno, lahko svobodno menjamo. nasprotnem primeru grobo krši svobodo lahko prilasti tisti, ki z njimi pomeša svoje delo Rawlsovem načelu razlike vidi nedopusten 2. Načelo pravične prvotne pridobitve: individuuma, ki je upravičen do teh izdelkov že ali pa jih enostavno označi za svoje. Levi napad na lastninske pravice nadarjenih do primarna distribucija, pri kateri Nozick na samem začetku. Nozickovo načelo libertarizem pa po drugi strani trdi, da naravni koncepta samolastništva. Nozick Rawlsu upošteva Lockovo teorijo primarne distribucije se glasi: »Od vsakogar, kolikor se viri pripadajo vsem, in tisti, ki si jih prilastijo, prikimava pri dejstvu, da osebe niso zaslužne distribucije, pri čemer je nekoliko odloči dati, in vsakomur, kolikor mu je drugi morajo ponuditi ustrezno nadomestilo tistim, za svoje talente, vendar to še ne pomeni, da zato prilagodil pogoj 'dovolj in enako dobrega'10. namenil.« Za distribucijo so eksistenčnega ki tega niso mogli storiti. Gre torej za koncept niso upravičene lastnice teh naravnih danosti 3. Načelo poprave krivic: nihče ni upravičen pomena redistributivni mehanizmi, ki pa jih kompenzacije, ki pa že sovpada s splošnim (ibid.). Nozick verjame, da Rawlsova načela do pridobitve, ki jo je pridobil v nasprotju z Nozick vidi kot orodje za doseganje nesvobode, okvirjem egalitaristične redistribucije uvajajo določeno stopnjo lastništva nad načelom pravične in prvotne pridobitve ter saj je utopično verjeti, da bi se mehanizmi (Vallentyne 2007a, 19–20). osebami in njihovimi dejanji ter delom. Ta načelom pravične menjave. Vsaka vzpostavili ob svobodnih interakcijah načela vsebujejo premik od klasične ideje neupravičena pridobitev je podvržena posameznikov. Najpogostejši mehanizem »Noben človeški subjekt ni ustvaril naravnih liberalcev o samolastništvu h konceptu delnih sankcijam. redistribucije je obdavčitev prihodkov, to pa virov in zato ni nobenega razloga, da bi lastninskih pravic nad drugimi (Nozick 1974, Nozick enači s prisilnim delom (ibid.). Logika je srečnež, ki bi si prvi prilastil pravice nad 172). To Rawlsovo liberalno egalitarno stališče Nozickova teorija pravičnosti kot upravičenosti sledeča: če posamezniku z obdavčitvijo naravnimi viri, lahko izkoriščal vse koristi, ki ne obravnava ljudi kot enakih, kot smotrov na je zgodovinska zaradi dejstva, da presoja o odvzamemo določen del prihodkov, mu jih viri zagotavljajo. Tudi ni nobenega sebi. Rawlsov odgovor na Nozickovo kritiko je pravičnosti porazdelitve na podlagi tega, kako posredno odvzamemo tudi določeno število razloga za misel, da so posamezniki moralno bil, da Nozickova teorija ni dovzetna za je do nje prišlo. V tej točki pride do kritike delovnih ur, zato je obdavčitev prihodkov upravičeni do uničevanja ali monopoliziranja obdarjenosti. Rawlsa, saj naj bi njegova teorija temeljila na enaka prisili, saj določeno delo opravi zaradi naravnih virov, kot se jim zahoče« načelih končnega stanja.11 Pri teh načelih je drugega namena, kot ga je izbral sam. (Vallentyne 2007a, 18–9). 2 Meni, da ni pravično, da hendikepirani stradajo, pravičnost porazdelitve odvisna od tega, kako ker v svobodni menjavi drugim ne morejo so dobrine porazdeljene v določenem Pravičnost in svoboda v levem libertarizmu Naravni viri, kot so na primer zemlja, voda, ponuditi ničesar. Rawls se v skladu s teorijo časovnem odseku. Pomanjkljivost takšnega Peter Vallentyne v svojih razpravah o morje, rudnine in zrak, torej niso rezultat liberalnega egalitarizma tako zavzema za dognanja je jasna, saj se ne vpraša, ali si je kdo libertarizmu obravnava pravičnost kot tisto, človeškega dela, zato njihova vrednost (v obdavčitev svobodne menjave in za pomoč svoj delež tudi zaslužil. kar »moralno dolgujemo drug drugemu«, egalitaristični maniri) pripada vsem nam tistim, ki so v socialno podjarmljenem položaju. oziroma pravi, da o pravičnosti govorimo (Vallentyne 2007b, 21). Na tem postulatu takrat, ko oseba v odnosu ne krši nikogaršnjih temelji velik del levega libertarizma. Kymlicka 10 Vsaka pridobitev je po Noziku (1974, 174–82) upravičena ki pravičnost opredeljujejo s končnimi stanji, kakršna so pravic (Vallentyne 2007a, 1–2). Pravičnost je (2005, 185) je ključno razliko med levim in takrat, ko je pridobljena v okviru pravične primarne distribucije. zadovoljevanje potreb, povečanje koristi ali nagraditev zaslug. Po 11 Nozick svoji teoriji pravi zgodovinsko pojmovanje pravičnosti, mnenju Nozicka Rawlsovo poimenovanje pravičnosti spodbija torej tesno povezana s svobodo, še več, desnim libertarizmom prepoznal predvsem v ker za določitev pravičnosti ni drugega merila kot je merilo liberalne pravice posameznikov. pravičnost se ukvarja z razdeljevanjem zgodovine (ibid.). Nozick zavrača liberalne in socialistične teorije, 57 58 Logika povezave po Nozicku je naslednja: Nozick zavrača teorije končnega rezultata svobode (ibid.). Levi libertarizem se (med katere uvršča tudi Rawlsovo teorijo), ki osredotoča na individualne svoboščine in Ilustracija 1: Prirejeno po Nozick (1974, 81). pravijo, da je določen način distribucije pravi, da je dejanje pravično takrat, ko niso pravičen in ga je zaradi tega treba vzpostaviti. kršene nikogaršnje liberalne pravice, slednje Nekatere izmed teorij končnega rezultata se pa izhajajo iz uveljavljanja izvornega polnega Če se imam v Lastnina ukvarjajo denimo samo z vprašanjem, koliko samolastništva ter iz moralne moči pridobitve lasti, Zaradi dobrin je dobrin naj dobijo določene skupine lastninskih pravic nad nezasedenimi zunanjimi posedujem posedovanja Prerazdelitvena posledica posameznikov, pri tem pa so imune na način, rečmi (Vallentyne 2007a). Levi libertarizem svoje talente. obdavčitev kot talentov je vse, po katerem se je določeno (lastniško) stanje glede vrednosti samolastništva desnemu naravnih kršitev. vzpostavilo. Nozick pravi, da proizvodnje in prikimava, a z drugačnim poudarkom. Levi kar se izcimi iz talentov. distribucije ni mogoče ločiti, saj gre za dva, v libertarci verjamejo, da bi moralo biti načelo njih, moja last. temeljih povezana fenomena. Teza, da se nekaj samolastništva kombinirano z načelom enake proizvaja in da se pri tem poraja vprašanje, delitve prvotno neprilaščenega zunanjega kako dotičen proizvod razdeliti, naj bi bila imetja. Če smo še bolj natančni, lahko zapišemo, Rawls je usodno napako storil pri razvoju Teorija upravičenosti napačna (Nozick 1974, 243). Po Nozicku imajo da se desni in levi libertarizem ločita v teorije, ki se je dotikala talentiranih, saj je dejal, Nozickova teorija upravičenosti je sestavljena posamezniki že ob samem nastanku pojmovanju moči agentov glede prvotno da imajo talentirani korist od svojih naravnih iz treh glavnih načel (Kymlicka 2005, 160): proizvodov upravičeno lastniško razmerje. nezasedenih naravnih virov. Doktrina desnega danosti le takrat, ko to koristi družbeno 1. Načelo menjave: vse, kar je pravično Redistribucija je lahko zgolj prostovoljna, saj v liberalizma zapoveduje, da si naravne vire zapostavljenim (Kodelja 2004, 398). Nozick v pridobljeno, lahko svobodno menjamo. nasprotnem primeru grobo krši svobodo lahko prilasti tisti, ki z njimi pomeša svoje delo Rawlsovem načelu razlike vidi nedopusten 2. Načelo pravične prvotne pridobitve: individuuma, ki je upravičen do teh izdelkov že ali pa jih enostavno označi za svoje. Levi napad na lastninske pravice nadarjenih do primarna distribucija, pri kateri Nozick na samem začetku. Nozickovo načelo libertarizem pa po drugi strani trdi, da naravni koncepta samolastništva. Nozick Rawlsu upošteva Lockovo teorijo primarne distribucije se glasi: »Od vsakogar, kolikor se viri pripadajo vsem, in tisti, ki si jih prilastijo, prikimava pri dejstvu, da osebe niso zaslužne distribucije, pri čemer je nekoliko odloči dati, in vsakomur, kolikor mu je drugi morajo ponuditi ustrezno nadomestilo tistim, za svoje talente, vendar to še ne pomeni, da zato prilagodil pogoj 'dovolj in enako dobrega'10. namenil.« Za distribucijo so eksistenčnega ki tega niso mogli storiti. Gre torej za koncept niso upravičene lastnice teh naravnih danosti 3. Načelo poprave krivic: nihče ni upravičen pomena redistributivni mehanizmi, ki pa jih kompenzacije, ki pa že sovpada s splošnim (ibid.). Nozick verjame, da Rawlsova načela do pridobitve, ki jo je pridobil v nasprotju z Nozick vidi kot orodje za doseganje nesvobode, okvirjem egalitaristične redistribucije uvajajo določeno stopnjo lastništva nad načelom pravične in prvotne pridobitve ter saj je utopično verjeti, da bi se mehanizmi (Vallentyne 2007a, 19–20). osebami in njihovimi dejanji ter delom. Ta načelom pravične menjave. Vsaka vzpostavili ob svobodnih interakcijah načela vsebujejo premik od klasične ideje neupravičena pridobitev je podvržena posameznikov. Najpogostejši mehanizem »Noben človeški subjekt ni ustvaril naravnih liberalcev o samolastništvu h konceptu delnih sankcijam. redistribucije je obdavčitev prihodkov, to pa virov in zato ni nobenega razloga, da bi lastninskih pravic nad drugimi (Nozick 1974, Nozick enači s prisilnim delom (ibid.). Logika je srečnež, ki bi si prvi prilastil pravice nad 172). To Rawlsovo liberalno egalitarno stališče Nozickova teorija pravičnosti kot upravičenosti sledeča: če posamezniku z obdavčitvijo naravnimi viri, lahko izkoriščal vse koristi, ki ne obravnava ljudi kot enakih, kot smotrov na je zgodovinska zaradi dejstva, da presoja o odvzamemo določen del prihodkov, mu jih viri zagotavljajo. Tudi ni nobenega sebi. Rawlsov odgovor na Nozickovo kritiko je pravičnosti porazdelitve na podlagi tega, kako posredno odvzamemo tudi določeno število razloga za misel, da so posamezniki moralno bil, da Nozickova teorija ni dovzetna za je do nje prišlo. V tej točki pride do kritike delovnih ur, zato je obdavčitev prihodkov upravičeni do uničevanja ali monopoliziranja obdarjenosti. Rawlsa, saj naj bi njegova teorija temeljila na enaka prisili, saj določeno delo opravi zaradi naravnih virov, kot se jim zahoče« načelih končnega stanja.11 Pri teh načelih je drugega namena, kot ga je izbral sam. (Vallentyne 2007a, 18–9). 2 Meni, da ni pravično, da hendikepirani stradajo, pravičnost porazdelitve odvisna od tega, kako ker v svobodni menjavi drugim ne morejo so dobrine porazdeljene v določenem Pravičnost in svoboda v levem libertarizmu Naravni viri, kot so na primer zemlja, voda, ponuditi ničesar. Rawls se v skladu s teorijo časovnem odseku. Pomanjkljivost takšnega Peter Vallentyne v svojih razpravah o morje, rudnine in zrak, torej niso rezultat liberalnega egalitarizma tako zavzema za dognanja je jasna, saj se ne vpraša, ali si je kdo libertarizmu obravnava pravičnost kot tisto, človeškega dela, zato njihova vrednost (v obdavčitev svobodne menjave in za pomoč svoj delež tudi zaslužil. kar »moralno dolgujemo drug drugemu«, egalitaristični maniri) pripada vsem nam tistim, ki so v socialno podjarmljenem položaju. oziroma pravi, da o pravičnosti govorimo (Vallentyne 2007b, 21). Na tem postulatu takrat, ko oseba v odnosu ne krši nikogaršnjih temelji velik del levega libertarizma. Kymlicka 10 Vsaka pridobitev je po Noziku (1974, 174–82) upravičena ki pravičnost opredeljujejo s končnimi stanji, kakršna so pravic (Vallentyne 2007a, 1–2). Pravičnost je (2005, 185) je ključno razliko med levim in takrat, ko je pridobljena v okviru pravične primarne distribucije. zadovoljevanje potreb, povečanje koristi ali nagraditev zaslug. Po 11 Nozick svoji teoriji pravi zgodovinsko pojmovanje pravičnosti, mnenju Nozicka Rawlsovo poimenovanje pravičnosti spodbija torej tesno povezana s svobodo, še več, desnim libertarizmom prepoznal predvsem v ker za določitev pravičnosti ni drugega merila kot je merilo liberalne pravice posameznikov. pravičnost se ukvarja z razdeljevanjem zgodovine (ibid.). Nozick zavrača liberalne in socialistične teorije, 57 58 točki upravičenosti do vseh prihodkov, ki različnega naslavljanja egalitarnega pravica je t. i. proceduralna pravičnost, kar Literatura izvirajo iz tržne menjave. samolastništva naravnih virov« (Vallentyne pomeni, da je pravično tisto, o čemer bi se lahko Adlešič, Gregor. 1998. Rawlsova teorija 2003, 110). Njihov sklepni argument pravi, da vsi sporazumeli. Kriterij pravičnosti postane pravičnosti. Socialno delo 11(6): 441–7. Liberalni egalitarizem in levi libertarizem je levi libertarizem pravzaprav oboje, tako splošno soglasje, ki ga lahko dosežemo glede Baiao, Antonio. 2014. Are Chamberlain and kot oblika le-tega oblika libertarizma kot tudi oblika liberalnega najbolj splošnih načel našega sobivanja in Gretzky entitled to their earnings? Accessing Če se libertarizem osredotoča predvsem na egalitarizma. pravil. Takšno utemeljevanje koncepta the debate between self-ownership and svobodo kot etično načelo pravičnosti, pa Levi libertarizem in egalitarni liberalizem se pravičnosti je naletelo na hude kritike, med taxation. Revista de Filosofia & Ciencia 11(1): liberalna enakost predstavlja teorijo glede samolastništva strinjata pri vprašanju drugim tudi s strani Nozicka, ki je Rawlsu očital 31–58. egalitarizma, ki ga najbolje osmišlja Rawls s varnosti. Če smo natančnejši, lahko zapišemo, osredotočenost na makrostrukturo, medtem Boaz, David. 1997. Libertarianism: A Primer. svojo teorijo pravičnosti. Rawlsovski liberalni da se strinjata pri vprašanju obsega pravic, ki ko o odnosih v družbenem mikrookolju ne pove New York, London, Toronto, Sydney in Sinapur: egalitarizem si z Nozickom deli mnenje, da so se nanašajo na varovanje kršenja le-teh. Glede ničesar. Nozickova argumentacija proti The Free Press. ljudje moralno enaki, zato je treba omejiti naravnih virov se strinjata, da gre za občo last, egalitarizmu ima temelj v upravičenosti ljudi Fleischacker, Samuel. 2004. A Short History načine, na katere bi se posameznike zlorabljalo v osrčju pa gre za načelo pravičnosti, ob tem, da do njihovih naravnih talentov in dobrin, ki si jih of Distributive Justice. Harvard: Harvard v korist drugih ali v splošno družbeno korist. levi libertarizem bolj poudarja izenačenje sami prilastijo. Nozick meni, da gre pri University Press. Rawls in Nozick se razhajata pri pravici ljudi upravičenosti do naravnih virov, medtem ko Rawlsovem načelu razlike za državno Fried, Barbara. 2004. Left-Libertarianism: A kot smotrov na sebi, saj je Rawlsu bolj kot liberalni egalitarizem poudarja izenačenje redistribucijo družbenega bogastva tistim, ki so Review Essay. Philosophy & Public Affairs samolastništvo pomembna pravica do deleža kvalitete življenja. Glede normativne v družbi šibkejši, zato hitro pride do tretje 32(1): 66–92. družbenih sredstev (Kymlicka 2005, 166–7). dorečenosti lahko zapišemo, da se levi smeri, ki sliši na ime egalitarni liberalizem in Franc, Milan. 2004. Nozickova teorija Liberalni egalitarizem kot etično načelo libertarizem osredotoča na naravne pravice nastopa kot podpora socialni državi. V dobi pravičnosti: pravičnost kot upravičenost. pravičnosti pojmuje enakost in zagovarja idejo, subjektov do posedovanja samih sebe in globalizma je koncept samolastništva skorajda Analiza 8(4): 3–20. da bi se morala država poleg varovanja in pravice do lastnine, liberalni egalitarizem pa izginil, saj so ljudje zaradi vse pogostejših Ibbot, Ralph. 2014. Ujamaa – the hidden zagotavljanja svobode posamezniku boriti za poudarja pošteno distribucijo sredstev med interakcij in soodvisnosti držav umeščeni v story of Tanzania's socialist villages. Dar es vzpostavljanje enakih možnosti in sredstev ljudi (Vallentyne 2003). Navkljub dejstvu, da se sistem tržnega gospodarstva, kjer so za Salaam: Soma Book. (Kymlicka 2005, 154–5). Liberalne egalitariste liberalni egalitarizem in levi libertarizem v življenje potrebne dobrine, ki si jih brez dela Jamnik, Anton. 1998. Liberalizem in druži »skupna slutnja o odstranitvi neizbranih določenih točkah razlikujeta, si še vedno delita človek ne more prilastiti. Veliki teži Rawlsove vprašanje etike. Ljubljana: Nova revija. neenakosti in ustvarjanju prostora podobna izhodišča. To, kar levi libertarizem teorije pravičnosti kot nepristranskosti Kodelja, Zdenko. 2004. Izobraževanje in neenakostim, ki izvirajo iz izbir, za katere so 'naredi' za obliko liberalnega egalitarizma, se navkljub pa danes ne moremo govoriti o Rawlsova načela pravičnosti. Časopis za kritiko ljudje sami odgovorni«” (ibid.). Tukaj se kaže v dveh točkah. Prva točka pravi, da so družbenih strukturah, ki se žrtvujejo za skupno znanosti, domišljijo in novo antropologijo liberalni egalitarizem razlikuje od naravni viri v obči lasti po načelu enakosti, dobro, kljub normam in pravilom v družbi, ki 32(217/218): 393–401. tradicionalnega libertarizma, saj slednji stavi druga pa verjame v polno samolastništvo pa so predvsem zaradi kapitalističnega modela Kymlicka, Will. 2005. Sodobna politična na izbire in pravi, da so življenja ljudi skupek določitve obsega pravic in svoboščin, ki jih še vedno posledica moralnih prepričanj in filozofija, Uvod. Ljubljana: Krtina. dobrih in slabih izbir. Liberalni egalitarizem se imajo subjekti nad sabo (ibid.). splošno sprejetih konsenzov. Tretja pot, ki jo Miller, David. 1999. Principles of Social sicer tako kot libertarizem strinja s imenujemo liberalni egalitarizem, stremi k Justice. Harvard: Harvard University Press. spoštovanjem posameznih odločitev, a Sklep proceduralni pravičnosti, a je mogoča samo Nozick, Robert. 1974. Property, Justice and poudarja, da se vseh neenakosti ne da pripisati Idejo pravičnosti prvič srečamo v stari Grčiji, a tam, kjer se udejstvujejo individuumi, ki čutijo the Minimal State. Stanford: Stanford zgolj izbiram. kot posebno svetinjo, ki sčasoma postane pripadnost do širšega družbenega sistema. University. Vallentyne, Steiner in Otsuka so prikazali, božanska norma sveta in družbe. Aristotel je bil Družbeni sistem ni neka nesprejemljiva Rawls, John. 1971. A Theory of Justice. kako lahko levi libertarizem predstavlja obliko tisti, ki je prvič opredelil povračilno pravičnost, ureditev onkraj človekovega nadzora, temveč Cambridge, Massachusetts in London: The liberalnega egalitarizma. Barbara Fried (2004, s katero je skušal doseči, da se ljudem omogoči je vzorec človeškega delovanja. Belknap Press of Harvard University Press. 210) je zapisala, da je levi libertarizem čim bolj enakovredne izhodiščne možnosti. To Rothbard, Murray Newton. 1977. Robert umeščen v prostor med dvema glavnima idejo je nadgradil John Rawls, ki je v svojem Nozick and the immaculate conception of the vejama sodobne politične filozofije – nekje med delu Teorija pravičnosti utemeljil pravičnost state. Journey of libertarian studies 1(1): 45–57. tradicionalnim libertarizmom na desni in kot poštenost, zaradi česar pride do ideje, da je Strahovnik, Vojko. 2004. Rawls o dveh egalitarizmom na levi. Zgoraj navedeni avtorji pravičnost eksistencialno pripeta družbenim pojmovanjih moralnih načel. Časopis za kritiko so dokazovali, da »različne oblike levega- institucijam, zaradi katerih država doseže znanosti 32(217/218): 436–47. libertarizma vključujejo različne premisleke objektivnost pri redistribuciji sredstev in glede 'skoraj-polnega' samolastništva in omogočanju enakovrednih izhodišč. Takšna 59 60 točki upravičenosti do vseh prihodkov, ki različnega naslavljanja egalitarnega pravica je t. i. proceduralna pravičnost, kar Literatura izvirajo iz tržne menjave. samolastništva naravnih virov« (Vallentyne pomeni, da je pravično tisto, o čemer bi se lahko Adlešič, Gregor. 1998. Rawlsova teorija 2003, 110). Njihov sklepni argument pravi, da vsi sporazumeli. Kriterij pravičnosti postane pravičnosti. Socialno delo 11(6): 441–7. Liberalni egalitarizem in levi libertarizem je levi libertarizem pravzaprav oboje, tako splošno soglasje, ki ga lahko dosežemo glede Baiao, Antonio. 2014. Are Chamberlain and kot oblika le-tega oblika libertarizma kot tudi oblika liberalnega najbolj splošnih načel našega sobivanja in Gretzky entitled to their earnings? Accessing Če se libertarizem osredotoča predvsem na egalitarizma. pravil. Takšno utemeljevanje koncepta the debate between self-ownership and svobodo kot etično načelo pravičnosti, pa Levi libertarizem in egalitarni liberalizem se pravičnosti je naletelo na hude kritike, med taxation. Revista de Filosofia & Ciencia 11(1): liberalna enakost predstavlja teorijo glede samolastništva strinjata pri vprašanju drugim tudi s strani Nozicka, ki je Rawlsu očital 31–58. egalitarizma, ki ga najbolje osmišlja Rawls s varnosti. Če smo natančnejši, lahko zapišemo, osredotočenost na makrostrukturo, medtem Boaz, David. 1997. Libertarianism: A Primer. svojo teorijo pravičnosti. Rawlsovski liberalni da se strinjata pri vprašanju obsega pravic, ki ko o odnosih v družbenem mikrookolju ne pove New York, London, Toronto, Sydney in Sinapur: egalitarizem si z Nozickom deli mnenje, da so se nanašajo na varovanje kršenja le-teh. Glede ničesar. Nozickova argumentacija proti The Free Press. ljudje moralno enaki, zato je treba omejiti naravnih virov se strinjata, da gre za občo last, egalitarizmu ima temelj v upravičenosti ljudi Fleischacker, Samuel. 2004. A Short History načine, na katere bi se posameznike zlorabljalo v osrčju pa gre za načelo pravičnosti, ob tem, da do njihovih naravnih talentov in dobrin, ki si jih of Distributive Justice. Harvard: Harvard v korist drugih ali v splošno družbeno korist. levi libertarizem bolj poudarja izenačenje sami prilastijo. Nozick meni, da gre pri University Press. Rawls in Nozick se razhajata pri pravici ljudi upravičenosti do naravnih virov, medtem ko Rawlsovem načelu razlike za državno Fried, Barbara. 2004. Left-Libertarianism: A kot smotrov na sebi, saj je Rawlsu bolj kot liberalni egalitarizem poudarja izenačenje redistribucijo družbenega bogastva tistim, ki so Review Essay. Philosophy & Public Affairs samolastništvo pomembna pravica do deleža kvalitete življenja. Glede normativne v družbi šibkejši, zato hitro pride do tretje 32(1): 66–92. družbenih sredstev (Kymlicka 2005, 166–7). dorečenosti lahko zapišemo, da se levi smeri, ki sliši na ime egalitarni liberalizem in Franc, Milan. 2004. Nozickova teorija Liberalni egalitarizem kot etično načelo libertarizem osredotoča na naravne pravice nastopa kot podpora socialni državi. V dobi pravičnosti: pravičnost kot upravičenost. pravičnosti pojmuje enakost in zagovarja idejo, subjektov do posedovanja samih sebe in globalizma je koncept samolastništva skorajda Analiza 8(4): 3–20. da bi se morala država poleg varovanja in pravice do lastnine, liberalni egalitarizem pa izginil, saj so ljudje zaradi vse pogostejših Ibbot, Ralph. 2014. Ujamaa – the hidden zagotavljanja svobode posamezniku boriti za poudarja pošteno distribucijo sredstev med interakcij in soodvisnosti držav umeščeni v story of Tanzania's socialist villages. Dar es vzpostavljanje enakih možnosti in sredstev ljudi (Vallentyne 2003). Navkljub dejstvu, da se sistem tržnega gospodarstva, kjer so za Salaam: Soma Book. (Kymlicka 2005, 154–5). Liberalne egalitariste liberalni egalitarizem in levi libertarizem v življenje potrebne dobrine, ki si jih brez dela Jamnik, Anton. 1998. Liberalizem in druži »skupna slutnja o odstranitvi neizbranih določenih točkah razlikujeta, si še vedno delita človek ne more prilastiti. Veliki teži Rawlsove vprašanje etike. Ljubljana: Nova revija. neenakosti in ustvarjanju prostora podobna izhodišča. To, kar levi libertarizem teorije pravičnosti kot nepristranskosti Kodelja, Zdenko. 2004. Izobraževanje in neenakostim, ki izvirajo iz izbir, za katere so 'naredi' za obliko liberalnega egalitarizma, se navkljub pa danes ne moremo govoriti o Rawlsova načela pravičnosti. Časopis za kritiko ljudje sami odgovorni«” (ibid.). Tukaj se kaže v dveh točkah. Prva točka pravi, da so družbenih strukturah, ki se žrtvujejo za skupno znanosti, domišljijo in novo antropologijo liberalni egalitarizem razlikuje od naravni viri v obči lasti po načelu enakosti, dobro, kljub normam in pravilom v družbi, ki 32(217/218): 393–401. tradicionalnega libertarizma, saj slednji stavi druga pa verjame v polno samolastništvo pa so predvsem zaradi kapitalističnega modela Kymlicka, Will. 2005. Sodobna politična na izbire in pravi, da so življenja ljudi skupek določitve obsega pravic in svoboščin, ki jih še vedno posledica moralnih prepričanj in filozofija, Uvod. Ljubljana: Krtina. dobrih in slabih izbir. Liberalni egalitarizem se imajo subjekti nad sabo (ibid.). splošno sprejetih konsenzov. Tretja pot, ki jo Miller, David. 1999. Principles of Social sicer tako kot libertarizem strinja s imenujemo liberalni egalitarizem, stremi k Justice. Harvard: Harvard University Press. spoštovanjem posameznih odločitev, a Sklep proceduralni pravičnosti, a je mogoča samo Nozick, Robert. 1974. Property, Justice and poudarja, da se vseh neenakosti ne da pripisati Idejo pravičnosti prvič srečamo v stari Grčiji, a tam, kjer se udejstvujejo individuumi, ki čutijo the Minimal State. Stanford: Stanford zgolj izbiram. kot posebno svetinjo, ki sčasoma postane pripadnost do širšega družbenega sistema. University. Vallentyne, Steiner in Otsuka so prikazali, božanska norma sveta in družbe. Aristotel je bil Družbeni sistem ni neka nesprejemljiva Rawls, John. 1971. A Theory of Justice. kako lahko levi libertarizem predstavlja obliko tisti, ki je prvič opredelil povračilno pravičnost, ureditev onkraj človekovega nadzora, temveč Cambridge, Massachusetts in London: The liberalnega egalitarizma. Barbara Fried (2004, s katero je skušal doseči, da se ljudem omogoči je vzorec človeškega delovanja. Belknap Press of Harvard University Press. 210) je zapisala, da je levi libertarizem čim bolj enakovredne izhodiščne možnosti. To Rothbard, Murray Newton. 1977. Robert umeščen v prostor med dvema glavnima idejo je nadgradil John Rawls, ki je v svojem Nozick and the immaculate conception of the vejama sodobne politične filozofije – nekje med delu Teorija pravičnosti utemeljil pravičnost state. Journey of libertarian studies 1(1): 45–57. tradicionalnim libertarizmom na desni in kot poštenost, zaradi česar pride do ideje, da je Strahovnik, Vojko. 2004. Rawls o dveh egalitarizmom na levi. Zgoraj navedeni avtorji pravičnost eksistencialno pripeta družbenim pojmovanjih moralnih načel. Časopis za kritiko so dokazovali, da »različne oblike levega- institucijam, zaradi katerih država doseže znanosti 32(217/218): 436–47. libertarizma vključujejo različne premisleke objektivnost pri redistribuciji sredstev in glede 'skoraj-polnega' samolastništva in omogočanju enakovrednih izhodišč. Takšna 59 60 Škerlep, Andrej. 2004. Pravičnost in javni Prikaz lokalne samouprave ( self- 1. Lokalna skupnost in pomen lokalne um pri Rawlsu in Haberamasu. Časopis za governance) na Slovenskem demokracije kritiko znanosti 32 (217/218): 420–35. Že de Tocqueville je poudarjal pomen lokalne Ule, Aljaž. 2004. Ali je refleksivno ravnotežje uprave, ki omogoča decentralizacijo in mogoče družbeno posplošiti? Časopis za kritiko Barbara Meglen izvajanje nekaterih državnih dejavnosti na znanosti 32 (217/218): 381–92. najnižji točki. Prav tako poudarja elemente Vallentyne, Peter. 2003. Self-Ownership and Republika Slovenija in ostale republike bivše direktne demokracije, ki se lahko izvajajo le na Equality. Brute Luck, Gifts, Universal Socialistične federativne republike Jugoslavije najnižji ravni v državi, torej na lokalni ravni. Dominance, and Leximin. V Real Libertarianism so na področju ureditve lokalne oblasti v svetu Za družbe, ki se definirajo kot demokratične, Assessed: Political Theory After Van Parijs, ur. poseben fenomen. Zaradi samoupravljavskega je pričakovano, da promovirajo tri glavne Andrew Reeve in Andrew Williams, 29–52. principa, ki se je uvedel v bivši državi vrednote, in sicer svobodo, enakost in skupnost Basingstoke: Palgrave Macmillan. Jugoslaviji, se za ureditev lokalne oblasti in (Holland 2007). Razlika je le v tem, kako Vallentyne, Peter. 2007a. Distributive vodenja uporablja izraz lokalna samouprava posamezniki pojmujejo skupnost, vendar je po Justice. V Companion to Contemporary Political (angl. local self-government). V preostanku avtorju ključnega pomena, da se ustvarjajo Philosophy, ur. Robert Goodin, Philip Pettit in sveta imajo države drugače oblikovano lokalno manjše skupnosti, kjer se lahko goji kultura Thomas Pogge, 1–26. Oxford: Blackwell sfero. V Veliki Britaniji poznajo t. i. shires ali demokratičnega. Publishers. okrožja, ki imajo povsem drugačno vlogo, kot jo Z vidika demokratične ureditve bi bilo Vallentyne, Peter. 2007b. Left- imajo naše občine. V slovenskem medijskem idealno, če bi prebivalci lokalnih samoupravnih Libertarianism and Liberty. V Debates in prostoru se večkrat pojavlja vprašanje, čemu je enot sprejemali vse odločitve neposredno z Political Philosophy, ur. Thomas Christiano in potrebnih 212 občin – enot lokalne uporabo instrumentov neposredne lokalne John Christman, 1–28. Oxford: Blackwell samouprave. Dejstvo je, da s takšnim številom demokracije. Kljub temu da je to težko Publishers. enot lokalne samouprave sodimo med države v izvedljivo, je to na lokalni vseeno lažje kot na svetu, ki imajo zelo majhne enote najnižje ravni nacionalni ali državni ravni. V občinah imajo oblasti, vendar ima to tako svoje prednosti kot občani štiri instrumente neposredne slabosti. V svojem prispevku bom poskušala demokracije: zbor občanov, referendum, orisati značilnosti/lastnosti slovenske lokalne ljudska iniciativa in pravica do peticije. samouprave in ugotovila, čemu so se pojavile Narava volitev na lokalni ravni je bistveno take značilnost enot lokalne ravni oblasti, s treh drugačna kot na nacionalni ravni. Tu veliko bolj vidikov: institucionalnega, kulturnega in šteje poznavanje kandidatov, tudi reelekcija zgodovinskega. županov je pogost pojav. Prav tako je Lokalna samouprava je ključni element v strankarski boj šibkejši. političnem sistemu evropskih liberalnih Pri lokalni skupnosti gre za družbeno demokracij (Stoker v Brezovšek 2014). Za skupnost na območju enega ali več med seboj efektivno in učinkovito vladanje v lokalni povezanih naselij, v bistvu gre za naravno skupnosti sta potrebni predvsem lokalna življenjsko skupnost, ki je nastala s poselitvijo zavest prebivalcev in možnost sodelovanja pri na nekem območju. Lokalne skupnosti se med oblikovanju javnih politik na lokalni ravni. seboj razlikujejo po številu prebivalcev, Prepoznavanje lokalne skupnosti s strani velikosti naselja in tudi pripadnosti tej lokalni države je nujno potrebno za njihov pravni skupnosti (Vlaj v Brezovšek 2014, 15). obstoj, s čimer pridobijo pravico do odločanja Glavna značilnost samouprave je pri določenih zadevah, v katere se država ne decentralizacija in prostovoljnost njenega umešava/interferira, vendar jim priskrbi vire oblikovanja. Lokalna skupnost, ki je nujno za njihovo upravljanje (Brezovšek 2014). potrebna za obstoj lokalne samouprave, je Lokalne skupnosti imajo torej le toliko moči, temeljna skupnost ali celica v naši skupnosti, kot je podpira oziroma subvencionira država kjer naj bi se izvajali najbolj demokratični (Virant v Brezovšek 2014). procesi odločanja glede javnih politik. Poleg tega so značilnosti lokalne samouprave 61 62 Barbara Meglen /Študentka politologije na FDV – smer analiza politik in javna uprava Škerlep, Andrej. 2004. Pravičnost in javni Prikaz lokalne samouprave ( self- 1. Lokalna skupnost in pomen lokalne um pri Rawlsu in Haberamasu. Časopis za governance) na Slovenskem demokracije kritiko znanosti 32 (217/218): 420–35. Že de Tocqueville je poudarjal pomen lokalne Ule, Aljaž. 2004. Ali je refleksivno ravnotežje uprave, ki omogoča decentralizacijo in mogoče družbeno posplošiti? Časopis za kritiko Barbara Meglen izvajanje nekaterih državnih dejavnosti na znanosti 32 (217/218): 381–92. najnižji točki. Prav tako poudarja elemente Vallentyne, Peter. 2003. Self-Ownership and Republika Slovenija in ostale republike bivše direktne demokracije, ki se lahko izvajajo le na Equality. Brute Luck, Gifts, Universal Socialistične federativne republike Jugoslavije najnižji ravni v državi, torej na lokalni ravni. Dominance, and Leximin. V Real Libertarianism so na področju ureditve lokalne oblasti v svetu Za družbe, ki se definirajo kot demokratične, Assessed: Political Theory After Van Parijs, ur. poseben fenomen. Zaradi samoupravljavskega je pričakovano, da promovirajo tri glavne Andrew Reeve in Andrew Williams, 29–52. principa, ki se je uvedel v bivši državi vrednote, in sicer svobodo, enakost in skupnost Basingstoke: Palgrave Macmillan. Jugoslaviji, se za ureditev lokalne oblasti in (Holland 2007). Razlika je le v tem, kako Vallentyne, Peter. 2007a. Distributive vodenja uporablja izraz lokalna samouprava posamezniki pojmujejo skupnost, vendar je po Justice. V Companion to Contemporary Political (angl. local self-government). V preostanku avtorju ključnega pomena, da se ustvarjajo Philosophy, ur. Robert Goodin, Philip Pettit in sveta imajo države drugače oblikovano lokalno manjše skupnosti, kjer se lahko goji kultura Thomas Pogge, 1–26. Oxford: Blackwell sfero. V Veliki Britaniji poznajo t. i. shires ali demokratičnega. Publishers. okrožja, ki imajo povsem drugačno vlogo, kot jo Z vidika demokratične ureditve bi bilo Vallentyne, Peter. 2007b. Left- imajo naše občine. V slovenskem medijskem idealno, če bi prebivalci lokalnih samoupravnih Libertarianism and Liberty. V Debates in prostoru se večkrat pojavlja vprašanje, čemu je enot sprejemali vse odločitve neposredno z Political Philosophy, ur. Thomas Christiano in potrebnih 212 občin – enot lokalne uporabo instrumentov neposredne lokalne John Christman, 1–28. Oxford: Blackwell samouprave. Dejstvo je, da s takšnim številom demokracije. Kljub temu da je to težko Publishers. enot lokalne samouprave sodimo med države v izvedljivo, je to na lokalni vseeno lažje kot na svetu, ki imajo zelo majhne enote najnižje ravni nacionalni ali državni ravni. V občinah imajo oblasti, vendar ima to tako svoje prednosti kot občani štiri instrumente neposredne slabosti. V svojem prispevku bom poskušala demokracije: zbor občanov, referendum, orisati značilnosti/lastnosti slovenske lokalne ljudska iniciativa in pravica do peticije. samouprave in ugotovila, čemu so se pojavile Narava volitev na lokalni ravni je bistveno take značilnost enot lokalne ravni oblasti, s treh drugačna kot na nacionalni ravni. Tu veliko bolj vidikov: institucionalnega, kulturnega in šteje poznavanje kandidatov, tudi reelekcija zgodovinskega. županov je pogost pojav. Prav tako je Lokalna samouprava je ključni element v strankarski boj šibkejši. političnem sistemu evropskih liberalnih Pri lokalni skupnosti gre za družbeno demokracij (Stoker v Brezovšek 2014). Za skupnost na območju enega ali več med seboj efektivno in učinkovito vladanje v lokalni povezanih naselij, v bistvu gre za naravno skupnosti sta potrebni predvsem lokalna življenjsko skupnost, ki je nastala s poselitvijo zavest prebivalcev in možnost sodelovanja pri na nekem območju. Lokalne skupnosti se med oblikovanju javnih politik na lokalni ravni. seboj razlikujejo po številu prebivalcev, Prepoznavanje lokalne skupnosti s strani velikosti naselja in tudi pripadnosti tej lokalni države je nujno potrebno za njihov pravni skupnosti (Vlaj v Brezovšek 2014, 15). obstoj, s čimer pridobijo pravico do odločanja Glavna značilnost samouprave je pri določenih zadevah, v katere se država ne decentralizacija in prostovoljnost njenega umešava/interferira, vendar jim priskrbi vire oblikovanja. Lokalna skupnost, ki je nujno za njihovo upravljanje (Brezovšek 2014). potrebna za obstoj lokalne samouprave, je Lokalne skupnosti imajo torej le toliko moči, temeljna skupnost ali celica v naši skupnosti, kot je podpira oziroma subvencionira država kjer naj bi se izvajali najbolj demokratični (Virant v Brezovšek 2014). procesi odločanja glede javnih politik. Poleg tega so značilnosti lokalne samouprave 61 62 Barbara Meglen /Študentka politologije na FDV – smer analiza politik in javna uprava avtonomija, samostojnost, decentralizacija in Občina ima tri glavne sestavine: občin z romskim občinskim svetnikom, ki jih je so bila ustanovljena za lažje obvladovanje demokratizacija ter zavest prebivalcev lokalne  Občina je najnižji tip lokalne samouprave. v Sloveniji 20. Občine se imajo pravico razdeliti teritorija, ki so ga nadzirali okrožni glavarji. samouprave, da so med seboj povezani in da jih  Občina mora imeti položaj samoupravnosti. na krajevne ali vaške skupnosti oziroma Šele leta 1771 z ustanovitvijo katastrov, ki so družijo skupni interesi in pripadnost  Občina je vedno oblikovana v okviru mestne četrti. nastali zaradi pobiranja davkov in oblikovanja (pripadnost je v manjših in ruralnih okoljih zgodovinsko in naravno nastalega naselja rezervnih vojaških enot, lahko govorimo o mnogo višja kot v večjih, urbanih okoljih, saj so lokalne skupnosti. Organi občin: nekih lokalnih enotah, ki jih je bilo v tistem času ljudje tam med seboj manj povezani). Občinski svet je najvišji odločevalski organ, ki na našem ozemlju 3500 (Brezovšek 2014). Občina je po definiciji temeljna in osnovna Glavni elementi lokalne samouprave, ki v je voljen vsaka 4 leta in je sestavljen iz 7–45 S prihodom Francozov in Ilirskih provinc je oblika lokalne samouprave, ki je nastala iz bistvu definirajo pojav tega elementa ravni občinskih svetnikov, ki so izvoljeni po prišlo do združitve katastrskih občin, s čimer so naravne težnje po večji funkcijski mobilnosti in upravljanja, so: večinskem ali proporcionalnem sistemu. se povečale osnovne enote lokalne učinkovitosti. Občina je temeljna lokalna 1. TERITORIALNI – lokalna skupnost mora Občinski svet je pristojen za odločanje o vseh samouprave. Tisti, ki je bil na čelu merije, skupnost, ki je v okviru ustave in zakonov biti teritorialno določena, da postane zadevah, ki so v pristojnosti občine, sprejema prvostopenjske upravne državne oblasti, se je samostojno opredeljena in ureja zadeve in subjekt lokalne samouprave. statut in občinske odloke ter prostorski načrt. imenoval mer ali župan. Meje teh enot so se izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene z 2. FUNKCIONALNI – predstavlja pravico Prav tako sprejema proračun in zaključni ohranile vse do leta 1848 in marčne revolucije, zakonom. lokalne skupnosti, da ima priznano proračun, ki ga predlaga župan. Zadolžen je s katero so ljudje zahtevali tudi samostojen področje svojih bistvenih nalog, ki so v tudi za nakup in prodajo občinskega položaj občin, ki ga je marčevska ustava tudi 2. Institucionalne značilnosti slovenske interesu prebivalcev na tistem območju. premoženja. Vse akte razen proračuna lahko prinesla. Leta 1849 je bil sprejet tudi občinski samouprave 3. ORGANIZACIJSKI – predstavlja pravico predlaga katerikoli svetnik, notranje pa se svet zakon, ki je prinašal temeljna načela glede Lokalna samouprava vsebuje teritorialno, lokalne samouprave, da si izvoli deli na odbore in komisije. lokalne samouprave vse do konca prve funkcionalno, organizacijsko, materialno- predstavnike, ki so organizirani poljubno. Župan je občinski predstavnik navzven ter svetovne vojne (Brezovšek 2014). finančno in pravno prvino. Zraven se lahko 4. MATERIALNO-FINANČNI ELEMENT – najvišji in izvršilni organ v občini. Prav tako je S sprejetjem vidovdanske ustave 28. junija prišteje še lokalna zavest, ki je pomemben lokalni samoupravi pripadajo materialna in zadolžen za vodenje občinskega sveta in je 1921 je bila zapisana pravica do lokalne faktor pri uresničevanju lokalne samouprave. finančna sredstva. vodja občinske uprave. Je tudi varuh ustavnosti samouprave, na podlagi česar je bilo na Kaže se v občutku pripadnosti in medsebojne 5. PRAVNI ELEMENT – lokalne samouprave in zakonitosti v občini. območju Slovenije ustanovljenih 1073 občin in solidarnosti prebivalcev lokalne skupnosti imajo status pravne osebe (povzeto po Nadzorni odbor opravlja nadzor nad dva okraja. Do naslednjih sprememb na (Vlaj v Brezovšek 2014, 13): Brezovšek). razpoložljivim občinskim premoženjem ter področju lokalne samouprave je prišlo leta »/.../ je oblika samostojnega urejanja in nadzoruje proračunska sredstva in poslovanje 1933, ko je bil sprejet prvi zakon o občinah, ki reševanja življenjskih potreb prebivalstva v Naloge občin so: z njimi. je občino opredelil, uveljavil kriterij števila določenih, praviloma ožjih krajevnih okvirih  Lastne naloge – lokalne zadeve, ki jih lahko Občinska uprava je sestavljena iz enega ali prebivalcev in opredelil njene organe in na organiziran, vendar neoblasten način« občine določajo same v svojih statutih. več organov občinske uprave. Občinski svet na (Brezovšek 2014). (prav tam, 14).  Lokalne zadeve, ki so določene s strani predlog župana organizira notranjo strukturo Po drugi svetovni vojni je v Jugoslaviji države, ki se določajo s področnimi zakoni občine, vodi in usmerja župana, ki pa v praksi lokalna oblast potekala na povsem drugačen Lokalna raven samoupravljanja v Sloveniji ima – to so izvirno prenesene naloge za izvajanje nalog pooblasti direktorja občinske način. Temeljila je na ljudskih odborih, ki so bili posebno ime in se imenuje občina. V splošnem  Začasno prenešene naloge so naloge, ki jih uprave. Več sosednjih občinskih uprav se lahko razdeljeni v tri različne stopnje: okraje, mestne delimo ureditev lokalne ravni na dva različna država začasno prenese in jih občine med sabo poveže in uvede skupne organe. četrti in mesta. Glavni organi so bili ljudski tipa, in sicer na anglo-saksonskega, ki temelji opravljajo začasno. odbori s 100 do 200 člani. V času do na načelu centralizacije in ne priznava polne 3. Zgodovinski pregled oblikovanja lokalne osamosvojitve se je v Socialistični federativni avtonomije lokalnih enot; ter kontinentalnega, V Republiki Sloveniji poznamo dve vrsti občin, samouprave na Slovenskem republiki Jugoslaviji zamenjalo veliko različnih ki temelji na načelih decentralizacije in in sicer mestne in navadne. Prve morajo imeti O prvih zametkih lokalne samouprave na ureditev lokalne samouprave, v katerih so avtonomnosti (Brezovšek 2014). Za status mesta, vsaj 20 000 prebivalcev, Slovenskem lahko govorimo od časa srednjega občine imele različen položaj. Po letu 1974 in kontinentalni tip so značilne majhne občine, ki zagotavljati morajo vsaj 15 000 delovnih mest, veka. Prva mesta, ki so pridobila mestne listine sprejetju nove ustave so bile občine namenjene so se začele razvijati v 18. stoletju, torej v času morajo biti gospodarsko in kulturno središče in statutarno pravo, so bila večinoma na obali, za razreševanje bazičnih potreb in interesov oblikovanja sodobne države, ki temelji na svojega območja, prav tako je zanje značilno kjer so bili ostanki rimskih mest. Ta mesta so skupnosti ter so predstavljale neposredno vedno večji birokratizaciji in specializaciji, s strjeno urbano naselje. Šest od 11 mestnih lahko po statutarnem pravu sama izvolila lokalno demokracijo. čimer se je pojavila potreba po oblikovanju občin v Sloveniji te pogoje dejansko dosega. sodstvo in mestni svet (Brezovšek 2014). Z osamosvojitvijo leta 1991 je bilo na nove ravni oblasti, ki bo ljudem oblast Prav tako poznamo še posebni status mesta V 18. stoletju je habsburška monarhija slovenskem ozemlju 1200 krajevnih skupnosti približala na najosnovnejši ravni. oziroma občine, kjer se nahaja glavno mesto, in ustanovila kresije oziroma upravna okrožja, ki in 62 občin. Formalnopravna uvedba lokalne 63 64 avtonomija, samostojnost, decentralizacija in Občina ima tri glavne sestavine: občin z romskim občinskim svetnikom, ki jih je so bila ustanovljena za lažje obvladovanje demokratizacija ter zavest prebivalcev lokalne  Občina je najnižji tip lokalne samouprave. v Sloveniji 20. Občine se imajo pravico razdeliti teritorija, ki so ga nadzirali okrožni glavarji. samouprave, da so med seboj povezani in da jih  Občina mora imeti položaj samoupravnosti. na krajevne ali vaške skupnosti oziroma Šele leta 1771 z ustanovitvijo katastrov, ki so družijo skupni interesi in pripadnost  Občina je vedno oblikovana v okviru mestne četrti. nastali zaradi pobiranja davkov in oblikovanja (pripadnost je v manjših in ruralnih okoljih zgodovinsko in naravno nastalega naselja rezervnih vojaških enot, lahko govorimo o mnogo višja kot v večjih, urbanih okoljih, saj so lokalne skupnosti. Organi občin: nekih lokalnih enotah, ki jih je bilo v tistem času ljudje tam med seboj manj povezani). Občinski svet je najvišji odločevalski organ, ki na našem ozemlju 3500 (Brezovšek 2014). Občina je po definiciji temeljna in osnovna Glavni elementi lokalne samouprave, ki v je voljen vsaka 4 leta in je sestavljen iz 7–45 S prihodom Francozov in Ilirskih provinc je oblika lokalne samouprave, ki je nastala iz bistvu definirajo pojav tega elementa ravni občinskih svetnikov, ki so izvoljeni po prišlo do združitve katastrskih občin, s čimer so naravne težnje po večji funkcijski mobilnosti in upravljanja, so: večinskem ali proporcionalnem sistemu. se povečale osnovne enote lokalne učinkovitosti. Občina je temeljna lokalna 1. TERITORIALNI – lokalna skupnost mora Občinski svet je pristojen za odločanje o vseh samouprave. Tisti, ki je bil na čelu merije, skupnost, ki je v okviru ustave in zakonov biti teritorialno določena, da postane zadevah, ki so v pristojnosti občine, sprejema prvostopenjske upravne državne oblasti, se je samostojno opredeljena in ureja zadeve in subjekt lokalne samouprave. statut in občinske odloke ter prostorski načrt. imenoval mer ali župan. Meje teh enot so se izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene z 2. FUNKCIONALNI – predstavlja pravico Prav tako sprejema proračun in zaključni ohranile vse do leta 1848 in marčne revolucije, zakonom. lokalne skupnosti, da ima priznano proračun, ki ga predlaga župan. Zadolžen je s katero so ljudje zahtevali tudi samostojen področje svojih bistvenih nalog, ki so v tudi za nakup in prodajo občinskega položaj občin, ki ga je marčevska ustava tudi 2. Institucionalne značilnosti slovenske interesu prebivalcev na tistem območju. premoženja. Vse akte razen proračuna lahko prinesla. Leta 1849 je bil sprejet tudi občinski samouprave 3. ORGANIZACIJSKI – predstavlja pravico predlaga katerikoli svetnik, notranje pa se svet zakon, ki je prinašal temeljna načela glede Lokalna samouprava vsebuje teritorialno, lokalne samouprave, da si izvoli deli na odbore in komisije. lokalne samouprave vse do konca prve funkcionalno, organizacijsko, materialno- predstavnike, ki so organizirani poljubno. Župan je občinski predstavnik navzven ter svetovne vojne (Brezovšek 2014). finančno in pravno prvino. Zraven se lahko 4. MATERIALNO-FINANČNI ELEMENT – najvišji in izvršilni organ v občini. Prav tako je S sprejetjem vidovdanske ustave 28. junija prišteje še lokalna zavest, ki je pomemben lokalni samoupravi pripadajo materialna in zadolžen za vodenje občinskega sveta in je 1921 je bila zapisana pravica do lokalne faktor pri uresničevanju lokalne samouprave. finančna sredstva. vodja občinske uprave. Je tudi varuh ustavnosti samouprave, na podlagi česar je bilo na Kaže se v občutku pripadnosti in medsebojne 5. PRAVNI ELEMENT – lokalne samouprave in zakonitosti v občini. območju Slovenije ustanovljenih 1073 občin in solidarnosti prebivalcev lokalne skupnosti imajo status pravne osebe (povzeto po Nadzorni odbor opravlja nadzor nad dva okraja. Do naslednjih sprememb na (Vlaj v Brezovšek 2014, 13): Brezovšek). razpoložljivim občinskim premoženjem ter področju lokalne samouprave je prišlo leta »/.../ je oblika samostojnega urejanja in nadzoruje proračunska sredstva in poslovanje 1933, ko je bil sprejet prvi zakon o občinah, ki reševanja življenjskih potreb prebivalstva v Naloge občin so: z njimi. je občino opredelil, uveljavil kriterij števila določenih, praviloma ožjih krajevnih okvirih  Lastne naloge – lokalne zadeve, ki jih lahko Občinska uprava je sestavljena iz enega ali prebivalcev in opredelil njene organe in na organiziran, vendar neoblasten način« občine določajo same v svojih statutih. več organov občinske uprave. Občinski svet na (Brezovšek 2014). (prav tam, 14).  Lokalne zadeve, ki so določene s strani predlog župana organizira notranjo strukturo Po drugi svetovni vojni je v Jugoslaviji države, ki se določajo s področnimi zakoni občine, vodi in usmerja župana, ki pa v praksi lokalna oblast potekala na povsem drugačen Lokalna raven samoupravljanja v Sloveniji ima – to so izvirno prenesene naloge za izvajanje nalog pooblasti direktorja občinske način. Temeljila je na ljudskih odborih, ki so bili posebno ime in se imenuje občina. V splošnem  Začasno prenešene naloge so naloge, ki jih uprave. Več sosednjih občinskih uprav se lahko razdeljeni v tri različne stopnje: okraje, mestne delimo ureditev lokalne ravni na dva različna država začasno prenese in jih občine med sabo poveže in uvede skupne organe. četrti in mesta. Glavni organi so bili ljudski tipa, in sicer na anglo-saksonskega, ki temelji opravljajo začasno. odbori s 100 do 200 člani. V času do na načelu centralizacije in ne priznava polne 3. Zgodovinski pregled oblikovanja lokalne osamosvojitve se je v Socialistični federativni avtonomije lokalnih enot; ter kontinentalnega, V Republiki Sloveniji poznamo dve vrsti občin, samouprave na Slovenskem republiki Jugoslaviji zamenjalo veliko različnih ki temelji na načelih decentralizacije in in sicer mestne in navadne. Prve morajo imeti O prvih zametkih lokalne samouprave na ureditev lokalne samouprave, v katerih so avtonomnosti (Brezovšek 2014). Za status mesta, vsaj 20 000 prebivalcev, Slovenskem lahko govorimo od časa srednjega občine imele različen položaj. Po letu 1974 in kontinentalni tip so značilne majhne občine, ki zagotavljati morajo vsaj 15 000 delovnih mest, veka. Prva mesta, ki so pridobila mestne listine sprejetju nove ustave so bile občine namenjene so se začele razvijati v 18. stoletju, torej v času morajo biti gospodarsko in kulturno središče in statutarno pravo, so bila večinoma na obali, za razreševanje bazičnih potreb in interesov oblikovanja sodobne države, ki temelji na svojega območja, prav tako je zanje značilno kjer so bili ostanki rimskih mest. Ta mesta so skupnosti ter so predstavljale neposredno vedno večji birokratizaciji in specializaciji, s strjeno urbano naselje. Šest od 11 mestnih lahko po statutarnem pravu sama izvolila lokalno demokracijo. čimer se je pojavila potreba po oblikovanju občin v Sloveniji te pogoje dejansko dosega. sodstvo in mestni svet (Brezovšek 2014). Z osamosvojitvijo leta 1991 je bilo na nove ravni oblasti, ki bo ljudem oblast Prav tako poznamo še posebni status mesta V 18. stoletju je habsburška monarhija slovenskem ozemlju 1200 krajevnih skupnosti približala na najosnovnejši ravni. oziroma občine, kjer se nahaja glavno mesto, in ustanovila kresije oziroma upravna okrožja, ki in 62 občin. Formalnopravna uvedba lokalne 63 64 samouprave se je začela leta 1993 z Zakonom o zgodnjem srednjem veku je bilo slovensko naselitveno ozemlje, zaokrožen zemljepisni trdna krajinska organizacija, ki pomeni lokalni samoupravi, ki mu je leta 1994 sledil ozemlje zaradi geografskih značilnosti redko okoliš, ki se je praviloma razvil v upravno umestitev slovenskega ozemlja v okvir Zakon o referendumu o občinah, iz katerega je poseljeno. Skupine naseljencev so bile med ozemlje. Pojavljajo se vprašanja o tem, ali je srednjeveške nemške države, ki je trajala vse nato sledil Zakon o ustanovitvi 147 občin 3. seboj prostorsko ločene z velikimi območji župa prvotno pomenila neko rodovno enoto ali do začetka 18. stoletja. Posledica tega je bila, da oktobra 1994. Formalnopravno so občine neposeljenega sveta, iz česar se lahko oblikuje plemenski drobec pod vodstvom župana. K je bilo plemstvo na slovenskem območju začele delovati s 1. januarjem 1995. argument avtonomnosti majhnih skupnosti. Za ozemeljski župi spada tisti svet, ki ga v okviru večinoma nemške narodnosti, Slovenci pa so Leta 1998 je nastalo 45 novih občin, leta slovensko območje v tistem času sta torej nekih danih naravnih meja člani skupnosti bili kmetje, ki so se počasi odrekli svobodi 2002 je nastala še ena občina, leta 2006 pa je značilni družbena nepovezanost in obdelujejo ali pa uporabljajo za pašo svoje (Godina 2014). pravico do ustanovitve dobilo še 17 občin. Leta nepoenotenost (Godina 2014). živine. Na bolj naseljenem področju je bilo žup Vaška avtonomija in samouprava sta bili 2010 je prišlo do zadnje spremembe števila Obstajala je velika povezanost znotraj več kot na manj poseljenem območju (Godina predvsem ekonomski, saj so se zborovanja občin na končno 212 občin. skupnosti, kar je zahteval njihov način 2014). vaščanov ene vasi omejevala na gospodarske poljedelstva, saj je moralo ob razvitem Večino prebivalstva župe so predstavljali zadeve vasi, v katere gospostvo praviloma ni 4. Kulturne značilnosti požigalništvu zemljo obdelovati večje število svobodni posamezniki, svobodnjaki. Več žup je imelo interesa posegati. V tej samoupravi so Kulturne značilnosti posameznega naroda ljudi, članov rodov ali velikih družin. Po bilo združenih v pleme, ki ga je vodil knez. bile ključne soseske, ki predstavljajo »glavni tip segajo več generacij v preteklost (Godina Vilfranovih besedah je šlo za pogosto obliko Sprva so bile župe osebne sorodniške zveze, ki samouprave slovenskega kmeta v zgodovini«, 2014), zato bi bilo za raziskovanje značilnosti gospodarske povezave v velike družine ali so bile izraz negospodarskih rodovno- kar velja še za 18. stoletje. Kadar je hotelo na lokalne samouprave na Slovenskem smotrno kasneje imenovane zadruge (Godina 2014). plemenskih povezav brez posebnega stika z zborovanjih urejati zadeve gospostvo, jih je pogledati v plemenske značilnosti starih Tudi po naselitvi slovenskega prostora se je odločanjem o zemljišču. Temu se reče osebna praviloma organiziralo na višjih enotah, npr. Slovanov, ki so naselili naš prostor. med Slovani ohranila rodovno-plemenska župa, ki se nato spremeni v ozemeljsko župo, ko uradih (Vilfran v Godina 2014). Staroslovansko družbo so zgodovinarji ureditev družbe, v kateri so vladali očetovski, se rodovno-plemenska skupnost trajno ustali V hubnem sistemu v 13. stoletju se je videli kot rodovno-plemensko družbo z domači odnosi, ne pa formalni odnosi. Največje na določenem področju in se začne spreminjati ohranila samouprava v obliki veče, ki je značilnimi notranjimi sorodstvenimi enotami: družbene enote so bile kneževine, ki so imele v skupnost. V novi naselitveni skupnosti praviloma zasedala letno, kar dokazuje dajatev rodovi, bratstvi in župami. Vse skupnosti so se značilno strukturo. Nastale so praviloma ob postane kraj prebivanja za pripadnost neke večina, ki je ob zasedanju veče pripadala povezovale zgolj občasno in zgolj v obrambne porečju velikih rek, kjer je nastalo tudi upravno osebe župi odločilnejši od porekla ob rojstvu. zemljiškim gospodom. Fevdalna veča pa namene. Na čelu plemena je bil knez, na čelu središče kneževine s knežjim dvorom. Poleg Zemlja v župah je bila v kolektivni lasti in so jo vendar ni več zbor svobodnjakov, ampak ljudi, župa pa župan. Slovani so se avtonomiji nižjih knežjega dvora so kneževino sestavljali še skupaj obdelovali. Župe so vodili župani, ki so ki tvorijo posebno krajevno, stanovsko, družbenih enot odrekali le občasno in v zvezi z župe, dvori in neizrabljen svet. Kneževine so bili izvorno starešine sorodnikov. Vzporedno s poklicno ali interesno skupnost. Ko se je določenimi jasno opredeljenimi cilji oziroma vodili knezi, ki predstavljajo tipičen procesom teritorializacije žup so župani pojavila nova skupnost, se je pojavila tudi nova interesi (Godina 2014). staroslovanski element v staroslovenski postajali iz starešin sorodnikov starešine veča. V fevdalizmu so veče ostale organi Slovanska družba je poznala le delitev med družbi, saj so bili nativni staroslovanski ozemeljsko vezanih skupin prebivalcev. Ni avtonomije in samouprave, saj so sprejemale Slovane in patriarhalne sužnje, čeprav je med plemenski starešine, ki so že ob naselitvi jasno, kako so bili župani nastavljeni, ali so bili pravila za določeno skupnost in skrbele za samimi Slovani že prihajalo do razslojenosti načelovali plemenom ali večjim delom plemen. voljeni, ali so jih postavljali knezi, ali je bila izvajanje teh pravil. Opravljale so tako upravne glede na gmotno premoženje. Ta se je poglobila Knezova oblast se vedno bolj navezuje na neko njihova funkcija dedna (Godina 2014). kot zakonodajne in sodne zadeve. Veče so v času stalne naselitve. Družbeno organizacijo ozemlje. Knez sprva ni bil državni poglavar. To Z zornega kota politične ureditve se obdobje zasedale na prostem, ponavadi pod lipo Slovanov zgodovinarji opisujejo kot pozicijo je imel med staroslovanskimi knezi le od naselitve Slovanov na slovensko ozemlje do (Godina 2014). organizacijo brez centralne oblasti. Obstajalo je karantanski knez. Posebnost tega kneza je tudi leta 820 deli na dve podobdobji: prvo, ko še ni Skozi fevdalizem se je koncentracija oblasti namreč več kraljev, med njimi pa je vladala v tem, da je pri prevzemu oblasti moral skozi bilo države, naši predniki so še vedno živeli v na ravni zemljiških gospostev vedno bolj anarhična nesložnost. Vse javne zadeve so obed ustoličenja, ki se je ohranil vse do leta rodovno-plemenski družbi; in drugo obdobje, krepila, in sicer do te mere, da so državne skupno urejali v veči, ki je staroslovanski izraz 1414. Ustoličenje je po Vilfranovih besedah ko država že obstaja in razvije elemente funkcije skoraj v celoti prešle na zemljiška za zbor ali skupščino, na kateri so se sestajali sestavni del družbe in prava na slovanskem fevdalizma. V času države se izoblikujeta prvi gospostva, ki so postala tako rekoč polna oblast pripadniki širše ali ožje skupnosti, sprva ozemlju, s čimer se je še daleč v obdobje dve državi na našem območju, in sicer Samova na zemlji, kar je trajalo skoraj do začetka 19. gotovo rodovne in plemenske skupnosti. Jedro fevdalizma ohranila staroslovanska plemenska zveza in Karantanija, nato pa stoletja. Za ta proces je bistveno obdobje med družbene organizacije so predstavljale majhne, demokracija (Godina 2014). začnejo le-te izgubljati svojo samostojnost. 11. in 13. stoletjem, ko je kraljevska oziroma visoko avtonomno preživetveno organizirane Temeljna družbena enota v staroslovenski Kljub temu se v fevdalizmu še vedno ohranjajo cesarska oblast oslabela. Zemljiška gospostva skupine, ki so samostojno odločale o vseh družbi je župa. Večina slovenske družbe je bila nekateri elementi staroslovanske družbene so oblikovala tudi lastne izvršilne organe, ki so bistvenih zadevah vsakdanjega življenja. Kljub pred prevlado zemljiških gospostev ureditve, čeprav so se pojavili dvori, kosezi in po potrebi nastopali s silo (Godina 2014). naselitvi Slovanov na našem območju v organizirana v župah. Ponavadi je šlo za neko dajatve. Z družbeno reorganizacijo se vzpostavi 65 66 samouprave se je začela leta 1993 z Zakonom o zgodnjem srednjem veku je bilo slovensko naselitveno ozemlje, zaokrožen zemljepisni trdna krajinska organizacija, ki pomeni lokalni samoupravi, ki mu je leta 1994 sledil ozemlje zaradi geografskih značilnosti redko okoliš, ki se je praviloma razvil v upravno umestitev slovenskega ozemlja v okvir Zakon o referendumu o občinah, iz katerega je poseljeno. Skupine naseljencev so bile med ozemlje. Pojavljajo se vprašanja o tem, ali je srednjeveške nemške države, ki je trajala vse nato sledil Zakon o ustanovitvi 147 občin 3. seboj prostorsko ločene z velikimi območji župa prvotno pomenila neko rodovno enoto ali do začetka 18. stoletja. Posledica tega je bila, da oktobra 1994. Formalnopravno so občine neposeljenega sveta, iz česar se lahko oblikuje plemenski drobec pod vodstvom župana. K je bilo plemstvo na slovenskem območju začele delovati s 1. januarjem 1995. argument avtonomnosti majhnih skupnosti. Za ozemeljski župi spada tisti svet, ki ga v okviru večinoma nemške narodnosti, Slovenci pa so Leta 1998 je nastalo 45 novih občin, leta slovensko območje v tistem času sta torej nekih danih naravnih meja člani skupnosti bili kmetje, ki so se počasi odrekli svobodi 2002 je nastala še ena občina, leta 2006 pa je značilni družbena nepovezanost in obdelujejo ali pa uporabljajo za pašo svoje (Godina 2014). pravico do ustanovitve dobilo še 17 občin. Leta nepoenotenost (Godina 2014). živine. Na bolj naseljenem področju je bilo žup Vaška avtonomija in samouprava sta bili 2010 je prišlo do zadnje spremembe števila Obstajala je velika povezanost znotraj več kot na manj poseljenem območju (Godina predvsem ekonomski, saj so se zborovanja občin na končno 212 občin. skupnosti, kar je zahteval njihov način 2014). vaščanov ene vasi omejevala na gospodarske poljedelstva, saj je moralo ob razvitem Večino prebivalstva župe so predstavljali zadeve vasi, v katere gospostvo praviloma ni 4. Kulturne značilnosti požigalništvu zemljo obdelovati večje število svobodni posamezniki, svobodnjaki. Več žup je imelo interesa posegati. V tej samoupravi so Kulturne značilnosti posameznega naroda ljudi, članov rodov ali velikih družin. Po bilo združenih v pleme, ki ga je vodil knez. bile ključne soseske, ki predstavljajo »glavni tip segajo več generacij v preteklost (Godina Vilfranovih besedah je šlo za pogosto obliko Sprva so bile župe osebne sorodniške zveze, ki samouprave slovenskega kmeta v zgodovini«, 2014), zato bi bilo za raziskovanje značilnosti gospodarske povezave v velike družine ali so bile izraz negospodarskih rodovno- kar velja še za 18. stoletje. Kadar je hotelo na lokalne samouprave na Slovenskem smotrno kasneje imenovane zadruge (Godina 2014). plemenskih povezav brez posebnega stika z zborovanjih urejati zadeve gospostvo, jih je pogledati v plemenske značilnosti starih Tudi po naselitvi slovenskega prostora se je odločanjem o zemljišču. Temu se reče osebna praviloma organiziralo na višjih enotah, npr. Slovanov, ki so naselili naš prostor. med Slovani ohranila rodovno-plemenska župa, ki se nato spremeni v ozemeljsko župo, ko uradih (Vilfran v Godina 2014). Staroslovansko družbo so zgodovinarji ureditev družbe, v kateri so vladali očetovski, se rodovno-plemenska skupnost trajno ustali V hubnem sistemu v 13. stoletju se je videli kot rodovno-plemensko družbo z domači odnosi, ne pa formalni odnosi. Največje na določenem področju in se začne spreminjati ohranila samouprava v obliki veče, ki je značilnimi notranjimi sorodstvenimi enotami: družbene enote so bile kneževine, ki so imele v skupnost. V novi naselitveni skupnosti praviloma zasedala letno, kar dokazuje dajatev rodovi, bratstvi in župami. Vse skupnosti so se značilno strukturo. Nastale so praviloma ob postane kraj prebivanja za pripadnost neke večina, ki je ob zasedanju veče pripadala povezovale zgolj občasno in zgolj v obrambne porečju velikih rek, kjer je nastalo tudi upravno osebe župi odločilnejši od porekla ob rojstvu. zemljiškim gospodom. Fevdalna veča pa namene. Na čelu plemena je bil knez, na čelu središče kneževine s knežjim dvorom. Poleg Zemlja v župah je bila v kolektivni lasti in so jo vendar ni več zbor svobodnjakov, ampak ljudi, župa pa župan. Slovani so se avtonomiji nižjih knežjega dvora so kneževino sestavljali še skupaj obdelovali. Župe so vodili župani, ki so ki tvorijo posebno krajevno, stanovsko, družbenih enot odrekali le občasno in v zvezi z župe, dvori in neizrabljen svet. Kneževine so bili izvorno starešine sorodnikov. Vzporedno s poklicno ali interesno skupnost. Ko se je določenimi jasno opredeljenimi cilji oziroma vodili knezi, ki predstavljajo tipičen procesom teritorializacije žup so župani pojavila nova skupnost, se je pojavila tudi nova interesi (Godina 2014). staroslovanski element v staroslovenski postajali iz starešin sorodnikov starešine veča. V fevdalizmu so veče ostale organi Slovanska družba je poznala le delitev med družbi, saj so bili nativni staroslovanski ozemeljsko vezanih skupin prebivalcev. Ni avtonomije in samouprave, saj so sprejemale Slovane in patriarhalne sužnje, čeprav je med plemenski starešine, ki so že ob naselitvi jasno, kako so bili župani nastavljeni, ali so bili pravila za določeno skupnost in skrbele za samimi Slovani že prihajalo do razslojenosti načelovali plemenom ali večjim delom plemen. voljeni, ali so jih postavljali knezi, ali je bila izvajanje teh pravil. Opravljale so tako upravne glede na gmotno premoženje. Ta se je poglobila Knezova oblast se vedno bolj navezuje na neko njihova funkcija dedna (Godina 2014). kot zakonodajne in sodne zadeve. Veče so v času stalne naselitve. Družbeno organizacijo ozemlje. Knez sprva ni bil državni poglavar. To Z zornega kota politične ureditve se obdobje zasedale na prostem, ponavadi pod lipo Slovanov zgodovinarji opisujejo kot pozicijo je imel med staroslovanskimi knezi le od naselitve Slovanov na slovensko ozemlje do (Godina 2014). organizacijo brez centralne oblasti. Obstajalo je karantanski knez. Posebnost tega kneza je tudi leta 820 deli na dve podobdobji: prvo, ko še ni Skozi fevdalizem se je koncentracija oblasti namreč več kraljev, med njimi pa je vladala v tem, da je pri prevzemu oblasti moral skozi bilo države, naši predniki so še vedno živeli v na ravni zemljiških gospostev vedno bolj anarhična nesložnost. Vse javne zadeve so obed ustoličenja, ki se je ohranil vse do leta rodovno-plemenski družbi; in drugo obdobje, krepila, in sicer do te mere, da so državne skupno urejali v veči, ki je staroslovanski izraz 1414. Ustoličenje je po Vilfranovih besedah ko država že obstaja in razvije elemente funkcije skoraj v celoti prešle na zemljiška za zbor ali skupščino, na kateri so se sestajali sestavni del družbe in prava na slovanskem fevdalizma. V času države se izoblikujeta prvi gospostva, ki so postala tako rekoč polna oblast pripadniki širše ali ožje skupnosti, sprva ozemlju, s čimer se je še daleč v obdobje dve državi na našem območju, in sicer Samova na zemlji, kar je trajalo skoraj do začetka 19. gotovo rodovne in plemenske skupnosti. Jedro fevdalizma ohranila staroslovanska plemenska zveza in Karantanija, nato pa stoletja. Za ta proces je bistveno obdobje med družbene organizacije so predstavljale majhne, demokracija (Godina 2014). začnejo le-te izgubljati svojo samostojnost. 11. in 13. stoletjem, ko je kraljevska oziroma visoko avtonomno preživetveno organizirane Temeljna družbena enota v staroslovenski Kljub temu se v fevdalizmu še vedno ohranjajo cesarska oblast oslabela. Zemljiška gospostva skupine, ki so samostojno odločale o vseh družbi je župa. Večina slovenske družbe je bila nekateri elementi staroslovanske družbene so oblikovala tudi lastne izvršilne organe, ki so bistvenih zadevah vsakdanjega življenja. Kljub pred prevlado zemljiških gospostev ureditve, čeprav so se pojavili dvori, kosezi in po potrebi nastopali s silo (Godina 2014). naselitvi Slovanov na našem območju v organizirana v župah. Ponavadi je šlo za neko dajatve. Z družbeno reorganizacijo se vzpostavi 65 66 5. Zaključek Literatura Ali bi morali živeti v matrici? V nalogi predpostavljam, da je človeško V svojem delu sem želela deskriptivno Brezovšek, Marjan. 2014. Local Self- bivanje resnično mogoče le v možganih. To prikazati institucionalne značilnosti slovenske government in Slovenia: Theoretical and Anže Ipavic pomeni, da se kljub obstoju resničnega sveta ali lokalne samouprave in delovanje občin ter historical aspects. Ljubljana: Založba FDV. pa neposredne povezave možganov s strojem poskušala dejansko stanje preveriti iz Godina Vuk, Vesna. 2014. Zablode Simulacija je virtualen svet, ki ga je za razliko doživljanje, izkustvo in misli odvijajo ter izhodišča zgodovinskega razvoja lokalne postsocializma. Ljubljana: Beletrina. od današnjih virtualnih svetov težko ločiti od spomini shranjujejo v človeških možganih. samouprave in kulturnih značilnosti Holland, D. 2007. Local Democracy Under resničnosti brez pogleda na vsebino, saj Bitje, ki bi živelo na povsem nemožganskem slovenskega naroda. Kljub temu da se je pri Siege: Activism, Public Interests, and Private zavzema vse človeške čute. Trenutno je mediju, v tem primeru ne bi veljalo za človeka. Slovanih kazala neka povezava z idejo o Politics. New York University. simulacija še vedno krepko izven meja naše manjših skupnostih, kjer se o zadevah Stroj za izkustva tehnologije. skupinsko odločajo, in da se je ta tradicija V tem eseju bom zagovarjal tezo, da bi bilo Nozick v svojem miselnem eksperimentu opiše ohranila skozi zgodovino daleč v srednji vek, se življenje v simuliranem svetu, podobnem »stroj za izkustva«. Ta stroj je zmožen zdi, da so glavni osnutki lokalne samouprave tistemu iz filma Matrica, zaželeno za določene izoliranega posameznika prepričati v laž, nastali zaradi političnih in institucionalnih ljudi. Iskal bom podobnosti in razlike med namreč da živi življenje, ki si ga (morda sprememb, do katerih je prišlo v času Matrico in Nozickovim strojem za izkustva, ter podzavestno) najbolj želi. Na primer, če si oblikovanja moderne države. predlagal povsem verjetne spremembe, ki bi posameznik želi, da bi bil poročen s Tako se zdi, da od kulturnih značilnosti iz idejo virtualnega življenja naredile bolj fotomodelom, imel genialnega otroka, bil časa Slovanov ni ostalo veliko, razen imena za privlačno. multimilijonar in prejemnik Nobelove nagrade, vodjo občine, župana. potem bi ga stroj lahko prepričal, da je vse to V prvem delu eseja bom predstavil res. Posameznik bi torej verjel v laž. V resnici ne argument za priključitev na stroj za izkustva, bi bil poročen bogat, in kar je zelo pomembno, nato bom prestavil Nozickove tri razloge, zakaj ne bi vedel, da je v stroju za izkustva. V tem naj se ne priključimo na stroj za izkustva. pogledu je posameznik suženj stroja za Nozickove razloge bom poskušal ovreči ali izkustva in ni svoboden, saj se ne more zaobiti tako, da bom na podlagi uporabe osvoboditi prijetnega ujetništva, ki se ga ne današnjih virtualnih tehnologij sklepal o tem, zaveda. Prav tako posameznik ne bi imel kako bi namesto stroja za izkustva ustvarili »pristnega človeškega stika«. Interakcija bi 'matrici' podobno simulacijo, vključitev v potekala zgolj med njim in strojem. Namen katero bi bila zaželena. Najpomembneje je, da stroja za izkustva v miselnem eksperimentu je, pokažem, da razlogi proti priključitvi na stroj da osebi da prijetna izkustva in jo osreči ter jo za izkustva niso relevantni, ko gre za virtualne prepriča, da živi dobro življenje. resničnosti, ki so izboljšane z določenimi Namen Nozickovega miselnega lastnostmi sodobnih načinov uporabe eksperimenta je pokazati, da se ljudje virtualnega za zabavo in komunikacijo pa tudi zavedamo, da dobro življenje vsebuje več kot le tekmovanje in poslovanje. možganska stanja, ki jih lahko ustvarja in V drugem delu eseja bom primerjal stroj za manipulira stroj za izkustva. izkustva, Matrico, 'resnični svet' in simulacijo po kriterijih, kot so: svoboda posameznika, Argument, ki ga predloži Robert Nozick posameznikovo vedenje o obstoju virtualnega proti etičnemu hedonizmu sveta in sposobnost izhoda iz tega sveta, pravila sveta in pristen človeški stik oziroma stik z Argument gre nekako tako1: 3 naravo. sklep. Šesta premisa nasprotuje absurdnemu sklepu, podprtemu v naslednjem odstavku. Osma premisa sklene, da mora biti 1 Formulacija argumenta je moja priredba oblike, ki sem jo našel na Wikipediji. Formulacija na Wikipediji je pomanjkljiva oblika hedonizem neresničen, saj je peta premisa edina, ki ni resnična reductio ad absurdum. Premisa 1 je resnična po definiciji po definiciji ali pa podprta z dobro razlago, torej edina sporna. hedonizma. Druga premisa je prav tako resnična po definiciji. Četrta predpostavi resničnost hedonizma in omogoči absurden 67 Anže Ipavic /Diplomir 6 a 8 ni filozof, Univerza v Mariboru 5. Zaključek Literatura Ali bi morali živeti v matrici? V nalogi predpostavljam, da je človeško V svojem delu sem želela deskriptivno Brezovšek, Marjan. 2014. Local Self- bivanje resnično mogoče le v možganih. To prikazati institucionalne značilnosti slovenske government in Slovenia: Theoretical and Anže Ipavic pomeni, da se kljub obstoju resničnega sveta ali lokalne samouprave in delovanje občin ter historical aspects. Ljubljana: Založba FDV. pa neposredne povezave možganov s strojem poskušala dejansko stanje preveriti iz Godina Vuk, Vesna. 2014. Zablode Simulacija je virtualen svet, ki ga je za razliko doživljanje, izkustvo in misli odvijajo ter izhodišča zgodovinskega razvoja lokalne postsocializma. Ljubljana: Beletrina. od današnjih virtualnih svetov težko ločiti od spomini shranjujejo v človeških možganih. samouprave in kulturnih značilnosti Holland, D. 2007. Local Democracy Under resničnosti brez pogleda na vsebino, saj Bitje, ki bi živelo na povsem nemožganskem slovenskega naroda. Kljub temu da se je pri Siege: Activism, Public Interests, and Private zavzema vse človeške čute. Trenutno je mediju, v tem primeru ne bi veljalo za človeka. Slovanih kazala neka povezava z idejo o Politics. New York University. simulacija še vedno krepko izven meja naše manjših skupnostih, kjer se o zadevah Stroj za izkustva tehnologije. skupinsko odločajo, in da se je ta tradicija V tem eseju bom zagovarjal tezo, da bi bilo Nozick v svojem miselnem eksperimentu opiše ohranila skozi zgodovino daleč v srednji vek, se življenje v simuliranem svetu, podobnem »stroj za izkustva«. Ta stroj je zmožen zdi, da so glavni osnutki lokalne samouprave tistemu iz filma Matrica, zaželeno za določene izoliranega posameznika prepričati v laž, nastali zaradi političnih in institucionalnih ljudi. Iskal bom podobnosti in razlike med namreč da živi življenje, ki si ga (morda sprememb, do katerih je prišlo v času Matrico in Nozickovim strojem za izkustva, ter podzavestno) najbolj želi. Na primer, če si oblikovanja moderne države. predlagal povsem verjetne spremembe, ki bi posameznik želi, da bi bil poročen s Tako se zdi, da od kulturnih značilnosti iz idejo virtualnega življenja naredile bolj fotomodelom, imel genialnega otroka, bil časa Slovanov ni ostalo veliko, razen imena za privlačno. multimilijonar in prejemnik Nobelove nagrade, vodjo občine, župana. potem bi ga stroj lahko prepričal, da je vse to V prvem delu eseja bom predstavil res. Posameznik bi torej verjel v laž. V resnici ne argument za priključitev na stroj za izkustva, bi bil poročen bogat, in kar je zelo pomembno, nato bom prestavil Nozickove tri razloge, zakaj ne bi vedel, da je v stroju za izkustva. V tem naj se ne priključimo na stroj za izkustva. pogledu je posameznik suženj stroja za Nozickove razloge bom poskušal ovreči ali izkustva in ni svoboden, saj se ne more zaobiti tako, da bom na podlagi uporabe osvoboditi prijetnega ujetništva, ki se ga ne današnjih virtualnih tehnologij sklepal o tem, zaveda. Prav tako posameznik ne bi imel kako bi namesto stroja za izkustva ustvarili »pristnega človeškega stika«. Interakcija bi 'matrici' podobno simulacijo, vključitev v potekala zgolj med njim in strojem. Namen katero bi bila zaželena. Najpomembneje je, da stroja za izkustva v miselnem eksperimentu je, pokažem, da razlogi proti priključitvi na stroj da osebi da prijetna izkustva in jo osreči ter jo za izkustva niso relevantni, ko gre za virtualne prepriča, da živi dobro življenje. resničnosti, ki so izboljšane z določenimi Namen Nozickovega miselnega lastnostmi sodobnih načinov uporabe eksperimenta je pokazati, da se ljudje virtualnega za zabavo in komunikacijo pa tudi zavedamo, da dobro življenje vsebuje več kot le tekmovanje in poslovanje. možganska stanja, ki jih lahko ustvarja in V drugem delu eseja bom primerjal stroj za manipulira stroj za izkustva. izkustva, Matrico, 'resnični svet' in simulacijo po kriterijih, kot so: svoboda posameznika, Argument, ki ga predloži Robert Nozick posameznikovo vedenje o obstoju virtualnega proti etičnemu hedonizmu sveta in sposobnost izhoda iz tega sveta, pravila sveta in pristen človeški stik oziroma stik z Argument gre nekako tako1: 3 naravo. sklep. Šesta premisa nasprotuje absurdnemu sklepu, podprtemu v naslednjem odstavku. Osma premisa sklene, da mora biti 1 Formulacija argumenta je moja priredba oblike, ki sem jo našel na Wikipediji. Formulacija na Wikipediji je pomanjkljiva oblika hedonizem neresničen, saj je peta premisa edina, ki ni resnična reductio ad absurdum. Premisa 1 je resnična po definiciji po definiciji ali pa podprta z dobro razlago, torej edina sporna. hedonizma. Druga premisa je prav tako resnična po definiciji. Četrta predpostavi resničnost hedonizma in omogoči absurden 67 Anže Ipavic /Diplomir 6 a 8 ni filozof, Univerza v Mariboru 1. (premisa) Če je izkušanje toliko ugodja, 1. Želimo početi določene stvari, ne le 3. Priključitev na stroj za izkustva nas omeji soočiti s takšnimi ali drugačnimi posledicami kolikor je mogoče, vse, kar je za nas izkusiti, kako bi bilo, če bi jih naredili. na stvarnost, ki jo je ustvaril človek ali se jim izogniti. pomembno, potem, če nam dejanje X "Le zato, ker si želimo narediti stvari, si (omejuje, kaj lahko ustvarimo). Fizikalnih pravil ne moremo prekršiti. Za prinese več ugodja kot dejanje Y, nimamo želimo izkusiti, kako bi bilo narediti te "Ni nobenega dejanskega stika z globljo določene fizikalne učinke so potrebna določena razloga, da ne bi delali X namesto Y. stvari" (Nozick, 43). resničnostjo, čeprav je izkušnjo mogoče fizična dejanja, npr. če hočeš imeti hišo, jo 2. (premisa) Če se priključimo na stroj za Včasih stvari, ki si jih želimo, niso najboljše za simulirati.” (Nozick, 43) moraš zgraditi; če hočeš leteti, moraš ustvariti izkustva, nam bo to prineslo več ugodja, kot nas. Če gre za umor, nemoralno dejanje ali Po eni strani to drži, vendar je ta problem ali pridobiti napravo, ki ti bo to omogočila. Tega če se ne priključimo nanj. dejanje s trajnimi posledicami, je bolje, da tega trivialen v primerjavi s tem, da človek sploh ne ni mogoče zaobiti. Fizikalni zakoni so absolutni. 3. (Iz 1 & 2, hipotetični silogizem) Če je dejanja ne naredimo. Zato je tudi bolje, da more uveljavljati svoje volje. Torej stroj Posameznikovo vedenje o obstoju izkušanje toliko ugodja, kolikor je mogoče, imamo zgolj izkustvo takšnega dejanja. Vendar preprečuje, da bi oseba karkoli sploh ustvarila. simuliranega sveta je brezpredmetno v vse, kar je za nas pomembno, potem če bi uporabili stroj za izkustva, dejanja teh Vendar po drugi strani ne omejuje, kaj lahko realnem svetu (predpostavimo, torej, da ne nimamo razloga, da se ne priključimo na ljudi ne bi mogla biti nemoralna po nobenem ustvarimo. Pravzaprav so naše možnosti glede živimo v nekakšni simulaciji). stroj za izkustva. kriteriju – ti ljudje namreč ne bi imeli izbire. tega v virtualnem svetu neomejene, vendar ne, Morda je najbolj očitna vrlina fizičnega sveta 4. (premisa, reductio ad absurdum) Izkušanje če smo znotraj stroja za izkustva, kar pa, kot pristen človeški stik. Ko objamemo prijatelja, se toliko ugodja, kolikor je mogoče, je vse, kar 2. Hočemo biti oseba določene vrste. bomo videli, ne velja tudi za ostale virtualne naša telesa »dejansko« dotikajo, to ni le je za nas pomembno. "Nekdo, ki plava v kadi, je neodločen resničnosti. Okolje in življenje v stroju je občutek ali simulacija, to je resnični dogodek v 5. (Iz 3 & 4, modus ponens) Torej nimamo brezobličnež" (Nozick, 43). navdihnil resnični svet. Vsa živa bitja kot tudi fizikalnem svetu. Pri človeškem stiku gre za razloga, da se ne priključimo v stroj za V filmu Matrica večina človeštva prebiva v neživa narava v stroju za izkustva so produkt interakcijo dveh človeških bitij, torej za izkustva. kadeh. To so ljudje, ki podzavestno sprejemajo človeštva, vendar hkrati kopija narave brez povezavo med njunimi možgani, za kar v stroju 6. (premisa) Vendarle imamo razlog ali virtualni svet in se ga ne zavedajo. Vendar za človeka, podobno kot npr. fotografije, slike, za izkustva ne gre. Vendar mislim, da to razloge, da se ne priključimo v stroj za njih ni mogoče reči, da so brezoblični, videoposnetki in virtualni svetovi v videoigrah. pomeni, da virtualna realnost, v kateri izkustva. brezosebni. V svojih življenjih se namreč komunicirajo živi ljudje, ni kvalitativno 7. (5 & 6, reductio ad absurdum) Imamo razlog vseeno soočajo z izzivi, borijo se drug z drugim, Resnični svet inferiorna tej fizični povezavi, saj v vsakem in nimamo razloga, da se priključimo v stroj delajo za svoje preživetje, varnost. V resničnem, fizikalnem svetu vladajo fizikalna primeru možgani komunicirajo posredno za izkustva. To je protislovje. V virtualnem svetu Matrice se pojavljajo tudi pravila, ki smo jim neizogibno podrejeni. V tem (tudi v primeru fizičnega stika). Zaželeno je, 8. (iz 7) Ena premisa je napačna. To je 5. ljudje, ki so bili osvobojeni virtualnega sveta in smislu smo nesvobodni. Drugi pomen svobode seveda, da je stik čimbolj 'pristen', da se vanj spuščajo le za kratek čas z namenom je, ali smo zmožni uveljavljati svojo voljo. komunikacija poteka preko čim več kanalov, Razlogi, da se ne priključimo na stroj za osvoboditve ostalih. Zanje je še težje reči, da so Izkaže se, da smo tega delno sposobni, čeprav čutov, nivojev sporočanja. Zaenkrat resnični izkustva neodločni. Tako v resničnem kot virtualnem je naša volja kot vse fizikalne stvari podrejena svet ponuja mnogo bolj polno sporočanje kot Robert Nozick je svojo knjigo napisal v času, ko svetu se s stroji in programi borijo na življenje določenim fizikalnim vplivom. katerakoli virtualna alternativa. Vendar je pri je bila virtualna resničnost v primerjavi z in smrt. Izhod iz tega sveta je mogoč, in sicer s simulaciji ta prednost vprašljiva. Morda bi se današnjo zelo primitivna. Danes je virtualna Nozickov stavek je treba bolj natančno samomorom, ponoven vstop v ta svet pa je dalo v simulaciji ustvariti tudi tip neposredne resničnost pogost pojav, ki se uporablja tako za popraviti: "Nekdo, ki ne uveljavlja svoje volje in bodisi nemogoč oziroma zanj ne vemo. Torej komunikacije z možgani, ki je danes v vojaške kot za civilne namene. Primer so nima izbire, je neodločen brezobličnež." ima posameznik le dve možnosti: vztrajati v resničnosti neobstoječa. računalniške igre, ki simulirajo okolje in Morda pa je Nozicka motilo, da bi oseba istem svetu kot vsi ostali ljudje ali pa ga trajno življenjske situacije ter posameznikom dajejo dejansko izbrala življenje, v katerem ne bo zapustiti,brez znanja o tem, ali kamorkoli Matrica izbiro, kako se odzvati, in možnost vplivati na svobodna, torej imamo na voljo dve formulaciji: odhaja ali pa za vedno preneha obstajati. Matrica iz filma Matrica je simuliran svet, virtualni svet. Torej, kot bomo videli, je izbira »Oseba, ki izbere, da bi živela v kadi, je Posamezniki lahko spreminjajo svet okoli ustvarjen kot zapor za človeštvo. Deluje kot v središču problemov stroja za izkustva, kar iz neodločen brezobličnež;« ali pa: sebe v skladu s pravili, ki vladajo v tem svetu. operacijski sistem ali krovni program, znotraj argumenta in celo razlogov, da se ne »Oseba, ki izbere, da ne bo uveljavljala svoje Ta pravila ločujem na socialna (zakoni, katerega deluje množica manjših programov, ki priključimo na stroj za izkustva, ki jih je podal volje in ne bo imela izbire, je neodločen kulturne vrednote in prepričanja) in fizikalna se posodabljajo in zamenjujejo. Ti se pojavljajo Nozick in jih bomo sedaj pregledali, ni očitno brezobličnež.« (fizikalni zakoni). Ta delitev ni delitev po tipu kot osebe in lahko sodelujejo z Virom razvidno. Druga možnost se zdi bolj natančna in tudi pravil, ampak zgolj po nivoju: socialna pravila (superinteligenco, ki nadzira Matrico in zveni kot nekaj, kar bi morda izjavil Jean Paul so posledica fizikalnih pravil. Vendar se tukaj verjetno vse stroje) ali pa delujejo po svoji volji. Sartre. pojavi relevantna razlika: socialna pravila smo sposobni prekršiti, vendar se moramo potem 69 70 1. (premisa) Če je izkušanje toliko ugodja, 1. Želimo početi določene stvari, ne le 3. Priključitev na stroj za izkustva nas omeji soočiti s takšnimi ali drugačnimi posledicami kolikor je mogoče, vse, kar je za nas izkusiti, kako bi bilo, če bi jih naredili. na stvarnost, ki jo je ustvaril človek ali se jim izogniti. pomembno, potem, če nam dejanje X "Le zato, ker si želimo narediti stvari, si (omejuje, kaj lahko ustvarimo). Fizikalnih pravil ne moremo prekršiti. Za prinese več ugodja kot dejanje Y, nimamo želimo izkusiti, kako bi bilo narediti te "Ni nobenega dejanskega stika z globljo določene fizikalne učinke so potrebna določena razloga, da ne bi delali X namesto Y. stvari" (Nozick, 43). resničnostjo, čeprav je izkušnjo mogoče fizična dejanja, npr. če hočeš imeti hišo, jo 2. (premisa) Če se priključimo na stroj za Včasih stvari, ki si jih želimo, niso najboljše za simulirati.” (Nozick, 43) moraš zgraditi; če hočeš leteti, moraš ustvariti izkustva, nam bo to prineslo več ugodja, kot nas. Če gre za umor, nemoralno dejanje ali Po eni strani to drži, vendar je ta problem ali pridobiti napravo, ki ti bo to omogočila. Tega če se ne priključimo nanj. dejanje s trajnimi posledicami, je bolje, da tega trivialen v primerjavi s tem, da človek sploh ne ni mogoče zaobiti. Fizikalni zakoni so absolutni. 3. (Iz 1 & 2, hipotetični silogizem) Če je dejanja ne naredimo. Zato je tudi bolje, da more uveljavljati svoje volje. Torej stroj Posameznikovo vedenje o obstoju izkušanje toliko ugodja, kolikor je mogoče, imamo zgolj izkustvo takšnega dejanja. Vendar preprečuje, da bi oseba karkoli sploh ustvarila. simuliranega sveta je brezpredmetno v vse, kar je za nas pomembno, potem če bi uporabili stroj za izkustva, dejanja teh Vendar po drugi strani ne omejuje, kaj lahko realnem svetu (predpostavimo, torej, da ne nimamo razloga, da se ne priključimo na ljudi ne bi mogla biti nemoralna po nobenem ustvarimo. Pravzaprav so naše možnosti glede živimo v nekakšni simulaciji). stroj za izkustva. kriteriju – ti ljudje namreč ne bi imeli izbire. tega v virtualnem svetu neomejene, vendar ne, Morda je najbolj očitna vrlina fizičnega sveta 4. (premisa, reductio ad absurdum) Izkušanje če smo znotraj stroja za izkustva, kar pa, kot pristen človeški stik. Ko objamemo prijatelja, se toliko ugodja, kolikor je mogoče, je vse, kar 2. Hočemo biti oseba določene vrste. bomo videli, ne velja tudi za ostale virtualne naša telesa »dejansko« dotikajo, to ni le je za nas pomembno. "Nekdo, ki plava v kadi, je neodločen resničnosti. Okolje in življenje v stroju je občutek ali simulacija, to je resnični dogodek v 5. (Iz 3 & 4, modus ponens) Torej nimamo brezobličnež" (Nozick, 43). navdihnil resnični svet. Vsa živa bitja kot tudi fizikalnem svetu. Pri človeškem stiku gre za razloga, da se ne priključimo v stroj za V filmu Matrica večina človeštva prebiva v neživa narava v stroju za izkustva so produkt interakcijo dveh človeških bitij, torej za izkustva. kadeh. To so ljudje, ki podzavestno sprejemajo človeštva, vendar hkrati kopija narave brez povezavo med njunimi možgani, za kar v stroju 6. (premisa) Vendarle imamo razlog ali virtualni svet in se ga ne zavedajo. Vendar za človeka, podobno kot npr. fotografije, slike, za izkustva ne gre. Vendar mislim, da to razloge, da se ne priključimo v stroj za njih ni mogoče reči, da so brezoblični, videoposnetki in virtualni svetovi v videoigrah. pomeni, da virtualna realnost, v kateri izkustva. brezosebni. V svojih življenjih se namreč komunicirajo živi ljudje, ni kvalitativno 7. (5 & 6, reductio ad absurdum) Imamo razlog vseeno soočajo z izzivi, borijo se drug z drugim, Resnični svet inferiorna tej fizični povezavi, saj v vsakem in nimamo razloga, da se priključimo v stroj delajo za svoje preživetje, varnost. V resničnem, fizikalnem svetu vladajo fizikalna primeru možgani komunicirajo posredno za izkustva. To je protislovje. V virtualnem svetu Matrice se pojavljajo tudi pravila, ki smo jim neizogibno podrejeni. V tem (tudi v primeru fizičnega stika). Zaželeno je, 8. (iz 7) Ena premisa je napačna. To je 5. ljudje, ki so bili osvobojeni virtualnega sveta in smislu smo nesvobodni. Drugi pomen svobode seveda, da je stik čimbolj 'pristen', da se vanj spuščajo le za kratek čas z namenom je, ali smo zmožni uveljavljati svojo voljo. komunikacija poteka preko čim več kanalov, Razlogi, da se ne priključimo na stroj za osvoboditve ostalih. Zanje je še težje reči, da so Izkaže se, da smo tega delno sposobni, čeprav čutov, nivojev sporočanja. Zaenkrat resnični izkustva neodločni. Tako v resničnem kot virtualnem je naša volja kot vse fizikalne stvari podrejena svet ponuja mnogo bolj polno sporočanje kot Robert Nozick je svojo knjigo napisal v času, ko svetu se s stroji in programi borijo na življenje določenim fizikalnim vplivom. katerakoli virtualna alternativa. Vendar je pri je bila virtualna resničnost v primerjavi z in smrt. Izhod iz tega sveta je mogoč, in sicer s simulaciji ta prednost vprašljiva. Morda bi se današnjo zelo primitivna. Danes je virtualna Nozickov stavek je treba bolj natančno samomorom, ponoven vstop v ta svet pa je dalo v simulaciji ustvariti tudi tip neposredne resničnost pogost pojav, ki se uporablja tako za popraviti: "Nekdo, ki ne uveljavlja svoje volje in bodisi nemogoč oziroma zanj ne vemo. Torej komunikacije z možgani, ki je danes v vojaške kot za civilne namene. Primer so nima izbire, je neodločen brezobličnež." ima posameznik le dve možnosti: vztrajati v resničnosti neobstoječa. računalniške igre, ki simulirajo okolje in Morda pa je Nozicka motilo, da bi oseba istem svetu kot vsi ostali ljudje ali pa ga trajno življenjske situacije ter posameznikom dajejo dejansko izbrala življenje, v katerem ne bo zapustiti,brez znanja o tem, ali kamorkoli Matrica izbiro, kako se odzvati, in možnost vplivati na svobodna, torej imamo na voljo dve formulaciji: odhaja ali pa za vedno preneha obstajati. Matrica iz filma Matrica je simuliran svet, virtualni svet. Torej, kot bomo videli, je izbira »Oseba, ki izbere, da bi živela v kadi, je Posamezniki lahko spreminjajo svet okoli ustvarjen kot zapor za človeštvo. Deluje kot v središču problemov stroja za izkustva, kar iz neodločen brezobličnež;« ali pa: sebe v skladu s pravili, ki vladajo v tem svetu. operacijski sistem ali krovni program, znotraj argumenta in celo razlogov, da se ne »Oseba, ki izbere, da ne bo uveljavljala svoje Ta pravila ločujem na socialna (zakoni, katerega deluje množica manjših programov, ki priključimo na stroj za izkustva, ki jih je podal volje in ne bo imela izbire, je neodločen kulturne vrednote in prepričanja) in fizikalna se posodabljajo in zamenjujejo. Ti se pojavljajo Nozick in jih bomo sedaj pregledali, ni očitno brezobličnež.« (fizikalni zakoni). Ta delitev ni delitev po tipu kot osebe in lahko sodelujejo z Virom razvidno. Druga možnost se zdi bolj natančna in tudi pravil, ampak zgolj po nivoju: socialna pravila (superinteligenco, ki nadzira Matrico in zveni kot nekaj, kar bi morda izjavil Jean Paul so posledica fizikalnih pravil. Vendar se tukaj verjetno vse stroje) ali pa delujejo po svoji volji. Sartre. pojavi relevantna razlika: socialna pravila smo sposobni prekršiti, vendar se moramo potem 69 70 Prvi dve verziji Matrice pristne (ovira jih pomanjkanje znanja o - zmožnost, da se ljudje v simulaciji družijo le, da se danes ljudje prostovoljno spuščajo v Prva verzija Matrice je bila po besedah njenega resničnem svetu), vendar so njihove interakcije in spoznavajo ter navežejo globoke, marsikaj nevarnega in se odpovedujejo avtorja, programa Arhitekt, mojstrovina. z resničnim svetom močno otežene. Ljudje ne smiselne stike; marsičemu. Človek, ki je skočil z letala, si ne Zgodba namiguje, da je bila neke vrste raj, v soustvarjajo sveta, v katerem bivajo. Če - možnost demokratskega, transparentnega more naslednji trenutek premisliti in prekiniti katerem ni bilo veliko trpljenja. porušijo stavbo, Matrica zgradi novo. Množično ustvarjanja in soupravljanja strežnikov; padca. Prav tako tega ne morejo storiti Problem prve verzije je bil, da ljudem ni zavračanje Matrice lahko povzroči njen propad, - svoboda, da se posamezniki lahko potapljači na dah in razni profesionalni ponujala izbire, kar je povzročilo, da so jo vendar je lahko to le podzavestno. kadarkoli odločijo, da zapustijo simulacijo, športniki: sledijo namreč finančne ali legalne množično zavrnili. Matrica je postala Zavestno upiranje Matrici v obliki in niso prisiljeni, da v njej ostanejo. posledice za kršenje pogodb. nestabilna in propadla. Arhitekt je ustvaril tudi organiziranih izgredov ali terorizma je drugo izvedbo Matrice, ki je bila temačna, ljudje nemogoče. Svoboda ljudi je implicitna, močno Takšne simulacije bi npr. lahko omogočile Razlogi, da se priključimo v človeško v njej pa so bili trpinčeni. Zaradi pomanjkanja okrnjena: bodisi sprejmejo svet in njegove ustvarjanje družb na način, ki ga je predlagal matrico izbire je tudi druga verzija propadla. omejitve bodisi se podzavestno uprejo (skoraj John Rawls. Prav tako ne predstavljajo omejitev 1. Več užitka in zabave kot v resničnem svetu. zagotovo ne po svoji zavestni volji) in trpijo pri stiku z naravo: ni nezamisljivo, da bi iz Nič ni prepovedano, nič ni nemogoče. Orakljeve verzije posledice. Kazni so večinoma znotraj Matrice: simulacije oseba lahko komunicirala z 2. Lahko se učimo o sebi, o svetovih, ki Kasnejše verzije je ustvaril ali soustvaril izbris spomina, vsaditev lažnih spominov, zunanjim svetom preko nekakšne konzole, s obstajajo, in svetovih, ki ne obstajajo. program, ki se imenuje Orakelj. Intuitivni, poškodbe simuliranega telesa. kakršno komuniciramo danes z virtualnimi 3. Lahko pridobimo koristne izkušnje za iracionalni program, antiteza Arhitekta, je svetovi. Tako kot je stik z drugimi ljudmi v resnični svet (se učimo, igramo, treniramo, ljudem ponudil prikrito, podzavestno izbiro: Človeška simulacija resnici stik med možgani na posredni način, je simuliramo, tekmujemo). sprejeti ali zavrniti Matrico kot resnični svet. Človeška simulacija je simuliran svet, ki bi ga stik z naravo prav tako komunikacija, ki se 4. Bolj varno kot resnični svet. To je povzročilo, da je velika večina človeštva lahko ustvarilo človeštvo. Bistvo, v katerem se začne in konča v možganih. Torej se osebi ni 5. Ista kvaliteta življenja ne glede na planet, Matrico sprejela. Ljudje, katerih um se ni mogel človeška simulacija razlikuje od matrice treba s telesom dotikati predmetov v na katerem v resnici bivamo. soočiti s krutostjo resnice, so ščitili Matrico, ker strojev, je, da ljudje vanjo niso ujeti ter vanjo resničnem svetu, ampak to lahko poteka 6. Zmanjša škodljive vplive na okolje in na jim je nudila varnost. Manjšina pa je nenehno lahko vstopijo in iz nje izstopijo po svoji volji. posredno (npr. preko daljinsko upravljanega druga bitja v vesolju. zapuščala simulacijo in se borila proti strojem. Vendar ima lahko to pravilo zelo pomembne robota). 7. Lahko nam skozi izobilje pomaga ugotoviti, To so bili posamezniki, ki so imeli željo po izjeme, ki so morda potrebne za določene cilje, Od pomembnih kriterijev, ki sem jih naštel, kaj je v resnici pomembno. iskanju resnice in moč, da so resnico prenesli. ki bi jih želeli doseči s simulacijo resničnosti. v ospredje postavljam le svobodo 8. Lahko smo bogovi ali pa karkoli drugega. Ker tudi te verzije sčasoma postanejo Dogajanja znotraj matrice ljudi so, kot bomo posameznikov pred vstopom v simulacijo in po nestabilne, so potrebni »Tisti«, da periodično videli, večinoma odvisna od dogovora, ki je njem. Razlog za to je, da so ostali kriteriji manj Razlogi, da se ne priključimo v simulacijo resetirajo Matrico in inherentno nestabilnost sklenjen, preden posameznik vstopi. ključnega pomena: Včasih si namesto 1. Resnični svet nas potrebuje kot aktivne Matrice simbolično vrnejo (kot ostanek pri človeškega stika želite samoto in za zares arhitekte resničnosti (vplivati moramo na enačbi) k Viru ter na novo zgradijo mesto Zion, Predlagam, kar razumem kot najbolj uspešne nepozabno izkušnjo bi se bili začasno svet iz moralnih vzgibov, npr. preprečiti ko stroji iztrebijo upornike. koncepte današnjih virtualnih resničnosti: pripravljeni odpovedati stiku z naravo (morda vsako nesmiselno trpljenje). - svoboda sodelujočih posameznikov, da v celo svobodi?). Morda bi želeli začasno živeti 2. Zapiramo se in se omejujemo na lastne Filmska verzija svetu ravnajo, kot želijo (četudi izkusijo brez višjih užitkov ali pa celo brez nižjih, da bi stvaritve (svet mora vplivati na nas). Film se odvija v času šeste ali osme zaporedne posledice); znali primerno ceniti tako ene kot druge. Morda 3. Preživetje človeštva ima prednost pred izvedbe Matrice. (Zionu naj bi namreč pretilo že - možnost svobodne, zavestne in bi si za doživetje določenega izkustva celo za vsem, kar matrica ponuja. Matrica pa nas šesto iztrebljenje. Ni znano, kdaj je mesto bilo informirane izbire, v kateri simulaciji in določeno obdobje preprečili izstop iz lahko izpostavi eksistencialnim tveganjem. prvič uničeno: bodisi ko je propadla prva pod kakšnimi pogoji bodo posamezniki simulacije. 4. Matrica sama po sebi predstavlja Matrica bodisi ko je propadla prva Matrica, ki jo preživljali čas; Pomembno je, da so posamezniki dobro eksistencialno tveganje. je ustvarila Orakelj.) - zmožnost, da pred vstopom v simulacijo in obveščeni, v kaj se spuščajo ob vstopu v 5. Matrica ne more biti dovolj prepričljiva Matrica simulira življenje v času konca 20. in po njem soustvarjajo in trajno sooblikujejo simulacijo. Določene simulacije, ki bi po simulacija sveta zaradi pomanjkanja začetka 21. stoletja. Življenje je dokaj mrko. simulirano resničnost ter jo prilagajajo dogovoru delovale po pravilih, ki bi omejevala globine in informacij, ki so v resničnem Odvija se v enem samem velemestu, kjer ljudje svojim potrebam; posameznike, bi bile zaradi narave pravil lahko svetu prisotne, a nezaznavne. dnevno garajo za preživetje v korporativnem - sistem strežnikov, ki daje posameznikom zelo nevarne. 6. Ko bomo razvili matrico, bomo že tako sistemu, ki spominja na vzhod ZDA. svobodo, da ustvarijo svetove povsem po V jedru simulacije sta torej svoboda in napredni, da bo nekoristna. Vse njene V Matrici ljudje komunicirajo med seboj, svojih merilih ter vanje povabijo natanko varnost posameznikov. Katera od teh dveh ugodnosti bomo uživali v resničnem svetu. njihove interakcije so v tem pogledu dokaj tiste in toliko ljudi, kot si želijo; zaseda prvo mesto, ne morem odgovoriti. Vem 71 72 Prvi dve verziji Matrice pristne (ovira jih pomanjkanje znanja o - zmožnost, da se ljudje v simulaciji družijo le, da se danes ljudje prostovoljno spuščajo v Prva verzija Matrice je bila po besedah njenega resničnem svetu), vendar so njihove interakcije in spoznavajo ter navežejo globoke, marsikaj nevarnega in se odpovedujejo avtorja, programa Arhitekt, mojstrovina. z resničnim svetom močno otežene. Ljudje ne smiselne stike; marsičemu. Človek, ki je skočil z letala, si ne Zgodba namiguje, da je bila neke vrste raj, v soustvarjajo sveta, v katerem bivajo. Če - možnost demokratskega, transparentnega more naslednji trenutek premisliti in prekiniti katerem ni bilo veliko trpljenja. porušijo stavbo, Matrica zgradi novo. Množično ustvarjanja in soupravljanja strežnikov; padca. Prav tako tega ne morejo storiti Problem prve verzije je bil, da ljudem ni zavračanje Matrice lahko povzroči njen propad, - svoboda, da se posamezniki lahko potapljači na dah in razni profesionalni ponujala izbire, kar je povzročilo, da so jo vendar je lahko to le podzavestno. kadarkoli odločijo, da zapustijo simulacijo, športniki: sledijo namreč finančne ali legalne množično zavrnili. Matrica je postala Zavestno upiranje Matrici v obliki in niso prisiljeni, da v njej ostanejo. posledice za kršenje pogodb. nestabilna in propadla. Arhitekt je ustvaril tudi organiziranih izgredov ali terorizma je drugo izvedbo Matrice, ki je bila temačna, ljudje nemogoče. Svoboda ljudi je implicitna, močno Takšne simulacije bi npr. lahko omogočile Razlogi, da se priključimo v človeško v njej pa so bili trpinčeni. Zaradi pomanjkanja okrnjena: bodisi sprejmejo svet in njegove ustvarjanje družb na način, ki ga je predlagal matrico izbire je tudi druga verzija propadla. omejitve bodisi se podzavestno uprejo (skoraj John Rawls. Prav tako ne predstavljajo omejitev 1. Več užitka in zabave kot v resničnem svetu. zagotovo ne po svoji zavestni volji) in trpijo pri stiku z naravo: ni nezamisljivo, da bi iz Nič ni prepovedano, nič ni nemogoče. Orakljeve verzije posledice. Kazni so večinoma znotraj Matrice: simulacije oseba lahko komunicirala z 2. Lahko se učimo o sebi, o svetovih, ki Kasnejše verzije je ustvaril ali soustvaril izbris spomina, vsaditev lažnih spominov, zunanjim svetom preko nekakšne konzole, s obstajajo, in svetovih, ki ne obstajajo. program, ki se imenuje Orakelj. Intuitivni, poškodbe simuliranega telesa. kakršno komuniciramo danes z virtualnimi 3. Lahko pridobimo koristne izkušnje za iracionalni program, antiteza Arhitekta, je svetovi. Tako kot je stik z drugimi ljudmi v resnični svet (se učimo, igramo, treniramo, ljudem ponudil prikrito, podzavestno izbiro: Človeška simulacija resnici stik med možgani na posredni način, je simuliramo, tekmujemo). sprejeti ali zavrniti Matrico kot resnični svet. Človeška simulacija je simuliran svet, ki bi ga stik z naravo prav tako komunikacija, ki se 4. Bolj varno kot resnični svet. To je povzročilo, da je velika večina človeštva lahko ustvarilo človeštvo. Bistvo, v katerem se začne in konča v možganih. Torej se osebi ni 5. Ista kvaliteta življenja ne glede na planet, Matrico sprejela. Ljudje, katerih um se ni mogel človeška simulacija razlikuje od matrice treba s telesom dotikati predmetov v na katerem v resnici bivamo. soočiti s krutostjo resnice, so ščitili Matrico, ker strojev, je, da ljudje vanjo niso ujeti ter vanjo resničnem svetu, ampak to lahko poteka 6. Zmanjša škodljive vplive na okolje in na jim je nudila varnost. Manjšina pa je nenehno lahko vstopijo in iz nje izstopijo po svoji volji. posredno (npr. preko daljinsko upravljanega druga bitja v vesolju. zapuščala simulacijo in se borila proti strojem. Vendar ima lahko to pravilo zelo pomembne robota). 7. Lahko nam skozi izobilje pomaga ugotoviti, To so bili posamezniki, ki so imeli željo po izjeme, ki so morda potrebne za določene cilje, Od pomembnih kriterijev, ki sem jih naštel, kaj je v resnici pomembno. iskanju resnice in moč, da so resnico prenesli. ki bi jih želeli doseči s simulacijo resničnosti. v ospredje postavljam le svobodo 8. Lahko smo bogovi ali pa karkoli drugega. Ker tudi te verzije sčasoma postanejo Dogajanja znotraj matrice ljudi so, kot bomo posameznikov pred vstopom v simulacijo in po nestabilne, so potrebni »Tisti«, da periodično videli, večinoma odvisna od dogovora, ki je njem. Razlog za to je, da so ostali kriteriji manj Razlogi, da se ne priključimo v simulacijo resetirajo Matrico in inherentno nestabilnost sklenjen, preden posameznik vstopi. ključnega pomena: Včasih si namesto 1. Resnični svet nas potrebuje kot aktivne Matrice simbolično vrnejo (kot ostanek pri človeškega stika želite samoto in za zares arhitekte resničnosti (vplivati moramo na enačbi) k Viru ter na novo zgradijo mesto Zion, Predlagam, kar razumem kot najbolj uspešne nepozabno izkušnjo bi se bili začasno svet iz moralnih vzgibov, npr. preprečiti ko stroji iztrebijo upornike. koncepte današnjih virtualnih resničnosti: pripravljeni odpovedati stiku z naravo (morda vsako nesmiselno trpljenje). - svoboda sodelujočih posameznikov, da v celo svobodi?). Morda bi želeli začasno živeti 2. Zapiramo se in se omejujemo na lastne Filmska verzija svetu ravnajo, kot želijo (četudi izkusijo brez višjih užitkov ali pa celo brez nižjih, da bi stvaritve (svet mora vplivati na nas). Film se odvija v času šeste ali osme zaporedne posledice); znali primerno ceniti tako ene kot druge. Morda 3. Preživetje človeštva ima prednost pred izvedbe Matrice. (Zionu naj bi namreč pretilo že - možnost svobodne, zavestne in bi si za doživetje določenega izkustva celo za vsem, kar matrica ponuja. Matrica pa nas šesto iztrebljenje. Ni znano, kdaj je mesto bilo informirane izbire, v kateri simulaciji in določeno obdobje preprečili izstop iz lahko izpostavi eksistencialnim tveganjem. prvič uničeno: bodisi ko je propadla prva pod kakšnimi pogoji bodo posamezniki simulacije. 4. Matrica sama po sebi predstavlja Matrica bodisi ko je propadla prva Matrica, ki jo preživljali čas; Pomembno je, da so posamezniki dobro eksistencialno tveganje. je ustvarila Orakelj.) - zmožnost, da pred vstopom v simulacijo in obveščeni, v kaj se spuščajo ob vstopu v 5. Matrica ne more biti dovolj prepričljiva Matrica simulira življenje v času konca 20. in po njem soustvarjajo in trajno sooblikujejo simulacijo. Določene simulacije, ki bi po simulacija sveta zaradi pomanjkanja začetka 21. stoletja. Življenje je dokaj mrko. simulirano resničnost ter jo prilagajajo dogovoru delovale po pravilih, ki bi omejevala globine in informacij, ki so v resničnem Odvija se v enem samem velemestu, kjer ljudje svojim potrebam; posameznike, bi bile zaradi narave pravil lahko svetu prisotne, a nezaznavne. dnevno garajo za preživetje v korporativnem - sistem strežnikov, ki daje posameznikom zelo nevarne. 6. Ko bomo razvili matrico, bomo že tako sistemu, ki spominja na vzhod ZDA. svobodo, da ustvarijo svetove povsem po V jedru simulacije sta torej svoboda in napredni, da bo nekoristna. Vse njene V Matrici ljudje komunicirajo med seboj, svojih merilih ter vanje povabijo natanko varnost posameznikov. Katera od teh dveh ugodnosti bomo uživali v resničnem svetu. njihove interakcije so v tem pogledu dokaj tiste in toliko ljudi, kot si želijo; zaseda prvo mesto, ne morem odgovoriti. Vem 71 72 7. Naš svet je simulacija, ki bi jo morali najprej Literatura Teror selfie – mediji in terorizem evolucijska stopnja razvoja množičnih medijev zapustiti, ne pa ustvarjati novih, globljih. Buchanan, A. 2011. Better than human; the v digitalni sferi ali podzemlje kriminalcev? Hitro ugotovimo, promise and perils of enhancing ourselves. New da slabe tehnologije ni, so le slabi uporabniki. A Zaključek York: Oxford University Press. Domen Savič po isti logiki tudi dobre tehnologije ni. Selfie je V eseju sem opisal simulirano resničnost stroja Cartledge, P., Millett, P. 2003. Nomos: Essays pač samo selfie. Twitter je pač samo Twitter. za izkustva in Matrice ter predstavil simulirano in Athenian Law, Politics and Society. New York: Informacijska doba je hkrati doba boja za Facebook ne bo rešil problema družbe. resničnost, ki bi jo lahko uporabljali v Cambridge University Press. pozornost. Po eni strani se veča število Zato so toliko bolj bizarni poskusi prihodnosti. Podal sem razloge za in proti, Gordijn, B., Chadwick, R. 2008. Medical digitalnih in klasičnih medijskih kanalov, po politizacije tehnologije in doseganja političnih vendar zaradi omejitev nisem mogel prikazati enhancement & posthumanity. New York: katerih vsebine prihajajo do uporabnika, po ciljev z regulacijo tehnologij. Cenzuro spletnih podrobne analize. Predstavil sem pregled Springer. drugi mora uporabnik vse pametneje komunikacij ter zahteve po odpravi razlogov, ki jih je podal Nozick, da se ne Heilinger, J. C. 2009. The debate about razporejati čas, ki ga namenja konzumiranju enkripcijskih orodij s strani evropskih in priključimo na stroj za izkustva, in pokazal, da ʻhuman enhancementʼ and its anthropological medijskih vsebin. Dobe, ko so mediji uredniško ameriških oblasti bi lahko poenostavljeno jih ni mogoče uporabiti proti simuliranim dimension. Oxford: Oxford University Press. kurirali vsebine in jih v omejenem obsegu ter primerjali z zahtevami po ukinitvi kladiv, ker resničnostim, če bodo te uporabljene na Irwin, William, ur. 2002. The Matrix and vnaprej predvidenem časovnem okviru se ta lahko uporabljajo tudi za umor. podoben način, kot se danes uporablja Philosophy. Welcome to the Desert of the Real. dostavljali končnim odjemalcem, so mimo. Razumljivo je, da se bo boj za pozornost virtualnost. Ustvaril sem pregled in primerjavo Carus Publishing Company. Medijski uporabnik je sam svoj urednik. vršil na vaškem trgu. Na mestu, kamor zahaja resničnega sveta in simuliranih svetov po več Stanford Encyclopedia of Philosophy. Terorizem se je kot oblika boja za največje število različnih ljudi, ki bodo različno pomembnih kriterijih. Dostopno preko: geografsko in kulturno prevlado razširil tudi na dojemljivi za ideje interesnih skupin. http://plato.stanford.edu/entries/hedonism/ področje množičnih medijev in spletnega Razumljivo je, da bodo dobri in slabi ljudje (6. junij 2016). komuniciranja. Teroristi niso več zgolj obupani tehnologijo uporabljali za različne namene. Thomas Nadelhoffer. 2011. How the posamezniki, manjše skupine slabo Razumljivo je, da si bodo ti nameni Experience Machine Works. Dostopno preko: organiziranih upornikov, temveč tudi vse bolje nasprotovali med seboj. http://philosophycommons.typepad.com/xph organizirane, dobro financirane in i/2011/02/how-the-experience-machine- komunikacijsko zelo podkovane enote, ki Usmerjanje pogleda works.html (6. junij 2016). uporabljajo enaka orodja za širjenje svojih Teroristi so se končno naučili uporabljati sporočil kot klasične medijske hiše oziroma digitalne množične medije. Pozivi k sveti vojni, Tabela primerjave digitalni domorodci. k maščevanju nad krivoverci, k Resnični svet Stroj za izkustva Matrica Človeška matrica Tako ni nič nenavadnega, da so teroristične samoorganizaciji se širijo po istih kanalih kot Obstojnost, trajnost skupine, kot je na primer aktualna ISIS, zelo vaše slike hamburgerja, kot vaši videoposnetki sveta izven DA NE DA DA hitro posvojile nove tehnologije, s katerimi posameznika mačk in kot vaši zapisi o zlomljenih srcih. Je širijo svoja sporočila tudi po digitalnem Lahko spreminjam Komajda (pravila se torej za dosego ciljne javnosti res pomemben DA (do neke mere) NE DA/po dogovoru svet da zaobiti) prostoru. Borci ISIS prek omrežij Facebook, medij? Digitalizacija medijske sfere, skoraj Svoboda Da (znotraj širokih Twitter in Snapchat objavljajo videoposnetke NE DA (znotraj ozkih DA (skoraj absolutna nični vstopni stroški pri uporabi orodij za posameznika mej) mej) svoboda) in fotografije obglavljanj, propagandne govore množično komuniciranje in vedno večja Simulacija je vidna / NE NE DA/Po dogovoru in pozive k sveti vojni, komunicirajo med seboj Lahko zapustim svet Samomor NE/periodično NE/stežka DA/Po dogovoru vseprisotnost nam sporočajo samo eno: »Sami in izvajajo odnose z javnostmi. Pristen človeški stik DA NE DA DA/Po dogovoru ste odgovorni za medijsko realnost, v kateri Stik z naravo (Druge živite.« zavestne oblike DA NE ? (programi, stroji) DA/Po dogovoru + Slaba in dobra tehnologija A zahodne vlade se v zadnjem času vedno življenja) programi Tehnodeterministični odnos zahodne družbe bolj ukvarjajo z izkrivljanjem pogleda. S Višji užitki DA DA DA DA do lastnih težav v odnosu do socialnih, spolnih cenzuro digitalnega komunikacijskega okolja, Trpljenje DA NE/Po DA/Po Po dogovoru in ostalih družbenih tem je mogoče najbolj programiranju programiranju kamor ne smejo niti slučajno zaiti teroristična Razvoj/rast osebe DA Morda DA DA očiten in transparenten prav na področju sporočila oziroma kjer se kulturni boj bije terorističnega družabnega marketinga. Je predvsem s cenzuriranjem druge in ne s Facebook orodje zla ali orodje za povezovanje promocijo lastne kulture. med prijatelji? Je Twitter orodje za promocijo Cenzura digitalnih orodij in sporočil svobode govora ali rekrutacijski center za teroristov je pravzaprav nezaupnica lastnemu teroriste? So spletni dnevniki naslednja ljudstvu. Je nezaupnica lastni kulturi in 73 Domen Savič /Komuni 7 kol 4 o g, direktor Zavoda Državljan D 7. Naš svet je simulacija, ki bi jo morali najprej Literatura Teror selfie – mediji in terorizem evolucijska stopnja razvoja množičnih medijev zapustiti, ne pa ustvarjati novih, globljih. Buchanan, A. 2011. Better than human; the v digitalni sferi ali podzemlje kriminalcev? Hitro ugotovimo, promise and perils of enhancing ourselves. New da slabe tehnologije ni, so le slabi uporabniki. A Zaključek York: Oxford University Press. Domen Savič po isti logiki tudi dobre tehnologije ni. Selfie je V eseju sem opisal simulirano resničnost stroja Cartledge, P., Millett, P. 2003. Nomos: Essays pač samo selfie. Twitter je pač samo Twitter. za izkustva in Matrice ter predstavil simulirano in Athenian Law, Politics and Society. New York: Informacijska doba je hkrati doba boja za Facebook ne bo rešil problema družbe. resničnost, ki bi jo lahko uporabljali v Cambridge University Press. pozornost. Po eni strani se veča število Zato so toliko bolj bizarni poskusi prihodnosti. Podal sem razloge za in proti, Gordijn, B., Chadwick, R. 2008. Medical digitalnih in klasičnih medijskih kanalov, po politizacije tehnologije in doseganja političnih vendar zaradi omejitev nisem mogel prikazati enhancement & posthumanity. New York: katerih vsebine prihajajo do uporabnika, po ciljev z regulacijo tehnologij. Cenzuro spletnih podrobne analize. Predstavil sem pregled Springer. drugi mora uporabnik vse pametneje komunikacij ter zahteve po odpravi razlogov, ki jih je podal Nozick, da se ne Heilinger, J. C. 2009. The debate about razporejati čas, ki ga namenja konzumiranju enkripcijskih orodij s strani evropskih in priključimo na stroj za izkustva, in pokazal, da ʻhuman enhancementʼ and its anthropological medijskih vsebin. Dobe, ko so mediji uredniško ameriških oblasti bi lahko poenostavljeno jih ni mogoče uporabiti proti simuliranim dimension. Oxford: Oxford University Press. kurirali vsebine in jih v omejenem obsegu ter primerjali z zahtevami po ukinitvi kladiv, ker resničnostim, če bodo te uporabljene na Irwin, William, ur. 2002. The Matrix and vnaprej predvidenem časovnem okviru se ta lahko uporabljajo tudi za umor. podoben način, kot se danes uporablja Philosophy. Welcome to the Desert of the Real. dostavljali končnim odjemalcem, so mimo. Razumljivo je, da se bo boj za pozornost virtualnost. Ustvaril sem pregled in primerjavo Carus Publishing Company. Medijski uporabnik je sam svoj urednik. vršil na vaškem trgu. Na mestu, kamor zahaja resničnega sveta in simuliranih svetov po več Stanford Encyclopedia of Philosophy. Terorizem se je kot oblika boja za največje število različnih ljudi, ki bodo različno pomembnih kriterijih. Dostopno preko: geografsko in kulturno prevlado razširil tudi na dojemljivi za ideje interesnih skupin. http://plato.stanford.edu/entries/hedonism/ področje množičnih medijev in spletnega Razumljivo je, da bodo dobri in slabi ljudje (6. junij 2016). komuniciranja. Teroristi niso več zgolj obupani tehnologijo uporabljali za različne namene. Thomas Nadelhoffer. 2011. How the posamezniki, manjše skupine slabo Razumljivo je, da si bodo ti nameni Experience Machine Works. Dostopno preko: organiziranih upornikov, temveč tudi vse bolje nasprotovali med seboj. http://philosophycommons.typepad.com/xph organizirane, dobro financirane in i/2011/02/how-the-experience-machine- komunikacijsko zelo podkovane enote, ki Usmerjanje pogleda works.html (6. junij 2016). uporabljajo enaka orodja za širjenje svojih Teroristi so se končno naučili uporabljati sporočil kot klasične medijske hiše oziroma digitalne množične medije. Pozivi k sveti vojni, Tabela primerjave digitalni domorodci. k maščevanju nad krivoverci, k Resnični svet Stroj za izkustva Matrica Človeška matrica Tako ni nič nenavadnega, da so teroristične samoorganizaciji se širijo po istih kanalih kot Obstojnost, trajnost skupine, kot je na primer aktualna ISIS, zelo vaše slike hamburgerja, kot vaši videoposnetki sveta izven DA NE DA DA hitro posvojile nove tehnologije, s katerimi posameznika mačk in kot vaši zapisi o zlomljenih srcih. Je širijo svoja sporočila tudi po digitalnem Lahko spreminjam Komajda (pravila se torej za dosego ciljne javnosti res pomemben DA (do neke mere) NE DA/po dogovoru svet da zaobiti) prostoru. Borci ISIS prek omrežij Facebook, medij? Digitalizacija medijske sfere, skoraj Svoboda Da (znotraj širokih Twitter in Snapchat objavljajo videoposnetke NE DA (znotraj ozkih DA (skoraj absolutna nični vstopni stroški pri uporabi orodij za posameznika mej) mej) svoboda) in fotografije obglavljanj, propagandne govore množično komuniciranje in vedno večja Simulacija je vidna / NE NE DA/Po dogovoru in pozive k sveti vojni, komunicirajo med seboj Lahko zapustim svet Samomor NE/periodično NE/stežka DA/Po dogovoru vseprisotnost nam sporočajo samo eno: »Sami in izvajajo odnose z javnostmi. Pristen človeški stik DA NE DA DA/Po dogovoru ste odgovorni za medijsko realnost, v kateri Stik z naravo (Druge živite.« zavestne oblike DA NE ? (programi, stroji) DA/Po dogovoru + Slaba in dobra tehnologija A zahodne vlade se v zadnjem času vedno življenja) programi Tehnodeterministični odnos zahodne družbe bolj ukvarjajo z izkrivljanjem pogleda. S Višji užitki DA DA DA DA do lastnih težav v odnosu do socialnih, spolnih cenzuro digitalnega komunikacijskega okolja, Trpljenje DA NE/Po DA/Po Po dogovoru in ostalih družbenih tem je mogoče najbolj programiranju programiranju kamor ne smejo niti slučajno zaiti teroristična Razvoj/rast osebe DA Morda DA DA očiten in transparenten prav na področju sporočila oziroma kjer se kulturni boj bije terorističnega družabnega marketinga. Je predvsem s cenzuriranjem druge in ne s Facebook orodje zla ali orodje za povezovanje promocijo lastne kulture. med prijatelji? Je Twitter orodje za promocijo Cenzura digitalnih orodij in sporočil svobode govora ali rekrutacijski center za teroristov je pravzaprav nezaupnica lastnemu teroriste? So spletni dnevniki naslednja ljudstvu. Je nezaupnica lastni kulturi in 73 Domen Savič /Komuni 7 kol 4 o g, direktor Zavoda Državljan D lastnemu načinu življenja. S cenzuro Mediji terorja sporočamo: teroristična sporočila so virus, Aktualne debate o cenzuri in medijski represiji proti kateremu nimamo cepiva. Zato bomo raje v imenu svobode so tako višek priznanja začeli trpinčiti lastni organizem in ga tako nesposobnosti reševanja družbenih poskusili pripraviti do tega, da uporabniki ne problemov in po drugi strani zmaga bodo niti pomislili na obisk Terrorism terorističnih skupin, ki se s svojimi sporočili Twitterja. integrirajo v našo družbo. Padli smo v lastno past vseprisotnih poceni Družba konstantnega šoka komunikacijskih tehnologij, s katerimi smo se Da so z uporabo družabnega spleta in vseh namenili reševati probleme neizobraženosti, tehnologij, ki so na voljo, tudi teroristi začeli izoliranosti in ekonomske izdvojenosti. Vso komunicirati z najširšim občinstvom, je torej pozornost smo usmerili v tehnologijo in ne jasno. Hkrati je zanimivo, da so se teroristi vsebino komuniciranja ter tako pozabili, da je podredili tudi drugim medijskim zakonitostim tehnologija neodvisna od sporočila, ki ga naše civilizacije in nam v svojih medijskih komuniciramo prek nje. nastopih servirajo samo še vrhunce. Teroristi pa to izkoriščajo v svoj prid. Rezanje glav, razstreljevanje vojaških baz, zažiganje zastav ... Vse skupaj je kratko, efektivno, brez širšega konteksta in izredno Literatura šokantno. Teroristi nam v posnetkih ne Angwin, Julia. 2015. Dragnet Nation: A Quest razlagajo ozadja boja. Ne razlagajo nam for Privacy, Security, and Freedom in a World of podrobnosti, ne razlagajo nam vzrokov in Relentless Surveillance. New York: Times posledic. Books. Teroristi torej igrajo našo igro oziroma nas Državljan D. Dostopno prek: silijo v to, da se z njimi ukvarjamo na lastnem http://www.drzavljand.si/ (30.junij 2016). igrišču. Ironično bi lahko rekli, da se teroristi Koppel, Ted. 2015. Lights Out: A pravzaprav na vse kriplje trudijo, da bi se Cyberattack, a Nation Unprepared, Surviving integrirali v našo kulturo in nam svoje the Aftermath. Crown/Archetype. sporočilo dostavili v obliki, ki jo bomo najbolje Kvas, Barbara. 2015. Francija cenzurira razumeli. nevšečne spletne strani. Dostopno prek: Da bi torej nevtralizirali teroristično http://www.e- propagando v množičnih medijih, se moramo demokracija.si/2015/03/23/francija- začeti ukvarjati z lastno medijsko kulturo in ne cenzurira-nevsecne-spletne-strani/ (30. junij s cenzuro. Začeti se moramo ukvarjati z 2016). vprašanjem reprezentacije medijskih vsebin in Rawlinson, Kevin. 2015. EU plans new team vprašanjem kulturnega okvirja, ki ga to tackle cyber-terrorism. Dostopno prek: projicirajo na medijsko občinstvo, in ne z http://www.bbc.com/news/technology- omejevanjem pogleda. Moramo se torej začeti 31851119 (30. junij 2016). ukvarjati sami s sabo. 75 lastnemu načinu življenja. S cenzuro Mediji terorja sporočamo: teroristična sporočila so virus, Aktualne debate o cenzuri in medijski represiji proti kateremu nimamo cepiva. Zato bomo raje v imenu svobode so tako višek priznanja začeli trpinčiti lastni organizem in ga tako nesposobnosti reševanja družbenih poskusili pripraviti do tega, da uporabniki ne problemov in po drugi strani zmaga bodo niti pomislili na obisk Terrorism terorističnih skupin, ki se s svojimi sporočili Twitterja. integrirajo v našo družbo. Padli smo v lastno past vseprisotnih poceni Družba konstantnega šoka komunikacijskih tehnologij, s katerimi smo se Da so z uporabo družabnega spleta in vseh namenili reševati probleme neizobraženosti, tehnologij, ki so na voljo, tudi teroristi začeli izoliranosti in ekonomske izdvojenosti. Vso komunicirati z najširšim občinstvom, je torej pozornost smo usmerili v tehnologijo in ne jasno. Hkrati je zanimivo, da so se teroristi vsebino komuniciranja ter tako pozabili, da je podredili tudi drugim medijskim zakonitostim tehnologija neodvisna od sporočila, ki ga naše civilizacije in nam v svojih medijskih komuniciramo prek nje. nastopih servirajo samo še vrhunce. Teroristi pa to izkoriščajo v svoj prid. Rezanje glav, razstreljevanje vojaških baz, zažiganje zastav ... Vse skupaj je kratko, efektivno, brez širšega konteksta in izredno Literatura šokantno. Teroristi nam v posnetkih ne Angwin, Julia. 2015. Dragnet Nation: A Quest razlagajo ozadja boja. Ne razlagajo nam for Privacy, Security, and Freedom in a World of podrobnosti, ne razlagajo nam vzrokov in Relentless Surveillance. New York: Times posledic. Books. Teroristi torej igrajo našo igro oziroma nas Državljan D. Dostopno prek: silijo v to, da se z njimi ukvarjamo na lastnem http://www.drzavljand.si/ (30.junij 2016). igrišču. Ironično bi lahko rekli, da se teroristi Koppel, Ted. 2015. Lights Out: A pravzaprav na vse kriplje trudijo, da bi se Cyberattack, a Nation Unprepared, Surviving integrirali v našo kulturo in nam svoje the Aftermath. Crown/Archetype. sporočilo dostavili v obliki, ki jo bomo najbolje Kvas, Barbara. 2015. Francija cenzurira razumeli. nevšečne spletne strani. Dostopno prek: Da bi torej nevtralizirali teroristično http://www.e- propagando v množičnih medijih, se moramo demokracija.si/2015/03/23/francija- začeti ukvarjati z lastno medijsko kulturo in ne cenzurira-nevsecne-spletne-strani/ (30. junij s cenzuro. Začeti se moramo ukvarjati z 2016). vprašanjem reprezentacije medijskih vsebin in Rawlinson, Kevin. 2015. EU plans new team vprašanjem kulturnega okvirja, ki ga to tackle cyber-terrorism. Dostopno prek: projicirajo na medijsko občinstvo, in ne z http://www.bbc.com/news/technology- omejevanjem pogleda. Moramo se torej začeti 31851119 (30. junij 2016). ukvarjati sami s sabo. 75 PRISPEVKI Jaz skozi čas V splošnem bomo raziskovali zgodovinski Primož Mlačnik diskurz Jaza, ki ga tvori zahodnjaška kultura, tj. hibridni paket naracij in orodij, ki uravnavajo eksistencialno izkustvo in vsebujejo ideje, ki so se razvile o Zahodni Evropi skozi zgodovinske Uvod procese renesanse, humanizma, V pričujočem prispevku bomo poskušali razsvetljenstva, francoske revolucije, delovati po arheološki metodi intelektualca protestantizma in kapitalizma. (Debeljak 2009, Michela Foucaulta in po vzoru Luke Zevnika, 44). Izhajamo iz teze, da Jaz postaja vse bolj kulturologa in interdisciplinarnega podoben čistemu označevalcu, »/.../ kamor raziskovalca, ki je Foucaultov genealoški nenehno projiciramo različne pomene, ki pa pristop pionirsko prenesel na področje nam zaradi svoje preobremenjenosti s pomeni preučevanja sreče. O zgodovinskem fenomenu razkriva, da se pomeni označevalca nikakor ne Jaza bomo poskusili razmišljati na poglobljen nanašajo na neko resničnost zunaj jezika« način, pri čemer se bomo gibali v razcepu med (Barthes v Stanković 2006, 69). dvema resničnima fikcijama, kratkima, a Na tem omejenem prostoru bomo delili resnima pripovedima o zgodovini, »/…/ o omejeno zalogo diskontinuiranega znanja ter pomenih in praksah, ki tvorijo izkušnjo Jaza v simbolnemu polju Jaza in Drugega skušali zahodni kulturi« (Foucault v Zevnik 2014; podariti nekaj izvirne estetske in znanstvene Geertz v Zevnik 2014). Na strani zgodovine idej vrednosti, pri čemer lahko domnevamo, da se bomo skušali zgodovinsko umestiti rojstvo in nam bo fokus izmikal kakor smisel epohalen razvoj človekovega odnosa do sebe in posameznikovega življenja ali srčika njegove drugih pojmov, ki tvorijo kontekst Jaza, na biti, da nas bo z vsakim odstavkom manj in da strani zgodovine misli pa bomo skušali bomo na koncu besedila najbolj popolni, če ugotoviti, kdaj ter zakaj je postal fenomen Jaza parafraziramo verze pokojnega pesnika Marka problematičen. Ukvarjali se bomo torej z Pavčka.1 družbeno skonstruiranimi pomeni in pojmi, ki tvorijo diskurz Jaza in pristope k njegovemu Jaz v antični Grčiji raziskovanju (Foucault v Zevnik 2014, 33). Glede na literarne in zgodovinske vire (npr. Ker ne bomo skušali odgovarjati na Platonovi dialogi) so Jaz naslavljali že v antični vprašanje, kaj Jaz je, ne bomo strogo ločevali Grčiji (in kasneje v Rimskem cesarstvu) preko med različnimi definicijami in sorodnimi dveh med seboj povezanih načel oziroma pojmi, kot so duša, razum, zavest, sebstvo, imperativov »skrbi zase« in »spoznaj se«, tj. subjektivnost ipd. Na področju raziskovanja prek odnosa do etike in odnosa do resnice, ki Jaza namreč obstaja ogromno pristopov in sta bili med seboj tesno povezani. »Skrb zase je modelov (npr. kartezijanski, kognitivni, bila v grško-rimskem svetu modalnost, v kateri psihosocialni, fenomenološki, psihoanalitični, se je individualna svoboda – ali, do določene filozofski, eksistencialni, nevrološki, mere, družinska svoboda – odsevala kot etika« antropološki, religiološki …), ki nam morda več (Foucault 2007, 243). Skrb zase »/…/ je povedo o duhu časa, o zgodovinskih družbenih predstavljala eno od pomembnejših načel v procesih, o vlogi Jaza v družbeni konstrukciji mestnih državah, eno od pomembnih pravil v realnosti in o reprezentacijah Jaza kot pa o družbenem in zasebnem življenju ter enega od njegovi naravi oziroma univerzalnem bistvu. temeljnih načinov življenja« (Foucault 2007, 262). V praksi je pomenila sposobnost vladanja 1 Pavček, Marko. 1981. Z vsako pesmijo me je manj. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 77 Primož Mlačnik /Magister kulturologije, FDV Jaz skozi čas V splošnem bomo raziskovali zgodovinski Primož Mlačnik diskurz Jaza, ki ga tvori zahodnjaška kultura, tj. hibridni paket naracij in orodij, ki uravnavajo eksistencialno izkustvo in vsebujejo ideje, ki so se razvile o Zahodni Evropi skozi zgodovinske Uvod procese renesanse, humanizma, V pričujočem prispevku bomo poskušali razsvetljenstva, francoske revolucije, delovati po arheološki metodi intelektualca protestantizma in kapitalizma. (Debeljak 2009, Michela Foucaulta in po vzoru Luke Zevnika, 44). Izhajamo iz teze, da Jaz postaja vse bolj kulturologa in interdisciplinarnega podoben čistemu označevalcu, »/.../ kamor raziskovalca, ki je Foucaultov genealoški nenehno projiciramo različne pomene, ki pa pristop pionirsko prenesel na področje nam zaradi svoje preobremenjenosti s pomeni preučevanja sreče. O zgodovinskem fenomenu razkriva, da se pomeni označevalca nikakor ne Jaza bomo poskusili razmišljati na poglobljen nanašajo na neko resničnost zunaj jezika« način, pri čemer se bomo gibali v razcepu med (Barthes v Stanković 2006, 69). dvema resničnima fikcijama, kratkima, a Na tem omejenem prostoru bomo delili resnima pripovedima o zgodovini, »/…/ o omejeno zalogo diskontinuiranega znanja ter pomenih in praksah, ki tvorijo izkušnjo Jaza v simbolnemu polju Jaza in Drugega skušali zahodni kulturi« (Foucault v Zevnik 2014; podariti nekaj izvirne estetske in znanstvene Geertz v Zevnik 2014). Na strani zgodovine idej vrednosti, pri čemer lahko domnevamo, da se bomo skušali zgodovinsko umestiti rojstvo in nam bo fokus izmikal kakor smisel epohalen razvoj človekovega odnosa do sebe in posameznikovega življenja ali srčika njegove drugih pojmov, ki tvorijo kontekst Jaza, na biti, da nas bo z vsakim odstavkom manj in da strani zgodovine misli pa bomo skušali bomo na koncu besedila najbolj popolni, če ugotoviti, kdaj ter zakaj je postal fenomen Jaza parafraziramo verze pokojnega pesnika Marka problematičen. Ukvarjali se bomo torej z Pavčka.1 družbeno skonstruiranimi pomeni in pojmi, ki tvorijo diskurz Jaza in pristope k njegovemu Jaz v antični Grčiji raziskovanju (Foucault v Zevnik 2014, 33). Glede na literarne in zgodovinske vire (npr. Ker ne bomo skušali odgovarjati na Platonovi dialogi) so Jaz naslavljali že v antični vprašanje, kaj Jaz je, ne bomo strogo ločevali Grčiji (in kasneje v Rimskem cesarstvu) preko med različnimi definicijami in sorodnimi dveh med seboj povezanih načel oziroma pojmi, kot so duša, razum, zavest, sebstvo, imperativov »skrbi zase« in »spoznaj se«, tj. subjektivnost ipd. Na področju raziskovanja prek odnosa do etike in odnosa do resnice, ki Jaza namreč obstaja ogromno pristopov in sta bili med seboj tesno povezani. »Skrb zase je modelov (npr. kartezijanski, kognitivni, bila v grško-rimskem svetu modalnost, v kateri psihosocialni, fenomenološki, psihoanalitični, se je individualna svoboda – ali, do določene filozofski, eksistencialni, nevrološki, mere, družinska svoboda – odsevala kot etika« antropološki, religiološki …), ki nam morda več (Foucault 2007, 243). Skrb zase »/…/ je povedo o duhu časa, o zgodovinskih družbenih predstavljala eno od pomembnejših načel v procesih, o vlogi Jaza v družbeni konstrukciji mestnih državah, eno od pomembnih pravil v realnosti in o reprezentacijah Jaza kot pa o družbenem in zasebnem življenju ter enega od njegovi naravi oziroma univerzalnem bistvu. temeljnih načinov življenja« (Foucault 2007, 262). V praksi je pomenila sposobnost vladanja 1 Pavček, Marko. 1981. Z vsako pesmijo me je manj. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 77 Primož Mlačnik /Magister kulturologije, FDV v družini, sposobnost učiti se, skrbeti za Jaz v srednjem veku heretiki, melanholiki in čarovnice, vaški posameznika pričelo obravnavati vzporedno drugega in zatreti samoljubje (Foucault 2007, Med zgodovinarji že dolgo poteka razprava o revolucionarji oziroma vsi tisti, ki so se zaradi oziroma neločeno z Bogom, se je sčasoma 245). tem, da se v srednjem veku ljudje niso ukvarjali odklonskega vedenja znašli na grmadi. posameznik od Boga tudi ločil, odnos do Ker je skrb zase pomenila (politeistični) s samoopredeljevanjem tako, kot to počnemo Zagotovo pa sta antični načeli »skrbi zase« in resnice in modrosti pa je postajal vse bolj odnos do Boga in božja modrost človeško danes, saj namreč »/…/ obstajajo skromni »spoznaj se« doživljali hudo krizo in sekularen, pluralen, kompleksen in modrost, je posameznik skrbel zase prek dokazi, da so se /…/ v srednjem veku deformacijo, kar se kaže pri zaostrovanju problematičen. stoiških in asketskih praks branja in pisanja posluževali introspekcije in izkušali notranje oblasti do posameznikovega odnosa do resnice Kot piše Zevnik, se prav v tem času pričnejo dnevnikov ter pisem, kjer je uril logično probleme« (Baumeister 1987, 165). Ljudje naj in do modrosti, nad katerimi si je a Deo rex, a pod cerkvenim vplivom razvijati studia mišljenje, spomin, introspekcijo in spretnost bi se prepoznavali kot posamezniki le v okviru rege lex primat lastil monarh. Represivni odnos humanitatis, humanistične vede ali artes poslušanja drugega; pripovedoval o duhovni družbenih vlog v hierarhiji, kot pripadniki do resnice in modrosti, ki nasprotuje liberales, ki so se ukvarjale z vprašanji, kako izkušnji, pripovedoval o sebi, izpraševal in širšega kolektiva, različnih družbenih slojev, individualnemu Jazu, se je manifestiral tudi na dobro živeti in kako ustvariti civiliziranega očiščeval vest, meditiral in sebe skušal umestiti pri čemer se je »/…/ krepil le občutek povsem praktične načine; s posvajanjem in človeka. Z osredotočanjem na sekularne znotraj neke kulture (Foucault 2007, 228). pomembnosti za posamezno človeško razvijanjem rimskega prava ter paradoksalne aktivnosti (slovnica, retorika, poezija, Skrb zase je torej že takrat paradoksalno življenje« (prav tam, 163). Kljub temu pa bi do diferenciacije znotraj mučiteljstva; s hkratnim zgodovina in moralna filozofija) so humanisti pomenila odpovedovanje samemu sebi, ki je tega vprašanja morali ostati ambivalentni vsaj zakonodajnim razvojem varnostnih (ter kasneje protestanti, razsvetljenci in kot pogoj odrešitve kasneje postalo del zaradi bogate srednjeveške literature, ki so jo mehanizmov, ki so preprečevali zlorabo romantiki) delegitimirali odrešitev v krščanske morale. deloma napisali anonimneži, deloma pa mučenja, in izumljanjem novih naprav in posmrtnem življenju, kar pomeni, da je Načelo »spoznaj se« je bilo vklesano v izjemni, že renesančni misleci, ki so »živeli tehnik mučenja (Wisnewski 2010, 22). koncept Jaza postopoma prevladal nad notranjosti delfskega Apolonovega svetišča pred svojim časom«. konceptom Boga (Zevnik 2014, 79). (Šinigoj 2015, 17. april) in je imelo več Nemogoče je poenostavljeno interpretirati, Jaz v renesansi moralnih konotacij: »ne predstavljaj si, da si zakaj Jaza v srednjem veku niso naslavljali kot Od srednjega veka naprej se je Razsvetljenski in romantični Jaz Bog (Foucault 2007, 262) in »/…/ prepoznati v antični Grčiji, zakaj srednjeveški posameznik individualistično dojemanje Jaza razvijalo V času razsvetljenstva eksistencialno izkustvo svoje talente in sposobnosti z namenom, s domnevno ni gojil nobenega posebnega vzporedno z vedno večjim vplivom posameznika zaznamuje ekonomski, družbeni, presojo izpolnjevati svoje dolžnosti« odnosa do sebe. To se zdi čudno ne le zato, ker avtobiografij, naraščajočo priljubljenostjo intelektualni, politični in tehnološki razvoj, ki (MacIntyre v Baumeister 1987, 165). Kot je si razvoj od antične Grčije in Rimskega družinskih slik, portretov in zrcal, prispeva k oblikovanju empiricizma, razvidno iz Platonovih dialogov, načelo cesarstva najraje predstavljamo v linearni in prepoznavanjem otrošva kot pomembnega racionalizma in demokratičnih vrednot, zaradi »spoznaj se« ni pomenilo »odkrij svoje bistvo« akumulativni maniri, tj. brez diskontinuitet in dejavnika za osebnostni razvoj, pojavom katerih se zlomi hierarhični družbeni in (Platon v Šinigoj 2015, 17. april), ampak je zlomov, ampak ker je doba trajala tisoč let. meščanstva in rojstvom zasebnosti (Braudel politični red. V skupku družbenih procesov, ki impliciralo posameznikov proces izboljševanja Začudenju bi lahko sicer marksistično 1973), razvojem introspektivne literature in jih eden od očetov sodobne sociologije imenuje in Jaz dojemalo kot proces postajanja, kar je pritrjevali; z zatiranjem posameznikovega Jaza gledališča (Belk 1984, 753). odčaranje sveta, »/.../ izkoreninjanje osrednja konceptualna misel, ki jo delijo npr. imata gotovo veliko opraviti fevdalizem in V času renesanse, kulturno-umetniškega magičnega, praznovernega oz. religijskih praks Sokrat, Kierkegaard, Sartre in Foucault lažna zavest. Brez poglobljene analize pa lahko preporoda zanimanja za antično grško kulturo pred-modernih družb« (Borradori 2003, 23), (Marisco 2010). vsaj domnevamo, da je bil posameznik v in umetnost, ki je postavilo temelje za se artikulirajo številni dualizmi (duša – telo, Polje Jaza v antični Grčiji je bilo torej srednjem veku, ki seveda ne zaobjema znanstveno revolucijo in protestantsko objektivnost – subjektivnost, javno – zasebno, neločljivo povezano z resnico, moralo, homogenega prostora in časa, odvisen od reformacijo, se proti srednjeveškemu indukcija – dedukcija, cerkev – država), ki jih modrostjo, bogovi, introspektivnimi praksami skupnosti, podrejen cerkveni avtoriteti, Bogu kolektivizmu in v nasprotju »/…/ s cerkvenim povezuje skupna vera v znanost in napredek, ki branja in pisanja, askezo, učenjem, in fevdalnemu gospodu. Na domnevno dojemanjem posameznika kot šibkega in v posameznikovem odnosu do resnice in samoodrešitvijo, politično emancipacijo, srednjeveško »zatiranje« ali neukvarjanje z iracionalnega bitja« (McClinton 2006, 11) modrosti sčasoma izpodrine vero v Boga in skrbjo za družino in širšo skupnost ter Jazom, na egoistično askezo je prav gotovo oblikuje humanistični ideal uomo universale, posmrtno življenje, pri čemer pastoralno samoizpolnitvijo, ki pa se ni romantično vplivala krščanska morala, v okviru katere ideal posameznika kot merila vseh stvari. oblast nad posameznikom prevzame nanašala na najgloblje potenciale odrekanje samemu sebi paradoksalno pomeni Področje individualnega Jaza tako zavzame oblikovanje nacionalne države (Zevnik 2014). posameznikove Biti, ampak tisto, kar je že pot do odrešitve (Foucault 2007, 265). privilegirano mesto diskusije, v katero se Z zornega kota izpolnitve potencialov dano, na izpolnjevanje ponotranjenih Po drugi strani pa obstaja mnogo vračata antični grški načeli »skrbi zase« in posameznika in rojstva sodobne sreče kot družbenih norm – rečeno s freudovsko dejavnikov, ki srednjeveški neproblematizaciji »spoznaj se«, ki pa se še vedno artikulirata v iskanja zadovoljstva v življenju do smrti sta psihoanalizo – na zahteve Nadjaza (Freud Jaza oziroma njegovemu individualnemu odnosu do vprašanja božje ljubezni in razsvetljenstvo in romantika zgolj dva 1987, 332). neobstoju nasprotujejo. Historicistično bi usmiljenja, a hkrati tudi do duše, dobrega in nasprotujoča si odgovora na delegitimizacijo lahko domnevali, da so Jaz skušali uprizarjati lepote (Castellano 2002). Od točke, kjer se je koncepta posmrtnega življenja. Razsvetljenski 78 81 79 v družini, sposobnost učiti se, skrbeti za Jaz v srednjem veku heretiki, melanholiki in čarovnice, vaški posameznika pričelo obravnavati vzporedno drugega in zatreti samoljubje (Foucault 2007, Med zgodovinarji že dolgo poteka razprava o revolucionarji oziroma vsi tisti, ki so se zaradi oziroma neločeno z Bogom, se je sčasoma 245). tem, da se v srednjem veku ljudje niso ukvarjali odklonskega vedenja znašli na grmadi. posameznik od Boga tudi ločil, odnos do Ker je skrb zase pomenila (politeistični) s samoopredeljevanjem tako, kot to počnemo Zagotovo pa sta antični načeli »skrbi zase« in resnice in modrosti pa je postajal vse bolj odnos do Boga in božja modrost človeško danes, saj namreč »/…/ obstajajo skromni »spoznaj se« doživljali hudo krizo in sekularen, pluralen, kompleksen in modrost, je posameznik skrbel zase prek dokazi, da so se /…/ v srednjem veku deformacijo, kar se kaže pri zaostrovanju problematičen. stoiških in asketskih praks branja in pisanja posluževali introspekcije in izkušali notranje oblasti do posameznikovega odnosa do resnice Kot piše Zevnik, se prav v tem času pričnejo dnevnikov ter pisem, kjer je uril logično probleme« (Baumeister 1987, 165). Ljudje naj in do modrosti, nad katerimi si je a Deo rex, a pod cerkvenim vplivom razvijati studia mišljenje, spomin, introspekcijo in spretnost bi se prepoznavali kot posamezniki le v okviru rege lex primat lastil monarh. Represivni odnos humanitatis, humanistične vede ali artes poslušanja drugega; pripovedoval o duhovni družbenih vlog v hierarhiji, kot pripadniki do resnice in modrosti, ki nasprotuje liberales, ki so se ukvarjale z vprašanji, kako izkušnji, pripovedoval o sebi, izpraševal in širšega kolektiva, različnih družbenih slojev, individualnemu Jazu, se je manifestiral tudi na dobro živeti in kako ustvariti civiliziranega očiščeval vest, meditiral in sebe skušal umestiti pri čemer se je »/…/ krepil le občutek povsem praktične načine; s posvajanjem in človeka. Z osredotočanjem na sekularne znotraj neke kulture (Foucault 2007, 228). pomembnosti za posamezno človeško razvijanjem rimskega prava ter paradoksalne aktivnosti (slovnica, retorika, poezija, Skrb zase je torej že takrat paradoksalno življenje« (prav tam, 163). Kljub temu pa bi do diferenciacije znotraj mučiteljstva; s hkratnim zgodovina in moralna filozofija) so humanisti pomenila odpovedovanje samemu sebi, ki je tega vprašanja morali ostati ambivalentni vsaj zakonodajnim razvojem varnostnih (ter kasneje protestanti, razsvetljenci in kot pogoj odrešitve kasneje postalo del zaradi bogate srednjeveške literature, ki so jo mehanizmov, ki so preprečevali zlorabo romantiki) delegitimirali odrešitev v krščanske morale. deloma napisali anonimneži, deloma pa mučenja, in izumljanjem novih naprav in posmrtnem življenju, kar pomeni, da je Načelo »spoznaj se« je bilo vklesano v izjemni, že renesančni misleci, ki so »živeli tehnik mučenja (Wisnewski 2010, 22). koncept Jaza postopoma prevladal nad notranjosti delfskega Apolonovega svetišča pred svojim časom«. konceptom Boga (Zevnik 2014, 79). (Šinigoj 2015, 17. april) in je imelo več Nemogoče je poenostavljeno interpretirati, Jaz v renesansi moralnih konotacij: »ne predstavljaj si, da si zakaj Jaza v srednjem veku niso naslavljali kot Od srednjega veka naprej se je Razsvetljenski in romantični Jaz Bog (Foucault 2007, 262) in »/…/ prepoznati v antični Grčiji, zakaj srednjeveški posameznik individualistično dojemanje Jaza razvijalo V času razsvetljenstva eksistencialno izkustvo svoje talente in sposobnosti z namenom, s domnevno ni gojil nobenega posebnega vzporedno z vedno večjim vplivom posameznika zaznamuje ekonomski, družbeni, presojo izpolnjevati svoje dolžnosti« odnosa do sebe. To se zdi čudno ne le zato, ker avtobiografij, naraščajočo priljubljenostjo intelektualni, politični in tehnološki razvoj, ki (MacIntyre v Baumeister 1987, 165). Kot je si razvoj od antične Grčije in Rimskega družinskih slik, portretov in zrcal, prispeva k oblikovanju empiricizma, razvidno iz Platonovih dialogov, načelo cesarstva najraje predstavljamo v linearni in prepoznavanjem otrošva kot pomembnega racionalizma in demokratičnih vrednot, zaradi »spoznaj se« ni pomenilo »odkrij svoje bistvo« akumulativni maniri, tj. brez diskontinuitet in dejavnika za osebnostni razvoj, pojavom katerih se zlomi hierarhični družbeni in (Platon v Šinigoj 2015, 17. april), ampak je zlomov, ampak ker je doba trajala tisoč let. meščanstva in rojstvom zasebnosti (Braudel politični red. V skupku družbenih procesov, ki impliciralo posameznikov proces izboljševanja Začudenju bi lahko sicer marksistično 1973), razvojem introspektivne literature in jih eden od očetov sodobne sociologije imenuje in Jaz dojemalo kot proces postajanja, kar je pritrjevali; z zatiranjem posameznikovega Jaza gledališča (Belk 1984, 753). odčaranje sveta, »/.../ izkoreninjanje osrednja konceptualna misel, ki jo delijo npr. imata gotovo veliko opraviti fevdalizem in V času renesanse, kulturno-umetniškega magičnega, praznovernega oz. religijskih praks Sokrat, Kierkegaard, Sartre in Foucault lažna zavest. Brez poglobljene analize pa lahko preporoda zanimanja za antično grško kulturo pred-modernih družb« (Borradori 2003, 23), (Marisco 2010). vsaj domnevamo, da je bil posameznik v in umetnost, ki je postavilo temelje za se artikulirajo številni dualizmi (duša – telo, Polje Jaza v antični Grčiji je bilo torej srednjem veku, ki seveda ne zaobjema znanstveno revolucijo in protestantsko objektivnost – subjektivnost, javno – zasebno, neločljivo povezano z resnico, moralo, homogenega prostora in časa, odvisen od reformacijo, se proti srednjeveškemu indukcija – dedukcija, cerkev – država), ki jih modrostjo, bogovi, introspektivnimi praksami skupnosti, podrejen cerkveni avtoriteti, Bogu kolektivizmu in v nasprotju »/…/ s cerkvenim povezuje skupna vera v znanost in napredek, ki branja in pisanja, askezo, učenjem, in fevdalnemu gospodu. Na domnevno dojemanjem posameznika kot šibkega in v posameznikovem odnosu do resnice in samoodrešitvijo, politično emancipacijo, srednjeveško »zatiranje« ali neukvarjanje z iracionalnega bitja« (McClinton 2006, 11) modrosti sčasoma izpodrine vero v Boga in skrbjo za družino in širšo skupnost ter Jazom, na egoistično askezo je prav gotovo oblikuje humanistični ideal uomo universale, posmrtno življenje, pri čemer pastoralno samoizpolnitvijo, ki pa se ni romantično vplivala krščanska morala, v okviru katere ideal posameznika kot merila vseh stvari. oblast nad posameznikom prevzame nanašala na najgloblje potenciale odrekanje samemu sebi paradoksalno pomeni Področje individualnega Jaza tako zavzame oblikovanje nacionalne države (Zevnik 2014). posameznikove Biti, ampak tisto, kar je že pot do odrešitve (Foucault 2007, 265). privilegirano mesto diskusije, v katero se Z zornega kota izpolnitve potencialov dano, na izpolnjevanje ponotranjenih Po drugi strani pa obstaja mnogo vračata antični grški načeli »skrbi zase« in posameznika in rojstva sodobne sreče kot družbenih norm – rečeno s freudovsko dejavnikov, ki srednjeveški neproblematizaciji »spoznaj se«, ki pa se še vedno artikulirata v iskanja zadovoljstva v življenju do smrti sta psihoanalizo – na zahteve Nadjaza (Freud Jaza oziroma njegovemu individualnemu odnosu do vprašanja božje ljubezni in razsvetljenstvo in romantika zgolj dva 1987, 332). neobstoju nasprotujejo. Historicistično bi usmiljenja, a hkrati tudi do duše, dobrega in nasprotujoča si odgovora na delegitimizacijo lahko domnevali, da so Jaz skušali uprizarjati lepote (Castellano 2002). Od točke, kjer se je koncepta posmrtnega življenja. Razsvetljenski 78 79 82 odgovor se preko racionalistično-utilitarne »'Spoznaj se' je v moderni dobi postalo ampak tudi le delno dostopen zavesti ter Na fantazmi samoaktualizacije, ki v svojih miselnosti osredotoča na maksimiranje temeljno načelo« (Foucault 2007, 266). iracionalen. mnogoterih reprezentacijah enači Jaz bodisi z užitkov in minimiziranje bolečine, romantična Antičnogrškemu konotativnemu pomenu Romantični sentiment je pomembno vplival državnim aparatom, narodom, etnijo, miselnost pa na egoistični hedonizem (Zevnik lahko dodamo vejico in klicaj: »Ne, predstavljaj na razvoj potrošništva in oglaševanja, ki je ekonomskim dobičkom, versko skupnostjo ali 2014, 109). Če so razsvetljenski misleci si, da si Bog!« izkoristilo krizo posameznikovega odnosa do z voditeljem, pa so se razvile tudi vse Velike vsakdanje življenje afirmirali in prispevali k modrosti, resnice in sebe. Romantični obrat od zgodbe oziroma ideologije 20. stoletja, ki so razvoju javne sfere (družabne diskusije v Odtujeni Jaz 19. stoletja racionalnosti k čustvom je prispeval k razvoju obvladovale prvo in drugo svetovno vojno. Po salonih, književna republika, popularizacija V 19. stoletju posameznikov ambivalentni samoiluzivnega domišljijskega hedonizma drugi svetovni vojni je sledilo novo odčaranje izobraževanja …), so romantični misleci odnos do sebe zaostruje vedno večji razkorak (sprva se je razvijal vzporedno z gotskimi sveta: distopičnost, konec Velikih zgodb, izguba vsakdanje življenje použili in ga hkrati med izpolnitvijo posameznikovih potencialov romani) oziroma ponovnemu začaranju vere v napredek, zavrnitev univerzalnega dopolnjevali ter mu nasprotovali s kulturo ter zahtevami hitro spreminjajoče se družbe in izkušnje (sanjarjenje, strast za eksotično …), kriterija resnice, nezaupanje v množice, pisanja pisem in z zatekanjem v svetove spreminjajočih se funkcij družbenih institucij kar je odločilno vplivalo na razvoj kulture razveza vrednostnih sfer (Debeljak 1989). notranjega emigrantstva (izražanje (funkcije družine postopoma prevzemajo porabništva (Campbell 2001, 119), ki v Enigmatično preučevanje nacizma, fašizma, sentimentov, introspekcija …) (Debeljak 1989, država, izobraževalni sistem …). Konfliktno popačeni, fantazmatični obliki vrača vero v komunizma, ki so jih skušale razvozlati 48). Razsvetljenci so svoje delo utemeljevali na razmerje med represivno družbo in razum, resnico in družbeni napredek, v humanistične, družboslovne in psihoanalitične induktivnem sklepanju in znanstvenem ustvarjalnim posameznikom oblikujejo katerem bo imel Jaz odločilno vlogo. znanosti s študijami družbenoekonomskega in pristopu, romantiki pa na »avtentičnem« številne vojne, oblikovanje nacionalnih držav, političnega sistema, a tudi s študijami izkustvu in načelu ex nihilo. Razsvetljenci so rast velikih mest, rast anonimnosti, zasebnosti Jaz v 20. in 21. stoletju socialnega karakterja, gospodinjstev, bili usmerjeni v prihodnost, romantiki pa so in individualizma, slabljenje družbene Porabništvo oziroma potrošništvo lahko zato osebnosti in vzgoje, je pomembno vplivalo na poveličevali preteklost; razsvetljenci so se solidarnosti in kohezije, procesi urbanizacije in razumemo kot katalizator revolucije, rekonceptualizacijo in reprezentacijo Jaza. navduševali nad tehničnimi izumi, romantiki industrializacije ter z njimi kapitalistični način ohranjevalnik baterije nepravične družbene Oblikovali so se številni različni pa nad naravo. proizvodnje, ki po Karlu Marxu, enem od ureditve, ki uprizarja fantazmo, »/…/ ki ne le psihosocialni in kognitivni (danes tudi Delegitimizacija koncepta posmrtnega številnih mislecev, ki so artikulirali da konstituira našo željo, priskrbi njene nevroznanstveni) pristopi k preučevanju Jaza, življenja ne povzroči le razcepa v načinih prevladujočo eksistencialno izkušnjo koordinate, ampak nas dobesedno nauči, kako ki pa še vedno temeljijo na srednjeveški doseganja zadovoljstva v življenju do smrti, diskrepance med posameznikom in družbo želeti« (Žižek 1997, 94). Romantično miselnosti (vključno s psihoanalizo), ki jo je ampak Jaz sooči z minljivostjo življenja in (Kierkegaard, Hegel, Mills, Simmel, Toennies, razdvojenost med ideale in resničnost, kritiziral renesančni satirični kritik Francois povzroči krizo smisla, v okviru katere Webrovo Nietzsche …), poleg izkoriščevalskih, lacanovsko rečeno med simbolnim in realnim, Rabelais, tj. na težnji, da »/…/ pod vsakim odčaranje sveta pridobi novo konotacijo. nepravičnih družbenoekonomskih razmerij in za tem še odtujeni Jaz, ki ga muči krivda, sta videzom iščemo 'pomen', ujemanje z globljimi Občutek nepovratne, a neznane izgube proizvaja tudi lažno in odtujeno zavest, ki ta izkoristili tako državna oblast kot tudi moralnimi ali teološkimi skrivnostmi« artikulira faustovski sentiment razočaranosti razmerja reproducira. oglaševalska industrija2, ki je pričela naslavljati (Mandžarevič v Rabelais 1998, 210). nad nezadostnostjo človeškega znanja in K ambivalentnim reprezentacijam Jaza in področje Imaginarnega, področje Prav na prepričanju, da je srčika Jaza nekaj poznavanja resnice. Reprezentacije Jaza izkušnji (samo)odtujevanja je prispeval tudi posameznikove (seksualne) želje, ki Jaz notranjega, utelešenega, središčnega, pričnejo obvladovati dualizmi, eksistencialno Charles Darwin s teorijo evolucije, ki je izvore napravi najbolj ranljiv in podredljiv, ustvarja bistvenega in dobrega, česar ne smemo zatirati, izkustvo se razdvoji in posameznikov odnos do človeka dokončno postavila iz sfere iluzijo možnosti samoaktualizacije, ki ne le da ampak osvoboditi, samoizraziti in sebe postane ambivalenten – rojeno je božanskega v sfero naravnega, živalskega naj bi bila možna znotraj obstoječih razmerij samoraziskati, se razvijejo teorije o Jazu kot o svetobolje. sveta, s tem zadala močan udarec vzvišenosti moči, ampak jo bodo omogočili prav sebični performativnem, uprizorjenem in fluidnem, ki S tega zornega kota je romantično slavljenje viktorijanskega srednjega razreda, skupaj s interesi posameznikov. Korporativni hkrati razlagajo in upravičujejo globalizirani, ustvarjalnega, avtentičnega in genialnega Jaza, prvimi antropološkimi odkritji kompleksnosti kapitalizem uspe prav zato, ker pričnejo razpršeni, postmoderni, grandiozno labilni Jaz prepuščanje intuiciji, temperamentu in drugim »prvinskih primitivnih« družb podala podjetja nezavedno željo povezovati z (ki ga npr. Žižek po ugotovitvah ameriških narcisističnim kapricam v resnici artikuliranje legitimen argument proti kolonializmu in (odvečnimi) množično proizvedenimi psihiatrov imenuje patološki narcis), na želje po Jazu kot nesmrtni tvorbi. Če je bila v postavila temelje za problematizacijo dobrinami. Kruh, igre, obljube užitka in sreče – katerega je zaradi negativnih učinkov antični Grčiji »skrb zase« opredeljena s puritanske sublimacije seksualnosti, ki jo je vse to je postalo politično orodje kaznovanja, permisivne vzgoje opozarjala že Anna Freud samoodpovedovanjem, ki vselej pogojuje raziskoval Sigmund Freud. Po analizi nadzorovanja in zadovoljevanja množic (Curtis (Curtis 2002). razkritje Jaza oziroma modrost (Foucault inhibiranih posameznikov je sklenil, da 2002). 2007, 283), potem ni naključje, da so romantiki posameznikov Jaz ni le razpet med nagone Jaz dojemali kot skrivno, nedostopno, a (Ono) in represivne družbene norme (Nadjaz), čudovito bistvo. S Foucaultovimi besedami: 2 Do leta 1950 je že večina ameriških oglaševalskih podjetij zaposlovala psihoanalitike (Curtis 2002). 80 83 81 odgovor se preko racionalistično-utilitarne »'Spoznaj se' je v moderni dobi postalo ampak tudi le delno dostopen zavesti ter Na fantazmi samoaktualizacije, ki v svojih miselnosti osredotoča na maksimiranje temeljno načelo« (Foucault 2007, 266). iracionalen. mnogoterih reprezentacijah enači Jaz bodisi z užitkov in minimiziranje bolečine, romantična Antičnogrškemu konotativnemu pomenu Romantični sentiment je pomembno vplival državnim aparatom, narodom, etnijo, miselnost pa na egoistični hedonizem (Zevnik lahko dodamo vejico in klicaj: »Ne, predstavljaj na razvoj potrošništva in oglaševanja, ki je ekonomskim dobičkom, versko skupnostjo ali 2014, 109). Če so razsvetljenski misleci si, da si Bog!« izkoristilo krizo posameznikovega odnosa do z voditeljem, pa so se razvile tudi vse Velike vsakdanje življenje afirmirali in prispevali k modrosti, resnice in sebe. Romantični obrat od zgodbe oziroma ideologije 20. stoletja, ki so razvoju javne sfere (družabne diskusije v Odtujeni Jaz 19. stoletja racionalnosti k čustvom je prispeval k razvoju obvladovale prvo in drugo svetovno vojno. Po salonih, književna republika, popularizacija V 19. stoletju posameznikov ambivalentni samoiluzivnega domišljijskega hedonizma drugi svetovni vojni je sledilo novo odčaranje izobraževanja …), so romantični misleci odnos do sebe zaostruje vedno večji razkorak (sprva se je razvijal vzporedno z gotskimi sveta: distopičnost, konec Velikih zgodb, izguba vsakdanje življenje použili in ga hkrati med izpolnitvijo posameznikovih potencialov romani) oziroma ponovnemu začaranju vere v napredek, zavrnitev univerzalnega dopolnjevali ter mu nasprotovali s kulturo ter zahtevami hitro spreminjajoče se družbe in izkušnje (sanjarjenje, strast za eksotično …), kriterija resnice, nezaupanje v množice, pisanja pisem in z zatekanjem v svetove spreminjajočih se funkcij družbenih institucij kar je odločilno vplivalo na razvoj kulture razveza vrednostnih sfer (Debeljak 1989). notranjega emigrantstva (izražanje (funkcije družine postopoma prevzemajo porabništva (Campbell 2001, 119), ki v Enigmatično preučevanje nacizma, fašizma, sentimentov, introspekcija …) (Debeljak 1989, država, izobraževalni sistem …). Konfliktno popačeni, fantazmatični obliki vrača vero v komunizma, ki so jih skušale razvozlati 48). Razsvetljenci so svoje delo utemeljevali na razmerje med represivno družbo in razum, resnico in družbeni napredek, v humanistične, družboslovne in psihoanalitične induktivnem sklepanju in znanstvenem ustvarjalnim posameznikom oblikujejo katerem bo imel Jaz odločilno vlogo. znanosti s študijami družbenoekonomskega in pristopu, romantiki pa na »avtentičnem« številne vojne, oblikovanje nacionalnih držav, političnega sistema, a tudi s študijami izkustvu in načelu ex nihilo. Razsvetljenci so rast velikih mest, rast anonimnosti, zasebnosti Jaz v 20. in 21. stoletju socialnega karakterja, gospodinjstev, bili usmerjeni v prihodnost, romantiki pa so in individualizma, slabljenje družbene Porabništvo oziroma potrošništvo lahko zato osebnosti in vzgoje, je pomembno vplivalo na poveličevali preteklost; razsvetljenci so se solidarnosti in kohezije, procesi urbanizacije in razumemo kot katalizator revolucije, rekonceptualizacijo in reprezentacijo Jaza. navduševali nad tehničnimi izumi, romantiki industrializacije ter z njimi kapitalistični način ohranjevalnik baterije nepravične družbene Oblikovali so se številni različni pa nad naravo. proizvodnje, ki po Karlu Marxu, enem od ureditve, ki uprizarja fantazmo, »/…/ ki ne le psihosocialni in kognitivni (danes tudi Delegitimizacija koncepta posmrtnega številnih mislecev, ki so artikulirali da konstituira našo željo, priskrbi njene nevroznanstveni) pristopi k preučevanju Jaza, življenja ne povzroči le razcepa v načinih prevladujočo eksistencialno izkušnjo koordinate, ampak nas dobesedno nauči, kako ki pa še vedno temeljijo na srednjeveški doseganja zadovoljstva v življenju do smrti, diskrepance med posameznikom in družbo želeti« (Žižek 1997, 94). Romantično miselnosti (vključno s psihoanalizo), ki jo je ampak Jaz sooči z minljivostjo življenja in (Kierkegaard, Hegel, Mills, Simmel, Toennies, razdvojenost med ideale in resničnost, kritiziral renesančni satirični kritik Francois povzroči krizo smisla, v okviru katere Webrovo Nietzsche …), poleg izkoriščevalskih, lacanovsko rečeno med simbolnim in realnim, Rabelais, tj. na težnji, da »/…/ pod vsakim odčaranje sveta pridobi novo konotacijo. nepravičnih družbenoekonomskih razmerij in za tem še odtujeni Jaz, ki ga muči krivda, sta videzom iščemo 'pomen', ujemanje z globljimi Občutek nepovratne, a neznane izgube proizvaja tudi lažno in odtujeno zavest, ki ta izkoristili tako državna oblast kot tudi moralnimi ali teološkimi skrivnostmi« artikulira faustovski sentiment razočaranosti razmerja reproducira. oglaševalska industrija2, ki je pričela naslavljati (Mandžarevič v Rabelais 1998, 210). nad nezadostnostjo človeškega znanja in K ambivalentnim reprezentacijam Jaza in področje Imaginarnega, področje Prav na prepričanju, da je srčika Jaza nekaj poznavanja resnice. Reprezentacije Jaza izkušnji (samo)odtujevanja je prispeval tudi posameznikove (seksualne) želje, ki Jaz notranjega, utelešenega, središčnega, pričnejo obvladovati dualizmi, eksistencialno Charles Darwin s teorijo evolucije, ki je izvore napravi najbolj ranljiv in podredljiv, ustvarja bistvenega in dobrega, česar ne smemo zatirati, izkustvo se razdvoji in posameznikov odnos do človeka dokončno postavila iz sfere iluzijo možnosti samoaktualizacije, ki ne le da ampak osvoboditi, samoizraziti in sebe postane ambivalenten – rojeno je božanskega v sfero naravnega, živalskega naj bi bila možna znotraj obstoječih razmerij samoraziskati, se razvijejo teorije o Jazu kot o svetobolje. sveta, s tem zadala močan udarec vzvišenosti moči, ampak jo bodo omogočili prav sebični performativnem, uprizorjenem in fluidnem, ki S tega zornega kota je romantično slavljenje viktorijanskega srednjega razreda, skupaj s interesi posameznikov. Korporativni hkrati razlagajo in upravičujejo globalizirani, ustvarjalnega, avtentičnega in genialnega Jaza, prvimi antropološkimi odkritji kompleksnosti kapitalizem uspe prav zato, ker pričnejo razpršeni, postmoderni, grandiozno labilni Jaz prepuščanje intuiciji, temperamentu in drugim »prvinskih primitivnih« družb podala podjetja nezavedno željo povezovati z (ki ga npr. Žižek po ugotovitvah ameriških narcisističnim kapricam v resnici artikuliranje legitimen argument proti kolonializmu in (odvečnimi) množično proizvedenimi psihiatrov imenuje patološki narcis), na želje po Jazu kot nesmrtni tvorbi. Če je bila v postavila temelje za problematizacijo dobrinami. Kruh, igre, obljube užitka in sreče – katerega je zaradi negativnih učinkov antični Grčiji »skrb zase« opredeljena s puritanske sublimacije seksualnosti, ki jo je vse to je postalo politično orodje kaznovanja, permisivne vzgoje opozarjala že Anna Freud samoodpovedovanjem, ki vselej pogojuje raziskoval Sigmund Freud. Po analizi nadzorovanja in zadovoljevanja množic (Curtis (Curtis 2002). razkritje Jaza oziroma modrost (Foucault inhibiranih posameznikov je sklenil, da 2002). 2007, 283), potem ni naključje, da so romantiki posameznikov Jaz ni le razpet med nagone Jaz dojemali kot skrivno, nedostopno, a (Ono) in represivne družbene norme (Nadjaz), čudovito bistvo. S Foucaultovimi besedami: 2 Do leta 1950 je že večina ameriških oglaševalskih podjetij zaposlovala psihoanalitike (Curtis 2002). 80 81 84 Iskanje Arhimedove točke Jaza, ki se Literatura McClinton, Brian. 2006. Humanism in the Zevnik, Luka. 2014. Critical Perspectives in manifestira v maksimah samoaktualizacije Baumeister, F. Roy. 1987. How the Self Rennaissance. Humani 97(98): 10–16. Happiness Research: The Birth of Modern (npr. izrazi se (kako?), bodi to, kar si (kaj sem?) Became a Problem: A Psychological Review of Dostopno prek: Happiness. Švica: Springer International in ustvari se (s čim?)), danes posledično Historical Research. Journal of Personality and http://humanistni.org/filestore/image/Huma Publishing. prispeva k razmahu depresivnih in anksioznih Social Psychology 52 (1): 163–176. Dostopno nism%20in%20the%20Renaissance.pdf (20. Wisnewski, Jeremy. 2010. Understanding motenj, saj nagovarjanje k zavračanju prek:http://persweb.wabash.edu/facstaff/hor junij 2016). Torture. Edinburgh: Edinburgh University posameznikovih kulturnih, družbeno tonr/ articles%20for%20class/ Baumeister% Rabelais, François. 1998. Gargantua. Press. Dostopno prek: GoogleBooks. skonstruiranih identitet vodi v spoznavanje 20self%20as%20problem.pdf (20. junij 2016). Ljubljana: Mladinska knjiga. Z iz ek, Slavoj. 1997. Kuga fantazem. Jaza kot čistega označevalca, nevzdržne, Belk, W. Russel. 1984. Cultural and Sinigoj, Boris. 2015. Spoznaj samega sebe. Ljubljana: Drus tvo za teoretsko psihoanalizo. travmatične, z jezikom neobdelane, alienirane Historical Differences of Self and Their Effects KUD Logos. Dostopno prek: http://kud- ---. 2001. From Western Marxism to praznine, ki jo idealni tip postmodernega on Attitutes Towards Having and Giving. logos.si/2015/spoznaj-se/ (20. junij 2016). Western Buddhism. Mapping Conversations 2. posameznika skuša zapolniti bodisi z iskanjem Advances in Consumer Research 11: 754–763. Stanković, Peter. 2006. Politike popa: uvod v Dostopno prek: performativnih in transcendentalnih izkustev Dostopno prek: EBSCOHOST (20. junij 2016). kulturne študije. Ljubljana: FDV. http://www.cabinetmagazine.org/issues/2/w bodisi s potrošnjo materialnih dobrin, insignij Borradori, Giovanna. 2003. Philosophy in a estern.php (20. junij 2016). oblasti. time of Terror: Dialogues with Jurgen Habermas nad Jacques Derrida. Dostopno prek: Mislim, torej …? google.books.si. Priča smo ateistični različici (hedonističnemu Campbell, Colin. 2001. Romantična etika in ali avanturističnemu) odpovedovanju samemu duh sodobnega porabništva. Ljubljana: Studia sebi z namenom doseganja odrešitve, kar Žižek Humanitatis. imenuje zahodni budizem (Žižek 2001), v Castellano, Daniel. 2002. The Rennaisance katerem je skrb zase izenačena s Concept of Self. Dostopno prek: spoznavanjem samega sebe oziroma načelo http://www.arcaneknowledge.org/histschol/ realnosti z načelom ugodja, ki v visoko renaissance.htm (20. junij 2016). individualizirani družbi, kjer posameznik s Curtis, Adam. 2002. The Century of Self. BBC sebičnimi dejanji zavestno prispeva k družbeni (dokumentarni film). blaginji, Adam Smithovo nevidno roko Debeljak, Aleš. 1989. Postmoderna sfinga. spreminja v dogmatični etični imperativ. Celovec; Salzburg: Wieser. Ker pa življenje in družbena realnost ---. In Praise of Hybridity: Globalization and zahodnjaških družb nista niti enovita niti the Modern Western Paradigm. Dostopno prek: črnobela in ker v svojem kritičnem pesimizmu http://www.eurozine.com/articles/2009-11- nočemo biti preveč prepričljivi, moramo na 23-debeljak-en.html (20. junij 2016). prevladujoče dogmatične sentimente Foucault, Michel. 2007. Življenje in prakse odgovoriti s tistimi, ki dajejo upanje in vero v svobode: izbrani spisi. Ljubljana: ZRC SAZU. pravično družbo in neproblematični Jaz, v Freud, Sigmund. 1987. Metapsihološki spisi. civiliziranega človeka in v dobro življenje. Ljubljana: Š KUC. Vsem, ki so se že naveličali samoraziskovanja Marisco, Richard. 2010. The Care of Self in in samoizražanja, bi lahko v maniri popularnih Foucault and Socrates: Rescuing the Socratic revij o življenjskem slogu svetovali: berite Relation to Truth to Promote new Modes of knjige, pišite pisma, izprašujte svojo vest in Being. Haverford Col ege: Diplomsko delo. poskusite ne biti srečni. Za naslednjih 300 let Dostopno prek: bo morda zadostovalo. http://thesis.haverford.edu/dspace/ bitstream/handle/10066/6144/2010 MarsicoR_thesis.pdf?sequence=1 (20. junij 2016). 82 85 83 Iskanje Arhimedove točke Jaza, ki se Literatura McClinton, Brian. 2006. Humanism in the Zevnik, Luka. 2014. Critical Perspectives in manifestira v maksimah samoaktualizacije Baumeister, F. Roy. 1987. How the Self Rennaissance. Humani 97(98): 10–16. Happiness Research: The Birth of Modern (npr. izrazi se (kako?), bodi to, kar si (kaj sem?) Became a Problem: A Psychological Review of Dostopno prek: Happiness. Švica: Springer International in ustvari se (s čim?)), danes posledično Historical Research. Journal of Personality and http://humanistni.org/filestore/image/Huma Publishing. prispeva k razmahu depresivnih in anksioznih Social Psychology 52 (1): 163–176. Dostopno nism%20in%20the%20Renaissance.pdf (20. Wisnewski, Jeremy. 2010. Understanding motenj, saj nagovarjanje k zavračanju prek:http://persweb.wabash.edu/facstaff/hor junij 2016). Torture. Edinburgh: Edinburgh University posameznikovih kulturnih, družbeno tonr/ articles%20for%20class/ Baumeister% Rabelais, François. 1998. Gargantua. Press. Dostopno prek: GoogleBooks. skonstruiranih identitet vodi v spoznavanje 20self%20as%20problem.pdf (20. junij 2016). Ljubljana: Mladinska knjiga. Z iz ek, Slavoj. 1997. Kuga fantazem. Jaza kot čistega označevalca, nevzdržne, Belk, W. Russel. 1984. Cultural and Sinigoj, Boris. 2015. Spoznaj samega sebe. Ljubljana: Drus tvo za teoretsko psihoanalizo. travmatične, z jezikom neobdelane, alienirane Historical Differences of Self and Their Effects KUD Logos. Dostopno prek: http://kud- ---. 2001. From Western Marxism to praznine, ki jo idealni tip postmodernega on Attitutes Towards Having and Giving. logos.si/2015/spoznaj-se/ (20. junij 2016). Western Buddhism. Mapping Conversations 2. posameznika skuša zapolniti bodisi z iskanjem Advances in Consumer Research 11: 754–763. Stanković, Peter. 2006. Politike popa: uvod v Dostopno prek: performativnih in transcendentalnih izkustev Dostopno prek: EBSCOHOST (20. junij 2016). kulturne študije. Ljubljana: FDV. http://www.cabinetmagazine.org/issues/2/w bodisi s potrošnjo materialnih dobrin, insignij Borradori, Giovanna. 2003. Philosophy in a estern.php (20. junij 2016). oblasti. time of Terror: Dialogues with Jurgen Habermas nad Jacques Derrida. Dostopno prek: Mislim, torej …? google.books.si. Priča smo ateistični različici (hedonističnemu Campbell, Colin. 2001. Romantična etika in ali avanturističnemu) odpovedovanju samemu duh sodobnega porabništva. Ljubljana: Studia sebi z namenom doseganja odrešitve, kar Žižek Humanitatis. imenuje zahodni budizem (Žižek 2001), v Castellano, Daniel. 2002. The Rennaisance katerem je skrb zase izenačena s Concept of Self. Dostopno prek: spoznavanjem samega sebe oziroma načelo http://www.arcaneknowledge.org/histschol/ realnosti z načelom ugodja, ki v visoko renaissance.htm (20. junij 2016). individualizirani družbi, kjer posameznik s Curtis, Adam. 2002. The Century of Self. BBC sebičnimi dejanji zavestno prispeva k družbeni (dokumentarni film). blaginji, Adam Smithovo nevidno roko Debeljak, Aleš. 1989. Postmoderna sfinga. spreminja v dogmatični etični imperativ. Celovec; Salzburg: Wieser. Ker pa življenje in družbena realnost ---. In Praise of Hybridity: Globalization and zahodnjaških družb nista niti enovita niti the Modern Western Paradigm. Dostopno prek: črnobela in ker v svojem kritičnem pesimizmu http://www.eurozine.com/articles/2009-11- nočemo biti preveč prepričljivi, moramo na 23-debeljak-en.html (20. junij 2016). prevladujoče dogmatične sentimente Foucault, Michel. 2007. Življenje in prakse odgovoriti s tistimi, ki dajejo upanje in vero v svobode: izbrani spisi. Ljubljana: ZRC SAZU. pravično družbo in neproblematični Jaz, v Freud, Sigmund. 1987. Metapsihološki spisi. civiliziranega človeka in v dobro življenje. Ljubljana: Š KUC. Vsem, ki so se že naveličali samoraziskovanja Marisco, Richard. 2010. The Care of Self in in samoizražanja, bi lahko v maniri popularnih Foucault and Socrates: Rescuing the Socratic revij o življenjskem slogu svetovali: berite Relation to Truth to Promote new Modes of knjige, pišite pisma, izprašujte svojo vest in Being. Haverford Col ege: Diplomsko delo. poskusite ne biti srečni. Za naslednjih 300 let Dostopno prek: bo morda zadostovalo. http://thesis.haverford.edu/dspace/ bitstream/handle/10066/6144/2010 MarsicoR_thesis.pdf?sequence=1 (20. junij 2016). 82 83 86 Sam, samostojen (?) in trende preusmerila predvsem z začetkom v kapitalistični akumulaciji (Rosa 2015, 77) – v zastrto dejstvo, da dejansko dolgoročno (samo)zaposlen. Kakšen je finančne krize leta 2007 in z njenimi primeru delavca torej prodati svojo delovno izboljšanje življenja ljudi ne more biti doseženo sprejemljiv self današnjih posledicami. Te so bolj jasno pokazale sodobno silo. na individualni ravni (Lorey 2015, 90). delavsko realnost, hkrati pa se je pod pretvezo Značilnosti sodobnega trga delovne sile, kot Tovrstno osredotočanje na stalno iskalcev zaposlitve in kdo ga prilagajanja negotovostim še bolj utrdilo so fleksibilizacija, pomanjkanje varnosti in izpopolnjevanje posameznika in izboljševanje oblikuje? prenašanje odgovornosti za (ne)uspeh, stalnosti dela, nizko in neredno plačilo, samega sebe nasproti drugim seveda ustreza (ne)zaposlenost in (ne)obstoj socialne varnosti negativno vplivajo na delavke in delavce. tako oblastem kot tudi delodajalcem, prvim Zala Turšič na posameznika. Tudi če trdimo, da je Opisani delovni pogoji sami po sebi prek predvsem zaradi tako imenovanega socialnega argument, da je v sedanjem produkcijskem stalnosti prekarizacije in negotovosti poskrbijo miru, oziroma vsaj manjšega števila tistih, ki se procesu neizogibno zmanjšanje pravic za to, da so ljudje (ob)vladani skozi stalen takemu stanju upirajo, drugim pa zato, ker Ko se oseba dandanes znajde v situaciji iskanja delavstva in njihova večja fleksibilnost, le občutek negotovosti in strahu pred stalni strah pred brezposelnostjo tako tistih, ki zaposlitve, ne manjka nasvetov z vseh strani, retorično zavajanje (Močnik 2015), se ne brezposelnostjo (Lorey 2015). Poleg tega se delo iščejo, kot tistih, ki ga že imajo, omogoča kako naj se tega loti. Pri tem se lahko obrne moremo izogniti dejstvu, da je tovrstno normalnost situacije utrjuje prek določenih lažje upravljanje z ljudmi in večje izkoriščanje najmanj na Zavod Republike Slovenije za razlaganje trga dela široko sprejeto in ima zelo pravil obnašanja in delovanja, ki naj bi jih brez posledic za nosilce družbene moči. zaposlovanje, različne agencije za realne učinke. posamezniki ponotranjili na področju dela. Odnosi dominacije in podrejenosti delavcev posredovanje dela in spletne portale s V članku raziskujem, kako k procesu Njihov pojav ni nekaj, kar je značilno šele za se tako ohranjajo na različne načine, med podobno funkcijo. Z blagim cinizmom bi lahko normalizacije (in s tem ohranjanju) stanja zadnja (neoliberalna) desetletja, temveč se v drugim prek oblikovanja figure »zaželenega« pripomnili, da očitno trg na tem področju pripomorejo posredniki delovne sile, v mojem kapitalizmu od posameznikov ali družbenih delavca. Ta figura se spreminja skozi čas in odlično deluje ter da množičnost usmeritev in primeru spletni portali. Njihova vloga že sama skupin vedno pričakuje, da bodo sprejeli glede na situacijo na trgu delovne sile, pri priporočil iskalcem zaposlitve le odgovarja po sebi temelji na vzdrževanju trenutnih določene tehnike, obnašanje in vzorce čemer je za današnja tržna gospodarstva velikemu povpraševanju – število registriranih družbenih odnosov in porazdelitvi moči, ne pa mišljenja. Ti predstavljajo predpogoj za značilen novi ideal osebe, ki je preračunljiv brezposelnih v Sloveniji vztraja nad 100 000 na njihovem preizpraševanju, saj jim aktivno delovanje v specifičnih situacijah, v posameznik in produktiven delavec (Dardot in (ZRSZ 2016). Vsebina besedil z nasveti je redko motiviranje iskalcev zaposlitve, da se katerih se posameznik znajde (Dörre 2015, Laval 2014, 286). Opažamo lahko preobrazbo analizirana ali kritično ovrednotena – prav osredotočajo predvsem na iskanje dela, 23), vključno z iskanjem zaposlitve in delom figure delavca v figuro podjetnika. Ta ideja začetek tovrstnega raziskovanja je osnovni cilj prinaša dobiček. Ti portali (npr. samim. seveda ne vpliva le na delavke in delavce, tega članka. Krajšo diskurzivno analizo mojazaposlitev.si, najzaposlitev.si, Obstoj besedil, celo celih knjig in tečajev, ampak oblikuje tudi pričakovanja vseh tistih, ki nekaterih tipičnih besedilih nasvetov za zaposlitev.info) namreč delodajalcem nudijo namenjenih iskanju dela ter pridobivanju delo šele iščejo. Brezposelni so tako pod iskanje zaposlitev na portalih za posredovanje različne možnosti za objavo, kontakt z iskalci kompetenc za izboljšanje lastne zaposljivosti, stalnim pritiskom strogih pravil in pogojev, ki dela bom povezala s predstavitvijo zaposlitve in druge podobne storitve, medtem sam po sebi, brez vpogleda v vsebino, kaže na so usmerjeni predvsem v oblikovanje družbenoekonomskega konteksta, v katerem ko druge (mojedelo.com) iskalcem celo individualiziranost ter ideal prilagodljivosti in posameznika kot podjetnika oziroma osebe s ta besedila nastajajo, ter prikazala, kakšno prodajajo knjige, namenjene iskanju stalnega izpopolnjevanja posameznika. podjetniškimi zmožnostmi in pristopi (Dörre vlogo tovrstni nasveti igrajo v oblikovanju in zaposlitve. Izhajam iz ugotovitve, da lahko Ultimativni cilj bi bil dosežen, če tovrstni 2015, 47). Ta poudarek je ključen – čeprav v ohranjanju družbenoekonomske realnosti. dominantna prepričanja v družbi razberemo nasveti posameznikov ne bi spremenili le v članku raziskujem nasvete za iskanje ne le v besedilih, ki jih proizvajajo institucije vedno bolj učinkovite človeške vire, ampak bi zaposlitve, je ključen podjetniški diskurz, ki se Kje smo? države, ampak širše v splošno sprejetih in vse to posameznik počel celo iz lastne želje in ne pojavlja le v nasvetih za potencialne Za analizo diskurza nasvetov iskalcem neproblematiziranih idejah, normah, navadah, tako popolnoma ponotranjil ta prizadevanja podjetnike, ampak prežema tudi zaposlitveno zaposlitve je treba razumeti kontekst trga dela in podobno – pri tem se navezujem predvsem (Dardot in Laval 2013, 289). Stanje iskalcev sfero. Prisotnost tega diskurza v besedilih, tudi kot tudi vpliv širše družbene in ekonomske na Gramscijev koncept hegemonije (Gramsci zaposlitve, v večini primerov gre za ko ne gre za podjetniško tematiko, lahko ureditve. To, da se nasveti (in ponujene 1971). Besedila, kot so analizirani nasveti, so brezposelne osebe, ter zahteve, s katerimi se odseva dejstvo, da je iskanje profita in rešitve) vedno osredotočajo na posameznika in tako del sporočil, dostopnih iskalcem soočajo s strani potencialnih delodajalcev, razumevanje samega sebe v terminih izpopolnjevanje ter dodatno usposabljanje zaposlitve, ki naj bi oblikovali njihovo države in širše družbe, so dobro raziskani, kapitalističnega proizvodnega sistema del (Costa in Brunila 2016, 20), je namreč le del dojemanje samih sebe. Pri tem je pomembno predvsem v kontekstu neoliberalnega vsakdana, kjer posameznik postane podjetnik procesov individualizacije in izolacije predvsem prilagajanje definicije in kapitalizma. Kot že omenjeno, v tem obdobju svojega življenja (De Sá Mello da Costa in posameznikov in s tem del zahtev po razumevanja samega sebe, možnosti in uspeha lahko opazimo (tudi) povečano osredotočenje Saraiva 2012, 592). Ta razlaga se sklada z fleksibilnosti trga dela. Čeprav procesi na način, ki ustreza predvsem ideji na posameznika in prenos odgovornosti za Brownovo (2003) interpretacijo fleksibilizacije potekajo že najmanj od 70. let posameznika, ki uspešno proizvaja in uspešno njegovo življenje – pa naj gre za zaposlitev ali neoliberalnega kapitalizma, v katerem je minulega stoletja, pa se je pozornost na te troši oziroma je pripravljen najmanj sodelovati kaj drugega – na njega samega, pri čemer ostaja ključni akter trg, ki se mu prilagaja tudi država 84 Zala Turšič /Magistrska študentka sociologije na FDV 85 Sam, samostojen (?) in trende preusmerila predvsem z začetkom v kapitalistični akumulaciji (Rosa 2015, 77) – v zastrto dejstvo, da dejansko dolgoročno (samo)zaposlen. Kakšen je finančne krize leta 2007 in z njenimi primeru delavca torej prodati svojo delovno izboljšanje življenja ljudi ne more biti doseženo sprejemljiv self današnjih posledicami. Te so bolj jasno pokazale sodobno silo. na individualni ravni (Lorey 2015, 90). delavsko realnost, hkrati pa se je pod pretvezo Značilnosti sodobnega trga delovne sile, kot Tovrstno osredotočanje na stalno iskalcev zaposlitve in kdo ga prilagajanja negotovostim še bolj utrdilo so fleksibilizacija, pomanjkanje varnosti in izpopolnjevanje posameznika in izboljševanje oblikuje? prenašanje odgovornosti za (ne)uspeh, stalnosti dela, nizko in neredno plačilo, samega sebe nasproti drugim seveda ustreza (ne)zaposlenost in (ne)obstoj socialne varnosti negativno vplivajo na delavke in delavce. tako oblastem kot tudi delodajalcem, prvim Zala Turšič na posameznika. Tudi če trdimo, da je Opisani delovni pogoji sami po sebi prek predvsem zaradi tako imenovanega socialnega argument, da je v sedanjem produkcijskem stalnosti prekarizacije in negotovosti poskrbijo miru, oziroma vsaj manjšega števila tistih, ki se procesu neizogibno zmanjšanje pravic za to, da so ljudje (ob)vladani skozi stalen takemu stanju upirajo, drugim pa zato, ker Ko se oseba dandanes znajde v situaciji iskanja delavstva in njihova večja fleksibilnost, le občutek negotovosti in strahu pred stalni strah pred brezposelnostjo tako tistih, ki zaposlitve, ne manjka nasvetov z vseh strani, retorično zavajanje (Močnik 2015), se ne brezposelnostjo (Lorey 2015). Poleg tega se delo iščejo, kot tistih, ki ga že imajo, omogoča kako naj se tega loti. Pri tem se lahko obrne moremo izogniti dejstvu, da je tovrstno normalnost situacije utrjuje prek določenih lažje upravljanje z ljudmi in večje izkoriščanje najmanj na Zavod Republike Slovenije za razlaganje trga dela široko sprejeto in ima zelo pravil obnašanja in delovanja, ki naj bi jih brez posledic za nosilce družbene moči. zaposlovanje, različne agencije za realne učinke. posamezniki ponotranjili na področju dela. Odnosi dominacije in podrejenosti delavcev posredovanje dela in spletne portale s V članku raziskujem, kako k procesu Njihov pojav ni nekaj, kar je značilno šele za se tako ohranjajo na različne načine, med podobno funkcijo. Z blagim cinizmom bi lahko normalizacije (in s tem ohranjanju) stanja zadnja (neoliberalna) desetletja, temveč se v drugim prek oblikovanja figure »zaželenega« pripomnili, da očitno trg na tem področju pripomorejo posredniki delovne sile, v mojem kapitalizmu od posameznikov ali družbenih delavca. Ta figura se spreminja skozi čas in odlično deluje ter da množičnost usmeritev in primeru spletni portali. Njihova vloga že sama skupin vedno pričakuje, da bodo sprejeli glede na situacijo na trgu delovne sile, pri priporočil iskalcem zaposlitve le odgovarja po sebi temelji na vzdrževanju trenutnih določene tehnike, obnašanje in vzorce čemer je za današnja tržna gospodarstva velikemu povpraševanju – število registriranih družbenih odnosov in porazdelitvi moči, ne pa mišljenja. Ti predstavljajo predpogoj za značilen novi ideal osebe, ki je preračunljiv brezposelnih v Sloveniji vztraja nad 100 000 na njihovem preizpraševanju, saj jim aktivno delovanje v specifičnih situacijah, v posameznik in produktiven delavec (Dardot in (ZRSZ 2016). Vsebina besedil z nasveti je redko motiviranje iskalcev zaposlitve, da se katerih se posameznik znajde (Dörre 2015, Laval 2014, 286). Opažamo lahko preobrazbo analizirana ali kritično ovrednotena – prav osredotočajo predvsem na iskanje dela, 23), vključno z iskanjem zaposlitve in delom figure delavca v figuro podjetnika. Ta ideja začetek tovrstnega raziskovanja je osnovni cilj prinaša dobiček. Ti portali (npr. samim. seveda ne vpliva le na delavke in delavce, tega članka. Krajšo diskurzivno analizo mojazaposlitev.si, najzaposlitev.si, Obstoj besedil, celo celih knjig in tečajev, ampak oblikuje tudi pričakovanja vseh tistih, ki nekaterih tipičnih besedilih nasvetov za zaposlitev.info) namreč delodajalcem nudijo namenjenih iskanju dela ter pridobivanju delo šele iščejo. Brezposelni so tako pod iskanje zaposlitev na portalih za posredovanje različne možnosti za objavo, kontakt z iskalci kompetenc za izboljšanje lastne zaposljivosti, stalnim pritiskom strogih pravil in pogojev, ki dela bom povezala s predstavitvijo zaposlitve in druge podobne storitve, medtem sam po sebi, brez vpogleda v vsebino, kaže na so usmerjeni predvsem v oblikovanje družbenoekonomskega konteksta, v katerem ko druge (mojedelo.com) iskalcem celo individualiziranost ter ideal prilagodljivosti in posameznika kot podjetnika oziroma osebe s ta besedila nastajajo, ter prikazala, kakšno prodajajo knjige, namenjene iskanju stalnega izpopolnjevanja posameznika. podjetniškimi zmožnostmi in pristopi (Dörre vlogo tovrstni nasveti igrajo v oblikovanju in zaposlitve. Izhajam iz ugotovitve, da lahko Ultimativni cilj bi bil dosežen, če tovrstni 2015, 47). Ta poudarek je ključen – čeprav v ohranjanju družbenoekonomske realnosti. dominantna prepričanja v družbi razberemo nasveti posameznikov ne bi spremenili le v članku raziskujem nasvete za iskanje ne le v besedilih, ki jih proizvajajo institucije vedno bolj učinkovite človeške vire, ampak bi zaposlitve, je ključen podjetniški diskurz, ki se Kje smo? države, ampak širše v splošno sprejetih in vse to posameznik počel celo iz lastne želje in ne pojavlja le v nasvetih za potencialne Za analizo diskurza nasvetov iskalcem neproblematiziranih idejah, normah, navadah, tako popolnoma ponotranjil ta prizadevanja podjetnike, ampak prežema tudi zaposlitveno zaposlitve je treba razumeti kontekst trga dela in podobno – pri tem se navezujem predvsem (Dardot in Laval 2013, 289). Stanje iskalcev sfero. Prisotnost tega diskurza v besedilih, tudi kot tudi vpliv širše družbene in ekonomske na Gramscijev koncept hegemonije (Gramsci zaposlitve, v večini primerov gre za ko ne gre za podjetniško tematiko, lahko ureditve. To, da se nasveti (in ponujene 1971). Besedila, kot so analizirani nasveti, so brezposelne osebe, ter zahteve, s katerimi se odseva dejstvo, da je iskanje profita in rešitve) vedno osredotočajo na posameznika in tako del sporočil, dostopnih iskalcem soočajo s strani potencialnih delodajalcev, razumevanje samega sebe v terminih izpopolnjevanje ter dodatno usposabljanje zaposlitve, ki naj bi oblikovali njihovo države in širše družbe, so dobro raziskani, kapitalističnega proizvodnega sistema del (Costa in Brunila 2016, 20), je namreč le del dojemanje samih sebe. Pri tem je pomembno predvsem v kontekstu neoliberalnega vsakdana, kjer posameznik postane podjetnik procesov individualizacije in izolacije predvsem prilagajanje definicije in kapitalizma. Kot že omenjeno, v tem obdobju svojega življenja (De Sá Mello da Costa in posameznikov in s tem del zahtev po razumevanja samega sebe, možnosti in uspeha lahko opazimo (tudi) povečano osredotočenje Saraiva 2012, 592). Ta razlaga se sklada z fleksibilnosti trga dela. Čeprav procesi na način, ki ustreza predvsem ideji na posameznika in prenos odgovornosti za Brownovo (2003) interpretacijo fleksibilizacije potekajo že najmanj od 70. let posameznika, ki uspešno proizvaja in uspešno njegovo življenje – pa naj gre za zaposlitev ali neoliberalnega kapitalizma, v katerem je minulega stoletja, pa se je pozornost na te troši oziroma je pripravljen najmanj sodelovati kaj drugega – na njega samega, pri čemer ostaja ključni akter trg, ki se mu prilagaja tudi država 84 Zala Turšič /Magistrska študentka sociologije na FDV 85 88 in po načelih katerega naj bi delovali tudi Analiza besedil je pokazala prisotnost vseh absurdno ob dejstvu, da je podzaposlenost1 papirju, ki ni povsem bele barve, morda se posamezniki. Tudi on pri tem izpostavlja omenjenih elementov podjetniškega diskurza, razširjen pojav in da posameznikom pogosto lahko predstavite s pomočjo interneta ali pa predvsem zahteve po individualizmu, ki pa se kažejo v različnih oblikah. preprosto ni omogočeno primerno delovno na popolnoma vaš način – bodimo unikatni« potrošništvu, fleksibilnosti in podjetništvu. mesto, zaradi česar so za preživetje prisiljeni v (najzaposlitev.si). To samomenedžiranje oziroma samonadzor Fleksibilnost je v javnem diskurzu pogosto kakršnokoli delo. Diskurz, kot smo mu priča ima več funkcij, med drugim tudi prevzetje poveličevana lastnost delavk in delavcev, za zgoraj, pa to nezmožnost izbire povsem zabriše Element vsezmožnosti se deloma prekriva z odgovornosti za neuspeh s strani posameznika. katero v realnosti stojijo predvsem slabe plače, in s tem odgovornost za odločitev za zgoraj prikazanima elementoma fleksibilnosti Ena izmed prispodob, ki dobro ustreza podobi negotovost in slabe delovne razmere (Bradley »razširitev iskanja dela« preloži na in inovativnosti, predvsem v pripravljenosti posameznika v neoliberalnem kapitalizmu, je v Mrčela in Ignjatović 2015, 352) ter posameznika. Ob tem tudi preprečuje kandidiranja in opravljanja različnih del ter posameznik kot podjetje, ki deluje v spreminjanje reguliranega trga dela na račun preizpraševanje statusa quo in potencialen prilagajanja posameznemu delodajalcu. Poleg konkurenci z drugimi, se izpostavlja različnim slabšega položaja delavstva (Breznik 2013, upor. Podobno idejo svobodne izbire najdemo tega lahko preberemo tudi različne nasvete, tveganjem in v primeru neuspeha – zaradi do 177). Kljub temu je zahteva po fleksibilnosti že še pri nasvetih o komunikaciji, ki se začnejo z kako lahko svojo vsestranskost pokažemo te točke domnevno svobodnih odločitev – močno normalizirana, njene elemente pa lahko »Ne glede na to, katero karierno pot ste si potencialnemu delodajalcu: sprejme odgovornost za neuspeh (Dardot in v nasvetih opazimo v različnih oblikah, ki se izbrali /.../« (mojazaposlitev.si) in ponovno Laval 2014, 290). primarno nanašajo na: utrjujejo prepričanje, da na področju »Če hočete še bolj izstopati /. ./ Vstavite posameznikovega dela obstaja široka možnost dokumente, slike, povezave do primerov Kdo smo (lahko)?  aktivno prilagajanje posameznika izbire. Najbolj od realnosti današnjih iskalcev vašega dela/. ./ LinkedIn uporabite tudi za Pregleda in analize treh besedil nasvetov zahtevam in pričakovanjem delodajalca: zaposlitve oddaljen pa se zdi nasvet, v katerem pisanje bloga o vaših delovnih izkušnjah/.../« iskalcem zaposlitve sem se lotila z analizo nas opomnijo, da »ne pišemo prošnje za delo, (zaposlitev.info). diskurza, vendar v omejenem obsegu. Tako se »/. ./ boste lahko spremenili svoj življenjepis saj nikogar ne prosimo za delo, ampak pišemo na primer ne ukvarjam z interaktivnimi aspekti tako, da bo kar se da, ustrezal zahtevam (op. ponudbe za delo« (najzaposlitev.si). Kot zadnji element podjetniškega diskurza si besedila – torej s tem, kako se posamezniki na a. vsi poudarki so avtoričini) podjetja« oglejmo še primere poudarjanja pomena njih odzivajo in kako so sprejeta – niti s (zaposlitev.info). Inovativnost je naslednja značilnost učinkovitosti. Ti se navezujejo predvsem na slovničnimi aspekti, pač pa se osredotočam podjetniškega diskurza, ki jo je mogoče najti v nasvete, kako naj iskalci kar najbolj učinkovito predvsem na t. i. izkustveni aspekt besedila, »Vsak življenjepis in spremno pismo, ki ga besedilih, skriva pa se predvsem v nasvetih, ki – torej v čim večjem številu, čim hitreje in čim torej dele, ki odstirajo ideološke aspekte pošljete, mora biti prilagojen tako, da ustreza ciljajo na to, da mora posameznik narediti vse, bolj kakovostno – oddajo prošnje za delo. besedil (Fairclough 1989, 112–113). zahtevam /. ./« (ibid.). kar je v njegovi moči, da se pokaže kot Analizirala bom besedišče samih tekstov, pri drugačen, celo » boljši od drugih« »To storite, še preden vidite, da ima podjetje čemer se bom osredotočila na elemente  ter širši družbeni »realnosti«: (najzaposlitev.si). Svetujejo nam: »Ne razpisano prosto delovno mesto, saj podjetja vsezmožnosti (angl. all-capable), fleksibilnosti, poslužujte se splošnega pristopa« nemalokrat začnejo iskati ustrezne inovativnosti in učinkovitosti, ki so prepoznani »/.. / se moramo odločiti, ali bomo iskali (zaposlitev.info), ker vas to pomanjkanje kandidate pred samo objavo prostega kot štirje izmed konceptov v podjetniškem svojo bodočo zaposlitev, samo na področju, ki edinstvenosti takoj lahko izloči iz tekme. delovnega mesta« (zaposlitev.info). diskurzu (Costa in Brunila 2016, 20). nas zanima ali se dotika naše izobrazbe. Pomemben del nasvetov se nanaša tudi na t. i. Izbrala sem besedila, ki so tipična, splošno Priporočljivo je razširiti iskanje na širše spletno identiteto, v kateri moramo » še bolj »Da bi od LinkedIn-a iztržili čim več, kar se dostopna in imajo podobno obliko (kratko in področje in si tako povečati možnosti izstopati« in delati na tem, da »postane naš da, boste morali storiti kaj več, kot le naložiti jedrnato naštevanje), saj zaradi omejenosti s zaposlitve« (najzaposlitev.si). profil bolj zanimiv« (prav tam). Elemente svoj življenjepis in čakati« (ibid.). prostorom v prispevek težko vključim različne inovativnosti lahko opazimo še v nasvetih, ki oblike besedil ter poglobljeno in vseobsegajočo Pri drugem primeru je poleg nasveta, ki meri poudarjajo nujnost izstopanja v kontekstu »/. ./ je zelo pomembno, da se odločimo, da je analizo. Besedila so dostopna na spletnih na prilagoditev posameznika dejstvu, da je velike konkurence. Kot zapišejo na enem od iskanje službe naše delo /. ./« portalih zaposlitev.info, najzaposlitev.si in malo verjetno, da bo uspel dobiti zaposlitev na portalov: (najzaposlitev.si). mojazaposlitev.si. Po začetni analizi konteksta, področju, za katerega je izobražen oziroma v katerem se ta besedila proizvajajo in kjer si želi delati, zanimiv poudarek na » Izredno pomembno je, da je naša ponudba »Ponudbo pišemo kot da je prva in kot da je učinkujejo, se bom tako v drugem delu svobodni izbiri posameznika, ali se bo odločil iskrena, zanimiva, ter da odstopamo od zadnja, vanjo vložimo vse svoje znanje in ves osredotočila na prisotnost podjetniškega za to, da izbiro omeji le na eno področje. drugih. Morda ponudbo pošiljamo na naš trud /.../« (ibid.). diskurza v nasvetih za iskanje zaposlitve. Tovrstno poudarjanje svobodne izbire je 1 Pod pojem podzaposlenost spadajo različni pojavi – od dela na imam v mislih povezavo med izobrazbo in delovnim mestom, ki delovnem mestu, ki zahteva nižjo izobrazbo od naše, do tej ne ustreza. omejenega obsega dela (Livingstone 2016, 47). V tem primeru 86 89 87 in po načelih katerega naj bi delovali tudi Analiza besedil je pokazala prisotnost vseh absurdno ob dejstvu, da je podzaposlenost1 papirju, ki ni povsem bele barve, morda se posamezniki. Tudi on pri tem izpostavlja omenjenih elementov podjetniškega diskurza, razširjen pojav in da posameznikom pogosto lahko predstavite s pomočjo interneta ali pa predvsem zahteve po individualizmu, ki pa se kažejo v različnih oblikah. preprosto ni omogočeno primerno delovno na popolnoma vaš način – bodimo unikatni« potrošništvu, fleksibilnosti in podjetništvu. mesto, zaradi česar so za preživetje prisiljeni v (najzaposlitev.si). To samomenedžiranje oziroma samonadzor Fleksibilnost je v javnem diskurzu pogosto kakršnokoli delo. Diskurz, kot smo mu priča ima več funkcij, med drugim tudi prevzetje poveličevana lastnost delavk in delavcev, za zgoraj, pa to nezmožnost izbire povsem zabriše Element vsezmožnosti se deloma prekriva z odgovornosti za neuspeh s strani posameznika. katero v realnosti stojijo predvsem slabe plače, in s tem odgovornost za odločitev za zgoraj prikazanima elementoma fleksibilnosti Ena izmed prispodob, ki dobro ustreza podobi negotovost in slabe delovne razmere (Bradley »razširitev iskanja dela« preloži na in inovativnosti, predvsem v pripravljenosti posameznika v neoliberalnem kapitalizmu, je v Mrčela in Ignjatović 2015, 352) ter posameznika. Ob tem tudi preprečuje kandidiranja in opravljanja različnih del ter posameznik kot podjetje, ki deluje v spreminjanje reguliranega trga dela na račun preizpraševanje statusa quo in potencialen prilagajanja posameznemu delodajalcu. Poleg konkurenci z drugimi, se izpostavlja različnim slabšega položaja delavstva (Breznik 2013, upor. Podobno idejo svobodne izbire najdemo tega lahko preberemo tudi različne nasvete, tveganjem in v primeru neuspeha – zaradi do 177). Kljub temu je zahteva po fleksibilnosti že še pri nasvetih o komunikaciji, ki se začnejo z kako lahko svojo vsestranskost pokažemo te točke domnevno svobodnih odločitev – močno normalizirana, njene elemente pa lahko »Ne glede na to, katero karierno pot ste si potencialnemu delodajalcu: sprejme odgovornost za neuspeh (Dardot in v nasvetih opazimo v različnih oblikah, ki se izbrali /.../« (mojazaposlitev.si) in ponovno Laval 2014, 290). primarno nanašajo na: utrjujejo prepričanje, da na področju »Če hočete še bolj izstopati /. ./ Vstavite posameznikovega dela obstaja široka možnost dokumente, slike, povezave do primerov Kdo smo (lahko)?  aktivno prilagajanje posameznika izbire. Najbolj od realnosti današnjih iskalcev vašega dela/. ./ LinkedIn uporabite tudi za Pregleda in analize treh besedil nasvetov zahtevam in pričakovanjem delodajalca: zaposlitve oddaljen pa se zdi nasvet, v katerem pisanje bloga o vaših delovnih izkušnjah/.../« iskalcem zaposlitve sem se lotila z analizo nas opomnijo, da »ne pišemo prošnje za delo, (zaposlitev.info). diskurza, vendar v omejenem obsegu. Tako se »/. ./ boste lahko spremenili svoj življenjepis saj nikogar ne prosimo za delo, ampak pišemo na primer ne ukvarjam z interaktivnimi aspekti tako, da bo kar se da, ustrezal zahtevam (op. ponudbe za delo« (najzaposlitev.si). Kot zadnji element podjetniškega diskurza si besedila – torej s tem, kako se posamezniki na a. vsi poudarki so avtoričini) podjetja« oglejmo še primere poudarjanja pomena njih odzivajo in kako so sprejeta – niti s (zaposlitev.info). Inovativnost je naslednja značilnost učinkovitosti. Ti se navezujejo predvsem na slovničnimi aspekti, pač pa se osredotočam podjetniškega diskurza, ki jo je mogoče najti v nasvete, kako naj iskalci kar najbolj učinkovito predvsem na t. i. izkustveni aspekt besedila, »Vsak življenjepis in spremno pismo, ki ga besedilih, skriva pa se predvsem v nasvetih, ki – torej v čim večjem številu, čim hitreje in čim torej dele, ki odstirajo ideološke aspekte pošljete, mora biti prilagojen tako, da ustreza ciljajo na to, da mora posameznik narediti vse, bolj kakovostno – oddajo prošnje za delo. besedil (Fairclough 1989, 112–113). zahtevam /. ./« (ibid.). kar je v njegovi moči, da se pokaže kot Analizirala bom besedišče samih tekstov, pri drugačen, celo » boljši od drugih« »To storite, še preden vidite, da ima podjetje čemer se bom osredotočila na elemente  ter širši družbeni »realnosti«: (najzaposlitev.si). Svetujejo nam: »Ne razpisano prosto delovno mesto, saj podjetja vsezmožnosti (angl. all-capable), fleksibilnosti, poslužujte se splošnega pristopa« nemalokrat začnejo iskati ustrezne inovativnosti in učinkovitosti, ki so prepoznani »/.. / se moramo odločiti, ali bomo iskali (zaposlitev.info), ker vas to pomanjkanje kandidate pred samo objavo prostega kot štirje izmed konceptov v podjetniškem svojo bodočo zaposlitev, samo na področju, ki edinstvenosti takoj lahko izloči iz tekme. delovnega mesta« (zaposlitev.info). diskurzu (Costa in Brunila 2016, 20). nas zanima ali se dotika naše izobrazbe. Pomemben del nasvetov se nanaša tudi na t. i. Izbrala sem besedila, ki so tipična, splošno Priporočljivo je razširiti iskanje na širše spletno identiteto, v kateri moramo » še bolj »Da bi od LinkedIn-a iztržili čim več, kar se dostopna in imajo podobno obliko (kratko in področje in si tako povečati možnosti izstopati« in delati na tem, da »postane naš da, boste morali storiti kaj več, kot le naložiti jedrnato naštevanje), saj zaradi omejenosti s zaposlitve« (najzaposlitev.si). profil bolj zanimiv« (prav tam). Elemente svoj življenjepis in čakati« (ibid.). prostorom v prispevek težko vključim različne inovativnosti lahko opazimo še v nasvetih, ki oblike besedil ter poglobljeno in vseobsegajočo Pri drugem primeru je poleg nasveta, ki meri poudarjajo nujnost izstopanja v kontekstu »/. ./ je zelo pomembno, da se odločimo, da je analizo. Besedila so dostopna na spletnih na prilagoditev posameznika dejstvu, da je velike konkurence. Kot zapišejo na enem od iskanje službe naše delo /. ./« portalih zaposlitev.info, najzaposlitev.si in malo verjetno, da bo uspel dobiti zaposlitev na portalov: (najzaposlitev.si). mojazaposlitev.si. Po začetni analizi konteksta, področju, za katerega je izobražen oziroma v katerem se ta besedila proizvajajo in kjer si želi delati, zanimiv poudarek na » Izredno pomembno je, da je naša ponudba »Ponudbo pišemo kot da je prva in kot da je učinkujejo, se bom tako v drugem delu svobodni izbiri posameznika, ali se bo odločil iskrena, zanimiva, ter da odstopamo od zadnja, vanjo vložimo vse svoje znanje in ves osredotočila na prisotnost podjetniškega za to, da izbiro omeji le na eno področje. drugih. Morda ponudbo pošiljamo na naš trud /.../« (ibid.). diskurza v nasvetih za iskanje zaposlitve. Tovrstno poudarjanje svobodne izbire je 1 Pod pojem podzaposlenost spadajo različni pojavi – od dela na imam v mislih povezavo med izobrazbo in delovnim mestom, ki delovnem mestu, ki zahteva nižjo izobrazbo od naše, do tej ne ustreza. omejenega obsega dela (Livingstone 2016, 47). V tem primeru 86 87 90 pravicah. S tem se ohranja stanje, v katerem se Literatura Leskošek, Vesna. 2013. Sklep. V: Revščina »Naredite si seznam svojih kontaktov kot so od posameznikov v neoliberalnemu Bauman, Zygmunt. 2001. »Consuming life«. zaposlenih, ur. Vesna Leskošek, Simona Smolej, npr. profesorji, sorodniki, prijatelji, ki bi vam kapitalizmu pričakuje, da iščejo individualne Journal of Consumer Culture 1: 9–29. Liljana Rihter, Ružica Boškič, Barbara Kresal in lahko koristili pri iskanju zaposlitve /.../« rešitve za sistemska nasprotja (Bauman 2001, Breznik, Maja. 2013. Delavci iz druge roke. Maja Breznik, 201–207. Ljubljana: Sofia. (mojazaposlitev.si). 23) ter da se namesto postavljanja same V: Revščina zaposlenih, ur. Vesna Leskošek, Lorey, Isabell. 2015. State of Insecurity: ekonomske ureditve pod vprašaj prilagajajo Simona Smolej, Liljana Rihter, Ružica Boškič, Government of the Precarious. London: Verso. Elementi podjetniškega diskurza potrjujejo sistemu, se učijo novih spretnosti, motivirajo, Barbara Kresal in Maja Breznik, 171–201. Mojazaposlitev.si. 10 nasvetov kako najti vdor tovrstnih diskurzivnih praks na področje aktivirajo ter, končno, vključujejo v delo ali vsaj Ljubljana: Sofia. zaposlitev. Dostopno prek: zaposlovanja. To je posledica dogajanja na aktivno iskanje zaposlitve (Leskošek in drugi Brown, Wendy. 2003. Neo-liberalism and http://najzaposlitev.si/blog/10-nasvetov- področju trga delovne sile, kjer lahko 2013, 204). the End of Liberal Democracy. Theory and kako-najti-zaposlitev/ (30. junij 2016). spremljamo procese fleksibilizacije, Ugotovitve tega članka predvsem odpirajo Event 7(1): 1–25. Mojedelo.com. Zaposlitveni priročnik kako prenašanja odgovornosti na posameznike in, nadaljnja vprašanja in pozivajo k raziskovanju Costa, Sari Mononen-Batista in Kristiina uspešno iskati zaposlitev?. Dostopno prek: konec koncev, prekarizacije delavstva. Poleg drugih aspektov zaposlovanja in z njim Brunila. 2016. Becoming entrepreneurial: https://www.mojedelo.com/karierni- tega lahko potrdimo, da diskurz, ki deluje povezanega self a. Zanimivo je na primer Transitions and education of unemployed nasveti/zaposlitveni-prirocnik-kako-uspesno- predvsem v smeri normalizacije prekarizacije vprašanje, kako iskalci zaposlitve sprejemajo youth. Power and education 8(1): 19–34. iskati-zaposlitev-3200 (30. junij 2016). in stalne negotovosti ter ohranjanja statusa analizirana sporočila, ki jih pridobivajo prek Dardot, Pierre in Christian Laval. 2013. The Mrčela, Aleksandra Kanjuo in Miroljub quo, širijo različni akterji, v tem primeru portalov in drugih posrednikov nasvetov o new way of the world: on neoliberal society. Ignjatović. 2015. Od prožnosti do prekarnosti posredniki dela. Kot sem omenila na začetku zaposlovanju. Zanimiva je tudi (morebitna) London: Verso. dela: stopnjevanje negativnih sprememb na članka, gre tukaj za akterje, ki od tega stanja preslikava posredovanih napotkov na De Sá Mello da Costa, Alessandra in Luiz začetku 21. stoletja. Teorija in praksa 52(3): profitirajo, saj delodajalcem zaračunavajo za medosebne odnose. Funkcije nadzora namreč Alex Silva Saraiva. 2012. Hegemonic discourses 350–381. objavo oglasov. Zanimivo bi bilo raziskati tudi, ne opravljajo le institucije – državne, on entrepreneurship as an ideological Najzaposlitev.si Iščete prvo službo? kako uspešen je tovrsten diskurz in do kakšne gospodarske in civilnodružbene –, ampak v mechanism for the reproduction of capital. Preberite 10 osnovnih nasvetov za večji uspeh. mere se prenaša naprej na uporabnike teh veliki meri tudi posamezniki med sabo. Ti Organization 19(5): 587–614. Dostopno prek: spletnih strani. imajo aktivno vlogo v tem, da vplivajo drug na Dörre, Klaus. 2015. The New Landnahme: https://www.mojazaposlitev.si/kariera/iscet Med zaključki je treba poudariti še tisto, drugega in ostajajo znotraj dovoljenega in Dynamics and Limits of Financial Market e-prvo-sluzbo/ (30. junij 2016). česar v analiziranih besedilih ni – ravno to nam zaželenega ter tako normalizirajo ta nadzor Capitalism. V: Sociology, Capitalism, Critique, Ogbor, John O. 2000. Mythicizing and namreč pogosto poda najpomembnejše (Lorey 2015, 35). Zadnji poudarek in možnost ur. Klaus Dörre, Stephan Lessenich in Hartmut Reification in Entrepreneurial Discourse: informacije o tem, kaj je sprejemljivo in kaj ne nadaljnjega raziskovanja na tem področju so Rosa, 11–67. London: Verso. Ideology-Critique of Entrepreneurial Studies. ter čigavi interesi se zrcalijo v besedilu (Ogbor prostori potencialnega upora. Kljub temu da Fairclough, Norman. 1989. Language and Journal of Management Studies 37(5): 605– 2000, 607). V primeru nasvetov za iskanje strah pred brezposelnostjo in izgubo power. New York: Longman, Inc. 635. zaposlitev popolnoma umanjka omemba zaposlitve vedno znova prepriča ljudi, da Močnik, Rastko. 2015. Razredna narava Zaposlitev.info. 6 korakov, ki vam bodo v plačila, delovnih pogojev ali kateregakoli sprejmejo status quo (Dörre 2015, 59), pa javnega dolga. V: Javni dolg – Kdo komu dolguje, pomoč pri iskanju nove zaposlitve. Dostopno drugega elementa dela oziroma zaposlitve, ki je obstajajo številni primeri zavračanja in ur. Maja Breznik in Rastko Močnik, 5–14. prek: http://www.zaposlitev.info/kariera/6- za posameznika sicer izjemnega pomena. upiranja opisanim diskurzom in njihovim Ljubljana: *cf. korakov-ki-vam-bodo-v-pomoc-pri-iskanju- Nikakor očitno ni sprejemljivo, da se kot predpostavkam. Rosa, Hartmut. 2015. Capitalism as a Spiral nove-zaposlitve/ (30. junij 2016). iskalec zaposlitve ukvarjaš s temi vprašanji ali of Dynamisation: Sociology as Social Critique. ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za se o njih pogajaš s potencialnim delodajalcem. V: Sociology, Capitalism, Critique, ur. Klaus zaposlovanje. Obvestilo za javnost – maj 2016. Podjetniški diskurz zamegljuje razmerja moči Dörre, Stephan Lessenich in Hartmut Rosa, 67– Dostopno preko: v družbi, predvsem razmerje med delavcem in 98. London: Verso. http://www.ess.gov.si/_files/8675/Trg_dela_ delodajalcem, ki je neenako in kot tako zahteva maj_2016.pdf (29. junij 2016). z delodajalske strani zaščito in spoštovanje pravic – vse tisto, o čemer pri podjetništvu večinoma ni govora. Lahko bi celo rekli, da ti nasveti v večji meri opisujejo stanje samozaposlenih kot pa zaposlenih delavk in delavcev, kajti podjetniški diskurz istočasno tudi izključuje govor o socialnih in delavskih 88 91 89 pravicah. S tem se ohranja stanje, v katerem se Literatura Leskošek, Vesna. 2013. Sklep. V: Revščina »Naredite si seznam svojih kontaktov kot so od posameznikov v neoliberalnemu Bauman, Zygmunt. 2001. »Consuming life«. zaposlenih, ur. Vesna Leskošek, Simona Smolej, npr. profesorji, sorodniki, prijatelji, ki bi vam kapitalizmu pričakuje, da iščejo individualne Journal of Consumer Culture 1: 9–29. Liljana Rihter, Ružica Boškič, Barbara Kresal in lahko koristili pri iskanju zaposlitve /.../« rešitve za sistemska nasprotja (Bauman 2001, Breznik, Maja. 2013. Delavci iz druge roke. Maja Breznik, 201–207. Ljubljana: Sofia. (mojazaposlitev.si). 23) ter da se namesto postavljanja same V: Revščina zaposlenih, ur. Vesna Leskošek, Lorey, Isabell. 2015. State of Insecurity: ekonomske ureditve pod vprašaj prilagajajo Simona Smolej, Liljana Rihter, Ružica Boškič, Government of the Precarious. London: Verso. Elementi podjetniškega diskurza potrjujejo sistemu, se učijo novih spretnosti, motivirajo, Barbara Kresal in Maja Breznik, 171–201. Mojazaposlitev.si. 10 nasvetov kako najti vdor tovrstnih diskurzivnih praks na področje aktivirajo ter, končno, vključujejo v delo ali vsaj Ljubljana: Sofia. zaposlitev. Dostopno prek: zaposlovanja. To je posledica dogajanja na aktivno iskanje zaposlitve (Leskošek in drugi Brown, Wendy. 2003. Neo-liberalism and http://najzaposlitev.si/blog/10-nasvetov- področju trga delovne sile, kjer lahko 2013, 204). the End of Liberal Democracy. Theory and kako-najti-zaposlitev/ (30. junij 2016). spremljamo procese fleksibilizacije, Ugotovitve tega članka predvsem odpirajo Event 7(1): 1–25. Mojedelo.com. Zaposlitveni priročnik kako prenašanja odgovornosti na posameznike in, nadaljnja vprašanja in pozivajo k raziskovanju Costa, Sari Mononen-Batista in Kristiina uspešno iskati zaposlitev?. Dostopno prek: konec koncev, prekarizacije delavstva. Poleg drugih aspektov zaposlovanja in z njim Brunila. 2016. Becoming entrepreneurial: https://www.mojedelo.com/karierni- tega lahko potrdimo, da diskurz, ki deluje povezanega self a. Zanimivo je na primer Transitions and education of unemployed nasveti/zaposlitveni-prirocnik-kako-uspesno- predvsem v smeri normalizacije prekarizacije vprašanje, kako iskalci zaposlitve sprejemajo youth. Power and education 8(1): 19–34. iskati-zaposlitev-3200 (30. junij 2016). in stalne negotovosti ter ohranjanja statusa analizirana sporočila, ki jih pridobivajo prek Dardot, Pierre in Christian Laval. 2013. The Mrčela, Aleksandra Kanjuo in Miroljub quo, širijo različni akterji, v tem primeru portalov in drugih posrednikov nasvetov o new way of the world: on neoliberal society. Ignjatović. 2015. Od prožnosti do prekarnosti posredniki dela. Kot sem omenila na začetku zaposlovanju. Zanimiva je tudi (morebitna) London: Verso. dela: stopnjevanje negativnih sprememb na članka, gre tukaj za akterje, ki od tega stanja preslikava posredovanih napotkov na De Sá Mello da Costa, Alessandra in Luiz začetku 21. stoletja. Teorija in praksa 52(3): profitirajo, saj delodajalcem zaračunavajo za medosebne odnose. Funkcije nadzora namreč Alex Silva Saraiva. 2012. Hegemonic discourses 350–381. objavo oglasov. Zanimivo bi bilo raziskati tudi, ne opravljajo le institucije – državne, on entrepreneurship as an ideological Najzaposlitev.si Iščete prvo službo? kako uspešen je tovrsten diskurz in do kakšne gospodarske in civilnodružbene –, ampak v mechanism for the reproduction of capital. Preberite 10 osnovnih nasvetov za večji uspeh. mere se prenaša naprej na uporabnike teh veliki meri tudi posamezniki med sabo. Ti Organization 19(5): 587–614. Dostopno prek: spletnih strani. imajo aktivno vlogo v tem, da vplivajo drug na Dörre, Klaus. 2015. The New Landnahme: https://www.mojazaposlitev.si/kariera/iscet Med zaključki je treba poudariti še tisto, drugega in ostajajo znotraj dovoljenega in Dynamics and Limits of Financial Market e-prvo-sluzbo/ (30. junij 2016). česar v analiziranih besedilih ni – ravno to nam zaželenega ter tako normalizirajo ta nadzor Capitalism. V: Sociology, Capitalism, Critique, Ogbor, John O. 2000. Mythicizing and namreč pogosto poda najpomembnejše (Lorey 2015, 35). Zadnji poudarek in možnost ur. Klaus Dörre, Stephan Lessenich in Hartmut Reification in Entrepreneurial Discourse: informacije o tem, kaj je sprejemljivo in kaj ne nadaljnjega raziskovanja na tem področju so Rosa, 11–67. London: Verso. Ideology-Critique of Entrepreneurial Studies. ter čigavi interesi se zrcalijo v besedilu (Ogbor prostori potencialnega upora. Kljub temu da Fairclough, Norman. 1989. Language and Journal of Management Studies 37(5): 605– 2000, 607). V primeru nasvetov za iskanje strah pred brezposelnostjo in izgubo power. New York: Longman, Inc. 635. zaposlitev popolnoma umanjka omemba zaposlitve vedno znova prepriča ljudi, da Močnik, Rastko. 2015. Razredna narava Zaposlitev.info. 6 korakov, ki vam bodo v plačila, delovnih pogojev ali kateregakoli sprejmejo status quo (Dörre 2015, 59), pa javnega dolga. V: Javni dolg – Kdo komu dolguje, pomoč pri iskanju nove zaposlitve. Dostopno drugega elementa dela oziroma zaposlitve, ki je obstajajo številni primeri zavračanja in ur. Maja Breznik in Rastko Močnik, 5–14. prek: http://www.zaposlitev.info/kariera/6- za posameznika sicer izjemnega pomena. upiranja opisanim diskurzom in njihovim Ljubljana: *cf. korakov-ki-vam-bodo-v-pomoc-pri-iskanju- Nikakor očitno ni sprejemljivo, da se kot predpostavkam. Rosa, Hartmut. 2015. Capitalism as a Spiral nove-zaposlitve/ (30. junij 2016). iskalec zaposlitve ukvarjaš s temi vprašanji ali of Dynamisation: Sociology as Social Critique. ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za se o njih pogajaš s potencialnim delodajalcem. V: Sociology, Capitalism, Critique, ur. Klaus zaposlovanje. Obvestilo za javnost – maj 2016. Podjetniški diskurz zamegljuje razmerja moči Dörre, Stephan Lessenich in Hartmut Rosa, 67– Dostopno preko: v družbi, predvsem razmerje med delavcem in 98. London: Verso. http://www.ess.gov.si/_files/8675/Trg_dela_ delodajalcem, ki je neenako in kot tako zahteva maj_2016.pdf (29. junij 2016). z delodajalske strani zaščito in spoštovanje pravic – vse tisto, o čemer pri podjetništvu večinoma ni govora. Lahko bi celo rekli, da ti nasveti v večji meri opisujejo stanje samozaposlenih kot pa zaposlenih delavk in delavcev, kajti podjetniški diskurz istočasno tudi izključuje govor o socialnih in delavskih 88 89 92 Razmerje med posameznikom in Z namenom izogniti se prevelikemu Neoliberalizem kot političnoekonomska malce ustaviti, saj če priznavamo njeno družbenimi strukturami v poudarku na razpravi individualizem – usmeritev ima svojo genezo v poskusu resničnost, ne moremo mimo binarnosti, ki jo družbah z neoliberalističnimi holizem bomo skozi esej kot glavno vodilo kompromisa med socialističnim planiranjem in nakazuje. V neoliberalni družbenoekonomski vseeno upoštevali nekakšno predpostavko t. i. laissez-faire ali liberalnim kapitalizmom, ko postavitvi so nekateri posamezniki dejansko v ekonomskimi ureditvami delne pravilnosti oziroma uporabnosti obeh se je slednji ob velikem borznem zlomu leta poziciji agensov (prej omenjeni načrtovalci), pogledov. Točka osredotočanja bo torej, kateri 1929 izkazal kot neučinkovit in nevaren za medtem ko so drugi kot posamezniki omejeni Rok Tramšek izmed obeh bolje razloži posameznikovo stabilnost družbe. Takšen kompromis je kot na položaj subjekta. Vprašanje, ki sledi, je, na delovanje znotraj neoliberalizma, ne pa, kateri temelj zahteval močno državo, ki je zmožna kateri poziciji je večji del posameznikov in torej Vprašanje podvrženosti posameznikovega je primernejši za razlago posameznika regulirati ekonomske procese (posledično po ali neoliberalizem dovoljuje družbeno- delovanja, tako vedenja kot samega nasploh. Za nadaljnje razmišljanje na tem drugi svetovni vojni v Evropi pride do kulturne pogoje, ki omogočajo (ali celo razmišljanja, je že dolgo v interesu raznih področju pa je treba najprej vsaj orisati izoblikovanja modela socialne države). Treba spodbujajo) večjo angažiranost posameznika socioloških smeri. Verjetno najbolj znani, med siceršnji odnos med posameznikom, bodisi kot je razlikovati med pravkar omenjenim in posledično njegovo sooblikovanje družbenih seboj nasprotujoči si opredelitvi, metodološki subjektom bodisi kot agensom, in družbeno neoliberalizmom in med prevladujočo struktur. individualizem in metodološki holizem, sta strukturo, kakor tudi vsaj nekoliko pojasniti, usmeritvijo znotraj političnoekonomskega vsaj do neke mere podvrženi redukcionizmu in kaj neoliberalizem sploh je oziroma kot kaj ga upravljanja zadnjih desetletij, torej * kot takšni posamično ne moreta nuditi večinoma pojmujemo. neoliberalizmom, o katerem govori esej. zadovoljive razlage na omenjeno vprašanje. Verjetno največji teoretik slednjega je Gotovo je res, da ima sodobni posameznik na Namen tega eseja ni zagovarjanje ene ali druge * ekonomist Milton Friedman, čigar doktrina je voljo dostop do precejšnjega števila različnih smeri ali katerega izmed poskusov njunih postala razširjena zlasti v času administracije informacij, kar mu omogoča delovanje na sintez in presekov kakor tudi ne vrednotenje Kot rečeno, obstajajo različne pozicije pri Ronalda Reagan v ZDA in vlade Margaret najrazličnejših področjih (čeprav to ni neoliberalizma kot ekonomske doktrine. Gre obravnavi posameznikovega delovanja in Thatcher v Veliki Britaniji kakor tudi med posledica ekonomske ureditve, temveč bolj za uporabo obeh pogledov pri razmerja do družbenih struktur. Pri poskusu režimom Augusta Pinocheta v Čilu v 70. in 80. predvsem tehnološkega razvoja), vendar raziskovanju vloge posameznika znotraj določitve tega razmerja znotraj struktur, ki jih letih prejšnjega stoletja. Tukaj gre v bistvu za slednje še ni dokaz, da je mogoče dejansko sodobne zahodne, neoliberalne družbe, pri proizvaja neoliberalistični ekonomski model, negacijo prvotnega neoliberalizma, saj angažiranje do takšne mere, da bi posameznik čemer je neoliberalizem mišljen bodisi kot že pa je vseeno treba najti neke okvirje, znotraj zagovarja vrnitev k liberalnemu tipu bolj determiniral družbeno-kulturna delovanja uveljavljen model ekonomskega upravljanja katerih lahko nadalje sklepamo v takšno ali kapitalizma. Glavni značilnosti (ali zapovedi) in prakse kot pa obratno. Težko je opredeliti, bodisi kot model, h kateremu družba stremi. drugačno smer. Nekaj primernih izhodišč sodobnega neoliberalizma sta politika kakšni bi naj bili indikatorji, ki dejansko kažejo Že Max Weber je preučeval »duh ponudi Pierre Bourdieu s konceptoma habitus deregulacije in vzpostavitev prostega trga, na eno ali drugo pozicijo posameznika, vendar kapitalizma« kot temelječega na protestantski in polje. Zlasti habitus, ki ni določen niti s strani oboje na račun zmanjšanja vloge in pristojnosti je treba poudariti, da večja individualizacija kot etiki, ki je zelo individualistično usmerjena. struktur niti ni rezultat posameznikovega države. Tukaj se že nakaže paradoksalnost takšna še ne pomeni večje moči oziroma vloge Poudarjanje vloge posameznika, zlasti njegove delovanja, temveč že sam predstavlja nekakšno neoliberalistične ideologije kot celote. posameznika v razmerju do družbenih odgovornosti za lasten ekonomski položaj v razmerje med obojim, ki pa nato določa Realizacija navedenih stremenj namreč struktur. Možen indikator, ki bi vsaj nakazal, v trenutni različici kapitalizma, nakazuje nadaljnje delovanje posameznika kakor tudi privede do manjše vloge suverene države, katero smer se nagiba stanje, je socialna precejšnjo nagnjenost k individualističnemu njegovo dojemanje in vrednotenje (Stankovič slednja pa je znotraj sodobnih zahodnih mobilnost. Če primerjamo države z bolj pogledu na razmerje med posameznikom in 1999), se zdi primeren pojem pri političnih sistemov ravno glavna platforma za socialno naravnanim tipom kapitalizma (npr. družbeno strukturo. Skozi esej bomo poskusili pojasnjevanju delovanja posameznikov znotraj participacijo posameznikov (demokracija je Avstrija in Danska), z državami z bolj uvideti, ali ta podvrsta kapitalističnega dane družbene strukture. Drugi koncept, na namreč močna toliko, kolikor je močna neoliberalističnim ekonomskim modelom produkcijskega načina dejansko omogoča katerega bi se v tem kontekstu dalo opreti in ki država). Če se ne vzpostavijo nadomestni (npr. ZDA, Velika Britanija), je višina večje uveljavljanje posameznikov, se pravi ga bomo v nadaljevanju še uporabili, pa je mehanizmi, pride do manjše možnosti posameznikovega dohodka bistveno bolj omogočanje njihove vloge kot oblikovalcev in ideologija, kot jo opiše Louis Althusser, se pravi uspešnega angažiranja posameznikov. odvisna od dohodka njegovih staršev ravno v določevalcev družbenih struktur in razmerij kot predstava imaginarnega razmerja med Ekonomist Paul Krugman kot eno izmed petih slednjih (Causa in Johansson 2010). Če (preskok od zgolj subjektov do agensov), ali pa posamezniki in njihovimi realnimi bistvenih točk, ki jih uvaja neoliberalizem, šteje upoštevamo socialno mobilnost kot indikator je kot sistem za posameznika omejujoč in eksistenčnimi razmerami (Althusser 2000, 89– tudi dejstvo, da slabe ideje uspevajo, ker so v razmerja med posameznikom in družbenimi proizvaja s strani struktur determiniranega 90). Vendar preden preidemo k bolj konkretni interesu vplivnih skupin. Ena izmed stalnic strukturami, lahko iz tega sklepamo, da je posameznika. analizi, vsaj orišimo, kaj v bistvu neoliberalizma je, da imajo načrtovalci korist, posameznik v družbah z neoliberalističnim neoliberalizem sploh je. čeprav je subjekt pri tem oškodovan (Chomsky ekonomskim modelom bolj podvržen 2005, 33–34). Pri tej točki se je vredno vsaj Rok Tramšek /Študent kulturologije na FDV 90 91 Razmerje med posameznikom in Z namenom izogniti se prevelikemu Neoliberalizem kot političnoekonomska malce ustaviti, saj če priznavamo njeno družbenimi strukturami v poudarku na razpravi individualizem – usmeritev ima svojo genezo v poskusu resničnost, ne moremo mimo binarnosti, ki jo družbah z neoliberalističnimi holizem bomo skozi esej kot glavno vodilo kompromisa med socialističnim planiranjem in nakazuje. V neoliberalni družbenoekonomski vseeno upoštevali nekakšno predpostavko t. i. laissez-faire ali liberalnim kapitalizmom, ko postavitvi so nekateri posamezniki dejansko v ekonomskimi ureditvami delne pravilnosti oziroma uporabnosti obeh se je slednji ob velikem borznem zlomu leta poziciji agensov (prej omenjeni načrtovalci), pogledov. Točka osredotočanja bo torej, kateri 1929 izkazal kot neučinkovit in nevaren za medtem ko so drugi kot posamezniki omejeni Rok Tramšek izmed obeh bolje razloži posameznikovo stabilnost družbe. Takšen kompromis je kot na položaj subjekta. Vprašanje, ki sledi, je, na delovanje znotraj neoliberalizma, ne pa, kateri temelj zahteval močno državo, ki je zmožna kateri poziciji je večji del posameznikov in torej Vprašanje podvrženosti posameznikovega je primernejši za razlago posameznika regulirati ekonomske procese (posledično po ali neoliberalizem dovoljuje družbeno- delovanja, tako vedenja kot samega nasploh. Za nadaljnje razmišljanje na tem drugi svetovni vojni v Evropi pride do kulturne pogoje, ki omogočajo (ali celo razmišljanja, je že dolgo v interesu raznih področju pa je treba najprej vsaj orisati izoblikovanja modela socialne države). Treba spodbujajo) večjo angažiranost posameznika socioloških smeri. Verjetno najbolj znani, med siceršnji odnos med posameznikom, bodisi kot je razlikovati med pravkar omenjenim in posledično njegovo sooblikovanje družbenih seboj nasprotujoči si opredelitvi, metodološki subjektom bodisi kot agensom, in družbeno neoliberalizmom in med prevladujočo struktur. individualizem in metodološki holizem, sta strukturo, kakor tudi vsaj nekoliko pojasniti, usmeritvijo znotraj političnoekonomskega vsaj do neke mere podvrženi redukcionizmu in kaj neoliberalizem sploh je oziroma kot kaj ga upravljanja zadnjih desetletij, torej * kot takšni posamično ne moreta nuditi večinoma pojmujemo. neoliberalizmom, o katerem govori esej. zadovoljive razlage na omenjeno vprašanje. Verjetno največji teoretik slednjega je Gotovo je res, da ima sodobni posameznik na Namen tega eseja ni zagovarjanje ene ali druge * ekonomist Milton Friedman, čigar doktrina je voljo dostop do precejšnjega števila različnih smeri ali katerega izmed poskusov njunih postala razširjena zlasti v času administracije informacij, kar mu omogoča delovanje na sintez in presekov kakor tudi ne vrednotenje Kot rečeno, obstajajo različne pozicije pri Ronalda Reagan v ZDA in vlade Margaret najrazličnejših področjih (čeprav to ni neoliberalizma kot ekonomske doktrine. Gre obravnavi posameznikovega delovanja in Thatcher v Veliki Britaniji kakor tudi med posledica ekonomske ureditve, temveč bolj za uporabo obeh pogledov pri razmerja do družbenih struktur. Pri poskusu režimom Augusta Pinocheta v Čilu v 70. in 80. predvsem tehnološkega razvoja), vendar raziskovanju vloge posameznika znotraj določitve tega razmerja znotraj struktur, ki jih letih prejšnjega stoletja. Tukaj gre v bistvu za slednje še ni dokaz, da je mogoče dejansko sodobne zahodne, neoliberalne družbe, pri proizvaja neoliberalistični ekonomski model, negacijo prvotnega neoliberalizma, saj angažiranje do takšne mere, da bi posameznik čemer je neoliberalizem mišljen bodisi kot že pa je vseeno treba najti neke okvirje, znotraj zagovarja vrnitev k liberalnemu tipu bolj determiniral družbeno-kulturna delovanja uveljavljen model ekonomskega upravljanja katerih lahko nadalje sklepamo v takšno ali kapitalizma. Glavni značilnosti (ali zapovedi) in prakse kot pa obratno. Težko je opredeliti, bodisi kot model, h kateremu družba stremi. drugačno smer. Nekaj primernih izhodišč sodobnega neoliberalizma sta politika kakšni bi naj bili indikatorji, ki dejansko kažejo Že Max Weber je preučeval »duh ponudi Pierre Bourdieu s konceptoma habitus deregulacije in vzpostavitev prostega trga, na eno ali drugo pozicijo posameznika, vendar kapitalizma« kot temelječega na protestantski in polje. Zlasti habitus, ki ni določen niti s strani oboje na račun zmanjšanja vloge in pristojnosti je treba poudariti, da večja individualizacija kot etiki, ki je zelo individualistično usmerjena. struktur niti ni rezultat posameznikovega države. Tukaj se že nakaže paradoksalnost takšna še ne pomeni večje moči oziroma vloge Poudarjanje vloge posameznika, zlasti njegove delovanja, temveč že sam predstavlja nekakšno neoliberalistične ideologije kot celote. posameznika v razmerju do družbenih odgovornosti za lasten ekonomski položaj v razmerje med obojim, ki pa nato določa Realizacija navedenih stremenj namreč struktur. Možen indikator, ki bi vsaj nakazal, v trenutni različici kapitalizma, nakazuje nadaljnje delovanje posameznika kakor tudi privede do manjše vloge suverene države, katero smer se nagiba stanje, je socialna precejšnjo nagnjenost k individualističnemu njegovo dojemanje in vrednotenje (Stankovič slednja pa je znotraj sodobnih zahodnih mobilnost. Če primerjamo države z bolj pogledu na razmerje med posameznikom in 1999), se zdi primeren pojem pri političnih sistemov ravno glavna platforma za socialno naravnanim tipom kapitalizma (npr. družbeno strukturo. Skozi esej bomo poskusili pojasnjevanju delovanja posameznikov znotraj participacijo posameznikov (demokracija je Avstrija in Danska), z državami z bolj uvideti, ali ta podvrsta kapitalističnega dane družbene strukture. Drugi koncept, na namreč močna toliko, kolikor je močna neoliberalističnim ekonomskim modelom produkcijskega načina dejansko omogoča katerega bi se v tem kontekstu dalo opreti in ki država). Če se ne vzpostavijo nadomestni (npr. ZDA, Velika Britanija), je višina večje uveljavljanje posameznikov, se pravi ga bomo v nadaljevanju še uporabili, pa je mehanizmi, pride do manjše možnosti posameznikovega dohodka bistveno bolj omogočanje njihove vloge kot oblikovalcev in ideologija, kot jo opiše Louis Althusser, se pravi uspešnega angažiranja posameznikov. odvisna od dohodka njegovih staršev ravno v določevalcev družbenih struktur in razmerij kot predstava imaginarnega razmerja med Ekonomist Paul Krugman kot eno izmed petih slednjih (Causa in Johansson 2010). Če (preskok od zgolj subjektov do agensov), ali pa posamezniki in njihovimi realnimi bistvenih točk, ki jih uvaja neoliberalizem, šteje upoštevamo socialno mobilnost kot indikator je kot sistem za posameznika omejujoč in eksistenčnimi razmerami (Althusser 2000, 89– tudi dejstvo, da slabe ideje uspevajo, ker so v razmerja med posameznikom in družbenimi proizvaja s strani struktur determiniranega 90). Vendar preden preidemo k bolj konkretni interesu vplivnih skupin. Ena izmed stalnic strukturami, lahko iz tega sklepamo, da je posameznika. analizi, vsaj orišimo, kaj v bistvu neoliberalizma je, da imajo načrtovalci korist, posameznik v družbah z neoliberalističnim neoliberalizem sploh je. čeprav je subjekt pri tem oškodovan (Chomsky ekonomskim modelom bolj podvržen 2005, 33–34). Pri tej točki se je vredno vsaj Rok Tramšek /Študent kulturologije na FDV 90 91 94 determinizmu s strani obstoječih družbenih Kakor vsakršno drugo posameznikovo da šola kot institucija in šolski sistem kot celota Tukaj je primerno mesto, da se navežemo na struktur. dojemanje in reflektiranje okolja, v katerega je v praksi reproducirata ustaljena družbena Althusserja in na njegovo pojmovanje Glede na to, da je, kot rečeno, poudarjanje postavljen in znotraj katerega deluje, je tudi razmerja in strukture. Mednarodne raziskave ideoloških aparatov države, h katerim spada posameznikove odgovornosti eden izmed samorazumevanje posameznika v sodobni so pokazale, da so interne ocene v šolah tudi institucija šole. S tega vidika torej ne temeljev neoliberalistične ideologije, je vredno zahodni družbi vsekakor vpeto v širši družbeni izrazito subjektivne in so v zelo veliki meri preseneča, da šolski sistem reproducira torej raziskati, ali gre zgolj za ideologijo ali pa kontekst. Proces internalizacije realnosti kot odvisne od otrokovega družbenoekonomskega obstoječe družbene strukture in da pomaga pri opisuje dejansko stanje stvari, se pravi, da ni prve faze primarne socializacije in pojmovanje, ozadja. Statistični podatki tako kažejo, da so ustvarjanju, nujni angažiranosti navkljub, prisoten zgolj imperativ iznajdljivosti in ki temu sledi, ni posledica posameznikove otroci visoko izobraženih staršev bistveno pasivnega posameznika, ki se je tem pripravljenosti za sprejemanje tveganih lastne konstrukcije smisla, temveč gre za to, da uspešnejši pri internem ocenjevanju (RTVSLO strukturam nezmožen uspešno upreti. Tukaj bi odločitev posameznika, temveč so ustvarjene posameznik prevzame svet, v katerem živijo 2016, 30. maj). Slednje je nemara povezano lahko že zavrgli mit zase odgovornega tudi možnosti za dejansko angažiranje. Glavna drugi (Berger in Luckman 1966/1988, 121– tako z uporabo jezikovnega koda (otroci nižjih posameznika kot tipičnega predstavnika razlika med posameznikom industrijske 22). Morda gre tukaj za precej očitno stvar, ki slojev uporabljajo praviloma restriktivni kod, neoliberalne družbe. Pa vendar se poraja še moderne in med sodobnim človekom je, da je je ne moremo prenesti na vsesplošno otroci srednjih in višjih slojev pa elaborirani vprašanje, od kod izvira ta vseskozi in z vseh bil prvi družbeno pomemben zgolj kot nosilec sprejemanje odgovornosti posameznika, kod), kar ima pri šolskem ocenjevanju izrazit smeri ponavljana mantra o izključno lastni raznih socialnih vlog in identitet, medtem ko je vendar vseeno nakaže, da je opomenjanje in vpliv, kakor tudi z večjo angažiranostjo višje odgovornosti za svoj materialni položaj. drugi pomemben kot osebno specifičen dojemanje okolja odvisno od družbenih izobraženih staršev v izobraževalnem procesu. Zanimiv odgovor ponovno ponudi posameznik s svojimi vsakdanjimi hotenji, struktur, kar se kaže tudi v težavah Ocene posledično močno vplivajo na otrokovo Althusserjeva razlaga ideologije kot predstave navadami itd. (Ule 2000, 61–62). Vendar iz posameznikov, ki so odrasli in svojo primarno identiteto in nadaljnje izobraževanje ter kot imaginarnega razmerja med posameznikom in slednjega še ne sledi, da ima posameznik socializacijo doživeli (govorimo o slovenskem takšne močno determinirajo posameznikovo njegovim dejanskim položajem. Ljudje si v znotraj družbe večjo moč za angažiranje in prostoru) v času pred sprejetjem pozicijo znotraj družbe. ideologiji ne predstavljajo svojih realnih soustvarjanje družbenih struktur. Zdi se neoliberalističnega ekonomskega nazora (in Iz tega sledi, da vzgojno-izobraževalne eksistenčnih razmer, temveč svoje razmerje do namreč, da se z večjo angažiranostjo (npr. ekonomskega determinizma nasploh), da bi ustanove (re)producirajo družbeno teh razmer (Althusser 2000, 89–90). Če se torej samozaposlitve, prekarne oblike dela) ne dejansko razumeli in sprejeli dogmo razslojenost in kot družbene institucije navežemo, poudarek na individualizaciji pridobi večja socialna ali politična moč ali odgovornosti posameznika za vso njegovo določajo posameznika in ne obratno. Omeniti znotraj neoliberalistične ideologije ni tako zelo boljši življenjski pogoji v širšem smislu, temveč situacijo. Takšno razumevanje vendarle ni velja tudi siceršnji paradoks moderne prisoten, ker bi opisoval ali reflektiral dejansko je večja angažiranost postala nuja za ohranitev samoumevno in mora že samo po sebi biti permisivne šole. Ta je po eni strani zavezana stanje, temveč ker predstavlja razmerje med teh pogojev ali celo za sam obstoj posameznika. posledica širših družbeno-kulturnih kakor tudi upoštevanju individualnih potreb, po drugi posameznikom in njegovimi dejanskimi Problem sodobne individualizacije je, da za zgodovinskih ozadij, prisotnih v ključnih strani pa zavzema zmeraj več funkcij, ki so razmerami. Povedano drugače, videzom aktivacije in osamosvajanja trenutkih posameznikove internalizacije zgodovinsko spadale v domeno družinskega neoliberalistična ideologija nakaže, kako si posameznikov v njihovem vsakdanjem realnosti, ki ga obdaja. Omenimo še manj okolja, s čimer širi nadzor nad posameznikom. ljudje predstavljajo svoje imaginarno razmerje življenju dejansko stoji globalna pasivnost, ki samoumevno determinanto posameznikovega Prav tako ravno ta permisivnost proizvaja do raznih struktur in procesov, ki se najbolje kaže ravno v potrošniško udejstvovanja v družbi – njegovo identiteto. posameznika, ki ni nikoli zares odrasel in ne determinirajo njihovo delovanje, to pa je oblikovanih vzorcih življenjskih stilov (Ule Posameznikova identiteta (ki kasneje sama more samostojno funkcionirati brez pomoči individualizirano. Posameznik je dejansko 2000, 63), tako značilnih za sodobni vpliva na njegovo delovanje) je med drugim terapevtskih znanj in institucij družbe (Salecl prepuščen samemu sebi, a je njegovo zahodnjaški tip kapitalizma. Gre torej za to, da tudi posledica družbenega delovanja 1991, 112–13). Razvidno je torej, da ravno že navidezno avtonomno delovanje podvrženo je individualizacija v smislu večje vloge posameznika, to je kontinuitete njegovih ustaljene družbene prakse in strukture v družbeno-kulturnim procesom, ki v resnici posameznika vsekakor prisotna, vendar kot posamičnih dejanj, ki pa so odvisna tako od precejšnji meri določajo posameznikov določajo to, kar se dojema kot produkt tega takšna še ne pomeni večjega vpliva posameznikovih individualnih kakor tudi od življenjski potek, in sicer kljub poudarjanju delovanja. posameznika na razne družbeno-kulturne družbeno-kulturnih ozadij (Ule 2000, 160–61). individualizacije, značilne za neoliberalne procese, ki strukturirajo njegovo vsakdanjost. Posameznikovo ravnanje kot takšno ne družbe. V bistvu družbene institucije že v Tukaj je morda na mestu, da preidemo k bolj more nikoli biti odvisno zgolj od njega samega relativno zgodnji socializaciji navajajo konkretni oceni posameznikovega delovanja in je torej vpeto v širši družbeno-kulturni posameznika na odvisnost od družbe in znotraj diade individuum – družbena kontekst, iz katerega ga ne gre izolirati. onemogočajo njegovo kasnejšo efektivno struktura. Posledično je tudi posameznikova odgovornost angažiranost (to je v ostrem nasprotju z vpeta v širša družbena ozadja. Za ponazoritev discipliniranim, vztrajnim posameznikom * lahko uporabimo šolski sistem. Če se omejimo stare buržoazije, ki ga omenja tudi Weber). na slovenski družbeni prostor, se je izkazalo, 92 95 93 determinizmu s strani obstoječih družbenih Kakor vsakršno drugo posameznikovo da šola kot institucija in šolski sistem kot celota Tukaj je primerno mesto, da se navežemo na struktur. dojemanje in reflektiranje okolja, v katerega je v praksi reproducirata ustaljena družbena Althusserja in na njegovo pojmovanje Glede na to, da je, kot rečeno, poudarjanje postavljen in znotraj katerega deluje, je tudi razmerja in strukture. Mednarodne raziskave ideoloških aparatov države, h katerim spada posameznikove odgovornosti eden izmed samorazumevanje posameznika v sodobni so pokazale, da so interne ocene v šolah tudi institucija šole. S tega vidika torej ne temeljev neoliberalistične ideologije, je vredno zahodni družbi vsekakor vpeto v širši družbeni izrazito subjektivne in so v zelo veliki meri preseneča, da šolski sistem reproducira torej raziskati, ali gre zgolj za ideologijo ali pa kontekst. Proces internalizacije realnosti kot odvisne od otrokovega družbenoekonomskega obstoječe družbene strukture in da pomaga pri opisuje dejansko stanje stvari, se pravi, da ni prve faze primarne socializacije in pojmovanje, ozadja. Statistični podatki tako kažejo, da so ustvarjanju, nujni angažiranosti navkljub, prisoten zgolj imperativ iznajdljivosti in ki temu sledi, ni posledica posameznikove otroci visoko izobraženih staršev bistveno pasivnega posameznika, ki se je tem pripravljenosti za sprejemanje tveganih lastne konstrukcije smisla, temveč gre za to, da uspešnejši pri internem ocenjevanju (RTVSLO strukturam nezmožen uspešno upreti. Tukaj bi odločitev posameznika, temveč so ustvarjene posameznik prevzame svet, v katerem živijo 2016, 30. maj). Slednje je nemara povezano lahko že zavrgli mit zase odgovornega tudi možnosti za dejansko angažiranje. Glavna drugi (Berger in Luckman 1966/1988, 121– tako z uporabo jezikovnega koda (otroci nižjih posameznika kot tipičnega predstavnika razlika med posameznikom industrijske 22). Morda gre tukaj za precej očitno stvar, ki slojev uporabljajo praviloma restriktivni kod, neoliberalne družbe. Pa vendar se poraja še moderne in med sodobnim človekom je, da je je ne moremo prenesti na vsesplošno otroci srednjih in višjih slojev pa elaborirani vprašanje, od kod izvira ta vseskozi in z vseh bil prvi družbeno pomemben zgolj kot nosilec sprejemanje odgovornosti posameznika, kod), kar ima pri šolskem ocenjevanju izrazit smeri ponavljana mantra o izključno lastni raznih socialnih vlog in identitet, medtem ko je vendar vseeno nakaže, da je opomenjanje in vpliv, kakor tudi z večjo angažiranostjo višje odgovornosti za svoj materialni položaj. drugi pomemben kot osebno specifičen dojemanje okolja odvisno od družbenih izobraženih staršev v izobraževalnem procesu. Zanimiv odgovor ponovno ponudi posameznik s svojimi vsakdanjimi hotenji, struktur, kar se kaže tudi v težavah Ocene posledično močno vplivajo na otrokovo Althusserjeva razlaga ideologije kot predstave navadami itd. (Ule 2000, 61–62). Vendar iz posameznikov, ki so odrasli in svojo primarno identiteto in nadaljnje izobraževanje ter kot imaginarnega razmerja med posameznikom in slednjega še ne sledi, da ima posameznik socializacijo doživeli (govorimo o slovenskem takšne močno determinirajo posameznikovo njegovim dejanskim položajem. Ljudje si v znotraj družbe večjo moč za angažiranje in prostoru) v času pred sprejetjem pozicijo znotraj družbe. ideologiji ne predstavljajo svojih realnih soustvarjanje družbenih struktur. Zdi se neoliberalističnega ekonomskega nazora (in Iz tega sledi, da vzgojno-izobraževalne eksistenčnih razmer, temveč svoje razmerje do namreč, da se z večjo angažiranostjo (npr. ekonomskega determinizma nasploh), da bi ustanove (re)producirajo družbeno teh razmer (Althusser 2000, 89–90). Če se torej samozaposlitve, prekarne oblike dela) ne dejansko razumeli in sprejeli dogmo razslojenost in kot družbene institucije navežemo, poudarek na individualizaciji pridobi večja socialna ali politična moč ali odgovornosti posameznika za vso njegovo določajo posameznika in ne obratno. Omeniti znotraj neoliberalistične ideologije ni tako zelo boljši življenjski pogoji v širšem smislu, temveč situacijo. Takšno razumevanje vendarle ni velja tudi siceršnji paradoks moderne prisoten, ker bi opisoval ali reflektiral dejansko je večja angažiranost postala nuja za ohranitev samoumevno in mora že samo po sebi biti permisivne šole. Ta je po eni strani zavezana stanje, temveč ker predstavlja razmerje med teh pogojev ali celo za sam obstoj posameznika. posledica širših družbeno-kulturnih kakor tudi upoštevanju individualnih potreb, po drugi posameznikom in njegovimi dejanskimi Problem sodobne individualizacije je, da za zgodovinskih ozadij, prisotnih v ključnih strani pa zavzema zmeraj več funkcij, ki so razmerami. Povedano drugače, videzom aktivacije in osamosvajanja trenutkih posameznikove internalizacije zgodovinsko spadale v domeno družinskega neoliberalistična ideologija nakaže, kako si posameznikov v njihovem vsakdanjem realnosti, ki ga obdaja. Omenimo še manj okolja, s čimer širi nadzor nad posameznikom. ljudje predstavljajo svoje imaginarno razmerje življenju dejansko stoji globalna pasivnost, ki samoumevno determinanto posameznikovega Prav tako ravno ta permisivnost proizvaja do raznih struktur in procesov, ki se najbolje kaže ravno v potrošniško udejstvovanja v družbi – njegovo identiteto. posameznika, ki ni nikoli zares odrasel in ne determinirajo njihovo delovanje, to pa je oblikovanih vzorcih življenjskih stilov (Ule Posameznikova identiteta (ki kasneje sama more samostojno funkcionirati brez pomoči individualizirano. Posameznik je dejansko 2000, 63), tako značilnih za sodobni vpliva na njegovo delovanje) je med drugim terapevtskih znanj in institucij družbe (Salecl prepuščen samemu sebi, a je njegovo zahodnjaški tip kapitalizma. Gre torej za to, da tudi posledica družbenega delovanja 1991, 112–13). Razvidno je torej, da ravno že navidezno avtonomno delovanje podvrženo je individualizacija v smislu večje vloge posameznika, to je kontinuitete njegovih ustaljene družbene prakse in strukture v družbeno-kulturnim procesom, ki v resnici posameznika vsekakor prisotna, vendar kot posamičnih dejanj, ki pa so odvisna tako od precejšnji meri določajo posameznikov določajo to, kar se dojema kot produkt tega takšna še ne pomeni večjega vpliva posameznikovih individualnih kakor tudi od življenjski potek, in sicer kljub poudarjanju delovanja. posameznika na razne družbeno-kulturne družbeno-kulturnih ozadij (Ule 2000, 160–61). individualizacije, značilne za neoliberalne procese, ki strukturirajo njegovo vsakdanjost. Posameznikovo ravnanje kot takšno ne družbe. V bistvu družbene institucije že v Tukaj je morda na mestu, da preidemo k bolj more nikoli biti odvisno zgolj od njega samega relativno zgodnji socializaciji navajajo konkretni oceni posameznikovega delovanja in je torej vpeto v širši družbeno-kulturni posameznika na odvisnost od družbe in znotraj diade individuum – družbena kontekst, iz katerega ga ne gre izolirati. onemogočajo njegovo kasnejšo efektivno struktura. Posledično je tudi posameznikova odgovornost angažiranost (to je v ostrem nasprotju z vpeta v širša družbena ozadja. Za ponazoritev discipliniranim, vztrajnim posameznikom * lahko uporabimo šolski sistem. Če se omejimo stare buržoazije, ki ga omenja tudi Weber). na slovenski družbeni prostor, se je izkazalo, 92 93 96 Literatura Individualizacija odgovornosti političnem delovanju, se danes prikazujejo kot Althusser, Louis. 2000. L. Althusser, Izbrani nesrečne zgodbe posameznika, ki jih je zmožen spisi. Ljubljana: Založba /*cf. in odgovoren rešiti le sam. Berger, Peter in Thomas Luckmann. Tinca Lukan Proces individualizacije ni pojav 20. stoletja, 1966/1988. Družbena konstrukcija realnosti. je pa v obdobju 70. let prejšnjega stoletja dobil Ljubljana: Cankarjeva založba. dodaten zagon z implementacijo neoliberalne Causa, Orsetta in Johansson, Asa. 2010. ekonomske paradigme, katere konsekvence se Intergenerational Social Mobility in Individualizacija je zgodovinsko protisloven manifestirajo povsod, še posebej v samih OECD Countries. OECD Journal of Economic proces. Opredelimo jo kot spremembo oblik življenjskih vzorcih ljudi. Neoliberalna Sciences. Dostopno preko: razmerij med individuumom in družbo. Za ekonomska paradigma vse človeško delovanje https://www.oecd.org/eco/growth/4984928 predmoderno obdobje je veljalo, da je bil spravi v domeno trga, poleg tega pa promovira 1.pdf (19. junij 2016). vladar viden in vseprisoten, posameznik pa in vzame za svoje zahteve študentskih Chomsky, Noam. 2005. Profit pred ljudmi. skrit in vpet v vnaprej dane norme in močno protestov leta 1968, ki so zahtevali svobodo Ljubljana: Založba Sanje. povezan s skupnostjo. Z modernizacijo, katere posameznika in človeško dostojanstvo (Harvey Salecl, Renata. 1991. Disciplina kot pogoj neločljiv element je individualizacija, se vladar 2012, 8). svobode. Ljubljana: Krt. skrije, na piedestal pa stopi posameznik s Neoliberalizem želi vladati družbi. Osrednje Stanković, Peter. 1999. Praksa, habitus in svojimi ravnanji. Pride do novega, zanimanje postane družbena politika, vladanje polje. Teorija in praksa 36 (2): 230–242. vladnostnega tipa oblasti, ki temelji na se preseli v družbeno okolje, njegova naloga pa Ule, Mirjana Nastran. 2000. Sodobne notranjosti vednosti. Drugače rečeno, stvarem je, da poskrbi, da je trg mogoč; s tem igra identitete - V vrtincu diskurzov. Ljubljana: se ne vlada več od zunaj, kot je to počel osrednjo vlogo splošnega uravnavanja družbe. Znanstveno in publicistično središče. suvereni vladar, ki o vladanem ljudstvu ni S trgom se vladanje vzpostavi, ker pa je Vidic, Jana. Povej mi, kdo so tvoji starši, in vedel ničesar, vlada se od znotraj (Foucault konstrukt in nikakršna naravna danost v povem ti, kje se boš šolal. Dostopno prek: 2015, 66–67). Proces individualizacije se družbi, zahteva nenehno ustvarjanje. Na tej http://val202.rtvslo.si/2016/05/botrstvo- razvije na več nivojih: individuum se osvobodi točki preidemo na polje konkurence. Ker 41/ (19. junij 2016). zgodovinsko vnaprej danih norm in vezi s osnova družbe preneha biti blagovna menjava, skupnostjo, reši se rodovnih, razrednih, ki jo nadomestijo mehanizmi konkurence, se stanovskih in nacionalnih tradicij. Prva spremeni sama družba. Posledično se pojavi konsekvenca je izguba tradicionalne varnosti, novi homo economicus, ki ni več človek druga je nova oblika vključevanja v družbo. menjave in potrošnik, ampak se vzpostavlja kot Pojavijo so nove oblike življenja, ki so po eni človek podjetja in proizvodnje (Foucault plati osvobajajoče, saj so presegle prejšnje 2015). nevarnosti in tveganja ter povečale življenjske Sistemi predneoliberalnega vladanja se od možnosti za smeri, v katere lahko posameznik neoliberalnega razlikujejo na točki vladnega deluje. Vendar individualizacija še ne pomeni poseganja. Novi tip vladanja ne posega v učinke emancipacije, ker se pojavijo nove trga, ne popravlja uničujočih učinkov, ki jih ima odgovornosti, nova tveganja in nevarnosti v trg na družbo. Ta točka poseganja, ki se drugačni, bolj prefinjeni obliki. Gre zgolj za razlikuje od prejšnjih sistemov vladanja, državi spremembo življenjskih položajev in omogoča uresničitev cilja, ki je nastanek biografskih vzorcev. Pojavi se svet abstraktne tržnega uravnavanja celotne družbe. Osrednjo pravice in ponudbe, na voljo imamo enormno vlogo pri tem igrajo mehanizmi konkurence število izbir, nimamo pa odgovora, katera (Foucault 2015, 136–138). Posledično se izbira je prava oziroma najboljša (Ule 2000). odvisnost od trga pojavi v vseh dimenzijah Individualizirana družba nas uči, da je vse v življenja. Individualizirani položaji postanejo naših rokah. Na osebnih ravneh se premise odvisni od trga, razredne razlike in družinske skrajno individualizirane družbe kažejo na povezave so že veliko pred neoliberalnim življenjskem poteku. Okoliščine, ki so še v prvi vladanjem stopile v ozadje, posameznik se polovici 20. stoletja klicale po kolektivnem izloči iz tradicionalnih in preskrbovalnih 94 97 Tinca Lukan /Št 95 udentka sociologije na FDV Literatura Individualizacija odgovornosti političnem delovanju, se danes prikazujejo kot Althusser, Louis. 2000. L. Althusser, Izbrani nesrečne zgodbe posameznika, ki jih je zmožen spisi. Ljubljana: Založba /*cf. in odgovoren rešiti le sam. Berger, Peter in Thomas Luckmann. Tinca Lukan Proces individualizacije ni pojav 20. stoletja, 1966/1988. Družbena konstrukcija realnosti. je pa v obdobju 70. let prejšnjega stoletja dobil Ljubljana: Cankarjeva založba. dodaten zagon z implementacijo neoliberalne Causa, Orsetta in Johansson, Asa. 2010. ekonomske paradigme, katere konsekvence se Intergenerational Social Mobility in Individualizacija je zgodovinsko protisloven manifestirajo povsod, še posebej v samih OECD Countries. OECD Journal of Economic proces. Opredelimo jo kot spremembo oblik življenjskih vzorcih ljudi. Neoliberalna Sciences. Dostopno preko: razmerij med individuumom in družbo. Za ekonomska paradigma vse človeško delovanje https://www.oecd.org/eco/growth/4984928 predmoderno obdobje je veljalo, da je bil spravi v domeno trga, poleg tega pa promovira 1.pdf (19. junij 2016). vladar viden in vseprisoten, posameznik pa in vzame za svoje zahteve študentskih Chomsky, Noam. 2005. Profit pred ljudmi. skrit in vpet v vnaprej dane norme in močno protestov leta 1968, ki so zahtevali svobodo Ljubljana: Založba Sanje. povezan s skupnostjo. Z modernizacijo, katere posameznika in človeško dostojanstvo (Harvey Salecl, Renata. 1991. Disciplina kot pogoj neločljiv element je individualizacija, se vladar 2012, 8). svobode. Ljubljana: Krt. skrije, na piedestal pa stopi posameznik s Neoliberalizem želi vladati družbi. Osrednje Stanković, Peter. 1999. Praksa, habitus in svojimi ravnanji. Pride do novega, zanimanje postane družbena politika, vladanje polje. Teorija in praksa 36 (2): 230–242. vladnostnega tipa oblasti, ki temelji na se preseli v družbeno okolje, njegova naloga pa Ule, Mirjana Nastran. 2000. Sodobne notranjosti vednosti. Drugače rečeno, stvarem je, da poskrbi, da je trg mogoč; s tem igra identitete - V vrtincu diskurzov. Ljubljana: se ne vlada več od zunaj, kot je to počel osrednjo vlogo splošnega uravnavanja družbe. Znanstveno in publicistično središče. suvereni vladar, ki o vladanem ljudstvu ni S trgom se vladanje vzpostavi, ker pa je Vidic, Jana. Povej mi, kdo so tvoji starši, in vedel ničesar, vlada se od znotraj (Foucault konstrukt in nikakršna naravna danost v povem ti, kje se boš šolal. Dostopno prek: 2015, 66–67). Proces individualizacije se družbi, zahteva nenehno ustvarjanje. Na tej http://val202.rtvslo.si/2016/05/botrstvo- razvije na več nivojih: individuum se osvobodi točki preidemo na polje konkurence. Ker 41/ (19. junij 2016). zgodovinsko vnaprej danih norm in vezi s osnova družbe preneha biti blagovna menjava, skupnostjo, reši se rodovnih, razrednih, ki jo nadomestijo mehanizmi konkurence, se stanovskih in nacionalnih tradicij. Prva spremeni sama družba. Posledično se pojavi konsekvenca je izguba tradicionalne varnosti, novi homo economicus, ki ni več človek druga je nova oblika vključevanja v družbo. menjave in potrošnik, ampak se vzpostavlja kot Pojavijo so nove oblike življenja, ki so po eni človek podjetja in proizvodnje (Foucault plati osvobajajoče, saj so presegle prejšnje 2015). nevarnosti in tveganja ter povečale življenjske Sistemi predneoliberalnega vladanja se od možnosti za smeri, v katere lahko posameznik neoliberalnega razlikujejo na točki vladnega deluje. Vendar individualizacija še ne pomeni poseganja. Novi tip vladanja ne posega v učinke emancipacije, ker se pojavijo nove trga, ne popravlja uničujočih učinkov, ki jih ima odgovornosti, nova tveganja in nevarnosti v trg na družbo. Ta točka poseganja, ki se drugačni, bolj prefinjeni obliki. Gre zgolj za razlikuje od prejšnjih sistemov vladanja, državi spremembo življenjskih položajev in omogoča uresničitev cilja, ki je nastanek biografskih vzorcev. Pojavi se svet abstraktne tržnega uravnavanja celotne družbe. Osrednjo pravice in ponudbe, na voljo imamo enormno vlogo pri tem igrajo mehanizmi konkurence število izbir, nimamo pa odgovora, katera (Foucault 2015, 136–138). Posledično se izbira je prava oziroma najboljša (Ule 2000). odvisnost od trga pojavi v vseh dimenzijah Individualizirana družba nas uči, da je vse v življenja. Individualizirani položaji postanejo naših rokah. Na osebnih ravneh se premise odvisni od trga, razredne razlike in družinske skrajno individualizirane družbe kažejo na povezave so že veliko pred neoliberalnim življenjskem poteku. Okoliščine, ki so še v prvi vladanjem stopile v ozadje, posameznik se polovici 20. stoletja klicale po kolektivnem izloči iz tradicionalnih in preskrbovalnih 94 Tinca Lukan /Št 95 udentka sociologije na FDV navezav, vendar se to zamenja za prisile trga občutki neizmerne odgovornosti. Pojavijo se Literatura (dela). Posledično individuum postane odvisen nove forme pripisovanja krivde ob neuspehih Beck, Ulrich. 2001. Družba tveganja: na poti od izobrazbe in potrošnje. Pojavijo se prisile, (Salecl 2011, 48). Zunanje vzroke v neko drugo moderno. Ljubljana: Založba da lastno življenje oblikujemo sami, tudi na preoblikujemo v lastno krivdo, sistemski Krtina. področjih, kjer nimamo nikakršnega vpliva, problemi so dojeti kot osebni poraz. Vse z Foucault, Michel. 2015. Rojstvo Biopolitike. ampak gre preprosto za produkt razmer. utemeljitvijo, da se nismo dovolj potrudili, Ljubljana: Založba Krtina. Institucionalni položaji, ki posameznika nismo vložili dovolj energije v nekaj, kar je za Harvey, David. 2012. Kratka zgodovina determinirajo, niso več dojeti kot dogodki in naše družbeno delovanje nujno potrebno. neoliberalizma. Ljubljana: Studia Humanitatis. razmere, ampak zgolj kot posledica odločitev, Družbene težave se sprevržejo v osebno Kamin, Tanja. 2006. Zdravje na barikadah: ki jih je sprejel sam (Beck 2001). V teh nezadostnost, občutek krivde in strahove. Dileme promocije zdravja. Ljubljana: Fakulteta družbenih okoliščinah vznikne novi subjekt, Imperativ je posedovati nekaj; tisti, ki nima, ki za družbene vede. imenovan homo economicus, ki je podjetnik ne poseduje, pa si je kriv sam, kar pomeni, da Salecl, Renata. 2011. Izbira. Ljubljana: samega sebe. Hkrati je subjekt in objekt razloge za njegovo neuspešnost, za njegovo Cankarjeva založba. investicije in dohodka, je sam sebi lasten revščino kaže iskati v njem samem. Izguba Ule, Mirjana. 2000 . Sodobne identitete – V kapital, lasten proizvod in samemu sebi vir zaposlitve postane osebna smola, neuspeh v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno in dohodka. Je subjekt podjetja in proizvodnje šoli se razume samo kot pomanjkanje publicistično središče. (samega sebe). Je produkt neoliberalnega sposobnosti in dela, brezposelni so si sami vladanja, ki si vlada sam, to vladanje pa temelji krivi, kaj se pa niso sposobni preseliti v tujino, na odnosu do samega sebe. Njegova plača je kjer službe so. Če diplomant družboslovja ne povračilo za določen kapital, ki ga poseduje: dobi zaposlitve, si je kriv sam, ker se je vpisal imenuje se človeški kapital. Da izoblikujemo na študij neuporabnih znanosti. Če posameznik človeški kapital, ki bo prinašal dohodek, zboli, si je kriv zgolj sam, ker ni dovolj moramo upoštevati imperative vlaganja vase, v investiral v svoje zdravje. Pri tem gre za svoje zdravje, v izobraževanje, v naše ideologijo zdravizma, ki pravi, da smo zmožnosti mobilnosti. Vse to pomeni posamezniki izključno sami odgovorni za svoje investicijo. Migracija, ki jo posameznik izvrši, je zdravje; bolezen postane posameznikov greh, investicija, migrant pa postane vlagatelj in kriv je, ker je ni preprečil (Kamin 2006). Vse posledično podjetnik samega sebe (Foucault zgoraj našteto je morda v nekaterih primerih 2015, 245–247). resnično vsaj do neke mere, zagotovo pa Če je bil neuspeh v preteklosti dojet kot razlogov ne gre iskati samo v posamezniku, s božja volja ali višja sila oziroma nekaj, na kar tem pa zanemariti strukturne razloge. ne moremo vplivati, je danes s pomenom Družbene krivice se kažejo kot individualne in človeškega kapitala poraz razumljen zgolj kot niso več zaznane v svoji družbenosti. V družbi osebni poraz. Biografija ljudi se osvobodi iz je vseprisotna miselnost o individualnih vnaprej danih pogojev, postane odprta in dosežkih, ki legitimirajo družbene neenakosti odvisna od odločitev posameznika. Za (Beck 2001). To dobro ponazori glorificiranje delovanje ljudi vezanost na družbene razrede (ekonomskih) dosežkov posameznikov in stopi v ozadje, pojavi se individualizirana kreiranje podjetniških superzvezdnikov, ki eksistenčna oblika, ki ljudi sili v to, da same nam sporočajo, da lahko vsakdo doseže vse, sebe zaradi lastnega materialnega preživetja hkrati pa zanemarijo dejstvo, da je večina naredijo za središče svojih lastnih življenjskih uspešnežev odraščala v družinah, ki načrtov in načina življenja (Beck 2001). posedujejo veliko vseh vrst kapitala. Vladajoča Posameznik postane sam svoj akter ideologija proizvaja zmagovalce in poražence, posredovanega zagotavljanja eksistence in vsak posameznik pa naj bi bil za svoje stanje temu ustreznega načrtovanja organizacije odgovoren sam, pri čemer se zanemarja biografije. Biografijo sestavimo sami in strukturne dejavnike, ki jasno kažejo, da moramo jo sestaviti sami, kar nas navdaja z nimamo vsi enakih možnosti, kaj šele izhodišč. 96 99 97 navezav, vendar se to zamenja za prisile trga občutki neizmerne odgovornosti. Pojavijo se Literatura (dela). Posledično individuum postane odvisen nove forme pripisovanja krivde ob neuspehih Beck, Ulrich. 2001. Družba tveganja: na poti od izobrazbe in potrošnje. Pojavijo se prisile, (Salecl 2011, 48). Zunanje vzroke v neko drugo moderno. Ljubljana: Založba da lastno življenje oblikujemo sami, tudi na preoblikujemo v lastno krivdo, sistemski Krtina. področjih, kjer nimamo nikakršnega vpliva, problemi so dojeti kot osebni poraz. Vse z Foucault, Michel. 2015. Rojstvo Biopolitike. ampak gre preprosto za produkt razmer. utemeljitvijo, da se nismo dovolj potrudili, Ljubljana: Založba Krtina. Institucionalni položaji, ki posameznika nismo vložili dovolj energije v nekaj, kar je za Harvey, David. 2012. Kratka zgodovina determinirajo, niso več dojeti kot dogodki in naše družbeno delovanje nujno potrebno. neoliberalizma. Ljubljana: Studia Humanitatis. razmere, ampak zgolj kot posledica odločitev, Družbene težave se sprevržejo v osebno Kamin, Tanja. 2006. Zdravje na barikadah: ki jih je sprejel sam (Beck 2001). V teh nezadostnost, občutek krivde in strahove. Dileme promocije zdravja. Ljubljana: Fakulteta družbenih okoliščinah vznikne novi subjekt, Imperativ je posedovati nekaj; tisti, ki nima, ki za družbene vede. imenovan homo economicus, ki je podjetnik ne poseduje, pa si je kriv sam, kar pomeni, da Salecl, Renata. 2011. Izbira. Ljubljana: samega sebe. Hkrati je subjekt in objekt razloge za njegovo neuspešnost, za njegovo Cankarjeva založba. investicije in dohodka, je sam sebi lasten revščino kaže iskati v njem samem. Izguba Ule, Mirjana. 2000 . Sodobne identitete – V kapital, lasten proizvod in samemu sebi vir zaposlitve postane osebna smola, neuspeh v vrtincu diskurzov. Ljubljana: Znanstveno in dohodka. Je subjekt podjetja in proizvodnje šoli se razume samo kot pomanjkanje publicistično središče. (samega sebe). Je produkt neoliberalnega sposobnosti in dela, brezposelni so si sami vladanja, ki si vlada sam, to vladanje pa temelji krivi, kaj se pa niso sposobni preseliti v tujino, na odnosu do samega sebe. Njegova plača je kjer službe so. Če diplomant družboslovja ne povračilo za določen kapital, ki ga poseduje: dobi zaposlitve, si je kriv sam, ker se je vpisal imenuje se človeški kapital. Da izoblikujemo na študij neuporabnih znanosti. Če posameznik človeški kapital, ki bo prinašal dohodek, zboli, si je kriv zgolj sam, ker ni dovolj moramo upoštevati imperative vlaganja vase, v investiral v svoje zdravje. Pri tem gre za svoje zdravje, v izobraževanje, v naše ideologijo zdravizma, ki pravi, da smo zmožnosti mobilnosti. Vse to pomeni posamezniki izključno sami odgovorni za svoje investicijo. Migracija, ki jo posameznik izvrši, je zdravje; bolezen postane posameznikov greh, investicija, migrant pa postane vlagatelj in kriv je, ker je ni preprečil (Kamin 2006). Vse posledično podjetnik samega sebe (Foucault zgoraj našteto je morda v nekaterih primerih 2015, 245–247). resnično vsaj do neke mere, zagotovo pa Če je bil neuspeh v preteklosti dojet kot razlogov ne gre iskati samo v posamezniku, s božja volja ali višja sila oziroma nekaj, na kar tem pa zanemariti strukturne razloge. ne moremo vplivati, je danes s pomenom Družbene krivice se kažejo kot individualne in človeškega kapitala poraz razumljen zgolj kot niso več zaznane v svoji družbenosti. V družbi osebni poraz. Biografija ljudi se osvobodi iz je vseprisotna miselnost o individualnih vnaprej danih pogojev, postane odprta in dosežkih, ki legitimirajo družbene neenakosti odvisna od odločitev posameznika. Za (Beck 2001). To dobro ponazori glorificiranje delovanje ljudi vezanost na družbene razrede (ekonomskih) dosežkov posameznikov in stopi v ozadje, pojavi se individualizirana kreiranje podjetniških superzvezdnikov, ki eksistenčna oblika, ki ljudi sili v to, da same nam sporočajo, da lahko vsakdo doseže vse, sebe zaradi lastnega materialnega preživetja hkrati pa zanemarijo dejstvo, da je večina naredijo za središče svojih lastnih življenjskih uspešnežev odraščala v družinah, ki načrtov in načina življenja (Beck 2001). posedujejo veliko vseh vrst kapitala. Vladajoča Posameznik postane sam svoj akter ideologija proizvaja zmagovalce in poražence, posredovanega zagotavljanja eksistence in vsak posameznik pa naj bi bil za svoje stanje temu ustreznega načrtovanja organizacije odgovoren sam, pri čemer se zanemarja biografije. Biografijo sestavimo sami in strukturne dejavnike, ki jasno kažejo, da moramo jo sestaviti sami, kar nas navdaja z nimamo vsi enakih možnosti, kaj šele izhodišč. 96 97 100 Novi v mestu: Ljubljana in prebivalci bodisi novi (ponavljajoči se) diskurz oziroma kodifikacijo in rekodifikacijo teh okvirih pogledujejo za svojimi kulturnimi (multikulturni) urbani self kratkotrajni obiskovalci (recimo dnevni prostorskosti ter je rezultat »interakcije identifikatorji. Gre torej za celostno delovni migranti) – občutijo multikulturnost v subjekta in prostora oziroma njegovega preobrazbo kulturne valuacije mesta; hkrati na mestnem narativu, na kakšen način in kaj so okolja,« v svoji detajlni analizi o produkciji dolgi rok pogoji za obstoj mesta nasploh Maša Arko multikulture znotraj mesta? Kaj pomeni prostora ugotavlja Lefebvre (2007, 16–17). izginjajo. Podobno opažata (znani slovenski heterogenost mesta v relaciji z Prostor ni avtonomna produkcija narave, urbani sociolog) Zdravko Mlinar in Janez Štebe »Ljubljana ni zelo multikulturna ... Integracija multikulturnostjo? Je privzemati ruralno temveč je družbeni konstrukt, soustvarjen s (2004, 14): »do sedaj se je o nacionalnih, je težka,« ugotavlja Widad Tamimi, mlada znotraj urbanega kulturni pluralizem? Je za strani različnih razredov, države, institucij, regionalnih in lokalnih identitetah razpravljalo italijanska pisateljica palestinsko-judovskega srednješolca iz Moravč Ljubljana lahko urbanih planerjev. A hkrati ponuja prostor tudi preveč statično, kot da gre za nekakšne rodu, ki z družino že pet let živi v Ljubljani primerljivo tuja in nova kot za migranta iz priložnost upora proti hegemonijam elit, (vnaprejšnje) danosti, enkrat za zmeraj.« (Tamimi v Senica 2016). Tudi etiopski pisatelj, Sirije? Kako se znotraj konzumacije mesta priložnost (ponovnega) polaščanja prostora s Prostorska identifikacija prebivalcev se v pesnik in novinar Girma T. Fantye, pregnan iz formulira lastna (urbana) identiteta strani nižjih razredov, zavzemanje ulic, resnici zrcali v toku odpiranja družbenih svojega izvornega okolja, zdaj v zavetju posameznika? In ali je percipiranje malega dopušča intervencije in strategije (oziroma po procesov v svet, ki »temelji na tehnoloških in slovenske prestolnice kot varovanec ICORN- mesta, kot je Ljubljana, sploh nujno de Certeauju – taktike), ki naj bi vzniknile od političnih spremembah in se kaže v mobilnosti ove mreže zatočišč za preganjane pisatelje konzumacija urbanega? Kakšni so lahko ukrepi spodaj navzgor. »Institucije kreirajo mesto, oziroma tokovih ljudi, dobrin, kapitala in podobno doživlja (ne)odprtost našega in apropriacije posameznika v prostoru ter kje posameznik pa ima možnost ubrati bližnjico informacij. Ti prehajajo do zdaj utrjene okvire glavnega mesta: »Prav zato mi je Ljubljana so omejitve njegovih prostorskih praks? Ali je (angl. cut across) skozi to normativno shemo teritorialne organizacije družbe v lokalnem, ljuba, ima svoje posebne svetovljanske ob nemultikulturnosti nujna akulturacija (angl. norm map)« (Certeau 1988, 217–19). regionalnem, nacionalnem in nadnacionalnem značilnosti. Je zelo mirno mesto z veliko prišleka oziroma kaj so njene alternative? In Prostor je torej živ organizem in hkrati merilu« (ibid., 11). (Krajevni) učinki krasnimi hišami in zgradbami, ki jih doživljaš nenazadnje, kako sploh razmišljati o stičišče mnogoterih družbenih nazorov; gre za globalizacije so torej ambivalentni – povsem nevsiljivo. In je tudi zelo varno mesto, prostorskospecifičnih gradnikih neke vrste razgiban medkulturni dialog deteritorializacija, torej odpravljanje skozi katero se lahko sprehodiš kadarkoli, v posameznikovega urbanega sebstva? prostora in družbenih skupin. Prostor je sam »teritorialnih identitet«, hkrati pa pod kateremkoli času dneva. Čeprav prebivam Na vsa zastavljena vprašanja sicer ne bomo po sebi torej večkulturen, pluralen, njegovo določenimi pogoji globalni družbeni tokovi tukaj že leto in pol, pa se še vedno počutim kot uspeli odgovoriti, so pa smiseln okvir za družbeno tkivo je fluidno, spreminjajoče se; odpirajo možnost za »še večje uveljavljanje« gost. Mislim, da se tako verjetno počutijo vsi (nadaljnje) premišljevanje o individualnih potemtakem je ves čas v nastajanju in prostorskospecifičnih identifikacij, lokalnih izgnanci. Kakorkoli, nekega dne bo treba oditi« učinkih prostorov in krajev, pretakanju vplivov izginjanju. Morda lahko navsezadnje govorimo narativov ipd. (Fantye v Šmid 2015). mesta na posameznika in obratno, o urbanih o multikulturnosti prostora/mesta per se. Kako mesto – kulturnospecifična procesih ter prizoriščih, o stičiščih mnogoterih Fluidnost prostorskih značilnosti mesta je (Moderne) kolektivne kulturne in urbane prostorsko-časovna enota – komunicira z kulturnih predispozicij in ( prostorski tvornosti) čedalje bolj izrazita – sploh v luči identitete lastnim uporabnikom, ki poseduje določene posameznikove identitete znotraj teh globalizacijskih učinkov in razpredanja moči Kaj se torej zgodi, ko trčita identiteta prostora kulturne iztočnice? Kako uporabnik abstraktnih družbenih tvorb. multikorporacij vsepovsod po mestnem tkivu, in identiteta posameznika v prostoru, dve (odjemalec) znotraj te entitete zaznava še posebej od 70. let prejšnjega stoletja naprej. heterogeni družbeni entiteti? Kako nastopi prostorske značilnosti, ko vandra po ulicah, ko Produkcija prostora – urbani diskurz Kot ugotavlja Castells (1986, 13–17), celo sama posameznik s svojim predispozicijskim se nasmeji mimoidočemu – Ljubljančanu, ki je Razprava o produkciji prostora, simbolni teritorialnost mesta1 izgublja na pomenu. Kot kulturnim kodom znotraj takšne fluidne nemara ravno namenjen po nakupih na sporočilnosti v procesu prostorske konzumacije pravi, gre za proces »abstrakcije mesta,« za družbeno-kulturno-politične tvorbe? sobotno ljubljansko tržnico? Kako potrošnik s strani uporabnika in hkratnemu učinkovanju razkroj historičnega pomena in izginjanje Posameznikova identiteta se zlije s prostorsko mesta percipira njegove arhitekturne uporabnika nazaj na produkcijo prostora se ne kulturnih korenin prostora; dobesedno smo identiteto oziroma s kolektivnimi identitetami značilnosti, recimo Fabianijevo secesijsko prične z migranti, sploh pa ne šele z letošnjimi priča transformaciji »prostora krajev« v v prostoru (ter obratno), največkrat skozi fasado? Kakšen učinek ima nanj truma perečimi migrantskimi tokovi, ki so se »prostor tokov.«2 Ker je avtoriteta korporacij družbena omrežja, na plečih prostorske japonskih turistov, ki na Tromostovju pozira s dotaknili tudi naših nacionalnih meja in v našo brezprostorska (angl. placeless), abstraktna in organizacije, v okviru delovanja in praks palicami za selfije? Kako doživlja urbani prestolnico prinesli 'nove' obraze različnih ahistorična ter je ni moč obvladovati, se vsakdanjega življenja – kje in kako se odvija diskurz Ljubljane? Kako si lahko posameznik etničnih, religijskih in kulturnih pripadnosti. posamezniki ob teh procesih obračajo na posameznikov delovni čas, kako se v prostor izbori svoj prostor v specifičnem mestu, kraju, Obravnavanje družbene dimenzije prostora je identifikacijo znotraj manjših entitet – znotraj umešča njegova rezidencialnost (domovanje) metropolisu, megalopolisu? Je lažje biti 'gost' v staro toliko, kolikor je star 'prostor'. Prostor, svojih mestnih četrti (Castells 1986, 18) – in v ter kje v zasebnem in javnem prostoru se uradno multikulturnem Londonu kot v mali (ne nosilec kompleksne akumulacije družbenega bistveno multikulturni) provincialni Ljubljani? koda, se producira na osnovi »človeških 1 Z mestom Castells v tem primeru misli bolj tipična (večja) mesto, kot je Ljubljana, ki se je procesu intenzivne urbanizacije, Ali 'novi' uporabniki mesta – bodisi novi nagnjenj, namenov, jezika« skozi (prostorski) urbana središča – velemesta Zahodne Evrope in Severne ki je sledila fazi industrializacije, v veliki meri izognila. Amerike. Z njegovo teorijo tako lahko le deloma interpretiramo 2 » Space of localities to space of flows. « 98 99 Maša Arko /Magistrska študentka kulturologije na FDV Novi v mestu: Ljubljana in prebivalci bodisi novi (ponavljajoči se) diskurz oziroma kodifikacijo in rekodifikacijo teh okvirih pogledujejo za svojimi kulturnimi (multikulturni) urbani self kratkotrajni obiskovalci (recimo dnevni prostorskosti ter je rezultat »interakcije identifikatorji. Gre torej za celostno delovni migranti) – občutijo multikulturnost v subjekta in prostora oziroma njegovega preobrazbo kulturne valuacije mesta; hkrati na mestnem narativu, na kakšen način in kaj so okolja,« v svoji detajlni analizi o produkciji dolgi rok pogoji za obstoj mesta nasploh Maša Arko multikulture znotraj mesta? Kaj pomeni prostora ugotavlja Lefebvre (2007, 16–17). izginjajo. Podobno opažata (znani slovenski heterogenost mesta v relaciji z Prostor ni avtonomna produkcija narave, urbani sociolog) Zdravko Mlinar in Janez Štebe »Ljubljana ni zelo multikulturna ... Integracija multikulturnostjo? Je privzemati ruralno temveč je družbeni konstrukt, soustvarjen s (2004, 14): »do sedaj se je o nacionalnih, je težka,« ugotavlja Widad Tamimi, mlada znotraj urbanega kulturni pluralizem? Je za strani različnih razredov, države, institucij, regionalnih in lokalnih identitetah razpravljalo italijanska pisateljica palestinsko-judovskega srednješolca iz Moravč Ljubljana lahko urbanih planerjev. A hkrati ponuja prostor tudi preveč statično, kot da gre za nekakšne rodu, ki z družino že pet let živi v Ljubljani primerljivo tuja in nova kot za migranta iz priložnost upora proti hegemonijam elit, (vnaprejšnje) danosti, enkrat za zmeraj.« (Tamimi v Senica 2016). Tudi etiopski pisatelj, Sirije? Kako se znotraj konzumacije mesta priložnost (ponovnega) polaščanja prostora s Prostorska identifikacija prebivalcev se v pesnik in novinar Girma T. Fantye, pregnan iz formulira lastna (urbana) identiteta strani nižjih razredov, zavzemanje ulic, resnici zrcali v toku odpiranja družbenih svojega izvornega okolja, zdaj v zavetju posameznika? In ali je percipiranje malega dopušča intervencije in strategije (oziroma po procesov v svet, ki »temelji na tehnoloških in slovenske prestolnice kot varovanec ICORN- mesta, kot je Ljubljana, sploh nujno de Certeauju – taktike), ki naj bi vzniknile od političnih spremembah in se kaže v mobilnosti ove mreže zatočišč za preganjane pisatelje konzumacija urbanega? Kakšni so lahko ukrepi spodaj navzgor. »Institucije kreirajo mesto, oziroma tokovih ljudi, dobrin, kapitala in podobno doživlja (ne)odprtost našega in apropriacije posameznika v prostoru ter kje posameznik pa ima možnost ubrati bližnjico informacij. Ti prehajajo do zdaj utrjene okvire glavnega mesta: »Prav zato mi je Ljubljana so omejitve njegovih prostorskih praks? Ali je (angl. cut across) skozi to normativno shemo teritorialne organizacije družbe v lokalnem, ljuba, ima svoje posebne svetovljanske ob nemultikulturnosti nujna akulturacija (angl. norm map)« (Certeau 1988, 217–19). regionalnem, nacionalnem in nadnacionalnem značilnosti. Je zelo mirno mesto z veliko prišleka oziroma kaj so njene alternative? In Prostor je torej živ organizem in hkrati merilu« (ibid., 11). (Krajevni) učinki krasnimi hišami in zgradbami, ki jih doživljaš nenazadnje, kako sploh razmišljati o stičišče mnogoterih družbenih nazorov; gre za globalizacije so torej ambivalentni – povsem nevsiljivo. In je tudi zelo varno mesto, prostorskospecifičnih gradnikih neke vrste razgiban medkulturni dialog deteritorializacija, torej odpravljanje skozi katero se lahko sprehodiš kadarkoli, v posameznikovega urbanega sebstva? prostora in družbenih skupin. Prostor je sam »teritorialnih identitet«, hkrati pa pod kateremkoli času dneva. Čeprav prebivam Na vsa zastavljena vprašanja sicer ne bomo po sebi torej večkulturen, pluralen, njegovo določenimi pogoji globalni družbeni tokovi tukaj že leto in pol, pa se še vedno počutim kot uspeli odgovoriti, so pa smiseln okvir za družbeno tkivo je fluidno, spreminjajoče se; odpirajo možnost za »še večje uveljavljanje« gost. Mislim, da se tako verjetno počutijo vsi (nadaljnje) premišljevanje o individualnih potemtakem je ves čas v nastajanju in prostorskospecifičnih identifikacij, lokalnih izgnanci. Kakorkoli, nekega dne bo treba oditi« učinkih prostorov in krajev, pretakanju vplivov izginjanju. Morda lahko navsezadnje govorimo narativov ipd. (Fantye v Šmid 2015). mesta na posameznika in obratno, o urbanih o multikulturnosti prostora/mesta per se. Kako mesto – kulturnospecifična procesih ter prizoriščih, o stičiščih mnogoterih Fluidnost prostorskih značilnosti mesta je (Moderne) kolektivne kulturne in urbane prostorsko-časovna enota – komunicira z kulturnih predispozicij in ( prostorski tvornosti) čedalje bolj izrazita – sploh v luči identitete lastnim uporabnikom, ki poseduje določene posameznikove identitete znotraj teh globalizacijskih učinkov in razpredanja moči Kaj se torej zgodi, ko trčita identiteta prostora kulturne iztočnice? Kako uporabnik abstraktnih družbenih tvorb. multikorporacij vsepovsod po mestnem tkivu, in identiteta posameznika v prostoru, dve (odjemalec) znotraj te entitete zaznava še posebej od 70. let prejšnjega stoletja naprej. heterogeni družbeni entiteti? Kako nastopi prostorske značilnosti, ko vandra po ulicah, ko Produkcija prostora – urbani diskurz Kot ugotavlja Castells (1986, 13–17), celo sama posameznik s svojim predispozicijskim se nasmeji mimoidočemu – Ljubljančanu, ki je Razprava o produkciji prostora, simbolni teritorialnost mesta1 izgublja na pomenu. Kot kulturnim kodom znotraj takšne fluidne nemara ravno namenjen po nakupih na sporočilnosti v procesu prostorske konzumacije pravi, gre za proces »abstrakcije mesta,« za družbeno-kulturno-politične tvorbe? sobotno ljubljansko tržnico? Kako potrošnik s strani uporabnika in hkratnemu učinkovanju razkroj historičnega pomena in izginjanje Posameznikova identiteta se zlije s prostorsko mesta percipira njegove arhitekturne uporabnika nazaj na produkcijo prostora se ne kulturnih korenin prostora; dobesedno smo identiteto oziroma s kolektivnimi identitetami značilnosti, recimo Fabianijevo secesijsko prične z migranti, sploh pa ne šele z letošnjimi priča transformaciji »prostora krajev« v v prostoru (ter obratno), največkrat skozi fasado? Kakšen učinek ima nanj truma perečimi migrantskimi tokovi, ki so se »prostor tokov.«2 Ker je avtoriteta korporacij družbena omrežja, na plečih prostorske japonskih turistov, ki na Tromostovju pozira s dotaknili tudi naših nacionalnih meja in v našo brezprostorska (angl. placeless), abstraktna in organizacije, v okviru delovanja in praks palicami za selfije? Kako doživlja urbani prestolnico prinesli 'nove' obraze različnih ahistorična ter je ni moč obvladovati, se vsakdanjega življenja – kje in kako se odvija diskurz Ljubljane? Kako si lahko posameznik etničnih, religijskih in kulturnih pripadnosti. posamezniki ob teh procesih obračajo na posameznikov delovni čas, kako se v prostor izbori svoj prostor v specifičnem mestu, kraju, Obravnavanje družbene dimenzije prostora je identifikacijo znotraj manjših entitet – znotraj umešča njegova rezidencialnost (domovanje) metropolisu, megalopolisu? Je lažje biti 'gost' v staro toliko, kolikor je star 'prostor'. Prostor, svojih mestnih četrti (Castells 1986, 18) – in v ter kje v zasebnem in javnem prostoru se uradno multikulturnem Londonu kot v mali (ne nosilec kompleksne akumulacije družbenega bistveno multikulturni) provincialni Ljubljani? koda, se producira na osnovi »človeških 1 Z mestom Castells v tem primeru misli bolj tipična (večja) mesto, kot je Ljubljana, ki se je procesu intenzivne urbanizacije, Ali 'novi' uporabniki mesta – bodisi novi nagnjenj, namenov, jezika« skozi (prostorski) urbana središča – velemesta Zahodne Evrope in Severne ki je sledila fazi industrializacije, v veliki meri izognila. Amerike. Z njegovo teorijo tako lahko le deloma interpretiramo 2 » Space of localities to space of flows. « 98 99 102 Maša Arko /Magistrska študentka kulturologije na FDV uveljavlja v svojih prostočasnih aktivnostih? vedno lokalna. Prostorski gradniki lastnostmi v razmerah naraščajoče Evropski, slovenski in ljubljanski kulturni Kako ti družbeno-kulturni vzorci prostora identifikacije torej niso (še) zanemarljivi. univerzalizacije dostopnosti iz nujne potrebe narativi – potenciali multikulturnosti postanejo gradniki posameznikove identitete Če torej soočimo tezi Castellsa in Baumana, in vnaprejšnje danosti preoblikuje v Kako se na določenem ozemlju in obratno, kako obstoječa, razvijajoča se lahko sklenemo, da so prostorske identitete kot refleksivno življenjskostilsko izbiro (re)konstruirajo in prepletajo širše kolektivne identiteta individuuma učinkuje nazaj na tudi identitete posameznika v prostoru od 70. posameznikov, skupin oziroma organizacij.« kulturne identitete, lahko motrimo skozi produkcijo prostora? In kako znotraj te let prejšnjega stoletja dobile nove, fluidne Na ravni posameznika je v mestu torej prisotna zgodovino konstitucije (fluidne) evropske dihotomije nastopa heterogenost oziroma razsežnosti in tako tekoče trkajo med seboj, se specifična oblika individualizacije – izrazita identitete. Kdo so Evropejci v Evropi in kako so multikulturna narava prostora? prelivajo in determinirajo eskalacijo samorealizacija v smislu izbire prostora se na kulturnih presečiščih državnih, Identifikacija posameznika znotraj medsebojne pretočnosti. Oba se strinjata pri bivanja, dela, prostočasnih aktivnosti, nacionalnih in etničnih kulturno-družbenih družbeno-kulturnega konteksta poteka skozi vprašanju, ali prostorske značilnosti konzumacije kulture ipd. partikularnosti, celo nacionalnih stereotipov, samoumeščanje sebe v nekem redu. V razmerju posameznikovo identiteto še vedno uokvirjajo V širšem prostorsko-časovnem kontekstu razvile kolektivne kulturne determinante med človekom in družbenim kontekstom se ali pa je njegova identiteta popolnoma družbenega razvoja in razvoja posameznikovih evropskosti? Debeljak (2004, 2) se zazre v vzpostavlja » enotnost in sočasnost socialnih neodvisna od nekih fizičnih kulturnih identitet, kot opozarja Ule, (2009, 474–5), potankosti teh večsmernih procesov 'dolgega konstrukcij. Pravimo, da so ta videnja sestavina dejavnikov: tendence kažejo na to, da bo pri individuacija ( oz. individualizacija) le ni nekaj trajanja', mentalnih prizorišč in kolektivnih intersubjektivnosti, za več oseb enako razpravljanju o konstituciji posameznikove popolnoma novega oziroma ni specifika metanarativov, ki slonijo na specifičnem relevantne primarne socialne stvarnosti« (Ule identitete prostorska razsežnost vendarle še identitet posameznika, ki bi odlikovala le heterogenem kulturnem referenčnem okviru 2009, 460). Na osnovi lastne biografske vedno ključnega pomena. moderno ali celo pozno moderno. Opaziti je ter ugotavlja, da »kultura, s svojimi srčnimi mnogoterosti posameznik interpretira Tudi Hočevar (2000, 15) opozarja, da namreč nekakšno »periodično pojavljanje navadami in simboličnim vedenjem, s svojo doživljanja v okolju ter konstruira bolj ali manj razprava o preobrazbi sodobnih mest ob povečanega zanimanja ljudi za samonadzor in vizualno reprezentacijo ter jezikovnimi povezano celoto predstav in »občutkov o sebi, procesu »dramatičnega razširjanja prostorsko- za nadzor obnašanja drugih« (ibid.), med idiosinkratičnostmi, domala predstavlja o svojih tipičnih socialnih naravnanostih in časovne dostopnosti v svetovnem-globalnem drugim tudi v starem Rimu, pri prvih kristjanih poslednjo sfero človekove aktivnosti, ki je strategijah.« Sebstvo ( self) oziroma identiteta merilu zahteva temeljito spremembo in na začetku moderne (16–17. stoletje). Torej sposobna ohraniti določene značilnosti posameznika je torej »družbeno posredovana prevladujočega teritorialnega pojasnjevanja se je treba previdno sklicevati na kolektivnega življenja«. Ugotavlja, da obstajata psihološka struktura posamezne osebe« (ibid., družbeno-prostorske organizacije sodobnih napovedovanje prihodnosti zmage dve vrsti kolektivnih narativov – zgodba 465). Bauman glede modernih identitet (v luči mest« ter ugotavlja podobno kot prejšnja individualiziranosti (in s tem zgodovine in vizija umetnosti (ibid., 8), katere nadnacionalnih družbenih sil, o katerih avtorja – obstajata namreč »nasprotujoči si brezprostorskosti) znotraj dihotomije ključno vrednost družbenega povezovanja je razpravlja tudi Castells) izpostavlja ravno to – prepričanji o dolgoročnih procesih urbane 'tradicionalnih' praks identitet, ki človeka prepoznal že Aristotel. Če povzamemo, so kako tipično nedovršene so in kako so odvisne preobrazbe« (ibid., 17). Na eni strani gre za interpretirajo v smislu skupnosti, rodbine, kulturni identifikatorji ključni pri izgradnji od aktivne formulacije, za kar sta potrebni tezo o tem, da urbani procesi niso endogeni, pripadnosti, ter na drugi strani 'modernih' neke nacionalne oziroma nadnacionalne emancipacija in samoodločnost posameznika. temveč del širših globalnih družbeno- praks, ki naj bi človeka opredeljevale le v kolektivne identitete. Posledično je posameznik (znotraj skupin in ekonomsko-političnih procesov. To hkrati smislu individualnosti in avtonomije. Kot kaže, Za konstitucijo slovenske identitete je, kot znotraj lastnega družbenega miljéja) izrazito pomeni »slabitev partikularnosti urbanega – so vse nam poznane družbene oblike poznale pravi Debeljak (2004, 9), še posebej izrazito individualiziran. Gre tako rekoč za homogenizacijo prostorskih enot«, »določene metode za identifikacijo subjektov navzoča ključna vloga kulturne identitete. preigravanje tokov globalizacije in »deteritorializacijo« in »izginjanje družbene glede na norme določene skupnosti (rasa, Preigravanje interpretacij kolektivnih dilem individuacije (Bauman 2001, 144). Se pravi, potrebe po mestih« (ibid., 16). Drugi argument populacija, rod, razred, delovna skupnost)«, ki predvsem v kontekstu dolgotrajnega bivanja identitete posameznika znotraj zeitgeista pa je, da so ravno zaradi nadnacionalnih jih lahko označimo tudi kot 'prostorske pod avtoriteto nasprotnika in posledično tekoče moderne niso več togo vpete (angl. družbenih vzgibov mesta še bolj medsebojno kulturne identifikatorje', a so bile hkrati vedno značilne konstante sporočilnosti »pravice do embedded) v neke strukture, prostore. V razločljiva in notranje raznovrstna prisotne tudi metode diferenciacije, ki so ljudi izhoda« (ibid.) se zrcali skozi najrazličnejše posameznikovem razvoju potekajo namreč kot (heterogena), torej jih ti procesi bogatijo in ne individualizirale (ibid.). Lahko torej nacionalne mitološke ekspresije – literaturo, neskončen, nedokončan 'življenjski projekt'. slabijo. Tako ni nujno, da izginjajo njihova predvidevamo, da 'prostorsko-kulturni' likovno umetnost, glasbo ipd. Konstitucija Individuum je celo zaradi te brezprostorskosti avtonomija in sami pogoji obstoja. Kar se tiče gradniki identitet ne bodo kar izpuhteli, naroda in državnosti je za slovenske kolektivne in historičnih diskontinuititet posledično uporabnikov prostora – urbanih prebivalcev in najverjetneje pa se bodo transformirali v imaginacije torej značilno zasidrana v večkrat (in ne samo v adolescenci) v krizi obiskovalcev ter njihovih identifikacij – pa svojem značaju in razsežnostih. kulturnih strukturah in jeziku ter ne recimo v identitete in s tem soočen z negotovostjo, Hočevar (2000, 19) pojasnjuje (podobno ekonomskih vizijah in vojskovanju (kot na kronično anksioznostjo (ibid., 146–8). Pa Baumanovemu argumentu), da je opaziti primer v kakšnih drugih evropskih državah). vendarle, ugotavlja Bauman, kakor so gradniki izrazito transformacijo urbanih identitet: Kot pritrjujeta tudi avtorja Čopič in Tomc identitet fluidno globalni, so naša dejanja še »mesto ('mestnost') se s svojimi specifičnimi (Čopič in drugi 1997, 255) v svojem 100 103 101 uveljavlja v svojih prostočasnih aktivnostih? vedno lokalna. Prostorski gradniki lastnostmi v razmerah naraščajoče Evropski, slovenski in ljubljanski kulturni Kako ti družbeno-kulturni vzorci prostora identifikacije torej niso (še) zanemarljivi. univerzalizacije dostopnosti iz nujne potrebe narativi – potenciali multikulturnosti postanejo gradniki posameznikove identitete Če torej soočimo tezi Castellsa in Baumana, in vnaprejšnje danosti preoblikuje v Kako se na določenem ozemlju in obratno, kako obstoječa, razvijajoča se lahko sklenemo, da so prostorske identitete kot refleksivno življenjskostilsko izbiro (re)konstruirajo in prepletajo širše kolektivne identiteta individuuma učinkuje nazaj na tudi identitete posameznika v prostoru od 70. posameznikov, skupin oziroma organizacij.« kulturne identitete, lahko motrimo skozi produkcijo prostora? In kako znotraj te let prejšnjega stoletja dobile nove, fluidne Na ravni posameznika je v mestu torej prisotna zgodovino konstitucije (fluidne) evropske dihotomije nastopa heterogenost oziroma razsežnosti in tako tekoče trkajo med seboj, se specifična oblika individualizacije – izrazita identitete. Kdo so Evropejci v Evropi in kako so multikulturna narava prostora? prelivajo in determinirajo eskalacijo samorealizacija v smislu izbire prostora se na kulturnih presečiščih državnih, Identifikacija posameznika znotraj medsebojne pretočnosti. Oba se strinjata pri bivanja, dela, prostočasnih aktivnosti, nacionalnih in etničnih kulturno-družbenih družbeno-kulturnega konteksta poteka skozi vprašanju, ali prostorske značilnosti konzumacije kulture ipd. partikularnosti, celo nacionalnih stereotipov, samoumeščanje sebe v nekem redu. V razmerju posameznikovo identiteto še vedno uokvirjajo V širšem prostorsko-časovnem kontekstu razvile kolektivne kulturne determinante med človekom in družbenim kontekstom se ali pa je njegova identiteta popolnoma družbenega razvoja in razvoja posameznikovih evropskosti? Debeljak (2004, 2) se zazre v vzpostavlja » enotnost in sočasnost socialnih neodvisna od nekih fizičnih kulturnih identitet, kot opozarja Ule, (2009, 474–5), potankosti teh večsmernih procesov 'dolgega konstrukcij. Pravimo, da so ta videnja sestavina dejavnikov: tendence kažejo na to, da bo pri individuacija ( oz. individualizacija) le ni nekaj trajanja', mentalnih prizorišč in kolektivnih intersubjektivnosti, za več oseb enako razpravljanju o konstituciji posameznikove popolnoma novega oziroma ni specifika metanarativov, ki slonijo na specifičnem relevantne primarne socialne stvarnosti« (Ule identitete prostorska razsežnost vendarle še identitet posameznika, ki bi odlikovala le heterogenem kulturnem referenčnem okviru 2009, 460). Na osnovi lastne biografske vedno ključnega pomena. moderno ali celo pozno moderno. Opaziti je ter ugotavlja, da »kultura, s svojimi srčnimi mnogoterosti posameznik interpretira Tudi Hočevar (2000, 15) opozarja, da namreč nekakšno »periodično pojavljanje navadami in simboličnim vedenjem, s svojo doživljanja v okolju ter konstruira bolj ali manj razprava o preobrazbi sodobnih mest ob povečanega zanimanja ljudi za samonadzor in vizualno reprezentacijo ter jezikovnimi povezano celoto predstav in »občutkov o sebi, procesu »dramatičnega razširjanja prostorsko- za nadzor obnašanja drugih« (ibid.), med idiosinkratičnostmi, domala predstavlja o svojih tipičnih socialnih naravnanostih in časovne dostopnosti v svetovnem-globalnem drugim tudi v starem Rimu, pri prvih kristjanih poslednjo sfero človekove aktivnosti, ki je strategijah.« Sebstvo ( self) oziroma identiteta merilu zahteva temeljito spremembo in na začetku moderne (16–17. stoletje). Torej sposobna ohraniti določene značilnosti posameznika je torej »družbeno posredovana prevladujočega teritorialnega pojasnjevanja se je treba previdno sklicevati na kolektivnega življenja«. Ugotavlja, da obstajata psihološka struktura posamezne osebe« (ibid., družbeno-prostorske organizacije sodobnih napovedovanje prihodnosti zmage dve vrsti kolektivnih narativov – zgodba 465). Bauman glede modernih identitet (v luči mest« ter ugotavlja podobno kot prejšnja individualiziranosti (in s tem zgodovine in vizija umetnosti (ibid., 8), katere nadnacionalnih družbenih sil, o katerih avtorja – obstajata namreč »nasprotujoči si brezprostorskosti) znotraj dihotomije ključno vrednost družbenega povezovanja je razpravlja tudi Castells) izpostavlja ravno to – prepričanji o dolgoročnih procesih urbane 'tradicionalnih' praks identitet, ki človeka prepoznal že Aristotel. Če povzamemo, so kako tipično nedovršene so in kako so odvisne preobrazbe« (ibid., 17). Na eni strani gre za interpretirajo v smislu skupnosti, rodbine, kulturni identifikatorji ključni pri izgradnji od aktivne formulacije, za kar sta potrebni tezo o tem, da urbani procesi niso endogeni, pripadnosti, ter na drugi strani 'modernih' neke nacionalne oziroma nadnacionalne emancipacija in samoodločnost posameznika. temveč del širših globalnih družbeno- praks, ki naj bi človeka opredeljevale le v kolektivne identitete. Posledično je posameznik (znotraj skupin in ekonomsko-političnih procesov. To hkrati smislu individualnosti in avtonomije. Kot kaže, Za konstitucijo slovenske identitete je, kot znotraj lastnega družbenega miljéja) izrazito pomeni »slabitev partikularnosti urbanega – so vse nam poznane družbene oblike poznale pravi Debeljak (2004, 9), še posebej izrazito individualiziran. Gre tako rekoč za homogenizacijo prostorskih enot«, »določene metode za identifikacijo subjektov navzoča ključna vloga kulturne identitete. preigravanje tokov globalizacije in »deteritorializacijo« in »izginjanje družbene glede na norme določene skupnosti (rasa, Preigravanje interpretacij kolektivnih dilem individuacije (Bauman 2001, 144). Se pravi, potrebe po mestih« (ibid., 16). Drugi argument populacija, rod, razred, delovna skupnost)«, ki predvsem v kontekstu dolgotrajnega bivanja identitete posameznika znotraj zeitgeista pa je, da so ravno zaradi nadnacionalnih jih lahko označimo tudi kot 'prostorske pod avtoriteto nasprotnika in posledično tekoče moderne niso več togo vpete (angl. družbenih vzgibov mesta še bolj medsebojno kulturne identifikatorje', a so bile hkrati vedno značilne konstante sporočilnosti »pravice do embedded) v neke strukture, prostore. V razločljiva in notranje raznovrstna prisotne tudi metode diferenciacije, ki so ljudi izhoda« (ibid.) se zrcali skozi najrazličnejše posameznikovem razvoju potekajo namreč kot (heterogena), torej jih ti procesi bogatijo in ne individualizirale (ibid.). Lahko torej nacionalne mitološke ekspresije – literaturo, neskončen, nedokončan 'življenjski projekt'. slabijo. Tako ni nujno, da izginjajo njihova predvidevamo, da 'prostorsko-kulturni' likovno umetnost, glasbo ipd. Konstitucija Individuum je celo zaradi te brezprostorskosti avtonomija in sami pogoji obstoja. Kar se tiče gradniki identitet ne bodo kar izpuhteli, naroda in državnosti je za slovenske kolektivne in historičnih diskontinuititet posledično uporabnikov prostora – urbanih prebivalcev in najverjetneje pa se bodo transformirali v imaginacije torej značilno zasidrana v večkrat (in ne samo v adolescenci) v krizi obiskovalcev ter njihovih identifikacij – pa svojem značaju in razsežnostih. kulturnih strukturah in jeziku ter ne recimo v identitete in s tem soočen z negotovostjo, Hočevar (2000, 19) pojasnjuje (podobno ekonomskih vizijah in vojskovanju (kot na kronično anksioznostjo (ibid., 146–8). Pa Baumanovemu argumentu), da je opaziti primer v kakšnih drugih evropskih državah). vendarle, ugotavlja Bauman, kakor so gradniki izrazito transformacijo urbanih identitet: Kot pritrjujeta tudi avtorja Čopič in Tomc identitet fluidno globalni, so naša dejanja še »mesto ('mestnost') se s svojimi specifičnimi (Čopič in drugi 1997, 255) v svojem 100 101 104 sistematskem pregledu zgodovinskega razvoja (ibid., 374). A kot opažajo, so za naš prostor značilna nemobilnost – nepripravljenost na (Gradec, Celovec, Trst, Budimpešta ipd.) v kulturne krajine in kulturne politike na značilni neke vrste defenzivna drža do lastne selitve iz svojega izvornega življenjskega razmahu 50 let razvilo spremenjeno podobo in Slovenskem, je »obstoj naroda v tem pogledu kulture in kulturnih identitet, nepluralnost okolja. Mestno središče Ljubljane glede na se transformiralo v »politično, upravno in vsakodnevni plebiscit pripadnikov naroda« in kulturnih akterjev ter občutek neprožnosti v svoje značilnosti sicer »predstavlja največji kulturno središče« (ibid., 12–13). Vplivni hkrati tako za Slovence na presečišču kulturni krajini. možni približek urbanosti kot načina življenja akterji tistega časa – recimo arhitekta Maks zgodovinskih predpogojev »želja po Vzporedno je v naši državi in mestih zaznati v Sloveniji.« (ibid., 76). Preplet različnih Fabiani in Jože Plečnik ter župan Ivan Hribar – ohranjanju specifičnega kulturnega delovanja tudi zelo nizko stopnjo kulturne heterogenosti kulturnih vzorcev ( multikulturnosti), so ključno oblikovali še dandanes značilno kot celovitega izraza življenja nacionalne (ne sicer v smislu umetniške produkcije) – odtisnjenih v ljubljansko mestno mrežo, lahko identiteto Ljubljane in dvignili raven kakovosti skupnosti za zdaj nedvomna in nesporna.« Če Slovenija je narodnostno dokaj homogena interpretiramo skozi kulturno-zgodovinsko življenja Ljubljančanov. Ljubljana se je torej iz posplošimo, gre za »tisočletno nadomeščanje država z zelo nizko stopnjo urbanizacije analizo prostora in geopolitično genezo mesta. provincialnega homogenega kraja preobrazila državotvornosti s kulturo,« za kar se je prebivalstva (Čopič in drugi 1997, 24). Hkrati Kot že omenjeno, so nacionalne identitetne v heterogeno mesto, po drugi svetovni vojni pa uveljavil izraz 'kulturni sindrom'. Aktualno in tudi ti (manj intenzivni) »socialnoprostorski vzorce – in tako hkrati tudi mestne (urbane) sicer skozi rigidno dirigirano prostorsko zgodovinsko motrenje sovpadanja poteka procesi urbanizacije samoumevno še ne identitete – namreč determinirali konstantni preobrazbo socialistične Jugoslavije in tranzicijskega razvoja države, osamosvajanja povzročajo tudi kulturnih procesov boji za avtonomijo slovenskega naroda in monumentalistično zasnovano arhitekturo, in hkratnega vpenjanja v nadnacionalne urbaniziranja oziroma 'pomestenja',« obstoj njegove kulture znotraj konstantnega nizko stopnjo urbanizacije, pretirano entitete, evropsko integracijo, z zgodovinsko ugotavljata Uršič in Hočevar (2007, 8). pretoka nadnacionalnih kulturno-političnih vmešavanje politike ter nenazadnje značilnostjo ekonomske in politične Razglabljanje o heterogenosti in na splošno o avtoritet. pomanjkanje finančnih sredstev za urbani perifernosti ter dodatno izpostavljenostjo karakteristikah ljubljanskih urbanih identitet Ljubljana ima multikulturnost že v svojem razvoj v svojem urbanem razvoju nekako multikulturnim vplivom nam razkriva, da je v znotraj presečišča Wirthove klasifikacije DNK-ju; tja se je vtisnila v procesu geneze stagnirala (Uršič in Hočevar 2007, 35–39). Od razvoju kolektivnih identitet morda zaznati urbanega, ki deluje v treh predpogojih: mesta, kot ga v glavnem poznamo še danes. osamosvojitve smo pa, kot že rečeno, priča »erozijo etnične identitete« (ibid., 28), hkrati heterogenost, zgoščenost in številčnost Obdobje razcveta na prehodu iz 19. v 20. novim vzvodom kulturnih pretokov, mestnega pa krepitev ključne vloge kulturne identitete, prebivalstva (Wirth 1938), ter na premici stoletje je bilo eno najzanimivejših obdobij v vpenjanja v nadnacionalne in globalne kulture kot substituta nacionalnega razvoja. dihotomije mestno – podeželsko, ki po zgodovini evropskih mest in tudi Ljubljane. To strukture, evropsko integracijo, neoliberalne Slovenija je na križpotju najpomembnejših Williamsu (1973) ponazarja dva različna je bil čas »velikih političnih in družbenih dikcije potrošništva, opazne so glokalizacije evropskih kulturnih smeri našla svoj lastni družbeno-kulturna sistema, pokaže, da sprememb, emancipacijskih prizadevanj prenekaterih globalnih trendov. Heterogenost kulturni profil in vzpostavila stabilno kulturno podeželje vse bolj pridobiva lastnosti narodov in nacionalnih gibanj, hitre mestne in multikulturnost mestu pridodajo še vedno infrastrukturo. Tipična značilnost osrčja urbanosti in obratno, mesto postaja rasti in razvoja meščanstva, kulturnega aktualni procesi (pre)oblikovanja kolektivnih kulturne identitete je v luči dolgoletne protiurbano. »Izginjajo torej ostre meje med razcveta in novih idej v umetnosti.« (Mihelič in urbanih identitet priseljencev bivše podjarmljenosti »nenehen boj med strahom mestom in podeželjem« (Uršič in Hočevar ostali 2016, 34). Ob popisu prebivalstva 1896 Jugoslavije. Nenazadnje se v mestu soočamo pred izolacijo in strahom pred tujo prevlado« 2007, 13). Z zgodovinskega vidika sta je Ljubljana štela komaj 26.879 prebivalcev. Do tudi z novimi migrantskimi tokovi iz revnejših (ibid., 287). Lahko torej sklepamo, da kulturne industrializacija in urbanizacija Ljubljane v leta 1910 se je to število skoraj podvojilo. V držav oziroma iz vojnih žarišč arabskega in identitete Slovencev niso tako prožne za primerjavi z evropskimi mesti nastopili z prvi polovici 19. stoletja je bilo ljubljansko afriškega območja. vpijanje novih tokov, ki bi izvirali iz drugih zamudo, mesto pa se je razširilo na mnoge meščanstvo večinoma nemško in nemščina je 'Novi' v prostoru in urbani self kulturnih imaginarijev. Slovenska identiteta bližje vasi (Šiška) – ponotranjilo ruralnost. V bila uradni jezik mesta. Slovenščina se je začela »Si ti iz Ljubljane?« / »Mhm.« / »Torej Janez?« torej ni najbolj odprta za multikulturnost? Sloveniji ne beležimo izrazitega pomestenja, uveljavljati šele v drugi polovici stoletja, odnosi / »Janez, ja.« / »Dobro, saj to ni nič hudega,« Zunanji ocenjevalci 3 opozarjajo, da naj se v luči ampak prej suburbani presežek – številčno med nemškim in slovenskim prebivalstvom so poteka dialog v filmu Čefurji raus! (Vojnović mednarodnih implikacij slovenska kultura izseljevanje iz mestnih središč na suburbana bili napeti in slovenska avtonomija se je v 2013) med Markom Đorđićem, sinom odpre »novemu evropskemu izzivu« in da območja. »Skupni imenovalec vrste mestu krepila z ustanavljanjem lastnih priseljencev iz bivših jugoslovanskih republik v »kulturna identiteta ni stabilna vrednota. Kot javnomnenjskih raziskav« slovenskih kulturnih ustanov. Do velikega ljubljanskega Sloveniji, in naključnim bosanskim gospodom, normativ in ne opisni izraz, stabilna in prostorskih vrednot je, da je večja potresa leta 1895 je bila Ljubljana tipično s katerim se z vlakom peljeta v Bosno. Marko je nespremenljiva kulturna identiteta ne obstaja priljubljenost bivanja v manj gosto naseljenih provincialno mesto znotraj avstro-ogrske (srbski) Bosanec, živeč v Sloveniji, kjer ga in ne sme obstajati … Osamitev Slovenije do območjih. Le 3,2 % ljudi bi živelo v mestnem monarhije, ki pa se je pod vplivom modernih Slovenci kličejo čefur, njemu lastni rojaki mednarodnih tokov ne zagotavlja, da bo dobila središču večjega mesta z nad 50.000 arhitekturnih in urbanističnih slogov iz Dunaja (poosebljeno v liku sopotnika na vlaku) pa ga svojo kulturno identiteto. Prej nasprotno« prebivalci« (ibid., 71–73), beleži pa se tudi zelo ter multikulturnim vplivom sosednjih mest slabšalno poimenujejo Janez 4. Kdo je torej 3 Znotraj publikacije (Čopič in ostali 1997) je objavljeno uradno 4 Janez kot slabšalno poimenovanje Slovenca, nakazujoč na Poročilo evropske strokovne skupine v sklopu Sveta za kulturno preprosto (morda celo kmetavzarsk o) naravo naroda, s strani sodelovanje (Svet Evrope, Strasbourg). prebivalcev bivših republik Jugoslavije. 102 105 103 sistematskem pregledu zgodovinskega razvoja (ibid., 374). A kot opažajo, so za naš prostor značilna nemobilnost – nepripravljenost na (Gradec, Celovec, Trst, Budimpešta ipd.) v kulturne krajine in kulturne politike na značilni neke vrste defenzivna drža do lastne selitve iz svojega izvornega življenjskega razmahu 50 let razvilo spremenjeno podobo in Slovenskem, je »obstoj naroda v tem pogledu kulture in kulturnih identitet, nepluralnost okolja. Mestno središče Ljubljane glede na se transformiralo v »politično, upravno in vsakodnevni plebiscit pripadnikov naroda« in kulturnih akterjev ter občutek neprožnosti v svoje značilnosti sicer »predstavlja največji kulturno središče« (ibid., 12–13). Vplivni hkrati tako za Slovence na presečišču kulturni krajini. možni približek urbanosti kot načina življenja akterji tistega časa – recimo arhitekta Maks zgodovinskih predpogojev »želja po Vzporedno je v naši državi in mestih zaznati v Sloveniji.« (ibid., 76). Preplet različnih Fabiani in Jože Plečnik ter župan Ivan Hribar – ohranjanju specifičnega kulturnega delovanja tudi zelo nizko stopnjo kulturne heterogenosti kulturnih vzorcev ( multikulturnosti), so ključno oblikovali še dandanes značilno kot celovitega izraza življenja nacionalne (ne sicer v smislu umetniške produkcije) – odtisnjenih v ljubljansko mestno mrežo, lahko identiteto Ljubljane in dvignili raven kakovosti skupnosti za zdaj nedvomna in nesporna.« Če Slovenija je narodnostno dokaj homogena interpretiramo skozi kulturno-zgodovinsko življenja Ljubljančanov. Ljubljana se je torej iz posplošimo, gre za »tisočletno nadomeščanje država z zelo nizko stopnjo urbanizacije analizo prostora in geopolitično genezo mesta. provincialnega homogenega kraja preobrazila državotvornosti s kulturo,« za kar se je prebivalstva (Čopič in drugi 1997, 24). Hkrati Kot že omenjeno, so nacionalne identitetne v heterogeno mesto, po drugi svetovni vojni pa uveljavil izraz 'kulturni sindrom'. Aktualno in tudi ti (manj intenzivni) »socialnoprostorski vzorce – in tako hkrati tudi mestne (urbane) sicer skozi rigidno dirigirano prostorsko zgodovinsko motrenje sovpadanja poteka procesi urbanizacije samoumevno še ne identitete – namreč determinirali konstantni preobrazbo socialistične Jugoslavije in tranzicijskega razvoja države, osamosvajanja povzročajo tudi kulturnih procesov boji za avtonomijo slovenskega naroda in monumentalistično zasnovano arhitekturo, in hkratnega vpenjanja v nadnacionalne urbaniziranja oziroma 'pomestenja',« obstoj njegove kulture znotraj konstantnega nizko stopnjo urbanizacije, pretirano entitete, evropsko integracijo, z zgodovinsko ugotavljata Uršič in Hočevar (2007, 8). pretoka nadnacionalnih kulturno-političnih vmešavanje politike ter nenazadnje značilnostjo ekonomske in politične Razglabljanje o heterogenosti in na splošno o avtoritet. pomanjkanje finančnih sredstev za urbani perifernosti ter dodatno izpostavljenostjo karakteristikah ljubljanskih urbanih identitet Ljubljana ima multikulturnost že v svojem razvoj v svojem urbanem razvoju nekako multikulturnim vplivom nam razkriva, da je v znotraj presečišča Wirthove klasifikacije DNK-ju; tja se je vtisnila v procesu geneze stagnirala (Uršič in Hočevar 2007, 35–39). Od razvoju kolektivnih identitet morda zaznati urbanega, ki deluje v treh predpogojih: mesta, kot ga v glavnem poznamo še danes. osamosvojitve smo pa, kot že rečeno, priča »erozijo etnične identitete« (ibid., 28), hkrati heterogenost, zgoščenost in številčnost Obdobje razcveta na prehodu iz 19. v 20. novim vzvodom kulturnih pretokov, mestnega pa krepitev ključne vloge kulturne identitete, prebivalstva (Wirth 1938), ter na premici stoletje je bilo eno najzanimivejših obdobij v vpenjanja v nadnacionalne in globalne kulture kot substituta nacionalnega razvoja. dihotomije mestno – podeželsko, ki po zgodovini evropskih mest in tudi Ljubljane. To strukture, evropsko integracijo, neoliberalne Slovenija je na križpotju najpomembnejših Williamsu (1973) ponazarja dva različna je bil čas »velikih političnih in družbenih dikcije potrošništva, opazne so glokalizacije evropskih kulturnih smeri našla svoj lastni družbeno-kulturna sistema, pokaže, da sprememb, emancipacijskih prizadevanj prenekaterih globalnih trendov. Heterogenost kulturni profil in vzpostavila stabilno kulturno podeželje vse bolj pridobiva lastnosti narodov in nacionalnih gibanj, hitre mestne in multikulturnost mestu pridodajo še vedno infrastrukturo. Tipična značilnost osrčja urbanosti in obratno, mesto postaja rasti in razvoja meščanstva, kulturnega aktualni procesi (pre)oblikovanja kolektivnih kulturne identitete je v luči dolgoletne protiurbano. »Izginjajo torej ostre meje med razcveta in novih idej v umetnosti.« (Mihelič in urbanih identitet priseljencev bivše podjarmljenosti »nenehen boj med strahom mestom in podeželjem« (Uršič in Hočevar ostali 2016, 34). Ob popisu prebivalstva 1896 Jugoslavije. Nenazadnje se v mestu soočamo pred izolacijo in strahom pred tujo prevlado« 2007, 13). Z zgodovinskega vidika sta je Ljubljana štela komaj 26.879 prebivalcev. Do tudi z novimi migrantskimi tokovi iz revnejših (ibid., 287). Lahko torej sklepamo, da kulturne industrializacija in urbanizacija Ljubljane v leta 1910 se je to število skoraj podvojilo. V držav oziroma iz vojnih žarišč arabskega in identitete Slovencev niso tako prožne za primerjavi z evropskimi mesti nastopili z prvi polovici 19. stoletja je bilo ljubljansko afriškega območja. vpijanje novih tokov, ki bi izvirali iz drugih zamudo, mesto pa se je razširilo na mnoge meščanstvo večinoma nemško in nemščina je 'Novi' v prostoru in urbani self kulturnih imaginarijev. Slovenska identiteta bližje vasi (Šiška) – ponotranjilo ruralnost. V bila uradni jezik mesta. Slovenščina se je začela »Si ti iz Ljubljane?« / »Mhm.« / »Torej Janez?« torej ni najbolj odprta za multikulturnost? Sloveniji ne beležimo izrazitega pomestenja, uveljavljati šele v drugi polovici stoletja, odnosi / »Janez, ja.« / »Dobro, saj to ni nič hudega,« Zunanji ocenjevalci 3 opozarjajo, da naj se v luči ampak prej suburbani presežek – številčno med nemškim in slovenskim prebivalstvom so poteka dialog v filmu Čefurji raus! (Vojnović mednarodnih implikacij slovenska kultura izseljevanje iz mestnih središč na suburbana bili napeti in slovenska avtonomija se je v 2013) med Markom Đorđićem, sinom odpre »novemu evropskemu izzivu« in da območja. »Skupni imenovalec vrste mestu krepila z ustanavljanjem lastnih priseljencev iz bivših jugoslovanskih republik v »kulturna identiteta ni stabilna vrednota. Kot javnomnenjskih raziskav« slovenskih kulturnih ustanov. Do velikega ljubljanskega Sloveniji, in naključnim bosanskim gospodom, normativ in ne opisni izraz, stabilna in prostorskih vrednot je, da je večja potresa leta 1895 je bila Ljubljana tipično s katerim se z vlakom peljeta v Bosno. Marko je nespremenljiva kulturna identiteta ne obstaja priljubljenost bivanja v manj gosto naseljenih provincialno mesto znotraj avstro-ogrske (srbski) Bosanec, živeč v Sloveniji, kjer ga in ne sme obstajati … Osamitev Slovenije do območjih. Le 3,2 % ljudi bi živelo v mestnem monarhije, ki pa se je pod vplivom modernih Slovenci kličejo čefur, njemu lastni rojaki mednarodnih tokov ne zagotavlja, da bo dobila središču večjega mesta z nad 50.000 arhitekturnih in urbanističnih slogov iz Dunaja (poosebljeno v liku sopotnika na vlaku) pa ga svojo kulturno identiteto. Prej nasprotno« prebivalci« (ibid., 71–73), beleži pa se tudi zelo ter multikulturnim vplivom sosednjih mest slabšalno poimenujejo Janez 4. Kdo je torej 3 Znotraj publikacije (Čopič in ostali 1997) je objavljeno uradno 4 Janez kot slabšalno poimenovanje Slovenca, nakazujoč na Poročilo evropske strokovne skupine v sklopu Sveta za kulturno preprosto (morda celo kmetavzarsk o) naravo naroda, s strani sodelovanje (Svet Evrope, Strasbourg). prebivalcev bivših republik Jugoslavije. 102 103 106 Marko? Ni ne Bosanec ne Slovenec, v nobenem košarkarskem uspehu v ameriški košarkarski industrializacije in naraščanju urbanizacije Literatura prostoru ni več dobrodošel. Njegova identiteta ligi NBA ipd. značilno razpredal že eden prvih sociologov Bauman, Zygmunt. 2001. The individualized ne naleti na pritrjevanje ne na eni ne na drugi Kot pojasni M. Lukšič-Hacin (1999), gre pri Georg Simmel. Poudarjal je pomen prelivanja society. Cambridge: Polity. strani, morda ker nosi v sebi grenke politične izseljencih za sekundarno socializacijo, v različnih simbolnih narativov v procesu Castells, Manuel. 1986. The New Urban konotacije, zgodovinsko zagrenjenost razpada drastičnih primerih slabe integracije tudi za izgradnje lastnega jaza znotraj metropolisa, ki Crisis. V The Quality of Urban Life, ur. Dieter (utopične) države. Tako je posameznik akulturacijo, kjer se etnična in kulturna ustvarja agresivne psihološke pogoje v Frick, 13–18. Berlin; New York: Walter de (nemara zaradi sistemskih 'krivic') vsepovsod identiteta posameznika ter kulturne iztočnice posameznikovem procesu »rapidnega Gruyter. soočen z uporom, nesprejemanjem izvornega okolja brišejo, preoblikujejo, teleskopiranja spreminjajočih se podob,« Certeau, Michel de. 1988. The practice of drugačnega, njegove hibridne identitete, ki je resocializirajo. Stopnja multikulturnosti, (Simmel 1971, 325). Je tudi zgodba everyday life. Berkeley: University of California zrcalo nove multikulturne realnosti. Marka – kulturne pluralnosti in ohranjanja kulture pohajkovalca, flâneurja – urbane ikone Press. posameznika – znotraj prostora, konkretneje v izseljencev, s tem pa tudi preprečevanja pariških ulic po Walterju Benjaminu – Čopič, Vesna, Gregor Tomc in Michael okvirih mesta Ljubljane, preveva klasična prevelike frustriranosti, je odvisna predvsem idealnotipski primer urbane identitete Pariza v Wimmer. 1997. Kulturna politika v Sloveniji. dilema urbane kulturne identifikacije od multikulturnega tolerančnega praga države sredini 19. stoletja. Izhajajoč iz pisarij Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. sekundarne generacije migrantov, ki pa (če gostiteljice. Slovenija in Ljubljana Baudelaira in drugih »protourbanih literatov«, Debeljak, Aleš. 2004. The hidden handshake: obrnemo Hočevarjevo tezo o moderni urbani multikulturnost torej nekako spoznavata na flâneur vandra po pariških ulicah in se »počuti national identity and Europe in the post- identiteti) seveda (za razliko od večine drugih novo. Nena Močnik (2016, 215–18) ugotavlja, domače med arkadami in pasažami«, hkrati pa communist world. Lanham(etc.): Rowman & someščanov) ni njegova refleksivna izbira, da se znotraj postjugoslovanskega konteksta mu množica zagotavlja »neke vrste azil Littlefield. ampak vnaprejšnja danost, nujnost – njega, slovensko (kot tudi hrvaško, bosansko, srbsko anonimnosti« (Trček 2011, 83–85). Je tudi Edwards, Blake. 1961/2007. Breakfast at predvsem pa njegovih staršev, ki so se bili ipd.) vsakdanje življenje, prej umeščeno v zgodba o Holly Golightly – gospodične flâneuse, Tiffany's (Film, videoposnetek). Škofljica: Blitz primorani priseliti v Ljubljano. Priseljenci so posebne tvorbe koeksistence različnih iz podeželja v New York priseljene revne, a film & video distribution. bili (omejeno, skoraj getoizirano) umeščeni v jugoslovanskih kultur in načela »bratstva« (in izredno lepo oblečena (v malo črno oblekico) Hočevar, Marjan. 2000. Novi urbani trendi: (urbano) sosesko Fužine, kjer so si kot jedinstva), izvija iz te (zastarele) jugoslovanske pohajkovalke po urbanem tkivu velemesta. prizorišča v mestih – omrežja med mesti. posamezniki in kot družbeno omrežje na novo, multikulturnosti ter se redefinira znotraj Holly konzumira newyorško raznolikost ter jo Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. s pretrganjem vezi z lastnim krajem in družino evropskega konteksta – transformira se od hkrati tudi soustvarja, poskuša živeti urbano, Lefebvre, Henri. 2007. The production of konstituirali 'nove' lastne ter kolektivne bratstva k multikulturalizmu. In kot opozori organizira eklektična druženja v svojem space /Henri Lefebvre; translated by Donald kulturne identifikacije. Močnikova , si vse države bivše Jugoslavije v stanovanju na Manhattnu, zajtrkuje pri Nicholson-Smith. Malden; Oxford; Carlton: To je zelo nazoren primer prevpraševanja aktualnem uvažanju evropskega in globalnega Tiffanyju, kjer neskončno hrepeni po Blackwell. Dostopno prek: 'novega' (posameznika) in 'novih' (skupin) v mulitkulturalizma lahko še vedno za vzor prestižnem nakitu (Blake 2007/1961). Tako https://monoskop.org/images/7/75/Lefebvr mestu, ki na presečišču lastnih specifičnih jemljejo uspešnost prejšnje konceptualizacije tudi sodobni novi obrazi v mestu, prebivalci in e_Henri_The_Production_of_Space.pdf (15. kulturnih predispozicij in njemu/njim tujih sobivanja. drugi uporabniki ter nenazadnje migranti september 2016). prostorskih identitet po svoje (re)producirajo A vsak nov uporabnik mesta ni hkrati tudi nepretrgoma z mestom in so-uporabniki Lukšič-Hacin, Marina. 1999. prostor, lastno sosesko – urbano prizoriščnost marginaliziran. Vprašanje je, kako uspešno se razvijajo medkulturni dialog, kar predstavlja Multikulturalizem in migracije. Ljubljana: ZRC (Hočevar 2000) – ter s tem nenazadnje novinec spopade s kompleksno (heterogeno) njihovo konstanto urbane identifikacije. SAZU, Založba ZRC. preoblikujejo tudi samo karakteristiko urbano tvorbo prepletajočih se kulturnih Urbani self se formira na presečišču urbanega Mihelič, Breda, Jelka Pirkovič in Gojko urbanosti, mesta kot celote (Ljubljane). Mladi narativov in hkrati umešča sebe v ta kontekst, in ruralnega ter hkrati nacionalnega ter Zupan. 2016. Fabianijeva Ljubljana: portret so že tako ali tako 'novi' v mestu, kjer recimo kako zgradi svoj urbani self – kako v vsej nadnacionalnega oziroma na stičišču lokalno- mesta = Fabiani's Ljubljana: portrait of a city. skozi refleksije izvornih prostorskih in družbeni fluidnosti presoja urbane identitete globalnih družbeno-kulturnih tokov. Ljubljana: Mestna občina. družinskih nazorov iščejo lastne identitete ter glede na lastne identitetne podstati. To je Mlinar, Zdravko in Janez Štebe. 2004. obenem reproducirajo mesto, ga konzumirajo zgodba posameznika, ki kot 'nov' oziroma tujec Odpiranje v svet v zavesti Slovencev: mobilnost po svoje. Tako si tudi v filmu Čefurji raus! glavni prvič zaznava mesto kot fenomen multiplih in identifikacija v prostoru tokov. V S karakterji oblikujejo lastne prostorske prakse stimulansov ter na novo konstituira percepcije Slovenkami in Slovenci na štiri oči: ob 70-letnici – recimo posedanje pred blokom, nagajanje na razsežnosti prostorske »blizu in daleč.« Hkrati prof. Nika Toša, ur. Brina Malnar in Ivan Bernik, mestnih avtobusih, popivanje ter tudi je to zgodba o kulturnem šoku (prvih) 11–53. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, vandalizem znotraj in izven lastne soseske. priseljencev iz ruralnih območij oziroma IDV, CJMMK. Hkrati v vse te kodifikacije trči še vzgib manjših mest v novonastala ogromna, Močnik, Nena. 2016. Brotherhood and unity zahodne evropske multikulturnosti in kozmopolitanska mesta, o katerih je na začetku goes multiculturalism: legacy as a leading path amerikanizacije – ko Marko recimo sanja o prejšnjega stoletja ob razmahu toward implementations of new European 104 107 105 Marko? Ni ne Bosanec ne Slovenec, v nobenem košarkarskem uspehu v ameriški košarkarski industrializacije in naraščanju urbanizacije Literatura prostoru ni več dobrodošel. Njegova identiteta ligi NBA ipd. značilno razpredal že eden prvih sociologov Bauman, Zygmunt. 2001. The individualized ne naleti na pritrjevanje ne na eni ne na drugi Kot pojasni M. Lukšič-Hacin (1999), gre pri Georg Simmel. Poudarjal je pomen prelivanja society. Cambridge: Polity. strani, morda ker nosi v sebi grenke politične izseljencih za sekundarno socializacijo, v različnih simbolnih narativov v procesu Castells, Manuel. 1986. The New Urban konotacije, zgodovinsko zagrenjenost razpada drastičnih primerih slabe integracije tudi za izgradnje lastnega jaza znotraj metropolisa, ki Crisis. V The Quality of Urban Life, ur. Dieter (utopične) države. Tako je posameznik akulturacijo, kjer se etnična in kulturna ustvarja agresivne psihološke pogoje v Frick, 13–18. Berlin; New York: Walter de (nemara zaradi sistemskih 'krivic') vsepovsod identiteta posameznika ter kulturne iztočnice posameznikovem procesu »rapidnega Gruyter. soočen z uporom, nesprejemanjem izvornega okolja brišejo, preoblikujejo, teleskopiranja spreminjajočih se podob,« Certeau, Michel de. 1988. The practice of drugačnega, njegove hibridne identitete, ki je resocializirajo. Stopnja multikulturnosti, (Simmel 1971, 325). Je tudi zgodba everyday life. Berkeley: University of California zrcalo nove multikulturne realnosti. Marka – kulturne pluralnosti in ohranjanja kulture pohajkovalca, flâneurja – urbane ikone Press. posameznika – znotraj prostora, konkretneje v izseljencev, s tem pa tudi preprečevanja pariških ulic po Walterju Benjaminu – Čopič, Vesna, Gregor Tomc in Michael okvirih mesta Ljubljane, preveva klasična prevelike frustriranosti, je odvisna predvsem idealnotipski primer urbane identitete Pariza v Wimmer. 1997. Kulturna politika v Sloveniji. dilema urbane kulturne identifikacije od multikulturnega tolerančnega praga države sredini 19. stoletja. Izhajajoč iz pisarij Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. sekundarne generacije migrantov, ki pa (če gostiteljice. Slovenija in Ljubljana Baudelaira in drugih »protourbanih literatov«, Debeljak, Aleš. 2004. The hidden handshake: obrnemo Hočevarjevo tezo o moderni urbani multikulturnost torej nekako spoznavata na flâneur vandra po pariških ulicah in se »počuti national identity and Europe in the post- identiteti) seveda (za razliko od večine drugih novo. Nena Močnik (2016, 215–18) ugotavlja, domače med arkadami in pasažami«, hkrati pa communist world. Lanham(etc.): Rowman & someščanov) ni njegova refleksivna izbira, da se znotraj postjugoslovanskega konteksta mu množica zagotavlja »neke vrste azil Littlefield. ampak vnaprejšnja danost, nujnost – njega, slovensko (kot tudi hrvaško, bosansko, srbsko anonimnosti« (Trček 2011, 83–85). Je tudi Edwards, Blake. 1961/2007. Breakfast at predvsem pa njegovih staršev, ki so se bili ipd.) vsakdanje življenje, prej umeščeno v zgodba o Holly Golightly – gospodične flâneuse, Tiffany's (Film, videoposnetek). Škofljica: Blitz primorani priseliti v Ljubljano. Priseljenci so posebne tvorbe koeksistence različnih iz podeželja v New York priseljene revne, a film & video distribution. bili (omejeno, skoraj getoizirano) umeščeni v jugoslovanskih kultur in načela »bratstva« (in izredno lepo oblečena (v malo črno oblekico) Hočevar, Marjan. 2000. Novi urbani trendi: (urbano) sosesko Fužine, kjer so si kot jedinstva), izvija iz te (zastarele) jugoslovanske pohajkovalke po urbanem tkivu velemesta. prizorišča v mestih – omrežja med mesti. posamezniki in kot družbeno omrežje na novo, multikulturnosti ter se redefinira znotraj Holly konzumira newyorško raznolikost ter jo Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. s pretrganjem vezi z lastnim krajem in družino evropskega konteksta – transformira se od hkrati tudi soustvarja, poskuša živeti urbano, Lefebvre, Henri. 2007. The production of konstituirali 'nove' lastne ter kolektivne bratstva k multikulturalizmu. In kot opozori organizira eklektična druženja v svojem space /Henri Lefebvre; translated by Donald kulturne identifikacije. Močnikova , si vse države bivše Jugoslavije v stanovanju na Manhattnu, zajtrkuje pri Nicholson-Smith. Malden; Oxford; Carlton: To je zelo nazoren primer prevpraševanja aktualnem uvažanju evropskega in globalnega Tiffanyju, kjer neskončno hrepeni po Blackwell. Dostopno prek: 'novega' (posameznika) in 'novih' (skupin) v mulitkulturalizma lahko še vedno za vzor prestižnem nakitu (Blake 2007/1961). Tako https://monoskop.org/images/7/75/Lefebvr mestu, ki na presečišču lastnih specifičnih jemljejo uspešnost prejšnje konceptualizacije tudi sodobni novi obrazi v mestu, prebivalci in e_Henri_The_Production_of_Space.pdf (15. kulturnih predispozicij in njemu/njim tujih sobivanja. drugi uporabniki ter nenazadnje migranti september 2016). prostorskih identitet po svoje (re)producirajo A vsak nov uporabnik mesta ni hkrati tudi nepretrgoma z mestom in so-uporabniki Lukšič-Hacin, Marina. 1999. prostor, lastno sosesko – urbano prizoriščnost marginaliziran. Vprašanje je, kako uspešno se razvijajo medkulturni dialog, kar predstavlja Multikulturalizem in migracije. Ljubljana: ZRC (Hočevar 2000) – ter s tem nenazadnje novinec spopade s kompleksno (heterogeno) njihovo konstanto urbane identifikacije. SAZU, Založba ZRC. preoblikujejo tudi samo karakteristiko urbano tvorbo prepletajočih se kulturnih Urbani self se formira na presečišču urbanega Mihelič, Breda, Jelka Pirkovič in Gojko urbanosti, mesta kot celote (Ljubljane). Mladi narativov in hkrati umešča sebe v ta kontekst, in ruralnega ter hkrati nacionalnega ter Zupan. 2016. Fabianijeva Ljubljana: portret so že tako ali tako 'novi' v mestu, kjer recimo kako zgradi svoj urbani self – kako v vsej nadnacionalnega oziroma na stičišču lokalno- mesta = Fabiani's Ljubljana: portrait of a city. skozi refleksije izvornih prostorskih in družbeni fluidnosti presoja urbane identitete globalnih družbeno-kulturnih tokov. Ljubljana: Mestna občina. družinskih nazorov iščejo lastne identitete ter glede na lastne identitetne podstati. To je Mlinar, Zdravko in Janez Štebe. 2004. obenem reproducirajo mesto, ga konzumirajo zgodba posameznika, ki kot 'nov' oziroma tujec Odpiranje v svet v zavesti Slovencev: mobilnost po svoje. Tako si tudi v filmu Čefurji raus! glavni prvič zaznava mesto kot fenomen multiplih in identifikacija v prostoru tokov. V S karakterji oblikujejo lastne prostorske prakse stimulansov ter na novo konstituira percepcije Slovenkami in Slovenci na štiri oči: ob 70-letnici – recimo posedanje pred blokom, nagajanje na razsežnosti prostorske »blizu in daleč.« Hkrati prof. Nika Toša, ur. Brina Malnar in Ivan Bernik, mestnih avtobusih, popivanje ter tudi je to zgodba o kulturnem šoku (prvih) 11–53. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, vandalizem znotraj in izven lastne soseske. priseljencev iz ruralnih območij oziroma IDV, CJMMK. Hkrati v vse te kodifikacije trči še vzgib manjših mest v novonastala ogromna, Močnik, Nena. 2016. Brotherhood and unity zahodne evropske multikulturnosti in kozmopolitanska mesta, o katerih je na začetku goes multiculturalism: legacy as a leading path amerikanizacije – ko Marko recimo sanja o prejšnjega stoletja ob razmahu toward implementations of new European 104 105 108 multiculturalism. V Titoism, self-determination, nationalism, cultural memory: volume two, Tito's Yugoslavia, stories untold, ur. Gorana Ognjenović in Jasna Jozelić, 215–251. New York: Palgrave Macmillan. Senica, Nika. 2016. Widad Tamimi: Ljubljana ni multikulturno mesto, integracija je težka. Vprašalnik Ljubljanapolisa: »Strah vedno pride kot nasprotje znanja. Zelo bi pomagalo, če bi vsak Slovenec begunce spoznal.« Delo, 6. januar. Dostopno prek: http://www.delo.si/novice/ljubljana/widad- tamimi-ljubljana-ni-multikulturno-mesto- integracija-je-tezka.html (15. september 2016). Simmel, Georg. 1971. Georg Simmel: On Individuality and Social Forms. Selected Writings. Edited and with an Introduction by Donald N. Levine. Chicago: The University of Chicago Press. Šmid, Aina. 2015. Girma T. Fantaye. Glasilo Mestne občine Ljubljana, 20(2–3): 25. Dostopno prek: www.ljubljana.si/file/1685397/glasilo- ljubljana_02_2015.pdf (15. september 2016). Trček, Franc. 2011 . Lomopohajkovalec: nizkotehnološka glokalna subkultura v dobi tehnokulture. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. Ule, Mirjana. 2009. Socialna psihologija: analitični pristop k življenju v družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Uršič, Matjaž in Marjan Hočevar. 2007. Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Vojnović, Goran. 2013. Čefurji raus! (Film, videoposnetek). Ljubljana: Kolosej. Dostopno prek: http://www.mojvideo.com/video- cefurji-raus-2013/59b47788138ff8c92f34 (15. september 2016). Williams, Raymond. 1993. The country and the city. London: The Hogarth Press. Wirth, Louis. 1938. Urbanism as a Way of Life. The American Journal of Sociology (44): 1– 24. Dostopno prek: http://www.jstor.org/stable/2768119 (10. maj 2016). 106 109 multiculturalism. V Titoism, self-determination, nationalism, cultural memory: volume two, Tito's Yugoslavia, stories untold, ur. Gorana Ognjenović in Jasna Jozelić, 215–251. New York: Palgrave Macmillan. Senica, Nika. 2016. Widad Tamimi: Ljubljana ni multikulturno mesto, integracija je težka. Vprašalnik Ljubljanapolisa: »Strah vedno pride kot nasprotje znanja. Zelo bi pomagalo, če bi vsak Slovenec begunce spoznal.« Delo, 6. januar. Dostopno prek: http://www.delo.si/novice/ljubljana/widad- tamimi-ljubljana-ni-multikulturno-mesto- integracija-je-tezka.html (15. september 2016). Simmel, Georg. 1971. Georg Simmel: On Individuality and Social Forms. Selected Writings. Edited and with an Introduction by Donald N. Levine. Chicago: The University of Chicago Press. Šmid, Aina. 2015. Girma T. Fantaye. Glasilo Mestne občine Ljubljana, 20(2–3): 25. Dostopno prek: www.ljubljana.si/file/1685397/glasilo- ljubljana_02_2015.pdf (15. september 2016). Trček, Franc. 2011 . Lomopohajkovalec: nizkotehnološka glokalna subkultura v dobi tehnokulture. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. Ule, Mirjana. 2009. Socialna psihologija: analitični pristop k življenju v družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Uršič, Matjaž in Marjan Hočevar. 2007. Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Vojnović, Goran. 2013. Čefurji raus! (Film, videoposnetek). Ljubljana: Kolosej. Dostopno prek: http://www.mojvideo.com/video- cefurji-raus-2013/59b47788138ff8c92f34 (15. september 2016). Williams, Raymond. 1993. The country and the city. London: The Hogarth Press. Wirth, Louis. 1938. Urbanism as a Way of Life. The American Journal of Sociology (44): 1– 24. Dostopno prek: http://www.jstor.org/stable/2768119 (10. maj 2016). 106 Alin Kostiov … je rojena v Ljubljani, 30.6.1993. Obiskovala je osnovno šolo Ledina, kasneje pa se je vpisala na Gimnazijo Moste. Od nekdaj si je želela biti arhitektka, zato se je kasneje preizkusila v A sprej lin K mnih ostiov izpitih na Fakulteti za arhitekturo. Uspešno jih je opravila in se na željeno fakulteto tudi vpisala. Poleg … j študij e roj a je od ena v L nekda jublj j rada risala in imela v ani, 30.6.1993. Obisk eloik v o za ala j nimanj e osnoe za umetnost nasplo vno šolo Ledina, k h. Kot m asnej ajhna e pa se je vpisala na Gimnazijo Moste. Od nekdaj si je želela biti arhitektka, zato se je kasneje je obiskovala glasebno šolo, kjer je osem let igrala violino, poleg tega pa je plesala balet. Z preizkusila v sprejmnih izpitih na Fakulteti za arhitekturo. Uspešno jih je opravila in se il na žus e trir lj anj eno f em ak se ult ukva et rja na dnevni r o tudi vpisala. Pavni. Zanima oleg študij jo a j jo vse teh e od nek nike r daj r isanja. Najbolj tiste, ada risala in ime ki s la v o e ji liko zanimanje z najmanj domače. a umetnost nasploh. K Do sedaj je ot majhna j imela tr e obisk i s ov kupinske r ala glase azstave in dv bno šolo, kj e sa er j mostojni. e osem let igrala violino, poleg tega pa je plesala balet. Z ilustriranjem se ukv /a arj lin.kostiov@gmail.c a na dnevni r om avni. Zanimajo jo vse tehnike risanja. Najbolj tiste, ki so ji najmanj domače. Do sedaj je ime la tri skupinske razstave in dve samostojni. /alin.kostiov@gmail.com 108 111 GALERIJA Alin Kostiov … je rojena v Ljubljani, 30.6.1993. Obiskovala je osnovno šolo Ledina, kasneje pa se je vpisala na Gimnazijo Moste. Od nekdaj si je želela biti arhitektka, zato se je kasneje preizkusila v sprejmnih izpitih na Fakulteti za arhitekturo. Uspešno jih je opravila in se na željeno fakulteto tudi vpisala. Poleg študija je od nekdaj rada risala in imela veliko zanimanje za umetnost nasploh. Kot majhna je obiskovala glasebno šolo, kjer je osem let igrala violino, poleg tega pa je plesala balet. Z ilustriranjem se ukvarja na dnevni ravni. Zanimajo jo vse tehnike risanja. Najbolj tiste, ki so ji najmanj domače. Do sedaj je imela tri skupinske razstave in dve samostojni. /alin.kostiov@gmail.com 108 AK16/2 AK16/1 Tehnika: tuš, rotring Tehnika: tuš, rotring 109 110 AK16/1 Tehnika: tuš, rotring 110 AK16/10 AK16/11 Tehnika: tuš, rotring, kolaž Tehnika: tuš, rotring, kolaž 111 112 AK16/10 AK16/11 Tehnika: tuš, rotring, kolaž Tehnika: tuš, rotring, kolaž 111 112 In memoriam: Aleš Debeljak 1961 – 2016 'Ta pesem je zate, brezimni. Ki razdražljiv in bolan od monotonega čakanja na kdovekaj še vedno tavaš skoz letne čase. In ne pišeš dnevnika. Še nihče ga ni, ki je kakor ti. Prepuščen si sebi. In nostalgiji po prihodnosti…' (Ta pesem je zate, Aleš Debeljak) Večno hvala za entuziazem. Katedra za kulturologijo FDV, Društvo kulturologov Kult.Co, študenti in študentke kulturologije AK16/3 Tehnika: tuš, rotring 113 115 In memoriam: Aleš Debeljak 1961 – 2016 'Ta pesem je zate, brezimni. Ki razdražljiv in bolan od monotonega čakanja na kdovekaj še vedno tavaš skoz letne čase. In ne pišeš dnevnika. Še nihče ga ni, ki je kakor ti. Prepuščen si sebi. In nostalgiji po prihodnosti…' (Ta pesem je zate, Aleš Debeljak) Večno hvala za entuziazem. Katedra za kulturologijo FDV, Društvo kulturologov Kult.Co, študenti in študentke kulturologije AK16/3 Tehnika: tuš, rotring 113 115 Zahvala sponzorjem in partnerjem: