HALO BERILO
z a
PERVOŠOLCE.
•jooj——
Velja zvezana v ušnjatem lierbtu 15 kr. sr.
■-**6"<Sf>|©T<)C»-;g>f»---
l¥a Dunaju ,"1854.
V zaloji ces. kralj, bukvarnice za šole, pri sveti Ani v Janezovih ulicah.
V javnih šolah se smejo, ako ministerstvo uka in bogočastja izjema ne dovoli, samo predpisane, s štempeljnom šolsko-knižnega prodaja zaznamovane bukve rabiti. Tudi ne smejo dražje biti, kakor je na pervem listu postavljeno.
019(1 mai%f
Lepa beseda
učenikom in učencom.
*) brati ali šteti.
Malo Berilo.
en fio nfe/i	vavnape; jfejec/e en
/	en
d/avAe c/alf?o razumefe. c/a je zajfr^ie, fia/ je iiere.
^e jfaJ na	cej/o Je/a^ demetia
ne ftoc/am/f ne zatt/eAe/^ ^fo/ d/alfo že^ foe rfoJ rfpez fiatne/a /fra^ en ne fiemtj^ Aa/ rferej,	ma/ye zna/f Ao
ftj/e, /e jfpa/e ne t/e/ fia na fiaze, Aaf wcA en j/eje.	^ta jf/ava
mej/e en d&aA, na/ feec/e depce otfcee/e.
'Čf/aiia na/ je zrfejfae, jence m^ič/aj/e fia ^fioz/afi/ne. i^o!a fa ^e	^fere/o
fujano.
c$eJec/e Jo ez mnoj/ro Ara/eti na^fttane/ n<y jfe jfe^ ijtjem S^ottenc&m znane, AaAof ^e ft^ /iravtca en naJa c/bdz-
n0j/. /trf ne razume, naj Je uce/ za /o- v- Jo/a Jioc/e.
we/o ^e mev/tio, en /o mevAto
, J	S	tf ■/■
ajfata, ce ^a učenem ne ozetiejo. jffiodem /arej dfio- Jefia, eeceneAe tu/ c/aJne ace^e c/a^e m/ac/ne/ tte /toc/e/e ^jene ne i^c/nt, marttec zme za en za ttefa, za c/omotieno en ceja^a. -3^a/io#Jne d/areJe, /a^oJne ofaace/ AaAofJne učenih, /a/io Jne učence. Jžfe/ta ^fejec/e /efio mej/a naje/. i^o
za
ram
I. P o v a b a.
Mladost! tvoja perva skerb bodi modrost. Po modrosti spoznavamo Boga. Bogu lepo služiti nas modrost uci. Prava modrost nam pravi, za kaj nas je Bog stvaril. Modrost nam kaže pravo pot k Bogu. Za kaj so vse
stvari na nebu in na zemlji, nas modrost uči. Le modrost nam pravo srečo daje.
2.	Modrost več velja kot srebro in zlato. Modrost je slajša kot med. Lepše kot mila zarja nam sije modrost. Naj večjo čast nam modrost daje. Veselo živi, kdor modro živi.
3.	Modrosti na cesti ne najdeš. Za denar modrosti ne kupiš. Stališ modrosti ne da. Bog nam pravo modrost deli. Začetek modrosti je strah božji. Kdor Boga prosi, njemu jo hoče Bog dati.
4.	Jezus otroke v šolo vabi, in jih prave modrosti učiti želi. Najte malim k meni priti, on veli. Radi hočemo v šolo hoditi in prav pridno se učiti. Bog nam bo dal, da bomo modri, veseli in srečni otroci.
II. Vesela šola.
1.	Šola bod' pozdravljena! Ti nas veseliš;
Si za nas pripravljena,
Da nas podučiš. Skerbno čemo se učit', Pridni, pridni čemo bit'.
2.	V šoli noč'mo šepetat',
Naj vse tiho bo; Z nogami ne ropotat',
Da vse slišimo, Kar se lepega uči; Mirno vsaki naj sedi.
3.	Koljko verlih možev je
V naši šoli b'lo, Imenitne ki glave
Zdaj po sveti so. Zdaj je navka zlati čas, Ljubi šolarji, za nas.
4.	Bog daj srečo, dober dan, Danes šolarjam!
Naj bo igra zdaj na stran,
Navk le v skerbi nam! Serce, uho in oko Navkom posvečeno bo!
1IL Perm skerb.
V nekem kraju sta bila dva kmeta. Imela sta mnogo otrok. Juri je bil bogat, in ni hotel svojih otrok v šolo pošiljati. Rekel je, da lahko brez šole živijo. Radi so otroci doma ostali, pa tudi niso nič znali.
Marko je bil siromak. Za otroke je imel veliko skerb. Pridno, jih v šolo pošilja. Kaplje vina si ne kupi, da plača za otroke šolski denar. Bos po leti hodi, da po zimi deco za šolo obuje.
Ljuba deca! *) je Marko večkrat djal, blaga vam nimam, dati. Dote za meno ne bote imeli. Le skerbno se učite, pridni bodite. Bog bo za vas skerbel. Če bote pametni, bote tudi srečni. Taka je tudi bila,
Tatje so Jurja okradli, in mu ves denar vzeli. Dve leti potem je Juri pogorel, in od žalosti umeri. Jurjevi otroci so ostali sirote. Gole roke so imeli in pa prazno glavo.
Poglejte, reče Marko, kako slabo se je na blago zanašati. Le kar človek zna, mu nihče ne vzame. Modra glava, pridne roke in pa zdravo telo so naj boljše blago. Za dober nauk nam bodi perva skerb!
So je Marko umeri, so vsi Markovi svoj kruh imeli. Filip je bil kolar, Simon ročen kovač, Gregor dober kmet, Anica je bila pridna dekla, Neža pa šivelja, **) Vsem se je dobro godilo, in oni so Jurjevim dosti krat kruha dali.
Se v mladosti izučiš, Se za starost oskerbiš.
Deca ali otroci.
**) Šivelja ali možkra.
IV. Kako se v šolo hodi.
1.	Šola je velik božji dar. Vsak dober nauk je zlat denar. Naj bi cesar ali kralj v šoli zlate delil, bi stariši otroke v šolo gonili? otroci se ne bi mudili zlatov pobirati. Sveti Duh pa pravi: Modrost je boljša ko zlato in srebro. Čemu je bogastvo hudobnežu? Ne more si modrosti ne čednosti *) kupiti za-nj.
2.	Otrok, ki šolo rad opusa, in ga vsak dan v šoli ni, se tudi slabo uči. Kar pervi dan sliši, drugi dan doma pozabi. Hitro zaostane, in do nauka veselje zgubi. Mlad zanič bo tudi star zanič. **)
3.	Hočeš priden učenec, pridna učenka biti, moraš vsak dan prav skerbno v šolo hoditi.
Zgodaj ptice žvergolijo, Hvalo stvarniku dajat',
Pridne bčelice letijo,
Si po rož'cah sterdi brat.
Tudi mravlja — si pripravlja,
Se za zimo oskerbi, — pridne biti nas uči.
*) Čednost ali krepost.
**) Zanič ali človek, kteri ne velja nič.
V. Pridna Rozika.
Pridno R o z i k o so hoteli mati doma imeti, naj bi jim pomagala. Roziko žalost obide. Jokaje materi pravi: Drugi otroci se bodo učili, jaz *J pa bom zaostala. Drugi bodo veliko znali, jaz pa ne. Na to mater za roko prime rekoč: Ljuba moja mati! lepo vas prosim, najte, da v šolo grem. Bom iz šole hitro domu prišla, in bom toliko bolj pridna.
Mati prijazno rečejo: Moje dete, le idi! Ker se tako rada učiš, mi boš potem veliko bolj pomagala. Vidim, da se v šoli več naučiš, kakor mi doma hasniš. **) — Tako pridni otroci v šolo prosijo, radi v šolo hodijo, in lepo doma bogajo. Takošni otroci so ljubi Bogu in ljudem.
Otroci, pridni šolarji So starišem veselje;
Le umnost in pa čednosti So njih naj slajše želje.
Jaz, jez ali jest.
**) Hasniti ali na prid biti.
Očeta, mater ljubiti
Iz serca vsi želimo, Se jim lepo prikupiti Le pridno se učimo!
♦
VI. Dva slaba šolarja.
A 11 dr ejček je pogosto prepozno v šolo prihajal. Pervi nauk je bil že veči del dokončan, ko je prilezel. Ni nauka slišal, ga tudi ni znal. Celo leto je ta zamuda veliko znesla.
Ko je bila na koncu leta očitna skušnja, je Andrej ček slabo znal. Gospod šolski ogleda v zapisku najdejo, da je Andrejček petdeset krat v enem letu prepozno v šolo prišel. Rekli so: Ni čudo, da otrok malo ve. Tudi težak *) na polju le malo opravi, kterega o pravem času na delo ni. Tak še druge mudi.
V i d e k je po cele dni iz šole ostajal. Moral je doma dete varovati, živino pasti ali kaj malega delati. Kadar so ga spet v šolo poslali, si ni v šolo upal. Okrog se je potepal, dokler je šota bila, potem je šel domu. Doma
*) Težak, nadniear ali delaree.
ni pridu zalege/, inv soli ni kaj vedil. Zrastel je neveden, razvajen potepuh. Takih šolarjev med nami ne daj Bog.
VII. Kako se pred šolo vesti.
1.	Otroci! če hočete pridni učenci in učenke biti, svoje šolske reči imejte v lepem redu. Ne mažite in ne kvarite šolskih stvari-Šolska priprava je draga.
2.	Ne jemljite več orodja v šolo, kakor je treba. Nožev, meril *) in drugih nepotrebnih ropotij v šolo ne jemljite, če vam ne reko. Igrač v šolo ne nosite. Šola je za nauk, ne za igro.
3.	Poprej, kot iz doma v šolo greste, poglejte, če je obleka čedna. Obraz in roke si umijte, tudi noge, kadar bosi hodite. Nohte čedno porežite, lase poravnajte. Dečki **) morajo biti počesani, dekleta čedno spletene. Potrebo opravljajte doma, ne na poti.
4.	Če ktero zboli, ali ga doma kaj zamudi, naj prosi tovarša ali tovaršico, da to
*) Merilo ali Iiuir.
**) Deček ali fantič.
v šoli pove. Če pa nikogar nima, naj se v prihodno lepo izgovori. Učeniki morajo vediti, kde so njih učenci.
5.	O pravem času pojdite z doma. Po poti se ne mudite, da ne zamudite. Ojstra je prepoved, se med ljudi vtikati. Tiho in pametno hodite. Pozdravljajte ljudi, ktere srečate. Ne delajte škode, da bi po setvi ali po travi hodili. Drevja ne lomite, ne dražite živine. Dečki naj hodijo posebej, dekleta le z dekleti.
6.	Pred šolo blato otrebite, in otresite sneg, pozdravite sošolarje. *) Pred šolo se ne mudite, v šoli klobuke, kape, strehe in kernirje denite na svoje mesto. Priklonite se gospodu učeniku, ter jim povejte, če kaj imate.
7.	Po zimi na ravnost k peči ne hodite, po letu ne prehitro k hladnemu studencu, ne k oknu, ampak na svoje mesto.
8.	Ne bodite zavidni tistim, ki na pred-nem mestu sedijo. Skerbite, da naprej pridete. Tiho in mirno uka čakajte. Berite iz
*) Sošolar ali šolski (ovare.
bukvic, *) ali pa mislite, kaj bi vas vtegnili prašati,
v
VIII. Šolska priprava.
Janezek **) je bil nov abecednik dobil. Lepe pisane knizice so bile. Bil jih je vesel, in se je prav rad v njih učil. Varoval se je, da jih ni oslinil, ne zamazal. Pred šolo si je vselej roke umi/. Listov ni vihal, ne ger-bančil; košček papirja je vtaknil med liste na tisto stran, kder se je učil. Bukvice drugih otrok so že bile raztergane, njegove pa še kakor nove, čedno ***) v papir povite. Vcenik so lepe knizice pri skušnji vsem pokazali. Janezek je bil pohvaljen.
Kadar pa Janezek pisati začne, mokro pero v knižice dene, in jih okablja. Ko čer-ne madeže ugleda, se razjoče; žal mu je lepih bukvic. Gospod ucenik za to šolarje podučijo, kako se šolska priprava rabi, \) in čedno varuje.
Otroci! (so gospod učenik djali) šolsko
*) Bnkvice ali knizice.
**) Janezek ali lvanek, Vanek.
***) Čedne ali snažno, čisto, f) Rabiti ali nucati.
orodje morate prav poznati, čemu je , in vediti, kako naj se v roke jemlje. Kakor se mladi navadite, tako bote stari znali.
Bukve se morajo skerbno varovati, in ne pomazati. Lepo jih v terden papir povite. Poprej si roke umijte, kot bukve primete. Perstov ne slinite, kadar liste obračate. Pod palec listek papirja vložite, da se bukve Ive umažejo. Listov ne vihajte; rajše kos papirja ali pa podobico vložite, če kako čedno imate. Lepe bukvice so nam dober prijatelj; lepo jih ohranimo.
Blagor *J tistemu, kdor brati zna; kdor pa tudi piše, še več velja. Blaže je šest let pridno v šolo hodil. Gladko je bral, pa tudi lično pisal. Ko se je izšolal, ga dajo v dalno mesto se kolarije učit.
Blazetu se je tako hudo godilo, da mu ni bilo preterpeti. Kolarjevi trije sini so z Blazetom toliko gerdo delali, da se je pogosto jokal. Bad bi bil spet domu, pa je bilo deset ur hoda. Ni imel človeka, da bi starišem sporočil, kako se mu godi.
Kaj je Blazetu storiti? Pobegniti je gerdo; tudi ni denarjev imel. Blaže očetu piše, in v
*) Blagor mu ali srečen je.
petih dneh so oče prišli. V drug kraj ga dajo, kder mu je prav dobro bilo. Kako je bil Blaže vesel, da je pisati znal!
Pišemo s kredo na černe tablice. Perstov pa ne smemo lizati, kterih se kreda prime; apnena je in zdravju škodljiva. Piše se tudi s kamnenim klincom na kamneno tablico. Pobriše se z mokro gobico ali pa s cunjo.
Bolj navadno pišemo na papir. Pisanja se učiti naredimo pisavno knižico iz dveh ali treh listov. Novincom se s svinčnikom *) po merilu načerta, da ravno pišejo.
Pisek ali pisavne peresa nam dajejo gosi. Kurje ali purje perje ni za pisanje, je pre-terdo; od njega roka boli. Pero se vreže s peresnikom. Kaj pa je peresnik? Ojster nožič, kterega moraš skerbno hraniti in ne ž njim igrati. Pero se izreze, izrez poojstri in ost gladko priseka. Ost se tenko vcepi, da po cepi tinta gre. Če jo pero topo, se spet poojstri.
Pero pomakamo v černilo, ki mu je tinta ime. Pregloboko pomakati nikar, da se nam ne polije, in gerdih madežev ne stori. Po tleh
*) Svinčnik ali plajbas.
s tinto kapljati ne smemo; isprati se ne da. Rahlo v tintnik odternimo, če je pero prepolno.
Pismo se mokro se s peskom potrosi, kteremu je s-viseč ime, in ki se v sipniku ima. V pisavno knižico se piven papir položi, da mokroto popije, in kniga snažna ostane. Tudi pero v pivni papir obriši, potem pa varno shrani, ali v pisavno knižico ali pa v peresnico.
Mokro pero oblizati ni zdravo, izbere ati ga je nevarno; lahko sebe ali soseda ali pa tla oškropis, kar bi bilo gerdo in pa škoda. Tako je Primej delal; za Filipom je sedel, pero pregloboko namakal, in namesto v tintnik je Filipu po suknji škropil. Filipov oče doma černe pike ugledajo, in se hudo kregajo. Primej se je močno zameril. Zamere se je varovati!
Kdor pisati veselje ima, se tudi hitro pisati nauči. Doma po belih stenah pisati, križe po poti počerkati ni prav. Svoje ime na vsak zid načerčkati se ne spodobi. Svoje ime v čas!i imejmo!
IX. Kako se v šoli vesti.
1. Šola se ima z Bogom začeti. Pred naukom k molitvi vstanite, povzdignite roke in pobožno molite, ali lepo zapojle. Molite ne preglasno ne pretiho, marveč sredno in po-
časno. Oči naj bodo v podobo božjo ober-njene, k Bogu povzdignjeno pa serce.
2.	Za nauk se v roke vzame, česar je potreba. Nepotrebnih stvari med naukom v roke ne jemljite. Lepo ravno sedite, roke na klop, oči in ušesa pa na učenika!
3.	Storite radi in pa zvesto, kar vam velijo. Pokorni bodite; tako Bog hoče. Če komu brati rečejo, ali odgovoriti velijo , naj vstane, in stoje pove. Kdor na vprašanje odgovoriti ve, ali kaj storiti želi, naj v znamenje roko vzdigne.
4.	Kogar k mizi ali k tabli pokličejo, naj iz klopi tako lepo gre, da drugim nadlege ne slori. Mirno se naj poverne spet na svoje mesto brez vsega nepokoja. Sosedje in sosede naj se mu vmaknejo.
5.	Nagajati si ne smete, nobeden nobenemu nič poškodovati, med naukom ne govoriti, ne šepetati, se ne ozirali. Ne smete z rokami igrati, ne /. nogami cepetati ali mahati. Prepovedano je po klopeh hoditi, po svoji volji zdaj stati, zdaj vsedati se, ali mesto po svoji volji premenjati.
6.	Pri nauku se ne je, ne pije, tudi se drugim ne kaže, kaj so komu mati dali. Kosilo ali mala južina naj se lepo shrani, in po šoli hvaležno použije, pa tudi ubogim da.
7.	Brez sile na stran hoditi se ne sme, pa tudi ne vun prositi, dokler nazaj ne pride,
komur je bilo poprej dovoljeno. Jevžel *) se ne sme vmazati, ne stena počerkati. Če ger-Jega najdeš, precej povej. Zvunej se ne sme nihče dalje muditi, kot mu je treba, ne potrebe v kakem drugem kotu opravljati.
8.	Nobene se tako male stvari ne smete skrivaj vzeti, brez dovoljenja si4 nič ne na posodo jemati, ne prodajati, ne kupovati, ne menjavati, ne v dar davati. Niste še pametni za to.
9.	Iz golega sovražtva, brez sile naj nihče nikogar ne toži; povedati se pa mora, kar se v šoli ali po poti ali doma hudega zgodi. Vsak naj pove po resnici in pravici; lagati, Bog ne daj!
Kar se vam v šoli v roke da, brez pri-pušenja domu ne jemljite, ne bukev, ne pisem, ne številskih tablic, ne meril; pa tudi v šoli ne potreti ali spriditi jih. Bila bi nehva-ležnost, in ta je greh.
10.	Varujte okna, da kake šipe *) ne rastrupite **), da stolov ne sterete; klopi ne režite; dveri prenaglo ne zapirajte. Kdor škodo stori, naj poverne; če pa nima, naj od-pušenja proši.
*) Jevžel ali nastran.
**) Sipa ali šajba.
***) Rastropiti, obiti ali streti
Malo Berilo.	2
11.	Koscov papirja ali spridenih peres ne mecite pod klop; šola naj snažna bo.
12.	Če kak gospod duhovski ali deželski, ali gospod fajmošter, gospod kaplan, oče župan ali šolski ogleda v šolo pridejo, prijazno vstanite, in na opomin se pristojno priklonite. Pozdravite gospoda, kakor je navada, in stojte mirno, dokler se vam ne reže: Vsedite se!
13.	Lepo se med sebo imejte , mirni in prijazni bodite; radi si postrezite. Odljuden otrok, ki druge draži in nepokoj dela, naj na samem sedi. Bratovska ljubezen je med šolarji lepa, nevošljivost pa je gerda.
X. Blagi šolar.
Verli učenec je bil Vendelin, glave prebrisane in žlahtnega serca. Vse sosolar-je je prekosil, in povsod je pervi bil; zravno pa ves pohleven, ljubej učenikov, tovaršem pa prijatelj. Eden zmed verstnikov ga hoče prehiteti, noč in dan se uči, da bi pervi bil, pa Vendelina ni prekosil. Od velike ne-volje in skerbi sirotej zboli. Ali je bilo tako djanje hvale vredno ? — Kako se zove tak ser d?*)
Vendelinu se tovars usmili; pomagal bi mu rad, in pervo mesto prepustil. Ko se šolarji v
*) Serd ali čemer.
pisanju poskušajo, Vendelin nalaš nekoliko pomot napravi. Tovarš bolje izdela, pervo mesto veselo pose de, in na novo oživi.
V cenik Vendelina skrivaj pokreqajo, da je svoje delo ravno zdaj tako slabo storil. Rad bi Ul to zamolčal, pa se je lazi bal, in rajši povedal, da je tovaršu pomagati hotel. Prosil je ucenika, naj nikomur tega ne povedo. Ali je Vendelin prav storili —
XI. Kako šolo dokončati in se po šoli vesti ?
1.	Ko se nauk konča, orodje lepo pospravite, in pred se na klop položite. Tiho čakajte konca.
2.	Kadar se imenik*) šolarjev bere, odgovarjajte glasno na svoje ime: Tukaj sem! Prešerno upiti ne!
3.	Molite tako pobožno, ko pred šolo, ali pa zapojte hvalno pesem tako, da bo veselje.
4.	Po molitvi vzemite svoje orodje, in po versti pojdite iz klopi. Vzemite svoje plajše, kape in klobuke, in po redu iz šole idite, kakor se vam ukaže. Šolskemu gospodu se spodobno priklanjajte.
*) Imenik ali katalog-.
5.	Po štengah in črez prag varno hodite, da kteri ne pade. Zvunaj šole ne upijte. Truš in hruš ne pristoji šolarjem, marveč divjim ljudem.
6.	če kdo kaj gospodu učeniku ima povedati, se jim potožiti ali jih česa prositi, naj stori prej, ko iz šole gre.
7.	Pred šolo se ne smete muditi, zvunaj šole ali krog drugih hramov ali na očitnem kraju svoje potrebe ne opravljati.
8.	Po potu spodobno hodite, mladenči naprej, deklice za njimi. Grede ne postajajte, se ne suvajte in ne poskušajte, temuč mirno in hitro hodite. Kadar vsak sebi greste, recite : z Bogom! ali pa : srečno!
9.	Ne očitajte eden drugemu, če je bil kteri v šoli kregan, posvarjen ali kaznovan; tega tudi drugim ne pravite. Gerdih prii mkov si ne dajajte, in ne posmehujte se vbogim, kteri so slabo oblečeni ali slabšo glavo imajo. S kakoršno mero merite, s tako se vam bode nazaj merilo.
10.	Grede ne bodite nikomur nadležni, ne poškodujte plotov, drevja, ne polja, ne se-nožeti. Varite se izmikati ptujega sadja, naj bo na njivi, v vertu ali u vinogradih. Kar ne želite, da .bi vam drugi storili, tudi vi jim ne storite.
11.	Doma radi povejte, cestar ste se v soli učili. Kdor tega povedati ne ve, tudi
io-rati ne sme, in ni vreden, da se mu ju-žina da.
12.	Doma zvesto in pridno storite, kar se je vam naročilo, naj bo pisati, računiti ali se na pamet učiti. Kdor dela ne doverši, si kratek čas delati ne sme. Le po storjenem delu je dobro igrati ali pa počivati.
13.	Radi drugim pokažite, in nevedne podučite, to je zlato dobro delo.
XII. Zavidljiva šolarica.
K a t a r i n k a se je domu prijokala. Kaj ti je? jo poprašajo oče, Oh, gospod kaplan so v šolo prišli — oh! No! kaj ni prav, da so prišli? bara jo dalej oče. Druge so prašali in jim znamenja pridnosti dali; meni pa ne, je Katarinka djala. Bila bi tudi jaz znala, še bolje od drugih. Druge so hvalili, kako so lepo peli: tudi jaz sem lepo pela, pa me niso pohvalili!
Katarinka! rečejo oče, ako hočeš le za to pridna biti, naj bi te hvalili, vse tvoje žive dni prav srečna nej boš. Pridnost in sveta čednost se na tem svetu ne poplačate. Ali nisi slišala, kaj Kristus uči: Ako samo za to dobro storite, da bi vas ljudje hvalili, ste svojo plačo že prijeli. Kaj pa za nebesa bo ?
Pridni bodimo le za Boga del. Kdor je zvest in priden samo zavolj ljudi, pri Bogu svojo plačo zgubi. Bog skrivaj vidi in vse ve; on te bo pohvalil. Le vesela bodi, če si dobro znala, in si pridna bila. Bog te bo zapisal v zlate bukve večnega iivlenja. Posvetna čast je ledena gaz. Kogar Bog hvali, on velja.
XIII. Kako se lepo bere.
(Vaja ločnic.)
Kdor hoče lepo brati, mora poznati ed-najst ločnic. Ločnica besede ali stavke loči, ktere v eno ne gredo. Ločnica nam veli, da v branju postojimo.
Perva ločnica j a vejica (,). Pri vejici le toliko postoj, da dehneš, ali pa šteješ: 1. Postavim: Kdor ne dela, naj ne je. Kdor šolo zamuja, se slabo uči. Kar seješ, boš žel.
Druga ločnica je nadpičje (;). Pri nadpičju malo dalje postoj, da si oddehneš, in prešteješ: 1, 2. Postavim: Navdir hiteti ni zdravo; truplo prehitro omenaga. Bog vse vidi, Bog vse ve; greh se delati ne sme. Človek obrača, Bog pa oberne, kakor hoče; Bogu je vse mogoče.
Tretja ločniča je dvopičje (:). Če ste dve piki, še dalje postoj, kakor da kaj
slišiš, in prešteješ: 1, 2, 3. Postavim: Šterta /.apoved veli: Lepo imej očeta in mater, da ti dobro bo, in boš dolgo živ na svetu. Modri pravi: Mladeneč pota, kterega se privadi, tudi star ne opusti. Pregovor je : Stara navada železna srajca.
Sterta ločnica je pika. Pri piki si po-čij, toliko da odšteješ : i, 2, 3, 4. Glas naj pri piki pade. Tako beri: Koka roko umiva. Kar danes lahko storiš, na jutro ne odlagaj; jutro še tvoje ni. Pridnemu en danes več velja, kakor lenuhu jutra dva.
Peta ločnica je p r a š a j (?). Pri pra-šaju glas povzdigni, in postoj kakor pri piki. Postavim : Kdo je vse stvaril ? Zakaj nas je Bog stvaril? So bili ljudje Bogu pokorni?
Šesta ločnica je klicaj (!). Pri klicaju povzdigni glas, in ga tako potegni, kakor kadar koga zakličeš; postoj kakor pri piki. Postavim: Deca ! prjdno se učite. Oh, naj bi vsi pridni bili! Cujte in molite! Duh je voljen, meso pa je slabo.
Sedma ločnica je pomišljaj £—). Pri pomišljaju postoj, in pomisli, kaj se pove, kaj se zamolči. Postavim: Kdor se pravični gosposki ustavi, njega bode Bog —• Kaj je naj hujše zlo? —- Greha, greha se varuj, o mladost! Goste službe — redke suknje. Smert nosi koso — ne sekire.
Osma ločnica je o k 1 e p (). On oklene besede, ktere se vstavijo. Oklenjen stavek bolj tiho izreči. Postavim: Jezus pi'avi: Kadar bote vidili grozo razdjanja (kdor bere, naj ume), naj bežijo na gore, kteri so v Judeji.
Deveta ločnica so u i e s c a („")• Pervi kažete, da kdo drugi govori ; poslednji po-vete, da se njega govor konča. Postavim: Jezus veli: „Najte da mali k meni pridejo in ne branite jim; zakaj takih je nebeško kraljestvo."
Deseta ločnica je vez a j (-). On veže besede, ki se v sredi ali na kraju verste ločijo, da se pervi konec drugega prime. Glas se toliko potegne, da oko na drugo versto prestopi, in se beseda zveže.
Ednajsta ločnica je znamenka e d n a-kosti (=)> Ona nam kaže, da je ena reč kakor druga, ali se eno ravno kakor drugo veli. Postavim: str. = stran; p. = postavim; v. = versta; t. j. = to je; i. t. d. = in tako dalje; gl. = goldinar; kr. = krajcar; sv. = svet; Moj. = Mojzes; Ps. = Psalm; Mat. = Matevž; Mark. = Marko; Luk. = Lukaž; Jan.= Joanez; Ap. djan. ^Apostolsko djanje; Rim. = Rimljani; Kor. = Korinčani; Pet. = Peter; Jak. = Jakob; Skriv. raz. = Skrivno razodetje.
Na odstavi berila z glasom vpadaj,
dalje postajaj, in si počivaj. Za nov odsek glas povzdigni, in besede čerstvo izgovarjaj, kakor da bi orehe grizel. Ne beri ne prehitro ne premudno, marveč kakor je prav.
Andrejev Nace močno jeclja; ne radi ga poslušamo, pa tudi težko umemo, kar bere ali govori. Zmerjati pa Načeta nikar! On svoje nevolje ni kriv, ker mu je (kakor pravijo) jezik podrašen. Kdor siromaku oponaša, in se revežem smeja, njega nesreča ravno taka tudi lahko vlovi.
Urba nov J urč e dober jezik ima , in vender gerdo bere. Kako je to? — Na ločnice ne pazi, si v branju ne oddehne, in ne postoji, glasa ne povzdigne, in ne pade ž njim, ampak eno goni, kakor da bi žago pilil. Prenaglo se žene, in prenapenja glas. Hitro onemore, in vtrudi tudi nas; ne radi ga poslušamo. Tako se laja, pa ne bere.
M a r t i n o v L o j z ek je še mlad, pa tako lepo bere, da ga je veselje slišati. Vsako besedo kerhko izreče, zloga nobenega ne požre; od konca do kraja ga lahko razu meš. Pri vsaki vejici in piki postoji, da se lahho pomisli. Povzdigne glas, ko začne , in pade, ko konča, ter po ločnicah glas tako čedno ravna, kakor da bi po sekiricah *) godel. Pač
*) Sekirice ali note.
ga je lepo slišati! Ali ne slišimo Lojzeka vsi radi ? —. Se ne bomo tudi mi tako čedno brati navadili?
XIV. Vse stvari božje hvalijo Boga.
(Vaja pike.)
Ves svet je velik tempel božji. Bog je lepo svet okinčal. *) Na nebu ja brez števila lučic prižgal. Po zemlji je Bog zelen plajš pogernil. Brez števila veliko pisanih rožic hribe in dole pokriva. Lahko smo otroci veseli. Bog je za nas vse tako lepo stvaril. Za veselje nam je Bog pevce in pevke dal. Ptičice mično žvergolijo. Zvoni milo zvonijo. Orgle sladko pojejo. Vrelci rahlo šumljajo. Potoki in reke hrušijo. Vetrovi šumijo. Viharji žvižgajo in hrušijo. Grom doni in treska. Hvaliti Boga nam velijo sve stvari. Konji heržejo in razge-tajo. Volek in kravica mukata. Svinja kruli, in prase cvili. Ovca bleketa, in koza mekeče. Kužej (pes) laja in mačka raijavka. Volk tuli, in oroslan rujove. Gos [gaga. Kura kokodaka in petelin**) poje. Golob gruli, in gerlica gode***). Lastavice čverčijo. Žabice ragljajo. Tudi gri-
*) Okinčati al/ ocirat.'.
->**) Kokot al/ petelin.
***) gode ali zible.
lec škriplje. Vsaka žival ima svoj glas, in hvali po svoji šegi Boga. Vse stvari svojemu stvarniku hvalno pesem pojejo.
XV. Kdo je naučil ptieice peti?
(Vaja prašaja.)
1.	Kdo je naučil pticice pet'?—Kdo jih navadil hitro letet'? —- Kdo dal jelenu hitre noge, da po planini kakor blisk gre?
2.	Kdo da vetrovom močno pihat' ? — Kdo reče burji silno vihrat'?—.Nam tiho zimo kdo pripelja? — Kdo toplo leto sopetnamda?
3.	Kdo reče vrelcom rahlo šumet' ? — Hitrim potokom po bregih dret'?—.Kdo goni reke, velke vode ? — Kdo jih izliva v strašno morje?
4.	Kdo daje soncu svetlo sijat'?—Kdo vkaže zvezdam milo igrat'? — Kdo je olepšal jasno nebo ? —• Zemljo pogernil kdo je tako?
5.	Kdo je nad nami nebo raspel ? — Polžeku hiš'čo kdo je zadel?— Kdo je naučil pajeka prest'? — Pridne bučelice sterdi nanest'?
6.	Kdo te je stvaril, dete mlado? — Kdo ti dal dušo ino telo?—Kdo ti da kruha, kdo ti da pit'? —. Kdo ti da zdravje, se veselit'?
7.	Vsegamogočni, ki zagromi;— Da se
nebo in zemlja zmaji; — On, kteri bliske v rokah ima, — Pa tudi zemlji dežeka da.
8. Vse to je stvaril naš dober Bog — On mili oče pridnih otrok — On našo dušo k sebi bo vzel — Kdar bode v grobu truplo pepel.
XVI. Otroci! hvalimo Boga.
(Vaja klicaja.)
1.	Ljubi Oče! prosim te, naj te moje serce hvali! Da si mene, Oče, stvaril, bodi hvaljen vekomaj! Da si me, Bog Sin, odrešil, hvaljen bodi Jezus Kristus! Da si me, Sveti Duh, posvetil, naj te hvalim in častim!
2.	Za živlenje in za zdravje naj ti večna hvala bo! Za očeta in za mater tebe hvaliti želim! — V šolo meni daš hoditi. Oh, da bi šolar priden bil, tebe spoznal in častil! Slava tebi, Oče večni, za dobre učenike, za dobrote vse!
3.	Zlato sonce, ti naš bratec, z nami hvali ti Boga! Oh, kako lepo nam siješ in ogrevaš vse stvari! Kako žalostno bi bilo, če nam sonce nebi sijalo!—. Za romeno son-čice hvali tebi, mili Bog!
4.	Bleda luna, sestra naša, z nami Boga hvali! Nam po noči inilo svetiš, k nam skoz okno lukaš in veliš: Deca! hvalite Boga; on vam sladko spanje da. Prelepe svetle zvezdice, vi nebeške rožice, hvalite Boga! Oh, kako se
veselimo, kadarkoli vas gledamo! — Kadar bliska in gromi, naj se večni Bog časti!
5. černa zemlja, naša mati, hvali z nami ti Boga! Vrelci vode vrejejo, nam studenci zvi-rajo, nam potoki tečejo, da imamo piti in se snažno vrniti. Oh, za čerstvo vodo hvaljen bodi Bog! Lepe rože pisane, bele in romeno, se v nebo ozirajo, kakor da bi nam rekale; Hvalite Boga! In vesele ptičice, naše drobne ljubice, zgodaj žvergolijo, glasno nam velijo: Deca! zgodaj vstajajte, in Očeta hvalite, ki za vas skerbi. —• Oh, otroci vsi! naše hvale Bog želi. Hvalimo Boga! —•
XVII. Oko božje.
1. »Oče! kaj pa pomeni oko na cerkvenih vratih?" praša Blažek očeta iz cerkve grede. „To kaže, da Bog vse vidi in vse ve" pravijo oče. „Nas gleda v cerkvi in doma. Po noči in po dnevu nas vidi božje oko. V temnem kotu, kakor na svetlem kraju nas gleda Bog. V sredi zemlje, v globoki jami vidi božje oko; pa tudi v postelji, kadar ležiš, se Bogu skriti ne moreš. Bog je povsod; on je vsegapričijoč."
„Veš ti, koliko je listja in trave? To le Bog ve. Poznaš toliko milionov zvezdna nebu? Bog vse zvezde po imenu pozna. Ali veš, kdaj boš umeri? To le Bog ve. Ti se moraš učiti,
da kaj veš, Bog pa vse ve; ni potreba, da bi mu kdo pravil."
„Bog je stvaril našo dušo in telo, in nam v serce vidi. Kar misliš, Bog ve, in pozna tvoje naj skrivnejše želje. Bog vse ve; on j e vsegaveden. Oh, kako veselo je to! Kadar boš po krivem tožen, nedolžen kregan, tepen ali zapert, spomni se, in reci: Bog vse ve." Tako so oče Blažeta učili. Blaže pomni, in Boga povsod pred očmi ima.
2. Jakec in Marjanca sta bila sama doma. Brat reče sestri: „Pojdi, pa poišiva kaj dobrega!" Sestra pravi: „Grem, če me kam peljaš, kder naju ne bo nihče vidil." Jakec veli: „V shrambo za mleko greva. Tam je skleda smetane; lizala jo bova."
Marjanca Jakcu odgovori: „Sosed bi naju vidil; on na tnali pred oknom derva ceplje." „Pojdiva v kuhinjo; v omari je lonec sterdi, si bova kruh sladila." „Bo naju vidila soseda, ki pri oknu prede, in lahko v našo kuhinjo gleda" je Marjanca djala.
„Tako pa pojdiva v klet jabolk jest; tam je tema, in žive duše blizo ni. Kdo bi naju tam vidil?" O j, dragi bratec! Ali za res misliš, da naju tam nihče ne vidi? Ali ne poznaš oka, ki vse vidi in vse ve ? Njemu je vse eno, noč ali dan, tema ali svit. Bog skoz steno vidi, skoz zid gleda božje oko; njemu se ne skri-eva." Tako bogaboječaMarjanca govori. Jakec
se prestraši rekoč: JPrav imaš , Marjanca! Skriti se Bogu ne moremo; pa tudi skrivati se ne smemo, da bi kaj hudega storili. Bog vse vidi, Bog vse ve.|'
„Bog vse vidi, Bog vse ve; greh se delati ne sme" so mati Jakcu rekli, ki so ravno domu prišli, in od daleč slišali, kaj sta se menila. „Kadar vaju kdo v samoto kliče kaj gerdega storiti, ne hodita! Po kotih in samotah se dosti hudega zgodi. Ako vaju kdo nesramno sili rekoč: „Saj nihče ne vidi" bežita rekoč: »Kako bi to storila v pričo Boga! Kdor se Boga hoji, njemu se greha bati ni."
XVIII. Bog, naš ljubi oče.
Otroci! Dobre starše imate. Lepo vas redijo in za vas skerbijo. Mati vam dajo hrane, oče vam kupijo obleko, da v šolo morete. Kdo pa očetu in materi da? Bog jima da. Bog stori, da zernje iz zemlje zraste, da drevje zeleni, lepo cvete, in sadje rodi. Bog ukaže, da sonce sije in zemljo greje. Bog pošilja tihi dež, da suho zemljo napoji. Stvaril je ljubo živinico, da nam pomaga delati, nam da volno za sukno, meso za jed, kožo za obu-tel. Ako Bog staršem ne bi dal, oče in mati ne bi imeli deci kaj dati. Oh, kako dobrotljiv je Bog !
Ali pa Bog le %a otroke skerbi?
Bog za vse skerbi.
— 33
Sevtuce^a na vem^e ne,
Jt? ne ■/<( naje/ Aaft^tce; /fflafepe on nafiye de; tfn ncyde c/od/e zeveza
/
'n (a/ime de ne /tozna;
$ce za-ty dAepjfe. -
-4.	fvavne^e/ /e/e,
■eJe d noje roaece,
Jffie&fa ttep/e (n fio^e , c?ma /ire/čfto dee^nfico, Jžfefije, Ae/ c/e/t/e Sudana; fflpja c/bjfpe	/ired^er/ft.
5. <£$>cf doncom d/tja* ce /a/e
/e de /a^o ma/a tf /a,
c^re	ne fioza&ena;
Malo Berilo.	3
n/
Vda da dno/o rftJeco, ttdada dvojo fiodf/^eco. ^ulfe &cc /tvedderjfe.
d. de/e , facd /e
cdrfrej/a emad,
S^e njemu Mdo u- pode (Ad,
v /?ozji/( Podan /e zitttJ. cd^nj/ (Pce /eecd za /e ddep/ft.
7. Koliko stvari ima Bog oskerbovati! Koli-• • • •
ko milionov zvezd po nebu vodi in ohranuje! Koliko listja in trave na zemlji napaja in greje! Koliko rib po morju in vodah živi! Koliko veselih ptičic pod nebom hrani I Koliko živali, velikih in malih, po zemlji siti in napaja! Bog nobene stvari ne pozabi; kako bi človeka pozabil? Človek je vstarjen po božji podobi,je venec vsih stvari. Nad jezero *) milionov ljudi je na svetu; vse dober Bog oskerbuje.
*) Jezero ali tavžent.
8.	Kdo zmed nas bi vcdil vsako stvarico najti? Bog za vse ve; on je vsegaveden. Ali bi zamogel kdo zmed nas do vsake reči priti ? Bog je povsodi; on je vsegapričej o č. Kdo zmed nas bi imel vsaki stvari kaj dati? Bog za vsako stvar potrebno hrano ima in lehko da; on je vsemogočen. Bog pa tudi rad da; on je neskončno dobrot lj i v.
9.	Za kaj pa je Bog toliko bitjij stvaril? Čemu toliko stvari na neba in po zemlji živi? Bog je vse k svoji časti, nam pa k pridu in k veselju stvaril. Nam sonce sije, nam luna sveti, nam ptice pojejo, nam ribe plavajo, nam rožice cvetejo, za nas živintca dela. Ves svet je za nas shramba polna božjih dobrot. Oh, kako srečni smo! Da bi le tudi pridni bili!
10.	Kaj ima dete storiti, kadar je lačno ali pa žejno? — Lepo prositi. Kaj pa je dolžen otrok storiti, kadar mu mati jesti dajo, ali mu oče kaj novega kupijo? — Lepo zahvaliti se, in jim roko poljubiti*), Kaj smo tudi Bogu dolžni za toliko in take dobrote? — Boga zahvaliti.
11.	Zjutraj zahvalimo Boga za sladko spanje, zvečer za ljubo zdravje; pred jedjo in po jedi za hrano in pijačo. Kadar z domi gremo, ga prosimo za srečen pot; kadar s
*) Poljubiti ali kusniti.

poti pridemo, Boga zahvalimo, da je nam sonce sijalo, da nas ni kača piknila, da nismo grede padli, roke ali noge si ne vlomili, da se nismo udarili. Po šoli se Bogu zahvalimo za dobre nauke, za skerbne učenike. Za vsako veselje, za vsak božji dar, posebno za dobre starše hvalimo Boga.
Bog je dobrota, Člo vek pa s'rota. Prosi Boga, On ti rad da. Zahvali ga rad, Ti hoče spet dat'.
XIX. Bog je naj veča lepota.
1.	Stari ljudje pravijo, da jesvoje dniternje bilo,koder zdaj po sončnih goricah vinska terta raste. Tam je v starodavnih časih goša stala, kder zdaj lepo stanje vidiš. Velike dobrave so stale, kder zdaj rodovito polje leži. Koder so zdaj zelene senožeti, so bile poprej mlake in pa močirje. Kder se zdaj zala dolina širi, je poprej globoko jezero stalo. Kdo je naš kraj tako lepo naredil? Bog in pa modri, pridni in pametni ljudje.
2.	Pred šest jezer leti tudi ni bilo lepega sveta. Bog je stvaril nebo in zemljo, in pa
•vse vidne reci, kterim se pravi svet. V začetku je bila zemlja pusta; voda jo je krila. Tema je bila. Bog je rekel: „Bodi Juč!" in bila je luč. Ukazal je Bog, naj bo modro nebo, in bilo je. Vodi Bog veli, naj se v studence nabira, po vrelcih, potokih in rekah v jezera in v morje steka. Bila je suha zemlja. Bal je, da je po suhem rastla trava, zeli, germovje, drevje in mnogo rastlin. Po vodi oživi ribe, rake in veliko morskih zverin.
3.	Bog je stvaril rumeno sonce, mesec in zvezde. Bog je stvaril ptice po logih, zveri po planinah, po ledinah živino. Ves svet je olepšal, naj bi veselo na njem prebivali. Zadnič je stvaril človeka, naj bi bil vsem stvarem gospodar. Človek je imenitnejši in lepši ko zlato sonce, imenitnejši od vseh stvari; človek je vstvarjen po božji podobi.
4.	Ali ni lepo sonce na nebu? Še lepši je Bog, ki ga je stvaril. Niso lepe rože na polju? Lepši je stvarnik, ki jih je vsadil. Ali niso lepe zvezde na jasnem nebu? Veliko lepši je Bog, ki jih je tako lepo prižgal, in na nebo pripel. Oh, kako lep je svet v svoji krasoti!*) Pa še lepši je Bog, kteri ga je tako okinčal. Lepšega ni nič, kakor je Bog; Bog je naj veča lepota.
*) Krasota ali lepota.
5.	Bog je neskončno moder; on je vse toliko lepo naredil. Kdo zmed nas bi vedil vse tako modro ravnati? Bog stori, da sonce v spomladi topleje sije, da se zemlja sogreje in rast požene. Bog daje vroče poletje, da se kerma suši, sadje zori in pospravi. Bog nam pošlje hladno jesen, da pridelke lahko shranimo, in se po malem zime privadimo. Zima pride, sneg zemljo pokrije, naj se vsa priroda počije, in v spomladi spet rodi. Oh, kako modro je to!
6.	Bog da za dežem sonce, za dnevom tiho noč, da se človek in živina počije. Bog dobro letino da, naj si ljudje pomorejo; pa ludi ljudem uimo pošlje, da Boga ne pozabijo. Kar Bog stori, vse prav naredi. O prevelika božja modrost! Kdo je b:l njegov sveto vavec?
7.	Beli papir, ki na njega pišemo, je lep, še lepše je belo rudeče lice, kadar se v jutro čisto umijemo. Veliko lepša od lica je naša duša še nedolžna, božja podoba. Od vsega lepši je Bog; Bog je naj veča lepota.
8.	Dušo čutimo, pa nje ne vidimo; ona je duh. Tudi Boga povsodi čutimo, ki vse ohranuje, vlada in živi. Zakaj pa Boga ne vidimo? Ker Bog trupla nima; Bog je čist duh.
Za to Jezus veli: »Bog je duh; in kdor ga moli, naj ga moli v duhu in v resnici."
9.	Gerdo bi bilo polo .papirja s tinto pokapljati. Gerje bi bilo lepo belo lice s sajami vmazati. Pa še gerje bi bilo drago dušo, lepo božjo podobo, z grehom, s strastmi in hudimi navadami oskruniti. Greh je naj veča gerdoba, in Boga naj bolj žali. Bog ljubi dobro, kar je prav, in sovraži hudo, kar je greh. Bog je čez vse svet.
10.	Ce smo pridni bili, in se skerbno učili, nas veseli. Ce smo kaj hudega storili, nas serce boli. Sram nas je, in rudečica nas oblije; ne upamo se ravno pogledati. Naša vest, znotranji božji glas, nas opominja in svari. Vest nam pravi, da Bog dobro z dobrim plačuje, pa tudi hudo s hudim kaznuje. Kaj je storil Bog Kajnu? Kaj
4 Opnu in Pinezu, Helijevima sinoma? Bog je neskončno pravičen. Bog je pa tudi usmiljen.
11.	Kadar dobre starše razžalim, jih za odpušenje prosim rekoč: Ljubi oče! draga mati! odpustite mi; ne bom več tako. Badi mi odpustijo, če se poboljšam. Ce grešivši Boga razžalim, ga tudi iz serca za odpušenje prosim rekoč: O Bog, bodi meni milostiv! — Bog nam rad odpusti, in se nas usmili, če nam je resnica ne več grešiti. Bog je neskončno milostiv.
12.	Pa tudi mi bodimo milostivi, radi prizanesimo in odpustimo, če nas kdo raz-
žali. Lepo je. odpustiti, še lepše za odpu-šenje prositi, naj lepše pa za neprijatelje moliti, kakor Jezus na križu, rekoč: „Oče! odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo." "Vsak dan grešimo i vsak dan toraj lepo molimo: „Oče naš! — odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikom." — Tako bomo božji otroci.
13. Bogu ne dopade lepo oblačilo, ne druga lepotija; pridne otroke, dobre duše Bog rad ima. Ce smo ubogi in revni, da smo le pridni in nedolžni, nas Bog ljubi. Bog nam bo srečo dal na tem svetu, na unem pa sveto nebo. Lepega serca bodimo, da v nebesa pridemo; Bog je naj veča lepota.
XX, Kde je ljubi Bog doma?
1. „Mamica! Kde pa prebiva dobri Bog, kieri veleva, da rožice rastejo ?" mali Lenče svojo mater popraša. Mati odgovorijo: „Ljubi Bog je v nebesih, pa tudi- na zemlji pri nas. Dober oče je, ki nas ljubi; mi vsi smo njegova deca— »Ali sem tudi jaz njegovo detel'* vpraša Lenče. — »Kaj pa da'1 pravijo mati. Bog te ljubi, on veleva za te sadju rasti, rožicam cveteli da, on daje, da ti sonce sije. Bog te varuje, kadar spiš, in te ohrani, kadar bediš. Le priden bodi/'' „Prav priden
bili in pa Boga ljubiti hočem!" je Lenče djal. — „Tako bo prav!" so mati rekli. „Po tem boš ti vesel, oče in mati tvoja tebe bova vesela, in ljubi Bog tudi te bo vesel. Da boš pomnil, kder je ljubi Bog doma, poslušaj 'i Bom ti lepo pesem zapela
2. Kje je ljubi Bog doma?
Kder lepo sveti se nebo, Vse jasno, milo in lepo,
Miljonov zvezdic sveti se, Kakor naj lepše oknice, Od tod nas gleda dobri Bog, On skerbni Oče vseh otrok V nebesih je doma.
Tam , kder po gorah grom buči, In po dolinah šum leti,
Priklanja drevje hud vihar, Se trese njemu vsaka stvar, Kder se glasi on sam Gospod, Prijatelj zapušenih s'rot, Je dobri Bog doma,
Tud' tam, kder zvoni pojejo, Nas v hišo božjo vabijo, Da bi Očeta hvalili, A'j a navke prav poslušali, V cerkvi prebiva Bog pri nas, Posluša naših prošenj glas, Bog v cerkvi je doma.
Ves svet scer božji tempel je, Naj lepši tempel pa serce; Bog čisto serce izvoli, Te prosi, ino govori: O j dete! serce meni daj, Bom dal za serce sveti raj', Naj v sercu bom doma.
3.	Bog je povsodi. Kako čudno je to? — Mi smo zdaj v šoli; doma nas ni; Bog pa je doma in tudi tukaj pri nas. Bog je na vsakem, tudi na naj dalnejšern kraju ob enem. V soncu je Bog, v luni in zvezdah, na zemlji in v morju. Ce hodimo v noči po samoti, Bog z nami hodi; ne bodi nas strah. Ce gremo po nevarnem polu, ne J bojmo se, Bog je pri nas. Ce bomo v I daljne dežele prišli, med ptuje ljudi, Bog bo tudi tam naš varih in pomočnik.
4.	Bog je v nebesih, kder pravične plačuje, in se jim uživali daje; on je v peklu, kder pogubljene strahuje, in čisti verne u vicah. Naj poj de kdo, kamor hoče, Bogu uiti ne more; Bog je povsodi. Oh, veselimo se, zakaj Bog je pri nas! Ce pa je Bog z nami, kdo bo zoper nas'i — Samo greha nas bodi strah; greli Boga žali, greh je naj veče zlo.
XXI. Stari Bog vedno živi.
V nekem kraju je bil priden rokodelec. Sebe in ženo je s svojimi rokami pošteno živil. Dragina postane, dela rokodelcu po-wanjkvje; možu in ženi se hudo godi. Rokodelec poprej vesel zdaj žaluje, ves obupen in pobitega serca prihaja. Usmiljena žena moža tolaži, pa se ji ne da oveseliti.
Eno jutro žena vsa žalostna vstane, in se na jok derži. „Kaj ti je, Mariana,1' jo mož vpraša, „jeli si bolna?
„Oh," je djala, „bolna nisem, pa strašne sanje sem nocoj imela, in povedati se jih ne upam." Kaj se ti je sanjalo* jo radovedni mož popraša. „Sanjalo se mi je, da je naš ljubi Bog umeri, in da so ga angeli pokopali
„Oj ti abotna žena!" ji mož veli, in seji posmehlja, česar že dolgo ni bil storil, „ali ne veš, da Bog ne umerjet On je vselej bil, in vselej bo. Stari Bog vedno živi „Jeli pa veruješ (o, da še stari Bog ži-vil ga modra ženka popraša. „Kako bi tega ne veroval?u ji mož odgovori. „Ako pa terdno veruješ, da stari Bog vedno
živi, zakaj si pa zaupanje va-nj zgubil, kakor da Boga več ne bi bilot"
Ali si pozabil, kaj bogaboječi David pravi: „Bil sem mlad, in sem se postaral, pa nisem vidil poštenega zapusenega, ne njegovih otrok kruha prositi.11 „Prav imaš, ljuba žena/" reče mož, ter njo spet vesel pogleda. „Stari Bog vedno živi; on bo pomagal
1.	Sveta in stvari na svetu ni bilo; angeli, ljudje in vse druge stvari so jele biti, ko jih je Bog stvaril. Pred stvarjenjem ni bilo stvarice; le Bo g je bil sam iz sebe od vekom a j. Boga ni nikdo stvaril, ker nikogar ni bilo. Bog ohranuje vse, kar je stvaril; pa konec bo imelo, kadar in kakor Bog hoče. Boga pokončati pa nihče ne more.
2.	Stari gradi so se razrušili, tudi cerkve poderle, in od velikih mest, ki so bile svoje dni imenitne, ni sleda. Vse se premeni kakor oblačilo, le Bog ostane, kakoršenje bil; on je nepremenljiv.
3.	Kar Bog reče, se zgodi; kar Bog obljubi, dopolni, in kar zažuga, gotovo stori. On ne more lagati, se ne da goljujati. Bog je neskončno r es nič en in zvest. Rekel je, da ho konec sveta; zgodilo se bo, kadar in kakor bo Bog hotel.
4.	Adam je živel 930 let, Sef, njegov sin, pa 912. Matuzala, pobožen mož, je včakal
969 let, in je umeri. Čez 90 let tudi nas nobenega na tem svetu ne bo\ Bog bo vekomaj, in vsi pravični pri njem.
Blagor nam, dokler Boga prijatelja in pomočnika imamo; njega na veke zgubili ne bomo.
5.	Na posvetno blago, na premenljive ljudi se ni zanašati; vse nam se hitro premeni. Lahko se na Boga zanesemo; on se ne premeni; Bog je večen in naj bolj popolnoma bitje. Lepo sveti Janez uči: „Svet prej de in njegovo poželenje', kdor pa voljo božjo spolnjuje, ostane vekomaj
6.	Kaj pa je volja bozjat Sveta volja božja je, da radi v šolo iti v cerkvo hodimo, se pridne učimo, pobožno molimo in lepo pojemo, da učenike in starše lepo vbogamo, da ras temo ne le na starosti, temuc tudi na modrosti, ljubeznjioi Bogu in pravičnim ljudem. Bog hoče, da se radi imamo, si eden drugemu pomagamo, in se varujemo grelia.
7.	Če hočemo voljo božjo dopolniti, se ne smemo kregati, ne eden drugemu ukljubovati, se ne dražiti, ne suvati, to bi Boga zalilo Bog je naš ljubi Oče, mi vsi smo božji otroci. Bog le pohlevne; mirne otroke rad ima, ne pa prešerne. Jezus veli: „Bodite popolnoma, kakor je vaš Oče v nebesih popolnoma."
/
XXII. JLepoglasje v branju.
Otroci! kaj izgovarjamo, kadar govorimo ali beremo? — Kadar beremo ali govorimo, izgovarjamo zloge, besede in cele stavke.
Iz česa so zlogi zloženi? Zloženi so zlogi iz pismenk, ktere se tudi čerke imenujejo. Vsak zlog ima po eno, dve, tri ali še več pismenk, glasnic in soglasnic. Kolikor glasnic, toliko je zlogov. Zlogi za se še nič ne pomenijo. Kakor so glasnice ali dolge (a, e, i, o, u) ali pa kratke (a, e, i, o, u), se tudi zlogi primerno izgovarjajo.
Iz česa so besede? Besede narejamo iz pismenk in iz zlogov. Vsaka beseda ali reč (ki se reče} ima po eden, po dva, po tri in tudi več zlogov. Vsaka beseda nekaj pomeni, kar se vidi, ali ne vidi; p. brat, čast, učenec, učenik, dolžnost.
Kako se zlogi v besedah imenujejo? Zlogi so korenine, iz kterih besede tako rekoč rastejo, pa tudi rasllike, ktere iz korenin rastejo; p. uk je korenina, iz ktere so besede: učenec, učenik, učenost izrastle.
Iz česa so pa stavki? Stavki so iz dveh, treh ali iz več besed sostavljeni, s kterimi se nam kaj pove. Več stavkov po redu zloženih se imenuje
govor; p- Mlade leta so našega živlenja žlahtni cvet. Koristne*) vednosti in pa svete čednosti so mladenčev in mladenčic drago cvetje, ki na starost dober sad obeta. Vsak greh je hud mraz, in vsaka strast ali grešna razvada je huda slana, ki žlahtno cvetje pomori, da po tem prida sadja ni. Oh mladenči! varujte se gerha, varujte se razujzdanosti!
Kako se besede v stavku razločijo? — Imenitniše, ki so jedro ali zerno stavka, bolj na glas izrekujemo, in te dobivajo stavski naglas. Besede, ki se imajo z naglasom izgovoriti, so od drugih bolj na debelo ali pa bolj na redko stavljene, v pisanju pa pod-čertane; p. Beremo dobro, pišemo še slabo. Ali je to res? V nekoliko tednih bomo tudi lepo pisali; le pridni bodimo! Bodimo skerbni; kdor nima prave skerbi, se malo nauči, naj si ravno v šolo hodi.
Kako se razločijo stavki u velikem govoru? Tudi posamezni stavki so v dolgem govoru eni od drugih imenitnejši, in imajo svoj naglas; p. Otroci, kteri srečni biti hočejo, morajo od mladih nog pridni biti, Bogu lepo služiti, in starše radi slušati; to jim bo prineslo božji blagoslov in stanovitno srečo za vse žive dni.
*) Korist, hasen ali prid.
Veliko vejia, kdor čedno brati in primerno govoriti zna. Ce hočemo lepoglasno brati, se moramo po nazočnih *) pravilih ravnati:
1.	Vsako pismenko razločno in jasno izrekujmo, ali po njenem navadnem glasu, ali po navadi kraja, kar je prav. Kdor pismenke požira, besede vpira, gladko ne govori, in se težko razume.
2.	Različne glasnike se privadimo tudi različno izgovarjati; p. Dete mleko rado je, dokler je še mlado. Mleko je otrokom vino, vino pa starim ljudem mleko.
3.	Kerhko in kratko izgovarjamo samoglasnieo e, kadar pred r in drugo so-glasnico stoji, tako kakor da bi e zamolčali. Nekteri v takih zlogih e ne pišejo, ker se ne izgovarja; p. Smert = smrt; vert je od-pert = vrt je odprt.
4.	Pazimo na zlog, kteri ima v besedi naglas, da ga na do l,go [potegnemo, ali pa na kratko odsekamo, kakor modra navada ali ' raba **) uči; p. Učeni k i nas uče, učenci se učimo; le skerbno pazimo, da jih o v e s e 1 i m o.
*) Kazoeen ali pričejoe.
**) Raba, rabiti ali nuc, nucati
5.	Povzdignimo glas pri besedi, ktera ima v stavka naglas, ali ktero hočemo, da bi jo ljudje naj bolje zapomnili, ker je naj ime-nitnejša; p. Smo ubogi, pa bodimo pošteni, naj boljše blago je p o š t e n j e. „]\e spravljajte si zakladov na z e m 1 j i (pravi Kristus) , ker jih erja in molj konča, in ker jih tatje is-kopljejo in vkradejo. Zbirajte si zaklade v nebesih." ,.Kder je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce."
6.	Cel stavek, kteri je v govoru od drugih imenitnejši, svoj naglas dobi, in se glasnej e izgovori, naj bi ga poslušavci pazneje sprijeli in ohranili. Taki stavki so za to bolj tolsto natisnjeni.
7.	Potrebno je lepo glas je v branju, pa se težko dopove, lahko privadi. Kdor dobro posluša, pa pridno poskuša, bo hitro lepoglasno bral. Bog nam daj !
XXIII. Mladosti naj lepši izgled.
Mati! kdaj pa bomo spet lepi paradiž in pa jaslice v kotu imeli? poprašaNanika mater, ki so na klopi sede predli. O božiču, dete moje, mati odgovorijo. Jeli ti jaslice dopadejo ?
Nanika. Belegolobce sem radagledala, kteri so se po tramu in polici zibali, in pa zlate Malo Berilo.	4
orehe, ki so po zelenih vejah viseli. Da bi bil le skorej spet božič *)!
Mati. Jeli pa tudi veš, moja Nanika, kaj lepi paradiž pomeni? Si že slišala, kaj nam male jaslice kažejo ? Vsedi se k meni na klop; ti bom povedala.
Lepi paradiž ali raj, ki g a o božiču \ hiši naredimo, nam kaže tisti srečni vert, kteremu je bilo raj ali paradiž ime, v kterem sta Adam , naš per\i oče, in pa Eva, naša perva mati, živela. Srečna sta bila, in dobro se jima je godilo; imela sta vsega dovolj.
Kača, hudi duh, je E^o zapeljala, Eva pa Adama, da sta prepovedani sad jedla. Bogu sta bila nepokorna; grešila sta, in zgubila lepi paradiž, srečni raj. Tudi mi nimamo srečnega raja na tem svetu, v njegov spomin o božiču lep paradiž napravljamo.
Bog se nas je usmilil. Na unem svetu nam je še lepši paradiž, sveti raj pripravil.
Poslal je svojega Sina k nam, naj bi nam pot v sveti raj pokazal, in pa nam vrata v nebesa odperl, ktere nam je greh pervih staršev zaklenil.
Božji Sin Jezus se je malo dete vle-gel. Maria ga je povila in v male jaslice
*) Božič ali Jezusovo rojstvo
**) Paradiž se zove hišni kinč o božiču.
položila. To nam lične jaslice kažejo. Nepo-korna sta bila Adam in Eva; s tem sta nam srečni raj zgubila. Pokoren je bil usmiljeni Jezus; s tem nam je spet sveti raj zaslužil. Otroci! pokorni bodite tudi vi, če hočete srečni biti, ljubi Bogu in ljudem, kakor ljubez-njivi mladeneč Jezus, v malem mesticu Betle-hemu rojen, v Nacaretu pa izrejen.
Kadar je bil Jezus dvanajst let star, sta ga Maria in Jožef v Jeruzalem vzela v tempelj na božji pot. Po dva dni hoda so imeli v Jeruzalemski tempelj, ker druge cerkve ni bilo. Jezus, božji mladeneč, je imel do veže božje veliko veselje. Lepo je molil in poslušdf božjo besedo, ter je v tempeljnu ostal, ko sta se Maria in Jožef domu povernila.
Dan hoda prideta, in ne najdeta Jezusa med tovaršijo. Vstrašita se, in se hitro v Jeruzalem poverneta. Kje sta Jezusa najšla? Med učeniki je sedel, jim lepo odgovarjal, in jih prašal toliko modro, da so se mu vsi čudili, ki so ga slišali.
Kaj je Maria Jezusu rekla? „Sin! zakaj si nama to storil? Glej, žalostnega serca sva te iskala." Jezus odgovori: „Kaj, da sta me iskala? Ali nista vedla, da moram v tem biti, kar je mojega Očeta?" (v hiši božji, pri božjem nauku?) Jezus je šel ž njima v Nacaret, in je bil svojim staršem
pokoren. Rastel je ne le na starosti, ampak tudi na modrosti in ljubeznjivosti pri Bogu in pri ljudeh. Kako lepo je to J — Naj bi vsi otroci toliko pridni bili v cerkvi in doma, kakor je bil Jezus, mladeneč božji!
XXIV. Hoja za Jezusom. 1.
Otrok po poti gre, Pa iti kam ne ve; 9	Veli mu Jezus sam:
Veš, moje dete, kam? Le hodi za meno!
2.
Le hodi za menoj ; Bom dober vodnik tvoj. Glej, to je voaka pot; Ne zgubi se od tod, In hodi za meno!
3.
Le hodi za meno; Jaz hodim pred tebo, Da te v nesrečen kraj Kdo ne zapelje kdaj; Le bodi za meno!
4.
Le hodi za menoj , Se hudega ne boj; Varno bom vodil te, Da ne spotakneš se. Le hodi za meno!
5.
Le hodi za menoj ! Tron sem zapustil svoj, Da tebe peljal bom V prelepi rajski dom. Le hodi za meno!
6.
Le hodi za menoj! Glej, majhen bratec tvoj Sem hotel jaz postat', Ti ložej pot kazat', Le hodi za meno!
7.
Le hodi za menoj! Saj sem prijatelj tvoj, In te skoz smert in križ Popeljem v paradiž. Le hodi za meno!
8.
Le hodi za menoj!
Glej, gor' je Oče moj.
Kar zapove, lepo
Štor' vse kot jaz zvesto, In hodi za meno!
XXV. Kako se v cerkvi vede.
1.	Otroci! cerkev je veža božja. Pred živim Bogom stojimo, kadar smo v cerkvi. Z Bogom govorimo, kadar molimo. Kadar poslušamo božje nauke, Bog z nami govori. Kako čedno se imamo torej v cerkvi vesti, da Boga^ ne razgalimo !
2.	Če pred šolo v cerkvo hodite, šolske reči tičas v šoli pušajte. Kadar po šoli v cerkvo greste, orodje s sebo vzemite.
3.	Po dva in dva, dekleta pa po dve in dve v cerkvo hodite, fantje naprej, dekleta za njimi, lepo tiho in mirno.
4.	V cerkvi naj vsak na svoj odkazani kraj stopi, naj stoji ali kleči, lepo poje ali moli, kakor se vam ukaže. Po opravilu spet v tem redu iz cerkve odidite.
5.	Ob nedeljah in svetkih *) o pravem času v cerkvo prihajajte, le na vam odmerjen
*) Svetek ali praznik.
kraj hodite, božje nauke zvesto poslušajte, in pobožno molite.
6* Kadar pojete ali na glas molite, ne kričite preveč, temuč molite gladko in zložno. V procesijah ali obhodih lepo po versti hodite? molite ali pojte, kakor se vam naroči. To tudi storite pri pogrebih.
7.	Kadar ob nedeljah ali praznikih po poldan k službi božji pridete, se tudi v šoli snidite, in iz šole po dva in dva v cerkvo pojdite, ako je šega taka. V cerkvi na svojem mestu keršanski nauk zvesto poslušajte.
8.	če ob odmenjenih dnevih k spovedi in k svetemu obhajilu greste, zberite se, če je mogoče, v šoli. Iz šole pojdite po dva in dva v cerkev. Lepo pobožno se nosite, in po svetem obhajilu mirno domu hodite.
9.	V cerkvi in na vseli svetih krajih se spodobno in pobožno obnašajte, ter ne pozabite, da ste vpričo Boga. Ne ogledujte se v cerkvi, ne smejte se, igrač v cerkev ne nosite, ne letajte po cerkvi.
10.	Molitvene knižice imejte, in pobožno molite ali pojte iz njih. Ne hodite v stisko, in po dokončani službi božji pojdite iz cerkve v lepem redu, dečki naprej, dekleta za njimi, domu.
11.	Po potu v cerkvo, kakor iz cerkve domu, spodobno hodite. Pozdravljajte tiste, kteri
vas srečujejo, in imenitnim osebam *) se odkrivajte in priklanjajte, kakor se spodobi.
12. Pred cerkvo se ne mudite, ne igrajte krog cerkve, ne hodite brez dovoljenja v turen, ne lazite po zidovju, in po stenah ne čerkajte. Le hitro v cerkvo stopite, in na službo božjo se pripravite. Po vedenju v cerkvi se pozna, kaj otrok velja, in kaj bo iz njega.
Mali Rembert, naj mlajši zmedšolarjev, se je naj čednejše obnašal. V cerkvi je predaltarjem pokleknil, se je polagoma pokrižal, in seje mirno na svoje mesto podal. Ko so po potu drugi sošolarji in sošolarice trušali, je Rembert mirno svoj pot hodil, Sv. škof Anžgar ga vgleda, spozna modrega mladenča, pokliče njegove starše, in jim reče, naj njemu Remberta za višje šole dajo. Veseli izročijo dobri starši svojega sina svetemu škofu. Pridni Rembert zraste učen mož, imeniten škof, in je zda.) svetnik v nebesih.
Kakor se mlado drev'ce nagne,
Tako bo rastlo staro drevo.
v
Cesar se mlado dete privadi,
Tega se starček odvadil ne bo.
*) Oseba ali peršona.
XXVI. Spoštuj oeeta in mater.
1.	Kaj je delal Jezus v Nacaretu pri svojih starših? — Sv, pismo pravi, da jim je hil pokoren. Jezus je vbogal Mario, svojo božjo mater, in ji v domačih poslih *) veselo stregel. Pomagal je svetemu Jožefu, svojemu redniku, delati stole, mize in orala; ker je bil Sv. Jožef tesar. **) Pač je bilo lepo gledati božjega mladenča, kako je tesal, žagal in ver-tal, da bi si kruh prislužil!
Je bilo pa Jezusu treba delati? Ne, njemu so angeli stregli. Pokazati je hotel otrokom, kako naj starše radi vbogajo, in jim delati pomagajo po svoji moči. Kar oče uka-žejo ali mati rečejo, imajo otroci hitro in pa veseli storiti. Se obotavljati ***), kislo der-žati ali pa prašati; kaj mi bote dali? je gerdo-Staršem ukljubovati je hudobno, jim jezljati ali oporekati pa greh.
2.	„Jern ejček!" so rekli oče, „idi h kovaču, in mu povej, da ga lepo pozdravim, in da sem ga rekel poprašati, jelibi vtegnilnaše konje
*) Posel ali opravilo,
**) Tesar ali oiihperman.
***) Obotavljati se ali muditi!
podkovati ? Potem teci v mlin, in poprašaj, ali smemo kaj mlet poslati ?" Jernejček se je gerdo deržal, kakor |bi nerad šel. Berž njegov mlajši brat Markec skoči rekoč; „Ljubi oče! naj jaz k njemu grem; vse bom prav lepo opravil." Markec vzame svojo kapico in veselo dirja. V kratkem nazaj pride in pove, kako je svoje naročila opravil, kaj je kovač rekel, in kaj je v mlinu zvedel. Oče ga lepo pohvalijo rekoč: „Ti si vse dobro opravil." To je bilo Markecu veselje!
3.	Ljudmilica je bila ravno tako berzna. Če soji mati rekli! „Idi, in stori to ali tisto" je hitro storila. Če so jo mati po kaj poslali, je urno prinesla. Le odkimnili so, če ni bilo kaj prav, in Ljudmilica je precej pustila. Kar je staršem le na očeh vidila, je veselo storila.
4.	Martine k pa je bil ves drugačen. Če so mu oče kaj prepovedali, mu je zamer-zilo. Ce so mu mati kaj rekli storiti, se je jezno deržal, je po času lezel, in ga dolgo ni bilo. Kaj mislite, koga so starši rajši imeli, Ljudmilico ali Martineka ? — Kaj je Martinek pogosto dobil, če ni hotel vbogati ? — Komu hočete biti pa vi podobni, da vas bodo starši prav radi imeli?
5.	Vertoglavi otroci, ki vse kote obletajo, po izbi dirjajo, vsepreveržejo, z vratmitreskajo, da okna klepečejo, so ljubim staršem velika
nadloga. Male otroke iz spanja budijo, ali jih dražijo, da se derejo, in delajo vsi hiši ne-pokoj. Takih otrok Bog nima rad; Bog je oče mira, pa ne nepokoja.
6.	P a vlek je bil živ nepokoj, zdaj je na dvorišu na vse gerlo kričal in pokal, zdaj po stopnicah priropotal, zdaj po hiši skakaje stol prevračal, ali kaj na tla spustil, ali z dvermi treskal noter in vun grede. Tako je dete izdra-mil, da se je začelo jokati. Mati so morali vse popustiti, in iti deteta tolažit. Ali ni to materi merzilo? Kaj so mati Pavleku storili?
7.	Terezika je rada svojega malega brata dražila. Ce je hotel fant kaj imeti, mu ni dala; zdaj mu je kako igračo po sili vzela in zgubila. Ce se je jokal, mu je še huje^l&lju-bovala. Vselej je bila nevoljna, kadar so ji ga rekli varovati. Za to pa tudi fantič ni hotel biti pri Tereziki. Jeze se je od nje privadil, se je gostokrat iz vsega gerla deri, in je ves hudo-voljen, prepirljiv fant prihajal. Vse hudo je sestri povernil, kar mu je zalega storila. Kdo pa je bil tega kriv? — Kdo je otroka hudobe naučil?— Otroci! prijazni imate biti do svojih bratcov in sestric, da vas bodo tudi radi imeli.
8.	Lizika je malo dete prav rada imela. Kakor se je zbudilo in jelo jokati, ga je hitro pozibala, pa mu zapela. Dostikrat gaje iz po-stljice vzela, ga na svoje krilo posadila, mu košček kruhove skorjice žvekati dala, ali mu
s čim drugim poigrala. Dete je bilo prav rado pri nji, in mati so lahko tičas svoje dela opravljali. Lizika pa je tudi pri materi veliko veljala. In kaj bi ne ? Pohlevne otroke tudi angeli božji radi imajo.
9.	Deca, ki si jedi izberajo, ki jim je kosec kruha premajhen, močnik preslabo za-beljen, *) so nehvaležni otroci. Otrok, ki se kuja, če mu ne dajo ali ne storijo, kar poželi, je šibe potreben, in kteri z jokom kaj dosiliti hoče , temu se dovoliti ne sme. Za svojovoljo je šiba naj boljše zdravilo. Sveto pismo pravi: „Neumnost je terdo vsajena v fantovo serce, pa šiba jo bo ispodila. Česar navadiš fantiča, tega se tudi starče ne bo odvadil.
10.	Jakec je hotel zdaj to, zdaj uno reč od svoje matere imeti. Če mu niso hitro dali, ali če so mu celo odrekli, seje čemeriti **) začel. Je pa zdaj hitro dobil, kar je poželel? ]\ikar. Mati so rekli: „Ravno zato , ker tako hočeš dosiliti, ne boš dobil." Jakec vidi, da s hudim nič ne opravi, in se po malem svoje gerde navade odvadi.
11.	Mati so trem otrokom vsakemu eno jabolko dali. Franček je mermral, da je naj manjšo dobil. Mati se mu berž jabolko vzeli
*) Zabeliti ali začiniti.
**) Ce meriti se ali se jeziti.
rekoč: „Ali bi rad večje jabolko imel, France? Kdo če ž njim menjati ?" — „Jaz" manjša sestra Jerica odgovori. Mati velijo: „Jerica, le vderži, kar imaš! Tvoj brat tega ni vreden. Kdor malega ne časti, tudi večjega ne dobi. Bom Francetu jabolko za jutro hranila in vidila, ali bo ž njim zadovolnejši?" Drugi dan je bilo Francetu jabolko dobro.
13. Petrek ječmenove kaše ni rad jedel. Če so jo na mizo prinesli, je taki *) žlico položil in pisano gledal. Mati ga pogledajo rekoč: „Petrek! kaj ti ta jed ne diši? Nisi delal, kakor mi; za to ti ne diši jesti. Saj malo zajmi! Veliko jesti ne bi bilo zdravo za tebe, ker se ti kaša merzi. **) Da pa ti ne bi škodilo, danes nič drugega jesti ne boš dobil. Bom pa v prihodno ječmenove kaše večkrat skuhala, da se je po času privadiš. Skoda bi bilo, da ti tako zdrave in dobre hrane ne bi jedel!"
Jeli so mati prav imeli?— Kaj bo iz izbir-ljivega otroka? — Ali bode Bog takemu srečo dal? Petrek je hitro žlico pobral, in je prav rad ječmenovo kašo jedek
Vsaka jed je božji dar;
Le izberat' si nikar!
*) Taki, hitro, kmalo.
**) Merziti se ali gal»iti se.
XXVII. Pridni otroci!
1.	Pridni otroci staršem radi pomagajo, celo prosijo očeta in mater, naj jim kaj dela dajo. Po zimi starši prinesejo otrokom sočivja, leče ali graha prebrati; po leti jim rečejo sad pobirati. Deklici materi v kuhnji pomagajo, jim kakih derv prinesejo , posodvo pomijejo, ali pazijo, da juha ne izkipi, kadar morajo mati kam oditi.
2.	Illapčiči pomagajo očetu pri živini. Zdaj jasli istrebijo , zdaj polagati pomagajo, ali ženejo živino napajat. Naj rajši dečki konje na vodo jezdarijo; pa jim je nevarno. Dobro se imajo varovati, da jih konj ne verže, ali pa od zadej ne ritne. Vol rad od spredej bode, prašič pa od strani kavsa in grize.
3.	Ko je Julika iz šole prišla, so ji mati hitro kaj delati ukazali. „Pojdi, in zmotaj mi prejo z vretena, zvij mi cviren v klopčič. Pometi hišo, pobriši mizo in klopi. Pomij piskre, sklede in latvice, pa pomije verzi v pomi-njak. Nože in vilice čedno podergni, da se bodo svetili; pazi pa, da se ne vrežeš, ali ne pikneš." Tako se je Julika dela privadila, in se naučila vsakega posla se prijeti. V svojem dvanajstem letu je že precej gospodiniti znala.
,,Vi ste vendar srečni, da imate tak pridno hčerko," je rekla soseda materi. „Vaša Julika je še tako mlada, pa vam že povsodi pomaga. Moja Metka ni taka," Mati so rekli: „Meni je to prav, da za večje šolarje po poldne šole ni. Tičas Juliko doma k delu priganjam, da se ini dela ne odvadi. Služi mi že, kakor srednja dekla. Upam, da bo sčasoma tudi dobra gospodinja. Kako se je Juliki dobro zdelo, da so je bili mati toliko veseli! Otrok, kteri staršem veselje dela, je na srečo vsi družini, naj lepši cvet očetu in materi. Ali, žali Bog, da je malo takih!
4. Makse lj je bil cel nemarnež. Ako je čutil, da bi mu starši kako delo izročili, jo je tiho za zidom potegnil, in se vso večerko *) po vesi potepal. Mati so večkrat rekli; „Kaj bo iz tega dečka? ves dan se okoli klati, obutev dere, se ne uči, in nama nič ne pomore; je in pije zastonj. Še jezo in pa stroške imava ž njim!" „Veš kaj, Marina!" rečejo oče, „slu-žit ga dajva, naj si ptujega kruha pokusi." Starši dajo Makseljna čredniku v službo. Živež in pa osem goldinarjev so mu za plačo izgovorili. Ali Makseljnu je bila vsakdanja hrana preborna ; **) tudi oblačilo je na paši pri svinjah hitro raztergal. Na živino ni pazil, in pogosto
*) Zvečer.
**) Boren ali reveu.
svinje v škodo pušal. Ljudje so svinjarja čred-niku zatožili, in on ga je prav hudo pretepel. Ker se ni poboljšal, ga zadnjič clo proč spoka. Domu k staršem si zdaj Makselj ne upa, v službo ga nikdo ne-vzame. Kaj mu je začeti? — Kruha mora prositi. — Tako se otroku godi, ki v svojih mladih letih ne \boga, in delati noče.
Mlad berač je star tat, pravijo ljudje; in ravno ta se je tudi Makseljnu pripetila.*) V domačem kraju mu niso hoteli vbo-gajme dajati, ker so ga poznali, v neznane krajo se poda; pa tudi po drugih krajih pri enih hramih malega kaj dobi, pri drugih pa nič. Pogosto so ga kregali. „Po kaj k nam hodiš?" so djali, „v svojem kraju berači; **J mi imamo za svoje sirote skerbeti. Ako si priden in pa potreben, bodo te tvoji znanci in sosedjepreživili; če si pa malopriden šterc, bi imeli greh ti kaj podariti." Spet drugi so mu djali: „Oj ti mlad pote-penec! bi bil že za mnogotero delo. Zakaj pa služit n e greš? Pri svojem potepanju se boš krasti privadil," Ta beseda je bila resnica. Prišel je k hramom, kder ni biio nikogar doma, ali le kak otrok. Sem ter tje je kaj skrivaj izmaknil in odnesel. Če je našel priliko, ***)je tudi v shrambe zlezel in kradel. V kratkem
*/ Pripetiti se ali primeriti se.
**) Beračiti ali petljati.
***J Prilika ali priložnost.
so ga zapazili, zgrabili, in g a na sodbo gnali Kako seje tatu godilo, se lahko ve. Glejte, kam pride mlad lenuh! Kdor ne dela, naj tudi ne je.
5. Pridni otroci starše za vsako rac poprosijo, pa tudi za vse lepo zahvalijo, naj bo veliko ali malo, naj jim bo prav ali ne. Staršem izmikati, jih goljufati in jim skrivaj jemati, je greh. Tole razbojniki delajo; in kdor tako dela, je razbojnikov prijatel, pravi sveto pismo. — Otroci! otroci! lepa starše imejte, dokler jih imate. Pride čas, ki bi jih radi slušali, pa jih imeli ne bote. Starše bote pokopali , blagoslov četerte zapovedi pa vse žive
dni imeli, če ste očeta in mater spoštovali.
*
XXVIII. Bogaboječe dete. i.
'v-ote ocej fmam
38
J&c/tu zem^o,	ne/fa,
<a ta/trta ttJe J/ioznatn.
Jo folftj ^foz/fe c/ar /
Malo B^rito.	5
/
2
^CdeJe c/ve t mam; maA pecefo, oce firaja^o,
odaoisep c/am.
T
/eja Jo* /u</ rfazjtr c/ay,
' ape/, me o/fttar
3.

'a ea/ma fio^em, ^ovopem/ afozem de en za^fecem,
ie	Jieec/ejfa.
je me jčze/t vat/; oftpav^a/, ne f.
a ne o/ipati 4.
<y$Pam ftec/e fo^e c/ve,
uJa^e yo4e Aepjftnt fie/ ^o	fiijaf, uja^o peč/tV^ef,
— 67 —
<vezave j/e ode
tycm c^fatfe, ne fia
'em d/tnefe, ne fia ^ema/. 5.
emamJ
nojpe /eec/ /a/^o lAaccm m jfaftm,
(Pc/ c/oma jppem, naza/ /e/em,
SS
J^o/efla/ v-end&v de ne• j/tpem,
cTtt	rA/a/t ne j me m.
6.
CV'	s	✓
^mam je eno- rec :
v^ c/n(/ neee, Slepce, ^e ^arfe/e ze/ef <yiar mM fe naf ttJec.
'3%afen me /ad t'cu/ tma.
*} Bij«
XXIX. Hvaležni sin, egiptovski Jožef.
„Kdor se Boga boji, spoštuje svoje stu-rise.u To resnico nas uči Sv. Duh, in nam jo egiptovski Jožef, da nič lepše, pokaže.
Jožef je imel dobrega očeta Jakopa, pa zlo hudobne brate. Rad je bogal očeta, iti prav radi so zalega Jožefa imeli. Jožef z raz-ujzdanimi brati ni potegnil, za tega del so ga malopridni bratje čertili, in prodali ptujim ljudem v Egipt, v daljno tujo deželo.
Jožef je v tujem kraju Bogu zvest ostalf in je svojega gospodarja pošteno služil. Prav rad ga je imel, in mu vse zaupal. Nesramna zena hoče nedolžnega Jožefa v greh zapeljati, ali Jožef se je Boga bal, in zbežal rekoč: „Kako bi toliko hudobijo storil, in zoper svojega Bog grešil/"
Po hudobni ženi krivo zatožen, je bil nedolžni Jožef v ječo zapert. Huda se mu je godila; pa rajse je vse prebavil, kakor da bi se bil Bogu zameril. Bolj se je bal Boga, kakor ljudi. Bog pa Jožefa tudi ni zapustil. Dal mu je toliko modrosti, daje kralju čudne sanje prav razložil, in kralj ga iz ječe na svoje mesto povzdigne, ter ga za malega kralja Qsvojega namestnika) postavi.
Poglejte, tako Bog za svoje skerbi!
Srečni Jožef svojega starega očeta ni pozabil. K sebi je star čeka povabil, naj bi se očetu na stare dni dobro godilo. Jožef, kije bil pervi za kraljem, se ni sramoval očeta, starega pastirja. — Jakopu naproti teče, ga objame,ljubeznjivo kušuje, in veselja se joka. Dal
je očetu naj boljši kraj za prevžitek, jih je z vsitn potrebnim oskerboval, in lepo imel do smer ti.
Na smertni postelji Jožef svojega očeta ni zapustil. Lepo jim je stregel. Ko so umerli, jim hvaležno oči zatisne, in jih pošteno pokoplje, kakor so mu bili naročili.
Otroci! tako spoštujte očeta in mater, da hote dolgo živeli, in da se vam bo dobro godilo.
XXX. Otrokom desetero zapoved.
1.	Otrocil iz serca ljubite starše, in prav radi jih imej le. Oče in mati so pervi dar božji; perve jih za Bogom ljubite.
2.	Pokorni bodite svojim staršem, storite hitro, kar vam zapovejo, opustite, kar vam prepovejo.
3.	Otroci! veselite se, če so oče in mati zdravi in veseli; vošitejim, naj bi dolgo, dolgo živeli. Staršev dolgo živlenje je sreča poštenih otrok.
4.	Lepo pohlevno z očetom in materjo govorite, žal besede nikdar jim ne recite. Kdor staršem žalcst dela, jim mertvaško jamo koplje, pa bo hitro sam v njo padel.
5.	Storite staršem prijazno.„ kar jim na očeh poznate, da bi radi imeli. Če ste jih razžalili, le hitro jih za odpušenje prosite, da vas Bogu ne zatožijo; to ue bi bilo dobro za vas.
6.	Pošteno od svojih staršev govorite; in če kaj slabega vidite ali slišite, za očeta
ali mater molite. Kdor starše gerdo opravlja, zapravlja sam sebi dobro ime.
7.	Ne sramujte se svojih staršev, naj so si ravno ubogi in revni; vaš oče in mati so vender, in ostanejo, naj bi bili vi še toliki in taki gospodje ali gospe,
8.	Strežite lepo staršem na stare dni, kadar oslabijo ; sebi pritergujte, in njim podajajte. Oče in mati so vam tudi to storili, ko ste še majhni bili; hvaležni jim to povračujte !
9.	Če vam umerjejo oče ali mati, pošteno jih pokopljite, in spolnite natanko njih posledno sporočilo. Gerdo bi bilo, se za njih premoženje tergati ali pa tožiti.
10.	Molite za starše svoje, žive in mertve. Molitva otrok očetu in materi veliko pomaga, in je drag denar, kterega v nebesih dobro poznajo.
Vse to četerta božja zapoved otrokom veleva; in ta zapoved je perva, ktera otrokom srečo in dolgo živlenje obeta.
XXXI. Kdo so naši starši?
1.	Naša naj bližja rodbina so nam dobri oče in naša ljuba mati, kteri so nas rodili. Mali otroci jim pravijo a tej in mama; odra-šeni jih imenujejo starše. Za Bogom so nam starši pervi dobrotniki.
2.	Našega očeta brat so nam stric, in njih žena so nam stri na. Brat naše matere so nam ujec, in njih žena so nam ujna ali ujkinja. Stričevi in tudi ujčevi sini so nam
brat rani ali bratranci; njih hčeri pa b r a-trane ali bratranke.
3.	Očeta našega in naše matere sestra so nam teta, njim pravimo ljuba tetka ali tetica, njihovemu možu pa tetec. S sinom naše tete smo si sestrani ali sestrici; tetine hčeri so pa sestrane ali seslranke.
4.	Ljubega strica in strino, ujca in ujno, pa tudi teto in tetca (tetinega moža), ki jih za strica imamo, spodobno spoštujmo. Radi nas imajo, in bodo skerbeli za nas, če nam Bog starše \zame, in bomo sirote brez očeta in matere. Bratrane in sestrane ljubimo, in jim radi kaj dobrega storimo, da bi ne rekli, "kakor pregovor pravi, da je naša žlahta razter-gana plahta.
5.	Spoštujmo tudi svojega botra in botro, ki jim tudi kuni in kuma, gotej in gota ali gotejca pravijo. Oni so nas k svetemu kerstu nesli, in so za nas poroki bili, da bomo pridni, pravični kristiani. Naša duhovska žlahta so, in bodo na sodbi za nas odgovor dajali.
Ako bi staršev in druge usmiljene žlahte ne imeli, bi naši botri za nas skerbeli. Veliko hvale smo jim dolžni.
6.	če nam nemila smert očeta vzame, in se naša mati, zapušena vdova, spet omožijo, dobimo očuha aii očima.
Ako nam pa mati umerjejo, in se naš oče, vdovec, oženijo, dobimo mačeho za mater.
7.	Po mačehi in očimu dobimo po poli brate in po poli sestre. Očem in mačeha nas za pastorke in pasterkinje imajo ; mi pa očuha in mačeho moramo lepo
imeti; saj so tudi naši starši — ljubiti po poli bratci in po poli sestre naše; saj smo vsi božji otroci.
8.	Naši predstarši so naš ljubi dedek in babica, ki jim tudi pravimo stari oče in stara mati. Oni so oče in mati naših sta-rišev, so nas zibali in lepo pestovali, pa prav radi so nas imeli; tudi njih spoštujmo!
9.	Stsrši našega dedtka in naše babice se imenujejo naš preddedec in naša pred-babica. Oni, preddedje naši, so že davno pomcrli; mi jih nihmo poznali, tudi oni nas ne; pa so vender za nas skerbeli, kakor slišimo od njih praviti, hvaležno smo jih pomniti dolžni.
10.	Vsi naši spredniki se imenujejo naša stara žlahta ali naša [redna rodbina. Bili so naši dobrotniki, so nam zapustili drago domovino in pa pravo sveto \ero. V časti svoje starodavne sorodnike imejmo, pa ohranimo skerbno svojim naslednikom, kar so nam oni izročili. Tako bomo dobrih staršev hvaležni otroci.
Oh, precraga domovina, Mojih dedejev lastnina!
Tebe ljubim in častim. Kder je moja zibka s>tala, Oh, dab' tudi glav'ca spale, Kadar časno zapustim!
m
XXXIL Kako za poštenje skerbimo.
Otroci! ktere cvetice so vam ljubše, dišeče ali smradjive?— Zakaj so vam pisani klinčki *) in belorudeče vertnice **) ljubše od nedišečih sončnic? — Otroci! kar je rožicam žlahtni duh, to je človeku poštenje. Poštenje nas Bogu in ljudem ljubeznjive dela. Poštenje je na tem svetu naše naj drajše premoženje; od mladih dni se morate učiti za pošienje skerbeti.
1. Kdor hoče pošten biti, se ne sme potepati, ne v slabe tovaršije hoditi. Smola se roke prime, slaba tovaršija pa pridnega otroka. Hitro se pohujša in svoje pošLenje zgubi. Lahko poštenje zgubimo, zgubljeno težko zadobimo.
T o m a ž e k je rad k Videku u vas hodil. Mati so ga svarili: „Tomažek! meni ni po volji, da se z Vidkom tovaršiš. Janezek je prid-nejši; k njemu hodi." Tomažek pa matere ni ubogal, in je vseskoz le k Videku hodil, in se je od njega veliko hudega naučil. Nekdaj ga Videk napelje, da v sosedov vert zlezeta sadje krast. Oba so na tatvini zgrabili. Kaj se vam zdi, kako ee jima je po tem godilo? Ali gospod fajmošter so šolskemu gospoda rekli: »Kaj takega bi ne bil od Tomažeka mislil; poprej je bil prav priden! Pa je že tako. Slabe tovaršije eo poštenja morije."
*) Klinček ali nagelj
**) Vertnica ali gartroža.
2. Kdor hoče pošten hiti, se ne sme nikdar zlagati, temuč ima vsak čas resnico govoriti. »Oče laži je hudobni duh; on se je perviEvi zlagal." Po tem so vsi lažnjivci in lažnjivke otroci hudega duha. Bog ne daj tega! Laž-njivec drugači misli, kakor govori, zato, da bližnega v zmoto spravi. Svetohlinec se pobožnega hlini ali dela, kakor da bi sveto živel, v sercu pa je hudoben. Hinavec se nam prijazno prilizuje, in sladko govori, v sercu pa nas zaničuje, in nam hudo želi. Jezus pravi: „ Gorje hinavcom! Pobeljenim stenam so podobni, ktere so lepe oa zunaj, gerae od znotraj." Obrekovaveč čez bližnega laže, in pravi slabe reči, kar ni res, krade poštenje in dobro ime, lažnjivo druge toži, in krivo priča. Hujši je tat, ki jemlje dobro ime, kakor tisti, ki denarje krade. Denar poverneš, vzetega poštenja pa ne.
Laže se v sili, kadar se kdo šibe ali kake-škode boji. Pa bolje je škodo in tudi šibo ter-peti, kakor lagati. Sveto pismo uči, da lažnji vec dušo umori. Laže se v šali za smeh; ali za smehom pride jok. Ali ste slišali praviti od lažnjivega pastirja?
Janezek, gerd lažnjivec, je pod košato goro ovce pasel. Enega dne si malopridno šalo ubere, in začne na ves glas kričati: „Volk gre! volk gre!" Na njegov krič prihitijo ljudje z vasi s koli, z vilami in sekirami volka ubijat. Ker ne najdejo volka, se domu povernejo. Janezek se jim pa posmehuje. Drugi dan Janezek spet na vse gerlo kriči: »Volk! volk!" Pride ljudi nad volka, pa ne, kolikor poprejšni dan.
Nevoljni gredo, glave otresaje, domu. Janezek pa se smeja, in se veselja po kolenih lolče. Je li bilo to prav? — Tretji dan pa volk zares pridere Janezek upije: „J0j! pomagajte! volk, volk!" Pa ni bilo človeka na pomoč. Volk lažnivca zgrabi in razterga. Taka se po-slednjič lažnjivcom godi.
3.	Kdor hoče pošten biti, ne sme skrivaj jemati, temuč mora za vse prositi, kar ni njegovo. Z malim se začne, z velikim se neha.
Florjane k je nekdaj ljudski sklepec *) domu prinesel. Oče ga vprašajo: „Kde si dobil nožič?" Jecljaje Florjanek odgovori, da gaje najdel. ,,Kde si ga najdel?" Le taki **) povej!" Jokaje Florjanek jeclja: „V Boštjanovi hiši." Oče Florjaneka za roko k Boštjanu peljejo, in zvedo, kako je Florjanek nožič skrivaj s police vzel, in ga v žep ***) vtaknil. Florjanek je moral ukradeni sklepec na tisti kraj položiti, kder ga je vzel, soseda za odpušenje prositi, in je bil doma za tatvino in laž ojstro tepen. Oče so rekli: »Nesrečen otrok! kaj bi iz tebe prirastlo, ko bi se krasti navadil."
4.	Kdor hoče pošten biti, mora najdeno stvar nazaj dati. Blago najdeno, pa ne nazaj dano, je ukradeno.
Matičku so v mladih letih starši po-merli. Sosed ga za rejenca vzame, in prav bo-gaboječega izredi. Ko Matiček ob cesti drobnico pase, jezdi memo njega imeniten gospod,
*) Sklepec ali mali nožič.
**) Taki ali prec, koj , hitro.
***) Žep ali varžet.
kleremu nekaj svetlega izpade. Matiček hiti gledat, in na! zlato žepno uro pobere. Ur h, njegov tovarš, pravi: »Uro bova prodala, in denar med-se razdelila." „Bog obvari !" reče Matiček. „Najdeno blago se mora gospodu odrajtati, ki ga je zgubil." Izgovori, in za gospodom dirja. V dobri uri do kerčme prisope, pri kteri vidi obsedlanega konja privezanega. Matiček v ker-čmo gre, in gospodu najdeno uro poda. Gospod mu lepo rešvo *) ponudi, ali Matiček se brani rekoč, da ni toliko zaslužil, in se mahoma na pašo poverne. Pošteno ravnanje gospodu dopade, ki je bil bogat tergovec **). Hitro za Matičkom jaha, izprosi ga od rednika in ga da v šolo. Matiček se izuči, k tergovcu v službo stopi, in se tako verlo obnaša, da mu tergovee svojo hčer za ženo da, in po svoji smerti vse premoženje poroči. — Je!i Matiček prav storil, aa ni Urha slušal ? — Otroci! kadar kaj najdete, lastniku hitro odrajtajte; ako ne veste, čigavo je, dajle na oznanilo.
5. Kdor hoče pošten biti, ne sme zdražb e delati, ne brez potrebe tožiti. Ljubi mir Bog ljubi, gerdi prepir pa sovraži. Le mirne otroke Bog rad ima.
Matevže k je na večer po večni luči ***) Nežici večernicokazal rekoč: „Le poglej, sestrica, kako lepo večernica na nebu miglja! Ni lepše zvezde." JVežica pravi: „Meni pa juternica bolj dopade; ona veliko lepše sveti.""Ni res!" se začce Matevžek prepirati, in se prav hudo
*) Rešva ali dar za najdeno blago.
**) Tergovee ali kupeevavec
***) Ave Marii.
z Nežico kara. *) Na to oče pridejo, in ko zaslišijo, za kaj se ujedata, pravijo: „Oj, nevedna otroka! saj niste dve zvezdi; ravno tista zvezda tudi v jutru sveti, in jo imenujemo juternico ali danico; kadar pa na večer sveti, ji pravimo večernica."
Nace k je rad zdražbe delal. Hitro je k materi tekel in tožil, če je kdo kaj storil, ali kako posodo potrupal. Mati posvarijo Naceka rekoč: „Ti me neprenehoma jeziš, ker za vzako reč tožiš, kar bi ne bilo treba. Če vsakega karam, ki ga ti zatožiš, bodo tebe čertili, in te za žlabudravca imeli. Ali bo to tebi prav? Jeli si ti vesel, če se jaz nad drugimi jezim? Tudi ti pogosto kaj storiš, kar ni prav; ali bi se tebi dobro zdelo, ko bi ti po-vračali, in te hitro zatoževali? Česar sam rad nimaš, tudi drugim ne delaj. Povedati si mi pa dolžen po resnici, kar te poprašam, ali če kaj hudega vidiš.
6. Kdor hoče pošten biti, ne sme drugih ljudi dražiti, jim ne oponašati, ubogim ne nagajati, temuč popotnike in sosede pri miru pustiti.
Prerok Eli z ej je bil star, častitljiv mož. Sel je nekdaj v malo mesto Betel, ktero je na hribu stalo. Ko je počasi navzgor stopal, pridejo malopridni fantje iz mesteca, in zasmehujejo starčeka, ker je imel malo las na glavi. Kričali so: „Plešec, plešec, pojdi gor!" Elizej je bil s tim zlo razžaljen, ter je povzdignul svoje oči k Bogu. In glejte.' ko bi trenil, je prišla kgzen **) božja nad hudobne otroke. Dva
*) Karati ali kregati se
**_) Kazen , kastiga ali štrata.
divja medveda pridereta iz hoste, planeta nad fantaline, in jih raztergata dva in štirdeset. — Kaj bo pa Bog takim otrokom storil, ki berače dražijo, sirote oponašajo, popotnikom gerde priimke dajejo? — Oh, otroci! varujte se zaničevati stare ali neznane ljudi! Bog za nje skerbi; njega žalite, če ubožčeke žalite.
7. Kdor hoče pošten biti, se ne sme hudovati ,nikogar z nadevki ali gerdimi besedami pitati, temuč pohlevno, pametno govoriti. Lepa beseda lepo mesto najde, gerda se pa zaverne, in tistega zadene, ki jo izgovori*
J ur če ni vedil za jek ali hostni glas. Ko si za logom žvižga in poje, ves zidane volje v gojzd zavpije: „Bop! hop!" Hitro se mu iz gojzda oglasi: „Hop, hop!" Kdo me oponaša? Jurče sam pri sebi misli, in še enkrat glasneje zaupije: „Kdo si pa?'' Tudi jek mu reče: „Kdo si pa?" Jurče se razjezi in zavreši: „Ti si bedak!" Tudi iz hoste mu odgovori: „Ti si bedak!" Jurče razkačen še gerje besede daje, pa ravno tako gerde nazaj dobiva. Jurče misli, da je kak hudoben paglavec *) v gojzdu, kteri ga ukarja, po šumi **) leta, in iše ves serdit, pa nikogar ne najde.
Ves nevoljen in spehan pride Jurče domu, in materi toži, kako ga je hudoben fantin v gojzdu dražil. Mati pa pravijo: „Jurek! veš, da sam sebe tožiš! Nisi slišal drugega, kakor sam svoje besede. Ali ne veš, kako si večkrat svojo podobo v čisti vodi gledal? Tako si tudi
*} Paglavec ali malopridnež. Sama, hosta ali les.
svoj glas v gojzdu slišal. Če bi bil lepo besedo zaklical, bi bil tudi lepo besedo zaslišal. Temu glasu se pravi jek ali hostni glas. — Ravno tako se pa tudi ljudem na svetu godi. Kakor mi z drugimi ravnamo, tako veči del oni z nami ravnajo. Naj mi druge lepo imamo, bodo tudi drugi nas lepo imeli. Ako smo pa mi gerdi in odljudni, tudi nas ne čaka nič boljšega. Kakor kdo drugim posojuje, tako se mu povračuje."
8. Kdor hoče dobro sloveti, mora prijazen in po strežljiv biti, ne iz dobičkarije, temuč iz keršanske ljubezni, ne za vsako stopinjo darov jemati. „Bog poverni!" *) je veliko vredno plačilo.
Feliks, ubožnih staršev sin, je v Laški deželi svinje pasel. Starši so ga lepo učili, kako naj do vsih ljudi bo prijazen, in naj rad postreže, komur premore. Nekega dne častitljiv menih memo pridejo, in pastirje prosijo, naj jim eden pot skoz dobravo pokaže. Nobeden noče iti, ker je bilo gerdo vreme. Feliks prijazno pristopij se redovniku spodobno odkrije, in popotnika lepo spremi. Grede Feliksa vsak tere reči vprašajo. Feliks jim na vse prav pametno odgovori. To menihu toliko dopade, da Feliksa po dovoljenju staršev v svoj klošter vzamejo, in v šolo dajo. Feliks se je močno dobro učil, je postal mašnik, škof, kardinal, in poslednič papež po imenu Sikst V. Njegovi odljudni verstniki pa so svinjski pastirji ostali. — Otroci! kako bote vi storili, kadar vas popotniki srečajo? — Kaj bote storili, kadar vidite, da kak gospod k vam pride? —
*) Bog poverni, Bo g plati ali Bog Ionaj!
XXXIII. Kako se vpričo gospode obnašati.
1. Kadar duhovnega ali drugega gospoda na poti srečaš, in se približaš, o d kri j se jim, in jih ob enem prijazno poglej. Posvečenemu mašniku roko kušni. Dekleta naj se jim priklonijo, in jih po domači šegi pozdravijo.
2 Ako hočeš h gospodu iti, si pred pragom obuvalo osnaži; po zimi stepi tudi sneg. Po-prašaj, so li doma, in če smeš k njim. Rahlo na vrata poterkaj, in če nihče ^noter!" ne reče, še drugič in tretjič poterkaj, pa močneje. Ako se še ne oglasijo, poterpi. Pred vratmi poslušati je gerdo, skoz okna v izbo lukati še gerje. Kadar pa rečejo: },Le noter!" vrata na lahko, pa ne na stežaj odpri, in tudi na lahko zapri.
3.	Postoj pri durih, dokler te ne pogledajo, ne pozdravijo, ali ne poprašajo. Na to se jim prijazno prikloni, in zastopno povej, kaj hočeš. Klobuk, plajš in druge take reči se ne smejo na mizo ali na stol devati, tudi se ne smeš usesti, dokler ti ne rečejo. Sede se rie gugaj, na steno ne prislanjaj; stoje imej roke po strani, sede pa na krilu ali na mizi, nog pa križem ne devaj.
4.	Gospodu v oči gledaj, pa ne preblizo. Ne trebi si zobov, ne nosa. Ce se ti zeha, ali če se ti hoče kihniti, usta z robcom *) zakrij. Po izbi
*) Robec ali ruta.
se ozirati, kakor bi česa iskal, ni pristojno. Če se komu kihne, reci: „Bog pomagaj!" pa se mu tudi prikloni, če je imenitnejši od tebe.
5.	Ne pljuvaj po tleh, ampak pljuvalnika poiši. Se z rokami p0 tleh vsekovati, ali pa z rokavom brisati je gerdo. Čist robec za to imej.
6.	Pri gospodi se predolgo ne mudi, ne jemlji v roko ptujih reči. Kadar posel opraviš, se priporoči, vstani in stol v kraj postavi. Tudi deželskemu gospodu ali gospej se roka kušne, kterim smo dolžni posebno hvalo in čast.
7.	Kadar gospod k hiši pridejo, stopi jim na proti. Reci jim, da se veseliš jih v svojem domu viditi. Odpri jim dveri, in le za njimi v izbo stopi. Če se odkrijejo, primi jim klobuk, ter ga na čist kraj položi. Ponudi jim sedež za mizo, sam pa pred njimi stoj, Jokler ne rečejo, da se vsedeš.
8.	Če se začnejo odpravljati, jim klobuk podaj, in jih zahvali za obiskanje. Posprejmi jih; ln vikši ko so gospod, dalje pojdi ž njimi.
9.	če greš s kakim gospodom, daj jim desno stran, ti pa na levi hodi. Herbta jim ne obračaj, pa tudi pred njih ne stopaj.
10.	če govoriš z imenitnim gospodom, ne pokrij se, dokler ti ne rečejo. Vikši ko «0 gospod, nižje se jim prikloni. Se <go-spodu skrivati je po divjaško, se vtajevati in. lagati, da te ni doma, je greh. Bog ima svoja namestnike na svetu, duhovske in deželske, Kdor jih zaničuje, Boga zaničuje.
Malo Berilo.	6
XXXIV. Kako se imamo obnašali vpričo ljudi svoje verste.
1.	Pametno in pošteno hodi svoj pot, ne krili z rokami, ne govori sam s sabo. Ogiblji se pijancov in pa prepirljivcov.
2.	Ako te kdo kt.j popr;:ša, prijazno povej, oe smeš; ako ne smeš, molči, pa ne laži nikoli! j\e vprašaj vsakega, kdo je, kamo gre. To pravico le župani in žandarmi imajo.
3.	Radar srečaš znanca , prijazno mu roko podaj rekoč: Bog daj srečo! Bog daj zdravje!—Poprašaj, kako se mu kaj godi i t. d.
4.	Kadar prideš v ptujo hišo , le klobuk z glave, ker pod streho ne deži. Pozdravi domače rekoč: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Dobro jutro! Dober dan! Dober •večer vam Bog daj! i. t. d.
5.	Povej razumno, po kaj prideš, po tem se vsedi, če ti rečejo. 1'ako dolgo čakaje posedati, da bi te prašali, kaj bi rad, ni lepo in potrata časa.
6.	Odhajaje reci priljudno: z Bogom! ali: z Bogom ostanite! Nič ne zamerite!,,
8. Ce ra^no na obed naletiš (kar ni lepo), reci jim! Bog žegnaj! Dobro slo! Zobe prodajati ali pa žlice šteti se ne spodobi; če te pa povabijo, ne brani se predolgo.
8. Rad govori, pa drugim v besedo ne segaj, in pomisli pred, kot zineš. Molči, dokler drugi govorijo.
9. Ne ob re kuj, ne govori od bližnega s 1 a b i h reči, pa ludi sam sebe ne hvali. Kadar dobrega govoriti ne veš, molči; tudi beseda človeka ubije.
10.	Gerdo, nesramno kvasiti , pa tudi posluaati klafanje, ali se nečistim rečem sme-jat je velik greh. Jezus pravi, da bi takim bolje bilo, naj bi se jim mlinski kamen na vrat obesil, in v globočino morja se potopili taki gerdi ljudje.
11.	Kleti in rotiti seje velik greh, druge pikati in zamero delati je zoper keršansko ljubezen. Ako pa tebi kaj zamerzi, le tiho deset naštej , preden kaj rečeš; naj se ti jeza ohladi, po tem bo prav.
12.	Brez potrebe ne prašaj , k a k o se drugi obnašajo; kdor za drugimi preveč iz-veduje, rad sebe pozabi.
13.	Ne pravi vsega, kar slišiš, ampak dobro razloči,kaj je povedati, kaj je zamolčati Skrivnost se razodeti ne sme, ako ni višja dolžnost; kdor vse drugim pove, temu se nič ne zaupa, in vse se ga rado ogiblje.
14.	Preveč zijati ali se preglasno smejati nikar! Tudi kašelj z rutico zastavljaj, da koga ne okašljaš.
15.	Ravnaj se po pametnih, omikanih lj u d e h; robastih ne posnemaj. Česarpervič prav ne storiš, drugi krat popravi, in se poštene šege vadi.
Otroci! lepo, pošteno in pravično se obnašajte , in rastite ne le na starosti, ampak tudi na modrosti in ljubezni pri Bogu in pri ljudeh, kakor usmiljeni Jezus, vaš božji prijatelj.	'	*
XXXV. Jezus prijatelj otrok.
Usmiljeni Jezus, naš izveličar, pridne otroke naj raji ima. (Ne bomo otroci tudi Jezusa čez vse ljubili? Ob, ljubimo Jezusa; saj nas je on ljubil pred, kot smo ga mi poznali.
1. Bilo je že pozno u večer, in sonce večerno je že za gore šlo. Jezus je doučil, je težkega dela truden, in počitka močno potre-"ben. Zdaj pa še matere svojo deco pripeljejo, in otroke na rokah prinesejo, ter k Jezusu tišijo, naj bi jih blagoslovil. Učenci branijo, Jezus jim pa reče: „Pustite otročiče k meni, in ne hranite jim, ker takih je božje kraljestvo." Na to deco objema, roke na nje polaga, in jih blagoslovi — Oh, kako lepo in pa veselo je to! — Ako otroci nedolžni umerjemo, lahko v nebesa pridemo; nebeško krajestvo je naše.
2u Drugikrat so se učenci prepirali (kar ni bilo lepo) in so k Jezusu pristopili rekoč: „Kteri bo naj večji v nebeškem kraljestvu?" Jezus otroka pokliče, ga v sredo med ucencc postavi, in pravi: Resnično vam povem, cesenepremenite, innebotekakoršni so otroci (ponižni, preprosti inljubeznjivi) ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor s;e poniža, kakor to dete, on je vikši v nebeškem kraljestvu," — Kolika čast za pridne otroke! Jezus otroka svojim apostolom v izgled*) postavi, ako je pohleven in pa ponižnega serca.
*) Izgled ali eksempel.
3.	Usmiljeni Jezus je za pridne otroke porok in plačnik. Obljubil je: „K dor sprejme takega ot rokav mojem imenu, on mene sprejme.* Dalje: »Karkoli kteremu izmed malih storite, to ste meni storili, to bom povernil, kakor bi še bilo meni zgodilo." Ne bodimo žalostni, če smo ubožčeki, če nimamo očeta, če nimamo matere,ne oblačila , ne svoje strehe. Le pridni bodimo! Jezus nam hoče dati dobre ljudi, ki nam bodo kruha dajali, nam suknjico kupili, in nas v šolo pošiljali. Usmiljeni Jezus jim bo za nas povernil.
4.	Jezus ojstro tiste strahuje, ki nedolžne otroke v greh napeljujejo. Jezus veli: „Kdor pohujša kterega i /.med malih, kteri v m e n e v e ru j e j o, bi m u b i 1 o b o 1 j e, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in on se potopil v globočino morja." — Oh, koliko je naša duša vredna, da Jezus toliko za nas skerbi! Le skerbimo tudi mi, da svoje duše ne pogubimo, ali pa koga v hudo ne zapeljemo.
5.	Otroci so tudi Jezusa radi imeli, in mu očitno hvalo peli rekoč: „Hozana. t. j. hvaljen bodi visoko Davidov sin!" Ta sveta pesem hudobnim pisarjem ni bila všeč. Jezili so se, in rekli so Jezusu: „Slišiš, kaj otroci pravijo?" Jezus jim reče: ,,Kaj pa da! Ali niste brali, kaj je v svetem pismu zapisano: „Iz ust otrok in dojencov si bo (Bog) hvalo napravil?" Hvalimo radi tudi mi Jezusa, lepe pesmice mu pojmo, in pa tako sveto živimo, da nas bo Jezus vesel.
— s« —
XXXVI. Dobro jutro za otroke.
Priden otrok zjutraj zgodaj vstane, da ga sonce na postelji ne najde. Predolgo poležavati ni zdravo; se premagati in hitro vstati je zdravo in koristno. Rana ura, zlata ura.
Pervo juterno delo je pokrižati se in zahvaliti Boga, da nas je preteklo noč hudega obvaroval; prositi pa tudi Boga, naj nas še nazočni *) dan obvaruje vsega hudega na duši in na telesu. Vsak dan naj se z Bogom začne, in z Bogom dokonča.
Otroka drugo juterno delo je si lepo umiti roke, usta, ves obraz, posebno pa ušesa in zatilnik. Dobro je tudi si po letu vso glavo večkrat oprati.
Otroka tretje juterno delo je si lase poravnati, obleko izčistiti in se spodobno obleči. — Kadar se to trojno zgodi, kosi ica ali zajterka prosi. Po tem se uči, ali pa na delo idi, kakor ti ljubi oče ali pa mati ukažejo.
Lepo jasno jutro je bilo, ko je Filip drobnico svojega odeta na pašo gnal. Sonce iz za gor sije, in ovčice po trati rade derzajo. Filip tenko na uho vleče, in posluša, kako škerjanček pod nebom zver goli, gerlica v logu groli, slaviček pa v germu fika. Tudi zvoniti sliši, in serce mladenca pobožnega veselja kipi.
Nazoeen ali pričijoč.
Filip se odkrije, na štor poklekne, roke vzdignet in začne moliti rekoč: „0 moj Bog! zahval m te za ptičice, ki mi tako veselo, pojejo,
—	za pisane rožice, ktere tako lepo cvetejo,
—	za zeleno Iravico, na kteri se moje ovce tako rade pasejo, — za ljubo sonce, ktero me greje, — za drago mater, ki mi kruha dajejo, — za očeta, kteri mi suknjico kupijo.
—	Oh ljubi Oče, obvaruj me, da se danes ne zbodem, da me kača ali kak kušar ne pik ne, da mi drobnica v škodo ne uide, naj jo prav sito napasem, in srečno domu priženem
„Marljivo hočem škode varovati', ljube šf-vince tepel ne bom, tudi ne klel. Učil se bom, kar so mi gospod učenik nalozti', da bom v šoli dobro znal, kar bodo p ras ali." Tako je Filip zjutraj molil, se p o križal, in je svojim ovčicam lepo pesem zapel, ktere so se mimo pred njim pasle.
XXX\II. Otroka juterna pesem.
zetjcm,

uc Je
A
\0now
— 88 —
^e/e/ence4 me
<£$efa de feec/ dtiafa/
ud/a/e me ute/^ '^oa^zeede /ia>>a. ^ Jffiecece ze fio^a,
S^i/afm^a cadJyo, i^&a/ef tije me efe me tečeta.
cffiop / zcduaum /ef
'a Je me onrame,
%adem , c/a ife dafye de
me /fmne^ ^ffio/fpa, mameca, cffio fe ^ed/e c/a^ Aodef ce ^ c/a/tve^a
d/e nam dAeeJuzrf?
*) Zaležuli, ki dol jo leži. — Karati ali kregati Kosilice ali zajterk namesto froitik.
— 89 — /ocem <fe eemtY, V^ec/no c/e/e rfe/e y
ne Jmrm č^tt ne /i meze
^c^atio- en ueje^n,
o/ho Je/e jonccce;
na c/e/&.
XXXVIII. Moli in delaj!
1.	Kdor hoče srečen biti, naj rad moli in pa pridno dela. Brez molitve Bog sreče ne da, brez dela pa kruh ne raste. Bog je Adamu rekel: „V potu svojega obraza boš kruh jedel.*'
2.	Otroka naj imenitnejše delo je učiti se v šoli in doma, brati in pisati, pa tudi si kruh služiti vsak po svojem stanu. Kdor noče delati, ne sme tudi jesti.
Zor k o je imel dva sina, pa si nista bila podobna brata. Lovranec je bil prav priden, je vsako jutro pred soncom vstal, je rad molil in se pridno učil, pa tudi delal. Ako ni imel drugega opravila, je materi derv ali pa vode pri-
našal. Za to je bil vesel in zdrav, vsaka jed mu je dišala, ter si je lepo žvižgal ia pel.
Boštjanek, njegov brat, je bil pa zaležuh. Vsako jutro so ga morali na kosilice klicati; ni ga veselilo delati, ne učiti se. Po klopih se je pomikal, ali pa za plotom la/.il-Pri miziv ga je grozilo se pokrižati ali žlico prijeti. Škornic ni po pol leta otrebil, ampak le pod klop metal jih je. Oče in mati umer-jeta, in sinoma lepo premoženje sporočita. Lov-ranec je priden in obogati; Boštjan pa noče delati, in v kratkem svoj delež zapravi. Posle-dnjič pride, naj bi ga Lovranec redil. Dajal mu je za potrebo, pa ga je tudi k dela priganjal, in mu večkrat staro resnico povedal: Lenega čaka stergan rokav, Palca beraška, prazen bokal.
3. Kadar delo začneš, Bogu ga priporoči; kadar delo dokončaš, Bogu ga izroči. Ce je delo težko, le voljno ga opravljaj i/, ljubezni do Boga. Pri delu Boga vedno pred očmi imej. Pri delu roke, pri Bogu serce. Bog daje dalti srečo in speh.
Metka je bila vsakega dela dobro vajena; bila je berzna deklica, pa molila ni rada. Mati jo dajo h kmetu služit, in, ko slovo jemlje, jo lepo podučijo rekoč: „Le vsak dan moli in prosi Boga, da bi te v službi varoval, in ti srečo dal."
Prevzetna Metka pa pravi: „Za to me ni skerb; vsakega dela sem dobro vajena." Jeli Metka prav djala? — Pervo jutro gre Metka kurit, pa luči vpihati ne more. Vzame la-terno, in k sosedu po luč leti. Po zimi je bilo, in pa zlo poizko. Metki spoderkne, na
ledu pade, in Jaterao potrupi. Za to je bila Metka pervi krat kregana; pa se na slabo vreme izgovori.
Gospodinja ukaže Metki na dšle *) iti po korbico jajc. Metka pletaree**) z jajci vzdigne, iz pod njega pa miški tako naglo smukne, da se deklina prestraši. Korbica Metki iz roke pade, in vs« jajca se pobijejo. Gospodinji je na Metko še zavoljo sterte laterne merilo; ni poslušala njenih izgovorov, in je Metko prav hudo skregala.
Ne dolgo po tem nese Metka lonec ***) mleka prav varno na glavi, in stopi ravno pod kap, kar težek ocurek f) od strehe Metki na pisker treši, in ga potruplje. Kadar Metka vsa z mlekom oblita v hišo stopi, se gospodinja, nad njo tako hudo razjezi.- da ne sme Metka besede ziniti, in jo kak or neroiao deklino od hiše spodi.
Vsa zajokana Metka domu k materi pride in toži, kako se ji godi: „ Vidiš, kako potrebno je moliti, in Boga dobre sreče prositi! Le kdor dela in rad moli, tistemu poj de vse po volji."
XXXIX. Dober večer za otroke.
Priden otrok vsak dan pobožno konča, kakor ga z Bogom začne. Pervo večerno delo
*) Na dile ali pod streho, na izbo (jispo).
*•) Pletaree, jerbas ali procanja.
***) Lonec ali pisker. -)•) Ocurek cengelj, ali kruncelj.
otroka je vse svoje reči lepo v red djati, da so drugi dan k redu. Obuvalo se mora osnažiti, in na pravi kraj postaviti, da se zjutraj lahko najde. — Drugo delo otroka je večerno molitvico zvesto opraviti, Boga zahvaliti za vse prejete dobrote, pa tudi Boga za odpušenje grehov prositi, in se priporočiti Bogu in angelu varihu, naj nas prihodnjo noč varuje.
Tretje delo pridnega otroka je na večer očeta in mater za blagoslov prositi, po tem se sleči in spat iti.
Neka brata se nista pogajala: P avle k, sedem let star, je bil opekljiv, *) Si mej pri petih letih pa še ves otrok. Nekega dne je bil Šimej Pavleka hudo razžalil, in nista se spravila, predenj zaspita. Oče to vedo, k posteljici stopijo, jn Šimeju rečejo, naj te besede za njimi moli prej, kot zaspi: »Preljubi moj Bog, zahvalim te za ljubo sonce, ktero mi je sijalo, — za ptičice, ktere so mi pele, — za travo, po kteri sem skakal, — za rožice, ktere sem tergal, — za živež, kterega si mi dal, — za čisto vodo, ktero sem pil, — za zdravo sapo, ktero sem dihal in za vse, kar sem dobrega užil. Oče nebeški! ohrani mi nocoj očeta in mater zdrave in vesele, pa tudi mojega ljubega brata." Šimej je roke povzdignil, in vse besede lepo za očetom molil, aR pri zadnjih besedah se milo razjoče rekoč: „Ne bom jutro svojega ljubega brata več žalil, ne, nikoli več tega ne bom storil." Hitro zdaj »imej vstane, in gre Pavleka za odpušenje prosit. Ko
*) Opekljiv ali piker.
sta se spravila, in mu bratec roko poda, se Šimej vesel ležat poverne, in sladko zaspi. — Sonce naj ne zajde čez našo zamero.
XL. Lahka noč.
1.	Svetlo sonce se je skrilo, — vse na svetu potihnilo, — vse odeva tiha noč, — da zaspati je mogoč.
2.	Svetle zvezde pa gorijo, — tam na nebu se svetijo, — kakor bi nas angelci — dol iz raja gledali.
A Ptičice in druga ž'vina, — gospodarji in družina, — vse počitka željno je, —tiha noč zaziblje vse.
4.	Bog je vkazal tiho djati, — da bi mogli slaje spati. — Kdor sovraži nočni mir, — on ni človek, on je zver.
5.	Moja glav'ca je zaspana, — moja posteljna postlana. — Ljubi angel varih moj, — mene varuj ti nocoj I
6.	Oče! vi mi križ storite, —mati! vi me pokropite, — da prav lahko, sladko spim, — naj vaš žegen zadobim.
7.	Jutro hočem zgodaj vstati, — nočem zarje zaležati. — Bog mi daj svojo pomoč! — Oče, mati, lahko noč!
XLI. Prazen strah.
Kaj je strah? Strah je prazna reč, ktere se otroci bojijo, ki ne vedo, da navadno
stare ljabele in pa abotne pesterne otrokom strah napravljajo. Veliko otrok se od straha po noči izpod strehe ne upa, veliko jih od straha zboli in tudi pomerje. Prazen strah je duše huda bolezen, ktere se človek vse svoje žive dni težko iznebi. Glejte otroci! da tudi vas praznovernih reči ne bo strah.
Kdo pa strah dela? Hudobni ljudje drugim strah delajo, abotni pa sami sebi; modri ljudje praznega straha ne poznajo. Jeli je vas, otroci, rado strah? —Ali res po noči buvbav hodi otrok pobirat, kakor pesterne pravijo? Pesterne lažejo, in zaslužijo ojstro kazen, ki otroke tako plašijo. Otroke angelci varujejo, bavbav je pa prazna, močno škodljiva in nevarna beseda.
P o Ide k je deklo rad poslušal, ktera mu je strašne reči od duhov pravila, kadar je zvečer predla. Groza je Poldeka bila, iti skcrej se ni tipal zaspati. Ko se je stemnelo, je po vseh krajih gledal, ali ni straha vi-diti, pa ga ni bilo. Dekla je včasi nalaš po hišnih vratih popraskala, in Po ~ldek .se je pod odejo zakrival. Pogosto se mu je sanjalo, da je gerdega duha v idil. Iz spanja je planil, in zdihoval toliko, da ga ni bilo konec. Glejte, to je Poldek imel od praznih kvant, ktere si je dekla izmišljevala.
Jeli res duh mertvih žive strašit hodi? Duh rajnih mertvih nazaj ne pride, če mu Bog ne dopusti. Zveličani v nebesih ne želijo nazaj priti; tudi dober duh ne straši, in nam hudega ne želi. Pogubljeni nazaj ne morejo. Oni so na božji pravici. Tudi to je laž,

<!a meri vi od ednajslih do dvanajstih po noči okoli hodijo. Trupla mertvih v zemlji počivajo, njih duše pa uživajo, kar so si zaslužile.
Lizika -se je po noči prebudila, in zdi se ji, kakor bi kdo na vrata poterkal. Ona se v postelji vsede, in prav tenko posluha. iSpet prav močno poropoče. Lizika komej od straha dihe. Za nekoliko tretji krat prav dolgo ropoče. Lizika se spomni, da so teta bolni; misli si, da so umerli, in prišli slavo jemat, kakor je praviti slišala. Vsa plaha pod odejo smukne, in celo noč od straha očesa ne stisne. Kaj pa je bilo? Pes je na pragu sedel, bolhe obiral, in s svojim gležnjem po vratih ter kal. Ko se je zdanilo, Lizika perva iz hiše gre, in psa na pragu najde.
Kaj pa po noči str a š i ? Miši, podgane, mucke; pa tudi malopridni ljudje. Kadar kaj takega slišite, le serce, in pa palico v roke! Hitro bo zginilo, ali se prikazalo, kaj je.
Ur bane k je imel modre star se. Niso mu od strahov, ne od duhov, ne od copernic m takih reči pravili, ko je še otrok bil; zato ga pa tudi ni bilo strah. Nekega večera po zimi je bil pri sosedu, ko so ravno ženske predle, in se od duhov pogovarjale, rekoč, da tudi pri njih ze več noči pod streho straši. Urba-nek se jim smeje. Ne dolgo po tem začne nad hišo skakati, kakor bi kottj stopal. Vsi omamljeni sedijo; Urbanek pa (petnajst let star) jih nagovarja, naj grejo gledat, kaj je; ali vsi se tresejo. Urbanek luč prižge, in gre
serčno pred njimi, domači pa slrahoma za njim stopajo. Pa kak strah jih obleti, ko po stopnicah pod streho pridejo! Gerda kozlova glava z dolgo brado nad nje skoči, in oči se pošasti v glavi zasvetijo. Vsi domači nazaj zletijo, Vrbanek pa sam nad pošast gre, jo za brado popade, ter jo po stopnicah v izbo privleče. In poglejte, koliki smehf Kozel se je bil na korenjavko navadil, ktera se je pod streho sušila, in se do nje splazil.
Kako pa je to, da ljudi mora tlači? Mora ne ljudi, ne svinj ne tlači, kakor je prazna vera, marveč gosta kerv, ali pa presit želodec, če se kdo preveč navečerja, po tem pa znak (na herbtu) leži. Prazne besede so, da berhtra baba po svetu hodi, in otroke v vampič buca, ki so presiti, in prevelik trebuh imajo, ali da žalikžene otrokom srečo nosijo i. t. d. Stare kvante starodavnih nezna-božcov*) so to, kterih se kristjanom ni bati. Cesa pa nas mora biti strah? Strah nas bodi greha; on je največje hudo. Bati se imamo Boga, ker on hudobne otroke strahuje. Strah nas bodi hude vesti, ona stori, da se hudobnež svoje sence straši.
Kilijan je opolnoči v grašinski ograd zlezel žlahtnega sadja krast. Dve vreči**) jabolk nabaše, in ravno s pervo vrečo tiho za zidom tapa. Na turnu dvanajst bije, in v eter po drevju zašumi. Kilijan vgleda vštric sebe za
*) Neinabožec ali ajd, ki Boga ne pozna-
**) Verea, mavha ali žakelj.
zidom černega možica, kteri kakor napro-šen tudi mavho jabelk nese, in z njim beži. Kilijan se prestraši, svojo mavho spusti, in dirja, kar premore. Tudi čemi mož svojo mavho zuluči, in ž njim beži, na koncu verta pa zgine.
Drugo jutro Kilijan pripoveduje, kako strašno pošast je vidil; da pa je kradel, zinil ni. Grašinski gospod pa Kilijana pokličejo rekoč: „Ti si nocojšno noč v našem vertu sadje kradel; rnavhi imate znamenje tvojega očeta. Cerna pošast, ktero si vidil, je bita tvoja lastna senca na zidu, zakaj luna je svetila ravno o polnoči. Dal te bom v ječo zapreti
Tako se človeku godi, kteri nima dobre vesti; kdor pa dobro vest ohrani, on se lahko strahu brani. Le poprašaj prav čversto: kdo je? postoj, in pa prav ojstro pogledaj. Dober duh nam ne stori hudega, hudega duha se nam pa ni treba bati. V božjih rokah smo. Bati se nam je le hudobnega človeka.
Pa tudi druge strašiti nikar! Strah je zdravju škodljiv, in že marsikteri bedak je strašenje drago plačal.
XLII. Kako je škode varovati.
Lahko se škoda zgodi, težko pa se storjena škoda puverne; otroci imajo škode skerb-no varovati, ker je nimajo s čim poverniti. Malo Berilo.	7
1.	Kamenje lučatije nevarna, gerda navada; hitro škodo narediš , pa tudi lahko človeka ubiješ. Judje so kamenje v svetega Štefana lučali; njim so otroci podobni, ki kamenje mečejo. — Fabijanek je rad kam-nje lučal, zdaj na mačke, zdaj na pse ali na ptice. Oče so mu to prepovedovali rekoč: „Fa-bijanek! ne lučaj mi kamenja; boš veliko nesrečo napravil." Fabijanek pa ni bogal. Enkrat pride sosed tožit, da mu je Fabijanek dve šipi *) na oknu poterl. Oče so morali škodo plačati, in sram jih je bilo, da niso Fabijana bolj v strahu imeli. Pa kaj se je še žalost-nejšega pripetilo!
Fabijanek z dvoriša čez sid kamenje luča, ravno deklica memo pride, kamen ji v oko prileti, in oko izteče. Oh, to je bila nesreča! fjerič po Fabijaneka pride, in do kervavega je bi i tepen. Starši so morali deklici velike bolečine plačati, in vsi ljudje so Fabijaneku oponašali rekoč: „To je tisti hudobnež, kteri je ubogo deklico ob oko pripravil!' Fabijanek se je ustrašil, kolikorkrat je srečal revno deklico, ki je zdaj samo z enim očesom vidila.
2.	Ne igrajte si z noži, z ojstrimi svinčniki ali s peresi; lahko koga ranite ali oslepite. — Učenci so nekdaj v šoli ostali, in popoldanje šole čakali. Uberejo si drugi druge rs šole zaperati in poskušati, kteri so močnejši. Štefane k skoz ključevo luknjico gleda, Markec pa skoz špranjo v njega pljune.
*J Šipa ali sajba.
Stefanek se razserdi, pero s klopi pobere, z ojstrim peresom skoz luknjico žokne, ko ravno Markec oko na luknjo pritisne, viditi, kaj Šte-fanek počinja. Tako je Štefanek Markecu oko iztaknil. Oh, bila je žalost in pa jok! Tudi šiba je pela; pa Markecu očesa ni povernila.
3.	Doma ročke, sklede, lonce, ver-če, kupice in okrožnike varno v roke jemljite. Po nemarnem se naj več škode zgodi. — Mak sel j ni na nobeno reč skerbi imel, zdaj je okno sterl, zdaj taler na tla vergel, da so čepinje krog ležale. „Le počakaj, dečko," so oče djali, ti nimaš, da bi škodo poplačal. Če še vdrugo kaj stareš, ti bodo v kaki čepinji jesti dajali. In če na oknu šipo stereš, boš moral po zimi ravno tam sedeti, kder bo merzli veter naj huje pihal." Makselj je čutil, da je očetu resnica, in je vprihodno dobro pazil, da bi česa ne sterl.
4.	Ne hodite po polju, in po travnikih pota ne delajte, če je ravno gerdo blato, da zimine ne poteptate, in nove steze ne naredite. Pervi se ogne gerdega pota, in misli, kaj pa to ; saj tolike škode ne storim. Drugi pa najde pervega sled, in tudi za njim gre , po tem pa sto in sto drugih. Lastniki se tožijo, in gerdo ljudi kolnejo. Kdo je vsega tega kriv? Pervi, kteri je po strani stopil.
5.	Na paši živino v škodo pu-šati napravlja v soseski veliko zamere. Treba je pastirjem na živino dobro gledati, in skerb-
no vračati, da se ne privadi v škodo hoditi. Na paši plole in meje kuriti, v tuje polje po krompir in koruzo hoditi, ter jo na kurišu peči, je po tatinsko. Kaj veli sedma božja zapoved?
6.	Po vertih in drugod ljudsko sadje pobirati, ali u vinograde po grozdje hoditi je greh. Kar ne želiš, da bi ti drugi storili, tudi ti drugim ne stori.
7.	Drevja ne lomiti, ne raniti, naj bo sadno ali hostno, naj bo listno ali iglato; tudi drevje živi, in se posuši, če ga prehudo raniš. — »Oh, nikar mi verha ne ulomi, bom ti dobrega sadja dal!" prosi žlahtno drevce neusmiljenega fanta, ki si gre šibe s cepca česat. .,Ka j sim ti storila, da mi tako neusmiljeno kožo beliš? Ali ne ^eš, da ti bom posledno hišico dala, v kteri te bodo pokopali?" bi djala, če bi mogla, zelena smreka
Šerdemu smolarju, ki si kožulce za smolo ela. „Pokaj kamnje in pakleze **) po meni mečeš?" se jezi polna jablan nad hudobnim otrokom „tako gerdo mi povračuješ, da ti lepih jabelk dajem?" — Naši rajni so nam drevja nasadili in požlahtnili; tožili bi nas, ako bi drevje poškodovali.
*) Ljudsko ali tuje.
**) Paklez, krepelo ali oh!e«eW..
XLIII. Hudobni živinoder.
Ponkračev Tilen je imel gerdo lego, živino neusmiljeno pretepati, po psih kamenje metati in mačke terpinčiti *j. O pomladi je vse germovje preiskal, in če je kako gnezdo našel, je starim jajčica poterl, mlade vzel in starke s kamnjem pobijal. Vrabcom je vse gnezda podrapal, in mladim lastavkam perote popipal. Tako je Tilen z živino delal, pa tudi ni otroka srečal, s kterim bi se ne bil stepel. Kaj bo iz takega dečka?
Tilen odraste, in se mesarije izuči; mesa-ritigaje naj bol j veselilo. Neusmiljeno je teleta s pesni gonil. zvezane vozil, sena nje usedal, in je klavno živino tako gerdc pretepal, daje bilo meso s kervjo podpluto. Igral je rad, in se je z igravci pogosto do kervavega stepel. Nekega dne goljufom v roke pride, in ž njimi ves volovski kup zaigra. Tilen si ne ve pomagati, in med tobakarje gre. Po malem začne krasti in ropati. Tobakarji so bogatega mlinarja poropali in umorili. Naj gr.)zovitniši je bil Tilen, in on je mlinarja zaklal. V kratkem po tem so ga zgrabili in ob glavo djali. Tako daleč zaide otrok, ki v svojih mladih letih živino terpinči.
1. Kdo pa živino terpinči?
*) Terpinciti ali martrati.
Mesarji živino terpinčijo, kteri teleta ali svinje preterdo vežejo, jih na voz kakor derva mečejo, da jim glave z voza visijo, in se po kolih brusijo. Ubogo živinče po celi dan ne dobi jesti, in se na soncu peče.
2.	Delavno živino terpinči voznik, kteri jo preobtovori, vso spehano, lačno in žejno na cesti pusti, on pa v kerčmi sedi in pije. Tudi konj arji in volarji živino derejo, kteri jo po glavi tolčejo, ali pa pretepajo, kadar reva v klanec speljati ne more. Neusmiljen človek je, kdor živino stradati pusti, je ne napaja in ne čedi, bolnega živinčeta ne zdravi, ali šepavo, oderto živino uprega. Tudi pse ukle-pati, in jim veliko nalagati ni prav; psi niso za vožnjo.
3.	Živino terpinči hudobnež, kteri po pseh, mačkah kamnje luča, zvezane teleta in ovce peha i. t. d. Hudobnega serca je, kdor živino suje, ktera mu nič ne stori.
4.	Živinoderse imenuje, kdor mačetam orehove lušine na tace prismoli, jim mehurje naveže, in jih po hudem vetru izpusti, ali jih celo na dilje *) pribije, da jih žive voda odnese.
Aleš je rad pse dražil, in tudi druge otroke tako učil, kar so si psi dobro zapomnili. Kadar je memo hrama šel, so nad njim lajali in se v njega zaganjali. Po vsi vasi so bili psi razkačeni, in so tu in tam kterega otroka
*) DUa, deska ali blanja.
ogrizli. Kdo je bil tega kriv? — Nespametni Aleš se pa temu smeja. Oče Aleša v mlin pošljejo. Velik pes, kterega je Aleš večkrat dražil, je ravno iz ketine. Ko Aleša pes ugleda, ves serdit nad njega skoči. Raztergal bi ga bil, ko bi ne bil mlinar pritekel in Aleša otel. Otroci! kako se imate vesti, da vas ne bodo psi čertili? -
5.	Neusmiljeni so rib ar ji, ki žive ribe na suhem imajo, živim luskine stergajo; pa tudi kuharic e, ktere rake ali polže v merzli vodi k ognju pristavljajo, na mesto da bi jih s kropom umorile.
6.	Gerdeži in pa neusmiljenega serca so žabo deri, ki živim žabam skoke porežejo, in take žabe kam veržejo, ki še le čez več dni v strašnih bolečinah poginejo.
7.	Neusmiljeni so otroci, k ter i metulje, kebre, muhe in kobilice lovijo, jim perotnice ali nogice pulijo, da ne morejo leteti; ali pa kebre nabadajo, da jim mline gonijo, in se po malem ugonobijo.
8.	Gerdo delajo mladenči, ki pticam gnezda razdirajo, jajčica razbijajo, starke lovijo, ali pobijajo, da morajo mladiči gladu poginiti, ker revčikov nihče ne pita.
9.	Bog je živino stvaril ljudem za veselje in k ori st, ne pa da bi jo terpinčili. Prav je živino rabiti, tudi v živež klati, in če nam škodo ali nadlego dela, jo pokončati, ne pa je brez sile terpinčiti iti prehudo imeti. Tudi
živino boli, če ravno povedati ne more. Sveto pismo pravi: „Pravični se usmili tudi svoje živine, hudobnikovo serce je pa neusmiljeno."
XLIV. Vesele pticice.
1.	Dobrotljivi Bog je vstvaril nebo in zemljo. Bilo je po svetu zeleno, vse polno rožič in drevja, pa vse tiho in žalostno. Vstvaril je Bog pticice, naj mu pod nebom pojejo; vse je bilo živo in veselo. V samotni pušavi, kder žive duše ni, pticice Stvarniku hvalne pesmice žvergolijo.
2.	Veliko je lepih ptičic po hribih in dolinah. Naj večja ptica je štruc, kteri jajce znese kot detečja glava debelo. Naj manjša ptička je kolibrij, ne veči od naše buče-lice; njegove jajčica so drobne kakor grah. Naj lepša ptica med nami je pav, kteri ima po štiri čevlje dolg rep, pa zlato, prižano perje. Če se hoče pav bahati, svoj rep v kolo zasuče, da se mu v sončni luči bliskeče, pa se tudi zadere, da se po uri daleč sliši.
3.	Ptičice nam kažejo božjo modrost. Kadar začne o spomladi sneg kopneti, se zači-njajo ptiČice pariti. Toliko se ljubita on in ona, da, če eno zgine, tudi drugo od žalosti mine. Po dvoje ptičic krog leta, si poiše skriven kraj, in začne gnezdice nositi. On nosi celi dragi dan perje, žimo *) in ilje, ona
*) Žima aH žinje.
S a v skritem kotičku sedi, in lepo gnezdo dela. fi človeka toliko ročnega, kteri bi kaj takega naredil. Neusmiljenci so, ki ptičicam gnezda razmečejo; gotovo bi se derii, ko l)i jim kdo hišice tako gerdo raztergal.
4.	Kadar je gnezdo gotovo, starka vsak dan po eno jajčice znese. Vsako pleme jih ima na število podobnih; lepo pikaste so. Kadar jajčic dovolj nanese, začne valiti. Cele dni starka v gnezdicu sedi, in jajčica greje, •jtari pa krog gnezda poje, in ji kratek čas dela. Se ne zleti starka, če tudi kdo pride; tako skerbno jajčica varuje! Kako gerd mora biti, kdor ji jajčica vzame, potruplje *) in gnezdo razterga! Zalostnazačneta spet za gnezdice nositi; pa kaj, ker jima je že veči del prepozno!
5,	V nekoliko dnevih se jajčica ugrejejo, mladiči v lušini oživijo, in svoj živež najdejo. Naj poprej beljak, potem rumenjak **) povžijejo, m tako zrastejo, d.i je mladega jajce polno. Kadar mladič živeža nima, začne lušino kljuvati. Tudi starka mu pomore, in glej! lep ptiček se izvali. Revče je sl;po, golo, in si ne mora pomagati , le milo čivka. Stara svoje mladiče z velikim veseljem pitata, jim neprenehoma živež nosita, in hrano vsakemu v kljunček polagata. Kadar je huda ura, mlade s svojimi perotmi ogerneta, da bi jih ne zeblo. Kako milo je to! Kolik gerdun je, kteri starim mladiče pobere, da si jih ravno branita, in milo
*) Pnbije,
**J Hiimenak ali žotnsU.
čivkata! Tak človek je volku podoben, kteri skerbni materi ljubo dete iz zibeli vzame.
Prišlo je nekoliko dečkov po germovju gnezd iskat, ftlizo lirama je sinica u votli jablani mlade imela. „Tiho" veli Jurko, ko sinico ugleda. „K.aj velja, da jo zadenem!" — Zaluči kamen, in stara sinica se mertva zavali. Z a elikim hrupom gerduni mertvo sinico ogledujejo. — Hitro druga sinica po veji priterfra. „Poglejte! tudi ta Tio moja," reče hudobni Jurko, in jo ubije. Žalostno mladiči u \otlem deblu čivkajo. Sosed zravno pride, in hudobne šterkavce *) okara rekoč: „Kaj ste storili, hudobneži! Stare ste pobili; kdo bo pa mlade preživi!? Od glada jih bo konec. Kako bi vi jokali, naj bi razbojnik priderl, in vam ljubo mater zadavil. Ali ne veste, kaj sveto pismo uči: „Če najdeš po potu na drevesu ali na tleh ptičje gnezdo, in starko na jajcih ali mladičih sedeti, ne jemlji starke, ampak izpusti jo, da se ti bo dobro godilo, in da boš dolgo živel."
6. Kadar se mladi izgodnjajo, jih stara izpeljeta. To je starima veselje! Od veje na vejo, od verha na verh jih kličeta; mladi se jima glasijo, in za njima ferfrajo. Tako jih letati učita. Ves rod za starima po logu leta, poje, in se veseli. Gerdo serce bi bilo, mlade, kteri še prav letati ne morejo, loviti, jim perote pipati, in jih za kratek čas ter-pinčiti.
*) Šterlcavec ali malopriden fantin .
Star vojšak, ki je o berglah hodil, je mladen-čem dostikrat pravil rekoč: „Oj, mladenči, poglejte, kako se meni godi, in varujte se ljube živinice terpinciti! Ko sim bil mlad in noroglav, sim pticam gnezda jemal, jim jajca terl, in mladice tolkel, da so revčiki silno cvilili. Na boj sim prišel, in tudi meni so na vojski sovražne krogle noge raztergale. Kolikorkrat slišim ptičico peti, se mi zdi, kakor da bi govorila :„Pravtije; saj veš, kako gerdo si z nami delal! Oh,mladenči, nikarte vi tako!"
7.	Čemu pa so ptice? Nam na v es elj e. Oh, koliko veselja ptieice ljudem delajo! Ob juterni zori se začnejo glasiti in peti juterno pesem. Kako mično prepeva slavič v ger-movju po noči. zdaj joče, zdaj žvižga, zdaj milo drobi. Kako častito se škerjančik *) s polja kviško vzdiga, in hvali Boga, po tem spet med brazde leti živeža si iskat. Moli in delaj! nam veli.
8.	Slišiš li gerlico, kako v zelenem logu gode? Ali se ti ne zdi, kakor da bi mati zibala in svojemu detetu pela? Kanarčeki in rudeči p op kar j i se naučijo vižice peti, da orgle tako lepo ne pojejo.vSkvorce in srake tudi besed naučiš. Šinkovce z žerečim železom slepiti, da bi rajše p6li, je grozovito. Tudi ptičica bi rada tožila, če
*) Škerjanec, seva ali golibar.
bi zamogla, rekoč: „Kaj sim ti hudega storila, neusmiljeni človek, da mi ljubo luč jemlješ?" — Hudoben ptičar je sto in sto šinkovcov oslepil, in jih v mestu drago prodal. Na stare dni pa je sam oslepel. Fant ga je vodil od hiše do hiše živeža prosit.
9.	Veliko koristnega ljudem drobne ptičice delajo. Ptica zanese semena na visoke pečine, v neznane kraje, kamor človeška noga ne more, da se zernice ucimi, in zraste lepo drevo. Lastavke pobirajo škodljive komarje in mušice pa letu, kterih bi bilo toliko, da bi dihati ne mogli. Sinice, berglezi in domači letavci pobirajo gosenice in druge škodljive červe po sadnih vertih, da nam drevja ne objedo. Tudi vrabec zerno zasluži, ki ga pozoblje; ako pa on ne, za ptico poplača dobri Bog, ki veli:
„Poglejte ptice pod nebom; one ne seje-jo in ne žanjejo, tudi ne spravljajo v žitnice, in vender jih Oče nebeški živi."
10.	Tudi za živež nam je dobri Bog perutnino dal. Redimo kure, race, golobe i. t. d. in jih v živež koljemo; ali brez potrebe jih terpinčiti in brez koristi jih moriti bi ne bilo irav. Sv. Duh pravi: „K.dor iz hudobije golo-)ico zadavi, ktera mu iz roke zoblje, on tudi ahko nedolžnost zapelje, ktera k njemu pri-beži." Ptice loviti ali streljati ob času, kadar
valijo, je prepovedano; le od male gospojni-ce *) pa do novega leta se smejo ptice loviti.
11. Kadar se zima približuje, se odprav" ljajo tudi ptičice vtuje, toplejše kraje si živeža iskat Žalostne se zbirajo, kakor da bi slovo od naših krajev jemale. Zbrane se vzdignejo, in letijo v daljne dežele, prek širokega morja, v gorko Afriko, po 3000 ur daleč. Nahajamo tudi po zimi cele kupe ptičic u votlem drevju spati. Oče nebeški vse živi, in vrabec s strehe ne pade, da bi Bog ne vediJ. Kadar se ljuba spomlad spet poverne,pridejo tudi drobne ptičice, ter nam prinesejo nove pesmice, otrokom novo veselje.
XLV. Poduk lepo pisati,
Šimonov Pet rek je prav lepo pisal; gladko mu je šlo pisanje od rok. Andrejev Paulek pa je tako kasno in težko roko vlekel, kakor da bi kdo derva sekal, in vender sta bila oba ravno tisti dan in ravno tisto uro pisati začela. Kako je to? — Kdor hoče berzno in gladko pisati, se mora od kraja vaditi pero prav deržati in na lahko pomikati; pero ni drevnica, ne cepec.
1. Pisavno knižico lepo pred se položi na mehko podlago; na goli, terdi klopi
*) Mala gospojaica ali mala masa.
se ne da lepo pisati. Izgledni spis deni pred knižico, da se lahko na-nj ozeraš, če ni na cerni tabli napisan.
2.	Pero, prpravno zrezano, primi s palcom, s kazavcom in s srednikom, ne previsoko, ne prenizko, in pa rahlo, ne terdno. Kdor pero preterdo derži, težko roko dobi. Izrezo peresa k sebi oberni, in pero povezni.
3.	Prava roka pisaje na mezincu počiva, da se lahko giblje. Lakta ne naslanjaj nikamor.
4.	Glava se ne sme pregloboko na papir obešati, da se oči ne pokazijo; tudi po strani gledati nikar, da se prekanjane privadiš. Jezik pisaje iztegati ali pa lice gerbančiti je gerdo.
5.	Herbet se kriviti ne sme, da bi po malem sloki ali krivi prirastli; truplo se k pisanju nagne, pa ne preveč. Persti leve roke se na papir rahlo položijo, noge zložno stegnejo, pa križem de vati jih nikar!
6.	Peresa pregloboko v tinto ne omakajte, da se vam persti ne počernijo, ali da vam iz prenapitega peresa ne kane, in se vam madež ne naredi. Kdor hoče lepo pisati, mora pisavno knižico varovati, in ne sme po strani čerčkati, kakor da bi kure praskale.
7.	Novinci imajo pisav ne knižice na štiri linie čertane, med kterimi čerke pišejo. Ne-ktere čerke ali pismenke se pišejo med srednji dve linii; imenujemo jih srednje, kratke čerke. Druge pismenke se potezajo d o gornj e
linie; visokečerke jim je ime. Spet druge segajo globoko do spodnje linije; globoke cerke se zovejo.
8.	Čerke narejamo iz različnih če rt. Z ojstro rezjo peresa delamo tenke če rte kot las, s široko rezjo pa debele kakor lasova senca. Zavihane čerte se delajo s peresno rezjo.
9.	Poglavitne čerte imenujemo tiste, iz kterih se pismenke sostavljajo. Pri nas se piše od leve na desno roko; zato tudi pismenke malo na desno visijo, in pisavna kni-žica od leve na vzgor povzdignjena leži.
10.	Čerte morajo biti vse gladke, ne kosmate ločni lepo zavihani, stebri ravni, obročki pa okrogli, kakor kolač. Navzgor se potegne pero po rezi, da se tenka čerta napravi; navdol se potegne pero po širini, da se čerta tolsta stori, naj si bo steber ali ločen.
11.	Zavihane čerte se tenko potegujejo, in lepo sklenejo, kakor bi izrastle. Pismenke ne smejo biti ne predebele, ne pre-tolste, ampak take, da se prilezejo. Certe ene pismenke se imajo deržati; pa tudi pismenke se ne smejo tergati, da so kakor iz celega storjene. Vse pismenke enega plemena naj bodo enako visoke in globoke, pripognjene od leve na desno.
12.	Za vsako besedo se prostora pusti toliko, da bi dober n vmes zapisal. Tudi po vejici se pisaje za n prostora pusti, po drugih ločnicah nekoliko več, po piki pa za m na dolgo.
13. Kdor se je pisati navadil, ne piše na štiri linie, tudi ne na tri, ne na dve. Poslednič nobene ne potrebuje.
Pisati se mora ravno kakor po napeti niti, ne na vzdol, ne na vzgor; in tako je treba znati.
Le kdor razločno in hitro piše, je dobro vajen pisavec; kdor pa tudi lepo piše, oa krasnopisec slovi. Veselje in pa pridna vaja vse lahko stori.
XLVI. Vaja pravopisa in naglopisa.
1. Pismenke so male in velike. Velike se pišejo:
a.	V početku;
b.	Po vsaki piki, ker se govor vnovič začne;
c.	Po dvopičju, kadar besede nastopijo, ktere kdo drugi pove; p. Sv. Paul veli: „Kdor ne dela, naj tudi ne je."
d.	V pesmih se vsaka versta z veliko pi-smenko prične;
e.	Imena ljudi po kerstu, po rodu, po domu, tudi imena dežel, krajev, narodov in kraljestev se pišejo z veliko pismenko; p. Juri, Neža, Belak, Kamenski, Austri-ansko, Slovenci i. t. d.
f; Zapiši vsako besedo tako, kakor jo bereš, ne pa kakor se slabo izgovarja; p. Bog, ne Buh; glava, ne guava; buča, ne buča, i. t. d. g. Kakor pismenke v zlaganju ločiš, ravno tako jih pisaje na koncu verste deli, kadar moraš besedo pretergati. 2. Vsako pismo, ktero kaj priča, mora m koncu navadno konča v o imeti, da se ve, kde, kdaj in pa kdo je pisal.
Kristiani štejemo leta po Kristusovem rojstvu. Navadno leto ima 385, prestopno pa 366 dni. Mescov imamo vsako leto dvanajst, kteri imajo po 30, 31 ali 28 dni.
Pervi mesec januar ali prosinec se Bačne z novim letom; on ima 31 dni. Drugi mesec je februar ali svečan; on se začne o svečniei, in ima v navadnem letu 28, v prestopnem pa 29 dni. Tretji mesec je marc ali suševc, v kterem vetri radi suše; on ima 31 dni. Sterti mesec je april ali mali traven, v kterem že trava po malem raste; on ima 30 dni. Peti mesec je mdj ali veliki traven, v kterem je veliko trave; on ima 31 dni. Sesti mesec je ju ni ali rožnik, v kterem rože najlepše cvetejo; on ima30 dni. Sedmi mesec je juli ali mali ser pan, v kterem že po malem serp rabijo; on ima 31 dni. Osmi je august; ali veliki serpan, v kterem že dožanjemo; on ima 31 dni. Deseti je september ali kimavec; on ima 30 dni. Deseti meseo je oktober, kozopersk ali vinotok; on ima3ldni. Ednajsti je november Malo Berilo.	8
ali lis to p a d, ki ima 30 dni. Dvanajsti mesec december ali gruden ima 31 dni.
3. Vsak® leto ima 4 kvatre ali četerti> dva in petdeset tednov ali nedelj. Vsak teden ima sedem dni, ki se imenujejo: ponde-lek, sreda, četertik, petek, sobota in nedelja. Vsak dan in vsaka noč skup imata 24 ur. Ena ura šteje štiri četer-tinke ali 60 minut. Daljši ko je dan, krajša je noč; krajši ko je dan, daljša je noč. Od božiča do kresa rasle dan, od kresa do božiča pa raste noč, kar nam pratika ali koledar kaže.
Na koncu pisanja se napiše kraj, dan, mesec in leto, poslednič pa pisavca ali pisavke ime kerstno, rodno, in včasi tudi domače, n. pr. V Celju 1. novembra 1851.
Blaže Brenko, Podgorski.
Neža Videč, Hrenova.
XLVII. Kaj bo iz šolarjev?
1. „Jaz bom vertnarje djal Filipe A, ko se je izšolal in v nauk podal. „Pač je lepo med zelenjem^ med dišečimi rožicami delo imeti." Dati so ga vertnarslva se učit; ali kmato Filipek domu pride, in toži, da mora neprenehoma kučati, čepe pleti in po zemlji plaziti, tako da ga križ in kolena bolijo
2.	„Kaj pa češ biti?" vprašajo oče Filipa. nLovec *) bom; po zelenih logik hoditi, to je veseloDajo ga lovcu za učenca; ali kmalo Filipek domu pritoži rekoč, da mu juterna sapa ze pred svitom dobro ne dene, da se ne more naspati, da mu je megla pre-mokra, rosa prehladna in zrak preojster, i. t. d.
3.	„Kaj pa boš ?" ga oče spet poprašajo♦ „Kibar bom" je djal. „Kraj bistrega potoka hoditi, se po ribniku v lahkem čolniču voziti, brez vsega truda polne mreže rib iz vode zajemati, to bo veselje/" Pa tudi tega dela se Filipek hitro naveliča **). „Za me je to premokro delo; voda me ne terpi(i je djal, ter ribarijo popustil.
4.	Poslednič se Filipek kuharije loti. Mislil je: kuharju mora vertnar, lovec in rib ar nositi; tudi ni kuhar nikoli brez dobrih grizljejev. Ali spet, domu pritoži rekoč: „Z</ vse drugo bi bilo kuharju dobro, naj le ognja ne bi bilo. Kadar moram pri gorečem ognjišu stati, se bojim, da se ne bi vročine raztopil."
5.	Zidaj oče Filipeka prav ojstro okre-gajo rekoč. „Za te tedaj nobena služba ni? Kar ti danes dopade, tega se jutri že nadovoliš. Če ni za te ne zemlja, ne zrak, ne voda, ne ogenj, boš moral iti na uni svet službe iskat. Ali ne veš, da ima vsak stan
*) Lovec ali jager.
**) Naveličati se ali nadnvoliti <ie.
svoje veselje, pa tudi svoje terpljenje. Srečno m veselo le tisti živi, kteri delo svojega stana dobro razume, svoje dolžnosti zvesto dopolnuje, in kteri je zadovoljen s tem, kar mu Bog da.
6.	Kaj pa bomo mi šolarji, kadar šolo dokončamo ? Kine tj e bodo zemljo obdelovali, rokodelci orodje, oblačila in mnogoverstne reči napravljali, kup čev avci pa kupovali in prodajali, kar ljudje pridelujejo. Za kupčijo in obertnijo, pa tudi za kmetijo nam je denarja potreba.
7.	Denarje *) imamo kovane iz dragih, žlahtnih rud, pa tudi papirnate. Iz zlata so zlati ali cekini, navadni po 4 gl. in BO kr., dvojnati pa po 9 gl. srebra. Sreberni denarji so križevače po 2 gl. in 12 kr., tolar j i po 2 gl., dvajsetice po 20 kr., desetice po 10 kr. i. t. d. Kufreni denar je drobiž po grošu, po krajcarju i. t. d. Papirnati denarji so mnogoverstne veljave, in jih radi prernenjajo.
8.	Goldinar ima po 60 kr., groš 3 kr., krajcar pa po 4 vinarje.
9.	Mera in vaga v nebesa pomaga, če je pravična in dobra. Potreba nam je vago in mero dobro poznati, da se ne damo goljufati krivičnim ljudem.
Tehtamo na cente, funte, lote i. t. d, Cent (Ct.) ima 100 funtov, funt ima 4 četerti ali 82 lotov, lot (LtJ 4 drahme ali kvintelce i. t. d.
*) Denarji ali penezi.
10.	Mero imamo suho, mokro ali dol-gotno. Suha mera po Austrianskem je po navadi vagan. Vagan derzi 40 dunajskih bokalov *). Pol vagana ali mernik ali celjsek je 20 bokalov. Po Krajnskem merijo zernje na star in mernik; po Koroškem na bern; po nekih krajih za Dravo na korce **J, škafe, lonce, sklede i. t. d.
11.	Mokra mera za vodo, vino i. t. d. je po Austrianskem vedro po 40 bokalov; bokal ima 2 poliča ali 4 maslice ***). Sode merimo po navadi z veziro. Sodje derze po 1, 2, 5,10 do 100 veder in tudi več. Stertinjak derzi po 10, polovnjak po 5 veder -****).
12.	Dolgotna mera nam pove, kako dolgo, široko, visoko ali globoko je kaj. Vse to merimo po seznih, čevljih in palcih. Sezin (0) meri 6 čevljev, čevelj (') meri 12 palcov ali col, palec ali cola ('') ima 12 linij
Rokodelci, zidarji, tesarji i. t. d. merijo na sezen (in poset ali colstab'); kramarji pa na laket; tkalci merijo platno na palice.
13.	Zemlja se meri nastirjaske ali kvadratne sezne in orala ali pluge; oralo ali plug obseže 1600 stirjaskih sežnov, stirjaški sezen (□") ima 36 stirjaskih čevljev, stir jaški čevelj (□')
*) Bokal, firtelj ali pint.
**) Korec ima 44 pintov.
***) Celjsko vedro ima le po 20 bokalov.
****) Petaček ima po 5 celjskih veder.
obseže 144 šlirjaških palcov, štirjaški palec (□") ima 144 štirjaških Unij (D"'). — Druge reči, p. kamenje, merimo s kočniško mero.
14. Po pravici moramo meriti, naj bo suho ali mokro, na dolgo ali na debelo. Krivično blago dobrega prineslo ne bo. Krivičen krajcar deset pravičnih požre. Toraj je pregovor: Mera in vaga v nebesa pomaga, oko je pravična in dobra, ne pa pičla in krivična.
XLVIII. Skerb za časno in večno srečo.
1. Srečen človek je, kteri se Boga boji, in rad dela. Vse svoje žive dni bo lahko vesel in zdrav, kdor se v mladosti ne razvadi. Lahko je boljšega se privaditi, ali odvaditi se je težko. Stara navada — železna srajca. Otroci varujte se vsake razvade.
Vincenci (C en cel j) je imel gosposke starše. Vse so mu dajalikar mu je serce poželelo ; tako seje na predobro razvadil. Starši mu umerjejo, in Cencelj mora iti na kmete k svojemu ujcu služit. Od kraja ni bila služba za-nj. Pri starših je večidel brez dela pohajkal; zdaj pa mora pridno delati. Poprej si je posebne jedi izbiral, zdaj mu je tudi borna jed dobra. V mestu so bili po gosto v gle-dališu ali na plesu blizo do polnoči dobre
volje, na kmetih hodijo po storjenedelu zarana spat.
Težko se je Cencefj vsega tega privadil, pa je vendar spoznal, da je tako živeti zdravo in prav. Pri starših je vseskozi bolehal, in moral zdravila piti, zdaj je pa zdrav in čverst kot riba, močen kakor hrast, in lep rudeč kakor roža. Večkrat je že djal: Blagor človeku, srečno živi, Kdor se že mlad terpeti uči.
2. Redov nos t je za otroke zlata čednost, da o pravem času ustanejo in za-spijo, se poigrajo in jesti dobijo, ob uri molijo in v šolo gredo, in vsako reč na svoj kraj položijo. Redovnost nam težave polajša, daje našemu delu pospeh, počitku in živežu tek, ter nas mnogotere škode ovaruje.
Gospodična Sabin k a je imela svojo izbico *), pa svojih reči nikoli ni pospravila; vse je po čumnati križem ležalo. Mati jo opominjajo; pa jih ne shiša. ISeko nedeljo po poldne se Sabinka lepo pražnje obleče, in z dotni odpravlja.
Soseda ji prinese skledo poln debelih černih češenj. Na mizi in po oknih je bilo oblačila vse polno; Sabinka češnje na stolec postavi, kteri je bil s sivo svilo **) prevlečen, in gre z materjo u vas.
*) Izba, čumnata ali stanica.
**) Svila ali žida.
Sabinka pride pozno po noči domu, in se naglo usede, pa od straha zakriči. Kaj pa ji je? — Ravno na zverhano skledo se vsede, in češnje pomučka. Mati z lučjo pribite. Kaj pa vidijo! Sok češenj se je po stolici cedil, lepo belo krilo Sabinkino je pa bilo tako černo ■— rudeče, da ga ni mogla več obleči, j,Zidaj vidiš,*' so mati djali, „kako te treba vsako reč na svoj kraj devati. Naj te redovnosti lastna škoda uči."
Marjetica se je v izbici slačila, se je vselej na svojo skrinjico pri postelji vsedla, solne izula in jih ravno spod položila. Pečo in zavratni robec je poleg sebe na stran položila, na drugo stran jopico, predpert, nad-persnik in krilo. Zjutraj se je le vsedla, in je vse k redu imela. Nikoli ni bila kregana, nikdar ni sole zamudila.
Poprej kot Marjetica jopico obleče, in robec za vrat dene, si lase razčese, si jih terdno u vozel zveze, ali v kito splete. Potem se snažno umije, roke, usta in obraz, po letu pa tudi glavo. Ta deklica je bila čversta, je imela bistre oči in bele zobe, kakor slonova kost. Ona si je po jedi vselej usta izmila, in ni prevročega ali premerzlega jedla, da si ne bi zobov pokvarila♦ Otroci/ ali hote tudi vi tako delali, kakor pridna Marjetica?
Z. Ljudje pravijo, da je g iz da*) dober kup, lepa obleka pa draga. Otroci se imajo zatorej od mladih nog vaditi ne gizde —
*) Gizda aH osabnost.
marveč na svoje oblačila paziti. Obleka in obutva skerbno varovana je dolgo lepa, in dvakrat tako dolgo terpi.
Matiček na svojo opravo ni pazil. Kadar je nove čevlje dobil, je hitro ž njimi po blatu in po lužah gazil, on je kapo okoli lučal, z rokavom brisal usta in nos, je rad skoz plote in po germovju plazil, se na mokro vsedal, in se je v hlačah po kakem bregu valjal, ali po kaki deski vozil Kaj mislile, kake so bile njegove hlače! Kaj so star si rekli?
4.	Otroci, kteri imajo denarjev, jih ne smejo z apr a v lj a t i, temuč naj jih prihranijo za potrebo. Cesar je letos preveč, tega je rado k letu premalo. Od sladkarije otroke rado grize.
Gregorec je imel svoj hranilnik *), v kterega je deval vsak krajcar. Ko je potem somenj **) bil, so mu oče nekaj priložili, in mu kupili novo kapo, nogovice, čevlje in takih reči. Ko je Gregor zrastel, in se bolj zmodril, si je kupoval jagnje, panj bučelic in kaj takega. Po kaj pa je Gregor tako delal? Rekel je: „Kdor hoče kaj imeti, mora pri krajcarju začetiGregor je imel več 'veselja, kakor drugi otroci, kteri so hitro vse zajedli.
5.	Za mladih let se imajo učili fantiči gospodariti, dekliči pa gospodinitit
*) Hranilnik ali šparovec.
**) senjem, sejm.
da bodo ob svoji dobi dobri gospodarji in gospodinje. Cesar se ni Janezek naučil in privadil, tega tudi Janez ne bo vedil.
6. Zravno posvetnih skerbi ne smemo nebes pozabiti, marveč moramo od mladih dni si zaklade *) v nebesih pripravljati, vbo-gajme dajati — Bogu posojevati.
Oče Miklavž so na večer pod lipo sedeli, ko se je ravno večerja hladila; krog njih stoji troje otrok. Po gosto so oče otroke učili, da večerja človeku tistikrat naj bolj diši, kadar je po dnevu kaj dobrega storil; in pa, da človek nikoli mehkeje ne spi, kakor kadar ga dobra vest hvali. „Kaj ste kaj danes dobrega storili?" vprašajo oče otroke. „Jaz sem svoj košček kruha ubogi deklici dala, ki je davi **) lačna mimo nas v šolo šla," je B a r-bika, naj mlajša, djala. J ur če, njen brat, pravi: „ Jaz sem v šolo grede vidil vrata na sosedov zelnik odperte, in svinje v zelju škodo delati. Hitro sem jih izgnal, in vrata zaperl." „Kaj pa ti, Štefani" vprašajo oče. Štefan molči, rudečica ga obhaja. Po malem odgovori: „Saj ste nas, oče, učili, da se ne smemo hvaliti, ker Bogv vse naše dela ve." „Prav tako!" moj Štefan, pa meni le povej, naj tudi bratec in sestrica slišita, kaj si lepega storil." ,,Ko sim danes iz šole šel, se me je Oberčev sin lotil in me tepel. Nekdo se mimo pripelje, in po-
*) Zaklad ali šac.
**) Davi ali danes zjutraj,
— 12H —
beruha *) nažene. Oberčev naglo čez plot skoči, in si nogo zvine. Ni mogel stopiti več j in silno je upil. Vzdignil in stupo ramo sem ga domu nesel."
,,To je naj boljše delo, tudi sovražnikom dobro storitiso oče djali. „Tako je storil tvoj godovnik sv. Štefan, in tako dopolnil Kristusovo zapoved, ki veli: „Molite za tiste, ki vas preganjajo, dobro delajte tistim , ki tam hudo hočejo; tako bote otroci nebeškega Očeta*
XLIX, Skerb za bližnega.
1. V nebesih imamo dobrega očeta: mi vsi smo njegovi otroci. Oče nebeški nas ljubi, in rad ima, če tudi mi svoje brate in sestre, tovarse in tovaršice, znance in znanke, sosede in prijatelje, pa tudi sovražnike ljubimo. Nežica je po južini **) kupice umivala, njen bral Lukec pa je šolsko nalogo pisal. Po nesreči Nežici očetov kozarec na tla pade, in se razdrobi. Nežica od straha za-joče rekoč: ,,0h, kaj bodo oče rekli! Da bi imela toliko denarjev, rada bi očetu novo
*) Poberoh ali hadoben fant.
**) Kosilo ali zajterk je zjutraj; jnžina, obed aH poldne-vanje o poldne; mala južina ali malica po poldne.
kupico kupilaLukec Nezici reče: »Ljuba sestra, jaz ti dam rad svojih pet grošev; več pa nimam.11 Otroka denarje preštejeta, pa nimata zadosti, in skleneta očeta za od~ pušenje prositi.
Zvečer prideta oče in mati domu. Lukec očetu naproti teče rekoč: „Preljubi moj oče! ne zamerite Nežici; kupico vam je ubila. Vidil sem, da ni nalaš storila: le priper-tilo *) ji se je. Htela sva vam novo kupico kupiti, pa nimava zadosti denarjevOče pravijo: „Jeli si tudi ti htel Nezici pripomoči? — Tedaj ji odpustim, ker se toliko rada imata." Nežica jokaje pride. Oče ji rečejo: „Vprihodnje bolje pazi, da kajne potereš; za zdaj ti odpustim storjeno škodo, ker sta si z Lukcom toliko dobra
2. Dobri otroci vse domače, tudi družino lepo imajo. Hlapci in dekle pomagajo otrokom ljubi kruhek služiti; gerdo bi bilo jih žaliti, jim nespodobne priimke dajati, jih oponašati ali pa po krivem tožiti. Lahko se zgodi, da bodo tudi otroci v službo prišli; s kako mero deca drugim merijo, s tako se jim bo merilo.
Brigita je po materni smerti pri očetu gospodinila, pa je družino jako gerdo imela. Nobeno družinče ji ni vstreglo; vedno se je kregala, in tudi očitala, koliko ji je družina pojedla. Težko so posle dobivali, pa težko so
*) Pripetiti se ali primeriti se.
— izd —
i
tudi posli svoje leto dosluzili, ker jih je prehudo imela. Po nekih letih oče umerjejo, pohištvo posodniki prodajo, in Brigita je prisiljena služiti. Zdaj je občutila, kako boli, če otroci družino pikajo. Spoznala je staro resnico: kakor se posojuje, tako se po-vračuje.
3. Veliko je siromakov in ubogih sirot po svetu, ki nimajo drugega očeta, ne matere, kakor v nebesih. Bog je uboičeko m oče, in zeli, da bi jim ljubeznjivo, pomagali. Jezus pravi: „Kdor kterega izmed malih sprejme v mojem imenu, mene sprejme; kar ste jim storili, ste meni storili*
L. Zapušena sirotica.
^Tucf de .
'emu ne	z
en de/iveolf/ece,
dvyem d/ayedam /
^ umepu do> me ma/e, oce/a ne fuMmam/ me /oce draeco da/e?
yo
J^eet/^tacedaf de ne znam.
fl&emam d #&/a Aa/ ot č^n fier/d/perfo Aam ne vem/
fift dve/ee de .y$Oe(/v/fo/ie /ee(/ ne dmem.
JffieG&m ia Jiedo, me fioc/beo /pee/čda za dzp, 'e/va c/a^e me V nerfen met mene mar.
— 127 —
Jaf^ire isad /tom, afoecece, \ naf u-aj ne ifoc/e dram/ S^tm vaz/erjfana m jf/ec/h, Msnc/aii1 Je fio^veza/ znam.
jfao/e naJa Jed/ra,
/e/fe c/a/e, JŽfe/ict jfe/o> /e omtf.
/temo naftveJeA, /e it- /uJo vzameta; ■^///efit• /Htj/frofociJe,
/e /ite/i^f ^afreco.
LI. Kako se s koristjo bere.
Deca! znate že gladko in lepo glasno brati. Bo vam veselje knižice v roke jemati
in kaj lepega za kratek čas brati. Vediti pa je tudi otrokom potreba, kako se s koristjo bere; tudi branje škodi, ako se prav ne bere.
1.	Brati se ne sme na soncu, ali v takem kraju, kjer se bliši; od tega rade oči bolijo. Brati se ne sme v mraku, kadar se dobro ne vidi; hitro bi oči otemnele in po-
fled oslabel. Pri bledi luni ali pri mescu rati Bog obvaruj! Pri branju mora svetlo biti, in pa luč od leve strani prihajati, če je mogoče. Preblizo knigo deržati napravi kratek pogled.
2.	Preveliko in pa predolgo brati ni koristno, v postelji in dremaje brati je zlo nevarno. Ce je predrobno pisano ali pre-bledo natisnjeno, nas hitro od branja oči bolijo. Tudi oči se morajo počiti. Kadar na glas beremo, se ne smemo dreti ali kričati, da ne onemoremo, in nam sape, pa tudi glasa ne zmanjka. Kadar glasno beremo, si pogosto odahnimo in počijmo.
3.	Ce je branje rado telesu škodljivo, duhu še bolj škodi, če se po pameti ne bere. Beri rajši po manje, kakor preveč na enkrat. Beseda brana je duši hrana; če pa prehitro ali preveč na enkrat poješ, lahko zboliš; če prenaglo in preveč bereš, se lahko pomotiš, in na zadnje ne veš, kaj si od kraja bral ali brala.
4.	Pomisli pri vsakem odstavku, kaj si bral, ter si zapomni, kar je koristnega. Kar dobro ni, se tudi iz žlice v stran verže, in ne poj6.
Le kdor dobro premisli, kar je bral, se dobro uči, in modreji prihaja. Bolje malo, pa to dobro.
5.	Naj nevarniši ste mladosti dve reci: slabi tovaršii v roke priti in pa slabe knige v roke dobiti. Spačene bukve ali zapeljivi spisi so prepovedan sad, kterega sam petlenšek *) po izpridenih pisarjih počerka, in ga nedolžni mladini ponuja, kakor Evi v srečnem raju, naj bi se smertnega strupa krivih naukov napila. Zapeljive knige so mično pisane, sladke kot med; kdor pa take bukve bere, ga hitro zmotijo, kakor pijanka ribe v po(6ku. Kdor hoče srečen biti, naj se slabih knig varuje, in bukev ne bere, kterih ne pozna, in zastran kterih koga modrega ne popraša.
6.	Koristno je pa dobre, pravično in resnično pisane bukve brati; one so dober pri-jatel, ki nas uči Bogu lepo služiti in modro živeti. Povedo nam mnogoverstnih reči, ktere nam je vediti potrebno in koristno.
7. Na mesto dela pa ne smemo brati; le ob praznikih je brati čas. Ce imaš dobre bukve, le večkrat, pa po malem in pazljivo jih beri. Tako boš rastel na modrosti, pa tudi na ljubeznjivosti pri Bogu in pri vsih pravičnih ljudeh.
Peklensek ali peklenski sovražnik.
Malo Berilo.	9
LIL Zlata svatba.
Na veseli Brezi so zlato svatbo imeli. Antonova sta petdeseto leto svojega zakona srečno spolnila, in vsa žlahta je ž njima vesel dan obhajala. Pač je bilo veselje! Veliko zakonskih svoje sreberne sva tbe, ktera se čez pet in dvajset let obhaja, ne doživi; redki so, ki bi petdeseto leto zakonskega živlenja « čakali.?
Kaj mislite, koliko je bilo Antonove žlahte na zlati svatbi? Pet sinov in tri hčere, petnajst vnukov in osemnajst vnuk, šest »revnučkov in deset prevnučic *) Kako pa raz-očufemo mlajšo žlahto po raznih členkih žlalue.
1.	Antonovi otroci so v pervem naravnem členku, ki se sinovi in hčere po očetu in materi, bratje in sestre pa med seboj imenujejo.
2.	Antonovih otrok sinovi so Antonovi vnuki, hčere pa vnuke; oni so Antonu v drugem naravnem členku žlahta, med seboj so si pa ^r a t rani in br a t rane , sestrici in sesfričnC.
3.	Vnukov in vnuk otroci so Antonovi p r e v n u k i; oni so njemu v tretjem naravnem členku žlahta, in so si tudi med seboj v trč-tjem členku v rodu.
*) Ako se v drugih krajih sorodniki drugače zovejo, naj se otrokom pove.
4.	Sinov žene so Antonove snah«, kte-rim tudi nevšste pravijo. Hčerin mož je Antonov zet. Snaham in zetom je Anton tast, Antonovka pa ta s a.
5.	Bratje in sestre so si v pervem členku postranskega kolčna v rodu. Žena mojega brata je meni svakinja; mož moje ses-jre mi je pa svak. Od teh oseb pravimo, da so si v svašini, v rodu pa si niso. Ženi dveh bratov si niste svakinji; tudi moža dveh sester si nista svaka.
6.	Bratrani in bratranke, pa tudi sestrici in sestri čne so si žlahta v drugem postranskem členku; otroci bratranov in bratranek, sestranov in sestranek so si v tretjem členku postranskega kolena žlahta.
Antonov naj stariši sin je bil pri zlati svatbi starašina, ki je v imenu vsih mlajših govoril, in staršem srečo vošil. iHlajšega sina žena je bila vodilja, ki je vso svatbo vodila, in sker-b6la za pošteno opravo in svatom za postrežbo.
Naj mlajša Antonova vnuka sta bila druga (ali trušarja); naj mlajši vnučici pa družici dedeku in babici. Prevnuke so veči del na rokah nosili.
V l6pi versti se vsa Antonova rodbina v domačo cerkev poda, in tudi sosedov veliko
1"ih spršrni, ki so starega Antona spoštovali. *o svetem opravilu dvoje vnukov (drug in družica) dedeku, dvoje pa babici I6p venec pisanih rožic na glavo posadi. Na to vsi mlajši pokleknejo, starčeka jih pa blagoslovita rekoč: »Bog vas ohrani v svoji milosti zdrave in vesele. Bog vam daj učakati najne -starosti
in kakor nama, viditi vnukov vnuke; po tem živlenju pa sv6te nebčsa."
Vsa žlahta od naj stariših do naj mlajših staremu očetu in materi roko poljubi, po tem se povernejo na očetov dom na kosilo, in so pošteno prav židane volje.
Lili. Zdravo telo naj bolje blago.
„Kako ste tolike starosti učakali, boter?" *) praša sosed Antona, kteri so v svojem osemdesetem letu svojo zlato svatbo obhajali. „Rad vam po^vem, če me hočete zvesto poslušati, pa tudi poskušati, kar vam bom so-vetoval. „Ce modrost u ^ašem sercu prebiva, in spoznava dušo vašo napolnuje, pravi modri Salomon, bo dober sovet vas ohranil, in previdnost vas bo obvarovala."
1. Kdor hrče dolgo zdrav in vesčl živeti, naj se od mladih no^ vsake strasti**)
živlenja mori; v mladosti storjeni grčhi so červi, kteri ljubo zdravje podjčdajo.
2. Huda jeza, naj prej zdravju škodljiva, je živa kača, ktero človek v svojem sercu redi. Za vsako malo reč ga pikne, in vleče telo pod grudo, dušo pa v pekel, To-
*) Boter ali kum.
•*) Strast ali pregrešna razvada.
goten mladeač in pa serdita deklina bota za rana bolehala, in ne bota dolgo trave teptala. Kar v jšzi storiš, je večidel krivo; kar v j6zi
tiojšš, je škodljivo« Piti na jez,o je strup. Pre-epo nam torej Sin božji, prijatel otrok, veli: „Učite se od mene, kako sim krotek in ponižnega ser ca, in bote našli, mir v svojem živlenju."
3.	Prevelika ž al os t je zdravju škodljiva in tudi grešna. Veselo serce daje človeku živlenje, veselje mu prihrani stare dni. Žalost nam nesrečo vekša, serce objeda, in nam pamet mami. Za žalost so naj boljše zdravilo svete besede poterpljivega Joba, kteri veli: „Bog je dal, Bog je vzel; naj bo češeno Gospodovo ime!" Kar Bog stori, vse prav naredi; kakor Bog hoče, naj se zgodi.
4.	Prevelike skerbi belijo glavo, pa tudi zdravje podjedajo; pomagajo malo, in dostikrat nič. Skerbi, kar je prav, če hočeš biti vesel in zdrav. Brez skerbi sicer ne smemo in tudi ne moremo biti; ali nepotrebnih skerbi se ogibljimo, in česar sami ne premoremo, Bogu prepustimo, Bog za nas skerbi.
5.	Zdravju škodljiv strup je zelena nevo-šljivost. Nevošljivost je kakor škorpijon, kteri sam sebe grize in ujeda, dokler se ne uje. Če si žalosten, kadar so drugi ves6li, in
se jim dobro godi, tistikrat pa vesel, kadar drugi žalujejo, vse svoje žive dni prave dobre volje ne boš. Lepa je besšda sv. Paula: ^Veselite se z veselimi, in žalujte z žalostnimi." Ljubeznjivo pomilovanje žalost polajša, veselje poslajša, in je živlenja močna podpora. Hitro se serce ohladi, če povedati komu zamore, kaj ga boli.
6.	Gerdo nečisto djanje mladih dni dušo in telo mori. Nesramna ljubezen je naj hujša bolezen. V naj boljši rasti se mladi nečistnik suši, nečistnica onemaga, onemore, in pade v naj boljših letih pod zemljo kakor cerviv sad. Gotova resnica je, kar modri pravi: „Kdor nečisto djanje uganja, ga bodo hitro červi snedli."
7.	Kakor prevelika žalost, je zdravju Škodljivo tudi preveliko veselje. Ali ni že veliko ljudi od prenaglega veselja umerlo? Kdor hoče dobre volje biti, ne sme preveč dobrot na enkrat užiti. Preveč dobre volje mošne kolje, pa tudi živlenje krajša.
LIV. Kako pošteno dobre volje biti.
1. Če te na dobro voljo vabijo, ne daj se predolgo prositi. Ako misliš iti, na pervo besedo obljubi; če pa ne moreš, ali ne smeš, naj te še tolika prošnja ne preprosi.
2 Sinovi in hčere naj prosij o starš e, hlapci in dekle pa gospodarja in gospo-
d in j o; brez dovoljenja na veselice hoditi podložen ne sme. Kdor se ukrade, in skrivaj gre, greši; njemu se dobra volja ne bo po sreči izšla. Potepati se, je greh.
3.	Na pošteno dobro voljo se po svojem stanu snažno obleci. Se pregizdavo nositi je prevzetija; nemarno ali celo umazano, je gerda skopost ali zanikarnost, Kdor spodobne obleke nima, naj bo doma.
4.	Pražnje *) oblečen ne nosi glave previsoko, de ne boš prevzetnik; pa tudi glave ne obešaj po hinavsko. Grede nosi glavo ravno, persi naprej, trebuh nazaj, roke po strani. Z rokami si brado podslanjati, ali pa ročko **) delati možkim ni lepo, ženskim pa celo ne. v
5.	Ženske naj imajo persi pošteno pokrite, bolj v žalosten, kakor v prevescl pert zavite. Kdor razgaljen hodi, se hitro izvodi v nesramnost in greh.
6.	Pošteno se vedi, prenapeto ne hodi, vsakega ravno poglej. Iz pod brega in pa po strani gledajo tisti, ki dobrega ne mislijo.
7.	Pridi o pravem času, in ne daj se čakati; le slabi delavci se dajo dolgo k mili klicati. Predolgo se pa tudi na dobri volji ne mudi, kakor de bi bil domu pozabil; takih se ljudje kmalo naveličajo.
8.	Po pervem mestu za mizo ne strezi, in počakaj, naj vsedejo tisti, ki so
*) Sveiačiio,
•*) Roke v kolke vpirati.
več kot si ti. Po naj boljših kosovih ne segaj; pa ponujati si tudi ne daj. Dobra reč se sama ponuja.
9.	Ako so mizne rutice k redu, razgerni si svojo po krilu, da si obleke ne pokapljaš, ter si perste in usta ž njo briši. Gl6j, cfa iz sklede ceste ne narediš, in perta ne pomažeš. Preveč pihati vroče jedilo ni pristojno; rajši počakaj, da se ti ohladi. Pa tudi srebati, si usta mašiti, in predolgo žvekati ni lepa šega.
10.	Kosti in ostanke jedil na kraj talarja polagajv; v sklčdo nazaj devati bi bilo nepristojno. Ce najdeš muho ali tacega kaj, ne kaži drugim, temuč zakrij, da tovaršii živeža ne ogabiš ®).
11.	Ne trebi si zob z vilicami, ne z nožem, ampak z leseno ojštrico ali s kako slamo; pa si usta z rutico ali saj z drugo roko zakrivaj, da ne boš zijal po drugih.
12.	Ne grajaj jedi. Kar ti ne diši, pa pusti. Preveliko piti, jesti in kričati se varuj; na dobri volji se človek lahko proda, pa večidel v svojo zgubo.
13.	O d raj t a j, kar je treba plača ti, m obdaruj, kakor je šega; ne oponosi pa tudi beraču, kar mu daš. Se bahati, denarje razmetavati je škoda. Tako modro se vedi na vsaki dobri volji, da boš ti vesel, vesela pa tudi vsa tovaršija.
*) Ogabiti ali o'gnusiti.
L V. Zlata mera v živežu in v počitku.
Ljubega zdravja in pa veselega živlenja mogočna prijatlica je prava mera v jedi in v pitju, pa tudi v počivanju. Sv. Duh pravi: „Veliko jesti napravlja bolečine,
Eožrešnostjih je ževeliko pomorila; dor pa vse po meri uživa, bo pričakal starih let."
1.	Če hočete zdravi in veseli živeti, nikoli se ne preobjejte, temuč jesti nehajte, kadar bi vam še kaj malega dišalo. Kdor zmerno uživa, bo mirno in zdrav spal'; on bo zmirom dobre volje.
2.	Zdravja in živlenja huda morivka je pijanost. „Pijača gladko po gerlu teče, zadnjič pa pikne kot strupena kača" pravi sv. Duh. Za mlade, čverste ljudi je čista studenčnica naj bolj zdrava. Pivo hruškovec in jabelčnik dobro teknejo delavnim ljudem. Vino je bolehnim, starčikom, in prav zdelanim močno zdravilo. Žganje, rozolj in vsake baže *•) sladčica je strup, ki človeka po malem umori.
3.	Otroci, kteri se žganja privadijo, paglavci ostanejo. Tudi pesom žganje dajejo, da bi ne vzrastli. Naj žganje piješ ali
Pivo ali ol, pir.
**) Baža ali sorta.
kruh vanj namačeš, živlenjesi krajšaš, in zdravje kvariš.
4.	Kaj premastnega jesti in na to se \ode napiti ni zdravo; lahko se te merzlica *) loti. Pa tudi prevrelo jed in prenaglo jesti je zlo nevarno.
Petri k je mlečno kašo posebno rad jedel. Mati skledo kaše na mizo prinesejo, in Petrik že z žlico zajemlje. »Počakaj! kaša je vročaso mati rekli. Petrik pa ne posluša, hitro v usta zanese, in ker ga hudo opeče, naglo požre. Ves rudeč Petrik od mize skoči, in se zadere. Kaj mu je bilo? Kaša ga je v želodcu žgala. Ni bil potem nikoli več prav zdrav.
5.	Kakor nam je potreben živež, ravno tako tudi počitka potrebujemo. Le po storjenem delu je sladko počivati, naj si bo spati, ali sedeti ali igrati.
6.	V sedmih urah se zdrav odrašen človek naspi. Otroci in pa stari ljudje več spanja potrebujejo. Pravijo, da dve uri pred polnočjo spati več zda, kot po polnoči pet ur: torej le hitro spat, pa zgodaj vstat, če hočeš biti zdrav. Jutranja ura, zlata ura.
7.	Kdor želi dolgo, vesel in zdrav živeti, se mora vsih nevarnost ogibati, ktere posebno mladeži po zdravju in živlenju strežejo.
*) Merzlica ali tnšljika, kobila.
LVI. Desetero navaršin za mlade ljudi.
1.	Otrokom zlo nevarna jesladkosne-dnost, sladkarije iztikati in izmikati. Gosto-krat sladkosnedec strup naleti, in v greh zabrede.
Mali K il i j a n je imel slabo navado, vsak denar na sladkarijah zajesti. Na tergu vidi lepega kostanja prodajati, kakoršnega še ni vi dil. Poprašabranjavko*). ali je ta rujava stvar dobra. .,Kaj pa da, kostanj je dober, naj boljši pa, če se v perhalici speče," branjavka odgovori. Kilijan vinarja več ne glešta. Skrivaj periše kostanja izmakne, ž njim domu v kuhinjo leti, in da ga nihče ne bi vidil, kostanj v žerjavko zakoplje. Kostanji sačnejo čverčati. To se fantu dobro zdi; še vec žerjavke nagerne, in na vse usta piha, naj bi se kostanji prav spekli. Kakor bi ustrelil, kostanj pokne, Kili-janu pepel in ogenj v obraz perskne, in mu oči pobere. Kakor slep okoli tava, in ječi. Na velik pok in jok ljudje v kuhinjo priletijo, in zvedo, kaj je Kilijan storil. Velike bolečine si je kradljivec užil, in se pogosto nad svojo gerdo razvado milo razjokal.
2.	Kdor se na vročino prenaglo napije, in prehladi, lahko sušico ali jetiko dobi. Naduha spravi človeka od kruha.
Veste, kako se je Blažiku godilo, kteri se je na vročino iz merzlega studenca napil ? **}
*) Branjavka ali tandlarica.
$:SJ Beri v abecedniku stran 59. i.
Prej kot piješ, si odahni, in če imaš kaj, prigrizni. Bolj po malem ko piješ, bolje bo.
3.	Po zimi iz mraza hitro za peč letati, ali pa od peči naglo na mraz hoditi je nezdravo. Lahko se prehladiš, kašelj, nahod in zmerzlino dobiš, pa tudi pljuča se rade una-mejo, in pride bolezen in smert.
Jerika je po zimi iz šole domu šla. Ojster veter je pinal in sneg nosil. Doma naglo k peči leti, lice na vročo pečnico pritisne, in precej ozebe. Koža jo začne serbčti, pokati in gerbaviti se, lice je rudeče kot kufer, in nos je zavišnel. Zala deklica poprej, je bila viditi kakor ljudje, kteri preveč vina in žganja popijejo. Otroci! kadar pridete iz mraza domu, pomudite se nekoliko u veži, ne letite prenaglo v toplo hišo, k vroči peči pa celo ne.
4.	Nevarno je pozimi dersati; *) led se vdere, veliko dersavcov se utopi, veliko jih na ledu pade, si ulomi roko ali nogo, in tudi ubije. Nevarno je po letu brez varha se kopat hoditi, prehitro u vodo skakati; v globočino zabresti in utopiti se je lahko. Golim letati je tudi greh. Nevarno je po starem zidovju plezati, čez jame skakati ali na višine hoditi. Dekleta, ktere otroke le na eni roki pestujejo, gerbave postanejo. Nevarno je na vozove se obešati; lahko prideš z nogo v kolo, ali pa pod voz, zgubiš zdrave ude, ali pa tudi živlenje.
5.	Navada se poskušati, metati in tepsti, je nevarna in hudobna.
*) Derkati ali dersati.
Ko je Mihec še otrok bil, se je že rad s tovarši poskušal rekoč: »Ali imaš serce? poskusiva se, kteri je močnejši!" Ce je koga na tla vergel, se mu je smejal, in ga zasramoval. Kaj mislite, ali je bilo to prav? — Večkrat se je uni jako branil; jela sta se tergati, so-vati in kleti; vsa kuštrava, po tudi kervava sta se razšla. Mihec se iz mladega privadi, druge tepsti, jih zalezovati in jim noge spodbi-ati. Prirastelje robast hrust, in seje pri vsaki jriliki drugih lotil. Tako dela tudi hud pes, d nad vsakim pesom laja, in mu zobe kaže, dokler se ne sprimeta in ogrizeta. Ali se ni Mi-haliku tudi taka godila? Mihec se je bahal, da mu nihče ni kos; ali oče pravijo: „Pazi, fant! prišel bo močneji čez tebe, in le bo. Vselej sem slišal, da^ol, kteri se najrajši bode, najprej roge zgubi." Tudi njemu se je taka zgodila. Ob cerkvanju so mladenči plesali in pili; Mihec jih pa draži po svoji navadi, ter bi rad, da! bi ž njim poskušali. Kaj mislite, kaj se zgodi? Ste-pejo se, noge iz stolov izderejo, m Miheca tako namlatijo, da so na pol mertvega domu prinesli. Nekoliko tednov po tem je umeri. Glejte metanja in tepenja žalostni konec!
6. Velika nevaršina je pese dražiti, mačke pojati, in živine ne pri miru pustiti. Kar ima kosmate ušesa, tega se moramo skerbno varovati.
1 jih je Mohor domačega pesa
L t	ni. Mohorjeva rana zaceli;
ali pes je bil stčkel. Leto mine, in
razkačen ga jezno za roko
tudi nesrečni Mohor steče. Na železen lanec *) so ga priklenili* dokler ni ubožec v grozovitnih bolečinah umeri.
7- Varovati se je nevarnih kratko-casnie ali igrač.
Na metvi, kadar proso manejo, po nekih krajih dekleta dečke na kopico nosijo, možki se jako branijo, in marsikdo za vse žive dni bolezen dobi. VJamnah so se za mizo stiskali, rekoč, da sir mučkajo. Slabega siroteja v sredo dobijo, in ga tako stisnejo, da se mu je kri skoz nos in usta ulila. Takih nevarnih iger posebno pustnjaki veliko znajo. Bog nas varuj teh in več takih iger!
8. Nevarno je malim otrokom z n o ž i, z vil c a.mi, z iglami igrati se; hitro dete ši-vanko požre. Pa še nevarnejše je odrašenim mladenčem in dekličem puške, pištole, inožnarje in drugo strelno orodje v roke jemati, in se ž njim igrati, dokler še niso za to. Veliko se jih je že po nemarnosti ustrelilo; za to pravijo, da tudi prazna puška pokne.
V Berdih so ob cerkvanju mladi fantini streljali. Eden iz med njih izstreli, drugi žereče inožnarje pobere, jih nabijat zanese, in tretji hitro strelnega praha iz mavhe nasuje; veliko mladenčev pa zravno stoji in gleda. Iskre so še v možnarju tlele; pran se uname in petero mladenčev na smert osmodi. Nevarno je blizo strelnega orodja otrokom hoditi, kteri opraviti nič nimajo; s ključi streljati pa je snaertna nevarnost.
*) Lant-c a!i ketiiu.
Hudobni Paulek je očetu smodnika ukradel, ga je po tleh natrosil, po tem svojega lesenega konja na smodnik posadil; njegova sestrica pa zravno stoje gleda. Paulek iz peč-nice ognja prinese, in ga na strelni prah dene, da bi se zažgal, t«r se na lesenega konja usede. Ker se mu predolgo ne užge, in roga smodnika na ogenj potrosi. Smodnik puhne, zakadi Pauleka v drugo steno, in blizo stoječe dekle začne goreti. Sosedov hlapčič nesrečo vidi, deklico popade, in hitro povalja, da jo ogasi. Otroci] varujte se smodnika in ognja!
9.	Zdravju škodljivo je posebno v mladih letih tobak kaditi.
Mladenči s tobakom veliko denarjev pokadijo, pa tudi zdravja izpljujejo, se lahko tatvine privadijo, in ogenj zatrosijo. Tobak kaditi je gerda in škodljiva razvada za mlade ljudi, in boljše stori, kdor dečku po plečih šibo da, kakor pa pipo v roke.
10.	Ob hudi uri pod drevjem stati, letati, ali na prag hoditi je nevarno. Strela rada v višine udari, in po vetru in železu potegne.
Ce si na paši, ne goni živine, ne hodi pod dob ali orehovo, košato drevje vedrit. Če si na polju, ne skrivaj se pod stave, ne hodi blizo polnih ostervi ali kupov snopja ; tudi na kozelce hoditi je nevarno. Ce si pod streho, ne hodi pod kap, ne k oknu, ne blizo peči ali dimnika; le eno samo okno izbe odpreti je varno. Nevarno je na meglo zvoniti ob hudem vremenu, ali pa le blizo zvonika biti.
France, mestnjana sin, gre po letu iz mesta na bližnjo goro maline brat. Hudo vreme vstane, prav debelo začne dež škrapati, se bliskati in grometi. France u votel dob zleze, ker ne ve, kako rado u visoke drevesa treska. Zdaj sliši glas : „France! France! bali, *) bali hitro!" France iz votlega doba prileze gledat, kdo ga kliče, in pri ti priči strela u ravno tisto drevo udari, in tako grozovitno zagromi, da se je Francetu zemlja pod nogami zazibala. Zdelo se mu je, kakor da bi ves v ognju bil, pa hudega se mu ni zgodilo nič. France roke povzdigne rekoč: „Sam Bog meje obvaroval!" Spet glas zasliši: »France! France! oj ti, da me ne slišiš!" Kmetiška ženka je klicala. France jo ugleda, in k nji leti rekoč: „Kaj pa bi mi rada ?" Kmetinja pravi: „Nisim tebe zvala, ampak svojega malega sinka, kteri je pri potoku gosi pasel, in je pred hudo uro v to šumo **) zbežal. „Glej ga! ravno tam iz goše sem leze!"
France zdaj pove, kaj se mu je zgodilo, in kako je mislil, da ga je Bog z nebčs za-klical. Kmetica pa roke k Bogu povzdigne rekoč: „Oj, dete moje! Boga zahvali, da te strela ni zadela. Ako je bil ravno ta glas le
flas uboge žene, je vender le Bog tako na-lonil, da sim te po tvojem imenu zaklicala. Le Bog je vedel za te, in je nevarnost vidil, v kteri si bil; Bogu bodi hvala in čast!
*) Pridi.
**) Šuma ali hosta.
LVII. Sedem varhov ljubega zdravja.
Treba je dobrevarhe poznati, ki nam ljubo zdravje varujejo. Ti varhi so:
1.	Zdravi zrak ali zdrava sapa; ona je žlahtno mazilo živlenja. Prevetruj pogosto izbo, v kteri prebivaš, pa tudi spavnico, v kteri po noči počivaš, sosebno po zimi, in koder je veliko ljudi zbranih. Zdrava sapa se hitro poserka, potem se pa gnjila diše; za to se naj okna in vrata odpirajo. Veliko kaditi ni dobro, ako se plamen ne naredi. Oglje žareče v čumnate *) nositi in se greti je smer-ten strup, od kterega jih je že veliko pomerlo, posebno mladih ljudi. Hiba pogine, če nima eiste vode; tako se človeku godi, če v čistem, zdravem zraku ni.
2.	Dobra voda. V krajih, koder dobro vodo pijejo, so zdravi in čversti ljudje. V mla-čah in močvirju so ljudje zeleni in bolehni.
je stvaril vodo za umivanje. Umij vsako jutro lice in glavo, posebno za ušesi in zatilnik. Po južini in večerji je zdravo si zobe in usta izprati; dobre pa tudi večkrat ves život izkopati, sosebno v poletnem času. Bog je stvaril vodo za kuhanje in za pitje; naj zdravejša pijača je voda mladim ljudem.
3.	Zdrav živež ali hrana. Pervi živež je ljubi kruh, kterega vsak dan prositi
*) Čumuata ali kamra.
Malo Berilo.
nas Jezus uči. Kruh mora biti dobro pečen, naj si bo zmesen ali bel, pšeničnik, reženjak ali ovsenjak. Toplega krulia jesti ni zdravo, pa tudi plesnivega ne. Sadje zrelo je zdravo, nezrelo prinaša posebno otrokom grižo *) in hitro smert. Sočivje in zelenjad je veliko zdravejša kakor meso.
4.	Delo in pa serce veselo je zdravja mogočen varih. Delo stari, da nam jesti, piti in spati diši. Lenoba nam truplo oslabi, kakor erja železo sne; ona človeku vse ude potare, in se na starost ne da ozdraviti. Le o mladih letih se delati učimo! Delo pa naj bo naši moči in pa našemu stanu primerjeno. „Pojdi k mravlji, lenuh," veli sveto pismo, „in se uči moder in priden biti." Ne preženi se z delom, da ne onemoreš; pa tudi ne mudi se, da ne zaostaneš. Kdor svoje delo o pravem času stori, vesel živi. Veselo serce človeku živ-lenje varuje, in mu prihrani stare dni.
5.	Obleka in obuvalo. Po zimi skerbi za toplo oblačilo in prostrano obuvalo. Kosmate kape, kučme ali čamri niso zdravi; pretesno obuvalo in premajbino oblačilo je pol bolezni. Pretopla odeja ni zdrava. Zlo nevarno pa je po noči se razodeti in prehladiti; lahko se griža dobi. "Vsako nedeljo se po pranju preobleči in preobiij; saj žoke ali cunje na nogah premeni. Okerpanemu hoditi ti ni gerdo; razcu-kano **} obleko nositi te pa bodi sram.
*) Griža aH zajedovica, grizenje.
**) Kazcukan ali razcessm, cundrav.
6.	Snaga v prebivališu, v noši in živežu je zdravju draga dišava, in pa prav dober kup. Izbe čedno pometati, posodo čisto pomivati, oblačila prati in večkrat se preobleči, to daje ljudem zdravje in veselje.
Nohtov ne smemo gristi, ampak s škarjami jihporežimo, berž ko začnejo černeti. Se vsak dan počesati in umiti, po letu, pa tudi po zimi večkrat kopati se je deci zdravo in potrebno. Otrokom, kteri se zjutraj ne umijejo, se ne sme kosilice dati. Šolarji in šolarice, kteri blatne, umazane roke v šolo prinesejo, morajo gospod učenik k potoku poslati. Tudi roke kušniti gospodu ne sme, kdor je umazan. — Snaga več pomaga, kakor draga obleka; torej se naj otroci iz mladega snage vadijo. Starost je rada nemarnost.
7.	Sveta čednost obrani ljudi krepke, zdrave in vesele; strast jih strati, revne in nesrečne stori. Bolezen je gostokrat šiba za razujzdano živlenje. Prerana smert je pogosto plača pregrehe. Serce nedolžno bo veselo in bo dolgo živelo. Poštenje človeku veselo živlenje daje.
LVIII. Naj dražje blago.
1. Ni blaga tako dragega, kakor je našega živlenja zlati čas. Leto za letom mimo hiti, dan za dnevom Nleta, ura za uro teka t neskončno večnost. Čas hitro mine, večnost pa nima konca ne kraja. Za kratek čas ne tem svetu si kupimo večnost na unem svetu, srečno
ali pa nesrečno. Oh, kako drag je čas! Kdor čas živlenja zamuja in ponidoma zapravlja, ga na veke zgubi.
2.	Vsako leto ima štiri letne čase ali letnice; tudi naše živlenje ima štiri dobe. Ena doba drugi roko podaja, in nobena doba se zamuditi ne sme. Vsaka zamuda je velika škoda, ktera se težko ali pa celo popraviti ne da.
3.	Pervi letni čas je spomlad, ob kteri vse vzhaja k mlademu živlenju. Vse se o-mladi, polje zeleni, drevje cvete, senožeti in gojzdi po svetem Jurju zelen plajš dobijo. Po ledinah cvetejo rožice, po logih pojejo ptičice, po vodi plavajo ribice mladega leta vesele. Tudi otroci po trati skakljajo in pisane rožice berejo. Koliko veselje!
4.	Mlademu letu podobna je otroška mladost. Dete naraste otrok, čverst fantič, zala deklica, in se začne učiti. Kolikor se dobrega otrok nauči, in česar se privadi, to si za svojo starost pripravi. Otrok, ki po malem seje, bo po malem žel. Mladoletni čas je za otroka zlati čas.
5.	Drugi letni čas jo poletje, doba vročine in težave. V poletju dozori, kar je v spomladi cvetelo, in nam žlahtnega sadja prinese, s kterim se okrepčujemo: češenj lepo rudečih, rumenih sliv in sladkih hrušek. Oba serpana, mali in veliki, nam veselo žetvo prinašata. ,
6.	Poletju podobne so leta mladenčev
Imenuje se tudi valieka, ker ondaj pticice valijo; nekter ji pravijo tudi vigred, zini ade tka ali mlado leto.
leta deklin. Fant odrašen kaže, kaj zna, devica svedoči, kaj bo iž nje, ali kaj slabega ali kaj dobrega. Mladina začne v teh letih sker-beti, kako bo živela, in kruh služila sebi in drugim. Če se otrok slabo izuči, tudi mladeneč ni priden, ne dekle pridno.
7.	Tretji letni čas se jes en imenuje; ona blaga obilno daruje pridnim ljudem, kteri so v spomladi pridno sejali in v poletju skerbno pleli. Drevje sadja polno kima, in pobirat vabi; vinska terta otrokom zrelega grozdja ponuja. Vse pojate *) so polne sternenega snopja, vse omare s sadjem nadete, kadar Bog dobro letino da; če je pa Bog ne da, so vse shrambe prazne. Listopada listje z dre\ja popada; vsa priroda **) se počivat spravlja.
8.	Rodovitni jeseni podobna je možka doba že ostarljivih ljudi. Mož in žena uživata dobiček svojega truda, če sta dobro gospodarila in pridna bila v svojih mlajših dneh. Vsega potrebnega imata v roke vzeti, za starost sker-beti ni jima treba. Delo pridnih rok rad blagoslovi dobri Bog za stare dni.
9.	Zima je šterta letna doba. Vsa priroda počiva; mati, černa zemlja, belo odejo dobi. Sneg pokriva hribe in doline, vode zamerznejo, hladen veter piše, in po oknih rastejo merzle rožice. Po zimi nam je peč in pa topla izba ljuba, žlahtna reč, da se lahko grejemo, in spet učakamo mladega leta.
s
*3 Pojata ali parna, parma.
**) Priroda ali naraya, natora.
10. Zimi podobna je naša starost in s me rt. Starčeka in staro babelo moč zapuša, lasci beli kot sneg glavo krijejo, in po malem izpadajo, kakor listje z drevja. Staro truplo k zemlji leze, umerje in pokopljejo ga v hladno posteljico, černo zemljo, da počiva; duša pa uživa na božji pravici, kar si je zaslužila. — Prišla bo tudi za rajne mertve, kteri v Gospodu spijo, vesela spomlad. Vsegamogočni Bog jih bo obudil k mlademu, večnemu živlenju po dolgi zimi smertnega spanja. Slava*) neskončno dobremu Bogu, ki hoče tudi nas obuditi k novemu živlenju, kterega se smemo veseliti, če ne zamudimo mladih dni zlatega časa.
LIX. Zlati čas.
Oj zlati čas! Minuta, ki minila, Se ne bo povernila; Kar časa zamudiš, Ga vekomaj zgubiš.
Oj zlati čas! Je v mladih letih setev, Ho v starih dobra žetev; Če pridni bodemo, Nam nikdar žal ne bo.
*) Slava ali čast in hvala.
Oj zlati čas! V mladosti kdor praznuje, Na stare ni zdihuje; Lenuhov brat je glad, In potepuhov — tat.
Oj zlati čas! Le danes si pomagaj, Na jutri ne odlagaj ; Ne veš, če doživiš, Kar danes zamudiš.
Oj zlati čas! Kdor čas svoj prav oberne, Se s čednostjo ogerne; Lepota sivih las Je prav obernjen čas.
Oj zlati čas! Vse žive dni se trudi, In časa ne zamudi; Počivati sladko Po tem v nebesih bo.
LX. Zadovoljnost je polovica živlenja.
Pase/ je v lepi dolini mali Benko med zelenimi hribi svoje ovce, in si veselo žvižgal in pel. Lepo spornladno jutro bilo je, in kralj tiste dežele pride ravno v ti kraj na lov, sem streljat. Veselega fanta k sebi zakliče rekoč: „Kaj si tak zidane volje, ljubček moj t"
Pastirec kralja ni poznal, in mu odgovori: „ Pokaj pa ne bi bil dobre volje; saj se našemu svitlemu kralju ne godi bolje kot meni." „Kako pa bi to bilo ? Povej mi vsaj, kaj pa imaš tako dobregal" mu kralj veli.
Fantič začne praviti rekoč: „Sonce rumeno meni na nebu ravno tako ljubeznivo sije kakor našemu kralju. Hribi in doline meni ravno tako lepo zelenijo in cvetejo, kakor našemil kralju. Svojih zdravih rok ne bi dal za jezero zlatov, ne svojih oči za vse kraljeve grade. Verh tega imam vsega dovolj, česar poželim, in še več kot potrebujem. Vsak dan se do sitega najem, imam toliko oblačila, da se vsako nedeljo lahko pražnje oblečem, in si toliko denarcov zaslužim, da ne stradam. Zdaj pa recite, jeli ima kralj več kakor jazi" Prijazno se mu kralj posmeje rekoč: „Prav imaš, blagi dečec! Le bodi vedno veselega serca. Pač je gotova resnica: Zi adovoljnost je srečneg a živ-lenja polovica
LXI. Trojni smeh na poslednjo uro.
Pobožen starček je umiral, njegovi otroci in vnuki so krog smerlne postelje stali. Mižal je, kakor bi spal', zdaj se jim zdi, kakor da bi se bil trikrat nasmejal. Kadar se oče spet izdramijo, jih sinov eden popraša, zakaj so se trikrat nasmejali. Bogoljubni starček odgovori: ..Pervič je vse
veselje živlenja mojega mimo mene šlo; nasmejal sem se, da posvetni ljudje take pene pa toliko čislajo. — Drugič sem se spomnil vsega terpljenja, ki sem ga svoje žive dni prestal, in od veselja sem se nasmejal, da je prišel srečen čas, v kterem se mi bo terplenje v večno veselje prernenilo. — Tretjič pa sem na smert pomislil, in se nasmejal, da se ljudje smerti toliko bojijo, ktera je le angel božji, ki nas iz solzne doline terpljenja v srečno prebivališe večnega veselja pelje. — Otroci! učite se modro in pošteno živeti, nikdar vas ne bo strah smerti.
LX1I. Troji prijatelji.
Neki oče je svojim otrokom to priliko pravil: „lmel je svoje dni imeniten kralj na bogatem otoku v sredi morja namestnika, kterega naglo na račun *) v kraljevsko mesto pokliče. Kraljev namestnik gre prijateljev iskat, naj bi ga pred kralja spremili. Pervi prijatelji, kterim je naj več zaupal, ga zapustijo ; še zmenil se nobeden ni za-nj. Drugi prijatelji, na ktere se je močno zanašal, so ga spremili, pa le do ladije, v kteri se je v kraljevsko mesto peljal. Tretji prijatelji, na ktere je naj manje mislil, ga po dolgem potu ne zapustijo, stopijo ž njim pred kraljev prestol, **) in mu milost izprosijo.
*) Račun ali rajtinga.
**) Prestol ali tron.
Ravno tako ima človek vsak troje prijatelje na tem svetu, pa jih večidel se le tačas spozna, kadar se iz tega sveta podaja. Pervi prijatelji, ktere naj bolje obrajta, so denarji in po sv etno blag o; oni človeka zapustijo, kadar od tega sveta slovo jemlje. Drugi so zlahta in znanci; oni mu dajo le do pokopalisa sprevod. Tretji prijatelji so sv ete č e dno s ti in dobre dela; one gredo v dolgo večnost ž njim, so pred Bogom njegove besednice, in mu usmiljenje izprosijo. Za ktere prijatelje si hočete skerbeti, otroci*!
LXIII. Slovenski pregovori.
*) Komarati ali po malean laziti«
— 155 —
'ettaf ze/ezne wa/afiped^e.
(onSiPa/	v naje/i a^ca/i domerr
mee,	d/epem de macAe m
mtJt /ba/ffci.
>3%c/or zpoc/hf wd/ya, mu /ifce/a ed/ct/a.
JŽfeza ne jfo^a/e.	^ ne nec.
ne morej'ftomapa/e, dcy ne zaveva^. m t^oc/a c/o&a d/teze/a, ha aod/ioc/arefa.
/
S^vomadAia m ^ade^ de ne
ddfnta/e.
moz jfededa/ JŠfaz ema ^ie neye.
^/tome/af fircc/ dthynn ^im^arn
*) Čič ali čičanje ; eičati ali sedeti.
— 156 — ^evcdz dam na nedcdzr c/o&e mode
ne
zmei
Jepce^e fiod zcdait^a. rfo Jonce /ac/e'fipecdnaj ezfrpoJtJ, Jttod^ocdio noM. ^e juye dvece dovac. ^ffierfzf, dador jft emef itecdio zeve/t; mo/e] dado* de tme/^afat amve/e.
/tace, naf cda^c dftoj/etfe^o, tza^ dam Jede dfioj/e^e.
v	. v
'oc tma duoeo m&c.
c/eA je jama /iita/e. ^jadvemee uente m /petfa daza/a.
*) Slobodno ali žiher.
**) Kazalo ali cajgar.
— 157 —
.^^dzdh c&evedece de c/a zvavnafe; te/ame de d far o- d^evo.
<3%amode de c/pevo napne, fiade. ^edaf ^e	derce, fa ez ud/ppe.
ne, Ac^^a ceve^ zeed. ?a/ de tu/ice ne ddreva/', de nedce
ne /iradec.
nema v	mora v fie-
fad eme/e.
macda rade, meje /&u>e. ^didodop/auo n&defirazen ddtd :fivazen doc/ ema	^ded.
de pac/ fece, ne fpeda /efa/e. de de/o /iodfe/^e, /ado do
"ezat.
<3%c/at<	, zafano zatye
156 —
devac diteia mait/e /iitate. ■3^o c/av donce /ece / je /ree/i ^iece ^oj/e d^ez/fe da/t/y€.
<£fydfe/ye ^et/fo- cffio^ec m ^uc/etn.
C}/.	, /
/(i>e nejfece vrez jrece.
Jffii noče^e ttJa/ia /ipava matwa.
Werna ^ratta, fia ema
>3%raiAa jjto/fcu mo/ze.
$eja?> ne iHc/e, jerce ne^toze/t.
r^tac/ar m mac/te c/ama, da mtJt c/a-e 110/^e.
(P/ie/^o. c/e/e /uc/e jia /f/ftc/no- fu/ia
't/fetjfa e/o^otte de/a.
■jf/peiitcno	ne^c/af ne /e/ne.
tS&etucen venar c/ejef /imwcned> fiazte..
Mžo^je'ye; dirže/a/of/ove aa/
da/tav jnec/en vo/ /ovc/i odraca,	o/erne.
i/a ro/o tem^e, o/ec/ve/tce.
^oA/er /troje, z£/e ud/a nojv/ /tac/ar/ta vrača, /erife/ o/rac a.
/etde /ovarJee rac/a a/ava /o/.
začne ya/e, /ar /rojeva ce oj/a/e; ci/ove/ fio/aze v m/ac/oj/e , /a/ | /o z	v- j/aroj/e.
S^rner/ ne Je /o Jo, ne je/ere.
č/a/o//o da/e/io oc/c/ejf/a ne fiac/e.
znanec je /treo/erne, /adar Je v
L * '	•
/amo zverne.
<3%c/or je mec/ o/ro/e meJa, r/a JiH/ye Jnec/o'.
Malo Berilo.	11
j/ier/if/>e/i.
j/Zava fta	ro/e Jo
/o^je /fojjeaj/uOj /o/ z/a/e
c/e/e jpe/ /saze, j^e^av- atye/ v-are/f /ezey /t/t'a o/vo/ de o/t/ace, c/a /e anjft/ne ftaj/e.
C&e dve/o /iv^tf itaj, j/eejruava /ezt, ajyef vari/ /e/efiod/uJa.
'9&ejyam/ieya /t^0 odra/ veje/, m ans/efvaren /e za/ieeJa.
in

Kazalo.
	Stran
Lepa beseda učenikom in učencom	1
I. Povaba.....	3
11, Vesela šola	4
IH. Perva skerb.....	5
IV. Kako se v šolo hodi	a
V, Pridna Rozika.....	7
VI. Dva slaba šolarja ....	8
VII. Kako se pred šolo vesti . .	9
VIII. Šolska priprava ....	11
IX. Kako se v šoli vesti	14
X Blagi šolar.....	17
XI. Kako šolo dokončati in se po šoli vesti	18
XII. Zavidljiva šolarica ....	20
XIII. Kako se lepo bere (Vaja ločnic) .	21
XIV. Vse stvari božje hvalijo Boga. (Vaja pike)	24
XV. Kdo je naučil ptičice peti? (Vaja prašaja).	25
XVI, Otroci! hvalimo Boga. (Vaja klicaja).	26
*
XVII.	Oko božje.....
XVIII.	Bog, naš ljubi oče	.
XIX.	Bog je naj večja lepota ,
XX."	Kde je ljubi Bog doma ?
XXI.	Stari Bog' vedno živi
XXII.	Lepoglasje pri branju
XXIII.	Mladosti naj lepši izgled
XXIV.	Hoja za Jezusom
XXV.	Kako še v cerkvi vede
XXVI.	Spoštuj očeta in mater
XXVII.	Pridni otroci ....
XXVIII.	BogabojeČe dete
XXIX.	Hvaležni sin, egiptovski Jožef .
XXX.	Otrokom desetero zapovedi .
XXXI.	Kdo so pa naši starši?
XXXII.	Kako za poštenje skerbimo
XXXIII.	Kako še vpričo gospode obnašati
XXXIV.	Kako se imamo obnašati vpričo ljud svoje verste .....
XXXV.	Jezus prijatelj otrok ... *
XXXVI	Dobro jutro za otroke ,
XXXVII	Otroka juterna pesem
XXXVIII	Moli in delaj .... XXXIX. Dober večer za otroke ,
XL. Lahko noč.....
XLI. Prazen strah ..... XL1I. Kako je Škode varovati
XLIII. Hudobni živinoder XLIV. Vesele ptičice .... XLV. Poduk lepo pisati .... XLVI, Vaja pravopisa in naglopisa
XLVII. Kaj bo iz Šolarjev? . XLVHI. Skerb za Časno in večno srečo XLIX. Skerb za bližnega t. Zapušena sirotica . , , ti Kako se s koristjo bere . UI. Zlata svatba .... LIH. Zdravo telo naj boljše blago . JJV. Kako pošteno dobre volje biti IjV. Zlata mera v živežu in v počitku LVI. Desetero nevaršin za mlade ljudi LVH. Sedem varhov ljubega zdravja LVIII. Naj dražje blago L1X. Zlati Čas .... LX. Zadovoljnost je polovica Živlenja LXI. Trojni smeh v poslednjo uro LXII. Troji prijatelji LXIII. Slovenski pregovori