Tečaj XV. List 102. ÍTO o iiùajajo Tbako sredo in saboto. Veljajo ia celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fi. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v sredo S3, decembra 1857 Pogojzdenje Krasa nih krajih d (gem Esche fraxinus excelsior) Oodi 9 kjer se De (Dalje.) nahaja nič hrastovega v bolj severnih krajih in sicer okoli Postojne Gaber se tadi na Krasa nahaja, toda ga ljudje ker » jesenovega germovja, kjer k večjemu le brinje in ~-----------9 É5" 'JUUJ*?, RG bukovega, prepočasi raste, veliko ne obrajtajo, zato pa tudi ne za A ^ « V « 1 1 • « M v raste, sluzi, da bi ga posebno priporočevali se mora d dit ker na tacih lehah se ne more Bukovja in hoj se na h krajih na misliti, da bi se germovje po izrastkih iz korenin ali pa po Krasu najlepsi gojzdje nahajajo; tukaj moramo vendar le zarodu iz semena zarastlo. Tukaj je vprašanje: d revesa gr< jimi ravnat pred d b drugim se bolj. dit K Kt in kak p o m n o i z v • omeniti, da bi se te dve plemení drevja na Krasu težko arediti dale, če bi se, dokler ste še majhno drevjiče Kt drevesa naj se sadé, razodeva natora sama 9 Z s posebno skerbjo ne zavarovale poškodovanja ; ker uismo nikjer nobene poeamezne hoje ali bukve lastnim perstom ona kaže, da hrastovina (dobovje) posebno bila nekoliko poškodovane ali pokvečene narajmali, da bi ne dni hrast (Gemeine Eiche, quercus robur) 9 tni hrast (Steineiche, quercus pubescens) in (Cerreiche, quercus na Krasu dobro ponašajo <0* j buk in jelk cer % se (Dalje sledi.) se H ras tje je za Kras zato najkoristniše drevje, živioa v njem Dajdalje pase, drugič pa, ker Ljubljansko močvirje hrastja največ iu uajboljšega listja naprav 9 ker se od ktero Krašovci (Dalje.) V bolj starem času tedaj planj med Ljubljan in pogostorna naberajo in ž njim pozimi goveda redijo. Če bi Verhniko ni mogla biti toliko močvirna, in njena podoba ondašnji prebi jeli hrastje z večjim pridom saditi bi je utegnila kazati dokaj drugačna ; vendar spremembe gotovo naj bolj pri svojem gospodarstvu opravili imeno- ie ta svet verjetoo imel že v starodavnih dnéh terpeti • y A________. _ . « ' ____ A____ i________V 1 v V « V.. vazi i m oepreceoljivim hrastovim lastnostim se še ta pristeva, L,astmja vsestranska, namrec globočina močvirja in skorej da je hrastovina, dokler je še niska, prav dobra za d nepretergau oklep okrajnih hribov, daje soditi, da je v za posebno pa za čreslo, kadar pa verha doraste, se porabi četku tukaj stalo jezero, dokler vode ečaeoma niso preko za morske ladije iu povzdiguje od leta do leta bolj baran- pale pešenega in ilovnatega škerlovja pri sedanji Ljubljani k v____«i V • V a ti • • V fl 1 V i i« § a « a « • a a * - v m lesno kupčijo, z zelodom se pa prešici pitajo zato in dokler po široki in dolgi globini niso nanesle ilovice in ee mora pa tudi pri pogojzdevanji Krasa najbolje na hra- druge perstenine iz notranjskih krajev. Silna Sava pa je na stovino gledati m misli, da ee V ze jo na najboljši kraje saditi. Ce se po- drugi etrani iz gorenskih hribov navalila veliko drobnega zdaj kubični čevelj hraetovine po 1 gold, kamnja ia peska poleg svojega vodotoka, in ga je pri da- in 20 kr, plačuje, kakošne neizmerne dohodke bi si Kra- nasnjem meetu tudi kakor nov jez vergla nasprot notranj-sovci v deželo přivábili, ako bi si po vseh krajih dovelj skem vodam. Ce ravno so si te vode zopet novo etrugo hraetovine naeadili. Za to bi bil najbolji nava dni hraet, odperle, so vendar zavoljo težjega odtoka mogle bolj zaeta ki pozno poganja in pozno listj zgubi > pravijo mu tudi jati ki hrast, zavoljo teže, terdnosti in terpeza njego- sipo ze bolj napolnj in ker je bila globina z nanešeno peretjo in drugo 9 SO n se vega lesa tudi černi ca (Steineiche, quercus pubeecene) le mlakuže in je zerca. Casoma se je po plitvih luž&h in grapah izcimilo in grojzdač (Traubeneiche, quercus robur); cer ali ce- bičevje iu terstje z drugimi povodními raetlinami; vlažna rovec (Zerreiche, quercus cerris) ee nahaja tudi med zemlja ee je pokrila e šotnim mahom in resjem, bolj euhi drugim hraetjem in poletni hrast, kteremu gojzdnarji evet pa je rodil lepe trave,, ali je nosil hrastovje in dru- tudi peceljnast 9 godnj 9 k ali ta v b gacne gojzde; globokeji kraji pa eo tudi dalje ostali z vodo (Sommereiche, Augusteiche, Stieleiche, quercus peduncu- napolnjeni brezni in jezerca lata ) pravijo in se po nižavah in travnikih pa le pored-koma nahaja. Vee te epremembe so ee mogle dogoditi v daljnih nek-danjih čaeih, od kterih zgodovina ne prinaša nikakoršnega Za hrastom bo menda pa za poeajenje jeeen naj- spominka. Zakaj rimski in greški pisatelji ne govorijo od 9 boljše drevó, ki donaša kmetovavcu veliko koristnega perja, nobenega jezera poleg stare Emone ali današnje Ljubljane s kterim svojo živinico, posebno pa ovce čez zimo preredí, marveč na ravnost pripovedujejo od reke, ki je tekla memo tega mesta io Nauporta ali sedanje Verhnike, noeila ladije, kteremu Notranjskem frodelj pravijo. Zato pa ee jeeen oa Štajarskem, Krajnskem in Koroškem tako pogoetoma in se v Savo izlijala. Ze pravljica od Argonautov, ki so iz nahajs klestij 9 kterega posestniki enkrat in za zimsko klaj rabij i pa tudi dvakrat v leta cernega morja brodili po Donavi in Savi proti jadranskemu Lepih velicih jeeenov ni morju, imenuje tisto reko, in jo kliče tudi za Nauport. Tudi na Krasu viditi, zato ker jim Krasovci vse mocneje veje Sav o mski potopisi stavijo že bolj daleč od Emone in proti oklestijo in za frodelj pozimi porabijo. Jeeen kaj rad oetanki tega mesta se nahajajo verh etarega vodnega proda 9 mladike iz korenio poganja in je po svoji senci travnikom prot pa se spomin nekakoenega močvirja utegne razode prav korišten ; zato bi bilo prav 9 da ee poleg hraeta vati v glasu rimskih vojakov jesen st stopnjo povzdignila dil. Po njem bi se sčasoma tudi živinoreja na višjo , ki so se ondi po smerti ce-Avgusta ieta 16 vzdignili zoper svoje poveljnike sarja Vojaki so se namreč razun druzega tudi pritoževali N , da po Krasu po nahajate obé plemeni jesena, in sicer dostáni službi se še vlačijo po raznih deželah, kjer namesti manini j (Mauna-Esche, fraxinus ornue) bolj v juz- njiv dobivajo le močvirne mlakuže in neobdelane hribe 9 te 406 besede se jasno ozirajo na svet, kakoršeo jim je bil pred me je Bled bil altar apaoja, in vidil sem mir božji zibati ocrni pri Emoni, kodér je bil cesar poprej naselil došla- se nad menoj, 10 čutii sem pihljaoje njegovih serafiških krii. ženih vojakov. Močvirje vendar v rimskih časih ni moglo biti toliko člověk se ziblje v lahkem čoloiča po širokém jezera Svetio jezero je jasoo zerkalo rajski okolici, in kadar ta daj y y kakor v poznejih letih, io tadi Ljabljanica je ga obdaja radost, ktero le občati ta, kteri je v Bled přišel razsirjeno mogla takrat imeti globokejo strogo; mnoge znamnja to brez „sospiri kažejo. Za stari rimski vodovod (akvedakt) se dolgo ni vedilo, kjer je: bil njegov a Vem da Te mika, zvediti. kaj jaz od Blejčanov mislim. Cakaj malo, da prebivavce razločim. V Bleda sem tovo iz pervega ni bil napravljeu pod vodo. Pri iztreblje- našel dva Angleža z rodečo brado, nekoliko Tali j an o v iztok od Ljobljanice zakrit; go vanji rekine stroge skozi mesto se jo razuu blata in vodnega proda našlo veliko kamnja in drobu od starjih in nekoliko Ljub 1 j a n ca n k. L j u b 1 j a n č a n k e so zmiraj francezčino krám razvalin in podertin; vsa ta tvarina je gotovo bolj v poz- ljale; govor je bil precej tečen, akcent akcent ta je nejih časih v reko prišla, zlasti je razrušenje stare Emone bil par excellence ljubljanski. napravilo veliko tacega nasipa. Na močvirji se je pri ko , našlo precej Da pokažem se jim moza, kteri tudi kaj zna, se panji vodotokov, zlasti med Goricami in veliko cesto veliko starega začernelega hrastja nizko pod šoto nad ilovico, velikrat po deset čevljev globoko; debla so vsedeui in začnem nekoliko verstic iz Lord Byrouovih poezij deklamirati. Slišijo, ali to ni enghs?„ me pobara radovedna Ljub po 4 do 6 čevljev debele, in lés je bližnjem soseskam ljančanka. „Yes, Milady!" ji prav flegmatiški odgovorim dajal obilno kurjave* Drugod, tudi globoko pod šoto 5 80 našli družena ročni mlin iz belega staro orodje, mnogotero podobno rimskemu, razun dveh krajih, poleg kamnja ; na „vendar rajši kakor angleščiuo kramljam mili jezik svoje matere." „Aber das ist ja keine voriiehme Sprache. Krai-nerisch redet nur das Bauernvolk" mi odgovori drug Rudnika in blizo Zablat ali Kušlanovega grada se je dobil eksemplar kranjskega dekleta, iz kterega širokega lica sem star coin, 5 do 6 čevljev globoko pod mahom; v okolici bral, da je stari oče njeni še reščeta nosil po svetu, in tedaj moja draga tudi izvira iz „Bauernvolka." Da bi tega grada se je pokazala še s kamnjem nadelana cesta, in sicer 4 cevlje pod verhom mahú, in v meri od velike Vam jezik oterpnel vsem Vam Ljubljančankam, ktere pravite. ceste proti Ljubljanici in Podpeči. Toliko lesa globoko pod da kranjski jezik —■ jezik Vaše matere iu Vašega očeta mahom pricuje, da je bil nekdaj ondi suh svet, na kterem so zamogli rasti celi gojzdje, ali pa saj i da ni bilo še mahú je „aber" le za „Bauernvolk!" Poln nevolje sem se proč podal od neslane družbe, in šote tamkaj, in da je voda utegnila to drevje tjè napla- ktera bi mi celó lahko pokvarila želodec. Podal sem se viti; to bi utegnilo sicer še dalje ko v rimski čas segati, raji med kmete gorjanske. Takaj vlada vse zdravejši duh; kjer druge starine se niso našle tako globoko. Stare reci, ni ga še oblizala nemškofrancoska civilizacija; v goren ki so se izkopale pod mahom in cesta s kamnjem nade- ekem kmetu še vlada jederni dah slovenski. Vendar kakšna lana pa razodevajo čas rimskega gospodarstva; saj stvari razlika med kranjskim Gorencom in štajarskim iz novejšega časa, na pr. turške podkve, se nahajajo Ie pri Do lan com! Velika rast Gorenca, močne pleča, terdne noge, V • I 1 # i « t 4 V • m « m * * m verhu ali ob kraji maha; stara pot je utegnila deržati široko lice, terden stop, tezek glas y in v jeziku rodost proti nekdanjemu mestu, ki je stalo poleg Iga, pa po imenu kako vse to čudno zvoni proti štajerskemu Dolancu, kteri ni znano. Zamore se pridjati tudi to, da velika vojaška je mehkih, lahkih nog y bolj ozkega okroglega lica in v cesta od Nauporta do Emone je v starih dneh mogla bolj svojem govoru sladek, kakor da bi med lizal. Hiša goren naravnost hoditi, mar tako kakor sedanja Teržaška cesta; skega kmeta me je razveselila, pa tudi z zalostjo napolnila. stelo se je namreč med obema mestoma le 12 rimskih milj, Kako to? Ker sem v nji našel spominke nekdanjega blago- to je, nekoliko čez dve avstrijanske milji, kar je premalo etanja. Koliko tkavnih stolov stoji zapuščenih po gorenskih za tisto krivo cesto, ki se je pozneji čas ovijala okrog hišah! Tukaj, kjer je cvelo nekdaj rokodelstvo, in domá . v y gricev Verhniki y in se ogibala mehkega in mokrega sveta. pa se nahajajo pod zemljo na desnem Na bregu napravljeno blago se nosilo daleč po svetu, sadaj morajo pridne roke počivati, ker ne morejo konkurirati z mašinami. še zmiraj pot, po Veudar Gorenec ne obupa; on najde Ljubljanice ostanki zidovja na takem kraji, ki je pred posu-šenjem mahú velikokrat pod vodo bil; gotovo je bilo to kteri si pošteno preredi svoje življenje; če ni mogoče domá zidovje iz začetka bolj na suhem postavljeno. ' kruha dobiti, ga gré iskat v Terst, na Koroško, na Gor- (Dalj e sledi.) Pisma Slovencih in Slovenkah {IIU Preljubi moj njoštajersko, celó na Tiroljskem sem našel sine triglavske. Proti kranjskemu Gorenca je štajerski Slovenec prav za-pečnik, kteri si prek praga ne upa, in rajši dá želodcu » kruliti, ko pa da bi mislil za živež z delom pridobljen. Posebno štajerski Haložan imp zmiraj koledne svetke, kakor dolgo še kaj skoz pipo teče, in kakor dolgo še v Kadar pa je vse odnese) sveti hlevi kak repec miga. V poslednjem pismu sem hvalil snažnost slovenskih Kurent, tadaj javče: „oj šent! oj šent!" Pa tudi mot Go prebivavcov med Muro in Dravo ali nisem še Ti po vedal, v cem obstaja ta snažnost. Tudi danes tega še ne pričujejo to renca je celó druga. Ima sicer tudi nekaj lahkornišlenosti y bodes zvedil, ker me ravno dobra volja pelja naGorensk v Tvojo domačijo. Bil sem .pred nekterimi leti v Bledí Kj je to kaj tam? bode marsikteri vprašal, ko bode njegove „okrogle", al on je vesel le, kadar si čas zbere za veselje in vživa ga le po trudu. Tudi več zna prenesti in preterpeti. To sem že ko dijak v šolah za-pazil. Kranjski dijaki so prišli v Gradec in Beč ko baroni Ne ma ni či. ali kakor Slovenec pravi: imeli so toliko dnarja ? y to pisemce bral. Bled je kraj, v kterem člověk dobiva novo moč v zdravém čistém zraku; Bled je kraj, kjer kolikor želva perja; al duh njihov iznajdljiv in stanovitnost člověk pozabi vsako skerb, kjer nemirno eerce najde sladki v sklepih jim je pripravila pot, po kteri so prišli do svojega mir. Pa kaj pravim? Vsaki ga ne najde; tako, na primer, ga ni našla mlada Talijanka, ktera je sedela pod košatim germom in ktero eem čul pevati: Non giammai vidi valle aver si spesei cilja. Res ta vojska z mukami življenja napravi Kranjca kerhavega y da nima one mehkosti serca in duha, ktera je Luoghi da sospirar, riposti e fidi značaj štajarskega Slovenca předku v življenji. y vendar jim pomaga k na Kdor v Bledu še najde „luogho da sospirar cc ta ni %ř v Pa moje pismo se že predolgo vleče. Čuj še sodbo "Mv* ' " *w "»j«" ^iww^iiv u« ounpiiMi , ta tu Cez jyi aujuc. iu je, picuivavuc iu c o ia jcviauja, v an našel tam mirú in ni še pozabil vsake skerbí. Vendar za si Ti beli svet zagledal. Bodem se drugikrat dolže Kranjce, to je prebivavce mesta Kr a nj a, v kterem na 407 Gorenskem in tadi v Kranjí rnndii; za sadaj samo nekaj malega. Svojega tovarša sem vprašal po nemški: Nun, wie gefállt Ihnen Krainburg? (Kako Vam dopade Kranj). Čaj, kaj mi odkritoserčni Dunajčan odgovori: Jugoslovansko slovstvo Arkiv za povjestnicu jugoslavensku j 11 Die kniga IV, uredio Ivan Kukuljevió Sakcinski, izdano troškom Krainburger sind lauter neugierige Leat wie die Masen." družtva za jugoslavensku povjestnicu i starine, s tremi na kamenu Ne vém, ali je imel prav ali ne. Ti, preljubi moj, utegneš najbolje te besede ovreči, ako niso resnične. Ves Tvoj Bog Te živi ! Vitomar. Sveta vira.* Povedka iz paganskih ćasov Slovencov Spisal Vicko Dragan. (Dalje.) III. tiskanimi slikami. U Zagrebu Tiskom Dr. Ljud. Gaja. 1857. Ni nas dolgo že nobena kniga iz slovstva naših bratov oglašena. Horvatov tako močno razveselila, kakor gori Neskončno marljivi načeloik zgodovinskega dražtva urednik družtvenega „Arkiva" gosp. I. Kukuljevič m sadaj eden naimarljiviših piscov na polji horvatskega slov stva je nam v tej knigi odperl bogat zaklad starih spomenikov ali pametoikov, ne samo jeziko-, temuč tudi pravdoslovnih. Pervi oddel zapopada „poli tiš ko po- vjestnico" in sicer 1. Život Stefana, dećanskoga kralja serbskoga, pisan Grigorjem i gume nom V kerščanski vasi Bohovi je vse veselo, ker ravno se obitelji dečanske, __V « V , * m m m prav zanimivo in točno delo. obhaja praznik sv. Janeza kerstníka. Ze celo noc so go- visoki plaaini, na. Janževo pa se it.« artttni I, * * U ' e l 0 p I S i jUîi'OSiG Y à Hn ivi ii nauuv '-------«-ÎU ----- ci : „. .. „ _ io i ui u n i« reli svetli kresi po Klimentoviča iz leta 1498 iu Šimuna Glavica iz spravlja malo in veliko v cerkev, ker nov oltar se bo po- leta 1520 so vazní ostanki iz starohorvatskega slovstva, ne sveti! svetemu Janezu kerstniku. toliko zavoljo z.npnnadka tih Ifitopiflov kolikor zavoljo jezika „Ostani domá, ljuba Barba, ne -hodi v cerkev. Bodem one dobe. jaz že za tebe molil. Glej, slaba se si, in komaj še včera Drugi oddel zapopada „cerkveno povestnico", in ustala: znala bi spet zboleti." Tako taži Jurko Pogodin med mnogimi članki zazlužuje pervo mesto: Slovo o B o-svojo ljubo ženko. Močno ji roko stisne, potem pa hiti v gomilih i Ereticih Prezvitera Kozme iz Bugar- cerkev, da ne zamudi službe božje. ske, kteri je živel na koncu desetega stoletja. Vsaki Barbara hodi nemirna po hiši; neskončna vročina jo rega zaunema cerkvena ^ _ ___________• • • V » , , * * zgodovina kte- in nauki te slovanské i celo noč nisem imela mira; sekte, naj cica to imenitno slovo. Drugi uiauek v íem od pece po persih. Kaj je to ? vidila sem ljubega očeta v sanjah, kako so s kervavim delu: Niekoje opazke verhu dvijuh legenda h o zakaj goščo mečem mahali nad mojo glavo. Oh, kaj sem storila, sem ušla? V hiši mi je prevroče. Hočem v bližnjo hlađen vetrič bo mi dobro djai. Tako Barba sama s seboj govori, in se poda v bližnjo šumo. apostoiih od Dr. F. Račkoga, prieuje kritično sposobnost pisateljevo za ednake pretresovanja. Posebno bogato nadaren je tretji oddel: „Književ- nost, umetnosti v Starine." Taj prinaša: 1. o pi Tako sem te nasel, zgubljena ovca, nesrečna liči s m eno sti glagoljskoj od J. J. S r e znj e vsko ga. Iz .. I U C\