Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Amf f f .^tj b io ssbi ^rii IB i» fiICJO^Cj ^1») *' ^ 4? * rii iku<4^ 9ME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Serving in Ohio and nationwide over 150.000 American Slovenians Vol. 97 - No. 27 (USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 13, 1995 ISSN Number 0164-68X 50C George Knaus Bolsters Slovenian Groups VESELI KARANTANCI, Montreal, Canada Recent festival in NY is Termed Successful The evening part of the Slovenian Festival was held at the Our Lady of Hope Auditorium on Eliot Avenue in Middle Village, New York on Saturday, May 6. The Festival was sponsored by the Church of St. Cyril and the Slovenian Community of New York. All proceeds are being used for renovation work required after almost 80 years to the St. Cyril Church and the Slovenian House in New York. Guest performers at this Festival were the singing group Plamen from Toronto and the ensemble Veseli Karantanci from Montreal. Plamen, under the professional direction of Mrs. Marija Ahačič Pollak, offered an excellent selection of Slovenian and other songs which were highly acclaimed by the audience of approximately 330. Veseli Karantanci was very successful in entertaining the audience during the entire evening with their lively music. During an interval, Mr. Ivan Kamin, who is principally responsible for the overall organization of the Slovenian Festival, expressed his appreciation to all for their assistance and thanked them individually for the planning and operation of the colorful brochure, decoration of the hall, preparation and sale of food and beverages, pre-sale and sales of tickets, etc., as well as the sponsors and those who donated many valuable gifts which were raffled off later in the evening. Father Krizolog Cimerman, Pastor of St. Cyril Church, greeted the participants and explained the intended use of the funds collected for the renovation work. The Consul General of Slovenia in New York, Mr. Matjaž Kovačič, also added his welcome. He informed the audience of the Financial support the Slovenian Government will offer as a partial assistance for the restoration effort, which is expected to be completed before the 80th anniversary celebration in September of 1996. In addition to the evening concert and dance part of the Festival, a cultural event took place at Columbia University in the morning. A summary description of the symposium was published in this paper a few weeks ago. by BOB DOLGAN George Knaus is the Slovenian Santa Claus. He is the champion when it comes to digging into his pocket in support of cultural musical groups in the Cleveland area. Go to just about any Slovenian musical group’s concert and you are likely to hear the emcee say: “We would like to thank George Knaus for his generous donation of $100.” He has contributed to Zarja, Glasbena Matica, SNPJ Circle 2, Jadran, Slovan, Dawn and Fantje na Vasi. “I’ve donated for 20 years,” said Knaus. “It makes me happy to give to people. I’m a giver, not a taker. At times I’ll buy 20 dozen ears of corn and give them to the balinca players at Recher Hall. I’m a typical Sagittarius when it comes to giving. We’re generous. I don’t make much money but I’m happy.” Knaus also bought the crystal balls that adorn the ceilings of the dance floors at Slovenian National Home, Slovenian Society Home (Recher), and the Croatian Lodge Hall fn Eastlake. Each cost $1,000.00. Through money he has raised at dances, he gave $10,000 to the Polka Hall of Fame. He also donated to Youngstown and Akron polka clubs. “They Slovenian Day Benefits Hospital PITTSBURGH, PA — Slovene Day at the Ken-nywood amusement park in West Mifflin will be held on Monday, August 7. Profits from ticket sales will go toward the construction of a new pediatric hospital in Ljubljana, the capital city of Slovenia in Central Europe. As part of the day, guests will purchase discounted ride-all-day or general admission tickets, enjoy the rides and attractions offered by the park in West Mifflin and then step into a special picnic area featuring ethnic foods and ethnic performances by area Slovenian groups. Among those scheduled to appear beginning at 3:30 p.m., are the Western Pennsylvania Button Box Club, the Slovene Cultural Group of Western Pennsylvania, and the Slovenian Heritage Association. At 6:30, the Joe Grkman Orchestra will rock the outdoor dance pavilion with a selection of polkas for all to enjoy. Ride All Day Tickets are $14 per person and General Admission Tickets are $4.50 Liked ‘Our Journey’ Enclosed is $25.00 to cover my subscription renewal and $10.00 as my donation to keep up this wonderful paper. Your supplement on “Our Journey” was excellent and very informative. Marie Quinn Cleveland each. Tickets may be purchased by sending a check or money order to: Anthony E. Snyder, Slovene Day at Ken-nywood, 247 West Allegheny Road, Imperial, PA 15126-9774. Kennywood’s gates open at 11 a.m. and the rides start at noon. For more information call Anthony E. Snyder at 1-800-445-1693. You do not have to be Slovenian to attend this great day at Kennywood and help construct this new hospital for children. Please note: only tickets purchased from Mr. Snyder will generate revenue for the new pediatric hospital. George Knaus with crystal ball need a helping hand,” Knaus said. “Button box players saved the polka.” With all the generosity, it is no wonder that the Dawn ensemble sang “Happy Birthday” to him during a concert. When he donated the crystal ball at Recher he received a standing ovation. “What a thrill that was,” he said. Last year, on the Fourth of July, it was George Knaus Day at SNPJ Farm in Kirtland. Women lined up to dance with him, cutting in on him in a continuous parade. “Sixty-two women danced with me,” Knaus recalled fondly. “I’d have danced with 62 more, but they ran out of women.” Like anyone who operates on a grand scale, Knaus has his detractors. They charge he contributes to buy goodwill for his real estate company, which he has had for 39 years. Evelyn Philips, office manager at Knaus Realty for 27 years, scoffs at the charge. “I’d hate to tell you how few people support him,” said Evelyn. “The truth is he’s a man of small means. He just dreams all the time of what he can do for Slovenians. He dreams of a new Slovenian Hall, where all the entertainment and activities could be put under one umbrella, so all of the old Slovenian Homes could get out of the red.” Knaus was born on East 47th St., off St. Clair, one of six children. When he was 2-1/2 the family moved to Kewanee on the Cleveland/-Euclid border, where George lived for 23 years. His first job was peddling the old Cleveland News when he was five. He did odd jobs picking cherries and apples at White’s fruit farm. He was a lifeguard and worked for 11 years at Addressograph-Multi-graph, after going to school at Nottingham Elementary, Perry Junior High and Collin-wood High. He was married for 32 years to an Italian-American lady, Josephine. Knaus looks back joyfully on the days when he had an ice cream route in Mayfield Heights. He peddled a bike for five years, selling ice cream street to street, as “Mr. George.” “Those were the happiest days of my life,” he said. Even then Knaus was generous. He backed a midget baseball league, buying bats, balls and jerseys for 144 children. Once a year he would take all the kids to an Indians ball game. His generosity did not go (Continued on page 2) It’s 45th of Tony Ceks’ A 45th wedding anniversary Mass was celebrated in honor of Mr. and Mrs. Anthony Cek of 506 Trebišky Rd., Richmond Heights, Ohio on Sunday, July 2nd. It was a complete surprise as the unsuspecting couple entered the St. Noel Church Hall. The stunned couple was greeted by a hundred guests including their friends, relatives, and immediate families. Fr. Anthony Schueller was the celebrant with Philip Luzier as altar server. Father Schueller had some interesting and very touching observations about married life and especially as it applied to Tony and Gerrie regarding their active participation in the Catholic Faith. Paula Collins and Bob Kachurek provided the guitar and singing during the holy sacrifice of the Mass. Although Tony and Gerrie were firmly bound in marriage as Fr. Schueller observed, they nevertheless re-affirmed their union with a special blessing conferred on the happy couple. All in all it was a very touching and inspiring scene. “It was truly an edifying experience,” remarked one of the members of the congregation. Other members of the relations included Frank Cek, Ryan Cek, Eric Cek, Brennan Cek, and Nathan Luzier. Organizers of the surprise demonstrations of filial love were Bob and Joyce Luzier, their daughter, of 25979 Highland Rd., Richmond Hts. We extend heartiest greeting and best wishes for many more years of continued wedded bliss to Tony and Gerrie — a really great couple! —Joseph Zelle (AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 13, 1995 2 Jerald Šuštaršič explains why he should be Mayor Editor: There have been various rumors and stories going around the City of Euclid concerning my political plans leading up to the November election. I am a candidate for Mayor of the City of Euclid. 1 chose not to seek re-election as Councilman-at-Large, a seat which I have held consecutively for the past eight years, because 1 believe I can offer a fiscally responsible and common sense approach to the governing of our city. . Prior to council, I was a member of the Civil Service Commission for seven years. In my combined service of 15 years of consecutive service, I thought it important enough to attend to the business of Euclid, not running for any other office during that time. I am committed to serving the city in which I was born, grew up and chose to stay, later raising a family. My employment with CT Consultants since 1972 has provided me with a background in the engineering and design of infrastructure and land development at the local, state and federal levels. Some may require an individual to have a law degree to be the most efficient representative. However, our founding fathers came up with our longstanding system with the idea of a representative being one of the people. That person should reflect the day-to-day concerns of the community and the ability to address problems with common sense solutions, not legal mumbo-jumbo. The fact that we are faced with the likelihood of a half-million-dollar bill for the real estate sign court fight is one such example. The City of Mentor was able to sit down with area realtors and come up with a compromise on the same issue, avoiding any burden to the taxpayer. Is it being fiscally responsible to spend $350,000 to develop Triangle Park when the police station needs renovation or safety equipment for police and fire has to be put on a priority waiting list? The $1.7 million sought for the renovation of Memorial Park (the addition of ONE baseball diamond and soccer field) could better be spent on keeping the ice rink open year round, improving local playgrounds and further enhancing the passive park at Sims. We lose money at Shore Cultural Center every year. A new approach to management and promotion could be the availability of monthly events such as concerts, plays or EUCLID TRAVO«« CORP LOUP 22078 Lakeshore Boulevard ►J-Euclid Ohio ►>-44123 216-261-1050 ►)- FAX 216-261-1054 ■mr m If you can spare 10 minutes, We can spare $10,000! Imagine winning $10,000 in just 10 short minutes! It’s possible with the Ohio Lottery Bingo Game. On each $2 ticket, you get four Bingo cards and four chances to win — up to $10,000! So play Bingo at your favorite Lottery retailer. And with luck, you could come out with JOIN IN THE WINNING $10,000 to spare! Lottery players are subject to Ohio laws and Commission regulations. For further information, call the Customer Relations Department, |216) 787-3200, during regular business hours. 100 WORDS MORE OR LESS by JOHN MERCINA MY MOST UNUSUAL VACATION... DESCRIBE YOUR MOST UNUSUAL VACATION THAT YOU HAVE TAKEN DURING THE PAST TEN YEARS. IF YOURS IS JUDGED TO BE THE BEST ENTRY, YOU WILL WIN AN AMISH-MADE MINIATURE LOG BIRD HOUSE. SUBMIT YOUR ENTRY BY JULY 26,1995 TO MERCINA, C/O AMERICAN HOME. speakers series, to use the auditorium and make it pay for the maintenance and much needed repairs. The senior population, who laid the foundation for the city and services we enjoy today, are provided with countless opportunities to participate in activities and programs meant for their enjoyment, needs and concerns. This service will continue to be enhanced and expanded. The solution for the expansion of facilities as more of our citizens get older and outgrow Knuth Center and Emeritus House can be combined with a civic center at Sims Park in an adjacent annex to a renovated and refurbished Henn Estate. My campaign Committee consists of my father and former Mayor, Tony Šuštaršič; Lou Dommer, former Director of Public Works; Bob Tilk, Recreation Commissioner and former Citi-Sun of the year of the Sun Newspaper; Richard Vadnal, Councilman-.a t-Large; Richard Weaver, President of the Euclid Democratic Caucus; my son Tony, majoring in public administration at Cleveland State University, and my wife, Gerry, who serves as Patient Services Supervisor at University-Mednet Clinic. Their recognition of my commitment and dedication to bring back a fiscally responsible city government, that can work out problems through common sense solutions and constant communication with the people through an open door policy, underline the purpose of my candidacy for Mayor of Euclid. —Jerald A. Sustarsic Knaus... (Continued from page 1) unnoticed. He was honored as a Good Samaritan on the old Welcome Traveler TV show. During the winters, Knaus and his brother Andy were partners in an appliance store business in Collinwood. Then he became a real estate salesman for Page Realty for a couple of years before going into business for himself. For 10 years he has hosted a 15-minute segment on Ed Bucar’s WELW radio show. He is proud that musicians such as Frank Novak, Joe Trolli, Eddie Rodick and Joey Miskulin have written polka tunes in his honor. Walter Ostanek is working on another one for him. “I see polkas getting bigger than ever,” he said. “There is so much beautiful music being written.” As for Knaus, he has no plans to retire. “I feel terrific,” he said. Originally a gift I continue to enjoy this publication which was originally a “gift” from a now deceased “old-timer.” They knew what was good. Violet Ruparcich Pittsburgh Thanks I wish to thank my many, many friends and relatives for remembering me on my 85th birthday with gifts, Masses, cards, flowers and calls. Your thoughtfulness is greatly appreciated. Love you all. Josephine Ambrosic Euclid, Ohio FIXED RATE HOME EQUITY LOANS Low Fixed Rates...Fixed for the life of the loan • No Closing Costs • Interest May Be Tax Deductible (consult your tax advisor) 5-YEAR FIXED RATE annual XOpercentage ■ M RATE Based on a $5,000 loan with 60 monthly payments of $103.19 with autodebit from Metropolitan checking or statement savings. Rate subject to change without notice. Bainbridge.............543-2336 Euclid.................731-8865 Chardon................286-3800 Mentor.................974-3030 Chesterland............729-0400 Pepper Pike............831-8800 Cleveland..............486-4100 Shaker Hts.............752-4141 Cleveland Hts..........371-2000 South Euclid...........291-2800 Willoughby Hills.944-3400 11 METROPOLITAN # m SAVINGS BANK METROPOLITAN SAVINGS BANK OF CLEVELAND Liberation of Žiri by ANTON ŽAKELJ, translated by JOHN ŽAKELJ Translator’s note: Žiri is a town of 4,700 people, located in a beautiful valley surrounded by the spruce-covered foothills of the Julian Alps. Žiri is in Slovenia, midway between the current Italian border and Slovenia’s capital, Ljubljana. My father and mother, and their ancestors for hundreds of years before, called Žiri their home. It’s 50 years since my father and mother left Žiri. My father wrote this article in 1993, when he was 86, drawing mostly from his diary from his last year in Žiri in 1943. The article was published in Slovenian in Žirovski Občasnik, which is a journal put out by the townspeople of Žiri about once a year. It used to be that Žirovski Občasnik, like all other published material in Slovenia for the past 50 years, presented only the communist view of history. Those in power saw to it that the communists were always portrayed as revolutionary heroes who saved the country from Nazis. Anyone who dared to say otherwise was put in jail or punished in other ways. In 1991, Slovenia became a free, democratic country and people were again allowed to hear other sides. Before we begin my father’s article, a translation of the introductory comments from the editor of Žirovski Občasnik: PREFACE — Is It Time to Pour Clear Wine? by Miha Naglič This issue of Žirovski Občasnik has two parts: a unique eyewitness account made possible by Anton Žakelj’s (Anže) recollections of the first three years of the war and by a whole group of articles, in which 16 residents and friends of Žiri consider the future of the area and its people. The twentieth issue of Žirovski Občasnik therefore hangs between the memories of the past and views of the future. If what happened here and elsewhere in the world in 1989 had not happened, then we would now be celebrating in Žiri. We would be celebrating the 50th anniversary of the “liberation” of Žiri (1943-1993) and the founding of the first national liberation board in the Gorenjsko region. To be more accurate: we would be required to celebrate. But finally the time has come when the memory of those events can be celebrated and exalted by those for whom this seems appropriate and necesssary, while others can be left in peace. These “Others” (there are probably more of them) probably gesture and say: “Let’s forget what was, and let’s move ahead!” (On the far right of this majority there is probably someone who would, at this opportunity, actually denigrate those events, but this can be his business.) But then there are also some of us, who are not convinced of one side or another; we are only convinced that this anniversary is more than anything an opportunity to awaken the memory and to ponder on its meaning. Anze’s article is as if it had been commissioned for this purpose. For the postwar generations, of which I am a part, the wartime events were always shown in a light which we only now recognize as clearly biased and one-sided. This is how we now see the recently darkened light of the “victorious.” Of course the same events can be viewed in a completely different light, that of the “defeated,” which is just as clearly biased and onesided. In my opinion, Anže’s account is neither of the first kind nor the latter. I don’t mean to say that his account is completely unbiased (we’re talking about a man of “good intentions,” clearly dedicated to Catholicism and thus conservatism), but he does in fact strive to witness the events as objectively as possible. And J & F Lawn Care 'm Topsoil • Delivery • De-T!iatching-Aeration Spring and Fall Clean -up • Evergreens • Trees | Shrubs • Mulch • Michigan Sod • Seeded Lawns • Removal of Old Law n • Rototill Fertilizers • Flowers • Annuals • Perennials Commercial Residential 10% Senior Citizen Discount * Call for a Free Estimate 511-2119 26601 White Rd. Willoughby Hills, O. Frank Zigman that is what is important at this moment: a hoped-for openness for truth, a desire to pour clear wine! The truth itself, in this instance, is probably, as always “somewhere in the middle.” It is only now, half a century later, that we are ready to recognize this. For example, the accomplishments of Žiri’s fighters were described in our school (which was named after them) as being heroic beyond compare. These acomplish-ments give meaning and direction to all future events... Let us remember again, on the symbolic level, how our “history” began. Anton Žakelj leaves us an exceptional, almost surrealistic account: a hero of the new day comes into church, bangs on the confessional and orders the priest sitting within: “Comrade, it’s time to go to a meeting! You can listen to the mumblings of the old women later.”... The irony of this event and its account is that, from that point on, history really did occur outside, on the streets and not in the church, in which the same priest had just finished a sermon on the theme: “The truth will set you free.” (John 8, 32). History happened as it did, but now the time has come to recognize the truth. Minerva’s owl did not begin her work until the evening. — So have we lived in a mistake all this time? THE LIBERATION OF ŽIRI On the 50th Anniversary of the German Retreat from Žiri On Good Friday, April 11, 1941, Žiri was first occupied by the Italians, then 16 days later by the Germans. At that time I had already worked for 10 years (as administrator) at the Shoemakers’ Cooperative in Žiri. But under the Germans, this was a job without work. Previously, we had been filling orders (mailing) individual pairs of shoes, but now we usually sent large quantities at one time, which reduced my work substantially. I was bored, and so I was interested in the offer from the leadership at the Dairy Cooperative, could I also take over their accounting and managerial duties? Why not? I didn’t go to cooperative school to get an easy job, but to provide better assistance to people. They asked me to think what kind of remuneration 1 wanted for my work, and to bring my offer to their meeting next Sunday. (To Be Continued) IE. 18Sth I I AREA r. Zenon A. Klos 531-7700 Emergencies Dental Insurance Accepted Laboratory go Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St (between Shore C»rp«t > Fun Servetet) NEW LOWEST FARES IN TOWN! CLEVELAND - LJUBLJANA DIRECT FLIGHTS GUARANTEED! llllll;liPOM I Kir FRANKFURT ON SALE! $499.00 ROUND TRIP FROM CLEVELAND * LJUBLJANA FLIGHTS VIA RICH INTERNATIONA!. AIR. TAX $48.95 •FRANKFURT FLIGHTS VIA AMERICAN TRANS AIR. TAX $36.95 FOR DETAILS CALL: EUROPA TRAVEL SERVICE, INC. 216-692-1700 OR 800-677-1313 TAKE ADVANTAGE OF THIS 3 You’ve worked hard all your life to build a comfortable nest egg - now learn how to help protect it while you enjoy your retirement. If you’re retired, and concerned about outliving your nest egg, we’d like to send you a copy of our FREE booklet: I Most I Common 1 Mistake* 1 »£ yrj “The 10 Most Common Mistakes You Can Make With Your Nest Egg” Reviewed and approved by The National Council on The Aging, Inc. (NCOA) This informative booklet gives you “plain talk” about some of the mistakes to avoid with your money in your retirement years. You’ll also learn ways to help: ■ increase your income potential and cul back on your taxes ■ make your nest egg last longer ■ reduce your investment risk You won’t want to be without this helpful guide! call: Philip Hrvatin 1-800-874-7994 TO ORDhR YOUR FREE COPY TODAY! MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONS DIESEL ENGINE REPAIRS 4 WHEEL & FRONT WHEEL DRIVES COMPLETE DRIVE-TRAIN SERVICE FRONT END ALIGNMENT Q »'JTOMOF'VI RVWf EUCLID SUNOCO SERVICE |(j^)| g| EAST 200 SUNOCO _g £ 4ro E MO ST •ON-ERI • AM-11 PM ___ : avj.'zxs: Qsmxn APPROVED AUTOMOTIVE REPAIR Joe Zigman, owner AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 13, 1995 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 13, 1995 4 Ireland and Great Britain by JAMES V. DEBEVEC Our vacation consisted of two most enjoyable weeks touring a bit of Ireland, Scotland, and England. We had been warned by seasoned travelers and people who lived in Scotland that it rains every part of every day there. We were told to expect to eat corned-beef and cabbage at every meal in Ireland and be sure to bring your umbrella with you everywhere you go in London. As it turned out, we had wonderful meals in Ireland; the weather was in the sunny 70s in Scotland with no rain there, nor in England for that matter. They say that Ireland consists of 40 shades of green. Well, that’s the truth. The land is somewhat rocky and raising sheep seems to be the prime utilization of the land. And there were potatoes. The acidy soil is condusive to growing them. We had potatoes at most meals served in every way imagineable. Although the land is somewhat restrictive, the people are what make the country interesting. They are friendly, and they especially like Americans. If you looked lost, they would stop and point you in the right direction. Sure enough, if you came into conversation with a native, you were made to feel right at home among the inhabitants who seemed genuinely glad to see you. We were on a Tauck Tour and the second day was spent riding around the countryside and enjoying the water inlets and countryside along the “Ring of Kerry.” The third day the rain didn’t stop us from climbing up to the top of the Blarney Castle to kiss the famous Blarney Stone. The stone is located on the outside top of the castle and you have to sit down, lean over backwards, grab two polls to keep you from falling through the opening, nine stories high, tip a resident an Irish pound to hold your legs, as you work your way out and down to kiss the outer wall while trying not to have a heart attack, or drown in the pouring rain. I didn’t feel eloquent, nor look elegant. We lunched at the Huntsman in Waterville to excellent food and a peat fire while looking at the Irish Sea through the front window. Charlie Chaplin and Gerald Ford often dined here while in Ireland. On the bus we learned the tragedy of the Irish famine and its devastating effect on the people of Ireland. As we continued on toward Kilkenny, lunch was served by Margaret and Paddy Fenton, local farmers who gave us a tour of their farm and told about the history of their family in harsher times. The next morning we toured Waterford Crystal factory to watch how fine glass-ware is made and then to make a few purchases. We ended the day in Dublin where we saw the Book of Kells (which dates back 800 years) in the library of Trinity College. Two sunny days were spent in Dublin, a modern and exciting city. James Joyce, Oscar Wilde were citizens there. Jonathan Swift is entombed in St. Patrick’s Cathedral. After the motorcoach and walking tour of the city, we were on our own to explore on foot. That evening the group went to an Irish Cabaret with food and entertainment consisting of folk music and dancing and a comedian. Here’s one of the jokes I’m trying to remember correctly. “An Irish man was driving his new car down the highway when in front of him a lady was driving at moderate speed. The fellow wanted to see how fast his new automobile would go, so he hoped to get around the lady. He honked at her. Nothing happened. He honked three more times then began passing her. As he became even with her he gave her a hand salute. She rolled down the window and exclaimed, “Pig, pig, Pig!” The man shouted back, “Cow, cow, cow!” Just then he ran into three pigs.” I was on a quest to learn some Irish jokes for our good readers. Here’s one I heard the first day. (Sometimes I wonder if you couldn’t substitute the word Slovenian for Irishman.) “The Murphy family always ate their dinner in a dresser drawer. Then if company came, they would close the drawer and entertain their guests. When they left, they pulled out the drawer and finished their meal.” Sounds practical to me. After a 5:45 a.m. breakfast, we headed for the airport amid songs of “Danny Boy,” and “I’ll Take You Home Again, Kathleen,” and a few tears. The Aer Lingus flight went from Dublin to Glasgow, Scotland. The land seemed more productive here although there again were sheep, and cattle grazing as we stopped at the town of Callander for lunch on our own and shopping for local wool. We heard of bagpipes, the writings of Sir Walter Scott and kilts and tartans as we drove through the Highlands, the home of the famous Rob Roy. Madeline and I loved Edinburgh and its famous castle overlooking the city. Enough cannot be said about the beauty of this city and its famous writers, such as Robert Louis Stevenson, Robert Burns, and Walter Scott. This is an exciting city with shopping and leisurely walks through the park, all the while, keeping the magnificent castle in view. Believe it or not, it was sunny and pleasant the entire time spent in Scotland. On our way to York, we stopped at Floors Castle for a Floors (Fleurs) Castle home of the Duke and Dutchess of Roxburgh. Unfortunately they weren’t at home, probably tending their 11,000 thousand acres of land. They open their home to tourists, hoping to pay some of the enormous taxes. walk through the magnificent palace. Although the Duke and Duchess of Roxburgh were not in, we enjoyed the visit anyway. The bus stopped at the border rock between Scotland and England so we could take pictures with one foot in each place. As we entered the typical early British medieval town of York, we noticed a luscious smell. It was chocolate. The entire town had taken on the wonderful scent permeated from the numerous bakeries. Madeline and I and about a third of our group walked to the local church for Saturday evening Mass. After the service we talked to the pastor who was in the process of replacing the church bells and showed us the new bells, just prior to their being hosted into the bell tower. After church, several of us walked to “Betty’s Tea Room” for dinner and a spot of tea. The piano player obliged us with a lingering rendition of “Moon River,” our theme song. As a matter of fact, we had requested it and heard it at almost every one of our hotels, or pubs during the entire trip. Quite remarkable. Madeline and I walked a number of times along the wall which surrounds the city. We did a lot of walking this vacation, and although we ate heartily, didn’t gain a pound! — And that’s no blarney. On Sunday morning our group had a walking tour of the city as well as Jorvik Viking Center, on the site of an early Viking Village, which had recently been excavated. From the word “Jorvik”, the modern name “York” came into being. Our next evening was in Cambridge, the home of the Cambridge University on the Cam river. A student gave us a glimpse of the schools from a punt (boat, similar to those in Venice). It was also a very interesting town with narrow streets and cars wizzing by about a few inches away from the pedestrians. Most people used bicycles for transportation. That evening, six of us went in search of the “Eagle” pub which the American flyers had adopted as their local “headquarters” during the war. We were amazed to see their autographs still on the ceiling. The furthest back rooms were decorated with memoriabilia from the American air squadrons who had volunteered to help defend Britain from Germany. One of our group had been a airman stationed a few miles away during that time. Most of us visited the American cemetery nearby with over 3,000 graves of Americans killed during the war. It was really impeccably manicured with a dozen caretakers on their hands and knees clipping the grass and weeding around the stones. A memorial chapel at the far end had paintings and maps explaining the events of the Second World War in both Europe and the Pacific. It brought tears to two of our members who had fought on this soil. It was a somber occasion for everyone. Continuing on our way south, we stopped at Sherwood Forest, the home of the legendary outlaw Robin Hood. Again, we walked and walked through the woods enjoying a pleasant morning. Regretably, we had only three days left of our two week vacation. The good news is we were in the greatest city in the world: London. We stayed at the Britannia Inter-Continental, located on the quadrant with the American Embassy, and overlooking a park dedicated to the American people who helped during the war. At one end of the park is a statue of Franklin Roosevelt. At the corner just outside, is a large statue of Dwight Eisenhower, the five-star general who led the Allied forces to victory. The hotel is located in the “Mayfair” district of London, close to every conceivable type of shopping, and a few streets away from Bond Street. We saw St. Paul’s Cathedral, the Crown Jewels in the Tower, Westminster Abbey, and the Changing of the Guard, Houses of Parliament, Buckingham Palace, etc. While walking towards Buckingham Palace, we noticed a motorcycle being driving in front of a limousine. We looked inside and spotted the Queen Mother, probably on her way to St. Paul’s. She’s in her 90’s and was wearing a big hat. An hour later, walking in front of Big Ben, we spotted some lights and television cameras. It was the British Prime Minister, John Majors, being interviewed. Naturally we Americans waved to him. He stopped the interview and waved back. Encouraged we pulled out our cameras and began taking pictures, and he shouted a welcome to us. Later, our tour guide said she had spent her life in England and had never seen a Prime Minister before. On July 4th Majors was re-elected Prime Minister. We didn’t spot Prince Charles who was in town for a Greek wedding on Saturday, nor did we see Princess Diana who, unfortunately, was out of town at that time. That afternoon, half of the group was dropped off at Harrods; some say it is the busiest (if not the largest) department store in the world. The next morning and afternoon we were on our own. We and another couple boat ride on the Thames River, then visited the British Museum to see the Magna Carta and the Rosetta Stone. That evening, we attended a farewell party. Tauck had reserved “stall” (orchestra) seats for the entire group for the play “Oliver” at England’s most distinguished theater “London Palladium.” With all the effort the government of Great Britain put out to welcome and honor the American people with all the statues, and parks, and streets (even the streets had reminders painted on them to look right instead of left when crossing), and the wonderful citizens who were so kind and courteous and pleasant to us tourists, no one could understand why President Clinton chose to go to Russia to celebrate the end of World WWII instead of England. Be that as it may, the people were overwhelming in their charming and delightful manner, and treated us royally. Friday we flew back home. On Saturday we enjoyed a breakfast of crumpets from Harrods and Irish jam from Killarney, fondly recalling our bit of Ireland and Great Britain. Irish Jokes i How do you recognise a rookie race driver in a Dig race? He makes a hundred pit stops. Three for fuel, four for tire changes, and 93 to ask for directions. A motorist was about to give his friend a lift in his car, but he didn’t know if his turn-signals were working. So he asked the friend to go behind the car and tell him. “Well,” he shouted after a few seconds, “are they working?” “They are, they aren’t; they are, they aren’t,” he said. St. Clair Pensioners News What is Hospice? “Hospice is a concept of care for terminally ill adults, seriously ill children and their families. The hospice concept of comfortable, compassionate care for the dying, dates back to medieval times when hospice was a place for the sick and weary to take refuge. Today’s hospice retains that spirit of compassion, offering comfort-oriented service to the terminally ill and their families in a variety of settings.” The above statement was the text of the young lady who was our speaker at our June meeting. She was from the Western Reserve Hospice Center. Her talk in essence described the purpose and mission of a hospice. The talk was very informative giving us a clearer understanding of what a hospice is all about. We were told that the Western Reserve Hospice is dedicated to the belief that ...no one who has a terminal illness should die alone, be afraid or in pain, and that dying people of all ages have a right to appropriate care, regardless of disease or ability to pay. With her presentation completed, the young lady responded to questions from the members. In conclusion, the speaker was warmly applauded and thanked for her interesting topic. Just over a week ago I went to visit Stella Strauss, who is seriously ill and is receiving hospice care at home. Due to the seriousness of her own illness, Stella no longer can take care of her sick husband, Frank. Frank is now at the Euclid Beach Manor Care Home. Stella is thankful for the hospice care she is receiving. She also thanks the many friends who have volunteered their time and services in giving assistance when needed. To those of you who sent Stella cards of cheer and well-wishes, Stella says, “Thank you all. I am so grateful knowing that so many care. God bless each of you for your kindness.” Yes, friends, a card is not much, but to a sick person... it is a loving embrace. Keep the cards coming. I am sure Stella will be grateful if some cards are sent to Frank also. Send cards to Frank Strauss in care of Lake Shore Manor Carei 16101 Lake Shore Blvd., Cleveland, OH 44110. Stella’s mailing address is 23900 Devoe Ave., Euclid, OH 44123. Member Frank Kuret, due to physical ailments, had spent considerable time in a nursing home. Those of us who remember Frank’s activities in his viable years, know of his one great interest in music and singing. He was for many years actively involved as a member of the St. Vitus Lira Choir. Frank’s life here on earth came to an end on June 14th. His sister Jennie was not able to attend his funeral; she herself is confined to a nursing home. Our sincere sympathy to Frank’s family on their loss. May he rest in peace. In the June 15th issue of the American Home, it was interesting to read of the many scholastic achievements of Michelle Petrovič, daughter of Mr. and Mrs. John J. Petrovič of Los Alamos, New Mexico; and granddaughter of our member Josephine Petrovič. Michele’s latest honor was being named a 1995 Presidential Scholar by President Bill Clinton. She traveled to the White House in Washington to receive this latest award. We extend our congratulations to the brilliant scholar, Michelle, her parents and family, and of course, to proud grandmother, Josephine Petrovič, our member. As I write today, I wonder how many members of our various Senior Citizen Clubs and their friends remember the coming of the Federation of Slovenian Senior Citizens Picnic and Dinner on Wednesday, August 16th? July, August and September are Filled with Sunday picnics. The Federation offers you a Special Treat with their successful Annual Picnics which are held on a weekday. Wednesday, August 16, the day of this year’s picnic, is fast approaching. The admission and delicious full course dinner cost is only $9.00. Of course, there will be music for dancing and listening pleasure also. Refreshments, too. All planned for your enjoyment. Get your tickets now. I believe the deadline for reservations is August 9th. No exceptions. Everyone is welcome. I stated in last month’s article that a bus would be chartered... but only if we get sufficient requests from you. To date the response has been very poor. Arrangement for a bus must be made soon to assure availability. If you are interested in transportation by bus, you must call me at 391-9761 at the latest by July 21st. On that date we will make our decision whether or not there will be bus transportation. To the best of my knowledge, Margaret Kaus is still at the Wickliffe Country Place. You can send her a card there or to her home address. We were pleasantly surprised to greet Mike Vidmar at our June meeting. He had lost some poundage, but otherwise looked great. Soon he will be celebrating No. 99; and then comes No. 100. How does he do it? Well I know that Mike loves to walk. Could that be the answer? • Correction: Misprint in last month’s article... “the duet of Josephine Zgonc & John Trinko” should have read... “Joseph Zgonc and John Trinko.” My apology. A reminder that our coming meeting date is Thursday, July 20th. Meeting place is the Edward Kenik Room in the St. Clair Slovenian National Home. Time is 1 p.m. See you there._ —Stanley J. Frank Excellent job Enclosed is my check for $25.00 for my subscription, plus $5.00 for the excellent job you are doing with the newspaper. Pauline C. Kitzko New Castle, PA In Memory Enclosed is $25.00 subscription and an additional $5.00 in memory of my parents. Fran Seman Beach wood, Ohio No Short Wave? How come Slovenia doesn’t have its own short wave station? —Robin Verbose MARK PETRIČ Certified Master Technician Petrie's Automotive Service Foreign & Domestic General Auto Repair (216) 942-5130 33430 Lakeland Blvd., EasUake, Ohio 44095 / LOCATED IN REAR "<$ran6 Opening" ifran 6c JR^Itjl $tro)in have joined together to better serve vou at our jfull Service Salon 6c ®av Spa! gou are cordlallp invited to the Open lf?ouee of Jon Andrews l^alr Studio on Suinfov, J'uly 16th at: 333 babbitt m iEuclib, ©hlo 44123 between the hour* oft 2:00 to 6:00 (formerlv Slndrej’e Ideautp Salon) jfor an appointment call ue at our new ealon 731-2330 Joe (Jože) Zevnik Licensed Funeral Director 23 an toscc Finest Funeral Facility in Northeast Ohio FUNERAL HOME 944-8400 28890 Chardon Road Willoughby Hills, Ohio 44094 AMFRIŠKA DOMOVINA, JULY 13, 1395 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 13, 1995 6 Put brakes on DUI repeats by Attorney General Betty D. Montgomery It’s hard to believe that one individual could be charged with the same type of crime on over 20 separate occasions. Yet, there is a man who has been charged with DUI over 20 times in Ohio. This is clearly not an Ohio record to be proud of. Although Ohio has one of the toughest drunk driving laws in the nation, there are individuals who habitually return to our streets and highways in an intoxicated state, without any reverence to the law or to the safety of others who share the road. For many, Ohio’s drunk driving law serves as a formidable deterrent to getting behind the wheel in an intoxicated state. The threat of serious penalties and license suspension makes many people think twice before drinking and driving. Over the past 10 years, tough legislation, much £ook rld Report. Dr. Povšič namerava nadaljevati z raziskovanji in tudi s predavanjem v njegovi stroki, najprvo pa seveda bo koncentriral na delo kot zdravnik v omenjeni bolnišnici. Slovenskemu ameriškemu znanstveniku na najvišji ravni najlepše čestitamo! Dr. Timothy Pogačar ne pogoje zaposlenih, večje možnosti za zaposlovanje in istočasno boljše življenjske pogoje za slovenske družine. Prizadevali si bomo, da bomo v Krekovem in cerkvenem duhu vplivali na pomembne gospodarske in politične odločitve, ki bodo v korist slovenskega človeka. Krekova družba je že sedaj po številu zbranih certifikatov ena od največjih v Sloveniji. Želimo pa biti še večji in še pomembnejši in tako odločil-neje poseči v gospodarsko in etično prenovo mlade Slovenije. Prepričani smo, da je proces lastninjenja enkratno dejanje in tako velika priložnost za spremembo gospodarskih in še posebej političnih razmer v Sloveniji. Zagotovo je zelo pomembno, da s premoženjem ne bodo upravljale samo strukture iz preteklega režima. Po vsem, kar smo navedli, želimo, da tudi slovenski rojaki po svetu izkoristijo pravico do lastninskega certifikata. S tem si zagotovite delnice Krekove investicijske družbe v znesku, ki je odvisen od starosti z dnem 5. 12. 95 (100.000 SIT do dopolnjenega 18. leta starosti, 200.000 SIT do dopolnjenega 23. leta starosti, 250. 000 SIT do dopolnjenega 28. leta starosti, 300.000 SIT do dopolnjenega 38. leta starosti, 350.000 SIT do dopolnjenega 48. leta starosti in 400.000 SIT nad 48. leti starosti). 400.000 SIT premoženja na dan 5. 12. 95 pomeni danes, če upoševamo inflacijo, cca 5000 USD. Iz naslova delnic boste letno prejemali dividende, čez 2 leti pa jih bo na Ljubljanski borzi (Ljubljana Stock Exchange) mogoče tudi prodati. Hkrati pa boste z vpisom delnic, tako kot vedno doslej, prispevali svoj delež k željenim spremembam v domovini. Čutimo dolžnost, da informiramo Slovence po svetu in jim svetujemo, da dano priložnost izkoristijo. V kolikor to ne store, prepustijo to premoženje neizkoriščeno državi, ki pa je praviloma slab gospodar. Postopek za vpis certifikatov je dokaj preprost. Izpolnite pooblastilo, s katerim pooblaščate Krekovo družbo za upravljanje za odprtje vašega certifikatnega računa in vpis certifikatov v Krekovo investicijsko družbo Klas (pooblastila so na voljo na slovenskih konzulatih in slovenskih cerkvah), pooblastilo na konzulatu overite in ga pošljete na Krekovo družbo za upravljanje, Gregorčičeva 37/1, 62000 Maribor, Slovenia, Europe. S tem nam omogočite, da mi za Vas uredimo odprtje certifikatnega računa in vas vpišemo kot delničarja Krekove investicijske družbe, kar vam bomo po pošti tudi potrdili. Naša zadnja investicijska družba bo zbirala certifikate do septembra tega leta. Ker ni več veliko časa, Vam svetujemo, da pohitite in da storite ta pomemben korak zaradi vas in zaradi vaših potomcev. Veseli bomo, če se boste tudi vi pridružili 80000 Slovencem, ki so nam že zaupali svoje premoženje v upravljanje. Za nadaljne informacije smo na voljo na tel. 011 386 62 20 191 in 011 386 62 221 588, kontaktna oseba HORVAT Jože. Prisrčen pozdrav iz domovine! Preds. poslovodstva KDU Milan Gerič, dipl. oec. Preds. nadzora KDU Preds. UO Krekove banke Mirko Krašovec, dipl. teolog (Op. ur. AD — Obrazec oz. »pooblastilo« za to zadevo ima častni konzulat RSloveni-je v Clevelandu. Tisti, ki se za to zanimajo, lahko konzulat kontaktirajo na tel. št. 216/ 589-9220.) Victor L. Jackovich (nadaljevanje s str. 11) skeletne predstavitve mirovnega načrta v grozečem tonu »vzemi ali pusti« do današnjih prizadevanj, da bi srbske voditelje z novimi koncesijami prisilili, da ta načrt sprejemajo vsaj kot »izhodišče za pogajanja«. To je očitno tudi iz njegovega pogovora s tuzlanskim predsednikom občine mag. Se-limom Baslagičem, ki mu je ob aprilskem obisku v Tuzli rekel: »Nismo zadovoljni z delom Skupine za stike. Prepričani smo, da je stanje, ki ni ne vojna ne mir, nevzdržno. Več dejavnikov je, ki BiH obetajo svetlejšo prihodnost. Vaša vojska je vse močnejša, ustanovljena je federacija BiH. ZDA bodo letos vanjo vložile 20 milijonov dolarjev...« Novi ameriški veleposlanik v Sloveniji je dosledno branil in predstavljal ideale države, ki jo zastopa, ne da bi se bal izreči kritike takrat, kadar je šlo za odstopanja od teh idealov pod pritiski evropskega udinjanja agresorju. Po trditvah ameriških novinarskih kolegov se je odločil tako za obrambo načel kot osebnega dostojanstva, kar je potrdil tudi potem, ko so začele krožiti govorice o njegovem odhodu v Slovenijo: »Ce bi odšel v Slovenijo, bi bil zelo ponosen. Cenim napore, ki so jih Slovenci vložili v boj proti agresiji na začetku spopada in v boj za obstoj svojega naroda. Razen tega sem bil s Slovenci zmeraj v odličnih odnosih, saj so mi pomagali, ko sem bil predstavnik ZDA na pogajanjih v Ženevi. Tudi moja družina izvira iz kraja, ki leži na meji med Hrvaško in Slovenijo. Zame bi bila to resnično velika čast.« Zoran Odič GORICA, It. - Na Vetrinj, njegovo cerkev in polje okrog nje, imajo mnogi svoje spomine. Pa niso to samo spomini upanja in zvestobe. 20. junija so številni, ki so osebno ali dedno povezani s tem krajem, prišli, da bi se spomnili težkih časov, ki niso zaznamovali samo njih, ampak ves slovenski narod. V okviru proslav ob 50. obletnici konca vojne je Slovenski spominski odbor skupaj s Krščansko kulturno zvezo v Celovcu in tamkajšnjo Mohorjevo družbo vabil na spominsko mašo in kulturni program. Na vetrinjskem dvorišču, kjer je bil prvotno cistercijanski samostan in so leta 1991 posvetili obnovljeno cerkev Marije vnebovzete, so se proti peti uri popoldne začeli zbirati Slovenci iz domovine, zamejstva in zdomstva. Veliko jih je te dni prišlo prav v ta namen iz daljne Amerike, Kanade in Argentine; nekateri so se tu srečali prvič po petih desetletjih. Naj bo za tiste, ki s tragiko vetrinjskega polja niso tako povezani, nekaj podatkov. Na vetrinjskem polju se je maja 1945 ustavila pot čez Ljubelj pribeglih domobrancev in civilistov. Po naporni in nevarni poti čez »luknjo«, jih je tu čakala negotovost, vendar niso bili obupani. Zaupali so zaveznikom - Angležem, ki so jim obljubljali pomoč. 24. maja naj bi transport krenil proti Palmanovi, v resnici pa so vagoni imeli dve smeri: v Podrožco in Pliberk, od tam pa v naročje komunistov in v smrt. Dobrih 12.000 domobrancev in 600 civilistov je bilo vrnjenih Jugoslaviji in nihče ni verjel pripovedi tistih, ki jim je uspelo pobegniti; pre-kruta je bila resnica in preveli- ko zaupanje v angleške vojake. Šele dr. Janežu, ki mu je uspelo pobegniti iz Pliberka, so verjeli, a bilo je že prepozno in obup nepopisen. Begunci so takrat našli samo eno zatočišče: vetrinjsko cerkev z žalostno Matero božjo. V tistih dneh jim je zasijal sončni žarek: novo mašo je imel Jožef Kvas, sedanji ljubljanski pomožni škof. O tem je govoril celovški oz. krški škof dr. Kapellari, ki je maševal skupno z zlatomašnikom škofom Kvasom in iz Teharij pobeglim zdomskim duhovnikom dr. Zdešarjem. Prisotnih je bilo več duhovnikov iz Slovenije in tujine, pa tudi Korošcev ni manjkalo. Med pomembnimi gosti sta bila tudi Lojze Peterle in dr. Peter Vencelj. Pri maši je pel zbor Gallus iz Celovca, berilo in prošnje pa so brali nekdanji begunci. Spored so nadaljevali pričevalci dr. Tine Velikonja, dr. France Vrbinc in Stana Millonig (sestra dr. Zdešarja). Pretresljive so bile njihove besede o tistih dneh. Slavnostni govor je imel predsednik Krščanske kulturne zveze (KKZ) dr. Zerzer, ki se je med drugim zahvalil tistim, ki so leta 1945 ostali na Koroškem in veliko doprinesli k ohranjanju slovenstva (dr. Cigna, Vinko Zaletel itd.). Spregovoril je še g. Kopei-nig, ki je poudaril pomen povezave celovške Mohorjeve z begunci, saj so ravno pri njej našli duhovno branje in zatočišče, ko so prihajali na prag domovine, na Koroško. Zahvalil se je za pomoč, ki so jo nudili tej najstarejši slovenski ustanovi. Med petjem pesmi Marija, pomagaj nam sleherni čas so zastopniki klevelandskih Slo- (dalje na str. 14) Naša domovina je bila te dni romarsko svetišče, posvečen kraj — Slovenski spominski teden v sliki in besedi — FRANCI PETRIČ (Družina, 2. jul. 1995) Te dni je naša domovina kakor romarsko svetišče ali posvečeni kraj, kjer bi bilo najbolj primerno molčati, premišljevati in moliti. S temi besedami je mariborski škof Franc Kramberger začel svojo pridigo pri maši za pobite domobrance in druge žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja na Teharjah in dal ton vsem prireditvam, ki so se v tednu od »teharske« nedelje, 18. junija, zvrstile na Slovenskem ter dosegle vrhunec v nedeljo, 25. junija, v Kočevskem rogu. Teden spominjanja, premišljevanja, molitve, zahvaljevanja in prošnje za pokojne, za drage v tujini in doma, za domovino, teden srečevanj po dolgih letih s sorodniki, z znanci in prijatelji. Z vsem tem bi lahko označil prireditve, ki jih je pripravil Slovenski spominski odbor, sestavljen iz predstavnikov Katoliškega središča za Slovence po svetu, društva Slovenija v svetu, Nove slovenske zaveze, Družine in slovenskih katoliških organizacij iz sveta. Prireditve so bile namenjene zaznamovanju konca druge svetovne vojne in usodnih dogodkov povezanih z njim za naš narod: eksodusom tisočev zavednih Slovencev, izdajo in pobojem domobrancev in množičnega izseljenstva v Argentino, Kanado in Združene države. Dnevov spominjanja pa nista napolnjevala le žalost in grenkoba, ampak tudi veselje nad uresničitvijo tisočletnega sna o lastni slovenski državi, katere četrti rojstni dan smo obhajali prav ob breznih v Kočevskem rogu. Množičnost, visoka kulturna raven, domoljubje in še mnogokrat drugega plemenitega je zaznamovalo vse slovesnosti. Med pomembnimi poudarki spominskega tedna je na prvem mestu navzočnost velikih skupin naših rojakov iz sveta: Zahodne Evrope, Argentine, Združenih držav, Kanade in Avstralije. Njim so bile še posebej namenjene mnoge pozdravne misli in besede hvaležnosti za vse, kar so naredili v dobro naše domovine ob njeni osamosvojitvi in uveljavljanju v svetu. Posebej so se jih v nagovorih spominjali naši škofje, prireditelji na posameznih krajih pa tudi predstavniki nekaterih strank, ki so se udeleževali teh prireditev, med njimi predsednik prve slovenske demokratične vlade Lojze Peterle, ki je bil navzoč prav na vseh. • Romarske postaje v spominskem tednu so bile: v nedeljo, 18. junija. TEHARJE. Tu se je zbralo več kot 4000 ljudi in sodelovalo pri maši mariborskega škofa Krambergerja (so-maševalo je 25 duhovnikov, prepeval pa ^>or Gallus iz Celovca). V kulturnem programu po maši so nastopili številni govorniki: Lojze Oset, predstavnik občine Celje, inž. Jože Hubad, rojak iz Švice, prof. Marjan Šifrer iz Argentine, Stane Šterbenk, predstavnik Nove slovenske zaveze in Ignac Polajnar, poslanec Državnega zbora. • V torek, 20. junija, VE-TR1NJ. V tamkajšnji samostanski in župnijski cerkvi, okrog katere so se v maju leta 1945 zbrale reke slovenskih beguncev in, od koder je bilo v smrt izdanih in vrnjenih velik del, je maševal krški škof dr. Egon Kapellari. Z njim je so-maševal zlatomašnik ljubljanski pomožni škof Jože Kvas, ki je imel v tistih burnih dneh po vojni v vetrinjski cerkvi svojo novo mašo. Somaševalo je še dvajset drugih duhovnikov, prepeval je zbor Gallus iz Celovca, množica več kot tisoč romarjev pa je s svojim glasom dvignila slovensko pesem pod oboke vetrinjske cerkve, kakor v tistih težkih dneh ma- ja in junija pred petdesetimi leti. V kulturnem programu po maši pred cerkvijo je v imenu rojakov s Koroškega navzoče nagovoril dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze. Med govorniki so bili še še Stana Millonig, dr. France Verbinc in dr. Tine Velikonja. Prireditelja vetrinjske slovesnosti sta bila Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva družba iz Celovca. • V petek, 23. junija, zvečer se je procesija romarjev slovenskega spominskega tedna zbrala v Škofovih zavodih v ŠENTVIDU v Ljubljani (bilo nas je več kot tisoč). Na kraju, kjer so se vzgajali mnogi ugledni izobraženci pa tudi umirali številni vrnjeni begunci pred komunizmom, kjer je danes poleg Škofijske klasične gimnazije tudi Slovenski dom, je društvo Slovenija v svetu pripravilo umetniški večer. Sodelovali so slavnostni govornik prof. Tine Vivod, dom- žalski komorni zbor, slovenski gledališki umetniki (dia-ilu-stracije del Bare Remec, glasbena oprema Marko Stopar, režiser Grega Tozon, besedila pa je izbral iz pesnitve Vladimirja Kosa Spev o naši gori pisatelj Zorko Simčič). To je bil večer naših rojakov, zato so zastopniki posameznih skupnosti na kratko govorili o delul in prinesli pozdrave. • V soboto, 24. junija, so Slovenci z vsega sveta poromali na BREZJE. V organizaciji Katoliškega središča za Slovence po svetu so začeli zahvalno romanje z molitvijo rožnega venca, nadaljevali pa z mašo, ki jo je vodil škof Metod Pirih, odgovoren za dušno pastirstvo naših rojakov. Maše se je udeležilo čez 1200 rojakov, saj je bila brezjanska bazilika polna do zadnjega kotička. Pri maši je stalne dele pel zbor iz Stuttgarta, množica pa je združila svoje glasove v zahvalno in prošnjo molitev k Mariji Pomagaj, ki jih spremlja na vseh poteh. Po maši so argentinski rojaki prinesli v znamenje povezanosti argentinskega in slovenskega narodnega Marijinega svetišča kip lujanske Marije. Ta bo odslej na častnem mestu v baziliki na Brezjah. Škof Metod Pirih je pri kapeli Marije Pomagaj blagoslovil posebno ploščo, dar ameriških Slovencev, s katero se rojaki z vsega sveta zahvaljujejo Mariji za varstvo in pomoč. Na njej je zapisano: Mi, ki živimo daleč v tujini, k Tebi se vračamo polni želja. Mi, ki umrli smo daleč od doma, v srcih smo Tebe, Gospa. Prosi za ene in druge Boga. • Vrhunec romanja v slovenskem spominskem tednu je bilo prav gotovo srečanje pri breznu pod Krenom v KOČEVSKEM ROGU, kjer se je po sodbi policije, ki je urejala promet, zbralo več kot 15000 udeležencev. Mašo je ob somaševanju 45 duhovnikov, nadškofov dr. Franceta Perka iz Beograda in dr. Alojzija Ambrožiča iz Toronta vodil ljubljanski nadškof in sloven- ski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Triurno slavje je bilo polno molitve, zbranosti, tihega premišljevanja, trpke bolečine, a tudi zmagoslavja ob misli, da imamo, kakor je dejal slavnostni govornik prof. Justin Stanovnik, samostojno državo, ki jo je branila domobranska vojska, še preden je bila ta država rojena. Slovesnost v Kočevskem rogu se je simbolično povezala s praznovanjem slovenske državnosti. Ob slavnostnem govorniku sta v kulturnem programu spregovorila še prof. Jakob Planinšek iz Združenih držav in Božidar Fink iz Argentine. Recitacije dramskega igralca Borisa Cavazze in drugih ter pesmi, ki jih je zapel združeni pevski zbor župnij Videm-Dobrepolje in Šentjernej, je dodatno obogatilo obletno mašo in kulturno prireditev v Rogu. • Slovenski spominski teden se je zaokrožil s prireditvijo Resurrectis v Cankarjevem domu v četrtek, 29. junija. Mnogi rojaki in drugi so se udeležili spominske slovesnosti na Lajšah nad Cerknim v soboto, 1. julija, ali blagoslova obnovljene župnijske cerkve v Žužemberku, 2. julija. . ' Pri j at el's Pharmacy} ST. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! Jkp' Mariborski škof dr. Franc Kramberger o beatifikaciji A.M. Slomška in marsičem drugem V Vatikanu se veselijo obiska na Slovenskem Bo drugo leto papež ob svojem obisku Slovenije najprej prišel v Maribor ali pa nemara prej v Ljubljano ali Koper? Bo Anton Martin Slomšek res postal svetnik? Kaj bo za slovensko verujoče pa tudi neverujoče občestvo pomenil prihod svetega očeta v čisto praktičnem, organizacijskem smislu? Kakšen je scenarij, kdo ga pripravlja? Kaj za Slovence pomeni in bo pomenilo prvikrat v zgodovini imeti v vrsti cerkveno priznanih svetih svojega človeka? Mariborskemu škofu dr. Francu Krambergerju so bila namenjena tale osnovna vprašanja. Ni namreč dolgo, kar je bil v Vatikanu, kar se je o vsem tem in še čem pogovarjal z najvišjimi cerkvenimi dostojanstveniki, bil tudi v avdienci pri papežu. Janez Pavel II. mu je obljubil: »Zanesljivo bom prišel.« Še to je rekel: »Veselim se tega obiska.« • Gospod Kramberger, tokrat ste gotovo šli v Vatikan z drugačnimi občutki kot kdaj prej, tja ste pravzaprav odpotovali kot nekakšen dvojni ambasador v vlogi, ki navsezadnje ni samo cerkvena. Tam ste bili tudi Slovenec. V Rimu sem bil pet dni, od •dvaindvajsetega maja naprej. Razlogov za potovanje je bilo več. Kot prvega naj omenim vabilo italijanske škofovske konference slovenskemu delegatu na njihovo plenarno zasedanje. Udeležil sem se ga v imenu vseh slovenskih škofov, bil sem tudi eden od šestnajstih opazovalcev drugih zastopnikov. Obravnavali smo tri teme, evangelij, vero in kulturo, tri bistvene smerokaze celotnega pastoralnega dela in duhovne ter moralne prenove vesoljne Cerkve. Vsi smo dobili besedo, vsak je lahko predstavil svojo Cerkev, svoje domače razmere. Kar pa zadeva slovenstvo v zvezi s tem mojim osnovnim poslanstvom: nisem posebej občutil, da bi moral biti še posebno Slovenec, ta naša zasedanja so namreč izrazito pastoralna, verska. Precej drugače pa je na evropskih škofovskih konferencah, kakršna je bila na primer pred nekaj me- seci v Koblenzu in nato v Varšavi. Takrat pride pričujočnost Slovenije bolj do izraza. • Rekli ste, razlogov za pot v Rim je bilo več. Enega ste pojasnili, kaj še preostane? Drugi razlog mojega potovanja v Rim je za našo škofijo gotovo najpomembnejše - beatifikacija škofa Slomška. Na kongregaciji zanjo sem se srečal z vsemi pristojnimi uradniki in tudi s prefektom, kardinalom Fellicijem. Glavno vprašanje je bilo, ali smemo upati, da bo naš svetniški kandidat, škof Anton Martin Slomšek, ob papeževem obisku v Sloveniji tudi res priznan za svetnika. V Rim pa sem potoval še zaradi enega pomembnega vprašanja, pravne ureditve samostojnega teološkega študija v Mariboru. Z letošnjim akademskim letom ’95/96 bodo v Mariboru zaživeli vsi letniki teološke fakultete. Dolgo smo čakali na to. Se vedno smo vključeni v ljubljansko univerzo kot oddelek njene teološke fakultete in svojevrsten anahronizem bi bil, ko bi tako ostalo še naprej, saj je sicer mlada mariborska univerza že lep čas samostojna in tudi okoliščine so drugačne kot nekoč. Bilo je sicer nekaj pomislekov, vendar so v Vatikanu pripravljeni pomagati. Dela bo še veliko, ne gre le za pisanje dekretov in podobno, treba se bo preliminarno pogovarjati z ministrstvom za šolstvo, s predstavniki obeh univerz, z matično teološko fakulteto v Ljub- ljani. Računamo, da bo trajalo približno leto dni. • So argumenti dovolj prepričljivi? Nedvomno. Glejte, visokošolski študij v Mariboru se je pravzaprav pričel s Slomškovim prihodom v mesto, on je zaslužen za visoko bogoslovno šolo in s tem tudi za prvo visokošolsko ustanovo v Mariboru, nekakšno predhodnico današnje univerze. Pa čeprav tedaj še ni imela imena in veljave samostojne fakultete. • Pravite, na italijanski škofovski konferenci je bila vsem dana beseda. O čem ste vi govorili? V približno desetih minutah sem - kot vsi drugi delegati -predstavil sedanji položaj Cerkve v Sloveniji in sedanji zgodovinski trenutek. Bil sem tudi na vseh, zelo zanimivih zasedanjih v tem času. • Slomškova beatifikacija. Nemara vprašanje, ob katerem se človek kljub še tako močnim dokazom lahko počuti kot na trnih. Nobenih posebnih pomislekov ni bilo. Tudi razlogov zanje ne; vse, kar je treba v takem primeru narediti, je bilo narejeno, pravočasno oddano, razloženo. Rečeno mi je bilo le, da bosta glede tega še dve generalni zasedanji s svetim očetom, kardinali, zgodovinarji, teologi... Zbralo se bo kakšnih trideset do štirideset strokovnjakov, ti dve plearni seji bosta ali septembra in oktobra, ali oktobra in novembra. • Pomeni to le še dokončno formalnost? Ja, v bistvu gre samo še za potrditev, kajti teh dveh zasedanj sploh ne bi bilo, ko bi bila zadeva vprašljiva ali nedorečena. Torej lahko upamo; tako so mi na kongregaciji tudi dali vedeti. Vendar pa -zadnja beseda še ni izrečena. Dobili smo tudi posebno navo- V E T R I N J (nadaljevanje s sir. 12) vencev šli ponovno v cerkev in položili rože k plošči z napisom v latinščini: »Hvaležni slovenski begunci iz prekomorskih dežel so v čast blažene Device Marije prispevali del za obnovo cerkve, spominjajoč se tukaj leta 1945 v roke sovražnikov izdanih bratov.« Škof Kvas je izrazil sklepno željo, da bi prihodnost končno poznala resnično zgodovino; kljub vsemu je treba živeti! Raja na zemlji namreč ni, preveč ljuljke je bilo zasejane. Kdor pa hoče hoditi za Njim, mora vzeti križ na rame... Težko je komu, ki je rojen po vojni, pa čeprav ne v rožnatih časih, pisati o dogodkih pred 50 leti. Vesela pa sem, da mi je bilo dano marsikaj tega spoznati, slišati in prebrati. Žal mi je, da ima slovenska mladina tako malo zanimanja za resnično zgodovino. Bog ji nakloni srečnejšo in pravičnejšo prihodnost! R.B. Kal. glas, 29.6.1995 dilo o tem, kako moramo ravnati pri ekshumaciji, to je odkrivanju Slomškove grobnice, njegove krste in identifikacije njegovih telesnih ostankov. • Protokol posebne vrste torej. Protokol, ki ga je treba spoštovati in upoštevati, kar bomo čim prej seveda tudi naredili. Povabiti moramo državno priznane in ugledne medicinske strokovnjake, konservatorje, tudi škofija bo ob tem imenovala svoje predstavnike. Vse to bo opravila posebna komisija, vse bo preverjeno, zanesljivo. Da ne bi kdo kdaj očital nekorektnosti, nedorečenosti ali celo ponarejanja relikvij. • Ni pa vam bilo treba česa s tem v zvezi še vnovič pojasnjevati? Sploh ne. Zadeva se navsezadnje vleče že od leta 1922, škofijski proces ob tem vprašanju je bil končan ob drugem vatikanskem cerkvenem zboru leta 1964, dokumente in vse drugo je takrat oddal moj prednik, škof Maksimilijan Držečnik. Škofijski proces je bil tedaj zaključen, v apostolskem smo pač še dajali, kar je bilo potrebno. Pomembno je le: tisto, kar imenujemo positio hi- NAZNANILO in v BLAG SPOMIN Lojzetu Grahorju ki je v Bogu zaspal dne 13. junija 1995. Rojen je bil 26. oktobra 1931 v Smrjah p. Prem, Slovenija, v Ameriko je prišel leta 1955. Zapušča žalujoče: Maria - žena (rojena Rajšp) Sinovi: John, Joseph, Louis Hčerka: Elizabeth Lingo zet: Edward Lingo Pittsburgh, Pa., 13. julija 1995. storica, je bilo izročeno in sprejeto. • Posebno včasih rado preseneti, ko najmanj pričakuješ. Čaka nas edino še razprava o čudežih. Kaj to pomeni? Da je splošna razprava o tem v bistvu že končana, da pa vendar moramo iz nje po protokolu izvzeti razpravo o čudežih in dokazati dva posebna čudeža kot potrdilo, da je kandidat v resnici vreden beatifikacije. • Kaj pravzaprav bo Slomškova beatifikacija praktično pomenila za Cerkev in za Slovence? Če jo ocenjujem v okviru papeževega prihoda v Slovenijo, bo zagotovo najbolj pomemben dogodek. Beatifikacija nekoga iz nekega naroda pomeni pravzaprav priznanje, da je ta narod v svojih koreninah moralno zdrav in čvrst, pomeni priznanje vseh narodovih vrednot ne le pred Cerkvijo in narodom samim, ampak pred vsem svetom; v tem primeru pomeni, da bo Slomšek vključen v celotni vesoljni koledar. Tega Slovenci do zdaj še nismo doživeli. • Se znamo kot narod tolikšnega pomena (in z njim odgovornosti) zavedati? Mislim, da. Saj nikomur ne more biti vseeno, da gre v tem primeru za prisotnost slovenskega naroda v najširših obzorjih. Slovenska zgodovina doslej svojega svetnika ni imela, to je za nas velika afirmacija. • Smo imeli že pred škofom Slomškom kakšno enako celo-tivo osebnost, ki bi ji mogli ali morali priznati svetništvo? Bili so kandidati, na primer škof Baraga iz ljubljanske škofije, ampak on bi bil bolj primeren kot ameriški svetnik, ker je pač vse življenje prebil tamkaj. Drugi kandidat naj bi bil škof Gnidovec, Slovenec, ki pa je deloval v Skopju in praktično tudi ni živel s slovenskim narodom. Tretji kandidat je frančiškan Vošnjak, tudi ta je delal in živel v Zagrebu. Za njegovo beatifikacijo se trudijo Hrvati, podobno, kot se za Baragovo trudijo Američani. Edini, najmlajši slovenski kandidat bi bil še Alojzij Grozde, mučenec v (dalje na str. 15) Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between C'hardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio V Vatikanu se veselijo obiska (nadaljevanje s str. 14) Franci Cerar preminul 18. junija drugi svetovni vojni, ampak proces še ni dozorel za beatifikacijo. • Kaj je pravzaprav tista tanka črta, kjer se razmišljanje prevesi na eno ali na drugo stran, ko nekdo more postati svetnik? Samo pripadnost nekemu narodu verjetno ne. Kakšni so kriteriji? Bistvo beatifikacije je kandidatu priznati heroično stopnjo njegovih osebnih kreposti, pa naj si je prizadeval za narod, za etičnost, za vero. Dejstvo je, da je Slomšek tudi v okviru nacionalnosti presegel vse druge kulturne in narodne delavce. Znana je izjava Franceta Kidriča, zapisana v Stano-jevičevi enciklopediji: Slomšek kot škof in duhovnik zavzema takoj za Cirilom in Metodom prvo mesto v zgodovini slovenskega naroda. Take ocene do danes ni dobil nihče od Slovencev, noben politik, noben kulturnik, pa čeprav imamo tudi na teh področjih veliko zelo zelo zaslužnih mož. • Rekli ste že, ovir ne bi smelo biti. Bo pa še treba marsikaj konkretnega in veljavnim zakonom ustreznega narediti. Bo to breme nosila le Cerkev ali bo tudi država kaj pomagala? Nič dokončnega še ne morem reči, upam pa, da bomo delali z roko v roki. Treba se bo na primer pogovoriti z mariborsko bolnišnico in drugimi strokovnjaki; pritegnili bomo skratka vse mariborske institucije, ki morajo biti ob takšnem primeru nujno prisotne. Vsekakor bomo vsa ta vprašanja reševali v domačem, mariborskem krogu. • To se verjetno nanaša na že prej omenjeno ekshumacijo V BLAG SPOMIN 29. OBLETNICE ,1 JOHN SAURICH Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 14. julija 1966. Kako pozabiti to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki vsem nam vdano bilo prav do zadnjega je dne. Pri Bogu srečen Ti prebivaj, po letih zemskega gorja; v raju večno srečo uživaj, naj bo lepo Ti vrh zvezda! Dad, we will always love you And we will never forget you! Žalujoči: sinova John in Joe hčerki Mary Jane Jusek in Ursula Zebkar vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo Cleveland, Ohio, 13. julija 1995. in morda še na kaj. Seveda bo treba odpreti grobnico, dvigniti krsto, tri pravzaprav, kajti Slomšek počiva v treh krstah, jih odpreti, vse skupaj popisati, slikati... običajna procedura pač. Načrtujemo, da bi Slomškove posmrtne ostanke poslej čuvali v stranski kapeli mariborske stolnice. • Kaj bo z njegovo domačijo? Zdaj je skorajda v razvalinah, obnavljamo jo, pred meseci smo jo odkupili od državnega kmetijskega podjetja Meja, poskrbeli za cesto, okolje, upamo, da bo do papeževega prihoda urejena kot spominska hiša. Že zdaj hodijo romarji tja, šolarji, obiskovalcev se tare. Upam, da nam bo uspelo, za dodatno finančno injekcijo bomo prosili ministrstvo za kulturo, izdatki so ogromni, mislim, da bo celotna obnova veljala okoli 700 tisoč mark. • Na začetku ste rekli, papež zagotovo pride. Bo nemara obiskal tudi Slomškov rojstni kraj? Na Slomškovo domačijo ga skoraj gotovo ne bo, tudi bi si mi še tako želeli, protokol ima pač svoje zakonitosti, tudi časovni zamik bi bil prevelik. Le v enem primeru bi bilo morda mogoče, da obišče njegov grob - če bi osrednja slovesnost potekala na mariborskem letališču, pa bi ga potem odpeljali v stolnico do grobnice. Toda ničesar nočem napovedovati; kako in kaj, bo odločeno na skupnem sestanku slovenskega in vatikanskega pripravljalnega odbora. • Kljub temu pa je »scenarij« do neke mere že znan? Cez kakšen mesec bo že sestavljen točen urnik, za zdaj je znano le, da pride sveti oče k nam v soboto, 18. maja prihodnje leto in bo pri nas ostal še naslednji dan, v nedeljo, 19. maja. Predvideno je, da naj bi se ustavil v vseh treh škofijah, mariborski, ljubljanski in koprski. (Op. ur. AD: Od časa MALI OGLASI FOR RENT 1 bdrm apt., with appliances & air cond. No pets. Near Slovene Home for Aged. 261-0430 (27-30) Apartment House For Sale Neff Rd. area. 12 suite brick. Garages. Individual furnaces. Good income. For more info, call Theresa Manjas. Coldwell Banker Realty 931-1814 or 951-2701 Voice Mail: 979-5332 (27-30) Brick House For Sale 1021 E. 61 St., Cleveland. 3 bdrms, 5 new vinyl windows, extra lot, 1 '/2 bath. Finished Basement. Call: 942-0459. V NAJEM Dvojna, spodaj, tik poleg Slovenskega doma na Holmes Ave. Kličite 681-6649. škofa Kramberjevega intervjuja je bilo sporočeno, da bo pa-prež prišel v Slovenijo že 17. maja 1996 zvečer.) • Mogoče pa bo zaradi Slomškove beatifikacije prišel najprej v Maribor? Ne vem še, želimo pa si. Za zdaj je okvirno določeno le: v Mariboru bo beatifikacija, v Ljubljani srečanje s škofi, duhovniki, redovniki in redovnicami in s predstavniki oblasti, nato na velikem hipodromu v Stožicah srečanje z ljudstvom, na letališču pri Postojni pa naj bi potem papež pozdravil še slovensko mladino. Kako pa bo vse skupaj v resnici potekalo, je še vprašanje. Različic je veliko; po eni od njih naj bi sveti oče najprej prišel na Brnik, kjer bi bil državni sprejem, z Brnika naj bi šel v Maribor, od tu v Ljubljano in nato v Koper. • In kaj bi vi osebno predlagali? Najprej v Maribor, potem v Ljubljano in nato v Koper. Samo iz praktičnih razlogov, ker je pač najmanj vozakanja sem pa tja. Seveda pa bomo upoštevali scenarij, kakršen pač bo. Lahko se tudi zgodi, da bo papežu zdravje kaj nagajalo, takrat bo treba program seveda skrčiti in ga omejiti na eno mesto. Ampak zdaj, ko sem bil pri njem, je rekel, da upa, da se bo dobro počutil, da se veseli prihoda k nam in da se veseli tudi Slomškove beatifikacije. Jelka Šprogar Mariborski tednik 7D 21. junij 1995 V Dolomitih po 160 letih videli medveda -verjetno slovenskega Cortina D’Ampezzo, It. — Prvič v zadnjih 160 letih so v Dolomitih spet opazili rjavega medveda. Gorski vodnik Armando Veceglio Galeno je po podatkih italijanskega dnevnika Corriere della Sera nedaleč od znanega smučarskega središča Cortina D’Ampezzo naletel na medveda, ki je bil od njega oddaljen 30 metrov. »Postavil se je na zadnje noge in grozeče rjovel. Neznansko me je bilo strah. Potem sem se nenadoma spomnil, da imam pri sebi motorno žago, in hrup je kosmatinca pognal v beg,« je za časopis izjavil Galeno. V Dolomitih so rjavega medveda nazadnje opazili leta 1830, leta 1877 pa so naleteli na njegove sledi. Strokovnjaki sklepajo, da rjavi medved, ki ga je opazil Galeno, izvira iz Slovenije, v Italijo pa je prišel prek gozdov v Vzhodnih Alpah. »V Sloveniji živi trenutno okoli 400 rjavih medvedov, njihovo število pa se še veča, zato živali zahajajo v Italijo in Avstrijo,« je povedal zoolog Stefano Mayr z univerze v Pe-ruggii. Slovenec, 6.6.1995 Kaj se dogaja v Sloveniji? Z Ameriško Domovino boste vedno na tekočem! TORONTO, Ont. - V nedeljo, 18. junija, je v Torontu nepričakovano umrl znani kulturni delavec Franci Cerar, v 72. letu starosti. Rodil se je v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, katero je završil leta 1944 z veliko maturo. V začetku maja 1945 se je z družino umaknil kot begunec na Koroško, kot na tisoče poštenih Slovencev. Takoj se je vpisal na univerzo v Gradcu ter študiral tri leta na medicinski fakulteti. Kot emigrant se je z bratom in dvema sestrama preselil v Kanado, v provinco Alberto, leta 1949, kjer so vsi delali prvo polletje na kmetiji sladkorne pese. Naslednja služba zanj je bila v Lethbridgeu pri Experimental Agricultural Station. Ker je želel nadaljevati s študijem, se je leta 1953 preselil v Toronto, se poročil z Marico B., s katero imata dve hčerki in dva sinova. V letu 1956 nastopi službo pri Attorney General Laboratory kot preiskovalec in tehnik. V tej stroki se je izpopolnjeval na raznih tečajih, končno kot redni slušatelj univerze v Torontu dosegel B.A. degree leta 1965. Na tem polju je deloval celih 32 let, zavod pa se je preimenoval v Center of Forensic Sciences. V petek, 2. junija, pozno popoldne so se topilničarji v idrijskem rudniku živega srebra poslovili od tretje, zadnje rotacijske peči za žganje rude. Ugasitev peči pomeni dokončno slovo od petstoletnega pridobivanja živega srebra, ki je pustilo neizbrisen pečat mestu ob sotočju Idrijce in Nikove. Idrijski rudnik je bil v zlatih šestdesetih letih drugi največji živosrebrni rudnik v Evropi. Rudarji so v 500 letih skopali pod mestom rove v dolžini okrog 700 kilometrov, kar je enako razdalji od Idrije do Berlina. Iz topilniških peči je odšlo v svet okrog 107.000 ton živega srebra, kar je 13 odstotkov vsega na svetu pridobljenega živega srebra. Katastrofalni padec cen v sedemdesetih letih je takrat državo in vodstvo rudnika prisilil k resnemu premisleku o smotrnosti nadaljnjega pridobivanja živega srebra. Odločitev o trajnem zaprtju rudnika je bila usodna za okrog 700 rudarjev, saj so se morali prezaposliti. Prvotni načrt zapiralnih del je predvidel ugasitev rotacijskih peči šele leta 2001. Kot je na tiskovni konferenci dejal direktor rudnika mag. Marko Cigale, so se za predčasno ustavitev odločili zaradi spremembe načrta zapiralnih del. Zapiranje tako obsežnega rudnika terja sprotno preverjanje odločitev in dopolnjevanje programa na podlagi novih spoznanj. Po ustavitvi odkopnih del Kljub rednemu delu in študiju ni pozabil na kulturo pri slovenski skupnosti v New Torontu. Leta 1962 je prevzel mesto prvega predsednika skavtskega odbora v New Torontu, kjer je skupaj s prijateljem Blažem Potočnikom širil skavtsko organizacijo in kasneje postal tudi voditelj višje skupine. Od leta 1962 pa vse do leta 1983 je bil ravnatelj in učitelj slovenske šole v New Torontu. Bil je med prvimi pobudniki za gradnjo starostnega doma v Torontu ter leta 1975 osnoval prvi odbor, kateremu je bil prvi predsednik. V juniju leta 1988 je stopil v pokoj in je takoj začel delati kot prostovoljec v Domu Lipa, posebno v knjižnici, ki je pravzaprav njegovo delo. V letu 1990 je prevzel v Domu Lipa uradno mesto administratorja. Okoli letošnje velike noči je začel bolehati in zavratna bolezen ga je priklenila na posteljo ter končno v bolnico, kjer je na praznik Sv. Rešnjega telesa ob 3. uri zjutraj izdihnil svojo blago dušo. Pokopali smo ga v sredo, 21. junija, ob veliki množici znancev in prijateljev na Mount Peace pokopališču. R.I.P. Sodelavec in prijatelj Blaž Potočnik pred 11. obzorjem so se usmerili v utrjevanje starih zasipov in zasipanje opuščenih rovov v zgornjem delu rudnika, kjer se rudarji srečujejo z mehkejšimi kamninami. Te bi ob stiku z vodo spremenile svoje mehanske lastnosti, čemur bi sledilo dršenje tal. Tretjina Idrije je zgrajena neposredno nad rudnikom in tako potencialno ogrožena zaradi morebitnega posedanja tal. Z utrjevanjem zgornjih plasti rudišča bodo preprečili poškodbe na površini. Topilnica je med rednim obratovanjem pomenila resno breme za okolje v mestu, predvsem zaradi velike količine strupenih plinov, ki so uhajali iz topilniškega dimnika. Prihodnost topilniških naprav v Idriji je negotova, saj je uprava rudnika načrtovala de-montažo vseh treh rotacijskih peči. Na nedavnem sestanku med vodstvom rudnika in predstavniki občine ter muzejskimi strokovnjaki so se pogovarjali o ohranitvi vsaj dela topilnice v turistične namene. Tretja rotacijska peč in Špi-rek-Cermakova peč, ki je bila ob postavitvi svetovna inovacija, bosta osrednja objekta prihodnjega topilniškega muzeja. Slednjo bi morali preseliti in jo prirediti za oglede. Kot je na tiskovni konferenci dejal tehnični vodja topilnice Zoran Babič, je v zadnjem proizvodnem ciklu sodelovalo 16 delavcev. Ker so že pred leti (dalje na str. 16) Slovo od 500-letnega pridobivanja živega srebra v Idriji 2. jun. ugasili topilniške peči v Idriji Misijonska srečanja in pomenki 1089. Sestra Marie Vincent Novak, O.S.F.S., 90-letna oblatinja sv. Frančiška, o kateri smo poročali v MSIP 1072 in priložili njeno fotografijo ob praznovanju številnih njenih prijateljev ob bisernem jubileju njenega redovniškega življenja, je dotr-pela in umrla 8. aprila. Bolana je bila samo dva meseca in dvakrat v bolnici, dokler ji ni zdravnik rekel, da ji ne more več pomagati. Trpela je še nekaj časa doma, veliko molila, svoj križ Bogu darovala. Bila je popolnoma zgarana, saj je darovala Bogu in božjemu ljudstvu 60 let zveste službe. Nikdar ni šla na obisk domovine. Škof je vodil pogrebno sv. mašo in od vseh strani so prihajali mnogi njeni bivši učenci in učence ter vrsta duhovnikov, ki jim je v dijaških letih pomagala Do leta 1983 je delala v kuhinji, kasnejp pa šivala in delala ročna dela. Bila je po naravi zelo nadarjena. Sestri Štehovi sta jo zadnjikrat srečali na velikonočni ponedeljek 1994, ko je skupina misijonarjev šla v Namibijo s sestrami obiskat njihov delokrog. Pokoprna je na skupnem pokopališču misijonarjev in misijonark v Heriachabis, Ari-ansolei, Namibija, West Africa. Naj v miru počiva v južnoafriški zemlji, kjer čakajo na vstajenje že uršulinke s. Ksa-verija Lesjak in s. Brigita Bregar ter misijonarja Albin Kladnik in njegov sobrat Franc Bratina. Poročilo o smrti s. Novak nam je poslala iz Keimoesa njena sosestra Benigne Šteh, ki je zbolela na sladkorno, a še lahko gara. O s. Alojziji omenja, da mp'o še lahko hodi, veliko prenu li in čaka na Gospodov klic, ker je njeno zdravje precej že lep čas šibko. Molimo za sestre in njih delo. Jezuit Jože Cukale je kratko sporočil, 19. maja: »Sem še zmerom v Indiji. P. Thomas, naš blagajnik, me informira, da si spet poslal lepih $300 za mašne intencije, dar prijatelja, duhovnika iz Amerike. Ker mi niso podaljšali ,No objection to return to India1, ampak le kratkoročno trimesečno vizo, zato mi je provin-cijal svetoval, da odložim Bangladeš za nekaj časa in obiščem svoje ljudi, dve bolni sestri na Vrhniki. Odletim v Slovenijo 24. maja in se vrnem v Indijo, v Kalkuto, sredi avgusta. Nadaljnji program je v zraku. Zelo rad bi šel nazaj v Dhako, ker je že nekaj dela nastavljenega; še rajši pa bi videl, da naš superior pohiti z Jezuiti v deželi Pakistana, ki obljublja poklice, pa tudi izziva. Bog je s svojimi delavci in kdor riskira profilira. Bog povrni za dar, Tvoje pismo in mnogo drugih, ki čakajo v Dhaki. S Teboj in Tvojim delom v memento, Jože Cukale, D.J.« Letne duhovne vaje sem opravil med 5. in 9. junijem v Cape May, New Jersey, v naši poletni hiši ob morju. Vse življenje sem smatral te dneve milosti najboljše naloženi čas, ko duša ugotavlja, če se v času premikamo v pravo smer in prav nič ne vemo, če ima Bog z nami kake nove načrte ali smo morda imeli zadnjo priliko življenje poboljšati in kreniti z jasnostjo proti božjemu objemu v večnosti. Mnogo naših rojakov je poletelo sredi junija v Slovenijo in rad bi bil fizično med njimi. Vendar razdalje niso preprečile, da ne bi bili v duhu združeni, ko so nas vse zastopali vsevprek Slovenije in ob grobovih tolikih mučencev, ki so darovali svoja življenja za svobodo naroda. Prost obveznosti na fari, sem sklenil letos iti na oba MZA piknika, v Cleveland za Če Vi lahko žrtvujete 10 minut, Mi lahko žrtvujemo $10,000! from the Ohio Lottery Imagine winning $10,000 in just 10 short minutes! It’s possible with the Ohio Lottery Bingo Game. On each $2 ticket, you get four Bingo cards and four chances to win — up to $10,000! So play Bingo at your favorite Lottery retailer. And with luck, you could come out with $10,000 to spare! JOIN INTHEWINNING [^) Lottery players are subject to Ohio laws and Commission regulations For further information, call the Customer Relations Department, 1216) 787-3200, during regular business hours. 9. junija in v Milwaukee na 16. julija. Rad bi srečal po več letih številne pionirje misijonske ideje in rasti v MZA dolga leta. Med polno razveseljive pošte je bilo 5. junija v Clevelandu oddano pismo brez podpisa. Prošt Nadrah je nam bogoslovcem pri formaciji za pisanje pisem dal nasvet: »Ce si kdo ne upa pisma podpisati, kar naravnost v koš z njim. Oseba ni vredna odgovora.« No, pisec v njem napada vrsto pred 50 leti mlajših duhovnikov, kot Šinkarja, Babnika, Wolbanga, Moharja, Cerkovnika, Kupljenika, škofa Rožmana in jezuita H. (ime nečitljivo). Razpisuje se o belogardistih, plavogardistih, Gorjanskem bataljonu partizanov, Gestapu. Niso tej osebi všeč »zelo žalostni misijonski pomenki, samo za dolar«. Vsi smo pozvani, da priznamo svoje grehe, pa bomo lahko živeli. Te vrstice objavljam samo zato, ker bi rad piscu tega pisma odgovoril, pa mi ni dal naslova. Morda se na pikniku vidimo, če spravo kot mi vsi išče in bo našel pot k Bogu, ki bo naš edini Sodnik in ki pozna naša srca, misli, dejanja, življenje v celoti. Molimo za take duše, ki ob darovih ubogih vdov za lačne in trpeče, po-nujejo miroljubnim le svojo jezo, razdraženo živčevje, razbolelo in zakrknjeno duševnost. Molimo zanje, da se jih Bog usmili, saj imamo zadnja leta iz domovine veliko dokazov, da se jim um omrači, ali pa si sami vzamejo življenje, največji božji dar, ki ga vsi imamo. Človekova vest je zanesljiv in strog sodnik. Darovali so zadnje tedne MZA Windsor-Detroit po predsednici gospe Mimi Martinčič od njihove letne prireditve 23. aprila v Slovenskem domu Društva Zvon: $2610: $2144 za vse naše misionarje, $355 za ljubljansko bogoslovje, in $111 za šentviško gimnazijo. Dr. Valentin in Patricia Meršol, Chagrin Falls, O., za vzdrževanje dveh njihovih bogoslovcev, v Ljubljani in Ruandi, $750. Družina Theodore in Vida Horn, Monterey, Kalif., $300, uporabiti, kjer je najbolj potrebno. M.P., Chicago, 111., $100 ($50 za vse naše misijonarje in $50 za bosanske begunce v Sloveniji). Stefan in Josephine Zorc, Rye, Colorado, $30 za karmeličanke v Sori in $20 za sv. maše. Rev. Charles Wolbang CM St. Joseph’s Seminary 65 Mapleton Rd., p.o. Box 807 Plainsboro, NJ 08536-0807 Visit Our Slovene American Auto Repair Shop! NOTTINGHAM AUTO BODY & FRAME Frame Straightening Collision Repair Painting 19425 St. Clair Avenue Tel. 481-1337 Michael Bukovec, Owner _________________________ Lesna domača obrt (suha roba) tu in tam še živi Suha roba — izročilo in delo za preživetje Miheličevi iz Globeli pri Sodražici so ena od številnih družin, katerim že desetletja reže kruh suha roba. Izročilo svojih prednikov, ki so se od nekdaj ukvarjali z lesno domačo obrtjo, sta po vojni nadaljevala oče in mama, ki danes pomagata sinu in snahi. Miheličeva Vera ima za nas nenavaden delavnik. Večji del dneva preživi v lepo urejeni delavnici pri delu, čeprav nikoli ne pozablja na gospodinjske obveznosti. Ob delu rada obuja podobe iz preteklosti, ko so otroci pozno v noč poslušali pripovedi starejših o ribniških rešetarjih in krošnjarjih. Ribniška dolina se je že zelo zgodaj usmerila v dodatni zaslužek, vzrok za to, kot pravi je tudi v tem, da je bila dolina že zgodaj gosto naseljena. Tudi v starih zapisih lahko preberemo, da na Slovenskem ni bilo njiv, ki bi bile tako umno obdelane, kot so bile v ribniški dolini, zemlja pa kljub temu ni zmogla preživljati številnega prebivalstva. Večkrat je moralo po več družin skupaj gospodariti na enem samem malem gruntu, kjer je bila zemlja med posamezne gospodarje razdeljena do ene šestnajstine in celo do dvaintride-setine grunta. »Vesela sem, da se je suhorobarska dejavnost najprej prijela prav pri nas v Sodražici. Ob velikem požaru, ki je močno prizadel dolino, je Marija Terezija z dodatnimi olajšavami spodbudila izdelavo in prodajo naših izdelkov. Tako se je dejavnost hitro širila v druge vasi na Ribniškem,« pravi Vera Mihelič. Nekoč so Verini predniki, pa tudi Vera sama, stvari izdelovali le ročno. Danes pa so spretne roke zamenjali moderni stroji, ki naredijo v hipu izdelek. Slovo od živega srebra (nadaljevanje s sir. 15) opustili žganje in topilničarje prerazporedili ali pa upokojili, so tokratni žgalniški ciklus izvedli upokojenci. Pri tem se ni bilo moč izogniti spominom na stare »srebrne« čase, ko so se dan in noč vrtele vse tri rotacijske peči. Topilničarji so pred začetkom zadnjega žganja nameravali sežgati tudi zemljo in drug material iz neposredne bližine topilniških naprav. Po analizi treh preizkusnih odkopov na območju topilnice so te načrte opustili, saj je bilo živega srebra v zemlji manj, kot so pričakovali. Damijan Bogataj Slovenec, 3.6.1995 • Gospa Vera, kako gledate na to pomoč? »Nekaj let smo ročno izdelovali obode. Stari oče je ves dan luščil les, pomagala mu je vsa družina. Mama je šivala z vitro, mi smo delali po naročilu. Obode, ki se izdelujejo iz cepljenega lesa, smo prodajali naprej v Sodražico, v tem času je bilo to zelo iskano blago. Spominjam se, da ni bilo dneva, ko na dom ne bi prišli kupci iz drugih republik. Obodov danes skorajda nihče več ne izdeluje več. Tudi sita, ta so se izdelovala iz obodov, ne uporabljajo več, kajti najcenejšo moko danes kupiš v trgovini. Danes je vse drugače. Včasih smo poleti delali na kmetiji in hkrati pripravljali les za delo pozimi. Suhorobarski izdelki so bili takrat še sad golih rok. Izdelava je bila, če jo primerjamo z današnjim časom, sila zamudna. Strojna izdelava pa se je začela uveljavljati pred 30 leti. Ročno delo je danes popolnoma opuščeno, izjema so redki pletilci košar, izdelovalci zobotrebcev in lončarji.« • Tudi pri vas seje »prijela« strojna izdelava. Zakaj? »Lahko bi rekla, da sledimo času. Stroji so zamenjali pridne roke, vendar zato danes ne delamo nič manj kot nekoč. Celo več. Mož, sin, snaha in jaz preživimo veliko časa v delavnici, da skupaj zaslužimo za dobro plačo. Drugega izhoda trenutno ni, kajti suha roba je bila in očitno bo naša usoda. Ob veliki brezposelnosti v naši občini in oddaljenosti vasi od industrijsko razvitih območij ostaja ta dejavnost prihodnost za mlade rodove.« Sobesednica je še dejala, da danes izdelujejo posebne »pincete«, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, da lažje spravimo stvari iz kozarcev. Te tudi izvažajo. Največ jih gre v Nemčijo, Nemci so zelo zahtevni naročniki. Surovina za njihovo izdelavo je bukov les, vendar je ta pri nas zelo drag. Težava je tudi v tem, da se dober les izvaža v Italijo. Po njenem je velika napaka, da izvažamo polizdelke, deske in hlodovino. Ce bi surovina ostala doma, bi lahko zaposlili veliko mladih ljudi, ki so brez dela. »Nekoč smo naši dejavnosti rekli domača obrt, saj smo jo kmetje opravljali kot dopolnilno dejavnost, vse smo namreč izdelovali ročno. Zdaj se pripravlja nova zakonodaja in upam le, da ne bo ta pisana na kožo nas izdelovalcev,« pravi Vera Mihelič. Milan Glavonjič Slovenec, 3.6.1995 Žele Funeral Home Memorial Chapel 452 E. 152 Sl. Phone 481-3118 Addison Road Chapel 6502 St. Clair Ave. Phone 361-0583 Family owned and operated since 1908