Mljo'# Mk ................... •, .....J>.....•• ^ *L «s /t i% 'x " -.ik j V<- ? * WWm 5 V ~ ' ' " ' - s. No. 34. Štev. 34. Chicago, 111.* 28. avgusta (August) 1918. Leto IV. Volume IV. Ameriške vesti. Novi naborni predlog sprejet. Washington, D. C. 25. avgusta. —_Yeeraj popoldne je bil v kongresni zbornici sprejet novi zakonski naborni načrt z 336 proti 2 glasovoma. Ta zakonski načrt določa, da se bodo morali podvreči registraciji vsi moški v starosti od 18. do 45. leta. Predlog pride še v senatsko zbornico na glasovanje, nakar ga bo predsednik Wilson podpisal, da bo ta novi naborni zakon pravomočen. Splošno se »odi, da bo stopil ta novi naborni zakon v veljavo koncem tekočega tedna in da se bo registracija vršila dne 5. ali okrog 5. septembra t. 1. V kolikor se računa, se bo ta dan registriralo 13 milijonov moških v starosti od 18. do 45 leta. Registracija bo določena za državljane in tudi za ne-državljane. V državni tiskarni so sedaj zelo zaposleni s tiskanjem različnih oklicev lepakov in pozivov k registraciji. Ti oklici bodo nabiti po vseh poštnih uradih širom držav (55,000), po vseh železniških postajah, (56,000), pouličnih karah, želcznicah, tovarnah itd. Oklice bodo priobčili tudi vsi časniki bodi^ že v angleškem ali kakem tujem jeziku. V večjih mestih bodo te listine nosili tudi šolski otroci domov, na deželi pa pismonoše. Dalje se bodo oblasti obrnile na župnike in pastorje raznih cerkva, ki bodo na nedeljo pred registracijo oznalili vernikom, d;i se vrši registracija ta in ta dan in da naj se temu pozivu vsakdo odzove, katerega veže tozadevna dolžnost.. vi j eno v razred I. ter že v par dneh vpoklicanih pod zastavo. Poročilo generala Marcha. Washington, D. O. 24. avgusta. — Skupno število ameriških vojakov, ki so se do danes ukrcali na prevozne parnike in prepeljali preko morja znaša 1,500.000. Tako se je danes izjavil general March, štabni načelnik . Gen. March je povdarjal dalje, da zaslužijo vsi ameriški vojaki popolno priznanje in zaupanje o« strani ljudstva. Naši vojaki so še vedno izborntf rešili svojo nalogo. Vsak mož, ki je služil v ameriški armadi, ima v naše fante popolno zaupanje; to zatrjujejo tudi častniki, ki se vračajo domov s fronte. Nedavno je neka ameriška divizija L zaplenila 68 nemških topov, ter vse iste srečno dovedla na varno na svojih vozovih, poleg tega je ta divizija odvedla v jetništvo 3500 nemških vojakov. — Zopet neka druga a-meriška divizija je nedavno pri enem samem naskoku zasegla 10 nemških baterij in iste poklonila generalu iPershingu. — Tako se je glasilo poročilo gen. Marcha. Končno je general March omenil, če bo zna|ala ameriška armada 4 milijone mož, bo vojna dobljena že tekom prihodnjega letju Poziv na Jugoslovane. Od odbora za javne informacije (Committee on Public Information) v Washingtonu, D. C. (Jugoslovanski biro) smo prejeli za objavo sledeče naznanilo: "Št. 5. Washington, D. C. 20. avg. 1918 V kongresu Združenih držav bo v najkrajšem času sprejet zakonski načrt, po katerem se bo povečalo dosedanje število onih, ki so dolžni sodelovati v pripravah in delu za obrambo naše zemlje. 2a sedaj še ni določen čas za popis (registracijo) in ne doba, ali starost onih, ki se bodo morali v to svrho registrirati; a toliko se pa že zna, da se bo vršila registracija začetkom septembra t. 1. in sicer po istem načinu, kakor sta se vršili zadnji dve registraciji, tako da se bo zakon oziral na' vse, na one ki so^ameriški državljani, in na one ki niso. V korist onih je torej, katerih se bo ta zakon tikal, da znajo že sedaj, da se bo treba registrirati v kraju, ali mestu, kjer živijo in sicer oni dan, kakoršnega bo vlada določila.. Za one naše ljudi, ki niso vešči anglešk. jezika, bo vlada v ra znih mestih pri registriranju nastavila posebne tolmače, kjer bo potreba, tako, da se ne bo mogel nihče izgovarjati, da ni razumel določb nabornega zakona . Opozarjamo torej vse Jugoslovane (Srbe, Hrvate in Slovence) v njih lastno korist, da točno in vestno odgovarjajo zahtevam zakona, ker v nasprotnem slučaju boste morali trpeti vso težino in strogost zakona." Povoljni uspeh registracije 21-letnih. Washington, D. C. 26. avgusta. — V kolikor se zamore dosedaj soditi, se je minulo soboto, dne 24. t. m. registriralo 158,000 mla- deničev v starosti 21. let. Dve tretjini teh registrirancev bo sta- Stric Samove pralnice po vojaških taboriščih. Washington, D. 0. 26. avg. — Ker je bila sprejeta predloga, da rgij zanaprej vlada oskrbuje pranje vojaškega perila, se bo v kratkem času po vseh večjih vojaških taboriščih zgradilo po eno veliko moderno parno pralnico (Laundry) ; povprečno bo veljala vsaka taka pralnica $150,000, upravni stroški na leto bodo pa znašali za vse te pralnice $5,754,990. Dosedj so morali vojaki sami prati svoje perilo, ali pa sami trpeti tozadevne stroške; zanaprej bo imelo pa vojna uprava to v svoji lastni oskrbi. Vplenjeni nemški topovi na ameriški fronti v Franciji, ki bodo na ogled občinstvu na veliki vojni razstavi v Chicagu od 2. do 15. septembra 11. Razstava bo v Grant Parku na obali Michig&nskega jezera. ^-r Predsednik Wilson za vojne begunce. Washington, D. C. 26. avg. — predsednik Wilson je izročil ko*= gresu in senatu resolucijo, v kateri prosi, da naj bi se dovolilo naseljevanje v Ameriko onim vojnim beguncem, ki ne morejo vsled vojnih razmer več doma živeti. poslanik sta danes podpisala pogodbo, ko določa, da se lahko vse, v Italiji živeče Ameri-kance vpokliče v vojno, ki so zato spbsobni, ravno tako lahko tudi vpokličejo Združene države tu živeče Italijane v vojaško službovanje. ni bila oborožena. Nemška SUb-marinka jo je torej potopila povsem na. zločinski in krivični način. Ameriška trgovska mornarica. Philadelphia, Pa. 24. avg. — Ed ward N. Hurley, načelnik držav nega odseka za gradbo ladij se je danes izjavil, da se bode Združene države kmalo prištevalo v prvo vrsto glede trgovske mornarice. Združene države imajo sedaj že za 7 milijonov ton svojih lastnih ladij in parnikov; ko bo enkrat ves načrt dovršen, bo znašala skupna tonaža naših trgovskih ladij 25 milijonov ton. Sladkor bo dražji. Washington, D. 0. 25. avg. — Živilska administracija naznanja, da se bo v kratkem sladkor podražil, to pa vsled tega, ker ga primanjkuje na trgu. Pridelek novega sladkorja ne bo tako po-voljen, kakor se je mislilo, starega pa ni več dosti na razpolago. Vsled tega je prišla živilska ad ministracija do zaključka, da naj se določi za stari in novi sladkor enotno ceno. Povišanje cene ne bo prekašalo 1 centa. Naborna pogodba Italijo in Zdr. državami. Washington, D. C. 24. avg. — DržaVni tajnik Lansing in itali- Obnovljena pogodba z Japonsko. Washington, D. C. 24. avg. — Arbitracijsko pogodbo med Japonsko in Združenim državam se je danes za nadaljnih 5 let obnovilo. Ker je isto podpisal državni tajnik Lansing in japonski poslanik, je stopila takoj v veljavo. Pogodba določa, da se mora staviti vsako sporno točko med obema vladama, koje ni mogoče diplomatičnim potoni poravnati posebni mednarodni komisiji v razsodbo. Vendar niso k tem točkam prišteti sporni slučaji, ki bi se tikali narodne časti, važnih koristi, neodvisnosti ali pravice tretje stranke. Splošna suša se nam bliža. Washington, D. C. 25. avg. — Takoj, ko bodo v senatu rešene in urejene točke glede nove naborne postave in vojnega davka, na vrsto prohibicijska' predloga. Novi tozadevni zakonski načrt določa, da bode v Združenih državah po 1. januarju 1919 vse suho. Skoro gotovo bodo pa ter-nim splošne suše še za par mesecev podaljšali, da bo mogoče spraviti na trg še veliko količino likerjev, kar bo doneslo državi dosti dohodkov pri davkih in carini. Žrtve orkana. Tyler, Minn. 22. avg. — Sinoči, krog 10 ure je divjal v tukajšnji naselbini grozen orkan, ki je porušil skoro vsa gospodarska in/ trgovska poslopja. Dosedaj so spravili izpod razvalin že 27 trupel ponesrečencev, nekaj se jih pa še pogreša. Število ranjencev znaša nad 100. Silen orkan je trajal nad 1 uro; materijelno škodo se ceni na $200,000. Zanimiva obravnava se bliža. Chikaški listi poročajo, da se bo kmalo pričelo z zanimivo obravnavo pred zveznim sodnikom Landis-em, ko se bodo morali za-zagovarjati pred veliko poroto glavni voditelji socialistov in sicer: Viklor Berger iz Wisconsin.; Adolf Germer, glavni tajnik zveze socialistov; J. Louis Engdahl, urednik lista "American Socialist;" Irwin S. J. Tucker, vodja neke mirovne stranke in #Wm. P. Kruse, ravnatelj Narodne lige mladih socialistov. Vsi ti so obtoženi vohunstva ali špijonaže. Obtožnica napram tem "rdečim ptičem'' vsebuje več protipostavnih točk, kakor jih je bilo v obtožnici minule obravnave skupine članov I. \V. W. Vsi navedenci se bodo morali zagovarjati tudi vsled progermanizma. . stolonasledniku "dovolil" 6 mesecev "dopusta", ter se bo za ta čas umaknil nekam v privatno življenje. To poročilo prihaja semkaj iz Berlina. Tudi bavarskemu prestolonasledniku Rupcrtu je bil "milostno" dovoljen daljši dopust menda iz jednakega vzroka. To priliko bo Rupert porabil s tem, da se bo oženil z 19-letno luksenburško princezinjo Antonijeto; bavarski prestolonaslednik je star sedaj 49 let, Nemški nadvojvoda bo finski kralj. , Amsterdam, Hol&ndsko, 26. aVg. — V nemških "višjih" krogih kroži vest, da bo prevzel vladarsko krono novega finskega kraljestva Mecklenburg — streli-ški nadvojvoda Adolf Friderik. Kajzer bo moral plačati odškodnino "Lusitanije." New Yorit, N. Y. 27. avg. — Zvezni okrožni sodnik Julius M. Mayer je danes sporazumno s pomorski trgovskih sodiščem določil, da ni Cunard parobrodna družba odgovorna za / odškodnino $4,000,000, katero zahtevajo sorodniki potopljenih. žrtev Lusitanije, kojo je neka nemška subma-rinka dne 7. maja 1. 1915 potopila. Odgovor in odškodnino za to bo morala dajati edinole Nemčija, ko nastopi čas obračuna po končani vojni. Sodnik Mayer se je dalje izjavil, cfa ni bilo na "Lu-sitaniji" za časa katastrofe nič munieije, tako tudi "Lušitaiiija" Inozemske vesti. Velike zmage na francoski fronti. Nemci zopet poraženi. Na angleški fronti 25. avg. Zelo važna postojanka Bapaume je padla danes proti jutru nam v roke; Nemci so to mesto popolnoma evakuirali tako da sedaj pa-trulira po njem naše vojaštvo. Iz jeze in maščevanja je sovražnik porušil in zanetil več hiš tega mesta predno se je umaknil naprej. Z osvojitvijo mesta Bapaume so Angleži pridobili eno izmed najbolj važnih postojank. London, Anglija, 25. avg. — Na bojni črti med Albertom m Bapaume so zavezniške čete dospele že do stare Hindenburgove o- fenzivne točke, kamor se je bil Hindenburg umaknil meseca junija L 1917. In še več, naša armada prodira naprej že nacl 1000 yardov od te črte. Vse kaže na to, da se bo maršal liaigu v krat-kom času posrečilo zavzeti tudi Peronne, najvažnejšo nemško železniško centralno progo. Od 21. avgusta do danes so Nemci izgubili 17,000 svojih vojakov, katere smo odvedli v jetništvo; število zaplenjenih topov in drugega materijala je pa tudi ogromno; samo pri zavzetju Bapaume je padlo nam v roke 80 sovražnih topov. Pariz, Francija, 25. avg. — Da-slravno so skušali Nemci s svojimi nrotinanadi odbiti nase če te v dolini Ailette, med Oise in Aisne, so se morali slednjič z velikimi izgubami umakniti nazaj. Sedaj i:e pomika armada generala Mangina iztočno od Bagneift. Iz vseh krajev prihaja v glavni vojni stan veselo poročilo o u-mikanju Nemcev pred zavezniš ko armado. Vesti o vednih zmagah povzročajo med ljudstvom nepopisno veselje in navdušenje osobito ko je bil uradno naznanjen padec mesta Bapaume. Danes je ministrski predsednik Clemenceau brzojavil predsednikom vseh generalnih svetov, da naj bodo uverjeni, da bo maršal Poch izvršil svoj namen in nalogo s tem, da bo popolnoma uničil sovražnika.. Pariz Francija, 25. avg. — Ker je nemški cesar naprosil Avstrijo, da naj mu pošlje nekaj vojaštva na pomoč na zapadno fronto, je cesar Kari tej želji ugodil. Zadnji čas je bilo res opaziti razne avstrijske vojaške oddelke na južnoiztočni francoski fronti v bližini Woevre. Ti oddelki pa ne bodo mogli dosti Nemcem pomagati, ker so jih Francozi obkolili, porazili in odvedli v vojno jetništvo. Nemški prestolonaslednik na dopustu. Curih, Švica, 26. avgusta. — Ker je nastala med nemškim ljudstvom velika nejevolja napram nemškemu prestolonasledniku vsled njegovega "fiaska" na zapa-dni fronti, se j* cesar Viljem udal zahtevi ljudstva s tem, da je pre- Španci so hudi na Nemoe. Madrid, Španska, 26. avg. — Ker so Nemci za časa sedanje voj ne potonili številno španskih ladij in parnikov, in ker so vsi tozadevni protesti brezuspešni, bo Španska zasegla vse nemške parnike internirane v njenih pristaniščih. Tako se je sklenilo in določilo v španskem kabinetu in za-jedno naročilo poslaniku v Berlinu, da naj tozadevno obvesti nemško vlado. Bolgarska se je naveličala Nemcev. London, Anglija, 26. avg. — Nezadovoljnost med Bolgari in Nemci postaja vedno večja. Kakor se semkaj poroča, je bolgarska vlada odslovila vse državne uradnike, rodom Nemce, ker Bolgarska noče več služiti Nemčiji za agenta. Zaeno z nemškimi dr-žanivmi uslužbenci so bili odslov-ljeni tudi Turki. . Bolj še viki zavrgli papeževo prošnjo. Amsterdam, Holandsko, 26. aVg. — Neko poročilo berlinskemu listu "Lokal Anzeiger" se glasi, da je vlada boljševikov odklonila prošnjo sv. očeta, da naj bi se dovolilo družini bivšega ruskega carja potovati in naseliti se na Špansko.. Boljševiki zatrjujejo, da ni sedaj nobene komunikacije med Moskvo in sedanjim bivališčem bivše carske druline. Ameriški kongresniki gostje laškega kralja. Rim, Italija, 22. avg. — Ko si je danes ogledal mornarični odsek kongresa Združenih držav i-talijansko fronto, ga je italijanski kralj povabil k sebi na kosilo. Ameriški gostje so zatem priso-sostvovali slavnosti kraljeve po-klonitve bojnih zastav gotovim oddelkom in podelitve vojnih odlikovanj. Izgube Avstrijcev Ha angleško-laški fronti. London, Anglija 24. avg. — Od 15. junija do 15. avgusta t. L so izgubili Avstrijci na angleški fronti v Italiji 20,000 mož, med tem ko znašajo izgube Angležev na tej fronti tekom zadnjih 2 mesecev samo 2500 mož. obesili 300 Čeho-Slo--vakov. Amsterdam, Holandsko, 23. avg. — Ko so boljševiške in čete Rdeče garde zasedle mesto Simbirsk ob Volgi, je dal poveljnik teh čet ukaz javno obesiti 300 češko-slovaških vojnih jetnikov. To so vprizorili boljševiki iz maščevanja nad Čeho-Slovaki, kfer so leti pri zavzetju tega mesta baje neusmiljeno postopali z ondot-nimi prebivalci. Izhaja vsako sredo, Naročnina: Za člane, na leto.. .$0.96 Za nečlane...*.....#1.50 Za inozemstvo.....$2.00 NASLOV uredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Plača, Chicago, ID. Telefon: Canal 2487 X_r OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION M Entered M Second-Class Matter January 18, 1915, at the Pott Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. » ■ Issaed every r tVedne.day —:—--. sc? < Največji slovenski ted-nik v Združenih državah QRfiANj Subscription price: For mcml>er8,yearlj.$0.96 For nouincmbers.. .$1.50 Foreign Confliries.. $2.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 11L Telephone: Canal 2487 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. v armadi strica Sam-a in skfcr sobr. Josip Birsa in sobr. Ren. J. gjjgl-. fjF t- 'ty * ■ J C . Prvi, ali sobr. Josip Bfrsa je bil rojen v Jolietu, HI., k vojakom je odSel dne 29. maja 1918., ter se nahaja sedaj v Camp Shelly, Miss. Njegov naslov je J. B. Recruit No. 11 Det. Camp, Camp Shelly, Mis. Drugi član-vo^ak Ben. J. Brsajc bil tudi rojen v Jolietu, III. V vojaško službo je stopil dne 25. maja 1918; sedaj služi pri Rch Co. 41. St. Inft. Camp Funston, Kans. S sobratskim pozdravom Frank Gutnik, tajnik. Is Mda dr. sr. Jofefa it. 2. K. fi. K. J. v Joliet, HI. Ker se naše društvo, kakor vsa druga jolietftka društva udeleže blagoslovljenja nove cerkve sv. Roka v La Salle, 111., dne 1. septembra in ker se ima naša društvena seja vršiti ravno isti dan, zato je bilo sklenjeno na zadnjem mesečnem zborovanju, da se to sejo prestavi na en dan poprej, to je na soboto, dne 31. avgusta ob pol 8ih zvečer v navadnem prostoru. Zatorej vsi člani in članice našega društva, ki se udeležite bla~ goslovljenja nove slovenske cerkve v La Salle, naj se zberejo v nedeljo 1. sept. ob 7. uri zjutraj v stari šoli, da gremo potem skupno na postajo, kjer nas bodo čakale posebne (Special) kare; te kare gredo s postaje točno ob pol 8ih zjutraj in vozni listek stane samo $1.40 za osebo za tja in nazaj. Tudi vsi oni, ki ne pripadajo k društvu dobijo listefc po ravno isti ceni. Vozni listek je dobiti že sedaj pri meni, vsled tega svetujem in priporočam, da naj si ga vsakdo pravočasno omisli.— Kakor vsa druga društva, tako je tudi naše društvo prejelo iz gl. urada K. S. K. J. znake Mladinskega Oddelka. Te znake je prejelo naše društvo na zadnji redni mesečni seji in jih je tudi iz svoje lastne blagajne takoj plačalo, tako, da dobi vsak otrok spadajoč v Mladinski oddelek našega društva ta znak zastonj. N Torej člani dr. sv. Jožefa št. 2. ki še nimate svojih otrok vpisanih v tem važnem oddelku se opozarjate in prosite, da pridite in jih vpišete kakor hitro mogoče. S sobratskim pozdravom John Vidmar, tajnik. Sobrat Ben. J. Birsa, NAZNANILO. Tem potom naznanjam članom društva sv. Frančiška Saleš. št. 29 v Jolietu, 111., da bo imelo društvo svojo prihodnjo mesečno sejo v soboto, dne 31. avgusta zve-eer in ne 1. septembra kot ponavadi. Vzrok tem)i je, ker se bo tudi nase društvo vdeležilo slavnosti povodom fylagoslovljenja nove cerkve v La Salle, 111. Prosim torej cenjene člane, da izvolijo to naznanilo vpoštevati in se polnoštevilno vdeležiti seje prihodnje soboto. S pozdravom Martin Težak, preds. Sobrat Edvard Birsa Doetavek uredništva: Dodatno k temu poročilu se nam naznanja v pojasnilo, da sta oba gorioznačena slovenska vojaka brata, sinova družine Benedikt in Ana Birsa stanujoča na 219 Fischer Ave, Rockdalle, 111. Josip Birsa je bil rojen dne 25. sept. 1892, Benedikt (ml.) pa 25. avg. 1894. Družina B. Birsa si bo morala pa v par dnevih omisliti še e-no zvezdo v svojem oknu razobe-šeni. Službeni zastavi (Service flag), tako da bo znašalo skupno število 3 zvezde. Edvard Birsa, tretji sin te družine tudi član dr. štev. 98. rojen dne 7. oktobra 1896 je bil namreč tudi te dni potrjen k vojakom in bo v kratkem vpoklican v službo strica Sam-a. Da ima kaka ameriška slovenska družina kar tri svoje sinove pri vojakih, je bolj redek slučaj; v Jolietu in menda v celem osrednjem zapadu se lahko s to častjo ponaša samo gori omenjena družina Benedikt Birsa. Iz posebnega priznanja in spoštovanja do teh treh bratov vojakov, članov dr. štev. 98 prinašamo vse njihove slike na tem mestu. Izvoz govejega mesa. Tekom meseca maja 1918 se je izvozilo iz Združenih držav 96,-982,000 govejega mesa./Ta množina prekaša vse druge; nikdar v zgodovini Združenih držav se ni izvozilo v enem samem mesecu to-Jiko govejega mesa, kot baš označeni mesee. Izmed celokupne množine je bilo poslano okrog 96 odstotkov mesa našim štirim evropskim zaveznikom. Velika pošta ameriških vojakov. Washington, D. C. — Od 29. julija do 9. avg. t. 1. je došlo v razna atlantska mesta nad 7 milijonov pisem od ameriških vojakov na francoski fronti. Poštne oblasti so vsa ta pisma tekom 24 ur odposlala naslovljencem na določena mesta. POZIV. Društvo sv. Cirila m Metoda št. 45. K. S. K. J. v East Helena, Mont., bi rado zvedelo, kje se sedaj nahaja Anton Orbčič? Pred dvema meseceftia je bil v La Grande, Oregon. Kdo izmed cenjenih čitateljev tega lista ve za njegov sedanji naslov, naj ga izvoli naznaniti društv. tajniku John Kamby P. O. box 70 East Helena, Mont. Iz urada dr. "Marije Sedem Žalosti" it. 50 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa. S tem kličem in priporočam članom našega društva, da bi se bolj redno udeleževali mesečnih sej, in da bi bolj točno plačevali svoje asesmente. Pri tem moram pač priznati, da ima društvo tudi točne in dobre člane, ki se udeležujejo sej in redno plačujejo svoje prispevke; imamo jih pa tudi malo število onih, kateri so v tej zadevi leni in malomarni, ki radi o-stanejo z 'vplačevanjem asesm. Kadar jim pišem uradno pismo radi poravnave dolga pri društvu, še odgovora ne dobim. Naj bo torej enkrat za vselej povedano na tem mestu, vsem onim članom in članicam, katerim se piše radi dolga asesm. pred sejo, ali po seji, ako mi ne bodo odgovorili, ali poslali denarja, ali se na kak drugi način opravičli, bodo vsi taki člani direktno suspendirani iz društva z istim'časom, kakor bo v pismu označeno, (dan'in meseci. Jaz dam vsakemu priložnost 8 dni, da mi odpiše m lahko pošlje denar; 8 dni, mislim da je dovolj časa za odgovor in poravnavo dolga. Odslej naprej se bom ravnal točno po datumu pisma, da se bo za vselej napravilo red in točno poslovanje pri našem društvu. Vsak član in članica dobro ve, že društvu dolguje na ases., da ni opravičen do bolniške podpore in ne do posmrt ni ne m NAZNANILO Iz urada Kranjsko-Slovenskega Doma, (57th St.) Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam vsem delničarjem K. S. Doma, da smo pričeli dne 1. junija t. 1. plačevati obresti od delnic, katere so vložene v K. S. Domu. Zatorej veže dolžnost vsakega delničarja, da se udeleži ene, ali druge delničarske seje in bo dobil obresti od — Minulo sredo zvečer, dne 21. t. m. se je vršila v Narodno dvorani na Racine Ave in 18. cesti posvetovalna seja zastopnikov vseh slovenskih društev iz Chicaga kjer se je razmotrivalo o skupni vdeležbi in nastopu pri Vojni razstavi dne 15. septembra v Grant parku. Pri tej seji je bilo navzočih 31 delegatov, in delegatinj, ki so zastopali 27 raznih slovenskih društev iz Chicaga in okolice. Seja sc je vršila v lepem soglasju in sporazumnosti pod predsedništvom rojaka Versčaja. Sklenilo se je soglasno,* da se Slovenci iz Chicaga udeležijo vojne razstave v Grant parku na Jugoslovanski dan, dne 15. septembra popoldne. Podrobnosti glede zbiranja in skupnega odhoda k razstavi sledijo v naših lokalnih listih in v posebnih okrožnicah, katere bodo tajniki vseh društev pravočasno razposlali članom. V centralni pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči: Ivan Zupan, Iv. Kalin, Frank Alesh in I-van Kušar. Cenjene čitatelje iz Chicaga in blSine opozarjamo na današnji Nova slovenska cerkev s v. Roka v La Salle, HI, (Nadaljevanje.) To je tudi res bilo; in novi kurat se je čutil čisto domačega in se je šalil z županom, da stanuje zdaj kakor grof. Seveda si 'grofje čevljev ne snažijo sami, je o-menil starif kmet po svoji redkobesedni navadi, in s to pripombo je bilo načeto vprašanje, kdo bo pač novemu župniku gospodinjil. Ženskam ta služba ni posebno u-gajala; že stari kurat ni mogel dobiti nobene kuharice in se je imel zahvaliti za osknbo svojih domačih opravil dobrosrčni kmetici, ki je pošiljala vsak dan svojo deklo za eno uro v župnišče. Mladi duhovnik prav nič ne ve, kje naj dobi kuharico, pa za silo mora biti tudi brez nje! saj je dosti 'župnikov na samotah, ki si morajo sami kuhati in eelo dimnik ometati. Pa župan noče o tem nič slišati; to ibi vendar škodilo soseski na dobrem glasu in bi moralo spraviti vas v sramoto, ko je že tako razvpita zaradi svojih plaizov. Ko se o tem menita, se spomni stari kmet neke daljne sorodnice, ki bi 'bila pripravna za gospodinjo pri duhovnemu gospodu. Ku-ratu je to prav; samo 'pripomni, da ne more z denarjem kar razsipati in zaraditega kuharice ne bo mogel plačevati s svetlimi «eki-ni. Sicer pa na par goldinarjev ne bo gledal, in če je poštena in zna kaj kuhati, se bo stvar ugodno uredila. Z velikim trudom je torej spisal župan pisemce ter ga oddal po nekem hlapcu na pošto. Da je bilo v pismu za kuharico tudi nekaj goldinarskih bankovcev za na pot, ki jih je dal vrli kmet iz svojega žepa, tega župniku ni bilo treba vedeti, saj njegova blagajna po prihodu tako ni mogla imeti preveč denarja. Čez nekaj časa je opravljala kuharica svojo službo tako, da je bil gospod popolnoma zadovoljen, in tudi župan je ibil vesel, da je to reč tako dobro opravil. Skoraj malo preveč čedna je ta kuiharica za gospodinjo v tem /gorskem župnišču, si je mislil kurat sam pri sebi, pa to napako dotVra kuha popolnoma odvaga, in kuharica je tudi pridna, tako da ni najti nobene pajčevine in nobenega madeža v (hiši. Ne ravno bogato, pa vendar zložno ima torej urejeno novi župnik, in z živo gorečnostjo se posveti svo-svojim dolžnostim. Kdorkoli potrka v župnišiču, se mu gotovo odpre in brez pouka, modrega sveta, tolažbe, in če treba tudi ne brez podpore ne zapusti nihče župnikove hiše. • • Za mrazom in poledico je vendar počasi prišlo zeleno poletje, pa skoraj neprestano ga je spremljal dež, ki spridi seno, u-stavi vsako rast in spravlja planince v razne nevarnosti. Že bobnijo studenci, nenavadno vodnati, v petnastih slapih doli k ledeniškemu potoku, čegar divji, rujavkasti valovi odjedajo prst od ceste in pluskajo ob rodovitna polja. Hudourniki drvijo s sabo dračje in prod, kosi pobočja se odtrgajo, ker jih je voda iz-podjedla, razrahljano gorstvo prikazuje svoje grozote — rahlo sestavljena gora se giblje kakor živa. Kjer ni trdno vkoreninje-^a drevja in gosto zarastlega lesa na pobočju, tam se trga tenka ruša. Skale, skrljne stene se prikazujejo iz rahle zemlje, tiščijo naprej ili letijo nevzdržno po strmini v glotoočino. Prst in raztrgane rune drčijo za njimi; sipni plazovi, ki se jih tako boje, se prožijo in uničujejo vsako življenje na njivah in travnikih. Zasuta je njiva na rebri, ki so jo obdelali z neizrečenim trudom kjer je rastel oves, je zdaj sam prod in kamenje, ki ga največja pridnost ne more več izpremeniti v rodovitno zemljo. Če stoje stogi ali koče in hiše tem plazovom na potu, jih odrine sila drčeče zemlje proč in nese razbite deske in kose zidov daleč prs£\ Prebivalci višave In eele ozke doline poznajo -strahote gorstva, posebno ob vremenskih x iapre membah. Po hudem dežju, po nev^italk ali neprestanem slabem "vremenu jim naznanja odletava-joče kamenje, da -se začenja rušiti. Popotnik na dolinski eesti mora bistro gledati na ©dskakur joče kamenje, paziti , da se izogne večjim skalam in si reši življenje. Pa tudi n$ rebrih je treba ob takem času previdno delati in hoditi, zakaj marsikatera "božja martra" (znamenje) pripoveduje, kako je tega in onega planinca zgrabilo, ko,ga je nenadoma ujel sipni plaz. Ravno ob času, ko se ti nevarni plazovi najraje prožijo, je prišel star hlapec po gospoda, da bi sel nekam obhajat. Gospod je 'bil ravno v šoli, pa kuharica je takoj šla v leseno poslopje, kjer je bilo stlačenih kakih dvajset o-trok, da si pridobe pičlo omiko za poznejše težavno in revfio življenje. Umirajočega se ne sme pustiti, da bi čakal na tolažbo svete vere. Gospod izpusti torej otroke iz "šole" ter hiti domov, da se o-pravT za pot ibolj po planinsko. Divji in pusti gorski kraji zahtevajo pripravne obleke: Noge se vtaknejo v težko nabite čevlje in celo dereze vzame kurat s sabo. Kmalu stopi z Najsvetejšim iz cerkve, pred njim pa nese hlapec svetilko, zvonček in tudi okovano palico za gospoda. Le malo vernikov je opazilo pripravo za obhajilo; stopili so iz hiše, da izkažejo svoje spoštovanje Najsvetejšemu. Zvoniti ni bilo več časa; dušni pastir je nenavadno hitel, da ne bi bilo treba bolniku predolgo čakati. IPo strmi, ikamnati stezi sta šla navzgor, doklej nista prišla na zeleno košenico, ki je bila nekdaj zaraščena, pa je služila potem za pašnik, ko so posekali gozd. Steza čez travnik je bila zaradi večne mokrote zelo polzka in težavna za hojo. Kurat je z rokami tesno držal iNajsvetejše in je komaj naprej šel; parkrat je že padel na kolena, pa vselej se je vzdignil, včasih s pomočjo hlapca, ki je na tem kraju župnika opominjal k posebni previdnosti. "Ta vlažni travnik je spodaj že^isto izpodjeden od vode", pravi hlapec. Tukaj se bo gotovo kaj izpremenilo, kadar bo potok ali kaka odkrušena skala ali kako izruvano drevo povzročilo, da se začne cel breg nizdol premikati. Posebne nazaj grede bo treba paziti, ker bi gospod kurat v mraku lahko zašel s steze. Komur se tukaj izpodrsne, se skotali v dolino in pride neprostovoljno v potokovo kopel, če sploh ostane še živ. Duhovnik je komaj slišal dobrohotno svarilo; v duhu vidi u-mirajočega, ki prosi zadnje tolažbe, predno odide na oni svet. "NaprejI" veli mladi gospod in naganja k večji hitrosti. 'Seveda!" reče hlapec in mrmra nekaj takega, da prevelika naglica v tako divjem kraju prav nič ne pomaga, prehitrd potnikove moči porabi, tako da ravno naspre4.no odseže, namreč prav veliko zamudo. Pa mladi ljudje tako vse bolje vedo. iV istem trenutku se hlapec bliskoma obrne, zgrabi duhovnika za obleko in ga ponese s silno močjo par korakov nazaj. V hipu prižvižga od strani sem v dolgih skokih kamen, velik kakor glava, dovolj velik, da ubije vsakega, če mu prileti na glavo. "Gospod župnik!" reče zdaj redkobesedni hlapec, "treba je gledati na pot in navzgor predse! Zdaj pa glejva, da prideva naprej, lahko zdrkneva še v globino!" "Lojze, hvala ti, da si mi pomagal o pravem času!" 14Že dobro, gospod župniki" Molče feze hlapec spet naprej, vedno navzgor. Že jima stopijo strme stene planin pred oči in ledeniki bližnjih švicarskih velikanov kažejo blesteči zmrzli sneg, kadar namreč ostra burja nekoliko razžene velikanske megle, da se vidi skozi nje za malo časa novi sneg. na vjihovih. Kurat je hitro spoznal svoj položaj, pa nehote je vprašal, če bo še dolgo trajala ta pot, ker mu že sapo jemlje; saj sta že zunaj stalnih selišč na planinskih pašnikih. "Seveda!" "Čakaj malce, Lojze, da se malo oddahnem. — Torej bolnik je planšar na* kakem visokem pašniku?" "Seveda!" . -v "Kaj mu pa je T" 'Čisto prav, Lojze! Pa kaj je pripravilo ob zdravje t" "Torej pridemo danes še do sneženih žametov f" "Seveda!" "Koliko časa pa je bil planfcar pod zameti?" "Oseminštirideset ur, kakor mrlič na odru; pa snega je bilo čedalje več in živine ni mogel te žiti.' * "Potem je živina izgubljena?' "Ne, jaz sem jo prignal domu.' '"Pa planšar je zdaj gori sam in brez postrežbe?" "Seveda!" "Htiva! Jaz se bojim zanj! "Naganjati prav nič ne pomaga gospod župnik. Če še živi, ko prideva, je prav; če ne, more pa tudi prav biti. Ampak midva morava priti živa gor in nazaj. Pomislit^ to, gospod župnik!" iDruzega ni mogel duhovnik več spraviti iz robavsa, ki je pa tvegal svoje življenje, da je rešil kmetu govedo in ga prignal v vas. 4 Spet gresta navkreber, včasih brez steze, čez prodje, po močvirnih travnikih. Skozi meglo ni težko razločiti sivih sten granitnega gorstva, ki molijo v čudnih oblikali v zrak. Dež je pač nekoliko ponehal, zato pa rosi mrzla megla in čeprav se od trudnega župnika kar kadi, ga vendar trese mraz na tej planini, ker si ne mara vzeti plašča iz nahrbtnika, da ne bi izgubljal časa, rajši koraka brez tega prepotrebnega varstva. Že stopata po palec debelem snegu, ki se pa vidoma kopiči čim dalje in čim višje korakata. Slednjič se prikažejo plan-šarske koče, na njih pa velikanske kope snega, ki vsak trenutek pretijo, da bodo zmečkale lesene stavbe. Hlapec »če svoje sledove od zjutraj, pa le semtertje jih more najti, ker jih je večinoma že za-metlo. Kakor bi hotel že od daleč deliti tolažbo, zazvoni ' hlapec 7. zvončkom, čegar glas nekako čudno trepeče po zasneženi krajini tja do strmih skalnih sten. Poletje ibi moralo biti, tukaj gori je pa divja zima; koče so prazne, travniki debelo zameteni in ž njimi duhteča klaja, To bo še slabo do jeseni! Pred kočo si otepe hlapec sneg s čevljev, pozvoni z zvončkom ter vpraša: "Prosim, častiti gospod, ali naj grem z vami noter?" "Ne! Zunaj počakaj in zmoli par očenašev za planšerjevo dušo!" Ne da bi se kaj oddahnil, gre župnik ves zasopel v sobo in stopi k planšarju, ki je srčno hrepenel po svetih zakramentih za u-mirajoče. S prisrčnimi, sočutnimi besedami nagovori župnik umirajočega pa ta se ne gane in ostane nem. flitro se nagne župnik čezenj in mu potiplje žilo: bolnik je sicer mrzel, a ne še otrpel. Lojze!" zakliče duhovnik, nakar hitro pricepta hlapec. S skupnimi močmi se trudita, da bi priklicala planšarja k življenju, kar se jima nazadnje res tudi posreči. Lakota in mraz sta bila pospešila oslabljenje. Pk kako pomagati? Moke in mleka ni nič več; duhovni gospod ni vzel nobene jestvine s sabo. Lojze ga vpraša, ali naj da planšarju malo encijanovega žganja. Župnik potrdi. Počasi še planšar nekoliko oživi. Zdaj veli župnik Lojzetu, da naj gre spet pred fcišo; nato izpove bolnika, kolikor mogoče, in pokliče Lojzeta nazaj. Skoraj milo se mu stori, ko obhaja bolnika; umirajoči pa se blaženo nasmehlja, toda takoj se ga pa poloti spet smrti podobno spanje. Duhovnik mu podeli še sveto olje, potem pa se obrne k Lojzetu: "Kaj pa zdaj?" 'Lojze skozmigne z ramami. Mraz je v koči, da gre do kosti, pa komaj par polen je pod streho Poletje je zdaj in veseli čas planinske paše, pa je padlo čez noč snega skoraj dva mestra na belo! "Planšar ne sme ostati tukaj gori in žalostno umreti," je pripomnil župnik . "Kam pa ž njim?" "Najprej dol v "župnišče, naprej se bo videlo." ' (Dalje prihodnjič.) Kupujte Vojno varčevalne znamke! (Nadaljevanje.) Ljudje sicer jako različno sodijo o tej ali oni nravni hibi. Marsikaj imenujejo belo, kar je črno in narobe. NaŠ narod se je na strašno prikazen pijanega človeka privadil že tako, da mnogokrat jako mehko sodi to strast, a zaradi tega resnica ne zgubi nič na svoji pravi podobi in pijančevanje je in ostane za človeka sramotilna strast. " Pijancu se izogni z nabasa-nim vozom," pravi naše ljudstvo; s tem je povedano, da pijanec ne zasluži, da ž njim občuješ. Ta izraz kaže, da smatra narod v obče strast pijančevanja kot za človeka poniževalno. In kako tudi ne? pesnik pravi: Kaj rfaore biti bolj resničnega, Kot naše-duše glasni zdihi so? Drag. Kette. Koga ne pretrese prikazen pijanega človeka? Kdor ima le še količkaj poštenosti v svojem srcu, bo spoznal, da je ni strašnej-Še prikazni od človeka, kralja vsega stvarstva, ki se valja ponižan po žival, v blatu! Stari Spartanci so znali pri svojih otrokih vzbuditi ta čisto naraven čut človeške duše na prav jasen način. Da bi se jim ostudnost pijanosti prav globoko vtisnila v mlada srca, in bi se tembolj varovali pred to grdo strastjo ,so jim pokazali pijanega človeka. Usmiljenja vreden stan takega reveža in strašen tak prizor se je dostikrat tako vtisnil v srca otrok in jih napolnil s takim studom, da so se celo svoje življenje varovali pred to poniževalno strastjo. Sploh je bil čut za v človeški naravi ukoreninjeno čednost zmernosti dostikrat pri poganih bolj v veljavi, kakor je pri nas, čeravno srio kristjani, žal, ravno zaradi tega pomanjkanja, le to po besedi. Stari Grki so smatrali onega za suroveža, kateri je pil vino brez vode. Kaj bi pač rekli o naših šnopsarjih, ki pijejo smrdljivo brlozgo kakor vodo in jim nikoli ni dosti močna! Kralj Zelevk je sploh prepovedal trto saditi, da'bi vino ne bilo ljudem povofi sramotne pijanosti. Modrijan A-ristotel piše: "Prva čaša vina, katero si pil, ti je v zdravje, druga v razvedrilo i ndobro voljo, tretja v "kes in četrta v sramoto." Krasno primero rabi, kakor nam poroča Ksenofon (Sympos. II. 25) znani Sokrat: "Zdi se mi, da se godi z ljudmi pri pojedinah to, kar pri rastlinah v zemlji. Te ne morejo stati po koncu in vetrovi jih ne morejo prepihati, ako so preobilno premočene; če pa imajo le potrebno mokroto, potem rastejo kvišku, cvetijo in donašajo sad. Tako tudi mi; kadar pijemo čez mero, se začne majati naše telo, se maja tudi naša duša, in tem stanu ne moremo niti dihati, še manj kaj govoriti." Pitagora je svojim učencem vino popolnoma prepovedal, češ, "ker je sovražnik modrosti in privede po-gostoma do norosti." Ko je pri Rimljanih bila še stara rimska čednost v veljavi, ni bil nihče sprejet v kako državno službo, kdor se je tudi le enkrat vpijanil. Vse to kaže, da so smatrali ti narodi brezčastnim onega, kateri si je s strastjo pijančevanja uničil čast in dobro ime. In po-pravici! _ Če koga v tej dolini solz kaj zadene, upa-vsa j v prihodnjosti na boljše dneve. Ali kaj naj upa nezmernež, pijanec od bodočnosti? Na boljšo osodo nima upanja, njegovo obViašanje ga naredi jjbVsod zničevanja vrednega. Pijanec je — to zadostuje; ta beseda otemni vse, kar je drugače dobrega storil: v življenju je s tem ožigosan, še po smrti se mu to očita. Kako ga cenijo navadno že v življenju? On more imeti drugače dobre čednosti; on moli kakor drugi, hodi v cerkev, vkljub temu misli vsak pri sebi, da je človek, ki zanemarja svoje dolžnosti, da ne zasluži časti, drugače bi se sramoval svojega življenja. On nima vesti, drugače bi resnejše delal na svojem zveličanju. In če bi prokletstvo pijančevanja zadelo le pijanca samega! Ali tako pade ta sramota navadno na celo družino. Pijanost stori, da je Človek surov, trd, brez čuta, strašno mora to občutiti žena, ki i-ma takega moža. A to še ni dosti. Odkrila bi se lahko Še strasna podoba .nezmer neža, ki bi nas napolnjevala f strahom in studom. Sramežljivost pa zabranjuje, odkriti ta zatvor in pokazati pijanca v njegovi najnižji ostudnosti. Omeniti hočemo le, kar pravi sv. Duh: "Vino dela nečistost in pijanost razburja." (Preg. 20, 1.) "Ne vpijani-te se z vinom, v* katerem je nečistost," svari nas apostol Pavel (Efez. 5, 18.) Sv. Avgustiit meni: "Pijanost je mati vseh nesramnosti, sestra pohotnosti in polom čistosti," in sv. Janez Zlatoust: "Pijanost je kača, ki ima veliko glav, kakor jo nam naslikajo poganski pesniki in nje glave/ so: nesramnost, mehkužnost in pohot-nost." Če se razlije alkohol pO žilah, se razvname poželjivo meso do najvišje vročine. Tak človek je za vse sposoben: pred njim ni varna nobena nedolžnost, on je bolj divji kakor živali v gozdu; vsak količkaj še pošten človek se ga boji in beži pred njim. r Tudi revni otroci trpijo, ako imajo takega očeta. Ne samo, da zanemarja njih vzgojo, da jim je v vedno pohujšanje, po pravici se morejo pritoževati, da je njim o-ni, kateri bi imel biti njih ponos in sreča, v sramoto in nesrečo. Svet obsoja navadno tudi otroke in jim prišteva v greh, in če jini drugače tudi ne more ničesar o-čitati, jim vendar predbaciva, da so od slabih starišev. Zato zalije rdečica ubogega otroka, ako o-četa tudi le imenujejo. V mestu Oswego pri New-Yor-ku je zapisal nek pijanec sledeče vrstice, preden si je Vzel življenje: "Družbi zapustim slabo ime, slab vzgled in Opomin, kateri bo kmalu pozabljen. Mojim starišem zapustim toliko gorja, kolikor ga morejo v svoji slabosti ravno še prenesti. Mojim bratom in sestram zapustim toliko sramote,' kolikor bi jfe jim sploh le povzročiti zamogel. Moji ženi zapustim potrto srce in življenje sramote. Vsakemu izmed mojih otrok volim revščino, nevednost, slabost, slab značaj in zavest, da je šel njih oče kot pijanec v grob." Res, pijanec izgubi vso čast. Kolikokrat se zgodi, da je kdo na dobrem glasu, uživa spoštovanje, vsak rad občuje z njim. A zdaj se ga vse izogiba, nihče mu noče kaj izposoditi. Gospodarstvo gre rakovo pot, otroci so razdivjani, žena se komaj več upa, med ljudi. In če vprašamo: Kako je prišlo vse to, se glasi odgovor navadno: po nezmerne mpijančeva-nju. Mož je postal pijanec in proč je čast in dobro ime. Kako ostuden, grd je pač pijan človek. Če vidimo tako prikazen, mdramo pač nehote vprašati: Ta odurna prikazen naj je človek? Človek je pač, ali za zdaj brez razuma, bolj podoben živali kakor človeku. Človek je pač, a tako ga Bog ni ustvaril, sam se je takega naredil. Ostanimo in utisnimo si to prikazen globoko v srce in vzdih-nimo globoko k Bogu: O Bog, o-hrani nas celo življenje pred tem strašnim poniževanjem. Nek hlapec je imel navado, da je pogostoma j>il čez mero. Nekoč pripelje konje od korita v hlev. "Še enkrat pel ji konje h koritu," mu zapove gospodar. Hlapec ga debelo »ogleda, a zapazi na resnem glasu, da je gospodarju resnica. Godrnjaje stori, kakor mu je bilo zaukazano, in hitro pride zopet nazaj. "No," pravi gospodar, "ali so konji zopet pili?" — "Noben," odgovori hlapec; "vsakdo ve, da živali nikoli ne pijejo, če jih ne žeja." Gospod ga smehljaje posluša in pravi: "Dobro, vzemi si za prihodnjost vzgled nad tvojimi, konji in zapomni si, da ima človek, ki preveč pije, manj parne.M kakor ljuba živina." Posebno žene in dekleta naj bi ne hodile v gostilne; dosti in odveč je, če možki tam posedajo. Gostilna vzame ženskemu spolu čast, zaupanje in spoštovanje ter uničuje ono nravno skromnost, katera je prava dika in kras ženskega spola. Zato je nam tudi prikazen pijane ženske dvakrat zo-perna. •Ako hočeš torej biti vedno strgan, zaničevan, zasramovan in proklet, bodi pijanec. Ako hočeš biti vedno žejen, bolan, slaboten, čmeren, prepirljiv, jezast, nezadovoljen, brez moči, bolehati na o- Čeh, ziycih in pljučah, imeti rdeč nos,»hirati in postati v kratkem plen smrti — potem postani pijanec. Če hočeš biti izpride* človek, nehvaležen sin, ostuden ' soprog, neusmiljen oče, bodi pijanec. A-ko hočeš, da oslepijo tvoji sta riši od joka in bridkosti, tvoja žetia prepada same žalosti iu otroci začnejo hirati od sramote, lakote in reve, bodi pijanec. HoČeft zapraviti h v (5 j denar in se nesposobnega narediti za thelo in ; ; siužek, oslabeli na pameti, volji in razsodnosti, postani pijanec. Če hočeš, da te sovraži vsak poštenjak in postaneš sodrug vsakemu potepuhu ter si storiš vsako naperdovanje nemogoče, bodi pijanec. Hočeš li rad živeti v prepiru, jezi, kletvi in sovraštvu, odkrivati svoje skrivnosti, preklinjati, zlagati se in krasti, bodi pi-jaiiee. Če hočeš priti v kaznilnieo ih rediti na državne, stroške, postani pijanec. Ako si hočeš prikrajšati svoje življenje, se neka- > ko samega sebe umoriti, bodi pijanec, zakaj pijače so strup. Če hočeš kmalu umreti r norosti in brez zavesti, in ako kmalu hočeš priti v pekel, potem bodi pijanec. s i 8. Varujte svoje otroke! "Hud greh je, dajati otrokom žganja, piva ali vina." Dr. Nothnagel. Manjkalo ni in tudi dandanes ne .manjka blagih mož, kateri bi se ne prizadevali v prav plemeniti gorečnosti oteti bližnjega pogina, če je zašel na strašno pot pijančevanja in se potaplja v tej pogubni strasti, Dandanes se je alkohol .strasno razširil, a podvoji-i so se tudi napori, da se potlači ta podli "zločinec. Ne manjka nam ne velikodušnih vzgledov, ne dejanskih žrtev, rešiti pijanca in ga spraviti zopet nsf pravi tir. A izkušnja vseh, ki se prizadevajo izpreobrniti pijance in jih rešiti, je ta, da se le redkokdaj posreči, dobiti tega ali one^a nazaj iz mote, v katero ga j j pahnila strašna .etrast. 'Ze Letine: so spoznali, da je tako delo le prepoaostoma brez uspešno ter izražali to dejstvo v izreku: "Bibultos nunquam — pijanec se -nikoli ne izpreobrne!" Slovenec pravi eno in isto po svojem, ko veleva v pregovoru: "Pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo zvrne." , Žal, da je v tem izreku izražu-na strašna resnica, katera, naj bi oplašila marsikoga, da bi ne zabredel na potr od kaiere skoraj ni rešenja. Razvidno je, da je delo in prizadevanje, rešiti ljudi podle strasti pijančevanja, veliko bolj uspešno, če se nastavi sekira na korenino; in ta korenina so otroci. Na vsak način je iažje človeka pred strastjo pijančevanja obvarovati, kakor ga iz htrasii rešiti. Otroci, neizpridena deca je torej naš up in zasluzi našo posebni pozornost; to obvarovati, n« smemo zabiti. Temu delu ne bo sledil oni dušomorni neuspeh, katerega opazujemo le prepogostoma pri odraslih. Razume se pa tudi, da je podvojen zločin, ako kdo mladosti ne varuje pogubne strasti, če je to njemu mogoče iu v dolžnost, ali v peklenski hudobiji celo naravnost zapeljuje mladino na pota, iz katerih ni rešenja in povrnitve. Mladina je naš up in naša bodočnost, ako je krepka, čvrsta, čednost na. Strah mora pa nas obiti pred priliodnjostjo, če vidimo, mladino izprideno, brez uzorov iu podivjano v strašnih sponah alkohola. Smelo si upam trditi, da se v tem oziru nad mladino ne greši toliko v zlobnosti, kakor v nevedni nespameti. Proč torej v tej tako važni zadevi s temo nespametnih predsodkov; povsod naj zašije luč čiste resnicc. Že zdrava pamet mora povedati vsakemu, da alkohol ni za nežno otročje telo. Če opojne pijače tako strašno razdirajo že utrjeno telo odraslih, če sledi pijančevanju cel trop strašnih bolezni, ako postanejo mnogi s tem sami svoji morilci in si na desetletja skrajšajo čas svojega življenja... koliko bolj se bodo kazali v i ti grozoviti nasledki alkoholizma pri mladini! (Dalje prihodnjič.) Marsikdo se norčuje iz samega sebe, ker nima poguma, da bi ravnal drugače. Zaupaj v samega sebe, da ti bo lož je pozabiti lastne napake. ^—Aa^ta^Mge feweste Tfc truienihdriavah ' ameriških *] TTi t i f»*.. n tak »uKatmtlti__L • ureuaistvo m upravnisiTo: lHl W«a| s2nd Place Telefon: Canal 2487. Chicago, m. gSfc"1^:::::: ...........#0.9« ......1.60 ........... 2.00 OFFICIAL ORGAN ORAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ^^ of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. 1 »»; V'!*S • ; '. - Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the united States of Asaeripa. ltll West 22nd Flace, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. For Mettbersjper year. For Nonmembers •. • • • For Foreign Countries. Subscription pric«: ............ 1.50 ............ 2.00 Premogarjcm. (Proglas predsednika Wilsona.) Vsem onim, ki so zaposljeni v premogorovih: Sedanje pomanjkanje premoga pomeni veliko in resno nevarnost. Ta nevarnost ni bila še nikdar • tako resna, kot je ravyo sedaj. Vsled tega je potrebno hitro in energično delovanje. Na delo morajo iti takoj vsi lastniki premo-gorovov in premogarji. Če ne bo dovolj velikega dovo za, ne bo mogli izvršiti vojnega programa, delavnost naših vojakov v Franciji se bo zmanjšala, življenje naših vojakov bo po nepotrebnem v nevarnosti, in ljudje v domači deželi bodo veliko trpeli v prihodnji zimi, če ne bodo imeli premoga. Jaz prav dobro vem, da so se vaše vrste razredčile. Vzrr': tega je bik) novačenje, prostovoljni vstopi v vojaško službo, in nno-go jih je pa pristopilo v druge potrebne industrije. Toda vsemu temu se lahko od- Vojna posojila zavez nikom. * varčevati. / To smo le mimogrede omenili vsled tega, da ne bo imel morda kedo kakih pomislekov, čemu po-sojujejo Združene države denar tudi svojim zaveznikom. — Iz popolnoma ekonomskega praktične-1 ga m občekoristnega stališča. Dolžnost veže torej vsakega ameriškega državljana in nedržavlga-na, da pridno kupuje posojila Svobode, kajti s tem kaže svojo lojalnost napram Združenim državam in pomaga obče koristni stvari. Prihodnje ali četrto vojno posojilo bo razpisano dne 28. septembra t. L na kar že danes vse naše cenjene čitatelje opozarjamo. Kako vrše Jugoslovani se Jngoi lžnostn svoje dolžnost napram Ameriki. pomore. V Premoga se bo dovolj izkop do. če bo storil vsak, ki je s to industrijo v zvezi, od najvišjega u-radnika do najmlajšega delavca, vvojo dolžnost, če bo delal toliko časa, kolikor mti je določeno. Operatorji morajo se4a£ bolj kdaj prej gledati na to, da dobe najvišjo upravno zmožnost za dobavo najboljših delavnih pogojev ter da bodo vsi deležni pravičnega pOStOfMMlja. Premogarji morajo vsak dan na delo ,razen, če jih ne zdržujejo tehtni vzroki. Od njih se ne zahteva, da ostanejo samo določen čas v premogorovu, pač pa morajo gledati na to, da bodo izkopali kolikor mogoče veliko premoga. ' Tudi ostali delavci, ki delajo pri premogorovih, morajo točno izpolnjevati svojo dolžnost, da ne bo delo premogarjev na noven na-čiil ovirano. To je v tem času posebno potrebno, ker se kaj lahko zgodi, da se bo itevilo premogarjev potom dra fta še zmanjšalo. ' Edini delavec, ki ne zasluži spoštovanja svoje okolice, je oni, ki noče v tej veliki krizi storiti vsega, kar more storiti. \ Tako torej, nikakor pa ne tisti, ki je sprejet v kak drug razred ter dela redno in pridno ter s tem pripomore povečevati produkcijo premoga. . * Rešiti moramo veliko nalogo. Samo operatorji in njihovi štabi ji ne morajo biti kos, ravno tako tudi ne sami premogarji. Toda o-be stranki, če delata roko v roki ter v zavesti, da je treba osvoboditi domovino velike ovire, ki je na poti izvojevanju vojne, jo lahko redita. S zaupanjem se obračam na vas in apeliram na vas, da boste zadostili svoji dolžnosti ter/ nabavili dovoljno množino premoga. Prepričan sem, da boste prevzeli to nalogo in uspešno izpolnili svojo dolžnost. Napravili boste nekaj, kar je ravno tako velike vrednosti kot je delo v zakopih. Ves narod bo zadovoljen z vami in vam bo hvaležen. Bela hiša 9. avg. 1918. Woodrow Wilson. ♦v, iT mijijo jel^pa e- Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo naiadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč! Izkazalo pa se je, da nas ta silni vihar ni potisnil k tlom, temveč da nam oprel duše in srce, nas pomla-nas dvignil kvišku! — Ivan nil, Iz Washingtona se poroča, da znašajo skupna posojila zaveznikom, odkar so Združene države v vojni že $6,089,064,760 ( nad šest bilijonov dolarjev.) Državni zakladniški ur^ad poroča dalje, da bo znašalo skupno posojilo zaveznikom $6,692,040,000 kajti za to svoto se je pogodila naša vlada da jo bo dala raznim baveznikom kot posojilo na razpolago. Dovoljeni kredit zavezniškim državam se deli sledeče: Vel. Britania.....$3,345,000.000 Franciji......... 2,065,000,000 Italiji........... 160,000.000 Rusiji........... 325,000.000 Belgiji.......... 154,000,000 Grški........... 15,790.000 Kubi............. 15,000,000 Srbiji........... 12,000,000 Rusija bi imela dobiti od dovoljenega posojila še $137,000,000 kar je pa vlada Združenih držav ustavila ali preklicala vsled sedanjih notranjih nemirov na Ruskem. V zadnji številki smo priobčili na tem mestu kratko poročilo o u-spelih vseh treh posojilih Svobode, katere so Združene države do-sedaj razpisale. Ako seštejemo I. II. in III. Vojno posojilo, dobimo syoto JI bilijonov 78 ndJ^olarfetv. kamniti j da naša vlada ni vsega tega de narja potrošila za vojno, temveč da je od te skupne svote posodila več kot polovico ($6,089,064,-750) zaveznikom na gotove obresti in na siguren in varen način Vsaka izmed zavezniških držav jamči s celim svojim narodnim premoženjem, za točno plačilo ga posojila. Sedaj nastane vprašanje; ali je umestno in prav, da posojujejo Združene države denar svorjim za veznikom? Gotovo da. Prvič pomaga s tem naša vlada zavežni-kom že na moralični način, ker jih podpira v sili. Drugič ima Amerika pri tem dobiček, ker ne pošilja gotovega denarja v Evro po, ampak raznovrstno blago, mu nicijo in druge vojne potrebščine Prav ta vojna posojila so povzročila dandanes, da se v Združenih državah boljše dela in več zaslu ži. Gotove tovarne in podjetja delajo sedaj noč in dan, samo zato, da je mogoče izvršiti velika naročila blaga za zaveznike, kar posreduje in izvršuje posebni odbor sporazumno z vlado Združe nih držav. Združene države dobivajo od zaveznikov gotovo več obresti od tega posojenega denar ja, kakor pa če bi denar ležal v zakladnici, ali v kakih rezervnih bankah. To je prva vrsta koristi Drugi način koristi, katerega tvorijo vojna posojila zaveznikom je dobiček, kojega ima pri tem do-tični tovarnar; tretji, ali slednji je pa lep zaslužek delavcev po raznih tovarnah za izdelovanje vojnih potrebščin. Vsakdo nam bo pritrdil, da delavci v Ameriki niso še nikdar toliko služili na dan ali na teden, kot baš v sedanjem času. Delavcev v obče celo primanjkuje. Da-siravno je nastala vsled vojne draginja, se vendar ne sme primerjati sedanjega zaslužka zaslužku pred 5 leti; zaslužek se je v nekaterih panogah industrije dvignil celo za 50—100%. Dandanes imajo največ koristi vsled zboljšanih plač samski delavci j ne moremo sicer govoriti o ožen-jenih z velikimi družinami. Ce je n. pr. samec pred 5 leti zaslužil $2.50 dnevno, jih zasluži morda danes $5. —? Tedaj je plačal za 1'board" morda $25. — ali $30. — na mesec; danes pa $30. — ali Napisal dr. Ivan Bonači. Predno se prične med Jugoslo vani z možno propagando za pod pisovanje četrtega Posojila Svobo de, je primerno da se ugotovi, koliko so podpisali prvih treh posojil. Obžalujem, da mi pri najboljši volji ni mogoče podati natančnih podatkov, ker je bila vsa dosedanja propaganda in kontrola prepuščena posameznim kraljevnim odborom (srbskim, slovenskim in hrvatskim)> ki so se vsekakor kar najbolj potrudili, da je bil uspeh tem lepši, ki pa, žal, niso bili meč seboj v nikaki zvezi, tako da je mogoče podati skupni pregled le aproksimativno. Začnimo z društvi in korporaci jami: Hrvatska Narodna Zajednica v Pittnburghu, Pa., je podpisala — kot centrala — za I. posojilo $60. OCfo, za II. $100.000, za III. pa $130.000, medtem ko so vsa dru štva podpisovala za vsa tri posoji la okroglo $100.000; skupaj $390, 000.00. Hrvatska Zajednica Illinois, Chi cago, 111., je podpisala I. posojila $12,000, II. $25.000, III. pa $6.000 skupaj $45.000.00. Hrsatska Zveza na Pacifistu a San Frhcisco, Čal., je podpml£ I. posojila $1.000, II. $2.000, III. pa $1.000; skupaj $4.000. Hrvatski Savez, Washington, D. C., je podpisal do sedaj $1,000. Savez Sjedinjenih Srba "Sloga" v New Yorku, N. Y., podpisal je za I. posojilo $12,000, IL $10,00®, ni. $100.000; skupaj $122.000. Srbski pravoslavni savez '' Srbo-bran" v Pittsburghu, Pa., I. pošo jiia $12,000, II. $1,00( III. $37,000; skupaj $50.000.00. Slovenska Narodna Podporna Jednota, Chicago, 111., I. posojila $10,000, II. $20,000, III. 112,000; skupaj $142,000.00. Slovenska Dobrodelna Zveza, Cleveland, Ohio., I. posojila $500., II. $1000, III. $3000; skupaj $4,500 Jugoslovanska Katoliška Jednota, Ely, Minn., I. in II. posojila $10,000; skupaj $10,000.00. Slov. Svobodomiselna Podporna Zveza, Chicago, I1L, II. posojila $10,000.00. Kranjsko-Slo venska Katoliška Jednota, Joliet, 111., podpisala I. in II. posojila $10,000; skupaj $10,-000.00. * > Slov. Podp. Društvo Sv. Barbare, II. posojila $10,000.00. , K temu se mora prišteti še vsota, katero so podpisale vse ostale slovenske, hrvatske in srbske organizacije, kakor tudi vsoto, katero so podpisale prej omenjene organizacije (slovenske) za III. vojno posojilo, katera še ni bila objavljena, tako da se lahko z gotovostjo trdi, da znaša ta svota najmanj $150.000.00. . Jugoslovanska društva in organizacije so podpisale torej za prva tri posojila Svobode $948.500.00. Za društvi niso zaostali niti posamezniki, kajti gotovo je, da so se vse naše kolonije odzvale tej patriot ieni dolžnosti. Velika zasluga posameznih naših domoljubov, ki so, navdušeni za splošno stvar iz lastnega nagiba z besedo in vzgledom uverjali narod o potrebi in koristi upisovanja. Najmočnejše so se odzvale sledeče jugoslovanske kolonije .-Chicago, Cincinati, Cleveland, Denver, Forest City, Fresno, Jo-iet, Johnstown, Kansas City, jos Angeles, Milwaukee, • New York, New Orleans, Philadelphia, San Louis in Youngstown. V posebnem poročilu iz California, kjer je . samo v mestu Sa/n Diego podpisalo nekoliko Jugoslovanov nad $60.000 za III. posojilo, so podpisali Srbi, Hrvati in Slovenci za III. posojilo nad en milijon dolarjev $1.000.000. V Clevelandu so sami Slovenci podpisali za III. posojilo $268.550. Ako vzamemo, da je podpisalo . in II. posojila samo 75,000 Jugoslovanov, in to po $50, dobimo svoto $3.750.000. Ker pa je bilo propaganda za II. posojilo dobro organizirana in močna ter je bila večina naših de-avcev prisiljena, kupiti najmanj bond za $50 ali $100, ni pretirano ako se reče, da je kupilo bonde II. posojila najmanj 120.000 Jugoslovanov po $50, kar daje svoto $6,000.000. Po tem aproksimativnem računu sO podpisali Jugoslovani, Slovenci, Hrvati in Srbi, I., II. in III. posoji lu svobode $11,937,000. Številne naše organizacije so nakupile več sto vojno-hranilnih znamk, tako na primer samo S. N. P. J. za $9.000. Računati smemo, da je med Jugoslovanih prodanih teh znamk za $150.000. Srbi, Hrvati in Slovenci so dali torej na razpolago Ameriki in preko nje vse našim zaveznikom za zmago pravice in svobode lepo vsoto nad $12,000.000. Poleg tega so pokazali Jugoslovani svojo udanost napram Ameriki pri nabiranju prispevkov za A-meriški Rdeči Križ, ker so s pro pagando in »na shodih in sejah pozivali k Čim večjemu odzivu. P' nabiranju prispevkov za Rdeči Križ so se najbolj odlikovali Ju-oslovani v Chicagu, Clevelandu, hiladelphiji in New Yorku, orne niti je vredno sklep naših delav cev v Clevelandu, da hočejo dati plačo enega dne v mesecu Am. Rdečemu Križu. Ako vzamemo v poštev težko stanje, v katerem se nahajajo naši bratje in sestre in rodbine naših izseljencev pod avstrijskim jarmom, in ako ne pozabimo, da bi bil ta denar namenjen njih dragim v domovini, moramo še bolj obču dovati naše Jugoslovane, da so dali, ker jim ni mogoče pomagati svojcem, ki stradajo dostikrat, ta enar Ameriki in zaveznikom da jim na ta način olajšajo zmago in da pospešijo prihod-dne, ko bodo mogli objeti svoje drage v svobodni in zjedinjeni Jugoslaviji. IZPOLKITVENO POROČILO. Dr. Ivan Bonači. Ker so te dni nekatere sloven ske organizacije objavile svoje polletne račune, mi je prijetna dolžnost, izpopolniti svoje prej šnje izvestje sledeče: Jugoslovanska Katoliška Jednota, Ely, Minn., ima bondov III. vojnega posojila za..............$ 25.000 Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota, Joliet, 111., je nakupila III. posojila za $20,000, njena društva in člani pa za $388.185.00, skupaj toraj za ....... 408.185 Slovensko-Hrvatska Zveza v Calumetu II. posojila $5.000, in. posojila $2.000, iskupaj.............. 7.000 Skupaj...........$440.185 (Po tem znaša toraj skupno podpisana svota l.„ H. in III. vojnega posojila od strani Slovencev, Hrvatov in Srbov okroglo 12 milijonov in poldolarjev. Ameriški Nemci so zoper kajzerja. Začetkom tekočega meseca je priobčila znana "N. Y. Staats Zeitung" zanimiv članek pod naslovom "Vojni krediti in dolgovi Nemčije." Omenjeno naj bode pred' vsem, da je "New Yorker Staatszeitung" največji nemški dnevnik, kar se jih tiska v Združenih državah. V tem članku je jasno izraženo, kako ameriški Nemci obsojajo berlinsko vlado in vse njene zaveznike vsled krivičnega bojevanja. Dalje je v tem članku povedano, koliko krivice so Nemci v sedanji vojni že doprinesli itd. ' ' Označeiii, nad vse zanimivi članek so priobčili v prevodu zatem tudi razni angleški dnevniki in tudi naš newyorški tovariš "G. N." Zdi se nam torej umestno, da tudi mi obelodanimo sodb? ameriških Nemcev o kajzerju in sicer o isto posneli i sta "Duluth News 12. avgusta t. 1. DotiČni članel je glasil sledeče: "Štiri leta že traja sedanja gigantska vojna, kakoršne še rie pomni svetovna zgodovina. Kaj je pravzaprav pridobila Nemčija v teh štirih letih? V zapisniku njene glavne.knjiga najdemo zabilježeno med kreditom sledeče: 1) — Nemčija si je prisvojila skoro vso Belgijo in del severne Francije, ki se pa sedaj vedno manjša. 2.) — Nemčija si je prisvojila .veliko bogatega vojnega plena in dosti vojnih ujetnikov. 3.) — Vsled revolucije in poznejšega razpada Rusije je Nemčija zasužnila skoro vse rusko ljudstvo, ki se bori za svojo svobodo. To je Nemčija dosegla na podlagi začasne krivične Brest-Litovs-ke mirovne pogodbe. 4.) _ Skupaj z Avstro-Ogrsko je Nemčija barbarsko napadla in uničila Srbijo, Črnogoro ter oslabila Rumunsko. — Pomagala je povečati o-zemlje Bolgariji in Turčiji. Nemčija je dala pogum turškim vojaškim voditeljem, Enver Paši, Ta-laat Beju in Djemalu, da so ma-sakrirali nad 1 milijon Armencev ter drugih kristjanov po raznih krajih Jutrove dežele. 6.) — Nemčija je potopila nad 1,000,000 ton tovornega blaga, u-ničila je posestva in premoženje v znesku več bilijonov; pri tem se ni nič ozirala na varnost življenja neoboroženih civilistov in niti ne žena ter otrok. 7.) — Vojaška stranka je zadržala odobritev nove volilne refor me; zaustavila je napredovanje demokracije, ker je nasprotovala v nemškem parlamentu točki, da naj se ne zahteva nobene vojne odškodnine in nobene aneksije. Vse to so pridobljene točke Nemčije vsled pritiska nemške militaristične stranke. In kaj najdemo zapisanega na drugi strani glavne knjige Nem čije? I.) — Nemčija je žrtvovala cvet svoje mladine, kateri je potisnila orožje v roke. Na milijone njenih sinov je že padlo.na bojnem polju; na milijone je za vedno poškodovanih in odvedenih v vojno ujetništvo. Teh izgfrb se^nfc more nadomestiti tudi ne z največjimi zmagami. II.) — Zgubila je vse svoje ve like kolonije v Afriki in drugod naložila je breme vojnega dolga na ljudstvo izpod katerega se ne bo rešilo celo stoletje III.) — Demoralizirala in uni čila je popolnoma svojo domačo trgovino. Dovedla je svoje ljud stvo do lakote in pomanjkanja; u ničila je svojo trgovino z inozem stvom za dolgo časa. Tekom zad njih 4 ler ni bilo videti na sve tovnem morju ni ene nemške trgovske ladje. IV.) — Delovanje in početje nemških armadnih poveljnikov in državnikov je spravilo ugled Nemcev na najnižjo stopinjo med Amerikanci. Več kot 200 let so ameriški Nemci skušali tukaj uspešno graditi svoje nove in bolj zadovoljne dome za se in za svoje potomce; skrbeli so, da se je ime ameriških' Nemcev povsod spoštovalo. Njih industrija in na^ rodno življenje je bilo vsepovsod na dobrem glasu. Kako je pa danes z nami t Dandanes moramo pa z žalost nim srcem gledati in opazovati, da nam ameriška javnost več ta- otresel jarma, ki ga teži kot ra; to osvobojen je se bo edino seglo s padcem sedanje nemškf. vlade, kar bo obnovitev slične svetovne katastrofe za vedno z*, branjevalo." — Kako resnična in umestna je ta * sodba ameriških Nemcev o krivic, nem početju kajzerja! Stavili bi marsikaj, da imajo označeni članek "N. Y. Staatszeitung," dane« tudi že v Berlinu. Nemški kaj»r se je gotovo kremžil in kislo dr-žal, ko je Čital sodbo svojih lastnih bivših podanikov, ki ga pre. klinjajo in mu želijo zasluženo brco. Z obsodbo nemške vlade je pri-zadeta tudi naša "blažena'' Av. strija. Tudi Avstrija je zapisana krvavi knjigi svetovne zgodovine, ker je pomagala Nemčiji u. ničevati male in nedolžne narode. Vse gori navedene točke veljajo tudi dunajski čmo-žolti vladi. Ali je torej med ameriškimi Slovenci danes še najti kako tako podlega človeka, ki bi sočustvoval z Nemčijo in njeno vazal-ko Avstrijo? Ameriški Nemci sami jih obsojajo, kar se bo kakemu nažemu Avfitrijaku čudno zdelo. In vendar je vse to do pičice res-niča! Ameriški Slovenci bodimo ponosni, veseli in srečni, da naa tukajšnje javnost tako ne obsoja kot ameriške Nemce, čeravno smo bivši podaniki Avstrije — zaveznice Nemčije. Kažimo vsled tega Ameriki, naši nevesti vedno in povsod hvaležnost, vdanost in ljubezen, kajti dobrot, gostoljubnosti in ljubezni, katero nam vedno izkazuje Amerika, ji ne moremo nikdar zadostno poplačati! MOJI SABLJICI. ko ne zaupa\ In vendar je najti še nekaj naših sodržavljanov, ki gojijo sočustvovanje z nami, ker smo ostali vedno zvesti in lojalni Združenim državam; to uživamo navzlic krivičnemu početju nemške militaristične sfranke. V.) — Na milijone nemškega ljudstva je trdno prepričanega — čeravno ne §jne javno in odkritosrčno govoriti — da bi bil poraz sedanje nemške avtokratske vlade pravi blagoslov za nje in za njih potomce. Sedaj je nemško ljudstvo izprevidelo nakane in načrte njih vladarjev, ki delujejo sa-mopašno, da bi vse ideje svobode uničili in da bi svojo vladarsko oblast razširili po vsem svetu. Dolgo časa niso ameriški Nemci izprevideli nevarnosti, in se niso zbudili iz svojega spanja. Sedaj so pa obrnili svojo pozornost pravični stvari. S ponosom gledamo sedaj lahko na naše sinove in vnuke, ki se borijo pod Zvezdnato zastavo. In ti se bodo borili, dokler ne bo vsaka nevarnost odstranjena, dokler se ne bo svet (Zložil Dr. Lovro Toman.) Oj ostra moja sabljica, Preljuba mi prijatlica! Ne zabi, da si ti skovana, Da braniš dragi dom Slovana, Za mater svojo vnetega. O j ostra moja sablica, Preljuba mi prijatelica! iNe zabi, da za božjo slavo, Za vero staro, vero pravo, V pravično bodeš bitko šla. O j ostra moja sablica, Preljuba mi prijatelica! Ne zabi da za vse tovariše, Svoboda dokle jim ne bode, ~ f*roštTtf jih «! brufiena. Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ne zabi, da za vse tovariše, Za brate, sestre, ljube stariše Za pravdo njih si zdelana. Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlica. Ne zabi, Če me zlo zadene, Da hude si moči jeklene. Odrešiti si brateca. Oj ostra moja sabliea, Preljuba mi prijatlica! Ne zabi, da ak' se po volji Boga godi po zemlji okoli. Je tvoja shramba — nožnica. IZREKI ZNAMENITIH MOŽ. Naslednje izreke znamenitih mož, v prvi vrsti Slovencev, z ozi-rom na narodno stremljenje in na sedanje obupno prizadevanje našega naroda za priboritev svobode in zedinjenja, je zbrala ljubljanska "Domovina", tednik: . 4'Mi smo že na mnogih shodih dokazali, da se deklaracije naših poslancev giblje na postavnih tleh. S to deklaracijo zahtevamo, da ta lepa zemlja, katero so obdelovali naši predniki in katero obdelujemo sedaj mi, ostane naša in samo naša, in sicer tako, kakor je zemlja, katero obdelujejo Nemci, samo nemška. Naša zahteva je pravičha, da pravičnejša biti ne more. Dr. Ivan Tavčar. ("Iz govora, ki ga nisem smel govoriti," Slov. Narod 13. IV.) Izjavljajmo svojo voljo vedno zakonitim potom in bodimo zagotovljeni, da se mora vedno na lep način zgoniti to, kar si ves narod želi. Nobena moč na svetu ni tako silna, da bi mogla zabraniti o-pravičeno željo celega narods- da . . . i — K. Havliček. _ 1 Najvažnejša stvar za rešitev in dostojnost naše narodnosti je združenje vsega našega naroda v eno celoto, da bi mogli tako s skupno silo stati proti svojim nasprotnikom in proti vaški nevarnosti.—K. Havliček, 1851. ■ «(8*'. mmmbb fHMafBHMn|H|M M®, .........»M > m III M o ........M 111.................. Ustanovljena v JoHata, HL, da« 1 aprila 1894. Inkorporirmn« ▼ JolJtto. 511 Park Street. Tajnik John Močnik 511 -Park St. Zastopnik Frank Frončič, 420—4 Ave. Redna meseč. seja se vrU vsako prvo aedeljo v dvorani g.' Fr. Benda, 479 Nhtldnal Ave. «7. Društvo rr. Nikolaja, Steelton, Pa. — Predsednik John Krašeeev, 211 Main St. Tajnik M. Matjasich, 55« So 3rd S t Zastopnik M. MatjašiČ, 55b So. 3rd St. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v društv. dvorani av. AL 69. Društvo sv. Jožefa, Great FaUa Mont. — Predsednik Geo 8tariha, 2209 N. 6th Ave. Tajaik Math UHeh, 8409 N. 5th Ave. Zastopnik Jakob Stari ha, 1711 No. 6 Ave. — Redna meseč. sMc se vrši vsako tretjo soboto v Steel Biit. Bidg. 70. Društvo sv. Brca Jezusovega, St 231. Tajnik Peter čulig, 1245 So. Santa Ft I Ave. L. Zastopnik R. F. Kompare, 9206 Ave. Zastopnik Math. Novak, 53$ I Oommereial a ve. Redna meseč. seja se Stanton Ave. Redna seja se vrši vsikko I vrši vsako prvo nedeljo v Medoshevi prvo nedeljo dopoldne in in vsako tret I Ivorani na 9485 Ejving Ave. jo nedeljo v mesecu popoldne v lastni j 45. Društvo it. Cirila ln Metoda, B. društveni dvorani. I Helena, Mont. — Predsednik John 8. Društvo sv. Cirila ln Metoda, Jo- Smith, box 86. Tajnik John Kamlby, P. tlet, m. — Predsednik Frank Trlep. O. box 70. Zastopnik Ant. Sustorsich 1497 N. Hickory St. Tajnik Mat. Bu box 187. Redna mesečna seja se vrši čar, 706 N. B roda way St. Zastopnil Martin Kambič, 1204 Cora St. Red aa seja s« vrši vsako tretjo nedeljo > mesecu v stari šoli. 10. -Društvo it. Boka, Clinton, Iowa vsakega 14 ia 18 dne v mesecu v Lo-zarjevi dvorani., 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. — Predsednik Peter Petek, 308 E. G .St., New York City; — Predsednik John Stefanič, 60S Pear tajnik Joe Merčun, 323 E. 24. St., New 8t., Lyons, Iowa Tajnik John Tancik fork City; zastopnik Jernej Habjan, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Zastopnik 1873 Putman Ave., Brooklyn, N. Y. John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Ia Redna seja se vrši vsako drugo ae«ielj< v meseeu. 11. Društvo sv. Janesa Krstnlka, Au rora, 111. — Predsednik Martin Jurka* Redna mesečna seja se vrši vsako dru-soboto v Cerkveni dvorani, 62 St. Marks Plaoe, New York Cit/. . 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, ILL Predsednik Frank Kozjek 2021 W. 545 Aurora Avenue. — Tajnik Fran* I 22nd Place. Tajnik John Wukshinich, Gorenc, R. F. D. 1, box 223. Zastopnik »432 So. Hamlin Ave. Zastopnik Mar-Martin Zelen še k, 54 Forest Ave. Redne tin Nemrfnich, 1900 W. 22nd St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v me meseč. seja ee vrši vsake drugo nedeljo seeu v dvorani dr. sv. Jerneja. v cerkveni dvorani. 12. Društvo sv. Jožefa, Potest City 49. Društvo Jesus Dobri Pastir, Pitta-Pa. — Kreda. Joseph Kamin box 504 burgh, Pa. — Predsednik Michnel Mar Forest City, Pa. Tajnik Frank Telban, kovich, 1160 Voskamp St. N. 8. Tajnik box 300. Zast. John Telban box 70< Joseph L. Bahorich, 5138 Dresden Way. Forest City, Pa. Bedna seja se vrši vsa Zastopnik Geo. Weselich, 5222 Keysto o drugo nedeljo v mesecu v mestni ne St. — Redna meseČ. seja se vj$i vsa-dvorani. ko tretjo nedeljo v K. S. Domu. 13. Društvo sv. Janeza Krstnlka, BI 60. Društvo Marije Sedem £ale-wablk, Mlnn. — Predsednik Joseph Ta rti, Allegheny, Pa. Predsednik John hija, bx 292. Tajnik Math. R. Tomoc Mravintz, 1107 Haslago Ave. Tajnik box 81. Zastopnik Jakob Karfrh, bol Fr. Trempus, 5146 Carnegie av. Zastop 68. — Redna seja se vrši vsako prve Jurij Greguraš, 4938 Hatfld St. Redna nedeljo v mesecu pri Math Tometz-u meseč. seja se vrši vsake drugo nedeljo ob pol desetih dopoldne. 51. Društvo sv. Petra ln Pavla, Iron 14. Društvo av. Janesa Krst., Butte, Mountain, Mich. — Predsednik Frank Mont. — Predsednik Josip Berkope< Staniša, 500 W. Hughit St.. Tajnik An 1333 Utah Avenue. Tajnik Peter Ger ton Podgornik, 1004 W. Ludingt St. Za-rfiefi, 67 Plum St., E. Butte. Zastopnik stopnik Alois Berce, 508 E. Smith St. Anton Papofeh 423 Watsen Ave. Re- — Redna meseč. seja se vrli vsako prvo dna seja se vrši veako 2. ia 4 sredo t nedeljo. ..... ^ ,t„ , nM . dvorani eerkve "Holy Savior." 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, 15. Drnfitvo av. Boka, Allegheny, [ind. — Predsednik Frank Zontar, 956 — Predsednik George Flajnik, 4413 f N". Ketcham St. Tajnik John Matelič, Butler St. Tajnik John Thomas, No. 2826 N. Calvelage St. Zastopnik Alojz 38—48 Street. Zastopnik Math. Kla Fon, 739 N. Warman ,Ave. Redna rič, 832 E. Ohio St. Redna seja se vrš- meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v tako tretjo nedeljo v K. S. Domu. v Gačnikovi dvorani. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia. 53. Društvo av. Jožefa, Waukegan, Minn. Predsednik Math. Kostainšek. 01. — Predsednik Frank Jerina, 1017 -302 N. 3rd Ave. West. Taj. John Sua Wadsworth Ave, N. Chicago, HI. Tajh rada, box 349. Zastopnik Math. Prija nik Math. Ivanetich, 1018 Sheridan Rx tninik" Alojz Kerhlikar, box Chisholm, Minn. — Predsednik Luka 1; zastopnik John Valentin, box 178; vsi Terhlen, 203 Hemlock St. Tajnik Fr. v Huntington, Ark. Redaa seja se vrši Okorn, 504 W. Poplar St. Zastop vsako tretjo nedeljo v mesecu. nik Fr. First st., 124 TRT. Hemlock St. 20. Društvo av. Janeaa Krat, Iron- Redna mesečna seja se vrši vsako tret-wood, Mich. — Predsednik Math Rit jo nedeljo točno ob 10. uri dop. v manich P. O. box 242. Tajnik in zastop Steve Praprotnikovi dvorani nik Martin Bukovetz, 294 Kennedy St 55. Društvo av. Jožefa, Crested Butte, Redna seja se vrši vsako tretjo nedelje Oolo. — Predsednik John Volk, L. box v cerkveni dvorani. 62. Tajnik in zastopnik Math Zakraj- 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa.— Sek, Box 727.—Redna mesečna taja se Predsednik John Vertačnik, box 181 vrši vsako četrto soboto v M. Perko Bridgcville, Pa. Tajnik John Krek, box dvorani. 205, P. O. Burdine, Pa. Zastopnik 56. Društvo av. Jožefa, Lead vlile, Ignac Krek, box 74, P. O. Burdine, Pa Oolo. — Predsednik John Vidmar, 502 Redna seja se vrši vsako drago nedeljo Chestnut St. Tainik Frank Cerjak, 509 v slovenski dvorani. Elm St. Zastopnik Anton Novak, 630 W. 23. Društvo av. Barbar«, Bridgeport 2nd St.—Redna meseč. seja se vrši vsa-Ohio. — Predsednik Andrej Hočevar, R kega 14. v meeecu r.a 527 Elm St. F. D. 2, box 78H. Tajnik Aaton Hoče 57. Društvo av. Jožefa, Brooklyn, K. var, B. F. D. 2, box 29. Zastopnik T. — Predaednik Anton Burgar, 44 Joseph Hočevar, R. F. D. 2, box 29. Halleck Ave. Tajnik G. Tassotti, 423 Redna seja se vrši vsako drugo nedelj« Throop Ave. Zastopnik F. G.. Tasotti, v Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio 130 Scholes St. — Redna uieseč. seja 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, i« vrši vsako prvo soboto v mMcm na Ala. — Predsednik Gregor Kokol, b. 211 Montrose Ave. v Kluegovi dvorani. 187 Marvel Ala. Tajnik in zastopnik 68. Društvo av. Jožefa, Haser, Pa. — Frank Krixč, b. 16, W. Blocton, Ala. Predsednik Jakob Šabec, R. F. D. 2, Redna seja se vrsi vaako četrto nede- box 141, Irwin, Pa. Tajnik Thoma^ ljo v prostorih sobr. Fr. Kerzic. ! Oblak, Post Office b. 223, Manor, Pa esuaorega, Louis, "Mo. — Predsednik Jotip Simo nich, 2855 Lyoft St. Taj. J. Mlhelčlč 2842 So. 7th St. Zastopnik Anton Bu-kovitz, 3400 Kosciusko St. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1041 Chaiuteau Ave 71. Društvo av. Anton Pad. OraV tree, Pa. — Predsednik: J os. Pnžič, box 266. Tajnik in zastopnik Andrej Jereb, box 92. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Jereb prostorih. 72. Društvo av. Antona Pad., Ely, Mlnn. .— Predsednik Jernej Janezlch, box 338, Tajnik John Otrin, box 322. Zastopnik Fr. Grebentz, box 452. Red na mesečna seja se vrši vsako druge aedeljo v Fr. Virantovi dvorani. 73. Društvo sv. Jurja, Toluca, BL — Predsednik Ivan ?ackl, box 241. Tajnik Vincent Rački, box 133. Zastopnik John Pajrlich, b. 314 — Redna seja: vsako zadnjo nedeljo v mesecu v prostorih Mike Johanas. 74. Društvo sv. Barbare Springfield, Illinois. — Predsednik Anton Kužnik, 1201 So. 19th St, Springfield m. Tajnik Martin Banich, 1816 N. 9th Str. Zastopnik Jernej Mlakar, 1848 S. Renfro Str. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v 81ovenski šoli. 75. Društvo Vit. av. Martina, La Balls, TIL — Predsednik Frank Mali, 28 La Harpe St. Tajnik Joa. Barborich, 1202 Main St. Zastopnik Fr. Gergbvieh, 83.*) Crossat St. Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Narodnem Domu. 77. Društvo Marije Vaebovsote, Fo-rest City, Pa — Predsednik John Poti-! v^/IlZ^T/J gerchar, R. D*. 2. Tajnik John Osolin, bx Č^^T^kl™'V v'1* 492. Zastopnik Anton Bokal, box 552. leek Ave' B'<>oklyn, N. Y. - Redna Redna meseč. seja ae vrši vsako dru- 111* — kov, Kramer, box 61. 2isetopnik 174. Tajnik Fraik topnik Frank Cirej, box 184. Bedna mesečna seja se vrfi vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani. M. Društvo av. Atejtfja, Aroughton, Pa. — Predsednik Frank Moraue box 237. - Tajnik Antoa Ijiavec, box 123. Zastopnik Jacob Brule, box 197. —Redna mašeč, seja se vrši vsako dru-f* aedeljo v družtv. dvorani av. Barbara, »7. Društvo av, 3arbare, Mt. OUve, m. — Predsednik Frank Vokellč, box 721. To j nik Anton Mul«, box 723. Zastopnik John M. Kaos, box 197 Mt. Olivs, 111. Redaa meseč. seja se vrši vsa ke prvo nedeljo v K. P. Hali: Društvo av. Trak Kraljev, Rockdale, VL — Predaednik Anton Oberstar, 400 Moo* Ave. Tajnik Frank Gutnik, 800 Moen Ave. Zastopnik Peter Kokalj, 401 Meadow Avenue. — Rodna mesečna seja se vrši vsako prve aedeljo v A. Ma-vričevi dvorani. 100. Društvo av. Jurija, Bunny Side, tftafc.'— Predsednik in tajnik Anton Težak, P. O. Standardville— Latuda, Utah. Zastopnik Anton Nemanich, box 148. Redna mesečna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v predsednikovem stanovanju. ' 101. Društvo av. Cirila In Metoda, Lorain, Ohio. — Predsedrik John LeŠ-njak, 412 E. 34 St. Tajnik Henrik Kom->are, 171» E. 29. St Zastopnik Alois folant, 106 Pearl Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani. 103. Društvo av. Jožefa, Milwaukee, Wia. Predsednik Anton Skrjanc, 372—66 Av. W. Allis. Tajnik Louis 8e-kula, 465—52. Ave., West Allis, Wis. Zastopnik Frank Banko, 5202 National Ave. West Allis. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkv. dvorani v West Allis. 104. Društvo Mar. fost. Spoč., Pusblo, Oolo. — Predsednica Ahna Princ, 1222 Taylor Ave. Tajnica Julija Kraševec, 303 E. Northern Ave. Zast. Josefa Ko čevar, 1206 Berwind Ave. Bedna meseč. seja se vrši vsakega 15. dae v mesecu v M. Luksetič dvorani. 105. Družtvo av. Ane, Now York, N. Y. — Predsednica Marijh Kompare, 355 So. 4th St. Brooklyn, N. Y. Tajnu ■ Ivana Ovca, 402 E. 83. St. New 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. I Zastopnik John Bohinc, R. F. D. 2, Box — Predsednik Anton Grdina, 6127 St 1133. Irwin, Pa. - Redna meseč. seja ti -A--1__J_____II' . - stopi J, Ir Clair Av N.E. Tajnik Joseph Ross, 65171 m vrši Vsako drugo nedeljo v društveii Bonna Ave., N E. Zastopnik Jernej dvorani Knaos, 1052 E. 62nd Str. N. E. — rQ tLm™ rn^i. ^ . _ Bedna .eja se vrši vsako prvo nedelje JLV^I ClriU ln Metoda, E- v Kaausovi dvorani veleth, Minn. — Predsednik Anton 29. Društvo av. Frančiška 8aL, JoUet ^^ Hž Grant Avenue Tajnik Frank HL - Predsednik Martin ^Sk, l^ L^"1^-?' bA°x ??2A Zastopnik Mar- Hiekory St. Tajnik John Lekan, 40f ^ ^ukle Sll Ave-A". RenTfnr City, Xans. — Predsednica Maria Drčar, 519 Orville Ave. Tajnica Ana S^jnič, 322 Ann Ave. Zastopnica Marg. 416 N. 5. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski cerkveni dvorani. 118. Društvo av. Pivla, Little FaUa, N. Y. — Predsednik Frank Oblak, 73 Birch St. Tajnik Frank Sehel, 624 East Mili Street. Zastopnik Frank Gregorka, 38 Douglas St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na IB Seeley Street. 119. Društvo Marijo Pom., Bock-dale, (Jollet), HL — Predsednica Ther. Erjavec, 704 Bellview Ave. Tajniea Lucija Ribnikar, 322 Moen Ave. Zastopnica Terezija Zupančič, 300 Bell-view Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani. 120. Društvo av. Ano, Forest City, Pa. — Predsednica Miss Mary Sever, box 148. Tajnica Paulina Osolin, box 492. Zastopnica Fany Busman, box 558. Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo aedeljo v Mestni dvorani. 121. Društvo Marije Pool, Little Falls, H. T. — Predsednica Mary Albrecht, 1 Cassler St. Tajnica Jennie Škof, 44 Danube Bi. Zastopnica Mary Gržel, «6 Loom is St. — Redna me-1 seč. seja se vrši veako drugo nedeljo na 18 Seeley St. 128. Društvo av. Jožefa ___ Springs, Wyo. — Predsednik Matevž Ferlič, 211 Sherman St. Tajnik Matevž Leskovec, box 547. Zaatopnik Frank Plemel, F. O. Rock Springs, Wyo. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedelje v Slovenakem Domu. 123. Društvo av. An«, Bridgeport, Ohio. » Predsednica Ana Legan, box 154, Lansing, Ohio. Tajnica Joeephine Hočevar, R. F. D. 2, box 29, Bridgeport, O. Zastopnica Ivana Hočevar, B. F. D. 2, box 29. Bridgeport^ Ohio. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio. 126. Družtvo av. Martina, Mineral, Kana. — Predsednik Martin Obsržan, box 72. Tšjnik Martin Dolenc, box 24, Red- Knuteion ioM n i«- —*»- Mineral, Kansas. — Zastopnik Victor Ked Kostelac. 4937 Hatfield St.-Bedna me- Hace, box 136, Mineral, Kaaa — Redna __ četrto nedeljo v __ dvorani. _ 188. Društvo av. Barbara, Etna, Pa. — Predsednica Ana Novak, 15 Union Street. Tajnica Johana Skoff. 13 Gan ster St. Zastopnica Johanna SJwnff, 13 Ganster 0t. — Bedna meseČ. se ja se vrši vsako četrto nedeljo na 15 Union St. Etna, Pa* 129. Družtvo Marije Pom. Beuth Omaha, Kob. — Predsednica Katy Pe trasich, 5438 80. 24. St. Tajniea Helene Ostronicb, 3458 So. 15. St. Zastopnics Ana Cvetaš, 1030 Dominion St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedelje na 3458 So. 15. St. ISO. Družtvo av. Pavla, DeKalb, m —Predsednik Paul Koehir, 1409 8tate St. Taj. Math Kaisher, «20 E.Garden St. Zastopnik Frank Mrlak, box 203. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo na 1409 State St 131. Društvo Marije Rož. Venca Aurora, Mlnn. — Pred. Math Koste-lich. box 155. Tajnik John Roblefc bo> 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27R — Redna meseč. aeja vrši vsako četrte nedeljo v Slov. dr. dvorani. 132. Družtvo sv. Boka, Frontenac, Kans. — Predsednik Auton Oražem, box 143, Frontenac, Kans. Tajnik Loui* Breznikar, L. box 38. Zastopnik Frank Erznoznik, box 410. — Redna meeeč seja se vrši vsako drugo nedeljo v Av strijski dvorani. 133. Društvo, sv. Ime Marijo, Iron-wood, Mich. — Predsednica Barbar« Stulac, box 171. Tajnica Mary Krzna rich, 207 Kenedy 8t. Zastopnica Maria Mukavec, 207 Baundry St. — Redna me seč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Paula Mukavic dvorani. 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. — Predsednica Marija Stroj, 924 Arnolda St Tajnica Antonia Kos, 702 N. Holmes Ave. Zastopnica Frančiška Stergar, 768 N. Warman 8t. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Šolski dvorani. ^ 135. Društvo av. Oir. in Met., Oil bert, Mlnn. — Predsednik Leo Kukar box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553 Zastopnik Anton Srchul, box 214. — Redna meseč. seja se vrši vsake četrto nedeljo v A. Indihar dvorani. 136. Društvo sv. Družine Willard, Wis. — Predsednik John ttajuk, boi 13. Tajnik Frank Psrovšek, boz 10. Za stopnik Joseph Pekolj, box 12. — Red na meseč. seja se vrši vsako prvo nede ljo. » 139. Družtvo sv. Ane, LaSalle, Tli.— Predsednica Johana Bruder, 154—3rd St. Tajniea Maria Stušek, 1043—2nd St Zastopnica Maria Pražen, 1121—3rd St Redna meneč, seja se vrši vsako drugo nedeljo v Šolski dvorani. 140. Društvo sv. Bozalijo, Springfield, DL — Preds. Marija Barbarieh, 501 So. 11. St. Tajnica Alojzia Kušnik. 1201 So. 19th St. Zastopnica Katy Ger movšek, 1105 So. 12. St. — Redna me seč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v 81ov. Soli. 143. Društvo sv. Janeza Krat, JoUet HL—Predsednik Joseph M. Grill, 1S08 N. Broadway. Tajnik William J. Vertin, 111 Indiana St. Zastopnik Josip Kemfelja, 1527 — 2. Ave. — Red na meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. stari šoli. 144. Društvo sv. Clr. in Met., Sheboygan, Wis. — Predsednik Peter Novfiek, 928 Clara Avenue. — Tajnik Frank Mikolič, R. R. No. 1. Zastopnik Rev. Jakob čeme, 820 New Jersey Ave. Redna meseč'. seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani 145. Društvo av. Valentina, Beaver Falls, Pa. — Predsednik Mihael Hudak, 1924 — 11. Ave. Tajnik Milan Plaščar, box 286, Beaverfalls, Pa. Zastopnik Ignac Kerklec, 1832—3. Ave. — Red na mesečna aeja se vrši vsako drugo nedeljo v cerk. dvorani. 146. Društvo sv. Jožefa, Cleveland, O. —Predsednik Anton Kovač, 3558 E. 80 St Tajnik Anton Miklavčič, 3535 East 81. St. — Zastopnik John Nose, 9203 Prince Av.—Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani 147. Družtvo Marijo Pom., Rankin Pa. — Predsednica Katarina Blašina 230—3rd St. Tajnica Ivana Ualovanič 230—3rd St. Zastopnica Mrs. Annn Kroteč, 127—2nd St. — Redna meseč seja se vrši vsako tretjo nedeljo cerkv. dvorani. 148. Društvo sv. Jožefa, Bridgeport Conn. — Predsednik Anton Cipot, 267 Howard Ave. Tajnik Rev. M. J. *Go lob, 450 Pine Street Zastopnik Rev M. J. Golob, 450 Pine Street.—Redns meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani. 150. Družtvo av. Ane, Cleveland, O —Predsednica Terezija Lekan, 3514 E 80. St. S. E. Tajnica Mary Barle, 3582 E. 82. St. 8. E. Zastopnica Mary Pe-skar, 8001 Aetna Rd. 8. E. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 151. Družtvo av. Družine, Indianapolis, Ind. — Predsednik Martin Koss 926 Ketcham St. Tajnik Anton Rudman 737 Holmes ave. Zastopnik Martin Ces nik, 757 Haugh St. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani. 158. Društvo sv. Mihaela, So. Deer ing, HI. — Predsednik Petar Knezevič, 10812 Torrence Ave. Tajnik Luka Ma tanič, 10840 Torrence Ave. Zastopnik Steve Grgich, 10840 Torrence ave — Redna meeeč. seja, se vrši v«ako dru*o nedeljo. 158. Društvo av. Jeronlma, Canons burg, Pa. — Predsednik Mike Smrtnik. bx 286 Houston, Pa. Tajnik Frank Kirn. box 111. Canonsburg, Pa. Zastopnik An tou Bevc ml., box 218, Canonsburg, Pa. ^Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih rojaka A. Bevca. 154. Društvo Marije Majnika, Peoria, 111. — Predsednik Jos. Kocjan. 419 So. Park Ave. Tajnik Math. Papich, 314 Easton Ave. Zastopnik Josef Kuhel, 511 Western Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo pop. ob 1 uri v Moroneys Hall, 2206 — 8 8. Adams St. (IL nadst. Imperial Show.) Bolniški nadzornik Ignac Terlep, 225 Eastern Av. 156. Društvo av. Ano, Chisholm Minn. — Predsednica Mary Pucelj, 223 Poplar St. Tajnica Katy Staudohar, 126 Chestnut St. Zastop. Katy Stark, 322 Spruce St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Ljud. Čitalnici. 157. Društvo Kraljice Majnika, Sheboygan, Wis.—Predsednica Josefa Kuš-man, 1525 Ind. Av. — Tajnica Mary Prišland, 723 Georgia Ave. Zastopnica Matilda Frančič, 1717 N. 13. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo sredo v meeecu v cerkv. dvorani. box 42 Gorenc, Pa. to 42, Whitney, Pa. box 103, Hostetter, [artin Gorenc, bo* 1(M, — Bedna Mesečna aeja nedeljo v I 288. Društvo av. Štefana, Delagua, Oolo. — Predsednik John Fatwr, box 13, Gulanre, Colo. Tajnik Andrej Mila-l»«x 68, Delagft«, Colo. ZiStormi, John Rusa, boa IS, Gulnsre, Colo. Red-ia mesečna seja se vrši vsako prve nedeljo v kompsnijski dvorani. 160. Društvo Marije čistega Spoč* tja, iranir* City, Kana — Predsednice Terezija Cvltkovlč, 518 Dugarro 8t. Paulina Derganz, 506 Ohio Avenne. — Zastopnico-Marijana Mayer, 426 N. 6. St -r- Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v slovenski eerkveni dvorani.' 161. Društvo av. Alojzija, Gilbert, mi n« — Predsednik Alojz Verbič, box 622. Tajnik Mike Semeja, box 353, Gilbert, Minn. — Zastopnik Josip Korošec, box 584. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih Joe KoTošec. 162. Društvo sv. Marijo Magdalene, Cleveland, Ohio. — Predsednica Ivana Pelon, 1133 Nor ood Rd. ^ Tajnica Marija Mačerol, 6607 Bonna Ave. — Zastopnica Franees Knaos, 1052 E. 62. ^t. — Bedna mesečin seja se vrli vsak neri pondeljek v stari r>or£.ai šole. av. Vida. 163. Društvo sv. Mihaela, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Geo. MahraniČ 40— 119 Almond Aly. Tajnik TVmo Bela-lič, 129 Home' St. Zastopnik Ignac Cudar, 5155 Butler St. — Redna me-iečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v hrvaški eerkveni dvorani v Benett, Pa. 164. Društvo "Marije Pomagaj", 6veleth, Minn. — Predsednica Lucija Kapsh, 806 Adams Ave. — Tajniea Marija Anzele, 808 Adams v Ave. — Zastopnica Marija Shukle, 811 "A" Avenue. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretio nedeljo v meeecu v eerkveni dvorani. 165. Društvo "Marija Pomoč Kristjanov", West Allis, Wis. — Predsednica Terezija Jamnik, R. F. D. 59, Wnuwa-toosa, Wis. Tajnica Ana Miller, 5212 Sherman St., West Allis, Wis. Zastopnica Elizabeta Banko, 5202 National Ave., West Allis, Wis. Redna mesečna *eja se vrši vsako prvo sredo v eerkveni dvorani. 166. Hrv. Slov. društvo "Presv. Srce Tezusovo", South Chicago, IlL — Pred sednik Luka Grahovac, 2906 E. 98 St. Tajnik Mile Pleša, 8909 tlreenbav Ave. Zastopnik Ivan Ladišič, 8909 Greenbay Ave.; vsi v South Chieago, III. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto ne-leljo v Hrvaški cerkveni dvorani, 2922 B. 96 St. » OPOMBA- Gg. društveni tajniki so naproše-i, da poročajo takoj vsako premem be naslova in sieer glavnemu tajniku Jed-note, ter upravništvu "Glasila K S. K. rednote". DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., n. s. pittsburgh, pa. £ ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesec« v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 (n Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki sa leto 1918: Predsednik: John Mravinta, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Greguraš, 4517 Sutler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, Lockhart St., N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v društvo Od 10. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje sak dan en dolti*, ali $7.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste Dri nobenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. ^ slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko aboli in ravno tako zopet ko oxdravi. Pomnožile svoje znanfe v naravoslovju. Narava nam daje* mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne bo-'ezni. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagode in korenine,Hake, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pišite po moj brez-olačni cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo 25 centov, 3bširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako le naj rabijo. Ne odlašajte, naroČite takoj to poučljivo knjigo. • MATH. PBZDIR, 4 P. O. Box 772, City Hall Sta., \ New York, N. Y. ~ ;; JAKOB stAUDOHAR J 9520 Avenu« L, South Chicago, IlL Telefon: So. Chieago 1236. ro priporoča Slovencem in Hrvatom. Prodajam in razvažam premog \ *< in drva, selim pohištvo ia oprav- < 5 ljam ekspresne posle. Svoji k svojimi CENJ. ČLANI IN ČLANICI TEB ČITATELJI! Knpnjt« pri tvrdktli in podpirajte trgoro* ki oelafcfeio 1 MiM Usui Čas. — Zbral Albert Si«, založila Ig. pi. Kkimnayer in Ferd. Bamberg. Pod gornjim naslovom bo izšli šfirje zvezki načrtov vfe-xenin, ki obsegajo 17 listov s 121 vzorci; posneti so po gorenjskih narodnih vezeninah, ki jih hrani deželni muzej. Marljivi zbiratelj g. Albert Sič pravi 9 četrtem zvezku: "Vezna tehnika je bila na Kranjskem netkdaj zelo razvita. O tem nam pričajo krasne narodne vezenine na narodnih oblekah, namiznih in oltarnih prtih, prti-•čih, brisalkah, prevlakah za blazine, rjuhe, itdL Bogato zbirko vezenin hrani deželni muzej v Ljubljani. Precej jih je tudi v zasebnih zbirkah, a mnogo se jih je sčasoma pogubilo in brezmiselno uničilo, največ pa jih je, žal, prešlo po dobičkaželjnih prekupoih v tujino. Vse te vezenine so izvršile pridne roke naših vrlih žena in deklet v minuli dobi. Nekatere segajo v 16. stoletje.'' Veseli nas, da se je vendar nekdo spomnil naših narodnih vezenin in ki jih hoče zopet razširiti med slovenski narod, čigar last so. Ko sem dobil te nad vse okusno opremljene prve štiri zvezke v roke, sem se čudil, kako je to, da se že poprej ni nikdo pobrigal za naše narodno vezanje, ampak smo čakali in se zanj prav nič nism? menili. Hrvatje so se veliko pred narmi začeli brigati za svojo narodno u-metnost in pred dobrim letom je pričel list "Krijes" izdajati posebno knjižnico ne samo narodnih vezenin, ampak sploh narodnih ročnih del. Pri nas smo pričeli. G. Sič nam obeta še veliko več. Izdati hoče skupaj 22 zvezkov v štirih delih. Prvi del, ki obsega vzor-ee gorenjskih vezenin, je izšel, drugi bo obsegal dolenjske, tretji bele, četrti pa pisane vezenine iz vse Kranjske. Slovenskemu žen-stvu najtopleje priporočamo to krasno zbirko, potrebno bi tudi bilo, da se jo vpelje v naše šole. Cena zvezku je malenkostna (2 K.) Nekaj bi pa pripomnili. Ni dovolj, da imamo zbraffrth vaorce^na-rodnih vezenin samo, iz naše Kranjske, ampak treba bo zbirati čim preje tako blago tudi pri koroških, štajerskih in primorskih Slovencih, kar je že skrajni čas. (Slovenec v prvi polovici junija.) Koroški pangermani in Slovenci. — Celovški Mir piše: Koroški Slovenci smo svojim nemškim so-deželanom izdani na milost in nemilost. Kako življenje nam je pri tem neprostovoljnem skupnem življenju usojeno, ve pri nas vsakdo. V šolah se otroci ne nauče niti brati in pisati v svojem materinem jeziku. Vse deželne gospodarske organizcije so v rokah Nemcev. In ž njimi ne smeš niti v slovenskem jeziku dopisovati. Kdor hoče biti deležen dobrot, mora se nemškim gospodom klanjati in postati izdajalec svojega naroda. Uradništva svojega nimamo. Zato je že skrbel nemški Volksrat, katerega pokorne sluge so bile naše vlade in katerega izvrševalci so bili deželni predsedniki koroški. Koroški Slovenci ži-Vimo narodno življenje, ki ni vredno življenja zadnjega zamorskega naroda v Afriki. Naravno, da je kot iskra v slami zažarelo v sr-eih koroških Slovencev, ko so naši poslanci slovesno podali 30. majnika 1917. znano deklaracijo, po kateri bi bili vsi Slovenci, torej tudi Koroški Slovenci, združeni v državno enoto vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov. Tu so se pa dvignili Nemci, tisti, ki so nas dosedaj izkoriščali in zatirali, ter začeli vpiti: Ne pustimo vas! Pri tem jim pomagajo kot ponižni sluge razni narodni odpadniki, ki za svoje °dpadništvo zavzemajo v deželi mesta, ki bi jih jim Nemci nikdar ne privoščili, če bi ostali značajni in svojemu narodu zvesti. Toda za nas ne obstoji vprašanje, kaj poreko Nemci! Kaj bo 1 nami, to je naia reč, naša zadeva, naše vprašanje, in pri tem tudi ne Pride v poštev, kaj poreče ta ali °ni Nemcem zapisani narodni od-psdnik, ki se je pri ljudskem štetju zapisal za Nemca, sedaj bi pa rad sleparil in govoril v iritenu, Slovencev. Renegatom odrekamo pravico govoriti v imefin slovenskega naroda ravnotako, kakor Nemcem! & nas-je Bog postavil v kraje ki slučajno pripadajo po svoji poli- naroda, kakor Slovenci, ki Ifva v dstiflfh fttrih kttraovftttfh na jugu naše države. En narod smo, fn ta narod bo sam odločeval o svoji usodi!" Temu članku pristavlja Hrvat-; ska Država: Kaj bo na ta klic na pomoč rekel /"Hrvatski Dnevnik 'ki je nekega dne z navdušenostjo proslavljal pangermene in nemškutarje, ker so v avdijenci pri cesarju povdarjali, da ne pu ste odcepiti kronovint Detomor tn zakon. — Ljubljanski Slovenec poroča začetkom junija: Te dni je stala pred tržaško poroto 211etna Beatrice Lov-rinovieh, tipkarica v ptujskem ar-zenalu, obtožena detomora. Obto-ženka, šibko, bolehno dekle, hči poštenih in strogih starišev, je *vsa leta živela tiho in skromno življenje zasebne uradnice; vsi ki jo poznajo, vedo povedati o njej le dobro. Meseca aprila 1917 je začel prihajati v urad, kjer je bi la zaposljena Beatrice, mornarični inženir Emanuel Gruenberg. 0-govarjal je dekleta in jo končno »ačel vabiti, naj ga obišče na stanovanju. Ko se je obotavljala, ji je rekel, da se nima ničesar bati. Dekle, ki je dotlej ostalo pošteno, 4e ni znalo upirati vabilu svojega višjega. Prišla je k njemu na dom enkrat, dvakrat in postala žrtev njegove nasilne pohote. Nič ji ni obljubil, nič daroval. Še nekaj o-biskov in —sit je je bil, kar je neprikrito pokazal mrzlim ob našanjem. Dekle je razumelo in pokorno izostalo, dasi je gojilo do zapeljivca globoko čuvstvo. Poslej inženir ni več iskal opravka v dekletovem uradu in vsa stvar bi bila ostala neopažena. Toda kmalo se je pokazalo, da dogodek ni ostal brez posledic. V nepopisni srčni stiski se je dekle obrnila na zapeljivca z naznanilom, kaj ji je pričakovati. Odgovoril ji je, da se gotovo moti, da ni mogoče. In ni se več menil zanjo. Za Beatrice so se začeli dnevi strahu in obupa. Svoje stanje je pred celim svetom prikrivala, kolikor je mogla. Bala se je strogega očeta, žal ji je bilo uboge matere. Vendar so se začele raznašati o njenem stanju negotove govorice, a ona je vedno nasproti vsem odločno tajila. Ko je čutila, da se ji bliža ura, je pod pretvezo bolezni ostala doma in se zaprla v svojo sobo. Prepuščena sama sebi, v nezaslišani dušni in telesni stiski je postala mati in — detomorilka. A zaman je bfl zločin — stvar je prišla na dan in Beatrice je morala v ječo. 27. maja je stala pred porotniki. Nema in potrta je — kakor že v preiskavi — vse odkrito priznala, nič olepšavala, nikogar obteževa-la. . . In porotniki so čutili, da nimajo pred seboj pravega krivca, marveč le njegovo žrtev, ter so Beatrice oproitili. S tem je stvar In vendar sta se zgodila dva težka končana in zakonu je zadoščeno, zločina, ne samo eden! Uboj rekvizijskega komisarja v Forminu pred poroto. — Slovencu se poroča iz Maribora 9. junija: Pred tukajšnjo poroto so se morali včeraj zagovarjati Alojzija Mu rsec, posestnica, Marija Zuran, dekla, Andrej Zamida, posestnik, Apolonija Horvat, posestnikova hči, in Antonija Mikec, posestnikova hči, vsi iz Formina, okraj Ptuj, obtoženi, da so se 5. januarja t. 1., dogovorno uprli oblasti, torej zločina, upora po paragrafu 68 kaz., in da so isti dan ubili re-kvizijskega komisarja, davčnega a'djunkta Wiederwohla. Dejanski stan je sledeči: Začetkom meseca januarja t. 1. so se vršile v Forminu rekvizicije žita. Rekvizicij-sko komisijo je vodil davčni ad-junkt 'Wiedewohl, ki je pcfctopa silno strogo in z, največjo brezobzirnostjo. Med ljudstvom je vsled tega zavladalo veliko razburjenje. Dne 5. januarja so bile vse ob-toženke zbrane pri Alojziji MU1--šec ter govorile in se pritoževale o rekvizicijah. Kakor tudi obtožnica, je Alojzija Muršea ob tej priliki rekla: "Tega 'hudiča (namreč Wiederwohla) je treba ..t.:*: »> «« is Irrtmiaiifi nrihli- Marija ga je udarila z gnojnimi vilami, istotako Mikec Antoiiija z leseno snešuo lopato. Ljqdevit Auršec se bo moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Ostali obtoženci pa so tajili vsak slab nfcmea proti Wiederwohlu. Obtoženka Alojzija Muršec je tajila, da bi bita druge hujskala. Neki vojak, ki je bil prideljen komisiji, je potrdil, da, ko je neka ženska zamahnila proti njemu z gnojnimi vilami, jih je Muršec ujela in zaklicala: Vojaka ne. Žuran Marija je priznala, da je na tleh ležečega Wiederwohla u-darila z gnojnimi vilami po nogah. Obtoženka Mikec Antonija je istotako priznala, da je na tleh ležečega Wiederwohla s snežno lopato udarila, "ker sem bila jezna", kakor je rekla. Obtoženko Horvat Apolonijo obdolžuje obtožnica, da je rekla obtoženki Mikec: "Prokleta Tonka, ne boš udarila! Ona je to tajila. Obtožencu Zamuda Andrej je izjavil, da je bil v bližini pri čevljarju. Na krik je stekel iz hiše in videl da je Ljudevik Muršec čepel na tleh na ležečem Wiederwohlu. Hotel je Muršecu le iz rok iztrgati bat. iJdaril, Wie4/erwohla ni. Zaslišanih je bilo številno prič, a natanko ni vedel nihče povedati, kako se je odigral ves dogodek. Neka priča je izjavila, da se je vse odigralo bliskovito. Samo v tem so bile priče edine, da je vladalo silno razburjenje. O Wiederwohlu, o katerem pravi uradno poročilo, da je bil izredno vesten in točen uradnik, so priče potrdile, da je postopal silno brezobzirno; stikal je celo po loncih. Ljudje so jokali obupa. Sodni dvor je stavil porotnikom glede csakega obtoženca dve glavni in dve stranski vprašanji. Prvi dve sta se glasili na upor, in u-boj, drugi eventualni na stekanje in težko telesno poškodbo s smrtnim izidom. Državni pravdnik dr. Duhač je izjavil v svojem govoru uvodoma, da se je zgražal, ko je dobil v roke spise. Mislil je prvotno, da dvigne obtožbo radi umora. Toda ko je dobil izpričevala nravnosti, se je prepriščal, da obtoženi niso i-meli mnenja, da ubijejo Wiederwohla. Vsi so nekaznovani in ako jih pogleda, mora priznati, da so le žrtva. So res usmiljenja vredni. Ko jih vidi pred seboj, se mora vprašati: Ali naj bi bili zločinci? Posebno zadnji dve obtoženki. hi vendar so zločinci, ki se morajo kaznovati. Zahteva od porotnikov, da pritrde glavnim vprašanjem glede upora in uboja. Dr. Pipuš, branitelj Alojzije Muršec in Marije Žuran, je v pet-četrturnem govoru dokazoval, da ne more biti govora o uboju ali dogovorjenem uboju. Obtoženi so imeli samo namen, da komi sij o prestrašijo in napode. Ostro je kritikoval postopanje Wiederwohla, ki je s svojim postopa njem pripravil ljudstvo do obu-pa. Dr. Rosina, branitelj obtoženega Zamude, je predvsem dokazoval, da je tožba vstaje po paragrafu 68 k. z. neutemeljena. Naš kazenski zakon je star že 100 let moderni državni pravdnik ubiti." Ko «e je komisija pribli zala vasi, je Muršec zakUcal: "Zdaj pridejo." Ženske so zgrabile vsaka svoje orodje in letele komisiji nasproti. Muršec Alojzija je imela sekiro, Zuran Mariia vile, Mikec Antonija lopato in korvat Apolonija sekiro. Vseni naprej j«"tekel v žensko preoblečen vojaški begunec Ljudevit Muršec, sorodnik Alojzije Muršec, ki je Wieder-ohla udaril^ batom po glavi, da se je zgrudil takoj na tU. Glasom .obtožnice je Zamuda iztrgal Muršecu bat iz m sploh ne bi več dvignil obtožbe po tem paragrafu. Govoreč o Wiederwohlu je rekel, da ni imel potrebnega takta in ljubeznivosti, ki je mora imeti uradnik v občevanju z ljudstvom. Dr.. Haas, branitelj obtoženk Mikec Antonije in Horvat Apolo-nije, je rekel, da je bil leta 1914., ko so voljali povsod srbofile, ptiča, kako so na Glavnem trgu u-drihali po takem nesrečnežu. Pri tem je videl, da sta nesrečno žrtev pretepala tudi dva gospoda, ki tega v normalnih ražtnerah ne bi nikdar storila. Toda bila sta pod vplivom sugestije mas in le orodje volje množine. Tako je treba presojati ttldi forminski in obtoženi so bili le orodje te volje množice. Govornik pripoveduje, da je 5-mel pred vojsko priliko, da se je razgovarjal z nekim Angležem o politiki. Anglež gk je vprašal: Kakšna je raztika me& Nemčijo, Italijo in Avstrijo ?4 On seveda ni vedel odgovora. Anglež pa je odgovoril: "V Nemčiji je vse prepovedano, kar ni izt-ečno dovoljeno, v Italiji je vse dovoljeno, kar rti ifcfečno prepovedano, v Avstft ji je pa vse dovoljeno, kar je prepovedano. Omenja protizakonito vladanje na podlagi paragrafa 14. Po ustavi porotne sodnije ne biti ukinjene delj nego eno leto. Mi pa smo bili tri in pol leta brez porote. Izdana je nared-ba. da se mora v 'območju okrožnih sodišč Celje in Maribor pisati v kazenskih stvareh s slovenskimi strankami slovenske zapisnike. Toda ta naredba se nikjer ne izvršuje in tudi današnji zapisnik obtoženci so se pritoževali, da so pisali o njih pri okrajni sodniji v Ptuju samo nemške zapisnike. Ako nimajo niti sodniki rešpekta pred vlado in njenimi naredbami, kako morete zahtevati kaj takega ravno od formin-skih žensk T Državni pravdnik dr. Duhač je repliciral na izvajanja branite-ljev, pri čemur je prišlo do ostre kontroverze osobito med njim in dr. Haasom. (> porotniki so zanikali vprašanje glede usta je in uboja, pritrdili pa glede obtoženke Alojzije Muršec krivdi glede stekanja in težke telesne poškodbe s smrtnim izi dom, dočim so glede ostalih obtoženk in obtoženca pritrdili samo vprašanju glede stekanja, para' graf 279 k. z. Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor obse« Alojzijo Muršec na dve m polletno, ostale obtožence pa vsakega v štirimesečno težko ječo. Ker se je preiskalni zapor vračunal, so bili slednji štirje takoj izpuščeni na svobodo. "Hrvatska Država" piše začetkom junija, da so varaždinske gospe, 50 po številu, sijajno sprejele slovenske otroke. Otroke so namestili deloma v Varaždinu, deloma v varaždinski okolici. Omenjeni odbor 50 gospa živo deluje, cjp najde čim več mesta specijal-no za slovenske otroke. Na pangermanskem shodu v Gradcu, ki se je pred kratkem vršil, je rekel dr. Mravlag: "Naša stvar ni, da si razbijamo glavo s tem, kako bi se obranila monarhija; dokler pa obstoji, Nemci ne bodo trpeli, da bi bili ubijani. Mi Nemci smo obstojali pred Avstrijo in bomo njo!" javno razglasile, da je shod prepovedan, in to, po celem onem kraju, po vseh vaseh in občinah. (5 vrst zaplenjenih.) l i5v J Kljub vsemu temu, pa je bilo, kakor že omenjeno, v Metliki več tisoč oseb, medtem ko je bilo mesto v zastavah, zelenju in slavolokih. V gostilnah;* kamor se je narod opoldan podal k obedu,, so bili držani govori. Ob treh popoldan pa se je dvignilo na tisoče ljudstva, da spremi svoje hrvatske brate preko mostu na hrvatsko stran. (Zaplenjen poldrag stopec.) Dr. Korošca ni bilo v Metliki, ker je bil zadržan po važnih državniških poslih*na Dunaju. (Hrvatska Država.) Ameriški letalec našel grob Quentin Roosevelta. Z ameriško armado, db Vesli, 7. -avgusta. — Neki ameriški leta-iec je našel te dni grob padlega Quentina Roosevelta, sina bivš( ga predsednika Združenih drffev, ki je umrl v nekem zračnem bogu flne 7. julija t. 1. Querlmor *fcroi> sc nahaja v Chamery in ima na priprostem lesenem križu sledeči napis v angleškem jeziku: "Poročnik Quentin Roosevelt, pokopan od Nemcev." « KUPUJTE VOJKO VARČEVALNE ZNAMKE! j Naznanilo in vabilo za NARODNI ZBOR NA HRVAT-SKO-SLOVENSKI MEJI. ' Za nedeljo 9. junija je bil skli-C$U v Metliko slovenski shod, na katerem so imeli nastopiti kot govorniki poslanci Korošec, Jarc in Ravnihar. Vedelo se je, da bodo prišli poleg tisočerih Slovencev tudi Žumberčani na shod, pričakovali pa so tudi hrvatske brate iz karlovškega okraja. Na letakih je celo stalo, da bo govoril Mo-drušan iz Karlovca, član hrvat-sko-srbske koalicije. Kdor pa pozna razmere, je vedel že v naprej, da Modrušana ne bo blizo, kaj še, da bi govoril. Toda že en dan pred shedom so naznanili vsi listi, da so državne oblasti prepovedale vse shode Slovencev, in tako tudi onega v Metliki. To pa vendar ni oviralo, da se ne bi podal iz Zagreba tja starčevičanski narodni zastopnik Peršič in tajnik stranke profesor Šegvič, kakor tudi član osrednjega odbora, župnik iz Brd. Stepi-nac. Z vozom so se peljali iz Kra-šiča preko Ozlja do Jurovskega Broda, kjer leži en kilometer preko mosta na Kolpi Metlika. Ko pa so dospeli do tega mostu, so ga našli zasedenega po avstrijskih vojakih in orožnikih, ki so imeli strogo zapoved, ne pustiti nikogar s hrvatske strani preko v Metliko. Kako tedaj preko; ko je tudi breg zastražen po vojakih? Naši ljudje so si pomagali na ta način, da so daleč od mostu pre-brodli reko, in tudi oni trije bi morali isto storiti, da niso naleteli daleč od mosta na majhen čoln, Hi jih je prepeljal na kranjsko Strani Bilo je že skoro tri popoldan, ko se je imel pričeti shod, na katerega so prihajali Slovenci v dolgih vrstah voz, ki so bili okrašeni s sldVfcMSkimi trobojnicami. Ko so dospeli Hrvati v Metliko, je bilo tam že na tisoče naroda, med katerimi so se odlikovali Žumberčani, zlasti pa lepe Marindolke v prekrasnih narodnih nošah. Bilo je tudi mnogo KarlbvČanov pod vodst vom bivšega narodnega poslane0 ^r. Vinko-viča, ki so dospeli že predpoldan, na vozeh ali z vlakom zgodaj zjutraj, *o še ni bil zaprt prehod na Kranjsko. Tedaj se je razvedalo, (la je ahod v resnici prepovedan in da so oblasti podvzelc vse, da bi se Čim manj naroda zbralo v Metliki. V ta namen so že v sobofco in nedeljo predpoldan po trikrat i Cenjenemu občinstvu iz Chicage in okolice u-ljudno naznanjamo, da priredi društvo VSlovenska godbg" svojo veliko plesno veselico v pondeljek, dne 2. septembra t. 1. na Labory Day. Uljudno vabimo slavno slovensko občinstvo, da nas mnogoštevilno poseti ta dan pri naši zabavi. Vstopnina je 25c za osebo; ženske v spremstvu moških so proste vstopnine. Pričetek ob 2 uri popoldne. Veselica se vrši v znani Hoerberjevi dvorani, na 21. Place in Blue Island Ave. Vdoležencem zagotavljamo, da bo vsak zadovoljen. Priliko boste ipaeli slišati najnovejše godbene komade kot: "Over there", "Good night Germany", "Uncle 5am, take care of my girl" in Še več drugih znanih patrijotičnih komadov. Za veliko in številno vdeležbo se še enkrat toplo priporoča ODBOR. Ne strašite se! Vaš denar je varen! - če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vejna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi ladržite^mirno in ne rujete zoper našo državo. 3% obresti na hranilnih slogah 3% Obresti ako nedvigniene, se pripišejo h glavnici m se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreieni po svojem rojaka. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto sa shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi . Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naia banka ja daposiini urad sa m»o poitao hranilnico, sa ntMfto Joliat, sa okraj Will, sa driaro Illinois in aa vlado Zdmsan* driaT. Odprto vsaki dan, rasun nedelj in prasnikov, od dep. do t. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni skl*d IS6MM. J OS IT T E*R K O SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street t Chicago, Illinois Tslefoa: Papal 283. obilen poset "Dobra pestrsftbe 8« priporoča rojakom Slovencem ta dobra pijača", to je moje geslo. m** v\xw\\xwwv\w\\ww\\w wwwwwv I ^ - ? Telefon: Canal 80 • ^ 4 Martin Ncmanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vo*al So. Lincoln St, Chicago, III. Rojaki Slovenci vedno dobro došlif I%.WV\\\V vxxx\x\w\\\x\wv\xv%wx\w,v \\\V\V\\. Nemiko Nadaljevanje. Veliki sodnik pa, ki se je bil mej tem popolnem umiril, je zdaj dejel s prijaznim smehljajem da se tako ne da. ujeti. Čas, kateri mora služiti za svojo Kahelo, ni še dospel; tudi ne ve, če se ni hčerkino srce mej tem spremenilo; tako se moram zaenkrat zadovoljiti z dobrim upanjem. Pri tem je ostalo. Trčili smo n i to dobro upanje ter še dolgo prisrčno mej seboj kramljali. Drugo jutro sem z majorjem Bachmannom jezdil ven v Cour-Devole. V-isti dvorani, v kateri sem bil obsojen, se je zopet sestal častniški zbor k nekakšnemu vojnemu sodu, in na predlog velikega sodnika Keyserja je bila prejšnja sodba razdrta in ^risojeno mi polno zaddH^ije. Nato je javil oberstlajtnat de Maillardoz ki je predsedoval namestu grofa d' Affry, da sem povišan v aidema-jorja (b. edmajorja} s stotniškim činom, in sicer neposredno na kraljev ukaz. Zdaj so mi vsi tovariši častitali ter mi prisrčno stiskali roko. Bobni so (zatrobili, in kompanije m nastopile na dvoru vojašnice. S tako drugačnimi čustvi sem zdaj stopal, kakor po zmagi spremljan od častnikov, v čveterokot, ki so ga čete stvorile! Nova razsodba se je prečitala in obenem proglasilo * moje povišanje. Nato je stopil k meni oberstlaitnant in na tistem mestu, kjer mi je bil prof os str-jrar epaulette, mi je pripel na rame dvojanto epauletto stotnika. Častniki so mi navdušeno klicali: "živio!" XXVIII. Redingova zgodba. Šele zvečer sva bila Reding in jaz sama in nemotena. Tedaj sem ga prosil, naj mi pripoveduje svojo zgodbo izza onega oktobrovc-ga jutra, ko ga je pismo od Val-douleurskih tako nenadoma klicalo v Etampes. Rudolf je bil drage volje pripravljen, in ko sva se u-godno primaknila k ognju, plapo-lajočemu v kaminu, je začel in pripovedoval kar sledi. 44 Ni treba, da ti šele pravim, da mi je Marta Valdouleur tisto noč, ko je pogorel grad, postala tako ljuba in draga, kakor še nikoli nobeno dekle. Ni mi vzela sr-ea le njena lepota — sestra Iza-bella je morda še lepša —, ampak njen pogum in njena srčna požrtvovalnost za bolnega očeta v strahotah tiste noči. Saj veš, da seui bil odločen, nikoli se ne poročiti, ker se nikakor ne morem otresti mračne slutnje, da mi grozi zgodnja vojaška smrt." Prekinil sem ga in grajal zavoljo takih žalih sanjarij. "Stokrat lahko rečeš, da je nespametno; sam sebi tudi pravim. A nič ne pomaga ;tako visi nad mano kakor črn oblak. Tedaj sem si rekel, ako naj vendarle kdaj u-stanovim družino, mora biti moja družica tako pogumno in odločno dekle, kakor je Marta Valdouleur. Ta se prilega meni in viharjem tega časa! In predno smo takrat odrinili iz Etampes-a v Chart res, sem zaprosil njene roke ter dobil pod gotovimi pogoji njeno in očetovo besedo. Moral sem namreč o-čctu doposlati privoljenje svojega brata, glavarja rodbine, in izkaz našega plemstva. To sem bil malo časa prej storil, ko si bil ti prišel k meni z Augeardovim načrtom za beg. Tisto pismo Val-doulerskih me je nemalo prestrašilo: niti besedice kake obljube, ampak le najnujšei poziv v Etampes v zelo važni zadevi. "Poln žalih slutenj sem odhajal iz Pariza; konju nisem zanašal in tako sem dospel v mestece, ko se je bilo znočilo. V svetli mesečini sem na levi od pota prav dobro razločil od požara očrnele podrti-ne Valdoulerja. Mej potoma nisem bil nič posebnega opazil; le blizu Lardyja pri neki kovaenici ob potu, kjer sem dal svojemu konju zabiti žebelj v podkev, sem videl človeka, čegar obraz se mi je zdel znan in sumljiv. Kje sem bil vendar že srečal tega človeka? Nisem se mogel domisliti in sem tudi pustil vnemar, ker sem imel razmišljevati vse druge reči. "Bilo je prekasno, da bi bil še tisto noc obiskal družino Valdouleur, zato sem krenil v gostilno in garde Ludvika XVI.) S. J. Poslovenil ••• od razburjenosti prebil noč brez spanja. Čim je le dostojnost dopuščala, sem se oglasil pri gospodu Valdouleurskem. Sprejel me je z odprtimi rokami, nazval me svojega dragega sina in rekel, da ga je izkaz o mojem plemstvu in premoženju zadovoljil ter je pripravljen, izročiti mi svoj zaklad, svojo Marto. Razuae se, da sem bil ves srečen od te izjave, vendar sem se čudil, zakaj mi niso te vesele vesti pismeno sporočili. Dasi sem to zelo nežno v misel vzel, bi bil vendar moj bodoči tast skoro postal slabe volje; saj veš, kako vroče krvi je. Mrmrcl je nekaj o tem, ali ni njegova Marta vredna, da enkrat jaham zavoljo nje iz Pariza v Etampes? On bi bil za svojo rajno soprogo jezdil v Jeruzalem in na Kitajsko. Potem se je zopet pomiril ter mi razložil svojo nujno zadevo. "Kakor je vedno nagel v svojih sklepih, zdaj ni odnehal od tega, da se poroka čim brže izvrši. Naravno, da je morala njegova hči za menoj v Pariz, kjer je mene držala služba. A niti oče, niti mlajša hči Izabela nista se rada ločila'od Marte, zato je Valdouleur zahteval, da najmem za nas skupno stanovanje, če mogoče v bližini Tuiledij, kamor se hoče čim prej preseliti. "Srd me umori tu v tem dolgočasnem Etampesu, je dejal. 'Ne maram ostati tu, kjer so lopovi požgali grad mojih očetov. K Kalijeva stvar mora zmagati; cesar, njegov svak, ga ne more zapusti-ti;" njegov brat, grof od Artois, in izseljenci bodo nabrali vojsko in te kanalje ustrahovali. Ah, da bi mogel tudi jaz v boj! Pro De.) et liliis, je naše geslo.(Za Boga in lilije! (Lilije so bile v grbu Francoskih kraljev.) A vsaj s svojim telesom lahko krijeui kralja, ki \ Tuilerijah ni več varen življenja, čim me bodo noge naj bolje nosile. To bodo storili tudi drugi zvesti plemenitaši. Tako bova oba midva vsak po svoje skrbela za varnost Njegovega Veličanstva, d«v klfr ne zmaga pravična stvar. In potem zopet zgradimo Valdouleur, ki naj postane stolnica novega rodu, kateri bo združen najin grb zapustil najpoznejšim časom." V "To je tedaj nameraval moj tast, in nisem mu zameril, da me ie zavoljo tega načrta tako pozval v Etampes. Saj ni vedel o pripravah za kraljičin beg, in smatral sem za boljše, nič o tem razodeti. "Poklical je Marto in zložil najini roki. Izabella in oče sta bili e-dini priči. Komaj je bila zaroka tako preprosto sklenjena, sem takoj povedal, da služba zahteva, da se ločim. Upal sem namreč, da še tisti večer dospem v Donjumeau (b. Ložimo) ali vsaj v Arpajo (b. Arpažo), tako da bi bil sledeči dan dopoldne že pri tebi v Cour-bevoie. Gnal me; je neki poseben nemir. Moja odločna Marta me ni ovirala. "Ako te kraljeva služba kliče, pojdi!" je rekla preprosto. "Saj se bomo kmalu zopet videli." Toda oče in mlajša sestra sta me še dolgo zadržavala. Valdouleur je na dolgo in široko govoril o tem, kako naj se najina grba po pravilih heraldike) spojita ter je neizmerno obžaloval, da je ob požaru ' grada šla po zlu stara knjiga grbov, ki je ni moči nadomestiti. (Heraldika je umetnost poznanja grbov.) "Šele po obedu me je izpustil s svojim blagoslovom. Čim bo urejeno stanovanje, sem mu obljubil, da pridem ponje z dostojnim vozom za pot. "Karossa mora biti," je rekel mej vrati, "ne pa kateri teh modernih faetonov ali kako se že imenujejo ti novi nestvori, katerim plemič stare korenine ne zaupa svojih udov. Zlasti moji so dovolj krhki." Potem je še enkrat odprl vrata in zavpil za menoj: "Mnogo lepih pozdravov vašemu prijatelju, Švicarskemu medvedu, ki me je tačas nesel po stopnicah. Sapristi, moji udi me še zdaj bolijo, če se na to zimslim! Pri moji veri — dober mladič! Pozdravite mi mojega medveda! Škoda, da ni plemič! Sicer ne bi bil nič nasproten, ako bi snubil mojo Bello." Jaz sem se naglas zasmejal. A Reding mi je zatrjeval, da je mlajša sestra ob očetovih besedah lo, da sem pač naredil ha Valdoulerusko izreden "Škoda, da si s hčerjo velikega sodnika tako dobro ko zaročeni', je nadaljeval Rudolf. "Sicer bi lahko še svaka postala. Marta in njena sestra sta me tedaj spremljali v vežo, in tam smo se poslovili. Pritem mi je nevesta izročila v svilo povit sveženj z naročilom, naj pazim, da ga no izgubim. Čemu mi bo, stoji na priloženem listku. Tedaj sem odšel z obljubo, da se čim prej vrnem te#r jih vzamem v Pariz. Obe sta mi naročili, naj te prisrčno pozdravim, in Izabell i je to .tako sramežljivo izrekla, d,* res mislim, da te ne bi zavrnila, ako bi zaprosil njene roke." Smejoč sem rekel, da sta dve tetivi na loku vedno bolje kpt ena sama, ter ga prosil,naj pripp-veduje dalje. "Naglo sem osedlal svojega ktF-stanjevca," je dalje pripovedoval Reding. "Zgolj iz navade seift preiskal svoji pištoli v oglavniku, in glej, obema je manjkal smodnik v prasnici, in vendar bi bil lahko prisegel, da sta gotovi za strel. Vprašal sem hlapca v štali, in priznal mi je, da je pred uro izpodil iz štale čicveka, ki je iz-tikal pri moji ježni opravi. Preiskal sem tedaj pištoli natančneje ter našel, da je pri obeh prožni-ca zataknjena z majcenim drv-cem. Z nemalim trudom sem drv-ei iztrebil, pištoli izpraznil in nanovo nabil; potem sem ji zataknil za oglavnik dobro nasuti s smodnikom. 'Gospod, ta zgodba s pištolami mi ne dopade,' je dejal hlapec. 'Ali imate sovražnike? Ali nosite s sabo denar ali dragocenosti? Ceste danes niso več tako varne kakor pred letom. Svetoval Jji vam', da zaprosite pri županu par orožnikov za spremstvo.' f Dalje prihodnjič.) — TECEFON CANAL «017 Frank Grill's Dairy Prva »lovenako- hrvaik« MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam . , slovenske ehikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar UkHtik 1828 W III aim dovoljeaj^' potrjen® • »ABTOA S^X-iSsat: MU to^ 0(rr,ltjM ^ /r Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova druitvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopniee za veeeliee, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NAKODNO TISKARNO, 2146-51 Bloc lslaad Ave., Chicago, 01. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljna«* flede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članiee, izdelane v malem žepnem formatn in trdo vezane. Dalje imano v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniSke podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko. vedno natančen pregled itevila članov po skladih, ali razredih. C7 Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jcdnote". Tvrtka L Bachman,iikorp. ZASTAVE, BEGALUE Qf £4. ZNE DRUŠTVENE POTRK& 8 ČINE. 2107 8. Hamlin Av^ Chicago, Q. Telefon: LawndaU 441. TISKOVINE Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike. 500 papirjev..........$2.00 500 kuvert............ 1.75 250 vel. kuvert........ 1.75 500 vstopnic.......... 1.50 Bolniike Hat«, nakaznice in pobotnic« po istotako nitki ceni. Pilita nam m eeao predno naročit« pravila in tiskovin« ki« drurje. J AMERIKANSKI SLOVENEC, * 1006 N. Chicago St., Joliet, III. n Vodno resnično in zanesljivo. v > "Smelo trdim, da se pocut'in veliko bolj zdravo odkar sem p -i-čela jemati Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. Bolehala sem tako, da sem težko vstala 1/ postelje; tudi nisem iaiela pravega teka do jedi; spala sem piv. v malo in slabo; pole*? tega sem v(»-la nervozna in zahasana. Ta ,0 sem bolehala celih 20 let. Lahko pa sedaj trdim, da mi je l»as Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino podaljšalo življenje za 10 let; " Tako nam je pisala Mrs Th. Bjarnson iz Springvil-le, Utah., dne 12. avgusta 191 S. Označena gospa se tako pohvalno izraža kakor na Tisoče drug h, ki rabijo in pijejo Trinerjev ameriški eliksir; kajti to vino je najbolj zanesljivo zdravilo za vse že* lodčr|' neprilike, zabasanost, glavobol, nervoznost, splošno slabost itd. Dobiva se v lekarnah. Cena $1.10. — Trinerjev Linime \t drugo izbomO zdravilo, ki je vedno uspešno ter zanesljivo. Poskusite če vas tare revmatizem, nov-ralgija, hrbtobol. izpahki, otekline, i. t. d. V lekarnah po 35 in 65"; po pošti 45 in 75c. — Joseph Tri-ner Company, 1333—1343 South Ashland Ave. Chicago, 111. (Advert is.) Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. 8koro le 30 let se Triherjeva zdravila nspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemaleev. Malo poviAanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil ie zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi loksrja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerievo Ameriško Zdravilno Grenko Vino — NA PRODAJ je hiša in lota na 1822 W. 21. PL, Chicago, 111. v sredini slovenske naselbine nedaleč od slovenske cerkve. V tej hiši so tri stanovanja, ki donašejo $30.00 renta 11a mesec. Proda se po zelo nizki ceni. Vprašajte pri lastniku, ali 0-skrbniku hiše na: 1822 W. 22. Place. Soverova /dr.ivila vzdržujejo zdravje v riru/in.ih. Bolne ženske' naj bi n« prenaiale hudih bolečin, krčev in drugih nerednosti, katerim so tolikrat podvržena. Trii bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestaja- < ti. Iznebite se jih ie sedaj, ali od začetka. Rabite toraj občeznano • zdravilo za ženske in za dekleta, vzemite S ever as 4 Regulator! (Severov Regulator). Tojeizborna tonika in zdravila osobito pri žen-,To' sirih boleznih. To zdravilo deluje hitro, rnrno in s gotovun uspehom. 1 ' To zdravilo na vsebuje ničesar takega, kar bi Škodovalo zdra Vsaka Cena ▼ vseh iravuo ne vseouje ničesar taker bi ikodovalo zdravju. < » žena naj bi isto poskusila, j $1.26 steklenica; dobiva se 4 i lekarnah. i W F SEVERA CO CEDAR RAPIDS, IOWA torej ima teko zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino o*i*tj želodee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek. »o prosti vsakorčue u« potrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreniniee ter krasno žareče rude^e vino. V zadevi zebasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navaoa« sleboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in uf^e delavce, ko delaj j in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste na£li v njem neprecenljivo vrednost. Dobite v vseh lekarnah. TDIAICD ICIf I IIIIIICIIT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti I HINtnJfcv LINImcN i i^&^rr^sris^ in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v sadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za ma zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. ,,,,,,,......I.......■ t ■ • • 4 a * ' s * izvrstno in prav prijetno fdravilo za navadno I flllAriAV Antiniirnn nho *notr«j- Posebno za izpiranje grla in ust: 1 I 1I1CI ICV /TIIIIUllll lil istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih koi- _-.njTjTjn_ru-u-u-j-i.r_-. _-_ u-_-u-ur1--L-jT_-uru-S-rTj-l_ru-LrLj-i_rLi-u .. otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEV A ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZ8TAVAH: GOLD MEDATr—8AN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS ? « POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ŽE 6 O L EX je ta banka varno tavala in držala prihranke ljudstva natega mest*. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali vnetje anaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček tnaia nad $560.000.00, kar se drži v nem laščitnem skladu« . 4 ■aloiita torej Vaše prihranke v ■AJBTABBJil IN NAJVEČJI BANKI V JOL^ETU. 396 Oql Narasti« obresti si pillotno pripisujejo k glavnici, ali pa izplafiujeje aa hranilne ulogo od $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. eJolftet, II LJUD8KA BANKA1 Illinois.