Celje, 4. aprila 1968 -■ Leto XXII. — St. 13 — Cena 60 par (din)
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
DANES v CT:
CELJE: Smotrno urejanje pro-
meta — 5
CEUE: Boj za reformo — 6
ŽALEC — VELENJE — Ma
ZIRJE: Proračun potreb — 7
SL. KONJICE — LAŠKO: Tr-
govina mu je drugi dom   i
ŠMARJE — ŠENTJUR — KRO-
NIKA — ŠPORT: Mala Ma-
teja — 9
HRASTNIK: Steklo osvaja no-
va tržišča — 10
ZAGORJE OB SAVI: Podraži-
te v vode? — U
TRBOVLJE: Proizvodnja večja
— 12
Svetovni dan
zdravja
Ob letošnjem svetovnem
dnevu zdravja, ki ga bomo
praznovali 7. aprila na dan
ustanovitve Svetovne zdrav-
stvene organizacije, obhajamo
tudi 20. obletnico obstoja in
delovanja te izredno važne
agencije Organizacije združe-
nih narodov. Potekal bo pod
geslom »ZDRAVJE V SVE-
TU JUTRIŠNJEGA DNE» —
»BOLEZNI SRCA IN OŽI-
LJA«.
V dvajsetletnem delovanju
se je svetovna zdravstvena
organizacija razvila v najviš-
ji mednarodni organ za or-
ganizacijo in vsklajevanje de-
la na zdravstvenem področju.
Veliki uspehi v izboljšanju
zdravstvenega stanja prebival-
stva, v podaljšanju življenj-
ske dobe, v boljšem zdrav-
stvenem varstvu in v uspeš-
nem zatiranju nalezljivih bo-
lezni so vidni v skoraj vseh
deželah sveta.
Ob tem praznovanju ne
ugotavljamo samo doseže-
nih uspehov, gledamo že tu-
di naprej v bližnjo prihod-
nost. Svet jutrišnjega dne
pomeni življenje naslednjih
10 ali 20 let. Hitrost napred-
ka in razvoja se ne bo zmanj-
šala. Domnevamo, da se bo
znatno izboljšalo okolje, v
katerem živimo in delamo, da
bo vedno manj obolenj za
nalezljivimi boleznimi in da
se bo izboljšala prehrana.
Lahko pričakujemo, da bodo
odkriti uspešni načini zdrav-
ljenja raka, virusnih bolezni
ter splošnih bolezni srca in
ožilja.
V tem obdobju moramo
raoimati tudi s škodljivimi
vplivi, ki jih prinašajo ve-
dno večja industrializaci-
ja, motorizacija in nagla rast
naselij. Upoštevati moramo
stalno večanje števila prebi-
valcev in zaradi znatno po-
daljšane življenjske dobe na
vedno večje število starih
ljudi.
Zaradi te^ velja v vseh
razvitih d^lah sveta in (ju-
di pri nas posebna skrb var-
stvu ozračja pred preveli-
kim onesnaženjem, zadostni
preskrbi z zdravo pitno vo-
do, obvarovanju površinskih
voda pred odpadnimi snovmi
iz industrijskih obratov in
mest ter dobri organizaciji
zdravstvenega varstva prebi-
valstva. Vse to zahteva do-
bro in smotrno organizirano
zdravstveno službo in ureje-
no financiranje njene dejav-
nosti: Potrebni so reatoi pro-
grami zdravstvenega varstva,
ki morajo zagotoviti vsaj pri-
bližno enako varstvo vsem
prebivalcem.
Ko pregledujemo dvajsetlet-
ne napore in uspelie Svetov-
ne zdravstvene organizacije
in naše domače zdravstvene
službe, lahko gledamo z za-
upanjem v priliodnost. Dose-
ženi uspehi in nadaljnji raz-
voj zdravniških ved in zdrav-
stvenega varstva zagotavljajo
zdrav jutrišnji dan.     F. P.
DEVETA SEJA
CELJSKE
OBČINSKE
SKUPŠČINE
OBČINSKI
PRORAČUN
SPRE.IET
Nov delovni čas
za občinske upravne
organe 1. septembra
Tudi deveta redna seja
skupščine občine Celje, v pe-
tek, 29. marca, se je začela
z vprašanji in odgovori od-
bornikov. To je bila več ali
manj razprava o slabih ce-
stah, o mnogih smetiščih v
celjskem mestu, o nevzdrž-
nem stanju prebivalcev v
Kumerdejevi ulici (ulica
namreč sega v cinkarniško
področje), o toplarni na Oto-
ku, o prispevku za uporabo
mestnega zemljišča v štorah
ipd. Razen tega so se odbor-
niki zavzeli za postavitev
trafo postaje v Zadobrovi, za
nujen odstrel divjadi na pod-
ročju Frekorij in Runtol pa
tudi za večje vzdrževa-
nje prosvetnih dr;'mov.
Kot smo pričakovali, so
odborniki sprejeli predlog
proračuna za letos brez več-
je razprave. To je tudi po-
vsem razumljivo, saj so že
priprave na sestavo predlo-
ga proračuna in poznejša
razprava na sejah vseh sve-
tov in na zborih volivcev, za-
jele izredno širok krog lju-
di in so bila že v tej fazi
razčiščena mnoga vprašanja,
čeprav proračun v mejah
možnosti optimalno zadovo-
ljuje skoraj vse proračunske
potrošnike, je ostalo nereše-
nih vprašanj, ki jih bodo tu-
di letos, kot prejšnja leta,
skušali reševati s skupnimi
dogovori. Sicer pa so ob
sprejemu tega dokumen-
ta znova opozorili na skrajno
štednjo in namensko troše-
nje sredstev.
Načrt družbenega dogovora
o sofinanciranju širših
potreb v občini opozarja na
izgradnjo in načrtovanje ob-
jektov vzgojno varstvenih
ustanov, zatem šolskih ob-
jektov ter na dokončanje
športne dvcTane na atlet-
skem stadionu in na najnuj-
nejša dela na umetnem dr-
sališču.
Izredno pomemben je od-
lok o oprostitvi plačila pri-
spevkov od sredstev skladov
S kočijo po opravkih. Posnetek je izpred skupščine občine Mozirje
skupne porabe. Odlok nava-
ja, da za sredstva skladov
skupne porabe ne bo treba
plačati prispevkov, kadar bo-
do namenjena pcleg gradnje
stanovanj še za vzgojo in
izobraževanje, za dnevno var-
stvo otrok, za kulturno in
prosvetno dejavnost, za tele-
sno vzgojo, za družbeno pre-
hrano, komunalno dejavn«jst
pa tudi za družbeno politič-
ne organizacije in druištva.
Po vsem tem odlok navaja
kolektive, da v večji meri
sodelujejo pri financira-
nju teh dejavnosti.
Zelo živahna je bila raz-
prava o uvedbi novega delov-
nega časa v občinskih uprav-
nih organih. Končno so spre-
jeli predlog sveta za .^lotra-
njo politiko in, splošne za-
deve, po katerem se novi de-
lovni čas v občinskih uprav-
nih organih uvede s prvim
septembrom letos.
Na seji so še sprejeli po-
ročilo o dc-sedanjih iti pri-
hodnjih regulacijskih delih
na celjskem vodnem vozlLšču
in pozvali delovne organiza-
cije, da v enaki meri kot do-
slej sodelujejo pri reševanju
tega celjskega problema,
•   M  B.
OBV£.^TILO!
Pozivamo vse borce Belokranjskega odreda, ki živijo na območju občine Celje
in bližnje okolice, da se udeležijo sestanka, ki bo v torek, 9. aprila, ob 17. uri
v prostorih občinskega odbora ZZB NOV, Celje, Gledališka 2-1.
Pododbor Belokranjskega odreda
REFERENDUM
V KONJICAH USPEL
- Po večtedenskih pripravah
«0 v nedeljo v konjiški ob-
čini izvedli referendum za
samoprispevek,' ostali pa so
bili proti. Tako bodo prebi-
valci konjiške občine nasled-
njih pet let plačevali prispe-
vek  v  odstotku,  ki  ga  je
I predlagala občinska skupšči-
na jn so ga potrdili tudi na
^rih volivcev. Občani, de-
lovne organizacije in občin-
ska skupščina s posojilom
bodo v tem obdobju zbrali
približno 750 milijonoiv sta-
rih dinarjev, s čimer bodo
liogli popraviti vsaj iiajnuj-
j iiejše zadeve na vseh šolah,
so tega potrebne.
V nedeljo je bilo v k>nji-
^Iti   občini   natanko     tako
vzdušje, kot smo ga vajeni
ob volitvah. Mladina in pio-
nirji so okrasili glasovalna
mesta, orpravili kurirsko
slvižbo, v večjih krajevnih
središčih pa je igrala tudi
godba na pihala. Občane so
vabile na referendum števil-
ne parole in gesla, ki so
opozarjala na to, da odloča-
jo o bodočnosti svojih otrok.
No, ponekod so občani kma-
lu opravili svojo državljan-
sko dolžnost. Prvi so refe-
rendum končali v Kravjeku
in to kmalu po sedmi uri
zjutraj. Potem so se jim pri-
družili še iz naselij Brezen,
Rakovec in Bukovi je. Neka-
tera glasovalna mesta pa so
bila odprta do večera. I. B.
POLJE »OMEGA«
NE ZAMUDITE! OD 18. APRILA DALJE! POSKRBITE ZA VSAKO ŠTEVILKO TEDNIKA!
tedenski
mozaik
Ameriški dramatik WU-
Uam Gibson je poslal ameri-
ški javnosti tole poslanico:^
»Nudim 25.000 dolarjev vsa-
komur, ki si bo izmislil in
uresničil načrt, da bi pred-
sednika Johnsona poklicali
k vojakom, ga vtaknili v
uniformo in poslali v Viet-
nam« ... Brošura z ruislo-
vom »Priročnik za priseljen-
ce v Kanado, ki so vojaški
obvezniki« je doživela v ZDA
velik uspeh. V brošuri je na-
tanko popisano, kako se
fantje lahko izognejo wjaški
suknji strica Sama tako, da
emigrirajo na sever ... Med
tistimi, ki so opazovali, ka-
ko so s Hradčanov spustili
zastavo bivšega predsednika
ČSSR Novotnega, je bil tiuM
pisatelj Pavel Kochout. Ta
je zapisal: »Danes ob pol
enih sem videl, kako so na-
posled spustili predsedniko-
vo zastavo. Imel sem obču-
tek, da bi morali zvoniti...«
»Jaz sem Lomsky,« je za-
renčal general. »In jaz sem
Holovec,« je zarenčal vojak
Holovec. Ta »konfrontacija«
med generalom in vojakom
se je zgodila pred pisarno
prvega sekretarja KPČ Dub-
6ka. Vojaku Holovcu se ni
nič zgodilo. Prvič zato, ker
je bil Lomsky človek Novot-
nega, in drugič zato, ker je
bil Holovec sam majhna žr-
tev prejšnjega režima. Za
kazen so ga bili vtaknili v
vojaško uniformo in za na-
grado ga bodo zdaj izpusti-
li.. . Modam Mao oziroma
tovarišica čiang čing je
spodnesla marsikaterega ki-
tajskega funkcionarja. Do-
volj je btlo, če ga je javno
kritizirala in že so mu na-
padli stanovanje ali mu za-
godli kako še bolj neprijet-
no. Z zatonom rdeče garde
pa zahaja tudi zvezda ma-
dam Mao. Premier ču En
Lai., ki je tudi proti njemu
rovarila, je nedavno dejal:
»Tovarišica čiang Čing ...
je zelo utrujena. Naporno
delo je škodovalo njenemu
zdravju. Zaprosili smo jo,
naj si dobro odpočije in ok-
reva ...« Kako živijo neka-
teri sovjetski voditelji? Biv-
ši premier Malenkov, ki ga
je Nikita Hruščov odstavil
leta 1955, prejema veliko pla-
čo kot direktor velike hidro-
centrale v Kazakstanu. Ima
dva avtomobila. Hruščov živi
od trojne pokojnine v svoji
dači blizu Moskve in se uk-
varja s fotografijo. Kagano-
vič ima baje samo 120 rub-
Ijev pokojnine na mesec,
medtem ko Molotov še te ni-
ma. Izgubil jo je, ko so ga
izključili iz partije.
Stvarna vloga zborov
volivcev na proračune
Kako doseči vplivanje občanov na občinsko po-
litiko, da bo stvarno, koristno in hkrati zares
tudi privlačno za volivce?
Tudi letos volivci niso mo-
gli kaij prida vplivati na oib-
činske pororaoime ter na
odloke o davkih in prispev-
kih občanov. Zvezaii or^ni
so namreč pozno sprejeli ne-
katere spremembe, ki vpliva-
jo na republiške in občin-
ske finance. Zato so nekate-
re občinske skupščine lahko
dale te svoje akte v razpra-
vo za abore volivcev tik pred
sprejetjem oziroma šele po
sprejetju, le toliko, da je
ime, da je zadoščeno pred-
pisom.
To pa znova zbuja razpra-
ve o tem, kakšna je prav2a-
prav — ali pa naj bi bila —
vloga zborov volivcev?
Dolgo vrsto let si že dopo-
vedujemo, da prek teh zbo-
rov lahko vplivamo in da
smo pravzaprav tudi dolžni
vplivati na občinsko politi-
ko. Kljub temu pa večina vo-
livcev ne uporablja te mož-
nosti, saj prenekateri zbor
volivcev ni niti sklepčen. Zla-
sti to velja za zbore voliv-
-1-
cev v mestih, manj na pode-
želju. Pogosto trdimo, da je
tega krivo to, ker občinski
organi podcenjujejo zbore vo-
livcev, ne upoštevajo njiho-
vih pripomb in ne odgovar-
jajo na njihove predloge. Ne
dvoaniK) je posredi tudi to,
vendar — aH res samo to?
V nekaterih občinah so se
potrudili in na vse naćiae
skušali poživeti zbore voliv-
cev. Občanom že nekaj dni
prej pošljejo gradivo in po-
dobno. Toda tudi ti napori
marsikje niso bogvedi kako
hasnali. Spričo tega dandanes
marsikdo razmišlja: ali ni
morda stvar v tem, da od
zborov volivcev preveč priča-
kujemo?
Med tistimi, ki o tem raz-
mišljajo resno in dobronamer-
no, ni nikogar, ki bd zborom
volivcev odrekal veljavo. Na-
sprotno! Nešteti primeri do-
kazujejo, da se občani po-
nekod na teh zborih zelo
uspešno lotevajo raznih za-
dev. Toda to velja v prime-
rih, ko gre za konkretne pro-
bleme, ki neposredno žulijo
posamezno naselje, vas ali
več sosednjih vasi skupaj
(vodovod, vaške poti itd.)
Drugo vprašanje pa je, ali
je smiselno, ix>trebno, da zbo-
ri volivcev obravnavajo, reci-
mo, tudi občinski plan in
proračun. Volivci namreč ni-
so posebno zainteresirani za
te razprave. Vzrok najbrž ni
samo v tem, da nimajo de-
janskih možnosti, da bi se
res dodobra spoznali s to
obširno problematiko. Ljudje
se pač ravnajo po svojih
konkretnih, neposrednih inte-
resih. Kadar pa so problemi
nekoliko bolj odmaknjeni od
njihovega vsakdanjega življe-
nja, se zmanjša tudi zanima-
nje zanje. Zato sodel-jjejo
ljudje tudi v razpravah o
občinskem planu in proraču-
nu predvsem s kritiko, želja-
mi in predlogi, ki se nanaša-
jo na njihove konkretne kra-
jevne zadeve, druge pa bolj
ali manj prepuščajo občin-
skim organom. Zato so raz-
prave o tovrstnih občinskih
aktih dostikrat dokaj for-
matoe.
To pa seveda nikakor ne
pove, da bd smeli zanemarja-
ti stike oziroma izmenjavo
mnenj med občinsko skup-
ščino in volivci. Poiskati pa
je treba ustrecmejše iK>ti. Pri
tem postaja čedalje bolj po-
NEW YORK: Fotografi, časnikarji in televizijski snemalci so se takole nagnetli
okrog senatorja Roberta F. Kennedyja, ko jim je v ponedeljek povedal, da bo
nadaljeval predvolilni boj za demokratskega kandidata za predsednika ZDA. Za
Johnsonovo izjavo, da ne bo vztrajal na ponovni izvolitvi za predsednika, je rekel
senator Kennedy, da je »zares velikodušna«. — (Telefoto: UPI)
membna vloga tiska, radia,
televizije, poljubnega gradiva
o občinski problematiki iu
podobno. Zelo koristno bo
razvijati sekcije in tribune
Socialistične zveze, ki zdru-
žujejo ljudi po njihovih in-
teresih za posamezne zadeve.
Izrednega pomena je, dalje,
to, da bi odborniki, zlasti pa
še predsedniki, podpredsedni-
ki in drugi vodilni ljudje iz
občinskih skupščin, iK>gosteje
prihajali neposredno med vo-
livce v posameme kraje. V
ta namen pa moramo priti
do drugačnega sistema dela v
občinskih organih, da bi se
vodilni ljudje razbreme-
nili drobnejšdh poslov in na-
ŠU mnogo več časa za stike
z odborniki, z ljudmi iz kra-
jevnih skupnosti, delavskih
svetov in tudi neposredno s
prebivalci posameznih krajev.
Poleg teh pa kaže najbrže
iskati še druge poti, ki naj
zagotovijo učinkovito medse-
bojno obveščanje, izmenjavo
mnenj in vplivanje volivcev na
politiko občinske skupščine
ter obratno.
MIRO ZAKRAJŠEK
Malo manj zaposle-
nih v februarju
Povprečno število zaposle-
nih v industriji v Sloveniji
je bilo v prvih dveh letoš-
njih mesecih za 1,4 odst. niž-
je kot lani v istem času. Več
delavcev kot pred letom dni
so uneli v pridobivanju in
predelavi nafte, v kemični
industriji, v živilski in gra-
fična industriji ter še v treh
panogah.
TELEGRAMI
BAGDAD — Iraški obrambni mi-
nister je dejal, da »Arabci zavra-
čajo politično rešitev palestinske-
ga spora«. Po njegovem je možna
samo vojaška rešitev.
MEXICO CITV - Podpredsed-
nik ZDA Humphrey je v glavnem
mestu Mehike podpisal dodatne
protokole latinskoameriške pogod-
be o prepovedi uvoaa in proizvod-
nje atomskega orožja v Latinski
Ameriki.
ANKARA — V Ankari so z za-"
dovoljstvom sprejeli novico iz Ni-
kozije na Cipru, da je ciprska
vlada dovolila voditelju ciprskih
Turkov Denktašu, da se vrne na
otok.
WASHINGTON — Predsednik
Johnson je imenoval Henryja Ca-
bota Lodgea, nekdanjega velepo-
slanika ZDA v Saigonu, za novega
ameriškega veleposlanika v Bonnu.
NEW DELHI - Indijski mini-
ster za obrambo je povedal v
parlamentu, da je Indija kupila
podmornice v Sovjetski zvezi. V
odgovor na vprašanje nekega po-
slanca je minister dejal, da je In-
dija izdala milijardo 353 milijo-
nov dolarjev za nakup podmor-
nic.
DETROIT — Kakih petdeset de-
legatov nacionalnega kongresa ame-
riških črncev je odobrilo »dekla-
racijo neodvisnosti« črnih držav.
Ta država hi obsegala zvezne dr-
žave ZDA: Mississippi, Alabamo,
Georgljo, Louasiano in Južno Ka-
rolino.
KAIRO — Jordanski kralj Hu-
sein bo prav kmalu obiskal Kairo,
kjej- bo vodil pomembne pogovo-
re s predsednikom ZAK Naserjem.
FORT LAMY — Predsedniki treh
afriških držav — Čada, Centralno-
afriške federacije in Konga-KinSa-
se — so podpisali listino o »Zdru-
ženih državah srednje Afrike«.
tedenski zunanjepolitični pregled
v nedeljo zvečer je pred-
sednik Johnson imel t Wa-
shmgtonu govor, ki je vzbu-
dil velikansko zanimanje in
povzročil najraznovrstnejše
odmeve po vsem svetu. V tem
govoru je med drugim dejal,
da bodo ZDA ustavile bom-
bardiranje Severnega Vietna-
ma, razen ozkega pasu ob
demilitarizirani coni ob 17.
vzporedniku, ponudil Sever-
nemu Vietnamu pogajanja in
na koncu sporočil, da »se ne
bo kandidiral za predsednika
ZDA na novembrskih volitvah
in da tudi ne bo sprejel kan-
didature, če bi mu jo demo-
kratska stranka ponudila.«
Tako vsebuje njegov govor
vsaj dve »bombi«: prva je
vsaj na videz ponujena roka
sprave Severnemu Vietnamu,
druga pa umik od kandidatu-
re. Toda natančno branje
Johnsonovega govora vzbudi
pomisleke, ki so jih že takoj
naslednjega dne izrazili neka-
teri ameriški časopisi, med
njimi »New York Times« in
»Wall Street Journal«, in
osebnosti in tisk drugod po
svetu.
Predsednik Johnson ni nikjer
dejal, da se ZDA odpoveduje-
jo svojim vojaškim ciljem v
Vietnamu in Jugovzhodni Azi-
ji. Nasprotno, dejal je, da
ZDA še naprej podpirajo sai-
gonski režim in da bodo v
kratkem poslale na to boji-
šče še kakih 15.000 ameriških
vojakov.
Ko to pišemo, še ni prišel
odgovor iz Hanoia. Znano je
le, da tam »resno proučujejo«
Johnsonovo pobudo.
Kar zadeva Johnsonov umik
iz volilne tekme, je zadeva
prav tako sumljiva. »New
York Times« naravnost ugi-
ba, aH ni to samo predsedni-
kov politični manever, da bi
spodnesel tla svojima tekme
cema, senatorjema Robertu
Kennedyju in McCarthyju.
Johnson je res dejal, da se
odpoveduje kandidaturi, toda
to je izjavil že marsikdo pred
njim. Ali ni s to potezo in
s sklepom o ustavitvi bom-
bardiranja skušal dokazati
ameriški javnosti, da je za
mir? Ce bodo v Hanoiu de-
jali, naj ustavi bombardiranje
tudi ob 17. vzporedniku, pre-
den se lahko začno pogajanja,
bi utonil s prstom pokazati
na Ho Ši Minha in dejati, da
Hanoi noče pogajanj. Z od-
povedjo kandidaturi pa raču-
na, da se bo v demokratski
stranki dvignil nov val sim-
patij do njega in da ga bo
stranka poklicala »nazaj«. Pri-
šel bo milostno kakor človek,
ki se ni vdinjal stranki, am-
pak kot človek, ki ga rotijo,
naj reši iH>ložaj. S tem bi ubil
dve muhi na en mah: pred-
stavil bi se svetu kakor mi-
rotvorce in zagotovil bi ^
kandidaturo v stranki.
To je ena teorija o njego-
vem govoru. Vsekakor je do-
volj verjetna, da jo je »New
York Times« objavil. John-
son je namreč že tolikokrat
Johnsolliva
„bomba"
krivo obvestil domačo in tujo
javnost — politični nasprotni-
ki pravijo »lagal« — da mu
ljudje prav ne verjamejo. Po-
čakati bo treba vsaj nekaj dni
ali tednov, da bo položaj po-
stal jasnejši.
V CSSR so naposled dobili
novega predsednika. Že nje-
govo ime je spodbudno za
ljudstvo, ki si hoče zagotoviti
predvsem to, da se ne bi po-
novili nekdanji časi državne
samovolje in birokratskega
zatiranja. Novi predsednik se
piše Ludvik Svoboda.
Dolga leta je bil v nemilo-
sti in nekaj časa se je preživ-
ljal kot knjigovodja v neki
kmečki zadrugi. Po izvolitvi
je stopil na balkon na Hrad-
čanih, kjer je spregovoril
ogromni množici.
V poenedeljek pa je imel
prvi sekretar KPČ; Dubček ve-
lik govor, T katerem je pred-
lagal reorganizacijo državne
strukture. Odkrito je govoril
o »novi vladi«, o preosnovi
posameznih ministrstev in o
spremembah, ki bodo dale
vladi polno izvršilno oblast na
temelju ustave.
Cilj in smisel procesa de-
mokratizacije je jasen — je
dejal Dubček: v češkoslova-
ških razmerah je treba ustva-
riti ustrezen in izpopolnjen
tip socialistične demokracije.
Odgovornost za razvoj družbe
in države je skupna tn zanj
morajo biti odgovorni vsi, ko-
munisti in nekomunisti. Bo
pa to težko za mnoge komu-
niste, ki so navajeni na stare
metode, je dejal Dubček.
Vse kaže, da se je zdaj pro-
ces v CSSR usmeril na na-
drobno, dolgotrajno in napor-
no delo osnove skoraj na vseh
popriščih javnega življenja. V
prvem dejanju tega procesa
so Cehi in Slovaki pokazali
dosti zrelosti in izkustva. Tu*
di v prihodnosti ju bodo po*
trebovali.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
m SZDL o ODNOSIH S CER-
KVIJO — Predsedstvo in izvršni
odbor republiške konference SZDL
sta obravnavala nekatere probleme
v odnosih z rimokatoliško cerkvijo
in naloge SZDL v zvezi s tem. Pri
tem je bilo med drugim poudarje-
no, da se v času po 11. koncilu cer-
kev prilagaja novim družbenim si-
stemom. V svetu zavzemajo taka
gibanja v cerkvi čedalje širši raz-
mah. Tu In tam pa ta gibanja za-
ostajajo, ker ne upoštevajo dovolj
stvarnosti, v kateri cerkev živi.
Del katoliške duhovščine se ne
odreka političnim težnjam in sku-
ša cerkveno dejavnost izkoriščati
v politične namene. Na to kažejo
poseganja te duhovščine na razna
družbena področja, ki nimajo zna-
čaja verske dejavnosti. To pa je
v nasprotju z našo ustavo in za-
konom, pa tudi s protokolom, pod-
pisanim med našo državo in Vati-
kanom.
■ OSNOVA ZA BORČEVSKI DO-
DATEK — 99.300 Sdin — Republi-
ški izvršni svet je sklenil, da bo
letos znašala osnova za priznava-
nje republiškega dodatka zaposle-
nim udeležencem NOV 99.300 Sdin
(lani 92.000 Sdin).
■ MODERNEJŠE CESTE — Re-
publiški izvršni svet je razpravljal
o tem, kako bi financirali moderni-
zacijo avtomobilske ceste Maribor
— Gorica na odsekih Slivnica —
Leveč (na štajerskem) in Vrhnika
— Postojna. Za teh 83 kilometrov
modernizirane ceste bi potrebovali
kakih 107 milijard starih dinarjev.
■ S 65. LETI OBVEZNO V PO-
KOJ? — Zvezna skupščina bo raz-
Ne iz verskih
okvirov!
pravi jala o predlogu za spremembo
.zakona o delovnih organizacijah.
Novi zakon naj bi bolj odprl vrata
podjetij mladim strokovnjakom.
Honorarno delo naj bi omejili, —
Vsakdo, ki izpolnjuje pogoje za
polno pokojnino, naj bi bil obvezno
upokojen. Isto bi veljalo za vsako-
gar, ki bi dopolnil 65 let starosti
in 20 let delovne dobe.
■ VEČJI POTROŠNIŠKI KREDI-
TI? — V Beogradu razpravljajo o
tem, ali ne bi sprejeli novih predr
pisov, s katerimi bi povečali po-
trošniška posojila.
■ ZAŠČITA DOMAČE ŽIVINO-
REJE — Zvezni izvršni svet je
sklenil, da bodo odslej za uvoz
klavne živine in mesa potrebna
uvozna dovoljenja.
■ DRAŽJE AVTOMOBILSKO ZA-
VAROVANJE? — Po predlogu zdru-
ženja jugoslovanskih zavarovalnic
naj bi od maja dalje podražili za-
varovanje motornih vozil, V zdru-
ženju namreč trdijo, da izplačujejo
zavarovalnice, v celoti vzeto, več
zavarovalnin kot pa znašajo vpla-
čila. Seveda morajo ta primanj-
kljaj kriti potemtakem iz drugih
zavarovanj.
■ MILAN KUČAN — PREDSED-
NIK CK ZMS — Centralni komite
zveze mladine Slovenije je za svo-
jega novega predsednika izvolil Mi-
lana Kučana. Za Dolenjce bo za-
nimivo, če mimogrede omenimo, da
je bil Milan Kučan pred desetimi
leti, ko je bil star komaj 17 let, ko-
mandant III, prekmurske mladin-
ske delovne brigade na gradnji av-
tomobilske ceste Ljubljana — Za-
greb.
Dosedanji predsednik CK ZMS
Janez Kocijančič je bil pred nedav-
nim izvoljen za predsednika jugo-
slovanske mladine.
RIO DE JANEIRO — Po hudih
uličnih spopadih med študenti in
policijo v Rio de Janedru so ulice
največjega brazilskega mesta za-
sedli vojaki. Opazili so tudi tan-
ke na ulicah.
mUffAUKEE — Demokratski
kandidat za predsednika na volit-
vah Eugene McCarthy je spet za-
vrnil vsako misel, da bi združil
sile z Robertom Kenn©đyjem, zdaj
ko Je predsednik Johnson izjavil,
da ne bo kandidiral.

Kmetijski nasveti
Kako globoko orati
Težjo zemljo preorje vsak dober poljedelec v naših
^jjnerah že jeseni. Zakaj ne bi izkoristU dobrega vpliva
^skega mraza, ki težke brazde tako dobro razdrobi,
^pilja pa zadrži več vlage. Peščeno zemljo je mnogo lažje
^jelati kot težko, glinasto, če težko zemljo spomladi na
Ujtro obrnemo in prepustimo brazde soncu in vetru smO|
jjredili največjo napako, ki jo bomo s slabšim pridelkom-
^Xiro  občutili.
g Kako globoko orati, je že staro poijedelčevo vpra-
jjoje. Ko se je pred 90 leti pojavil parni plug, ki je omo?
^čil globoko oranje, so mnogi že mislili, da bo s tem
^oveštvo rešeno lakote. Tudi pri nas so se po drugi sve-
tovni vojni pojavile enostranske trditve, da je samo pre-
plitvo oranje vzrok slabših donosov.
Medtem ko širina brazde bistveno ne vpliva na pri-
delek, je globina zelo pomembna. Vse mogoče so že posku-
jaii poljedelci, da bi Ugotovili, kakšna globina je najbolj-
ša Nekateri so v dobri nadi, da bodo koristili zemlji, na-
gibat segli s plugom globlje, globoko pokopali ždvico, na
pftvršje pa spravili mrtvioo, v kateri rastlina ne more
jobro uspevati. Prvi dež jo je zapral, sončna pripeka pa
fazpokala
B Za rastline je tem bolje, čim bolj debela je plast
»rnice, vendar je tudi pri tem spodnja meja. Najpomemb-
nejše spoznanje pa je, da ornice ni mogoče poglobiti na-
gikrat, marveč je to dolgotrajno delo, ki napreduje le cen-
^eter za centimetrom. Znanstveni poskusi so pokazali,
^ je meja nekako pri 30 cm. Za naše razmere je ugo-
tovljeno, da je najbolj smotrno orati za okopavine na
srednji in težki zemlji okoli 25 cm globoko, za koruzo,
jtročnice in industrijske rastline okoli 20 cm, za ■žita in
jare posevke pa 15 do 18 cm.
V naših hribovskih krajih zaradi strmih leg in slabe
vleke orjejo njive tako pUtvo, da se omica prej ali slej
ijčrpa. Tu jo je treba poglobiti, vendar počasi in postopo-
ma. Razen pluga nam pomagajo doseči debelejšo ornico
tudi rastline, ki jim zaradi vpliva na ugodnost zemlje pra-
vimo ugolivke. Pri tem nam pomaga hlevski gnoj, velika
pridobitev pa so tudi plugi podbrazdniki, kd rahljajo zem-
ljo tudi pod lemežem. Inž. M. L. ^
Nove oblike organiziranja sindikatov
Pred šestim kongresom Zveze sindikatov Jugo-
slavije — Pričakujemo lahko prožnejše oblike
organiziranja — Ali mlada generacija delavske-
ga razreda dovolj pozna osnovne naloge svoje
borbene organizacije?
Glede organizacijskih oblik
raasvoj sidikatov ni zmeiraj
spremljali družbene in proiz-
vajalne procese, temveč sta
se čvrsto ohranUi dve osnovni
otoliki organiziranja članstva
— proizvajalni in teritorialni.
Obe morata ostati tudi po-
slej, toda z novim staitiuitom,
fci naj bi bil sprejet na še-
stem kongresu, so predvidene
prožnejše oblike organizira-
nja.
Znanstveniki in delavci
v enem sindikatu
Namen rKvvih oblik sindika*
ba je, da pospešujejo in kre-
pijo povezavo proizvajalnih
in drugih dejavnosti. 2e se-
daj je veliko proizvajalnih
skupin, v katere so vključene
delovne organizacije z naj-
širših področij — industrij-
skih, znanstvenih, prosvetnih,
zdravstvenih, in to iz različ-
nih krajev države. V okviru
teh velikih prodzvajaJnilh, eko-
nomskih, znanstvenih in po-
dobnih celot se je začelo raz-
vijati tudi samoupravljanje,
kar terja od sidikata, da naj-
de ustrezne oblike svojega
organiziranja.
V takih skupinah deOovndh
organizacij je vsak pripadal
svojii posebni »veji« sindikata,
kar je večkrat nelogično, saj
je v tSikih primerih osnovno
materialno stališče delavcev,
znanstvenikov in profesorjev
na istem mestu in njihovi in-
teresi so najneposredneje po-
vezani. Enoten sidikat v zdru-
ženih delovnih organizacijah
različnih dejavnostih bo tudi
prispevali k povezavi proi2Jva-
jahiega in drugih vrst dnažbe-
nega dela.
Zveza sidikatov nima lasne-
ga programa, temveč spreje-
ma program ZKJ. Toda sidi-
kati so samostojna organiza-
cija, M v razliko od <^gih
vključuje ves delavsiki razred,
posebno pa se trudi za njego-
ve osnovne interese, saj brez
teh osnovnih, elementarnih
interesov ni mogoče lu-eani-
čiti druge, dolgoročne, zgo-
dovtnsike.
Komunisti lahko veliko po-
magajo sindikatom, da se us-
pešneje borijo za svoje name-
ne. Praksa kaže, da najslabše
delajo tiste sidikalne p>odruž-
nice, ki so jih komunisti za
nemarili. Idejno-politična ak-
cija komunistov je torej
sidikatom nujna, ker se ce-
lotna aktivnost sindikatov
programsko opira na načela
Zveze komvmistov.
Odnosi sindikati — Sociali-
stična 2iveza niso dovolj pro-
učeni, kair lahko samo ško-
duje koristim delavcev, ker
ne gre samo za delovno orgar
nizacijo, ampak je nujno, da
deilavskii razred postane odlo-
čilen faktor v družbi, kot ce-
lota. Zato je važna naloga
sindikata, da svoje člane us-
meri v družbeno aktivnost,
ki jo Socialistična zveza raz-
vija v kamioni in sploh v vsej
državi.
Za uresničevanje svojdh na-
log morajo sindikati bolj kot
doslej vključiti novo genera-
cijo delavskega razreda. Mla-
da generacija, ki postopoma
prevzema breme zgodovinske-
ga uovrščevanja samouprav-
nega socializma, predstavlja
za akcijo sindikatov vir veli-
kih možnosti.
SIME VUČKOVIC
Letos že dražje investicije
Obvezno posojilo za gradnjo elektroenergetskih objektov se povečuje letosf
na 5 odst., vrnjeno pa bo v 15 letih in obrestovano po 6 odst.        |
Po zakonu, ki ga je repub-
liška skupščina sprejela ob
koncu nmrca, bodo morale
od 15. aprila naprej vse de-
lovne oi^anizacije plačati od
vsakega investicijskega izpla-
čila po 5 odst. 2» gradnjo
elektroenergetskih objektov.
Doslej so v ta namen plače-
vale po 2,5 odst., leta 1970 pa
bo ta odstotek znižan na 3.
To ni nov davek, temveč ob-
vezno iKusojilo, ki bo vrnje-
no v 15 letih in ki se obre-
stuje po 6 odst.
Denar potrebujejo za do-
končanje elektroenergetskih
objektov, izgradnjo daljnovo-
vodov in racionalizacijo rud-
nikov, kar stane skupaj 150
milijard starih dinarjev. Z
dosedanjimi predpisi je za-
gotovljenih 128,5 milijarde,
manjka še 22 milijard, ki bi
jih pokrili s sredstvi, ki se
bodo natekala po tem zako-
nu, dve milijardi pa bi po-
krila banka, ker se bo po
sprejetem zakonu nabralo le
okrog 20 milijard.
Republiška skupščina pa
je hkrati sprejela tudi pripo-
ročilo vsem delovnim orga-
nizacijam, naj se dogovore
z organizacijami elektro go-
spodarstva, da bi obvezno
posojilo spremenile v zdru-
žena sredstva ter sklenile tu-
di ustrezne pogodbe, v kate-
rih bd določili medsebojne
obveznosti. Gre namreč 23a
to, da gospodarstvo, ki de-
nar daje, mora imeti tudi
vpliv na to, kaj v elektro go-
spodarstvu delajo, kžikšne
objekte grade, kje jih grade,
s kđikšnimi zmogljivostmi in
kako sploh z družbenim de-
narjem razpolagajo in gospo
darijo. Prav glede tega je bi-
lo v skupščini veliko pri-
pomb, ker so si v elektro go-
spodarstvu razdelili soraz-
merno visoke osebne dohod-
ke ter so v zgornjem delu
razpredelnice povprečnih o-
sebnih dohodkov. Leta 1965
so imeli v elektro gospodar-
stvu za 35 odst. večje osebne
dohodke kot v industriji, lar
ni pa že kar za 50 odst.
Zato se je razvila v skup
ščini burna razprava o tem,
da gospodarstvo, ki denar
daje, mora imeti tudi vpliv
na gospodarjenje v elektro
gospodarstvu. Skupščina je
sprejela priporočilo, v kate-
rem je jasno rečeno, da je
za enotno podjetje v elektro
gospodarstvu, ki je zdaj raz-
drobljeno na več podjetij.
Novo enotno podjetje naj bi
začelo poslovati že z novim
letom. Torej bo treba vse
priprave na integracijo opra-
viti že precej prej.
Takšno priiX)ročilo je bilo
Ix>treb(no, saj delujejo v e-
lektro gospodarstvu močne
sredobežne sile, ki niso za
enotno podjetje. Govore o
tem, da bi organizacijo pu-
stili nespremenjeno in naj
bi ustanovili le združeno
podjetje. Nekateri pa tudi za
takega niso ter se sklicujejo
na naravne prednosti, ki jim
omogočajo, da lahko žive sar
mi zase. Pri tem pa seveda
pozabijo, da je sredstva za
elektro energetske objekte
zbrala družba in kolektivi, ki
z njimi upravljajo, nimajo
zanje prav nikakršne zaslu-
ge.
Seveda se pa bodo morale
zdaj gospodarske otrganiza-
cije v okviru svoje zbornice
dogovoriti, kako bodo uredi-
le svoje odnose z elektro go-
spodarstvom in kakšne po-
godbe bodo podpisali, oe bo-
do obvezna posojila preobli-
kovali v združena sredstva,
kot soudeležbo gospodarske
organizacije pri gradnji dolo-
čene elektrarne. V.
Več blaga na potrošniška posojila!
Te dni smo ponovno brali
in slišali, da proučuje zvez-
na uprava predloge novih
predpisov, ki naj olajšajo
prodajo industrijskega blaga.
Razširiti bi kazalo krog bla-
ga, ki ga je mogoče kupiti
na potrošniško posojilo, hkra-
ti pa bi morali pripraviti
banke do tega, da bi dajale
poslej več sredstev za kredi-
tiranje potrošnikov.
Na skoraj vseh področjih
opažamo, da se skupna za-
dolžitev prek potrošniških po-
sojil hitro zmanjšuje, hkrati
pa vedno hitreje naraščajo,
hranilne vloge, o čemer smo
poročali na tej strani že pre-
tekli četrtek. Zdaj razmišlja-
jo, da bi bilo treba dovoliti
.prodajo skoraj vsega indu-
strijskega blaga na potrošni-
šlca posojila, ker je sedanja
izbira dokaj skromna.
Poročali smo tudi že o tem,
da so novi predpisi omogoči-
li bankam, da uporabijo vse
hranilne vloge za potrošniška
posojila, toda banke imajo
drugačne načrte. Banke ne
dajejo niti polovico zbranih
hranilnih vlog za taka poso-
jila, pač pa uporabljajo tu
zbrani denar za druge na-
mene. Potrebno bi bilo, da
t>i banke namenile vse vloge
za potrošniška posojila, s či-
mer bi lahko močno oživili
trg in sprazniU ponekod na-
bita skladišča.
Tudi Angleži
se jezijo ...
Cez takse in davke radi re-
čemo kakšno grenko, krepko
pa robantijo te dni v Veliki
Britaniji, kjer so jim čez
noč zvišali takse na alkohol,
tobak in stave. Tudi cestne
takse so se povečale, pred-
pisali pa so tudi nov davek
na investicije. Ta naj bi uda-
ril po mošnjlokih premož-
nih Angležev.
Le nekaj več denarja za borce
Samo z republiškimi predpisi perečih vprašanj borcev ne bomo mogli v
celoti rešiti, potrebni so tudi ukrepi občin, ki najbolje vedo za resnične
težave - Letos bodo občine dobile nekaj več republiških sredstev za
priznavalnine
Med vsemi republikami
too v Sloveniji doslej še
največ storili za borce. Re-
jiibliški dodatek za zaposle-
ne borce, ki imajo majhen
Bslužek, pod republiškim po
prečjem, je uveden samo
pri nas, za borce kmete pa
je veliko vredno, ker imajo
pravico do tako obsežnega
idravstvenega zavarovanja
tot delavci. Cene pa tako hi-
tro rastejo, da je za nmoge
borce prav težko dohajati
Wg življenjskih stroškov.
Prav o teh stvareh so ve-
l&o razpravljali zadnje me
sece v skupščinskih in dru-
Si republiških organih, da
M se dogovorili, kaiko bi hi-
tnije urejali predvsem social-
ne in zdravstvene zadeve
Udeležencev NOV. Vsi so bili
takega mnenja, da je treba
^ največ vprašanj vtrediti
' okviru zakonskih predpi-
sov, tako da bi zsvezni zakoni
l*edpisali osnovna načela, re-
iKiblike pa naj bi imele čim
^ pooblastil in pristojnosti
* razvijanje in izpopohije
'Snje sistema družbenega
"sirstva borcev in to tako
^ najbolj ustreza potrebam
^ razmeram.
Seveda pa s samimi pred-
l'isi ne bomo dosegli želenih
'^ov, če se za varstvo bor-
^ ne bodo zavzele občine,
"I so najbolj blizu ljudem in
"jihovim različnim proble-
^ in tudi za borce naj-
^ vedo, katere teažve jih
^io, komu je treba poma
'^i in kako. Dodeljevanje
••fiznavalntn se je že dosedaj
' praksi izkazalo kot pomem 1
pomoč. Res pa je, da
^^■rja primanjkuje najbolj
v tistih občinah, kjer ■
''^o največ borcev, pa se
* Potem  tako  zgodilo, da
^ občine s priznavalninami .
J 3000 Sdin naprej bolj ga- j
^ kot pa dejansko poma-
k   boljšemu   življenju i
"^i In zaradi tega so bila j
J^i merila, komu in koliko J
^.  kaj  različna. 1
Ali bo letos kaj bolje s fi-
nancami? Republiški prora-
čun predvideva za celotno
varstvo borcev blizu 49 mili-
jonov novih dinarjev, kar je
za okrog 19 odst. več, kot
smo porabili lani. Med temi
sredstvi je mišljenih okrog
2 milijona novih dinarjev za
dotacijo občinskim skupšči-
nam, da jih bodo lahko upo-
rabile za nekaj večje prizna
vakiine in da bi tako dali
borcem vsaj 10.000 Sdin me-
sečno to bi taiko v praksi
vsaj dedno uresničili tisto,
kar piSe v priporočilu repu-
bliške skupščine.
Med nujnimi problemi, ki
jih bomo letos urejali, pa so
tudi pokojnine. Povečali naj
bi jih že proti koncu leta, da
ne bi zaostajale za rastjo živ-
ljenjskih stroškov, kajti prav
to se sedaj dogaja, ko so s
prevedbo bile pokojnine si-
cer povečane, sorazmerno pa
je bil zmanjšan borčevski
dodatek. Obetajo pa se tudi
precejšnje spremembe v in-
validskem dodatku, ki naj bi
bil dvignjen na vrhnjo mejo
35.000 Sdin, hkrati pa bi omi
UM dosedanje ostre omejitve
pri uveljavljanju pravice do
tega dodatka.
MARIJA NAMORS
V vinogradih smo vse predolgo odlašali
Vinska trta dobro uspeva tudi v gospodarsko pasivnih krajih - Mala zem-
ljišča lahko dajejo velike dohodke - Pospešiti je treba tudi obnavljanje
zasebnih vinogradov
V Sloveniji vinogradništvo
nazaduje tudi v izrazitih vi-
norodnlških okoliših, kot v
Halozah, na Dolenjskem, v
Beli krajini, Bizeljskem in v
Slovenskih pričah. V teh
krajih pa ni moči vinske trte
nadomestiti z nobeno enako
donosno kmetijsko rastlino.
Torej nazaduje tudi gospo-
darstvo teh kmetijskih ob-
močij.
Naše vinogradništvo ne na
zaduje zaradi tega, ker bi
imeli v Sloveniji preveč groz.
dja in vina. Nasprotno, obo-
jega moramo uvažati iz dru-
gih republik in držav vsako
leto več. V zadnjih letih celo
že dve petini pri nas porab-
ljenega vina in grozdja, če-
prav bi ga lahko pridelali
tudi sami.
Družbenih vinogradov je v
naši republiki le okrog 3000
hektarov, zasebnih pa 17.000.
Todakakšni » imselmi. vino..
gradi? Po ix>ročilih inž. Mi-
rana Veselica, profesorja bio-
tehniške fakultete v Ljublja-
ni, na lanskem zboru sloven-
skih vinogradnikov povzema,
mo, da je med zasebnimi vi-
nogradi le še okrog 3500 ha
produktivnih, torej tako do-
nosnih, da zaslužijo svoje
ime. Drugi so že prestari in
izrojeni ter dajejo premalo
pridelka. Bilo bi jih treba
čimprej obnoviti.
Družbena -os-^stva še ne
kako obnavljajo svoje vino
grade s krediti, za zasebne
vinograde pa se že precej let
ni zmenil tako rekoč nihče,
razen njihovih lastnikov.
Kmetje pa niso imeli sred-
stev, da bi jih obnavljali, še
zdaj jih nimajo, vsaj ne to-
liko, kot bi jih nujno potre
bovali. Potrebne pomoči pa
ne najdejo nikjer.
Nekatere kmetijske organi-
zacije sicer poskušajo poma-
gati zasebnim vinogradnikom.
Dosedanja pomoč pa ni do-
voljj izdatna. Kmetijska za-
druga Črnomelj je priskrbela
za rigolanje zasebnih zem-
ljišč rigohii plug. Naročila je
tudi trtne cepljenke. Kme-
tijsiki kombinat Gornja Rad-
gona pa je z obnavljanjem
svojih vinogradov povezal tu-
di nekaj sosednjih zasebnih
parcel. To pa so le kapljice
v morju. Za obnavljanje za-
sebnih vinogradov je potreb-
ne veliko več gmotne pomo-
či. Le redki kmetje imajo
toliko denarja, ia lahko ta-
koj plačajo strojno rigolanje,
cepljenke, gnojila in drugo
za obnovo večjega vinograda
Tudi male vinograde obnav-
ljajo postopoma več let, ku-
pujejo najcenejše, slabe cep-
Ijenko in varčujejo pri gno-
jenju. Pri takih obnovah so
strojna dela dražja kot na
velikih zemljiščih. Tudi ob-
delovalni stroški bodo višji
kot v večjih, sodobnih vino-
gradih. Novi vinograd bo
manj donosen, kot bi moral
biti v primerjavi z vloženimi
sredstvi. Obnavljanje starih
vinogradov bodo še odlašali.
Za obnavljanje zasebnih vi-
nogradov bodo potrebne sku-
pne akcije, če želijo nado-
knaditi zamujeno. Obnavljali
naj bi jih v sodelovanju s
kmetijsko organizacijo in
hkrati v medsebojnem sode-
lovanju lasntikov sosednjih
parcel. Seveda bodo potrebni
tudi krediti, pri katerih naj
ne bi delali razlik, kadar gre
za načrtno večjo obnovo, če-
prav na zasebnih zemljiščih.
Le tako bo moči doseči, da
pridelki v obnovljenih zaseb-
nih vinogradih ne bodo mno-
go zaostajali za družbenimi.
Zdaj namreč dobijo zasebni
vinogradniki v Sloveniji za
prodano vino komaj četrtino
toliko dohodkov kot kmetij-
ske organizacije za svoj pri-
delek, čeprav imajo skoraj
šestkrat toliko vinogradov,
kot je družbenih.
J. PETEK
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIH- vsak četrtek 60.000 izvodov!
3
MEJNIKI v ZGODOVINI PUUli
120-metrska skakalnica v Planici, velikanka pod Pon-
cami le še do zime 1969. Skakalnica, na kateri je člo-
vek prvič poletel na smučeh prek 100 metrov. Skakal-
nica je mojstrovina pokojnega inž. Stanka Bloudka.
Olimpijski zmagovalec nii srednji skakalnici Ceh Jiri Raška je bil v Planici zma-
govalec tako na 90- kakor tudi na 120 metrski čakalnici. Ni mu bilo težko zma-
gati, saj je prišel v Planico odlično pripravljen.
■ ■lanica, neikdaj le do
■ W mač zemljepisni po-
■ jem, si je po aaslugi
I      junakov smučarskega
. . skakalnega športa, ki
so pokaaaii na njeni velikan-
ki brezmejen pogum, ter
domajčih smučarskih delavcev
In kostruktorjev utrla pot v
»vet ter postala v svetov-
nem smučarskem skakalnem
fiportu nepogrešljivo ime.
ROJSTVO PL.\NICE
Prvo smučarsko skakalni-
co v Jugoslaviji so sicer
2^radili že 1921 v Bohinju.
Naš prvi državni prvak v
skokih je bil Ljubljančan Jo-
že Pogačar, ki je takrat 2ima-
gal z 9 metrov dolgim sko-
kom. To je bil začetek! Nato
so kaj hitro zrasle nove ska-
kalnice še v Mojstrani, Kranj-
ski gori, na Bledu in drugod.
Planica je prišla na vrsto še-
le v zimi 1933/34. Tedaj je
namreč  jiigoslo\'ansko  zim-
skošportna zveza zaprosila
inž. Stanka Bloudka, da bi
zgradili v Planici večjo ska-
kalnico, na kateri bi lahko
prirejali tudi mednarodne
tekme.
Osojne strmine pod Ponca.
mi so bile za gradnjo ska-
kalnice primerne. Ko pa je
Starko Bloudek vse izmeril,
je ugotovil, da je ta svet kot
nalašč 2sa gradnjo lOO-metr-
ske sikakahiice.
»Toda takrat nisem vedel,
če je sploh mogoče sikakati
tako daleč, kajti svetovni re-
kord je znašal le 86 metrov,«
je pripovedoval graditelj Plar
niče inž. Bloudek.
Misel je bila zapeljiva: 100-
metrska skakalnica na slo-
venskih tleh! Bloudek je štu-
diral, risal in preizkušal dan
in noč. Svojih načrtov ni za-
upal nikomur. Znanje, ki si
ga je pridobil v mladosti kot
letalski konstruktor, mu je
bilo pri študiju načrtov za
tedaj fantastično skakalnico
nemalo v prid.
V Planici, so zapele lopate.
Dela je bilo ogromno. Toda
vse te težave so bile kmalu
premagane. V Planici je bila
zgrajena — največja skakal-
nica na si\'etu! Začudenje je
bilo nepopisno. »Kako? V
Jugoslaviji da so zgradili naj-
večjo skakalnico na svetu?«
so se čudili učitelji smučar-
skih skokov daljni Norveža-
ni.
25. MAREC 1934
Slovenski časopisi so bili
v marcu 1934 pcilni reklame
za prve velike skakalne tek-
me v Planici. Tudi Norvežani
so prihiteli, ker jim je šlo
za rekord, ki ga je imel do
tedaj s 86 metri slaviti Sig-
miund Ruud. Brata Ruud sta
bila navdiišena nad mojstro-
Rainhold Bachler, svetovni
rekorder v smučarskih po-
letih (154 metrov), je bil
tudi letos med udeleženci
planiške prireditve in se
na obeh skakalnicah dokaj
solidno uvrstil. Njegov re-
kord bo nedvomno veljal
samo še do otvoritve nove
planiške velikanke — 160-
metrske skakalnice.
vino. Birger Ruud pa je te-
dao skočil 92 metrov, kar je
predstavljajo prvi svetovni
rekord na slovenskih tleh.
Kako pKmosni smo bili! To
je bila premiera v Planici, ki
je priče ne bodo zlepa iw)za-
bile.
LETA 1936 — PRVIČ PREK
100 M
V olimpijskem letu 1936 so
skakalnico v Planici nekoliko
preuredili, tako da je dopu-
ščala še večje raadalje. Te-
da je mladi Avstrijec Sepp
Bradi kot pr\'i človek na
smučeh poletel več kot 100
metrov (101 m).
RECKNAGEL
NAJUSPEŠNEJŠI
Po vojni so morali skakal-
nico obnoviti. Leta 1950 so
začeli. Ob proslavi 20-letnice
Planice  po so bili v  dolini
Jeseničan Ludvik Zaje je vsekakor zadovoljen z letošnjo sezono, saj mu je prine-
sla največje športne zmage: bil je 9. na olimpiadi, osvojil pa je tudi odlično tret-
je mesto v Holmenkolmu, na letošnji planiški prireditvi pa je bil tudi najuspeš-
nejši Jugoslovan. Ludvik Zaje se je ob priliki letošnje turneje po Norveškem
sredi marca poročil s prikupno Norvežanko Lise.
pod Poncami že spet poleti.
Helmut Recknagel je ne-
dvomno doslej najuspešnejši
zastopnik planiSkih priredi-
tev, sad je bil kar 6 let re-
korder planiške skakalnice,
dvakratni zmagovalec, v zad-
nji prireditvi, ko je še tek-
moval v letu 1963, pa je bil
četrti.
JIftI RAŠKA — REKORDER
S 130 METRI
Zadnja planiška priredi-
tev pred dvema letoma na
120-metr9ki skakalnici je pri-
nesla zasluženo zmago Čehu
Raški ,ki je dosegel nov re-
kord s 130 metri v prekras-
nem slogu. Tudi letos je bil
v Planici prvi.
lOOLETNICA PRVEGA
REKORDA
Letos p>oteka natanko 100
let, odikar mednarodna orga-
nizacija FIS vodi svetovne re-
korde v smučarskih skokih.
Leta 1868 je bila uradno
prvič zabeležena kot rekord
dolžina 19 metrov. V stoletju
razvoja smučarskih skokov
in poletov pa se je ta znam-
ka močno divignila, tako da
smo lani zabeležili 154 me-
trotv. Novi svetovni rekorder
je še vedno Avstrijec Bach-
ler, ki je postavil svetovni
rekord lani v Vikersundu na
Nor\'eškem. Torej je bil v
sto letih napredek za 135 m.
Medtem pa v Planici raste
nova velikanka — 160-metr-
ska skakalnica. Pri tem se
marsikdo upravičeno vpraša,
kje je meja človekove zmož-
nosti v letenju na smučeh, na
katerem metru se bo ustavila
rekordna dolžina v smučar-
skih poletih?
ZAKAJ NOVA VELIKANKA?
V razvoju mednarodnih
tekmovanj v smučarskih po-
letih je Planica, ki je bila
pred 35 leti začetnica in dol-
go časa edina voditeljica te
&ix>rtne discipline, začela za-
ostajati. Planici sta se čez
leta pridružili še dve veli-
kanki: v Oberstdorfu (Zahod-
na Nemčija) in na Kuknu
(Avstrija). Na teh treh ve-
likankah so izmenoma vsake
tri leta velike mednarodne
prireditve v smučarskih po-
letih. Pred cevema letoma je
zrasla v Evropi še četrta ve-
likanka v Vikersundu na
Norveškem.
Medtem ko so v Oberst-
dorfu in na Kulmu skakalni-
ci v zadnjih letih obnovili in
bistveno ix>večali, je mogla
Planica le malo povečati svo-
jo skakalnico, tako da sedaj
močno zaostaja za navedeni-
mi tremi skakalnicami v sve-
tu. Skakalci svetovnega raz-
reda zato nimajo več velikega
interesa nastopati v Planici,
kjer ne morejo doseči nj
državnega niti osebnega, ^
šele svetovni rekord v stuj
carskih poletih.
Tako je bila Planica p,^
stavljena pred odločitev, ^
zgraditi skakalnico, ki
enakovredna navedenim tr«n
skakalnicam, ali pa se sprj,
jazniti z dejstvom, da je pj^
niča opravila svojo zgodovjti,
sko nalogo, sedaj pa ne more
iti več v korak v drugih
skakalnicami in se zato odre,
ka organizaciji bodočih me^
narodnih tekmovanj v naiv»
denem triletnem ciklusu.
V tej dilemi je organizacij,
ski komite Planica napra?!
več svojevrstnih anket med
slovensko in jugoslovansko
javnostjo, ki je na demoiv
strativen način pokazala vo.
Ijo, da se zgradi nova velil^
skakalnica, ki naj se vsaj
enakovredno uvrsti med dru-
ge   tri   svetovne stakalnice.
Nova velikanka — 160-m&
trska skakalnica je zdaj t
končni fazi gradnje in bo 7
letu 1969 prestala krst. Na-
slednjo zimo je namreč po
triletnem ciklusu spet na
vrsti naša Planica. Prihodnje
leto, najbrž prve dni v mar-
cu, bo v Planici dostojna
proslava 35-letnice prvih po
letov na svetu. Tedaj bo naj-
brž zabeležen tudi nov sve-
to'mi rekord.
Letošnja planiška prireditev
ni bila v znamenju novih- re.
kordnih daljav, ker je tek-
movanje-sna velikanki medna-
rodna FIS organizacija dovo-
lila s pogojem, da bodo sko-
ki le do 120 metrov. Ker je
bil letos okrnjen teden smu-
Legendami Janez Polda, d«
letos najuspešnejši Jugo
Slovan. Na svetovnih prvefl
stvih še vedno ni šel ^
pozabo. Vsako leto se
najboljši tekmovalci sveta
spomnijo z dostojno pf*
reditvijo na planiških sit*
kalnicah. ,j
carskih poletov na Kulmu, I
Vikerstmdu na Norveškem pl
je celotna prireditev zarad
vetra odpadla, so se zbrali <
Planici skoraj vsi najpogurn'
nejši skakalci sveta, se
merili na naši velikanki
tako končali sezono z velikii"
mednarodnim tekmovanjeif
v zibelki smučarskih poleto^
— Plank;!. J- ^
4
DOLEt^SKIUST^mjNm*yESTMKi všakmnek 60.000 izvodov!
ZA MODERNIZACIJO
TELEFONSKEGA PROMETA
Pred kratkim je bila celjska omrežna skupina vklju-
čena v avtomatsko telefonsko medkrajevno omrežje
Jugoslavije. S tem je bila opravljena pomembna faza
v modernizaciji PTT naprav, razen tega pa tudi načrt
letošnjih del na širšem celjskem območju govori, da
se kolektivi PTT podjetij močno prizadevajo nuditi sle-
hernemu naročniku sodobne in Ir/alitetne telefonske
in telegrafske usluge.
Letos ima celjsko PTT podjetje v načrtu zgraditev
avtomatske telefonske centrale v Laškem in Rogaški
Slatini z medkrajevno povezavo in krajevnim omrež-
jem. Za ta dela bodo potrebovali 111 milijonov starih
dinarjev. V programu del je še ureditev vozliščnih
central v Slovenjskih Konjicah in Žalcu v skiipnem
znesku 74 milijonov starih dinarjev. Poleg tega pred-
videvajo povečanje celjske avtomatske telefonske cen-
trale, za kar bodo porabili 52 milijonov, razširitev te-
legrafske mreže s telegrafskimi sistemi (35 milijonov
starih dinarjev) ter naprave UKV sistema za povezavo
glavne avtomatske telefonske centrale Celje z vozliščno
avtomatsko telefonsko centralo v Rogaški Slatini. Ta
dela so predvidena v znesku 130 milijonov starih di-
narjev.
Načrt pa bi bil lahko večji, če bi imeli na voljo
dovolj finančnih sredstev. Zato je direktor PTT pod-
jetja v Celju, Edo šepec, na otvoritvi glavne avtomat-
ske telefonske centrale v Celju in njeni vključitvi v
avtomatsko medkrajevno telefonsko omrežje še posebej
apeliral na občinske skupščine in jih prosil za po-
moč in sodelovanje.
Prizadevanja občine in želja, da se tudi to področje
približa vsaj republiškemu povprečju, kar zadeva število
telefonov, je na dlani. Tako imamo na širšem celj-
skem območju 1,2 telefona na 100 prebivalcev oziroma
v Celju 4,1 telefon na 100 prebivalcev, v okolici pa
0,7 telefona na isto število ljudi. V Jugoslaviji prideta
na 100 prebivalcev 2,2 telefona, dočim v Sloveniji 4,4.
Naj še mimogrede povemo, da pride na švedskem 44
telefonov na 100 ljudi. —an
Smotrno urejanje prometa
številke o prometnih ne-
srečah, o žrtvah, prometa, so
čedalje bolj grozljive, števi-
lo motornih vozil narašča z
neverjetno naglico, števi-
lo ljudi z vozniškim dovolje-
njem še bolj. Gotovo so ne-
kateri vzroki za mnogoštevil-
ne prometne nezgode tudi
objektivnega značaja. Moder-
nizacija cestnega omrežja ne
sledi hitremu tempu nara-
ščanja števila vozil. Kljub
temu pa ostane osnovni de-
javnik — človek. Nekatera
dejstva so že znana o tem,
kaj povzroča neustrezno rav-
nanje voznikov, vendar se
mi zdi, da bi morali začeti
proučevati te probleme na
znanstveni podlagi, šele na
ta način bi bilo mcgoče učin-
koviteje delovanje vseh, ki
so za varnost prometa odgo-
vorni. Nedvomno drži eno,
vožnja na cesti ni več uži-
tek in razvedrilo, kakor tu-
di ne arena za »samomoril-
ce in ubijalce«. Morda bolj,
kakor kjer koli drugje, bi
moralo biti udeležencem v
cestnepi prometu jasno, da
s svojim neodgovornim ravna-
njem teptajo najosnovnejšo
človeško pravico — pravico
do življenja. Te pravice pa
ni mogoče zagotoviti brez
omejevanja absolutne svobo-
de, ki jo na cesti skušajo
nekateri iineti zase, brez od-
govornosti   in     solidarnosti
vseh do vsakogar in vsako-
gar do vseh.
Pravila za ravnanje in po-
našanje udeležencev prometa
imamo, vendar bi bilo ilu-
zorno pričakovati, da bi se
v vsakem primeru zavestno
tudi po njih ravnajo. Za-
radi tega je nujna učinkovi-
tejša družbena intervenci-
ja pristojnih organov, pred-
vsem pa poostrene sankcije.
Kako bo voznik ravnal, je
v. veliki meri odvisno tudi
od tega, kako je promet na
cesti, predvsem v mestu, ure-
jen. Razumljivo je, da pro-
meta ni mogoče povsod naj-
ustreznejše urediti, ker bi za-
to potrebovali ogromna ma-
terialna sredstva, ki pa jih
ni. Vendar pa se da z ustrez-
nimi smotrnimi rešitva-
mi doseči znosno odvijanje
prometa tudi v sedanji situ-
aciji. Iz dosedanjih izkušenj
pa vemo, da temu ni vedno
tako. Vse prepogosto se ne-
kritično prenašajo nekatere
rešitve iz držav in mest, ki
se z našimi ne morejo pri-
merjati. V primerjavi z za-
padom, je pri nas promet še
vedno redek, razen v koni-
cah.
Zato bi bilo treba že dol-
goletno zahtevo, da se v Ce-
lju uredijo nekatera križišča
s semaforji temeljito premi'^
sliti. Da so križišča potreb-
na rekonstrukcije, ni nobe-
nega dvoma. Vendar bodo le-
šitve, kakršne že bodo, še
vedno zasilne. Zato nastane
vprašanje, ali se izplača na:
taka križišča vgrajev:iti dra-'
ge signalne naprave. Zasla\'i-
ti si je treba vprašanje, kaj
hočemo in kaj lahko doseže-
mo. Osnovni namen je goto-
vo hitro in varno odvijanje
prometa. »Semafor ni zdravi-
lo za vse! Svojo realno opra-
vičilo ima na križiščih, v ka-
tera vodijo tripasovna cesti-
šča. Varnost pešcev pa je za-
gotovljena šele z dodatno
kombinacijo dvojnih semafor-
jev, s čimer pa se pretok vo-
zil znatno zmanjša. Zato ni
čudno, da   v  svetu   v  času
prometnih konic na križi-
ščih s semaforji urejajo pro-
met prometni miličniki.
Kdor torej misli, da bodo s
semaforji na mah re.šeni vsi
problemi, se torej moti.
Drugo, na kar velja opozo-
riti, je dejstvo, da se skuša
zaželene situacije doseči le s
prometnimi znaki, ki so ze-
lo dragi in običajno tarča
objestnežev. Mnogo priklad-
nejši način so označbe na
samem cestišču, seveda mo-
rajo biti barve obstojne.
V Celju imamo še nekate-
re primere nesmotrnega ure-
janja prometa, med njimi je
gotovo najznačilnejše novo
križišče na drugi strani regu-
lirane Voglajne. Po občutku
sodeč naj bi bila Teharska
cesta predno.stna (znaka ni
nobenega), vendar ni, če
greš proti Skalni kleti.
Ustreznejše bi se dal pro-
met urediti tako, da bi bila
prednostna cesta tista, ki pe-
lje iz mesta proti Teharju,
ali pa Teharska v podaljšku
proti Skalni kleti. V tem
primeru bi bil tretji krak
stranski in ne bi imel pred-
nosti.
J. K.
Prva modna
revija v Celju
Prejšnji petek in soboto je
bila v Celju velika pomla-
danska modna revija poslov-
nega združenja za obrt, go-
stinstvo in komunalo Celje,
na kateri je sodelovalo več
kot 20 obrtnih delovnih or-
ganizacij in zasebnih obrtni-
kov. Pred gledalci se je zvr-
stilo kakih 130 modelov za
pomlad in poletje, več lepih
čevljev Milana Cremožnika iz
Žalca in nekaj zelo prikup-
nih klobukov iz salona mo-
distinje Sonje Vrečkove iz
Celja. Med plašči in kostimi
so najbolj navdušili tisti, ki
so jih rešili iz »vistram« tka-
nine, ki bo lepo nadomestila
umetno usnje, med oblekami
pa poletna oblačila iz sinte-
tičnih tkanin z oznako »pe-
ri in obleci«. Lepe so bile tu-
di obleke za plažo iz tankega
frotirja, kreirane po zamisli
Vere Menhartove. Svojstveno
doživetje pa je bil vsekakor
pogled na nakit, ki ga je pri-
spevala celjska Zlatarna.
ATL£:T1 za PLANICO
Po vsej Sloveniji pospeše-
no zbirajo sredstva za do-
končno izgradnjo nove ska-
kalnice pod Poncami v Pla-
nici. Za ta orjaški športni
objekt, ki naj bi ponovno
povrnil naši državi svetovni
rekord v smučarskih pole-
tih, prispevajo sredstva zna-
ni športni in kulturni delav-
ci ter ansambli, ki se na po-
sebnih prireditvah za Plani-
co odpovedo vsakršnemu ho-
norarju. Posamezni kraji ta-
ko pridejo do kultumo-zabav-
nih prireditev, v blagajno
nove skakalnice pa se steka-
jo lepe vsote denarja.
Celje se do sedaj še ni
vključilo v to akcijo. Zdaj
pa so se odločili atleti AD
Kladivar, da bodo pripravili
na stadionu pred tribuno ve-
liko zabavno-glasbeno prire-
ditev, na kateri bodo sodelo-
vali poleg najboljših doma-
čih atletov, še številni glasbe-
niki in humoristi. TT bo
poskrbel, da bo vsa stvar
čim prijetnejša in zanimi-
vejša
Tako bomo po dolgem ča-
su laliko rekli, da bomo tu-
di Celjani nekaj prispevali
za novo skakalnico. Atlete bi
kazalo posnemati ...    ,     tv
PRED PREMIERO
v soboto, 6. aprila, bodo
člani Prosvetnega društva
»Zarja« v Trnovljah pri Ce-
lju icprisorili kitajsko ljud-
sko igro »Krog s kredo«. To
zanimivo dramsko delo, ki
ga je napisal Klabund je zre-
žiral Štefan žvižej, ki je pri-
pravil tudi scenski osnutek.
Kostume je posodilo SLG Ce-
lje, delno pa Prosvetni ser-
vis v Ljubljani. Igralci, kate-
rih je več kot dvajset, so
več mesecev požrtvovalno va-
diti, tako da bi sedaj z nekaj
predstavami zadovoljili čim
več ljubiteljev gledališke
umetnosti. S »Krogom s kre-
do« bodo nastopili po kra-
jih v okolici Celja in na
medobčinski dramski reviji v
Vojniku. tv
GRADILI BODO GASILSKI DOM
Prihodnje dni bodo v bli-
žini Šoštanja zakoličili teren
za gradnjo novega gasilske-
ga doma. Večidel sredstev,
potrebnih za sodoben požar-
ni objekt, bodo zbrali gasilci
sami; nekaj denarja že ima-
jo, prav tako les, drugo pa
bodo prispevale delovne orga-
nizacije, med temi največ
termoelektrarna. Slednja bo
v novem gasilskem domu
imela tudi svoje naprave za
intervencije pri požarih.    P.
CELJSKI
SKUPŠČINSKI
ZAPISI
Spremembe v § ve tih
Glede na to, da sta Stane
Divjak in Matej Breznik pro-
sila za razrešitev, sita nova
člana sveta za družbeni plan
ki finance pri celjski občin-
ski skupščini ix>stala Vlado
Bogataj (LIK Savinja) ia
Zdravko Vidmar (Fotolik). P.*-
zen tega je namesto BernaP-
da Strmčnika postal novi
član komisije za volitve ixl
imenovanja, Ivan Kramar.
Odbor za ustanovitev
temeljne skupnosti
otroškega varstva
Na predlog sveta za soci-
alno varstvo in komisije za
volitve in imenovanja so ludl
odborniki sprejeli sestav ini-
ciativnega odbora za ustano-
vitev temeljne skupnosti otro-
škega varstva v Celju. Za
predsednico odbora so ime-
novali Slavo Vučajrik.
Pregled davčnega
zaključnega računa
V skladu s pravilnikom o
knjiženju prispevkov in dav-
kov občanov je občinska
skupščina imenovala stroko
no komisijo za pregled davč-
nega zaključnega računa za
lani. Komisiji bo predsedo-
val Pavle Blasutto, šef upra-
ve za dohodke, za člana pa
sta bili imenovani Darinka
Kejžar in Darinka Zupane.
i ■
Člani razpisnih    |
komisij
Priprave na reelekcijo di-
rektorjev v delovnih organi-
zacijah tečejo že od jeseni
lani. Letos bo reelekcija v
67 delovnih organizacijah celj-
ske občine. Medtem ko je v
podjetju Avto Celje že bila,
bo v drugih kolektivih do
konca leta. Prav zato j 9
skupščina imenovala tudi
predstavnike javnosti v ra*
pisne komisije v delovnih or-
ganizacijah.
Ceste četrtega reda
Mnog^ odborniki celjske ol>
činske skupščine so na zad-
nji seji opozorili na slabo
vzdrževanje cest četrtega ro-
da, četudi so se strinjali z
načelom, da je bolje te ceste
postopoma modernizirati, so
navzlic vsemu menili, da bi
za vzdrževanje predpisali ^-aaj
minimalna dela, ki bi jih m>
raU vsako leto opraviti: Sir
cer se bo :^odilo, da bo
škoda iz leta v leto večja.
Preveč smetišč
V Celju je v zadnjem ča-
su nastalo veliko tako ime-
novanih divjih smetišč, ki so
jih napravili ljudje sami, to
tudi na območjih, kjer je OC-
ganiziran odvoz smeti. Kaže,
da so se mnogi sprli z osno^^
nimi pravili higiene in da
odlagajo različne odpad-
ke kar ob ceste in na druge,
na vsak način, neprimerne
prostore. Očitno je, da bo
treba poseči po sankcijah,
sicer pa Ij^udem še na drug
način povedati, da tako ven-
dar ne gre.
Elvira Šikovec
BesedovaJa sva o otro-
cih. Elvira je namreč uči-
teljica. Vendar sva tokrat
izjemoma pustila njeno
delo v šoli vnemar. Kajti:
tako, kot v šoli, Elvira
šikovčeva z enako zavze-
tostjo, upornostjo in pri-
zadevnostjo skrbi za iz-
venšolsko življenje nade-
budnih hrastniških malč-
kov, razdaja pa se seveda
tudi v vrstah mladinske
organizacije, kjer &e vrsto
let uspešno deluje. Ne bi
našteval, kje vse se Elvira
udejstvuje? Tega menda
celo sama podrobno ne
ve, saj jo ven in ven va-
bijo na domalega vsa po-
svetovanja, sestanke in
podobne delovne razgovo-
re. Hrastničani jo cenijo;
mladi in stari, otroci in
odrasli. Cenijo jo zavoljo
njenega nesebičnega dela
in pripravljenosti poma-
gati, kjer koli in kadar
koli je to potrebno. Po-
trebno pa je skoraj zme-
raj, skoraj vsak dan.
Med drugim opravlja
Elvira tudi delo staroste
pri tabornikih. Hrastniški
partizanski odred »Temni
hrast« je tista društvena
organizacija v tej občini,
ki ji Elvira posveča še
posebno pozornost in
skrb. Ko je govorila o
čebelicah in medvedkih,
najmlajših članih tabor-
niškega odreda ni mogla
prikriti veselja v očeh,
ko je resno razlagala na-
pore starejših, da bi us-
posobili to organizacijo za
njene odgovorne naloge in
dolžnosti.
— Za letos pripravlja-
mo več akcij, — je začela
Elvira. — 21. aprila bomo
poslali najmanj tri ali šti-
ri ekipe čebelic in med-
vedkov na področno tek-
movanje v Ljubljano, kjer
se bodo skupaj a svojimi
vrstniki pomerili v tabor-
niških veščinah. Vsakolet-
ni dan tabornikov name-
ravamo letos počastiti s
posebno prireditvijo, kar
doma, neposredno ob na-
šem taborniškem domu.
Nanjo bomo povabili tudi
člane sosednjih taborniš-
kih odredov iz Trbovelj
in Zagorja. Najlepše je
zvečer, ob tabornem og-
nju, kjer si otroci pripo-
vedujejo svoje doživljaje.
— 3. junija nas čaka
partizanski pohod. Ver-
jetno bomo šli po poti,
ki so jo ubrali prvi hrast-
niški partizani, ko so od-
hajali v NOB. Na našem
pohodu bodo sodelovali
tudi nekdanji udeleženci
NOV. S tem utrjujemo
tradicije NOV tudi v iz-
venšolskem življenju naše
mladine. Naša največja,
vsakoletna akcija pa je
nedvomno taborjenje n
Kaštel Starem pri Splitu.
Lani se je na iaborjeviu
zvrstilo najmanj 35 šolar-
jev in dve izmeni starej-
ših tabornikov. V tem le-
pem kotičku sončne Dal-
macije taborimo že štiri
leta. Lani smo si dokupili
nekoliko več opreme, zla-
sti zložljive postelje. Na
željo staršev, smo lani
prvič uvedli 14-dnevno ta-
borjenje. Za ta čas plača-
jo starši 150 ND. Življe-
nje v taboru je skrbno
organizirano. Otroci se
učijo in ponavljajo tabor-
niške veščine in plavanja
Lani so se domalega vsi
naučili plavati.
Elvira je stresala podat-
ke iz rokava. Vmes poto-
žila, da jim primanjkuje
vodnikov in — denarja.
Lani so dobili okrog 4000
ND. Za popravilo in pre-
pleskanje prostorov ta-
borniškega doma pa so ^
porabili znatno več, s'
podporo, seve. Tako smo
zvedeli, da šteje zdaj par-
tizanski odred »Temni
hrast« že okoli 250 članov
in podpornih članov, da
je med njimi najmanj 60
medvedkov in čebelic, pa
da želijo privabiti v nji-
hove vrste še več mladih
ljudi, ker se za to ogreva-
jo in jih podpirajo šolska
vodstva in starši. V petih
letih, odkar Elvira deluje
v tem društvu, je prese-
dela ure in ure na posve-
tovanfih in razgovorih o
tem, kako izboljšati delo
tabornikov, kaj storiti za
to, da bodo otroci spozna-
li in cenili naravo, da bi
nekoč, ko bodo odrasli
ljubitelji narave in planin.
— Na našem minulem
občnem zboru smo spre-
jeli program dela. Nekaj
tega sem že povedala. Mo-
ram pa še posebej ome-
niti, da naše delo ne po-
čiva niti pozimi. Smo ena
redkih taborniških družin,
ki imamo svoje lastne
prostore. Na voljo nam je
pravcata mala dvoranica,
dva kabineta in ostali pro-
stori. Pozimi utegnejo ot-
roci vaditi signalizacijo in
druge veščine. Vsako leto
jim pripravimo čajanko.
Otroci urede novoletno
jelko, mi starejši, pa jih
skromno obdarimo. Po
tem kajpak na dolgo in
široko govorimo o naših
akcijah, našem delu in
naših načrtih. Počasi bo
naše delo dobilo še večji
in širši pomen. Ko bomo
imeli več vodnikov, bo
delo lažje. Morali bomo
nakupiti še več opreme,
čeprav razpolagamo z ok-
rog 20 cečjimi in manjši-
mi šotori, nam jih še
zmeraj primanjkuje. Ven-
dar smo prepričani, da
bomo ob podpori mladin-
ske organizacije in drugih
dejavnikov uspeli v celoti
uresničiti naše programe,
je zaključila Elvira Šikov-
čeva.
M. V.
OBRAZI
APRILA 1968
CELJE
TEDNIK        5

Slabe prehrambene navade
v celjski občini jemlje šolsko malico 93,5 odst. šolo-
obveznih otrok. Nekaterim plačajo potreben znesek
starši, za socialno ali zdravstveno ogrožene pa poskrbi
družba. Analiza obrokov pove, da je v malicah še vedno
premalo mleka, ki ga uvrščamo med najpomembnejši
prehranski artikel. Toda prav tako je res, da otroci
mleka nočejo piti, kot nočejo jesti zelenjave, neka-
terih vrst mesa, jajc ter drugih beljakovin polnih
hranil. Ugotavljamo torej, da imajo naši otroci sla-
be prehranske navade. Kjer imajo na šolah poleg
mlečnih še šolske kuhinje, lahko kaj takega zelo
tehtno dokažejo. Obiskali smo pet šol in povsod vpra-
šali: kakšne so vaše šolske malice oziroma kosila
in kakšne so ugotovitve o prehranskih navadah vaših
otrok?
Jožica Stres, osnovna šola
Polule: »šolsko malico jem-
ljejo skoraj vsi otroci. Daje-
mo jim skutne namaze, eno-
lončnice, paštete, sadje, ze-
lje in podobne stvari za 800
dinarjev mesečno. Radi bi,
da bi otroci bolj jedli, saj
je očitno, da marsičesa no-
čejo, ker tega niso vajeni.
Kosilo, ki ga prejema 50 do
60 otrok, stane 200 dinarjev.
To si lahko privoščimo zara-
di velikega šolskega vrta in
redne ozimnice ...«
Marija Fale, IV, osnovna
šola: »Od 1030 otrok jih re-
dno malica okrog 800. Ker
mnogi otroci nimajo kosil,
jih v šoli skuhamo vsak dan
okrog 100. Dajemo tudi eno-
lončnice. Otroci bi pojedli
ogromno kruha, najbolj bi
bili srečni, če jim sploh ne
bi ponudili zelenjave. Mleka
na marajo, zato jim dajemo
kavo, kakao, sir. Vsako leto
si izberemo dan, pa gremo
nabirat borovnice za šolsko
kuhinjo; lani smo jih vloži-
li več kot 500 litrov.«
Hermina Ločičnik, osnovna
šola Vojnik: »2al nimamo
tolikšnih možnosti kot na
primer v mestu. Naše mali-
ce so manj pestre tudi zato,
ker otroci nekatera jedila
preprosto odklanjajo. To ve-
lja za mleko, razhčne skut-
ne namaze, k sreči pa radi
jedo j<^uirit in sir, da jim
vsaj malo nadomestimo po-
trebne beljakovine. Težave so
tudi t šolki kuhinji, saj
ne marajo zelenjave, od me-
sa pa imajo najrajši preka-
jeno svinino .. .<
Marija Koštomaj, I. osnov-
na šola: »Več kot 75 odstot-
kov naših otrok redno mali-
ca. Medtem ko z majhnimi
ni težav, so večji že precej
razvajeni. Toplih obrokov ne
dajemo, ker se precej otrok
hrani v šolskih kuhinjah.
Nekaj pa jih vendarle osta-
ne brez kosila. Ce so v var-
stvenem oddelku, pač dva-
krat malicajo — najprej do-
poldne, nato pa še popoldne.
Zelo pa bi potrebovali jedil-
nico.«
Ivica Pregelj; III. osnovna;
šola:   »Malicajo  skoraj   vsi
otroci. Jedo radi, pravijo, da
so malice v redu. Poskuša-;
mo narediti čimbolj pestre, j
Zato včasih pečemo celo ri-j
be, flancate, dajemo jim eno-j
lončnice, namaze —- vse za
1200 dinarjev. Delamo anke-
to o prehrani naših otrok.
Ugotavljamo pa, da je na šo-l
li zelo malo takih, ki bi ime-;
M slabe prehrambene razme-
re. V tem smo pač v mno-
go ugodnejšem položaju kot
ostale šole.«
Urejena šolska prehrana je torej na podeželju prav
tako pomembna kot v mestu. Marsikje so kar uspeš-
no zastavili delo. V glavnem povsod po zaslugi iz-
najdljivih tovarišic, ki bdijo nad šolskimi in mleč-
nimi kuhinjami. Skoraj neverjetno je, kaj vse zmo-
rejo s tako skromnimi sredstvi. Ce bi kanilo kaj
več denarja v njihove blagajne, bi čez čas gotovo
bili lahko v mnogo manjših skrbeh za zdravje in pra-
vilen razvoj šoloobveznih otrok.
I. B.
NAŠ RAZGOVOR
Tehnomercatorjeva veleblagovnica
Kolektiv celjskega trgovske-
ga podjetja Tehnomerca-
bor se je odločil za gradnjo
veleblagovnice ob Gubče-
vi ulici. To je odločitev, ki
pove več, kot samo to, da bo
Celje dobilo veliko trgovsko
hišo. Ta odločitev napovedu-
je novo pot poslovanja tega
kolektiva, napoveduje zače-
tek modeme, sodobne malo-
prodaje po sistemu velebla-
govnic. To pa hkrati pome-
ni približati se potrošniku
in mu v eni hiši dati po
možnosti vse, kar potrebuje.
— Mi smo pogoje za takš-
no pot dosegli v zadnjih le-
tih, je v razgovoru poudaril
direktor Tehnomercatorja,
Stane Selšek, in nadaljeval:
V pomoč bom poklical sta-
tistiko za pet let nazaj. To
pa zato, da bom lahko pove-
dal, kako mislimo delati v
prihodnje. Od 1962. do 1967.
leta se je naš dohodek po-
večal od 265 na 782 milijo-
nov starih dinarjev pri rea-
lizaciji v istem razdobju od
skoraj 5 na 16 milijard sta-
rih dinarjev. Pri tem pa
smo število zaposlenih pove-
čali le za 30. Komentar je
tu odveč.
Izredno pomembno je dej-
stvo, da smo stalno imeli vi-
sok koeficient obračanja, ki
je lani v povprečju znašal
7.78.
In še en podatek: med-
tem ko smo 1962. leta dali
za šolanje domačih, lastnih
kadrov 400.000, smo land v
te namene vložili 6 milijo-
nov starih dinarjev. To po-
meni, da smo dali vzgoji
lastnih kadrov velik pouda-
rek. Tako imamo mlade
strokovnjake, ki predstavlja-
jo udarno moč za naš bo-
doči razvoj.
— In v čem se kaže ta raz-
voj v perspektivi?
— Naša pot nas bo vodila
v moderno, sodobno malo-
prodajo po sistemu velebla-
go\mic. Zato nimamo v pri-
hodnje namena graditi
manjše trgovske lokale, mar-
več veleblagovnice s širokim
asortimanom blaga. Doseda-
nje ekonomske enote,. ki se
še bavijo z grosistično trgo-
vino, bodo v perspektivi vse
bolj služile lastnim prodajnim
kapacitetam maloprodaje, to-
rej veleblagovnicam. Tako se
bo naš grosistični promet če-
dalje bolij razvijal na področ-
ju .OBlJske reeie, ,
Stane Selšek, direktor celj-
skega Tehnomercatorja.
— Kakšna bo nova velebla-
govnica?
— Gre za veliko trgovsko
hišo v več nadstropjih, ki
bo imela okoli 5.000 kvadrat-
nih metrov površine in ki
bo zgrajena po sodoonih
principih. Imela bo želez-
no    konstrukcijo,    premak-
ljive stopnice, dodatne go-
stinske kapacitete, ki bodo
odprte tudi tedaj, ko bo tr.
govina zaprta, zatem nekate-
re delavnice za obrtne uslu-
ge, cvetličarno, prostor za
varstvo otrok in podobno.
— Kdaj se bo začela grad-
nja?
— Računamo, da bodo do
julija končano vse priprave
in da bomo z gradnjo začeli
oktobra letos. Gradbena d©,
la bodo zatem intenzivna zla-
sti prihodnje leto, ko bi jih
naj ob zaključku leta tudi
končali.
Gradnja Tehnomercatorjeve
veleblagovnice ob Gubče-
vi ulici napoveduje novo ob-
dobje v celjski trgovini. Pa
ne samo v celjski. Odločitev
Tehnomercatorja po gradnji
celjske in morda še kakšne
veleblagovnice v drugih kra-
jih, napoveduje novo obdob-
je tudi v odnosih med tr-
govskimi kolektivi širše-
ga celjskega področja. Skrat-
ka, smo na pragu novih doga-
janj v trgovini na drobno,
zato kolektivu Tehnomerca-
torja že zdaj naše priznanje.
M. BOŽIČ
OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE CELJE
Financiranje še vedno problem
Prejšnjo nedeljo je imela
občinska gasilska zveza Ce-
lje svoj redni občni zbor.
Iz poročila predsednika zve-
ze tovariša Vilija Špata je
razvidno, da je zveza dobro
delala. Tako so med letom
pripravili podčastniški tečaj.
ki se ga je udeležilo 40 te-
čajnikov. Vsi so se odlično
izkazali. Iz svojih sredstev
je gasilska zveza nabavila
opreme v vrednosti nad 2
milijona starih dinarjev, ozi-
roma je to položila kot so-
udeležbo na nakup štirih
motornih briagaln in 1100
metrov cevi.
Minulo leto je bilo na ob-
močju, kjer občinska gasil-
ska zveza združuje gasilska
društva, 76 požarov, škodo
so ocenili na več kot 40 mi-
lijonov starih dinarjev. To
je bilo gotovo pomembno
delo.
Na zboru so seveda veli-
ko govorili o neurejenem fi-
nanciranju prostovoljnega ga-
silstva, saj je proračun v te
namene dodelil samo 4 mili-
jone starih dinarjev. Čeprav
je razveseljivo, da so društva
našla veliko oporo v svojih
krajevnih skupnostih 'n da
so z različnimi prireditvami
uspeli zbrati še nekaj de-
narja, pa je vendarle vpra-
šanje, doklej bomo društva
pustili tako viseti, zelo re-
sno.
Med sklepi, ki so jih ga-
silci ob tej priložnosti spre-
jeli, moramo vsekakor ome-
niti, da bodo na consko tefe
movanje poslali kar 32 ekip,
sodelovali pa bodo *udi
na medrepubliškem sreča-
nju pionirjev v mesecu juli-
ju v Podčetrtku. Organizira-
li oziroma prevzeli bodo tu-
di • del republiškega in del
zveznega tekmovanja.
Seveda so izvolili še novo
vodstvo in za predsednika
spet imenovali tovariša ViH-
ja špata. R. J.
Poglavitno:
boj za reformo
z razširjene seje občinskega komiteja ZKS
Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS so obrav-
navali družbeno ekonomska gibanja v celjski občini
v lanskem letu z idejno političnega vidika, hkrati pa
tudi naloge komunistov pri uresničevanju reforme
v letošnjem letu. Komite je sprejel več sklepov, ki
pomenijo programsko usmeritev organizacij in čla-
nov ZK v predkongresnem obdobju. Komimisti se
bodo morali aktivno vključiti in se zavzemati za iz-
vajanje političnih nalog v zvezi z akcijskim progra-
mom občinske skupščine, dalje spremljati in ocenje-
vati družbeno ekonomski položaj in delovati ne samo
v svojem delovnem okolju ampak tudi navzven.
Uvodno besedo je imel po-
litični sekretar občinske-
ga komiteja Zvone Dragan,
ki je obsežno gradivo občin-
ske skupščine o lanskih go-
spodarskih gibanjih dopolnil
še z nekaterimi podatki. Ka-
kor povzemamo je celjsko
gospodarstvo najbolj breme-
nil visok porast amortizaci-
je in obresti, kar je seveda
zmanjševalo dohodek za de-
litev, poleg tega pa je celj-
sko gospodarstvo kreditiralo
kupce s 6 milijardami S din.
Netto osebni dohodki so se
v gospodarstvu povečali za
3,9 in so znašali povprečno
85.900 S din, v negospodar-
stvu pa za 8,9 in so dosegli
99.400 S din.
Kot je dejal Zvone Dra-
gan gospodarska predvideva-
nja v lanskem letu niso bi-
la nerealna, čeprav realizaci-
je ni mogoče ocenjevati z
enakimi merili, marveč jo je
presojati po posameznih pa-
nogah. Nosilci oziroma po-
rabniki proračunskih sred-
stev bi se morali zavedati,
da vplivajo na formira-
nje proračuna reformna gi-
banja, zaradi česar je tudi le-
tos težišče prizadevanj usmer-
jeno v nadaljnje usklajeva-
nje potreb z možnostmi, to-
rej v to, da bi družbene de-
javnosti spravili v realen
okvir. Komunisti se bodo
morali zavzemati za hitrejše
uveljavljanje dohodkovnih
odnosov in seveda za ure-
sničevanje reformnih prizade-
vanj v smislu. osmega kon-
gresa, devetega plenuma in
zadnje brionske seje.
V razpravi so med drugim
menili, da bi morale delov-
ne organkacije čimprej izde-
lati svoje razvojne progra-
me; preučiti ali se celjske
delovne organizacije povezu-
jejo tudi s podjetji v dru-
gih republikah; narediti ana-
lizo kadrov, ki delajo v zu-
nanje trgovinskih oddelkih,
pa prav tako analizo o inte-
gracijskih procesih na pod-
ročju gradbeništva, tekstilne
in lesne, kovinsko predelo-
valne industrije itd. Pri tem
bi morali seveda izhajati iz
ekonomskih utemeljitev. Zapr-
tost delovnih organizacij v
sedanjih pogojih ne more
ustvariti kakšnih večjih re-
zultatov, dhr
Ubil brata
Minuli četrtek je prišlo do
prepira med bratoma Ma-
hanje, doma iz Laš, pri Pod-
platu. Brata Anton in Jo-
že, oba posestnika, sta se slu-
čajno srečala pri vaškem stu-
dencu, kamor sta prignala
napajat živino. Med njima
je prišlo do prerekanja, za-
radi raznih očitkov sta bila
sprta že več kot dve leti, ko
je Anton napadel Jožeta s
palico za pregon živine. S pa-
lico ga je večkrat udaril ta-
ko močno, da je Jože padel
preko korita in obležal mr-
tev. Anton Mahanje je v pre-
iskovalnem zaporu.        —«5
g    TEDNIK
CELJE
i. APRILA 1968
BESEDO IMA
lom
Hercfeler
»Tisto, pa še nekaj sem
slišal... bo kar držalo,
da sem prav slišal. Ne
samo to, da ljudje govo-
rijo o novem deficitu v
velenjskem zdravstvu v
letu 1968, pač pa je to či-
sta resnica. Izguba še na-
staja. Uradno na skupšči-
ni so povedali, da je tre-
nutno že 7 starih milijo-
nov primanjkljaja, pa še
vsi računi niso poravna-
ni. Torej ...! Veste, od-
borniki so se zadnjič zelo
razkurili tn hočejo imeti
na vsak način stvari ok-
rog tega na čistem. Saj
imajo prav, kajne? Razen
tega so tudi ljudje na
zborih volivcev zahtevali,
naj se vsake tri mesece
poroča o stanju, a ne ča-
kati na konec leta.«
»Pred kratkim sem v
velenjskem bifeju poslu-
šal tri fante, ki so reše-
vali križanko. Ko so prišli
do opisa »človekoljubna
organizacija«, je eden zi-
nil OZN, drugi pa NATO.
Nobena od teh kratic jim
po številu potrebnih črk
ni ustrezala. Hercfeler,
kaj sodite o takem pozna-
vanju človekoljubnih or-
ganizacij?«
»Ti fantje so drugače
brihtni, vendar se do pra-
ve rešitve očitno niso do-
kopali, ker so pač bili v
bifeju.«
»Ko ste se prvič zalju-
bili, ali je bilo to spomla-
di, ali v katerem drugem
letnem času?«
»Zagotovo skoraj ne bi
mogel reči, ker je bila
tema. Tudi ne vem, ali je
bilo spomladi, ali pozimi.
V takšnih situacijah te
nikoli ne zebe.«
»Kateri letni čas vam je
najbolj všeč in zakaj?«
»Najbolj so mi všeč me-
seci junij, julij in avgust
ker se prišpara na oble-
kah in pri kurjavi.«
»Kaj naredite, če imate
»mačka«?«
»če se le da, se moram
skriti pred ženo. Kajti, če
bi za vsakega mačka ve-
dela, mi jih ob koncu le-
ta preveč našteje.«
»In še zadnje vpraša-
nje v tem našem intervju-
ju: zaradi česa vas naj-
večkrat boli glava?«
»Hm... če mi denarja
amanjka in če me luba
žena preobremeni z de-
lom.« EFKA
VELENJE
V skupščini živo M na zborih volivcev
Referenduma ne bo
Zadeve, ki sta jih minuli
petek oba zbora občinske
skupščine Velenje obravnava-
la na svojem zasedanju, bi
spričo zanimivosti in aktu-
alnosti zaslužile, da bi jim
posvetili vsaj dve seji. Ko-
pica je bila namreč tako ve-
lika, da jo je bilo kaj težko
spraviti na odhajajoči voz.
Seja je na primer postala
zanimiva že pri obravnavi
sklei>ov zadnje seje, ko je bi-
lo govora o zdravstvu in ve-
likem deficitu. Skupščina naj
bi se v zvezi  s  sprejetuni
sklepi dosledno držala izva-
janja le-teh. Odborniki zahte-
vajo poročila o sanacijskem
načrtu za področje zdravstva
oz. se pokliče na odgo-
vornost ljudi, če le-tega ne
mislijo pripraviti. V zvezi s
problematiko zdravstva je bi-
la ostra kritika naslovljena
na celjski regionalni zdrav-^
stveni center v zvezi s sa-
movoljo nekaternikcv ter za-
radi indolentnosti do skup-
ščine Velenje, če se odnosi
ne bodo popravili,   bo   OS
preklicala soustanoviieljsivo,
do nadaljnjega pa je sklenje-
no, da se ustavijo vsa izpla-
čila za potrebe regionalnega
zdravstvenega centra.
Tokrat na seji skupščine
sprva niso nameravali raz-
pravljati o predlogru resoluci-
je o temeljih gospodarske
politike občine Velenje za le-
to 1968, ker je svet za gospo-
darstvo menil, da^ je o tem
težko kaj jasnega določiti,
dokler ni rešen problem per-
spektive premogarstva in pro-
izvodnje na tej oamovl. Po-
zneje je skupščina le spre-
jela resolucijo, ker je nam-
reč upoštevala, da je s spre-
jetjem novega zakona le za-
gotovljena izgradnja ter-
moelektrarne Šoštanj B, Ta-
ko svet za gospodarstvo kot
tudi skupščuia pa sta sodi-
la, da je treba usmeriti vse
napore v to, da bi čimprej
pristopili k dejanski gradnji
elektrarne, še zmerom je
prisotna želja po zavlačeva-
nju te investicije, ki bi lah-
ko pripeljalo rudnik lignita
Velenje do takšnega sta-
nja, da ne bi bil več sposo-
ben dajati premoga po spre-
jemljivih cenah in tako zago-
toviti ceno električne energi-
je, sprejemljivo za potrošni-
ke. V takem primeru ne bi
kazalo kaj drugega kot raz-
mišljati b postopni likvidaci-
ji rudnika v Velenju. Vzduš-
je okrog razprav o gradnji
elektrarne in medseboj-
nih odnosov investitorjev ter
banke je bilo tudi tokrat
naelektreno.
Levji delež časa je skupšči-
na porabila za osrednjo toč-
ko, to je za sprejem letoš-
njega proračuna, zastavljene-
ga v višini 690 milijonov S
din, seve, brez sredstev za
šolstvo. Posamezne postavke
so bile spremenjene na pred-
log nekaterih zborov .voliv-
cev. Tako so na primer zvi-
šali postavko za krajevne
skupnosti, ki bodo letos raz-
polagale z 18 milijoni S din
oz. z 2,6 o-dstotka proračuna
občine. Višje postavke so bi-
le določene tudi občinski
zvezi združenj borcev NOV,
občinski zvezi kulturno pro-
svetnih organizacij in za ob-
činsko zvezo za telesno kul-
turo. Kot običajno, je bilo
tudi tokrat zelo živo ob raz-
pravi o finančnem načrtu
sklada za komunalno dejav-
nost. V ta sklad se denar
steka od prispevka za ureja-
nje mestnega zemljišča in si-
cer ima letos sklad v načr-
tu 195 milijonov S din do-
hodkov. Obstajajo tendence,
da bi vsak kraj zase pora-
bil ta denar, kot to na pri-
mer delajo v Šoštanju (tu
bodo letos razpolagali s 36
milijoni S din). Na skupšči-
ni so se zavzemali za kon-
centracijo sredstev in načrt-
nejše izvajanje posamez-
nih komunalnih del na ob-
močjih, kjer se ta prispevek
pobira.
Problematika z zborov vo-
livcev, zlasti tisti del o no-
vem pokopališču v Podkra-
ju pri Velenju, ki je bilo na
dnevnem redu 13 zborov vo-
livcev, je imela svoj odsev
tudi na slednjem zasedanju
skupščine. Ugotovljeno je bi-
lo, da ni osnove za izvedbo
referenduma, ki so ga pred-
lagali na treh zborih voliv-
cev. Nekatere predloge v zve-
zi s prevozom, cenami po-
grebnih uslug in drugim ka-
že proučiti in jih upoštevati
pri dokončni redakciji posa-
meznih aktov. O novem po-
kopališču je bilo javno raz-
pravljano zadnjih 5 let sem
in torej ne more biti očitkov
iz nekaterih krogov, češ, da
se o lokaciji novega poko-
pališča predhodno ni raz-
pravljalo. Odbornikov, ki so
na terenu tako govorili, ni
bilo na sejo, saj bi morali
pred obema zboroma prizna-
ti ali je to točno ali ne. Nek
odbornik je na seji odločno
zatrdil, da okrog novega po>-
kopališča na šoštanjskem
področju daleč ne bi bilo to-
liko razpravljanja in prelitega
žolča, če bi nastopil rudnik
kot glavni akter pri tej za-
devi. Vendar kot vemo, rud-
nik nosi glavno breme stro-
škov, vtem ko je morala c-b-
čina oskrbeti denar tudi za
velenjsko pokopališče, in ker
gre za osrednji komunalni
objekt t občini, pač ima
glavno skrb okrog tega že
več let občina oz. pristojna
služba po nalogu skupščine.
K.
Taborništvo v Preboldu
članek Matjaževa vojska, ki
je bil objavljen v 8. štev. Celj-
skega tednika, posebno pa še
tisti del, ki se nanaša na ta-
borniško organizacijo v Pre-
boldu, nekomu iz te orga-
nizacije očitno ni bil po vo-
lji. Zato je poslal prigovor,
čeprav nepodpisan. Ker je
videti, da je glavni vzrok pri-
tožbe napačna informacija o
vodstvu taborniške organizaci-
je in nekakšne posledice, ki
naj bi iz tega izvirale, se mi
zdi potrebno o dejavnosti te
organizacije in njenih marlji-
vih delavcih spregovoriti od-
krito in objektivno.
Sadovi dela se navadno ne
pokažejo kar čez noč. To ve-
lja še posebno za delo v ne-
ki družbeni organizaciji. Tu-
di uspehi tabornikov v Pre-
boldu so plod večletnega de-
la, truda in vlaganj resnič-
no marljivMi delavcev in
družbene skupnosti celotnega
kraja. Začelo se je pred de-
setimi leti, ko je nekaj uči-
teljev na preboldski šoli usta-
novilo taborniško organi-
zacijo in združilo v njej kar
lepo število mladih, pred-
vsem pionirjev. Navdušenje
in delavnost sta vzbudila sim-
patije pri ljudeh iz gospo-
darstva in taborniki so kma-
lu razpeli platnene strehe
ob Savinji v Malih Braslov-
čah, potem pa vsake počitni-
oe leto za letom: enkrat v
Lescah, naslednje leto v Izo-
li, dvakrat na Hvaru pa ob
Kolpi in seveda tudi doma
v Preboldu. Vmes pa so bi-
le taborniške prireditve re-
publiškega značaja. Ob ob-
činskem prazniku 1. 1964 so
bih organizatorji republiškega
tabora in gostitelji taborni-
ških odredov iz vse Sloveni-
je. Za majhen denar je vsa-
ko leto tudi preko sto tabor-
nikov od najmlajšdh medved-
kov in čebelic pa do mla-
dincev preživelo štirinajst-
dnevne počitnice med gozdo-
vi ali ob morju ter si kre-
pilo zdravje. Kdorkoli je
kdaj imel opraviti s takimi
in podobnimi akcijami ve,
koliko dela in odgovornosti
terjajo od organizatorjev. Za-
to sd Preboldčani, ki so pi-
scu članka govorili o marlji-
vih delavcih v taborniški or-
ganizaciji, tega gotovo niso
izmislili, posebno še, ker o
taki dejavnosti danes ne mo-
remo več govoriti.
Starešina tabornikov je bi-
la od začetka do danes uči-
teljica Vida Ribič, aktivno
pa je sodeloval tudi njMi
mož Jože Ribič, zaposlen v
Tekstilni tovarni Prebold.
Ehiša taborniške organizacije
in glavna pobudnika akcij
pa sta učitelja Anica in Mi-
ran Terpin, ki sta dobro po-
lovico počitnic žrtvovala za
taborništvo. Nekaj dni pred
odhodom na taborjenje je
bn v Teipinovem stanovanju
pravi vrvež. Taborniki aH
starši malih članov so pri-
hajali še po zadnja navodila
in hoteli informacij, kaj je po-
trebno za na pot, kako bodo
potovali itd. itd. Poleg Ribi-
čevih in Terpdnovih sta red-
no sodelovala v teh akcijah
tudi učiteljica Ida Vidali in
njen mož Vili pa še nekaj
drugih iz učiteljskih vrst ter
iz vrst družbenih delavcev v
Preboldu. Najbrž tovariši,
Ribič, Terpin in Vidali niso
nikoli napravili končnega iz-
računa o prevoženih kilome-
trih s svojimi avtomobili ter
sešteli ur, ki so jih žrtvovali,
ko so zbirali opremo, hrano,
postavljali šotore, zbijali le-
žišča in še in še. Preveč bi
bilo naštevanja.
In kako je mogoče, da je
bil odziv staršev ter mladi-
ne na vse te akcije tako
množičen kot v nobeni ta-
borniški organizaciji v sose-
ščini? Najbrž se na treba dol-
go spraševati. Odgovor je ja-
sen: Ker so organizatorjem
zaupali svoje otroke, ker so
se taborniki dobro počutili,
saj je bilo življenje v tabo-
ru sproščeno in prijetno.
Taborniška organizacija da-
nes v Preboldu še obstaja.
Vsi omenjeni tovariši še so-
delujejo, »vendar v manjši
meri, skrb za akcije pa so
postopoma prevzeli drugi. De-
lavnost taborniške organizaci-
je torej ni zamrla, a tolikšne
množičnosti in tako obsež-
nih akcij, kot v minuMh le-
tih, danes ni več.
Taka je resnica o taborni-
škem odredu Partizanske-
ga vrha Prebold, resnica o za-
res marljivih delavcih, ki so
dosegli uspehe s požrtvoval-
nostjo in trdim delom.
ROZKA KOBAl^
V MOZIRJU
PRORAČUN POTREB
Gostišča ne bodo plačevala manjših dajatev
Na zadnji seji obeh zborov
skupščine občine Mozirje, Id
je bila prejšnji četrtek, so
odborniki med drugim raz-
pravljali o predlogu letošnje-
ga proračuna občine, o nači-
nu zbiranja sredstev temelj-
ne izobraževalne skupnosti, o
fielu občinskega javnega to-
žilstva, o pripravah na re
©lekcijo direktorjev ter o
Spremembi nekaterih od-
lokov o prispevkih in dav-
kih občanov in občinskem
Prometnem davku.
Seje, ki imajo tako pester
»inevni red, že od nekdaj iz-
zovejo živahne razprave. Ta-
ko je bilo tudi v Mozirju.
CJe k temu dodamo še neka-
tera vprašanja odbornikov
^ tem zakaj so tolikšne raz-
like med odkupno in prodaj-
no ceno mesa, so te seje še
dinamičnejše.
• Odborniki so najprej ob-
^vnavali predlog letošnjega
proračuna občine, ki ga je
Pripravil svet za družbeni
Wan in finance. Po tem pred-
'<>gu predvidevajo 3,478.955 di-
*^rjev dohodkov.______
O financiranju vzgoje in
izobraževanja je s sprejet-
jem republiškega zakona
vnesena sprememba, saj mo-
ra občinska skupščina zago-
toviti najmanj toliko denar-
ja, kot je znašala realizacija
v lanskem letu brez dopol-
nilnih sredstev republike.
Vsled tega bodo letos za
vzgojo in izobraževanje na-
menih iz občinskih virov
2,106.200 novih dinarjev. S
tem bi letošnji brutto piač-
ni sklad znašal-43,903.000 di-
narjev, medtem, ko je lan-
ski znašal 41,431.000 dinarjev.
Pred nedavnim so odbor-
niki sprejeli odlok, ki je v
bistvu pomenil nadaljevanje
turistične politike v (jomje
Savinjski dolini in po katerem
bi nekaterim gostiščem, kd
pomenijo ključne objekte za
razvoj turizma, zmanjšali ob-
činski prometni davek do
polovice. To so gostinci na
področju občine zelo pozdra-
vili. Žal pa je republiški se-
kretariat za zakonodajo skup-
ščino občine opozoril, da je
ta odlok nezakonit, ker skup-
ščina občine ne more opro-
stiti posamezne delovne orga-
nizacije prometn^a davka.
Prav tako so na tej seji spre-
jeli odlok o ukinitvi sklada
za preživninsko varstvo kme-
tov, ki je bil sprejet v času
arondacij. Te so namreč aa
jele dokaj širok obseg na
področju Rečice ob Savinji.
Ob zaključku te akcije pa
so evidentirali le enega kme-
tovalca, ki bi bil po določi-
lih tega odloka o preživnin-
skem varstvu upravičen do
sprejemanja redne preživ-
nine.
Na tej seji je kmetijska za-
druga pojasnila in pređl<3žila
obračimske liste o kalk;ilaci-
ji posameznih del, ki ^'pliva-
jo na razliko med odkupno
in prodajno ceno mesa. Na
eni izmed prejšnjih saj je
odbornik postavil s tem v
zvezi vprašanje in menil, da
mu je nerazvunljivo od kod
tolikšna razlika med scraz-
memo nizkimi odkupnimi in
visokimi prodajnimi cenami.
—ez
4. APRILA 1968-
ŽALEC — VELENJE — MOZIRJE
TEDNIK    7
NA KRATKO
SPOMENIKI NOV
Na nedavnem občnem zbo-
ru ZZB NOV v Laškem so
med drugim razpravljali tu-
di o spomeniškem varstvu
spomenikov in obeležij iz
NOV. Ugotovili so, da je or-
ganizaciji uspelo v minulem
obdobju urediti nekaj naj-
bolj nujnih vzdrževalnih del,
vendar zaradi pomanjkanja
denarja ni bilo mogoče sto-
riti nič pomembnejšega. Tu-
di v prihodnje ni mogoče
račijnati z večjimi deli, saj
bi za ureditev vseh spome-
nikov potrebovali 22.6.50 ND,
a v občinskem proračunu je
za ta dela predvideno le
2.000 ND. Člani ZB so meni-
li, da je toliko let po osvo-
boditvi pač že čas, da bi se
zakonodajalec odločil in ime-
noval institucijo, ki bi bila
dolžna skrbeti za varstvo
spomenikov in obeležij iz
NOV in bi z zakonom dolo-
čil tudi vire za financiranje
tega spomeniškega varstva.
NESREČE
V OSPREDJU
Iz poročila postaje mili-
ce Laško o delu v letu 1967
je razvidno, da je imela mi-
lica lani največ dela s pro-
metnimi nesrec'ami in drugi-
mi nezgodami. Vodijo pro-
metne nesreče s 122 primeri,
nakar število kaznivih dejanj
naglo pade in doseže po-
membnejše število še v tat-
vinah koles (26) in vlomih
(20). V vseh primerih kazni-
vih dejanj v letu 1967 so ime-
li pri 43 primerih 720.923 ND
škode v družbenem sektorju
in 3.53.796 ND škode v 150
primerih v zasebnem sek-
torju.
PRI SODNIKU
ZA PREKRŠKE
Lani je dobil sodnik za
prekrške v Laškem 1455 pred-
logov za postopek, od tega
kar 1049 od milice, druge pa
cd raznih inšpekcijskih
služb, organov, organizacij in
posameznikov. V obravnava-
nju navedenih primerov je
sodnik za prekrške uporabil
najbolj pogosto vzgojne ukre-
pe denarnih kazni, ki so bi-
le najbolj pogoste v skupini
od 50 do 100 ND. Številne
denarne kazni so plačale
osebe v postopku tudi v sku-
pinah od 100 do 200 ND in
od 30 do 50 ND. Manjše de-
rarje kazni so bile redkejše,
a v lanskih podatkih najde-
mo prvič tudi plačilo kazni
nad 200 ND, ki je prejšnja
leta ni bilo. če je v letu 1966
kaznoval sodnik za prekrške
z zaporno kaznijo 27 oseb
(skupaj 506 dni), jih je lani
kaznoval z zaporno kaznijo
35 (skupaj 531 dni).
KAKO BO LETOS Z ZDRAVSTVENO SLUŽBO V BREZAH
Bo treba spet na pot?
Lani je bila zelo ugodna
povezava prebivalstva Brez
pri Laškem z uslužben-
ci zdravstvenega doma Laško.
Prvič so v Brezah odprli pK3-
svetovalnico za matere in
otroke, poleg ambulante, ki
je bila ustanovljena že pred
mnogimi leti.
Matere so pozdravile to no-
vost, saj so prej morale no-
siti otroke na, preglede v
13 km oddaljeno Laško ali
8 km oddaljen Šentjur. Ven-
dar so matere izrazile željo,
da bi bile ^ bolj sproščene,
če bi se lahko posvetovale s
patronažno sestro ali babico
kot pa z zdravnikom. Lani
so pregledali vse učence na
šoli ter novince pred vsto-
pom v šolo. O zdravstvenem .
stanju otrok so izdelali
zdravstveni delavci ustrezno
analizo in jo predložili šol-
skemu kolektivu, da je pre-
gledal, koliko okvar sluha, ■
vida, telesne drže ali ostale-
ga imajo učenci v dolo-
čenem razredu. Učitelji so*
potem laže delali s posamez-
niki,- individualno skrbeli za
njihovo stanje pri vseh pred-
metih, predvsem pa še pri po-
uku telesne vzgoje proti sla-
bi drži.
Po izdelani analizi je dr.
Dolanc sklical posvet na šo-
li, na katerega so bili vablje-
ni poleg zdravstvenih delav-
cev in učiteljev še predstav-
niki občinske skupščine. Naj-
pogosteje je nastopala pri
otjooih podhranjenost, kar je^'?
razumljivo zaradi slabih so-
cialnih razmer mnogih dru-
žin ter zelo oddaljen šolski
okoliš. Zaradi tega so pred-
lagali, naj nujno deluje šol-
ska kuhinja. Ta vsa leta že
deluje, vendar so bile prvot-
no le malice; odkar pa so
urejeni kuhinjski prostori, pa
pripravljajo kosila-enolonč-
nice. Starši plačujejo za otro-
ka 10 N din mesečno, poleg
tega prispevka pa so v jese-"
ni prinesli od doma nekaj
krompirja in zelja, medtem
ko so ostale pridelke pride-
lali sami na šolskem vrtu.
Nadalje je bil tudi zobo-
zdravniški pregled vseh učen-
cev. Zdravstveni delavci so
sklenili, da bodo dvakrat te-
densko vozili učence v Ia,ško,
kjer jim bodo popravljali zo-.-
,be. Ta sklep so tudi uresniči--
li in tako popravili zobe sko-
raj 75 odstotkov vseh učen-
cev na šoli, za kar so bili
starši izredno hvaležni celot-
nemu kolektivu zdravstvene-
ga doma Laško.
Z novim letom pa zdrav-
stveni dom Laško ni več sa-
mostojna enota, ampak je
priključen zdravstvenemu do-
mu,(I!elje. Zato se prebivalci
upravičeno sprašujejo ali
bodo v novih pogojih vse te
pridobitve odpadle in bodo
ostali spet brez vsega, tako
kot pred leti, ali bo vse to
ostalo in se bo temu priklju-
čilo še kaj novega, boljšega
za ljudi, ki so tako oddalje-
ni od vseh prometnili in
ostalih središč. F. N.
Laško  sobotno  popoldne
Več nalezljivih bolezni
Iz poročila zdravstvenih de
lavcev v Laškem je razvidno,
da je število nalezljivih obo-
lenj v občini vsako leto ne-
koliko večje. Leta 1964 so
jih zabeležili 125, leta 1965
že 212, lani i>a 254. Lanski
skok je velik tudi zategadelj,
ker je po letu 1965 potreb-
no prijavljati tudi vsa griži
podobna obolenja.
Kljub temu pa so kočljivi
primeri naraščanja nalezljive
zlatenice (hepatitisa), za ka
terim najbolj pogosto zboli-
jo šoloobvezni otroci (lani
kar 160 primerov), medtem
ko so večidel vse druge na-
lezljive bolezni v upadanju.
V zadnjem obdobju niso
ugotovili nobenega prime-
ra davice, otroške paralize
in zelo malo primerov oslov-
skega kašlja, kar je nedvom-
no upeh razmeroma dosledne-
ga cepljenja.
Trgovina mu je
drugi dom
Na obisku pri Rudiju Kopu,
poslovodji trgovine v Jerneju
v Jerneju pri Ločah niso
imeli sreče s trgovino. Ta-
koj po vojni so jo sicer ure-
dili tudi v tej vasi, toda ne-
kajkrat so vanjo vlomili, pa
so jo zato zaprli. Ko so jo
čez nekaj let spst odprli,
ljudje niso bili zadovoljni —
ne z odpiralnim časom in ne
s preskrbo. Trgovina je bila
na dnevnem redu vsakega
zbora volivcev, vsakega mno-
žičnega sestanka. Potem pa
je nenadoma vse utilmilo in
če zdaj vprašate prebivalce
Jerneja, kako so zadovoljni s
svojo trgovino, bodo poveda-
li samo najboljše. Potem jih
seveda vprašate tudi, kako
to, da naenkrat takšno zado-
voljstvo. Pa vam bodo prepro-
sto odgovorili: »Ja, ko je pa
trgovina v dobrih rokah.« In
mislili bodo na roke Rudija
Kopa, ki je tu že pet let.
Ker je bil četrtek, je tisti
dan, ko smo ga obiskali. Ru-
di Kop, poslovodja trgovine
z mešanim blagom v Jerne-
ju, nekoliko prej zaklenil tež-
ka zelena vrata. Odšel je v
prvo nadstropje, od koder je
vabljivo dišalo po vroči gove-
ji juhi. Tu si je namreč po-
slovodja jemejske trgovi-
ne uredil dom in iz Oplotni-
čana je nastal trden Jemej-
čan.
»Ljudje tod okoli so zelo
zadovoljni s trgovino in va-
mi. Pravijo, da ste znali po-
slušati njihove želje. Bo dr-
žalo?« smo ga vprašali.
»Vesel sem, če je res tako.
Ja, to je naš kroli. Se bomo
že morali mi ravnati po lju-
deh, ne pa oni po nas, ja!
Trgovino imam res odprto
takrat, ko je za ljudi najugod-
neje, to pa je od sedmih do
dveh, pa vsako nedeljo do-
poldne. Zaprto pa je ob po-
ledeljskih. Bi si ogledali tr-
govino?«
Če pričakujete, da boste v
jernejski trgovini našli luk-
suzne kozmetične izdelke ali
pa havanske cigare, ste se
seveda zmotili. Toda tu bo-
ste lahko kupili dobre po-
maranče in limone, toplo pe-
rilo, dober lonec ali ponev,
okusno salamo, ne povsem
svež kruh —- kajti v domači-
jah tod okoli ga še pečejo v
kmečkih pečeh in ga zato v tr-
govino pripeljejo samo dva-
krat tedensko — pa vse vr-
ste moke, sladkorja, kave
in podobnega, zaradi česar je
to trgovina z mešanim bla-
gom, kakršna bi morala biti
v vsakršni vasi. In seveda,
srečali se boste s poslovod-
jo, ki si bo vzel-čas in natanč-
no ustregel vaši želji.
I. B.
Zapeljivi oglas
Dragi sosed,
čeprav mi še nisi odgovoril
na zadnje pismo — ti, leno-
ba, lenuška — se že spet
oglašam, čutim, da ti mo-
ram pisati o vsem, kar serr^
doživel prejšnje dni. Nekaj
me tezi; vem, da ni bilo prav
in zato mi bo lažje pri srcu,
ko ti bom vse napisal, saj
boš tako edini, ki boš zvedel
resnico. Drži jo zase in ne
govori naprej, zlasti pa ne
pretiravaj, če te bo jezik za-
srbel.
Oni dan sem v časopisu
prebiral male oglase. Povem
ti, da je to zelo zanimivo čti-
vo. V njih vidiš utrip naše-
ga časa. To je pravcata bor-
za, če ljudje preveč prodaja-
jo, je nevarno, če preveč išče-
jo zlato za zobe, ti nehote
svetujejo, da pomisliš, kam
bi naložil milijone. Kadar pa
je med temi vrsticami veli-
ko oglasov, v katerih mladi
moški iščejo prijateljice
ali starejše ženske mlajšega
partnerja za veliko kupčijo,
vedi, da se bliža pomlad in da
svet nori. No, ko sem tako
prebiral te in podobne ogla-
se, se mi je oko zapičilo v
vabilo, da išče ne preveč
mlada ženska z dežele pri-
kupnega tovariša za družbo.
No, sem si mislil, fant, po^
skusi. Kaže, da ne gre za že-
nitev, da vse to ni nič resne-
ga, marveč samo majhen
flirt, kakšna ura prijetnega
razvedrila in podobno. Pa
sem ji pisal. Ze skoraj isti
hip, ko sem vrgel pismo v poš
ni nabiralnik, sem pozabil na
vse skupaj in na ne preveč
mlado žensko. Saj veš, doma
imam mlado ženko. Seveda,
njej nisem ničesar povedal.
To bi bil ogenj v hiši. Sicer
pa se mi je ženka zdela tiste
dni nekam čudna. Tu in tam
sem jo zalotil, da se je za-
gledala v daljavo in nekaj
premišljevala. Potem sem raz-
bral z njenega obraza čuden
nasmešek. Vsega tega si ni-
sem znal razlagati.
Preteklo je nekaj dni. Po-
tem me je presenetilo pismo
oziroma me je z njim pre-
senetila žena, ki mi ga je
brez pripomb položila na mi-
zo. Kot da ni nič posebne-
ga, nič važnega, čeprav me
je tisti trenutek nekaj spre-
letelo, sem ga vtaknil v žep
in šele potem, ko sem bil
sam, odprl in prebral — ča-
kam vas v soboto popold-
ne. Da me boste spoznali
bom na železniški postaji v
našem kraju stala pri izho-
du, v roki pa držala rdeč
nagelj.
šele zdaj sem začel premiš-
ljevati in skoraj sem se kesal.
Pa sem se navzlic vsemu od-
ločil, ženi pa zaupal, da me
v soboto in nedeljo čaka
službeno potovanje. Nič ni
rekla, le čuden nasmešek
sem znova razbral z njenega
obraza.
Prišla je sobota in hitro
slovo od doma. V majhni
potovalki sem imel vse, kar
sem sicer potreboval, kadar
sem se v resnici odpravljal
na nekajdnevno službeno pot.
Vožnja z vlakom se mi je
isti dan zdela daljša, kot je
trajala. Spet sem okleval, na-
zadnje pa le šel na pot pro- ■
ti izhodu majhne, podeželske
železniške postaje, že od da-
leč sem jo videl, saj pri iz-
hodu ni bilo drugih ljudi.
V hipu sem jo ocenil. Bila
je starejša od mene, toda še
vedno polrm življenja. Na hi-
tro sva se pozdravila in že
me je povabila v kmečko
kočijo, ki je stala na cesti.
Zdaj bom krajši. Naj ti po-
vem, da je poskrbela, da
mi je bilo dobro, da je bila
miza vedno obložena z do-
brotami in kozarec zmeraj
napolnjen z domačo   kaplji-
co. Nič me ni spraševala, kaj
mislim v prihodnje. Bolj
kot govorila, sva pila in je-
dla, pa spet pila, si nazdrav-
ljala in tako naprej. Da, mo-
ram reči, da je bila polna
življenja in tedaj sem poza-
bil na vse. Tudi na dom in
veliko mlajšo ženko.
Tako je minila sobota in
prišla je nedelja. Kdaj, prav-
zaprav sam ne vem.
In potem je prišlo tisto,
česar msem pričakoval. Kar
na lepem se je na vratih po-
javila moja žena.
— Saj sem vedela, kako je
s tvojim službenim potova-
njem, je rekla in dodala ali
bolje rečeno zapovedala:
— Zdaj pa domov!
Moja znanka iz oglasa se
je nekam izgubila. Ni je bi-
lo na spregled niti tedaj, ko
sem odhajal iz hiše. Včeraj
sem se peljal s kočijo, da-
nes pa sva jo z ženo peš mah-
nila do postaje in potem t
vlakom domov. ' i
Veliko sva govorila oziJ^
ma govorila je ona, jaz P},
molčal in sklanjal glavo. S**
7720 enkrat sem jo prekinil ^
vprašal, kako je vedela, fej^i
sem. ^
— O, ti mož, je dejala, &^
si neroden pa si v časopis
očrtal oglas, ki te je zap^.
Ijal. -I
Tudi doma sva potem vejn
ko govorila oziroma govori^
je ona, jaz pa . .. t
Nastopil je tihi teden. 6"^.
pa je zacelil tudi ta dogodeh
Le nekaj se je spremenil^^
oglasov več ne berem, zH^^^-
pa ne takšnih, v katerih sV^
rcjša ženska išče prikupnef\
mlajšega moškega... J
To je vse. dragi sosed.
mi je lažje, ko sem ti naP^
sal, in kot sem te prosil, ^'^
govori o tem nikomur.     JJ
Tvoj sosed Jo^:-.
SOSED SOSEDL....J
8    TEDNIK
SLOVENSKE KONJICE — LAŠKO
4. APRILA
KONFERENCA ZK SLOVENSKE KONJICE O GOSPODARSTVU
Majhna nezaposlenost
Pred kratkim je bila v Slo-
venskih Konjicah druga kon-
ferenca občinske organizaci-
je Zveze komunistov, na ka-
teri so razpravljali o idejno-
političnih izhodiščih gospo-
darskega in družbenega raz-
voja v občini v letošnjem
letu. Poleg članov konferen-
ce se je razgovora udeležil
tudi član izvršnega komiteja
CK ZKS ing. .Andrej Marine.
Na konferenci so v zvezi s
to temo govorili tudi o za-
poslovanju kljub temu, da v
tej občini zaenkrat na tem
področju še ni posebnih pro-
blemov. Zaostritev pričakuje-
jo predvsem jeseni, ko bo
okrog 400 otrok zapustilo šo-
le. Slišati je bilo mnenja in
taka je bila tudi ocena ko-
misi.ie, da bodo ta problem
mogli reševati le z intenziv-
nejšim izkoriščanjem zmoglji-
vosti gcspodarstva in z odpi-
ranjem novih delovnih mest.
Podatki namreč kažejo, da
največji procent zaposlenih
dela v prvi izmeni, medtem
ko druga in tretja nista v
celoti zasedeni.
Ko, so člani konference
razpravljali o možnostih po-
večanega izvoza, so ugotav-
ljali, da nekatera sistem-
ska vprašanja otežujejo ori-
entacijo delovnih organizacij
v  izvoz.   Nekateri   so   tudi
vpraševali, čemu se krediti
ki so namenjeni za izvoz in
vesticijske opreme, mno-
gokrat uporabijo v povsem
druge namene. Komunisti so
se na konferenci zavzem.»li
tudi za doslednejše uveljav-
ljanje delitve po delu. Ugo-
tcvili so, da so pomanjklji-
va predvsem merila za na-
grajevanje strokovnjakov
gospodarstvu. Ob zaključka
so zadolžili komisijo za druž-
beno-ekonomska vprašanja,
da pripravi zaključke konfe-
rence, ki jih bodo posredfr
vali vsem osnovnim organiza-
cijam v cbčini.
F. IN

Mala
Mateja
Kot vsi otroci, se tudi
mala MATEJA KRAŠEK
iz Slivnice pri Šentjurju
rada igra. Prijazna je, nič
sramežljiva in vedno vese-
la. Bila je sama z očkom,
ko smo jo srečali pred do-
mačo hišo v Slivnici.
»Mamica je na poravnal-
nem svetu,« nam je zau-
pala.
»Zakaj pa imaš danes
kitke?«
»Ker mi je mamica gla-
vo oprala.«
»Drugo leto grem že v
šolo. Vesela sem, ker se
bomo učili,« je povedala,
čeprav še ne ve točno, kaj
se bodo učili.
Ima precej prijateljev in
prijateljic med sovrstniki.
Najraje se igra Indijance
z Ladekom, Edom in Li-
dijo.
»Kaj  bi bila  rada,  ko
boš velika?«
»Mamica!«
Zopet se je zatopila v
igro z Lidijo, šepetale so
si tiste prijetne otrošife
skrivnosti, ki starejšega
človeka vedno spravijo v
smeh. —ar
Pred sezono
Atomske toplice pri Podčetrtku bodo letos
odprli 1. maja
Podčetrtek postaja zaradi
atomskih toplic vedno bolj
znan turistični kraj. Poleg
domačih gostov predvsem iz
Hrvatske tn Slovenije so la-
ni zabeležili že ogromen
obisk tujcev. Zadovoljstvo
obojnih je bilo precejšnje, za-
to letos v Podčetrtku priča-
kujejo še številnejši obisk. To
pričakovanje je potrdila tudi
anketa, katero .so z \T>rasanji
o počutju in zdravju poslali
mnogim gostom po vsej Ju-
goslaviji, ki so se že zdra-
vili v atomskih toplicah. Od-
govori so bili pozitiTOi, veči-
na pa je izrazila željo, da po-
novno obišče toplice.
Zelje domačih turističnih
delavcev so velike, morda ne-
koliko večje od realnih mož-
nosti, da se uresničijo. S tr-
dim delom so sicer uspeli to-
plice urediti tako, da so lah-
ko sprejeli večje število go-
stov na kopanje, vendar vsi
vedo, da to ni dovolj. Preno-
čišča, hrana, dobro urejeni
sanitarni objekti in glavno —
cesta, modema asfaltirana
cesta, so še vedno težki pro-
blemi. Vsem  tem potrebam
se je pridružil še strah pred
ukinitvijo obsoteljske proge,
saj se je mnogo kopalcev
^pripeljalo v toplice z vla-
kom. TrusMčni delavci z bo-
jaznijo pričakujejo ukinitev,
ker ne verjamejo obljubam,
da bodo cesto resnično ure-
dili. Jasno pa je, da bi ureje-
na cesta imela za Podčetrtek,
kot razvijajoč se turistični
kraj, ogromen pomen.
Atomske toplice naj bd le-
tos odprli 1. maja. Pred tem
pa morajo opraviti še neka-
tera nujna dela, da bodo go-
stje bolj vami in da se bodo
ugodneje počutili. Tako bo-
do morali i>opraviti leseno
brv preko Sotle, postaviti
ograjo okoli kopališkega pro-
stora, urediti sanitarije in
podobno. Vsa dela zahtevajo
precej truda vseh, ki želijo,
da bodo atomske toplice res
postale toplice in z njimi
Podčetrtek znan turistični
kraj. Kljub precejšnjemu ob-
segu del, pa so v Podčetrt-
ku zagotovili, da bodo vse
opravili še pred sezono.
— A.R.
ŽRTVE
I PR0ME1A
TRČENJE V LEVCU
Proti Vranskemu je vozil
tovornjak s prikolico, ki ga
je upravljal JOŽE FIGEU.
Med Levcem in Drešinjo va-
sjo je zaustavil na desm
strani ceste, ker ga je ne-
znani voznik osebnega avto-
mobila opozoril, da bo iz-
gubil registrsko tablico. Ko je
tablico pritrdil, je odpeljal.
Po 80 do 100 metrih vožnje
je za njim pripeljal s tovor-
njakom — oiestemo MAR-
TIN BREZNIK, star 29 let,
iz Doba pri Domžalah, ki je
iz neugotovljenega vzroka tr-
čil v zadnji del prikolice to-
vornjaka. Prikolico je zaradi
sunka zaneslo mimo vlečne-
ga tovom jaka po desni strsa-
ni, vlečni tovornjak pa se je
ustavil diagonnalno na cesti.
Voznik Breznik je bil ukle-
ščen z volanom na desni stra-
ni. Zaradi hudih poškodb je
med prevozom v celjsko bol-
nišnico podlegel. Materialno
škodo so ocenili na 70.000 N
dinarjev.
AVTOBUS
ZADEL PEŠCA
Zakonca 31-letni ANTON
VITANC iz Brode 23 pri
Vranskem in 27-letna VIDA
VITANC sta šla \'zporedno
po levi strani ceste proti
Vranskemu. Za njima je pri-
peljal voznik avtobusa SLAV-
KO ŽEMVA, ki je prehiteval
osebni avtomobil. Ker je
prehiteval s kratkimi lučmi
je pešca zagledal na kratki
razdalji. Zadel je Antona Vi-
tanca in zbil po cesti, ženo
pa je odbilo na travnik, kjer
je obležala s hudimi poškod-
bami. Mož je na kraju nesre-
če podlegel, ženo pa so od-
peljali v  celjsko  bolnišnico.
NESREČA
PRI PODPLATU
Iz Podplata je proti Mesti-
nju vozil z osebnim avtomo-
bilom ALBIN JEZOVŠEK.
Pozneje je izjavil, da se . je '
srečal z dmgim osebnim av-
tomobilom, in sta oba zasen-
čila luči. Ko sta bili vozili
vzporedno je prižgal dolge lu-
či tn pred sabo na desni
strani opazil dva pešca. Av-
tomobil je levega zadel in zbil
po cesti. Poškodovani je bil
pripadnik JLA REDŽEF MI-
LIC, ki je med prevozom v
celjsko bolnišnico zaradi hu-
dih poškodb podlegel.
PADEL NA PESKU
Voznik mopeda FRANC
KRAMARŠEK se je peljal z
neregistriranim mopedom in
brez vozniškega dovoljenja iz
Proseniškega proti Ljubečni.
V Zepini ga je zaneslo na
skrajni desni rob ceste, kjer
je na pesku padel. Dobil je
pretres možganov.
ZANESLO GA JE
Iz Celja je proti štoram
vozila z osebnim avtomobilom
NEŽIKA TOVORNIK in na
nepreglednem odseku ceste
prehitevala motorista. Pri
prehitevanju pa je zadela v
kolesarja IVANA PLANKA,
ki ji je pripeljal nasproti in
ga je zaneslo na levo v avto-
mobil. Kolesarja je odbilo ▼
vetrobransko steklo, od ko-
der je padel v obcestni ja-
rek. Dobil je lažji pretres
možganov.
NA KRATKO
HOKEJ NA TRAVI — Prvo tek-
mo letos So hokejisti na travi
gabrskega Partizana odigrali v Za-
grebu in izgubili s tamkajšnjo
Mladostjo 2:1. Gol za Celjane je
dosegel Bratec. Celjani so bili
najmanj enakovreden nasprotnik,
žal pa so zatalijili napdalci, ki
niso znali izkoristiti priložnosti za
gol. Kot je znano, igrajo celjski
hokejisti na travi tudi letos v hr-
vatski ligi izven konkurence.
— L. G.
ROKOMET — Zbor rokometnih
sodnikov pri obči.nski zvezi za te-
lesno kulturo je postal v zadnjem
času zelo delaven. Tako je pred
dnevi organiziral seminar s pre-
delavo pravil. Istočasno sta Ri-
hard Ratej iz Celja in Marjana
Hojan iz Velenja opravila teore-
tični del izpita za medobčinskega
sodnika. Hojanova bo ena prvih
rokometnih sodnic v Sloveniji. —
Minulo nedeljo so celjskj roko-
metni sodniki sodelovali na tradi-
cionalnem turnirju v Ljubljani,
kjer .so premagali Mariborčane s
l.SiH ter izgubili z Ljubljano 12:10.
Tako so osvojili drugo mesto. —
In še en uspeh so dosegli: Mirko
Kolnik, Milan Grabar in Štefan
Jug so uspešno opravili t^retični
in praktični del izpita za republi-
škega sodnika. — T. G.
Mladi
kegljači
Celja
Komisija za kegljanje pri
občinski zvezi za telesno kul-
turo v Celju (vodi jo tovariš
Zgonc) je prvič po nekaj le-
tih organizirala občinsko pr-
venstvo v kegljanju za mla-
dince, štirinajst tekmovalcev
se je pomerilo v disciplini
2 x100 lučajev. Tekmovanje
je lepo usi>elo, zlasti pa po-
kazalo, da bo treba v pri-
hodnje, več narediti za rast
mladih kegljačev.
Rezultati: 1. Orešnik (Ce-
lje) 793, 2. Cene (Štore) 773,
3. Labohar (Ingrad) 771, 4.
Lipovšek (Ingrad) 762, 5. Ra-
kita (Aero) 761 itd.
EKIPE: 1. Ingrad 2890, 2.
Celje 2846.
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
Kritičen razgovor o nogometu
Zapis z občnega zbora celjske nogometne podzveze
Nedavni občni zbor Celj-
ske nogometne podzveze je
2aiova osvetlil nekatere pro-
bleme nogometa na širšem
celjskem področju in naka-
zal pot za njegovo večjo uve-
ljavitev v športni dejavnosti
sploh. Čeprav že danes za-
jema precejšnje število mla-
dine in članov, z množičnost-
jo, zlasti pa kvaliteto, ne mo-
remo biti zadovoljni. Zaradi
slabe kvalitete, pa čeprav
ima celjsko področje največ-
je število klubov v vzhodni
conski ligi, pada tudi število
gledalcev na nogometnih tek-
mah. Nogometni klubi so se
tudi zaradi slabih finančnih
pogojev zaprli vase in posve-
tili osrednjo pozornost prve-
mu moštvu, dočim je dela z
mladino manj, zlasti pa ga je
zelo malo ali nič s šolsko
mladino. Ce bi nogometni
klubi našli skupen jezik s
šolami, bi lahko bili inioiator-
ji stalnih občinskih ali dru-
gačnih ligaških tekmovanj šol-
skih moštev.
Močno šepa tudi strokov-
no delo. Četudi sta zlasti ob-
činska zveA za telesno kul-
turo in prej okrajna nameni-
li precejšnja sredstva za
vzgojo trenerjev  in  inštruk-
torjev, je teh strokoraih ka-
drov v nogometnih organiza-
cijah malo. V tem je tudi
vzrok slabega dela organiza-
cije nogometnih trenerjev. In
če k temu dodamo še po-
manjkanje sposobnih organi-
zatorjev, odbornikov, potem
je situacija na dlani. Delo
sloni več ali manj na pešči-
ci najbolj vnetih pristašev,
medtem ko močnejšega zale-
dja ni.
Pomanjkanje denarnih sred-
stev je ugotovitev, ki je zna-
čilna za vse. Slabo material-
no stanje se kaže tudi v sla-
bo vzdrževanih igriščih.
Občni zbor je tudi obsodil
klubaške tendence, ki se
kažejo celo v vlogi službujo-
čih delegatov — domačinov.
Najbrž ni slučaj, da se je
disciplina igralcev poslabša-
la, da je imela disciiplinska
komisija polne roke dela in
večkrat tudi v primerih, ko so
pri prekrških botrovali klub-
ski funkcionarji.
Nogomet na celjskem fkkI-
ročju ima vse pogoje za naj-
boljši razmah tako v množič-
nosti kot kvaliteti. Pri izpol-
nitvi te naloge bi morale več-
jo vlogo odigrati tudi vse ob-
činske zveze za telesno kul-
turo, kajti Celjska nogomet-
na podzveza deluje kot med-
občinski organ, žal, pa je na-
šla razumevanje le pri celj-
ski občinski   zvezi,   medtem
ko ostale stojijo ob strani,
kakor da se jih razvoj nogo-
meta ne tiče.
Ko šo govorili o kvaliteti,
so zlasti poudarili nujnost, da
bi morala biti kvaliteta ŽNK
Celja-Kladivarja odraz kvali-
tete nogometa na celotnem
celjskem področju in ne sa-
mo mesta Celja. Tu pa se
odpira problem medsebojne-
ga sodelovanja, ki odvrača
vsakršne klubaške tendence.
Na zboru so sklenili, da se
bo prihodnje tekmovanje v
celjski podzvezni ligi razvija-
lo v dveh skupinah in ne več
v eni. Računajo tudi na no-
va dmštva kot Ljubčeno, Do-
brno, Šmarje in Kozje. Ra-
zen tega so podprli misel o
formiranju več skupin zvezne
lige in menili, da bi moralo
iti v tem primeru za amater-
ska moštva in ne za profesi-
onalna.
Občni zbor Celjske nogo-
metne podzveze lahko oceni-
mo kot uspešen delorai raz-
govor, kot kritičen pomenek
o delu, slabostih in prihod-
njih nalogah. Na njem so iz-
rekli javna priznanja tudi ti-
stim delavcem, ki so največ
pripomogli k uspehu podzve-
ze. Tako so diplome dobili:
Mirko Presinger, Milan Ho-
čevar, Martin Ožek, Boris Ro-
poša, Vinko Sušin, Dagmar
šuster, Franc Kočar in Ri-
ko Presinger. — m
Šport v Savinjski
ŽALEC — Občinska zveza
za telesno kulturo bo poleg
občinskih prvenstev šolskih
športnih dmštev ter tekmo-
vanj v namiznem tenisu, ro-
kometu, košarki in atletiki
pripravila tudi manifestativ-
no tekmovanje v pkdčastitev
100-letnice žalskega tabora.
NCK50MET — Nogometaši
Žalca so pred začetkom spo-
mladanskega dela prvenstva
odigrali več prijateljskih te-
kem. Srečanja so se končale
takole:'Žalec — Rog. Slatina
5:5, Žalec — Polzela 2:0, Ža-
lec — štore 1:0, Žalec — Voj-
nik 8:0, Žalec — Celje-Kladi-
v-ar ml. 2:1.
ODBOJKA — Nekdaj zelo
dobri in aktivni igralci od-
'>ojke TVD Partizan šempe-
v Savinsjki dolini, so se
Odločili, da bodo ponovno
pričeli z rednimi treningi in
tekmovanjem v celjski-mari-
torski ligi.
SMUČANJE   —   Čeprav   v
Savinjski dolini ni veliko
smučarskih terenov, se mla-
dina čedalje bolj navdušuje
za ta zimski šport. To se je
pokazalo na vseh tekmova-
njih, razen tega ima več kot
1500 učencev šol svoje smuč-
ke. Pred tremi leti je bila ta
številka za polovico manjša.
ŠEMPETER — Ker bo le-
tos praznovanje občinskega
praznika Žalca v Šempetru,
se TVD Partizan tega kraja
\Tieto pripravlja na vrsto
prireditev in tekmovanj.
A. V.
Mladi v smučarskih skokih
Na minulem državnem pr-
venstvu v smučarskih sko-
kih v Planici so sodelovali
tudi mladi tekmovalci iz Ce-
lja, Velenja  in  Zagorja.  Za
vse je bilo očitno, da imajo
premalo trenin.ga, premalo
skokov, kar se je najbolj po-
znalo pri doskoku. Zaradi te-
ga si je Velenjčan Sredenšek
zapravil šesto mesto. Pri sta-
rejših mladincih pa sta se
zlasti izkazala železnik in
Rozina iz ' Zagorja, katerima
se pozna, da redno vadita s
kandidati za državno repre-
zentanco. Od novih velja po-
sebej omeniti Celjana, Ajni-
ka, ki je vzbudil p>ozornost
vseh poznavalcev.
Mladinci iz našega območ-
ja so se na državnem prven-
stvu plasirali takole:
ML. MLADINCI: 18. Sre-
denšek (Velenje), 22. SI. Li-
povšek, 27. Dušan Lipovšek,
31. Bratec, 33. Mlakar, 35.
Kroflič (vsi Celje), 40. Raz-
devšek, 42. Kovač in 43. Sko-
flek (vsi Velenje).
ST. MLADINCI: 5. Želez-
nik, 6. Rozina (oba Zagorje),
13. Ajnik (Celje), 14. Zupane,
20. Sredenšek (oba Velenje),
24. Roglič (Zagorje), 35. Ceh
(Velenje). A. N.
Sindikalni šport
Pri občinskem sindikalnem
svetu v Celju so ustanovili
odbor za športno rekreacijo,
ki bo vodil politiko in pro-
gramiranje razvoja športne
rekreacije v delovnih kolek-
tivih ter skrbel za povezavo
z občinsko zvezo za telesno
kulturo zlasti pri organizaci-
ji sindikalnih športnih iger.
Odbor vodi znani športni
delavec na področju rekrea-
cije, Tine Veber iz Štor, čla-
ni pa so še: Eva Orač, Pol-
de Smon, Dušan Gradišnik in
Tone Goršič.
V skladu s programom sin-
dikalnih športnih iger je ob-
činska zveza za telesno kul-
tur orazpisala tekmovanje v
velikem ftogometu. Tekmova-
nje bo izvedeno v dveh kvali-
tetnih ligah, ki bodo formira-
ne na osnovi lanskih rezulta-
tov in prijav. Igrali bodo lah-
ko samo neaktivni igralci.
T. G.
STRELCI LAŠKE OBČINE
strelci laške občine so minule
dni zaključili občinsko prvenstvo
v streljanju z zračno puško, ki
je trajalo skozi vse zimske mese-
ce. Tekmovalo je devet ekip s
360 strelci.
V ekipnem ocenjevanju je zma-
gala strelska družina Dušana Po-
ženela jz Rečice, druga je bila
SD Papirnica, Radeče, tretja pa
SD Partizan, Jurklošter. Med po-
samezniki je zmagal Gvido Borin
pred Francem Zveplanom (oba
Jurklošter) in Vinkom Lavrincem
iz Rečice.
4- APRILA 1968-
ŠMARJE — ŠENTJUR — ŠPORT — KRONIKA
TEDNIK    9
fA KRATKO
POHOD PIONIRJEV
V REČICO
Ob letošnjem prazniku
Zmage bo pionirska organiza-
caija na osemletni šoli heroja
Rajka pripravila pohod svo-
jdh članov v Rečico blizu
Rimskih toplic. Na zanimivo
pot se bodo šolarji odpravili
bržkone peš, v spremstvu
svojih vzgojiteljev in nekate-
rih udeležencev NOV iz te re-
viirske občine. Za prireditev je
že zdaj veliko zanimanje, saj
bo to prvi množičnejši po-
hod mladih hrastniških ob-
čanov v ta kraj. Pionirji so
že pisali svojim vrstnikom v
Rečico, ki jih bodo z vese-
ljem pričakali. Seveda bodo
ob tej priložnosti izvedli kraj-
ši kulturni program in se
medsebojno še bolj seznanili
in spoprijateljili.
POTREBNA
BO ANALIZA
O STANJU OBRTI
Izvršni odbor občinske kon-
ference SZDL je pred krat-
kim razpravljal o položaju in
Stanju ter mestu in vlogi
obrtne aktivnosti v Hrastni-
ku. O tem so bili čland Izvrš-
nega odbora različnega mne-
oja, sodili pa so, da občani
še venomer pogrešajo neka-
terih uslužnosfcnih delavnic in
obratov ter servisnih služb.
Zato so predlagali, naj bi
astreane službe uprave ob-
činske skupščine izdelala po-
drobnejšo analizo dosedanje-
ga in prihodnjega razvoja te
dejavnosti v občini, v kateri
hd morali predlagati tudi' sta-
Idišča ter ukrepe za dolgoroč-
nejši razvoj obrti v komuni.
Issvršni odbor je prav tako
Bikienil omenjeno analizo uvr-
stiti na skupno sejo pred-
sedstva sindikalnega sveta
za gospodarstvo in obrt.
ZANIMIVO
TEKMOVANJE
ŠOLARJEV
Pred kratkim so se spet
zbrali v Hrastniku niladi
športniki iz petih zasavskih
oziroma bližnjih komun. To-
krat so se pomerile ekipe iz
2alca, Laškega, Trbovelj, Za-
gorja in Hrastnika v košar-
ki. Prvo mesto so osvojili tr-
boveljski šolarji. Vsem eki-
pam je komisija za sodelova-
1^'e s šolskimi organizacijami
poti občinskem komiteju ZMS
podelila plakete oziroma dru-
ga  priznanja.
SPET
IZOBRAŽEVANJE
ZAPOSLENIH
Pred dnevi se je sešla ko-
misija aa izobraževanje pri
občinskem sindikalnem sve-
tu. Na seji so preučevali do-
slej zbrano gradivo o stanju
splošne in strokovne izobraz-
be zaposlenih ljudi v hrastni-
Skfllh delovnih in drugih or-
ganizacijah. Komisija bo
omenjeno gradivo posredova-
la za sejo plenuma sindikal-
nega sveta. Na to sejo name-
nava sindikalni svet povabiti
tudi predstavnike kadrovsko-
socialnih služb hrastniških
podjetij, ker bodo razen izo-
braževanja govorili tudi o
ustanavljanju pripravniških
delovnih mest za nilade stro-
kovnjake. Na plenumu bodo
sprejeli ustrezna stališča in
jih razen sindikalnim organi-
zacijam, posredovali tudi
vodstvom podjetij oziroma
njihovim samoupravnim or-
ganom.
IZREDNA
MLADINSKA
KONFERENCA
V nedeljp je bila v klubu
»Svobode II« izredna občin-
ska mladinska konferenca, na
kateri so govorih o vlogi mla-
dih v razvoju samoupravlja-
nja in možnostih zaposlova-
nja hrastniške mladine. Na
zanimivo razpravo na tej iz-
nedni konferenci se bomo še
povrnili.
NEKAJ PABERKOV Z OBČNEGA ZBORA SVOBODE II
60-letnica pevskega zbora
Kaže, da bo leto 1968 za prenekatere kulturne in
druge skupine v tej občini leto jubilejev. Razen
115. obletnice rudarske godbe na pihala, bo letos
praznoval 60-letnico obstoja moški pevski zbor »Svo-
bode II«, ki se za to priliko pripravlja že nekaj
mesecev.
Delavsko prosvetno dru*
štvo »Svoboda II« v Spod-
njem Hrastniku ima zdaj pe-
tero sekcij: godbeno, dram-
sko, pevsko, šahovsko in fci-
nematc^rafsko. Vseh aktivnih
članov je za zdaj okrog 115.
To je bil i>ovod, da so v raz-
pravi največ govorili o vklju-
čevanju novih članov. Ob tem
so opozorili, da je v tamkaj-
šnjih podjetjih, zlasti Steklar-
ni veliko število mladih lju-
di, ki bi jih kazalo privabiti
bodisi v to ali drugo sekcijo.
Vključitev t^ društva v
priprave na slovenski kon-
gres   kultumoprosvetnih   or-
ganizacij, naj bi omogočil
prav pritegovenje mladih lju-
di v društvene vrste. Na ob-
čnem zboru so med drugim
tudi ugotovili, da bo tre-
ba godbi na pihala novih in-
štrumentov. Zato so predlaga-
li samoupravnemu organu
Steklarne, naj preuči možno-
sti nakupa novih glasbil, sta-
ra pa bi porabili aa učenje
mladine.
Osrednji dogodek letošnje-
ga delovanja »Svobode II«
bo zagotovo praznovanje 60-
letnice pevskega zbora. Kot
je videti gre za enega izmed
najstarejših zborov v zasav-
skih revirjih. Zgodoviiia de-
lovanja te kulturne skupine
je zgodovina steklarstva, nje-
nega razvoja F>a tudi vpliva
na razvoj kulturnega dela v
tem delu Hrastnika. Praznova-
nje jubileja pevskega zbora
bo zatorej praznik vseh delov-
nih ljudi tamkajšnje okolice.
Na občnem zboru so spre-
jeli program dela, ki temelji
na načrtih aktivnosti posa-
meznih društvenih skupin. S
podporo vseh aktivnih članov
pa tudi občanov bo moč
program v celoti realizirati.
Ena izmed neodložljivih dol-
žnosti p>a bo, kot so pravilno
poudariti na občnem zboru,
storiti vse za vključitev no-
vih članov, ljudi, ki lahko na
tem področju tvornosti še
marsikaj pokažejo.
Pomladne vode...
ŠE ENA NOVICA IZ STEKLARNE HRASTNIK
Steklo osvaja nova tržišča
Doslej so v tej hrastniški delovni organizaciji izva-
žali različne vrste steklenine izključno na Zahod.
Na izvoznem seznamu je približno devet zapadno-
evropskih dežel, ZDA, Kanada in letos še Avstralija.
Z razvojem oziroma znatno razširitvijo nekaterih
vrst izdelkov pa so postala domača tržišča pretesna,
zato so v podjetju storili nekatere ukrepe za osva-
janje vzhodnoevropskih trgov in tržišč dežel v raz-
voju.
Steklarna je minulo jesen
sodelovala na zagrebški raz-
stavi »Astre«, ki se ukvarja
z izvozom v vzhodnoevropske
dežele, zlasti v Sovjetsko zve-
zo. Poljsko, ČSSR, Bolgarijo
in drugam. S tem je podjet-
je začelq prve korake za pro-
dajo nekaterih vrst stekleni-
ne na Vzhod. Odločilnega po-
mena je bila izpopolnitev
oziroma razširitev proizvod-
nje na avtomatskih strojih.
Z vrsto razgovorov in obi-
skov predstavnikov nekaterih
uvoznikov iz Vzhodnih dežel
so naposled v Steklarni
ustvarili možnosti za prodajo
steklenic za antibiotike v te
države, vključno v ZAR.
V podjetju sodijo, da bo-
do utegnili izvažati zelo veli-
ko količine teh izdelkov v
omenjene dežele, če ne bo
novih ovir, bodo že konec
marca podpisali ustrezne po-
godbe za izvoz prvih količin
te vrste steklenine. Omeniti
kaže, da Steklarna teh izdel-
kov doslej ni izvažala. Ste-
klenice za antibiotike, torej za
potrebe farmacevtske indu-
strije so doslej izvažale na
Vzhod in v dežele v razvoju
izključno zahodne države. S
tem, ko začenja hrastniška
Steklarna ubirati neizhojena
pota tudi za te vrste izvoza
in v te dežele, si zagotavlja
nemoteno proizvodnjo tega
blaga in seveda možnosti pro-
daje.
Za nemoten izvoz bo treba
obvladati še nekatere proble-
me, ki izhajajo iz klirinškega
sporazuma, nadalje medse-
bojne menjave s temi deže-
lami in podobno. Kljub temu
pa v podjetju menijo, da ovi-
re niso takšne, da jih ne bi
utegnili povsem obvladati in
si zagotoviti za prihodnja le-
ta povečano vključevanje v
mednarodno delitev dela.
— ic
ZAKAJ ODLOČITEV O SKLICU
IZREDNE MLADINSKE KONFERENCE
Pozornost
samoupravljanju
Pravzaprav so minili komaj trije meseci, ko je
hrastniška mladina na svoji redni konferenci sprejela
stališča in napotke za svoje prihodnje delo. Predlog o
sklicu izredne konference se zavzema za neposrednejši
dogovor o vlogi mladih v sistemu samoupravljanja na
vseh nivojih. Razen tega nekateri mladi ljudje sodijo,
da bi morali na izredni konferenci govoriti še o za-
poslovanju in vključevanju mladine v društveno živ-
ljenje.
Ne glede na to ah bodo sprejeli vse omenjene pred-
loge v dnevni red izredne konference, je zagotovo naj-
pomembnejša odločitev, da na tem delovnem dogovoru
nekoliko podrobneje osvetlijo vlogo mladih v sistemu
samoupravljanja. Od tod tudi zahteva enega dela mla-
dih ljudi, da ne kaže konference »obremenjevati« z
drugimi zadevami, saj bo preučitev vključevanja mla-
dine v organe samoupravljanja zahtevala vsestransko
pozornost. Na izredni konferenci naj bi mladi ocenih
dosedanjo in prihodnjo vlogo hrastniške mladine v raz-
voju samoupravljanja. Za to priložnost bodo pripra
vili tudi pKidatke o tem, koliko mladih ljudi že in pred-
vsem kako sodelujejo v organih samoupravljanja, bo-
disi v podjetjih ali v komimi. Razen tega naj bi
mladi povedali svoje mnenje o dosedanjih oblikah
samoupravljanja. Dejstvo je, da oblike zaostajajo za
vsebino. Mladi proizvajalci so že lani opozarjali na te
slabosti, vendar brezuspešno. Konferenca bi zatorej
morala tudi v tem pogledu nakazati ustreznejše re
šitve. Nobenega dvorina ni, da bo razprava o teh in
nekaterih drugih vprašanjih v zvezi s samoupravlja-
njem ctdknla še druge aktualnosti. Kot je znano, so
na redni mladinski konferenci ugotovili, da je lani
sodelovalo v organih samouprave samo okrog 90 mla-
dih proizvajalcev oziroma mladih ljudi, žal v razpravi
niso posebej govorili o tem, kako in s čim, bolje
rečeno, s kakšnimi stališči so mladi proizvajalci na-
stopali bodisi na sejah delavskih svetov ali v drugih
organizmih samouprave. Zato bo konferenca dosegla
svoj namen, če ne bodo ostali zgolj pri ugotavljanju
marveč če bodo predlagaU konkretne rešitve oziroma
konkretna  stališča in predloge.
M.
VSI PREJELI PRAVILNIK O VARSTVU
Vodstvo Steklarne Hrastnik
je aa vse svoje člane kolekti-
va natisnilo brošiiio, pravza-
prav pravilnik o varstvu in
ra^orejanju invalidnih oseb
na delovna mesta v podjet-
ju. S tem so vsakemu posa-
mezniku zaposlenemu omo-
gočili seznaniti se z varstvom
pri delu pa tudi aktualnimi
vprašanji poklicne rehabilita-
cije in prekvalifikacije v pri-
meru raznih nesreč pri delu.
V Steklarni so zelo skrbno
preučili vsa tista delovna n»
sta, kjer so ali bi utegnili 2i
poslitd delavne invalide.
nimivo je tudd določilo, di
smejo zdravega delavca m
postiti na delovnem mestu, H
je pripravljen za delovnegs
invalida le za toliko časa, do
kler se ne pokaže potreba,"!'
da na tako delovno meslo
iSazporedijo invalida. V pi*
vilniku so tudd podrobno
označena delovna mesta, Id
pridejo v poštev za zaposli-
tev delovnih invalidov.    ^ .
ŠE ENKRAT O PROMETNIH NESREČAH V ZAGORJU
Varnosti nikoli preveč
146 prometnih nesreč v letu 1967 je za Zagorje ob
Savi precej. Precej zato, ker so ji botrovale številne
nerednosti in predvsem prehitra vožnja, izsiljevanje
prednosti in druge malomarnosti
Oi^ani ljudske milice so
imeli lani s prometnimi ne-
srečami veliko opraviti. V
tem obdobju so morali ob-
ravnavati 146 nezgod, 24 več,
kot leto prej. 73 primerov so
morali odstopiti okrajnemu
javnemu tožilstvu, 56 sodni-
ku za prekrške, medtem ko so
17 nesreč obravnavali kot
dogodek. Lanske prometne
nesreče so zahtevale pet živ-
ljenj in 43 telesno poškodo-
vanih. Pri nezgodah je bilo
udeleženih 127 osebnih avto-
mobilov, 49 tovornjakov, 10
avtobusov, 13 motorjev, 12
mopedov, 11 kolesa, 2 vpregi
in 14 pešcev.
Med poglavitne vzroke ne-
sreč navajajo prehitro vož-
njo, nadalje neprimerno hi'
trost, izsiljevanje prednosti is
celo vožnjo po levi strani ce-
ste. Zaradi vinjenosti je bilo
17 nesreč, nepazljivosti in ne-
izkušenosti 26 nezgod, ostal'
nesreče pa so se pripetile ^
disi zaradi poledice, pomanj-
kljivosti vozil, varnostne raz-
dalje in drugih manj po
membnih vzrokov.
Zaradi kršitve cestno pr^;
metnih predpisov so orga**
ljudske milice priglasili ofr
črnskemu sodniku za pre^'
ške kar 176 ljudi. Od tega ^
oseb, ker so vozili brez vo«'
niškega izpita, 29 zaradi ^'
njenosti in drugih nercdn"'
sti. Skupno so organi javn^
ga reda izrekli 229 mand^'
nih kazni v višini 2.104 1^'
Največ nesreč je bilo n'i
sti II. reda Trojane—Z;i,;ofl'
tn na cesti III. reda Zago^'
je—Trbovlje.
Na postaji ljudske mili**«
opozarjajo na izrazito pf^^f
čan promet na obeh osre*
njih zagorskih prometnih P*'"
ti. Z druge strani "pa sodiJ<'|
da s sedanjim, občutno sKf'
cenim številom miličnikov ^
bodo kos vse večjim zaBf^
vam dela in zavarovanja Ij^
di na cestah Ah bomo
varčevali tam, kjer gre ^
varnost ljudi?
SODELOVANJE HRASTNIKA Z OBČINO MONTEGNV V SEVERNI FRANCIJI
Za utrjevanje prijateljstva
Kot obe sosednji revirski
občini, je tudi občina Hra-
stnik pred leti navezala so-
delovanje z eno izmed rudar-
skih občin v Severni Franciji.
Dosedanji stiki Hrastnika z
občino Montegnv so omogo-
čili podpis prijateljske po-
godbe o stalnem sodelovanju,
ta pogodba pa obenem omo-
goča nadaljnje medsebojno
spoznavanje na vseh področ-
jih družbenega življenja.
Predlogi za letošn.je stike s
strani občine Hrastnik.
Komisija za medobčinske
stike je zadnjič obravnavala
letošnje sodelovanje Hrastni-
ka z občino Montegny v Se-
verni Franciji. Ob tej prilož-
nosti so člani komisije ugo-
tovili, da bo letos mogoče re-
alizirati enega izmed predlo-
gov, ki ga je sprožila delega-
cija francoske občine Monte-
gny ob lanskem obisku v
Hrastniku. Tedaj so namreč
francoski gostje izrazili željo
po organizaciji simpozija, na
katerem naj bi preučili naš
komunalni sistem in sploh
komunalno samoupravo. Na
simpoziju naj bi sodelovalo
nekaj odbornikov iz obeh ob-
čin. Ker so francoski gostje
izrazili tudi željo, da bi radi
dobili občinski statut Hrast-
nika, jim ga je pred kratkim
občinska skupščina Hrastnik
že posredovala, prevedenega
v njihov jezik.
Razen organizacije simpo-
zija, ki naj bi ga pripravili
julija ali avgusta, bodisi v
Hrastniku ali Montegniy, je
komisija za medobčinske sti-
ke predlagala občini Monteg-
gny, naj bi letos dopotovala
na počitnice skupina njiho-
vih šolarjev. En predlog so
Hrastničani posredovali že
lani, vendar ga v Sev. Fran-
ciji niso realizirali, ker so
odgovorili, da pri njih še do-
grajuje otroški počitniški
dom, s čemer bodo lahko
povabili na počitnice tudi
skupino hrastniških šolarjev.
Hrastniška občinska skupšči-
na je predlagala, da ne glede
ali je njihov dom dograjen
ali ne, sprejema na počitnice
skupino otrok, ki bodo pre-
živeli dva ali tri tedne med
svojimi vrstniki v Hrastniku
oziroma v hrastniškem otro-
škem počitniškem naselju
blizu Pule. Po vsej verjetno-
sti bo občina IVIontegny v
kratkem posredovala tudi svo-
je predloge za letošnje stike
in utrjevanje medsebojnega
spoznavanja in prijateljstva.
10
TEDNIK
HRASTNIK
.4. APRILA
196«
ZASAVSKI PREMOGOVNIKI ZNIŽALI CENO PREMOGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO
pocenitev velja od 1. aprila do 30. junija
_d kratkim je bila na Izlakali pri Zagorju konferenca predstavnikov trgovskih
^Sietij s kurivom, na kateri so zastopniki zasavskih premogovnikov Predlo/il
Catere ukrepe za bolj kontinuirano proizvodnjo premoga pa tudi prodajo v letni
Coni. Čeprav je pocenitev premoga za široko potrošnjo v času prihodnjih treh
^Ssecev zelo pomemben ukrep, so se na posvetovanju zavzeli za trajnejše posege.
If bi omogočUi bolj nemoteno proizvodnjo v rudnikih m s tem tudi oskrbo po-
Sošnikov I bolj poceni premogom v poletnih mesecih. Zanimiva za potrošnike
•1 tudi pobuda za proizvodnjo domačih, tako unenovanih trajnozarnih peci na
'remog, z veUkimi izkoristki, majhno porabo in velikimi učinki ogrevanja.
2asavski premogovniki so
jpj predlagali pocenitev v
jjugem četrtletju za okrog
jj SD oziroma 10,22 odstotka
J, tono premoga. V kolikor
jjdo vsa trgovska podjetja s
^ivom na Slovenskem pa
jjdi v Zagrebu, ki jih oskr-
^ejo zasavski premogovni-
ki sprejela pobudo za to, da
^ tudi podjetja sama znižala
jjno premogu v tem obdob-
^ bi potemtakem potroš-
^ kupovali vse vrste de-
lelega premoga za 1,30 ND
(jneje, kot v drugih letnih
jjsih. Komercialna služba za-
jjvskih premogovnikov je v
joglasju z vodstvom podjetja
^ samoupravnimi organi
predložila še nekatere druge
ikrepe za lažjo prodajo pre-
moga v tem obdobju. Trgov-
jkim podjetjem s kurivom ne
to treba plačati iz dobavlje-
lih količin premoga v za to
idrejenem roku, marveč šele
,času 60 dni. Zato pa naj bi
l^ovska podjetja kreditirala
potrošnike z brezobrestnimi
krediti za čas štirih mesecev.
Sa posvetovanju so sprejeli
ise omenjene ukrepe. Vendar
so predlagali, naj bi v bodoče
isvojili  tak  sistem  prodaje
premoga v letnem času za ši-
roko potrošnjo, ki bi bolj
stimuliral tako premogovnike,
kot potrošnike. V zvezi s tem
so predstavniki zasavskih
premogovnikov seznanili za-
stopnike trgovskih podjetij
tudi z vsemi tistimi ukrepi,
ki so jih storili pri zveznih
organih in v okviru združenja
premogovnikov. Bistveno ob
tem je vsekakor to, da bi en-
krat za vselej odpravili se-
danje, dokaj hude neredno-
sti pri oskrbi s premogom.
Pozimi premogovniki ne
zmorejo vseh naročil, poleti
pa je premoga preveč. V bi-
stvu pa ga ni preveč, ampak
je c-dvzem neenakomeren.
Zanimivi za potrošnike so
tudi nekateri drugi ukrepi.
Zasavski premogovniki so v
dogovoru z združenjem pre-
mogovnikov letos pozimi
uspeli doseči soglasje za
uvoz znanih trajnozarnih pe-
či na premog iz Zvezne re-
publike Nemčije. Gre za pe-
či, ki so se izredno uveljavile
na Zahodu in so jih ljudje
v glavnem že sprejeli, kot
največji dosežek zadnjega ob-
dobja. Zasavski premogovniki
pa tudi premogovniki sploh
so storili vse, da bi začeli te
peči izdelovati doma. Proiz-
vodnjo bi zaupali celjskemu
podjetju »EMO«, ki pravza-
prav že dalj časa sodeluje s
premogovniki na tem pod-
ročju. Za odkup licence in
osvojitvijo vseh potrebnih
orodij za redno izdelavo teh
peči bi potrebovali okrog 2
milijona 600.000 ND. Nekaj
denarja je že zagotovljenega,
ostale vsote pa morajo premo-
govniki še zbrati. Po vsej
verjetnosti se bodo odločili
za peč tipa Ahlmann. V teh
pečeh dosežejo izkoristek ce-
lo do 80 odstotkov, poraba
premoga je minimalna, sama
peč pa je estetska in primer-
na za vak prostor. Seveda je
reguliranje avtomatsko. Do-
ma izdelana peč ne bo- v ni-
čemer zaostajala za uvoženi-
mi in bo celo nekoliko, zla-
sti kasneje, cenejša. Naj v
tej zvezi omenimo še to, da
so na posvetovanju obljubili,
da bodo to peč vsestransko
preizkusili v enem izmed
ljubljanskih inštitutov. Konč-
no bo potrošnike zanimalo še
to, da so zasavski premogov-
niki sprožili zamisli o paki-
ranju premoga v vrečke ali
kartone oziroma omote, ki bi
jih nalašč priredili za nalaga-
nje premoga v te peči. Ob
tem predlogu samo ugotovi-
mo, da bodo slednjič tudi pri
nas storili ukrepe, ki so jih
v svetu podvzeli že pred leti
in tudi s tem povečali po-
rabo premoga.
—V
NA KRATKO
3. SEJA OBČINSKE
KONFERENCE ZKS
19. APRILA
Občinsiko v6dstvo ZKS je
na zadnji seji sklenilo sMd-
cati 3. sejo občinske konfe-
rence 25KS za 19. april. Na
njej nameravajo obravnavati
aktualna vprašanja vloge in
mesta mladih v komunalnem
sistemu in njeno dejavnost v
društvih in društvenih organi-
zacijah. Po vsej verjetnosti
bodo na dnevni red seje uvr-
stili tudi pismo revirskega
komiteja ZKS v zvezi z na-
daljnjim regionalnim sodelo-
vanjem na področju Zasavja.
Za ta ukrep so se odločili
potem, ko so ugotovili, da je
doslej seznanjenih z vsebino
pisma samo okrog 60 odst.
vsega članstva ZKS. Razen
tega naj bi na tej seji pire-
učili še izvajanje stališč in
sklepov, sprejetih na drugi
seji, v zvezi z materialnim
položajem in družbenopoli-
tično aktivnostjo borcev NOV
in izvajanjem programa idej-
nopolitičnega izobra-^evanja
članstva ZK.
O PROBLEMIH
ŠOLSTVA
Medobčinski odbor sindi-
kata družbenih dejavnosti v
revirjih je na svoji dirugi se-
ji razpravljal o j)erečih pro-
blemih finansiranja vzgoje
in i2x>braževanja v občini Za-
gorje ob Savi. Udeleženci se-
stanka iz Zagorja so ponov-
no opozorili na izredno težav-
ne razmere finansiranja os-
novnega šolstva v občini ter
ugotovili, da so osebni do-
hodki prosvetnih delavcev v
tej revirski občini v primer-
javi z vsemi sosednjimi ko-
munami izredno nizki. Med-
tem, ko se ne samo drugod
po Slovenskem, marveč tudd v
Hrastniku, Trbovljah in Liti-
ji uspeli zagotoviti za te na-
mene razmaeroma dovolj de-
narja, v Zagorju ob Savi to
ni primer. Sicer pa so v raz-
pravi poudajriM, da ne gre
zgolj za osebne dohodke pro-
svetnih delavcev, marveč tu-
di za druge izdatke, zlasti
materialne in funkcionalne
stroške na vseh šolah obči-
ne Zagorje ob Savi. Razen te
točke, so na seji obravnavali
še priprave na seminar pred-
sednikov in tajnikov sindi-
kalnih podružnic družbenih
dejavnosti.
LANI VEČ
PROMETNIH
"NESREČ
Močan poreust prometa na
zagorskih cestah je imel, bo-
lje rečeno, je povzročil tudi
nekatere negativne posledice.
Lani so organi javnega reda
zabeležili 24 nesreč več, kot
leto prej, po nepopolnih po;
datkih pa je znašala škoda
več deset milijonov SD. Zna-
čilno je, da že v prvih mese-
cih letošnjega leta opažajo
nadaljnje povečanje prometa,
tako tovornih, kot osebnih
vozil. Zato pričakujejo, da bo
promet še bolj narasel po-
mladi in poleti, ko je tudi
največ nesreč. Dokaj inten-
zivna preventivna dejavnost
za varnost na cesti, zlasti
med šolsko mladino, je letos
malone povsem usahnila. Za
te namene skorajda ni nobe-
nega denarja, čeprav so imele
šole v načrtu predvajanje
raznih filmov o varnosti na
cesti in druge podobne akci-
je.
LETOVANJA
DELAVCEV
• Zadnja seja počitniške skup-
nosti pri sindikahiem svetu je
bila namenjena na vprašanje
letošnjega oddiha zagorskih
proizvajalcev. Med drugim so
opozorili na to, da bi kazalo
tudi letos omogočiti čim več-
jemu številu delavcev deset-
dnevno letovanje v Savudri-
ji, kjer ima pet zagorskih de-
lovnih organizacij svoje po-
čditoiško naselje.
ZAGORSKO GOSPODARSTVO V LETU 1967 POD LEČO ZAKLJUČNIH RAČUNOV
Manjši rezultati kot leto poprej
Gospodarske organizacije s sedežem v Zagorju ob Savi so lani dosegle 153,974.000
novih dinarjev celotnega dohodka, kar je za 2,4 odst. manj, kot leta 1966. Nižji
celotni dohodek, kot so planirali so imeli na rudniku, »Varnosti« in Tovarni elek-
troporcelana na Izlakah. Spričo manjšega celotnega dohodka je bil dosežen tudi
nižji dohodek, in sicer za 10,6 odst., kot leto prej. Visoki izdatki za sodne izvršbe
in plačevanje zamudnih obresti.
Od vseh p>odjetij, je lani
uspelo samo petim delovnim
organizacijam povečati doho-
dek v primerjavi z letom
1966. Vendar je med indu-
strijskimi pojdetji edina In-
dustrija gradbene^ materia-
la, kjer so dosegli nekoliko
višiji dohodek, pa tudi v tej
delovni organizaciji se je de-
lež dohodka v neto produktu
nekoliko znižal. Razmeroma
ugoden rezultat v tem pogle-
du izkazuje rudnik, ki je si-
cer delež dohodka v neto
produktu rahlo znižal, toda
delež v celotnem dohodku je
tako kot pri neto produktu
višji, kot leta 1966. Zanimivo
je tudi to, da lani nobene-
mu aaigoTskemu podjetju ni
uspelo delež dohodka v neto
produktu povečati v primer-
javi z letom 1966.
Zaradi zmanjšanega dohod-
ka so delovne organizacije
zbrale manj denarja za po-
slove sklade in skade skup-
ne porabe. Za poslovne skla-
de so podjetja namenila ne-
kaj nad 6 milijonov ND, v
sklade skupne porabe pa le
524.000 ND. Po teh podatkih
so torej zmanjšali poslovne
sklade v primerjavi z letom
1966 za 27 odstotkov ali skup-
no s skladi skupne uporabe
za tretjino manj. Iz tega to-
rej izhaja, da so pK>djetja ob-
čutno spremenila delitvena
razanerja, če so hotela »obdr-
žati« iste osebne dohodke oz.
j.ih vsaj nekoliko povečati.
Ob tem kaže poudariti, da so
vse zagorske delovne organi-
zacije imele vse do lani izred-
no napeta delitvena razmerja
in bi vztrajanje na tem po-
menilo občutno nazadovanje
osebnih dohodkov. Zaključni
računi kažejo še eno značil-
nost. Zaradi nelikvidnosti so
nekatera podjetja imela ze-
lo visoke izdatke za plačilo
sodnih sklepov oziroma pla-
čilo zamudnih obresti. Naj-
večje tovrstne izdatke so
imeli v p>odjetju »Varnost«
in Lesnoindustrijskemu pod-
jetju.
— n
0GLASUJ1E
V CELJSKEM
TEDNIKI)
Podražitev vode?
Ne glede na to, da so razni ukrepi za podražitev teh
ali onih uslug dokaj nepopularni, so se v zagorskem
komunalnem podjetju znašli pred osnovno dilemo:
ali v nedogled dovoljevati pomanjkanje pitne vode
in se izpostavljati ostrim kritikam potrošnikov ali
pa z podražitvijo zbrati toliko denarja, da bodo
utegnili obnoviti vodovodno omrežje in zagotoviti
vsem 10.000 občanom zadostne količine zdrave pitne
vode.
Motiv iz Zagorja
Komumlno podjetje samo
sicer nima pravice podraževa-
ti vodarine. Za to je pristoj-
na občinska skupščina. Za-
voljo tega so v tem podjetju
pravkar pripravili obširno
študijo o problematiki pre-
skrbe in sploh stanja s tega
področja, pri čemer so pose-
bej skrbno zbrali podatke
o dotrajanosti posameznih
omrežij. Sedanje zmogljivosti
vodovodnega omrežja oziroma
zajetij so premajhne. V naj-
boljšem primeru dobe letno
okrog 684.288 kub. metrov
vode, potrebe pa kažejo, da
bi jo morali imeti na leto
najmanj 899.388 kub. metrov.
Vsled tega je preskrba šte-
vilnih ljudi v posameznih na-
selij že močno ogrožena,
zlasti poleti in ob vsaki naj-
manjši suši. Manjkajoče koli-
čine vode bodo morali torej
oskrbovati iz nekaterih dru-
gih virov. Predvidevajo, da
bi utegnili vodo dobiti le iz
izvira v Ribniku. Iz tega za-
jetja bi lahko oskrbovali vse
področje Knsovca-Borovnika,
takoimenovanega »šahta« in
rudniškega obrata Loke. S
tem bi torej razbremenili na-
pajalni vod šemnik—Smre-
kovica oziroma neposredni
vod za Zagorje. Akumidirane
vode po ceveh, s povišanim
pritiskom do 5 atmosfer bi
omogočilo oskrbo z vodo
vseh potrošnikov v višje leže-
čih naseljih občine Zagorje,
hkrati pa bi zagotovili dovolj
vode v rezervoarjih za kritje
potrošnih konic.
Razen tega je komumlno
podjetje pripravilo ukrepe za
zagotovitev z zadostnimi ko-
ličinami vode v središču Za-
gorja, Kotredežu oziroma Po-
toški vasi in drugod. Gre za
nove priključke, za izmenja-
vo cevi in vrsto drugih nuj-
nih opravil ter popravil. Kot
za zajetje v Ribniku tako za
ureditev drugih naprav bi
podjetje potrebovalo okrog
288.000 ND. Seveda bi utegni-
li vsa omenjena dela opravi-
ti najkasneje do konca pri-
hodnjega leta. Že letos pa bi
lahko uresničili takoimenova-
no prvo etapo, ureditev pri-
priključka od napajalnega vo-
da Rove—bazen. Hkrati bi
pripravili načrt za objekt vo-
dovoda iz Ribnika, ki bi os-
krboval področje Kisovca.
To so torej predlogi. Pod-
jetje nima denarja za reali-
zacijo niti prvega, niti dru-
gega načrta. Sedanje cene vo-
de so po podatkih komunal-
nega podjetja v primerjavi s
sosednjimi občinami mini-
malne. V občini Sevnica plaču-
jejo potrošniški kub. meter
vode po 0,20 ND; v Trbovljah
po 0,90 ND; v Hrastniku 0,90
ND; v Litiji 0,55 ND; v Žalcu
0,60 ND in v Celju 0,61 ND.
Zagorski potrošniki plačujejo
vodo še venomer po 0,30 ND.
Če bi občinska skupščina
privolila v predlagano poviša-
nje, bi Zagorjani morali pla-
čati pitno vodo po 1,20 Nd
za kub. meter. Z zbranim de-
narjem pi zagotovili realiza-
cijo obeh načrtov in polago-
ma, leta, za letom zamenjali
dotrajane naprave in sploh
izvajali tekoče investicijsko
vzdrževanje. Odborniki občin-
ske skupščine bodo torej mo-
rali na eni izmed prihodnjih
sej pozorno preučiti vse te
predloge in se odločiti.
APRILA 1968
ZAGORJE OB SAVI
TEDNIK  11
NA KRATKO
CELODNEVNI
SEMINAR
Komite revirske konferen-
ce Zveze komunistov Slove-
nije je pripravil v torek, 26.
marca, v Trbovljah tretji ce-
lodnevni seminar za sekre-
tarje organizacij Zveze ko-
munistov iz Trbovelj, Hrast-
nika in Zagorja ob Savi ter
za nekatere druge člane ZK.
Dopoldan je Lev Modic, član
CK ZK Slovenije, govoril o
nekaterih aktualnih nalogah
ZK v odnosu do religije in
cerkve, popoldan pa je član
izvršnega komiteja CK ZK
Slovenije, Stane Dolanc, ob-
ravnaval aktualna vprašanja
javne varnosti in naloge ko-
mimistov ter položaj družbo-
slovja na univerzi.
65 LET
DELAVSKE GODBE
Delavska godba iz Trbo-
velj slavi leto 65-letnico ob-
stoja tn delovanja. Jubilej so
proslavili s slavnostnim kon-
certom, ki je bil v soboto
zvečer v delavskem domu v
Trbovljah pod pokrovi-
teljstvom občinskega sindi-
kalnega sveta Trbovlje —
Več o jubileju trboveljskih
godbenikov bomo poročali v
prihodnji številki CT.
TEČAJI ZA VARSTVO
PRI DELU
Do leta 1970 morajo zapo-
sleni v vseh delovnih organi-
zacijah opraviti preiskuse
znanja o varstvu pri delu.
Zato je trboveljska delavska
univerza že začela z organi-
zacijo tečajev o varstvu pri
delu. Zdaj so v teku trije
tečaji za zaposlene iz ce-
mentarne, pozneje pa jih
bodo pripraviU še za zapo-
slene iz drugih trboveljskih
delovnih organizacij.
PROSTE SOBOTE
ZASAVSKIH
RUDARJEV
V vse večjem številu delov-
nih organizacij v revirjih
prehajajo na 42-umi delovni
teden. Ker morajo do leta
1970 vse delovne organizaci-
je uvesti 42-urni delovni te-
den, so se letos tudi v Za-
savskih premogovnikih odlo-
čili, da bodo postopoma za-
čeli prehajati na ~ skrajšani
delovni teden. Zaradi lažjega
prehoda so se odločili, da
bodo imeli zaposleni v Zasav-
skih premogovnikih v času
od 16. marca do konca okto-
bra letos 17 prostih sobot, v
zimskih mesecih, ko je pov-
praševanje po premogu naj-
večje, pa bodo delali vse so-
bote.
SEJA lO
KONFERENCE SZDL
Na zadnji seji je izvršni
odbor občinske konference
SZDL Trbovlje ooravna-
val potek zadnjih zborov vo-
livcev, na katerih so občani
razpravljali o predlogu pro-
računa za leto 1968, o kori-
ščenju sredstev prispevka za
uporabo mestnega zemljišča
ter o zbiranju sredstev za
investicije v osnovno šolstvo.
Na vseh zborih volivcev so
podprli akcijo za zbiranje
denarja za investicije v
osnovno šolstvo. Se pravi, da
so široko zastavljeno akcijo
podprli zdaj tudi občani, do-
končno pa bodo odločali o
zbiranju sredstev na referen-
dumu 21. aprila.
Izvršni odbor občinske
konference .SZDL Trbovlje se
je zavzel, da je treba vse
predloge in sklepe 7, zoorov
občanov skrbno preučiti; v
kolikor pa posameznih za-
dev ni mogoče rešiti, pa je
treba dati občanom odgovor,
zakaj je tako. S tem bi v
prihodnje prav gotovo dosegU
na zborih volivcev tudi bolj-
šo udeležbo.
ČEDALJE VEČ PLASTIČNIH SILICIJEVIH DIOD IZ TRBOVELJ V IZVOZ
Proizvodnja večja iz dneva v dan
Iskrina tovarna polprevodnikov iz Trbovelj postaja čedalje bolj znana tudi na tu-
jih tržiščih; skoraj 70 odstotkov vse proizvodnje že pošljejo na tržišča Velike Bri-
tanije, Zahodne Nemčije, Avstrije, Poljske in Madžarske.
Med izdelki, ki si čedalje
bolj utirajo pot na svetovna
tržišča, je nedvomno na pr-
vem mestu plastična silicije-
va dioda, ki jo uporabljajo
v proizvodnji televizijskih
sprejemnikov, za signalne na-
prave in v telefoniji, skratka
za usmerjanje. Precej velike
selenske stavke in usmernike
so torej zamenjale plastične
silicijeve diode, ki pa tudi
dejansko iz leta v leto me-
njajo obliko, spreminjajo pa
še način proizvodnje. Diode
so čedalje manjše, pri izde-
lavi pa skušajo kar najbolj
ustreči željam kupcev. Vse
to dokazuje, da v Iskrini to-
varni polprevodnikov v Tr-
bovljah skušajo kar naj-
bolj slediti razvoju tehnike.
Tehnologijo za proizvodnjo
plastičnih silicijevih diod je
Iskrina tovarna polprevodni-
kov iz Trbovelj prevzela od
nemške tvrdke SEMICRON,
vendar je zdaj obseg proiz-
vodnje teh diod v Trbovljah
občutno večji kot pa v ma-
tični tovarni. Leta 1966 so v
Trbovljah izdelali dnevno
2000 plastičnih silicijevih di-
od, na začetku lanskega leta
8.000, ob koncu leta 1967 pa
13.000 kosov diod. Zdaj jih
dnevno izdelajo že 22.000 ko-
madov, v maju pa bodo pre-
šli na proizvodnjo 30.000 ko-
sov plastičnih diod na dan.
Vso to povečano proizvod-
njo od 22.000 na 30.000 kosov,
na dan bodo dosegli brez in-
vesticijskih vlaganj in zapo-
slovanja nove delovne sile;
le za povečanje proizvodnje
plastičnih silicijevih diod od
30.000 na 40.000 kosov na
dan, kar naj bi dosegli ob
koncu tega leta, pa bi bila
potrebna manjša vlaganja ter
delno povečanje   števila   za-
poslenih. Vendar pa v Trbov-
ljah z doseženim še niso za-
dovoljni, saj bi radi v pri-
hodnjem letu proizvajali na
dan že kar 60.000 komadov
plastičnih silicijevih diod.
Iskra se pojavlja na sve-
tovnih tržiščih kot proizva-
jalec, ki še ni bolj poznan,
kot izdelovalec elektronskih
elemenlov kot npr. Philips,
AEG, SEMICRON itd., ven-
dar pa konkurenčne cene tr-
boveljske tovarne opravi-
jo svoje. Tako uspe Iskrina
tovarna polprevodnikov iz
Trbovelj prodati zlahka vso
proizvodnjo. Vendar velja
omeniti, da so v letu 1966
iztržili za 1 diodo okrog 14
novih din, zdaj pa za dolo-
čeno vrsto diod iztržijo le še
od 4 do 6 novih dinarjev.
Zavoljo tega je mogoče tudi
razumeti, da so lani, v pri-
merjavi z letom 1966, pove-
čali obseg proizvodnje kar
za 30 odstotkov, vrednost
proizvodnje pa samo za
okrog 7 odstotkov.
V tem letu bo Iskrina to-
varna polprevodnikov iz Tr-
bovelj izvozila samo na trži-
.šča Velike Britanije nad 1
milijon plastičnih silicijevih
diod, na Poljsko okrog
600.000, na Madžarsko okrog
400.000 itd. Ugotoviti je mo-
goče, da so se s plastičnimi
silicijevimi diodami Trbovelj-
čani na tržiščih v Veliki
Britaniji že povsem uveljavi-
li, kar nedvomno tudi doka-
zuje podatek, da so uvozni-
ki diod FK) devalvaciji funta
pristali na zvišanje prodajnih
cen. Kupci, pa tudi proizva-
jalec, pa so posebej ponosni
še zavoljo tega, ker reklajjj
cij za plastične diode
tično ni.
Na domačem tržišču pro^
jo iz Iskrine tovarne polpf^
vodnikov Trbovlje vsej,
okrog 30 odstotkov izdeli^
polovico jih porabijo v
gih tovarnah Iskre, ostalo I
drugi potrošniki. S predvjd,
no združitvijo z Radioin,^!
strijo Zagreb bo Iskra,
drugim, dobila velikega p,
trošrdka polprevodniških
mentov, sicer pa v Trb^,
Ijah menijo, da bi morali '■^
jugoslovanskem tržišču vpf
hodnje prodati še več el(
mentov, saj jih še zmerj
precej uvažamo.
(i
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
Zadnji petek so se sešli na redno sejo obeh zbo-
rov občinske skupščine Trbovlje. Na seji, ki sta se
je udeležila tudi poslanec gospodarskega zbora zvezne
skupščine, Milan Kožuh, in republiškega zbora Skupšči-
ne SR Slovenije, Kari Forte, so najprej pregledali skle-
pe, sprejete na zadnjih dveh sejah občinske skupščine,
zatem pa obravnavali predloge in sklepe zborov voliv.
cev. Osrednja točka dnevnega reda zadnje seje občin-
ske skupščine Trbovlje je bila razprava o občinskem
proračunu za leto 1968. — Več o seji bomo poročali
v prihodnji številki CT.
(nk)
SEJA KOMITEJA REVIRSKE KONFERENCE ZKS
Podpora stališčem iz pisma
v Trbovljah je bila v petek, 22. marca, popoldan 12.
seja komiteja revirske konference Zveze komuni-
stov, vodil jo je politični sekretar Marijan Orožen,
udeležili pa so se je tudi predsedniki komisij re-'
virske konference ZKS; na seji so razpravljali o do-
sedanjih obravnavah pisma komiteja revirske kon-
ference ZKS o »osnovnih izhodiščih aktivnosti komu-
nistov v nadaljnjem razvijanju samoupravljanja,^
družbeno političnih odnosov ter regionalnega delo-'
vanja na področju revirjev«.
Poudarjeno je zlasti bilo,
da je obravnava pisma moč-
no razgibala aktivnost v or-
ganizacijah Zveze komu-
nistov, članstvu Zveze komu-
nistov pa je bila dana mož-
nost, da se izjasnijo o sta-
liščih in političnih izhodi-
ščih smeri, ki jo je na osno-
vi ocene sedanjega stanja na-
kazal v pismu komite revir-
ske konference Zveze komu-
nistov. Ob obravnavi pisma
je torej prišlo do izmenjave
mnenj med komunisti, ki so
ob tej priliki dobili tudi šir-
še poglede v zvezi z nadalj-
njim sodelovanjem in 'med-
občinskim povezovanjem.
Komunisti iz Hrastnika, Tr-
bovelj in Zagorja ob Savi so v
dosedanjih razpravah izrazili
polno podporo stališču, da je
medsebojno povezovanje re-
virjev in njihovo hitrejše
vključevanje v širše gospo-
darske in družbene procese
ustrezna in edino realna per-
spektiva. Komunisti so tudi
poudarili, da je treba osnov-
na načela izliodišč bolj kon-
kretizirati in jih podkrepiti
z družbeno ekonomskimi ana-
lizami," ki naj pokažejo pred-
nosti skupnega delovanja in
reševanja problemov v inte-
resu delovnih ljudi zasav-
skih rudarskih revirjev, na
čemer naj temelji nadaljnja
aktivnost članov Zveze
komunistov, zlasti še tistih,
ki so na vodilnih položajih
v gospodarstvu, občin-
skih skupščinah.
Ker so skorajda že vse or-
ganizacije ZK v revirjih pi-
smo obravnavale, je komite
revirske konference ZKS skle-
nil, da zaključi javno razpra-
vo in predloži pismo v ob-
ravnavo in sprejem na prihod-
njo sejo revirske konferen-
ce ZKS, ki naj bi bil sredi
aprila, na njej pa bi obrav-
navali tudi oceno trenutnega
gospodarskega in družben
političnega položaja revirjev
Komite revirske konferet-
ce ZKS je na 12. seji tud
sklenil, da bo namenil i
prihodnje kar največjo po
zornost obravnavi vprašanji
zvezi z nadaljnjo ekspanzijo
gospodarstva, samouprav!]*
njem, delitvijo itd.        (nk
Dr. Virp Krasnik
v sredo, dne 27. marca, v
večernih urah je umrl pri-
marij in dolgoletni direktor
splošne bolnišnice Trbovlje,
dr. Virgil Krasnik. Vest o smr-
ti cenjen^^ in priljubljene-
ga zdravnika je boleče odjeic-
nila med prebivalci treh
rudarskih dolin. Tisoče revir-
čanov se je poklonilo njego-
vemu spominu in ga v petek
pospremilo na njegovi zad-
nji poti.
Dr. Virgil Krasnik se je ro-
dil leta 1909 v Nabrežini pri
Trstu v železničarski druži-
ni. 1915 leta se je s starši
preselil v Trbovlje in okusil
grenak kruh delavskega
otroka. Težko se je prebijal
skozi srednješolska in štu-
dentovska leta, toda z nezlom-
ljivo voljo in vztrajnostjo je
uspel 1936 leta diplomirati
na medicinski fakulteti v
Beogradu. Oktobra 1937 leta
pa je dobil službo občinske-
ga zdravnika, štiri leta
kasneje pa se je zaposlil v
splošni bolnišnici Trbovlje.
Ko je prišla vojna je ve-
del za pot, IX) kateri mora
iti. Vse do odhoda V parti-
zane v maju 1944. leta, je
sodeloval z revolucionarnim
gibanjem, prispeval po svo-
ji moči, da so partizani do-
bivali zdravila in sanitetni
material. Ko je s štirimi slo-
venskimi zdravniki in medi-
cinci odšel v pairtizame, je
že takoj v začetku dobil za-
htevno nalogo, organizi-
rati partizansko bolnišnico v
gozdovih nad Lučami v Sa-
vinjski dolini. 2e v kratkem
času je bila zgrajena vojna
bolnišnica C, ki je imela v
svojem sestavu barake za
ranjence, rekonvalescente, ope
racije in druge. Partizanske-
ga zdravnika dr. Svata je
sovražnik ujel in bil je ne-
kaj časa zaprt. Ko se je vr-
nil v Trbovlje, je prevzel
dolžnost ravnatelja trbovelj-
ske bolnišnice, ki jo je vse
do svoje prerane smrti pri-
zadeto opravljal. V povoj-
nem obdobju se je trbovelj-
ska bolnišnica razvila pod
njegovim vodstvom v takš-
nem obsegu, ki ustreza zahte-
vam revirskega območja. Pri-
mar i j dr. Krasnik se je v
vsem 30-letnem zdravni-
škem delu prizadeval razvi-
jati tudi zdravstveno službo
v revirjih. In uspel je!
Njegova prerana smrt po-
meni veliko izgubo za revir-
je in tamkajšnjo zdravstve-
no službo. Za vedno pa bo
ostal v spominu vseh, ki so
ga poznah, ki jim je rešil
življenje, z umirjeno roko
kir\irga. (vr)
PRISPEVEK ZA
OTROŠKO VARSTVO
Nekatere trboveljske delov-
ne organizacije prispevajo ob-
časno denar za investi-
cije na področju otroškega
varstva oz. za urejanje ob-
stoječih ustanov. V zadnjem
času je tako tudi trboveljska
strojna tovarna sklenila pri-
spevati 4.000 novih din za
investicije za otroško var-
stvo.
JAVNA TRIBUNA V TRBOVIJAH
Šoli morata ostati
Občinska konferenca SZDL Trbovlje je pripravila
27. marca popoldan v predavalnici delavskega doma
javno tribuno, na kateri so obravnavali racionalizar
cijo šolstva pri nas ter v tej zvezi predvideno uki-
nitev ekonomske srednje šole in strojnega oddelka
tehniške srednje šole.
Spef je bilo slišati, da bi
revirji s predlagano raciona-
lizacijo izgubili dve šoli II.
stopnje, na katerih so pred-
vsem dijaki iz delavskih
družin. Proizvajalci želijo
rmmreč hčere in sinove
izobraziti za opravljanje
določenega poklica oziroma
jim omogočiti nadaljnji štu-
dij na višjih in visokih
šolah, kar je povsem v
skladu tudi z našimi hote-
nji, saj želimo, da bi bilo
kar največ inteligence iz de-
lavskih družin.
Na javni tribuni je bilo
ponovno dokazano, da prešo-
lanje dijakov iz Trnovelj v
Celje praktično sploh ni iz-
vedljivo, saj bi se stroški za
šolanje močno zvišali, zaradi
že omenjene socialne struk-
ture dijakov pa jih večina
sploh ne bi mogla nadaljeva-
ti šolanja. Tako bi napravili
delovnim ljudem in gospodar-
stvu revirjev nepopravlji-
vo škodo. Udeleženci javne
tribune so se ob tem zavze-
li, da naj bi racionalizirali
šolstvo tudi v naših največ-
jih središčih   in   šole   bolj
prilagodili regionalnim pogo-
jem, s čimer bi vsej sloven-
ski mladini omogočili šola-
nje.
Enotna zahteva okrog 150
udeležencev javne tribune je
bila: EKONOMSKA SRED-
NJA ŠOLA IN STROJNI OD-
DELEK TEHNIČNE SRED-
NJE SOLE MORATA OSTA-
TI V TRBOVLJAH. Če bi ra-
cionalizacijo v šolstvu skuši'
li doseči predvsem z ukinji
njem šol v delavskih sredic
ščih, potem bi gospodarstvi,
ki šolane kadre rabi, resnit-
no močno škodovali. To P
Tli v skladu z reformnim
načeli. Precej razburjanja j<
bilo ob tem predvsem zatt-
gadelj, ker ssstavljalci pred-
logov za racionalizacijo prei-
logov niso utemeljili z elo
nomskimi izračuni oz. W
sploh niso preučili, če f
predlagana racionalizacija i-*
vedljiva (ESŠ Celje skoraj^
ne bi mogla prevzeti še dip'
kov iz Trbovelj). ^>
SPOMINSKO OBELEŽJE:
TEGA PREDELA V SRE-
DIŠČU ZASAVSKIH RE-
VIRJEV, V TRBOVLJAH,
NE BO POZABIL NIHČE
IZMED TISTIH, KI SO
TAKO ALI DRUGAČE PO-
VEZANI Z DOGODKI IZ
PRED MNOGIH LET —
POMENI, DA JE TO
KRAJ. KI BO OSTAL V
SPOMINU VSEH NAS,
(FOTO: STRMČNIK)
12    TEDNIK-
TRBOVLJE
■4. AI^RILA 19^^
ANTON ČEHOV:
ŽIV LETOPIS
Salon uradnika petega raz-
reda šaramikana tone v prir"
jeten somrak. Velika brona-
gta svetilka z zelenim senč-
piikom zelenkasto obseva ste-
pe, pohištvo, obraze... V
priljubljenem kaminu vdasih
zagori tleče poleno in za tre.
putek ožari obraze z rdečim
požarnim odsevom. Vendar
to še mailo ne kvari harmo-
nije svetlobe. Osnovni ton,
j{ot pravijo slikarji, je ohra-
njen.
V naslonjaču pred kami-
pom sedi v drži človeka, ki
je pravkar povečerjal, sam
gairamikin, starejši gospod s
givimi uradniškimi zaliski in
'toplimi modrimi očmi. Z ob-
raza mu sije nežnost, ustni-
ce stiska v otožen smehljaj.
Ob njem sedi na klopi, se
leno preteguje in moli noge
proti kaminu gubematorjev
pomčnik Lopnjev, čvrst mo-
žakar štiridesetih let. Okrog
Iclavirja se igrajo šaramiki-
novi otroci Nina, Kolja,
Nadja in Vanja. Skozi pri-
prta vrata iz kabineta gos.pe
Šaramikinofve plaho uhaja
svetloba. V kabinetu za pi-
salno mizo sedi gosipa šara-
mikinova, Ana Pavlova, pred-
sednica krajevnega odbora
žensk, živa in pikantna da-
mica tridesetih let in nekaj'
čez. Živahne črne oči ji sko-
zi lomjon begajo po straneh
francoskega romana. Pod ro-
manom leži oguljeno poroči-
k) odbora za lansko leto.
»Veste, prej je naše mesto
bilo v tem pogledu bolj
srečno,« pravi Šaramikin in
mežika z blagimi očesci v
ogenj. »Ni bilo zime, da nas
ne bi obiskala ena ali druga
zvezda. E. bili so to slavni
igralci in pevci, danes pa •. •
vrag vedi, kaj je danes! Mor-'
da še pride kak copmik ali
lajnar, drug nihče. Nobenih
estetskih užitkov . . . živiano
ko v hosti. Prav res ... Ali
se morda spominjate, vašar*
visokost, tistega trageda Ita-J
.lilij ana? .. . Kako se je vrag
že pisal? Veste, tisti temno-
polti, visoke postave... Na
koncu jezika ga imam...
Luiggi Emesto de Rugiero ...
Izreden talent! .. . Sila, vam
povem. Včasih je rekel eno
bamo besedo, in že se je gle-
dališče streslo od ploskanja.
Moja Anjuška se je jako za-
nimala za njegov talent. Ona
mu je priskrbela gledališče,
mu prodala vstopnice za de-
set predstav... On pa jo je
v zahvalo učil de-klamiranja
in munike. Krasen značaj je
bil! Prihajal je k nam — ča-
kajte, da se ne bom zla-
gal... no, pred dvajsetimi
leti. Naa! Ne pred dvajseti-
mi... Anjuška, koliko je
stara naša Nina?«
»Deset let!« zaaTpije iz ka-
bineta šaraminikova. »Zakaj
pa vprašaš?«
»Oh, nič, mamica, kar ta-
ko... Dogajalo se je, da so
prihajali tudi dobri pevci.
Se morebiti spominjate teno-
rista di grazia — Prilipčina?
Prečudovit človek! In kakšen
že na ik>gled! Plavolas, ob-
raz strašansko izrazit, vede-
nje čisto iparadiško. In kaj
šele glas, vaša visokost! Le
neko smolo je imel: neka-
tere note je pel iz trebuha in
,re' je jemal iz fistule, dru-
gače pa je krasno pel. Pove-
dal je, da je študiral pri
Tamberliku .. .. Jaz in Anju-
ška sva tnu priskrbela dvo-
rano v mestnem klubu, on
pa je nama v zaibNaio ped
cele dne\'e in noči. Anjuško
je učil petje. Prišel je k
nam, če me spomin ne vaira,
v velikem postu leta ... Hm,
mislim, da bo kakih dvajset
let. Naa — več! Spomin me
zapušča, da se bog usmili!
Anjuška, koliko je stara na-
ša Nadjenka?«
»Dvanajst let!«
»Dvanajst... dodamo jih
še devet... seveda, bOiau
trinajst let bo! . .. Veste, vča-
sih je v našem mestu bilo
bolj živo, kot bi rekel . . .
Recimo, za primero, dobro-
delni večeri. Joj, kako lepi
so bili nekoč pri nas taki
večeri. Čudo prečudno! Pelo
se je, plesalo, deklamira-
lo... Po vojni, ko so bili
tukaj turški ujetniki, dobro
se še spominjam, je Anjiiška
prirejala dobrodelne večerne
zabave za ranjence. Nabrali
smo tisoč sto rubljev . .. Tur-
ški oficirji, še sedaj vem,
so kar noreli, kadar je Anju-
ška pela, in kar naprej so ji
poljubljali roke. He, he ...
Aziati prazaprav, ampak hva-
ležni ljudje. Nekoč se je za
ba.vni večer tako posrečil, da
sem ga jaz, če varjamete ali
ne, celo v dnevnik zapisal!
To je bilo, čakajte no ...
spominjam se, kot da se je
zgodilo včeraj ... aha, bilo
je leta šestinsedemdesete-
ga . . . ne bo držalo! Sedem-
insedemdesetega? Tudi ne!
Zlomka, kdaj so že pri nas
bili Turki? Anjuška, koliko
je star naš Kolja?«
»Sedem let, očka!« je od-
govoril temnoipolti Kolja z
ogleno črnimi lasmi.
»Da, da, postarali smo se,
ni več stare   energije!«    je
priponmil Lopnjev In vzdih-
nil. »Saj, v tem je ta
stvar ... Starost, prijatelj!
Novih pobudnikov ni, prej-
šnji pa so se postarali. Tudi
nekdanjega ognja ni več.
He, ko sem bil jaiz mlad,
nisem piistil, da bi se druž-
ba dolgočasila. Bil sem prvi
pomočnik vaše gospe Ane
Pavlovne ... če je bilo treba
prirediti dobrodelni večer
ali loterijo ali ik>magati kaki
znameniti osebi, ki je prišla
k nam, verjemite, da sem
pustil vse drugo delo. Nekoč
pozimi, še dobro se spomi-
njam, sem se tako namučil
in in natekal, da sem celo
zbolel... Tiste zime sploh
ne morem pozabiti. Se spo-
minjate, kakšno predstavo
sva pripravila jaz in vaša
Ana Pavlova v korist pogo-
relcev?«
»Katerega leta je to bilo?«
»Ni tako dolgo ... Devet-
insedemdesetega... ne, zdi
se mi osemdesetega. Prosim
vas, koliko je star vaš Var
nj a?«
»Pet let!« zavpije iz kabi-
neta gospa Ana Pavlovna
šaramikin.
»Aha, zdaj vem— bilo je
pred šestimi leti. Eh, prija-
telj, to je bilo življenfe!
Zdaj takega več ni! Ni tiste-
ga o'gnja!«
Lopnjev in šaramikin sta
utonila v misli. Poleno v ka.
minu je vzplapotalo še zad-
njič in se pokrilo s E)epelom.
Prev. S. ŠALI
MIODRAG
STOJANOVtC:
Lev in
birokrat
Neki birokrat se je na se-
stanku tako oddaljil od teme,
da je prišel v pragozd. In ko
je birokrat hodil po mračnem
pragozdu, je srečal leva.
»Oho, vas pa poznam, videl
sem vas v zoološkem vrtu!«
je birokrat rekel levu.
»Tam pa nikoli nisem bil
na specializaciji,« je jezno
planil lev. »razen tega pa ne
maram domačnosti in te bom
zdajle pojedel-«
Lev je bil strašen kot blo-
kiran račun v banki. Toda
birokrat je ostal miren-
»Eh, tako ne gre; saj ima-
mo ustaljen red. Nič ni brez'
predpisane prošnje, seveda, z
določeno pristojnino,« je re-
kel.
Lev si ni bit povsem na jas-
nem in je godrnja je odšel.
čez nekaj dni se je vrnil s
prošnjo.
»Je zdaj v redu?« je vpra-
šal birokrata.
»Naj pogledam,« je rekel ta
in začel brati prošnjo. »Ni v
redu, ker si črtal Vidiš, tule
manjka mala črka, tule pa
vejica- Niti pošteno pismen
nisi, in bi me rad pojedel!
Sram te bodi, pa pravijo da
si tako imenovani kralj živali!
Se enkrat jo moraš napisati.«
Lev je skesano odšel, čez
nekaj dni se je vrnil in rekel
birokratu:
»Eh kar poslovi se! To pot
je vse v redu.«
»Res tokrat je brez napake.
Toda kje imaš potrdHo o pre-
moženjskem stanju, rešitev
zavoda za urbanizem za po-
gozditev jezer, potrdilo, da
si sodeloval v komunalnih ak-
cijah, priporočilo, da si vztra-
jen gledalec televizije, in po-
trdilo, da lahko hodiš po le-
vi in desni strani pločnika.«
Gotovo se sprašujete, kaj je
bilo potlej? Kaj naj bi bilo?
Lev še vedno zbira dokumen-
te.. -
Prevedla Alenka Bole
Vrabčevai
Ljudska
modrosti
Glad volka cel6 do hleva
prižene.
Delo kaže se samo.
Gnilo jabolko je treba od-
straniti od zdravih.
Delo krepča naše telo.
Gnoj je duša kmetijstva.
VELIJA AJNADZIĆ:
Objektivnost
Malo je ljudi, ki bi se s svojim direktorjem
laliko pohvalili tako kot na primer jaz. Roko na
srce, to je tovariš, konstruktivna in načelna oseb-
nost. Ne pozna nikakršnega ovinkarjenja. In to
bom dokazal z najnovejšimi dejstvi.
Pred nedavnim smo razpisali delovno mesto
osebe, ki je zapustila službo. Prijavilo se je osem
kandidatov, hočem reči, kandidatk, in to za eno
samo d«»lovno mesto! O, Itakšen križi
In diskusiji«, se je začela. Diskutanti so drug
za drugim naštevali razloge, na dolgo in široko so
pojasnjevali in utemeljevali sposobnosti posamez-
nih kandidatk.
Ob koncu diskusije na dolge proge je povzel
besedo direktor. Principialho se je odkašljal, za-
vzel kohstriikfivno stališče in kritično presodil
konkretno situacijo.
»Tovariši moji, nij bom iskren, prav nič mi
ne ugaja vaša neobjektivnost. Vsak od vas se je
zavzel za eno teh deklet. Opazil pa sem, da je na
spisku neka kandidatka, ki zanjo nihče ni rekel
dobre besede. Ne vem, kdo je ta revioi, vendar
predlagam, da vzamemo prav to.
In res, predlog je bil sprejet z zavidljivo
večino.
Po sestanku sem šepnil tovarišu Peri:
»Vidiš, to je pravičnost!«
Pravičnost?! Da, ko pa revica ni nihče drug
kot direktorjeva nečakinja,« me je kot s kolom
po glavi lopnil Perov odgovor.
Prevedla Alenka Bole-Vrabčeva
Sprememba statuta občine Celje
Statutarna komisija pri
Skupščini občine Celje je
Pripravila predlog sprememb
statuta občine in povabila
'se zainteresirane, tudi ob-
^e, da povedo svoje mne-
'ije m dajo predloge. Izko-
•■iščg.n ta poziv za naslednje
»latice.
En izmed razlogov, da so
pristopili k reviziji statuta
je po mnenju statutarne ko-
"lisije tudi ta, da bi se v
statut vnesle predvsem iz-
^'irno vsebinske dopolnitve.
Žal
iz predloga, dopolnitev
''^ sprememb ni mogoče za-
s'editi uresničitve prepotreb-
jje zamisli. Celo nasprotno,
•komisija celo predlaga, da
^ črtajo nekatera določila s
•^ročja, kjer ima Skupšči-
^ občine dokajšnje avto-
''^mne pravice. Predvsem
!]^)ja to za predlog, da naj
določila o tem, da ima
^^Sina svojo banko, odpad-
Trditev, da so banke
'delovne organizacije, ki so
'^''i svojem delu popolnoma
dostojne in da občina ne
^^re imeti na poslovanje
i^e nobenega posebnega
^^odčrtal J. K.)  vpliva, ne
drži. Že po ustavi so banke
giospodarske organizacije,
katerih delovno področje,
predmet poslovanja je v ce-
loti posebnega družbenega
pomena. Zato obstoja pri
banki zbor, ki je sestavljen
iz prodstavnikov delovnih or-
ganizacij, družbs.nopolitičnih
skupnosti in delavnega ko-
lektiva. Zbor banke določa
FKDslovno politiko in celo
imenuje direktorja. Na to,
takoimenovano zunanje sa-
moupravljanje delovni kole-
ktiv oz. svet delovnega ko-
lektiva banke nima odloču-
jočega vpliva. Občina nima
edina možnost vplivanja, am-
pak skugjaj z ostalimi sousta-
novitelji in vlagatelji sred-
stev.
Zato menim, da bi določila
o tem, da je v občini kredit-
na banka, morala ostati.
Na drugi strani pa statu-
tarna komisija predlaga, da
se vnese v statut novo po-
glavje z naslovom »drugi or-
gani v občini«. V tem po-
glavju naj bi bili na kratko
omenjeni občinsko sodišče,
občinsko jaimo tožilstvo, ob-
činsko   javno   pravobranilj-
stvo, občinski sodnik za pre-
krške in postaja milice.
Iz besedila predloga se
vidi, da so za posamezen or-
gan dobesedno prepisana ne-
katera določila ustreznih za-
konov. Takšno naštevanje
gotovo nima nobenega pome-
na. To so v glavnem samo-
stojni organi družbene skup-
nosti, kar posebno velja za
sodišče in tožilstvo. Nedvom-
no pa bi bilo prav, da bi
medsebojne obveznosti, po-
sebej v pogledu poročanja
občinski skupščini, določili
v poslovniku občinske skup-
ščine, ki je tudi v obravnavi.
Uvodna ugotovitev velja v
celoti tudi glede upravnih
organov. Predlog je, da bi
statut določil samo, da so
občinski upravni organi od-
delki. Skupščina ima svojo
deloTOo avtonomijo, zato si
sama določi poslovnik. V to
avtonomijo je nedvomno
vključeno tudi določanje o-
snovne organizacije in po-
oblastil upravnih organov
(80. člen Ustave SFRJ). Ob-
činska skupščina torej sama
določa organizacijo upravnih
organov in ti so samo njej
odgovorni. Zato imajo posa-
mezne skupščine zelo različ-
no organizirano upravo, kar
je razumljivo zaradi različ-
nih pogojev, v katerih delu-
jejo. Res je, da skupščina
lahko določi upravne orga-
ne v statutu ali pa s poseb-
nim odlokom. Kljub temu se
mi zdi bolj umestno, da bi
\tsaj temeljno organizacijo
uipravnih organov določili v
statutu.'
V vsakdanji praksi često
naletimo na definicijo ob-
činske skujjščine in sicer, da
je najvišji organ oblasti in
najvišji organ samoupravlja-
nja. V tej zvezi je treba
opozoriti na ustavo, }ci
opredeluje skupščine kot te-
ritorialne organe samouprav-
ljanja, ki so jim za sedaj še
poverjene   funkcije   oblasti.
Ustava s tem jasno nakazu-
je smer nadaljnega razvoja
skupščin. Utemeljeno je to-
rej, da bi na prvem mestu
poudarili samoupravnost, če-
prav druga oblastna plat še
vedno prevladuje.
Ravno tako se je močno
udomačila napačna formula-
cija, da je skupščina ^udi
najvišji, organ samoupravlja-
na. V samoupravnih relacijah
ni višjih in nižjih, ni nadre-
jenosti in podrejenosti, kot
je to primer pri oblastnih
organih. Tako se kaže dose-
danja formulacija 103. člena
celo ustreznejša.
Določilo 132. člena bi mo-
ralo določnejše. V dosedanji
praksi dela občinske skup-
ščine se je nedvomno do-
končno iEoblikovala dejan-
ska potreba po številu pod-
predsednikov. Menim, da je
treba  točno določiti  število
podpredsednikov že zaradi
tega, ker siceršnje uvajanje
ali ukinjanje teh mest ne-
ugodno vpliva na občane in
primerih vidijo predvsem re-
same odbornike, ki v takih
sevanje določenih kadrov-
skih problemov. To pa nebi
bilo prav.
J. K.
DOLENJSKI ll$T^ TEDNIK mmrNIK'imkmrtek 60000 izvodam
13
MALI
OdLASI
Vsaka beseda v malem
oglasu stane U,50 Ndin (za
naročnike) in 0,6U Ndin
(za vse druge). Ob posre-
dovanju naslova v upravi
lista zaračunamo še do>
datnih 1.00 Ndin; za og'la>
se pod šifro pa po 2,00
Ndin
Male oglase sprejema-
mo načelno v upravi lista
vsak teden do 10. ure ?
soboto Izjemoma spreje-
mamo naročila za male
ogla^ie n oddaljenih kra-
jev, bolnišnic, zavodov in
podobno tudi v pismih, če
nakaže naročnik istočasno
ustrezno vsoto denarja.
C. TEDNIK OGLASNI
ODDELEK IN SPREJEM
RADIJSKIH OBJAV TER
ČESTITK Clelje, Gregor-
čičeva 5, pritličje desno;
telefon 31-05
PRODAM
PROD.4M polovico hiše z vr-
tom. Naslov v upravi lista.
PRODAM krožno žago za raz-
rez hlodovine. Franc škru-
ba. Letuš.
NEMŠKI motor NSU MAXI
250 ccm, v zelo dobrem
stanju prodam. Naslov v
upravi lista.
STROJ za betonske kvadre
na motorni pogon, profil
40 x 30 x 20 cm, kombinira-
no 40 x 15 cm prodam. Na
slov v upravi lista.
VPREŽN1 obračalnik pro-
dam. Ce\ie. Mariborska ce-
sta 188.
MOTORNO kolo NSU PRI-
MA 175. preda Silva Za-
dravec Celie, Mariborska
cesta 110
TEŽKO visoko, brejo kravo
prodam. Senič. Dobrna.
HIŠO, gospodarsko poslopje
z 19 ari zemlje vseh kul-
tur, pri cesti, poceni pro-
dam zaradi bolezni. Ogled
vsak dan popoldne od 16.
ure dalje. Fani Divjak, Ce-
lje, Pečovnik 16.
NOV avtomat, pletikii stroj
»Regtna«, z garancijo, in
šivalni stroj, prodam, šker-
janc, Celje, Dečkova 7.
RABLJENO kompletno spal-
nico iz trdega lesa, pro-
dam po zelo ugodni ceni,
tudi na ček. Od 4. aprila
dalje v popoldanskih uraTi.
Anita Hefner, Tkalska 14,
III. nadstr
HIŠO, gospodarsko poslopje,
2.5 ha zemlje z gozdom,
prodam. Naslov v upravi
Usta.
MAGNETOFON »Grunding«
145, zadnji model, 4stezni
z mikrofonom in trakom
nujno prodam. Cena 2400
. N din. Foto Tonka, Roga-
ška Slatina 84.
NOVO, prazno, takoj vseljivo
hišo: soba, kuhinja in
shramba, studenec, elek-
trična napeljava, vrt, 800 m'
zemlje, nad Celjsko ope-
karno, arodam. Cena 33.000
Ndin. Vorašati pri sosedu
Ivanu Kukoviču, sodarju.
Zg. Hudinia 63, Celje.
NSU PRIMO 150 ccm, v do
brem stanju, prodam za-
radi bolezni ali zamenjam
za dober moped. Jože Zu-
pane, Primož pri Šentjurju.
POSESTVO 3 ha, z gozdom,
na lepi sončni legi, dovoz
možen s kamionom,, pro-
dam. Poslopje v dobrem
stanju A'ojz Jelenko, šešče
28, Prebold.
MOTOHMO voio NSU Prima
175. nre-r/enih 9000 km,
ugodno nrodam. Viktor Žu.
raj,   Z?>^'kr>vca 41,  Griže.
VSEI^IVO hišo z gospodar-
skim no=''^njem, 1,4 ha zem-
lje, ob cesti Pečica—Slad-
ka gora. orod^'m. Informa-
cije 6 IV. popoldne m 7.
IV ves dan. Jančič, Beli
potok 11.
MOPED -a 500 Ndin pro-
dam. Naslov v upravi lista.
UGODNO r)rođa.m malo rab-
ljeno Primo 175 ccm. Pla-
čilo možno s čekom RateJ,
»Aero«, Cesje.
DVE PARCELI za vikend,
blizu Letuša — ob Savinji
(poleg elektrarne), prodam.
Naslov v upravi lista.
NOVO enodružinsko hišo z
vsemi instalacijami, kuhinj,
sko opremo in centralno
kurjavo, prodam. Cena po
dogovoru od 135.000 do
415.000 N din. P. Vera, Ce-
lje, GrČarjeva 15.
UVOŽEN športni otroški vo-
ziček prodam. Jagrič, Cesta
na grad 18.
HIŠO z garažo in vrtom
prodam. Naslov v upravi
lista.
HIŠO z gostilniškim lokalom,
gospodarskim poslopjem,
nekaj zemljišča, ob asfal-
tirani cesti, zraven avto-
busne in železniške postje,
blizu Celja, zaradi starosti
prodam. NpsIov v upravi
Usta.
STANOVANJA
FANTA sprejmen> na stano-
vanje. Vprašati: Pesjak.
Zidanškova 27.
TEHNIK išče novejšo, opre-
mljeno sobo s posebnim
vhodom ali garsoniero. -
Naslov v upravi lista.
7\P()S!ITKV
GOSPODINJSKO pomočnico
do 35 let, ki obvlada vsaj
delno nemščino, iščem
Služba je pri dobro situ-
irani slovenski družini, ki
ima samo 9-letno deklico.
Pism. ponudbe pod »Mlin
chen«.
GOSPODINJO, ljubiteljico ot-
rok, za samostojno vode-
nje gospodinjstva družini du-
najskega akademika, sprej-
memo za stalno. Pišite na
naslov: ADLER APOTHE-
KE — WIEN 18. Wahriu-
genstrasse 149.
POŠTENO dekle sprejmem
takoj za delo v manjšem
bifeju. Naslov v upravi
listo
RAZNO
INŠRUIRAM angleščino in
nemščino za nižjo in sred-
njo stopnjo. Nada Kneže-
vič, Celje, Janševa 8 (Zh.
Hudinja).
POSESTVO oa 40 ha dam v
najem ali oskrbo. Franči-
ška Laznik, Plesko 5, Hrast-
nik.
GRADITELJI HIŠ — POZOR!
Izdelujem aluminijaste kar-
nise, okvire za rolete, raz-
ne ograje in opravljam
vsa stavbena ključavničar-
ska dela. — Priporoča se:
Miloš Klihar, Celje, Vrun-
čeva 14. — Tel. 30-51.
GRADITELJI HIŠ POZOR! —
Izdelujem vseh vrst vezanih
oken, sobna, vhodna in ga
razna vrata in vso notranjo
opremo. Delo opravim cene-
no, kvalitetno in hitro. Pri-
poroča se: Anton S t r n a d.
Mizarstvo, Tabor 28 v Sa-
vinjski dolini!
SLG CEIJE
Petek, 3. aprila, ob 15.30: Au-
diberti: IZ ZLA SE ZLO
RODI. I. m'adinski abon-
ma in izven.
Nedelja, 7. aprila, ob 10: Au-
diberti: IZ ZLA SE ZLO
RODI. I. nedeljski mladin-
ski aboruna in izven.
Ob 16.: Goldinl: KRČMARI
CA. Gostovanje v Šoštanju.
Sreda, 10. aprila, ob 15.30
Ivan Cankar: LEPA NAŠA
DOMOVINA, n. mladinski
abonma in izven.
Četrtek, 11. aprila, ob 19:
dr. Bratko Kreft: CELJSKI
GROFJE. Predpremiera. —-
III. mladinski abonma in
izven.
Petek, 12. aprila, ob 19.30:
dr. Bratko Kreft: CELJSKI
GROFJE. Premiera. Prime-
erski abonma in izven.
ZAHVALI
Za vso skrb in posebno pozor-
nost v času zdravljenja ter uspeš-
no opravljeno operacijo izrekam
primariju dr. čadežu javno za-
hvalo. Prav tako se zahvalju-
jem za pozornost in nego vsemu
medicinskemu in strežnemu oseb-
ju LROLOŠKEGA ODDEUCA celj-
ske bolnice, posebej pa še sestri
Marici Skočir.
FRANC KRIŽNIK. Vojnik
Vsem. ki so me obiskali v času
mojega zdravljenja v celjski bol-
nici, za obiske in izraze sočustvo-
vanja ter izkazano pozornost in
darila se na.jlepše —- javno zahva-
Iju.jem nasledn,iim iz: CELJA:
Stanetu Div.jaku, dr. Slavku Šoper-
ju, Jožetu Kuntariču. iVlitki Divja-
kovi. Vili ju Lesko všku. Štefanu
Gračnerju, Jožetu Turnšku; VOJ-
NIKA: Antonu Kramarju. Darku
Sevniku. Milanu ing. Šetina. Hu-
bertu Kolšku, Juriju Bo.janoviču,
Karlu Žibretu. Marjanci Sevnik,
Dragu Čretniku. Milanu Klančni-
ku, Hinku Hotko. Milanu Žga.mer-
ju. Vilku Koštoma.iu. Martinu Ko-
larju, Nežiki Verbič. Tonetu Pavč-
niku. Minki Kroflič Ivanu Kra-
merSku. Viki Joschep. Franci Kam-
šaku: ILOVCE: Ivanu Smoletu,
Pcpci Smole; MALIH DOL: Ivanu
Pšeničniku: VIŠNJE VASI: Mihu
Skaza; IVENCE: Juriju Korošcu,
Valentinu Baniček: ARCT.INA: Mi-
mi Verbičevi, Maksu Žgajner.iu,
Francu Borlaku; TOMAŽA: Štefa-
nu Petelinšku: STRMCA: Ivanu
Tezerniku, Jožetu PekoSaku, Ivanu
Kftncu. Brunu Tajnšku. Danici Pe-
ko šak.
FRANC KRIŽNIK — Vojnik
Ne pozabile
v pismo
za naslove
objavljeniii
oglasov priložiti
znamko za
[Ndin 0,50, ali pa
dopisnico, ker
vam sicer na
pisma ne bomo
mo^li odgovoriti!
GRADITELJI
STANOVANJSKIH HIŠ —
POZOR!
r,(P „INGRAD"
Celje, izdeluje montažne
greznice vseh velikosti za
hiše s 5 do 85 stanovalci.
Cena montažne greznice
25 % nižja od kasičnc
izvedbe.
Rok (^oba in montaže
8 dni, oziroma po dogo-
voru.
Zahtevajte   ponudbe.
ZGODOVINSKI ARHIV V
CELJU
razpisuje
(»rosto delovno mesto
arhivskega
pomočnika
Poseben pogoj je dokon-
čana srednja šola. Pred-
nost: moški in znanje
aemškega jezika.
Prijave je treba predlo-
žiti upravi zavoda v Celju:
Trg svobode 10, do 15.
ijprila 1968. Stanovanja ni.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
komunalnega zavoda za socialno zavarovanje,
Celje, Gregorčičeva 5-a
razpisuje
DELOVNO MESTO
DIREKTORJA ZAVODA
Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še
POSEBNE POGOJE:
1. Dejanska visokošolska izobrazba ustrezne stroke —
(pravna, ekonomska, visoka politična, visoka upravna
ali druga ustrezna šola) z diplomo ter 6 let prakse.
2. Priznana visokošolska izobrazba istih strok z odloč-
bo ter 8 let prakse.
3. Dejanska višješolska izobrazba istih strok z diplomo
ter 8 let prakse.
4. Priznana višješolska izobrazba istih strok z odločbo
ter 10 let prakse.
5. Od predpisane prakse mora kandidat imeti več kot
polovico prakse v socialnem zavarovanju.
Prijave naj kandidati vložijo pri razpisni komisiji od
1. do 20. aprila 1968. Prijavi naj kandidati priložijo
dokazila o tem, da izpolnjujejo predpisane pogoje in
kratek življenjepis.
Razpisna komisija
OPOZORILO
Gozdno gospodarstvo Celje opozarja vse ob-
čane na območju gospodarstva, pred nevar-
nostjo gozdnih požarov, ki so v tej letni dobi
zelo pogosti. — Po temeljnem zakonu o goz-
dovih je namreč prepovedano netiti ogenj
v gozdu ali njegovi neposredni bližini. Vsak
občan pa, ki gozdni požar opazi, je dolžan po-
žar pogasiti ali pa o požaru obvestiti najbliž-
jo gasilsko enoto, postajo milice ali najbliž-
jega gozdarja.
GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE
GIP „INGRAD" Celje
razpisuje '
licitacij sko prodajo
gradbenega materiala, vgrajenega v objektih:
1. V pomožnem zidanem objektu gradbišča Aero ob
Ipavčevi ulici v Celju. — Velikost objekta je 20x4,40 m.
Zid je zidan iz betonskih votlakov debeline 20 cm. —
Streha enokapnica pokrita s salonitom. — Izklicna ce-
na je 3.600 Ndin.
2. Lesena uta na centralnih obratih Ingrada, Cesta na
Ostrožno. Velikost objekta 15x10 m. Streha dvokapni-
ca, pokrita z bobrovci. — Izklicna cena je 1.200 Ndin.
Kupec je dolžan porušiti objekt na svoje stroške ter
počistiti teren do 25. aprila 1968. Licitacija bo 15. apri-
la 1968 ob 8. uri na upravi podjetja »Ingrad«, Celje,
Ljubljanska 16.
14   TEDNIK
OGLASI
4. APRILA 1968
RADIO LJUBLJANA
pfTEK, 5. APRILA: 8.08 Glas-
ba matineja. 9.25 Branka Str-
"^m Janez Obreza pojeta slo-
f ue narodne v prir. T. Marol-
^10.15 Pri vas doma. 11.00 Po-
— Turistični napotki za
fTgoste. 12.30 Kmetlijski na.sveti
r.h Franc Cinaerman: Pomen
„nžine in njenih nadomestkov
rt*voj čebeljih družin. 12.40 Iz
Ig T kraj. 13.30 Priporočajo
^ . 14.35 Naži poslušalci če-
Jljo in pozdravljajo. 15.20 Tu-
2tjni napotki. 15.25 Glasbeni in-
^aazo.   15.45  Kulturni  globus.
kava
mercator
{00 Vsaik dan za vas. 17.05 Človek
) zdravje. 18.15 Zvočni razgledi
( abavni glasbi. 21.15 Oddaja o
^rju in pomorščakih.
SOBOTA, 6. APRILA: 8.08 Glas-
ba matineja. 9.25 Dvajset minut
našimi ansambli. 10.15 Pri vas
jma. 1100 Poročila — Turistični
^)otld za tuje goste. 11.15 Kar po
imnače. 12.30 Kmetijski nasveti
, inž. Anton Ceme: Usmerjanje
{orenjskih kmetij na pašo in kos-
ijo, 12.40 Popevke iz studia 14.
B,30 Priporočajo vam . . . 14.05
M melodije do melodije. 15.20
Basbeni intermezzo. 15.45 Naš
dlistek — S. W. Schoonever:
[iezdna ponjava — I. 16.00 Vsak
kn za vas. 17.05 Gremo v kino.
p Igramo beat! 18.15 Pravkar
tepelo. 18.50 S knjižnega trga.
[i.CO Lahko noč, otroci! 19.15 Go-
to v ritmu. 20.00 Plesni in revij-
ski orkester RTV Ljubljana z vo-
kalnimi solisti. 21.30 Iz fonoteke
radia Koper. 22.10 Oddaja za naše
izseljence.
NEDELJA, 7. APRILA: 6.00-
8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska ig-
ra za otroke —- Frane Puntar: »Ka-
ko se je teta Mica odvadila sovra-
žiti krave«. 9.05 Naši poslušalci če-
stitajo in poadravljajo — I. 10.00
še pomnite, tovariši . . . Ilindenska
vstaja in kruševska republilca 1903.
11.00—11.15 Poročila — Turistični
napotki za tuje goste. 11.5o Pogo-
vor s poslušalci. 12.10 Naši poslu-
šalci čestitajo in pozdravljajo —
II. 13.15 IZ operetnih partitur.
14.30-14.45 Humoreska tega ted-
na — M. Filipović: Čudovita pre-
proga. 15.05 Nedeljsko športno po-
poldne. 17.05 Pojo slavni pevci.
17.30 Radijska igra — Pinter: Ve-
černa šola. 19.00 Lahko noč, otro-
ci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15
Serenadni večer.
PONEDELJEK, 8. APRILA: 8.08
Glasbena matineja. 9.45 »Za mlada
grla« — Mladinske pesmi Marija
Kogoja in Slavka Osterca. 10.15
Pri vas doma. 11.00 Poročila —
Turistični napotki za tuje goste.
12.3o Kmetijski nasveti — inž.
Tumi)ej: Spomladanski ukrepi za
zatiranje gozdnih škodljivcev. 12.40
Slovenske narodne ob spremljavi
harmonike Avgusta Stanka. 13.30
Priporočajo vam . . . 14.35 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravlja-
jo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40
Poje zbor »Slava Klavora« iz Ma-
ribora p. v. Jožeta Gregorca. 16.00
Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«
18.35 Mladinska oddaja: »Interna
469«. 19.00 Lahko noč. otroci!
TOREK, 9. APRILA: 8.08 Glas-
bena matineja. 9.25 Slovenski in-
strumentalni kvintet in pevskj trio
izvajata narodne zdravice. 10.15
Pri vas doma. 11.00 Poročila —
Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Žar-
ko Vozel j: Nova kemična sred.
stva za varstvo rastlin v preskuša-
nju pri nas. 13.30 Priporočajo
vam . .. 14.05 Pet minut za novo
pesmico. 15.20 Glasbeni intermez-
zo. 15.40 V torek na svidenje. 16.00
Vsak dan za vas. 17.05 Igra sim-
fonični orkester RTV — Ljubljana.
18.15 Slovenske narodne v pri.
redbi za petje in orkester sklada-
telja Filipa Bernarda. 18.45 Nara-
va in človek. — Dr. Štefan Michi-
elli: Pomoč tehnike biologu. 19.00
Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s
pevko Ireno Kohont. 20.00 Od pre-
miere do premiere. 21.15 Deset pev-
cev — deset melodij.
SREDA, 10. APRILA — 8.08
Glasbena matineja z glasbo dveh
Amerik. 9.10 Slovensld pevci in
ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri
vas doma. 11.00 Poročila — Turi-
stični napotki za tuje goste. 11.15
Slovenske narodne in narodno-za-
bavne melodije za sredo dopoldne.
12.30 Kmetijski nasveti — inž.
Stanlto Renčelj: Delo živinorejske-
ga odbora KZ Sežana. 13.30 Pri-
poročajo vam . . . 14.35 Naši po-
slušalci čestitajo in poadravljajo.
15.30 Glasbeni intermeaao. 15.45
Naš podlistek - S. W. Schoone-
ver: Zvezdna ponjava — II. 16.00
Vsak dan za vas. 17.05 Mladina
sebi in vam. 18.15 Naši glasbeni
umetniki igrajo Hindemitha. 18.40
Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, ot-
roci! 20.00 Vrhovi operne poustvar-
jalnosti
ČETRTEK,    11.    APRILA:    8 08
Glasbena matineja. 9.25 Zagorske
narodne pesmi. 10.15 Pri vas do-
ma. 11.00 Poročila — Turistični
napotki za tuje goste. 12.30 Kme-
tijski nasveti — inž. Tanja Hlišč:
Spomladansko gnojenje sadovnja-
kov. 12.40 Igrajo pihalni orkestri.
13.30 Priporočajo vam ... 15.20
Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak
dan za vas. 17.05 Četrtkov sim-
fonični koncert. 18.15 Turistična
oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori.
19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Mi-
nute s pevko Majdo Sepe.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 7. APRILA
9.10 Kmetijska oddaja v maržar-
ščini (Pohorje, Piešivec) —
(Beograd)
9.30 Dobro nedeljo voščimo z an-
samblom' Borisa Kovačiča —
(Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb)
10.45 Mokedajeva matineja: Obisk
v zoološkem vitu — japon-
ski film (Ljubljana)
13.00 Nogomet Bolgarija : Jugosla-
vija — posnetek (Beograd)
15.00 Boks Crvena zvezda : Dina-
mo (Beograd)
16.00 Košarka Partizan : OFK
Beograd (Bec^rad)
16.30 Mladi in moda — posnetek
revije v Oxfordu (Zagreb)
18.50 T v Kažipot — iKKiovitev —
(Ljubljana)
19.15 Giora skrivnosti — serijski
film (Ljubljana)
19.45 FILMSKA BURLESKA (Ljub-
ljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.50 To je življenje — francoska
zabavno glasbena oddaja —
(Ljubljana)
21.40 Zrno — francoski film (Ljub.
Ijana)
22.00  Športni pregled (JRT)
23.00 Vaš šlager sezone — zaključ-
na prireditev (Sarajevo)
PONEDELJEK, 8. APRILA
10.35 Ruščina (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe —
(Beograd)
16.10 Angleščina (Beograd)
17.00 Poročila (Zagreb)
17.05 Mali svet — oddaja za otroke
(Z^eb)
17.30 Od zore do mraka — oddaja
za JLA (Ljubljana)
18.00 TV obzornik (Ljubljana)
18.30 Pritlikavost in rastni honnon
(LJubljana)
18.50 Njihov zgled Je izpodbuda —
kulturna reportaža (Ljub-
ljana)
19.20 Naselja sodobnih narodov —
turistična oddaja (Ljubljana)
19.45 Vokalno instrumentalni soli-
sti (Ljubljana)
20.35 TV drama (Zagreb)
22.15 Po izbiri Jovana Sajnoviča —
glasbena oddaja (Zagreb)
22.45 TV dnevnik (Beoograd)
TOREK, 9. APRILA
9.40 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Angleščina (Zagreb)
U.OO Osnove splošne izobrazbe —
(Beograd)
16.10 Osnove splošne izobrazbe —
(Beograd)
17.45 Risanka (Beograd)
18.00 Obrežje — oddaja za italijan.
sko narodnostno skupino —
(Ljubljana)
18.25 Rezerviran čas — (Ljubljana)
18.55 Torkov večer z Jožetom
Kampičem in pevci (Ljub-
(Ljubljana)
19.20 Sredozemlje sredozemcem —
oddaja iz cikla Svet na za-
slonu (Ljubljana)
20.00 TV obzornik (Ljubljana)
20.40 Ključ — angleški celovečerni
film (Ljubljana)
22.45 Kutuma panorama (Ljub-
ljana)
22.15 Zadnja poročila (Ljubljana)
SREDA, 10. APRILA
17.10 Poročila (Ljubljana)
, 17.15 Kljukec in Bimbo — lutkov-
na zgodba iz serije Ključeve
dogodivščine  (Ljubljana)
17.45 Kje je, kaj je (Beograd)
18.00 TV obzornik (Ljubljana)
18.20 ZMruženje   radovednežev   —
(Zagreb)
19.05 Drugi čas si oblikuje drugač.
na ogledala — baletna lep-
ljenka (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.30 Napredni tokovi slovenske
dramatike med obema vojna-
ma — quiz (Ne) znana Ta-
hja (Ljubljana)
21.45 Belfegor — serijski film —
(Ljubljana)
ČETRTEK, H. APRILA
9.40 TV v šoli (Zagreb)
10.35 Nemščina (Zagreb)
11.00 Angleščina (Beograd)
16.10 Osnove splošne izobrazbe —
(Beograd)
y7.10 Poročila (Ljubljana)
17.15 Ringaraja — odaja za otro-
ke (Ljubljana)
18.00 TV obzornik (Ljubljana)
18.20 Narodna glasba (Beograd)
18.45 Po   sledeh   napredka   (Ljub-
ljana)
19.05 Samci — himioreska (Beo-
grad)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.35 Ivan  Cankar:    Za   narodov
blagor — T V drama (Ljub-
ljana)
22.55 Evropsko košark&rsko prven.
stvo — posnetek iz Lyona —
(Ljubljana)
PETEK. 12. APRILA
9.40 TV V šoli (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe —
(Beograd)
16.10 Osnove splošne izobrazbe —
(Beograd)
17.25 Poročila (Ljubljana)
17.30 Deček iz džungle — serijski
fUm za otroke (Ljubljana)
18.00 TV obzornik (Ljubljana)
18.20 Mladinski koncert (Beograd)
19.05 Na  sedmi   stezi  —  SpocrtnB
oddaja (Ljubljana)
19.35 Srečanje z Branko Jurca —
(Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.36 Mali ribič — japonski celo-
večerni film (Ljubljana)
SOBOTA, 13. APRILA
17.35 TV kažipot (LJubljana)
18.00 TV obzornik (Ljubljana)
18.20 Moment musical — predstava
lutkovnega gledaliSča Iz Bra-
tislave (Zagreb)
19.20 Leto 1941 v Evropi — oddaja
Sprehod   skozi   čas   (Ljub-
ljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.35 Mimo spite  — humoristična
oddaja (Beograd)
21.35 Videofon (Zagreb)
21.50 Bonanza — serijski film —
(Ljubljana)
Praktično, ekonomično, učinkovito in ceneno to-
mosovo motorno črpalko že vrsto let uspešno
uporabljajo mnog;! naši napredni kmetovalci. Teh-
nični podatki zgovorno potrjujejo njene izvrstne
lastnosti.
Črpalka je centrifugalna, enostopenjska, z rotor-
jem, neposredno pritrjenim na konec motorne
gredi. Pogonsko silo ji daje enovaljni, dvot^tni,
zračno hlajeni bencinski motor 60 ccm. Učinek
motorja je 3 KM, poraba goriva 1,41 na uro.
Delovanje motorne črpalke je najbolj učinkovito
pri manometrični višini 20 m. Takrat načrpa 300 li-
trov vode na minuto. i
Tomosova motorna črpalka je zelo primerna za
zalivanje kmetijskih kultur z vodnimi razprŠ^IcL
Na eno črpalko lahko priključimo 8 razpršilcev.
Po dveh urah črpanja je zemljišče, ki meri 18 arov,
tako temeljito napojeno, kot da bi padlo nanj
12 mm dežja. Tako zalivanje stane samo 450 starih
dinarjev.
Tomosova motoma črpalka Je zares vsestransko
uporabna, saj jo uporabljamo za najrazličnejš*
črpanje, pretakanje, namakanje in Ikropljenje. 1^
radi majhnih dimenzij (45 x ^ X 32 cm) in n»
znatne teže (14 kg) je zelo primerna zs prenašanje
in priključevanje, tudi na najtežje dostopnih t»
renih.
Vrhunska kakovost in vzdržljivost Tomosove mo-
torne črpalke omogoča tovarni, da lahko dž vsa*
kemu kupcu črpalke DVELETNO GARANCIJO. Po-
leg tega imajo kupci na voljo 240 servisnih de-
lavnic in vse rezervne dele.
Zahtevajte natančnejša pojasnila in prospekte v ka-
terikoli trgovini, kjer prodajajo Tomosove izdelke!

v KRAtKt
SAH — V Ljutomeru je bilo 14.
brzopotezno šahovsko prvenstvo
slovenskih mest, na katerem je
nastopilo 28 moštev. Proti pričako-
vanju so zmagali Mariborčani
(55.5 točke) pred Ljubljano (52.5).
Celjani so osvojili svoje tradicio-
nalno tretje mesto s 37.5 točke.
Medtem ko sta si ekipi Hrastnika
in Trbovelj razdelili 10. in 11. me-
sto z 19.5 točke, je bil Žalec tretji
v tolažilni skupini, Velenje sedmo.
Slovenske Konjice deveto in Za-
gorje dvanajsto.
KEGLJANJE — Čeprav republi-
ško ekipno prvenstvo v kegljanju
Se ni končano, je znano, da je
prvo mesto osvojil kranjski Tri-
glav, Celjani pa so zasedli peto.
VAJE NA ORODJU — Na občin-
skem prvenstvu v vajah na orod-
ju v Celju je nastopilo 120 pionir-
jev in pionirk. Pri prionirjih je
zmagala druga osnovna šola pred
osnovno šolo Prve celjske čete,
osnovno šolo Franca Kranjca itd.
Med posamezniki pa Dušan Krošl
(I. celjska četa) pred Tomom
Krasnovom in Rajkom Pinterjem
iz druge osnovne šole. Pri pionir-
kah je bila najboljša ekipa druge
osnovne šole, sledijo četrta osnov-
na šola Franca Kranjca itd. Med
posameznicami je prvo mesto pri-
padlo Darji Ostermanovi iz druge
osnovne šole, druga je bila Zim-
škova iz prve in tretja Mežnari-
čeva iz četrte osnovne šole.
VAJE NA ORODJU V ŽALCU —
Na občinskem prvenstvu v vajah
na orodju v Žalcu se je pomerilo
100 pionirjev in pionirk. Pri pio-
nirkah je bil vrstni red naslednji:
1. Žalec. 2. Griže, 3.-4. Prebold in
Šempeter, med posameznicami pa
Selevšek iz Žalca, Goršek (Griže)
in Novak (Žalec). Pri pionirjih je
zmagal Žalec pred Preboldom in
Šempeter, med posameznicami pa
Ostruh, Goršek in Napradnik, vsi
iz Žalca.
SPORT — ŠPORT ~ ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT- ŠPORT
Hrastnik : Celje-Kladivar 0:3
Drugo kolo spomladanskega dela
prvenstva v slovenski nogometni
ligi se je zadovoljivo končalo sa-
mo 2« Celjane, ki so v Hrastniku
zasluženo premagali borbene do-
mačine s 3:0. Tako je tudi ta tek-
ma opozorila na pripravljenost
celjske enajsterice, da napade sam
vrh lestvice.
Trboveljski Rudar je spet razo-
čaral. V tekmi s Slavijo je klonil
z visokim rezultatom 4:1.
Po nedeljskih tekmah je Celje-
Kladivar na tretjem mestu z 17.
točkami oziroma z dvema manj
kot jih imata Ljubljana in Mura.
Hrastnik je deseti z devetimi pi-
kami, trboveljski Rudar pa še
zmeraj na zadnjem mestu z osmi.
mi točkami.
Izredno eanimiv bo naslednji
zavrtljaj, v katerem se bodo Ce-
ljani doma srečali s Triglavom iz
Kranja, Trboveljčanl pa z Ljublja-
no. Hrastnik bo tokrat v gosteh
pri Svobodi.
V zahodni skupini conske lige je
Zagorje premagalo Novo mesto z
2:0. Trenutno so Zagorjani na tre.
tjem mestu z 18. pikami.
v vzhodni skupini je najbolj pre-
senetil rogaški Steklar, ki je pre-
magal Olimpa s 4:0. Ostale tekme
so se končale takole: Šoštanj :
Grafičar 0:1, Nafta : Žalec 4:1, Ve-
lenje : Šmartno 0:0.
Na lestvici so Velenjčani drugi z
19. točkami ali eno manj kot jih
ima Nafta, Steklar je tretji (18),
Žalec peti (15), Šmartno šesto
(15). Olimp osmi (11) in Šoštanj
deseti z osmimi točkami.
M. B.
Rokomet
ŠTIRI TOČKE PREDNOSTI ZA CELJANE
Prvo kolo spomladanskega dela
prvenstva v slovenski rokometni
ligi je pokazalo, da bo borba za
r^ajboljša mesta izredno ogorčena
in da presenečenj tudi tokrat ne
bo manjkalo.
Oljani so nastopili doma in od-
pravili Ajdovščino s 17:10. Tekma
ni bila kdove kako zanimiva, do-
domačini pa so se ogreli šele po-
tem, ko so gostje izenačili rezultat
7:7 na začetku drugega polčasa.
Derbi lige med Trboveljskim Ru.
darjem in Slovenjim Gradcem se
je končal v korist Trboveljčanov
16:13.
Velenjčani so tudi tokrat ostali
praznih rok, četudi so nastopili na
domačem igrišču. Zmagala je ptuj-
ska Drava z 20:11.
Na vrhu lestvice so Celjani, ki
imajo 4 točke prednosti pred Slo-
vanom. Rudar iz Trbovelj je šesti
s 15. točkami, velenjski rokome-
taši pa zadnji brez točke.
—m
VAJE NA ORODJU V VELENJU
— Na občinskem prvenstvu je na.
stopilo sedem vrst. Pionirji — Eki-
pe: 1. os. šola Kajuh, Šoštanj, 2.
os. šola G. Šiliha, Velenje, 3. os.
šola Mihe Pinterja, Velenje. Posa-
mezniki: Jan, Amajner in Zager,
vsi iz Šoštanja. Pionirke — ekip.
no: 1. os. šola Kajuh. Šoštanj, 2.
os. šola Rilife Ročka, Šoštanj, 3.
os. šola M. Pinterja, Velenje. Po-
sameznice: Praznik, Brglez in Te-
ran, vse iz Šoštanja.
Gozdni požar v Petelinjeku
Na 17 ha zgorelo približno 40.000 stebel
Pretekli teden je na mladem na-
sadu smreke, zelenega bora in do-
glazije, last GG Celje, izbruhnil
požar, ki je kljub takojšnji inter-
venciji gasilskih enot iz Sloven-
skih Konjic, Slovenske Bistrice,
Videša. Loč in Tepanja uničil 17
hektarjev in s tem nad 40.000 ste-
bel mladih dreves.
Škoda je precejšnja, od 15 do 30
milijonov Sdin. Bila pa bi še mno.
go večja, če ne bi bili gasilci tako
požrtvovalni. V hudi borbi z og-
njem jim je uspelo lokalizirati po-
žar v kratkem času. S tem so ob-
varovali veliko premoženje, saj
celoten nasad obsega 45 hektarjev.
Kolovozna pot med nasadom ni
bila zapreka za ogenj, saj so pla-
meni v trenutku švignili preko nje.
Ogenj se je širil izredno hitro za-
radi suhe trave med stebli. Gasilci
in drugi so hitro ukrepali. Z dve-
ma cisternama vode in protipo-
žarom so uspeli omejiti požar, ki
bi lahko bil še mnogo, večji.
Vzrok požara je verjetno v otro-
kovi igri z vžigalicami.        M. S.
OTROŠKI VRTEC V DOMU PZ
Občinska skupščina in počitni-
ška zveza sta podpisali te dni spo-
razum o tem, da bo darovani dom
počitniške zveze v Velenju spet
prevzela v svojo last občina Vele-
nje. O razlogih za ta korak smo
obširneje pisali v prejšnji številki.
Občina Velenje bo sedaj krila ne-
poravnane račune in stroške v zve-
zi z likvidacijo doma in to v
skupnem zensku 3,5 milijona Sdin.
S. 1. majem bodo dom (poslopje
nekdanjie I. osnovne šole Velenje)
začeli preurejati v vzgojno var-
stven objekt za najmlajše otroke.
V primeru, ko bodo spet pogoji
za večje oživljanje mladin^ega
turizma, se je OS Velenje moralno
zavezala finančno podpreti priza-
devanja za ustvaritev baze. Velenj-
ska občina je v proračunu za letos
predvidela 450.000 Sdin podpore
velenjski počltnniški organizaciji,
da bo lahko laže razvijala svoje
poslanstvo rned mladino na ožjem
območju. F. K.
NEPOPRAVLJIV TAT
Metod Frajtag že trinajstič pred sodiščem
Pred dnevi se je zaeovar,jai pred
senatom celjskega okrožnega sodi-
šča 49-lctni METOD FRAJTAG, do-
ma z Zgornje Hudinje pri Celju.
Obtožnica ga bremeni petih tatvin,
in ene odtujitve motornega kolesa.
Tako je bil osumljen, da je v Ce.
Iju razbil izložbeno okno trgovske-
ga podjetja Agropromet in iz iz-
ložbe odnesel napravo za merjenje
kompresije, vredno 1.192,89 noviU
dinarjev. Prav tako g« je obtožni-
ca bremenila, da je t Roga.ški
Slatini ukradel osebni avtomobil
()pel-01ympia, last Petra Hana iz
Virovitice. Avtomobil je bil takrat
vreden 7.0OO novih dinarjev. Ukra-
del je tudi dva mopeda in eno ko-
lo. Vsa ta vozila je razstavil, ve-
liko delov prodal, nekaj zadržal za
lastno uporabo, del pa so mu za-
plenili. Poleg tega je Izmaknil mo-
ped, last Ivana Praznikarja iii se z
njim odpeljal v Dobrno. Po vrnit-
vi ga je pustil v Vrunčevi ulici,
poleg gostišča Miklavžin v Celju.
M. Frajtag je dejanja pred sod-
nim senatom priznal. Izredno na-
iven, pri tem pa zanimiv je nje-
gov zagovor, ko je navajal, da .ie
inkriminirana dejanja storil vinjen,
in da mu je ob streznitvi bilo žal.
Ta zagovor je izzvenel kot lajna,
kajti sodni senat je ugotovil, da
se je z istim zagovorom opraviče-
val že ob prejšnjih obsodbah. Do-
slej je bil namreč že dvanajstkrat
pred sodiščem. Poleg tega pa se
obdolženi M. Frajtag pri te m
nikoli   spomnil,   da   bi   ukraa«^
predmete vrnil, temveč jih j« ?
Iiitrem postopku poskušal spra^fb
k najboljšim ponudnikom.       ^
Sodni senat celjskega okro/nej,
sodišča, ki ga je vodil okrožni ^
dnik Veko.slav Tanko je Meto^
l-rajtaga za pet tatvin in eiie J
tujitve motornega vozila, obsodj
na dve leti zapora. ^
Tednikova
plošča
TEDNIKOVA PLOŠČA
ima vedno več dobitnikov,
Tokrat objavljamo imena
novih naročnikov, ki bo-
do poslušali TEDNIKOVO
PLOŠČO. Prejšnji teden
smo prejeli lepo število
novih naročnikov, zato tu.
di ni čudno, da je tudi
število nagrajencev nara.
slo. Tretji dobitnik TED.
NIKOVE PLOŠČE j«
FRANC ROZlVL\N, RADE-
CE 98. Četrti »deseti na-
ročnik« je postal IVAN
HLUPIC, ROGAŠKA SL.\.
TINA 159, in peti dobit-
nik je tokrat iz Celja, m
sicer PAVEL SLEMEN
ŠEK, Cesta v Laško 9 -
Polule, p. Celje. Vsem do.
bitnikom čestitamo, pri
prebiranju C. Tednika pa
jim želimo veliko zado-
voljstva.
Dobitnik preteklega ted-
na tov. ANTON JELEN iz
Za'ož pri Polzeli naj po-
sluša čestitko v soboto,
dne 6. aprila, zavrteli vaan
bomo ploščo po vaši že-
lji (odnosno tistim, ki sii
jim jo namenili) LEPE
STE VE KARAVANKE.
Tov. Silvo špegel nam
svo,iega odgovora še ni
poslal, pa ga prosimo, da
to stori čimprej.
Do naslednjega, šestega
dobitnika TEDNIKOVE
PLOŠČE manjka samo ši
nekaj noviii naročnikov,
Pohitite torej in se na-
ročite na C Tednik tudi
vi, odnosno priporočajte
to svojim prijateljem in
znancem. VSAK DESETI
NAROČNIK, čigar naro
čilnico predemo v na-
šem naročniškem oddelku-
prejme kot nov naročnik
C Tednika brezplačno če-
stitko v našem radiu —to
se pravi v radiu CELJE,
Ne odlašajte več, C Te-
dnik je najbolj bran ča-
sopis na i)odročju nekda-
njega okraja. Vsak teden
ga čita več kot 60.000
ljudi.
V nekdanjem skladišču hmelja v Žalcu je kmetijski
kombinat uredil sodobno proizvodnjo močnih krmil
za lastne potrebe in za trg. Letna proizvodnja znaša
20.000 ton močnih krmil oziroma 1330 vagonov krmil.
Slaba polovica teh količin gre za potrošnjo v Savinj-
ski dolini in na širšem celjskem območju, vtem ko
13.000 ton prodajo farmi bekonov v Ptuju. Z uved-
bo tretje izmene je moč proizvodnjo povečati na
30.000 ton močnih krmil letno. — (Foto: F. K.)
Miličnik Peter Mlakar ni
imel ob požaru niti toliko
časa, da bi se lahko pre-
oblekel v »delovno oble-
ko«. — Na sliki ga vidimo,
ko kaže v katero smer se
je širil ogenj, ki je ne-
usmiljeno uničeval mlado
rastje.
Ko smo prišli na kraj nesreče, je bilo vse najhujše že mimo. Srečevali smo
jene može — gasilce, ki so vsi črni od dima in pepela nemo strmeli na unit^^
nasad ter se hkrati tiho in skromno veselili vsega tistega, kar so s trdim delo!*
v boju Z ognjem uspeli rešiti. Večjih nesreč pri gašenju ni bilo, samo vozi"*
gasilskega avtomobila se je močno opekel po roki. Tako hitre in uspešne in^''
vencije ni nihče pričakoval. Vsem gasUcemi iskreno čestitamo!
(Foto: B. Strmcoi*
TEDNIK - Uredništvo to uprava Celje, Gregorčičeva 5. poštni predal 131. Urejuje uredniški odbor Glavni urednik rONE SKOK. odgovorni urednik BERNARD STRMCNl^.jj/
časopis Je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je kot »Nova pot«, »Na delo«. »Naše delo« (1945) kot »Celjski tednik« (I94a—1950) nato kot »Savinjski vestnika •'■^'.gf,
1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1 Januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, Laško, Mojarje, Slovenske Konjice, Šentjur prt Celju. Šmarje pri Jelšah ic,?:.!)!!
TEDNIK Izhaja ob četrtkih. Izdaja: CP »DELO« — delovna enota »Informacije — propaganda« Celje Tisk In kll5ejl; OP »DELO« Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne šj^ffvt
60 par (60 starih din), letna naročnina 30 novih (3000 starih) din, polletna 15 novih (1500 starih) din, tujina 60 ( 6000) TekočI račun; 507-1 1280 - TEI^ONI: uredfli*
23-69. mali oglasi In naročnine 31 05, ekonomska propaganda 3085. Radio Celje 20 OS