1’oštndaa plačana v gotovini.
Cena 25.— ||f
V.VN i # W'
Leto VII.- Štev. 34
Trst - Gorica 28. avgusta 1953
Spediz. in abb. post. 1. gr.
Uredništvo; Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-7* Uprava: J'rst, ulica S. Apastasio 1-c - tej* 2-30-38 Goriško iiredmštvo: jGoriea. Riva Piazzutfe št. 18. i CENA: jjosarilezna številka L 25. Naročnina:
; filesecao L 100, letno L 1.200,-— Za ' inozemstvo: : mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni; računi: Trst štev." 11-7223, Gorice štev. 9-18127 __________________________ y	*-	.?>
Izhaja vsak p.etek
STGinStokholm
Poročilo o Svobodnem tržaškem ozemlju, ki ga je sestavila delegacij Socialistične internacionale za štokholmski kongres, je dokument. ki ostane v zgodovini borbe za neodvisnost STO-ja graniten steber neminljive važnosti.
Njegov pomen je prav v tem, da ga ni sestavnla kakšna, tržaškim strankam za neodvisnost naklonjena delegacija, ampak možje, ki so bili na pobudo Italijanske socialistične demokratske stranke poslani od Intersoca v Trst, in ki so kot gostje Italijanske socialistične demokmtske stranke za Julijsko krajino, ki je za italijansko rešitev našega vprašanja, preučili na licu, mesta tržaško vprašanje. Pri tem ne igra vloge, da sta poročilo podpisala le dim od treh delegatov, bivši belgijski minister Camille Huysmans, kot predsednik, in francoski delegat Henry Ribi&re. Predložila sta ga kongresu, ki ga je vzel na znanje in priznal njegovo stvan-nost in objektnost. rr’iptji delegat, Paul Rose, od britanske Laburistične stranke, ni podpisal poročila, ker se še ni hotel dokončno izraziti, dokler ne bo delegacija obiskala tudi cono B, in ker je menil, da bi bil plebiscit bolj na mestu.
Poročilo je postalo javna la*st in je -bilo objavljeno skoro v celoti 2. avgusta t.'l. v belgijskem listu »Gsrminal«.
Raport, tako se poročilo imenuje, jf sestavljeno z nepristvanostjo in.-, dela s svojo jedrnatostjo in stvarnostjo čast možem, ki so ga spisali. Ono je pravi državnOprav-ni dokument, ki spada med one listine, ki potrjujejo politično in državno nujnost ustanovitve STO-ia ter diplomatsko bistrost državnikov, Jci so na pariški konferenci[ sklenili to ustanovitev. (Glej članek »Huysmans in- Trst« ,v tej številki!,, op. uredništva.)
Mc&a&tlo-. ugatavTja. zgodovinsko dejstvo j da živijo v več državah Evrope različne narodnosti v slogi in miru druga ob drugi vzlic svoji različni kulturi in gospodarski moči. S tem poročilo priznava, da ni nobene ovire, da bi ne živeli skupaj tudi Italijani in Jugoslovani na STO-ju.
Delegati■ so odnesli s Svobodnega tržaške gaozemlja vtis, da je sedanje stanje nevzdržno ter da mora biti latentni spor med Italijo in Jugoslavijo v kratkem odstranjen, če se noče sedanje stanje nadaljevati, kar bi utegnilo dovesti do tegaj da bi te spor več ne mogel rešiti kot samo še s silo. Poročilo se zaveda sedanjih napetih političnih razmer v Evropi in zato dvomi, da bi mogla dovesti neposredna pogajanja med državama do stalnega sporazuma, ki bi pomenil zrmago za eno in poraz za drugo stranko, Zato poročilo opozarja, da priključitev STO*j«' k Italiji odnosno nje-gcma priključitev k Jugoslaviji ne bi nvogla jarnčiti miru. Na to dejstvo je SDZ že večkrat opozorila svetovno javnost!
Ko je poročilo izključilo možnost priključitve STO-ja tako k, Italiji kakor tudi k Jugoslaviji, je prešlo na predloge o njegovi delitvi, ki bi utegnila, priti v poštev pri neposrednih pogajanjih med t-taiijo in Jugoslavijo, in sicer delitvi po etnični črti. Toda poročilo ugotavlja, da že same številne delilne, črte, ki sq jih predlagali, dokazujejo, da obstoja na STO-ju ta-ka pomešmmt in povezanost obeh narodnosti, da bi v vsakem primeru, tudi jx> taki delitvi, še vedno prišle narodne tmmšine pod nadoblast drugorodne večine, in da je z. gospodarskih vidikov zelo težke odsekati italijansko obalo od slovenskega in. hrvatskega zaledja. Torej niti etnična delitev Ozemlja ne bi bila mogoča.
Delegacija je preučila, če ne bi
bilo mogoče s plebiscitom rešiti spora. Toda po pazljivem preučenju zadeve in razlogov, ki so jih eni in drugi navajali, je delegacija prfšla do zaključka, da ne more priporočiti take rešitve, kajti plebiscit ne bi	kar bi moral re-
šiti^ Ni namreč mogoč sporazum nit! o načinu izvedbe plebiscita: kdo naj glasuje in kdo ne; ali naj se glasuje skupaj ali v vsaki coni posebej, in ali naj se glasuje zn
STO, za Italijo ali za Jugoslavijo ali pa samo za Italijo in za Jugoslavijo. In mi bi še dodali, da niso plebisciti, izvedeni na vročih tleh. nikoli izraz prave ljudske volje.
Pod temi pogoji delegacija ni mogla predložiti' kongresu tiikakc dokončne rešitve niti s plebiscitom, niti 's priključitvijo vsega O-zemlja Itdliji odnosno Jugoslaviji niti 'njegove delitve. In je* ugotovila, sto je nujno potrebno, .da se povrnemo k mirovni’pogodifti od i.
1947, ki je ustanovila STO. Zato zahteva, naj se 1zajamči poštena 'izvedba te pogodbe.
Poročilo ugotaplja, nadalje, da je tržaška pristanišče pravzaprav u-stanovilo STQ. Avstrija je zgradila to priftaniščf, ko je bila od Rusije izrinjena ’.<|4 $#ifem<hnorskih pristanišč, ne. I? za 'današnje STO ampak za pso ,Podonavsko kotlino ki je še danes', kot kažejo statistike, živo interesirana na razvoju tržaške luke. Zato pravi poročilo, da je tržaško vprašanje ozko vezano z evropsko organizacijo Srednje Evrope iznad italijanskih in izrtald jugoslovanskih priključitve-nih stremljenj. S tem je poročilo podčrtalo, da tržaški problem ni italijanski in jugoslovanski problem. amcak problem Srednje Evrope in Podonavja.
ZATO JE POROČILO PRIŠLO DO ZAKLJUČKA, DA JE TREBA OHRANITI SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE.
Prav posebno važnost polaga poročilo na to, da mora to prebivalstvo živeti svobodno, prosto o dten-denene propagande in prosto od pritiskov.
S lem je poročilo še enkrat potrdilo osnovne misli mirovne pogodbe po popolni samostojnosti STO-ja in vnaprej obsodilo vsako iredentistično propagando, pa naj bi ta prišla od zahoda ali vzhoda. S tem je hkrati odklonilo vsak kondominij.
Predlog za poskusno uveljavljenje Mirovne pogodbe in ostvaritev STO-ja za dobo petili let je le taktičnega značaja. To naj bi bil most od sedanjih zaradi prestiža trdovratno vzdrževanih priključitvenih stremljenj, pa do sprejema Mirovne pogodbe. In s takim poskusom se najbolj učinkovito odreže vrat vsem onim neštetim ugovorom o življenjski nesposobnosti STO-ja.
Poročilo se je končno zavarova-
lo	proti očitku, češ da priporoča poskus, ki se je že izjalovil. Odgovor poročila je kratek in jedrnat: POSKUS, KI SE PREDLAGA, NI BIL SE NIKOLI STORJEN! Kajti nekatere države so takoj po Mirovni pogodbi s predlogom, ki ni odgovarjal niti črki in niti dpihu Pariškega dogovora, preprečili izvedbo Mirovne pogodbe. To je bil tristranski 1predlog od 20. npiroa
1948. leta.
Mi se zavedamo, da Socialistična internacionala ne more rešiti, tržaškega spora. Pač pa so njeni sklepi — za njo stoji 55 milijonov dekkvcev — za svetovna mnenje velike važnosti.
Štokholmski kongres se še ni izrekel za predlog delegacije, ker je sklepanje odgodil, da lahko komisija obišče tudi cono B. Toda avstrijski kancler-namestnik Schaerf je že v Stokholmu zavzel v imenu avstrijskih socialistov k triaikemu sporu odločno stališče in se fcre-kel za ohranitev STO-ja v smislu Mirovne pogodbe.
Francoski, belgijski in avstrijski socialisti so se tedaj že izjavili. Iv mi Tržačani smo prepričani,, da jim bodo sledile socialistične stranke vse Internacionale, in sprejele načelo štokholmskega poročila, kajti samo ohranitev in izgraditev STO-ja v smislu Mirovne pogodbe lahko Zajamči mir in spravo med jugoslovanskimi in italijanskim narodom.
Zato odklanjamo vsak drug pro-vizorij in poskus, ki ne bi slonel na izvršitvi Mirovne pogodbe, ki jamči za svobodno življenje in razvijanje tu živečih narodnosti.
To naše stališče je tudi stališče ostalih tržaških strank za neodvisnost STO-ja.
Dr. Josip AGNELETTO
Doa poraza mednarodnega.komunizma
V	pičlih sedmih dneh letošnjega avgusta so komunisti z dramatičnim padcem Mosadeka in z odstranitvijo maroškega sultana doživeli dva težka mednarodna poraza. Bivši 'perzijski ministrski predsednik M/osadek je s stalno naraščajočimi nasilniškimi pohlepi, kljub svoji dejanski ali pa tudi zgolj simulant-ski fizični onemoglosti, naglo stopical po ‘ diktatorski lestvici naci-fašističnih vzorov. S svojo fanatično trmoglavostjo v petrolejskem sporu z Veliko Britanijo je pripeljal državo na skrajni rob popolnega državnega gospodarsko - finančnega razsula, obenem pa izkazoval Kremlju neprecenljive u-sluge.' Dežela je danes v divjem vrtincu -popolne politične zmede in nepopisnega siromaštva. Nepismenost znaša 85 odst., umrljivost "i-■trok 70 odst.; parlament je prava karikatura resničnega ljudskega zastopstva in politične stranke se dušijo v medsebojnih čisto osebnih razprtijah.
Skozi to popolno zmešnjavo se razteza nevidna pajčevina komunistične zavojevalne nasilnosti. Prepojite v s komunističnimi zaslužkarji je bila med Mosadekovimi pristaši prav tako popolna, kakor mad verskimi nestrpneži, ki se zbirajo okrog Mullaha Kašanija. Kreme! i se v Perziji ni mogel opirat’ na množično komunistično, ljudsko gibanje, pač pa je izbral tektiko
posrednega manevriranja, ki ga vodi mojster »mednarodnih komu-nističn.h zarot, sovjetski poslanik Lavrentijev in ki je šla za tem, da ooe politični skupini zalaga s »komunističnim izsiljevanjem«. Pod tem geslom je Mosadek licitiral .z Amerike dolarske podpore prav tako, kafopr je z istim kamunistič-, nim izsiljevanjem izganjal iz dežele Angkmranskb petrolejsko družbo.
Tako je Mosadek še pred kratkim, napisal predsedniku Eisenho-werju med drugim tudi to-le orientalsko ljubeznivost: »Perzijski narod stoji pred najtežjimi gospodarskimi in političnimi težavami. Te .bi zamogle povzročiti posledice mednarodnih dalekosežnosti (!), če se to stanje ne spremeni. Ce naša dežela ne debi takojšnje in izdatne pomoči, bi jutrišnja pomoč kaj lahko prišla prepozno....« Predsednik Eisenhower tej komunistični izsiljevalni potezi ni nasedel.
Podobnih samomorilnih groženj je Mosadek v svojem političnem življenju storil že več. saj je to priljubljeno orožje všeh histerikov. Ponovil ga je prejšnji teden, ■tokrat z drugačnim izidom, kot je računal. Samokres se mu je nehote sprožil in ga spravil ob oblast in v ječo. Tako je :zaenkrat izginil s površja .najbogatejši človek v Perziji, ki je bil obenem zaveznik socialistične 'očetnjave.
Kakor znano, je zbirališče komunističnih sil v Perziji stranka Tudeh, ki so jo uradno ustanovili i. 1941, potem ko' se je šah Reza Pahlevi odpovedal prestolu, 1. 1940 pa yo je sedanji šah prepovedal. Kakor vse cenitve na tem prostoru, tako je tudi število -pripadu:-kov stranke Tudeh v Prp.iji zelc' raztegljive. Pred driavnig) udarom, prejšnjega tedna so cenm število" njenih pripadnikov od trj !sto 'tiijbč do treh milijonov. Njeni ' vo<fi|:ljr so neznani, z izjemo dr. |Ce|ijSV^r-ca, ki stoji menda na čelu pexzi.-skega politbiroja in živf že' itiri leta v ilegali.
Stranka Tudeh je po najnove,'-ših dognanjih preiskave v Teheranu prejemala po 8 milijonov rialov (ca. 60 milijonov lir) na mpseo za organizacijo, in po 220.000 ris-lov mesečno za komunistični tiski Sovjeti so • z državnim udarorn generala Zahedija prejeli v še močnejši udar od onega, ki !jim ga pripravil 17. junij v Vzhodni Nemčiji.
Tudi znatno nežnejše oblike, si jih je odstranjeni maroški sultan osvojal z upornostjo proti Franciji in pretiranim napihovanjem maroškega nacionalizma, so politični strategi v Kremlju poskušali izkoriščati v'svoj.prid. Z aretacijo Mosadeka in s pregnanstvom Sidi Mohameda Ben Jusefa na Korziko so se kri.tična ognjišča na
Borba zi HemcSžo u polnem ielt
Samo še teden dni nas loči od voiitev v Zahodni Nemčiji in tekma, med silami, ki se bore za nemško naklonjenost, postaja naravnost dramatična.
Posebno Sovjeti, ki so vsa ta povojna leta izžemali Nemčijo do skrajnosti, skušajo zdaj y naglici popraviti napake, katerih usoden' pomen je v vsej luči pokazal nedaven berlinski upor.
Od izida volitev v Zahodni Nemčiji je vendar odvisno, kdo Too vodil politiko 50 milijonov Nemcev v prihodnjih štirih letih, in od teh volitev je tudi odvisno, če bo Nemčija postala opornik ali rušitelj evropske obrambe.
tZato skušajo zdaj Sovjeti z vsemi mogočimi sredstvi in obljubami prikazati Nemcem, da toi bilo njihovo vezanje z zahodnimi silami za Nemčijo pogubno. Adenauerja prikazujejo kot vojnega hujskača, katerega je treba strmoglaviti. Ljubši so jim socialisti, čeprav tudi z njimi niso prijatelji.
Razne vesti so že zdavnaj napovedovale, da se Kremelj pripravlja na veliko propagandno potezo. Časnikarji so ugibali, če bo to nova mirovna ponudba, nov predlog za izvedbo nemške združitve itd. Končno je pred tednom dni la bomba eksplodirala: v Moskvi j_e bilo izdano poročilo o sklepih konference, pri kateri so sodelovale najvidnejše osebnosti vzhodnonemške in sovjetske vlade.
Darilo, s katerim si Sovjetsk;, zveza skuša kupiti vsaj malo nemške naklonjenosti, ni skromno, saj obsega: od 1. januarja 1954 odpoved vsej vojni odškodnini; vsa Sovjetska podjetja in druga sovr jetska lastnina na ozemlju Vzhodne Nemčije preidejo brezplačno v last N®JQške demokratične republike; okupacijski stroški za vzdrži vanje sovjetskih čet bodo znižjani na tako mero, da ne bodo presegali 5 odstotkov dohodkov proračuna Vzhodne Nemčije; vsi dosedanji dolgovi, ki so se nabrali zaradi doslej neplačanih zasedbenih s-troškov, so izbrisani; prav takq so izibrisani tudi vsi drugi po volni nastali dolgovi Vzhodne Nemčije do Sovietske zveze; Sovjetska zveza se obvezuie, da bo še letos dobavila Vzhodni Nemčiji za 590 m<-liionov rubljev hrane, premoga, železne rude. bombaža. sv>nrn, a!>’ nvni’a itd. Vzhodna Nemči'? b^ plačala z izvozom samo del tepa blaea, medtem ko bo za večino *■' dobav« Sovietska zveza dala Vzb. Nemčiji kredit v znesku 485 m'lii 'onov rubliev, ki iih bo Vzhodna Nem* '»a vrnila šele v dveh Jot!’’ t» let-u 1954. Tud! obrestna me-a za tn kredu ie 'nizka in znaša sa-
mo 2 odstotka; Sovjetska zveza je nadalje obljubila, da bo izpustila vse vojne zločince, razen posebno težkih; medsebojna - diplomatska odposlanstva so 'dvignili na stopajo veleposlaništev.
Takoj potem, ko so o Moskvi objavili te sklepe, se je tudi Poljska odrekla VšeT nemški' vojni odškodnini in verjetno bodo temu zgledu sledile tudi ostale satelitske države.
S kakštrimi občutki, si lahko kar mislimo!
Čeprav moramo za večino vseh teh obljub predpostavljati, da jih bodo tolmačili in izvajali na sovjetski način in da Nemci nikakor ne bodo dobili vsega, kakor izgle-da na prvi pogled, vendar je treba priznati, da so široke. Ž njimi sicer Sovjetska zveza ne daje nič svojeg^:	vrača nekdanje nemške
tovarne, ki jih je medtem pošteno, demontirala; odpušča večinoma dolgove, ki jih je s svojim izžemanjem sama povzročila; 'odpušča vojno odškodnino, potem ko je Vzhodno Nemčijo do kraja izropala.
Važno pa je, da je z moskovsko izjavo vsaj formalno dokončno prh kopana politika . kaznovanja Nemcev in Moskva je začela odprto voditi politiko pridobivanja.
‘Na ta način so Nemci znašli v srečnem položaju’neveste, za katero se potegujeta dva prosilca. Toda Sovjeti ne morejo ponuditi Nemčiji tega, kar je važnejše od denarja in odpuščanja dolgov, ie morejo ji ponuditi svobode in resnične demokracije. Nemci, ki so na svoj; koži dovolj trdo poskusili. kaj pomeni rjava ali rdeča diktatura, pa postavljajo prav svobodne vol it v J in svobodno politično življenje ko* pogoj za svojo odločitev. Zato lahko upravičeno pri -čakujemo, da bo vse sovjetsko prilizovanje ir. podkupovanje zaman.
Preveč je razlogov, ki vežejo Nemce bolj z Zahodom kakor z Vzhodom. Tega se 'morajo zavedati tudi zahodni državniki, ki v tem trenutku ne smejo izgubiti čuta za pravo mero ter jih tekma s Sovjetsko zvezo ne. sme zapeljati v to, da 'bi Nemčiji ugodili na način, ki bi bil nevaren za ostalo‘Evropo.
Stmnson o Trstu
Kakor je znano, je pretekli mesec bivši demokratski kandidat za am»riške predsedniške volitve, A-dlai Stevenson, napravil potovanje po svetu.
, Mudil 'se ie tudi v Jugoslaviji in iltaliji ter se pri tem poučil o stališču obeh držav do tržaškega vprašanja.
Pri povratku v domovino je ni2l tiskovno konferenco, na kateri je obširno poročal o svojih vtisih o svetovnem položaju.
Glede Trsta je izjavil, da tržaško vprašanje še dolgo ne bo rešeno, ker po njegovem ne Italija in ne Jugoslavija ne moreta .glede •njega popustiti, N« Italije ne kaže pritiskati zaradi njenega notranjepolitičnega položaja, na Jugoslavijo pa prav tako ne zaradi njenega velikega pomena za zahodno o-brarobo.
Srednjem vzhodu in v Severni A-u.ki spiemenila v žerjavico pod pepelom in gotjvo še niso povstni pogašena. V obeh primer,h pa so komunisti izgubili dragocene zarotniške priložnosti.
Obe današnji pogorišči kremeljskih spletk nam kljub ogromni jzKmljepism oddaljenosti kažeta nekaj skupnih stičišč. Po šahovi nezgodi, ki ga; je pognala v beg, bi jpioglj uspeli vojaški udar, ki je JŠjfoii pripisati, tudi zgoljš si-ečngni(U?; naključju. Vendar p« tudi taka naključja že sama po s»bi .-Če/, Šioč vzvalovijo množice n preobražajo njihova stremljenja. Sahova zmaga nad fanatičnim na-ST’\->tT!ikom. se je kot potresni su-itek razdivjala v' Maroko in pripomogla piotisultanskemu gibanju za kotačni obračun. Dogodki v Teheranu so bliskovito okrepili ma-j-aro francosko vlado v sredi mno-perziji.,-Ži&ijh stavk in jo vzpodbudili do v, ntn odtočnih ukrepov v Maroku. Verjetno je k temu mnogo pripomogla tudi okoliščina, *da so Združene države stopile na stran Mosadeko-vih nasprotnikov.
Ze večkrat v zgodovini smo doživljali dokaze, da se revolucionarna gibanja z bliskovito naglico prenašajo na območja podobnih situacij in da pri tem malomarno preskakujejo poprišča, kjer revolucionarnih pogojev ni. V času atomskega veka, v času radia in televizije so ti preskoki še daljši in še hitrejši. Tudi o teh stiateško -fizikalnih zakonih raznvšljujejo današnji kremeljski dediči in obujajo spomine na 1. 1917, ko jo rev«>-lucionarna pšenica zorela njim. Letos izgleda, da zori pri njihovih sosedih.
Arabsko-islamski svet. ki se je zadnja leta na daleč očitno spogledoval s kremeljskimi strategi, čeprav je doma komunizem odločno preganjal, se je najbrž že odločil za zahodni svet. Junijski dogodki na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji so morda le za-rodili spoznanje, ki bo iztreznilo vse tiste sile, ki so še ostale kakor' koli pod vplivi komunističnih u-tvar.
Po Pellinem uspehu
Kar se je v Italiji zgodilo zadnje dni važnega, je odstranitev De aasperija od vladnih posiov. Bilo je potrebno precej časa, da je stari državnik to spoznal in se končno odrekel mandatu za sestavo nove vlaae in ceio udeležbi v vlaui. Kdor je opazoval, kako krčevito se je držal položaja in kako je najprej sam in nato pod okriljem Piccionija rotil poslance, naj mu ne odrečejo svojih glasov, se pač; ne bo mogel ogniti vtisu, da v tej borbi ni podlegel samo De Gasj>e-ri, ampak še nekdo drugi, pomembnejši od njega, in sicer današnja vatikanska politika.
■Italija iz časa Risorgimenta, ki je po sili razmer nastala iz borbq liberalizma proti Vatikanu, je ob zadnjih volitvah, čeprav še v skromnem obsegu, znova oživela. Bila je sicer pripravljena na sodelovanje z demokristjani kot najmočnejšo stranko, vendar je na tq pristala le pod težko odkupnino, in ta je bila izražena v i»goju glede odstopa nekaterih oseb. Tako je tudi prišlo do 'De Gasperjjevega padca. Povratek na njegovo politiko je morda v Italiji za nekaj desetletij izključen.
Ni zgolj slučaj, da se je prav Pella, Einaudijev nadarjeni gospodarski pristaš, povzpel na položaj ministrskega predsednika. Ima šele 51 let in je v najboljši dobi politične zrelosti, ko človek čuti v sebi nalik j>oznemu grozdju še poslednje zagone mladeniške bujno-sti in ko človeški popotnik pripravlja svoje jadro za povratek z, zemlje sanj. Nedvomno je Einaudi želel, da bi prišel na vlado zastopnik njegovih misli in je bil zato kot pravi Piemontez pripravljen, posredovati med Severom in Jugom, med skrajnim desničarstvom in skrajnim levičarstvom, lin .tako se je zgodilo, da ie ta »poslovna in začasna vlada« — kako daleč bo segala njena poslovnost in za-
*iii«Miii«iiiiiHttt«ii«HHH»iuutwiitiiuiiimKHiiuiii*nwflttiiiiiiiuiuut Btiuuiiuiiiwi)Hi>iiwticwMircniiiiuttiiimiiag'iii,i-«■'i■ 'imr.■ in1-ia»awyg!iiwiii»HiiiiiBtiiateiwmjiyiiiipiMpjiitti||ppiniii^ii»MM^^
ča&nost je pa drugo vprašanje — imela vsaj začetni usj>eh. Desni-: čarji so, čeprav jih je Pella na ljubo galerije pošteno izprašil, položili orožje, pripravljeni seveda, da ga o prvi priliki zopet pograbijo. To se pravi, če se Pella njihovim načelom ne bo preostro ali pa v važnih točkah proti vil, bo mogel tudi kot zastopnik demokristjan-stva ostati na čelu vlade.
Da pa je vse to stvar spretnosti Luigi Einaudija, o tem j>ač ne more biti nobenega dvoma. Zgovorni in plitki Italijani so govorili o njem, da je Vittorio Emanuele IV., kar je mak) laskavo za oba. Za tretjega tudi zato, ker nam prav njegova numizmatjtna korespondenca z našim Milanom Rešetarjem najbolje osvetljuje človeka globoke umske naobrazbe in več kot povprečnih vidikov. Bil je aristokrat, nacionalno odločen, vendar pa nenaklonjen in naravnost protiven neumestnostim nacionalističnega divjanja. Ce bi bile stvari Sle po njegovem, bi bil postopek nasproti nam mnogo blažji in velikoduš-nejši.
Kakšen bo pa način, po katerem bo Pella usmeril svojo politiko do našega vprašanja, bi bilo pač zanimivo vedeti. ‘Ne bi se prav nič čudili, če doživimo politiko deflacije, to je odstranitve in izločitve vseh tistih elementov, ki so živeli od narodnega sovraštva in ki se niso znali brzdati, kadar bi mora-
li	z obzirnostjo nasproti nam odkupiti obzirnost oblastev v coni B.
Upamo torej, da je konec razdobja brutalnosti in žaljenj j» pol-službenem tisku. Kajti nova italijanska poslovna vlada mora vladati poslovno, to se pravi' tako, kakor bo pač odgovarjalo poslovnem strokovnjaku Pelli. Zato mislimo, da je utemeljeno upanje, da gre dosedanje nezdravo mešanje cerkve in politike v likvidacijo.
d ncDeijiJO dsi na DesensKo slaodc sdz m operne
I!	..
Pogoji za nspth demokracijo
Pretekli leden sem napisal članek »Za socialno pravičnost in napredek«, v katerem sem iznesel misel, da je treba posvetiti našo prvo skrb vprašanju slovenskega kmeta in delavca .ter ju rešiti na podlagi stroge socialne pravičnosti.
Tako napredovanje Slovencev j.a na noben način ne more sloneti na izrabljanju narodnosti, socialnosti in vere v politično-strankarske namene. Se manj pa na današnjem komunističnem režimu, proti kateremu se vsi lojalni nekomunisti borimo.	(
Strastno monopoligiranje verstva! in narodnjaštva. -leLi ,azkoriščar),j$! prvega in tudi drugega v strankan-j Ske politične namene (kot je nal Žalost bilo od nje^gfaj..,pri Sfovepr; cih v navadi, kar je,, silno, škodovalo političnemu ju,.,socialnemu, pa tudi verskemu napredku Slovet)?j cev, ker je dobre od noša j e orni k^r | nega sožitja slovenskega '^roda I samo zastrupljalo in d,uhpye0 raz- j dvajalo) se ne sme povrniti,$]i r*a j Slovenci nismo še zreli, za ,,(l,emp-; kracijo in napredek.	.	ijj-,	,	v
Razume se, da ljubimo vsi SJori venci, ki .namamo zahrbtnih sejnč? \ nih namenov, svoj rod in svbj'-na-| rod kot same sebe in kot svojo lastno družino. 6
Razume se tudi, da smo Slovenci, ki nismo in nočemo biti materialisti, farizeji in izkoriščevalci, verni ljudje v pravem pomenu besede.
V	socialnem oziru pa ostaja velika večina Slovencev pri starem in ne kaže stremljenja za kak napredek.
Komunizem je tudi v socialnem oziru le škodljiv iz znanih razlogov, ki sami pričajo o njegovih slabih dejstvih in izgledlh. Zato mora komunizem propasti i.n ie danes v naši zgodovini le prehodni pojav, ki pa nujno ustvarja novo dobo in nove pogoie našega življenja, ne glede na njegovo negativno stran v političnem, gospodarskem in verskem oziru.
Narodnost kot taka nam bodi širša družina, v kateri bodimo si vsi bratje in sestre, enakopravni in ljubeznivo med seboj strpljivi.
Delajmo vsi za uspeh posameznikov in vsega naroda ter veselimo se nad uspehom posameznikov in vse naše skupnosti!
Narodnost ni in ne more biti monopol posameznikov ali strank, zato je vsako njeno politično izrabljanje škodljivo zdavemu sožitju, pravičnosti in napredku! Narodnost bodi naš ideal za izživljanje naših umskih sil, da bomo dobro Živeli in napredovali. Narodnost je pogoj za svobodno in neodvisno življenje, ki mora biti prav nam Slovencem najsvetejša blaginja, ko smo preživeli in še preživljamo najhujše izkušnje pod tujci in tudi pod lastnimi brati komunisti, ki pojem in ideal narodnosti prezirajo in zavračajo.
Tudi ko si človeštvo postavi eno samo vlado in en sam zakon svetu, bo ohranila narodnost svo-, jo veljavo in ostane ožja družina s svojimi posebnostmi in prednostmi.
Vero pa je že sam Kristus oznanil, da ne more in ne sme postati politična zadeva in torej monopol kake politične stranke. Kdor vero izrablja v strankarske politične namene, vero ubija in ponižuje na stopnjo navadne posvetne stranke.
Vero spozna in mora poznati vse
človeštvo, ne glede na politično mišljenje in strankarsko pripadnost posameznikov!
Soneti mora na morali, poštenosti, aesnici, pravičnosti, ljubezni in čisti vesti sploh. Zato je vsako njeno izrabljanje v strankarske politične namene škodljivo.
Toliko bolj je ^ strankarsko politično izrabljanje vere pri nas Slovencih škodljivo, ker versko vprašanje pri nas pravzaprav niti ne obstoja, ko je naš narod skoro stoodstotno veren.
V	..odnosih vernika in človeka sploh- do; svojega Boga nimata politika. in\,politična stranka kaj o praviti-pKvečjemu le škodujeta, ker vernike same med seboj razdvajata in vero lažnivo tolmačita podit vplivom strankarskih političnih',strasti.
Komunizem hoče politično monopolizirati vse socialno življenje Slovencev s poraznim uspehom, ki ga vsi .poznamo, poleg tega, da je Odpravil, tudi vse druge svoboščine.
(Demokratično mišljeno in zasnovano- javno življenje moramo mi demokrati postaviti na temelje zdrave in zavestne narodne edinosti in medsebojne spoštljivosti, krščanske vere, brez njenega izrabljanja v strakarske politične namene, in vendar s poudarkom svo-
bode vesti in vere, pravega čustva socialnosti, na podlagi stroge pravičnosti in vzajemnosti.
In ne bodimo siepo zakrknjeni v ozko gledanje in preziranje nekaterih socialnih doktrin in teorij, zlasti ko gre za gospodarska vprašanja, ker moramo tudi mi korakati -razvojno s- svetom, da ne zaostanemo, kajti doktrine in ideje predstavljajo zrna resnice. Zasebna lastnina in zasebna iniciativa, v meji socialne pravičnosti in v kolikor -socialnosti-služita, pozdravljamo kot prvenstveni-'1^tiki ihaše-ga mišljenja glede^fPgla. Ta ni rečeno, da moramo ViSfatl''strogo samo pri tem, ko so š'e!''č#tige možnosti socialnega- in- ^dš|sbdarskega pridobivanja ih napredkih '	'
'Eno pa si mi' slovenski^erribkra-ti zapomnimo 'in “'Imejmo vedno pred očmi: poudarjati moramo vselej in povsod socialno pravičnost kot naše' glavno načelo in ideal, ker je socialna pravičnost, združena s čustvom vzajemnbšti glavah podlaga družbenega življenja.
'Narodnost, -Vernost in socialnost pa postavimo na'oltar Svetlih fdea-i lov našega skupnega življenja in ne dovolimo, da, jih kdo izrabi ;a- v strankarske in politične namene.
V	tem vidjnvpogpie za uspeh slovenske demokracije.
dr. Avgust SFILIGOJ
izpiti in mmmi na srednjih šolah
Sprejemni izpit v I. razred nižje srednje šole (gimnazije) in popravni izpiti na vseh srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici se pričnejo 7. septembra ob 8,30 v vrstnem redu, ki je naznanjen na razglasni deski vsake šole.
Licejska in učiteljska matura .se pričneta 23. septembra ob 8.30.
* • *
Vpisovanje na vseh srednjih šolah s slov. učnim jezikom v Gorici bo . od 1. do 25. septembra. Podrobnosti o načinu vpisovanja so razvidne z razglasne deske vsake šole.
Ker rok za vpisovanje ne bo v nobenem primeru podaljšan, se vsem prizadetim priporoča, naj ne odlašajo do zadnjega, da ne to prevelikega navala in da ne bodo primorani izgubljati časa z dolgim čakanjem.
IZLET Nil OPČINE
KDOR SE ZELI UDELEŽITI SLAVJA S D Z NA OPČINAH
V NEDELJO 30. T. M„ SE LAHKO VPISE ZA KORTERC
V KAVARNI G. BRATUŽA V GORICI, UL. MAMELI.
ODHOD S POSTAJE RIBI-JEVIH KORIER OB 13.30 URI
„FTlessaggeroua“ logika in neuednosl
»Messaggero Venelo« hoče po sili, da italijanski fašizem Slovencev v Italiji ni preganjal in se zaganja v »Demokracijo« od preteklega tedna, ki mu je pobila vse njegove prejšnje izmišljotine o blaženem življenju Slovencev pod fašizmom, Pri tem pa seveda previdno molči o raznarodovalni politiki Italije v tistem času, kot da bi močno občutil zaušnico, ki mu jo je »Demokracija« v tem oziru prisolila!
Zdaj »Messaggero Veneto« od 25. t. m., odgovarjajoč ravno »Demokraciji«, zopet laže, ko trdi, da ni italijanska vojska, ko je zasedla slovenske kraje, niti enega samega lasu skrivila kakemu Slovencu, in prosi nasprotne dokaze, če jih imamo.
Evo jih! V Brdah, na Goriškem, se še danes ni vrnil kmet Bučinel iz' Snežeč, ki so ga leta 1915 'tali-janski karabinjerji, službujoči v italijanski vojski odpeljali. Pač pa je po pošti bila družini dostavljena njegova obleka par meseci-v po njegovi deportaciji!
Blizu Kožbane so prijeli kmeta Devinarja in ga nedolžnega obsodili na dvajset let zapora za »špi-jonažo«. Ce ga vprašate, kako in kaj, vam odgovori: »Naprej niso mogli na fronti pa so se spravili name, ki sem bil in sem popolnoma nedolžen!«
Na Vrhovlju nad Kožbano so odpeljali druga dva kmeta, ki nista več dala vesti o sebi!
V	Ladrah pri Kobaridu so postrelili dvanajst Slovencev, popolnoma nedolžnih.
Zarad istrele, ki je porušila spomenik vojakom na Krnu, so Italijani najprej požgali okoliške slovenske vasi, nato pa še nedolžne domačine gnali pred sodišče, ki jih je obsodilo na leta zapora!
Pa požig Narodnega doma v Trstu, ali niso zakrivili Italijani?
Navedli smo samo par primerov, ki dovolj jasno pobijajo , »Messag-ger-ove« . trditve! Lahko pa bi mu jih nanizali dolgo dolgo vrsto, pa je gori navedenih ,'®ok'szov zaenkrat zadosti!
Sicer ES,, ali »Messaggero Vetje-, to« ne ve','kaj je izjavil' neki. ItaTi-' jan, ki je leta 1915 prišel z italijansko vojsko jv Lečnik .pri gorici?
Po končani prvi svetovni vojni je Italija; - hošiteljica tritisbčletne omike, oropala Slovence vseh njihovih šol in kulturnih ustanov, vrgla slovenski jezik in slovenske u-radnike iz vseh javnih uradov, u-propastila gospodarske ustanove Un gonila na boben slovenske kmetije. Kljub proglasu generala Petiti di Roreto, da se bo Slovencem v Italiji godilo mnogo boljše, kot se nam je godilo v Avstriji! Ironija tritisočletne omike!... Sama kraljica Helena je leta 1921 podgorsko-, mu županu, sedaj pokojnemu g.
Dominkotu, rekla na Kalvariji pri Gorici: »Bit če bolje.« In »bolje« je bilo tako, da so nas oropali vse-.Lst.vo v dobi mednarodnega dogovo-
ga, preganjali po konfinacijah in obsojali na zapor in na smrt, kar niso naših bratov doma pobili, kot na primer Strancarja, Lojzeta Bratuža in druge.
Nato je Italija leta 1941 oboroženo navalila na Jugoslavio in začela se je' še hujša Kalvarija za nas na Primorskem in za naše brate v, Jugoslaviji. Internacije, smrtne obsodbe in požigf domov. Usfje na Vipavskem, ki so jih Italijani požgali, in kmetje, ki so jih ob priliki postrelili, so dokazi posledice tritisočletne omike!
Upor Slovencev in Hrvatov proti preganjanju in raznarodovanju pa je drugi spomenik, ki bo žarel v zgodovini slovenskega in hrvat-skega junaštva, ker so eni in drugi pokazali, do znajo žrtvovati' vs“
tudi življenje, za svojo svobodo in omiko!
. O povišanju slovenskega preDi-vaisiva pod Italijo pa je dober odgovor »Messaggeru« statistika, ki jo »Matajur« priobčuje. Od leta 1911 do leta 1951, to je v štiridesetih/ ;letih; je prebivalstvo Rezije, ki je slovensko, padlo od 4671 n^ 3290 enot! Tako Italija ščiti slovensko manjšino!
V zaaev.i slovenskih šol p’a samo tb-le: Ce jih nekaj obstoja na Goriškem, to je zato, ker jih Italija res ne more ukiniti zaradi naše odločne obrambe. So pa te naše šole hudo zalezovane, da so slo! venski starši prestrašeni in se v mnogih primerih ne upajo dati svojih otrok v slovenske šole.
Saj so karabinjerji in policijski agenti stalno na vratih in povprašujejo, zakaj neki slovenski starši pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo, kakšen jezik doma govorijo, in tako dalje!
In je rimsko prosvetno minisir-
ra za spoštovanje človečanskih pravic in onega za pobijanje zločina rodomora (in raznarodovanje ali že samo nespoštovanje jezika nekega naroda predstavljata zločin rodomora!) ukazalo izgnati iz slovenskih šol vse sinove slovenskih optantov! V videmski pokrajini pa si politična in verska oblast daja-ta roko: niti enega razreda slovenske osnovne šole in postavljanje italijanskih duhovnikov, slovenščine neveščih, v popolnoma slovenske kraje!
Danes ne gre za to: kje so leta 1911 bili Slovenci ali Italijani, ampak za to, da imajo eni in drugi svoje šole in vse pogoje in možnosti za miren razvoj in napredek v medsebojnem spoštovanju vseh pra-
Pella dobil zaupnico
-3
Napovedujejo revizijo sodb Posebnega sodišča
Z znatno večino glasov je Pello-va vlada, ki jo sestavljalo sami demokristjani, odnesla zaupnico v senatu in v poslanski zbornici! Pella je namreč napovedal, da j^ njegova vlada samo začasnega značaja in ima nalogo spraviti skozi nekaj nujnih upravnih zadev, ki nimajo s politiko, kaj .opraviti. V tem času '&% bo sedanji politični zamotani ppložaj, , že toliko razčistil, da . bc^o, dani pogoji za sestavo vlad£ tujji. r s političnim programom!
;'‘Le]5( nastop iPelle Tn njegova žmlžifcsV' 'ifesede s*a!' 'ffela pBslan-čfcfti *!&’•-šefiu&rjcfh zrm!§o,'"dh so mu ‘Tžglasovaii zaupnico11 s! precejšnjo čečino glcrsov'!'in takoj podaljšali do konca oktobra rok provizoričnih bilanč.' 1	.
Novi . ,mipi|trski predsednik je napovedal, ’ cja. predloži,, ^slancem in senatorjem' osnutek' zakona za uradni pregled- vseh sodb. ki jih je izreklo bivše« fašistično Posebno sodišče v Rimu. IjI vi>. r
Tako bomo lahko videli, ali bo vsaj ta vlada pravična tudi s slovenskimi žrtvami zloglasnega fašističnega sodišča!
Prosimo za odpuščanje...
Odkar živimo Slovenci v Italiji, smo deležni skoro samih krivic, saj smo stalno predmet preganjanja in raznarodovanja ter preziranja. Od leta 1866 se naši bratje v videmski pokrajini raznarodujejo in nimajo niti ene same urice šolskega pouka v svoji materinščini. Cerkvena oblast pa pošilja med tamošnje Slovence italijanske duhovnike, ki domačega jezika ne poz-najo in vršijo svojo službo samo v italijanščini.
Tako na Goriškem kakor v vi-j demski pokrajini smo Slovenci brezpravna bitja in nezaželeno ljudstvo. Našega jezika v javnih uradih ne priznavajo, in ie uradovanje v slovenščini celo v čisto slovenskih občinah prepovedano! Niti svojim novorojenčkom ne smemo Slovenci dati slovenskega imena.
Izgnali pa so iz slovenskih šol vse sinove slovenskih optantov in naše družine stalno ustrahujejo s poizvedovanjem v kakšne šole pošiljamo svoje otroke in kakšen jezik doma govorimo!
Vse te krivice se dogajajo pod vladanjem demokristjanov, med katere spada tudi poslanec Baresi (nekdanji Barič ali Barich), ki se za vse te krivice niti ne zmeni in sam sedi v goriškem občinskem svetu, kjer vsi demokristjani prepovedujejo našim svetovalcem, da se poslužujejo svojega materinega jezika.
Pa se ti ta poslanec upa prositi občinske svetovalce v Steverjanu. naj oprostijo, ker ne zna govoriti slovenski. In, po pisanju nekega slovenskega katoliškega lista, je ta poslanec Baresi peljal s seboj svojo ženo, »ki mu lahko raztolmači njihove želje«. V zasebnem oziru nimamo g. poslancu Baresiju nič kaj očitati in si seveda lahko izbira prijatelje tudi med Slovenci.
Pred nedavnim pa se je v neki zadevi š-teverjanske občine zglasil na goriški prefekturi naš svetovalec g. Bratuž. Da bi videli, kako so ga sprejeli, češ da je on sveto-
valec goriške občine in ne tudi števerjanske! Sele na. .odločno -opozorilo, da je on tudi pokrajinski svetovalec, ga je preiekturni funkcionar poslušali -	-	. - .	••••:
In slovenski katoliški list . meni, da »večini Steverjahčev Se -zdi, da tako nevljudno poročanje (kot je bilo tudi v .Demokraciji’ št. 32 od 14: avgusta, op. tir:)- le ' nf: bilo1-na mestu«.
To »večino« Šte^črjancev prav dobro" poznamo, kaj jih lahko seštejemo na prsteh ene^same roke...
Tako ta '»Večina«''brani' pravice' slovenske manjšine . ppad italijanskimi demokristjani ~ ih”"nastopa proti krivicam, ki -se manjšin! Ugodijo! Njo in listv ki -njen »zdi« objavlja, prosimo za odpuščanje!... '
Pozabili pa smo bili, da smo,,kot dobri kristjani, 'ddlžni-^TjudricišU« demokristjanom,: ki nam ' delijo vse dobrote, ki smo jih gori navedli, in še druge'! ’ r-	*t«notas£ta*>
Pri tej “priliki poud.arjamo, da moramo stati vsi Slovenci y Italiji trdni na svojih zahtevah skupne koristi. Kdor popušča,,.-.... ogroža, vprašanje splošne zaščite Slovencev v Italiji. .
Kdor pa, slovenski v celoti ne sliši, naj se raje, glasno izloči ;z slovenskega naroda!-
sociara vpiiitsn
Zopet spor v ronških prEdiinicak
Kakor znano; so pred nedavnim v predilnicah v Ronkah -in Pod gori odpustili lepo število delavk z izgovorom, da--ni dela. Notranje komisije in sindikati so trdili, da je dela zadosti, le-.gospodarji bi radi naložili -več. dela ■ ostalim zaposlenim delavskim silam.
n res je pretekli teden vodstvo ronške predilnice kar naenkrat dodalo vsaki delavki še štiri statve. Tako zahteva vodstvci, da" votfi vsaka delavka dvajset' statev. Delavke so se tej zahtevi uprle in nadaljevale z delom le.pri-šestnajstih statvah, kot do sedajo Trdijo-nam-reč, da je delo pri dvajsetih statvah prenaporno in ga ne morejo opravljati.
Vodstvo je .tedaj ukinilo električni tok in delo se je ustavilo: Delavke pa so ostale na mestu, ne da bi mogle delati.
Pogajanja sindikatov z vodstvom v predilnici niso privedla do rešitve spora niti-po predlogu, da bi posebna, mešana komisija zadevo pregledala in ugotovila, ali je ,de.-lo pri dvajsetih statvah možno.
Zaradi tega so v znak solidarnosti stavkale tudi podgorske delavke, da bi prisilile vodstvo ronške predilnice k umiku od svoje zahteve.
Pogajanja za rešitev spora se nadaljujejo.
Vprašanje je sedaj to: ali je delo pri dvajsetih statvah res prenaporno? Ali nimajo morda tudi gospodarji prav, ko trdijo, da ie tekstilna industrija v Italiji zašla-v krizo po krivdi delavk, ki delajo premalo?
Upamo, da se med sprtima strankama najde vendarle pravična rešitev, da ne bodo trpeli škode niti delavci niti gospodarji.
vic!
fiMli!li!Mllil!ll!l|[[!l!IIMIMI!U!!t!l!ll!!l!llM	|i||l|l|Snil!|ipipM8nimMIIIIIIIIII»lll»IIin«#Blta^
ški Slovenci rečejo po čakovsko: »Ja sam biu« ali kot mi v narečju: »Ji sem biu«. Nekaj primerov iz
(XII, nadaljevanje)
Značilen je v vseh narečjih in tudi v nadiškem prehod I v j, da se I spoji z j. Torej ne ljudje, pač judje; dalje: .ljubi - juhi, .peljem -pejem itd. Tako govore -tudi v naših Brdih na Goriškem. Končni m se vsekakor razvije v n: jaz imam ? ja man, -vam - -van, tam - tan, muorem - muoren; tako tudi oblike v dajalniku množine, n. pr. mravljam - mravjam - mravjan, muožan, ženan itd. Zanimiva je raba izraza — obrenčat - dobiti, najti:	»Ne obrenčate neč ujele;
buoj pozno črte obrjesti«, pomeni: »Ničesar ne dobite sedaj, pozneje boste dobili.« Za naš izraz mnogo ali dosti, rabijo oni pano, in za besedo dovolj pa rat. N. pr.: »Zem-ja -te okou ne produka rat za jesti č mamo djelati pouno nu souse z rokami nu an s arbatom.« Tako govore v Bregu. Otrokom pravijo kannje, iz furlanščine (poredneži).
V	terskih narečjih tudi za navadne izraze kot: govoriti, razumeti, misliti, dopasti, končati rabijo furlanski izraz: čakarat, kapišat, pensat, plažat, finišat itd.
Predaleč bi zašli v ogromni tvarini dialektologije, če bi hoteli vse podrobno razglabljati In se na vse glasoslovne posebnosti ozirati.
Jlaj navedemo tu še kot primer
NAJZAPADNhJŠI OGRANbK SLOVhNSKt ZtMLJh: BkNbŠKA SLOVtNIIA
Zgodovinski, krajepisni in dialektološki očrt
dvogovor možakov, k,i se srečata na poti v Tarčent:
»O Zef, kan ti reš? — Dou Centa. — Kuo djelat? — Man si uiku-piti 'dan veštit. — Vidi, ke i nje lieto e souse maso drao. — Vien, vien, ma kuo čim ,s to rti. Njeman nič s kijen se oblječi. — Ti reš a pit ali kakiuo? — Altroke, a pit, katouo pa. — To e pouno deleč, češ se ljepo utruditi. — To ne zo-va, muoren. — Buon viač e nu dobre afarje. — Graf je!«
Tersko narečje začenja, če hočemo bolj natančno opredeliti o-,zemlje, kjer se to govori, v dolini Tera, dočim ' v vaseh, na obeh bregovih ležečega pogorja, torej v Vizontu, Zavrhu, Viškorši, narečje, -ki je na prehodu k onemu v Tajpani in Karnahti. Prav pristno je torej v dolini Tera, kakor v Podbrdu in v Muzacu, dočim na planjavah desnega brega Tera, kakor v Steli, v Flajpaniu, v Avšjem in na Bregu, je pa najbolj odtujeno in še bolj pomešano z laškimi besedami.
Preidimo sedaj k poslednjemu
najbolj posebno in čudno ter istočasno zanimivo.
To narečje so preučevali še pred stoletjem odlični slovanski filologi in objavili obširne študije in spise o svojih dialektoloških dognainjih; med temi je hil tudi naš Jernej Kopitar, ki je 1. 1810 priobčil spis o Rezijanih. Rus -Srčznevškij ‘je 1. 1841 napisal delo »O frijulskih-Slavjanah«. Ceh Safažik je 1. 1842 napisal isto, kalkor tudi Ceh Cer-ny A. 1. 1899: »O Rezijanah« in »V udoli Reizije« itd.
Najobširneje se je bavil s tem narečjem prof, petrograjske univerze, Poljak Baudouin de Cour-temay. Ta je prvič obiskal te kraje 1. 1872 in 1873 ter pozneje leta 1901, >ko je prišel nabirat novo gradivo in preverjati že nabrano. Tu je obakrat .bival par let, nabral mnogo gradiva in ga priobčil v dveh Zbornikih petrograjske u-niveuze 1. 1905 pod zaglavjem: »Materijaili dlja južnoslavjanskoj dijalektologii i etitiografii«. Ko je bil v Rezfji, je bival na Ravene! v gostilni »pri Lipi«. Naučil se je'
učil je tudi tersko narečje in tudi to gradivo priobčil v posebnem zborpifcu. Takrat je bival v Tajpani blizu, cerkve. V Viiškorši se je
1. 1901 v avgustu srečal s profesorjem iz Ukrajine, čigar oče je bil od tam doma. V svoji mladosti .je odšel v Rusijo in sin je tam študiral, postal profesor na gimnaziji in v enem letu prišel obiskat svojo domačo očetovsko vas.
Da ima to narečje posebnosti in razlike v primerjavi z drugimi be-neškoslovenskimi narečji, je umevno, saj so brli v tej ozki in od vi-isdkth gor obkražujočih pogorij skoroda zaprti dolini za stoletja ločeni od drugih sosednih ljudstev: izhod so imeli samo v dolino reke Fele pri Rezijuti in tako so imeli največ stika s Furlani; pa tudi semkaj v Reftijo se je naselilo v teku stoletij več furlanskih in laških družin, celo iz Trevisa. V glavnem je šlo za trgovce in krčmarje. Ti so pomešali domače narečje s tujkami.
V	rezijanščini uporabljajo za
samoglasnik dž. Na primer trdilni veznik da je v rezijanščini žo: »Mi di da džo - dijo da noe — mi reče, da - rečejo da ne.«
V	terskih narečjih ni sploh teh zamolklih samoglasnikov, čeprav je v njih nekaj podobnosti z režija nščino.
Za štetje rečejo Rezijani:	»My
zladtivamo makuj du du tristi po rozoanski, dopohre po laški« (mi štejemo samo do trideset po rezijansko, potem pa po laško).
Ta izraz zladiivamo je tudi v terskih narečjih, n. pr. v Muzacu, ki so najbližja rezijanskemu narečju (Učeja), samo da v Muzacu rečejo: zleduamo.
Tudi uporaba tujih glagolov: pla-žd, kapi i. dr. - dopada, razume, ie pri obojih, samo za izraz govoriti nimajo pri Rezijanih besede čaka-rati, ampak rumu ni ti ali riimiiniti aili celo ramuliti, kakor v Stolbici. Ta beseda izhaja iz laškega rumi-nare (prežvekovati, prebavljati).
Pomožni glagol biti v prvi osebi ednine (sem) uporabljajo oboji v obliki »si« (naša druga oseba), n.
narečju, t. j. rezijanskemu, ki je tudi popolnoma rezijanščine. Pro- molkle samoglasnike:	ti,	ae,	o	in	pr.:	»Ja	si	biu«,	medtem	ko	nadi-
Muzaca: »Si biu kosti modrasove, nu su že d v je jieti, kar to, pride petnast ibandimjaka. Man feridu si daržu Špeh ta na. noe,«. Prevod: »Sem izbil modrasove kosti (hrbtenico), pa ata že dve leti petnajstega -trgatve. Imam rano- in sem držal (imel) _'špeh (košček slajiine) na nbgf.cC . ' '	- -' a .	' t-;	1
Terski Slovenci . v- narečjih radi opuščajo goltnike g in h, n. pr.: lava - glava, očem ■> hočem, noa -noga, Umin - Humin (mesto).
Primer iz Učeije (rezijansko na-' rečje v kraju, ki je deset - kilometrov oddaljen od prejšnjega): »Ka-kino h-lavo ma jist človek. Jizdae Učji je vsoe de langač, tiaj tu O-soah. Loepo hodg toe. Ta pod Mii-seon, Hdroe pod Zormih. M4rata jitet.« Prevod: »Kako glavo ima ta človek. Tukaj v UČeji je- enak jezik kot v Osojah. Lepo hodite. Tam pod Muzacom. Gor p ' Zarmih (kraj). Morate'iti.«	-	’
»Dvujsti nu tri loete skoro moan. Coeh judi ja si, džo? Pa' nas ste šli dvi žoenoe, dvi dvd horske žene horoe po Meje to peršla.« Prevod: -.»Irnan skoraj 22 let. Od čigavih ljudi sem jae, da? Pa danes sta šli dve ženski, dve gorski.'ženi gor po Miji.«
(Sledi XIII. nadaljevanje)
Letcv-VII. - )Stevi ’ 34
•DBMOER ACffjA
Stran .1.
H0YSMANS O
' Vsem je znana naloga, ki jo je ; uprttTTila v l'fstu, junija meseca posebna komisija Socialistične internacionale. Ta je stopila v stik z Ssemi 'krogi tržaškega javnegi življenja in s tem prišla do vsestranskih- pcrdtttkov o bistvu tržaškega vprašanja.
P redno pa poročamo o izsledkih komisije in o poročilu, ki ga je v njenem imenu, podal na julijskem kongresu Intersoca v Stokholmu njen predsednik, belgijski ministei Huysmans, ne bo odveč, če se zn ustavimo pri članku, ki ga je sum Huysmans objavil ■?. avgusta v listu »Germinal«, ki izhaja v Bru-xellesu, pod naslovom:	»Tržaško
Vprašanje, v. iStokholmu«. V Jem članku podaja Huysmans nekaj zanimivih opazk o, delu delegacije Intersoca v . Trstu in o. njenih stremljenjih pri sestavljanju poročila za šlokholmski kongres.
Huysmans poioča
»Tričlanska • komisija — Paul Rose za Veliko Britanijo, Henri, Ribiere za Francijo in ja z, Camil-le Huysmans, za Belgijo — ki je imela nalogo,; preučiti na licu mesta tržaško vprašanje, je o tem poročala., .kongresu.. Socialistične internacionale v Stokholmu. Dva člana od treh — Ribiere in Huys-mans — Sta predlagala povratek •k Mirovni pogodbi ,iz leta 1947, ki so jo sprejele vse prizadete države: Združene' države, Velika Britanija, Francija ih Sovjetska zveza v sporazumu z Jugoslavijo in Italijo: in vestno izvrševanje njenih določb o Tržaškem statutu. Tega doslej niso napravili, ker so leta 1948 — z namenom, da ugodno yp]jya;o... ua- italijanske volitve v, •,84:?^’!^eri^We vlade --Združene države. Velika Britanija in Francija objavile izjavo, ki je 'aita ugBfllfa- ta italijansko politiko glede priključitve Trsta.
Paul Rose se rii strinjal s predlogom ostalih dveh članov komisije.-; in z njuno utemeljitvijo. Kazalo jj-, da se zavzema za plebiscit, ki naj bi določil razdelitev STO-ja, in je obžaloval,; da-se komisija ni mogla podati tudi na jugoslovansko področje. To bi pa lahko storila. če bi tajništvo Socialistične internacionale za to prosilo potrebno dovoljenje,
V talcih prilikah je kazalo, da kongres koleba, da bi odobril po-•rffžilflndftlegaciie ia. — čeprav je priznal njegovo objektivnost — je izrekel - željo;, naj bi napravila na jugoslovanskem področju .to, kar je že napravila na britsko-ameri-škem.
Težko 'je bilo, upreti se tako sestavljenemu sklepu, zato bo zadeva spet prišla na dnevni red.
Ne drznem si doumevati, da so hoteli s tem vso stvar pokopati, da rte bi vZMvtoljili Italijanske socialdemokratske stranke in ji tako dali, poleg razočaranja za nedavni volilni neuspeh, .še nov u-darec. Taka namera bi bila obso jena na neuspeh. .
Jaz želim samo nekaj: da se ta koi nekaj ukrene, če hočemo zares prispevati k ustvaritvi znosnega ozračja na Svobodnem tria škem ozemlju.
Vem tudi to, da bomo prišli do vesti, ki jih'že vnaprej poznamo: italijanske pritožbe na področju B bodo zenačile slovenske pritožbe na področju A.
Jugoslovanska vlada izjavlja vsem onim, ki jo hočejo razumeti, da se resno želi pogajati.
Ni mi znano, da bi tudi italijanska vlada kdaj dala tako izjavo.
Prepričan pa se>m, da v dvoje ne bodo mogli rešiti vprašanja, ki zadeva vso Evropo, vključno Sovjetsko zvezo in vključno tudi vso Srednjo Evropo, ki ima -v tržaškem pris.tšniš3u svoje izhodišče v svet. To je jasno poudaril na štok-holmskem kongresu tudi avstrijski podkancler Schaerf.
Zato je povratek k Mirovni pogodbi iz. leta. .1,947 utemeljen.«
Zakaj Italijani nočejo plebiscita na Južnem Tirolskem?
HjU.ysmans nato dalje razvija svoje misli o poteku štokholmske-ga kongresa. Glede italijanske zahteve po plebiscitu na STO-ju pa pravi dobesedno:
»Ce je Italijanom res toliko do plebiscita, tfdkaj tega ne predlagajo za Južno Tirolsko?«
S term smo pojasnili potek štok-holmskega kongresa Socialistične internacionale v- uvezi s poročilom delegacije, ki ga spodaj prinašaf mo.
»Predvsem se hočemo oddolžiti našim tržaškim tovarišem za način, kako . sp priredili in olajšali našo preiskavo na Svobodnem tr-iašfcpm ozemlju.
Bili smo v treh: R'ose (Velika Britanija), Ribiere (Francija) in Huysmans (Belgija).
Na Tržaškem smo bili šest dni, od 15. do 20.' junija, in smo spre-
jeli znatno število odposlanstev, ] ki “so pripadala vsem i.olitienini j tokovom, brez razlike; obiskali | smp ‘ civilna, verska in vojaška o-biastva, zastopnike občin, industrije in trgovine: vse organizacije,"ki so izrekle željo, da bi jih zaslišali, so to možnost dobile in so lahko svobodno govorile.
Sicer pa to ni bil prvi tak sestanek, do katerega je prišlo v Trstu, kakor to potrjujejo številne spomenice, ki so jih nam predložili. Ni naš namen, da bi odkrili skrajno zapletenost vprašanja, ki vznemirja Svobodno tržaško ozemlje in njegovo okolico. Imamo vtis, da je .treba kmalu rešiti skriti spor, ‘ki 'postavlja Jugoslavijo in Italiji drugo proti drugi, čje 'nočemo,'da se nadaljuje položaj, ki’‘ga brez sile ni mogbče rešiti.
'Socialistična internacional^ ,j.ie vednp .nastopila kot.1, pomirjevalci činitelj; nikdar ni vzpodbujala .nacionalistične težnje katere kOjli ,.o-blike. Žgodovinsko dejstvo, da dva naroda živita v is ten} političnem okolju, nas ni nikoi[ zavedel do precenjevanja ideoloških pravic kulture ali do poddčiij^vanja potreb gdspodarslfega žlVljenia.
I T	:.-:nr	.«<>[• A
Ali je potrebi® opozoriti- na dejstvo, da sp V sEvropi skupnosti z različnimi jeziki, kir>mirno živijo pomešane med ,seboj ali druga p> leg druge?
Lahko' se tudi vprašamo, če oi v sedanjih evropskih prilikah lahko prišli do stalnega sporazuma z neposrednimi pogajanji, ki bi dovedla do zmage ene stranke in do poraza druge.
Z drugimi besedami: aii bi priključitev STO-ja k Italiji ali k Jugoslaviji lahko zajamčila mir? Mi v to dvomimo.
Mi se nismo zadržali niti . na zgodovinskih dejstvih, na podlagi katerih je često mogoče marsikaj dokazati. Dovolj je pri tem, da se zaustavimo pri nekaterih letnicah in si izgradimo .tezo, ki odgovarja rešitvi, ki jo pričakujemo.
Vprašali smo se tudi, če hi bilo mogoče potegniti narodnostno črto med italijanskim ih jugoslovanskim ljudstvom. Na žalost smo a-gotovili — in do tega prepričanja so prišli tudi drugi pred nami — da so vprav številne razmejitvene črte, ki so jih doslej predlagali, dokaz o pomešanosti narodnosti in o dejstvu, da je z gospodarskega vidika zelo težko ločiti italijansko obalo od jugoslovanskega zaledja in da bi v vsakem primeru, tudi po razdelitvi ozemlja, manjšina mora'a biti podvržena premoči večine.
Plebiscit ne reši tržaškega vprašanja!
Prav tako smo se vprašali, če bi lahko priporočili rešitev, temelječo na plebiscitu, kot rešitev spora. Toda po skrbni preučitvi načina in razlogov, ki jih obe stranki predlagata, se nam je zdelo nemogoče, resno priporočiti tako simplicistično rešitev, ki nikakor ne rešuje tega. kar bi morala re-šUi. Saj se ne bi mogli sporazumeli niti o načinu izpeljave plebiscita! Zadeli bi namreč ob vprašanje udeležencev: kdo bi glasoval in kdo bi bil od glasovanja izključen? Eni bi hoteli, da bi se pri plebiscitu mogli izreči tudi o tra-•tji možnosti, to je o ohranitvi sedanje skupnosti Svobodnega tržaškega ozemlja; drugi pa to izključujejo, ker bi se po njihovem glasovanje moralo omejiti na dve možnosti: priključitev k Italiji ali priključitev k Jugoslaviji, ter ne dopuščajo niti možnosti ločenih plebiscitov na obeh področjih.
V takih prilikah se nam je zdelo nemogoče, predlagati dokončno rešitev; zato se nam sama po sebi vsiljuje misel o nujnosti povrnitve k Mirovni pogodbi iz leta 1947 pod pogojem, da bi se tenkovestno držali njenih določb.
Kot iuč sonca je jasno, da je tržaško pristanišče ustvarilo Svobodno t.ržaškcf ozemlje. Pristanišče je zgradila Avstrija, katera se je, potem ko jo je Pruska leta 1749 zavrnila s severnih morij, usmerila na Jadran, da bi si tu ustvarila izhodišče v svet. Avstrija ni tega pristanišča zgradila v neposredno korist sedanjega Svobodnega ozemlja, marveč v korist Podonavja, ki je še danes — kot to dokazujejo pristaniščni podatki — zainteresirano pri razvoju tržaškega pristanišča. Vprašanje je torej v najtesnejši z-vezi z gospodarsko organizacijo Srednje Evrope iznad italijanske in jugoslovanske aneksioni-stične teze.
Je prav zaradi tega, da smo sklenili, predlagati vsaj začasno •> hranitev Svobodnega ozemlja, dediča ozemlja, ki je nekoč pripadalo Avstriji.
Važno bi bilo ohraniti to Svobodno ozemlje v korist vsega prebivalstva, seveda pod pogojem, da bi to moglo na njem svobodno živeti, zaščiteno pred vsako tendenč-
no propagando ali pred kakršnim koli pritiskom.
Razume se, da bi morala civilna ob:ast:‘' nadomestiti vojaško in da bi bilo treba izvajati demokratsko načelo o samoupravljanju p.-eb,-valstva.
Kar pa zadeva Varnostni svet, ki je končno najvišji organ STO-
ja, ta bi moral imenovati neodvisnega guvernerja za dobo petih let, čigar naloga bi bila v uvajanju načel Mirovne pogodbe iz leta 1947, katera zaradi neimenovanja guvernerja niso nikoli resno izvajali, in da skrbi, da bi bile pravice manjšin zaščitene.
Morda bo kdo k temu oporekal, da spet predlagamo poskus, ki je propadel.
Odgovor na to je zelo enostaven. Poskusa, ki ga predlagamo v pomanjkanju boljše .rešitve, niso nikdar napravili. Izjave nekaterih velesil, kmalu po podpisu Mirovne pogodbe, ne odgovarjajo ne črki in ne duhu Mirovne pogodbe, zaradi česar so te velesile deloma odgovorne za dogodke, ki šo sle-dilii *
Ta napaka se nam je zdela ponovitev napake, ki so jo napravil} po vojni 1914-1918. ko so zavezniki uničili podonavsko gospodarsko skupnost in ustvarili Avstrijo, ki je lahko živela samo z raznimi podporami.
. ' '} * j ; - —■ " J
V vsakem primeru se nam zdi nujno, napraviti konec sedanjemu stanju, ki zastruplja duhove in u-stvarja razpoloženje za nepoštene namene. Kar se nas tiče, hočemo preprečiti najhujše.«
t> e M iih peče  —  £ - __________
„lVl©-ssag^e-r~o—Ven.eto“ in naše „želje" glede dp-žavljanstv-a
Dolgo že trkamo in končno je eden spregovoril .N&naše pritožbe glede odvzemanja dnauljanstva tržaškim ■ Slovencem Vg s,i'čer ni o-glasit tržaški list, ker pač predobro ve, kako stoje stvari, temveč so prepustili to vlogo videmskemu »Messaggeru' Venetu«, ki se glede na razdaljo lahko skrije za izgovor »slabe obveščenosti«.
, Najprej :,se„ resnicoljubni »Mes-saggero« čudi, kako sploh lahko govorimo o množičnem odvzemanju italijanskega državljanstva Slovencem. Da mu ne bi tu brezplodno dokazovali nečesa, čigar nikakor ne bi hotel priznati, mu svetujemo, naj se obrne kar na a-nagrafsk^cW/ad tržaške občine, kjer je njega? £ppisyik gotovo dobro znan, pp &nHiitodo — če so pri volji in odfo-iti 7r- lahko povedali, kolikim ^lqvencem so od prihodu demokristianške občinske uprave že odvzelj . državljanstvo. Takrat ba videl, da gre pri tem za čedno število, ki. je precej vpiivalo na zadnje volilne izide., To prav no-tovo ni bilo v škodo italijanskih iredentističnih stremljenj, toda veliko, vprašanje_ je' če., je. koristilo dalekovidnejši italijanski politiki in pomiritvi med tukajšnjimi narodnostmi. Ne bi škodilo, če dopis-ničar tudi o tem nekoliko razmisli.
Pri tem je treba dodati, da gre pri teh odvzemanjih državljanstva izključno za nekdanje italijanske državljane, z veliko večino tržaške rojake in le redke okoličane, kaiti nuno slavo di Zagabria o d> Nov o mesto« pač nikdar ne bi mo-
gel že biti italijanski državljan vpisan v tukajšnjih fnagrafskih knjigah, in mu zaradi tega državljanstva sploh ne bi mogli odvzeti, ker ga nikdar ni imel. V vprašanju ni »slovanska sodrga, ki se je spustila v Trst po letu 1945«, kakor pravi v svojem krasnem jeziku »Messaggero Veneto«, temveč pravo avtohtono prebivalstvo, ki živi v teh krajih verjetno delj kakor večina »Messaggerovih« somišljenikov.
Ko je to postavljeno na svoje mesto, je treba še povedati, da so z odvzemanjem državljanstva prizadeti predvsem taki posamezniki oziroma njihovi potomci, ki so se zaradi fašističnega preganjanja morali zateči v tujino, niso hoteli ostati na cesti ali prt končati v malarični konfinaciji v ' Juini >ltri-liji ozirom« v kakšni srednjeveški ječi.	/ir.n !»•..
Mislimo, da je fašistična pfepd-ved vseh slovenskih šol, razpustitev vseh strank, nasilno izpremi-njanje priimkov, požiganje narodnih domov itd. nekaj, kar bo pač tudi »Messaggero Veneto« danes težko brez rdečice zagovarjal: Qe se kdo z vsem tem ni strinjat, 3>i zaslužil kot poštenjak kvečjemu priznanje, ne pa preganjanje'. Demokratična Italija bi morala te krivice popraviti in mnogi so bili prepričani, da bo to tudi storila Ali ne misli »Messaggero Venetoa da bi bilo to pametneje, kakor pa nadaljevati s preganjanji in prostovoljno prevzemati nase polno odgovornost za to neslavno preteklost?
JESENSKO SLAVJE SDZ
na Opčinah
To nedeljo priredi SDZ svoje tradicionalno jesensko slavje na Opčinah na bivšem tramvajskem vrtu, ki leži na vogalu Narodne in Proseške ceste. Začetek točno ob 16.30
NASTOPAJO:
1. - Pevski zbor iz Boršta
Forster: Pevec sčm Narodna: Kam Juvaneč: Na goro Simoniti: Plooi, plovi Narodna: Tam na vrtni gredi
2. - Baletna skupina
Židana marela Groteska Kmečka polka
Izven sporeda bodo nastopili tudi še drugi sodelavci kot gostje
V -	•	•
Pred in med sporedom nastopa godba iz Nabrežine
Po sporedu ples in prosta zabava
Za prigrizek in pijačo jfe preskrbljeno. Cene izredno zmerne j
lz Nabrežine bo avtobus na Opčine ob 15.30
3. - Pevski zbor „A.Tance“ iz Nabrežine
Ra san: Kvišku rojaki Vodopivec: Boter polž Ocvirk: hno samo tiho rožo Narodna: Ob Adriji sinji Volarič: Kdo tu je,
ki vstaja na dan Vodopivec: Naročilo
Festival slotenslie kulture
V nedeljo 23. avgusta je doživel Festival slovenske kulture, ki ga: je na Kepentabru priredila Slovenska prosveta, zares velik uspeh.
Za svoj Festival si Slovenska prosveta ni mogla izbrati lepšega prostora kot prav naš Repentabor — simbol odpora našega kraškega rodu proti tujemu zavojevalcu.
In ‘Repentabor je 23. avgusta združil v svojem veličastnem okolju tržaške, goriške in koroške prosvetne delavce na najplodovi-tejšem stiku z našim zamejskim ljudstvom, na globoko zasnovani in temelijto izvedeni kulturni prireditvi. Slovenska prosveta pravi namreč v svojem sporedu, da se je prepričala, da je prosvetno narodno delo najtrajnejše in najbolj potrebno ter da kultura podira sovraštva, plemeniti srca in združuje človeške duše.
Nastopili so solisti in pevski zbori, tržaška folklorna skupina, naši pesniki, ki so čitali iz svojih del, in Slovenski oder, ki je iz.vaial Sulinovo dramo »Krst pri Savici«. Ne bomo se podrobneje pomudili ob naštevanju lepih točk sporeda, ki so jih izvajalci dovršeno podali. Zaustaviti se hočemo pri zaključni točki, uprizoritvi Sulinove (Jrame.
Bine Sulin, to je psevdonim pi-
satelja Zorka Simčiča, je delo pravzaprav napisal kot libreto za opero. Ker pa še ni uglasbena, jo je' Slovenski -oder z majhnimi spremembami uprizoril kot dramo. Pri igri so sodelovali tržaški dijaki in dijakinje, dramska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Sv. Ivana Tržaška folklorna skupina in člani Slovenskega odra. Delo je zrežiral smotrno in prepričevalno. prof. Jože Peterlin.
Izlet na Dunaj
Slovenska prosvetna matica v Trstu pripravlja za september štiridnevni ali petdnevni izlet na Dunaj z avtobusom. Stroški prevoza, prehrane, prenočišča, potnega dovoljenja in prevoz za ogled mesta bodo predvidoma okrog 12.000 lir za štiri dni: za e\£ petdnevni izlet bomo javili ceno prihodnjič.
Izlet bo zanimiv, ker bo že med potjo več postankov v važnejših krajih, Kahlenberga, Leopoldsber-ga, Grinzinga in druge. Na Dunaju pa ogled znamenitega Scjioenbrun-na.
Interesenti naj se čimprej vpišejo ali v uprayi lista v ulici S. Ana stas io 1-c, od 9. do 14. ure, ali pa v pisarni SDZ v ulici Machiavelli 22, od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure.
Oseba, ki je pred nekoliko dnevi prinesla v upravo lista zalepljeno kuverto, v kateri je bilo 300 lir, verjetno za naročnino, in na kateri je bilo zapisano samo: »Za .Demokracijo’«, brez naslova odppši-ljatelja, prosimo, da se javi v u-pravi.
ŠOLSKE VESTI
Ravnateljstvo Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, ul. Montorsino 8) ob\ešča vse prizadete učence in, njih starše, da se prične:
1) Vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1953-54 v torek, dne 1. septembra, in traja do dne 25. septembra 1953.
2) Nižji tečajni izpit v ponedeljek, dne 7. septembra, ob 8. uri in 30 minut.
3) Popravni izpiti čez I. in II. razred v ponedeljek, dne 14. septembra 1953, ob 8. uri.
Vpisni pogoji in razporedi so razvidni iz objav na razglasni deski v III. nadstropju šolskega poslopja v ulici Montorsino 8. Morebitna potrebna nadaljnja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Z ato je n^pr. Slovenska dftnu-kratska zveza v Goriči ie prek leti uradno predlagala &lady,. v Rimu, naj bi uradno	italijan-
sko državljanstvo vsem on,im osebam in njihovim potomcem, ki so ga izgubili med obema svetovnimi vojnama zaradi tega, ker so re pred fašističnim preganjanjem u-maknili v tujino. V poštev bi prišle seveda samo osebe, ki bi se hotele te pmvice poslužiti iji so bile ob prihodu Italije v naše kraje stalno naseljene na ozemlju, ki je danes ostalo izven meja Jugoslavije, ali pa so se iz nekdanjega italijanskega ozemlja, ki je pripadlo Jugoslaviji, po tej vojni prred 'komunizmom umaknile. Ali ne bi bila to plemenita gesta pomiritve, ki bi dalrf vse' ‘drugačne sadove, kakor pa zmerjanje in zapostavljanje?
u‘ Toda ' pfUv'' pVsafnje »Messaggera Venčtb« nam!‘Atftiazuje, da smo od tega !danes 'delj kakor pa kdaj koli prej. V ciffavo korist? Prav gotovo ne v korist sožitja, medseboi-negd spoznanja in spoštovanja, ki n<lj im temelj evropske vzajemnosti, 0‘ kdieVi zna tudi »Messaggero Veneto« govoriti s tako sladkim glaš&m, ’ posebno, kadar gre za a-meriške kredite. Postopek, ki ga s tem uveljavljajo nasproti Sloven-ierrvi predstavlja očitno kričečo diskriminacijo v primerjavi s postopkom, kakršnega so bili deležni tisti italijanski demokratični emigranti, ki so si v istem času pridobili rusko, francosko, argentinsko, ameriško ali še kakšno dru/jo državljanstvo.
Da bo slika nedolžnosti popolna, se »Messaggero Veneto« začuden vprašuje, o kakšni ukinitvi možnosti zopetnega pridobivanja italijanskega državljanstva na Tržaškem vendar govorimo. Kakšna farizejska naivnost! Vsakomur je vendar znano, da so do določenega vendar znano, da so še do 1951. leta vsi v Trstu 'bivajoči nekdanji italijanski državljani lahko izvrševali »riacquisto«, t. j. ponovno pridobitev italijanskega državljanstva v smislu določil zakona iz leta 1912. Od tega datuma dalje pa je bila za Svobodno tržaško ozemlje Ut možnost ukinjena in krati so začeli množična odvzemati državljanstvo Slovencem. Tudi v tem primeru priporočamo »Messaggeru Venetu«, naj se obrne na anagraf-ski urad tržaške občine, kjer mu bpdo najbrž brez nadaljnjega povedali, kdo je ta ukaz izdal in zakaj so ta ukaz tudi izpolnjevali, čeprav »ni bilo takrat v Trstu r.e Vitellija, ne De Castra, ne Mcm-ma«, kakor pravilno ugotavlja »M. Veneto«. Tudi mi smo namreč ie nekajkrat vprašali zaupne upravitelje tega našega področja, kako to, da dovoljujejo odvzemanje dr-žavljanstva, ki je pogoj za uživi-nje mnogih civilnih in vseh političnih pravic na tem ozemlju, ne da bi obenem bila dana tudi možnost za njegovo pridobivanje, kaiti logično bi bilo: če velja en paragraf zakona, potem mora veljati tudi drugi. Do danes na to nismo dobili še nobenega odgovora. Morda bo imel »Messaggero Veneto« več sreče, pa nam bo to povedal
Prav tako nismo dobili odgovora niti na vprašanje, kako se sklada z demokratičnimi načeli, da s priznavanjem ali odrekanjem državljanstva odloča o političnih pravicah na tem ozemlju pravzaprav država, ki je na njegovi usodi enostransko neposredno prizadeta. Seveda tega »Messaggero Veneto« najbrž ne bo spraševal. Ze ve zakaj! Obveščamo ga le, da bo vedeh kaj tsmo vse doslej glede te stvari ukrenili in kako gluha so ušesa, če vpije vanje samo pravica. .
V vsem, kar smo napisali, ni torej prav nobenega pretiravanj*. V Trstu so danes domačini-begun-ci pred fašizmom in njihovi potomci žrtve nekdanjega zatiranja, samo če so slovenske krvi, podvrženi zapostavljanju, kakršnega bi n. pr. kjer koli v Nemčiji ali Avstriji zaman iskali.
Na svojih domačih tleh morajo živeti kot tujci, z dovoljenjem za bivanje ,katerega jim podaljšujejo iz dneva v dan, brez političnih pravic, nimajo pravice do dela, ne morejo kupovati nepremičnin, mnogim izmed njih odrekajo celo izstavitev apolidskega potnega lista in so tako praktično konfinirani na teh par kvadratnih kilometrov Svobodnega tržaškega ozemlja. Zakaj? Ker so Slovenci? Ker so bili pošteni in niso hoteli zatajiti sebe? Ker niso v preteklotsi hoteli biti fašisti in danes nočejo biti komunisti? Ker verujejo v demokracijo in svobodo? To je tisto, kar mislimo, da ni jrrav in proti čemur ne bomo nehali ugovarjati, kajti tako krivično postopanje ne more koristiti ne Italiji, še manj pa ugledu načel, katera so skupna vsemu suobodnemu svetu in za katera so se prav ti povratniki, danes dvu(jič begunci, vse življenje tako ognjevito zavzemali.
VEST
Z A S K H G
nepoklicani pokrovitelji
Skrb za 'blaginjo nabrežinskega prebivalstva se razteza čez celotno Svobodno tržaško ozemlje in zdrkne včasih tudi še preko državne meje. Prav pogosti so nepoklicani pokrovitelji, ki nam v eni ali drogi obliki izkazujejo svojo hrupno ali pa tudi zgolj tiho ljubezen.
'Napisne table so dvignile na noge samega bivšega predsednika cone, mobilizirale dobršen del naše varnostne službe, in res so nam Nenatorežinci zaenkrat tudi vsilili svojo voljo. Prepovedali so nam tfa iastni zemiji postavljati javne nar pise v svojem materinem jeziku. Naše tabl6 so se sili udale, ker po-‘ leg nekaj poljskih,, in lovskih - Ju-; vaiev, .naše iupan$tyo, kljub splošnemu oboroževanju, še ne pre-* more učinkovitejše obrambe.
Ker pa mora biti pri nas v. Nabrežini zmeraj kaj novega, se je med letošnjim dolgočasnim- ^poletjem nepričakovano pojavila^zdrav-niška praznina. Tud? to.'vprašanje, ki je čisto naša krajevna skrb, 'je vznemirilo in bo verjetno še . dražilo poklicane in nepoklicane'' '1^7 krovi-felje. Zaenkrat se za reš|tev, tega vprašanja ne .zanimajo'kakor bi človek pričakoval — ie zdravniki, pač pa — kakor čuje-mo — stavbni inženirji in odvetniki, ki niso niti občani niti kaj več kot nepoklicani samozvani varuhi nabrežinske blaginje.
G. Palutan si je z nabrežinskimi tablami, vsaj. v italijanski republiki, pridobil tako veliko popularnost. da so ga postavili na visoko politično mesto in ea celo vpisali med poslanske kandidate DC. Morda pa prav ta vzgled tako močno privlačuje namišljene nabrežinske pokrovitelje. Popularnost za vsako ceno je problematična zadeva, po-sebnno še, če nam kdo poskuša 3-j-liti pamet z utemeljevalnim žargonom, ki tako močno diši po komunistični prepotenci.
Nepoklicanim pokroviteljem :n samozvanim varuhom priporočamo,-da se tud: v politiki držijo pravil lepega vedenja, ki jih gotovo upoštevajo pri svojem poklicnem delu. Ce bodoči hišni lastnik potrebuje načrtov ali pravnega nasve.ta, 'bo pač potrkal na tista vrata, ki si jih bo sam izbral, ker je krošnja-renje z uslugami nedopustno v civiliziranih deželah. Zaenkrat smo .še na svobodnih tleh in našo občino vodijo in zastopajo ljudje, k: smo jih Nabrežinci sami izvolili svobodno in demokratično.
Ta nauk naj velja ne samo za sedanjo zdravniško praznino, pač pa za vsa vprašanja, ki zadevajo zgolj Nabrežince. Ce in kadar bomo potrebovali nasvetov in pripo-
ročil izven meja našega županstva, ss bomo oglasili in prosili za' svet, kjer in kadar se nam bo to zdelo potrebno, vsekakor pa ne . tam. kjer so pozabili na oliko.
IZ NABREŽINE
Na zadnji seji občinskega odbora v Nabrežini je župan poročal
0 uspehu dražbe za nabavo šolske opreme v novem šolskem poslopju v Nabrežini. Osnovna vsota, določana, za, opremo, je 3.500.000 lir. Najnižja pjonudha tvrdke F.A.T.A. Jz T^sta tj^je 8.55 odst. popusta. •Doba-.o so zato poverili isti tvrdki' za znesek 3.200.750 lir. Za pri-jhrarpeni, >.nesek bodo nabavili dru-‘ge šolske potrebščine.
Sklenili so pomnožiti število luči za javno razsvetljavo po vaseh občine.
1 Zup^n. je še poročal o namera-'tfanl ’ž?q[avi velike tovarne za pa7 ,pit, )>i jo postavili med Devinom in Stivanom. Zadeva je še v piiptjiem. razvoju
Odbor je nato »imenoval učiteljice občinskih otroških vrtcev.
Odobrili so nakup opreme za zdravniški ambulatorij v Mavhi-njah.
Vzeli so na koncu na znanje, da je bil končno odobren proračun za tekoče leto. Več postavk je bilo črtanih, več dostavljenih, tako da je končni primanjkljaj občine 24 milijonov lir, ki ga bodo krili ? prispevkom ZVU.
Glasbena Mb SPIYI
Vpisovanje gojencev lanskih in novih bo od 1. do 15. septembra t. 1. dnevno od 9,' do 12. dopoldne na sedežu v -ul. Machiavelli 22-II.
Dne 15. sept. prične reden pouk. Poučuje, se vse instrumente in predmete kot lansko leto. Vsa tozadevna pojasnila daje šolsko vodstvo.
Komunistični krošnjarji so s svo-.bilo najti Slovenca za tako narod-
»Jezični dohtarji in profesorji« so razumnišjdm šušmarjem in fa-liranim študentkom pri »Delu« v s-talno podtiko. Strahotna zuvist in neomejena nevoščljivost jih razganja ob sami misli na akademsko izobraževanega človeka, ki pošteno opravlja svoj poklic in ne prodaja svojega človeškega dostojanstva strankarskim gospodarjem. Za komunističnega zaslužkarskega priganjača res ni treba dvajsetle.fr nega trpljenja in učenja s prisvajanjem izsledkov in kulture človeštva, z oblikovanjem lastne osebnosti, s proučevanjem duhovnih in tvarnih naporov današnjega človeštva, s poduihovljenjem samega sebe in svoje okolice in s tisoč težavami dnevnega poklicnega dela. Ne, za komunističnega zaslužkarja zadostuje nekaj polomljenih gimnazijskih razredov, -trimesečni vrh-poljski tečaj, štirje demagoški komunistični pamfleti, droban rdeč', katekizem z nekaj sto vprašanji in odgovori, črkovanje partijskih o-krožnic, učenje na pamet nekaj Stalinovih govorov, bogat slovar psovk in priuči.tev hlevske govorice, srep pogled navzdol in okrog sebe, priliznjen posmešek navzgor, čim več prepotence in naredniške-ga napuha — in rdeči cerkovnik je dograjen.
V osebno izkaznico mu napišejo v razpredelnico poklic: »delavec«,
Prispevki za kmetovalce
Zavezniška vojaška uprava je o-dobri la m tekoče polletje vsoto, s katero bo Kmetijsko nadzorolštvo nudilo prispevke za nekatere važne pobude, nanašajoče se na izboljšanje in povečanje poljedelske pridelave.
V ta namen bodo dali:
1) ZA CVETLIČARSTVO: Prispevek za nakup vrtnic in
čebulic tulipanov v najvišjem znesku 30 odst. izdatkov, predvsem kmeto va 1 c em-c vet 1 iča r j e m. Rok za naročilo najmanj 100 vrtnic in 300 čebulic .tulipanov poteče 20. septembra 1.1. Ob naročitvi mora prosilec dati na račun 50 lir za vsako vrtnico in 10 lir za vsako tvlipanovo čebulico.
2) ZA KMETIJSKE STROJE: Prispevek za nabavo racionalnih
kmetijskih strojev, ki so splošno še malo v srabi, v najvišjem znesku 30 odst. nakupne cene. Dana bo prednost onim strojem, katere; bo posebna koihisija smatrala -bolj primerne za naše področje. Bok ?.a vlaganje profenj potege 31, Oktobra' t. 1.
3) ZA IZBOLJŠANJ * V ŽIVINOREJI:
a) Prispevek približno 30 odstot. pri nakupu breje goveje živina prvovrstne sivorjave pasme in prispevek približno 50 odst. pri nakupu bikcev iste pasme. Naročila se zaključijo nepreklicno 15. septembra 1.1., istočasno pa mora prosilec položiti na račun sledeče vsote:
1)	za krave breje na III. in IV.
teletu ....	180.000	lir
2)	za breje junice
in lfraye JI.	•
teletu ....	170.000	»
3)	za približno 10
mes. stare bikce	120.000	»
Morebitna razlika na ceni — vejS ali manj bo poravnana, ko -bo uvožena živina že razdeljena.
b) Nagrade za dobro vzdrževanje
(higiena in krma) bikov. Pristojna komisija, upoštevajoč, kako so biki držani — krmljeni, dalje rabo močnih krmil in higiensko stanje živali, bo v primernem času dodelila nagrade.
c)	Nagrade za dobro	vzrejo bikcev. Nagrade bodo	odmerili tistim živinorejcem,	ki Se bodo
pri vzreji bolj odlikovali, In dali tudi kot doklado ijt večjim stroškom, ki šo jih živino-, rejci imeli pri vzdrževanju matere i.n bikca.
$) Razdeljevanje malih količin močnih krmil po znižani ceni; mineralnih soli in vitaminskih pripravkov pa brezplačno.
4)	ZA ČEBELARSTVO:
Prispevek za nakup racionalnih panjev (tipa Žnidaršič in Dadan -Blatt) ih potrebnega čebelarskega orodja. Rok za Vlaganje prošenj poteče 31. oktobra 1.1.
Začetek razdeljevanj pobud navedenih pod točko 1) in 3 č) bodq pravočasno javili.
Prošnje za prispevke, označenih pod točko 1), sprejema ravnateljstvo področnega kmetijskega rav-
nateljstva, ulica Ghega št. 6-1. - Nabrežina je že videla mnogo ve tel. 86-73.	ličastnih pogrebov, ampak slične
čeprav se poštenega dela ni nikdar dotaknil. Kakor je popolnoma ne-tenkovesten za moralne zakone današnje dobe, tako nima vesti niti z mlatenjem ustnega, ali pismene* ga jezika. Govori in piše volapik s čim večjim zalogajem pokvarjenih besed in tujk, ki jili načelno postavlja na nepravo mesto. Tako je človeštvo obogatelo z, novo pridobitvijo — rdeče polinteligenc».
jo ničvredno komunistična kramo prav posebno glasni pri nas v Dolini. Po vzorih svojih NKVD inštruktorjev se vtihotapljajo v naše domove in vohajo po mizah ;n predalih za časniki, ki nam prihajajo v roke. Kakor neapeljski »što-larji«, s prav -tako vsiljivostjo ';n z enako žlobudravost.o ponujajo in vsiljujejo našemu ljudstvu komunistično makulaturo, kakor da bi bili Dolinčani sami branjevci ha Rdečem mostu. Dobra roba se sama prodaja in prav zato imajo rdeči krošnjarji tako malo sreče. Niti prikrite grožnje in psovanja ne zaležejo.
Najlepše pri vsej stvari je to, da je tudi to komunistično krošnjarje-nje — kakor toliko drugih komunističnih pridobitev — zapuščina fašističnih vzornikov. Z istimi taktičnimi pritiski kakor so 'rnosrajč-niki žalostnega spomina vsiljevali nekoč »II Popolo di Trieste« našim ljudem, prav tako si brusijo To-gliattijevi najemniki pete in jezike, da bi odložili čimveč plodov komunistične histerije po slovenskih domovih.
- Pri tem so posebno kričavi s poveličevanjem in vsiljevanjem laške robe: »L’Unita«, »II Lavorato-re«, »Vie Nu-ove«, »Noi donne« in s potrebno komunistično navlako. Tako naj fratelanra opravlja tudi po pismeni liniji svoja, raznarodovalna početja, da ne bi zaradi spremenjenih razmer »trpelo Mussolinijevo raznarodovalno poslanstvo«.
Žalostno in sramotno pa je, da so današnji zvodniki v renegatstvo rdeči janičarji, ki jih ie rodila slovanska, mati. »II Popolo di Trie-s,te« .so. krošniarili Italijani, ker ni
no kanibalstvo. Cas pa bo tudi s. tem obračunal, kakor je s fašistično nadlogo. Slovenski človek bo kljub nekaj janičarskih iz-vrikov ostal Slovenec na slovenski zemlji. Vaščani pokažite vrata komunističnim raznarodovalcem!
62-LETNI VDOVEC, sam, premožen, želi spoznanja z gospodično ali vdovo prijele zunanjosti, staro 50-6Q let -zaradi, .ženitve. — Ponudb? poslati na upravo lista pod-značko »Gospodinja«.
ZDRAVNIK.
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
sprejema od 15. - 17. ure v ulici Commerciale št. 10-11
Pokličite tel. št. 31813
Stanovanje: Strada di Fiume 20/111
Odgovorni urednik: dr. ~3an%‘o Je? Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
M i Z B F j i I Deske smreko-MovalGi V ve, macesnove podjetniki H in trdih lesov,
trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441 T
m s t
*!•!• Sonjtin«, 2 *
A/e izgubljajte časa po nepotrebneml
Agencija Celeritas
ul.JTtlachiauelli 13, tel. 31-404
Vam v najkrajšem času oskrbi vsakovrstne uradne listine, potne liste, oizume, anagrafske izolečke* firee node o in iz tujih jezikov, ooerooljenje uradnih aktoo Izpolnjuje prošnje za prehod meje v FLRJ in jih izroča Delegaciji v rešitev.
Vse v najkrajšem času in za nizek, h&norar Se priporočamo 1
■f" Prof. Mara Steinberg
Naše vaščanke prof. Mare ni več! Po dolgi bolezni, polni trpljenja lias je zapustila predpreteklo sredo 19. t. m. v najlepši dobi svojega življenja, saj je bila stara komaj 26 let.
Mati’ Nabrežinka, vdova —- kajti ■njen mož, Rus po rodu, je urrirl, ko je bila Mara le nekaj let stara — je delala in se ni ustrašila nobenih žrtev, le da je svojo hčerko izšolala in ji s tem preskrbela vzgojo, ki ji je odprla pot v življenje.
Srednje šole je pokojna Mara dovršila v Trstu, a se je nato vpisala na beneško univerzo. Pridna in zelo nadarjena je z odliko dovršila šole, a posebno rada se je bavila z učenjem tujih jezikov, katere se je s posebno lahkoto naučila. V tem svojstvu je bila kot profesorica angleščine nameščena na slovenskem učiteljišču in na višji realni gimnaziji v Trstu.
Toda to delo ji ni bilo dovolj, organizirala je posebne tečaje zti, angleščino za stairejše v Trstu :n tudi v Nabrežini. Lansko .jesen je tu organiziral* več skupin tega tečaja v slovenščini in italijanščini. Vsi tečajniki so bili z njenim poučevanjem zelo zadovoljni. Tečaj je ofcetal velik, uspeh, a krute bolezen je tskoj po novem letu prekinila vsako njeno delovanje, zato •tečaja niso več nadaljevali. Zad-, nja leta se je udejstvovala tudi pri cerkvenem petju, katerega je vodila kot marljiva organjstinja.
Takoj po novem letu se je bole-
rala februarja meseca na zdravljenje y tržaško .Bolnišnico, niti od daleč sluteč, da se bo vrnila domov samo umret. Po šestih meeser cih bolnišnice, v kateri ji je zavratna bolezen povzročala strašno trpljenje, so jo predpreteklo sredo pripeljali domov, kjer pa ni preživela niti pol ure, kajti komaj i P prišla pod domačo streho, j% tevi-ra izdihnila.
V četrtek, dne 13. t. m. popoldne, smo io v veličastnem sprevodu spremili na njeni poslednji pot L
ZAHVALA
Ob priliki težke izgube najine nepozabljene
Prof. MARE STEINBERG
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ob tčm težkem trenutku z nama sočustvovali.
Predvsem se zahvaljujeva osebju I. kir. oddelka splošne bolnice v Trstu, vsem darovalcem vencev in cvetje, preč. g. župniku, pevskima zboroma »A. Tanče« in »Jgo Gruden« ter domačemu godbenemu društvu. Posebej se zahvaljujeva še g. prof. V. Beličiču za poslovilni goyor ter vsem, ki so spremili drago nam pokojnico na njeni poslednji poti.
Žalujoča mama in Armando Nabrežina, dne 21. avgusta 1953.
gto res še ni bilo. Ljudstvo se je iz vsea krajev zgrinjalo skupaj. Opazni iiuo profesorje in dijake iz Trsta, iz Nabrežine in iz oliznjih vasi, posebno pa mladine. Bili so prisotni vsi, ne glede na narodnost, a tudi ne na ideje, saj je bila Mara povsod visoko spoštovana in priljubljena. Zelo veliko je bilo štev,lo vencev.
P.edno se it ogromni sprevod spravil na po-t, je zbor pevskega društva »A. Tanče« zapel pretresljivo Vodopivčevo žalostinko: »U-stavi človek se popotni...«, med. sprevodom pa je domača godba pod vodstvom g. Devetaka svirala razne žalostinke. V cerkvi ji je pa, v slovo zapel pevski zbor »Igo Gruden« Galusovo:	»Glejte, kako
umira pravični!« Dolga vrsta se je nato pomikala na pokopališče, kjer jp mati zemlja sjjrejela v varstvo njene izmučene telesne ostanke.
Po cerkvenih obredih, katere je opravil domači gospod župnik, se je pri odprtem grobu poslovil od Mare njen kolega g. prof. Vinko Beličič, kateri je v pretresljivih besedah poslel zadnji pozdrav v, imenu vseh njenih kolegov s slovenskega učiteljišča in s slovenske višje realne gimnazije. Za zaključek je nato pevski zbor »A. Tanče* zapel še nadaljnjo kitico iste Vodopivčeve žalostinke, katero je odpel pod vodstvom pevovodje g. Fabrisa.
Mrak je legel na zemljo, ko smo| se poslovili od drage in nepozabne nam Mare, katero bomo ohraniil vsi y lepem spominu.
Počivaj v miru, draga Mara, v naši domači slovenski zemlji!
Strašno prizadeti in neutolažljivi gospe mami in njenemu z a ročen ou naše globoko sožalje'!
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9-12 in «d 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 91-813 ,
Damske letne obleke
za vse okuse po nizkih cenah
1900-2800 3000 lir
Obleke 2900-5000
Krila
elegantno-zadnjn moda
Iz ..Everglaze1* blaga 1!p
wp>
nfaggipi dei Corso
TRST - CORSO 1, GALLERIA PROTTI
DARILNE PAKETE
ZA JUGOSLAVIJO
živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike, tekstilno biago itd.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo
iivter£*port-trst
BREDA ROS-MIKULETIČ & MILAN BJELICA-ŽIVKO VIČ
Obrnite se osebno ali pismeno na naš flaslov in zahtevajte neobvezne ponudbe:
URAD - Biva Grumola 6.1., tel. 29-302 - P O. Box 1219 Skladiiče i Punto Franca Vecchlo mag* 2.111., tel.7232
Pošiljamo samo kakooostno prooorstno blago po nizkih cenah in jamčimo za vsako pošiljko
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. ~ PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohižtva
tel. 32
KR M IN
Cormons - pro*. Gorizia
Darilne pakete m psei Eoropi
CITRUS
IMPORT & EXPORT
_______ Lastnik:	Aleksander	Gotjeošček
TRST - Ul. Torrebianca 27 - Telefon 24-467 - P.O.^. 522
NajhitrejSa in najso-Hdnejla postrežba 2
Jamčimo za sigurno dostavo vsake pošiljke