dne marca 913 Ust ljudstvu v 2.. J, V Tečaj XLYI SsSal« veak četrtek In velja s poitniiic vred ln v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstriJaS-. $»tel« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 Ki Naročnina se pošilja na: DpravnlStvo „Slovenskega Gospodarja" r Maribora, — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Kale* HKfcrroegfc društva" dobivajo list bre* posebne naročnine^ ** Eosameznl listi stanejo 10 vin, Uredništvo: Koroška cesta itev* 5, — Eokopisi se ne vračajo, Upravništvo: Koroife cesta štev. 5, vsprejema naročnino, lnserate in reklamacije« S* iaserata bo plačuje od enostopne petitvrefe as ankral IS sls« dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primer« popust, InseraU se sprejemaj da srede zjutraj, « Sk zaprte reklamacije so poštnine proste« Današnja številka obsega 12 strani. Tristoletnica ruske vladarske hiše Romanov. Danes, cfne 0. marca, slavi mogočna Rusija 300-letnico, odkar je ruski carski prestol zasedla še sedaj vladajoča rodov i na Romanov. Veliki zgodovinski spomini nam vstajajo pred očmi ob tej BOOletnici. Rusija L 1013, in Rusija L 1913,, kolika razlika, kolik napredek, ki je najtesneje združen s liišo Romanov! L. 1584, je umri Ivan IV. Vasiljevič, ld si je prvi med- ruskimi vladarji dal ime „car". Za ženo je imel blago in plemenito Anastazijo iz odlične rodovi-ne Romanov, Po njeni smrti (1500) je postal Ivan IV, -car velik razuzdanee in okrutnež, vsled česar mu je dala zgodovina, priimek „Grozni". Po njegovi smrti je zasedel ruski prestol njegov sin Feodor I, Ivanovič (15(84—1598), ki je bil zelo blagega in pobožnega srca, kakor njegova rajna mati Anastazija Romanovna.Vladarske posle je izročil popolnoma bratu svoje žene, Borisu/ Godunovu, ki je zelo spretno in premišljeno vladal rusko državo do smrti carja Feoclora. Ko je pa Feodor umrl brez otrok, bi imel postati njegov naslednik mlajši brat Dimitrij, a Boris Godunov je sam hrepenel po carskem pres olu, Še-le' 9'letnemu Dimitriju so zločinci nekega dne prerezali vrat, kjo se je igral na dvorišču. S tem je izginil stari ruski vladarski rod Rurikovcev in nastopila je zelo žalostna doba brezvladja. Zdelo se je, da bo konec Rusije. Carski prestol je zasedel Boris Godunov, ki je pa imel vse polno nasprotnikov in ga je smatralo ljudstvo z,a morilca postavnega carjeviča Dimitrija. Ko je Boris videl, da ga vse slovraži, je začel grozno preganjati svoje nasprotnike, zlasti sorodnike rodu Rurikovega, posebno nečaka Anastazije Roma-novne, Feodora, katerega je zaprl v samostan kakor tudi njegovo ženo, njih, Sle t no dete, Mihaela, pa je zasužnjil, Skoraj na čudežen način je bil ta otrok večkrat rešen, smrtne nevarnosti in je postal pozneje u-stanovitelj sedaj vladajoče ruske rodovine Romanov, Ker je bilo z Borisom vse nezadovoljno, so se kmalu pojavili nemiri v državi. Drug za drugim so se oglašali sleparji, ki so se izdajali za Dimitrija, češ, da ni bil umorjen. Vrhu tega so napa|dali rusko državo sovražni sosedje: Poljaki, Švedi in nemški križarji, V teh žalostnih razmerah je nenadoma buknila na dan zavest ruskega ljudstva, kakor en mož se je ruski narod vzdignil na sveto vojsko zoper sovražnike in jih' pognal iz domovine. Leta 1612. je bila Rusija osvobojena tujcev, i.n ko je bila nevarnost odstranjena, se je začetkom 1. 1013. sešla v Moskvi velika narodna skupščina, da bi dala ruski državi novega vlafdarja. Vsi zbrani poslanci so bili ene misli: ne voliti tujca, ne Poljaka, ne Šveda, ne Nemca, Vseh oči so se obrnile naposled na mladega Mihaela Feo-doroviča Romanova, pranečaka plemenite Anastazije Romanovne, katerega je bil Boris Godunov dal zapreti v samostan. Tako so Romanovci zavladali na Ruskem. Ves ruski narod je z veseljem pozdravil novega vladarja; s hišo Romanovo se začne nova doba v zgodovini ruske države, Dočim so prejšnji vladarji oslobodili Rusijo mongolskega jarma in ustvarili iz razkosanih kneževin enotno državo, so vladarji iz hiše Romanove j)rivedli Rusijo v krog evropske omike in napravili iz nje evropsko velevlast. Hiša Romanov je dala Rusiji velike in modre vladarje. !Že prvi car Mihael (1013—1045,), je močno povzdignil Rusijo. V zmotranjosti je napravil mir in red, s PoljaEi in Švedi je skjlenil mir, v Aziji je pa razširil rusko oblast čez Sibirijo celo do Kamčatke. Anglija, Francoska in Turčija so se potegovale za njegovo prijateljstvo, a on si je znal ohraniti proste roke. Njegov sin in naslednik car Aleksij Mihajlovič (1045—1070) se je začel maščevati nad Poljsko, ki je poprej veliko hudega storila na Ruskem in »večkrat pretila ruski državi s poginom. Najznamenitejši vladar iz rodovine Romanov je pa brezdvomno car Peter Veliki (1089—1725), ki je celo prenovil rusko državo. Leta 1730. pa je hiša Romanov v moškem kolenu izumrla s carjem Petrom 11. Aleksijevičem, kakor 10 let floz.neje habsburška rodovina s cesarjem Ka-rolom Vi. Hči Petra Velikega,icarica Elizabeta, je sklenila ozko prijateljstvo z avstrijsko cesarico MarijoTere. zijo in ruski vojščaki so se večkrat borih za cesarico Marijo Terezijo in ji pomagali braniti prestol. Elizabeta ni imela otrok, zatorej je za svojega naslednika določila Petra Teodoroviča, sina svoje sestre Ane, vojvodinje Holstein-Gottoprske. Na Ruskem torej vlada dandanes hiša Romanov le po ženskem kolenu kakor pri nas habsburška. ,Vlada,rji iz te hiše so gojili zmir.aj prijateljske razmere do naše države, za Časa Napoleonovih vojsk in 1. 1848. so se naše in ruske Čete skupno bojevale. Ako se je novejSi čas nekoliko skalilo razmerje med Avstrijo in Rusijo, je tega kriva pruska politika, ki hoče pač pridobiti tusko prijateljstvo za sebe, nas pa osovražiti z Rusijo; krivo je dalje tega slepo in nar | ravnost zagrizeno sovraštvo naših vodilnih krogov do 1 Slovanov, Habsburški hiši je hiša Romanov že večkrat v resnih trenutkih pritekla na pomoč, nasprotnega povračila Rusija doslej .ni zahtevala od naše države. Značilno v vladarski hiši Romanov je, da vsi znatnejši vladarji zasledujejo več ali manj enake politične cilje in tako upamo, da bo tudi navzlic vsem spletkam trajalo naprej dobro razmerje med hišo Romanov in hišo Habsburžanov v blagor in procvit obeh sosednjih držav. Geslo hiši Romanov je: Imperium et eciuitas (oblast in pravica); nad dunajskim cesarskim gradom pa se bliščijo besede: Iustitia fundamen-tum regnorum (pravica je temelj Kraljestev). Pravica bodi podlaga dobremu sosedstvu Avstrije in Rusije, pravica podlaga slobode njunih narodov. Konec vojske? Turčija se nahaja v obupnem poMaju. Armada je razcepljena zaradi umora vojnega ministra Na- zim-paše v dVa tabora, je' slabo preskrbljena z živežem in orožjem, vojaštvo ne zaupa častnikom, ti ne vojakom; v Carigradu med ljudstvom gospodari glad, nezadovoljnost in zarote, vlada je brez denarja, sultan pa brez vsakega upliva; nasproti jim stoji bolgarska armada, navdušena in samozavestna vsled dosedanjih zmag, poveljniki vživajo zaupanje in občudovanje vojaštva, vojaštvo najde pri voditeljih ljubezen in očetovsko skrb, vse skupaj vodi visoki cilj, da o-svobodijo svoje brate izpod tujega Jarma in povečajo svojo domovino. Kaj čuda potem, da so tudi sedaj .na krmilu stoječi mladoturški k.rogi začeli misliti na mir. Za Odrin so uprizorili vstajo, toda Odrin se bo moral odstopiti i.n še mnogo več zemlje, kakor je bilo pred nadaljevanjem vojske določeno. MladoturŠka vsta_ ja je torej Turčijo le oškodovala in zato se je bati zopet vstaje, ki bo pometla z inladoturki, Zarote se snujejo. V Londonu se posvetovanja poslanikov velesil ne nadaljujejo. Sedaj bi moral priti na dnevini red za posvetovanje predmet o mejah Albanije. Toda najbolj prizadeti državi, Rusija in Avstrija, se Še nista v vseh podrobnostih sporazumeli. Pogajanja med Rusijo in Avstrijo se vršijo naravnost med Dunajem in Pe-trogradom in ne preko Londona. Razmere so v sedanjem tremotku tako prijazne,, da se vsak dan z večjo sigurnostjo zatrjuje, da se bo kmalu na Obeh straneh začela demobilizacija (odpoklicanje vojakov) z ruskio-avstrijske meje. Tudi ruski listi že pišejo, da se pri sodi Skader Albaniji, kar bi pomenjalo za Črnogorce hud udarec. Z bojišča ni posebnih poročil. Rezervisti gredo domov. Precej Časa se je menilo, da bo ostalo pismo našega vladarja, na ruskega carja brez vpliva. Toda temu ni tako. Uspehi se dolgo niso videli, ker je tre-balo poprej razvozljati in urediti stotero niti, ki so jih skozi 50 let naredile v zvezi med Petrogrndom in Dunajem deloma hudobne deloma nevešče roke. Sedaj pa je vendar videti, da je pismo našega sivega vladarja dobro učinkovalo in da postaja razmerje naše vlade do Rusije z vsakim dnevom prijaznejše. Vsa napetost med nami in Rusi je izvirala iz tega, da smo se ž njo kosali za upliv na Balkanu. O tem se bomo sedaj z Rusi prijateljsko dogovorili, jasno začrtali krog našega in ruskega upliva .na Balkanu, se sporazumeli zaradi mej Albanije, in potem bo popolno soglasje med Avstrijo in Rusijo. Pogovori med Dunajem in Petrogradom se razvijajo talko ugodno, da se že z vso gotovostjo trdi, da bode vojaštvo kmalu odpoklica-cano z rusKo-avstrijske meje! Avstrija in Rusija bosta te dni objavili oglas, da so odnosi med njima izborili in bosta istočasno zal Čeli odpoklicevati svoje obmejno vojaštvo, in sicer se to zgodi bržkone danes, dne 0. marca, ko slavi ruski car 3001etnico, odkar je rodbina Romanov zasedla ruski prestol. Vse priprave so že storjette. Vojaštvo ne bo več zmrzovalo v Galiciji, rezervisti se vrnejo domov, V znak, da se je sklenilo prijateljstvo med nami in Rusi, bo baje kmalu prišel eden izmed ruskih velikih knezov k našemu cesarju na obisk. Nova oboroževanja. Četudi ne bo svetovne vojske, vendar eno posledico bodo imele sedanje razmere, da se bodo začele države še bolj oboroževati. Iz Rusije prihaja glas, da je ruska vlada že sklenila, da se zviša armada za 3 armadne kore, torej za 100.000 mož, taiko, da bo razpolagala Rusija z 41 armadnimi kori, Francija, ki je imela dosedaj že 21etno vojaško službo, bo vpeljala zopet triletno, da na ta način zviša število vojaštva že v miru na 1 milijon. Tudi iz Nemčije poročajo, da se bo tam število vojaštva zvišalo, in da upajo že o BinkoSStih od državnega zbora dobiti v to dovoljenje. Nemški vladni krogi upravičujejo to nakano s tem, da slikajo nevaren položaj, v katerem se je nahajala Nemčija v zadnjih mesecih. Ako bi Rusija, kakor se je bilo bati, napadla Avstrijo, bi ji morala priskočiti po določilih trozvezne pogodbe Nemčija na pomoč. Zhano pa je, da sta Francija in Anglija čakali na ta, trenotek, da Francija napade Nemčijo na suhem in Anglija na morju. Za to nevarnost je vedela Nemčija prav dobro in zato delala z vsemi močmi, da je Avstrija popuščala nasproti Srbom in da se je ustvarilo bolj prijateljsko razmerje med Avstrijo in Rusijo. Tudi Angliji se je začela Nemčija približevati, le nasproti Franciji se je držala neprenehoma ko-rajžno. Kjer se vse oborožuje, tam 'tudi jaz ne morem zaostajati, si je mislila Avstrija in zato slišimo, da tudi naša skupna avstro-ogrska vlada misli že na povečanje svoje vojaške moči. Namerava se baje število vojaških novincev zvišati na leto za 25.000—30.000. Novi vojaki pa stanejo nove denarje in zato vse s strajipm gleda v bodočnost, ki bo zahtevala zopet o-gromne žrtve za nove bajonete in topove. Turki prosijo za mir. Jasno se sedaj vidi, da se mladoturkom ni šlo za čast in slavo «turške domovine, ko so vzdignili v Carigradu purat, ampak samo, za to, da pridejo njihovi pristaši do jasli, iz katerih bodo zobali — ne oves, ampak zlato. Pripoveduje se, da so se nekateri mla-doturki, ki so bili prej pri vladnih poslih, močno obogatili. Sedaj tudi mladoturštfa vlada prosi za mir, in sicer ponižno ter pod bolj trdimi okiolnostmi kot prejšnja .vlada, Prepričana je, da vojske ne more uspešno nadaljevati. Turška vlada se je namreč te dni obrnila do velevlasti s prošnjo, da posredujejo pri balkanski zvezi za mir ter jim naznanila svoje pogoje. Velevteu-sti so odgovorile, da ti pogoji niso zadostni, in Turčija je morala napovedati druge, še bolj ponižne pogoje. Svojo usodo je položila zaupljivo v roke velevlasti ter jim dala pooblastilo, da pridobijo pod katerimi koli pogoji balkanske zaveznike za mir. Turčija je voljna odstopiti Odrin. Bolgarija bo sedaj z veliko previdnostjo postopala,, da jo Turčija ne bo vodila za nos, kakor pri zadnjem premirju. Predrto bo sklenila premirje ali mir, se bo zasigurala zaradi odstopa Odrina in prihodnje meje med Bolgarijo in Turčijo. Bolgarija želi mejo Midija,—Roctosto, Velevlasti pa baje hočejo privoliti samo Midia—Enos, Turki seveda še manj. Balkanski zavezniki zahtevajo tudi vojno odškodnino, kar bo za Turke pomenjalo najbolj kislo jabolko. Velike težave bodo' nastale gotovo tudi zaradi Skadra. V rumunsko-bolgarskem spornem vprašanju še velevlasti niso ničesar ukrenile. Nova zarota v Carigradu. Ze naprej se je lahko sodilo, da bo nastala proti mladoturkom velika nevolja, ako ne bodo dosegli na bojnem polju sijajnih zmag. Sijajne zmage in tudi majhni uspehi so izostali, zato pa že dvigajo nasprotnik^ svoje glave in ščuvajo sedaj proti mladoturkom. Carigrajska policija mora silno paziti, da se ne širijo oglasi za vstajo proti sedanji vladi. Te dni je zopet zaplenila 5000 izvodov oglasa, v katerem se je pozivalo ljudstvo, da s silo odstrani sedanjo vlado, ki je obetala novih zmag, a bo morala vsled svoje nezmiož- Stran 2, SLOVENSKI B O 6 P O D H EL 6. marca 1013. nosti biti še lx>lj popustljiva nasproti balkanski zvezi kakor prejšnja, Nadalje je prišla na dan zarota, katero so pripravljali turški princ Sabat Edin, Luci-beg in Sidki-beg. Izdelali so načrt, kako odstraniti sedanjo vlado. Naredila bi se vstaja, množica bi šla pred sultanovo palačo in zahtevala, da mladoturška vlada odstopi in se postavi pred vojnlo sodišče. Policija je prijela Sidki-bega, ki je ravno pisal naroČilo za bombe. Drugi voditelji zarote so srečno ušli, le nekaj manj pomembnih, v zaroto zapletenih ljudi, se je posrečilo zgrabiti, ki se bodo izročili vojnemu sodišču. V talcih razmerah ne more seveda Turčija nič boljšega stpriti kot skleniti mir, kajti v Carigradu boj med d. maČimi strankami, pred durmi Carigrada pa balkanski vojaki, v takem položaju ni upati na kake zmage Z bolgarskih bojišč. Med bolgarskimi in turškimi četami zadnji čas ni prišlo do nobenega boja, Tudi poročila o novi veliki bitki pri Bulairju se niso potrdila. Odri« se Ol> streljuje le v presledkih. Turki pa na bolgarske krogle le redko odgovarjajo. Pri Cataldči miruje vsako bojevanje, Turške kakor tudi bolgarske Čete, počivajo v svojih taboriščih. Bojevanje jo sploh onemogočeno, ker je vsa ravnina pri Cataldči izpremenjetna v močvirje. Premikanje čet, posebno konjenice in topništva, je onemogočeno. Na Galipoliju pa je zaporedoma 2 dni snežilo, tako, da leži tam snega nad meter visoko, Veliki sneženi viharji so ^ametli pota, da je četam onemogočeno skoro vsako večje premikanje. Sneg je zapadel tudi pri Cataldči in Odrinu. Poročila iz Odrina pravijo, da je vreme tam strašno slabo; sneg je visok clo pasu, česar se ne spominjajo tudi najstarejši ljudje, da bi že kedaj tako bilo. Kaj delajo Grki. Pri Janini stoje Grki brez uspehov, kakor Črnogorci pred Skadrom in Bolgari pred Odrinom. Po nekaterih krajih Epira so se vršili majhni spopadi, o katerih Grki poročajo, da so za nje končali z zmago. V Atenah se je zbral državni zbor. Opozicija je sklenila., da sedaj ne bo delala vladi nobenih težav, ker je domovina v orožju za svojo čast in velikost, Narodno gospodarstvo v Grkiji je vkljub vojski izborno. Vlagatelji nosijo pridno denar v hranilnice, obrestna mera se ni zvišala, morska trgovina se je celo povečala. Pri nas v Avstriji,' katero vlada modri nemški narod, pa smo glede narodnega gospodarstva na robu prepada. Skadru na pomoč. Srbi Črnogorcem pred Skadrom pridno pomagajo, da bi Čim prej dosegli padec skadrske trdnjave. Že dosedaj je pred Skadrom 15.000 mož srbske armade, ki se junaško bore na strani bratov Črnogorcev. Da se pospeši pade'c Skadra, je srbska vlada, kakor se poroča iz Belgrada, sklenila odposlati močen oddelek, obstoječ iz 30.000 mož artilerije preko Soluna na pomoč Črnogorcem pred Skader. Srbska armada se vkrca v Solunu na 50 grških parnikov in izkrca v Draču, Baru in, Medovi. — Ruski car Nikolaj je podaril iz svojega Črnogorski vladi 375,000 pudov (mernikov) žita in 1,800.000 pudov moke. Črnogorci so sprejeli carjevo darilo z velikim veseljem. Obstreljevanje Skadra se nadaljuje sicer se pa vrše le manjši spopadi s turško posadko. Črnogorci in Srbi čakajo, da izgine povodenj, katera je preplavila velik del skadrske okolice, na kar bodo začeli z glavnim" naskokom. Listi poročajo, da bo poveljnik srbskih Čet pred Skadrom, general Popovič, vpokojen, ker ga dolž©, da je on kriv, da je pri zadnjih bojih za utrdbo Brdica imela srbsko-črnogorska armada tako velikanske izgube. Za poveljnika oblegovalne armade bo imenovan general PojoviS. Del rezervistov II I, vrste bo poslalo vojno poveljstvo na 3te'de.nski dopust, da izvršijo pomladansko setev. — Kralj Nikita je izjavil, da je Črna gora pripravljena končati krvo-prelitje, toda le tedaj, če se ji izroči Skader. Četudi druge države sklenejo poprej premirje s Turčijo, Črna gora toliko Časa pe bo odložila orožja, dokler ne dobi Skadra. Za Skader se Črni gori ne zdi nobena žrtev prevelika. — Črnogorski odposlanec v Londonu, Popovič, pa je izjavil angleškemu ministru Greyu: Skader je bil cilj Črnogorsko-turške vojske. Posest te trdnjave je naravnost življenskega vprašanja za CrnO goro. Črna gora že 200 let preliva svojo kri za Skader in je vedno dokazala junaštvo in sposobnost za življenje. Ce pa je Že usojeno, da mora umreti, bo tudi ta udarec junaško prenesla. Tujci v Odrinu. Iz Carigrada se poroča, da prebiva v obleganem Odrinu močna avstrijska naselbina. Med vsemi drugimi naselbinami šteje avstrijska največ glav, V tej naselbini je skupno do 26 družin, ki štejejo kalkih 100 oseb, katere so vsi avstro-Ogrski podaniki, K temu se še prišteva 91 družin s 350—400 osebami, ki so pod varstvom Avstrije. Nemških, podanikov je okrog 30; vsi so večinoma trgovci in inženerji. Francoska naselbina Šteje '40—50 glav ter pripadajo večinoma duhovniškemu stanu in izvršujejo v Odrinu učiteljski poklic, Italijanov je v Odrinu zelo malo. Rusov je 20, Angležev pa samo 5. Sukri-paŠa je naznanil v Carigrad, da so tujci zdravi. Imeniten obed v Odrinu. Za časa premirja se je med bolgarskimi in turškimi Častniki pred Cataldčo pripovedovalo to-le: Nekega dne med premirjem je odrinski poveljnik, Sukri-pa'ša velel ustaviti carigrajski vlak, v katerem se je med drugim vozil tudi 1 bolgarski zborni poveljnik in več_ častnikov. Seveda so bili dokaj nemilo presenečeni, ko se je vlak na odrinski postaji ustavil. Toda adjutant Sukri-paše jih, je pomiril in ljubeznjivo prosil, da bi šli na obed k Sukri-paŠi, Povabila ni bil» mogoče odbiti. Obed je bil sijajen- mize so se upo-gibale pod bogatimi jedrni in pijačami. Sredi mize pa je bil nasut cel kup lepe bele soli — glasna priča proti vestem, da v Odrinu primanjkuje soli. Po obilnem in veselem obedu je rekel Sukri-paša bolgarskim gostom, da naj le povedo svojemu generalnemu štabu vse, kar so videli v Odrinu. „Prav rad", (odgovori nato bolgarski general; samo to bi raci vedel, ali je bila ta lepa sol nabrana po celem Odrinu ali pa le v enem delu mesta?" Pravijo, da se je tej hudomušno sti najbolj smejal Sukri-paša sam. Naši rezervisti ob meji. V goiisVeinJJ^Novein" Času ™ beremo toli zanimivo pismo slovenskega rezervista iz Teodo pri Koto-ru: Spimo v lesenih barakah, ki so 10 metrov dolge ki 4 metre široke. V vsaki baraki nas je po 50 mož. Lahko si mislite, kako življenje je notri v takem prostoru. Zvečer je velika rabuka za postelje in plahte. . Ta je moja — ta ni moja — tu so uši, ali bom jaz tu_ kaj spal, kjer so uši? Nastane navadilo tak neznosen prah, kakor v skednju, ko mlatijo snetljiv ječmen. Ko zatrobi k počitku, začnejo se silno dolge u-re za vse in dolgo časa mine, predno zaspi vseli 50 mož. Eden kašlja, drugi kadi pipo, da se kadi po vsej baraki, eden preklinja Srbe, Črnogorce in Turke, ki so krivi, da moramo biti tukaj, drugi pa prav iskre, no moli, da Bog obvaruje doma ženo in otroke. Se v sanjah se pogovarjajo s svojimi domačimi, ki so jih morali zapustiti. Se to liaj vam povem. Ko vstanemo zjutraj, najdemo navadno vsi svoje čevlje opljuvane, ker vsi smo prehlajeni in močno kašljamo in pljujemo kar na sredo barake. O „dobrotah" naše menaže ni niti omeniti treba, kako slaba je. Posebno liudo pa nam je bilo v noči ocl 13. do 14. februarja. Burja je razsajala tako, da se je bilo bati, cla prevrne našo barako. Naša je bila sicer tako močna, da je vzdržala in kljubovala burji, a sosednja baraka se je okrog 4. ure zjutraj prevrnila. Vsi preplašeni smo vstali in hodili okoli kakor neumni, vendar se ni nič posebnega zgodilo. Okrog 10. ure prevrne vihar še eno barako, kjer so ležali bolniki. Tako je žalostno tukaj, kjer čakamo, sami ne vemo kaj. Nemški častniki v turški armadi. Večinoma vsi Nemci, z malimi izjemami, so bili že od začetka vojske na strani Turkov in so ž njimi vred računali na zmage turškega orožja. Nemci pa so Turkom tudi dejanski pomagali. Znano je, da je v turški armadi ¿nrgolelo nemških oficirjev. Nemci so se sploh obnašali v tej vojski skrajno grdo. Značilen je dogodek, o katerem je pripovedoval bolgarski oficir, ranjen v bitki pri Liile-Burgasu. V bolgarskem vozu za ranjence je zaslišal v sosednjem vozu vzdihovati ranjenega „turškega" oficirja: „Mein Gott, meinGott!" Obrne se proti njemu in ga pozdravi" tudi nemški: „Servus Kamerad!" Ndmeo se okrene ter vpraša: „Ali si ti tudi tukaj?" — „Seveda", mu veselo odgovori Bolgar. — „Kako pa vendar prideš sem?" ga vpraša Nemec, kjo zagleda njegovo bolgarsko unifor- 1 mo. — „Iz enostavnega vzroka., ker sem spadam", se je glasil odgovor. Tedaj se je Še-le Nemcu posvetilo v glavi, da ima opraviti z bolgarskim častnikom. Reče mu zato: „Poslušajte, Vi lahko govorite z Vašimi ljudmi, povejte jim, da sem jaz niemški oficir, naj mi dajo drug voz, naj lepše natvnajo z menoj!" Nemška nesramnost ne pozna mej. Bolgar ga je zato tudi zavrnil: „Prijatelj, Če želite avtomobil ip električno razsvetljavo, zakaj niste ostali v Berolinu, zakaj ste prišli sem, kdo Vas je klical? Tudi jaz se moram zadovoljiti z vozom, katerega vlečejo bivoli. Ce Vam ni pra\iom so soglasno obsodili ostuden in zahrbten napad Narodne stranke, oziroma njinovega vodjo dr, Kukovca, na naše kmečke poslance, oz, na dr. Benkoviča, Soglasno sprejeti resoluciji se glajsita: Na Shodu dne 23. februarja zbrani Čim najbolj 1, obsojajo ostudni, izdajalski in zahrbtni napad Narodne stranke na kmečKe deželnozborske poslance in njihovo delovanje, tem pa izrekajo popolno zaupanje ter jih prosijo, da vstraja-jo v Loju zoper krivice, dokler ne dosežejo vseh gospodarski!], in narodnih' pravic po ključu. 2. Navzoči se zahvaljujejo svojim državnim poslancem in njihovemu klubu za vedno dobro premišljeni nastop v državnem zboru, v kojem zvesto stojijo na. strani za ko,tol.ška načela in za blagor kmečkega in delavsKe ga ljudstva ter j h prosijo, da še zajmprej smotrenc delujejo za združitev vseh Jugoslovanov v eno skupimo v okviru h.absburške monarhije, b Kozje. Bolj bedastega in naravnost norega dopisa že dolgo nismo čitali, kot ga je objavil „Slov. Narod" pod naslovom: ,„ Odškodnina za sotéis ko železnico". Štajerski uredpik tega lista mora. biti zelo v zadregi radi gradiva, da sprejema take neumnosti. Mogoče pa je tudi stralí pred štajerskimi liberalnimi učitelji pri Narodno-napredni stranki tak, da mora n-rednik vse priobčiti, kar dobi iz njihovih vrst, Nad-učitelj Pulko, nekdaj v Dobjem, stresa v omenjenem dopisu svojo jezo, da je vsled svojega premešfienja v Gorico pri Rečici izgubila njegova soproga mesto n-čiteljice ročnih del in trdi čisto resno s pravo bolestno domišljavostjo, da sta poslanca dr, Jankovič in dr. BenkoviČ dobila od vlade premeščenje Pulka kot napitnino za odstop od zahteve, da se sotelska železnica sprejme v načrt železnic, katerih gradnjo prevzame država, z drugimi besedami, da se je obema poslancema dozdeval ta preklicani Pulko kot tako pe varna oseba, da sta raje zahtevo sotelske železnice prodala, samo, da je vlada Pulka premestila! Ali ni taka trditev naravnost blazna? Oseba Pulkotova je vendar tako brezpomembna, neznatna in neškodljiva, sotelska železnica pa v kulturnem in gospodarskem oziru za slovensko ljudstvo tako sila važna, in vendar si upa list, ki se ponosno imenuje glasilo slovenske inteligence, kaj tako blaznega trditi! Vzemite enkrat, Vi g, Pulko, pa tudi drugi svobodomiselni ne-vedneži postavo o gradnji lokalnih železnic v roke in jo preberite, da bodete vsaj vedeli, kdaj zamorejo in morajo poslanci od vlade zahtevati,. da se zgradba kake železnice sprejme v vladni načrt. Za to ne zadostuje, da je za železnico izvršen generalni projem in da se je v posebni komisiji določilo, kje bodo šta-cije, kar se je glede sotelske železnice že zgodilo, ampak potreben je še podroben načrt in na podlagi istega od trgovskega ministrstva predlagani politični obhod. Potrebni so tudi natančni proračuni! Vse. ga tega še ni in vsled tega so poslancem roke zvezane. Advokati liberalne stranke morajo to vendar vedeti, a vkljub temu sta Spindler ip dr. Kuldovec na shodu v Polju govorila neresnico, da se je kar kadilo, ko sta govorila o sotelski železnici, Pulko očita dalje dr. Benkoviču, da je imel v njegovi zadevi svoje umazane prste vmes. To si upa Pulko zapisati, ki je ulogega organista zaradi madeža v izposojeni Knjigi tožil in ga izročil nemškemu odvetniku, ki je svojegf stanovskega tovariša denunciral, ki je drzno zavijal v uradnem, .na deželni šolski svet naslovljenem pismu n menda ravno radi tega bil premeščen, ki je bil discipliniran, ki je kot narodni naprednjak širil „Štajerca" itd, G. Pulko, Vi imate toliko masla na svoji glavi, da bi Vam svetovali, da ostanete lepo v senci, sicer izpregovorimo še marsim], kar Vas bo Še bolj živo zadelo, b Sv. Peter pod Sv, gorami. Nameravana goljufija se je ponesrečila Andreju Hudina, posestniku v Trebčah. Ko je bil po smrti načelnika posojilnice, č. g. Jožefa Tombah, tirjan za obresti, je trdil, da je ves svoj dolg v znesku 520 K plačal pokojnemu načelniku v zasebnem stanovanju. Pri preiskavi pa se je nabralo toliko obtežilpega gradiva, da je slednjič sam priznal svojo nepoštenost. Dobil je mladi nepoštenja-kovič 3 mesece stroge ječe za poskuse no goljufijo. b Zakot. Kmet. podružnica ima svoj redni občni zbor s pončnim predavanjem v nedeljo 9. t m. ob pol 4. uri popoldne v restavraciji g. Volčanšeka na brežiškem kolodvoru. b Zabukovje. Poslanca dr. Jankovič in dr. Benkovič sta darovala tukajšnjemu izobraževalnemu društvu po S K. Hvala lepa. Najnovejši, Na Ogrskem so socialpi detnokratje odpovedali generalni štrajk'. Prej toliko krika, nazadnje — nič. Njisio si upali nastopiti proti krivični volilni pre-osnovi. Mirovni pogoji baikan. zaveznikov. Listi poročajo, da balkanska zveza stavlja naslednje mirovne pogoje: 1. Sovražnosti se takoj ustavijo, ko se podpišejo mirovni pogoji. 2, Turčija odstopi Odrin, Skader in Janino. 3. Ugotovitev turško-bol-garsk.e meje v Črti Rodosto—Midia po turško-bolgar-ski vojaški komisiji. 4, Turčija odstopi polotok Gali-poli. 5. Turčija odstopi Grčiji od Grkov zasedene otoke v Egejskem morju. 6. Turčija plača vojno odškodnino. 7, Izmenjajo se vojni ujetniki. 8, Sultanu se povrne pravica, imenovati namestnika kalifata v balkanskih državah. 9, Prejšnje pogodbe balkanskih, držav s Turčijo se zopet obnove. 10. TurSija končno prizna Kreto Grški, — SolnŠno se povdarja, da ni več daleč konec vojske. Listnica urednilfva. Radenci: Priobčimo prihodnjič. Za to številko že imeli drug dopis. Pozdravljeni! — Lehen: Dopis napeljuje na bojkot in je tožljiv. Morate drugače zaviti. — Sv Bolfenk na Kogu: Poročajte nam ali se Se volitve v Vitanu niso vršile. — Mozirje, Št. Janž, Vurberg: Radi pomanjkanja prostora «mo dopise močno črtali. Oprostite. Pozdravel — Petrovče, Sv. Troiica v Halozah, St. Vid, Marija Snežna, Petrovče, 8v. Andraž, Zetale, Dobrna, Imeno, Videm: Ker preobl.zeni z gradivom, odložili za prihodnjič — Prepozno za to številko so došli ti le dopisi: Kozie, Št. Peter pod »v. gor, Maribor. Še enkrat: Insirate sprejemamo le še v torek opoldne. Pozneje je nemogoče. Loterijske številk». Dne 26 februarja 1913. Trst 78 26 81. 57 7 Dne 1. marca 1913 : Danaj 63 2 37 60 22 Izurjenega krojaškega pomočnika sprejme takoj za stilno tlelo Louis Arbe ter, Koroška e»st» štev. 101 Maribor. 349 Lepo posestvo pri Mariboru troj no posli pje, se radi bolezni proda. Poizve s j pri Fianc Deučman v Poberžu št. 14 pri Mir boru. 348 Siužbs ozganlsta in cerkovnika pri župniji Sv. Lovrenca v Stra-nicth pri Konj c» h je razpisana. Natančoeje podatke daje fcn. šk. župnjski urad. 847 Hiša 8 5 s»bami, trgovino in vrtom 8e proda. Maribor, Sova vai 44. 872 V najem se da takoj dobroidoča trgovina v prav primernem kraju zraven tovarne, blizu kolod ora. Kje. pove upravništvo pod 867 Malo posestvo 20 minut od trga Vransto, v prijaznem kraju, zidana hiša 2 sobi, kuhinjo, klet in hlev, pri htii lep sad inosnik, njiva in lepe brajde, meri en oral, se proda zaradi odh-da z* 3300 kron. Več se izve pri Mihael Kok. Brode p. Vransko. 869 Jajca za vaienje od zlatorumenih Orpi gtonk zajamčene čiste pasn e. Ducat po povzetju 4 krone z zavojem xred. Pošilja Anton Slcd-rjak, p. Jurši-tci pri Ptr.ju 3č6 Prodam iz frost,° roke in j« 20 oralov vel k » posestvo pri Sv. Trojici v Slov. gor. tik okrajne ceste 15 minnt od farno cerkvt i obst< ječ* j z dobrll t ji», travnikov in go^ds Zidat a, prostorna stano^alna hiš», ter še skoiO n6W gfoipjdarsko poslopje in svinjaki, Proda se zaradi bolezni po ceni. Pojasnila daje Marija Letnik, krčmarica v O r. Senarski, pošt» Sv. Trijica v Sliv. gor. 340 Proda s» lepo posestvo »li tudi sano hiš» iz proste roke iadi bolezni. pri župnijski cerkvi in pri železniški p( staji, na lepem in na veselem kraju Spodobno za vsa kega Za rokodelce lepa prilozn ist ker se tam zelo potrebujejo. P!a čila so lahka. Več pismeno pri lastniku J. Pokojnik, poS nc-ležeče, Poljč.ane._"41 Iščem mlin In žkqo *ti g mo mlin v najun za več let. P-tuibe prosim na naslov Jane* Zapl, mliliar Slovenski Bistrica. Hotei Avstrij». 285 Deklica, katera se j« izufila »a deželi šivati, išče primerne službe. >'aslov pove upiav. tega lieta. 286 "rompir „Eldorado" najro'ovitnej ša vrsta seda j nos t i 5 kg. poštni 2avoj 90 in 60 kg. po železnici 6 kron. „Böhmov u.peh" z'lo rodo vit. e, krompirjevka ostane zelera do oktob a, brez da bi ga lila trtba škropiti, z«i kar se jamči. 6 kg 1 K, 50 kg 7 K 60 vin .Beli" štajerski krompir, bogato rodeč z velikimi gomolji 6 l 16 kron na m^sec. Marij» Humer, Polšnik pri Litiji, Kran sko. 239 Malo posestvo ra predaj, 20 oralov, mal vinograd, pripravno za kakega rokodelca ali penzi onista. Blizu tovarre, 1 p razgled, 20 min. od postaje Z.d. most, cena 4000 kron Več po> e Frančiška Obsržan, Zg Brezno št. 42. Zid. mest. 369 Proda se d bičk»nosna najemninska hi, a na solnčni legi, z velikim dvorišče**, svinjakem in vrtom I Sp «obno, ker je na zelo prometnem krajo, za rokodelce, železni čarje, trgovino z lesom in premo-goniMi pa za k&keg* penzijon:sta. C«na 15/ 00 kron. Hranilnice 7000 kron, katera Uhko ostane. Mesečna najemnina in lastco stanovanje 11« kron. Natatčne;e pri lastniku Maribor, Koroška cesta 52. »78 Fant, prost ^ojaitine ter lepega ledeojs, zmožan slovenskega »n himškega jezika v govorenja in pis >vi, želi kot učenee nas opiti v kaki večji m s nt; fakturni trgovini in sic« najraje kje v mestu. Naslov v upravništvu. 368 Tletilftl stroj te za nizko ce-o proda. Našlo» v upravništvu 81. Gospodarja 862 Prodajalka izučena trgovine z manufakturnim blagom ii špecirijak m blagom, z Zflo dobrimi spHčevkli, vajena tudi gostiln», želi staWe službe na de-teli. Ponudbe pod „VestDa pn^d»-jalka* r» uoravuišt.o pod št. 861 Pozor! Izdelovalnica Pozor! raznih vozov. Kdor hoče i neti trpežno in solidno i»vrš'ne voz ,ve po jako nizkih cenah, kompletnih ali »amo z les-nino, kakor tndi različne okove za vozove, naj se blagovoli obrniti n» tirdko M. Ližar, Dragomelj, p. Domžale, Kranjsko. 860 xxxxxxxxxx Beljeno trte popolnoma zaraščene z močnimi koreninami: bnrgundec, beli in črni, zelen, kraljevina, rizling, plaveč, frankinja, mosler, zlatnina rudeča in bela, rolandec, silvanec ztleoi, portugalka. muš-katelec kakor tndi amerlkanske koreninske rozge-bilfe se dobi na veliko in drobno po najnižji ceni pri P. Srebre, Maribor, Tegett-lioffova ulica. 147 Sprejma se mili hlapec z» manj š« posestvo in trgovino. Kaindorf št. 48 pri Lipnici. 197 Poseetvo na proda], 14 oralov, lepa hiša; 10X'00 K. Drugo: 11 oralov; 7.000 K, obe v Kamnici. Oglasititi se je pri Matiju Žižek, Kamri ca št. 16 pri Maribora. 8 Cepljeno trsje. raznih vrst, najlepše se dobi le pri Jerneju Mikolič v Zetalah pri Rogatcu. O rasti mojega trsa mnogo pohval od več let na razpolago. (jena cd 9—15 K 100 kom. Prodam tud več polovnjakov najboljšega halo4kega vina. 124 Korenjevo seme (merr.e) doma e, priznano dobro in zanesljivo ima n« prodaj Frarc Oblak, Sv. Gregor, po'ta Ortnek, Kranjsko, daje ga pi 70 vin. liter. Naj idjše vrste pesa, velikanska vaijasta po 6' vi«, liter; oboje pri odjemu nad 10 litrov prosio poštnine iu pri odjemu 3<> litrov pa 10 via ceneje liter. Istotako najfinejše vrste domačo in črno deteljo ter nemško deteljo ali lu-črno, obe zajamčeno čisti in pre d a'lice prosti. Doma pridelino. Kaljivo t pri vseh semenih zajamčena. Poi lja se proti povzetju ali če se denar napiej pošl e. Ku poje pa lepo satovje po 1 K m K 1 10 za kg i23 Oves ri v vsaki «emlji, se je ukazala kot najbolj rana in in najplodnejša daje vssoko, zelo dobro krmilno slamo in ne poleže. Ker je trba redko seja i, zadostuje tegi ovsa 60 kg z& 1 oral. Po eilja se 25 kg va K 9 —, 50 kg K 17 —, 100 kg K 32 — z v ečo vreo. Vrečice z vzirci po 5 kg po pjšti tmrko, če se v posije K 8' zda, pašnika in lepega sadones nika. Cena 14 tiwoč kron, 6 tisoč kron ostane vknjižen h. Natsi)čceje podatke daje la, nik Al, š Koten, gostilničar na Remšniku p. Marec berg. 176 Dva d iaka se sprejmeta, K>.ssern gosse 18, pri Alojzij Šafarič, Ms ribor. 18J Prodajalka, zmožna manufakturne prodaje ter slov in nemškega je zika se takoj sprejme v trgovini Konrad Zamolo, Fram. 193 Ssme edinopravega kašeliskega zelja prodaja 20 gr za 1 K. Ig. Mrcina, posestnik v Zg. Kašjiu p. D. M. v Polju. Tudi prodam 16 panjev čebel. Cena po dogovoru. 190 Prldsn fant, kateri se hoče kro-jaštva učiti, ne 'ez 15 let star se takoj sprejme. Tudi sn en krojaški pcm«6nlk sprejme pri A. Košar, Stolni trg 5|- Maribor. 179 Malo possatvo na proda]. Hiša enonadstropna s pet mi sobami, 2 kuhinji s štedilniki, 2 kleti, hlevi dobra pitna voda brajde pred hišo, z t eliko cesto, mimo teče potok 10 minut od cerkve in šole, četrt ure od železniške postaje. Zraven je lep viargrad, njive in travnik se lahko r dita 2 kravi, več pra}ičev C.»na po dogo oru. Naslov A. B. poste restante, Polj čane 234 Podpisani Matevž Strašek, sadje in vinorejec pri Sr. Emi naa in ra". p-pgledova'cev. 4. Slučajnosti, predlogi in nas-eti. — Ako bi ob 8. uri ne bila zadostno eievilo va.zonih zadiuioi-kov, se vrši ob 4. nri drog občni zbor, ki veljavno sklepa t b vsakem številu. — Načelstvo. 374 Lepo posestvo, pol ure od že'ez-niške postaje Poljčane, obstoječe iz zadane hiše z dvema sobama, 1 štibe(c, 1 kuhiuja, z opeko krito, hlev. obokana klet, z gostilniško koncesijo ter točilnico žg-nj», 5 oralov gozda za podirat, 1 oral vinograda (¡zabela), pi; olnoma z-irav okroglo 6 oralov t avnika, njive in sadonosnik, se iz proste roke proda z» 17.000 kror. Več se izve pr. gospodu Ivan V, uk v Pol.ičarab. 858 2 gospodični, ne čez 20 let. rged-ne zunaj nosti. lepega obnašanja, katere svitajo kak g dbeni instrument ali imata dober sopran-gl,t s. Sprejme a se za nemški in hrvatsko slovenski tamburaški zb r. Ponudbe z fotografijo in letnico rojstva na gospdč. Alb»rcino Kolo, Fulda, rL8wenk«lleru Nemčija. 343 Dobroidoča rgnvina z me ano \ sakdo srečen, kateri si nabavi svoje potrebčnine pri Janko Artmanu v Šent Jurju ob juž. žel. star pregovor pravi: „Želiš dobto, lepo blago po nuki ceni", pojdi k Janko Artmanu v cent Jur. 371 Zahvala. S tužoim srcem se zahvaljujem vsem, kateri so dne 28. feb/uarja t. 1. mojo nepozabno, ljubljeno soprogo Marija Letiš, roj. Kocijan spremili na njeni zadnji poti. Prelvsem čast. g. župniku, g. kaplanu, brata, sestrama, g. pevcem za ganljivo petje nagrobnice, vsem darovateljem lepih šopkov in vencev, oziroma vsem c. kr. orožnikom sosedmh postaj. Konečno nai bo vsem, kateri so na kateri koli način moji sedaj v Begu počivajoči soprogi zadnjo čast skazali, izrečena prisrčna zahvala. Mala Nedelja, 2. marca 1913. 364 Mihael Letič, c. kr. orožniški stražmojster, žalujoči soprog. > o f—< O cu a Za Veli « Najnovejše raznovrstno blago o F ® za obleke, za moške in ženske v i o Jos. Druškovic-u Slov. < == Gradec. — § 1 P11 a = •H N 100 A. Vihar & N. Novak Koroška ceste 53 jjjffiarib Qg Hengasse 2 in 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spada-jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohijStvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najoenejša in hitra postrežba Na svetu že povsod poznajo izborno razkužilo LYSOFORM (originalna steklenica 80 vin.) za umivanje rok in instru mentov, za vsakdanjo damsko toaleto, dalje za vsake vrste odpravljanje duha, vendar vlada Se povsod nevednost o tem, da izdelujemo tudi izborno RAZKUŽILO ZA USTA, ki je znamstveno preizkušeno in učinkuje točno in zanesljivo. — To razkužilo za usta Ly$oform s oprovo meto se prodaja v lOOgramskih steklenicah po K 160. Malo kapljic v steklenico mlačne vode da izborno ustno vodo, ki takoj < dstrani duh Iz ust in konser-vira zobe Silno izdatno, zatorej jako ceno. En» steklenica zadostuje ob vsakdanji dvakratni rabi za okoli S mesece. Za grgranje pri nahodu, vratnemu katarja, kašlju, izborno preiskušen. Zanimivo knjigo o „zdravju in razkuževanju", Vam pošiljam zastonj in poštniBe prosto. A. C. Hubmann, rt ferent „Lyar form-delavnic", Dunaj XX. Petraecbgasse 4. (—Mosse 44) Posli osite entrât! LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge po 5 v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU") v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje od dne vloge do dne vzdiga ;i s 1. Januarjem 1913. Rentni davek plačuje zadruga sama. Siran 8» SLOVENSKI SOSPÖDÄR, 6. marca 1913. se dobi v zameno za žito najboljša in najlepša moka v daleč in dobro znanih umetnih mlinih v Framu. 231 Lešnik Stefan, Böhm Ivan. Somišljeniki! Pridobivajte nove naročnike! ;xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx; Upati na 209 Vinorejei pozor! Trsje na prodaj : šipon, burgncdec beli, l*sin rizling, silvanec, gut-edel, ranfol, kraljevina, vrbovec in druge d< rnače vrste. Cepljeno na Rip. Portslis. Tuai se dobijo korenjaki ed Rip. Portalis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p. Studei.ice pri Poljčan&h. 1248 Najboljša svetovna barva sa brke in lase je „Kam", uradno preizkušena, prosta strupa re:zpirliivs, svet!» rujava t?mno ruj»v* in srna. K 4'—. Razpošil-jalnica K. MThérèse, Dunaj Vin. Leiheagksse 25. 51 500 kron Vam plač*m, ako raoj uničevalec korenin r;Ria-mazilea Vašega kur jega očesa, bradavice, trde kcže v treh dneh brez bolečine ne odpra vi. Cena ene posodice z garancij skim pismom eno krono. 224 N. Kemeny, Kašova L poštni predal 12/76 (Ogrsko) Iščem dobro idočo pekarijo na deželi ali v meftu do 1. apri'a pod naslovom „poštno ležeče, Maribor štev. 9". « 226 Hiša v dobrem stanu, zraven vrt, veranda, mizarski cbrt na Sp. Štajerskem, v večjem trgu, brez konkurence, se proda za 8000 kron. Kje, pove upravništvo. 217 Proda se takoj rodovitno posestvo v občini sv. Jakob, meri 5 oralov, poslopje je novo z opeko (falz ziegel) krito. 2000 K ostane knji-ženo, lahki plačilni pogoji. Kdor mi kupca pribije, dobi 60 K nagrade. Več pove lastnik Ludvik Dolajš, posestnik Sv. Jakob v SI. goricah. 199 Učenca, ki ima veselje do čevljarska obrti Bprejme takoj Trost Anton, čevlj. mojster, Maribor, Stolna ulica. 198 Cepljeno trsje in ključi. Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko mrožino amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt : pošip, rulandec b, silvanec, žlahtnina, rudeča in bels, lanfol, portug zec, vehlinec, laški rizling, kapčins, muškat silvanec. Več tisoč korenjakov. Riparia Port., Vitis Salo nis, Montikola in ključev. Velika množina Riparia Portalis Montico-la. gena po dogovoru. Janez Verb-njak, trsničar Breg pri Ptuju. _196____ Pczor kovačll V Šegi pri Poljča-nah se je rudokop zopet otvor.l. Dobi se premog za kovače po tri krene meterski stot. Matija Bab šek, posestnik v Šegi. 202 Franc Potan, trgovec v Sromljah, potrebuje trgovskega pomočnika, ki je vešč manufaktnrne in špecerijske stroke, Opozarja se na treznost in poštenost. Ponudbe do 1. marca 1913. 177 Zelo Upo posestvo, krog 22 oralov, lep gozd, travniki z samo sladko krmo, 400 žlahtnih sadnih drevesc, novonasajen že rodeč vinograd, njive, lepa hiša in gospodarska poslopja itd.; viničarija v bližini Poljčun se proda. Pojasnila daje Albin Bellsg v Poljčanah. 227 Vaš želodec slabo prebavlja; ne počutite se dobro. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljših in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledi-.'e sedenja in zapečenosti kakor gorečico, nspetost, preobilo tvoritev kislin'in krčevito boleBt, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr Rosa-Balzam za želodec" iz lekarni | B. Fragoerja v Pragi. Svtrilii! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. Razpošilja Be vsak dan. Ena steklenisa 2 K, pol steklenice 1 K. Po pošti, če se pošlje napre K l'5u, se pošlje mala steklenica, za K 4 70 dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike, za 22 K štiri najst velikih steklenic franko na vse postaje avstro ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro Ogrske. Izdelovalec in D EV^n^CI* lekarnar, c. kr. dvor. glavna zaloga D. I? «IpSCI , zal. Praga III. št. 203. Dobi se v lekarnah v Mariboru: "W. A. König, Frid. Prüll, Viktor Savost. Neobhodno potrebno je varovanje vsake rane, ako naj ne nastane vsled infekcije iz nj8 težko lečjiva raus. Že 40 let se je izkazalo mečiln» vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje race. olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vssk dan. Ena pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo 4 pušice z t, 7 K, po deset pušic poštnine prosto na vs»ko postajo avstr -ogrske monarhije. Pozor ca ime izdelka, izdeloratelja, cene ia varstveno znamko. Pristno )e po 70 vin. Izdelovatelj in D C *> «s n n O p lekarnar in dvor. zsl. glavni založnik O. i ! dtjfiGr, praga II ., t. 203. Z »lega v Mariboru: lekarna W. A König, Friedrih Prüll, Viktor Savost. Pozor na ime izdelka. Cepljeno tr<*je Vinogractoikom naznanjam, da imam več tisoč najbolj priznanih prvih vrst na prodaj in sicer: Žlahtnina (Gut-edel), laški rilček, šipon (mozler) in zmešane vrste. Vsö trte so cepljene na Rip. Portalis in dobro vkoreninjene ter popolnoma zaraščene, za kar se jamči Ona trtam je pO dogovoru. Oglasiti se je ustmeno pri Francu Slodnjak, trt-narju, po'ta Juršinci pri Ptuju. 229 Alojzij Pinter trgovec pri farni cerkvi vabi Slov. Bistrico in celi njeri okraj na kupovanje raznovrstnega semena kakor: zanesljivo štajersko deteljno. lucerno, travno seme, peso, rqpo, korenje, salato, pravo in svinjsko cikorijo lepi težki beli oves za seme itd. Nadalje: galico, brizgalaice, škarje, žage, motike, lopstej 219 kose, vile, grablje, srpe itd. Tomaževo žlindro, kajnita, kalijeve soli ima celi vagon v zalogi, zato po najnižji C9ni. To je pač dsnes za poljedelstvo in zboljšanje travnikov naj bolj potrebno in korstnd sredstvo zato se ga proda vedno več. Tadi vsake vrste redilnih snovi za živino in svinje, kakor „Lukulus", redilni praški itd., pa tndi vsako drago železno in manufakturno blago se dobi najboljše pri Alojzijo Pinter v Slov. Bistrici. Podpisani uljudno naznanjam slav. občinstvu, da zaradi preselitve prostovoljno razprodajam od danes naprej bogato žetev § in železno blago. sme samo oni, ki je dobro gnojil. Zemlja zahteva nadomestila za hranilne snovi: kali dušik, fosforovo kislino, katero ji je prejšnja žetev odvzela. Posebno kali ne sme nikdar manjkati, kajti izmed vseh hranilnih snovi porabijo rastline največ kalija. Zdaj jenajpripravnejši las za gnojenje s kalijem Pojasnila in brošure o porabi umetnih gnojil daje vsak čas brezplačno Fr. Mulec v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 14. J '.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*XXXXXV Najboljša prilika po ceni kupiti osobito: železo za vozove, sklepno železje za stavbe, traverze pluge, plužni deli, slamoreznice, žica in cveki, različni deli za štedilnike in vsakovrstna posoda, motike, lopate* orodje za rokodelce itd. Vse pod lastno ceno. Proda se tudi hiša na trgu. Z odličnim spoštovanjem A. Huber-Lenti, 865 Ljutomer. Ia4ft]fttal] in Kfttatslk;. Kamttâko tfekeva» iraotv«, (Mgoveral km4ii&: Ii, KKitüBBIiBJ, &!«k Üükarwi BXiEärfl« t Maribor»,