List Tečaj LVI. j obrtniške i m 8 Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 11. februvarja 1898. « Politiški oddelek. a Čeh i so izprva sogkšali z Badenijevimi naredbami, češ, takó in nič drugače se ima nmeti izraz ,,landesublicha 19. drž. osn. post. Nemci pa trdijo, da je ta izraz v nepn Boj za pravico (Rodoljubom na uvaženje.) istoveten z „bezirksíiblich". No, kdor sodi povsem stransko, priznati mora, da se absolutna resnica v tem slučaju ne da dognati in da je eno menenje takisto opra Ime grofa, Badenija zapisano bo v zgodovini av strijskih Slovanov brez dvojbe z zlatimi črtami; kajti on je z glasovitimi jezikovnimi naredbami prvi razrušil umetni jez, je toliko časa oviral uresničen^e v dr- žavnih osnovnih postavah zajamčene nam ravnopravnosti i ter tako nemškemu gospodstvu ne samo na Češkem î ampak z oziroin na posledice tudi pri nas zadal rano, od katere bo taisto těžko okrevalo. Po tem silovitem, a zasluženom udarcu začeli so Nemci kakor besni divjati ; no, učinek tega divjanja je bil precej drugačen, kakor so pričakovali. Med drugim měnili so Slovane ostrašiti, pa vičeno kakor drugo. Resnica in pravica ste torej, kakor pravimo, v sredi. Tega prepričanja je. kakor rečeno, tudi sedanja vlada, ki je zategadelj obljubila, Badenijeve (seveda „bona fide" izdane) naredbe v krátkém izpremeniti v omenjenem zmislu. Značilno pa je sedaj za pravico -ljubno8t Čehov a krivičnost Nemcev, da so prvi, četudi težkega srca vender radovoljno odjenjali od prvotnih svojih zahtev ter se udali pravični, a vsled tega tudi, kakor na- povedano, „nepremakljivi" vladni razsodbi, dočlm'Nemci tirajo svojo nestrpnost in trdovratnost naprej. Zakaj? Doslej vedno božani in glajeni ne morejo resno verjeti, da se sedaj vender enkrat plete žanje so jim v čepili doslej nepoznáno 8amozave8t in od- šiba No 5 posledice svojega ravnanja že davno zaslužena ij si potem le samim ločnost. ki rasete od dne do dne, pa tuditclikanj pogre šano in potrebno zlogo, spoznavšim, da se sedaj bije od sebi pripišejo; kajti ako bo vlada končno morala posto- pati proti njim se silo, lahko si umije rokerekoč: Takó zahteva pravica! ločilen boj za enakopravnost ali gospodstvo Nemcev, kar v končnih posledicah za Slovane isto kakor: za bitje Še v lepši luči se nam pokaže krivičnost Nemcev ali nebitje. Smešno je, ako si Nemci domišljujejo ter sku- ako si ogledamo drugo njih zahteva: vse jezikovne „na šajo v tem prepričati tudi vlade, da je odvisno olj od radbe u se naj cdpravijo ter vsa jezikovna vprašanja re njih zadovoljstva in milostí se naj v državni zbor šijo s pomočjo posebne državno postave, kater se mora povi ne stari mir in red. Vlada je o tem pravici m sicer po druzega mnenja : spoznala je, da se uresničenje sprejeti z dvetretjinsko večino ! Zakaj ne enoglasno? Ko pravični ter bi jim smeli Slovani bi bili Nemci zares ravnopravnosti, ne da več ustaviti in da bi, ugodivša nemški zaupati, mi bi se taki zahtevi gotovo ne ustavljali Toda zahtevi, prišla le „iz řcylle v charybdo" ali bolje rečeno : oni nečejo o resnični in dejanski ravnopravnosti ničesar si s tem vedeti in slišati, ampak kvasijo vedno o nemški večvre- ker iz dežja pod kap; poslednje zlasti zato, nakopala zavest, da postopa krivično in nepostavno. Iz- dnosti, nemških predpravicah, nemškem državnem jeziku, prevideli pa so menda tudi iz velikonemškega ropotania 0 čemer vsem pa v sedanjih državnih osnovnih postavah ni najti ne duha ne sluha. „Vsi narodi države so ra- v jezikovnem oziru ve- meredajni najviši kicgi, kam privede Avstrijo nadaljna krivičnost preti Slovanom ter negovauje prusko-mislečih Nemcev Oboje najbrž danjo vlado napotilo, da se vnopravni", edino to pravilo ljavno in nobeno drugo. A taisto je Nemcem trn v peti katerega se mislijo iznebiti na omenjeni preprosti način je gUde češkega vprašanja postavila na strogo postavno in ob enem strogo pravično, t. j. niti povsem Badenijevo, Kajti njih zahteva ne pomeni nic druzega kakor ravno- pa tudi ne povsem nemško stališče. pravnost, o kateri govori 19. i se mora y državnem # , * I I '1 » .A J V r m zboru takó rekoč še enkrat sprejeti in potrditi ; ako se to ne zgodi — in da se ne zgodi, je vnaprej gotovo — potem se taista ne sme izvesti, ampak mora ostati zgolj — na papirju! Za kakšne bedake nas pač morajo Nemci imeti, ako menijo, da se jim bomo Slovani vsedli na take limanice ! Kadar gre torej za pravice Slovanov, morala bi se njim ugodne postave po mnenju naših Nemcev dvakrat in morebiti še večkrat potrditi, vsakokrat z dvetretjinsko večino, dočim si na drugi strani, kakor je to razvidno iz raznih njih izjav, domišljajo, da za „postavno" varstvo njih predpravic, zlasti nemščine kot državnega jezika, za-došča že navadna državnozborska večina. Zató pa se jim mora glasno in razlocno zatrobiti na ušesa, da se Slovani ob svoje pravice ne damo pripraviti ter da nikdar ne bomo priznali dotične „postave", ako bi se taista morebiti kedaj sklenila brez našega privoljenja. Pred-pravice nemškega jezika, in naj si bodo kakoršne koli — ne izvzemši niti onih zgolj „provizoričnih" katere smo doslej zaradi državne potrebe molče pripuščali — nasprotujejo § 19. drž. osn. post. in se morejo zategadelj „postavno" zavarovati edino le s pomočjo dvetretjinske večine. To naj si naši „prijatelji" enkrat za vselej zapomnijo! Nemška ošabnost, gospodstvaželjnost, pohlepnost in krivičnost pritirati mora nas Slovane konino do tega, da bomo tudi mi pc stali nasproti svojim zatiralcem skrajno brezozirni. Kar se n. pr. tiče tolikanj poudarjanega „državnega jezika", ne tajimo, da nam je taisti potreben, dasi ne v toliki merl, kakor bi to radi videli Nemci, kateri edini bi imeli do tega dobiček. Pa tudi drugače se zeló motijo, ako menijo, da mora ta jezik biti vse-kako — nemški. Iz stališča stroge ravnopravnosti in zlasti strogega narodnega varstva, kar nam je oboje v drž. osn. postavah zajamčeno, mora se celó ta jezik zma-trati kot v ta namen popolnem nepripraven. V resnici umesten bi bil po našem mnenju le povsem nevtralen jezik, kateri v Avstriji ni zastopan po nobenem narodu, ki pa je ob enem světověn in „kulturen". Tak jezik je — francozki. Naj se nam ne ugovarja, da je znanje tega ezika pri nas premalo razširjeno. Kakó neki se je med jnami razširila nemščina, kakor po šolah! Sicer pa za sedaj nikakor ne zahtevamo, da se naj franeoščine proglasi za državni jezik. Kar bi pa morali zahtevati složno, odločno in neupogljivo, je to, da se nam za vedne žalitve glede „manjvrednosti" naših jezikov in narodov da pri-merno zadoščenje s tem, da se francoščina uvede v vse av8trijske srednje šole kot obvezen učni predmet, v viših razredih pa tudi v prospeh temeljitega priučenja taisti deloma kot učni jezik, in sicer lot predmet po gimna-zijah namesto malokoristne grščine, toda že od prvega razreda počenši. To bi bil vsekako najboljši odgovor na „večvrednost" oholih naših sosedov ter resno in stalno svarilo žanje, naj nas ne dražijo dalje, kajti tudi glasovita slovanska, posebej še slovenska potrpežljivost ima — svoje meje! V. Korotcn. Politični pregled. Državni zbor. — Vlada misli državni zbor sklicat na dan 8. marca. • ' ■ % t t Položaj. — Se vedno se ne ve, kako se razmere razvijajo. Vlada namerava te dni izdati nove jezikovne naredbe in se je pred kratkim pogajala z zaupniki mladoceške stranke in čeških veleposestnikov. Vse kaže, da vlada s temi naredbami ničesar ne doseže. Če pridobi tuli nemške libe-ralce na svojo stran, nemških nacijonalcev ne dobi, ti že zdaj naznanjajo, da bodo z obstrukcijo nadaljevali, dokler vlada je-zikovnih naredb ne prekliČe ; na drugi strani pa tudi Čehi niso zadovoljni z nameravano premembo jezikovnih naredb in že se govori, da izstopijo iz desnice in začno najostrejšo opozicijo. Avspicije, pod katerimi se za^ne prihodnje zasedanje drž. zbora, niso torej nič kaj prijetne. Deželni zbor štajerski. — Tekom tega tedna je dr. Dečko v štajarskem dež. zboru predlagal, naj se premeni zakon o nadzorstvu šol O predlogu, naj vlada prekliče jezikovne naredbe, se je unela precej živáhna razprava, v katero je po-segel tudi rektor graškega vseučilišča dr. Thaner, ki je rekel, da imajo Slovani v Avstriji kake pravice, kakor ašanti-zamorci in da pade Nemec na nižji kulurni nivo, ako so nauči ka-cega slovanskega jezika. Deželni zbor koroški. — Pri razpravi o proračunu Šolskega zaklada se je imela zanimiva šolska debata. Slovenski posl. Grrafenauer je zahteval preuredbo šol v narodnem smislu, pa tudi v katoliškem smislu. Drugi slovenski poslanec se niti oglasil ni. Revolta nemških visokošolcev. Vsled izgredov nemških visokošolcev je vlada zaključila semester na visokih šolah na Dunaji, v Pragi, v Grradci, v Brnu in v Inomostu Tako ni oškodila niti mirnih dijakov, niti razposajenih buršev. Ta odredba je na pol kapitulacije in če vlada pred otvoritvijo druzega semestra še prekliče prepoved, nositi v Pragi čepice in trakove, potën bodo nemški burši lahko rekli, da so vlado popolnoma premagali. Ogerska. — V razaih krajih !ia Alfoldu so se zopet přiměřili veliki socijalistiČni izgredi Agrarni socijalizein se sploh po Ogerske, silo hitro razširja in se .da samo o soci- jalnimi reformami udušiti. Koncert evropskih velesil. — Da se je povodom zadnjih velikih konflktov na Turškem ohranil evropski mir, za to gre zahvala samo veledržavam, katere so hodile vedno skupno in so ravnale vedno soglasno. To soglasje je sedaj razbito. Rusija je nas vetovala grškega princa Jurij a za Kretskega ,gu-vernerja. Z Rusijo sta potegnili Francija in Angleška, Nem-čija in Avstrija pa sta nastopili proti princu Juriju. Lahko je mogoče, da ta konflkt preuzroči. de se razvije vse orijentalsko vprašanje in to pomeni vojsko vseh proti vsem. Francija. — Pred pariškimi porotniki se vrši zdaj obravnava proti Zoli. Mi smo doslej trdno verjeli, da je ob-sojeni kapitan Dreyfnss kriv, da je izdajalec. Zdaj' tega ne verjamemo več, ker se Zoli ni dovolilo, dokazati svoje trditve. Vlada je omejila obtožbo le na postransko afero Esterhazy, ni pa tožila Zole radi njegovih dolžitev, da je bil Dreyfusâ po krivici obsojen. Vlada je tudi zabranila vsem čaátnikom pričanje. S tem je onemogoceno, dokuzati resnico. Naj bo Zola obsojen ali oproščen, Evropa bo vender mislila, da se je mož zavzel za pešteno stvar in da Dreyfuss ni kriv. • AfcAáfeAjfejtiAAítífcá&á&^feákAítiá&ífcífcái^řfc^iiAA^^AA.Ý^ítidfeaj* pjt na GoriŠkem kmečke zadruge popolnoma oskrbovale « € Obrtnija. • ** i« 0 « Slovenci in mednarodni promet. Med všemi zamorskimi deželami, ki imajo drugačne pridelke nego naša domovina, oziroma Avstrija, Nemčija in Italija, stoji v prvi vrsti Egipet. Na jugu Sredozem-skega morja je jedini Egipet, blagoslovljen po perijodičnih po plavih rodovitnega nilskega blata, zares bogata dežela, lahko sproti plača zaradi visokega izvoza svojih pri-delkov, Mala Azija, Grsko, Sirija, Sveta dežela in Alžir so prav siromašne dežele, kjer je izvoz in uvoz večinoma v povojih, kjer torej vsi odnošaji z Evropo bolj ali manj hirajo. V oddaljenejših deželah, kakor na pr. Indija, bi nam Slovencen, ki moramo z začetka le svoje zemeljske pridelke postaviti na trg, ne kazalo, in to že zaradi veliko više prevoznine nego je v Egipet. Zakaj imajo Nemci in Lahi svojo trgovino ? Gotovo zaradi tega, ker imajo direktne odnošaje z zamorjem, parva licet componere magnis, je tudi vprašanje o samostojni slovenski trgovini kjer prodajajo m kupujejo na isti podlagi. Direktni odnošaji so le med dvema de-želama dobro mogoči, ki imata različne zemeljske pridelke. Slovensko, ki nima svoje industrije, ki more le svoje zemeljske pridelke postaviti v kupčijo, nima ne v osrednji Evropi, ne v Italiji, ki i»ate skoro iste pridelke, nič is-kati. Oči in misli proč od teh dežel, tu ni samostojnosti, tja pojde, kakor doslej, živina, slovensko vino i samo vprašanje je, koliko in kako dolgo še ?1 d. Popolnoma različne pridelke kot Slovensko ima vojaštvo v deželi, zadostovalo v to 5 občin, a še to bilo odveč. Kaj pa bodo delale ostale občine ?! Kam tedaj z zadružnim blagom ? Poderimo kitajski zid, ki oslabuje naše gospodarsko mišljenje, prekoračimo v trgovini črno- žolte kole — kakor so to že davno storili naši danes gospodarsko samostojni sosedi! „Zjedinjena Slovenija" je skoro že pozabíjena, kranjske spletkarije uničujejo naše na jboljše moči, one so grobokop vsaki rodoljubni centralizaciji; cela politika se suče o dveh oseh, tukaj » škric a tam » far « ste velevažni gesli. ki zadostujete celemu narodu kot dejanški program narodnih in gospodarskih teženj. Jaz nisem baš pe simist, a vendar sodim, da smo zdaj nesposobni za vsako skupno narodno delo. Prazne besede imajo moč resnice, neka vrsta „gospodarskega šopenhauerijanizma" je posledica raznih seb'čnih osebno megalomanskih, krivo razumljenih ali pa pretiranih struj. In vendar, naj se nikdo ne moti » neodvisna slo venska trgovina je „zjedinjena gospodarska Slovenija a nič manj in nič več, kajti posamezni njeni deli bili preslabi in premajhni. In par conséquent je „zjedinjena gospodarska Slovenija" najbistveniji in prvi pogoj „zjedinjene politične Slovenije", Če se ne skušamo gospodarski utrditi, ni nam življenja kot narodni individuvalnosti, mi moremo životariti Egipet, in to je najboljša naravna podlaga vsaki trgovini, riških rodoljubov, Nadalje neodvisna slovenska trgovina ni mogoča, da se ne iztrebi narodna neznačainost, da se ne skuša po vzdigniti slovenska ljulska omika, osobita strokovna. Da bili vsi Slovenci tako del avni, kot je čestita četa goda imeli v vsaki kronovini nekaj In nadalje: Egipet je slovenskemu obrežju najbližji in „dr Turnov. — bi imel slovenski narod gojiti najboljše nade ob jednem tudi bogata dežela v zamorju. Avstrijski » Lloyd u v bodočnost. Ni-li sramota za slovenski narod, da nam ima največ zveze z Egiptom, tja pošilja tudi svoje naj- je že do cela zamrla želja, da dobimo kedaj svoje slo-boljše in največje narnike. Znak je to, da si skuša tudi vensko vseučilišče. da dobimo popolnoma slovenske srednje avstrijska industrija bližino (parnik preplovi iz Trsta v in strokovne šole, da se otresemo radikalno germanizacije Aleksandrijo v 37a dnevih) Egipta izkoriščati. Kedar se m furlanizacije ?! katerem programu še vidimo više bo govorilo o samostojnosti slovenske trgovine, se bodo šole kot prvo in glavno točko naših terjatev? Naša po-obraćale oči izvedencev vedno v prvi vrsti v Egipet, litika se bavi z razupitimi Taaffee-jevimi „Brodbrosel" kakor tirja to naš naravni položaj. Bog daj, da ne bo in pozabi glavnih stvarij. Ne varajmo se, pridobitev na prepozno ! Slovenske industrije ni. Naše bogatstvo, ali šega vseučilišča in srednjih šol bi bila najeminentnejša boljše rečeno, naše siromaštvo so zemeljski pridelki. Če kulturna pridobitev in bi gotovo več vredila nego 50 let govorim o mogočnosti slovenske trgovine, se oziram v najspretnejše politične agitacije. Časi so ugodni. Slovensko v prvi vrsti na te pridelke. Snujejo se „kmečke zadruge", vseučilišče in srednje šole (Kranjsko in Goriško} bi kot poljedelsko ministerstvo jih podpira. Koliko se je že go- kulturno vprašanje ne našlo tolike oporbe pri Nemcihin vorilo o teh zadrugah! Jasnih pojmov baje nima nikdo. Lahih kot naši sedanji napori za jezikovne naredbe, ki Zadruge osnovati, to bo lahko, — ali kje iskati življenske kot politično vprašanje, reducira vse upe v prasvetno moči tem zadrugam, kam bodo prodajale svoje pridelke? meglo. Enfin, vprašanje o samostojni slovenski trgovini, Na Nemško in Italijansko? Te dežele imajo skoro iste identično z vprašanjem o višji slovenski omiki naših pridelke, — ne pojde ! Kar je šlo živine itd. izven Slo- proizvajajočih slojev. venskega, v tem zadruga ne prenaredi nič. Iskati prodaji nova pota! Kje? Pri vojaštvu ? Nova smola in revščina. Kmečka zadruga v Grabštajnu na slovenskem Koroškem Dr. Karol PecniJc. se ponudila za oddajo svojih pridelkov. Vojaško povelj ništvo v Celovcu ponudbo odklonilo Da zares na ^jfcífcítiífc ítirii iiiïto&iïti .t .t ............................................................................................................. mWWW w w w w w w w ww ww w ww w w w wwwwwwwwwwwww ï i w ï ^ Vinogradarstvo na Kranjskem. Deželni matičnjak v Ljubljani. Matičnjak leži na Codeliijevem in je bil zasajen, kakor že omenjeno, 1896. I. Letos se ga ni nič razširilo » temuč le podsadilo nekaj izostalih trt, ter vsega nakolilo. Kole je dobil deželni odbor ponudbenim potom in sicer: 5218 od Ant. Šemrov iz Medvedjega brda pri Logatcu za 417 gld. 44 kr. ali po 80 gld. 1000, postavljeni na kolodvor v Ljubljani, in 3830 od grajščine baronice Co- delli v Višnjigori za 286 gld. 99 kr. ali po 75 gld. 1000 do postavljeni na kolodvor v Višnjigori. Koli so od m visoki in so stali vsi skupaj z vožnjo vřed do Ljubljane 719 gld. 43 kr. Vsaka trta v matičnjaku je dobila po en kol, h kte-remu se je potem privezala ; po zgotovljeni nakolitvi je bil ves matičnjak 20 do 25 cm. globoko prekopan in sproti z mešanico Tomášové žlindra in kajnita ter s čilskim solitrom pognojen. Tomášovo žlindro in kajnit se je potrošilo pred kopanjem, da sta prišla globočeje, čilski so-litar pa, ki se hitro raztopi, po kopanju blizu trte, ter se ga malo zasulo Na vsako trso prišlo do 80 gr. Tomasove žlindre in kajnita in 15 gr. solitra. Nekaj vrst se je pognojilo samo s Tomášovo žlindro; te trte so ostale Prenos 1136 gld. 30 kr učence „ pratežnino železnici od ministerstva, iz Obersiebenbrunna in Trsta, dalje od grofa Lanthierija iz Vipava in Malusa iz Bizelja poslanih podlag in cepičev, kojih je 337 Skupaj n 50 99 bilo 51 zabojev :in 3 zavoji . . # i * 4 243 99 40 » f) za smrekove kole 9048 komadov 704 99 43 n g) « u metna gnojila*..... 50 n . — » h) „ olje, špirit in vosek , . . 15 n 31 n i) „ premogjn slamo .... 12 87 99 k) „ cepiče LantLieriju in Malusu 99 99 - 9) 1) „ za dovažanje smeti in čresla ter prevažanje kolov iz kolodvora 89 99 90 n " ® t ' * * • t * * , * m) za obelenje kolov..... 44 72 99 • ê ' . 9 . . w n) „ oranje v matičnjaku . . . . w 18 99 - 99 o) „ orodje........ ^ * 22 99 01 n p) „ tiskovine in papir .... 6 n 48 n r) „ nagrade paznikom .... 40 n - n s) „ vinogradski plug . . . . 31 ti - : n t) „ škafe in vrtnarske polivalnike m . . 1 . 1 » _ a « • ( h • 6 99 02 n W ^^ £ i— f u) „ beke ........ . \ J i ■« i > t —v I- » J» . 1 v » li. " 1 % ft £ # « i 'i y — 1 50 99 •r $ • » jft • . r ™ v) poštnino ..... . . 1 99 02 n * • . . . \ L i«. M ^ z) „ druge potrebščine .... 10 99 62 n «i *. A 0 \ ■ ž) „ korenjake Iv. Malusu . . . . . p — ^ ^ . . . m 306 99 69 rt a) inserate . . v , . . . . % . J . . V ► 4 JI . i , (■ J . . «A «t L.. V — iđ Bi ~. • J ' Jm • 1 * f^ " ▼ _ i - ^ 3 n — n 3179 gld. 77 kr i šibkeje. Matičnjak se bo razširil prihodnje leto za 100 m2, iznaša: v ta namen dovolilo je visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo 150 gld. Nasadila se bo trta solonis. Kar je prave portalis, je zrastla jako velika ; vsak trs ima do poganjke in vsi so do m visoki Tndi rupestris montikola je lepo zrastla in kcšata postala, a ni prav dozorela; jesenska megla in dolgotrajajoči dež sta jo v tem ovirala. Vstrezaje naročitu visokega deželnega zbora, podaja se "i podrobni račun o izdatkih za trtnico in matičnjak za 1., kakor dobo od 1. janavarija do 30. novembra 1897. tudi proračun za 1. 1898. Troški za matičnjak in trtnico za 11 mesecev od januvarija do 30. novembra znašajo skupaj 3177 gld. 77 kr., v tem pa zapopadenih tudi onih 306 gld. 69 kr., ktere se je izplačale Malu8u z Bi zeljskega za že lanske leto poslane korenjake čiste ripa-rije portalis. Te postavke se ni poravnalo přetečeno leto, ker je bil premajhen kredit. Od letošnjega kredita bo pa kljubu temu kakih 500 gld. preostanka. Na podlagi od vodstva prisilne delalnice predio Potrebščina oziroma proračun za prihodnje leto pa 11 ~ • • lalnici 1 ) Najemšćina za vrt prisilni de- m t , * . * * > * j _ g ^ -, M ^ - _ 2 ) Najemščina! za vrt na Codel lijevem po 3 ) Cepiči, 50.000 po 50 cm. dolgi gld. 1000 komadov . . . 12.) Pletev v trtnici 5krat (15 ženih in od voditelja pepinjere kontroliranih računov se delavcev 12 dni po 20 kr.) je izdalo: gld kr. za najemščine.......436 „ priseljence ....... 388 „ korigende.......311 Odnos 1136 gld. 20 kr. 40 90 30 kg. po 36 kr 120 gld. 150 200 20 250 35 15 64 1 ^ . ■ _ % I . . ■ , L . I . 4) Embalaža za te cepiče 5.) Cepljen e .... . 6.) Rafija za vezanje . . * I - f "* " f ■ — » * « - 4» . . - ^ » k 7.) Cepilna smola . . . 8.) Vtaganje cepljenk (10 delavcev 16 dni po 40 kr ) •...... » • • 9.) Vlaganje ključev (10 delavcev 12 dni po 40 kr.).......48 10.) Prvo obrezovanje cepičev ko-reninic (15 delavcev 18 dni po 20 kr.) 11.) Drugo obrezovanje koreninic (15 delavcev 18 dni po 20 kr.) . . 54 54 . . . . 180 13.) Galica 100 kg.....25 14) Gašeno apno.....10 15.) Sladkor za primešanje galici 10 99 n 99 99 99 Ji n 99 99 99 n kr, n rt n » rt » » n n » rt » n » 80 » Odnos 1235 gld. 80 kr 5ft Přenos 1235 gld. 80 kr. torej primanjkljej 24 16.) Prevaženje komposta 100 voz po 25 kr........... 17) Izkopovanje cepljenk (12 delavcev 12 dni po 50 kr.) . . . . 18.) Izkopovanje podlag (12 delavcev 12 dni pv 40 kr.) . . . . 19.) Sortiranjein vlaganje cepljenk v klet........... 20.) Beke za povezovanje v butare 21.) Vožarina na kolodvor in po železnici 22 ) Voziiikom za dopeljavo kom- posta 23. Nagrade praznikom . . 24.) Prvému delavcu v trtnici 25.) Drugi síriški . . . . Skupa) Pokri tj e: 1 ) 12 000 cepljenk à 2.) 26.000 gld. 3.) 12.000 4 » * n brezplačno 25 57 57 54 25 120 24 50 324 27 » n 60 99 60 n n n » n n w 99 20 99 99 99 99 99 99 99 2000 gld kr Skupaj je pokriti iz deželnega zaklada. (Dalje sledi.) ........................................................................................ Poučni in zabavni del. «='•'■'■»......»................................................»..............................« narodnem gibanju Judo v. Judom samim na korist i ako se natanko ve šta- vilo judovskih možkih in ženskih, oženjenih in neoženjenih. porojenih in pomrlih, njih ukupno število, njih prebiva- lišče; posebej je to želeti z znanstvenega in narodno-go- spodarstveneg8 stališča, Judje tega nečejo, bojeći se, da jih drugi narodi smatrali za narodnost, namestu za versko stranko. To ne stoji. Oni to je, ljudje judovske vere, ampak so tudi kakor sami hočejo niso judje » î i Judje, to je, ljudje judovske narodnosti :imajo svojo vero imajo tudi svojo narodnost. (Poljski Jud, nemški Jud, fran 9GO gld. coski Jud, portugalski Jud, španski, angležki, afriški Jud 1040 „ in ne judovski Poljak, judovski Francoz, itd. Narodni govor pravi, da so jih imeli že nekdaj za narodnost.) To dokazuje 2000 gld, samokrvnost njih i\du, njih narodne posebnosti, navade in Proračun troškov za trtni matičnjak za 1898. 1. Najemnina na CodeHijevem . 100 gld. kr. 2.) Nakoljatev...... 28 n 80 n 3). Podsajenje izostalih trt . . ' 4 »i - » 4.) Privezovanje starih trt h kolom 9 » 60 » 5 ) Prvo globoko okopovanje ( 12 delavcev 12 dni po 40 kr ) . . . . 57 » 60 « 6.) Prvo privezovanje poletnih po- ganjkov (15 delavcev 4 dni po 20 kr.) 12 » - n 7.) Drugo privezovanje poletnih poganjkov (15 delavcev 6 dni po 20 kr ) 18 n - » 8. Tretje privezovanje poletnih poganjkov (15 delavcev 8 dni po 20 kr ) 24 n n 9. četrto privezovanje po letnih poganjkov (15 delavcev 10 dni po 20 kr...... . . . . . . 30 n -- » 10). Tri pletve...... 115 % n 20 »i 11.) Obrezovanje trt, napravljenje ključev .... .... . . . 60 » — n 12.) Umetna gnojila .... 60 » — n 13.) Razni troški. . . . . . 30 n n Skupaj . 549 gld. 20 kr. Pokritje: 1.) 50.000 ključev riparija portalis à 5 gld. 1000 komadov..... 250 gld - kr. 2.) 40.000 ključev à 3 gld. 1000 129 - 3.) 15.000 ključev rupestris mon- ticola à 7 gld. 1000 komadov . . . 105 » - n 4 ) 10.000 ključev à 5 gld. 1000 komadov . ......... 50 li Skupaj . 525 gld. - "kr. šege vero ohranjene po njih pradedih, njih telesni ustroj » njih izunanja postava, vse to jih razločuje od drugih in doevropejskih narodov. Zanimljivi statistični podatki o jšte vilu in selišču Judov očitajo, da judovski narod — potuje. Žali, da podatki niso vselej dovelj točni in zanesljivi « česar so vlade nijveč same krive, a sebi na škodo. Noben narod na vesoljnem s etu ni toliko potoval. Vemo o na-rodovskem selen ju, v kttrem so se ratfni narodovi me-šali, podzgublje^ali, prelivali se v druge narode, postojale narodne zmesi in drugačne državne tvorine, toda judovsko ljudstvo ostalo » kar je bilo, judovsko, ker je ohranilo f na- svoj čisti rod, svojo narodnost. Politične okolnosti, lodna pristvarjenost, prirojeni nagon, usode so Jude spravljale na potovanja. Ni li že Abraham potoval? itd. Pod vlado Ptolomejev, 300 let po Kristu, so dobili selišča v egiptovski Aleksandriji 66 let po Kristu jih požene po svetu, poiušivši jim tempel, narodno svetišče, središče tudi njih narodnega gibanja po Egiptu niso bili tujci po drugem svetu ne, ker so našli svojih rojakov. preden jim bil razdejan hram božji in njih država uničena so se mnogoštevni deli judovski prostovoljno trgali od celote, naseljujoči se po vseh delih sveta. Bimski pisatelji nam pripovedujejo » da jih bilo najti po vseh rimskih pokrajinah. Bilo jih je na uzhodu do reke Gange i (Judovci sami pravijo reki Ganga, se Gang ali Ganges. Dandanas je Beni-Izraela po Judovskem 15.000, črnih Judov (v Kočinu 760 in okolici 1600) 2350; belih Judov, (Kalkuta 1100, Bombaj 250, Kočin 250, Siughapur 100 1600, skupaj 18 950,) kjer so se ostanki babilonske so- žnosti silno pomnožili. Egiptu in po vseh severnih obalih afriških je mrgolelo judovskih naselbin i (Can dares ima vsa Afrika 415.000 Judov po najnovejših po-datkih, in to Kopska zemlja 1500, Jaloša v Habesiniji m 200.000, Egipet 8000, Tripolitska 600, Maroška 100.000, 16.024. Oldenburg 1654: (Oldenb. 958, Birkenfeld 677 » Alžirska 34 579, Ooran 14.370, Alžir 10.414, Konstan- kneževina Ljubek 19) j Braunšweig 1388 » Brema 766 tina 11.006, Sahara 8750). Po mestih grških (Grška jih Ljubek 560. a ima dandanes 2652), maloazijski (Mala Azija jih ima ropi 1,648°/ Juda na svetu 0,04°/0, v Ev- Sploh v Avstro Ogerski 4,33%, v Ruski 3 44°/ 120.000 (Ajidin 50.000, Bagdad 30.000, Kurdistan 15.000. v Pruski Alepo 10.000, Damask 8000, Antijohija 3000, Rod 1000 2000 1000 Bejrút 1200, Erzerum 1200 i Brussa Mozul 1,33%, v nemški državi 1,03%; največe po stotke kažejo ruske gubernije Suvaljki 14,53%, Mohiljev 13%, Siedlce 12,53%, Lomca 12,84%, Radom 11,57%, j Sajida 700, Kerkuk 400, Tripolj 60). Zaradi po- Varšava 11,11%, Galicija 11,53%, ktere 687.292 Juda polnosti pristavimo še Palestino z 24.800 j (Jeruzalem iznašata 3,1% v se ga avstroogerskega prebivalstva. 14.000, Safed 6000, Tiberija 2.500, Hebron 800, Hajita 10. stoletju pod prvimi Pijasti, jela sa je Poljska zapadu . * 700, Jafa 650), in Arabijo s 50.000, (Saraa 10.000, Aden odpirati, in tedaj so z Nemci suli tudi Judje v Poljsko. 2000. puščava Beda 2000, Amran 1500, Camara 1000). Ko so jeli v 13. stoletju na Nemškem Jude tirati, se talijanskih. 7688. Italiji jih je dandanes 40.430, (Livorno to sutje izpodvrglo v deročoreko; kar drli so na Poljsko, kjer so dobivali varnega zavetja in mnogo drugih pred- Florenca 2400, Padova 2000 i Rim 5600, Benetko 2500, Mantona 2000, Turin 2000, Sicilija 2000, Jakin pravic. Poljskega kralja Kazimira Velikega je predobila lepotna Judinja, in odslej je bila Poljska Judom ugodno 1800, Móděna 1700, Ferrara 1450, Verona 1260, Milan 1200,) jih je živelo na tisoče, imajočih grajanske pravice, zibališče, nailepši Dorado, lepši od prvotne domovine. Ker so Judje sorodni Mavrom po narodnosti in veri, so Judje so se nosili kakor poljski plemenitaši, s pripasano se z njimi lahko pogajali, ter se dobro čutili po severni sabljo ; a kdor se je dal okrstit, postal je ipsofacto pravi Afriki. Ni čndno, da so se z Mavri vřed tudi Judje pre- žlahčič. V kršćanski Poljski si je judovski živelj ustvaril selili na Španske, ter se tu domogli cvetočega blagostanja svojo posebno državo, podeljeno za pokrajine, imajoče Ferdinand katolički (1492) jih v svoji deželi nikakor ni svoje (judovske) deželne zbore, in posebni maršal (judovski) hotel trpeti, torej jih vunkaj požene 170.000 družin j ki so šle na Francozko j Holandsko > briške otoke. Od tega je narod judovski zastopal na izunaj in iznotraj poljske države, in rabini so vršili pravosodstvo med Judi in krl- časa na Španskem ni bilo Judov. (Dandanes jih je pač stjani. Nemški Judi so tolpoma drli v slavensko Poljsko i 1902 (0,01%), ki so v burnih časih v deželo se povrnili, kjer so zahajali m # uživali toliko neslišanih pravic. ali pa od sebe vrgli krinko pokrščenja.) Španci niso po- kratkem je postal Izrael veliko in močno ljudstvo usled da v bitvi srditi pri Heresu (de la Irretera) 711 ugodnih okolnosti in usled svoje staroznane zabili, po Kristu so bili baš Judje, živeči na Španskem ) ki so množivnosti. Na kmetih se niso radi nastanjevall prirojene tim odločili Jaracenom zmago, sovražniku veleizdajski dajoči rajši v mestih, ne v kra^evskih, kjer bil veči red izdatna pomoč. Prvi Judje so prišli na Nemško z rim- in stroži nadzor, ampak v plemenitaških, kjer so lahko- skimi legijami. A niso ostali tukaj. Valovje selečih se mišljeni plemeniteši vladali po svoje, zapravljali, pri narodov jih je potisnilo v južno (danes ima južna Nemška Judih se zadolževali, dokler na koncu niso bili judovske judovskega prebivalstva v Bavarski 53.949 glav, (zdóienje sence. Nemška in Švajca sta se Judov izpražnjevali, a bil gorenja Bavarska 4343, gorenje vsaki peti člověk Jud, in v mestu Poznanjo vsaki tretji! Franško 4148, gor. Palatin 1522, dol. Bav. 134); v AI- Gotovo je bilo še več Judov, Judje so se namreč kaj radi Frankovsko 15.256), Palatin 11.998, srednje Frankovsko Poljska z njimi napolivala. Na južnem Pruskem 11.689. Švábsko 4.436. žaciji-Loreni 39.278, (dol. Alz. 19.848, gor. 11.313 rena 8117); v Badenski 27.278, (Manheim 5328, ) Lo-Kar odtegal davkarskim in drugim bremenom Friderik Veliki i ' člověk kratkih odlok, je dal 4000 takih Judov prijeti in na lomir 5025, Heidelberg 4003, Moosbach 3610, Freiburg Poljsko pognati. Trgovati in knpčevati niso mogli vsi, 3599, Kostnica 1649 Offenburg 1622 Lor rach 1153 » toraj so se nekteri peprijeli tudi rokodelstvo, toda te v Baden 923, Waldshut 281, Villingen 85) ; v Heski 26.746, največi sili. To so morali biti že čudni odnošaji v poljski v Virtenberški 13.331,) in srednjo Nemški (Šadka 6516, državi. Še le zadnji kralj poljski, Stanislav, je odstranil (Lipsko 3372, Draždane 2370, Zvikava 587, Budičin 187); judovske deželae zbare in veliko njih predpravic. Takega Meiningen 1627, S. Koburg Gotha 490 » Altenburg 33, Lippe 1030, Waldeck 854, Šaumburg-Lipee 296. > Sondershausen 212 st. 60). Prav v teh Rudolstadt 45, Reuss ml 69 R. zoženja Judje niso morali trpeti, in jeli so misliti na po- a kam? v Nemsko? Nemške meje so jim bile krajih tovanje, prepovedane. toraj se obrnejo na uzhod in jugouzhod » na so imeli Judje v srednjem Rusko, (zanimivo je vedeti, kakošno je število Izraela v veku i ob času križarskih vojska največ trpeti. Nemci, največji slavenski državi, in kako da so razstranjeni. Po kterih najmočnejši poborniki so zdaj, so jih preganjali dr. G. A. v Klôdesu (Brockhaus) je vseh Judov na Ruskem brez usmiljenja. Na severno Nemško so se pozneje uselili, blizu treh milijonov (2,797 880), in to v gubernijah ev- (Po najnovejših izveščajih jih je dandanašnji v Pruski ropejskih: Kijev 251.628 (9,76%), Podol e 240.472 363.790: (Branibor 66.245, Poznanj 56Í609, Sledska 52.682, Posenje 43.694, Hasko-Nasavska 41.316, zah. Pruska 26.547, Vestfálská 18 810 i Hanover 14.790, Pomorska 13.886 uzh Pruska 18.218 Saska 6700 1 Šlezvik ) (10,90%). Voljhmje 204.734 (10,17%), Mohiljev 145,142 (13,00%), Varšava 143.719 (11,11%), Hereon 128.032 (7,60%), Grodno 127.589 (10,6 o i Kovno 109.339 (7,72%), Viljna 105.890 (8,96%), Minsk 106.873 (7,03%) * Holstin 3522, góranji Colerji 771, Berlin 53.949); Hamburg Lublin 92.661 (10,75%), Suvaljki 87.067 (14.53%), Be- sarabška 79.688 (5.91%), Siedlce 76.643 (12,53° 1 otokov 73.109 (8,86%), Radom Pi- 72.185 (11,57%), Lomca nadomeščal jako razsirjeno in priljubljeno nemško generalno karto, 66,145 (12,84%), Kališ 55.076 (7,28%), Černigov 51.092 (2,73%), Kielee 50 684 (8,24%), Plock 50.010(0,94° Poltàva 43.181 (1,76%), Kuroriska 33.716 (4>90c Zatorej prosi podpisani odbor vse n. gospode pover- katerinoslav 363 (2 00°/ Livonzka 6 810 (0,59%), Petrograd3 73 , Je- Tavrije 17 800 (1,88%), (0,23%), Moskva jenike, naj blagovoliio s priloženo narocilno polo však v svojem okrajů nabirati naročnike na „Stenski zemljevid slovenskik pokrajin". Naroči se lahko vsak Matičin društvenik ali nedru- štvenik. Zlasti pa prosimo gg. poverjenike. naj na narocevanje 2.144 (0,11%), Hirkov 1471 (0,07 o o T/er 1.423 (0 09%), Páko v 1 364(0,15%), Novgorod 1.139 (0,10%) Smolensk 1.027 (0,83° Orel 783 (0,04%), Tula 780 <0,06%), Simbirsk 674 (0,05%), Vorónež 654 povabijo. tudi krajne šolske svete, društva in javne, obcinske urade. Naročilna pola naj se vrne odboru ob jednem z nikom udov za priheduje leto \ zlasti íme- ) 03° Zdaj po preteku enega leta, ko so vsi poverjenikii po- Astrahan 646 (0,09%), Orograd 626 (0,06%), Kursk imenik društvenikov za 1. 1897 , ie primeren čas, ozreti 608 (0,03%), Kaluga 600 (0,05%), Vjatka 570 (0 02° 0 Nižni Novgorod 567 (0,04%), Jaroslav 519 (0,05%), Olónec 514 (0,16%): Samara 480 (0,02%), Harkov 451 ,03%), (0,02%), Tambov Rjazan 406 (0,02%), Vladimir 383 se na uspeh zgoraj omenjenega poziva. Odbor mora, žal, izjaviti, da tepeh ni polovica zgoraj ozaacenega šcevila naročnikov se prijavila, bodisi ker nekateri po^erjeniki naročilnih privoljen. Niti ni pol odboru sploh 374 (0,01%) (0,08%), Vologda 234 Arhangel 200 (0,07%). Perm 341 (0,01%), Estonska 285 . Kostroma 203 (0,01%) niso vrnili, bodisi ker se kakor so kaže za vso stvar premalo zanimanja. pokazale vrnjene pole, (0,02%) Penza Ker je odboru resno do tega, da se to prekoristno vpra- 153 (0,01° Ufa 70 sanje vendar le končno reši ngodno, ponavlja do zaostalih po- (0,00%), Donska 66 (0,00%), Saratov 64 (0,00%), Ogerska 638,314 (4,05%), Bilkansko, Turško (Carigrad 40.000, Salnn 30.000, Odrin 15,000, Sredec 6 000, Janina 3.000. Šumen 1.500, Seres 1.500, verjenikov uljudno prošnjo, naj mu že ralne pole. skoro posij ej o nabi- limi Ker se da pa precej zanesljivo sklepati, da tudi z osta- polami ne bo doseženo za zalaganje potrebno število, Ruščuk 2 500. Plovdiv 100 se za to Vidin 1 200, Bazarčik 1 000 Tulča 750, Zamakov 680 Lom-Palanka 400, Volo 400, Silistrija 350, Jamboli 300 Vama 300, Kostendže 250, Pravodi 230, Razgrad 195, društvene pisarne Nikopolje 175. obraća se odbor tudi do vseh nepoverjenikov, vprašanje zanimajo, naj mu gredo na roko in naj nabirajo v svojih krogih naročnike. Glede nabiralnih pol se je obračati na upraviteljstvo daje tudi potrebna pojasnila. Srbska 3 500. Rumunska 265.100 <4,93%), a po Brockh 400.000, Grška 2 652). tah krajih se tedaj poljski Judje, Judje iz nekdanje Poljske. (Ë&Ht&i&liil Aft^^^íftrtí^áferísíft.'fcîfcifiillifc-'ftifc íti rfc íti *t« i Ýi íti ifa íti ríi rfc tfi áti fÈ ® « ť: Novice. h s» Književnost. Deželni zbor kranjski. IV. seja dne 2 5. januvariia à Pred enim letom se obrnil odbor n Slov. Matice" s sledečim pozivom, kateri je bil objavljen tudi v vseh slovenskik Časopisih, na društvene poverjenike: „Kozlerjev „Zemljevid slovenskih pokrajin" je v zalogi prasnje se pogostoina po njem, a Matica ga nima več na raz- polaganje. Odbor se je zatorej odločil, da Matica izda nov „St k mli evid terminolo k i h p o k s v merilu 1—200 000 in na štirih tih velikost vseh štirih listo v bi imela 146 cm dolž slovensko Skupna i 155 cm širine Zemljevid bi bil izdelan natanko tako, kakor generalna karta c. in kr. vojaškega zemljepisnega zavoda, in poleg praktične tudi znamenito znanstveno redaost. Po proračunu Hoelzleve tvrdke na Dunaji, s imel katero je Matica v dogovoru, bi stalo 3000 izvodov novega ,,Sten3kega mljevida" 6000 gjd se pa naroci 1000 izvodov, sta- nejo 5000 gl in vsacih 100 izvodov pozneje naročenih 180 Cena je torej, če se že prvotno naroči večje število, neprimemo nižja in stane potem 1 tzvod gld Odboru je do tega, da pridejo društveniki, se za to Posl. Mo die je poročalo prošnji kmetijske podružnice v Št. Petru za pomoč pri uravnavi Pivke in je predlagal, naj se izroči dež odboru, da se tekom leta izdela nacrt in »•» i Slovenske Matice" že prèd nekaj leti popolnoma pošel. Pov- potem v Posl >dnjem zasedanju poroča. Globočnik je poročal o prošnji županstev v Kranji in Škofjiloki za uvrstitev okrajne ceste Kranj-Škofja- loka mej deželne ceste in predlagal, da deželni odbor do pri-hodnjega zasedanja vse priprave izvrši in zadevo predloži v končno rešitev — Sprejeto. Jelovšek je poročal o prošnji županstva v Iš- Posl za uv-rstitev poljske poti Kožuh Matena mej okrajne in predlagal, naj se odstopi dež. odboru. kiloki ceste Sprejeto Posl. Jelovšek je poročal o prošnji za uravnavo potoka Veliki Breg v občini Grosuplje in predlagal, naj se od- stopi dež. odboru Sprejeto. stvar zanimajo do lepega, uporabnega in tudi v zemljepisnem Priporočal je, naj dež. odbor tekom leta pošlje veščaka Posl. Košak je opozarjal na veliko korist, katero imela uravnava tega potoka. Obrežji sta povse nerodovitni, ker jih voda prečesto poplavi ja in pustoši. Z uravnavo bi se tok za polovico skraišal in postal bi hitrejši. Ta voda se zdaj tudi vživa in prouzroča cesto legar in druge kužne bolezni. na oziru dovršenega zemljevida, jim izvrstno ustrezal na lice mesta, da naredi crtež in troškovnik. potovanju po slovenskih krajih, v soli pri pouku, v uradu pri raznovrstnih poslih in doma pri branju slovenskih knjig ; zakaj in predlagal, naj se vzame na znanje, v njem bi bili vestno zabeleženi vsi količkaj znameniti slo- Posl. Ažman je poročal o venski kraji po vseh slovenskih deželah, tako da bi popolnoma „Ljudske srednje šole". Poročevalec Posl. Koša k je poročal o § 2 letnega porocila „davki" Sprejeto. A. letnega poročila konštatoval, da v po- ročilu ni povedano. kaj je ukrenil dež. šolski svet vsled ne-katerih sklepov dtž odbora, in je predlagal, naj se poročilo ^zame na znanje. — Sprejeto Posl Klein je poročal o § 8. B. letnega poročila „Obrtni pouk" in je predlagal, naj se vzame na znaDje. — Sprejeto. Posl. Grasselli je interpeloval \lado, če so ji znani vzroki, ki so zavlekli gradnjo novega justiČnega poslopja v Ljubljani ? Če hoče posredovati, da se ouienjena gradnja ko-likor moč pospeši? Dež predsednik baron Hein je odgovoril, da bode storil kar mogoče, da se zgradba pospeši. V. seja dne 2 8. januvarja. Posl. dr. Žitni k je nujno predlagal, naj se izvoli odsek 9 členov, kateri naj sestavi udanostno adreso cesarju povodom petdesetletnice njegovega vladanja. Za nujnost predloga so govovili poslanci dr. Žitni k, baron Schwegel in dr. Tavčar, potem pa dr. Ž i t ni k v daljšem utemeljeval svoj predlog. Poslanec grof Barbo je poročal o razdružitvi selske občine Brusnice v dve samostojni občini oziroma glede izlo-čitvi katasterskih občin Gornja Orehovica in Polhovica iz selske občine Brusnice ter ustanovitvi teh katasterskih občin kot samostojna selska oblina Orehovica in predlagal, naj se předloženi zakonski náčrt odobri. — Sprejeto. Posl. baron Schwegel je poročal o računskem sklepu muzejskega zaklada za 1. 1896. in o proračunu za 1. 1898. Računski sklep izkazuje, da se je proračun za 1 1896. nekoliko prekoračil. Proračun izkazuje 6750 gld. potrebščine in isto toliko dohodkov. Govornik je obširno razpravljal o reorganizaciji dež muzeja in ker je vlada za letos postavila samo 3000 gld. podpore v proračun, ne 4000 gld, ie predlagal, naj bi dež. zbor prosil, da vlada za prihodnje leto postavi 4000 gld podpore v proračun, in da jo potem zviša na letnih 5000 gld. Zbornica je odobrila računski sklep in proračun. Posl. Višni kar je poročal o proračunu pokojninskega zaklada za 1. 1898 Proračun izkazuje potrebščine 34 357 gl. pokritje znaša 10.697 gld., torej je primankljaja 23 660 gl. kateri je pokriti iz deželnega zaklada. Poročevalec je predlagal, naj se proračun odobri. Dalje je predlagal, naj se umi-rovljenemu učitelju Karlu Krištofu zviša normalna pokojnina od 355 gld. na 400 gld., naj se trem otrokom vdove Tere-zije Vrančič zviša vzgojnina skupaj na 87 gld. ; naj se prošnja vdove Kristine Kermavnar za zvišanje pokojnine odkloní ; naj se učiteljski siroti Albini Praprotnik podaljša vzgojnina 120 gld. do konca septembra 1898; naj se sinu Karoline Kočevarjeve podalša vzgojnina 30 gld. za nas je tri leta ; Marijij Furlan podaljša miloščina 100 gld. za tri leta; naj se Frančiški Kalin in njenim otrokom podaljša miloščina 150 gl. za tri leta ; naj se Mariji Sadar dovoli miloščina 60 gld. za leto 1898; naj se Ani Jug podaljša miloščina 50 gld. za tri leta ; naj se Ani Novak za njenega sina dovoli miloščina 36 gld. do leta 1909.; naj se Jož. Eisenzopfu dovoli miloščina letnih 48 gld. — Zbornica je vzprejela vse predloge in odobrila proračun. > Posl. dr. Žitnik je poročal o podporah za šolske zgradbe in je predlagal, naj se iz deželnega zaklada za leto 1898. podele podpore za sledeče šolske zgradbe : Erzelj 400 gld., Budanje 300 gld., Trava 800 gld., Kočevska Reka 500 gld., Stari Breg 200 gld., Osilnica 400 gld., Fara 400 gl., Loški Potok 500 gld., Raka 500 gld., Primskovo 500 gld., Tška vas 500 gld., Orehek 400 gld., Vodice 400 gld., Suho. 200 gld., skupaj 600o gld. gld. Dalje je predlagal, naj se prošnja občine Crni Vrh odkloni. — Sprejeto. Posl H ribar je poročal o logaškem vodovodu. Po-jasnil je obširno in temeljito vso zadevo in predlagal: „Obči-nama Gorenji in Dolenji Logatec dovoli se poleg že v XIII. seji dne 13. febr. 1895 1. obljubljene podpore 10.500 gld. za razširjeni naČrt vodovoda še nadaljni prispevek 4500 gld y torej skupno 15 000 gld.. ki se izplaca občinama v 1898. L 10.000 gld. in v 1899 1 5000 gld, ako bo visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo prispevala za ta vodovod s 50% cele potrebščine". — Sprejeto Posl. dr. M a jar on je poročal o nakladi na najem-ščino od stanovališč v Novem mestu in je predlagal: „V mestni občini Novo mesto se za leto 1899. do vštetega leta 1908 dovoljuje pobiranje 4% naklade na najemščino od stanovališč na ta način, da se ta naklada ne pobira od letnih najemščin pod 24 gld. in od najemščin za stanovališča c. in kr.y oziroma c. kr. Častniko/, dočim je od vseh drugih najemščin za stanovališča plačevati na leto po 4 kr od vsacega nájem- ninskega gld.", Posl. Viš nik ar jo poročal o prošnji krajnega šol-skega sveta v Belicerkvi za uvrstitev ondotne učiteljske službe-v višji plačilni razred in je predlagal, naj se za sedaj odkloni — Sprejeto. Posl. Mur nik je poročal o prošnji Franca Jereba, učenca na c. kr. vinarski in sadjarski učilnici v Klosterneu-burgu ua podporo in je predlagal, naj se odstopi dež odboru v rešitev. — Sprejeto. Posl. Lenarcic je poročal o preložitvi okrajne ceste Sv. Peter-Trnovo mej Globovnikom in Knežakom in je predlagal: „V cestnem -okrajů lliska Bisjtrica je nekdanja 1 1897. ekskamerirano in po oznanilu c. kr. deželne vlade za Kranjsko- od 15. januvarija 1869.. št. 230, dež. zak št. 9. mej kou-kurenčne ceste uvrščeno cesarsko cesto St. Peter-Trnovo v progi, ki se začenja pri hiši št. 109 v Knežaku do parcele 1150 katasterske občine Topolec na Globo vniku preložiti pa náčrtu, katerega je dal napraviti okrajni cestni odbor na skla-dovni okraj Ilirska Bistrica"; Zajedno je predlagal. naj se dovoli za zgradbo te ceste izredna podpora 8000 gld , katera se izplača v letnih obrokih, potem kakor bode delo napredovalo. — Sprejeto. < Posl. Globočnik je poročal o prošnji občin Ajdovca in Dvor za zgradbo nove okrajne ceste od deželne ceste pr? Dvoru skozi MaČkovec-Podlipo do ohrajne ceste v Vrbovcu in predlagal, naj se odstopi deželnemu odboru v nadalnjo pre-tresovanje in svojeČasno poročanje — Sprejeto. Posl. Lenarcič je poročal o prošnji županstva v Preserji za uvrstitev občinske ceste Preser-Gorenja-Brezovica-Rakitna mej okrajne ceste in je predlagal,- naj se odstopi dež. odboru ...... Posl. Božič je poročal o prošnji občin Polom, Stari Log, Ambrus in drugih za zgradbo okrajne ceste iz Kleč-skozi Polom v Seč in je predlagal, naj se odstopi dež. odbom da stvar preišče in v prihodnjem zasedanji o njej poroČa. — Sprejeto. Posl. Božič je poročal o prošnji 24 gospodarjev za izločitev katastralne občine Sanabor iz občine Vrhpolje ter združitev z občino Col in je predlagal, naj se odstopi dež„ odboru, da stvar preišče in o njej v prihodnjem zasedanju-poroča. — Sprejeto. — Osebne vesti. Mestni inžener v Ljubljani, Ivan Sbrizaj, imenovan je deželnim inženerjem namesto v Prago odišlega bivšega deželnega inženerja prof. Vladimira Hraskega — Konceptni praktikant finančnega ravnateljstva dr. Rudo If Saj o vic je imenovan finančním koncipistom v X. čin razredu. — Notarski kandidat Ignacij Huth v.Konjicahna Štaj er-skem je imanovan notarjem v Kranjski gori. — Deželni šolski svet kranjski je imenoval stalnimi naslednje začasne učitelje- % in učiteljice: Rozo Pir ko vic za Polhov Gradec, Gizelo Ei- Smrt pijanca. Pijančevanju udani, 44letni, ože- semhardt za Belopeč, Jož. Berganta za Vinico, Frana njeni posestnik Franc Zabavnik iz Sp. Jarš na Gorenjskeni Župan čiča za Radovico, Rud. S c h i 11 er j a za Črnomelj in je. 26. m. m. ves dan popival v gostilnici Franca Žargija. Ker Ivana Zupančiča za Kolovrat. — Sodnim pristavom a Zabavnik zvečer ni mogel domov, legel je na klop tik peči Šoštanji je imenovan avskultant g. dr. Hermann N euberger, ter ondi zaspal. Žargi je Zabavnika zaprl v sobo, a naslednjega sodni pristav g Albert Kokol v Šoš tanju je premeščen v jutra je našel Zabavnika na klopi mrtvega. Bržčae ga je za- Maribor Za družbo sv Cirila in Metoda v Ljubljani delà kap. Stekel pes. V Potoče pri Postoj ni je piitekel ne- so od 15. do 31. januvarja poslali; Podružnica v Trbovljah kako pred dvema mesecema neznan pes ter se udoinačil pri 30 gld. 25 kr Slavna posojilnica v Metliki 10 gld. Ženska podružnica v Kranju pe gospej Mariji Drukar 32 gld. 50 kr *feot odkupnino podružničaric od dopošiljanja novoletnih voščil. nabrali posestniku Možetu Te dni pa se je pes začel sumnjivo vesti ter je napadel dve osebi Izkazalo se je, da je pes stekel, zato so ga pobili, a v občinah Spodnja vas, Sinadole, Seno- Narodnjaki vranske podružnice za novoletno voščilo žeče in Laze je proglašen pasji kontumac. gld. Gosp. Matěj Kenič v Orehku pri Pre- Nesreča stranku iz nabiralnika 75 kr. zirju tajniku 25 gld Slavno » Bralno Slavna posojiinica v Mo- društvo" v Rušah po strici vzel pri igranju s kapicami V Ilirski Bi- so c. g. kapelanu A Sijancu 5 gld. se igrali otroci z razstrelilnimi kapicami. katere je llletni Ludovik Marcelja skrivaj svoji materi. Pri igra- sojilnica v Ljutomeru 10 gld. Slavna okr. po nju se je jedna kapica razletela ter odtrgala šolarju Viktorju Ženska podružnica v Se- Tomšiču vse prste na desni roki. Ker je dognano, da so bile žani po alagajniČarici gdč Adeli Omahne 10 gld 80 kr ud- tište kapice ukradene v kamenolomu na Reki, je oče Mareelja nine in 50 gld. za šesto pokroviteljnino ; pokroviteljica bode ovaden pri okr. sodišču v 11. Bistrici, požrtvovalna bivša blagainiČarkai. gdČ Antonija Drufovka Podružnica v Konjicali 22 gld. 50 kr. Ormoška moška podružnica 34 gld. 11 kr. Fr. Zagorjan 4 gld. 73 kr. nabrane pri Tratniku v Dolenji Vasi pri Cirknici Slavno uredništvo „Domovine" v Celji bralo 15 gld. 15 kr niku zložila gld. po g. D. Hribarju na-Vesela družba v župnišču v RemŠ-g. Avguštin Skočir, kuřat v graški bolnici, za prosinec in svečan daroval 10 gld. Slavno vredništvo „Slovenskiga Nar da" v Ljubljani po g Jos No- Rôntgenovi žarki proti tuberkulozi. Predsednik Rôntgenovega kabineta v Berolinu, prof. Grtinmach je izjavil, da ga dosedanji poskusi še niso do cela uvěřili, je li Rontge-novi žarki res odpravijo pljuČno tuberkulozo pač pa morejo ozdraviti kožno tuberkulozo (lupus) Nova bolezen trte. Na Francoskem se je pokazala liju nabralo 995 gld 21 kr Fr. Kolmana v Ljubljani gld Iz nabiralnika g veletržca KršČ -soc slovenski de- 1897. nova bolezen na vinski trti, katera je provzročila že lavci, vraČajoc se od zagorske veselice nabrali v železniškem vozu 1 gld. 21 kr Vesela družba pri g. Spreitzerjn v Ljubljani ob priliki blagoslovljenja nove hiše nabrala gld. 15 kr. 50 kr. Neimenovanec .družbi za šolske Živeli vsi darovalci in nabiralci! sestre 12 gld. Blagajništvo družbe sv. .Cirila in Metoda Dijaške demonstracije se tudi že v Celovcu po-Seveda. če je dijaštvo v drugih .mestih na nogan, no javljajo. sme zaostati tudi celovška mladina. Neki mlečezobi gimnazi jalec je dal duška svojemu mišlj da je pobil nekaj šip v semenišču. Hitro so ga zasačili in na vprašanje, zakaj je to veliko škode. Na listju in tudi na jagodah se naredi neka goba, Botrytis cinerea, — mej Ijndstvom imonovana tudi „siva gnjiloba", vsled katere se listje zvije in posuši ; na jagodah pa uniči vso birso. Ker ima ta goba svojstvo, da vzema nase velike množine kisline, nastane takoj oksidacija, kakor hitro pride vino, katero je imelo bolezen, na zrak, vsled Česar postane motno ter dobi jako zopern ukus. Sredstev za uniČevanje te trtne bolezni doslej še niso našli. Policaj, roparski morilec V Parizu so zaprli bivšega polici) skega nadzornika Rodeaua, ki je umořil, zadav il in postřelil izredno veliko število deklet. Star je šele 44 let živel doslej v divjem zakonu s 751etno markizo Ma- storil, je odgovoril mog die dřin nit!" Izročili so ga po ter noury d licijskemu komisarju, ki ga je ovadll na teljstvo gimna Ectot Samoumor radi tašče. V Pohorj žije. Vidi se, da novemberski izgredi dijakom v Celov še je astrupila 261etna soproga í na českem se Dvořačeka, ker jo je tašča dobro v spominu in krivda zadene tište i so, namesto da katera je živela zadnjih pet mesecev pri njej, vedno pri so- takrat vročekrvne mladeniče strahovali, jim skozi prste gle progu črnila tako da veČen prepir v hiši. Ženo je dali kajti pustili so merodajni faktorji, da gredo jednake zlasti bolelo, ko je viděla d soprog vedno svoji mateři stvari burno v klasje veruje. Ko je nastal pred kratkim zopet hud prepir, razsto Za potnike. Na železnicah jemljejo potniki večje Pila )e nesrečnica štiri škatlj žveplenk ter potem to vodo kovčege, Časih kar celo vrsto s sabo v vozove tako da ra- spita. Stopila je v sobo z besedami: „Sedaj Vam ne bom več vnateljstva primoramo v tem Posebna vrsta potnikov je tako najojstreja navodila izdajati brezobzirna proti drugim napoti objela svoja otroka ter v malém času umrla te tašče njimi potujočim i judem da ne obloži s svojimi neštevilnimi Čudna oporoka Parizu je ostavila neka gospa kosi prtljage samo najvecjega delà prostora, za prtljago dolo-čenega, temvec tudi naplačane sedeže in celo hodnike osebnih Chossegros skoro vse sv'oje ogromno premoženje društvu za od voz. Vsak popotnik sme samo in prostor, kolikor ga je neposredno nad njegovim plaćanim sedežem, s prtljago obložiti, i jih varstvo živalij. To premoženje znaša 2,610.000 frankov, katerih ostane društvu letnih 60 000 frankov, kateri pa bodo yfk jedva zadostovali, da se izpolni natancno volja zapustnice. Po- dočim jc prostor na drugim sedeži dolocen za one, katei sebno je skrbela prijatelj živalij konje in pse. Sorodniki Osobiu iužne železnice je ukazano, popotnikom kateri plačajo. imajo preveliko prtljago ali preveo prtljage uhod na peron braniti. in večje gospe Chossegros so vsled te nepričakovane oporoke zelo raz- jarjeni in radi oporoko vrgli češ, da je bila njih sestri jih povabiti, isto pri oddaji prtljage izročiti. Težj stvari pa se sploh ne smejo jemati v vozove. Nesreće. V Lescah je posestnik Anton Soklič padel čina slaboumna, kar se jim pa baje ne bo posrećilo zeiger u Gledališče pogorelo. Berolinski list „Lokal-An-donaša brzojav iz Moskve, v katerem se javlja, da je v pijanosti v svojem hlevu pod konja, kateri ga je z nogo v noči od 31. m. m začelo goreti v gledališču „Solokownikov". udaril, po glavi tako, da je Soklič vsled dobljene rane umri. Razven odra je že vse po orelo. Ker se je podstrežj s vdrlo, _ _ ■ V Hotemažah v kranjskem okrajů je padla 61etna hči mli- padlo je z istim tudi 10 gasilcev, od katerih sta ostala dva narja Simona Narobeta v potok in utonila. mrtva. Beraška baronica. V Kaltenleutgebenu na Nižjem Avstiijskem aretoval orožnik 60 let staro baronico Loterijske srećke Saalhaussen, vdovo Svaitzerj ker je prosjačila ter bila brez strehe. Pred sodiščem je povedala da je bila v mladosti velika krasotica in bf gatinka, a da je njen pokojni mož zapravil vse njeno imetje. Linču dne 10 februvarja t. 1. V Trstu dne 10. februvarja t. 24, 61, 37, 42. 42, 86, 40, 9, 24 V Pragi dne 5. februvarja t. 1.: 64, 84, 61, 70. Tržne cene. Vi&ii É 0 I l 0 13 - kr. 7- - kr 6 50 kr. 10 - kr Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.