------    143   ------
Ozir po svetu.
Pogled v Habeš ali Abisinijo.
„Novice" so zadnjič povedale, da se sila veliko send na Kranjskem nakupuje za angležko armado, ktera se v Abisiniji vojskuje z ondašnjim kraljim Teodorom. Dobili smo pismo, naj bi povedali, kako je to, da se čez Trst in morje daleč v Afriko vozi kranjsko sen6? — Radi vstrezamo tej želji.
Habeš, Habesinija, Abisinija, sicer tudi „dežela zamorcev" imenovana, je država v Afriki, obdana od visocih gora, s kterih med druzimi tudi reka Nil izvira. Prebivalcev šteje okoli 5 milijonov, večidel arabskega rodii; stari abisinski jezik je soroden arabskemu. Vera Abisincev je zmes grško-kristijanske in mahomedanske in pomešana z judovskimi šegami. Njih cerkve, nizke in okrogle, s slamo krite, stoje na hom-cih, obdane s cedrovim drevjem; da se cerkev ne po-maže, jnora vsak čevlje izzuti, kdor v cerkev stopi.
Čudili se boste — tako je pisal pred 4 meseci neki vojak iz Abisinije — ako vam rečem, da ta dežela ob primorji kakor v goratem svojem delu, saj v tistih krajih, do kterih je dozdaj angležka armada pre-rila, nima niti živeža za človeka niti za živino; vsa živinska klaja se mora po ladijah le-sem dovazevati. Na tisuče ljudi in mul in konj je treba, da tovorijo živež armadi. Tudi vode skor nič nimamo; vsa voda, da jo more človek piti, se mora poprej čistiti, in tako stane kozarec vode več kot kozarec dobrega vina. Vročina je po ravninah včasih strašna (opoldne čez 90 stopinj F.) Armada leži pod prostornimi in dobro narejenimi šotori, le kače, škorpijoni in še drug mrčes so nadležni. Ce se pomisli, da mula, predno pride v mesto Senafe (5 dni hoda), dve tretjini klaje, ki jo tovori, sama povžije, se lahko prevdari, kako težavno da je tukaj preživiti vojake in živino* General Napier, slavnoznan iz angleške armade v Kini, pa je energičen vojskovodja, ki skrbi za vse. Veliko se kralj Teodor ne bode mogel upirati angleški sili.
Iz tega kratkega popisa zdaj čitatelji naši lahko umejo,   da  v tolikem pomanjkanju klaje so upravniki
-----    144   -----
angležke dežele v Trstu segli tudi po kranjski mrvii ktera se po m a sin ah stisnjena v majhne snopiče voz, čez morje.