Delavsko upravljcmje, kakor ga kažejo zapisnikl
Delo upravnega odbora premogovnika v Mostarju
Uprarai odbor Rudnika rjave-ga premoga v Mostarju je imel od konca deeembra l&ni do le-#>Snjega aprila osetn sej — eno na vsakih dva.najst dni kar je vsekakor zadovoljivo. Važn«jše točke dncvnega reda so bile ? tem času posvečene:
skleparvju pogodib za nabavo premoga (po veljavnih predpi-•ih) za I. tn II. četrtletje,
aperaitivnitn planom podjetjia (ta januar, februar m mare-c),
potrditvi   plana   letnih   dopu-
vpraiianjern proizvodnj«,
vp-rcižarujcm investicij in kre-*Mw,
cenam  premoga  Ctrikrat).
Kot vidkno iz zapisnikov, so fctle razprave na sejah živahne. V njih so sod&iovaili vsi člani upravnega odlboa-a. Iz zapisnikov pa ne moremo razhraU, ali so fcneli v tem 6asu tudi sestanke delavsk&ga svela.
Priporaba
Upraivui odbor je obravna-val tnkoče problerae podje-tja. Oiuino »« nam zdi, da v zapisnikih ni omenjen pred-log 1 e t n e g a plana pod-jetja (zapisnilri govorijo samo o operat-ivnih planih in inve-siicijah). Funkcija upravnega odbora ni satno v tem, da sklepa o tekočih nalogah podjettfa, marveč tudi, d» predlaga vse osnovne ak-te,, kj naj jih sprejme de-lavski svet. Nemara so letnl plain podjelja sprejcli že pred koneem decembra. V tem prU meru je stvar v redu. Sicer — t»i. Prav taUo je čudno, da nikjer ni govora o zaključ-aem računu za leto 1955. tJpravni odbor ni posebej razpravLjal o zaključnem ra-čunu in ga iri predložil d&-lavskcmu  svetu.
Cene premogo
Ii zapisnika navajamo: »Vsem Je ie znajio, da smo zahtevali ivišanje cein premoga. V ta na-men smo nekolikokrat poslali oaše tovariše v Sarajevo in ce-k> v Beograd. Posrečilo se narn je dob.it) pismeno dovolj&nje za • svUSanje cen za 5 odst&tkov v primeri s ceno iz leta 1954, toda *o je bilo premalo. Zahtevall <»mo ponovno več, ker amo s fco ceno imeli izgubo. Spet snvj »ahtevali, naj nam odobrijo ti-sto ceno, ki smo jo bilj predla-gali, in v zvezi s tem sem (ver-j«tno'direktor podjetja) odšel k načelniku sveta za industrijo. Ko sem mu stvar pojesnil, Je <Jejial, da imain prav in da lah-fco vstopimo v plan z zviša.rvo ceno, s kaitero lahko rentabilno pos'.ujeimo in katero nam bodo odiobrili naknadno. V plan smo vstopilj s takšno ceno, t. j. ko-eovec 4.300 din, orehovec 3.600 din in drobni preimog 1.700 din. Toda zvezna gospodarska in-^pekoiija se — nemara po pritož-bi kaikih potrošnikov, n. pr. že-l«znic — s tem ni sbrinjala in veleila okrajnemu ljudskemu odSxmi, naj pri^tne postopek prati irudiku. Ker ie to vpraža. Dje zalo vaioo za  rudaik  la ¦
tem ra nas vse, moramo na}-nujoacje storiti n«kaj ukrepov, da bi čimprej izposlovali pisme— no odbritev cene premoga, ka-kor smo jo predJagali.
Nadaljuje se r<izprava o aa-vedenem    vprašanju,   nakar   39
slol^n«,  naj   tovariš.....tiemu-
doma odpotuje v Sarajevo ia naj pri Zavodu za planiranj« izposluje potrdMo, da je naS plan že preverjen v Zavodu za planiranje in da je torej odobren. Ko bomc prejeli  bo potrdilo, naj
tovariš.....   s   še   dvema   aJt  8
tremj tovariši odpotuje v Beo-.grad in če bj bilo tam potrebno, naj v sikrajnem primeru potrka celo na vrata tovariša Tempa.
Sblene se, da med tem skli-iiemo sejo delavskega sveta, ki naj   bi  obravnavala   to   vpraša-
nje.c
Piva pripomba
Povsem je razumljivo, da se podjetje bari za a»trexno ceno svoucga blaga in da sto-rj vse mogoče ra korekturo ccne, ki »vira delo podjetja. Razen tega je (vmenjeno pod-jetje izdelalo analize in ima
—  kakor vidimo iz za.pisaika
—   vzroke,   da   M   pnizadeva dviffniti  cene. Toda, kako je podjetje po dntgj strani mo-glo   pričeti   plan   na   podlasrl povcčanih cen? Cene prcmo-Ca sa predpisane.   To  je za podjetje zakon, dokler ta ce-na (ta predpis) nii spremenjcn. Podjelje   si   s   tem   ustvarja napačno   podobo   dela.   slabo predvideva  svoje  poslovanje in  če  v   planu .izkazuje  na-pačne cene, samo sebe golju-fa. Razen tega je to tudi ne-zakonito.  Kaj  neki  velja  to, da  je  bil   plan   preverjen  v Zavodu za planiranje, koliko velja to potrdilo? Cene dolo-ča  zvczni  izvršni svet in  le (vczni iatvršni svet jih lahko sprcmeni.  To  mora  diccktor podjetja   vedeti.   To,-   da   se strinja načclnik svcta za S0-spodansivo   (?)   —   ustno   all pismeno — to  pač  ne  more niti najmanj   spremeniti   vse zadcve.   KonCno   vsako   pod-jetje niti  ne more vcdeti za vse vzroke, zakaj se neka-le-re predpisane cene niso spre-menile. Nakaterim podjcijem je    prav   težko   vzdržati   ob zanje   nozadovoljivih   cenah. Toda   podjetje   venda.r   mora spoštovat; predpisane cene do
¦krajain se v njihevem okvirn boriti  za laslen  uspch.
Druga ptipotniia
Deleffacije, ki zahfevajo p»višanje cen ali dmge ope-ralivn« intervcncije nimajo mnogo smisJa. Za podjetije je jasna p»t: — strokOTno zdru-ienje in zbornica. Samo ne-koliko pomislimo! V Jugosla-viji je več sto premogovni-kov. Kaj bi pomenilo, če bi sarno desetina tega števila rudnikov (katere nemara vse več ali manj moiii cena prc-mofza) poSilja svoje delegaci-Je v glavna mesta republik ali federaci,fc? Kje pa so šs dnica    jhodjeJJa?    Slrokovoa
cdruženja in zbornice so v stalnem koataktu z ustreznl-mi organj rveznega iivrSne-ga sveta. Združenja in zbor-nicc v velUci nieri opozarja-io na težave, ki jih je 4n M jih bo dovolj. Med drugim ja prav to tudj naloga združeoj In zbornJc.
Tictja pripomba
Čeprav tega iz zapisnlkov ttj vtidetl dovolj jasno, ven-darle lahko razberemo, ds podjetje svoj plan dostavlja repuhliškemu zavodn za pla-niranje. Zavod vsekakor žell imeti vposled v proizvodnjo tako defioitarnega artikla, kot je to premog. Toda gro samo za rpogled! Ce podj&t-je (in druga podjetja) misli, da je s tcm plan že »vsako-njen«, potem se moti. Razea samega delarskega sveia y podjctju prav aihče ne »vza-konja« plana. Niti zvezni. ii-ti republiški, nlt\ okra.ina or-gani njmajo nobene pravica na to, da b| od»bravalii plan. To je iikljutna pravica pod-jetja. Tisto pa, kar se dostav-lja. tem organcmt, je samo gradivo, loi jhn Je potrebno laradi čim točnejšega pred-videvanja.
«'
V naSI republiški drZavnl npravj rvj sveta za indastrijo (in načelnika sveta), nld ni zvezne gospodarske inšpekcl-je. Razen tega gospodarslm inšpekcija nima prav nobene pravice odobravanja ald od-klanjanja zvišane cene. Cc je tu mišljena finanina in-Spekcija, velja povedati. da je njcna naloga nadzoroTati zakonito&t in uezakonitost.
Sklepne piiporabe
Bllo bi napa.k, če bj si ustva-rili podobo dela upravnega od-bora Rudnika rjavega premoga samo na podlagi podatkov o enem majhnem delu nj-egove-ga delovanja. Iz zapisnikov vi-dimo, da je podjetje presegalo mesečne operativne plane pro-ievodnje; da se je borilo za kva-Htetio, pri čemer je v podjetju precej problemov; da je utrje-valo disciplino v podjetju.
Upravni odbor dela zelo ener-gično, intervenira z zdravim smislom in daje navodiila teh-nični upravi. Prav to velja tud* za personalna vprašanja v pod-jetju. Toda tale komentar ne more odgovoriti na dve vpraša-aji: kaksen }e d«janski odnos upravnega odibora do delavske-ga sveta (n. pr. upravrvi odbor sam in ne delavsiki svet sktepa o čntanju uekaterih osnovnih sredistev iz imventarja) in, dru-gii, alipodjetje zadostno pozna predpise, ki urejajo nj€igovo po-sLovanje (n. p.r.: »Kar zadeva fi-nan6ni plan za leto 1956, nam itiso pnlznall cene za jaTaski les... in se zato v planu zni-žujejo matariatol stroški ...«). Kdo pa aaj ne priizna ©stih cen, ki jih podjetje dejansko pla<5uje, Id jib podjctje df.iansko phniuje,
Nikola  Balog