List 9.
Gospodarske stvari.
Laške čbele.
Kaj je to, da v nemških časnikih „Wiener Zeitg.", „Neueste Erfindungen" beremo večkrat od velicega razločka italijanskih  čbel  mimo nemških,   in   čujemo une veliko  bolj  priporočane  mimo  teh?    Ta razloček nam  pri naših slovenskih čbelah,   če  prav  vemo, ni bil še nikjer naznanjen, morebiti spričo tega ne, ker so italijanskim (laškim) bolj sorodne. Nemško pleme, kakor se piše, je namreč po zadnjem koncu života bolj kratko in bolj   črno,   po   značaji je manj   delavno   in manj rodovitno;  italijansko pleme je  nasproti bolj dol-zega, proti koncu špičastega života,   ima več rumenih opasov med temnimi in lednjo   ost  vso črno, je  tudi neutrudno delavno, in vse bolj rodovitno.   Temu plemenu se nam zdijo podobne slovenske čbele, zatoraj res donašajo  veči  dobiček.    Kaj  ve pravite „Novice"? Odgovor vredniitva.    „Novice" so o laških čbelah že nekterekrat pisale. Po želji častitega gosp. dopisnika ponavljamo nektere važniše  opazke.    Dolgo  se je mislilo,   da vse čbele so le enega plemena.    Sedaj je pa gotovo, da se laška čbela zel6 loči od naših navadnih. Je sicer ravno  take  podobe  in  velikosti,  pa d r u g a č je pisana in lepša; prvi trebušni pas je rdeče-rumen; posebno matica je  lepa;  okoli  života ima pas  kakor pomeranča rumen.    Pa ne  samo lepša je laška čbela, tudi veliko krotkejša je; človeka ne piči drugač, če je hudo ne stisne;   zato   pravi  vsem   čbelarjem  dobro znani čbelni oče,   fajmošter Dzierzon,   da so  laške čbele tako krotke kakor da bi žela ne imele. Vrh tega so  še  veliko   pridniše in rodovitniše mimo naših navadnih.   Konzistorijalna svetovalca Zacke in Zeus, ki sta na svojem potovanji po Italii več čbelnih volj-njakov obiskala, sta ondotne čbele sem ter tje na tanko pregledala; pripovedujeta nam, da so čbele v Italii večidel jako  zanemarjene;   zato je pa tudi njih bira na medu in vosku revna,  in pravita,  da panj laških čbel ob biri  komaj  kakih 20—25 funtov medu   nanese. — Da  bi  bile  laške   čbele  pridniše   od  druzih  dežel, kakor nekteri  čbelarji   trdijo   in pravijo,   da  so se po raznih skušnjah od njih pridnosti dovolj prepričali, tega nikakor ne tajimo.    Da   so pridniši pa   od nemških ali pa naših slovenskih, tega jim pa tudi nikakor verjeti ne moremo.   Marsiktere skušnje so dokazale, da nanes6 čbele v naših krajih v dobri ajdovi paši polne panj ove in še v naložene škatlje do  vrha medu,   tako,   da se med njimi večkrat panj nahaja, ki blizo do 100 funtov tehta.    Iz tega je  očitno ,   da   so naše čbele  vse skrbi in hvale vredne. Al naj se skusijo tudi laške, saj se, kakor so „Novice" v letošnjem 8. listu povedale, lahko dobijo.