.Poštnina plačana v gotovinL KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo ln soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96"— celoletno din 192'—. Cena posamezne Številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva uL 23. — Tel. Stev. 25-52. 99. kos. V LJUBLJANI dne 10. decembra 1938. Letnik IX. VSEBINA: <>02. Pravilnik o poslovanju razsodišč inženirskih zbornic. BOS. Pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpita v kinelijski stroki za urad. pripravnike s srednjo kmetijsko šolo. BOI. Spremembe in dopolnitve statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. 005. Spremembe in dopolnitve statuta Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. 000. Dopolnitev obrazca za potrdilo o trajanju učenja po zakonu o obrlih. 0117. Razne objave iz .»Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 602. Na podstavi §§ 116. in 121. zakona o pooblaščenih inženirjih predpisujem soglasno s predsednikom ministrskega sveta in ministrom za pravosodje na predlog Zveze inženirskih zbornic tale pravilnik o poslovanju razsodišč inženirskih zbornic.* Naziv, sedež in področje. Clen 1. Na podstavi § 110. zakona o pooblaščenih inženirjih se ustanavlja pri vsaki inženirski zbornici stalno razsodišče. Službeni naziv takega razsodišča je: »Razsodišče inženirske zbornice v .................. (sedež zbornice) '. Vsako razsodišče ima svoje službeno pečatilo in okrogli pečat, ki navaja naziv razsodišča, z državnim giboni v sredi. Stalno razsodišče je sestavni de! zbornice; le-td nadzira po svojih organih njegovo celotno poslovanje v administrativnem pogledu. Sedež razsodišča je na sedežu zbornice; razsodišče pa sme po potrebi in da se zmanjšajo stroški, imeti svoje razprave tudi kje drugje. Razsodniki. Clen 2. Vsak zbornični član, ki je dovršil 35 let starosti, je lahko razsodnik; ni pa dolžan prevzeti dolžnost razsodnika, razen če se je za to pismeno zavezal. * >SUižbene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. oktobra 1938., št. 234/LXX/555. Razsodnik, ki je pismeno privolil v to, da bo razsodnik v kakem sporu, sme odstopiti od prevzete dolžnosti samo iz tehtnih vzrokov, ki jih oceni zbornični odbor po svobodnem prepričanju. Razsodnik se ne more prisiliti s tožbo, da bi izrekel razsodbo; lahko pa se toži za povračilo škode po drugem odstavku § 680. cpp. Ce imenujejo stranke razsodnike v pogodbi o poslu, ki je dal povoda za spor. ali če to pozneje store, morajo imenovati tudi njih namestnike. Clen 3. Ce pri kakem članu inženirske zbornice, ki je v pogodbi imenovan za razsodnika ali je pozneje pismeno privolil v to ali ki že razsoja v kakem sporu kot razsodnik, nastopi primer iz § 11., točk 2., 4., 5. in 6., zakona o pooblaščenih inženirjih, ne more tak zbornični član opravljati razsodniško dolžnost, na njegovo mesto pa stopi njegov namestnik; če pa nastopi primer iz točk 1. in 3. § 11. zakona o pooblaščenih inženirjih, ostane zbornični član razsodnik do koncu spora. Tajnik razsodišča. Clen 4. Tajnik razsodišča mora spolnjevati tele pogoje: da je državljan kraljevine Jugoslavije, da je opravil sodniški ali odvetniški izpit, da uživa vse državljanske pravice in da ni preklican. Tajnika izbere zbornični odbor in mu določi s pogodbo pogoje in prejemke za njegovo službo. Clen 5. Tajniku je dolžnost: da sprejema na zapisnik tožbe in odgovore; da daje strankam navodila o postopku; da skrbi za vročanje odločb in razsodb razsodišča; da vodi nadziranje in vročanje spisov; da skrbi za sestavo posameznih razsodišč; da piše zapisnik o razpravah pred raz- sodiščem in da posvetovalno sodeluje pri odločbah razsodišč; da izdeluje odločbe razsodišča; da opravlja vso administracijo pred razpravo in po razpravi in da vobče opravlja vse posle, potrebne za pravilno poslovanje razsodišča. Člen 6. Ce ije tajnik zadržan, da bi opravljal dolžnost, ga nadomestuje v tem začasno oseba, ki jo odredi zbornični predsednik. Tajnikov namestnik mora spolnjevati iste pogoje, kakor tajnik po členu 4. tega pravilnika. Sestava razsodišča za posamezne spore. Člen 7. Stranke, ki so se s pogodbo pismeno zavezale na razsodnike, Ialiko imenujejo v tej pogodbi razsodnike in predsednika razsodišča in njihove namestnike. Ce v pogodbi na razsodnike razsodniki in predsednik ter njih namestniki niso imenovani in v pogodbi tudi ni določbe o načinu, kako jih je postaviti, postavi vsaka stranka po enega ali po dva razsodnika in njihove namestnike; ti pa si izbero predsednika in njegovega namestnika. Namestniki razsodnikov in predsednika vrše razsod-niško dolžnost samo, če je razsodnik ali predsednik zadržan ali če nastane primer, da postane razsodnik ali predsednik nesposoben za vršenje razsodniške ali predsedniške dolžnosti, ali če se odkloni. Člen 8. Vabila in priobčitve za izbiro razsodnikov opravijo stranke lahko po inženirski zbornici ali po okrajnem sodišču. Ce stranke ne imenujejo razsodnikov pred vložitvijo tožbe pri razsodišču, jih pozove zbornični predsednik, naj imenujejo razsodnike in njihove namestnike. Ce bi stranke ne odredile razsodnikov v roku, katerega jim določi zbornični predsednik, ali če se razsodniki ne bi sporazumeli o izbiri predsednika razsodišča, odredi zbornični predsednik ali pa odbornik, ki ga zbornični predsednik določi, javno v zbornični pisarni z žrebom potrebno število razsodnikov in njihove namestnike oziroma predsednika razsodišča in njegovega namestnika. K temu žrebanju se povabita obe pravdni stranki; Žrebanje se pa opravi ob določenem času tudi brez njih navzočnosti, če jim je bilo povabilo redno vročeno 4 dni pred žrebanjem, pri čemer se ne šteje dan prejema vabila. O žrebanju se napravi zapisnik. Tako je postopati tudi tedaj, če postane razsodnik nesposoben za vršenje razsodniške dolžnosti ali če odstopi ali če noče vršiti razsodniško dolžnost, a stranka v navedenem roku namesto takega razsodnika ne odredi drugega. Odklonitev razsodnikov in tajnika razsodišča. Clen 9. Razsodnik se sme odkloniti iz istih vzrokov kakor državni sodnik. Stranka, ki je postavila razsodnika sama ali skupaj z nasprotno stranko, more tega razsodnika odkloniti samo tedaj, če je vzrok odklonitve nastal ali je stranka zanj zvedela šele potem, ko je bil razsodnik že postavljen. Clen 10. Za odklonitev tajnika razsodišča veljajo določbe prednjega člena. Clen 11. O zahtevi stranke, ki odklanja katerega izmed razsodnikov ali pa tajnika razsodišča, odloči zbornični odbor, čigar odločba je izvršna. Pravdne stranke. Clen 12. Pravdna stranka, ki po zakonu nima pravdne sposobnosti, mora imeti zakonitega zastopnika. Ce je pravdna stranka umrla in nima zastopnika, se obrne razsodišče do pristojnega zapuščinskega sodišča, da mu naznani predstavnika, ki more pokojnika polnoveljavno predstavljati. Zastopanje strank. Clen 13. Stranke smejo imeti pred razsodiščem pooblaščenca. Pooblaščenci strank pred tem razsodiščem so lahko samo odvetniki. Pooblaščenec mora imeti pismeno, redno po zakonu izdano pooblastilo, more pa tudi biti pooblaščen na zapisnik pred razsodiščem. Razsodišče sme odredili, naj pridejo stranke, če se pokaže potreba, tudi če imajo pooblaščenca, osebno k sodišču, da bi dale potrebna pojasnila. Vročanje spisov in odločb razsodišča. Clen 14. Ce ne stanuje pravdna stranka na zborničnem sedežu, mora določiti tožilec takoj v tožbi, toženec pa v odgovoru na tožbo osebo, ki stalno biva na zborničnem sedežu, da ji razsodišče vroča zanj spise, vabila in odločbe; če pa tega nista storila, ju pozove razsodišče z nalogom, naj to v 8 dneh po prejemu ualoga storita. Ce se ne odzoveta nalogu v odrejenem roku, nabije razsodišče spise, vabila in odločbe, katere jima je treba vročiti, na desko, ki je za to določena na določenem mestu v prostorih razsodišča, kar velja, kakor da je bilo stranki sami vročeno. Clen 15. i Ce živi toženec zunaj zborničnega sedeža bodisi v naši kraljevini bodisi v inozemstvu, se mu tožba vroči po pošti na povratnico. Ce bi se mudil toženec, tudi le začasno, na zborničnem sedežu, se mu tožba vroči tukaj. Clen 16. Če toženčevo bivališče ni znano, ga pozove zbornični predsednik po »Službenih novinah« ali po banovinskem službenem listu z oklicem, ki se natisne enkrat, naj naznani do določenega dne razsodišču svoj naslov ali pa odredi pooblaščenca. Če toženec do določenega mu dne ne naznani razsodišču svojega naslova in tudi ne odredi pooblaščenca, mu postavi zbornični odbor zastopnika in razsodišče razpravlja spor z odrejenim zastopnikom. Ce se toženec med sporom razsodišču javi, odpusti razsodišče odrejenega zastopnika in razpravlja spor s tožencem ali pa pooblaščencem, ki ga sam odredi. Takso za oklic in ostale stroške zaradi tega posla položi tožitelj s pravico do povračila proti toženemu, če pravdo dobi. Clen 17. Na zborničnem sedežu (stalnem sedežu razsodišča) se vročajo vabila, tožbe, odgovori na tožbo kakor tudi drugi spisi razsodišča po pošti na povratnico ali po posebnem vročevalcu tega razsodišča na prejemnikov podpis na vroČilnici (recepisu). Ce se spis ne more vročiti ne po vročevalcu razsodišča ne po pošti, se nabije na stanovanje ali na poslovalnico tistega, na katerega je spis naslovljen, vpričo dveh prič, ki to potrdita s podpisom na vročilnici hkrati z vročevalcem razsodišča. Tožba. Clen 18. Tožba se vloži pismeno pri razsodišču inženirske zbornice, in sicer v toliko primerkih, kolikor je tožencev, in še enem za razsodišče, ali pa na zapisnik pri tajniku razsodišča. V tožbi se mora predložiti dokaz o pristojnosti tega razsodišča; navesti natančni naslov tožene stranke; razložiti, v čem je spor, in navesti dokazila za to trditev. Ce so dokazila spisi ali listine, jih je treba priložiti v navadnem prepisu, izvirnik pa na naroku pokazati razsodišču na vpogled; če pa so priče, je treba navesti njih natančni naslov in se izjaviti, ali se zahteva, naj jih povabi razsodišče, ali pa da jih privede tožitelj sam k razsodišču. Clen 19. Ce je tožba nepravilna ali nepopolna, se tožilec pozove z nalogom, naj v roku, ki se mu za to določi, tožbo dopolni ali spravi v red. Clen 20. Ce ne predloži tožilec s tožbo dokaza o pristojnosti tega razsodišča, se tožba ne sprejme; če pa /pošlje tožilec tako tožbo po pošti, se tožba sprejme, tožilec pa se z nalogom pozove, naj predloži potrebne dokaze; če ne stori tega v določenem roku, zavrne zbornični odbor tako tožbo z odločbo, ki je izvršna. Prav tako je postopati, če tožilec v določenem mu roku po Členu 19. tega pravilnika tožbe ne dopolni ali ne spravi v red. Odgovor na tožbo. Clen 21. Po prejemu tožbe vroči tajnik tožbo tožencu in mu naloži, naj vloži pri razsodišču odgovor nanjo v dveh primerkih v določenem mu roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni niti krajši od 8 dni, ali pa naj d& v istem roku odgovor ustno na zapisnik pri tajniku. Toženec mora v odgovoru na tožbo, če izpodbija tožbeni zahtevek, ob kratkem in popolnoma navesti či-njenice, na katere se opirajo ugovori, kakor tudi dokazila, katera namerja uporabiti na ustni razpravi. Glede uporabe dokazil, prič in pismenih listin velja za odgovor na tožbo določba člena 18. tega pravilnika. Naroki. Clen 22. Po prejetem odgovoru na tožbo ali po preteku roka, določenega za odgovor, določi tajnik razsodišča narok za razpravo in razsojo spora. Narok je treba določiti tako, da ostane pravdnim strankam od dne prejema vabila do dne, določenega za narok, dovolj časa, da morejo priti na narok. V vabilu na narok je treba navesti dan in uro naroka, imena pravdnih strank in njih zastopnikov, predmet in vrednost spora in dati nalog, naj predlože pravdne stranke vsa dokazila, ki jih imajo, kakor tudi opozoriti na posledice zamude naroka. Z vabilom se vroči tožilcu tudi odgovor na tožbo, če ga je toženec vložil; če ga ni, se pa navede, da toženec na tožbo ni odgovoril. Člen 23. Ce na narok, ki je pravilno razpisan, tudi v eni uri po času, določenem v vabilu za pričetek naroka, nobena pravdna stranka ne pride in nobena ni pismeno zahtevala odgoditve naroka in tudi ne, naj se spor brez nje razpravlja in razsodi, prekine razsodišče vsako poslovanje in položi spise v arhiv, smatrajoč, da so pravdne stranke odstopile od spora, in obvesti le-te o tem. Ce pride na narok samo ena pravdna stranka, se razprava opravi in spor razsodi. Clen 24. Posledice iz člena 23. ne nastopijo, če pravdna stranka, ki ni prišla na narok, izostanek opraviči. Clen 25. Izostanek od naroka se more opravičiti samo tedaj, če izostala pravdna stranka verjetno dokaže, da na narok ni mogla ne sama priti ne poslati pooblaščenca. Spis, naj se izostanek opraviči, se mora vložiti najkasneje v 15 dneh od dne naroka za primer, ki je naveden v prvem odstavku člena 23., za primer, naveden v drugem odstavku tega člena, pa v istem roku, računši od dne prejema razsodbe. O tem, ali je izostanek opravičen, odloči razsodišče. Ce razsodišče spozna, da je izostanek opravičen, določi nov narok za razsojo spora; če je pa razsodba že izrečena, jo izreče z odločbo za neveljavno in določi nov narok. Dozvedbe. Clen 26. Preden razsodišče razsodbo sklene, zasliši pravdne stranke in dozve stanje stvari, ki je podstava sporu. Razsodišče dozveduje spor svobodno in določi postopek za dozvedovanje po svoji svobodni izprevidnosti, če ni s pogodbo na razsodnike ali s poznejšim pismenim dogovorom strank ustanovljeno kaj drugega. Clen 27. Razsodišče sme, samo brez prisege, zasliševati pravdne stranke kakor tudi priče in izvedence. Ne zoper stranke ne zoper druge osebe ne sme rabiti prisilna sredstva ali izrekati kazni. Clen 28. Priče, ki prebivajo zunaj zborničnega sedeža ali zunaj kraja, kjer je razprava, toda na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se zaslišijo lahko pri pristojnem okrajnem sodišču, na čigar ozemlju bivajo. Ce prebiva priča v inozemstvu, je treba pravdno stranko ali privesti k sodišču ali pa predložiti njeno pismeno izpovedbo, overjeno od pristojnih oblastev. Clen 29. Če priča noče priti pred razsodišče ali noče pred razsodiščem odgovarjati na vprašanja razsodišča, se zaprosi pristojno okrajno sodišče, naj jo zasliši o potrebnih okolnostih. Clen 30. Dozvedbe vodi predsednik razsodišča. Predsednik vzdržuje pri dozvedbah in razsoji potrebni red. Vsi razsodniki kakor tudi tajnik razsodišča morajo biti zdržema navzočni, ko se dozveduje, sklepa odločba in izreka razsodba. Člen 81. O poslovanju razsodišča piše tajnik razsodišča zapisnik. V zapisniku je treba ugotoviti sestavo razsodišča, imena strank in zastopnikov, kratko označiti sporni predmet in zaznamovati izjave in zahteve pravdnih strank, vse postranske odločbe razsodišča in vse ostalo, kar spozna razsodišče za potrebno. Zapisnik podpišejo pravdne stranke in ga overita predsednik in tajnik. Poravnava. Clen 32. Razsodišče sme poskusiti na ustni razpravi po predlogu ali po službeni dolžnosti, da se. stranke poravnajo. Če se stranke pred razsodiščem poravnajo, se zapiše poravnava v zapisnik, ki ga podpišeta obe pravdni stranki. Na zahtevo se jima vroči v prepisu z odlokom razsodišča, da poravnavo uvažuje. Taka poravnava je izvršilni naslov po točki 13. §2. ip. Posvetovanje in glasovanje. Člen 33. Razsodišče izda razsodbo na podstavi predhodnega posvetovanja in glasovanja. Posvetovanje in glasovanje je tajno. Če so razsodniki različnega mnenja in torej razsodba ni soglasna, se napravi o posvetovanju in glasovanju poseben zapisnik. Člen 34. Najprej je treba glasovati, ali je spor dovolj dozveden in ali naj se dozvedbe še in kako dopolnijo; nato se glasuje o uveljavljenih predhodnih vprašanjih strank, če jih je kaj, in naposled o načinu razsoje spora. Člen 35. če je treba pri odločbi o glavni stvari odločiti o več zahtevkih, se glasuje o vsakem posebej. Razsodnik, ki je ostal pri glasovanju o kakšnem predhodnem vprašanju v manjšini, ne sme odreči glas o vprašanju, o katerem je treba odločiti potem. Za vsako odločbo razsodišča je potrebna nadpolovič-na večina. Ce se razdelijo glasovi na več ko dvoje različnih mnenj, tako da nima nobeno izmed njih nadpolovične večine, poskusi predsednik doseči nadpolovično večino s tem, da deli vprašanja in ponavlja glasovanje. Če se razdele glasovi glede vsote ali količine na več ko dvoje mnpnj, tako da nima nobeno nadpolovične večine, se prištevajo glasovi, oddani za največjo vsoto ali količino, glasovom, oddanim za najbližjo manjšo vsoto ali količino, dokler se tako ne doseže nadpolovična večina. Člen 36. Razsodišče razsoja spor po vesti in svobodnem prepričanju, pazeč samo, da ne nasprotuje njegova odločba prisilnim pravnim predpisom in da se ne obsodi stranka na storitev, ki je po zakonu nedopustna ali prepovedana. Razsodba. Člen 37. Po sklenjenem posvetovanju izreče, razsodišče razsodbo, jo takoj priobči pravdnim strankam in se jim vroči tudi v prepisu. Če je ni moči .takoj priobčiti, se vroči pravdnim strankam v prepisu najdalj v 15 dneh. Izvirno razsodbo iti njene prepise za stranke podpišejo predsednik, vsi razsodniki ne glede na to, ali je kateri od njih oddal ločeno mnenje, in tajnik razsodišča. Clen 38. Razsodba mora ustrezati predpisu § 514. cpp. Člen 39. Če mora katera pravdna stranka priseči, se zaprosi pristojno okrajno sodišče, naj jo zapriseže. Clen 40. Razsodba razsodišča inženirske zbornice ima med strankama moč pravnomočne sodbe državnih sodišč in postane izvršna, ko se postavi na odpravek razsodbe pristavek, da jo razsodba zadobila pravno moč in da je izvršna. Ta pristavek napiše in podpiše tajnik razsodišča. Poprava razsodbe. Člen 41. Razsodišče sme vsak čas popraviti pisne iri računske pogreške in druge očividne pogreške v razsodbi ali njenih prepisih. Zlasti se morajo popraviti na predlog strank ali po službeni dolžnosti strankam vročeni prepisi razsodbe, če se ne ujemajo z izvirno razsodbo. Te popravke opravi v imenu razsodišča predsednik ali kateri izmed razsodnikov, ki so pri razpravi sodelovali. Odločbo o tem podpiše tudi tajnik razsodišča. Tako popravljena razsodba s pripombo, da se prejšnja razsodba in mjeni prepisi nadomeščajo s popravljeno, se vroči pravdnim strankam. Dopolnitev razsodbe. Clen 42. Če je v razsodbi izpuščen zahtevek, o katerem bi se bilo moralo odločiti, ali če se o zahtevanem povračilu stroškov sploh ni odločilo ali se je odločalo le nepopol-noma, se mora izreči o tem dopolnitev z razsodbo (dopolnilna razsodba). Zahtevo za dopolnitev razsodbe je treba podati razsodišču v 8 dneh od prejema razsodbe. Zamuda tega roka se ne more opravičiti. O tej zahtevi odloči razsodišče po predhodni ustni razpravi, ki se mora omejiti na nerešeni del spora; razsodišče pa se snide šele, ko položi stranka, ki zaideva dopolnitev razsodbe, potrebne stroške za to poslovanje razsodišča. Ce razsodišče spozna, da v izrečeni razsodbi, katere dopolnitev se zahteva, ni izpuščen noben zahtevek, o katerem bi se bilo moralo odločili, zavrne zahtevo pravdne stranke! Ce spozna, da je zahteva utemeljena, izreče dopolnilno razsodbo in jo vroči pravdnim strankam. Ta razsodba velja za sestavni del prvoizrečene razsodbe. Obnova spora. Clen 43. Obnova spora je dopustna povsem po predpisih § 624. epp. Stroški postopka. Clen 44. Tožilec mora pri vložitvi tožbe položiti pri razsodišču: 1. državno takso po zakonu o taksah za spore pred razsodišči; 2. v gotovini za zbornico kot povračilo njenih stroškov za vzdrževanje in poslovanje ustanove njenega razsodišča po tarifi, ki jo predpišejo uprave inženirskih zbornic po svojih krajevnih razmerah. Clen 45. Ce odstopijo pravdne stranke od spora pred narokom, se Va vsote, položene po točki 2. prednjega člena, tožilcu vrne, ostanek pa pridrži v prid zbornice. Clen 46. Glede pristojbin prič in izvedencev se jo ravnati po predpisih §§ 442. in 461. cpp. Clen 47. Ce odidejo vse razsodišče, posamezni razsodniki ali pa tajnik razsodišča na kraj sam radi ogleda ali če odide razsodišče izven stalnega svojega sedeža radi sojenja, je pravdna stranka dolžna vnapred plačati vse stroške- za to. Na poziv razsodišča mora stranka potrebno vsoto vnapred položiti. Arhiv razsodišča. Clen 49.* Za spise razsodišča se vodijo posebne delovodne knjige in ije poseben arhiv razsodišča. Pravdni spisi se hranijo v arhivu razsodišča inženirske zbornice 10 let od dne, ko so bili položeni v arhiv. Vpogledati, prepisati in zahtevati overjene prepise pravdnih spisov je pravdnim strankam vedno dovoljeno, drugim osebam pa samo potem, ko je pravda končana; izvzeti so le spisi o posvetovanju in glasovanju. Ločena mnenja razsodnikov brati ali prepisovati je prepovedano. Za prepise in overitev prepisov spisov se plačuje pristojbina, ki jo določi zbornični odbor v tarifi. Clen 50. Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novmalK. V Beogradu dne 12, oktobra 1938.; M. g. št. 13.002. Minister za gradbe Dobrivojc Stošovič s. r. * Cleua 48. izvirnik nima. — Op. ur. 603. Na podstavi §§ 12., 13., 14., 15. in 16. zakona o uradnikih predpisujem tale pravilnik n opravljanju državnega strokovnega izpila v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s srednjo kmetijsko šolo.* člen 1. ■ Uradniški pripravniki s popolno srednjo kmetijsko šolo morejo biti postavljeni na uradniško mesto v resoru ministrstva za kmetijstvo samo, če predhodno opravijo državni strokovni izpit po predpisih tega pravilnika. Člen 2. Pravico, opravljati državni strokovni izpit, imajo kandidati, ki so dovršili dve leti pripravljalne službe (§ 13. zakona o uradnikih). Uradniškemu pripravniku, ki spremeni med pripravljalno službo stroko pred opravljenim strokovnim izpitom, se lahko šteje čas, ki ga je prebil v prejšnji stroki, v rok pripravljalne službe v novi stroki (§ 15. zakona o uradnikih); pripravljalna služba mora v tej trajati najmanj eno leto, toda se s tem letom ne sme prekoračiti skrajni rok petih let pripravljalne službe. Člen 3. Če prestopi uradniški pripravnik iz kakšne druge stroke v kmetijsko stroko potem, ko je v prejšnji stroki že opravil strokovni izpit, se lahko oprosti strokovnega izpita v kmetijski stroki iz onih predmetov, iz katerih je opravil izpit v prejšnji stroki (§ 16. zakona o uradnikih). O tem odloča minister za kmetijstvo. Člen 4. Strokovni izpit se opravlja pred izpraševalno komisijo, ki jo določi vnaprej za vsako leto minister za kmetijstvo (§ 14. zakona o uradnikih). Člen 5. Tzpraševalna komisija sestoji iz predsednika in treh članov; dodeljuje se ji pa tudi zapisnikar. Predsedniku, vsakemu članu in zapisnikarju se določi po en namestnik. Predsednika, člane komisije, zapisnikarja in njih namestnike postavlja minister za kmetijstvo iz resoraministrstva za kmetijstvo. člen 6. Če je član komisije ali zapisnikar zadržan, da bi prisostvoval izpitu, mora o lem pravočasno obvestiti predsednika izpraševalue komisije, ki pozove namestnika. Člen 7. Vsa ustna in pismena obvestila dajeta v imenu komisije predsednik in zapisnikar po oddelku za agrarno politiko pri ministrstvu za kmetijstvo. Člen S. Izpiti se opravljajo dvakrat na leto, in sicer v pomladanskem roku meseca aprila in maja, v jesenskem roku pa meseca oktobra in novembra. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije'«: z dne 29. oktobra 1938., št. 248/LXXIII/585. Člen 9. Predpisno kolkovano prijavo za opravljanje državnega strokovnega izpita predloži kandidat po službeni l>oti ministrstvu za kmetijstvo najkasneje mesec dni pred začetkom pomladanskega ali jesenskega roka. Prijave.se pošljejo po službeni poti oddelku za agrarno politiko pri ministrstvu za kmetijstvo, ki jih pošlje, ko dovoli izpit, predsedniku izpraševalne komisije. Člen 10. Prijavi za opravljanje državnega strokovnega izpita mora priložiti vsak kandidat v izvirniku ali overjenem prepisu: 1. spričevalo o dovršeni srednji kmetijski šoli v državi ali inozemstvu; 2. kratek življenjepis, v katerem naj se navedeta potek kandidatovega izobraževanja in delo v praksi; 3. potrdilo o opravljeni dvoletni pripravljalni službi. Člen 11. Državni strokovni izpit se deli na pismenega, ustnega in praktičnega. Vse tri vrste izpita se opravljajo pred določeno komisijo. Pismeni in ustni izpiti se opravljajo pri ministrstvu za kmetijstvo, praktični pa pri najbližji kmetijski napravi. ' Člen 12. Najprej se opravlja pismeni izpit. Pismena naloga mora pokazati, v kolikšni meri razpolaga kandidat z znanjem iz svoje stroke. Vprašanje za pismeni izpit da predsednik komisije sporazumno s člani. Vprašanje se izbere iz stroke, s katero je kandidatovo službovanje v zvezi. Kandidat dobi vprašanje na dan pismenega izpita. Pri obdelavi zastavljenega vprašanja ne sme kandidat uporabljati slovstvo. . Pismena naloga traja 5 ur in se dela ob stalnem nadzorstvu članov komisije. Izdelane in podpisane naloge se takoj izroče navzočemu članu komisije, ki jih izroči nato predsedniku komisije. Predsednik izroči naloge pristojnim članom komisije v oceno, o čemer morajo podati komisiji poročilo v dveh dneh. Kandidat se pripusti k ustnemu izpitu ne glede na uspeh pismenega izpita. Člen 13. Če je kandidat iz opravičenih razlogov zadržan, da bi prišel določenega dne k izpitu, in obvesti o tem predsednika izpraiševalne komisije najmanj tri dni prej, se mu določi v istem izpitnem roku drug dan za opravljanje izpita. Drugače velja, da je kandidat od izpita odstopil, in ga more opravljati šele v naslednjem izpitnem roku. Med izpitom odstopi lahko kandidat samo, če oboli in to z zdravniškim potrdilom dokaže ali če je iz opravičenih razlogov zadržan, da bi izpit nadaljeval. Te primere ocenja izpraševalna komisija in določi po tem dan za ■ nadaljevanje izpita. Člen 14. Ustni izpit, ki traja največ 2 uri, se opravlja na prvi delavnik po pismenem izpitu vpričo predsednika ali njegovega namestnika in izpraševateljev dotično predmetne skupine oziroma njih namestnikov. Člen 15. Ustni izpit opravlja kandidat iz ene izmed spodaj navedenih predmetnih skupin po vrsti službe, v kateri je. 1. Predmetno skupino za ekonome, kletarje, mlekarje, sadjarje, vinogradnike in druge stroke tvorijo kot glavni predmeti: a) nauk o proizvodnji rastlin — občni in posebni del, kmetijski stroji in orodje, agrokemija, fitopatoh.gija in entomologija; b) živinoreja — občni in posebni dol, z malimi strokami (hranjenje živine, higiena živine, mlekarstvo, zadružništvo in čebelarstvo); c) sadjarstvo in’ vinogradništvo s predelavo sadja in grozdja; č) kmetijsko gospodarstvo s kmetijskim knjigovodstvom in zadružništvom; kot postranski predmeti: zakon o državnem računovodstvu, zakon o taksah, zakon o ureditvi ministrstva za kmetijstvo, zakon o državni administraciji in zakon o vinu. Pri izpraševanju teh predmetov je zlasti upoštevati tiste strokovne predmete in zakone, ki so v neposredni zvezi s kandidatovo službo. 2. Predmetno skupino za računovodja tvorijo kot glavni predmeti: a) zakoni o ureditvi kmetijskih naprav in kmetijske službe v resoru ministrstva za kmetijstvo; b) zakon o državnem računovodstvu; c) zakon o taksah; Č) zakon o glavni kontroli; d) iz državljanskega zakonika določbe o povračilu škode in o zastarahju; e) določbe kazenskega zakona o utaji in uporabi in o napravljanju in uporabljanju lažnih listin (dokumentov); f) v kratkih potezah zakon o ustroju ministrstva za kmetijstvo, zakon o uradnikih, zakon o banskih upravah, zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih in zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti; g) pravilnik za voditev računskih in ekonomskih knjig pri državnih in samoupravnih kmetijskih napravah; ' kot postranski predmeti: splošno znanje iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. Člen 16. Razen poznavapja predmetov, navedenih v posameznih skupinah, mora vsak kandidat pri ustnem izpitu dokazati, da zna dobro državni jezik in da pozna v glavnih potezah ustavo kraljevine Jugoslavije, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, zakon o ureditvi vrhovne državne Uprave, zakon o notranji upravi, zakon o banski upravi, zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih in zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931. Člen 17. Pri opravljanju ustnih izpitov se mora izpraševalna komisija prepričati, ali je pridobil kandidat potrebno znanje in sposobnost, da bi mogel uspešno opravljati posle svoje stroke. Komisija mora ugotoviti, ali pozna kandidat vse dotične predpise v svoji stroki, kolikšna j® njegova splošna izobrazba in poslovna spretnost in kako se znajde v konkretnih primerih. Člen 18. Ustni izpit je združen s praktičnimi demonstracijami pri najbližji kmetijski napravi, kjer mora pokazati kandidat tudi svoje praktično znanje. Člen 19. Po končanem ustnem in praktičnem izpitu odloči izpraševalna komisija takoj z večino glasov o kandidatovem uspehu, pri čemer mora upoštevati strokovno znanje in sposobnost pisanja, ki jo je pokazal kandidat pri pismenem izpitu. Ob enaki razdelitvi glasov odloči o uspehu predsednik ali njegov namestnik. Uspeh se ocenja takole: »ni opravil«, »je opravil z večino glasov«, »je opravil soglasno«, »je opravil z odliko«. Člen 20. če pokaže kandidat pri izpitu slab uspeh, sme izpit še dvakrat ponavljati. Rok za ponavljanje izpita določi izpraševalna komisija tedaj, ko odloči o uspehu izpita. Člen 21. Kandidatu, ki opravi državni strokovni izpit, izda izpraševalna komisija potrdilo, v katerem mora biti navedeno, iz katere predmetne skupine je opravil izpit, kdaj in s kakšnim uspehom. Člen 22. Pri izpitu piše zapisnikar zapisnik, v katerega zapiše kraj in dan izpita, ime, priimek in zvanje članov izpra-ševalne komisije, zapisnikarja in kandidatov, pismene naloge, ustna vprašanja, posamezne ocene in končni uspeh vseh ocen. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar in se shrani obenem s pismenimi nalogami v arhivu ministrstva za kmetijstvo pod eno številko njegovega vložnega zapisnika. Ta številka se postavlja tudi na potrdila iz člena 21. Člen 23. Ta pravilnik stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tedaj prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradniške pripravnike s srednjo kmetijsko šolo.* V Beogradu dne 5. oktobra 1938.; št. 82.870/V. Minister za kmetijstvo S. Stankovič s. r. 604. Spremembe in dopolnitve statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.** Na podstavi § 12G. zakona o zavarovanju delavcev odobrujem tčle spremembe in dopolnitve § 256. statuta Osrednjega -urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov z dne 20. maja 1933., St. št. 19.918 (»Službene novinec št.ll7/XXXlV z dne 27. maja 1938.) ,*** ki so bile sprejete v seji ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 28. septembra 1938. pod členom 1. sejnega zapisnika in ki se glasijo: * Prim. »Uradni list« št. 338/107 iz 1. 1924. in »Uradni list« št. 259/62 iz 1. 1929. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. decembra 1938., št. 277/LXXXII/G49. *** »Službeni list« št. 527/81 iz 1. 1933. 1. Točka 2. a) prvega odstavka § 256. statuta se spreminja in se glasi: »a) za potovanje z železnico članom ravnateljstva in nadzornega odbora v znesku vrednosti vozovnice I. razreda in povračilo dejanskih izdatkov za voz od stanovanja do postaje in nazaj in pristojbina za vnos, eventualno prenos in iznos prtljage v železniški voz, kakor uradnikom Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, a odposlancem in delegatom glavnih skupščin in članom vo-iivnih odborov povračilo vozovnice II. razreda«; 2. v točki 2. b) prvega odstavka § 256. statuta se na koncu dodaje: »članom ravnateljstva in nadzornega odbora vrh tega tudi ostali prevozni stroški, navedeni pod točko a)«. Te spremembe in dopolnitve statuta stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 19. novembra 1938.; St. št. 86.490. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič s. r. 605. Na podstavi točke 2. § 94. finančnega zakona za leto 1938./39. predpisujem tele spremembe in dopolnitve* statuta Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani z dne 31. julija 1922. (»Službene novinec z dne 29. novembra 1922., št. 268/XXVII).** Člen 1. V §§ 10., 25., 26. in 27. statuta Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani z dne 31. julija 1922. (»Službene novine« z dne 29. novembra 1922., št. 268/XXVIl) se morata besedi »strokovne edinice« nadomestiti z besedama: »volivno okrožje«. V § 25.*** statuta so razveljavljajo določbe točk 6. do vštete točke 12., na njih mesto pa se postavljajo tčle točke: »6. Zavarovanju zavezani uslužbenci, neobvezno zavarovani uslužbenci, službodajalci obvezno zavarovanih in službodajalci neobvezno zavarovanih uslužbencev tvorijo posebne skupine volivcev v volivnem okrožju. Vsaka teh skupin voli toliko delegatov in namestnikov za občni zbor Pokojninskega zavoda, kolikor jih je v razpisu volitev določenih zanjo. Službodajalci, ki imajo obvezno in ne-obvezuo zavarovane uslužbence, volijo v obeh skupinah. 7. Volivci so porazdeljeni na volivni okrožji po tehle območjih: a) volivno okrožje volivcev iz območja okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani; b) volivno okrožje volivcev iz ostalega območja. V vsakem volivnem okrožju morajo biti zastopane po delegatih in namestnikih poglavitne gospodarske veje, in to: denarni zavodi (banke, hranilnice, kreditne ustanove in zavarovalnice), trgovina, špedicija in pomorstvo, rudarstvo in topilničarstvo in ostala industrija in obrti in po možnosti tudi ostali poklici, ki imajo najmanj 250 volivcev. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. decembra 1938., št. 277/LXXXII/647. ** »Uradni list« št. 319/103 iz 1. 1922. *** y izvirniku očitno pogrešno: § 26, — Op. ur, 8. Porazdelitev volivcev na volivni okrožji se ravna po sedežu službodajalčevega podjetja. Ce ima službodaja-lec več podjetij v obeh okrožjih, je odločilno podjetje' v katerem je uslužbenec zaposlen. Za zavarovance izven Območja Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, ki so po členu 8. uredbe o razširitvi pokojninskega •zavarovanja nameščencev člani tega zavoda, je odločilen • sedež 'centrale podjetja. 9. Službodajalec, ki ima več podjetij, spada za vsako podjetje v tisto volivno okrožje, v katerem je podjetje; če se je pa koristil z določbami člena 8. uredbe o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev, se dodeli tistemu volivnemu okrožju, v katerem je sedež centrale podjetja. 10. Število delegatov in namestnikov, ki odpada na volivno okrožje od skupnega števila delegatov in njih na- . ntestnikov. v vsaki skupini volivcev, se določi o!) razpisu volitev v razmerju števila zavarovancev tistega votivnega okrožja v isti skupini do skupnega števila zavarovancev zavoda v isti skupini. 11. Če v votivnem okrožju-ni vsaj 250 neobvezno zavarovanih uslužbencev, se pridelijo ob razpisu volitev drugemu volivnemu okrožju. Če bi se tudi tedaj ne doseglo najmanjše število 250 neobvezno zavarovanih uslužbencev', volijo ti skupaj z zavarovanci, zavezanimi zavarovanju, v volivnem okrožju, kamor spadajo. 12. Poslovna doba delegatov in njih namestnikov, ki traja pot let, se računa od tistega dne, ki je določen v razpisu volitev kot dan, ko naj se prešlejejo glasovi, preneha pa najkasneje tistega dne, ki je ob razpisu naslednjih volitev določen kot dan, ko naj se prešlejejo glasovi.« V § 20. statuta se razveljavljajo določbe točk 2., 7., 9., 17., 22. in 23. in se postavljajo na njih mesto tele točko: »2. Volivno komisijo vodi predsednik ali namestnik, ki ga je imenoval predsednik. Poleg njega sestavljajo volivno komisijo še 4 člani izvrševaluega odbora. 7. Kandidatne liste z imeni kandidatov in pri vsakem kandidatu z navedenim imenom njegovega namestnika morajo biti predložene volivni komisiji najkasneje 3 dni po preteku reklamacijskega roka. Obenem sme vsaka skupina z lastno kandidatno listo imenovati v volivno komisijo svojega predstavnika, ki pa nima glasovalne, temveč le kontrolno pravico. 9. Vsako kandidatno listo mora predlagati poleg kandidata vsaj toliko volivcev, na kolikor odpada en delegat. Predlagatelji morajo kandidatno listo svojeročno, čitljivo in razločno podpisati ali pa morajo predložiti posebne izjave s svojimi podpisi. Vsekakor so dolžni navesti podatke o rojstvu, kraju službovanja in bivališču. Vsak posamezni volivec sme podpisati samo eno kandidatno listo oziroma priložiti izjavo s svojim podpisom saino eni listi. 17. Če volivec ni prejel glasovnice, jo lahko dobi pri volivni komisiji najkasneje do 12ih tistega dne, ki je določen za to, da se preštejejo glasovi. 22. Od vsake liste so izvoljeni obenem z izvoljenim številom delegatov tudi njih namestniki. 23. Če je bila vložena v volivnem okrožju samo ena kandidatna tista, bodisi da jo je vložila samo ena stranka, bodisi da so se stranke sporazumele za skupno listo, v tem volivnem okrožju ni glasovanja in proglasi voiivna komisija na dan, ki je določen za štetje glasov, za izvoljene vse kandidate, napisane na listi.« Člen 2. Te spremembe in dopolnitve stalula Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani z dne 31. julija 19*22. ( Službene novim* z dne 29. nov. 1922., št. 268/XXVIt) stopijo v veljavo z dnem- razglasitve v »Službenih no-vinah :. - ' V Beogradu dne 28. novembra 1938.; St. št. 93.027. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Drngiša Cvetkovič s. r. '«■ »—M--------