Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-*9. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stnne 10 Din. — Naročnina Stane 18 Dia za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Dia. inserate in reklamacijo sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-91 Ob jubileju velikega Slovenca v Čemu na Vedno bolj se bližajo slavnostni dnevi sv. Rešnjega Telesa. Poročila o evharističnih slav-uostih v domačem kraju so vedno pogostejša, priprave gredo vedno bolj h koneti, mnogi pn še premišljujejo, ali bi šli, ali bi ne šli. Ne miruje pa tudi ne duli farizejski, tisti duh, ki je iskal vse mogoče vzroke, da bi ne bilo treba ukloniti se Kristusu Gospodu. Ta duh še živi. ln še govori: Cemu spravljati in »eganjati ljudi v Ljubljano? Ali nimam sv. Rešnjega Telesa ludi doma? Ali je sv. Ilešnje 'elo pri nas doma manj vredno? Ali nimamo 'lonia cerkve iti oltarjev, zvonov in bander, a|i ne moremo doma prav tako moliti in ča-s'di Jezusa? Iu spet govori in straši prav isti kongres ? duh in pravi, da iz vseh priprav ne bo nič. Mogoče bo shod prepovedan, mogoče bo deževalo, ničesar ne bo mogoče videti, ker bo preveč ljudstva. In še sto in sto vprašanj iti ugovorov, tudi malo po grožnjah dišečih in vznemirljivih bo prinesel ta rod ua dan, preden bodo dopolnjeni tisti dnevi. In sto in sto suinničenj... Kar pripravljeni bodite! In duli Juda Iškariota še tudi živi. To je duh, ki je govoril: »Čemu ta potrata? Zakaj se ni to olje prodalo za tristo denarjev in se razdaljo Ubogim?« Zadosti strupena je morala biti ta opazka, da je celo učenca ljubezni zbodla in ga je bodla skozi vse življenje. Ko je malo že pred smrtjo pisal evangelijsko poror čilo, je še čutil to bodico in je zato pripisal besede: »Tega — o ubogih namreč — pa ni rekel, kakor dn bi mu bila skrb za uboge, am-puk ker je bil tak in je imel denarnico ter je izmikal, kar se je vanjo devalo.« On sam, Juda Iškariot, naj bi bil torej tisti »rovež«, kateremu naj bi bilo dragoceno olje koristilo in pomagalo. Danes govori isti duh: »Kriza je. Cemu puliti iz ljudi tiste uboge kronice in dinarfike, ki jili še imajo! Mar naj bi se nabrani denar razdelil med brezposelne, dela potrebne siromake.« In to ponavljajo ponajveč taki, ki za siromake nimajo navadno ne srca, ne denarja, kvečjemu kos strupenega jezika. Cemu torej v Ljubljano? Cemu toliko truda in žrtev, čemu toliko priprav, ko bo pu v par dneh vse končano I Dne 29. maja praznuje p re vzvišeni nud-fikof dr. Anton Bonaventura Jeglič 85 letnico svojega rojstva. Slovenski narod se svojemu očetu, dobrotniku in ljubljencu ne bo mogel aa zunaj tako pokloniti, kakor bi želeli. Ko je namreč sivolasi vladika zvedel, da pripravljajo »Jegličevcu ob priliki njegovega zasebnega romanja k Mariji Pomagaj na Brezje večje slovesnosti, je v svoji skromnosti opusti! misel, da bi za to priliko zapustil svoje bivališče Gornji grad. G. ravnatelju škofijske pisarne je poslal sledeče pismo: Gospod ravnatelji Srce me je gnalo, da svoj rojstni dan preživim tiho in mirno na Brezjah pri svoji dobri nebeški Materi. Kakor čitam v časopisih, se je ta moja osebna zadeva vse drugače zasukala. Pripravljajo se izredne slovesnosti in vsaki dan v večjem obsegu. Kar strah in groza me je. Pa tudi ni nobenega pravega povoda, da bi se moj rojstni dan tako proslavljal. Zalo sem danes sklenil, da bom svoj rojstni dan kar na tihem v Gornjem gradu praznoval in ne bom prišel v Ljubljano, ne na llrezje. Prosim, da bi ta moj uepreklicljivi sklep objavili v »Slovencu, in morda še kake odločilne faktorje o tem obvestili. Pozdrav in blagoslov! Vam vdani nadškof Jeglič, I. r. V Gornjem gradu, '23. maja 1985. ★ Marsikomu se bo morda inako storilo, ko bo zvedel za ta sklep sivolasega vladike. Mi pn vemo za njegovo iskreno željo, da Iii rad v miru in molilvi preživel večer svojega življenja. PrevzviBeni gospod nadškof moli. Moli za svoje ljudstvo, ki ga je tako ljubil in »e ves zanj žrtvoval. Ali nam po vsem, kar nam jo že da!, more dati še kaj lepšega, kot »voj« višje-duhovniško molitev? Ogromno je delo ki ga je on izvršil v narodu. Marsikje je bilo treba zasaditi lopato v neobdelano ledino in jo pripraviti za setev iu žetov. Ta žetev, plod njegovega neumornega dela, dandanes dozoreva, ne da bi se včasih mi zavedali, kdo jo bi! sejalec in obdelovalec. Brez pomena bi bilo, da bi ob tej priliki zopet naštevali velika dela sivolasega jubilanta, saj se siedovi njegove apostolske gorečnosti in delavnosti čutijo vsepovsod. Bog daj, da bi molitev prevzvišenega g. jubilanta izprosila nam vsem stanovitnost v dobrem i« da bi so vsi oklenili tudi tistih njegovih navodil, ki nam jih je on tako očetovsko delil, pa smo jih v svoji malomarnosti kaj radi preslišali ali pa omalovaževali. Zastopniki ljudstva se bodo na predvečer poklonili jubilantu na njegovem tihem domu v Gornjem gradu. Mi pa, ki bomo ostali doma, se bomo svojega velikega dobrotnika spominjali posebno pri slovesnih službah božjih v nedeljo. Zahvalili se bomo Vsemogočnemu za veliko dobroto, ki nam jo je izkazal s tem, da nam je v najtežjih časih poslal na škofovski prestol moža, ki js znal biti svojemu ljudstvu vse: cerkveni voditelj in narodni bH-ditelj. Iz naših hvaležnih src se bo dvigala k Bogu iskrena prošnja, naj nam našega očeta in dobrotnika ohrani do skrajnih mej človeškega življenja. RAZGLED PO SVETU ■ Hiiter ie govoril Sedanji voditelj Nemčije, Hitler, je imel oni torek zvečer svoj večkrat odloženi zunanjepolitični govor. V njem je naglašal, da je Nemčija miroljubna, ker lioče do konca izvesti svoj, na najmanj 20 let preračunjeni obnovitveni program. — Tudi oboroževanje Nemčije ni v nasprotju' z njeno miroljubnostjo, temveč je samo posledica njene neomajne odločnosti, da doseže popolno enakopravnost. Versajsko- pogodbo so kršile velesile, ki se niso razorožile, dočiin se je Nemčija razorožila. Z Litvo in Rusijo ne more Nemčija skleniti nobene pogodbe, z vsemi drugimi državami je pa pripravljena skleniti nenapadalne sporazume. Nato je Hitler podal v trinajstih točkah glavne nemške zunanjepolitične zahteve. Izjavil je, da se Nemčija brezpogojno odreka raznarodovanju kakšnega naroda, pač pa zahteva zase popolno enakopravnost v vsakem pogledu. Podpisati more Nemčija samo one pogodbe, pri katerih sestavi je sodelovala. Nemčija je za skupni varnostni dogovor le tedaj, če la ne nasprotuje mirni spremembi mirovnih dogovorov. Pripravljena je (udi ' pori določnimi jamstvi skleniti nenapadalne ■ pogodbe ter letalsko pogodbo. Na morju zahteva Nemčija 35% manj tonaže, kolikor je angleškega iu .15% manj kot je francoskega vojnega brodovja. Je pa sicer za omejitev oboroževanja in odpravo vojnih sredstev, ki 1 nasprotujejo veljavnim sporazumom Rdečega križ«. — Ce bi se mogli zanesti na Hitlerjevo odkritosrčnost, bi rekli, da Hitler ni slabo govoril. Toda. mi vemo, kaj v svetovni politiki pomenijo lepe besede! NEMČIJA s Razno. Sleviine razprave so se začele v Nemčiji proti katoliškim redovnikom in redovnicam, češ da so tihotapili z devizami. Mnogi so bili obsojeni na večletne ječe. čeprav gre za manjše zneske, poslane kot običajno leto za letom njih misijonskim postajam. — Na tisoče Nemcev se je prijavilo pri abesinskem poslaništvu v Berlinu za službo v Abesiniji, ki jim je pa ostala ta želja neizpolnjena. ker Abesinija ne sprejema v vojsko Evropejcev. KATOLIŠKA CERKEV s To in ono. Francoskega ministra 7.a zrakoplovstvo je sprejel v avdijenei sv. oče. — Velike svečanosti so bile v Rimu ob priliki proglašenja angleškega kardinala Fishe-ra in kanclerja Tome Mora za svetnika. — Ob priliki 25 letnice vladanja angleškega kralja so katoliški angleški listi ugotovili, da je kralj Jurij ob nastopu odpravil iz zaprisege besede, žaljive za katoličane. Poudarjali so ludi, da sedanji angleški kralj zelo spoštuje katoliško Cerkev in ji je naklonjen. — V kitajskem Šangaju je 10 katoliških župnij s 6 lepimi cerkvami in 20 kapelicami. V tein mestu je tudi katoliško vseučilišče in več drugih katoliških šol. — V Londonu je utopil v katoliško cerkev metodist (neka proteslantovska ločina), duhovnik Gregory. Izpreobrnil se je, pišoč neko knjigo. Začel je pisati kakor metodist, a zaključil je knji-gb kakor katoličan. Čudna so peta ... — Katoliško vero je sprejel na Malti (na angleškem otoku v Sredozemskem morju) vice-admiral John Knoroles, poveljnik prvega oddelka angleških križark. — Prvi kongres katoliških časnikarjev se vrSi letos v državi Atlanta v Severni Ameriki — Film o svetem letu so kazali te dni ■ i? v Pari«ti v navzočnosti kardinala Ver a. — Velik hotel je podaril nekdo jezuitom v ameriškem mestu Springsu. — Katoliška akcija v Španiji hoče otvoriti novo katoliško univerzo. AVSTRIJA_ s Drobil is Kerotana. DovrSili so elektrifikacijo železnice v Visokih Turah. Otvoritvi obratovanja je v Malnici prisostvoval tudi zvezni predsednik Miklas, minister Sto- ckinger in dež. glavar Htilgerth. — Bivši celovški odvetnik dr. Olbrich je bil vsled poneverbe obsojen pred prizivnim sodiščem na 6 mesecev težke jeee pogojno. — Upokojeni šolski vodja v St. Štefanu na Žili V. Raunig je bil vsled poneverbe poeojilničnega denarja — 63.831 šilingov — obsojen na 4 leta težke ječe. — S 15. junijem stopi v veljavo postava, ki predpisuje za Koroško in okraj Lienz Na Tirolskem, del Solnograda in za Predarlsko vožnjo na desni strani; v ostali Prav zato toliko truda in žrtev, ker ne sme biti v»e v par dneh končano. Shod, ki se bo vršil v čast sv. Rešil jemu Telesu, bo v par dneh v Ljubljani res zaključen, njegovi sadovi pa morajo zoreti in dozorevati v vsej kirni Jugoslaviji skozi leta in skozi desetletja. Ta shod mora biti kakor iskra, ki bo vžgala velik in mogočen ogenj. Pa ne ogenj, ki uničuje, ruši, razdira, ogenj, ki ga razpihuje vihar, da dela škodo in použiva vse, kar pride do njegovega objema. Biti mora kakor ogenj, ki greje, ki daje moč, ki sveti in vžiga, ki služi vsem v splošni blagor in v korist. Vse mora hiti deležno koristi tega ognja: posameznik in vsa človeška družba v družini in v župniji, v državi in v domovini, predvsem pa obširni pro-2* stori sv. katoliške Cerkve. Poživiti mora ta ogenj našo vero v Boga in v njegovo previdnost, vero v zakramentalnega Kristusa v beli sveti hostiji, dvigniti mora življenje po navodilih Kristusa samega, ker edino to življenje je vredno življenja. Današnje moderno poganstvo naj gre tia, kamor spada, v kot, med staro zavrženo šaro! Ognja torej gremo iskat v Ljubljano. No bo ga nam dala Ljubljana sama, ampak iskali ga bomo pri Tistem, ki je dejal: >Prišel sem da prinesem ogenj ua zemljo, in kaj hočem, kakor da se vname?« In ta ogenj je potreben nam vsem, Ogenj navdušenja, ogenj ljubezni, ogenj poguma, ogenj odločnosti in stanovitnosti. Zato gremo vsi na kongres! Avstriji vozijo tudi nadalje na levi. 'foM vozniki, kolesarji In pešci, pozor! — \t gj^ vasi so spremljali k večnemu počitku Marijo Plaveč pd. Kordelovo Mojco. ' AMERIKA s 15 miifjard Izseljenskega denarja. Hrvatski dnevnik >Novi svet«, ki izhaja v Nju-jorku, poroča na podlagi izkazi! Narodna banke v Belgradu, da so naseljenci v Ameriki poslali leta 1929 v Jugoslavijo vsoto 887 milj. 550.000 Din, leta 1933 pa samo še 122 milj. 323.000 Din. Sklepajo, da so naseljenci v Ameriki izza svetovne vojne poslali v Ju-goslavijo skupno okrog 15 milijard dinarjev. s Drobiž. V Braddoohu Pa. je umrl .54. letni Alojz Volk iz Rumene vasi pri Novem mestu. — V Nokomis II. je odšel v večnost 63 letni Jurij Plahulnik iz Godiču pri Kamniku. — V Oglesby II. je umrl 39 letni Ciril Ambrož iz Oerinc na Dolenjskem. — V Ma-nor Pa. ja zapustil solino dolino Frank Demšar nekje iz Poljanske dol. na Gorenjskem. - V Riehmond Cal so položili v grob Mihaela Koritnika iz Klanca pri Komendi. — V Milvvaukee so pokopali 48 letnega Ferdinanda Adama iz Stopercev pri Ptuju. — V Slie-boyganu je odSe! v večnost 70 letni .Janei Krolnik nekje iz Savinj. doline. — V Moon Run Pa. je umrl 60 letni Frank Baloh it Gornjega Tuhinja pri Kamniku. — V Glen-dale Long Island je umrl 50 letni Ig. Kralj iz Domžal. — V North Stratford je zapustil solzno dolino 40 letni Franc Udovč iz Dolenje vasi pri Cerknici. — V Nokomis II. je zaspal v Gospodu 31 letni Pavel Obregar ii Vač pri Litiji. — V Willardu Wis. je bil pri zadnjih volitvah Izvoljen za Župana Martin Klarič. — V Buenos Airesu v Argenliniji sla odšla v večnost 27 letna Ivana Lazar iz Gojač pri Crničah in 54 letni Josip Siničič iz Gor, Vrtojbe. — V Imperial Pa. je zapel mrtvaški zvon 46 letnemu Josipu Trusnoviču iz Šentviške gore pri Tolminu. -- V Detroitu so pokopali 67 letnega Jakoba Štajerja iz Škofje Loke. — V Pittsburghu Kansas so pokopali 60 letnega Andr. Šetina iz Zbilj pri Smledniku. — 70 let je dopolnil v Cleveiandu znani organizator ameriških Slovencev .los. Strukel iz Petrove vasi v Slovenski Krajini. Živijo! DROBNE NOVICE Na 5 let težke ječe je obsojen radi poneverb bivši poveljnik romunskega orožni-Stva general Dumitrescu. Ceškoslovaska-ruska pogodba je sestavljena v ruščini in čeSčini in ne tudi v francoščini, kot je bil običaj. Na pomorsko konferenco v London so povabili tudi Rusijo. Japonska ugovarja. Zadnje ostanke suženjstva je odpravil abesinski cesar. BANKA BARIJCH 51, lis« Auber, Parls Bdpreml|» denar r lu«f»s'avifO uajhltrej« in po najboljšem dnevnem k"™1 Vrši vse bančne posle najkulantnele Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lutisem-burgu sprejemajo plačila ua nnše čekovni- račun«. BEMJUA Ko £WM-W Rrmolt«. PRAKHJAi Ko 1117 SJ l-«ril. »»■»» n»A: No ms.«« Krt, DItobI l.UKSRMIIHRC: V »Wt. Ua**** Na zahtevo pošljemo brezplačno Samo s čiščenjem zob odpraviš zobni kamen, " i«« v ' . -j, ' " KA_J JE NOVEGA Zdraviti začnimo pri glavi, ne pri repa! Te dni se vrši po državi tako zvani proti-tuberkulozni teden. Zdravniki in učitelji predavajo in opozarjajo na strašno nalezljivo bolezen, jetiko. V tem pogledu piše »Trgov, liste tudi sledeče: Zalreti zlasti vse one osnovne vzroke, ki porajajo jetiko, to je najbolj uspešno sredstvo proti njej in temu sredstvu je zato posvetiti največjo pažnjo. Dvigniti skratka blagostanje ljudstva, omogočiti vsem, da imajo to, kar je za življenje neobhodno potrebno, to je najbolj uspešno sredstvo proti jetiki. Zato se proti jetiki bori tisti, ki skrbi za napredek gospodarstva, ki dela na to, da podjetja prospevajo in ki odpravi vse vzro- ke, zaradi katerih ta hirajo. In zakaj danes podjetja hirajo, to Brno povedali že mnogokrat in to so utemeljile naše gospodarske organizacije že neštetokrat. Naj se začnejo te zahteve že enkrat izvajati in uresničevati, pa nismo pomagali na noge le gospodarstvu, temveč okrepili tudi ljudsko zdravje. To je tudi edino pravočasno delo proti jetiki, dočim prihaja danes dostikrat pomoč, .*;o je že prepozno. V največjo korist vsega naroda bi bilo, če bi se presojale zahteve po oživljenju gospodarskega življenja tudi s stališča ljudskega zdravja. Začnimo torej pri glavi! Sprejem v škofijski zavod sv. Stanislava Na škofijski klasični gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili sprejemni izpiti za I. gitnn. razred dne t., 2. in 3. julija 1935. K sprejemnemu izpitu se bodo pripustili samo tisti učenci, ki nameravajo prositi za sprejem v zavod in so se rodili v letih 1022 do 1925 ter so dovršili vsaj štiri razrede osnovne šole. Kjer je 5- ali 6-razredna šola, navadno ne zadostujejo samo 4 razredi, ampak je treba radi slovničnega znanja vsaj 5 razredov. Starši naj pošljejo ali pa osebno prineso s 5 Din kolkovane priiave za sprejimni izpit do 20. junija ravnateljstvu škofijske klasične gimnazije v St Vidu nad Ljubljano. Prijavi se priloži: 1. šolski izkaz (knjižica), 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnica z natančnim naslovom prosilca, da bo moglo ravnateljstvo pravočasno sporočiti, kateri dan naj pride dotični k izpitu. Kdor naredi sprejemni izpit, s tem še ni sprejel v zavod, ampak mora v ta namen pri vodstvu zavoda vložiti še posebno prošnjo, ki je pa ni treba kolkovati. ?!>rejeinajo se le telesno zdravi, nravito nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev; zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetiti duhovskeinu stanu. Prvi namen zavoda je namreč vzgoja duhcrvskega naraščaja. Zato se daje vsem dijakom temu uamenu primerna vzgoja, a se nihče ne sili, da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za to veselja ali poklica. Prošnje za sprejem v zavod se sicer naslove na škofijski ordinariat v Ljubljani, a se ne pošiljajo tja, ampak jih prineso starši, oziroma njihovi namestniki osebno vodstvu zavoda v St. Vidu, in sicer na tako jiril stavijo vodstvu tudi dečka, da ga t Za sprejem v zavod pa lahko prosijo tekom meseca julija tudi oni učenci, ki bedo napravili sprejemni izpit na katerikoli državni gimnaziji. V tem primeru morajo prošnji za sprejem priložiti šolski izkaz s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter krstni in rojstni list. V II., 111. in IV. gimn. razred se sprejemajo samo dobri in nepokvarjeni dijaki s klasičnih gimnazij, z odličnimi in prav dobrimi izpričevali. Ponavljala' se ne sprejemajo. Prošnji za sprejem naj prilože zadnie šolsko izpričevalo ter rojslni in krstili list. Priglasiti se morajo osebno tekom meseca julija, avgusta se ue sprejemajo več. Letno j)lačilo se določa jx> izpričevala in gmotnih razmerah dotične družine. Polno plačilo za dečke ljubljanske škofije znaša za celo šolsko leto 6000 Din, za dečke iz drugih škofij pa 7000 Din. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Ubožnim prosilcem z odličnimi izpričevali se la znesek primerno zniža. Ce se dijak dobro izkaže s pridnostjo, pobožnosljo in vljudnostjo, uživa glede plačila v nadaljnjih raziedih še večje ugodnosti. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd. se dobe o priliki zglasitve v zavodu. Vodstvo zavoda »v, Stanislava v St. Vidu nad Lj. OSEBNE VESTS d Za novega sonjsko-motlrttškega škofa, je > ohrani še nadalje! VINA za vse priložnosti naročite pri Centralni vlnarni v Ljubljani. DOMAČE NOVICE d Zagrebški nadškof dr. Baucr je prispel v petek v Belgrad. S postaje se je odpeljal v uunciaturo na pardnevno bivanje. Nadškof dr. Bauer je bil najprej sprejet pri vojnem ministru generalu Petru Zivkoviču, zatem pri predsedniku vlade Bogoljubu Jevtiču, nato pri knezu namestniku Pavlu in končno pri kr. namestniku dr. Kadenku Stairkoviču. d Kdor namerava na cerkvenem pokopališču govorili ali peti, si mora vedno prej izprositi dovoljenje pri pristojnem župuem uradu. Tako vele cerkveni predpisi. d Pri procesijah se morajo odslej igrati samo cerkvene skladbe, ne pa svetne koračnice. Tako je odredil škofijski ordinariat. d Hegulacijski načrt za okolico. Ljubljanski gradbeni odbor izdeluje skupno z mestnim gradbenim uradom regulacijski načrt in stavbna načela za vso 'ljubljansko okolico. Delo je zelo obsežno, ker je treba zaslišati in proučiti želje in potrebe vseli okoliških občin. Zaenkrat je odbor v stikih samo z občinama Mi,»to in Vič. d Za železniško postajališče v Mostah so prav pridno na delu prizadeti krogi. V poštev bi prišel prostor med kemično tovarno in mo-ščansko elektrarno. Pretekli teden je bila v Mostah prva komisija, ki pa še ni sklenila nič določnega. d Povest o nesrečnem Juriju. Pred nekoliko dnevi je bil prijavljen oblastem bogat kmet Radovič iz vasi Radina, da ima že dve leti zaprtega svojega sina Jurija v betonirani kleti. Ko so orožniki uvedli preiskavo pri omenjenem kmetu, so našli v temni kleti Kado-vičevega sina Jurija. Njegov oče se je hotel izgovarjati, da je sina zaprl, ker ni duševno popolnoma zdrav, v varstvo pa ga ni hotela sprejeti nobena umobolnica. Navedbe nečloveškega očeta pa ne odgovarjajo resnici, ker so že pred leti zdravniki ugotovili, da je mladenič zdrav. Radovič se je hotel sina znebiti na ta grozen način ter ga je sam zaprl v temno betoiiirano klet, kjer je nesrečnik prebil cela dve leti. Hrano mu je porival skozi malo odprtino. Ko so orožniki rešili nesrečnega nila- Naša uganka larožito in dobro spravite! l ifflirfflflh "Iffili jlfffitt* IWtZ Izrežite in dobro spravite! ALI STE ŽE PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA« ? Prilo^jraossfsii incsicopl Tovarna upognjenega pohištva Retnec-Co., Duplica pd Kamniku bo v dneh velesejma t. j. od i.—U. Junija t.!. oddtilr, v reklamne svrhe l.HOO finih sobnih stolov Oglejte si Jih v prodajalni tovarne V L)Ubljaril, fi,ersrelt£:c»va s&Sfsca 7 (poleg Slamiča). deniča ter ga odvedli vsega telesno propadlega na svetlo, je radi spremembe nenadoma oslepel. Nečloveškega očeta so orožniki zaprli. d Ljubljanski »Pohod« je bil včasih, tudi med tistimi, ki so smatrali večino Slovencev za vse prej, kot za prijatelje države. Menda se »Pohod« tega sedaj kesa, zakaj piše med drugim tudi sledeče: »Bodimo iskreni in priznajmo si enkrat na ve« glas, da mora biti slepomišenja o državnosti in protidržavnosti slovenskega dela našega naroda konec. Če izvzamemo par zmešanih glasov, katerim roji po glavi sovjetska republika, potem lahko pribi-jemo, da smo Slovenci prav vsi iskreni in zavedni državljani kraljevine Jugoslavije, ker se pač vsi zavedamo, da za nas Slovence ni življenja izven mej naše države.< — Vprašamo samo to, kdaj bodo popravljene krivice, ki so bile storjene našemu narodu, skupinam in posameznikom radi navedenega »slepomišenja«? d Ljubljanski občinski svet je imel te dni zopet redno občinsko sejo pod vodstvom župana dr. Ravniharja, ki je poda! daljne pred-sedstveno poročilo. Za finančni odsek je pori-ča I Tavčar, ki je med drugim predlagal pixl-poro za evharistični kongres, kar je bilo sprejeto proti glasu Košema. Tavčar je ob tej priliki lepo poudarjal, da bo evharistični kongres ena najbolj veličastnih manifestacij, kar jih je Ljubljana kdaj videla. Finančni odsek je bil mnenja, da bi bilo treba dati mnogo več kot 50.000 Din, toda zaradi izrednih razmer tega ne more. Ne gre, da bi meslna občina (kakor je predlagal Kosem) evharističaemu odboru kdaj pregledovala račune. Evharistični kongres ne bo le manifestacija notranjih čuvstev našega naroda, marveč bo tudi mnni-iestacija velike množice, ki jo mora Ljubljana dostojno sprejeti. — Na tajili seji je občinski svet soglasno sprejel predlog, da se prihodnjo jesen ukine 1. razred mestne ženske realne gimnazije. d Deset francoskih bojnih ladij pod poveljstvom admirala Mougeta je prišlo v Boko Kotors-ko, kjer ostanejo več dni, nato pa obiščejo druga naša pristanišča. Ob priliki njih ouiska je ponovno prišlo do prisrčnih manifestacij francosko-jugoslovanskega prijateljstva. Vsa francoska eskadra šteje 150 častnikov in 3000 mornarjev. d Obrtniško zborovanje iz vse države prične 18. junija letos v Belgradu. Pri slabi prebavi uporabi jsfte znani PLANINKA.taj BAHOVEC. Pristen je le v plombiranih paketih. Apoteka: Bahovec, Ljubljana Kongresni trg ■ .... Reg. lir. 76 ml 5./II. 1932._ d Iz časopisov. Zagrebški »Jutranji list« priobčuje članek, v katerem zagovarja tiransko mehiško vlado, hvali tamošiiijo socialistično šolo in boljseviško ureditev gospodarstva. — Belgraj&ka »Politika« priobčuje vest o duhovnih vajah z dodatkom: »0, o, o, kaj si vse izmislijo, da otroke zastrupljajo!« Kaj bi rekla »Politika«, ako bi mi na omenjeno surovost odgovorili: »Kaj si vse izmisli «Politika», da svoje bravce zatrapa, kaj vse piše, da njeni bravci podivjajo!« d Pojasnilo posestnikom poljedelskih strojev. Po zakonu o zavarovanju delavcev so zavezani zavarovanju proti nezgodam vsi delavci, ki delajo pri poljedelskih strojih, katere ' goni veter, voda, j»ara, plin, elektrika ali ži-vina. Zavarovanje je prisilno in se razteza na ves čas, ko delavci opravljajo delo pri takih strojih. Lastniki so dolžni prijaviti Okrožnemu ; uradu za zavarovanje delavcev vse stroje, plačati zakonito določene predpisane prispevke in prijaviti vsako nezgodo. Kadar izpolnijo vse to, so po zakon u storili s vojo dolžnost. Ni jim treba sklepati s ponesrečenci nobenih porav-nav ali dajati posebnih odškodnin. Prav tako je brez pomena tudi vsako sodno uveljavljanje pravic od strani ponesrečencev, ker mora ; sodišče take zahteve zavrniti, aiko lastnik stro-; ja nezgode ni namenoma povzročil. Ponesre-i čenči prejmejo na podlagi uradno dognane j obratne nezgode in zdravniško ocenjene ne-i sposobnosti za deio tisto nezgodno rento, ki jim po zakonu c zavarovanju delavcev pripa-I da. Potrebno je samo, da je nezgoda pravo-i časno prijavljena Okrožnemu uradu za zavaro-I vanje delavcev. To pojasnjujemo vsem krneč-| kim posestnikom, lastnikom poljedelskih stro-j jev, in njihovim delavcem, da si ne bodo 8 ; tožbami povzročali nepotrebnih stroškov pri | sodiščih in njihovih pravnih zastopnikih ter ; da ne bodo sklepali poravnav, ki gredo po-; gosto celo v zneske, ki so preko gospodarske | zmožnosti kmetske hiše. d Slaba Istina za slive se obeta tudi v Bosni. Tamošnjim kmetom ostane sedaj samo še ; upanje na pridelek koruze, j d 32 milijonov za hmelj. Glasom izkazov dravograjske carinarnice smo izvozili v dobi ; 1934-35 skozi Dravograd 871.024 kg hmelja v ! vrednosti 31,612.888 Din. Izvoz je šel v Ameriko, Anglijo, Francijo in Belgijo. d S jjiuukom verouka na strokovnih nadaljevalnih šolah prično v šolskem letu 1936-36. Ker je zaenkrat dovoljen verouk samo za prvi razred, so podvzeli korake, da se uvede pouk v krščanskih resnicah takoj v vseh razredih. d 25 letnico obstoja je praznovala te dni trgovska nadaljevalna šola združenja trgovcev v Ljubljani z lepo uspelo akademijo. d 300 »dravnikov se je v Belgradu odpovedalo izvrševanju zdravniške službe, ker jim je zmanjkalo bolnikov. d Deset plemenskih konj iz konjarne v StanMčn so morali na veterinarski fakulteti v Zagrebu ubiti radi bolezni. V«wk teh konj je veljal državo {Hi sto tisoč dinarjev. d iSkalaško kočo na liožei, dve uri od Jesenic v Karavankah, bo otvorili in blagoslovili v nedeljo, 26. maja. d Neki trgovce v Banjaluki je poslal ob 25 letnici kronanja angleškemu kralju Juriju čestitko. Za brzojav je plačal 347.5«; Din. d Zaradi zlorabe uradne oblasti so v Belgradu zaprli predsednika židovske cerkvene občine dr. čelebanoviča. iz domaČe politike d Volitve so končane. Glavni volivni odbor v Belgradu je končal svoje delo in izdal uraden razglas o številu volivcev in o izvoljenih poslancih. Za listo g. predsednika vlade B. Jevtiča je glavni volivni odbor ugotovil 1,746.982 glasov, za listo g. dr. VI. Mačka pa 1,076.345 glasov. Listi g. B. Maksiinoviča s 33.549 glasovi in g. B. Ljotiča s 24.088 glasovi sta propadli. Po zakonu dobi večinska lista g. Jevtiča 303 poslance, lista g. dr. Mačka pa 67 poslancev. d Slovenija je dobila sledeče poslance: 1. Okraj Maribor levi breg Ivan Janžakovič, župan v Kosakih, iu 2. dr. Ivan Jančič, državni tožilec v p. iz Maribora; 3. Murska Sobota Josip Beako, veleposestnik in industrije,' iz Murske Sobote; 4. okraj Ptuj Nikolaj Brenčič, gostilničar iz Ptuja; 5 okraj Dolenja Lendava dr. Franc Klar, zdravnik iz Dol. Lendave; 6. okraj Maribor desni breg Frauc Gornjak, ekonom iz Slovenske Bistrice; 7. okraj Slovenske Konjice Karel Gajšek, javni notar v Slovenskih Konjicah; 8. okraj Dravograd Karel Do-bršek, šolski upravitelj v Prevaljah; 9. okraj Celje Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnišnice v Celju; 10. okraj Šmarje dr. Rudolf Do-bovišek, odvetnik v Celju (Mačkova lista); 11. okraj Ljutomer Avgust LukaCič, šef postaje v Mariboru; 12. okraj Laško Rudolf Pleskovič, učitelj v Trbovljah; 13. okraj Slovenjgtadeo dr. Anton Novačan, konzul iz Celovca; 14. okr. Brežice dr. Andrej Veble, odvetnik iz Maribora; 15. okraj Gornji grad Rudolf Pevec, trgovec iz Ormoža (Mačkova lista); 16. mesto Ljubljana Ivan Mohorič, bivši minister ia Ljubljane, 17. dr. Riko Fux, višji magistrata! svetnik v Ljubljani; 18. okraj Ljubljana okolica dr. Drago Marušič, minister za socialno politiko in narodno zdravje, 19. Stanko Hočevar, lekarnar in župan na Vrhniki; 20. okraj Logatec dr. Drago Marušič, minister; 21. okraj Radovljica Ivan Mohorič, bivši minister iz Ljubljane; 22. okraj Litija Milan Mravlje, geometer i® bivši narodni poslanec iz Ljubljane; 23. okraj Krško inž. Fran Zupančič iz Ljubljane; 24. okraj Kamnik Anton Kersnik, posestnik z Brda; 25. okraj Kočevje dr. Ivan Lovrenfflč, odvetnik iz Ljubljane; 26. okraj Novo mesto dr. J. Režak, odvetnik v Novem mestu; 27. okraj Kranj dr. Franc Semrov, industrije« iz Kranja; 28. okraj Črnomelj dr. Jure Koče, pomožni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani; 29. okr. Metlika Dako Makar, hotelir in posestnik iz Mostova e$eoca »MOSTIS«. 7. našo umetno esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno. nbstomo in zdravo domačo pijačo. — Cena 1 steklenici za 150 Ilirov 20 Din po pošti 40 Din, 2 steklenici po poŠti 60 Diu. — Dobi se samo v mo&mm kanc. uubuana Židovska ulica in r »Nebotičnika«, Metlike. — Na listi B. Jevtiča je bilo izvoljeni li v Ura veki banovini 27 narodnih poslancev, na listi dr. VI. Mačka pa. 2 narodna poslanca. d Narodna skupščina se bo prvič zbrala najbrž 3. junija. Ko bodo ugotovili pravilno izvolitev powlaacov, bodo začeli razpravljati o državnem proračunu. d Med norimi poslanci je 58 advokatov, 55 uradnikov, 35 trgovcev, 10 zdravnikov, 0 iuženjerjev, 10 učiteljev, 10 podjetnikov, 9 profesorjev, 9 časnikarjev, 51 kmetov itd. Advokatov je torej največ! d Banska uprava r Zagrebu v posebnem razglasu zavrača pretirane govorice o nemirih v državi, ki so o njih poročali neki inozemski, naši državi sovražna listi. Nato banska uprava ugotavlja uradno sledeče: Dne 6. maja je prišlo v Uospiču pri zoperstavijanju ne.te skupine kmetov iz Pazarišta, okraja perušiškega, ki so se nahujskani poskušali zoperstaviti orožnikom, ob življenje dvoje oseb. — Dne 11. maja je v Seminici napadla sknpma kmetov orož niško patruljo ob priliki njenega predpisanega in pravilnega postopanja, pri čemer so orožniki uporabili orožje ia je prišel ob življenje en krnet. — Dne 19. maja so napadli gotovi ljudje nekega človeka radi njegovega dela in glasovanja ob priliki minulih volitev. Orožniki, ki so se službeno nahajali v bližini tega mesta, so na poziv župana mu napadenega kmeta po svoji uradni dolžnosti uradovali in pozvali napadalce, da naj se raz idejo in da naj bodo mirni. Skupina kmetov, ki je delala nered, je navalila na orožnike s kamenjem, drvmi in s streljanjem iz revolverjev. Prišlo je do uporabe orožja. Radi tega je neki orožnik padel ranjen. Dve osebi napadalcev pa sta prišli ob življenje. V celoti je v vseli treh primerih napadov na organe oblasti, ki so pravilno vrtali dolžnost, izgubilo življenje pet ljudi. NESREČE d Požar sa požarom t mariborski ofioiiei. V Trničah, občina Rače je pogorel posestnik Sibilja Josip. Zgorela mu je hiša i gospodarskim poslopjem ter je Škode 26.000 Din. Ogenj je nastal ponoči na podstrešju ter je domače prebudil najmlajši otrok s svojim jokom, ko je bila že vsa streha v plamenih. i— V Zilnici, občina Jurovskl dol,* je zgorela viničarija Junija Klampferja. Ogenj je zanetila sedemletna gluhonema viaičarjeva hčerka, ki je bila z manjšimi otroci sama doma. — Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je divjat požar pri&posestni-ku Francu Sekolu ter mu vpepelil hišo in hlev. d Zajel je za skalami r vrtine«. Nad ial-akim jezom se je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje 26 letnega delavca Karla Vabiča. Omenjeni je bil zaposlen pri spiiSčanju splavov skozi letake zapornice. Vozil se je s čolnom apiavarjem nasproti ter jih vodil do zapornic, Žal pa pri tem dedu ni bil vešč plavanja. Ko se je zopet podal 8 čolnom po strugi proti Bresau, je zadel za skalami v vrtinec, ki mu je čoln prevrnil. Vabič sa je oklenil M na, katerega pa je voda potegnila pod površino in z njirn vred je izginil v valovih tudi Vabič. Iskali so ga ve« dan nad jezom, toda truplo je tok najbrž že odnesel »kozi zapornice dalje. d Po nesreči jo vtaknil roko med mlinske kamne mlinar in posestnik Jakob Mauko iz Rogatca. Vsi prsti zmečkani. d Žrtve tihotapstva. Na planini Grajšici pod Trupejevem Poldnem (1932 m) so našli mrtve: 29 letnega brezposelnega delavca Koš-nlka Franca. 19 letnega brezposelnega trgov- A v Mi rast še nič faHickta (hi pranja perila, ? „Kaj še. Zakaj naj bi pa bila trudna? Poglej samo, koliko sem že oprala!" „Zares hvale vredno! V tako kratkem času I in kako je postalo perilo lepo belo." „Da, tu se zopet enkrat vidi, kako potrebno je, da se perilo namoči v raziopin: Ženska hvale. Ali nisi videla na vodi, v kateri se je namakalo perilo, kako se je nesnaga čez noč razkrojila? Seveda, potem ima Schichtovo terpentinovo milo lahek opravek I Ta način pranja je br&zdvomno najboljši." i6CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO ... in za namakanje Ženska hvala skega pomočuika Balona Jožeta iz Kapele pri Brežicah in 22 letno Hudovemik Franciško. S seboj so imeli saharin in tobak. Zasul jih je snežni plaz. d Vreli lug se je radi! po dekliei. V zagrebško bolnišnico so pripeljali triletno Ljubico Pacina iz vasi Tušobrega pri Mariji Bistrici. Njena mati je prala perilo v kuhinji. V trenutku, ko je prinesla poln lonec vrelega luga, »o je v njo zaletela mala Ljubica. Materi je padel lonec iz roke in vreli lug se je razHl po nesrečni deklici. Ljubica je dobila izredno hude opekline. Kljub temu, da ja bila takoj prepeljana v bolnišnico in da so m zdravniki zelo trudili z njo, je otrok kmalu umrl. d Našli se zoglenela truplo. Dne 19. maja proti večeru je v GaSteraju v občini Jurevski dol izbruhnil ogenj pri posestnika Petku. Goreti je začelo v hlevu ter je ogenj v nekaj minutah zajel vse poslopje. Od domačih ni bilo nikogar doma. Preden so prihiteli sosedje na pomoč, je bil hlev z gospodarskim poslopjem vred v plamenih. Omejiti so se morali le na odvračanje ognja od hiš, medtem ko je v hlevu zgorela živina, v svinjaku pa svinje. Poginilo je dvoje krav in pet svinj. Ko »o končno ogenj pogasili, bo pogreSili devetletnega po-sestnikovega sina. Sedaj pa so našii pod ruševinami niegovo zoglenelo truplo. Fantek »e je najbrž igral v hlevu ter zanetil ogenj ia našel strašno smrt. Njegovo truplo je popolnoma zoglenelo in je bilo komaj spoznati, da so to ostanki človeka. NOVI GROBOVI . d Milo Mater se mi skaii, r zadnjem boju me tolaži! V Špitaliču so pokopali tamošnjega g. župnika Antona Mezga. -- V Mariboru so pokopali Matijo Zver Zalai, Šolskega upravitelja v pokoju. — V Celju je umrl Ivan Ravnikar, veletrgovec. — V Žužemberku je odšel po večno plačilo Ivan Vehovec, bivši poslanec in župan. — V Laž-kem je umrla Grafenauer Josip ina, soproga ravnatelja zemljiške knjige v pokoju. — V Poljčanah je na veke zatisnil oči 78 letni Franc Smeh, kovaški mojster in posestnik. — V Smartnem ob Paki je zapustila solzno dolino Ivana Koderman, roj. Cirman, soproga vlakovodje v p. — V Železnikih je umrl Valentin I«gar, mizar, brat pokojnega kaplana Jožefa Logarja. — V Maribora so pokopali Antona Simoniča. — V Zdenski vasi pri Dobrepoljah je za vedno zatisnila oči 33 letna Marija Novak, mati štirih otrok. -— V Ljubljani so umrli: mali Hartmanev Francek, Jo-sipina Rovan in višji kontrolor Šiefau Brež ni k. Naj počivajo v miru! y RAZNO d 1'. n. župan sira. v Sloveniji naproša zji-lcžnišlvo Družinske Pratike-s, da mu v najkrajšem ('asu sponke vse morebitne spremembe v zaznamku letnih sejmov ter opozore na morebitne uapake, ki so se vrinile v letošnjo pruliki. d Naši gospodarji bodo imeli na letošnjem XV. ljubljanskem velesejuui od 1. do 11. junija najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, hrane, kosilne stroje, mlatilniee, čistilnice. slamorezniee, pluge za okopavanje in veliko število najrazličnejšega Orodja. Vse to bo razstavljeno v posebni skupini pregledno razvrščeno. - Delali se bodo tudi praktični poizkusi. d Nabornikom. S 1. junijem letos prične \ dravski banovini nabor. Vsi mladeniči letnikov | ljubljanske meščane se bo koncert ponovil l julij« Rezervirajte si vstopnice, laMm tudi pismeno pri Olasbem Matici v Ljubljani Dela oa Stadionu, priprava tribune iu ureditev hrežin, se bližajo koncu. V preurejeni Stadion bo lahko slo sto tisoč- ljudi, ne da bi se bilo treba bati prevelike fi>"V Nad tisoč lanlov-rediteijev ki se Skiciiieii pogreb angletkega junaka. Pri vožnji z motornim Kolesom se u smrtno ponesrečil - . čl angleški polkovnik Lavvrence. ki je s svojim tihim, a junaškim delom Angliji izbori! vpliv v vsej Arabiji. Imenoval, so ga nekronani arabski kralj. Po kopali so ga na lihem na vaškem pokopališču v vasi Morritone v angleški grofiji Dorset Jata angleških vojaških letal se vadi 7i laranov. PO DOMOVINI | f Župnik Jqn,Ro!eg uradnikov podjetja še nad 600 ljudi, j Pri hiši žalosti se je poslovil od pokojnika v kra-i snih besedah g. Brezovšek, ob grobu pa domači župnik in v imenu delavstva g. Brezovšek. Težko prizadela rodbina se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem jx)greba in jih pro6i, da prosijo Najvišjega za miren pokoj rajnemu. Razno (Selca) Na Stir|>niku je v petek umrla 53 letna Terezija Oblak, zadela od kapi. Pokop»li smo jo v nedeljo zjutraj na farnem jx>koj)a!išču v Selcih. Pokojna zapušča 13 olrok. Bila je dolgoletna naročnica in vneta čilateljica »Domoljuba*. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje! -- Tudi pri nas se dvigajo evharistični križi. V nedeljo je bil slovesno blagoslovljen 20 m visok križ na Prtovču. Prejšnji večer so v Podlonku zakurili mogočen kres; cerkev in križ. sla bila nad vse lepo okrašena, lako, da je slovesnost napravila veličasten vtis. Na Vnebo-liod ga posvetimo pri Sv. Mohorju, pa tudi v Selcih so priprave za jioslavitev že v teku. Naj bi nas li križi vodili k evharisličnemu Kralju! Umrl je star veteran (Št. Vid pri Brdu) Dne 20. maja zjutraj je zapel mrtvaško jiesem mali zvon iu naznani) smrl najstarejšega občana in farana, Martina Prašnikarja, p. d. Anzlnovega Martina. Dočakal jc častitljivo starost 91 let. Mož je bil izredno dobrega spomina in je vedel veliko jiove-dati o takratnih hudih časih, kaleriin so sedanji podobni, samo s to razliko, da jih sedaj ljudje težje prenašajo, ker so razvajeni. Da je naš kraj res zdrav, pričajo številni starčki in slarice, kateri so že prekoračili 80 let. Rahla naj bo rajnemu zemlja domača! Naj jioč.iva v miru! Poroka (Sp. Brnik) Dne 22. maja se je poročila v Cerkljah Marija Jereb z Anionom Burgar iz Lahovč. Nevesta je iz družine Jožefa Jereba, katera je izšolala pet sinov, od teh štiri pravnike. Trije so z materjo že v večnosti, ostala dva s tremi sestrami pa še žive v podporo staremu očetu, kateri se radi bolezni ni mogel udeležiti družinskega veselja. V vsej Jugoslaviji gotovo ni na kmetih družine, ki bi se mogla ponašati s toliko sinovi z akademsko izobrazbo. Tudi v mestih bi se jih težko našlo. Pri tej priložnosti je blagoslovil domači duhovnik g. J. Gra-šič novo hišo, katero je dal zgraditi dr. Peter Jereb pri cesti na vhodu v vas ua mestu stare rojstne hiše. 01e|)šava je to za vas, ki je ua razpotju štirih cest. Pri ženilvovanjski zabavi je izrekel g. dr. Ivan Sajevic, nevestin polbrat, pomemben govor. Cesti lamo novoporočencema! Novice (Sostro) ludi pred našo farno cerkvijo so |>oet«vili ličen evharistični križ z napisom in simbolom svetega Rešnjega Telesa. — Mrtvaški zvon se zadnje čase pogosto oglaša. Pretekli teden je spremljal k večnemu počitku 69 let staro Ano šubelj iz Pod- Gustav Strniša: VINSKE GORICE (Dalje.) • Nc sodi nič napačno! Motiš sc. nisem padla tako globoko kakor domnevaš! Toda to življenje. ti> večno iioiiočevaiije. lo ozračje j>o!no smrdljivega dima in prisiljene ljubeznivosti, ki j<> moram kazati gostom, to je nekaj tegobuega, kur me uibija, saj vedno bolj čutim to breme mi srhi!« Martin jo je še vedno gledal, kakor bi bil zamišljen nekam v preteklost, je strmel vanjo in tiho dejal: »Vse je zakrivil tujec! Tvoja ljubezen do njega ni bil« prava in resnična! Ce bi Je roma ne bilo v našo vas, bi bilo danes vse drugače. Jaz bi bil še dane« veseli kovač Martin, n ti moja žena, saj sem te tako nesebično in iskreno ljubil.« He/,ik« je prisedla k njemu. Spet se je izpovedovala : Martin! Ne morem ti povedati, koliko trpim! Veiu, kaj sem zakrilila, a tedaj niti prnv vedela nisem, niti se nisem zavedala /.lili posledic. Nikar me ne sovraži, čeprav ii moram priznali. da sem tudi sama kriva, kajti dovolj močna nisem bila in moja volja je klonila, zato je |>«stalo telo šibko in igrača strasti. Zakaj nisem tedaj mislila z vsem srcem na tebe, pa bi •magala sila moje duše?« Vem, da si kriva, vendarle te še ljubim! In 1<> je moje gorje! Pobegnil sem ii/. svoje ko-vaenice, zapustil sem svojo najdražjo domačijo in šel. Kako me jc vse dražilo in bolelo, vsaka vte/.a. vsak grmiček in potok, vsako dre- i vo in vsaka bilka, vse me je spominjalo tebe! • In hotel sem te pozabiti, hotel zadušiti sjiomi-i ne. ki so begali za menoj, me napadali, silili \aine iz dneva t dan ter me nadlego! ali, da sem bil od njih kar ves bolan. In bežal sem pred njimi kakor uibijalee pred svojo žrtvijo, saj sem jih skušal ubiti, a ubiti jih nisem mogel, ne /atreti jih. ker sem jmič prešibek. Ali ni čudna usoda:' Pniiegnil sem / doma. nikogar nisem vprašal jk> tebi, šel selil, da bi bil daleč od tebe, da bi zgiiibtl vse spomine, ki bi morali polagoma »plahneti in zbledeti v srcu. Nikogar nisem vprašal, ko sem bežal, samo bežal, nihče mi ni povedal, kje naj g'eni, da prispelo v mesto in vendar sem dospel v ta vrvež. Sprejelo me je nemirno življenje polno blaznosti, strasti, dela in muk, ta fttra:"mi oči-ščevalnica. v kateri omagajo tisoči iii mnro s kletvijo na ustih, saj so sanjali obljubljeno deželo, |ia so dospeli v pekel. Le kdoi je moten, se iztrga in jiobegne. le tisti se očisti in postane velik, ker j«' s|Mi/.nal \so bole"ino in trpljrnje. ves greli in vse razkošje človeštva. In ko sem menil, da tc moram kmalu j>o/.n-biti. se je vrinilo še donioto/.je. Vidiš, in danes »oni prišel k tebi. kakor hi me bila klicala in kakor bi te bil iskal, čeprav nisem niti slutil, kje si.« »Saj sem te klicala v svoji presilni bolečini. Klicala sem le in vabila. Ti pa si komaj prišel, ko že odhajaš. Zakaj Martin? Olnni, da se mirno jiomeniva! Morda nama bo laže, če spel enkrat pokrnmljttva in si odkrijeva vse, kar nosiva v sebi in kur hočeva zatreti, pa ne moreva. Vem. ne morem ie pridržati, saj nimam nikake pravice do tebe. Izgubljenka sem, bedna nezakonska mati. ki samo živi, ker moro /.i vet i tudi zalo. da podpira očeta, ki ji jc sam jKimagAl v prepad.« Približal se je Martinov tovariš, ki je govoril s prijateljem pri sosednji mizi. Ku je opa-/il, da se živahno pomenkujeta, se ji- molče odstranil in prisedel je k svojemu prijatelju. Martin se je razgovorih Jaz si ne priznam nobene krivde, čeprav me je spočetka bolelo, ker sem Jeroma udaril. Morila je to /ti k i' njenost? Morda je preveč sile v meni in preveč zlobe in zagrelijeuosti? Jeromii sem prizanese! drugi udarce zavoljo otrok. Sama ne veš, kakšen som na otročad in nekega dne. ko te ni bilo doma, sein bil tudi pri vas. l'ri odprtem oknu sem videl v zibki tvoje bedno dete. Skočil sem k njemu in si g« ogledu!. Mnogo tvojega sem videl na njeni in poljubil se.ni ga. I.e svoje rane ne znam zaceliti. To je bolest razočarane ljubezni, to je muka ranjenega ponosa! Ničesar se ne kesam. » vedno se borim sam s seboj. Odkar mi je Jerom odpustil, mu včasih želim odpustiti tudi ja./. Toda, če se »pomnim na tebe in na dete, stisnem roke v posti in za« škrtaiu z zobmi! Iles ljubim otroke in srečen bi bil v objemu svoje družine. Pa si vedno bolj mislim, da mi ni usojena ta sreča, in da bom vedno bolj la\al okoli iu ostal krepki divji kovač Martin, samoten in zapuščen kakor drevo sredi jmSča, In ta misel mi ni prijetna!« »Pridi sv. Duh*, govor, nato cerkveni koncert in spovedovanje. Nedelja, 2. junija: ob 'A5 spovedovanje; ob ,'a6 govor, sv. maša, skupno sv. obhajilo faranov in posvetitev Kristusu Kralju; ob V sv. maša in sv. obhajilo prvoobhajancev, nato pogostitev otrok; ob 9 govor, peta sv. maša (missa de Angelis), slovesna procesija z Najsvetejšim, slovesni 3 Tebe Boga hvalimo« in blagoslov z Najsvetejšim; ob !416 »Garda Moreno*, verska igra v Prosvetnem domu; oh 20 na Gorici pred kapelico pete litanije Matere božje, procesija s svečami na Ajdovski gradeč, blagoslov evliar. križa, govor (govori dr. Miha Krek) in petje. »L^ »"Klenega junaka. Pr, vožnji z motornim koksom se jt smrtno [»nesreč,! ^..či angleški polkovnik Lavvrence, k, je s svojim tihim, a junaškim delom Angliji ,>riboril vpliv v vsej Arabiji. Imenoval, so g« nekronan, arabski kralj. Pokopali so ga na lihem n« vaškem pokopališču v vasi Morritone v angleški grofiji Dorsei Vesti o kongresu Kongresne knjižice in znake jc začel glavni pripravljalni odbor te dni razpošiljali. Kongresna knjižica obsega seznam vseh kongresnih svečanosti m nešteto podrobnih navodil, ki so potrebna, da bo potekel kongres v popolnem redu. V knjižici so natisnjene tudi vse |>esmi, ki jih bo ljudstvo pelo na kongresu Obenem s knjižico prejmejo vsi udeleženci kongresa tudi lep znak, ki bo omogočal kon-rolo pri vstopu na Stadion, kajti nihče, tudi Ljubljančani niso izvzeti, ne bo mogel brez znaka in knjižice na Stadion. Za koncert Ciril-Metodovega zbora, ki bo dne 29. junija v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, je veliko zanimanja. Ta koncert je namenjen zlasti zunanjim udeležencem evliarističnega kongresa Za ljubljanske meščane se bo koncert ponovil t julija Rezervirajte si vstopnice, lahko tudi pismeno pr.i Glasbeni Matici v Ljubljani. ' Dela na Stadionu, j>riprava tribune in ureditev brežin, se bližajo koncu. V preurejeni Stadion bo lahko šlo sto tisoč ljudi, ne tla bi se bilo treba teti prevelike gn<nu , starejs* in slalxxnejse pr pravlieni 7 eno že" l % ^ ' n"oi4n' župnija St. Lanibert je postavila v nedeljo evharističen križ, Um visok, v Jablani (750 m visoko), s primerno in vzpodbudno slavnostjo. V Babneni polju so blagoslovili evharistični "e po veJiki noči ob prav veliki udeležbi laranov PO DOMOVINI Župnik Jan. Rihtaršič V nedeljo zvečer, 26. maja, je umrl v Bukovščici pri Selcih župnik in duhovni svelnik g. Janez Rih-taršič. Že več let sem je imel sladkorno bolezen, zadnje mesece se mu je pa zelo poslabšalo, dokler ni klonilo njegovo tako močno telo. Pokojni je bil rojen 18. oktobra 1869 v Lajšali, župnija Selca nad Škofjo Loko. V mašnika je bil posvečen 9. julija 1893. Za kaplana je bil v Mokronogu dve leti, v Velikih Laščah nekaj nad eno leto, na Vrhniki dve leti, odkoder je šel župnikovat v Loški potok devet let. Pri Sv. Heleni je bil celih 24 let župnik; zadnja leta je čutil, da ne more več opravljali trojne službe božje, zato se je ob koncu lela 1932 preselil v svojo ljubo selško dolino, v Bukovščico, kjer so sedaj izgubili predobrega župnika, vodnika in svetovalca. Naj mu sveti večna luč! Propadanje na Dolenjskem j Večkrat bereš o uboštvu, da celo beraštvu na i> lenjskem Ali je črnogled, kdor tako piše? Ali ; m; ■ laže, kdor priobčuje take članke? Ne! Nekaj ran, ki nas bolč, hočem navesti. Prvo veliko vprašanje so prevžitki. Oče izroči ! \inu premoženje. Ponavadi se prične s tem trnjev i pot za oba. Sin mora izplačevati dote, procente, i vžitke. Pred petimi leli je bil plačila sposoben, da- i nes ni več. Oče mora prositi za vžitek. bojevati se ! za vsak grižljaj posebej. Zakaj se sploh vpišejo tako veliki vžitki? Zakaj ni le ena miza pogrnjena za vse družinske člane v hiši? Čemu imaš z dvemi ognjišči dvojne stroške? Komaj bi bilo, da bi sin imel na vraiih napisan vžitkarski list: 8 mernikov j pšenice, 7 mernikov zmesi, 10(1 litrov mleka 100 j jajc. 5 kg masla. 20 škatljic vžigalic, 15 kg slad- 1 korja, 15 litrov petroleja, 1 par čevljev, ! obleko itd. Potem pa vedne tožbe radi vžitka! Dve peči kurijo v hiši dan za dnem. Koliko to stane! Druga rana, ki nas boli, so naši vinogradi. Svojih vinogradov sploh ne obdelujemo tako, kot se zahteva od umnega vinogradnika. Znana je Dolenjska po svojem čvičku. Lani so trpeli vinogradi vsled prevelike moče. Letos jih je uničil mraz na pol. Toča nas obišče skoraj vsako leto. Za izdatke pri vinogradih ve le tisti, ki jih piše in konccin leta naredi obračun. Videl bo, kako velik primanjkljaj nam donašajo vinogradi. Obdeluj vinograde le za se, da ni treba kupovati vina za družino ali delavce! Tretja rana, ki nas peče, leži v zemlji. Mi smo v hribih. Hribovska zemlja ob suši vedno zelo pičio rodi. Leto za letom se uvaža krompir, koruza in drugo za živež. Zato se je dolenjsko ljudstvo vedno zelc izseljevalo. Manjka nam par industrijskih podjetij, da bi ljudje doma kaj zaslužili. Gorenjska je mnogo na boljšem kot mi. Naloga javnosti je, da zaustavi obuboža nje in propadanje dolenjskega kmeta. Smrtna nesreča (Oriže) Žalostno so zapeli zvonovi in naznanjali, da leži v Zabukovci na mrtvaškem odru 34 letni rudar Romih Anton. V petek, 17. inaja, ob 2 popoldne je šel vesel v službo, a so ga prinesli zvečer mrtvega, v jami ubitega, domov. Zapušča ženo in dvoje otrok, k temu še očeta, upokojenega rudarskega paznika, kateri je s pokojnim izgubil zadnjega svojih o i rek. Pogreb je pokazal ljubezen, katero je užival pokojni pri vseli, ki so ga poznali. Udeležilo sc ga je |X>leg uradnikov podjetja še nad 600 ljudi. Pri hiši žalosti se je jx>sfovil od |>olkoj rajnemu. Razno (Selca) Na Stir|>niku je v jvetek umrla 53 letna Terezija Oblak, zadela od kapi. Pokopali smo jo v nedeljo zjutraj na farnem |x>kopališčii v Selcih. Pokojna zapušča 13 otrok. Bila je dolgoletna naročnica in vnela čitateljiea »Domoljuba«. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje! Tudi pri nas se dvigajo evharistični križi. V nedeljo je bil slovesno blagoslovljen 20 m visok križ na Prlovču. Prejšnji večer so v Podlonku zakurili mogočen kres; cerkev in križ sla bila nad vse lepo okrašena, laku, da je slovesnost napravila veličasten vtis. Na Vnebohod ga posvetimo pri Sv. Mohorju, pa tudi v Selcih so priprave za postavitev že v teku. Naj bi nas ti križi vodili k evharističnemu Kralju! Umrl je star veteran (Št. Vid pri Brdu) Dne 20. maja zjutraj je zapel mrtvaško pesem mali zvon in naznanil smrt najstarejšega občana in larana, Martina Prašnikarja. p. d. Anzlnovega Martina. Dočakal je častitljivo starost 01 let. Mož je bil izredno dobrega spomina in je vedel veliko jiove-dati o takratnih hudih časih, katerim so sedanji podobni, samo s to razliko, da jih sedaj ljudje težje prenašajo, ker so razvajeni. Da je naš kraj res zdrav, pričajo številni starčki in starice, kateri so že prekoračili 80 let. Rahla naj bo rajnemu zemlja domača! Naj fiočiva v ntiru! Poroka (Sp. Brnik) Dne 22. maja se je poročila v Cerkljah Marija Jereb z Antonom Burgar iz Lahovč. Nevesta je iz družine Jožefa Jereba, katera je izšolala pet sinov, od leh štiri pravnike. Trije so z materjo že v večnosti, ostala dva s tremi sestrami pa še žive v |xxlj)cro staremu očetu, kateri se radi bolezni ni mogel udeležiti družinskega veselja. V vsej Jugoslaviji gotovo ni na kmetih družine, ki bi sc mogla ponašali s toliko sinovi z akademsko izobrazi*). Trni i v mestih bi se jih ležko našlo. Pri tej priložnosti je blagoslovil domači duhovnik g. J. Ora-šič novo hišo, katero je dal zgraditi dr. Peter Jereb pri cesti na vhodu v vas na mestu stare rojstne hiše. OlejJšava je to za vas, ki je na ra/.]*>tju štirih cest. Pri ženitvovanjsk.i zabavi je izrekel g. dr. Ivan Sajevic, nevestin jiolbrat, pomemben govor. Cesti lamo novoporočenceuva! Novice (Soslro) Tudi pred našo larno cerkvijo so izstavili ličen evharistični križ z napisom in simbolom svetega Rešnjega Telesa. — Mrtvaški zvon se zadnje čase pogosto ojjlaša. Pretekli teden je spremljal k večnemu počitku 69 let staro Ano Subelj iz Pod- Gustav Strniša: VINSKE GORICE (Dalje.) -Nr sodi me napačno! Motiš se, nisem jiadla tako jrlohoiko kakor domnevaš! Toda to življenje. to večno ponočevunje. lo ozračje polno smrdljivega dima in prisiljene ljubeznivosti, ki jo moram kazati gostom, to je nekaj tegoJ>ne#a, kur me iiibija. saj vedno bolj čutim lo breme u« sebi!« Martin jo je še vedno gledal. Kakor bi bil zamišljen nekam v preteklost, je strmel vanjo iu tiho dejal: >Vse je zakrivil tujec! Tvoja Ijiube/.en do njega ni bila prava in resnična! ("e bj Jeroma ne bilo v našo vas, bi bilo danes vse drugače. Jaz bi bil še danes veseli kovač Martin, a li moja žena, saj sem te loko nesebično in iskreno ljubil.« Rezika je .privedla k njemu. Spet se je izpovedovala : »Martin! Ne morem ti povedati, koliko trpini! Vem, kaj sem zakrivila, a tedaj niti prav vedela nisem, niti se nisem zavedala /.lili jiosle-die. Nikar me ne sovraži, čeprav ti moram priznati. da sem tudi sama kriva, kajti dovolj močna nisem bila in moja volja je klonila, zato je (»ostalo telo šibko in igrača strasti. Zakaj nisem tedaj mislila /. vsem srcem na tebe. ji« l>i •magala sila moje duše?« »Vem, dn si kriva, vendarle le še ljubim! to je moje gorje! Pobegnil sem iiz. svoje ko-vačnice, zapustil sem svojo najdražjo tloma-čijo in šel. Kako me je vse dražilo in bolelo, "suka steza, vsak grmiček in potok, vsako dre- I io in vsaka bilka, vse me je spominjalo tebe! ■ In hotel sem te j>o/.ahiti. hotel zadušiti spomi-'i ne. ki so begali za menoj, me napadali, silili vame iz dneva v dan ter me. nadlegovali, da sem bil od njiti kar ves bolan. In bežal sem pred njimi kakor ubijalec pred svojo žrtvijo, saj sem jili skušal ubili, a ubiti jih nisem mogel, ne /utreti jih. ker sem jmič prešibek. Ali ni čudmi usoda? Pobegnil sem /. doma, nikogar nisem vprašal po tebi, šel sem. da hi hi! daleč od tebe, da bi /guibil vse spomine. ki hi morali polagoma splahneli in zbledeti v srcu. Nikogar nisem vprašal, ko sem bežal, samo liežal, nihče mi ni povedal, kje naj g'eni, du prispem v mesto in vendar sem dospel v ta vrvež. Sprejelo me je nemirno živ Ijenje jiolno blaznosti, strasti, tlela in muk, ta »tračna očiščevalnim, v kateri omagajo tisoči in iumro s kletvijo na ustih, saj so sanjali obljubljeno deželo, pa so do,speli v pekel, l.e ktloi je močen, se iztrga in jKuliegne. le (isti se očisti in poslane velik, ker je s|kw.ii«I vso boleHno in trpljenje, ves greli in vse razkošje človeštva. lil ko sem menil, du te moram kmalu |m/,a-biti, se je vrinilo še domoložje. Vidiš, in danes som prišel k tebi, kakor hi me bila klicala iu kakor bi le bil iskal, čeprav nisem niti slutil, kje si.« »Saj sem te klical« v svoji p rešilni bolečini. Klicala .sem te iu vabila. Ti pa si komaj prišel, ko že odhajaš. Zakaj Martin? Olani. da se mirno pomeniva! Morda nama ho laže, če spel enkrat pokrnmljava in si odkrijeva vse, kar nosiva v sebi in kar borova zatreti, pa ne moreva. Veni. ne morem le pridržati, saj nimam nikakc pravice do tebe. Izigubljenka sem, bedim nezakonska mati, ki samo živi, ker mora živeti tudi zato, da jiodpira očeta, ki ji je sam jvomaga! v prepad.« Približal se je Martinov tovariš, ki je govoril s prijateljem pri sosednji mizi. Ko je oj>u-zil, da se živahno pomenkujeta, se je molče od-slranil1 in prisedel je k svojemu prijatelju. Martin se je razgovorih »Ja/. si ne priznam nobene krivde, čeprav me je spor" et k a bolelo, ker «em Jeronu« udari!. Morda je lo zakrknjenost? Morda je preveč sile v meni in preveč zlobe in zagrenjeuosti? Jerouiu sem prizanese) drugi udarce zavoljo otroik. Sama ne veš, kakšen sem na otroead in nekega dne, ko te ni bilo doma. sem bil tudi pri vas. Pri odprtem oknu sem videl v zibki tvoje bedno dete. Skočil sem k njemu in si pa ogledal. Mnogo tvojega sem videl na lijem in poljubil sem ga. l.e svoje rane ne znam zacelili. To je bolest razočarane ljubezni, lo je muka ranjenega ponosu! Ničesar se ne kesam. » vedno se borim sam s seboj. Odikar mi je Jerom txlpu*lil, mu včasih želim odpustiti tudi jaz. Toda. če se spomnim na tebe in na (tele. stisnem roke v pesti in /n-»kilam z zobmi! Iles ljubim otroke in srečen bi bil v objemu svoje družine. Pa si vedno bolj mislim, da mi ni usojena ta sreč«, in da bom vedno bolj taval okoli in ostal krepki divji kovač Martin, samoten iu zapuščen kakor drevo sredi jutšč«, In ta misel mi ni prijetna!« »Odipusti mi in vrniva se!« Pogledala ga je s sijem v očeh. lu /a trenutek sta jima zahlodili duši daleč daleč iz zakajene bezniee preko mesta in dolin n>«d domač« njive, v njegovo koračnico. Vroče molnika. Velika udeležb* pri pogrebu je pričala, da je bila res ugledna in spoštovana žena — Prosvetno društvo je trem fantom vojakom priredilo lep poslovilni večer. G. kaplan je v kratkem nago; voni podal par smernic za pot in za službo pri vojakih. — 2. junija priredi društvo skupen izlet na Prežganje pri Litiji in obenem gostuje v Prosvetnem domu ob 12 z veseloigro »Matajev Matija«. Učijo se tudi zanimivo igro »Martin Krpan, ki bo vprizorjena na prostem Razno (St. Jošt pri Vriiaik!) Tudi pri nas se pridno pripravlan« na evharistični kongres. Postavili $n»n nt prr';ir>«r> gričku 14 m visok evharistični križ. Ga*;«; sa» se po j »lovili od kraja, kjer bo %ieserjec;i« stil »pomm im evharistični kongres. — Ni pokopališča je vet* j podrl križ tako, da so morali naredili aovtsa. — i Misijonski križ na cerkvenem zidu ie pre-TOvljen io j električno razsvetljen vsako noč. Ni žnpoišču je i prenovljena streha in nov vrt gradijo okoli župni-šča. Fantje in dekleta hodijo vsak pni četrtek molit sveto uro kot nočni častilci sv. Rešniega Telesa. — Na Planini je umrl najstarejši lant Janez Sedej. Njegovo največje veselje je brk) zvonenje. Vedel je za vso širno okolico, kakšne zvonove imajo, koliko tehtajo in kdaj so bili novi. Sedaj ps je odšel poslušat nebeško zvonenje. Naj počiva v miru! Iz društva (Polica pri Višnji gori) Članice Marijine družbe so 19. maja priredile lepo igro »Junaška deklica«. Mlade igralke, nekatere so bile šele prvič na odru, so pokazale tako vnemo in veselje do igranja, da se jim moramo čuditi. Le tako naprej! — V nedeljo 2. junija hočemo igro ponoviti v žalni K igri, ki je kaj primerna priprava za evharistični kongres, ste vsi vljudno vabljeni! Na kongres »t pripravljamo (Sv. Jošt nad Kranjem) Na naši prijazni gori se je 18. maja dvignil mogočen križ. Težko je bilo spraviti 20 m dolgo j deblo na vrh gore, ali navdušenje in vera daje moč. I Zgrabilo je 16 močnih mož in fantov, samih hrustov. in križ se je mogočno dvignil 18 m visoko rad zemljo. — Za evharistični kongres se prav vneto pripravljamo. Naš g. župnik je imel pet lepo uspelih predavanj. Predavanja so pojasnjevale ski optične slike. Ljudje so prav hvaležni g. predavatelju za ujajov trud in požrtvovalnost. — Pri kongresu bo tudi naša mala duhov ima dobro zastopana, posebno bo med njimi lep Šopek narodnih noš. Lep jubilejni dan (Sv. Helena) Svojo 25 letnico je tukajšnje Slov. kat. izobraževalno društvo praznovalo v nedeiljo 12. maja nad vse slovesna Občinstvo je. kakor vedno ob vsaki priliki, tudi sedaj napolnilo društveno dvorano do zadnjega kotička, da prisostvuje srebrnemu jubileju za slovensko ljudsko izobrazbo zaslužnega društva. Po pozdravnih besedah predsednika KJauderja Franca ie stopil na oder šolski upravitelj v p. g. K. lglič, ki je naprej izčrpno poda! društveno kroniko in imel za tem dolg govor o boleznih ia ozdravljenju našega časa. Za njim je povzel besedo naš neumorni član g. Jože Loboda, si je v kratkem, a jedrnatem in dobro izklesanem govoru povdaril zgodovinsko važnost slovenskih katoliških prosvetnih društev na našem narodnem, kulturnem m gospodarskem polju Za zaključek so naši vrli člani in članice igrali znano narodno igro »Izpod Golice« in s tem zaključili 25 letnico iz-bornega udejstvovanja na našem dobro znanem šentheTenskem odru. Popravili »mo cerkev (Sirokaset) Cerkev sv. Marjete se je vsa nanovo oblekla. Notranjščino je okusno prebelil in deloma z okraski poslikal umetnik Likar iz Hotiča, streho pa smo vso prekrili s cementno opeko. Samo na sebi ni popravilo nobena težavnost. Težava je v tem, ker se je popravljalo v času, ko ljudem tako manjka denarja. Sveti misijon. (Št. Peter pri Novem mestu.) Pri nas smo imeli od 12 do 20. maja sveti misijon. Vodili so ga trije očetje družbe Jezjisove. Ljudje so se zavedali, da so bili ti dnevi" zanje dnevi zveličanja, saj so se a hvalevredno vnemo udeleževali sv. misijona. Pri vseh misijonskih govorili je bila cerkev polna poslušalcev, izvzemši stanovske pridige, pri katerih je bil zastopan en sam slan. Evharistični Kralj je bil nedvomno vzradoščen, videč, kako silno je bila oblegana njegova kraljeva miza, pri kateri je število pobožnih gostov od dne do dne vidno naraščalo. Ce ne bo angelska miza tudi v prihodnje izgubila privlačne železo se je zaiskrilo, meh je zapuhal in kladivo je zapelo jekleno pesem. Iskre so jima razsvetlile srci. a kladivo je govorilo, čeprav sta oba molčala. In čula sta domačo pesem, obetanje ljubezni in sreče, spev trdega dela, uspavanko mlade matere, ki ziblje svojega prvega dojenca. In potem spet grmeče glasove, bučanje. odjek kladiva, spojen s hrepenenjem za domačimi vinskimi griči, zk poljano in gozdovi ... Minil je kratek hip in začudila ste. se, ko sta se spet sjMvgledala. Martin je odkimal z glavo in šele potem zamišljeno odvrnil: »Ne, nc vrnem se, ni mogoče! Mislil sem o vsem tem, a ne morem. Tega ne prenesem, kajti pozabil ne bom, zato se ne maram vrniti!« Že ji je hotel reči, da se morda kdaj vrne sam, a z njo nikoli, pa je ni hotel žaliti, zato je molčal. »Rezika vina!« Prestrašena je trznila z glavo in skočila k bližnji mizi streč dvema pivcema. Kovač je obsedel zamišljen za mizo. Ko se Ja vrnila, je izsledila v njegorvem obrazu toliko otožnosti, da inu ni ničesar več rwkla. Tudi on je molčal in srkal kislo vino. Spet je sedla k njemu in pričela pogovor o rojakih, o domačih razmerah m o zadrugi, ki «0 jo vaščani ustanovili. Oba ata čutila, da se beseda ustavlja, saj »o jima misli blodile »amo v ljubezni in vendar sta se pogovarjala nepomebnosti. Še ga je prosila, naj vsaj "včasih pride, saj InJč'"1" talC° 'Wma "redi vaegai l8ga v"BŽa in Spet jo je poklical neki pivec. Še je pogledala Martin«, ki ji ni odgovoril to. že je odbrzela točit viao žejneuiu tostu. Kmalu se je vrnila iz sosednje sobice in se prestrašila. Prostor, kjer je sode! kovač, je bil prazen. Mladenič je odšel brez besede slovesa. Usedla se je na njegovo mesto in začutila, kako se ji trga srce, kako ji kri udarja na njegove stene in ga hoče raznesti. Tisto noč je do jutra Cula in jokala. 2. Kako lepa je Mardša, madjarska hišua, temne so njene oži in globoko 6ijejo, a mlečno nežna lica zardevajo, kadar sreča mladega Bočkaja, ki hodi po hlevu Ln dvoru, prepeva domače pesmi in žvižga v dva cepa. Da, ta fant je prinesel v samotno graščino novo življenje! Preje je bilo vse tiho in mrtvo. A ko je prišel Jože, se je vse predramilo kakor iz globokega spanja. Kar je prijel, česar se je lotil, vse je oživelo. Na vrtu je zasadil mlade vrtnice, ki so cvetele in dehtele, da se mu je srce smejalo. Obrezal jc cvetne grmičke in že so poganjki kazali zeleno popje, očistil je sadno drevje mahu in porozal neipotrebne veje, pa se je kmalu pokazalo cvetje in pričelo zoreti v sndje, ki ga preje ni bilo več let. Da. Jože je znal! Delal je, da je bilo veselje, vse ga je zanimalo in zato je uspeval. Vse je klilo, kakor bi bil oživel s svojim toplim dihom, ko je smeli ljaiočega se obraza hodil po vrtu in jiolju. In konji? Trmasti vranec, ki ga je Laci kupil, je jiod železno Bočkajevo roko postal-krotek kakor jagnje. Konji so ga ljubili. Ni jih po nepotrebnem mučil, dobro jih je krntii in se razumel z njimi. Po visokih sobah je hodila hišna Mariša. »e ozirala na dvor in vrt ter sanjarila o mladem sile do naših župljanov, zlasti do moških, in 6« bodo verniki po želji apontolovi »rešitelji besede-, ki so jo hodili k misijonskim govorom tako pridno poslušat, potem se sinemo opravičeno nadejati, da se bo po misijonu v marsičem spremenilo obličja naše tare. Razno (Dobrepoije) V Zdenski vasi je umrla za pljučnico v starosti 33 let Marija Novak roj. Trpin, mati 9 otrok. Pet od teh jih je oddala že v nebeški dom, štiri nedorasle pa je zapustila še na svojem zemskem domu. Pokopana je bila v nedeljo 19. maja na dan 15 letnice svoje poroke. Naj dobra mamica uživa večno radost. — V Kmetijskem društvu so 13. maja ob 2 ponoči zasačili tatu, domačina, ki je skoro vse ieto s ponarejenimi ključi ponoči prihajal v trgovino in nabrano blago in denar nosil na svoj dom. — Za evharistični kongres se je priglasilo 250 šolarjev. Kot pripravo na kongres ima mladina vsak petek ob 7 sv. mašo, kjer prepeva pesmi, določene za kongres. Spomin na kongres (Radomlje) V večini župnij so postavili v spomin na kongres evharistične križe. Pri nas smo pa na pobudo svojega duhovnika sklenili nabavili nov obhajilni kelib-ciborij. Dva moža in eno dekle so zbrali po družinah nad 2000 Nin. Kljub hudim časom je vsakdo rad prispeval po svojih močeh. Novi ciborij bo ves srebrn in pozlačen. Naj dobri Bog, ki ga bomo iz novega ciborija prejemali v svoja srca, vsem bogato poplača požrtvovalnost za dobro stvar! Temeuiški popotnik. (St. Vid na Dolenjskem.) Ledeni možje so za nami. Solnce je zopet prišlo do veljave. Vzel sem popoten »dežnik« in jo mahnil najprej v Št. Vid. Sedaj sem šele videl, koliko škode je povzročil mraz. Pri trti niso po-zeble samo mladike, še celo les je ozebel, da sc ponekod trto še enkrat obrezovali. Primskoške češnje so znane, a letos jih najbrž ne boste uživali. Le tu in tam vidiš kakšno. In kako žalostno je v hosti! Bukev je mraz občutno pritisnil. Jesenu klavrno vise ozeble mladike Nekaj ae bo že še popravilo, rast bo pa le zaostala. Iz Št. Vida sem jo mahnil naravnost na kolodvor. Na »Polžev« moram že zaradi tega, ker še nisem bil gori, malo me Je pa tudi firbec imel. To vam je koča! Kar znajo, pa znajo, sem si mislil. Kako Slovencu, ki je prišel od kdovekje in ji ukradel srčni mir. Ljubila ga je in mu skušala z raznimi malenkostmi pokazati, da ga ima rada, toda mladenič ni ničesar opuzil, ali pa ni hotel opaziti in ona je trpela. Stara grofica pa je še vedno imela bistre oči. Kmalu je spoznala, da ui mladenka več taka kakor preje, da postaja zamišljena in raztresena, da bledi in ji hujšajo lopa lica, a oči vedno bolj zamišljeno sijejo. In starka je zaslutila, da je dekle zaljubljeno. Poklicala je Marišo k sebi, kajti ljubila jo je in poleg Lacija je uživala ta mladenka njeno posebno naklonjenost. Saina jo je privedla s seboj z Ogrskega. Bila je njena birmanska botra in skrbela je zn njo, ko je bila hišna še majhna, saj je bila že z.godaj sirota. V gradu je bila bolj za družabnico čudaško grofice, kakor za sltiživko. »Povej ini Mariša, kaj ti je! Aii te boli srce? Ali se je prikradla vanj ljubezen in te ž>ge njen nemirni plamen?« je poizvedovala stark« in jo vprašaje gledala. Hišna jo je zardela pogledala in povesila oči. Rada bi govorila, pa ji ni hotela beseda r. jezika. Grofica je videla njeno zadrego in jo oj>o-gumljala: »7.a tebe mi je, za tvoj duševni mir in pomorein ti, če boin mogla! Le pogumno mi povej, pa bo vse dobro!« Mariša je zajokala, de se je starka prestrašila, jo pobožala po glavi in jo ljubeče objela. Mladenka je pokleknila pred «vojo gosjx>-danco m ji med smehom in jokom priznala, ua ljubi mladega kočija/.a, a on tega ne <*>azi ia se sploh ne zmeni za njo, pa ji je vedno lepo bi bilo, ko bi še ua Primskovem imeli' tako kočo. To bi se postavim Ljudje sicer še nimajo mnogo pojma o tujskem prometu, pa se bodo že počasi zdramili. »Polžu« vsa časti Ali ima katera kofa na Gorenjskem centralno kurjavo? No, vidite, ta koča jo ima. Dolenjska ae počasi odpira ln ljudem, ki delajo na tem, da bi našo Dolenjsko pokazali svetu, moramo biti le hvaležni in jih z vso močjo podpirati, ker tako bomo koristili ludi vebi. Lepo je bilo na >PoI?.eveiiK in še boni šel tja. Romarski shod. — Zlata poroka. (Stranje pri Kamniku. častilce ev. Primoža opozarjamo, da bo letos romarski shod za praznovanje sv. Primoža tia bin-koštni ponedeljek, dne 10. junija. Služba božja za romarje bo ob C zjutraj in ob 10. Tudi bv. zakramente bodo lahko prejeli na gori. Komarjem povemo že naprej, da bo pri drugi maši, ob 10, nekaj izrednega. Dva eosešCana sv. Primoža boala ta dan slavila ondi svojo zlato poroko, torej nekaj, česar Osierfeld. 19. aprila nas je obiskal g. Ober-žan. Imeti smo prav lepo pobožnost, samo prekratko je bilo. Bila je prav lepa udeležiba. — /ali valju jemo se g. Oberžanu /n njegov trud; pa tudi g. Tensnndei »n, ker je tudi on na nas mislil v teh lepili dnevih. — 13. aprila sino spremili k večnemu počitku člana društva sv. Barbare Franca Kavška, v starosti 156 let. Domu je bil iz Stične. Naj v miru počival (Ja»trop-Rauxel. ?. aprila je umrla po pettedenski bolezni vdova Katarina Pucel, v starosti 75 let. Prišla je v Nemčijo pred 46 leti. Bila je vzorna članica društva ev. Barbare. Imela je 8 otrok od kuterib jo je 6 spremljalo k večnemu počitku, eden pa je v domovini. Društvo je poskrbelo za lep pogreb in sv. mašo. Nuj v miru počiva! Scherlebeck. 19. maja nas je obiskal g. vikar Tensundern. Prav veseli smo bili njegovega obiska v cerkvi, kakor tudi v dvorani. Naš g. župnik je osebno vsakega obiskal in gu povabil za tu dan v cerkev. Nekateri jez.ikujejo nad našim vikarjem, j>« menda le zato, ker ljubi pravico in našo domovino. Domovina je že več let pošiljala pomoč, pa naša društva so komaj par let deležna le pomoči. Zato se moramo zahvaliti tudi g. komisarju Goričarju, kajti on je. pravičen vsem, čeravno ga zavida oseba, ki cerkev ev. Primoža že dolgo dolgo dobo ni videla. Prav želeli bi, da se k tej izredni slavnosti zbera pri Sv. Primožu mnogo ljudstva. Iz dolenjskih Benetk (Kostanjevica) Čudno je to, bi morda kdo rekel, da Kostanjev-čani še niso zlezli v vodo, ko smo vendar že na koncu maja. Pa vsakdo ve, da letos ni to nič čudno. Saj ni nikake gorkote. Kar vedno se zima še j*> vrača. — Prihodnjo nedeljo bo praznik nedolžnih otrok, ker bo dan prvega sv. obhajila. Popoldne pa bo v dvorani evharisticua prireditev, ki bo gotovo vsakega v polni meri zadovoljila. — Občina je odpovedala službo občinskemu tajniku Slrajnarju. Na razpis službe se je seveda javilo več prosilcev. — Na »farovški loki«, ki je nekaterim toliko opravka dala in skrbi delala in so napovedovali, da bodo že skoro raslle hiše in nemara celo nebotičniki, je zaenkrat zopet posajen larovški krompir in bo žc še ime! dovolj časa, da bo dozorel. • prejema štiri sto mark mesečno. Ali bi ne bilo boljše, da bi nam domovina poslala sem učitelja, kateri bi res koristil narodu? Moers-Mcerbeck. čitali smo v Domovini odgovor g. Bolhe na nnšo izjavo. Izjava g. Bolhe ■ je. neresnična v tem, da bi bil prišel prvi predlog za njegovo predsedstvo od naših predsednikov. Resnica je, da je imel g. Bolha že pred skupnim zborovanjem naprošenega g. dr. Kra-merja za pokrovitelja še nerojene osrednje zveze. Du bi bil g. Bolim obe zvezi jedna.ko za-slopul, je ludi neresnično. Osrednja zveza je bila samo na papirju, tako se je g. Bolha sam izrazil. Blagajnik te Osrednje zveze še do danes ni imel ne pfeniga in ne pare v blagajni. Imeli smo dve skupni prireditvi i tem času. To ie bilo v Holthausenu in Gelsenkirehenu, in obakrat je moral predsednik Lindič založiti primanjkljaj, ter mesece dolgo prositi, ridete pogledal. Vstopnina bo običajna. n Limbarska gora pri Moravčah. Kakor običajno, se tudi letos vrši za binkoštne praznike cerkveni romarski shod pri Sv. Valentinu na Limbar-ski gori. Vsi dobromisleči romarji, od blizu in daleč, lepo vabljeni! n Prest, gasilna čela v Nazarjih bo igrala na Vnebohod novo narodno igro »črna žena«. Ker je vsebina te lepe igre znana še iz po-vesti, bo na praznik dvorana gotovo razprodana. Da si bodo igro mogli ogledati tudi okoličani, bomo pričeli s predstavo že ob 3 popoldne. n Gregorinova pasijonska drama »V času obiskanja« se bo izvajala prvič kot j>ojx>ldanska predstava v četrtek oto 15 po znižanih cenah od 24 Din navzdol. Občinstvo opozarjamo, da si ogleda to izredno lejx> in zanimivo predstavo. Ginljivi in slikoviti prizori iz življenja in smrti Jezusa z Na-zareta, ter okolje Židov in Rimljanov ustvarjajo predstavo, ki nudi verno sliko tedanjega časa. Delo je zrežiral avtor g. Gregorin, zasedba običajna. priznajte g. Bolha, da ste vi sami trdili na ine-rodnjnem mestu, da je Osrednja zveza samo na jiapirju. Priznajte še to, da ste prav vi imeli za svoje zaupnike ljudi, ki so bili ne samo člani viseavstrijske zajednice, marveč še celo odborniki. Resnico je. da vas naša zveza nikdar ni priznala za predsednika. Zatrjevalo se jc na seji t?. 12. 1913, da ee ne boste vmešavali v naše notranje zadeve, pa niste besede držali. Nimamo pa namena več debatirati v časnikih. To na j bo samo odgovor ua vaš članek, "ustite nas pri miru. Za odbor zveze: Ivan Lindič. Moers-Meerbeck. Društvo sv. Barbare praznuje na binkoštni jionedeljek 25 letnico obstoja. Društvo sv. Barbare Ilochheide praznuje enako slovesnost 2. junija. O poteku teh silo-vesnostih poročamo jioz.neje. Med brati v tujini Irnje, saj se ne more otresti misli nanj in slednji da.n ga bolj ljubi. Grofica ji je prijazno kimala in jo skušala potolažiti Spomnila se je ria svojo mladost in na usodo, ki čudno deli ljudem prečo. Da, l>o-ga9tvo jo je obkrožalo in sijaj. Kako lepa in privlačna je bila, ko je bila mlada. Hodili so v grad mladi snubci, bogati plemiči, a za nikogar se ni odločila. Ljubila je skromnega vaškega učitelja, ki ni imel drugega, kakor toplo ljubeče m-ce in svoje gosli, na katere ji je svi-ral zvečer v parku med šepetanjem drevja in šumenjem drobnega potoka. Rada sta se imela in ei obetala večno ljubezen in zvestobo. Da, tedaj ni bila plemkinja, temveč ljubimka, saj je sama pozabila nn svoje pokol™je in bila srečna, da jo je njen izvoljenec ljubil. Njen učitelj ni dolgo živel. Bil je premeščen. Moral je v neko zapuščeno dolinsko vas. Nikoli ni bil posebno zdrav, ln poslej je hodil samcat po zapuščenih krtinah in grapah, strmel kvišku in čakal sonca. Noč in dan so se vlekle nad njim megle in g« duši le, dokler ga ni z,a-duSilo hrepenenje. Vini! se je k nji bolan na srcu in pljučih. Zvedeli so starši zn njuno ljubezen. Zuprelili so ji in zažugali, da jo razdedinijo. A ona je vztrajala. Obiskala ga je bolnega, ležečega v preprosti Vaški koči. kjer sta se poslovila za večno. Oba sta jokalo, ko sta se poslednjič »bjela. Ko »o zazvonili zvonovi in je šla za njegovim pogrebom, je čutila, da se je |>osluvljala od najlepšega v življenju, da so ji pokopavali vse kar ji je bilo najdražje. Slutila jo, da eo s tem šibkim mladeničem pokopali tudi njeno toirfiozen. Iu res je ostala sama. Nihče ji ni več mogel vneti srca. Nikogar ni več marala, prepričana, da je samo eua ljubezen veliku, silna in prava, a da se sicer samo varamo, ko menimo, da Btno našli, kar smo iskali in za čemer smo hrepene' O .»a. Navzela se je nekaterih moških navad, c-lala pa je nežna in plemenita duša. Grofic« je poklicala Bočkoja in pričela kar naravnost: »Mariša te rad« vidi. Dobro jo poznaš. Lepa je in lahko se je bo privadilo tvoje srce. Tako krssolico boš težko kdaj našel. Poštena je ko zlato. Njena varuhinja sem in dobro jo poznam. Ko« polja vama dam in del gozda. No vzpetini si jioslavila hišo, vinograd nad strmino vama dodam in lahko bosta »rečna.« Ke.r Jože ni takoj odgovoril, je pripomnila: »Teilii sem dolžna hvaležnost, a Mariša je moja po srcu in njena botra sem, zato moram skrbeti za njen blagor!« Jože se je priklonil in skromno odgovoril: »Mariša je zares lepa in luliko bo dobila ženina j>o svojem srcu. Ljubezen je čudna in nerazumljiva, saj ne gleda na lepoto telesa in obraza, temveč se porodi v srcu, kadar jo morda najmanj slutimo ter nas objame in podjarmi. često vzljubimo bitje, ki nima na sebi nič posebnega, toda ljubimo ga in smo pripravljeni zanj tuidi trpeti!« Grofica je strmela, ko ga je slišala. Spomnila se je, do je bilo prav tako z njeaio ljubeznijo. Šo na svoje plemstvo je tedaj pozabila, čeprav je bila sicer ponosna nanj, kakor kralji- ca na svoj diadern. Ničesar ni mladeniču odgovorila, ko je počasi nadaljeval: »Da, Mariša je res krasna. Toda tam za dolenjskimi griči živi mladenka, ki je vsa moja in jaz sem ves njen. Tedni so potekli, meseci in celo nekaj let, kar se nisva videla. In vendar oba hrepeniva, da se spet vidiva in da jo pri ved ean pred božji oltar. Zato pa ne morem postati mož vaše Marije, ker je moje srce oddano in ne morem več evpbodno razpolagati z njim. Prav« ljube je poč skrivnostni božji dar, ki ga ne smemo zamenjati za lepoto, ne za premoženje! Grofica kima in ga zamišljeno gleda: »Če imaš drugo izvoljenko, ne morem Ma-riši pomagati, čeprav bi ji rada,« Potem odslovi mladeniča in še dolgo obsedi pri oknu vsa zasanjana v prirodo jxk1 seboj. Kuni ji blodijo misli? Črni križ gleda na grička v daljavi, ki ga je dala postaviti v spomin njemu, ki ga je ljubila. Vzporedno s križem na drugi plati griča, pa leži on, ki ga je ljubila, on, skromni vaški učitelj. In kadar je sama in žalostno se ozira na grič v črni križ in misli nanj in na Križanega, ki visi tam vzvišen in samoten, toda silen v svoji bolečini in veličanstvu. lil laže ji je življenje, ki se ji vidi včasih tako prazno in mrtvo. Jože pa hodi po polju in misli na domačo vas, na sončne vinske gorice in na svojo Milko. In ko se ozira v nebo, v blesteče sončne žarke, mu je pri srcu, da se sproščajo zato nad drevje in zelenje, da ga obsijejo in dn pišejo blesteč« črke po zelenih listih. In gleda zlate črke ln j>oaluša šelestenje listja, gleda in čita sončno znake, žarki mu pišejo o domu in dragi, ki ga tak* in hreumii. «ln bi se minil (Nadaljevanje.) Glavni uspeli boljševikov na polju tiska je ta, da so naučili ruske množice brati in da so razširili tisk do sadit jih kmetiSkih vasi. Značaj tega tiska je sicer popolnoma drugačen nego pri nas, kajti v ostali Evropi izražn tisk mnenje ljudstva, v sovjetski Rusiji pa vteplje le država svoje mnenje ljudstvu, vendar tudi tega uspeha no moremo podcenjevati. Na vsak način so jako razširili ob-Eoije dotlej topili ruskih množic, iz lega se nujno poraja v njih kritično mišljenje in čeprav to ne najde Se svobodnega izraza, raste nujno ravno iz tega za boljševike same največja nevarnost. Diktatorično je namreč lahko vladati le nekulturnim masam, dočim so iz kulture nujno poraja tudi zahteva po demokratizmu. In demokratizem pome-nja za boljševizem — smrt. h) Narodnostna in funanj& politika ter armada. Boljševiki se pri svoji propagandi, ki jo vodijo s silno trdoživostjo po vsem svetu, sklicujejo posebno radi na ogromne številke, ki so jih dosegli na raznih kulturnih področjih in na svojo narodnostno politiko. Ničevost političnih avtonomij iu lastne državnosti, ki so jo dovolili svojim številnim narodom, smo osvetlili že v enem izmed prejšnjih poglavij, ne moremo pa zanikati velikih zaslug, ki so si jih pridobili za kulturni dvig raznih narodov. Svojo oblast so Velikorusi v zadnjih dveh stoletjih neprestano širili. K temu sta jih v veliki meri navajala že njih podnebje in značaj njih zemlje. Ker vlada v severnih predelih liusije skoro tri četrtine leta zima ter so pokriti po večini z malo vrednim goščavjem in tudi v srednji Rusiji podnebje ni najugodnejše, so stremeli Rusi že obe zadnji dve stoletji proti jugu in proti vzhodu (na zapad so jim zapirali pot drugi narodi). Neizmerne pokrajine so sploh brez vsakega grička, zato je umljivo, da je stremel ruski človek vedno dalje in dalje, a ko se je ustavil pred kakim pogorjem, si je želel še čezenj, da bi dospel do morij, ki bi ga vezala z ostalim svetom. Ker so ruske severne Inke velik del leta zamrznjene, so skušali doseči na jugu najprej Orno morje, nato pa dobiti s posestjo Carigrada tudi izhod iz njega v Sredozemsko morje, a na vzhodu je dajala pravo vrednost ogromni Sibiriji šele posest obal Tihega oceana. Čeprav je evropska Rusija razmeroma redko naseljena (25 prebivalcev na 1 km*), je stremel ruski človek vendarle neprestano po novi in novi zemlji, kajti spričo neugodnega podnebja so bila velikanska ozemlja evropske Rusije poleti naravnost požgana od suše in vročine, spomiadi in jeseni pogosto izpremenjena v skoro neprehodna močvirja, a v ostrih in dolgih zimah je bil Rus pravtako skoro odrezan »d ostalega sveta. Vkljub navidezni obilici.zemlje so se zato slabe letine vrstile jako pogosto in tedaj so stradale rele pokrajine. 7.e te in še druge okoliščine so povzročile, da so si Rusi polagoma osvojili neizmerne pokrajine od Severnega. Baltiškega in Cmega morja pa do Tihega oceana in srednjeazijskih puščav ter si ob tej priliki podvrgli neštete večje in manjše narode, ki so živeli brez trdnejše državne organizacije na tem ozemlju in se jim zato tudi niso mogli upirati. To osvajanje vedno novih in novih ozemelj ter izredno hitra naravna množitev ruskih narodov sta povzročila tudi nenavadno hitro naraščanje prebivalstva ogromne države. L. 1&51. je štela Rusija 52 milijonov prebivalcev, leta 1000. že 100 milijonov, lela 1917. celo Ul milijonov in danes jih šteje vkljub odcepitvi znatnih ozemelj že okroglo 170 milijonov. Vsako leto se pomnoži prebivalstvo la 2.3%. Dobro polovico tega prebivalstva tvorijo Velikorusi (v sami evropski Rusiji dve tretjini), ostanek se pa deli v cel mozaik raznih drugih narodov. Leta 1930., ko je štela SSSR še samo 134 milijonov prebivalcev, je bilo: Velikorusov . . . , 71.8 mili j. Ukrajincev .... 23.6 „ Poljakov.....0.5 „ Nemcev......1.1 ,, Belorusov.....3.3 „ Judov......2.7 „ Georgijcev.....1.6 „ Armencev.....1.3 w Mordvincev .... 1.1 „ Baškircev.....1.7 „ Tatarjev......5.1 „ Kirgizev......5.5 „ Sartov......2.2 „ itd. V odstotkih je bilo pa leta 1926. posameznih narodnosti : Velikorusov.......50.6 Ukrajincev.......20.3 Belorusov.......3.1 Tatarjev........1.9 Judov.........1.7 Georgijcev.......1.2 Turkov ........ 1.1 Armencev........1-0 Nemcev ........ 0.8 Poljakov........0.5 itd. Število vseh narodov SSSR navajajo različno, od 185 do 200, jezikov 147, a točnega števila menda niti sami ne vedo. Ker so Rusi jako žilav narod in ker imajo že od nekdaj v rokah vso oblast, dočim je ogromna večina drugih narodov še na najnižji kulturni .stopnji, se je zlflsti v predvojnih letih vršilo sicer počasno, vendar nevzdržno porusenje mnogih, posebno majhnih in redkejše naseljenih narodov, med katere so lahko v večji meri prodirali ruski naseljenci. To se je pokazalo zlasti v Sibiriji, kjer se je na ta način ustvaril tekom desetletij poseben sibir-sko-velikoruski narod. Porusenje tujih, narodno še ne-prebujenih ljudstev je posebno pospeševal še strogo centralistični carski režim, ki jim ni priznaval skoro nobenih verskih in narodnostnih pravic. Vojna in revolucija sta vzbudila v mnogih neruskih narodih SSSR narodno samozavest, kl pa vendarle ni mogla omajati gospodujočega položaja Velikorusov. Na eni strani se je izkazala ob tej priliki gospodarska povezanost vsega ozemlja, na drugi strani pa opravila svoje tudi trdna skupnost boljševiške stranke, a razen tega premnogo narodov ogromnega ozemlja še sploh ni bilo zrelih za kako samostojno državno življenje in niso imeli zanj tudi potrebnih gospodarsko-zemljepisnih pogojev. Vse to je obvarovalo ogromno državo pred razpadom. Boljševiki so že med revolucijo znali dobro izrabiti pre-bujajočo se narodno zavest posameznih pod jarmi jenih narodov, kar jim je jako mnogo pomagalo v bojih proti »belim« generalom, kajti boljševiki jim niso prinašali le popolne jezikovne svobode in iiarodno-kulturno avtonomijo. temveč vsaj izprva tudi versko enakopravnost v nasprotju z belimi generali, ki so bili zastopniki nasilnega velikoruskepa centralizma, pravoslavne nestrpnosti in narodne brezpravnosti. To je nujno vzbudilo boljševikom mnogo naklonjenosti pri vseh vzhodnih narodih. V primeri s prejšnjim carskim režimom so se čutili naravnost osvobojene, saj za kako lastno državno samostojnost še niti niso bili zreli, komunističnih gospodarskih gesel pri svoji zaostalosti sploh niso razumeli, a za drugo veliko politiko se niso brigali. Tako boljševikom ni bilo težko ohraniti vsaj velike večine nekdanje carske države. Osamosvojili so se le kulturno visoko stoječi Kinci. Poljaki in Balti, druge so ukrotili z orožjem (Ukrajince in Georgijce), a večina narodov državne samostojnosti niti zahtevala ni, njihovim stremljenjem po narodni avtonomiji so pa itak radi ustregli, kjerkoli so jo zahtevali. Ta boljševiška naklonjenost narodnim avtonomijam je v najtesnejši zvezi z njih kulturnim programom. RAZNO Podpor. društvo železniških delavcev in uslui- bencev v smrtnih sluča|ih v Mariboru je bilo leta 1929 oblastveno razpuiče-no. Na tozadevno pritožbo je državni svet v Belgradu razveljavil razpust lin bo društvo, ki Mej« 13.000 članov, lahko zopet delovalo. Angleika delav. stranka je vložila ugovor proti Macdonaldovi izjavi, ki zahteva zračno oborožitev, neglede na potek pogajanj za razorožitev. Vseh volivcev v čečko-■lovaikl republiki je bilo pri zadnjih volitvah 8 milijonov 961.261. Od teh moik.h 4,205.234 in ženskih 4,736.052. Volivk je torej 550.818 več kakor volivcev. Število volivcev za senat je manjše, ker mora biti volivec star 26 let, dočim za parlament 21 let. V senat voli 7 milijonov 876.181 volivcevi od teh moških 3,705.359, ženskih 4,170.882. Polil n« Koroškem. Leto« je na Koroškem tvrdka Weickler Neumarkt-Kostendori iz Solnograik« napravila mnogo reklam« za nabiranje užitnih polžev. Do t. t. m. so bile cene določene s 30 gr. It. j. 2.62 Din) za 1 kg. Cene polžev so odvisne predvsem od francoskega trga in se gibljejo v splošnem med 2S—30 gr. (t. j. 2.18 do 2 62 Din) za kg. Gre pri tem za velike polže s hiiico, tako imenovane vinske polže, ki se najdejo skoroda povsod po naši domovini. Najtežje se dobijo navadno ob potokih, na travnikih, v bližini kamnolomov in na gorskih pobočjih. Vsekakor bi ei v sedanji stiski na vasi lahko precej omilili bede tudi z nabiranjem polžev, saj cena ni slaba in nekaj kilogramov polžev sre hitro nabere. Za odoošilja-tev potrebne zaboje pošlje omenjena tvrdka brezplačno tistemu, ki se resno zanima za polžjo kupčijo. Število brezposelnih se je v aprilu na Češkoslovaškem znižalo od 804 000 na 736 000. Radi kačjega pika umre vsako lelo v Indiji 25.000 ljudi. V Kanadi je lansko leto prejemalo t milijon 183 tisoč brezposelnih delavcev državno podporo. V rove rudnika Vinhaae na Kitajskem je udrla voda. Pri tem je našlo smrt 600 rudarjev. Bog, odgovornost življenja, po3mrtnost — to so tiste velike ideje, ki brez njih ni mogoče doumeti življenja, a hi so, če )ih spoznamo in priznamo, svetla tn£ v temi. (Ušeničnikl Kupiiife pri ftrdkah, ki oglašajo v »Domoljubu"! Prodajam® z 20% popustom um mm Vse podrobnosti izveste z naših plakatov in v naših podružnicah B—»ki: Ob dvajsetletnici svetovne morije (Nadaljevanje) Srbski vojni dobrovoljci so se vsi zbrali pred barako in peh rusko himno »Bože carja hrani« in srbsko »Bože pravde«. — Poslanec Miljukov j« imel tiste dni v dtfmi (v ruskem parlamentu) izvrsten govor. Med drugim je povdarjal, da je treba s slovanskimi- ujetniki lepo in prizanesljivo ravnati in vzbujati v njih ljubezen ck> Rusije. — V noti od 2. na 3. april« 1016 90 izginili dvema našima dobri škornji. lljaš je obdolži! tatvine Srbe, a se je izkazalo, da sta prišla ponoči čez planke in v barako dva ruska civilista in odšla z obutvijo. Ob škornje ji bil tudi Tavčar Ivan z Jesenic, ki je spada! v sibirskem Tjumenu momnil in mi poslal presrčtso pismo in kar trideset rubljev. Morda ga doleti ia Številka »Domoljuba«. Naj sprejme e .inženjer tudi s tega mesla mojo prisrčno zahvalo' — Jenko mi je povedal, da me imajo nekateri njelniški tovariši iz Bijska večkrat napisanega, ker sem v tem iitestu pripovedoval nejioboljšljmm njettiiškim tovarišem, kako bo Avstrija razdeljena po vojni. — V aprilu 1016 je rajnki ministrski predsednik Pašič dopisnikom francoskih listov izjavil, da je ideal (vzvišena misel) Srbov, za katerega so in bodo krvaveli, združitev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državno celoto. — Tovariš Jenko trs je še povedal, da je bil Urbančič iz Trnovega pri Ilirski Bistrici ubit od lastnih ljudi, in sicer po nesreči, !;o so ležali v slami v vasi Malkovec pri Premislil. Poleg Jeti-koia ie bil tedaj tudi Blagojne iz Vipave. Urbančič je W1 star 33 lel in je počasi govoril. Doma so imeli gostilno. — Tiste dni sem izvedel tudi tole: One 16. oktobra 1914 je bil na ruski fronti ua vse zgodaj ranjen nekdo od 17. pšpolka in klica! na Pomoč. K njemu prihitita najprej Podgoršek Fran iz Bukovice in Jeraj Fran iz Dobruše z namenom, da ga odneseta nazaj v bolnišnico. Oba sta bila smrtno zadeta, ranjeni pa je nato z lastno močjo prilezel na varno mesto, kjer so mu nudili pomoč. Dne 10 aprila 1916 ie zopet v taborišču za-šumelo, da zapustimo Tjumen in odidemo v evropsko Rusijo. In res, okrog 9 zvečer smo zasedli 12 vagonov po 36 mož in se odpeljali proti zapadu v temno noc. Skoda, da nismo šli vsi. Med dru-8'mi je ostal v Tjumenu dragi naš Ljubljančan medicinec Zamida. Kakor sem pozneje izvedel, ga je napadla pri človekoljubnem poslu v bolnišnici nuda bolezen, ki je Zamidi — neznansko dobremu m zelo lepemu fantu — v tujini pretrgala nit mladega življenja. Naj počiva v miru tam v daljni, bratski ruski zemlfil Iz Tjumena smo se odpeljali z žeteanico v 8meri proti Jekaterinburgu. Seveda nismo bili takoj tam, čeprav sta na mojem zemljevidu Tjumem in Jekaterinburg drug od drugega komaj dva centimetra oddaljena. Ko smo se vozili vso noč, smo se znašli zjutraj na postaji Komišljevo, čez uro nas je pozdravila postaja Pišminskaja, nato smo srečali postaje Bogdanovič, Graznanskaja — Istok, in šele I okrog poldne smo bili na kolodvoru Jekaterinburg, | ki leži nekako sredi Urala. Po obedu smo se od-i peljali na jioslajo Jekaierinburg II, ki smo jo ob 6 zvečer zapustili in odrinili proti jugu. Naslednji dar., 12. apnla 1916, ob 7 zjuiraj smo se ustavili na postaji Celjabinsk. Tu je bil obeti ia zdravniški pregled, nato pa, hajdi dalji! Sledile so postaje: Poletajevo. Sahmatovo, Čeberkul in Mijas. Naš Slapar, ttshižben sedaj pri papirnici v Vevčah, je imel takrat res lep prvi tenor io je zažvrgolel tisto naredilo: »Zvedel sem nekaj novega.« Vse je napelo poslušalo, še »lukamatiji« se ni ljubilo naprej, v serpentinah (ovinkih) smo končno le prevozili vrhnji del Uralskega pogorja in ob 6 zvečer smo zagledali obelisk (visotr kamentt steber v obliki piramide), z napisom ^Evropa« in kmalu nato smo se ustavili na postaji« Uržumka, proti večeru pa v Zlatoustu, ki ima še vedno m.ačaj uralskega mesta. Dne 13. aprila zjutraj sem se zbudil pri postaji Koropačevo. nato so sledite: Slmskaja, Milar, Aša~ Pšalaševskaja, Ulu-Teljak, Černikovka in okrog 3 pofioldne je sledila Uta, kjer smo čakali na odhod kake tri ure Mimo Ufe teče velika reka istega imena. Zvečer smo že brzeli k postaji Jumatovo in okrog 2 j*inoči smo prisoeli na kblodvor Rajevko. Povfod je bilo več snega kof vfSlbirijf: Dfle 14. aprila 1916 smo se okrog 8 zjuiraj ustavili na večji postaji Abdulino, nato smo srečali Filipovko, Ase-(tjejevo in Bo^uruslaue, Naslednje jutro nas je [pozdravila postaja Kinel z reko prav takega imena, okrog 8 smo Ze bili na kolodvoru v Samari, okrog 5 [jojMldne pa smo privozili na ivaščenkovo. Nato je sledil Bezenčuk in ob 6 zvečer nas je potegnil vlak čez močno zastraženi most nad reko Volgo. Volga, Volga mat' rodnaja ... Za četrt ure smo se znašli ni oosfaji Batraki, kjer jc v čakalnici III. razreda opravljal ta dan pravoslavni duhovnik bogoslužje. Sledila je postaja Sizram, ki smo jo zapustili okreg S zvečer. Dne 16. aprila. 1916 sem ob 6 zjuiraj z»?ledal postajo Kuzneck, nato Kanjevko in končno privozil na veliki kolodvor v Penzi. Prenočili smo v vagonih in se nato opoldne odpeljali dalje. Sledile so postaje: -KrKozerovka, Kromsino, naslednje jutro, 18. aprila 1016, pa Rtiščevo, Suklino in Balaševo. Drogi nam ob 7 zjutraj sem si napisal 1 Talovsjo, kjer me je pofcdravila prva vijolica. Okrog 3 pojx>ldne smo obedovali v mestu Liski in čez 1 pol tire nato smo se vozili čez reko Don. Pripo-| vedovali so mi, da je ia okolica med najboljšimi ; v Rusiji za hruške, jabolka in slive. Dne 20. aprila 1916 smo bili na vse zgodaj na kolodvoru v Valuj-ki, pili čaj in oddrdrali dalje. Nalo pa smo obstali v Kuipjansku. kjer jo je naš Jamšek izkupil. Tepen je bil po notah od šaržev, ker jim je baje nož pokazal. — š?le ob 10 zvečer »mo zaposlili Kupjansk, kjer smo dobili vsak po 25 kopejk. Tu so zvedeli konvoji (naši ruski soremljtvalci), da pojdejo z nami prav do Benljanska. Niso šli radi, zakaj bili so doma tam okr<; ;, Urala in so zelo želeli obhajati »pt3lio« (velikom ?) med svojci v domači hiši. Na veliki petek 1916 so se mi predstavile postaje: Dolomit, Nikitovka, PuteprovoA Jesenovataja, J11-sov, Jelenovka, Volnovaka in Začatbevskaja. Na veliko soboto, dne 22. aprila 1916 zjutraj so nam povedali, da imamo do Berdjanska še 120 vrst. Srečali smo Bjelmarko in Verhni Tokmak, kjer smo precej dolgo ostali, nato smo videli Trojano in za-vozih okrog pete popoldne na kolodvor v Berdjan-sku ob Azovškem morju. Na tej postaji nas je pričakovala velika množica radovednih meščanov, ki vojnih ujetnikov še nikdar ni videl*. Dobili smo vsak po en arnrtt in velik kos belega kruha. Prenočevali smo v vagonu. RADIO Program Radio Ljubljane četrtek, 30. maja: 7.30 Vtisi 3 potovanj na planino Vlašie; 8.00 Psalioe jx>je oktet učencev Oiglarake šole; 9.00 Versko predavanje; 9.15 Prenos iz trnovske cerkve; 10 Zvočna slika; 10.30 Preno* iz Zgornje. Radgone: Pogreb po-Einrtnih ostankov radgonskih žrtev; 12:30 Čaa, obvestila; 12.45 žena in obrt; 15 Koncert [)0 peljali; 15.43-. Varujmo krasoto svoje d/ompvine; 16 Vesel in pester popoldan; 19,30 Nac. ura; 20 Prenos iz Firence. — Petek, 31. maja: It Šolska ura; 18 Plošče; 18.30 Prenos šmarnič iz franč. cerkve; 19 Čas, poročila, vreme, obvestila,: program; 19.30 Nac. ura; 20 Ljubi maj, krasni maj; 21.30 Čas, poročila, spored; 22 Radijski orkester. — Sobota, 1. junija: 10 Otvoritev Ljubi j. velesejma; 18 Prenos z veleseiina; 18.40 Čas. jxn-očila, spored, obvestila; (9 Zun. polit preeied; 19.30 Nac. ur«; 20 Prenos; 21,30 Ča«, poročila, vreme, spored: 22 Radijski orkester. — Nedelja, 2. junija: T.30 Kmetijska ura; 8 Plošče; 8.13 Prenos iz fran. cerkve; 9. Versko predavanje; 9.15 Radijski orkester; 11.40 Obvestila} 16 Plošče; 16.15 Ženska' ura; «>.30 Prenos z velesejma; 19.30 Nac. ura; 20 Čas, |K>ročila, tpo-red, obvestila; 20.30 Od Krna do Učke gore; 21.30 Cas poročila, spored; 22 Ljubljana, srce Slovenije; 22.10 Plošče; 23 Prenos z velesejma. Ponedeljek, 3. junija: 18 Plošče; 18.20 Zdravniška lira; 18.40 Čas, poročila, spored, obvestila; 19 Beethoven, Sclnifcert, Braline; 19.30 Nac, ur«l 20 Prenos iž Belprada; 22 Vabimo vas na Bled; 22.20 Prenos iz Belgrada. — Torek, 4. junija: tl šolska ura; 18 Deca občuduje velesejem; 18.40 Cas, |)oroeila, vreme, sjx>red, obvestila; 19 Slovenski biseri: 19.30 Nac. ura; 20 Prenos 7. Dunaja: 22 Julijske Alpe; 22.10 Čas, poroCila* vreme, spored: 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 5. junija: 18 Plošče; 18.20 Pogovor s poslušalci) 18.40 čas, poročila, vreme, spored, obvestilai 19 Zakon o obvezni telesni vzgoji; 19.30 Nac. ura; 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani: 21.15 Klavir; 21.45 Čas, poročila, spored; 22 Rogaška Slatina: 22.10 Radijski orkester. — Nove skladbe k Missa in honorem s. Nicolai. Za štirigiasni zboi in orgle zfc>žil msfii. Stanko Premrl. Parti-turj stane 15 Din, glasov t pa so po 4 Dfct. — Prodaja jo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Priporočamo! k Marijin« pesusi. Godoveice Matere boži« za solo, mešani zbor in orgle z4ožil Danilo Čerar, učit. glasbe na Ježici 55. Pesmi so zaradi preprostosti primerne tudi z« ljudsko petje in za mladinsk* zbore. Priporočamo! Prijateljem ubogih otrok! škof. ord. ljubljanski je petič povabil vernike, naj bi po možnosti sprejeli čez počitnice, t. j. za julij in avgust, revna Ijufcljanske otroke pod svojo streho. Veliko karita-tivno delo ie s tem vršeno. Ubogi otroci najdejo pri dobrih ljudeh usmiljena srca, odprte roke, krona, mleka, sonca in zdravega zrak«. Lepo prosimo v imenu božjem, da se zgUsijo krščanske družine po deželi, ki bi bile pripravljene sprejeti kakega ubožnega otroka za čas šfflakih počitnic k sebi, pri svojem župniku ter povedo, ali bi radi dečka alf deklico. Karitalivna zveza bo poslala samo resnično potrebne otroke, ki so te dobrote vredni ter se ho pismenim potom vse potrebno s. stranko dogovorila. prodno ji poSiie otroka na dom. Prosimo, pohitite! Otroke hotno razposlali prvi teden Julija. Pričakujejo obilo odziva as. liraieno željo* ki jo v imenu Jezusa, Očeta ubogih, sporočamo dobrotnikom po deželi. »toa 00^'i.Al*. * »a« fctc« 22 Za nnporocttuK "vU*- ier" w —____sneae 3.aaa tuiaor mi op oc vijem oju«** s*iies«? at Dtt —• 2B batece lepe sviient oc Eta 22»— »T« tudi vse »rs« spoda;- aerfk nogtmčfee. tofflce. Wfc»w I« cenah r.. i. «MMS»C:A:« - yalrflian« - St. Petra cesta 29 iViai ie nrišim aomot m »c is "uaso. js leirSka ji ni«ier «■ epca&uii SUtai. icnr tc se Miinc ie asa umeie at icc .astc fM»e fcoi on mxs;_ pumi) « a ae: ifcraat ie ms nun. eutKsfec uai tra:m ac. Tura-jr. »tka ««**.<, Scanovaiet aiHKia *ii n:ste -: ki-z neha« iMi.ta. ai st--i« -njun" tn;m ZjM-a »Nit ne i«or.. u 1.» rut ue DMB. oL -»m KSC tu« precej -upočem« t ■ikačeim m isjnvni; c 1 I ' in ffkf@ ■ni oaiceneie « eo*.. &»«««« s Motam r*-* BiMpotiir.M««, štuiH! antiiTOsbiia* ' -OB :3!"t Kur i^ai »*»uua« itn sseieBE m, uaronruviiij ji »vjoniii — Son'ia .>otwf» 46.80. m" bčneir -Ivaner« mznioi 3Ji-v-r« !n->Xu Tr jr »rt »ima'' t»-• ■ntmrti. n**trm t fe jrorrw-n aamicil. h r fc -t:- :>č" vr aa o* pat v o i.--.c — -L'«« ačrav-ojt. jaz jehji mi*čiv*» ' i* h*.* Dr. BA.JC OTOK aminijfcinK aa Icurtjt-•M®EttPS ducatu »M Ljttsiuuiii. ostiat ss »Alt ae se a ta jobsej' z msrms sasima«:' ain; iu an stran •Nairaiik; te. Na« aan&s te aroi« tKi!Kw: iTia&r iu nocn: »oocsr. <• Pasate r®Dt» * nemensue tnju^fc jp bona no attpiftjifc iieniiB uecai! n*NC Us^tas T;.-rševa ;r>»aas*a s. 33. wa aio. seir 1 latraBi. c« seir Simsies* noo- •esa tc aa a>čeir jsbitr * ! Nudiš: bi»fe za Mnllt Mit 5» poletje MTMtl 18 leBSfilt M n»ll{ (klClC Največja !M9T6 ac-vir »vitnatih TBl 11 JCff mm CfSvih unuuA ::?"am-vk jr »npeijai zel« dfiheii« žircio na ; I a roi> je odšreia dva tiw»ra. hre/ ! naTi -rio*- »Proeia. c»taj ne ltoditr uč nuna« keoja. ampak o« .m«. «tran< — j «.».) um je anuro, Bj»r»saia »ospn — .7jita ' da ktaij ne bo videl., rr nr'ia v •' rai.H. SK-e*- lairi,. sd-ria i AS »» mmMim^ protina -rga«^ te i-j»aaaj» mumaui stapdi, oh-mt- adje. skrnriienr rnae .r ai«- -eane inBuajue K pa ram^a delta seiam. .<* ud siabaat n6 sc šeatn Bogien c« t>'s«' ~ma j bo.«:-D - K«**, katere je a««a oapsirot. nor *resr bnii-čine i, atoonjajejr, l&^mm Va® t saraviaKL moimačBc- fcslnie maraiajoče »»•• iaiučc«•»„.» auaaaia^pe £»ft.4TLJ5*Jt. S RJi,-«. ic »e na itiMtea račia i««««« »nm sestavlja a vecre^e fetacEdejsepi ai?««il»ag» vreiea. t: m je ji-ia-ntlji*,! not. cff."»ta ~Krws;» l«oiiii!zi 'U e™. PiHtf 51 a»RB; is -iabiii imate u. moidi v «»efc ^rža^ah obstoječ;!. sk;aj r.asrtm a "rsEKti paskaAujo mser.no 5 ponihKi -napra«'«. >»m «e hosr? aven " ti^a* «ea ireaetv« t« cj-f.«-m na^n delovanju. - Poštno zkirilr Mali oglasnik Vaaca amt*« vrst.«« ai, nje pmaior «e:jt u tjctr«! I»:t - baročni ki .iNamrijul*" pni,^. sunit -jf.ipvtco »ao (tupoieic ttaaeiij«it retii-iD* ai' pročejajo htoj«- (»nOelkt »i ši ejc ucirvmb 01>rtoie pomote; t« ali »a/eoeeir «1 asrotie Tremijsli snnt, iriezr Bf i!«-ter;jlt aiauu:aKturk Bajceaeje w ief Grumi»i|». ku, 55 iet s; rr n.»B. s. otrocoa 7.»-a;tar J. "ma w 305 pri Ljut-.jbh iKiifiiSt rjtse^M -7"» xaCf>- 1 truce iMeoeifti.t atreje »sir r želemiai Fr •teurea.. L u» tsf!-a. sam^—aK* nrarn i. ii«Ki U )»ia ač* :«:ur iciot I«obrur je št f Hri»j; a Biaw T TI "f Bi*S** ib uoijekega a-ia t p-a* smžii* * upravi .jun« 8064 Kjj. - trg-vat it iuca- i in> :t rrkm tav E£ cj-usta, e? urv>-meiE t čs: » okoti« Lmb jan- aaimi tu,. -?one %n ueravi m:> :uti£ nor »pnroc . s. MBS &i£st talm •bia^ilt mošfe( •td knpii*1 najbo^ jjtj P r^ s r • v Sv ?N?tr« '•estJi 14 limnic: siaf k. upu t-a-.. "fr m; masi o.: vs-t. t, xj>j< m-eo» -■■ iv^ »-fria« maiii t4r ;t p ■ Str. ie ^ atr a« if- ti aa ^ r br^z- po^t« p. u nt Dsitf aa Tarc^-k St«',- £» varna •Sion i.iB0 jrta If i&S (SBRVf v bi-ž :; 11 eraja ŠC UA) Dn iHJtr ^tvt» Ti 6.;.»j r>it žm »»rit« kmji PIB -a i. -.-«» v pno-pocj-.v Staa-{ l»«t. j>r: Kočevja at 15 uil p jea a i »oe m»e ai*. jr».j>-! ^S-Htut! sms sit:, -t j 4ii ura«« aemijr a<«(! j a-« J«' or»a» a p' is j IrevE sot '/b orai.» 1 pnza »stanje tis-fmi>.| - 1». i aa:a» puc »U/mOim pr.~ . -St J«TirWa> r se~ i«Of senf b^- OEsiio m im^i ž»ie-! it trnove!j-tt nen.- u;. icrcot- itpecm štut> . turne w»j». pi.-f"* a,-; ziri ai.—■« s« ugra t ' »ta»oot' akvvjr ar - * \ ie vac lenezmac a.. -as-eneje 3» iai<« FF.Mpsil peijeSe.fS t ! »troiev ifcKB : :* ±rer't j ui Fr P.»r f i Potičetrte«. I j t»KC t Ctf-«««® ^' v ufirav: šfc*'. Ri9W i^-ie.-.nt (Jeir -vrt -re!e ».aato rr :u>c- tir :kr .»^ji^i S.^r-t* t? as *i »riomc tiha 0IC4 PiSTEHUCK, SfRIiK S. 0. Kekbe&iniiviHk 3 S, VbL H JS4. » neško.-. o nest«. ■Jon Kotiček L-čtiet; -O ti .'Teserer dar-janea živfc ai a> fi iar.asri' sve: otK-uao-.a jafcec -ševedfr b gii. ter ii bi i S » * Jr:?*<>*bT* nu>rai » »»-a fco.33; ar a. ar aAn'.*s* sn* žfi.ai^e a TTs-r ijrttK doBiaifcSS. a.-'E: 1-- — »»« valeaca. fc ae * te 1 - » bi aircftn, * r.ori^-.ftraoc T^MS- 3AMAB IVAN. B;ed l Grad 23 KARTtTIJANSKI samostan ? v Si.-., ec,- r».:.c C«c-aTvr. *a-e-tr« r>oS