Izhaja vsako sredo. Cena: Letno Din 32*—, polletno Din 16'—, četrt* letno Din 9*—. inozemstvo Din 64*—
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Teleion interurban 113
Cena inseratom: cela stran Din 2000-—, pol strani Din 1000-- . četrt strani Din 500*-. V, strani Din 250--, */,,str.Din 125'-. Maliogla-si vsaka beseda Din i*2QL
Delo za ljitisko izobrazbo.
O ljudski izobrazbi v naši državi začrtati pravo in pravilno sliko, ni lahka naloga. Navadno se pismenost (sposobnost branja in pisanja) jemlje za podlago. Ni sicer resnica, da bi bila pismenost edino in odločilno merilo za izobrazbo in omiko. Ne da se pa tudi tajiti, da je nizko število analfabetov (nepismenih) dokaz za to, da velika množica ljudstva razpolaga vsaj z najmanjšo mero šolske izobrazbe. Ako vzamemo pismenost kot merilo ljudske izobrazbe, dobimo o izobrazbi in prosveti ljudstva v naši državi to-le sliko: Najbolj izobražena, t. j. najbolj pismena je Slovenija. Podatki, ki jih hočemo navesti o Sloveniji in ostalih pokrajinah države, temeljijo na zadnjem uradnem popisovanju, ki se je izvršilo leta 1921. Po njegovih podatkih je v Sloveniji moških pismenih 91.14% (od sto moških zna nekaj več kot 91 brati in pisati), ženskih 91.15%, torej znaša splošna pismenost 91.145%. Pripomniti je treba, da je radi priključitve Prekmurja in Medžimurja pismenost Slovenije — padla za 4—5%. Vendar pa se vsled vztrajnega dela na polju šolske in ljudske izobrazbe ta zmanjšek od leta do leta popravlja, vsled česar je upati, da Slovenija kmalu doseže ono višino pismenosti, ki jo je imela pred vojno in ki je naš narod v tem oziru stavljala v vrsto prvih narodov v Evropi.
Za Slovenijo pride Vojvodina, kjer je pismenih moških 80.44%, ženskih 73.15 odst., torej splošna pismenost 76.69"". Na tretjem mestu je Hrvatska in Slavonija, kjer je pismenih moških 74.70%. ženskih 61.38%, splošna pismenost to rej 67.85%. Potem pride Dalmacija s to pismenostjo: moških 61.14%, žensk 40.30%, splošna pismenost 50.52%. Na petem mestu je Srbija (brez Južne Srbije), kjer je pismenih moških 54.44%. ženskih 16.49%, splošna pismenost je 35.57%. V Crnigori: pismenih moških 53.29%, žensk 13.10%, splošna pismenost 32.98%. V Bosni in Hercegovini: pismenih moških 29.10%, žensk 10.35%, splošna pismenost 19.44%. Na zadnjem me-
stu je Južna Srbija, kjer je pismenih moških 24.14%, žensk 8.43%, splošna pismenost 16.14%.
Poprečna in splošna pismenost v naši državi je torej ta: pismenih moških 57.79%, žensk 39.70%, splošna pismenost 48.52%. Jugoslavija v celoti torej nima niti polovice pismenih prebivalcev, do polovice ji manjka skoro 1^%. To stanje je hotel nazorno predstaviti beogradski list »Politika« dne 30. januarja — torej tri dni po proslavi sv. Save, velikega srbskega prosvetitelja — s podobo, ki nosi naslov: »Žalost prosvetitelja«. Na tej sliki je predstavljen sv. Sava, sedeč na prestolu v oblakih, globoko zamišljen in žalosten, v desnici držeč vladiško palico, z levico podpirajoč glavo. Pred njim stoji angel, ki čita v knjigi in vpraša: »Ali naj preči-tam, Sv. Sava, kako so te proslavili Jugoslovani?« Sv. Sava odgovori: »Znam, sinko: Proslavili so me z 52% analfabetov (nepismenih)«.
Naš narodni prosvetitelj škof Slomšek bi bil v boljšem položaju. Angel, ki bi pred njim čital- iz zapisniške knjige, bi mu rrfogel izjaviti, da je med Slovenci nepismenih samo kakšnih 8—6 odst. Vendar pa tudi Slomšek ne bi bil zadovoljen s stanjem naše ljudske izobrazbe. Njegova načela in njegovi opomini, ki nam še vedno zvenijo nasproti iz njegovih knjig in spisov, imajo v mnogoterih krajih usodo glasa, vpijočega v puščavi.
V zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« smo omenili, da je v Sloveniji še dokaj krajev, kjer ni naših izobraževalnih organizacij, dosti pa je tudi takšnih krajev, kjer sicer obstojajo nekakšne organizacije, toda bolj na papirju,
kakor v dejanju in življenju. Pozvali smo k obnovljenemu in pomnoženemu izobraževalnemu delu. Zlasti smo opozorili na to, v kakšni nevarnosti je dandanes mladina ter da je za izobraževanje mladine na deželi najboljše poskrbljeno v mladeniških in dekliških zvezah. Kjer ni mladeniških in dekliških zvez, tam se naj ustanovijo, kjer pa so, naj se poživi njihovo delovanje!
Danes hočemo opozoriti še na en sad ljudske izobrazbe: napredek na gospodarskem polju. Na to opozarja tudi beo-gradska trg. zbornica, ki je na svoji seji v Beogradu 31. januarja sklenila več resolucij o tem, kako bi se naj pospešil napredek našega narodnega gospodarstva. V 5. resoluciji izjavlja: »Slaba izobrazba našega naroda, osobito pa širokih narodnih slojev je velika ovira za napredek na vseh poljih narodnega in državnega življenja. Brez osnovne izobrazbe, pismenosti in najosnovnejšega znanja ni gospodarskega napredka. Neizobražen narod je nesposoben za gospodarski napredek. Radi tega je potrebno provesti energično borbo proti nepismenosti in delati na izobraževanju naroda v vseh pravcih.«
Tudi mi izjavljamo: treba delati na izobraževanju ljudstva v vseh pravcih, osobito v gospodarskem pravcu. Potrebno je, da se v vseh naših izobraževalnih organizacijah goji smotreni gospodarski poduk. V to svrho se prirejajo ter se bodo priredili po vseh okrajih gospodarski podučni tečaji. Javite se za nje pri Prosvetni zvezi v Mariboru! Skrbite za to, da bodo vsepovsod dobro obiskani! Vsem nam mora biti pred očmi prelepi in prekoristni cilj: gospodarski napredek našega ljudstva. Do tega cilja pa je izobrazba ako ne edina, pa vsaj najvažnejša pot.
Domneve, predlogi in Zel le.
Kakšna bo notranja preosnova države? Kako se bo uprava preuredila? V koliko pokrajin se bo država razdelila? Kakšen bo obseg samouprave v bodočnosti? Takšna in slična vprašanja plavajo dandanes na ustnicah mnogoterih v naši državi, pa tudi izven njenih mei.
Na ta vprašanja se sedaj še ne da odgovoriti, ker se o tem še ni izjavil edino pristojni činitelj. Vse, karkoli se o tem v javnosti piše ali govori, vse to so ugibanja, domnevanja, mnenja, predlogi ali pa proste želje. Kot glasilo javnosti hočemo bralce obvestiti o nekaterih.
Kaj piše pariški jiaOnN?
Francoski časnikar Julij Sauerwein, kojega ime poznamo, ker je objavil v pariškem listu »Matinu« svoj razgovor s Nj. Vel. kraljem, objavlja v svojem listu celo vrsto člankov o naši državi In o razmerah v njej. »Slov. Gospodar« )a v prejšnji številki prinesel enega njegovih člankov. Danes hočemo iz Bjegovega tretjega članka objaviti nekaj značilnih besed.
»Kralj Aleksander«, tako piše Sauer-wein, »ima ▼ svojih mislih več ustav bi uverjen sem, da bo on doslovno izve-ftel ono formulo (obliko), ki je v njem Hocela dozorela in ki jo je meni 16. januarja opredelil z naslednjo politično koncepcijo (osnutkom): »Mi moramo pripraviti decentralistični in liberalni pežim, hkrati pa ohraniti osnovo edin-»tva Jugoslavije. Hočem, da moja država dobi pravične volilne zakone pravega parlamentarizma in resnične demokracije.« To pomeni, da bi lahko bila Jugoslavija razdeljena na več oblasti s skupščinami iz splošne volilne pravice hi z atributi (pridevki), ki bi bili v sredini med francoskimi oblastnimi skupščinami in deželnimi zbori nemške dr-lave. Parlament, ki bi naj zasedal v pre stolnici, bi pa izšel iz pokrajinskih pknpičin na podlagi volilnega sistema (sestava) 2. stopnje, tako da bi osebe, katerim bi narod zaupal vodstvo svodih pokrajinskih poslov, bile pooblaščene govoriti o skupnih nacionalnih (na-rodriih) vprašanjih.«
Pfficnfc ir.
Dr. Uroš Krulj, sedanji minister narodnega zdravja, je lansko leto izdal 2 knjižici o krizi parlamentarizma in o njegovi preosnovi. V to svrho predlaga gospod minister dr. Krulj: Treba je strogo ločiti med upravno in zakonodajno oblastjo. Zakonodajna oblast ne •me imeti vpliva na upravno, marveč morata obe biti popolno ločeni. Predsednika vlade naj postavlja kralj iz poslancev parlamenta ali senata, ministre pa na predlog ministr-ja predsednika. Ministri morajo bi-strokovni ljudje in dobri organiza-odgovorni so obema domoma parita. Zakonodajno oblast je nam-treba deliti na dva doma: doljnji lent) in gornji (senat). Kar se staje volilne pravice, naj bi se direkt-ino glasovanje samo vršilo za občinske pastope, iz teh bi se naj izbrale oblastne skupščine, iz oblastnih skupščin pa parlament. Da bi pai'lament ne bil sa-■oo politično telo, bi se moral izpopolniti s strokovnjaki raznih panog, kateri bi Sli v strokovne odbore kot sestavni del parlamenta.
Predlogi slovenskih gospodarskih krogov.
V torek, 29. januarja, je bila v Beo-radu deputacija gospodarskih krogov Slovenije, sestavljena iz zastopnikov »ze industrij cev (g. Krejči, ravnatelj »varne za dušik v Rušah, in tajnik g. Sukliel Zveze trgovskih gremijev
-g. Kavčič), Zveze obrtnih zadrug (g. Rebek) in Društva hišnih posestnikov (g. Frelih). Oglasila se je pri predsedniku vlade Petru ŽivkoviČu, kateremu je izročila daljšo spomenico o svojih pred logih in željah. V tej spomenici, ki jo je doslovno objavilo ljubljansko »Jutro«, gospodje gospodarskih krogov kritizi rajo delovanje ljubljanske občine ter želijo in prosijo, da se pozovejo v novo občinsko upravo pred vsem zaupniki gospodarskih krogov, trgovine, obrti in industrije. Ni jim tudi po godu delovanje oblastnih samouprav v Sloveniji, češ, da je v obeh imela ena politična stranka veliko večino, da so oblastni davki naraščali in se uvajali na najpotrebnejše surovine, celo na premog in na električni tok. Zato gospodje gospodarskih krogov predlagajo in prosijo, da se oblastnima komisarjema v Sloveniji dodelijo sosveti. Vsak sosvet bi naj imel 6 članov: po enega za trgovino, obrt in industrijo, dva za poljedelstvo in posest, enega za industrijsko delavstvo.
Kar se tiče oblastne samouprave, gospodje gospodarskih krogov v tej svoji spomenici izjavljajo, da niso pristojni govoriti o bodoči ureditvi samouprav v splošnem, pričakujejo pa od novega zakona, da bo pravilno omejil njihov delokrog, uvedel pravilni volilni red in uredil financiranje oblasti.
Kakšen bodi ta pravilni volilni red, so gospodje tudi povedali. V svoji spomenici navajajo, da splošna in enaka volilna pravica na dosedanji preširoki
podlagi in brez določene protiuteži onemogoča zdrav razmah in napredek naroda in države. V kolikor se tiče volitev v narodno skupščino, je najmanj, kar je potrebno, da se veže volilna pravica na dopolnjeno 25. leto. Kar se tiče samoupravnih edinic, občin, srezov in oblasti, je splošna volilna pravica direktno nepravična in pogubna. Novi volilni zakon za samoupravne edinice bi se moral sestaviti na popolnoma dru gi podlagi. Ena dolžnost bi bila osnovanje volilnih edinic ob uvaževanju davčnih dajatev in šolske izobrazbe, ali pa naj se po istem določilu uvede pluralna volilna pravica (eden ima več glasov). S takim volilnim redom bi bila zajamčena udeležba najvažnejših gospodarskih krogov v avtonomnih upravah.
Navedli smo bistvene predloge iz spo menice gospodarskih krogov, da spoznajo naši bralci, kakšnega duha otroci so ti gospodje gospodarskih krogov. O kakovosti teh predlogov in želja ni treba izgubljati niti besedice. Kdor jih' mirno čita, se mu zdi, kakor da je časovno prestavljen nazaj v dobo pred 22 leti, ko so takozvani slovenski napred-njaki vodili borbo zoper splošno in enako volilno pravico. Tok časa in politični razvoj je šel preko teh »naprednja-kov«, ki so v resnici bili veliki nazad-njaki. Ali so gospodje gospodarskih! krogov s svojimi predlogi in željami hoteli dokazati, da so idejni dediči onih »naprednjakarjev« iz prvega desetletja dvajsetega stoletja?!
V DRUGIH DRŽAVAH.
V Bolgariji se bodo vršile še ta mesec občinske volitve. Po večini občin nastopa opozicija složno proti vladni skupini, takozvanem »Demokratičeškemu zgovoru«, ki je med seboj razdeljen.
Rumunija je dobila zunanje posojilo. Rumunija je dobila posojilo in sicer tako, da prevzame Francija eno tretjino, Anglija in Italija eno tretjino, zadnja tretjina pa je razdeljena med Nemčijo, Italijo in švedskim vžigaličnim trus-tom. Obrestna mera znaša 1%.
Prevratna nakana bolgarskih komunistov. Policija je odkrila v železniškem skladišču v Gornji Orahovici velike količine razstrelilnih snovi, ki so bile namenjene za vsa bolgarska mesta. Ni se še dognalo, od kod izvira ta municija. Skrita je bila v zaboji hza milo in je bila tudi kot milo označena. Do sedaj so odkrili 100 kg razstreliva. Policija je zaplenila vse vagone, v katerih je bilo napovedano milo. V zvezi s tem odkritjem je policija aretirala okrog 100 oseb, ker pada nanje sum, da so pripravljali državni prevrat. Splošno se pa smatra, da je to delo komunistov, ki so nameravali razstreliti vse glavne železniške proge v državi, da bi tako preprečili dohod in premikanje vojaštva in policije, da ne bi mogla preprečiti splošnega izbruha revolu<ftje.
Na Španskem so doživeli zadnje dni upor proti vladi diktatorja Primo de
Rivere. Najbolj opasno je bilo uporno gibanje v mestu Valencija. Po najnovejših poročilih je upor zatrt in Primo de Rivera zopet gospodar položaja.
Mussolini se je uklonil zahtevam Argentine. Med Mussolinijem in predsednikom Argentine je nedavno prišlo do kritičnega položaja. Mussolini je trdil* da vsi otroci italijanskih državljanov* rojeni v Argentini, ostanejo še italijanski podložniki. Več potnikov, ki so prišli iz Argentine v Italijo s pravimi listinami in ki so bili rojeni v Argentini* je italijanska vlada pridržala, rekoč* da so otroci italijanskih državljanov in da zato morajo služiti v armadi. Predsednik Argentine pa je Mussoliniju poslal protest in prepovedal vhod vsake italijanske ladije v svoja pristanišča,; dokler Mussolini svoje odredbe ne prekliče. Mussolini se je uklonil, preklical izdano odredbo in izpustil vse prijete Argentince.
tiiaife „Slov. Gospodarja"
sn
s
Odvetnik
i sr. Anton Novaian f
ima pisarno	122 g
i f Celju, Glavni trg šf. 9 a
nad Drofenikovo trgovino „Pri Solncu"
^ŽSmNEDElJO
mmm
Spominski dan 5. februar.
Rodila se je 21. novembra 1774 v Rimu iz zelo ugledne družine. Vzgojena je bila v samostanu avguštink. V teh letih je napravila obljubo devištva in se je pečala z mislijo, da bi postala redovnica. Po letih pa je čisto pozabila na to obljubo in se je 21 let stara oino-žila z odvetnikom Krištofom Mora. Zakon ni bil srečen. Mož je živel zelo neredno in lahkomišljeno, prva ljubezen do žene je vedno bolj ginevala in se je polagoma spremenila v ljubosumnost, nazadnje pa v sovraštvo. Elizabeta je storila vse, da l5i ohranila moža na pra vi poti, a pomagalo ni nič. Delal je dolg za dolgom in se je čisto zapletel v mreže neke ničvredne ženske. Od strani mo zevih sorodnikov so ji očitali, da je ona kriva teh razmer. Vse te bridke preizkušnje so delovale tako, da se je vedno bolj odtujevala svetu. Ko nikjer pri ljudeh ni našla tolažbe in sočutja, je tembolj začela misliti na Boga in se ga oklepati. V tem času, ko se je Elizabeta od vseh zapuščena obrnila čisto k Bogu, se je tudi spomnila svoje mladostne obljube vednega devištva. Silpo je obžalovala, da je prelomila svojo obljubo, čeravno se je to zgodilo iz pozabljivosti in nekako nevede. Sklenila je, da hoče nositi svoj težki zakonski križ kot pokoro za svoj prestopek.
Ta nj,en križ pa je postajal vedno hujši in težji. Otroci so doraščali, a mož se ni brigal za nje nič. Vsa skrb za otroke in njihova vzgoja je slonela na ramah slabotne žene. Na vso moč se je trudila, otroke vzgajati prav krščansko in v strahu božjem. Pa doživeti je morala večkrat tudi na njih razočaranje in veliko bridkost. Razen tega so jo trle težke gmotne skrbi. Radi lahkomišljenega moževega življenja je premoženje vedno bolj kopnelo, bila je že največja nevarnost, da pride do popolnega poloma in da bodo kot berači na cesti. Elizabeta se je trudila, da bi to nesrečo preprečila, a je ni mogla; pred najhujšim jih je obvaroval njen tast, ki jim je priskočil na pomoč. Mož pa je čim dalje tem hujše propadal in je postajal tako surov, da je bilo večkrat njeno življenje v nevarnosti. Med drugim je od nje kar zahteval, da mu dovoli skupno življenje z ono žensko, ki je bila kriva vse njihove nesreče. Od mnogih strani so ji svetovali, da naj si izprosi od Cerkve dovoljenje, da prekine skupno življenje z možem. A ona ni hotela o tem nič slišati in je rekla, da ne stori tega ne radi otrok, pa tudi radi moža ne. Vztrajala je, čeravno je postajalo življenje vedno hujše. Gmotne razmere v družini so postajale vedno bolj žalostne, tako da je Elizabeta, ki je bila v mladosti v hiši svojih staršev vajena dobrega življenja, morala trpeti celo pomanjkanja in je bila navezana na milodare svojih znancev. Mož je tudi postajal vedno hujši in je na vso njeno prijaznost in potrpežljivost imel za odgovor le še tem hujšo surovost.
Razen tega svojega glavnega življen-skega križa jo je Bog obiskoval pa še z mnogimi drugimi bridkostmi. Velikokrat je čutila strašno notranjo praznoto in žalost in že skoro obup. Mučile so jo razne bolezni. A od Boga, katerega se je čim dalje bolj oklepala, je dobivala moč, da je vse to prenašala kot »močna žena«, o kateri govori sv. pismo. Tako mirna in junaška je postala v svojem trpljenju, da je mnogim drugim postala velika tolažnica in so številni ljudje, ki so jih trle bridkosti, prihajali k njej po tolažbo in svet. Umrla je dne 5. februarja 1825. Kar se ji ni posrečilo v življenju, to je dosegla v smrti. Izprosila je svojemu možu milost spreobrnjenja. Vstopil je kmalu po njeni smrti v frančiškanski red in je živel do svojega konca zelo spoltorno in vzgledno. Življenje Elizabete Mora Cerkev že preiskuje in ji je že priznala naslov »častitljiva«.
Bog daje v svojih izvoljenih ljudem nauk in zgled za vsak njihov položaj. Če je Bog ravno v naših časih postavil visoko na svetilnik luč Elizabete Mora, je to storil gotovo radi tega, ker je ta luč ravno današnjemu času tako zelo potrebna. Kolikokrat se danes tako lahkomišljeno sklepajo zakoni! Mladi ljudje od zakonskega, družinskega življenja pričakujejo samo udobnosti, samo prijetnosti in uživanja. A ko je potem v zakonu čisto drugače, ko pridejo skrbi, ko se je treba v tej in oni stvari radi da našnjih težavnih razmer omejiti, ko se pokažejo kake napake zakonskega so-druga, ko pridejo bolezni, kolikokrat se začne potem v zakonu velika nezadovoljnost, se začnejo prepiri, kolikokrat se družine trgajo in gredo narazen. — Elizabeta Mora kaže, kaj je prava, po zakramentu posvečena zakonska ljubezen, zvestoba in požrtvovalnost. Ona kaže, kako pravi zakonec v zakonu ne išče sebe, temveč svojega sodruga, kako mu je zvest pomočnik in tolažnik, ona kaže, kako krščanski zakonski so-drug tudi v najhujših slučajih, ko se mu srce trga, svojega sodruga vendar ne sovraži, vendar čisto ne zavrže, temveč s Kristusovo ljubeznijo misli na nje govo dušo, pa za njo moli, za njo žrtvuje, za njo trpi in jo skuša tako rešiti. Taka ljubezen pa seveda pride iz duše, ki je tako krščanska, tako od Boga pre-šinjena, kakor je bilo duša častitljive Elizabete.
Letošnji jubileji. Ves katoliški svet obhaja letos zlatomašni jubilej svojega najvišjega poglavarja papeža Pija XI., ki je bil rojen 31. majnika 1857, v duhovnika posvečen 20. decembra 1879, papežem izvoljen 6. februarja 1922, kronan pa 12.februarja 1922. Po vsem kato liškem svetu so se osnovali odbori, ki hočejo skrbeti za vredno proslavo te izredne slovesnosti. Papež sam pa je s pismom z dne 6. januarja proglasil za Rim in za ves svet izredno sveto leto z odpustki jubilejnega leta. Kot poseben sad papeževega jubileja naj bi bila tudi ureditev razmer med papežem in italijansko državo, tako da bi papež postal v resnici od italijanske milosti neodvisen in bi zopet imel svojo, četudi malo
državico. — Naši bratje Čehi pa praznujejo letos z velikimi slovesnostmi ti-sočletnico mučeniške smrti svojega kneza sv. Vaclava, ki ima velike zasluge za razširjanje krščanstva na Češkem, pa tudi za razširjenje prave omike in izobrazbe. K tem slovesnostim bo prihitelo na Češko veliko prijateljev češkega naroda, med njimi tudi Sloven ci. Vseh proslav se udeležuje tudi čeho-slovaška država po svojih zastopnikih. — Čehi obhajajo letos še tudi drug jubilej, namreč 2001etnico, odkar je bil prištet svetnikom njihov rojak Ivan Ne pomuk. V njegovem rojstnem kraju so že čisto prenovili cerkev, ki je sezidana na prostoru, kjer je stala njegova domača hiša in ves mesec maj se bodo v njej vršile velike slovesnosti.
Iz kardinalskega zbora. Kardinali s« svetovalci in prvi sodelavci papeževi pri vladanju sv. Cerkve. Kardinali tudi volijo novega papeža. Število kardinalov je določeno: znaša 70. Sedaj jih j« 62 in sicer 6 kardinalov škofov, 49 kardinalov duhovnikov in 7 kardinalov di-jakonov. Od teh je 29 Italijanov, 33 jih je drugih narodnosti in sicer 7 v Franciji, 5 v Španiji, 4 v Nemčiji, 4 v Zjetii-njenih državah Amerike, po 2 v Avstriji, na Poljskem in Angleškem, po 1 na Ogrskem, Češkem, Belgiji, Nizozemskem, Portugalskem, Kanadi in Braziliji. V Rimu samem jih je 42, zunaj pa 34. Imenovani so 2 še od Leona XIII., 17 od Pija X,. 19 od Benedikta XV., 24 pa od sedanjega papeža. Po starosti je eden (Vanutelli) star nad 90 let, 6 jih je med 80 in 90, 17 med 70 in 80, 25 med G0 in 70,10 med 50 in 60, najmlajši trije kardinali so pa med 40 in 50 in sicer so to 3 primasi ali prvi škoje na Španskem, Poljskem in Ogrskem.
Krščanska družina. Na Francoskem je začelo družinsko življenje pod vplivom brezverstva silno propadati. Vsako leto se razide veliko števUo zakonskih radi zelo malenkostnih razlogov na največjo škodo otrok in vsega življenja. Zato je bilo osnovano leta 1919 društvo »Krščanski zakon«, ki ima namen ohra niti zakonu krščanski značaj, s tem pa tudi srečo in mir. Letos zboruje to društvo v Strassbourgu in hoče tam postaviti smernice za nadaljno uspešno čuvanje zakona in njegove sreče.
Krščansko ženske gibanje. Na Poljskem je veliko udruženje katoliških žen, ki ima številko 100.000. Nedavno je delavni kardinal Hlond poslal društvu pismo, v katerem povdarja, koliko krščanske žene lahko storijo na vseh poljih za prospeh verske stvari.
Cenjenim agitatorfeiii!
Cenjenim agitatorjem, ki so nam po
naročilnih listih poslali nove naročnike, sporočamo, da smo pregledali, če so tisti naročniki že tudi plačali. Precej je bilo takih, ki niso plačali. Onim agitatorjem, ki so nam pridobili vsaj enega, ki je za celo leto plačal,pa smo te dni po končanem januarju, začeli po šiljati, kar in kakor smo obljubili Namesto žepnega koledarčka smo nekaterim poslali sliko s stenskim koledarjem
SLOVENSKI GOSPODAR
G. renruarja razg.
VWM DRIISTVBl
Osrednje vodstvo Dekliških zvez razpošilja ta teden na vse Dekliške zveze po 10 knjižic »Lurška Mati Božja«, ki Je bila našim dekletom obljubljena na mariborskem tečaju dne 1. dec. 1928. Osrednje vodstvo se nadeja, da bodo Članice porabile priložene položnice ne le za pošiljanje denarja, ampak takoj za nadaljna naročila ljubke knjižice, treba je le zadaj prilepiti poldinarsko znamko, zapisati število naročenih knjig in natančni naslov. — M. Štupca, predsednica.
Krščanska ženska zveza v Maribora priredi t nedeljo, dne 10. februarja, ob petih popoldne, * veliki dvorani Narodnega doma igro »Potovanje gospoda Veternika«. Uljudno vabimo vse Članstvo in prijatelje društva. — Odbor.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Orlovski odsek ob-tešča vse prijatelje poštene zabave, da priredi V nedeljo, dne 10. februarja, ob sklepu fantovskih duhovnih vaj, popoldne ob treh lepo tridejansko igro »V satanovih verigah«. Prijavi ji poštene zabave vabljeni!
Ptuj. Minoritska župnija. Dne 17. februarja, na prvo postno nedeljo, priredi naša Dekliška 'družba ob treh popol dan v mestnem gledali -Mu v Ptuju zelo zanimivo predavanje »Potovanje po Palestini«, o krajih, kjer je živel, deloval in umrl naš božji Učenik. Predaval bode gospod dr. Jehart, ki je te kraje sam že večkrat prepotoval. Predavanje bode pojasnjevalo mnogo skioptičnih slik. Že sedaj vabimo domače in okoličane, da ne opuste tega lepega barskega predavanja!
Središče ob DravL Za nedeljo, dne 10. t. m., napovedana predstava v Društvenem domu se Ba bo vršila vsled smrti društvenega odbornika in velikega dobrotnika blagopokojnega gospoda Rudolfa Lukačič.
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru ▼prizori v dneh 17. in 24 februarja in dne 3 marca prekrasno zgodovinsko igro »V znamenju križa« iz časa Neronovega preganjanja kristjanov v osmih dejanjih. Nastopi 52 oseb. Pridite v najobilnejšem številu! Začetek ol) pol štirih popoldne.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo ponovi v nedeljo, dne 10. februarja, krasno igro »Zapravljivec« v osmih dejanjih v mešanih vlogah.
Kapela. Naše bralno društvo priredi v nedeljo, dne 10. februarja, gledališke igre in sicer »Zdravnikov strežnik«, »Kordula« in »Zdaj gre sem, zdaj pa tje« s petjem in tambura-njem v restavraciji gospoda Maršika v Radin-dh. Začetek ob petih popoldne.
Mala Nedelja. Slomškovo prosvetno društvo vabi vse na svojo prireditev v nedeljo, dne 10. februarja, ob treh popoldne v Društvenem domu. Na sporedu je med drugim nekaj, kar še ni bilo pri Mali Nedelj ji, spevoigra ali opereta »Mlada Breda, nesrečna nevesta«, kjer igralci ne govore, ampak vse prepojo. Pridite, ne bo vam tal!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Cerkveni pevski zbor, pri katerem vobče sodelujejo člani domačega Orla, priredi v nedeljo popoldne po ve-černicah, dne 10. februarja, to je na fašensko nedeljo, v dvorani Društvenega doma šaljivo spevoigro »Kovačev študent« v treh dejanjih, veseloigro »Natakar« v enem dejanju in komičen dvospev »Krojač in čevljar«. Zapoje tu di več zanimivih narodnih pesmi pod vodstvom gospoda pevovodje Fr. Zemljič.
St. Vid pri PlanlnL Orlovski odsek priredi v nedeljo, dne 10. februarja, popoldne takoj po večerni cah v društveni dvorani tri burke in dva kupleta. Vstopnine ni, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Na veselo svidenje! Bog živi!
Prijatelji »Slovenskega Gospodarja«, posnemajte! Vzgledna je Urbasova hiša na visokem Slemenu v župniji Selnica nad Mariborom: Oče Blaž Urbas, kakor tudi sinovi Ivan, Viktor in Kari, so v domači občini razširili »Slovenskega Gospodarja« v vsako hišo. Skrbeli pa so tudi, da je »Gospodar« vedno poročal o novicah, ki so se zgodile v o-kolici. Priporočamo vsem našim prijateljem, da posnemajo to vzgledno rodbino in da vsako slovensko hišo pridobijo kot naročnika za »Slovenskega Gospodarja«. Želimo pa tudi, da bi od vseh strani poskrbeli našemu listu za zanimive novice.
Novi župani. Za župana v občini Rad vanje pri Mariboru je izbran g. Franc Vizovišek, v Ceršaku ob Muri g. Franc Šmirmaul, a na Špičniku pri Svečini g. Fr. Gaube. Imenovani so zvesti naročniki »Slovenskega Gospodarja«.
Novi vlaki v mariborski okolici. Železniška uprava je dobila nove motorne stroje, kateri bodo vozili osebne vlake v lokalnem (krajevnem) prometu. Od 1. maja nameravajo vpeljati -take krajevne vlake na motorje na teh-le progah: Maribor—Sv. Lovrenc na Pohorju, Maribor—Št. IIj, Maribor—Ptuj
in Maribor—Poljčane. Ti vlaki bi vozili vsako uro, a bi imeli pripeta samo po 1 do 2 voza. Redni vlaki bi ostali kakor dosedaj. Sliši se, da dobi Maribor šest takih motornih strojev.
Smrt mladeniča iz ugledne hiie. V Spodnji Novi vasi v župniji Slov. Bistrica je umrl na Svečnico predpoldne vzgleden mladenič Jožef Jerovšek iz ugledne Grilove hiše. Pred dvema letoma je ugrabila smrt tej družini skrbnega očeta Ivana, pred 14 dnevi je bila pokopana teta in v pondeljek smo izročili materi zemlji sina, ki je bil določen za gospodarja na imoviti posesti. Pogreba se je udeležilo med ljudskimi množicami 10 duhovnikov, med temi mil. gospod konjiški arhidijakon, mariborski župan dr. Juvan in bivša nar. poslanca dr. Josip Hohnjec in F. Žebot« Pogreb je vodil g. monsignor Ivan Vre-že, ki se je tudi poslovil od blagopokojnega v ganljivih besedah ob odprtem grobu. Vrlemu, vzglednemu in nezab-nemu mladeniču bodi žemljica lahka, žalujočim preostalim naše sožalje!
Zima, kakoršne ne pomnijo najstarejši ljudje. V krajih ob Dravi pod Ptujem je te dni tako pritisnila zima, da je po poljih polno zmrznjenih zajcev in vran. Jerebice in fazani iščejo ostanke hrane po kmetskih dvoriščih. Stranske struge Drave so na debelo zamrznjene. Po glavni strugi je Drava nezamrznje-na le nekaj metrov na sredini.
Najbolj mrzla dneva v Evropi. Sveč-nica in nedelja po Svečnici sta bila po celi Evropi najbolj mrzla dneva. Po nekaterih krajih naše države je bilo mraza za 30 stopinj pod ničlo. Po bolj sever nih krajih je bil mraz omenjena dva dni še ostrejši nego pri nas.
Lovska sreča. Mladi Budigam v Za-vrču je ustrelil izredno veliko kuno in sicer zlatico in povrh še samca.
Tatvina 340.000 dinarjev. V blagajni Rečne plovidbe v Beogradu so odkrili primanjkljaj 340.000 dinarjev. Policija je zaprla več oseb in med drugimi tudi blagajnika, ki je odkril tatvino.
Brat ustrelil po nesreči brata. Dne 29. januarja sta se podala na lov Jožef in Anton Bogovič iz Arnovih sel pri Brežicah. Ker je sneg zelo visok, sta sto pala po gazi eden za drugim. Med težavno potjo je Jožetu spodrsnilo, pri padcu se mu je sprožila puška in strel je zadel brata Antona tako nesrečno v križ, da je kmalu za tem umrl.
Tri metre viscg sneg imajo v Hercegovini v okolici Nevesinja. Radi previsokega snega je izključen vsak promet.
STRAŠNA VOŽNJA NA LEDENI PLOŠČI.
V torek, 29. januarja, so se podale tri kmetice iz kraja Grocka ijužno od Beograda) k Donavi, ki je daleč proti sredini zamrznjena. Ženske so hotele prebiti luknje v led in zajeti vode za domačo uporabo. Zatopljene v delo, niso niti zapazile, da se je začel led pod njimi gibati ter premikati. Ko so se pa le zavedle, so zapazile, da se je odločila ledena plošča, na kateri so stale, od drugega leda in jo tira valovje proti sre dini Donave. Potegnil je še oster sever nik in gnal ploščo po reki. Žensk se je oprijel nepopisen strah. Vsak trenutek
Vsi berejo Karla Maya!
Najzanimivejša knjiga sveta! Samo v Nemčiji so je tekom treh let prodali 5,000.000 izvodov. Karl May popisuje svoje grozne in čudovite doživljaje v
nam neznanem svetu.
Prva knjiga Karla Maya v slovenščini:
Križem po Jutrovem
je izšla in obsega dva dela in sicer: »JEZERO SMRTI« in »MOJ ROMAN
OB NILU«. Povest se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 13 D.
Vci hprnin Karla lUloua I vi Ea morate tudi, sicer ne boste po-V5>l UülüJU r\dlld IVIdyd . mali najbol]- zanimive knjige nasvetu!
bi se lahko plošča razpočila in ženice je že vabila majka smrt v ledeno mrzle valove.
Plošča je plavala in plavala, vedno so se luščili od plošče drobci in ledeni splav je postajal manjši.
Grozno bližajočo se smrtno nesrečo so zapazili delavci, ki so bili zaposleni ob obali Donave. Komaj in komaj se jim je posrečilo, da so se približali v ribiškem čolnu plošči, ki je nosila na smrt preplašene ženske in so jo potegnili s kaveljni proti sebi. Ženice so bile vse trde od mraza in strahu in so se prav zavedle šele tedaj, ko so izstopile iz čolna na suho zemljo. Peljale so se na ledeni plošči od Grocke do Smedero-
va (na razdalji Zagreb—Dugoselo). *
MOJSTRSKO IZVEDEN VLOM.
V Berlinu je bil izvršen 30. januarjja vlom, ki presega glede obsega, drznosti in mojsterske izvedbe vse vlome zadnjih časov. V noči zgoraj omenjenega dne si je privoščila večja vlomilska družba prostore velike berolinske banke »Diskontgesellschaft«. Svedrovci so prišli v bančne prostore po podzemeljskem rovu, katerega so izkopali z dvorišča sosedne hiše proti banki. Po rovu je prišla vlomilska tolpa v kletne prostore banke, kjer je bil v težkih železnih omarah shranjen denar, dragocenosti in vrednostni papirji. Celih 172 blagajen in predalov so vlomilci odprli s kisikovimi aparati. Odnesli so 30—40 tisoč mark v gotovini, spravljeno zlato, vrednostne papirje v iznosu nekaj milijonov mark. Pri izbiranju plena so pa bili zelo natančni. Odnesli so le najbolj dragoceno blago in najvažnejše vrednostne papirje. Pri vlomilskem delu so imeli na rokah rokavice iz gumija in niso pustili nikjer kakega prstnega odtisa, ki bi dajal policiji sled za storilci. Pri zločinu so se posluževali vlomilci najbolj modernih pripomočkov za vrtanje, žaganje in toplenje železa. Pokazali so pri tem čudovito spretnost. Storilci so popolnoma neznani in oblasti ne vejo, kako bi začele preiskavo, da bi izsledile drzneže.
Težka železniška nesreča pri Regens burgu v Nemčiji. Iz Monakovega je do-šla dne 30. januarja vest, da se je dogodila pri Regensburgu težka železniška nesreča. Brzovlak \Vien-Passau-Leip-zig-Koln je trčil pri Regensburgu ob tovornega. Do nesreče je prišlo radi tega ker je strojevodja brzovlaka prezrl zna menje za stoj ter vozil dalje. Udar je bil tako silovit, da je bilo razbitih nekaj vagonov tovornega vlaka in eden voz brzovlaka. Ubite so bile 4 osebe, 10 ranjenih. Med mrtvimi so sami Avst rijci in sicer dva iz Gradca in dva iz Dunaja.
0labtra(te naročnike ž a nas miaatnski its t
„9laš aom" /
!■■■■■■■■■■■ ■■flDSI ffl SSBBHBI
Januš Goleč:
Clk ga j€ napodil \ pokoj.
Po večini se oprimejo vsakega starejšega samca navade in razvade, ki ga delajo v očeh vsakdanjih smrtnikov — posebneža. Eden je udan pijači, drugi je zakrknjen nasprotnik ženstva, tretji skopuh itd.
V	našem trgu je bil dolgo vrsto let predstojnik okrajnega sodišča gospod Hirschmugl. Ljudem je bilo njegovo ime predolgo za izgovorjavo. Prekrstili so ga v gospoda Mugla.
Ni mi treba povdarjati, da je bil gospod samskega stanu z vsemi mogočimi razvadami, ki so se zdele drugim čudne in večkrat skrivnostne.
V	krčmi je sedel sam pri četrtinki in zatopljen v časopisje. Gorje, ako bi mu bil kdo zasedel njegov kot! Krčmar, ki ni znal čuvati sitosti Muglovega sedeža, ga ni videl nikdar več kot gosta.
Praznil je v prostem času en četrt za drugim, čital in pušil, da je bil obdan od gostih kolobarjev dima. Kratka — smodka mu je bila poleg četrtinke druga ljubica.
Nikdar ni kolobaril dima iz cele cigare, ampak iz polovice. Z občudovanja vredno naglico je potegnil cigaro iz žepa, jo skril z obema rokama za hrbet ter jo neslišno prelomil. Eden konec je prižgal, drugi je zginil nekam in nikdo ni znal povedati s sigurnostjo — kam.
Del tržanov je trdil, da je udan gospod Mugl poleg pušenja še razvadi žvečenja. Tri leta je moral služiti vojake. V cesarski suknji bi se naj bil udal či-kanju.
Sodniku bolj naklonjeni so izključevali možnost žvečenja in kajenja obenem. Gospod ni pljučkal, torej tudi ni '¡k al!
Kako in kaj je uporabljal neizpušeno x>lovico kratke cigare, je bila pazljivi ;avnosti skrivnost, ki je mrcvarila ra-iovedni trg leta in leta.
Gospod Mugl je tudi posebnež v uradu. Nad pravdarji radi razžaljenja časti je kričal tako dolgo, dokler se niso ooravnali pred izrekom sodbe. Kot vrhovni varuh osiroteli!}, otrok je bil pravi oče. Jerofu ni bilo za smeh, ako ni vršil svojih varuških dolžnosti z vso skrbjo.
Med vojno je bil gospod prava šiba za one ženske, ki so podporo za svojimi moži ter sinovi zapravljale po krčmali in v nečistem življenju.
Lahkoživa zapravljivka sploh ni upala po denar, ker gospodu Muglu ni bilo mogoče ničesar prikrivati.
Dnevi nakazila medvojnih podpor so bili za gospoda predstojnika dnevi razburjanj; za ženski spol ure trepeta. Te vražje podpore so pile kri gospodu Mu ?lu in ga nagnale celo v pokoj, kar se je doigralo tako-le:
Blatnikova Neža, Gnusova Cila in Mlakarjeva Marjeta so zapile ce!o večmesečno podporo. Pijančevanje in rajanje je končalo z ženskim pretepom iz ljubosumnosti na enega moškega, ki je bil doma in ne v vojni. Kljub zapravlji-vosti in dejanskemu izgredu so se upala ženščeta pred gosppda Mugla. Lahkomiselne babure so govorile pred vsto pom pred strogega gospoda:
»Nabil nas bo. Zato je pa gospod, da
se krega.«
Tudi za ta drzni izgovor je zvedel gospod sodnik. Si pač lahko predstavljate, kako je kuhalo, vrelo h? kipelo po njegovi notranjosti, ko je zagledal kar vse tri pred seboj. Njegova upravičena jeza je prikipela tako do vrhunca, da niti kričati ni mogel.
Pisarju je namignil, naj vzame pero in papir. Narekoval je v kratko jedrnatih stavkih, da se ukine trem imenovanim denarna podpora radi pijančevanja in vlačugarstva. Ko je bila ukinitev črno na belem, je stopil sam s polo pred ženske in začel čitati z gromkim glasom izrek sodbe.
Sodba je bila proglašena z dostojanstveno besedo. Gospod Mugl je ošvignil obsojenke s hudim pogledom, da bi še bolj ožigosal njih lahkomiselnost v tako hudih ter resnih časih. Po prečitani sodbi, po ošvigu s sodnikovim očesom, se je drznila Blatnica muzati!
Razkačenost je blisknila po predstojniku. Z nogo je udaril po tleh in iz grla se mu je izvil del prokletstva:
»Ti frdamana ba . . .«
Ni končal dostavka k sodbi, ko se j« zgodilo nekaj, kar je bilo odločilno za gospoda Mugla.
V razbesneli nerazsodnosti je sunil z jezikom preveč v umetno zobovje zgornje čeljusti. Iz jezno odprtih ust se mu je skotalila čeljust po tleh in za njo je
padlo še nekaj črno razvečenega--
čik . . .
Strogi sodnik je pobledel pri pogledu na nezgodo. Bliskoma se je sklonil, pobral zobovje, ga vtaknil v žep telovnika in izginil med krohotom žensk skozi vrata v drugo sobo.
Od tedaj gospoda Mugla ni bilo vei po trgu in ne več v krčmo. Saj se je razneslo liki blisk: gospod Mugl ni samo kadilec, da celo — čikar!
Bolnega se je javil. Na dopust je izginil. Ni ga bilo več nazaj. Radi pred ba-burami razkrinkanega čika je stopil v trajni pokoj!
liMVOSfl.
RAZISKOVANJA NAJBOLJ MRZLIB
TOČE.
Raziskovanje južnega in severnega
tečaja. O raziskovanju južnega tečaja po Amerikancu Byrdu in njegovih 30 spremljevalcih smo že pisali. Byrd je poskusil pred dnevi iz svojega oporišča drugi peturni polet na aeroplanu proti južnemu tečaju. Posrečilo se mu je, pre leteti Walter Scottovo deželo in ledena polja kraljice Aleksandre. Prodrl je po zraku do gorovja, ki zapira dohod do južnega tečaja. Byrdovo letalo le bilo med poletom v stalni zvezi s pomožno ladjo »City of NewyorK«. ki je pripeljala raziskovalce do oporišča in zalaga ekspedicijo z vsem potrebnim. Obvestila je pošiljal letalec potom radija. Tokrat je bil odkrit nov otok v Kitovem zalivu in 14 novih skalnatih hribov Tovorna ladja »Eleonore Borolinv« ki je bila poslana iz Nove Zelandije, da preskrbi Byrdovo pomožno ladjo s prehrano in raznimi drugimi potrebščinami, je že dosegla Kitov zaliv.
Na raziskovanje severnega tečaja se
Že pripravlja vodja »Zeppelinov« dr. Eckener. Nemci hočejo tokrat temeljito proučiti nevarni severni tečaj in se ga bodo lotili z najbolj moderno opremljenim zrakoplovom. Dr. Eckenerja bode spremljal sloviti raziskovalec severnih krajev učenjak Norvežan Nansen. Tokratni raziskovalci severnega tečaja se bodo opremili s pasjimi upregami ter bodo vzeli seboj 45 psov. Nemci se bodo že potrudili, da jih ne bo zadela žalostna usoda neukega italijanskega generala Nobila.
a
iz dtijiSi pskrafln Jifie Amerike.
Največja reka na celem svetu namaka severne pokrajine Južne Amerike in Be imenuje: Amaconski veletok. Levo tn desno od veletoka so neizmerni gozdovi, ravnine, planjave ter močvirja, kamor še sploh ni stopila noga evropej skega človeka. Po pragozdovih se skrivajo razna indijanska plemena, ki živijo naravno in v divjih navadah.
Južno od juznoamerikanske države Venecuela, proti reki Amacona (kjer so bili v zadnjem času siloviti potresi) so popolnoma neraziskani kraji. Med človeška plemena pragozdov spadajo takozvani Vai-Vai-Indijanci. To pleme biva od južnih mej angleške Guyane do reke Trombetas, ki se izteka v Amaconski veletok.
Hišice in vasi teh Indijancev ležijo ob obalih imenovane reke Trombetas čisto skrite v krasotah pragozda. Njihovo edino prometno sredstvo je iz enega debla za 20 ljudi izdolbeni čoln. V čolnu se giblje Vai-Vai-Indijanec z občudovanja vredno spretnostjo in zna premagati vse težkoče in nevarnosti reke. Skrivališča za čolne so tako skrita, da jih oko Evropejca pri vsej pazljivosti ne opazi.
Reka in pragozd dajeta Indijancu — vsakdanjo hrano. Moko za kruh pridelujejo ženske iz korenin manioka-gr-ma.
V vsaki hišici prebiva več družin. — Družinski poglavar ima v koči svoj častni sedež. Vsa hišna dela opravlja ženski spol; moški se pečajo z lovom ter bojevanjem.
Indijanec je oborožen z lokom, puši-co, sulico in s cevjo za izpihavanje zastrupljenih puščic. S tem priprostim o-rožjem strelja: zverjad, ptiče, ribe, ogromne želve in zna tudi upihniti življenje nasprotnika iz zasede. Puščice pomočijo v smrtonosni strup, ki se imenuje »mata colado«. Od zastrupljene puščice zadeta žrtev se zgrudi mrtva na tla in je vsaka pomoč izključena.
Najbolj priljubljena divjačina v teh krajih je tapir (neka vrsta divje svinje) ki tehta do 250 kg in ima zelo okusno meso.
Ribe strelja Vai-Vai-Indijanec s pu-Sčico iz čolna. Razširjena riba je »pira-rucu«, ki je dolga do 2 m in težka do 100 kg. Posušeni jezik te ribe rabijo kot pilo, luskine pa za poliranje lokov, pu-Ičic in držajev za sulice.
Kakor vsa indijanska plemena, je tu-41 to babjeverno. Časti po božje mesec,
veruje v hudobne duhove, kojih škodljivost odvrača s ponočnim nastavljanjem jedi in pijače.
Godba in ples sta pri teh divjakih — vsakdanja zabava.
*
te pogUMa o nemogočem - a resničnem.
Krogla iz plutovine.
Navaden zamašek (štopel) iz plutovine imamo za prav lahko stvar. Kaj pa mislite, koliko bi tehtala krogla iz plutovine, koje premer bi bil 1 meter? Taka krogla bi bila v resnici višja kot odrasel močan ter debel moški in bi tehtala celih 1000 kg. Nikdo ne bi pripisal te teže navidez tako lahki pluto-vini.
Kupica veda in bucike.
Kakor n. pr. podcenjujemo težo plutovine, tako sodimo razne kovine kot na prvi pogled preveč težke.
Vzamimo n. pr. navadno kupico in jo napolnimo do vrha z vodo. Vprašanje se glasi: Koliko bucik (knofelc) lahko spustimo v z vodo napolnjeni kozarec, da voda ne bo uhajala preko? K večjemu en tucand, bi rekel vsakdo in se bo čudil, da lahko spustimo 1000 bucik v to kupico in voda ne bode uhajala preko.
Naslednji račun nam naj dokaže zgo-rajšnjo trditev: Navadna bucika je dolga 24 nun, njen premer znaša ^ mm, vsebina znaša 6 kubičnih mm.
Kupica ima n. pr. premer 8 cm. Gladina z vodo napolnjenega glažka bode znašala 5000 kvadratnih mm. Mi torej lahko spustimo v do vrha napolnjeno kupico (seveda previdno) še 10.000 kub. mm = 10 kubičnih cm, bodisi v obliki vode ali kovinastih bucik, in se nam ni bati, da bo kapljala voda preko.
Ker vsebuje 1 bucika 6 kubičnih mm, sledi iz zgoraj povedanega, da je potreb nih za izpolnitev 10.000 kubičnih mm 1660 knofelc.
Kdor hoče napraviti ta poizkus, bode videl, da tvori 1660 bucik cel hribček iz kovine, a če ga Zložimo eno buciko za drugo v do vrha z vodo napolnjeno kupico, voda ne bo tekla prek.
Kako velika bi morala biti ploskev naše zemlje, da bi lahko na njej stali ljudje celega sveta?
Število človeštva na celem svetu računamo navadno na 1.5 milijard. Ako bi se postavili ti ljudje eden tik drugega, kako obsežna bi morala biti ta zemeljska ploskev?
Na 1 kvadratnem metru lahko stojijo tri osebe. Za 1.5 milijard ljudi bi bila potrebna ploskev od 500 milijonov kv. m. Ravnokar omenjena številka se sliši strašno neverjetno. Recimo pa mesto te 500 kvadratnih kilometrov, pa bomo lažje razumeli. Najbolj začudeni bomo, ako prenesemo to zadnjo številko — v prakso.
Vzamite zemljevid in poiščite Boden-sko jezero na Vorarlberškem, kjer izdelujejo v Friedrichshafenu znamenite zrakoplove vrste »Zeppelin«. Pri srednje navadnem stanju vode v jezeru pokriva Bodensko jezero 540 kvadratnih
kilometrov; ljudje iz celega sveta pa bi rabili komaj 500 kvadratnih kilometrov.
Mislimo si Bodensko jezero trdno zamrznjeno. Na njegovem ledu bi lahko stalo človeštvo vesoljnega sveta in sicer čisto udobno.
Ako bi se pa pod težo toliko ljudi led udri, za koliko bi se dvignila voda W jezeru? Okroglih 18 cm in nič več!
Iz tega vzgleda lahko izprevidimo^ • kako lahki smo ljudje iz celega sveta vi primeri z vodo neznatnega Bodenskega jezera,
*
Preprečeno grozno maščevanje.
Pri mestu Viktorija na otoku Labuan (v Južnem Kitajskem morju blizu mesta Canton) ob vznožju hribovitega pobočja Mulu poseda velikanske vrtnarije Anglež Buyters. Obiskala sta ga pred kratkem dva oficirja in se zabavala po obširnih plantažah in po pragozdovih z lovom na razno zverjad.
Veleposestnik je imel domačina Jalu za slugo, ki je tudi stregel pri mizi. —> Lovca sta opazovala nekoč tega Jalu,: kako se je potikal po pragozdu. Čepel je sključen ter piskal rahlo na piščalko. Pred njim sta bili na tleh dve trdo zvezani črni svinji. Na pisk piščalke sta prilezli iz goščave dve ogromni kači, ki jih imenujejo »python«. (Ta kača lahko pogoltne celega človeka.)
Kači sta poslušali pazno piskanje, ste govali glavi in gledali na svinčeta. Naenkrat je Jalu prenehal z godbo. Golazen se je vrgla na ubogi živali, vsaka je pogoltnila eno in nato sta zopet izginili v gozd z domačinom vred.
Doživljaj sta pripovedovala oficirja gostitelju. Spoznal je takoj, da je njegov sluga eden od častilcev strašnih indijskih kač. Priznal je še, da ne upa služabnika niti posvariti, kaj šele kaznovati, ker so ti ljudje nečloveško maščevalni.
Par dni zatem je izginila nenadoma posestnikova hčerkica Eddla, akorav-no je imela na njo paziti Jaluva žena Thuat. Po dolgem iskanju so našli otra ka v sredi svinjske črede privezanega k drevesu in o varuhinji nobene sledi* Thuat se je vrnila čez nekaj časa in se delata, kakor bi se ne bilo zgodilo prav! nfč. Materi Sigrid je zavrela kri pri pogledu na to brezbrižnost. Pograbila jei pasji bič in udarila z njim Thuat do krvi po obrazu. Udarjena domačinka sO je sprvič raziogotila, hotela se pognati v mater, a se je pomirila, obrisala kri % obraza in izginila od hiše.
Par dni se ni zgodilo nič. Služabnica se je zopet pojavila pri Angležu. Kazala je izredno skrb za otroka.
Ko sta se vračala gosta oficirja nekega popoldne iz pragozda, sta slišala naenkrat klice na odpomoč. Kriki so prihajali od tamkaj, kjer sta videla pred tedni slugo J-alu s kačama in svinjama.
Priplazila sta se čisto v bližino brez*, upnih klicev: nudil se jima je strašeD prizor:
Na tleh je čepel Jalu in piskal kačama, ki sta zrli vanj. K drevesu je bil«
tesno privezana z zamašenimi ustaml 'Angleževa žena. Služkinja je ravno dvignila s tal otroka Eddlo in ga nesla materi pred oči. Rekla je nekaj nerazumljivih besed privezani žrtvi in vrgla 'deklico med obe kači, ki naj bi jo pogoltnili vpričo nesrečne matere.
Ko je ležal otrok na tleh pred žreli kač, sta se hotela Jalu in njegova žena nemudoma odstraniti ter izginiti. A v tem trenutku je ustrelil eden od oficirjev nečloveškega Jalu, ga zadel v pleča tako, da mu je padla iz rok piščalka.
Ko se je zgrudil od strela zadeti Jalu, Be je pognala velikanska kača kvišku, a ne proti otroku, ampak se je ovila z ,vso močjo krog divjaka. Jalu je zakričal nepopisno grozno, oči so mu izsto pile vsled strahu, z zdravo roko se je poskušal ubraniti zijajoči kačji pošasti
Thuat, ki je bila par trenutkov kot o-kamenela od groze, se je vrgla nad kačo in skušala rešiti moža. Početje služkinje je bilo znamenje za drugo kačo. Golazen je zagrabila obupno kričečo žensko za obe nogi.
Oficirja sta planila iz skrivališča. — (Eden je pobral otroka, drugi je prerezal Vezi materi, ki je bila onesveščena od prestanih grozot. Z rešenim otrokom in geno sta hitela oba rešitelja mimo kač, iki sta zvijali obe tesno oklenjeni žrtvi. Praznih rok se nista upala lotiti požrešnih pošasti, ker onemu oficirju, ki |e ustrelil proti Jalu, je padla puška iz rok v grmovje, tako ga je bil prevzel • strah.
Ko sta se vrnila nazaj na mesto groze čez kako uro, sta bila domačina mož Sn žena v objemu kač mrtva. Jalu je i-mel zdrobljene vse kosti. Kača se je pravkar napenjala, kako bi požrla mrt ,vega slugo.
Thuat je ležala na tleh v zadnjih izidih! j ajih. Ogromna kača je žrtev čisto zmečkala in nato se je odvila od nje Ležala je zvita tik ob mrtvi Thuat in ni kazala nobenega apetita, da bi požrla divjaško maščevalko.
Še le po par dobro pogodenih strelih ista končali življenje obe kači, ki sta — emrtno maščevali nedolžnega otroka, ki bi naj romal živ v kačje žrelo vpričo lastne matere!
Nove knjige.
Najden zaklad. Dve leti smo jo iskali, ljubko knjižico »Lurška Mati Božja«, ki jo je bil spisal prvi slovenski romar In prvi slovenski pridigar slavne božje poti Lurd — g. dr. Ivan Križanič leta 1884. Bila je tedaj kmalu razprodana, ker je bila tako ljubezniva po vnanji obliki, kakor tudi po vsebini. Za 701et-ni lurški jubilej lanskega leta se je šele po mnogem povpraševanju našla še ena izmed knjižic, ki je pred 44 leti pripravila toliko veselja slovenski mladini, pa tudi starim ljudem. Ob zatonu leta je izšla II. izdaja, popravljena od vešče roke preč. g. prelata dr. Kovačija. Mariborske šolske sestre so na pro-Snjo častilcev Lurške Gospe založile to knjižico, ki se bo prodajala brez vsakega najmanjšega dobička po 10 Din komad. (Poštnina posebej.) Za slovenska 'dekleta si ne moremo misliti primernejšega molitvenika od te knjižice. Naj
bolj primerna je kot spominček nevestam, godovno darilce prijateljicam,
spremljevalka odhajajoči hčerki. Po-rabna tudi zlasti za domače šmarnice pri vaški kapelici, v tolažbo bolnikom, nagrada pridnim deklicam. Knjižica vsebuje zgodovino Lurda in Bernard-ke, ki je bila 1925 prišteta blaženim in koje 501etnica smrti se bo obhajala letos dne 16. aprila. Knjižica se naroča izključno pri šolskih sestrah v Mariboru; dobi se pa tudi pri vratarju frančiškanskega samostana v Mariboru.
Ustnica urciiilifm
Velika Nedelja: Če tudi ste se podpisali, vendar Vašega dopisa ne moremo objaviti, ker vsebuje same osebne zadeve in zadevice, ki ne spadajo v javnost. — Križevci pri Ljutomeru: Kritik in to še dolgih o igrah in predstavah naš list radi pomanjkanja prostora ne more objavljati.
Cene in selmsu® pnimfia
Vrednost denarja. 1 nemška marka stane 13.54 Din, 1 ogrski pengo 9.93 Din, 1 švicarski frank 10.96 Din, 1 avstrijski šiling 8.01 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1 amerik&nski dolar 56.80 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 1.69 Din in 1 italijanska lira 2.98 Din.
Novi živinski sejmi v Mariboru, Doslej so se vršili v Mariboru živinski sejmi vsak drugi in četrti torek v mesecu. Kot novi sejmski dan je uveden tudi vsak peti torek v mesecu.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo: 1 konj, 7 bikov, 90 volov in 101 krava, skupaj 199 komadov. Poprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.75 Din do 8 Din, ppldebeli voli od 7 do 7.25 Din, plemenski voli od 6.50 do 7 Din, biki za klanje od 6.50 do 7.25 Din, klavne krave debele od 5.75 do7 Din, plemenske krave od 5 do 5.50 Din, krave za klobasarje od 3.75 do 4 Din, molzne krave od 5.25 do 6.50 Din, breje krave od 5.25 do 6.50 Din, mlada živina od 6 do 7.50 Din. Prodalo se je 142 komadov, od teh za izvoz v Italijo 57 komadov, v Avstrijo 15 komadov.
Na zagrebškem sejmu 3D. januarja 1929 so bile dosežene naslednje cene: biki 7^8 Din, krave 6—8 Din, klobasarice 4—5 Din, junice 7—9 Din, za meso 6—7 Din, voli I 8—10 Din, II 7—8 Din; teleta živa 11—13 Din, zaklana 15—16 Din za 1 kg; prašiči domači pitani 14— 15 Din, sremski zaklani 18—18.50 Din, do 1 leta 12—14 Din, prašički za rejo komad 100—160 Din.
Na dunajski prašičji sejem 29. Jan. 1S29 je
znašal dogon 13.480 glav (10.719 pršutarjev in 2763 špeharjev), od tega iz Jugoslavije 1008 glav, iz Poljske 9225, iz Rumunije 2014 in iz Madžarske 1233. Špeharji so se učvrstili za 10 grošev, pršutarji so pa ostali neizpremenjeni. Notirajo: špeharji I 2.10—2.25, angleški križani 2.10—2.30 (izjemoma 2.35), kmetski 1.90— 2.25, stari 1.90—2.05 in pršut a rji 1.65—2.30 šil za kg žive teže.
Iz žitnega trga. V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki (vse samo ponudbe slovenskih postaj, plačljivost 30 dni. dobava promptnal: pše niča 80 kg 2% 287.50-290,. februar 292.50—295, marec 297.50—300, april 30Ž.50—305, maj 307.50 —310; moka 0 g vagon blago franko Ljubljana, plačljivo po prejemu 420—425, soržica franko postaja Domžale 277.50—280, koruza laplatska
325—330, času primerno suha 895—297.50, jei-men bar. pol. 345—347.50, bač. 330—332.50. Zaključkov ni bilo. Tendenca čvrsta. — Novi Sad: Pšenica 244—245, par. Vršac 238—240. o ves 240-245, bač. 245—250, koruza 257.50—260 bač. 2. 262.50—267.50, 3, 4, 5. 282.50—285, srem 257.50, 3, 4, 5. 232.50—285, ječmen 252.50—257.50, bač. 270—280, moka 0 g aiO—350, št 2320—330, št. 5 300—310, št. 0 275 -280, št. 7 260—265, št. 8 205—215, otrobi 180—185. Tendenca nespremenjena. Promet: 10 vagonov pšence, 8 koruze, 2 moke. — Budimpešta: Tendenca močna Pšenica marec 25.06—25.04, zaključek 25.04— 25.05, maj 25.90—25.84, zaključek 25.84—25.85, oktober 25.81—25.83, zaključek 25.83—25.84, rt marec 23.16—23.14, zaključek 23.12—23.14, maj 23.94—r23.89, «aklj. 23.82—23.94, oktober 23.70-23.68, zaključek 23.6~-23.08, koruza maj 28.7« —28.68, zaključek 28.67—28.08.
i«iid	-Inam oiri*»
S* f^tifafc
Trgovina z mlekom. V Ptuju obstoja že od leta 1924 zadružna mlekarna kot podružnica Osrednjih mlekarn iz Ljubljane. Osrednje mlekarne v Ljubljani so namreč največje zadružno mlekarsko podjetje v državi ter imajo po vseh krajih svoje podružnične mlekarne, ki kontrolirajo nakupne cene mleka od strani privatnih nakupovalcev in mlekarn. Korist te mlekarne je za naš kraj ogromnega pomena, saj dobivamo kmetovalci v tem okraju mleko dražje plačano, kakor drugje. Da pa ne bodo privatne mlekarne pri vas mleko mnogo cenejše nakupovale, vam povemo, da smo mi dobili plačano mleko v mesecu decembru 1. 1. in v mesecu januarju t. 1. po. 7 K na našem domu, če smo ga prinesli v mlekarno pa po 8 K. Za mesec februar pa nam je ptujska mlekarna obljubila za mleko 8 do 9 K, po oddaljenosti od mlekarne. Vsled tega zahtevajte kmetovalci povsod od vaših nabiralcev, da vam plačajo iste cene, kakor jih plačuje našg mlekarna! Če pa vam mlekarne ne plačajo primerne cene, poskusite ponuditi mioko v Ptuj ali pa v Ljubljano.
Bvadsievni kletarski tečaj se. je vršil pretekli teden z zelo dobrim uspehom v Ljutomeru, katerega je priredila vinarska zadruga in na katerem je predaval g. G laser, upravitelj obl. vinicar-ske šole pri Kapeli. Z zanimanjem iu pozornostjo je nad 50 udeležencev zasledovalo predavanja o pravilnem kletarstvu in praktičnem razkazovanju o uporabi raznih kletarskih pripomočkov. Vsi udeleženci so bili z uspehi tečaja zelo zadovoljni. Zato jo le želeti, da se slitna strokovna predavanja večkrat prirede. Tudi boljši gospodarski uspehi potem gotovo ne bodo izostali!
Enodnevni zadružno-kmetij&ki tečaj za šentjursko in vse sesedne župnije se vrši v četrtek, dne 14. februarja v dvorani Katoliškega doma v Št. Juriju ob južni žel. Predavalo se bo o gospodarstvu, zadružništvu, novem davčnem zakonu, Živinoreji, sadjarstvu in vinarstvu. Govorniki pridejo iz Maribora. Tečaj se prične ob 9. uri dopoldne. Dvorana bo zakurjena. Uljudno vabimo vse domačine in tudi prebivalce sosednih župnij, da se tega važnega tečaja v lepem številu udeležijo!
Podružnica Sv. Vid pri Grobelnem Sadjarskega in vrtnarskega društva s«
|e ustanovila na Svečnico, dne 2. februarja. Gospod Levstik iz Celja nam je prav lepo v spodbudnih besedah razlo-lil pomen in delovanje podružnice. Novi člani, le na plan, da bo tudi pri nas «asvital v sadjereji dan!
ZUNANJA TRGOVINA LETA 1929.
Francija je preteklo leto izvozila bla-
Ea v vrednosti 51.347 milijonov fran-
ov, uvozila pa v vrednosti 53.448 milijonov frankov. Uvozila je torej za 2101 milijon frankov več, toliko je njena trgovinska bilanca pasivna.
Nemčija je uvozila blaga v vrednosti 18.64 milijard mark, izvozila pa v vrednosti 12.44 milijard, torej za milijarde manj. Njena trgovinska bilanca Je pasivna za milijarde mark, do-cim je leta 1927 za 2.85 milijard. Nem-6ka zunanja trgovina napreduje od leta do leta. V navedenih številkah so vključene reparacijske dajatve (kot odškodnina za izgubljeno vojno), ki so 1. 1928 predstavljale v blagu vrednost 658 milijonov, leta 1927 — 577 milijonov, leta 1926 pa 630 milijonov mark.
Avstrija je uvozila blaga v vrednosti 5250.8 milijonov šilingov (leta 1927 pa 8190.7 milijonov), izvozila v vrednosti 2219.3 milijonov (leta 1927 pa 2099.1 milijonov). Uvoz je porastel za 2%, izvoz pa za 6%. Trgovinska bilanca je pasivna za 1031.5 milijonov šilingov, 1. 1927 pa za 1091.6 milijonov.
Ogrska je uvozila v letu 1927 vrednost 1,185.500.000 pengo, izvozila pa v vrednosti 819,100.000 pengó. Pasivnost trgovinske bilance znaša 366.4 milijonov pengó, 1. 1927 pa je znašala 346.2 milijonov, je torej narasla za 20.2 milijonov pengo.
Jugoslavija je preteklo leto izvozila 4,527.000 ton blaga v vrednosti 6445 milijonov dinarjev, leta 1927 pa 4,251.000 ton v vrednosti 6400 milijonov Din. Naš izvoz se je torej lani napram 1. 1927 povečal za 44.6 milijonov Din. Ker še nimamo uradnih podatkov o uvozu, ne moremo ugotoviti trgovinske bilance, ki pa je sigurno tudi pasivna. Pasivnost naše zunanje trgovine za leto 1928 v prvih 11 mescih znaša 1411.4 milijonov dinarjev, za celo leto pa znaša nad
poldrugo milijardo dinarjev.
*
Inž. Lupša Ferdo.
Dvodnevni incIlfsMl teca] pri mu Neicifi.
V	dneh 22. do 23. januarja je Kmetijska podružnica priredila kmetijski tečaj, ki se je zelo dobro obnesel. Udeležencev je bilo 90. Kot predavatelja sta bila od oblastnega odbora delegirana strokovnjaka inž. Wenko in Pečovnik.
V	stvarnih potezah je prvi obravnaval živinorejo, osobito govedorejo, svi-njerejo in perutninarstvo. Živinoreja je v Slovenskih goricah panoga, ki v današnjih razmerah daje kmetu sigurne dohodke in jo je zato treba z vsemi danimi sredstvi podpirati in pospeševati. Vendar še bo treba mnogo truda, predno bode osobito okrog Male Nedelje živinoreja dosegla svoj povoljni razvoj. Pred vsem še je treba skrbeti za
boljšo izbiro plemenske živine in boljšo splošno prehrano ter za vpeljavo krajevnim razmeram primerne pasme v vseh panogah živinoreje. Velik korak naprej je bil storjen osobito že s tem, da se je s pomočjo oblastne podpore v minulem letu zgradilo precejšnje število umetnih gnojišč in gnojničnih jam. To je hvalevredna akcija, ki se bo nadaljevala tudi v tekočem letu, tako da bo imela Mala Nedelja koncem leta že nad 30 moderno in vzorno urejenih gnojišč in gnojničnih jam po načrtih oblastnih strokovnjakov. Saj vendar je gnoj zlat zaklad vsakega kmeta. Kjer ni gnoja, tam ni krme in tudi ne dobič-kanosne živine na kmetiji.
Nič manj važno je za Slovenske gorice tudi sadjarstvo. V tem pogledu je gospod Pečovnik v svojih izvajanjih o-risal osobito škodljivce in bolezni sadnega drevja ter dal stvarna navodila glede zatiranja istih. Podrobno je govoril o pomlajevanju, preceplenju ter negovanju dreves, in se je konečno dotaknil še sadne trgovine. Če tudi postavi Mala Nedelja precejšnjo množino mešanega sadja na tržišča, vendar je to le malenkosten odstotek tega, kar bi se lahko doseglo, ako bi bili naši sadovnjaki na višku moderne kultivacije. Premalo se še obrača pažnje vzgoji in negi dreves, premalo se gleda na kakovost in sortiment sadja. Klimatične razmere tega osrednjejga dela Slovenskih goric so vendar izborne, tako da za-more pri pametnem gojenju, izbiranju in spravljanju naše sadje doseči na svetovnem trgu glede arome in kakovosti svoj sloves.
Tako je potekel tečaj z lepo perspektivo v bodočnost in v zadovoljitev vseh udeležencev.
*
O vin. razstavi v Honiicali
v dnevih 19. in 20. januarja 1529.
Podružnica Kmetijske družbe v Konjicah je priredila dne 19. in 20. januarja t. 1. v dvorani okrajne hranilnice v Konjicah vinsko razstavo iz koniiške ga okraja, ki je kot prva te vrste v konjiškem okraju uspela prav dobro.
Konjiška vina so že v predvojnih časih slovela kot prvovrstna in so imela vedno zveste odjemalce po vseh alpskih deželah prejšnje Avstrije. Prišel je čas, da te stare kupčijske stike obnovimo, kar je pa le mogoče s tem, da kupcem pokažemo, kakšno kapljico imamo in kakšne množine vina so na razpolago. Seveda letnik 1928 nikjer ni bil tak, kot bi bilo želeti, vendar je razstava pokazala, da tudi v slabših letih konjiško vino lahko konkurira tudi najboljšim vinskim vrstam v naši državi.
Razstavilo je 32 razstavljalcev iz konjiškega okraja 76 vrst vina, med temi 60 vrst samo sortirano vino, Vino je o-cenila strokovna nevtralna komisija — obstoječa iz gospodov: dr. Josip Lesko-var, oblastni komisar kot častni predsednik komisije; inž. R. Lah od Kmet. družbe v Ljubljani; inž. Zupanič J., vin ski strokovnjak v Mariboru; inž. Rud. Šturm, upravitelj, Konjice, in ekonom J. Novak, Vinarje.
Kvaliteta vina se je ocenila po razre-
dih in je večina vin ocenjena kot stoječa med 4. in 9. razredom. Vse vinske sorte skupaj so dosegle 377 točk, kar odgovarja povprečno računano petemu razredu v kvaliteti vina, kar je za letnik 1928 vsekakor jako časten uspeh. Dobrota konjiške kapljice je razvidna tudi iz tega, da je oba dni razstave kar mrgolelo poskuševalcev, ki so popolnoma izpraznili vinsko razstavo.
Bil je to prvi poskus te vrste razstave v našem okraju, da vidimo, kakšna kvaliteta in tudi kakšna množina vina se pri nas pridela. Upamo, da bodemo lahko s temi razstavami redno vsaka leto nadaljevali in s primerno reklamo privabili tudi zadosti resnih kupcev za izvrstna konjiška vina. Če nam državna oblast pomore k izvozu naših vin, zlasti v Avstrijo, s primerno carinsko politiko, je upati, da bodo prišli boljši časi tudi za konjiške vinogradnike. Da se to v doglednem času doseže, je pa potrebno, da sami z lastno inicijativo potom vinskih razstav in s primerno reklamo opozarjamo svet na naša iz-borna vina in tako privabimo zopet sta re in pridobimo nove odjemalce. Že po tej vinski razstavi prihajajo vprašanja iz naših krajev kakor tudi iz inozemstva, kakšno vino je bilo razstavljeno in kako je bilo ocenjeno. Zato pozivamo konjiške vinogradnike, da vztrajajo na začrtani poti vinskih razstav tudi za-naprej, ker je to v današnjih časih prometa potrebno reklamno sredstvo. *
imetij. Uda v feHniarjo.
Pri živini.
Ob hudem mrazu skrbimo, da ima živina tople staje in da dobi dovolj tečne klaje za vzdrževanje telesne toplote. Zadnje pitane svinje navadno v mescu februarju zakoljemo. Svinjsko meso namakamo v solamuri in nato preka-dimo v dimu. Solamura se napravi na sledeči način: na 1 kg mesa vzamemo 6 dkg soli, 1 dkg sladkorja, 1 g solitra in 1 tretjino 1 vode. Pridenemo še česna, čebule, brinjevih jagod, popra, pe-teršilja, lorberja, zelene ter limonovih' in oranževih olupkov. Vse to se skupaj skuha in shlajeno vlije na meso. V tem razsolu ostanejo manjši kosi do 10 dni, večji pa do 3 tedne, potem pa se obesijo v dim. Tako pripravljeno meso je tečno in se ne pokvari.
Če hočemo, da nam bodo kokoši tudi po zimi nesle, moramo jim nuditi nadomestek za ono hrano, ki jo najdejo v prirodi v toplem času. Racijonalno hraniti, pomeni dajati kokošim v hrani vse, kar je potrebno za proizvodnjo ja-jec. V kokošji hrani mora biti obilna beljakovin, ki so za tvorbo jajc potrebne. Pomladni in poletni meseci dado v izobilju vsega, kar je za tvorbo jajc neobhodno potrebno, predvsem žive mesnate hrane v obliki črvov, gosenic, bub, glist, polžev in druge golazni. To živa mesno hrano v prirodi nadomestimo v zimskem času s svežo krvjo, s svežimi odpadki mesa, z zdrobljenimi svežimi kostmi, hrustancem itd. Kosti iz sola-mure so za kokošjo hrano neuporabne, Ako teh odpadkov nimamo, moremo si pomagati s konserviranim blagom, ka-
kor krvno in ribjo moko, suhimi morskimi raki in drugim. Kokoš nesnica pije dnevno do X litra vode. Perutnini stavimo zatorej zmirom dovoljne količine sveže čiste vode.
Popravljajjno kmetijsko orodje ter stroje in pletimo koše in košare za spra vljanje sadja in poljskih pridelkov. Neveste si v tem času pripravljajo pernice iz perja poklane perutnine. Skrbne gospodinje predejo lan in konopljo. Sploh je februar čas za razna hišna dela vsled mrazu v naravi, ki zlasti letos postaja neobičajen in neznosen.
V vinogradu.
Gnojenje s hlevskim in umetnim gnojem, ako vreme dopušča. Sekanje lesa in izdelovanje vinogradnega kolja, ako ga rabimo za nadomestilo v vinogradu. Od mehkega lesa daje trpežno kolje oni les, ki je dobro prepojen s smolo. Kala-no kolje iz borovine stane danes 75 do 100 para za 1 komad. Trpežnost kolja povečamo s prepajanjem, oziroma z na makanjem v 5°«ni raztopini modre ga-lice brez dodatka apna. To se more zgoditi, dokler je kolje presno. Posušeno kolje galice ne vpija več, drugi načini prepajanja kolja pa so manj priporočljivi.
Nabavimo cepiče od selekcijoniranih žlahtnih trt za suho cepljenje. Nikdar ne jemljimo cepičev od trsja, ki ga ne poznamo glede rodovitnosti in priklad-nosti za naše razmere. V slučaju, da je skopnel sneg, začnimo koncem meseca z rezjo vinske trte. K temu poslu vza-mimo le izkušene viničarje in dobro na-brušeno orodje, ki rožje odreže, ne pa odtrga. Pri rezi velja načelo, pustiti toliko rodnega lesa, kolikor ga trs brez škode za njegovo obliko in rast more prenesti. Dober rezač je vreden vse pohvale, slab pa vse graje, ker nam na — škarjah odnaša pridelek iz vinograda. Rožje predelavamo v kompost, ki služi kot izborno gnojilo vinogradov. Koncem letošnje zime bode kazalo dognati, ali je morda trtni les pozebel in v kolikor je pozebel. Obseg pozebe more ugotoviti le izkušen strokovnjak ali vini-čar, ki na podlagi preiskave izda potem primerna navodila za rez.
V sadonosniku.
V februarju nastopi čas obilega sadjarskega dela na vseh koncih in krajih. Snažimo in obrezujmo starejše sadno drevje. Strgajmo raz debel staro odmrlo skorjo in mahovino na pogrnjene rjuhe in sežgimo odpadke z mrčesom vred. Drevesa poškropimo z 8—10% mešanico arborina, rane na starejšem sadnem drevju pomažimo z drevesnim kar bolinejem, na mladem drevju pa s ce-pilno smolo. Apneni belež ne uporabljamo toliko za zatiranje škodljivcev, kakor za to, da preprečimo prerano pre takanje soka v pomladi na solnčni stra ni debel in s tem dobro poznane opekline — po fizikalnem zakonu, da bela barva odbija solnčne žarke. V novejšem času so začeli rabiti za zatiranje škodljivcev žvepleno-apneno brozgo, ki je nekoliko cenejša, kakor druga sredstva. Zajčje oglodavine na sadnem drevju namažimo s cepilnim voskom, dokler so še sveže.
Ako vreme dopušča, sadimo sadno
drevje, pri čemur je paziti, da mlada drevesca ne pridejo na prostore, koder so poprej stala stara drevesa. Za nasade pritlikavcev rigolajmo vset ter ga obenem tudi pognojimo. Drevesne kolobarje pri mladem, do osem let starem drevju prekopljimo in pognojimo s hlev skim gnojem. Za pomladansko sajenje pripravimo kompost, ki je izvrstno gno jilo za sadonosnike. Pomislimo, da je treba sadno drevje gnojiti prav tako, kakor druge kulture. Z gnojnico lahko gnojimo ob vsakem vremenu. Pri tem nas ne zadržuje niti sneg, niti ledena burja.
V drevesnici pripravimo zemljo za prihodnji letnik, ako tega nismo storili že v jeseni. Začnimo s cepljenjem v raz kol, z dolago, v žleb ali na sedlo. Z najboljšim uspehom cepimo v tem mesecu češnje. Obrežimo ribez in kosmuljo. Sadimo in cepimo le 2—3 vrste, ki smo jih za dotični kraj spoznali kot najpriklad nejše.
Na polju in pašnikih.
Trebimo odvodne jarke, da more voda odtekati. Izvažajmo gnoj, katerega moramo takoj raztrositi. Ako ni snega, je ozimino prevaljati z zobčastimi valjarji, da se raztrga skorja in omogoči pristop zraka do koreninic. Krtovine in mravljišča je razmetati, žive meje izkopati ali vsaj obrezati. Svet s talno vlago moramo v tem mesecu drenaži-rati. V mnogih slučajih lahko vlažen in nerodoviten svet zboljšamo z apne-njem, zlasti ako imamo opraviti s težko, ilovnato zemljo. Za en oral vzamemo 15—20 meterskih stotov apnenega prahu, ki stane 13 Din 1 q.
Na vrtu.
Koncem meseca februarja obse jemo dobro zrahljana tla na pristojnih mestih z mrkvo, bobom in grahom. Za gno-jake pripravimo konjski gnoj, okna in slamnata pokrivala. Kot zgodnje kulture vsejemo v gnojake solato, kuhinjsko mrkev, celer, kolerabo in radič. Pota nasipavajmo s kamenjem in peskom. V lonce sadimo begonije, petuni-je, marjetice, verbene, palme in druge. Obrežimo vrtnice, ki so prezimile na prostem.
V kleti.
Pretočimo najboljša mlada vina ter zapolnjujmo sode z enakovrednim vinom, da si ne poslabšamo kvalitete. Sortna vina dolivamo vselej z vinom enake sorte. Vehe držimo dobro zadelane s pilkami, ki ne pripuščajo zraka do vina. Zato naj bodo vehe in pilke lepo okrogle in tako izdelane, da je odprtina v sodu hermetično zaprta. Pilke morajo segati v vino in ne smejo biti obdane s cunjicami, da bi bolje zapirale. Cunjice za vinskega kupca niso vabljive in so neapetitne. Poleg tega pa utegnejo biti prava naselišča raznih glivic, ki vinu škodujejo in ga pokvarijo. Krpice iz platna se morejo uporabljati le pri razpošiljanju vina v sodih in pri žvepla-nju praznih sodov, pri čemur se uporabljajo tudi kratke pilke iz mehkega lesa.
»Solnce, kje si?« Kmetič vpraša, Burja v polje sneg nanaša, februar ga raztopi. »Njiva kdaj ozeleni?«
Vekoslav Š t a m p a r.
»Ženske ne pridejo v nebesa«, reče žup nik v pridigi. Da bi se odpovedal tej krivi razlagi, se mora iti gospod župnik zagovarjat radi odreka nebes ženskemu spolu k škofu. V razgovoru z nadpastir jem se sklicuje župnik na sv. pismo, kjer je citati v skrivnem razodetju sv. Janeza: »In bilo je v nebesih kake pol ure vse tiho.« — »Kako bi bilo to mogoče, če bi bile tudi ženske v nebesih?!«, pravi župnik.
Boji se je. Žena: »Kako moreš vedno tako dolgo posedati v krčmi, ali se me nikoli ne domisliš?« — Mož: »Pač, a prav zato ne grem rad domov!«
Četrta prošnja v Oeenašu. Katehet vpraša učenca: »Zakaj prosimo le vsak danjega kruha, pa ne za ves teden ali za cel mesec?« — Učenec nekoliko pomisli, potem se pa odreže: »Zato ne, ker bi bil prestar in plesnjiv.«
Glahec: »Kaj, je še živ stari, gluhi Matevž?« — »Kaj pa! On je tako gluh, da je preslišal, ko mu je bila zadnja ura!«
Hrabrost. »Jaz trdim, da je žena po-gumnejša kot mož?« — »Kaj pa vendar misliš, ženske se bojijo vsake miške.« — »In teh žensk se boji mož!«
Iščite — pa ne boste našli! Grof se je ustrelil po nesreči v koleno. Zdravniki so mu preiskali nogo in na več mestih rezali. Slednjič je zgubil grof potrpežljivost in vpraša zdravnika, zakaj ga tako neusmiljeno mrcvarijo? — »Kroglo moramo poiskati«, mu odgovorijo. ¿Zakaj mi tega niste prej povedali?« — zavpije grof, »to imam jaz tam v žepu.«
Izplačal jih je. Nekaj gospodov povabi preprostega kmeta na kosilo. Po kosilu prineso na mizo veliko, umetno o-kinčano torto. Ker ni videl kmet še nikoli take jedi, potisnejo gospodje, da bi se malo pošalili s kmetom, torto pre-denj, češ, naj jo načne. Mirno vpraša kmet: »Kje naj pa načnem?« — »Kjer hočeš«, odgovore gospodje. — »I, če je temu tako, načnem jo pa doma!« — Reče, vzame torto in odide domov.
V krčmi. »Zakaj postanejo zakonski možje pijanci?« — »Radi dobrega vina in slabih žensk!«
Iz sedne dvorane. »Svojo palico ste torej zbili na glavi nasprotnika?« — »Prosim, to nič ne dene, gospod sodnik, zdaj imam že drugo!«
Laž in resnica. »Ako hočete, da vas rešim«, je rekel odvetnik svojemu varovancu, »morate meni povedati čisto resnico! Lagal bom že jaz za vas, če bo treba.«
Na policiji. Dva potepuha prve vrste so pripeljali na policijo: »Kje stanujete vi?« — »Nimam stanovanja.« — »In vi, kje bivate vi?« — »Jaz sem njegov sosed.«
Pijanec. Pijanec neko noč obleži na cesti. Na vasi začne goreti in biti plat, zvona. Pijanec, še na pol zmeden, sliši plat zvona in misleč, da ura bije, začne šteti. Šteje in šteje: 12, 15, 20. »Kaj bo, kaj bo««, začne klicati, »tako pozno še nikoli ni bilo!«
m
Slovenske žene in mladenke v Zedi-njenih državah Severne Amerike so si ustanovile svojo Slovensko žensko zve zo. Ta organizacija je obsežna ter ima svoje podružnice po vseh večjih mestih v tistih državah, kjer je naseljeno večje število Slovencev, odnosno Slovenk. — Podružnice pošiljajo redna poročila o-srednjemu odboru in tudi časnikom o svojem delovanju. »Amerikanski Slovenec«, prvi slovenski list v Ameriki, objavlja ta zanimiva poročila.
Za novo leto je ta list objavil tako-zvane »novoletne resolucije« za žene in 'dekleta. Te resolucije je v blagohotno "uvaževanje« predložila ameriška Slo venka Marie Prisland, članica osrednjega odbora Slovenske ženske zveze. Ob pričetku leta, tako pravi Marie Prisland, se navadno stori veliko resolucij, na katere se pa sčasoma pozabi. Dobro bi bilo, da bi članice Slovenske ženske zveze napravile nekaj obljub, katere bi skušale skozi celo leto izpolnjevati. Te obljube bi naj bile:
1.	Z vsemi močmi, vse in povsod, hočemo delovati za napredek in procvit naše organizacije.
2.	Napram vsem bližnjim, zlasti pa *>roti svojim sestram, hočemo biti prijazne in dobrosrčne.
3.	Dale bomo slovo nestrpnosti in gojile sestersko ljubezen.
•4. Ne bomo vedno gledale napake dru gih, ampak se včasih ozrle še na svoje lastne in jih skušale odpraviti.
5.	Nikdar se ne bomo onečastile s kre gom ali prepiri. Prepirljive ženske nihče ne mara, me pa hočemo biti priljubljene.
6.	S kritiko ne bomo prenagle. Poprej bodemo presodile samo sebe in če smo prepričane, da bi me lahko boljše naredile, šele potem bomo kaj kritizirale, in še to zmerno.
7.	Prizadevale si bomo storiti samo dobro.
8.	Povsod se bomo zavzemale za slovensko narodnost in za katoliško prepričanje.
9.	Ker ne moremo iti nazaj in sejati znova, bomo pač žele, kar sejemo zdaj. Zato moramo sejati samo dobro seme, da bomo žele dober sad. Najlepši sad pa obrodi seme dobrosrčnosti, zavednosti in vzajemnosti. Te tri čednosti rodijo kreiaenit značaj, brez katerega ne sme biti nobena članica Slov. ženske zveze.
10.	Eno leto je kmalu pri kraju. Kot solnce v morje zatone. Kakor pa solnč-ni žarki še po zatonu razsvetljujejo o-zračje, tako nas tudi spomin na preteklost spremlja še zanaprej po končanem letu. Blagor onim, katerim je spomin nazaj sladek in ki s ponosom zrejo na pot svojega življenja. Članice Zveze si bomo prizadevale, uravnati življensko pot tako, da nam bo prinašala samo le dobre in sladke spomine. —
Pogreša se od 23. januarja naprej čez 30 let staro dekle, duševno bolana, temno oblečena, z imenom Terezija. — Kdor kaj ve, naj javi Alojzu Neuwirt, posestniku, Ložane, Sv. Marjeta ob Pes niči.	153
Kotlje. V pondeljek, dne 28. januarja, smo pokopali tukaj mizarskega mojstra Franca Fi-lača, ki je dosegel visoko starost 85 let. Mnogo je delal za cerkve v slovenjgraškem okraju in po Spodnjem Koroškem: omare za orgle, ob-hajilne mize, spovednice in zlasti cerkvene stole, v katerih je bil poseben mojster. Zadnje njegovo veliko delo so novi, hrastovi cerkveni stoli pri Sv. Roku na Selah. Bil je mož, ki je višje cenil čast svojega imena in svoje obrti, nego denar. Če so kje zahtevali, naj naredi tako in tako, pa je videl, da delo ne bi bilo lepo in dobro, je odločno odklonil: »Če hočete imeti tako, naj dela kdo drugi. Jaz tega ne morem da bi ljudje potem govorili: »Filč je naredil tako zanič stvar!« Pač vzoren obrtnik! Zato tudi ob vseh mnogih naročilih ni obogatel. N. v m. p.!
Sisrifrg pri Slovenjgradcu. Minuli petek, 25.
januarja, smo k zadnjemu počitku spremljali vrlega moža Mihaela Ferk, očeta ekspozita v Cezanjevcih g. Mihaela Ferk in učitelja pri Sv. Juriju ob Pesnici g. Ivana Ferk. Nad 40 let je bil pokojni kovač v sedaj Kollnerjevl tovarni za kose, visoko spoštovan od predstojnikov, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Vkljub ostremu sneženemu metežu in visoko zapadlemu snegu ga je na zadnji poti spremljala velika množica žalujočih. Pevski zbor delavcev Kollnerjeve tovarne se je ob grobu od pokojnega poslovil z lepo žalostinko. Vrlemu možu svetila večna luč!
Brezule pri Račjem. Tukaj je po kratki bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči po sestnik, bivši večletni župan in načelnik kraj-nega šolskega sveta Blaž Lešnik. Bil je dobra, blaga duša, vedno pripravljen pomagati vsakomur, ki ga je prosil za pomoč. Nikomur ni bil sovražen in sovražnika ni imel. Kot župan je vedno skrbel za dobrobit občine in kot načelnik krajnega šolskega sveta je točno poskrbel za nujne poprave na šolskem poslopju. Pokopan je bil v nedeljo, dne 27. januarja, na farnem pokopališču v Slivnici poleg svoje že pred leti preminule žene, prave družice v do-brodelju svojemu možu. Velika množica ljudstva je blagopokojnika spremila k večnemu počitku, čeravno je bila pot vsled visokega snega skrajno slaba. Sijajen pogreb je pokazal, kako zelo priljubljen je bil rajni Blaž. Tudi gasilci so svojemu pokojnemu tovarišu delali častno stražo. Član gasilnega društva g. Kristovič se je ob odprtem grobu z ganljivimi besedami poslovil od rajnkega. Po očetu žaluje šest hčerk (med temi je ena redovnica) in eden sin. Bodi mu žemljica lahka in Bog mu bodi plačnik za vsa njegova dobra dela!
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Veliko je izgubila ugledna hiša Gašparičeva, ko je smrt za-tisnila oči domači gospodinji, hišni materiAni. Kako je bila priljubljena v domači fari, je kazalo veliko število pogrebcev, ki so se kljub mrzlemu vremenu zbrali, da ranjki posodijo zadnjo pot. Pa tudi v duhovniških krogih je bila visoko spoštovana; zato jo je spremilo do groba devet duhovnikov. Pred odhodom od doma je potolažil domače 6. g. Hrastelj iz Maribora ter blagroval blagopokojno, ki je dosegla največjo čast, ki je krščanska maiti sploh more doseči: vzgojila je sina-duhovnika, Ob grobu se je v njenem imenu poslovil od navzočih preč. g. dekan od Velike Nedelje Franc Horvat ter domači vlč. g. župnik. Prihiteli so tudi pevci iz Maribora, ki so rajni v slovo zapeli doma, v cerkvi in na pokopališču. Sorodniki preminule, zlasti domača rodbina, naj vas potolaži Vsemogočni. Bog daj še mnogo mater, ki bi vzgojile sinove-duhovnike!
Novavas. Podpisani-se zahvaljujem vsem vaščanom občine Novavas—Rogoznica in sosednim občinam, ker so mi pomagale do lastne strehe. — Josip Rožmarin.
Sv. Bolfenk v Slov. ooricah. Ta srrdi in debeli
sneg, katerega smo se že vsi naveličali, ni prestrašil treh ženinov, ki so si prišli po naše neveste iz urbanske fare. Kar treh se bomo letošnji pust iznebili, katerim želimo obilo sreče na pot! Naj bi se spomnili na veselih gostijah tudi našega ubogega bralnega društva, ki je ta« ko usmiljenja in podpore potrebno! — Pust se bliža, ta grdi praznik vseh norcev in povzroči« telj mnogega zla. Potrebno se mi zdj opozoriti vse domače in sosednje župane, da kolikor le največ možno preprečijo vse take nedovoljen« »bale« in ž njimi tudi vse nasledke, ki so s tem v zvezi. Mladina naj bo vesela, po naj bo po« šteno vesela in srečna bo njena bodočnost!
Sv. Andraž v Slov. gor. Kdo ni poznal Blišo« vega Janža, kakor smo ga navadno klicali T, Več let je gospodarli sam na svojem posestvu blizu cerkve, šele pred nekaj leti, že v precej« šnji starosti, se je poročil. Ves čas je bil zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja« in še t bolezni je naročeval svoji ženi, naj ohrani t* časopis v hiši. Zdaj pa je umrl Blišov Janžaj zlomila ga je hripa. Dolga vrsta pogrebcev pi je pričala o njegovi priljubljenosti. Počivaj t miru, dobra duša! — V enem tednu je hripa zahtevala štiri smrtne žrtve in sicer samo moške. Med njimi tudi sivolasega posestnika iz Gibine Jakoba ICek. Bil je eden izmed tistih starih mož-korenin, katere bi lahko imenovali stebre Cerkve in države. Dober gospodar, skr« ben hišni oče, vrl kristjan (ne le po imenu, tu« di po življenju) to so poglavitnejše poteze i a življenja pokojnega. Stari rod izginja, mlajši niso več taki, in zato sega tembolj v srce smrt takih mož. Kot zvestemu naročniku »Sloven« skega Gospodarja« bodi mu v tem listu ta be« seda v skromen spomenik! Blagi mož, bodi Ti plačilo pri Onemu nad zvezdami, katerega zve sti služabnik si vedno bil! — Pa tudi veselja ne manjka. Vesela svatovska godba je odme« vala po vaseh in vsem, ki nismo smeli zraven, v srcih vzbujala pritajeno nevoščljivost. Same vrle hiše, kjer je »Slovenski Gospodar« teden« ski gost, so te dni obhajale ženitovanje: tako Družovičeva v Drbetincih, Fekonjeva in Rož« karjeva v Slapšini, Dolinarjeva v Vitomarcih itd. Vsi novoporočenci bodite srečni in ostani« te zvesti »Slov. Gospodarju«!
Formin. Tukaj se je poročil dne 28. januarja vrli mladenič, bivši redni član orlovskega od« seka pri Sv. Marjeti, Janez Fisinger, s pridno in marljivo Marijino družbenico in članico I)e« kliške zveze, Liziko Trunk, iz dobre krščanske družine Trunkove v Forminu. Mlademu paru želimo ob tej priliki obilo sreče v novem stanu do srebrne, potem pa do zlate poroke!
Stojncl pri Sv. Marku aiže Ptuja. Dne 16. ja« nuarja je umrl posestnik in bivši župan Fran«? Rožmarin v najlepši moški dobi, stare 44 let. Rajni je bil vzor pravega krščanskega moža in' očeta in naročnik »Slovenskega Gospodarja«* Zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok-Naj v miru počiva!
Očeslavci, župnija Kapela pri Radencih. Ker sva podpisana na dan 16. 11. 1928 postala nesrečna, da nama je zlobna roka maščevalca.' zanetila ogenj, da nama je pogorel del hišnega poslopja in hlevi, kakor tudi vsa krma na po« gorelem poslopju, se tem potom zahvaljujeva? domači požarni brambi in okoslavski, vsem, kateri so pomagali reševati živino in pomagali gasilcem, da se je požar omejil in naju obva« rovali, da nama niso zgorela vsa poslopja. Peter in Ivana Sernec.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Občinski odbor Sv. Marjeta niže Ptuja je v svoji seji dne 16 jan. 1929 sprejel kot častnega člana tukajšnjega' vlč. gospoda župnika, dekana in duhovnega svetovalca v zahvalo za njegov trud in požrt« vovalnost pri župnijski cerkvi Sv. Marjete ii. Ptuja ob desetletnici njegovega župnikovanja. Čestitamo!
Središče ob DravL Nismo mogli verjeti, da .e res, tako nenadoma je nehalo utripati blago srce gospoda Rudolfa Lukačiča. V nedeljo, dne 3. t. m., ob pol šestih zvečer, je mirno v Gospodu zaspal. Pokojni je bil več kot požrtvovaleB cerkveni ključar, občinski odbornik, vedno de«
laven in zvest pristaš SLS, desna roka katoliških društev, obenem pa nad vse skrben oče, blag mož in izvrsten gospodar na svojem posestvu v Središču. Cerkev, šola, občina, stranka, društva, vse je trkalo pri njem in nikdar ni odrekel svoje pomoči ter sodelovanja. S tihim, prijaznim nasmehom je vselej in vsakomur ustregel. Ne pravijo ljudje zastonj, da tako blage duše, kot je bil on, ni več. Kljub svoji vsestranski delavnosti pa ni zanemarjal svojega posestva. Četudi slaboten, vendar tudi ▼ tem najhujšem mrazu ni počival, temveč do zadnjega dne neumorno delal in sredi dela ga Je našla nemila smrt v starosti 56 let V svoji občudovanja vredni nesebičnosti in požrtvoval nosti ni živel in delal le za sebe, ampak za druge. Kaj nam je bil vsem ta značajen katoliški mož, bomo bridko občutili vsi, ko ga ne bode več med nami. Težko prizadetim domačim izrekamo ob tej bridki izgubi naše iskreno so-lalje, blagemu pokojniku pa naj bo Vsemogočni plačnik!
Šoštanj. Iz Šoštanja se že dalj časa nismo nič oglasili, da pa ne nastane sum, da spimo, hočemo danes nekoliko pojasniti naše delo. Društveni takoimenovani »Slomškov dom« lepo napreduje, v njem se nudi že sedaj pošteni mladini tudi za dušni blagor marsikaj koristnega. Omeniti moramo, da je tukajšnja Dekliška zveza pričela letos z večjo agilnostjo delovati in to pod vodstvom sedanejga voditelja č. g. Breznika, ki prav marljivo dela za procvit
zveze. Meseca decembra pa smo imele dekleta, zlasti dekleta Marijine družbe, v kapeli novega doma tridnevne duhovne vaje, ki jih je vodil vlč. g. župnik Gril. — Z zamislijo vlč. g. župnika Grila se je pričelo veliko zanimanje za redni gospodinjski tečaj, ki ga bodo vodile čč. sestre iz Maribora. Že za prvi tečaj se je priglasilo 60 gojenk, pa upamo, da se prijave še pomnože. Vedno bolj se kaže, kako neobhod no potreben je bil nov društveni dom, ki vstre-za raznim kulturnim svrhom, zato se čutimo dolžne, da vsem dobrotnikom, ki so na kakor-šenkoli način do te prepotrebne zgradbe pripomogli, kličemo: Bog plačaj! Krščansko misleči mladini pa kličemo na svidenje ter jo u-Ijudno vabimo na delo za krščanske in gospodarske ideale. Bog živi!
Polfčane. Na gostiji Matevža Vidnar in Pe-pice Pavlič se je nabralo 100 Din za afriške misijone in za uboge zamorčke. Bog plačaj vsem dobrotnikom! Ženinu in nevesti pa daj Bog obilno blagoslova!
Sv. Vid pri Grobelnem. Dne 13. januarja se je poročila Micka Kolarjeva iz Ponkvice z Ivanom Zagajšek, mizarjem iz Ponikve. Na gostiji so svatje darovali 55 Din za tukajšnje prostovoljno gasilno društvo. Novoporočencema obilo sreče, celi svatovščini pa stoterna hvala in še »Na pomoč!«. — Dasiravno je bolj kratek predpust, pa vseeno bo precej parov začelo o-kušati sladki zakonski jarem. Dal Bog vsem obilo sreče in da bi se povsod spomnili na tu-
kajšnje gasilno društvo. — Imeli smo pa tudi žalosten dan dne 31. januarja, ko smo spremili k zadnjemu počitku povsod spoštovanega in uglednega veleposestnika, večletnega občinskega odbornika, stalnega naročnika »Slovenskega Gospodarja«, pridnega lovca itd. Mihaela Gajšek, posestnika v Ponkviei, očeta osmerih otrok, za katere je celo svoje življenje deloval, vse lepo oskrbel in jim še na zadnjo uro lepe nauke dajal. Rajnemu naj bo žemljica lahka, rodbini Gajšek pa iskreno sožaije! — Dne 10. februarja se bo vršila predpufitna veselica v prid gasilnemu društvu pri velikem prijatelju gasilstva gostilničarju Antonu Narat,
Sladkagora. Tukaj se je ustanovila vodovodna zadruga, ki ima nalogo, župnijo oskrbeti a potrebnimi vodovodi. Ravno sedaj imamo jasen zgled, kako nam je vodovod potreben. Vas Povže že 14 dni nima vode. Kam z živino pri tako visokem snegu?!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Na pustno nedeljo vprizorijo Orli šaloigro »Damoklejev meč«, Orlice pa »Kaznovana nečimurnost«, veseloigra v dveh dejanjih. Pridite v obilnem številu in porazveselite se z našo mladino. — Na gostiji Kores-Kaštrun v Erjavici so veseli gostje in srečen ženin poklonili za novo bogoslovje 120 Din. — Na godovanju pri Roška rju v Rajnkovcih je neimenovana darovala v isti namen 40 Din. — Vlč. gospod župnik v Loki ob Savi je kot prvi daroval za povečanje našega Društvenega doma 100 Din Bog plačaj!
¡□aajcoDoaaDcinncoDooajuujp;
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljujem tem potom neprecenljivemu društvu
»Ljudska samopomoč« ▼ Mariboru« za takoj izplačano znatno podporo po smrti mojega moža Josipa Duh in priporočam to pre koristno društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član.
Št Janž na Dravskem polju, 5. iebr. 1829. 151	Marija Duh, posestnica.
V najem se da kovačija na prometnem kraju.
Naslov v upravi lista.	142
c:j o c:i a n o a a o o n a a a a a a o ZAHVALA.
Podpornemu društvu »Ljudska samopomoč« ▼ Maribora se tem potom zahvaljujem za mi takoj izplačano podporo po smrti mojega moža Jožefa Nedog in priporočam to društvo vsakemu, da postane njegov član.	150 Grabonoš, Sv. Jurij ob Ščav., 30. jan. 1929.
Uršula Nedog, vini čar ka. m a n cj o o n o n o o aaaaoaa
D 0 D
D D 0
Sprejme se dekle za vsa gospodarska dela s 1. marcem. Naslov v upravi lista.	156
Kovaškega učenca sprejme Jožef Brumen, Ro-
goznica, Ptuj. _- -_ 143
Lapo posestvo 32 oralov se proda: Rošpah I2f,
p. Maribor.	144
Soiazskega vajenca sprejme tvrdka Jprnej
Golčer, Celje, Klavna ulica L	141
SekMca brez starišev ali drugače uboga se za; za svojo sprejme. Naslov v upravi lista. 148
Posredovalec za nakup vina, sadjevca, lesa itd.
se nudi. Naslov v upravi lista.	149
Pomočnika sprejme takoj krojač Martii? Špo* rer, Sv. Jurij ob južni žel.	147
fMtVSKI
MHftCNflffkot skladiščniki se sprej» mejo v veletrgovini Ed. Suppanz v Pristavil
___152_
Majhno posestvo se proda. Partinje 149, Sv! Jurij v Slov. gor.	154'
Mol v sivi saknjL
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
Kdo mu je mogel očitati, če je romalo 6200 jtrankov v srebru in papirju, davčni denar, ki ga Je vozil v Alen^on, da je ta denar romal iz poštnega kovčega v žepe predrznih roparjev?
Kdo neki —? Ali morebiti cesarska vlada v Parizu, ki ni znala braniti svojih podanikov pred obcestnimi roparji? Ali morebiti policija, ki njena moč ni segala niti pet kilometrov daleč iz Alengona?
Popotnikom v kočiji so se končno razvezali Jeziki in dali so duška svoji ogorčenosti.
Roparski napad sredi državne ceste, ob šestih rvečer, skoraj pri belem dnevu —! In komaj uro daleč od Alengona —! Nečuven škandal! Sramota —! Neverjetna malomarnost policije —! Gospod notranji minister Fouchč se da po knežje plačati, pa se niti toliko ne briga za svojo dolžnost, da bi bile vsaj glavne ceste varne!
Vedno iznova in iznova so si pripovedovali posameznosti napada, vsak je hotel več vedeti, vsak se je delal junaka in mučenika. Stikali so po praznih žepih, obračali izpraznjene kovčege in košare — vse so jim odnesli.
Kot bi trenil, je minila vožnja, poštni voz je zdrdral v mestne ulice in obstal pred gostilno, ki je nosila vabljivi naslov »Pri Adamu in Evi«.
Hlapci so zložili ulomljene kovčeg«, potrte košare in razvezane zavoje na mokro kamenje pred hišo, popotniki so zlezli z voza in iskali iz kupa nesrečne prtljage vsak svojo lastnino. — Radovedneži so se zbirali, sloneli ob vežnih vratih, postajali po ulici in poslušali razburjeno pripovedovanje popotnikov.
Gontranova služba je bila pri kraju. Hlapci so prevzeli kočijo in konje, sam pa je sedel v vežo, s steklenico kuhanega vina pred seboj in ravnodušno opazoval vrvenje in drenjanje popotnikov. Par jih je mislilo prenočiti »Pri Adamu in Evi,« podali so se v gornje prostore in se prepirali z gostilničarjem za ceno prenočišča in za boljše sobe, drugi so imeli prijatelje v mestu, pobrali so kovčege in cule ter izginili v slabo razsvetljenih ulicah.
»Nepriietna reč. zares, prijatelj!« je pravil
£
O
£
o
«D
«
g
X O
«C
G?
S
C/)
£

— P™ mila lepote in zdravja.
Fellerjeva Elsa-mila oplemenjujejo kožo ter se razlikujejo od navadnih toaletnih mil po tem, da vsebujejo znanstveno preiskuiane, dobro delujoče sestavine, katere so potrebne za lepoto in zdravje kože.
Ima 6 vrst Fellerjevih Elsa-mil:
Elsa lilijino milo posebno fino cvetno milo, po kojem je koža mehka in nežna.
Elsa rumenjakovo milo, pravo blago milo i za najmanjše dete.
Elsa gUcerinovo milo posebno dobro za zelo razpokano kožo.
Elsa boraksovo mUo izvrstno proti solnčnim pegam ter kož nim izpuščajem.
Elsa katranovo milo razkužuje, zelo dobro deluje na kožo in lase glave, posebno pri otrocih.
Elsa milo za britje, katereo obenem razkužuje, omehča dlake, se zelo peni in ne draži kože.
Zahtevajte povsod samo Fellerjeva mila z značko »Elsa«.
IZRABITE
PRILIKO
ter naročite obenem že sledeče preiskušene proizvode:
Fellerjeva Elsa-pomada za obraz in kožo, 1 lonček 12 Din.
Elsa Tanohina-pomada za lase,
1 lonček 12 Din.
Elsa Shampoon za pranje glave
3 Din 30.
Elsadont (krema za zobe), tuba 8 Din 80.
Elsa dišeča vrečica (Sachet) 6 D.
Na poiskušnjo po pošti 5 komadov Elsa-mila po lastni izbiri 52 Din, ako se denar pošlje vnaprej, ker po povzetju stane poštnina za 10 Din več. —
Naročila naslovite točno na:	I
Eugen V. Feller, lekarnar. Stubica Donja, Elzatrg 311!. Msha.
Kože divjačine
zajčje, lisičje, kunine, dihurjeve itd. kakor tudi vse vrste surovih kož kupujem po najvišjih cenah
Makso Tandler
Zagreb, Boškovičeva ulica 40.
t«
a>
Telefon 38-89. ; g?..- n
PROMINUL
nadomestna koncentrirana	118
tečna hrana za perutnino
Poveča produkcijo Jajci
Ohrani zdravo perutnino! Povišuje dobiček 1
Prospekti brezplačno. Zastopnik: Perntninarstvo M. GOLOB, Lesnobrdo 3, p. Vrhnika, Slovenija.
VOZNI RED
železniških in avtomobilskih zvez Slovenije, veljaven od 7. oktobra 1928, se dobi v obeh prodajalnah tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Cena Din 2.—.
PREKLIC.
Podpisani preklicujem besede, s katerimi sem žalil Ignaca Puhar v Oče-slavcih h. št. 12, in se mu zahvalim, da je odstopil od nadaljne tožbe. 140
Jožef ZemljiC.
Kupim večje posestvo, če tudi v hribih, proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na upravo li-sta pod »Posest«._123
Za rejo slabotne in shujšane živine ter okrepljenje breje in posebno mlade živine je potrebno in edino uspešno TEŽAKOVO OLJE ZA ŽIVINO, ki se dobi pri: H. Te-žak-u, Zagreb, Gunduličeva nlica 13. 55
£
¡a
SaSSSO
»OGLO D oao
ooiat
ZA9RUZNA GOSPODARSKA BANKA d.d.
BPog&ružraca M^riJkor
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 8, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najkn-lantneje. — — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu.
J| Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije
£ 0®@[13OiM§3®

Gilles Blaise, gostilničar »Pri Adamu in Evi,« ko se je končno pogodil s svojimi gosti in prisedel k staremu znancu Gontranu. Rahla zbadljivost je donela iz njegovih besed. Močen, plečat človek je bil, pravi mesar, ni se bal ne roparjev ne napadov. »Čudno, da nisi bolje odrezal! Saj si imel tri ali štiri moške med popotniki —!«
»Kaj bi pa naj bil storil —?« je razdraženo ugovarjal Gontran. »Paziti sem moral na konje. Cisto divji so bili. In sem tudi pazil nanje, da veš, s pištolo na sencu!«
»In nobenega tistih razbojnikov si nisi podrobneje ogledal?«
»Nobenega. Hočem reči —«
»Kaj?«
»Prav v trenutku, ko mi ni več grozila pištola in ko sem prijel za vajeti, sem videl v luči svetiljke tistega, ki mi je oblastno zapovedal svoj ,Marš naprej!'.«
»Videl si ga?«
»Prav tako dobro, kakor tebe sedajle. Njegovega obraza seveda nisem videl, ker so mu ga zakrivali široki krajniki njegovega klobuka in njegova mržava brada. Pa na enem bi ga spoznal, če bi mi še kdaj prišel pred oči — namreč, če bi ga policija kedaj dobila v pest.«
»In sicer —?«
»Le eno zdravo nogo je imel. Druga je bila
lesena.«
Gilles Blaise je hlastnil od začudenja.
Da bi imel ropar ali razbojnik leseno nogo, tega še v življenju nikdar ni čul.
»Ne bo bežal daleč, kadar mu bodo za petami!« je zasodil.
In nato se je Gontran hipoma spomnil popotnika, ki je sedel pri njem na kozlu ves čas do napada, potem pa izginil.
»Ali si ga ti videl, Hektor?« je vprašal po-stiljona.
»Da. Sedaj, ko si me opozoril nanj,« je odgovoril poštni mož počasi, »sedaj se ga spominjam.«
»No — ?«
»Nisem ga videl.«
»Ali ni bil med popotniki, ki so stopili iz voza ?«
»Ne, ni bil.«
»Mislil sem, da je sedel v kočijo, ker ga ni bilo nazaj k meni. Da ga je strah zunaj, sem si mislil.«
»Tudi jaz sem tako mislil.«
»No, in —?«
Vprašanje je presegalo postiljonove duševne
a £
2
S S O
£ XI
h« T « « «
O aS w > > O <5
G RS >«3
a u
a >
o
E
v*
P3
— £
2 5,3
HO
V o ¡i u ° »
_ V)
S "S
C ° 2 a a %
o - .2
B B H
-o '
<0 tt > "Z N
a «
5 »J
o "T
a t- « a v N
O CA

najboljše in najvarnejše pri
Spodnještojershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica r z z n * Ulica tO. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
SjW?brpc!Si nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja.	i
r0j
!£>6&s>
Mala oznanila
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za 2 Din za odgovor.
Bom si sami naredite poceni, če kupite »Ru-mov cvet« v drogeriji Wolfram, Maribor, Slovenska ulica.	1514
Zamenjava tračnic. Tovarna olja Log v Bistrici pri Limbušu zamenja bučno olje za buč-nice. Za zamenjavo se nič ne plača. 135
Učenca, pridnega in poštenega, sprejme takoj Ivan Cesar, umetni podobar in pozlatar v Mozirju.	137
Majerja s 4—5 delavskimi močmi sprejme takoj pod dobrimi pogoji Perko Julij, Maribor, Tomšičev drevored 100.	133
Služkinjo rabim, ki zna vsako delo na deželi, 30—40 let stara. Naslov v upravi lista. 110
Naznanim Vam, da zamenjam bučnice za olje brezplačno. Mernik Ivan, mlinar, Žice 24, p. Loče pri Poljčanah.	100
Iščem dve delili, eno varuhinjo (kindro), poštene, srednje starosti, zmožne domačega in poljskega dela, plača dobra. Berlinger, pekarna, Vurberk pri Ptuju.	134
Majerja z več delavskimi močmi sprejme pod dobrimi pogoji Misita, Jareninski dol, Jare-nina.	136
DRAŽBA LEPEGA VINOGRADNEGA POSESTVA.
Dne 18.-februarja 1929 ob 9. uri dopoldne se vrši pri sodišču v Ljutomeru dražba krasnega vinogradnega posestva, vložna štev. 15 Rinče-tova graba, vložna štev. 170 Pristava, vložna št. 504 Ljutomer in vložna št. 134 Krapje. Hiša in gospodarska poslopja v dobrem stanju. K posestvu spada lep vinograd, gozd, njive in travniki. Vse v prav dobrem stanju. Zraven spadajo tudi kot pritikline 2 konja, 2 gospodarska voza, 1 plug, 2 brani in 1 osipalnik. Vse skupaj je cenjeno na 102.235 dinarjev. Najnižji ponudek znaša 68.156 Din. Kdor želi kupiti, naj se udeleži dne 18. februarja 1929 — dražbe pri sodišču v Ljutomeru.
Sprejmem za takoj trgovskega vajenca za trgovino z mešanim blagom na deželi. Isti mora biti zdrav, poštenih staršev, imeti veselje do trgovine ter zelo dobra šolska spričevala. Rado Kaučič, Juršinci pri Ptuju.	111
12 enostanovanfskih hišic
bi zidal na lastnem stavbišču za nizko cenc od 45 do 60.000 Din, če se prijavi 12 reflek-tantov, ki potrebujejo stanovanja in ki bi lahko plačali polovico za zgradbo potrebne svote. Stavbišča so na zelo lepem mestu na Teznu pri šoli na prometnem kraju, pri kolodvoru, med tovarnami, pri mestu Mariboru in zvezana z mariborskim avtobusnim prometom. Pojasnila daje Franc Spes sen., Maribor, Linhartova ulica 18.	112
Prodam radi smrti posestvo in žago z polno-jarmenikom po nizki ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji. Dopise je poslati na upravo lista pod »Žaga«.	124
Konjski hlapec se sprejme s 15. februarjem, če mogoč z večletnimi spričevali, od 22 do 40 let stari. V poštev pridejo le delavni in pošteni. Naslov: Franc Spes, Maribor, Linhartova u-lica 18.	113
moči. Popraskal se je za ušesi, kot bi tam iskal odgovora na zagonetno vprašanje.
»Najbrž smo ga pozabili na cesti —,« je menil počasi.
»Če bi bil ostal zunaj na cesti, bi bil kričal za nami, ko smo pognali konje,« je ugovarjal Gontran. »Razen če —!« je pridjal pomenljivo.
Hektorja je streslo.
»Ali mislite, da bi —?«
Gontran je zmajal z rameni.
»Bi ne bilo prvikrat, da so ti zlikovci koga umorili —!«
»Si izgubil katerega svojih popotnikov?« je popraševal Gilles Blaise, ki ni prav razumel njunega pogovora.
»Morebiti so ga ubili, tisti —,« je klel Gontran polglasno.
»Torej moraš zadevo še posebej prijaviti policiji! In sicer tekom ene ure!« je poučeval oče Gilles Blaise, »Kdo pa je bil tisti tvoj popotnik?«
»Ne vem. Miren, tih, uljuden človek. In prijeten tovariš ves čas od Argentana sem.«
»Kako mu je bilo ime?«
»Tega pa ne vem. V Argentanu je prisedel. Sedež na kozlu poleg mene je bil prazen. Nihče ni hotel sedeti zunaj. Deževalo je. On pa je mirno
plačal in zlezel na kozla k meni. To je vse, kar vem o njem.«
»Kak pa je bil? Star, mlad?«
»Nisem ga dobro videl. Mrak se je že delal,« je pravil Gontran nemirno. »Ali bi mu naj bil šel pod nos gledat?«
»Ampak preklicano —! Gospod policijski komisar bo hotel nekaj več vedeti o njem! Morebiti si vsaj videl, kako je bil oblečen?«
»Da,« je odgovoril Gontran, vesel, da more vsaj nekaj povedati. »Kolikor se spominjam, je imel siv površnik in sivo obleko.«
»No torej, prijatelj!« se je nasmejal Gilles Blaise. »Boš pa povedal gospodu policijskemu komisarju, da je neki ropar, ki je imel širok klobuk, razmrščeno brado in leseno nogo, ki ga pa nisi videl v obraz, da je tak človek najbrž umoril nekega nepoznanega popotnika, ki ga pa tudi nisi videl v obraz in ki tudi njegovega imena ne poznaš, ki pa je nosil sivo suknjo.
»Videli bomo,« je pridjal s krutim nasmehom, »kaj bodo gospod policijski komisar s to uganko počeli!«

01482348234848482323532323485348234848482348234823535353
02480202000248010200010002010248005348535353
48482323535323482323532323534853484853234848484853532348485353530002534802485353534801535353480253534823534853
Nevaste in ženini
86
Kupite si Vaše obleke, perilo i. t. d. le v veletrgovini
ikoaMacun s Mariboru
10 Gosposka ulica 10
k|er najdete največjo izbiro pri najnižjih cenah.
ražba lova.
Lovska pravica krajevne občine Ruše se da potom javne dražbe do 31. III. 1935 v zakup. Dražba se vrši v soboto, dne 23. II. ob 9. uri predpoldne v prostorih sreskega poglavarja v Mariboru, v sobi štev. 8.	132
PODOBI
POZOR!
Najugodnejše se Vam nudi v nakup vse glavne vinogradniške potrebščine iz mojih skladišč v Gornji Radgoni in to:
Apneni dušik, Thcmasova žlindra, čilski soliter, kalijeva sol, kajnit, rudninski in kostni superfosfat, apno, ra-fiis, modra gr.Uca Monte catinl 98-99 , kakor tudi žveplo.
Za vse te predmete sprejemam že sedaj naročila vsak dan v trgovini ter Vas opozarjam, da ne zamudite ugodnega nakupa.
Priporočam tudi, da si ogledate pred vsakim nakupom mojo veliko izbiro in zalogo vse vrste manufakture, galanterije in kuhinjske posode, kakor tudi vedno sveže kolonialno in špecerijsko blago ter Vam zagotavljam v vseh iahtevah najsolidnejo postrežbo.	116
Joža Hrastelj
preje Gospodarska zadruga za Prekmnrje
Gornja Radgona
N1F.KE CENE!	SOLIDNA POSTREŽBA!
Velika izbira
kamgarna,
poplina, svilo že od
26 Mn
naprej se dobi
• pri	108
I. TRPIN-u
Maribor, Glavni trg 17
lisičje, Umim
dihurjeve, veveričje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah Ratej I., trgovec, Slovenska Bistrica.	1465
> 2
® t
a
!"2 <11
k m c3 —
a
xi ®
H
w
■2 <S ti
Ú
g
s *
55 g
0 Z
2,5
M "O vi to
ž- tU)
O, t.
tO >'«
o m
i;
. ««
% .S
P >w "o. 'r?
« j
S
•o >
O.
U >2
».a
._, O XJ 1-1
o „ •a a
53 S O S
— M
a, T}.
m
o .
t¡ H
. at
> >
S " Ai ®
a a
3f íj
o P. P.CO
'E ®
si
09 ll
iS So
a -7 — .O » O a ■=> 2
| "S 3 -g «
' «a § ii
C N <u I o
iN
g
2	o
73	M g
ž	a
tí	u
CD tí
a .2.
o, 2 ©
■Q C U
J
» S5 « ■§ S
"d" feS
3 c .
H > O X
> S &
O M >N rt
■a ®
J u m W U
Jaz
imam veliko izbiro.
Iq<« _-'na£am od modnega blaga najno-vejše in najlepše.
Jrt^ knpnjem samo dobro blago na veliko, sato Jo poceni.
Jaz knpnjem naravnost od tovarne. Jaz imam stalno oec
Jaz rabim denar. Jaz prodajam poceni!
Franc Boleriž, trgovina, Sp^s.
Pohištvo — Preprogef
posteljnina, eiožhi, raodraci, zestori, posteljne odejej pstifštgena tkanina i. t. d., nalbSijše in naicsneje prii
mm FREIS, fllflRIHOH, Bosposba ul. ZG|
Bmolaini ceniki. i«o Brezplačni csnikij
Gitajte „Sloo. Qospodapja" /
mas
cerkvene, voščene Ia, Ha, lila, bele cerkvene, okrašene ali rdeče, zvitke vseh vrst, kadilo — kupite v a
1 Tiskarni sv. Cirila v Mariboru |
2.
V globoki jami sredi najgostejšega grmovja so bili skriti.
Z mahom so bila obložena tla in stene, suho vejevje, pokrito z zemljo in rušo, je bilo za streho. Jama je bila ozka in nizka, komaj da so za silo vsi imeli prostora v njej.
Tesno so stikali glave, brleča svetiljka je stala sredi med njimi, risala temne sence po njihovih ostrih, koščenih obrazih in še poglabljala izraz krutosti in pohlepa v njihovih potezah.
Eden je Čepel pri ozkem vhodu na straži ter napenjal ušesa in oči ven v trdo temo gozda.
Po tleh je ležal razmetan plen, največ kovan denar, pa tudi nekateri šopi bankovcev, blatnih in oguljenih. In vmes nakit, pa brez posebne vrednosti, par zlatih uhanov in pečatnikov, težka zlata verižica v srebrni škatljici. Za to drobnarijo se nobeden ni posebno zmenil, le za denar so se brigali možje.
Pred plenom je čepel človek z leseno nogo in prešteval denar. Ko je bil gotov, je zmašil kovane novce in bankovce v usnjato torbo, nakit pa pustil ležati.
»Šest tisoč dve sto sedeminštirideset fran-
kov!« je dejal ravnodušno, zadrgnil torbo in povezal vrvice v trden vozel. »Dober lov! Najboljši, kar smo jih zadnji čas doživeli! — Gospa bo zadovoljna!«
»Pa poprej nam moraš naš delež izplačati iz tegale plena!« je pripomnil eden.
»Seveda! Gospa bo stvar 2e uredila! Saj vedno dobro poskrbi za vas!« je dejal oni z leseno nogo. »Koliko vas pa je?«
»Sedem vseh skupaj. Lahek posel smo imeli! Sami strahopetci so sedeli v kočiji!«
»Dobro, torej sedem!« je končal mož z leseno nogo. »Gospa bo obračunala z vami. Za sedaj pa je najbolje, da spravimo denar na varnol«
Zlezel je po koncu, kar mu v ozkem prostoru in z njegovo leseno nogo ni bilo posebno lahko, in se je pripravil, da zadene usnjato torbo na mogočna, široka pleča.
Tedaj pa ga je eden tovarišev pograbil za roko.
»Počakaj, Srebrna noga!« mu je hlastnil robato. »Najprvo hočemo plačilo za naš trud! Kajne, tovariši?«
Ta in oni je prikimal, grozeče godrnjanje je šlo po družbi in ni bilo dvoma, da bi bil v hipu butnil na dan glasen upor zoner voditelja.

Najvarneje in najugodneje s« nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu ki obstoja že 64 let
(v lastni palači pri kolodvoru)
Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celfe
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarja nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega tn občinskega denarja posveča posebno pažnjo.
Hranilnica daj« posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno. 4
x vsem premoženjem in vso davčno močjo.
KUPIM KOSTI
ščetine, staro železo in vse deželne pridelke. Najceneje knpite: mannfaktnrno, Špecerijsko blaoo, vsakovrstno železnino, pluge, »Alfe« itd. pri tvrdkl
KAROL SIMA, POLJČANE.
Oglašujte«sie« josmi !
Cilinder-stroj za čevljarje, še zelo dobro ohranjen, in še skoro nov šivalni stroj ae ceno prodata: Sidar Roza, Maribor, Pobreika cesta 9.	145
Kelezna peč s tremi cilindri in kotel za vodo s« prodata: Maribor, Strosmajerjeva 23. 148
SAMO
49 Din 60 p
stane prava švicarska žepna ura št«v. 100 Anker Rem. Roskopf.
SAMO
69 Din 20 p
izvrstna ura Stili z radijevim številnikom ter radijevimi kazalci z triletnim jamstvo.
Brezplačna darila
vsak čitatelj lahko dobL Ta darila so točno opisana v velikem ilu-
strovanem sijajnem ceniku tvrd-k« Suttner.
Že preko 30 let
uživa svetovna tvrdka H. Suttner najboljši glas radi svojega solidnega poslovanja ter radi zanesljivo dobre kakovosti svojega blaga. Pri tvrdki Suttner se vse kupi takorekoč po
izvirnih Ivorniških eenah
ter brez nevarnosti, ker kar ne odgovarja, se izmenja ali pa denar povrne. Pošljite takoj Vaš točni naslov na tt
H. Suttner, Ljubljana, št.90Z
in dostavljen Vam bo veliki ilu-utrovani sijajni cenik žepnih ur, ur z zapestnico, vseh zlatih in srebrnih predmetov, olepševalnih predmetov itd., popolnoma brezplačno.	1470
Suttnerjeva „1KO" ura služi skozi celo Življenje!
SAMO
64 Din 20 p
stane prava 16 «m visoka Anker budilka št. 105 Ogromna izbira moških in ženskih nr, zlatih in ■rebrnih predmetov, prstanov, ur z nihalom, ur a kukavico itd. v ceniku.
ALFA-ročni separatorji ALFA-separatorji na strojni pogon ALFA-naprave za mlekarstvo ALFA-pariiniki za krmo ALFA-transportni vrči za mleko ALFA-molzni stroji ALFA-pločevinasta posoda
kakor tudi rezervni deli teh predmetov
dobe se vedno pri
ALFA d. d.
separatorji in stroji za mlekarstvo ZAGREB, Boškovičeva ulica 46 ali njenih zastopnikih.
Telef. št. 67—43. Brzojavke: Alfalaval Zagreb.	13
iiHjiiiiujiiu m«
banatsha IIIU
Nadalje nudim: lep riž, ajdovo kašo, vedno sveže žgano kavo, marmelado, ripsovo, laneno, bučno in namizno olje, vedno sveže blago, solidne cene, priporoča	138
NEIS 3QSIF prej Hartinger
Maribor, Aleksandrova cesta

.....Vaš izvrsten Tli ur pil je kot preprečevalno sredstvo pri driski telet celo v najtežjih slučajih od najboljšega uspeha."
F. B. prajščak in G.
Thiirpil se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. Zahtevajte pristen Thiirpil in odklonite nadomestilo.
Edini iidelovaielj: CL. LAGEMAN CHEM. FABRIK, -JVCHEN.
Zaloga: .LYKOS* Mr. K. Vonk. Zagreb, Jurievska ulica a.
g FRAN STRUPI, Celje |
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklena in porcelanast« posoda, svetiijk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov »d. — Prevzema vsakorfina steklarska dela. — NajsoUdnejia cena in točna postrežba. ta
Na drobno in na debelo.
Na drobno in na dabelo.
BHSBBBflMHMMHBi
OBLASTNA HRANILNICA MARIBORSKE OBLASTI
posluje v Mariboru, Trg Svobode štev* 3
Dovoljuje komunalna, melioracijska in hipotekama posojila, daje kre~ <$}	dite na menice in v tekočih računih, lombardira vrednostne papirje,
izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge denarne trans-■i|nwH"inniiff|lM|" wnwfi'i akciie pod najugodnejšimi poboji s^rmbhmbb
Sprejema hranilne vloge na viožne knjižice, obrestonosne blagajniške liste in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodnejše
Za varnost vloif jamči mariborska oblast z vsem svojim
premoženjem in z vso svojo davčno močjo

Najvarnejše in najbolfše naložite denar pri
regisirovanl zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica šl. 4 poleg davkarije
«miniHiiniiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiih.
Stanje hranilnih vlog nad 70,000.000 Din. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
uiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiif
Za hranilne vloge lamčl poleg rezerv In hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
^iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinnik. Posojilnica je kot
kmetska zadruga prosta rentnega
davka. Mi;ii;iimiiin!iiimiiiiii!!iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHHar
immmm®
n
m
m m
m
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, pre-istavnik Albin iirovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik. Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskena Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar y Mariboru,