Celje - skladišče D-Per III 19/1985 III 19831 E E COBISS ® MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozd Merx Številka 4 — Leto V — Maj 1985 Sozd Men združuje: Avlo Celje, Avtotehniku Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Cilje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika llijaš, Minka Bajda, Bojan Dežan, Zlatka Šoštarič, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnih. TeKnični urednik; Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za in formiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Sozd Mera na zagrebškem velesejmu 4; v, I; fr*;_________ ......Ji SH m......................................... Program zaščitnih sredstev je predstavila delovna organizacija Dravinjski dom, kot eden glavnih grosistov v tej dejavnosti v Jugoslaviji. *V'S v rjr-jL| if jr g!, _ fEziZMrm.. * mmuMz&sEL H Na zagrebškem velesejmu so obiskovalci lahko dobili tudi prospekte in informacije o gradnji nove turistične vasi v Mozirju, kar je še popestrila video kaseta Zgornje Savinjske doline. Predstavljen je bil tudi naš proizvod kalčko. Nova blagovnica Mera v Radečah Franc Ban govoril na slavnostni otvoritvi Delovni kolektiv temeljne organizacije združenega dela Prodaja Radeče je 40-letnico osvoboditve in 1. maja — mednarodni praznik dela počastil z novo delovno zmago. V ponedeljek, 29. aprila, so v Radečah odprli blagovnico s skupno prodajno površino 1000 kvadratnih metrov in s tem izpolnili obljubo in večletno željo ter prizadevnost krajanov Radeč in okolice. V pritličju so lepo uredili samopostrežbo z 290 kva-f dratnimi metri čiste prodajne površine ter bife s 70 kvadratnimi metri, v nadstropju pa so za ponudbo tekstilno tehničnega blaga, športnih potrebščin, obutve, kozmetike, papirnice in foto materiala lepo uredili del blagovnice s 600 kvadratnimi metri prodajnih površin. Mladinci Blagovnega centra ponovno nosilci zvezne štafete mladosti Ni naključje, da je OK ZSMS Celje sklenila, da tudi mlade iz Blagovnega centra vključi med nosilce zvezne štafete mladosti po celjskih ulicah, saj si izredno prizadevajo biti aktivni in sopri-spevati k razvoju samoupravljanja in družbenopolitične dejavnosti v delovni organizaciji. To je vsekakor priznanje za dosedanje delo in obveznost v prihodnje. Zveza štafeta mladosti je v Celje prispela v soboto, ko so jo mladi Celjani sprejeli v Tremerjih od vrstnikov iz Laškega, nato pa je pot nadaljevala po celjskih ulicah. Mladinci Blagovnega centra so jo sprejeli pri Kino Metropol iz rok mladih Zdravstvenega centra in jo ponesli do gostišča Branibor. Nosilka je bila BLANKA JAN, spremljala pa sta jo VILI ŠTROK ter BORIS SKAMEN. To je bila nagrada za njihovo dosedanje vestno izvrše-. vanje del in nalog ter družbenopolitično aktivnost. Zdenka Zimšek Merxov kooperacijski proizvod TORI je bil razstavljen tudi v prodajnem prostoru Avtohrvatske. Zanj so se zanimali predvsem mladi kupci. —fcj 'V * Delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija se je na zagrebškem velesejmu prvič predstavila z novo embalažo za moko in mlevske izdelke, ki je kvalitetnejša po materialu in oblikovanju. Delavci Merxa prispevali 150 starih milijonov dinarjev za izgradnjo bolnišnice v Celju Tudi letos poteka akcija za zbiranje finančnih sredstev za izgradnjo bolnišnice v Celju. Na razširjeni seji kolegijskega poslovodnega organa so se dogovorili, da bodo letos za gradnjo bolnišnice v Celju prispevali za vse tiste •delovne organizacije, članice sozda Merx, ki imajo sedež v celjski regiji, 150 starih milijonov in sicer iz sredstev za reklamne namene, ki jih bodo poskušali nadomestiti z ustreznimi akcijami. Poslovni prostori Dravinjskega doma v Mariboru Novi pogoji za boljše poslovanje Kolektiv Dravinjskega doma si je že več let prizadeval pridobiti ustrezne prostore za svoji poslovni enoti v Mariboru. Z nakupom 365 kv.m skladiščnih in 62 kv.m komercialnih prostorov v Antoiičičevi ulici 10, pa so to željo sedaj uresničili. Poslovni enoti zagotavljajo nove razmere za boljše poslovanje. Poslovni enoti Varnost in Signal, ki sta sedaj ustvarjali vsako leto več kot 60 starih milijard prometa pri 13 zaposlenih, sta se tako združili v eno poslovno enoto. Njihovo območje prodaje obsega SV Slovenijo in Hrvaško. Kolektiv je s svojim pridnim delom zelo hitro povečeval realizacijo, prodajo delovnih zaščit- nih sredstev ter gasilsko opremo. Nove poslovne prostore so kupili s posojilom in veljajo 1850 milijonov brez opreme. Združeni poslovni enoti sta začeli poslovati na novi lokaciji 6. maja. Več kot 160 poslovnih partnerjev poslovne enote bo vsekakor zadovoljnih, saj bodo v novih razmerah lahko bolje založeni, predvsem pa bodo imeli boljšo preglednost nad uskladiščenim blagom. Z nakupom novih prostorov si je kolektiv Dravinjskega doma zagotovil svoje poslovne prostore v vseh večjih prodajnih centrih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Titovo Velenje. Minka Bajda MERK VESTNIK MAJ 1985 Plan razvojno raziskovalnega dela je pripravljen Samoupravnega sporazuma še niso sprejele vse članice Že lani so delovne organizacije obravnavale predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje razvojno-raziskovalne dejavnosti sozda Merx, na osnovi katerega bi vse podpisnice združevale sredstva in jih odgovorno na osnovi skupno sprejetega programa usmerjale v tiste razvojne naloge, katerih rezultati bi v čim večji meri pripomogli h krepitvi lastne materialne osnove. Čeprav so članice že nekaj časa ugotavljale, da je razvojno-raziskovalna dejavnost eden od temeljnih pogojev za dosego dolgoročnih strateških ciljev razvoja sestavljene organizacije Merx kot celote in hkrati tudi osnova za enakomeren in stabilen razvoj vseh članic, pa se je pri nekaterih temeljnih organizacijah v postopku sprejemanja tega samoupravnega sporazuma zataknilo in ga niso hotele sprejeti. Te so: Prodaja Šentjur, Prodaja Slovenj Gradec, Prodaja Šoštanj iz delovne organizacije Potrošnik, iz delovne organizacije Blagovni center je to tozd Tran- sport, v celoti ga ni sprejela delovna organizacija Hoteli-go-stinstvo, Kmetijska zadruga Celje, Turist Nazarje, Kmetijski kombinat Šentjur. Delovna organizacija Dravinjski dom o samoupravnem sporazumu sploh ni razpravljala, iriedtem ko bo delovna organ zacija Tkanina ponovno pričela postopek za sprejem. Kljub temu, da tako pomembnega sporazuma za nadaljnjo krepitev in razvoj sozda niso sprejele še vse članice, pa so strokovne službe na osnovi pripomb iz delovnih okolij pripravile plan razvoja za letošnje leto in ga bodo skušale tudi realizirati. PLAN RAZVOJNO-RAZISKOVALNEGA DELA V SOZDU MERX ZA LETO 1985 1. Tehnologija vzreje kožuharjev 2. Farmska vzreja kuncev Kmetijske zadruge Laško 3. Program vzreje malih pernatih živali 4. Proizvodno-tržni vidiki širitve asortimenta v pekarstvu 5. Raziskava novih oblik prodaje (sezonske, ambulantne, kioski itd.) na malo, ki bi omogočale dopolnitev turistične ponudbe in ustvarjanje tako imenovanega pfbmeta v tranzitu 6. Proizvodni programi Blagovnega centra 7. Strategija in razvoj YU butikov 8. Povezovanje zdraviliškega turizma z ostalimi dejavniki gostinstva in turizma v sozd Merx oziroma v regiji in širše (ocenitve optimalnih pogojev za razvoj turizma) 9. Projekt vzdrževanja popravil cestnih motornih vozil in sredstev notranjega transporta v sozd Merx 10. Racionalizirani sistem poslovne informatike s pomočjo računalnika v trgovinskih delovnih organizacijah Energetsko sanitarna sanacija klavnice je končana Vrednost opravljenih del je 150,000.000 dinarjev Delavci temeljne organizacije Klavnica Kmetijskega kombinata Šentjur so 26. april označili za dan veselja, kajti dočakali so dolgo pričakovani dan , to je zaključek del na energetsko-sani-tarni sanaciji klavnice. Že v letih 1978—1980 so v kolektivu temeljne in delovne organizacije ugotovili, da je za njihov nadaljnji obstoj in ohranitev slovesa klavnice s solidno obdelavo mesa in kakovostno proizvodnjo mesnih izdelkov, nujna korenita posodobitev proizvodnje. Takrat so jo začeli obnavljati, kar pa je v širšem slovenskem prostoru dvignilo mnogo več prahu, kot pa si jo takšna, čeprav korenita, sprememba zasluži. Torej, potrebe so ugotovili, izdelali so tehnološke študije, zastavili program obnove, ki naj bi omogočil čim večje koriščenje primerjalnih prednosti, zavoljo katerih so ta klavnopredelovalni obrat pred 22 leti tudi zgradili. V teh letih obstoja in delovanja klavnice je bil kolektiv večkrat postavljen jbred hude preizkušnje, vendar je z razumevanjem in podporo drugih temeljnih organizacij Kmetijskega kombinata in v zadnjem času tudi sestavljene organizacije Merx vse težave bolj ali manj uspešno prebrodil in vztrajal do današnjega dne, 50 starih milijonov za obnovo muzeja V Celju letos poteka tudi akcija za zbiranje sredstev za obnovo muzeja revolucije v Celju. Ker gre tudi v tem primeru za zbiranje sredstev v celjski regiji ter da ne bi zaradi gospodarskih razmer dodatno obremenjevali clanic, so se na razširjeni seji kolegijskega poslovodnega organa odločili, da bo sestavljena organizacija Merx prispevala k obnovi muzeja revolucije 50 starih milijonov dinarjev. Obnovljena klavna linija ko ima ta kolektiv spet svetlejšo prihodnost. Obnovitvena dela so tekla v več fazah že vse od leta 1981. Tako klavno halo ,s pomožnimi prostori uporabljajo že dve leti, pralnico in jedilnico pa od lanskega leta. Šedaj so predali svojemu namenu tudi sanitarni trakt nečistega dela klavnice, čez mesec dni pa bo začel delati tudi energetski del s kotlom AVP 1100 Emo Celje z zmogljivostjo 1600 kg pare pod pritiskom 6 barov na uro in pa pralnica avtomobilov. Vrednost vseh opravljenih del v tem srednjeročnem obdobju znaša revalorizirana na leto 1985 okrog 150.000.000 dinar- jev in je glede na velikost tega kolektiva vredna vsega spoštovanja. Uspešno končana obnova klavne linije in njena energetsko sanitarna ureditev je torej po eni strani zaključila eno najpomembneje h osnov proizvodnje in postavila kolektiv temeljne organizacije Klavnice pred nove naložbene naloge za nadaljnjo obnovo, utrditev gospodarskega položaja in obvladovanja novih sodobnejših in kakovostnejših programov v mesno-predelovalni industriji in s tem prispevala k stabilizaciji in uresničevanju družbeno-ekonomskih usmeritev celotnega gospodarstva. Imenovan je odbor za izgradnjo industrijske pekarne v Celju Delavski svet tozda Pekarne in slaščičarne Celje je na seji 7. 5. 1985 imenoval odbor za izgradnjo industrijske pekarne. Odbor sestavljajo: Rudi KAJTNER — DO MPI, glavni direktor DO Anton PETEK — DSSS SOZD Dušan ILOVAR — DSSS Interne banke SOZD Jože GRAČNAR — DSSS SOZD Peter OGRAJENŠEK — DO MPI, vodja službe za plan in analize Dinko MEŠTROVIČ — DO MPI, direktor TOZD Pekarne in sl. Celje Darinka Oset Sestal se je poslovni odbor, da bi ugotovil, kako se izvajajo opredeljene naloge Samouprav nega sporazuma o organizirani reji živine, predelavi mesa ter preskrbi občanov po trgovinskih in gostinskih organizacijah združenega dela, ki jih preskrbujejo članice sestavljene organizacije Merx. Delovni uspeh za praznik Krajani Radeč so s samoprispevkom doprinesli svoj delež za boljšo oskrbo Majski praznični dnevi so za nami, ostali pa so spomini in delovni uspeh, ki je dobil pečat prav v okviru praznovanja 40-letnice osvoboditve in L maja-mednarodnega praznika dela. Letošnje praznovanje tako ni minilo samo v obujanju spominov, temveč tudi ob številnih lepih delovnih zmagah. V tem okviru je imela pomembno mesto tudi naša sestavljena organizacija Merx oziroma delovna organizacija Potrošnik, temeljna Prodaja Radeče, kajti krajani Radeč so dobili novo blagovnico. Ni naključje, da je bil slavnostni govornik predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Merx Franc Ban, ki je v svojem govoru tudi. opozoril na pomen in vlogo sestavljene organizacije še zlasti v skrbi za preskrbo prebivalcev. Na slavnosti je govoril tudi direktor temeljne organizacije Prodaja Radeče, Janez Bregar, ki je v svojem govoru najprej predstavil naložbo, za katero so zbrali svoja sredstva, združen denar sestavljene organizacije Merx, sredstva samoprispevka krajanov, sredstva sovlagatelja Tovarne papirja Radeče in posojil izvajalcev in dobaviteljev opreme ter Zavarovalne skupno- sti Triglav. V novi blagovnici bo 36 delavcev delalo na posameznih oddelkih po posameznih prodajnih programih. Tako je v pritličju samopostrežba in bife, v nadstropju pa še oddelki tekstilno tehničnega blaga, športnih potrebščin, obutev, kozmetike, papirnice in foto material. Skupna prodajna površina objekta, vrednega 16 starih milijard, je 2000 kvadratnih metrov, od tega je čistih prodajnih površin skoraj 1000 kvadratnih metrov, ostalo pa so skladiščno manipulativni in spremljajoči prostori. Stanovanjska posojila tudi za kmete! Nova možnost za izboljšanje življenjske ravni kmetov 20. L 1985 je zbor delegatov HKS Šentjur z velikim odobravanjem in navdušenjem sprejel pravilnik o kreditiranju stanovanjske izgradnje, ki ureja oblikovanje oz. zagotavljanje virov sredstev ter kreditiranje stanovanjske gradnje pri združenih kmetih. S tem pravilnikom določamo namene in pogoje kreditiranja, s katerim pridobijo združeni kmetje, ki imajo z ustanoviteljico HKS sklenjeno pogodbo o trajnejšem proizvodnem sodelovanju, posojila za: — obnovo in dozidavo obstoječih stanovanjskih objektov — novogradnjo stanovanjskih hiš — nakup novih stanovanj ali stanovanjskih hiš — nakup stanovanjske pravice za stanovanja v družbeni lastnini — plačilo odškodnine ob pridobitvi stavb, zemljišč za gradnjo stan. hiše od poobl. org. Glede na to, da so ta sklad začeli oblikovati šele letos, pa tudi, da bi zagotovili kar največji stanovanjski posojilni potencial, je združeni kmet dolžan namensko varčevati najmanj dve leti s tem, da letno prispeva 3.000 dinarjev. Namenski prispevek obrestujejo po 2 % letni obrestni meri in ga dobi vplačnik po desetih letih. Združeni kmet prav tako lahko pridobi posojilo, če nepreklicno veže za določen čas dinarska sredstva, katerih doba je najkrajša tri leta, najdaljša pa 11 let in znaša višina posojila 250 odstotkov vezanih sredstev. Samoupravni organi HKS v tem primeru sproti določijo obrestno mero. In kakšno posojilo lahko dobi kmet? Za vse vrste novogradenj, nakupov ter ostalih pravic po pravilniku lahko kmet dobi posojilo v višini 30% nabavne vrednosti družbenega dvoinpolsobnega stanovanja. S tem pravilnikom so združeni kmetje ponovno pridobili pomembno možnost za izboljšanje svoje življenjske ravni. Danica Dosedla V nadaljevanju je vodja Nada Kralj predstavila vsem navzočim novo blagovnico, ki bo krajanom in porabnikom širšega območja omogočila nakupovanje skoraj vsega pomembnejšega blaga dnevne porabe na enem mestu in v najširšem možnem izboru. V resnično slavnostnem okolju je nato Karel Kržan, najstarejši član kolektiva, prerezal vrvico in tako simbolično odprl novo blagovnico v Radečah. Težave bomo premostili Venčeslav Zalezina se je vrnil v DO Blagovni center Marca je bila volilno programska konferenca OK ZKS Celje, na kateri so razrešili družbenopolitične funkcije sekretarja predsedstva OK ZKS Celje Venčeslava Zalezino, za novega sekretarja so izvolili Staneta Me-leta. Tov. Zalezina se je vrnil v DO Blagovni center, ki jo kot glavni direktor spet uspešno vodi in usmerja. Med njegovo odsotnostjo so odprli Preskrbovalni center, katerega temeljni kamen so položili pred njegovim odhodom. Seveda pa center zahteva maksimalno angažiranje vseh zaposlenih, zlasti pa vodstva delovne organizacije, saj je nova organizacija dela povezana z vrsto težav — pretok blaga, visoki stroški, obresti, posojila, obdelava podatkov, kar vse vpliva na rezultate poslovanja. Vsi pa pričakujemo, da bomo vodstvo delovne organizacije in vsi mi zaposleni tudi te težave premostili in s sprejetimi ukrepi za izboljšanje poslovanja zagotovili uspešno poslovanje. Zdenka Zimšek MERK VfESTNIK MAJ 1985 Preverili bomo ekonomsko Alojz Forštner upravičenost posameznih poslovalnic Ob odhodu direktorja delovne organizacije Potrošnik Staneta Meleta na novo delovno dolžnost marca so ga izvolili za sekretarja OK ZKS Celje, so za v. d. direktorja te delovne organizacije imenovali Alojza FORŠTNER-JA, dosedanjega direktorja temeljne organizacije Maloprodaja, delovne Tkanina. Glede na to, da je ta delovna organizacija lani zaključila poslovno leto z veliko izgubo ter da stojijo pred njo velike naloge za njeno odpravo, smo se ob novem imenovanju pogovarjali z sedanjim v. d. direktorjem Alojzem FORŠTNERJEM o tem, kakšne so njegove ugotovitve ob prihodu v to delovno okolje ter kakšne so njegove usmeritve za ureditev sedanjega stanja. Tovariš Forštner, kakšna je bila vaša ugotovitev ob.prihodu v to delovno okolje, ko ste preučili nekaj zelo pomembnih podatkov? »Pri analiziranju podatkov za ugotovitev trenutnega stanja te delovne organizacije sem ugotovil, da je večji del krivde za takšen položaj v sami delovni organizaciji, zato je moja prva naloga in hkrati najpomembnejša ta, kako iz tega obstoječega stanja »privesti« to delovno organizacijo v boljši gospodarski položaj. Ugotovil sem, da je čisto poslovanje še vedno gospodarsko upravičeno in da ta delovna sredina ustvarja dohodek za pokrivanje tekočega normalnega poslovanja. Vsi pa vemo, da ima delovna organizacija Potrošnik še iz preteklosti velika investicijska vlaganja, ki jih ne pokrivajo s svojim dohodkom, zato je prišlo do pomanjkanja obratnih sredstev, ki so jih nadomeščali z izposojenim kapitalom, ki pa je danes že tako drag, da zajeda petkrat večjo vsoto, kot pa je razlika v ceni.« Verjetno pa vzrok takšnega položaja ni samo v velikih naložbah v preteklosti? »Vsekakor ne. Treba bo tudi preveriti ekonomsko upravičenost posameznih poslovalnic od prometa na zaposlenega, realizacije razlike v ceni, ugotoviti pravilno strukturo blaga, število vezave zalog in še bi lahko našteval. Seveda pa bomo lahko vse te probleme uredili samo ob zelo dobrem sodelovanju poslovodnih kadrov, ali so dovolj osveščeni za realizacijo skupno dogovorjenih ciljev ali delajo po svoje. To bi seveda morali najprej ugotoviti in v nasprotnem primeru takšne kadre tudi sanirati.« In kateri so še drugi ukrepi za izboljšanje sedanjega stanja? »Še precej jih je. Tako bomo morali ugotoviti, ali so razpoložljive prodajne zmogljivosti, glede na kraj in tehnično opremljenost, pravilno izrabljene. To bo proučeval tehnolog, ki je zaposlen v delovni skupnosti in bo moral pripraviti tudi strokovni predlog sanacije, kar bo seveda zahtevalo manjša sredstva za revitalizacijo. Nadalje vidim rešitev tudi v maksimalnem angažiranju strokovnih služb delovne skupnosti, da je vizija posamezne temeljne organizacije tudi vizija delovne in obratno, da nastopa med temeljnjimi organizacijami solidarnost, ko gre za premeščanje krajših časovnih obdobij v pogledu sanacije osebnih dohodkov in izgub. Nadalje mislim, da bomo morali preanalizirati vso režijo v temeljnih in delovni organizaciji, skrbeti, da bo najbolj gospodarno izkoriščena in da bomo naloge med temeljnimi, delovno in sozdom strokovno in nedvoumno razdvojili, da ne bo prišlo do podvajanja del. V delovni organizaciji bomo morali tudi vzpostaviti takšen informacijski sistem, da bodo vsi zaposleni obveščeni o težavah in o analizah in ukrepih, kako takšne težave premeščati. Podatki naj ne bi bili hišne številke, ampak stvarno stanje, ki bo strokovnim delavcem delovne skupnosti omogočalo opravljati kakovostne analize in predloge za izboljšanje. Tovariš Forštner, predstavili ste nam sedanji položaj v tej delovni sredini in ukrepe za njegovo izboljšanje. Kako pa bo delo potekalo v bodoče, torej kako naprej? »Ker konkurenčna podjetja razširjajo svoje zmogljivosti, bomo morali v posameznih prodajnih enotah temeljito preveriti predmet poslovanja in ga prilagajati potrebam krajanov, seveda ob zagotavljanju pozitivnega poslovanja. Obenem se moramo vsi zavedati, da je osnovna dejavnost v naših poslovnih enotah prehrambeno živilska, zato v bodoče ne bi smeli širiti predmeta poslovanja drugih dejavnosti, seveda če to ne bi narekoval dani položaj. Iz podatkov sem namreč ugotovil, da imajo posamezne temeljne organizacije v strukturi prometa kar 40 odstotkov drugih dejavnosti. Iz tega sledi, da bomo no-rali več pozornosti nameniti dodatnemu izobraževanju ljudi, ki to blago prodajo. Kadrovska služba delovne organizacije je že pripravila program seminarjev, ki bodo omogočali dodatno izobraževanje. Glede na to, da pa posamezne skupine gospodarstva znotraj Slovenije in Jugoslavije bistveno hitreje in nezadržno sledijo inflaciji, ko gre za vprašanje osebnih dohodkov delavcev, moram poudariti, da se bomo tudi mi z vsemi močmi borili, seveda ob podpori vseh drugih dejavnikov, da bomo delavce v živilski trgovini za njihovo delo tudi pravilno nagradili. Vse to pa bo tudi zajel sanacijski program delovne organizacije, ki ga pripravljamo in bo izhajal iz stvarnih osnov brez pretiranega idealizma.« J. M. Dolgoročno sodelovanje Poslovni razgovor med KPO Merx in sour P K Sombor Ob koncu leta se bo izteklo petletno poslovno sodelovanje med sozdom »MERX« in PK »SOMBOR«, ki je slonelo na združevanju sredstev za razširitev proizvodnje hrane. PK »SOMBOR« Sombor spada med pet največjih agroži-vilskih kombinatov v Jugoslaviji. V njegovem sestavu so združene vse najpomembnejše kmetijsko proizvodne dejavnosti, ki dajejo veličino tej organizaciji in jo uvrščajo v sam vrh jugoslovanskih proizvajalcev hrane. Organizacijske slabosti jugoslovanskih agroživilskih velikanov in njihovi preveliki apetiti po združevanju sredstev za razširitev proizvodnje hrane jih pri doslednem izpolnjevanju prevzetih obveznosti ovirajo. Te slabosti niso obšle tudi PK »SOMBOR«, saj je v času veljavnosti SaS o dolgoročnem poslovnem sodelovanju slabo izpolnjevala svoje obveznosti. Od dogovorjenih količin pšenice, pšeničnih mok in koruze je dobavila le okoli 45 %. Na drugi strani pa smo mi svoje obveznosti do združevanja sredstev in kreditiranja naročene proizvodnje pšenice in koruze dosledno izpolnjevali. Nakazana problematika pogojuje pogostejše poslovne razgovore za postopno odpravo slabosti v medsebo jnem poslovanju in iskanje stvarnih osnov za nadaljnje združevanje sredstev za razširitev proizvodnje hrane. Dne 9. aprila letos je bil v Celju poslovni razgovor, na katerem sta PK »SOMBOR« zastopala predsednik KPO Josip SVARC in gl. dir. RO »SOM-BORPROMET« Josip KULIČ, »MERX« pa predsednik KPO Franc BAN, podpredsednik Jože GRAČNAR in direktor marketing sektorja Franc PETAUER. Na razgovoru so osvetlili vsa najpomembnejša vprašanja medsebojnega sodelovanja ob upoštevanju slabosti in pomanjkljivosti, ki šo spremljale poslovno sodelovanje v preteklem obdobju. Po obsežni, tvorni in strpni razpravi so obojestransko ugotovili interes nadaljnjega dolgoročnega sodelovanja na osnovah združevanja sredstev za razširitev proizvodnje hrane. PR »SOMBOR« stopa v naslednje srednjeročno obdobje celovitejši v ponudbi prehrambenih izdelkov. Prve mesece prihodnjega leta bo začela delovati nova velika tovarna hrane. Njena letna zmogljivost predelave znaša: 500.000 svinj, 200.000 juncev, na stotine vagonov po- vrtnin in zelenjave, krompirja in fižola. Proizvodni program bo zelo pester. Jugoslovanskemu trgu bodo ponudili bogato izbiro mesnih izdelkov, mesnih , konzerv, polpripravljeno hrano, pripravljeno hrano, celoten izbor zmrznjenih izdelkov iz mesa in zelenjave. Izdelke bodo pripravljali za potrebe široke porabe kakor tudi za velike porabnike (gostinstvo, družbena prehrana in bolnišnice). S tržnimi raziskavami se je PK »SOMBOR« opredelil, da tudi v Sloveniji organizira konsignacijsko skladišče za svoje nove prehrambene izdelke in jih iz njega razdeljuje za območje Slovenije. Predsednik KPO PK »SOMBOR« Josip ŠVARC nam je ponudil sodelovanje pri organizaciji in prevzemu konsignacijskega skladišča za celoten izbor izdelkov nove tovarne hrane za potrebe slovenskega trga. Prav tako obstajajo stvarne jše možnosti dolgoročne (10 do 15 let) zagotovitve potrebnih količin pšenice, pšeničnih mok in koruze, vendar bi morali združiti okoli 200 milijonov din za razširitev proizvodnje hrane. Na zaključku poslovnega razgovora smo se dogovorili, da bomo obojestransko proučili ponujene oblike nadaljnjega dolgoročnega sodelovanja, ki naj bi trajalo najmanj 10 let. Sodelovanje je pogojeno z združevanjem sredstev in zagotovitev potrebnih količin osnovnih prehrambenih in drugih izdelkov, k: so predmet pridelovanja in proizvodnje PK »SOMBOR« Sombor. Konkretne razgovore o nadaljnjem dolgoročnem sodelovanju bodo nadaljevali v Som-boru 21. maja letos. Upamo, da bomo do takrat rešili vprašanje zagotovitve potrebnih sredstev za združevanje oziroma razširitev proizvodnje hrane. Franc Petauer Kaj je novega v marketing sektorju? Aktivnosti za uresničevanje poslovno komercialne politike so v polnem teku. Sam predlog je v fazi samoupravnega sprejemanja, istočasno pa že tečejo poslovodski sestanki, pripravljajo program oskrbe gostinstva in turizma, ustanavljajo posebno skupino za pripravo programa obrtne kooperacije in vse druge aktivnosti z dobavitelji in kupci. Navezali smo poslovne stike z avstrijsko firmo »ZEPOL« iz Niederneu-kirchna, ki nam obeta široke možnosti sodelovanja na področju mednarodne menjave blaga. Prvi rezultat našega sodelovanja bo uspešen izvoz zmrznjenih kokoši. Na področju ponudbe tekstilnih izdelkov, pletenin, galanterije in talnih oblog nič novega. Bogata izbira lahke konfekcije in pletenin po najnovejši modi. Nastopil je čas, ko bomo morali pospešeno iskati kupce in se jim približati s čim ugodnejšimi cenami ter kulturno postrežbo. V zaključni fazi so priprave za sodelovanje delovnih organizacij združenih v SOZD »MERX« na predstavitvi in prodajni razstavi slovenskega gospodarstva v Innsbrucku (A) v času od 28. 6. do 14. 7. 1985. S svojimi izdelki želijo sodelovati: DO »BLAGOVNI CENTER«, »MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA« Celje, »SAVINJA« MOZIRJE in »DRAVINJSKI DOM« Slovenske Konjice. Ukrep za zmanjšanje izgub Lastno kmetijsko proizvodnjo KZ Laško so dali v najem V temeljni organizaciji Proizvodnja in predelava mesa Kmetijske zadruge Laško so se odločili, da dajo v najem delovno enoto te temeljne organizacije, to je lastno kmetijsko proizvodnjo, za določeno obdobje kmetu kooperantu zadruge Andreju Vesenjaku. O razlogih takšnega ukrepa nam je nekaj več povedal direktor temeljne organizacije Raša BRKLJAČIČ: »V naši temeljni organizaciji imamo dve delovni enoti, ena je lastna kmetijska proizvodnja, to je govedoreja in kuncereja, druga pa je klavnica in predelava mesa. Ze več let smo imeli izgubo prav na tem govedorejskem področju, zato smo pričeli razmišljati, kako bi to izgubo odpravili. Strokovna skupina iz naše sredine, drugih članic sozda in razvojno investicijskega sektorja je pripravila več inačic, kako bi ta del lastne kmetijske proizvodnje preusmerili. Vendar pa so ekonomski izračuni pokazali, da na nobeno inačico glede na trenutne razmere na trgu ne moremo računati, kajti nobena nova proizvodnja ne bi prinesla dovolj dohodka, ker ima ta enota premajhne zmogljivosti za družbeni sektor, to je okoli 50 hektarov razdrobljenih kmetijskih zemljišč. Zato bi prav zaradi te razdrobljenosti zemljišča pri vsaki novi proi- zvodnji nastali ogromni stroški. Na osnovi teh analiz so se delavci v Kmetijski zadrugi Laško odločili, da ta del svoje kmetijske proizvodnje dajo v najem kmetu kooperantu Andreju Vesenjaku. To je mlad kmet, po poklicu kmetijski tehnik, ki je doslej že imel 70 pitancev, sedaj pa je prevzel v najem še okoli 50 hektarov zemljišč, 30 krav molznic in 60 pitancev in tako postal najmočnejši kmet kooperant te zadruge.« Lep primer Kmetijske zadruge Laško, kaj vse se da narediti za zmanjšanje izgub in izboljšanje gospodarskega položaja. Zadnja seja poslovnega odbora je bila zelo pestra glede razprav, kar ni naključje, saj so delegati obravnavali in pripravili predlog sklepov za delavski svet sestavljene organizacije za izredno pomembna področja, skupna za vse članice. Tako so razpravljali o predlogih ukrepov za izboljšanje sedanjega stanja in boljšega gospodarjenja v letu 1985, o poslovno komercialni politiki, načrtu izvozno uvozne politike, o delovnih usmeritvah Plansko poslovne skupnosti Hmezffd Merx,o družbenem dogovoru o programiranju ter osnovah za urejanje oblikovanja financiranja in uporabo republiških rezerv blaga osnovne preskrbe, o družbenem dogovoru o delovanju in razvoju RTC Golte. MERX VESTNIK MAJ 1985 Hitro pripravljanje hrane V Parizu je bila na Porte de Versailles v dneh od 22. 3. do 25. 3. 1985 4. razstava FAST FOOD EXHIBITION. Sodobni način intenzivnega življenja — pomanjkanje časa, deljeno delo — je v razvitem svetu že pred leti povzročil, da so klasični način priprave in nudenja hrane prilagodili novim razmeram. Klasična priprava hrane in surovih živil se je spremenila v industrijski način, saj je večina živil oz. jedil že polpripravljenih, bodisi zamrznjenih ali konzerviranih na druge načine. Tudi sama priprava jedil v gostiščih je postala enostavna (s pomočjo strojev in naprav), hitra in sorazmerno poceni. Ta način novega prehranjevanja preko dneva, ki je prišel iz ZDA, se je v državah zahodne Evrope izredno razširil, s tem da so ga obogatili še z nacionalnimi posebnostmi posamezne dežele. Med najbolj znane zvrsti lokalov za hitro pripravo in nudenje jedi v ZDA so: HAMBURGERS. Med temi so tudi v Evropi znane firme kot WENDY’S, MC DONALDS, BURGER KING in drugi. Tu pripravljajo različne hamburgerje, pommes frites, ter nudijo brezalkoholne pijače, predvsem coca-colo. STEAKHOUSE, ki se prav tako uveljavljajo v Evropi. (Tudi pri nas ima tovrstno restavracijo hotel Kompas). Med njimi so znane verige gostišč: WE- STERN SIZZLIN, Mr. STEAK, BONANCA, PONDEROSA. Ponudba je specializirana: zrezki S prilogo idr. Med priljubljenimi vrstami gostišč so še PIZZERIE in gostišča, ki pripravljajo piščance, dalje COFFEE SHOPS in druge. Pri nas je med hitro pripravljenimi jedmi najbolj znan HOT DOG, v zadnjem desetletju pa tudi vse bolj popularne pizze. Hamburgerji pri nas so le zelo slab nadomestek originalov, saj nimamo tehnologije niti ustreznih (pripravljenih) surovin. Na sejmu FAST FOOD so celovito prikazani stroji in naprave za hitro pripravljanje hrane — večina teh naprav je delala. Prikazali so tudi številno in raznovrstno ponudbo konzerviranega sočivja, zelenjave, delikates, posebej za gostinstvo. Značilnost uporabe teh izdelkov prehrambene industrije je izredna raznovrstnost, ki daje gostincu možnost, da v majhni kuhinji (brez oddelkov) hitro pripravi privlačen in cenen obrok. Med napravami bi posebej opisal: — napravo za pripravo hamburgerjev. Na njej pripravljajo hamburgerje kot na tekočem traku. Pek dobavlja v pladnjih že prerezane (higiensko embalirane) hlebčke, ki jih delavec namesti v napravo, ta namešča tudi pripravljeno zmrznjeno mleto meso (pleskavice), drugi delavec polni hamburgerje, tretji pa jih embalira in nalaga v kartonske škatle. Vse to lahko delajo priučeni delavci. — Stroj za pečenje pommes fritesa. Stroj je izdelan iz nerjaveče pločevine, priključen na elektriko in vodo. Iz dehidriranega krompirjevega granulata, ki ga zmeša z vodo v testo, oblikuje in reže ustrezne rezine, ki jih speče in pečene lahko neposredno prodajajo. Stroj je treba le oskrbovati z granulatom in krompir distribuirati. Tudi ta dela lahko opravlja priučeni delavec, kar je značilno za celotno hitro pripravljanje hrane. VISOKA TEHNOLOGIJA —- (stroji, naprave, industrijska priprava) Bistro Vrtnica hitro in poceni Znano, zlasti med mladimi priljubljeno gostišče BISTRO VRTNICA tozda NA-NA je pripravilo v oddelku bivše ^bonboniere novo ponudbo hitro pripravljenih jedi po zelo ugodnih cenah. Gostom nudijo cenejše pizze: normalne in mini, nadevani francoski kruh, sendviče, več vrst delikatesnih solat, doma pripravljeno je- trno pašteto in novost oz. posebnost: palačinke. Palačinke pripravljajo po svojem receptu, nadevajo pa jih z naribanim sirom, jajci, sadjem, marmelado, čokolado in drugimi dodatki. Hitro pripravljene jedi so namenili predvsem mladini, zanimale pa bodo tudi druge občane, saj gre za novosti, ki so še poceni, kar danes ni ravno pogost primer. ENOSTAVNO DELO, bi bil lahko moto te razstave in hitro pripravljene hrane. Posebej bi bilo treba poudariti značilnost francoske hitre kuhinje, to so palačinke, ki jih pri-pripravljajo na različne načine in z različnimi nadevi od klasičnih do sirovih, z jajci, mesom, sadjem itd. Za pripravo imajo napravo, ki avtomatično odmeri in razporedi testo po vroči površini, ki jo potem poljubno polnijo in razdelijo na porcije. To je le nekaj utrinkov in misli z razstave. In kako pri nas? Uvoz tehnologije ne pride v poštev (devize), saj ga pogojuje tako industrijska priprava surovin kot tudi vzdrževanje. Vseeno pa bi lahko del teh novitet uspešno uvedli tudi pri nas. Pizze, ki jih pripravljamo pri nas, so zelo dobre, čeprav imamo težave z delikatesami in začim- bami. Tako bi lahko uvedli tudi palačinke. Nekateri večji proizvajalci tudi pri nas že delajo zmrznjene zrezke (29. november, Pomurka). Če bi temu sledili tudi veliki proizvajalci živil (zelenjava, sočivje, delikatese), bi lahko tudi pri nas pripravljali hitre kompletne obroke (ugodno za družbeno prehrano). Zal so cene teh izdelkov (mesnih) občutno previsoke in slabe kakovosti, da o konzervirani zelenjavi in delikatesah ne govorimo, tako da pri hitro pripravljeni hrani izgubimo najbolj privlačen moment, to je cenenost. v nasploh. Francoski delavec ima zagotovljeno minimalno plačo 4000 frankov, naš delavec pa 20.000 din. Po uradnem tečaju je plača Francoza 5x večja. Cene živil (izredno bogata izbira) so do po- Na koncu pa še primerjava cen trgovini, gostiščih in standardu lovice višje kot pri nas, s tem da so nekatera tudi znatno cenejša (npr. krompir). Cene pijač in jedi v bistrojih so za naše pojme visoke. Steklenica piva (0,33) 15 frankov, (0,50) 25 frankov, kar je 5-krat več kot v .trgovski mreži (pri nas v gostinstvu 1,5 do 2-krat višje kot v trgovini), vino je po 70—80 frankov za liter (Beaujo-lais) kar je prav tako petkratna cena kot enako v trgovini na drobno. 1 kos torte je 30—40 frankov, kar je 10*krat več, kot stane najboljša torta pri nas. Zato ni čudno, če je naša prehrana najdražja v Evropi, da pa so cene gostinskih storitev neustrezne — neustrezne razmerju, ki velja v razvitih državah. Zato bodo težave še naprej tako v našem standardu, kot v gostinstvu in turizmu, ki je sestavni del in odličen kazalec življenjske ravni vsake družbe. Vinko Medvešek Predstavljamo vam... Marketing sektor v vlogi delovnih organizacij Kaj je marketing sektor? Franc Petauer: »V številnih okoljih zelo poenostavljeno obravnavajo vlogo in pomen marketing sektorja. Če izhajamo iz trenutnega števila zaposlenih, ki ne presega 11 delavcev in poenostavljenega gledanja na njihove naloge, potem si težko ustvarimo pravilno predstavo o vlogi in pomenu marketing sektorja. Delovanje marketinga v sestavljeni organizaciji »MERX« bi moralo predstavljati združeno delovanje vseh poslcvno-komercialnih služb od temeljnih preko delovnih organizacij do marketing sektorja v DS SS SOZD ter povezano s proizvodnimi organizacijami. V tem združenem marketing delovanju morajo biti jasno opredeljene naloge in pristojnosti posameznih poslovno-komercialnih služb vseh udeležencev v procesu proizvodnje in menjave blaga. Delovanje marketinga mora biti usklajeno in medsebojno povezano. Prav sedaj vztrajno delamq da resnično uveljavimo delovanje marketinga, kot smo ga opisali v prejšnjem stavku, da bi v teh težkih gospodarskih razmerah zagotovili vsem udeležencem v blagovnem prometu čim bolj gospodarno poslovanje in čim večji ostanek dohodka.« Kaj dela marketing sektor oziroma kakšna je organiziranost? Franc Petauer: »Naloge marketing sektorja podrobno opredeljuje 15. člen Samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd »MERX« Celje (čistopis). Med pomembnejše naloge marketing sektorja sodijo predvsem naslednje: dolgoročna zagotovitev preskrbe z osnovnimi prehrambenimi proizvodi: pšenica, pšenična moka, koruza, sladkor in olje. Dolgoročna zagotovitev teh proizvodov mora sloneti na združevanju dela in sredstev s proizvodnimi organizacijami; Organizirano usmerjanje in zagotavljanje vseh drugih prehrambenih in drugih proizvodov vsakodnevne porabe; Zagotavljanje potrebnih količin mineralnih gnojil, kemičnih zaščitnih sredstev, močnih krmil, kmetijske mehanizacije in drugih reprodukcijskih materialov, ki so potrebni za kmetijsko in živilsko proizvodnjo; Organizacija prodaje lastne kmetijske in prehrambene proizvodnje v okviru sozd »MERX« in izven nje. Proizvodnja in prodaja jabolk, vina, mesa in mesnih izdelkov, kruha in peciva mora sloneti na sklenjenih SaS o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev; Utrjevanje in vzpostavljanje dolgoročnih poslovnih odnosov tako s proizvodnimi organizacijami s tekstilno konfekcijskega in industrijsko tehničnega kot s prehrambenega področja, pospeševanje izvozne aktivnosti: razreševanje blagovnih tokov med proizvodnjo, trgovino na debelo in drobno ter iskanje ustrezne delitve skupaj ustvarjenega dohodka. Po mnogih razpravah in iskanju ustrezne organizacijske oblike marketing sektorja smo se končno opredelili za naslednji organizacijski sestav: direktor sektorja, pomočnik direktorja za kmetijsko področje in prehrambeno proiz., pomočnik direktorja za živilsko blago in izdelke vsakodnevne porabe, komercialist za tekstil, konfekcijo, trikotažo in pletenine, komercialist za organizacijo sejmov in za določene ind. proiz., komercialist za organizacijo ekonomske propagande, samostojna komercialista za zunanjo trgovino (dve osebi), komercialist za raziskavo trga in poslovno informatiko, tajnica in administrator — korespo-dent. Vsi delavci, ki so razporejeni na dela in naloge v marketing sektorju, imajo zahtevano strokovno izobrazbo in bogate delovne izkušnje, zato lahko pričakujemo, da bodo naloge dobro opravili « Katerim področjem dela namenjate danes največ pozornosti in s kakšnimi težavami se srečujete pri svojem delu? Franc Petauer: »V okviru sprejete poslovno komercialne politike SOZD »MERX« za leto 1985 smo si zadali predvsem naslednje pomembnejše naloge: organizirano usmerjanje vseh blagovnih pretokov med proizvodnjo, trgovino na debelo in drobno ter gostinsko dejavnostjo; razre- Franc Petauer Sevanje dohodkovnih odnosov med proizvodnjo in udeleženci blagovnega prometa ter gostinstvom; aktiviranje vseh možnih resursov za maksimalno povečanje izvozne aktivnosti tako proizvodov lastne proizvodnje kot drugih proizvodnih organizacij; utrjevanje dolgoročne zagotovitve nemotene preskrbe z vsemi pomembnejšimi izdelki široke porabe, krmili, mineralnimi gnojili in drugimi reprodukcijskimi materiali; nadaljnje razvijanje samoupravnega sporazumevanja na podlagi združevanja dela in sredstev za skupno poslovanje ter dolgoročnega poslovodnega sodelovanja. S sprejeto poslovno komercialno politiko SOZD »MERX« zasledujemo večjo gospodarnost pri usmerjanju blagovnih tokov, ustvarjanju večjega dohodka, organiziran nastop do proizvodnih organizacij, izkoriščenost vseh možnosti povečanja izvozne aktivnosti in postopno utrjevanje poslovne discipline. Iz dosedanjih razprav lahko ugotovimo, da so poslovno komercialno politiko sozda »MERX« za leto 1985 v vseh sredinah dobro sprejeli. Razpoloženje do bolj načrtnega skupnega dela na področju poslovno komercialnih zadev zahteva od vseh udeležencev več poslovne aktivnosti predvsem pa doslednejše izpolnjevanje sprejetih obveznosti. Ekonomski položaj,v katerem se je znašla trgovina na drobno s prehrambenimi proizvodi, ni zavidljiv, zato morajo odgovorni delavci z različnimi ukrepi zagotoviti ustavitev nadaljnjega poslabšanja ekonomskega položaja in omogočiti po- večanje dohodka. Mnogi vidijo izhod v vzpostavitvi direktnih blagovnih tokov, da bi lahko koristili celotni delež, ki je namenjen za pokritje stroškov trgovanja na debelo in drobno. Ugotavljamo, da je proizvodnja le delno pripravljena slediti tem interesom. Oskrbovala bi prodajne enote v centrih večjih potrošniških središč, oskrbo podeželja pa prepušča trgovini na debelo. Istočasno proizvodnja ni pripravljena priznati trgovini na debelo večji delež zaradi nastopanja večjih stroškov, če bi morala trgovina na debelo oskrbovati samo podeželje. V sprejeti poslovno komercialni politiki sozda »MERX« za leto 1985 smo jasno opredelili obseg direktnih blagovnih tokov, zato ne moremo dopuščati nereda na tem področju in odklanjamo vse nedogovorjene in neutemeljene zahteve po širjenju direktnih blagovnih tokov. Na podlagi dogovora o izvajanju politike cen in družbene kontrole cen v letu 1985 smo na začetku leta ocenili, da bo prišlo v trgovini s prehrambenimi proizvodi do porasta razlike v ceni kot odraz spreminjanja razmer na trgu in delovanja Zveznega odloka o oblikovanju cen proizvodov v prometu na debelo oziroma na drobno v letu 1985 (Ur. list SFRJ št. 69-84). Razlika v ceni naj bi po-rastla v: I. trimesečju za 0,75 % II. trimesečju za 1,50 % lil. trimesečju za 2,00 % in ob koncu leta za ca. 2,50%. vjvuaj uguiav ijamvj, ua ^ w J , JV uupu*VU _._ trimesečje uresničila, saj je razlika v ceni v prehrambeni trgovini Slovenije porastla v povprečju za 0,85%. Nakazana rast razlike v ceni še ne rešuje vseh dohodkovnih problemov te trgvine, zato bodo potrebni tudi drugi organizacijsko tehnološki prijemi, ki bodo iz dohodkovnega vidika sproščali notranje rezerve. Pozitivna dohodkovna gibanja v trgovini na drobno s prehrambenimi proizvodi so prav gotovo v določenem deležu tudi zasluga uspešnega uresničevanja sprejete poslovno komercialne politike sozda »MERX«. Ali ste kadrovsko dovolj močni za uresničitev vseh teh zamisli oziroma komercialne politike? Franc Petauer: »Upoštevajoč zapisana načela delovanja marketinga v začetku tega članka, smo prepričani, da smo kadrovsko dovolj sposobni, da uspešno uresničimo sprejete obveznosti v okviru poslovno komercialne politike sozda »MERX« Celje za leto 1985.« Kako naprej? Franc Petauer: »Odločno si bomo prizadevali, da postane poslovno komercialna politika vodilo našega dela, saj so v njej zastopani interesi vseh dejavnosti, združenih v sozd »MERX« Celje.« MIERX VESTNIK MAJ 1985 Delavski svet sozda Izvolili smo nove delegate, predsednik delavskega sveta Marija Čonč, namestnik Ludvik Bevc 1. DO BLAGOVNI CENTER tozd Transport in obrtne storitve Valentin Vidmar tozd Preskrba Franc Gregl tozd Pražarna Dora Iršič 2. DO POTROŠNIK tozd Prodaja Celje Milica Dolinšek tozd Prodaja Laško Jože Potušek tozd Prodaja Šentjur Ludvik Bevc tozd Prodaja Slovenj Gradec Marija Bošnik tozd Prodaja Ravne Jurij Kugovnik tozd Prodaja Šoštanj Marija Golavšek tozd Prodaja Radeče Nada Kralj 3. DO MPI tozd Mlin Alojz Ramšak tozd Pekarna in slašč. Celje Marjeta Mezner tozd Pekarna in slašč. Rog. Slatina Slavko Vrečko 4. DO GOSTINSKO PODJETJE CELJE tozd Majolka Janko Zupanc tozd NA-NA Franc Markovič tozd Ojstrica Jožica Kapitler tozd Savinja Laško Albert Salobir 5. DO HOTELI-GOSTINSTVO tozd Gostinstvo-turizem Celje Marjana Brumec tozd Gostinstvo-turizem Ravne Pavla Kogelnik tozd Gostinstvo Radlje ob Dravi Danica Druži nič 6. DO DRAVINJSKI DOM tozd Varnost Franc Verdler tozd Dom Darko Ercek tozd GT Jelen Cvetko Jelen 7. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO tozd Proizv. in pred. mesa Franc Krašek tozd Laško Janko Kovačič tozd Transport Ivan Hercog 8. KMETIJSKA ZADRUGA CELJE Igor Marzidovšek 9. DO MODA CELJE Štefan Novak 10. DO SAVINJA MOZIRJE Fanika Foršner 11. DO TEKO CELJE Agica Majhenič 12. DO REKLAMA CELJE Peter Krušič 13. GP TURIST NAZARJE Vladislava Vidmar 14. ZDRAVILIŠČE DOBRNA Venčeslav Flere 15. HOTEL KOŠENJAK Ivo Pajer 16. KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR tozd Trgovska dejavnost Franc Oprešnik tozd Klavnica Drago Leskovšek tozd Transport Janez Gračner tozd Lastna kmet. proizvodnja Oto Prebil TOK Šentjur Alojz Senica 17. DO AVTOTEHNIKA Rajko Tamše 18. DO TKANINA tozd Maloprodaja Jože Vehovar tozd Veleprodaja Marija Čonč tozd Potrošnja Zagorje Jože Polc 19. DO AVTO CELJE Janko Košar 20. KMETIJSKA ZADRUGA SLOV. KONJICE tozd Lastna proizvodnja Alojz Cugmas tozd Zadružništvo Anton Kuzman 21. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB sozd Mera Cvetko Kolenc 22. RTC GOLTE Marjana Škornšek Za delegate v odbor samoupravne delavske kontrole sozda MERX smo izvolili naslednje delegate: 1. DO BLAGOVNI CENTER Vinko Štefanič 2. DO POTROŠNIK Marko Lavrinc 3. DO MPI Danica Gorjup 4. DO GOSTINSKO PODJETJE CELJE Marija Cigoj 5. DO HOTELI-GOSTINSTVO Vera Krelj 6. DO DRAVINJSKI DOM Avgust Punčuh 7. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO Vinko Križnik 8. KMETIJSKA ZADRUGA CELJE Danica Zupanc 9. DO MODA CELJE Olga Tabor 10. DO SAVINJA MOZIRJE Ivan Sovinšek 11. DO TEKO CELJE Marjan Juričko 12 DO REKLAMA CELJE Marjana Sluga 13. ZDRAVILIŠČE DOBRNA Slavica Verden 14. DO TURIST NAZARJE Jožica Marolt 15. HOTEL KOŠENJAK Marija Šuler . 16. KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR Tomislav Novak 17. DO AVTOTEHNIKA Drago Golouh 18. DO TKANINA Majda Pešec 19. DSSS sozd MERX Leon Bevc 20. KMETIJSKA ZADRUGA SLOV. KONJICE Franc Pinter 21. DO AVTO CELJE Alojz Modic - 22. RTC GOLTE Marjan Prelog Sklepi 1. redne seje delavskega sveta sozda Točka 1 —pregled in realizacija sklepov SKLEP: Potrdi se zapisnik 6. redne seje delavskega sveta SOZD Točka 2 — konstituiranje delavskega sveta Delavski svet je verificiral mandate in imenoval predsednika DS tov. ČONČ Marijo iz DO Tkanina Celje 'in njenega namestnika tov. BEVC Ludvika iz DO Potrošnik Celje. Točka 3 — imenovanje PO in koordinacijskih odborov SKLEP: Delegati DS z večino glasov potrdijo imenovanje PO v sestavi, kot je bil predlagan. SKLEP: Delegati DS z večino glasov potrdijo imenovanje koordinacijskih odborov. SKLEP: Delavski svet osvaja pobudo KO za splošne zadeve SOZD MERX. Članice SOZD in DS SS SOZD zadolžuje, da vodijo aktivnosti za uskladitev volitev v samoupravne organe in druge organe lastne sredine in SOZD s skupščinskimi volitvami, ki bodo v spomladanskem roku 1986. KO za splošne zadeve pa mora spremljati potek aktivnosti v OZD in DS SS SOZD. Točka 4 —analiza gospodarjenja za leto 1984 in predlog ukrepov za sanacijo sedanjega stanja in boljšega gospodarjenja SKLEP: Sprejmejo se predlogi ukrepov za poslovanje v letu 1985. Predlogi ukrepov se v pismeni obliki posredujejo vsem DO in TOZD, ki so dolžne te ukrepe prirediti svojim razmeram. Trimesečno se bo ugotavljalo, kaj je bilo storjenega. SKLEP: KPO naj takoj prične s konkretnimi aktivnostmi za realizacijo predlaganih ukrepov pri posameznih DO, oziroma TOZD, še posebej v DO, ki izkazujejo izgubo. SKLEP: DS sprejme sklep, da samoupravni organi v DO in TOZD skupno z DPO zahtevajo od poslovodnih delavcev odločnejše premike za reorganizacijo skupnih služb na nivoju DO, kot tudi na nivoju TOZD. SKLEP: Poslovodni delavci so osebno odgovorni, da se predlogi ukrepov za boljše gospodarjenje v letu 1985 podrobneje razdelajo v njihovih sredinah, s konkretnimi nalogami in da le-te sprejmejo tudi samoupravni organi. SKLEP: Finančna koordinacija v okviru Interne banke pripravi stališče do združitve IB, Splošne banke Celje in Titovo Velenje in se mora uskladiti tudi s SOZD Hmezad. Točka 5 — poslovno komercialna politika in plan izvozno uvozne politike SOZD v letu 1985 SKLEP: DO SOZD Mera podpira in sprejema določila za izvajanje poslovno komercialne politike za leto 1985 z vsemi vzporednimi dokumenti. SKLEP: Marketing sektor skupaj s komercialno koordinacijo je zadolžen, da spremlja izvajanje dogovorjene poslovne politike. Najmanj vsake 3 mesece pripravi za organe upravljanja ustrezna poročila, ob neizvajanju sprejete politike predlaga ukrepe. SKLEP: Marketing sektor pristopi k vsebinski in organizacijski pripravi programa dela skupine za ugotavljanje kvalitete in cene blaga v prodaji. SKLEP: Sprejme se poročilo o realizaciji plana izvoza za leto 1984 in osnutek plana izvoza in uvoza v SOZD Merx za leto 1985, razpolaganja z deviznimi sredstvi v letu 1985, izračuna družbeno priznanih reprodukcijskih potreb in obveznosti za združevanje deviznih sredstev za umetna gnojila in zaščitna sredstva za leto 1985. Točka 6 — delovne usmeritve Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx SKLEP: Delavski svet v celoti sprejme delovne usmeritve Plansko poslovne skupnosti HME-ZAD-MERK SKLEP: Delavski svet verificira sestav članov KO s predlaganimi dopolnitvami. Točka 7 — obravnava družbenega dogovora o programiranju ter o osnovah za urejanje oblikovanja, financiranja in uporabo republiških rezerv blaga osnovne preskrbe v letu 1985. SKLEP: Sprejme se predlog družbenega dogovora o programiranju ter osnovah za urejanje oblikovanja, financiranja in uporabo republiških tržnih rezerv blaga osnovne preskrbe v letu 1985. SKLEP: Za podpisnika družbenega dogovora se pooblašča predsednika KPO tov. Franca BANA. SKLEP: Marketing sektor se zadolži, da sodeluje pri delu Sveta za republiške tržne rezerve in zastopa interese nosilcev preskrbe, združenih v SOZD MERX Celje. Točka 8 — obravnava družbenega dogovora o delovanju in razvoju RTC Golte SKLEP: Delavski svet Merx sprejme družbeni dogovor o delovanju in razvoju RTC Golte. Za podpisnika pooblašča predsednika KPO SOZD tov. Franca BANA. SKLEP: Za člana družbenega sveta delavski svet imenuje tov. Jureta TOPLAKA, podpredsednika KPO. Točka 9 —razpis del in nalog poslovodnega sekretarja SKLEP: Na osnovi 52. člena statuta in 61. člena SS SOZD Merx, delavski svet SOZD Merx razpisuje dela in naloge vodje delovne skupnosti — poslovnega sekretarja SOZD Merx Celje za mandatno dobo 4 let. SKLEP: Na osnovi 53. člena statuta SOZD Merx delavski svet SOZD imenuje t)-člansko razpisno komisijo v sestavi: Jožica Novak, Gostinsko podjetje Celje Albert Lebič, Blagovni center Celje Stane Leskovšek, Avto Celje Branko Oset, KK Šentjur Jože Pačnik, Potrošnik Celje Edi Fijavž, MPI Celje, Za vodjo DS SS — poslovnega sekretarja je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne, upravne, organizacijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri; da ima 3, oziroma 5 let delovnih izkušenj; da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, da je širše družbenopolitično aktiven, da poda predlog o načinu realizacije razvojnega programa SOZD in DS SS SOZD Točka IU — obravnava cenika oglasov v Vestniku Merx SKLEP: Delavski svet potrdi predlog cenika oglasov s popravki. Točka 11 —razno —sprememba pravilnika o podeljevanju priznanj in pohval SKLEP: Delavski svet sprejme pobudo kolegija direktorjev SOZD za spremembo in dopolnitev pravilnika o podeljevanju ljuje denarne nagrade, ki jih je nadomestiti z nagradami 7-dnevnega penziona v Zdravilišču. • Spremembe pravilnika je potrebno v obravnavo posredovati v vse TOZD in enovite DO. priznanj in pohval. Spremembo je opraviti v vsebini, ki oprede- Ocena lastnega dela Iztekel se je dvoletni mandat predsednika delavskega sveta in poslovnega odbora sestavljene organizacije Merx Ob izteku mandata predsednikov delavskega sveta in poslovnega odbora sestavljene organizacije Merx smo se pogovarjali z njima o samem delu teh dveh organov, kako ocenjujeta delo delegatov in s kakšnimi problemi sta se srečevala. tudi poslovodni delavci bi svoje delegate bolj oborožili z znanjem, da bi lahko razpravljali, ko so odločali o pomembnih stvareh Valentin Vidmar: »Predsednik delavskega sveta sestavljene organizacije Mera sem bil dve leti in upam si trditi, da smo v tem obdobju vsi delegati pripomogli k krepitvi samoupravljanja našega sozda, seveda ob velikem posluhu oziroma podpori kolegijskega poslovodnega organa, še posebno pa predsednika, ki se je vedno vključeval in dajal svoj prispevek k razvoju samoupravljanja. Večkrat se spomnim njegovih misli, ki jih je povedal na eni izmed sej delavskega sveta: »Težave in problemi se bodo pojavljali, če se ne bomo znotraj sozda znali pravilno samoupravno organizirati. V tistih delovnih sredinah, kjer ne krepijo samoupravnega sistema, ne morejo dobro poslovati.« Predsednik delavskega sveta sem bil v za gospodarstvo izredno težkih časih, tako da smo delegati včasih sprejemali tudi zelo pomembne odločitve. Vendar je šlo, ker smo vedno vse probleme reševali skupaj in ni nikoli bilo večjih odstopanj. Če pa je že prišlo v posamezni delovni sredini do izrednih pojavov, smo jih vedno znali reševati znotraj sozda Mera. Če bi ocenil delo delavskega sveta po tehnični plati, to je pripravo gradiva in sodelovanje strokovnih služb, lahko rečem, da je bilo to delo zadovoljivo, da je bilo gradivo vedno dobro pripravljeno, celo menim, da če bi imele podoben način priprave gradiva že s predlogi sklepov vse delovne organizacije, bi imeli samoupravljanje na takšnem nivoju, kot si ga lahko samo želimo. Nekoliko drugače Valentin Vidmar pa je bilo z udeležbo in razpravami delegatov. Če bi bile določene poslovodne strukture bolj dosledne in zainteresirane ter bi spodbujale samoupravljanje v svojih delovnih okoljih, potem si upam trditi, da bi marsikateri problem lažje razrešili, ne bi prišlo do nesklepčnosti seje delavskega sveta, kot se nam je enkrat v tem mandatu zgodilo, pa Rasa Brkljačič sozda, ki so skupne za vse članice. Mogoče je nastala vrzel tudi zato, ker direktorji niso dobili vabil, torej niso bili obveščeni, zato bi bili morali v bodoče o seji delavskega sveta sestavljene organizacije obvestiti tudi direktorje. S tem bi tudi oni lahko sodelovali pri pripravi stališč. Da končam. Mislim, da je samoupravni sistem na ravni sozd ob Hmezad — Merx Izhajajoč iz sklepov prve seje koordinacijskega odbora za blagovni promet Plansko poslovne skupnosti »HMEZAD-MERX«, so se 27. marca sestali na razgovoru predstavniki Hmezadove delovne organizacije Import-Export in odgovorni delavci Meraovega marketinga. Zaključki razgovora so pokazali možnosti še bolj poglobljenega medsebojnega sodelovanja in skupnega nastopa na tujem in domačem trgu, seveda na osnovi skupnega programa dela, ki ga bodo pripravili in skušali potrditi preko neposrednih poslov. podpori družbeno političnih organizacij in kolegijskega poslovodnega organa zaživel. f *■ Roša Brkljačič: »Mislim, da je delo poslovodnega odbora potekalo zadovoljivo, gradivo je bilo dobro pripravljeno, sicer včasih bolj obsežno, vendar ker je poslovni odbor operativno strokovni organ, ki pripravlja gradivo za delavski svet, menim, da mora biti gradivo bolj obsežno oziroma prikazano v celoti, za delavski svet pa pripravljeno v skrajšani obliki. Premalo smo naredili pri preverjanju sklepov delavskega sveta, še posebej takrat, ko smo sprejemali določene akte, pomembne za utrditev našega sozda, ko smo sprejemali finančno; komercialno politiko sozda itd. Zato bi morale biti seje poslovnega odbora bolj pogoste ali vsaj pred vsako sejo delavskega sveta in seveda po seji zaradi pregleda uresničevanja sklepov. Mislim tudi, da bi morali delegati poslovnega odbora, glede na to, da je to operativni organ delavskega sveta, stremeti za tem, da se vsi borimo za enotno politiko sozda, ne pa vsak za svoje interese oziroma interese delovne organizacije. Za dobro delo poslovnega odbora je torej pomembno, da delegati pri delu vedno vidijo nek skupen cilj. Nekoliko slaba je tudi povezava med koordinacijskimi odbori in poslovnim odborom. Vsako strokovno gradivo za posamezno področje naj bi najprej obravnaval koordinacijski odbor in pripravil predlog za poslovni odbor. Tako na primer poslovni odbor ne bi smel obravnavati problematike s področja kmetijstva, Če le-te ni prej obravnaval koordinacijski odbor za to področje. Da pa bi bila ta povezava boljša, predlagam, da na vsak poslovni - odbor vabimo tudi predsednike koordinacijskih odborov, kajti le-ti bodo lahko za posamezno področje najbolje podali strokovno obrazložitev.« STRAN 6 MIERX VESTNIK MAJ 1985 Konferenca sindikata sozda Merx Koordinacijski odbor sindikata je na svoji konferenci v mesecu aprilu po predhodni obravnavi poročil in zelo kvalitetni in konkretni razpravi delegatov, že na sami seji sprejel zaključke, na osnovi katerih bo komisija za sklepe izoblikovala stališča in jih posredovala vsem osnovnim organizacijam sindikata v sestavljeni organizaciji Merx v sprejem in izvajanje. Zaključki: 1. Zadolži se predsedstvo KOS SOZD in OOS TOZD, da obravnavajo objektivno in celovito informacijo o družbenoekonomskem položaju TOZD, DO in SOZD, posebno s predlogom ukrepov za poslovanje v letu 1985. 2. Najodgovornejši delavci temeljnih in delovnih organizacij, ki so zaključili leto 1984 z izgubo, morajo takoj pripraviti konkretne ukrepe z nalogami za boljše gospodarjenje ter z njimi seznaniti vse delavce. Družbeno politične organizacije in samoupravni organi pa morajo vsake tri mesece preveriti rezultate sprejetih ukrepov. 3. Odbor za splošne in kadrovske zadeve sestavljene organiza- cije Merx a) pripravi predlog za enotno politiko nagrajevanja po delu in rezultatih dela v sozdu Merx, b) pripravi predlog za uvedbo socialne kartice, c) pripravi predlog za poenotenje regresiranja delavcev za letni dopust ob upoštevanju socialnega vidika, se dogovori z obratno ambulanto za kvalitetnejše zdravstvene usluge, za boljši odnos do pacientov in zahteva, da občasno, najmanj pa trikrat letno podajo jDoročilo o vrstah in vzrokih •poklicnih bolezni, o staležu bolnikov in o tem, kakšen je povprečni mesečni obisk v ambulanti. 4. Na nivoju sozda Merx se naj ustanovi solidarnostni sklad, ki naj bi služil za reševanje izje- mnih socialnih problemov in mladih družin. 5. Strokovne službe sozda naj poiščejo način in vrsto kreditiranja za delavce sozda pri nakupu ozimnice, kurjave in oblačil. 6. Koordinacijski odbor sindikata sozda Merx se mora opredeliti do perečega problema mladih družin, ko gre za plačilo soudeležbe pri dodelitvi stanovanj. 7. Vse OOS po TOZD se morajo bolj angažirati za razvoj informacijskega sistema v svojih sredinah ter obvezati za večji prispevek k skupnemu glasilu, Mer-xovemu Vestniku. 8. V vseh OOS v TOZD se naj dogovorijo in pripravijo ustrezne predloge za podelitev priznanj »Priznanje samoupravi jalcu«, nagrado »Slavka Šlandra« in državnih odlikovanj. 9. Imenuje se komisija za sklepe, ki pripravi na osnovi razprave in zaključkov predlog sklepov ter jih posreduje vsem OOS v sprejem in izvajanje. Podelitev srebrnih znakov zveze sindikatov Občinski svet ZSS Celje je na svoji 12. redni seji, ki je bila v sredo, 24. aprila 1985 ob / 6. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, podelil srebrne znake zveze sindikatov, državna odlikovanja in priznanja. Srebrne znake zveze sindikatov so v sozdu Merx dobili: 1. Konferenca O O ZS Blagovni center Celje za večletno aktivnost pri krepitvi vloge zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, kar je nedvomno veliko priznanje, pa tudi obveza za nadaljno delo. 2. Konferenca OOZS Mlinsko predelovalna industrija je prejela priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje z Občinskim svetom ZSS Celje in prizadevanja za krepitev vloge sindikata v družbi. 3. OOS Pekarna Zagorje je eden izmed obratov v tozdu Pekarne in slaščičarne Celje, v katerem dela 12 delavcev. Delovna enota je dobila priznanje za dobre poslovne rezultate in zaradi aktivnosti delavcev na samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Obrat ima svojo osnovno organizacijo sindikata, ZK in mladine. 4. Stefan Kotnik je dolgoletni delavec v tozdu Mlin, kjer opravlja dela in naloge vodje izmene. V obrazložitvi predloga je bilo navedeno, da OOS tozda Mlin predlaga delavca za podelitev priznanja zaradi odgovornega in vestnega odnosa do dela in zaradi dolgoletne aktivnosti v sindikatu. Poudarili so, da je v de- lovnih okoljih zelo pomembno tudi delo tistih sindikalnih aktivistov, katerih aktivnost na zunaj ni tako vidna, pomembno pa je njihovo delo med delavci. 5. Karel Lorenčak opravlja dela in naloge vodje službe varstva pri delu. Je dolgoletni sindikalni aktivist, med drugim je predsednik odbora dejavnosti delavcev kmetijstva in živilstva. Glede na to, da se je dejavnost mlinarstva in pekarstva znašla v težkem gospodarskem položaju, občinski in republiški sindikat kakovostno seznanja s problematiko in zastopa interese delavcev DO. 6. Konferenca OO ZS Gostinsko podjetje Celje Konferenca si izredno prizadeva krepiti vlogo zveze sindikatov, skrbi za socialno varnost zaposlenih, za njihove dobre delovne in življenjske razmere, za red in disciplino, za učinkovito nagrajevanje po delu in rezultatih dela, za organizirano prehrano med delom, za športno in kulturno življenje delavcev ter reševanje stanovanjske problematike zaposlenih. V organizacijskih enotah so dobro organizirali sindikalne skupine, ki razrešujejo probleme skupnega pomena, pripravljajo razprave jn skrbijo za oblikovanje stališč do sprejetih gradiv, po- Branko Oset — dobitnik srebrnega znaka sindikata Dolgoletno aktivno in odgovorno delo na sindikalnem področju kot predsednik OOZS Transport, kot predsednik konference sindikata na ravni delovne organizacije je v zahvalo in spodbudo za delo v bodoče pripelo Branku Osetu, vodji tozda Transport, srebrni znak sindikata v letu 1985. Branku Osetu gre zahvala, da je s svojim delom, idejami in naprednimi mišljenji v mnogih tozdih spodbudil delo sindikata in s tem pripomogel k razreševanju problemov. sebno pozornost pa namenijo tudi izobraževanju zaposlenih. Posebej je potrebno poudariti dobro zastavljeno delo konference z OOZS posameznih tozdov v okviru OZD, saj skupne probleme in skupne naloge uspešno rešujejo na nivoju konference. Konferenca je aktivno vključena tudi pri delovanju SLO in DS, predvsem na področju varovanja družbene imovine. Uspešno pa je konferenca OOZS tudi povezana z občinsko organizacijo ZS preko svojih delegatov. Najzvestejši... ZDRA V KO BOŽIČNIK, v Celju in delovni organizaciji Tkanina znan kot »naš Žiči«, se je. rodil 25.12. 1928 v Celju in obiskoval takratno gimnazijo za dečke. Nato se je izučil za prodajalca pri zasebniku »Mislej«. Njegova prva zaposlitev je bila 10. marca 1947. leta v takratnem Mestnem magazinu, in mu je ostal zvest vse do danes, ko to blagovno hišo imenujemo Tkanina. Od leta 1947 pa vse do leta 1962, ko je prevzel delo vodja aranžerstva, je bil aranžer. Kasneje se je aranžerstvo zaradi zelo velikega obsega dela razdelilo v oddelek ekonomske propagande in aranžerstvo! Žiči pa je leta 1979 prevzel dela vodje pospeševanja prodaje v delovni organizaciji Tkanina. Vseskozi je deloval tudi v samoupravnih organih delovne organizacije in krajevni skupnost: ter v samem mestu Celju, saj je bil pobudnik različnih propagandno ekonomskih akcij, zato je tudi v Celju zelo priljubljen in poznan, poleg tega pa je za svoj vloženi trud in znanje dobil več priznanj in nagrad, tako v delovni organizaciji kot v širši družbeni skupnosti. Poleg svojega rednega dela, pa naš Žiči v delovni organizaciji Tkanina vodi tudi komisijo za družbeni standard, ki skrbi za počitniški dom na Šilu, bungalove na Kopah in počitniške prikolice. Za takšen razvoj počitniških zmogljivosti se lahko zahvalimo samo njegovi veliki požrtvovalnosti, tudi v njegovem prostem česu. Žiči kljub današnjemu »hitremu tempu življenja« ne prepušča stvari slučajnosti in ima posluh za vsakršno ekonomsko propagandno akcijo v Celju. Tako je že tudi vrsto let član vsakoletnega organizacijskega odbora ob Tednu domačega filma v Celju, ki je tradicionalna celjska prireditev. Še bi lahko naštevali njegove aktivnosti, pa vendarle je najpomembnejše to, da zna prenašati svoje bogate delovne in življenjske izkušnje na svoje ožje sodelavce in delavce delovne organizacije Tkanina nasploh. Bojan Dežan v,. m V razpravah so delegati opozorili na določene probleme, ki jih bomo morali čimprej razrešiti Programska usmeritev dela KOS, konferenc in OOZS sozda Merx od aprila 1985 do januarja 1986 I. Področje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov: s) izgrajevanje sistema dohodkovnega povezovanja b) stalno in tekoče spremljanje ukrepov rezultatov gospodarjenja in njihovo ocenjevanje c) politično delo na ureditvi dohodkovnih odnosov znotraj sozda in DO d) redno spremljanje dela samoupravnih organov v DO, tozd in sozd e) spremljati in dajati pobude v zvezi z uveljavljanjem svobodne menjave dela med tozdi in DS SS DO, kakor tudi med DS SS sozda. Uveljavljanje načela delitve po rezultatih dela a) spremljanje uresničevanja stališč in usmeritev za izgrajevanje in uveljavljanje sistema nagrajevanja po rezultatih dela, za ugotavljanje kakovosti delavca na podlagi: produktivnosti dela, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti ter zmanjševanja stroškov, minulega dela, inovacij in racionalizacij, b) v DS SS sozda organizirati službo, ki se bo ukvarjala z razvojem sistema delitve OD Naloge sindikata glede uresničevanja boljšega delovanja delegatskega sistema a) , oceniti usposobljenost ter obveščanje delegatov, b) zaostriti odgovornost delegatov za opravljanje funkcij, c) oceniti in izboljšati povezavo med delom delegacij za SIS ZZD in samoupravnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami na vseh nivojih, d) opredelitev nalog in vloge strokovnih služb za nemoteno delovanje delegatskega sistema, zlasti glede pravočasnega posredovanja strokovnih mnenj. Informiranje in obveščanje a) spremljati, ocenjevati in dograjevati sistem obveščanja, b) sodelovati pri oblikovanju celovitega in usklajenega sistema obveščanja v DO ter ob tem zahtevati sprotne in razumljive podatke, ki omogočajo boljše in učinkovitejše odločanje tako o pogojih pridobivanja in razporejanja dohodka, kot tudi o doseženih rezultatih gospodarjenja in o vseh pomembnih odnosih v procesu ustvarjanja, c) krepiti sistem obveščanja preko internega glasila sozda, preko Delavske enotnosti in drugih javnih medijev. Naloge s področja uresničevanja programa gospodarske stabilizacije a) uveljavljanje ukrepov stabilizacije, ker mora stabilizacijsko ravnanje postati naš vsakdan nji način dela in gospodarjenja, pa tudi temeljna in trajna naloga družbenega razvoja, zgrajenega na političnem sistemu - socialističnega samoupravljanja b) takoj pristopiti k dograjevanju sistemov nagrajevanja za spodbujanje povečanega prometa na zaposlenega, posebej pa še boljših poslovnih rezultatov. c) tekoče spremljati rast za- poslovanja in zaostriti notranjo disciplino ter povečati delovno storilnost, < d) zmanjševati število zaposlenih v skupnih službah; izjeme naj bodo le, ko z dodatnim zaposlovanjem zagotavljamo nadpovprečni povečani dohodek, ali bistveno zmanjšujemo druge stroške e) poseben poudarek je potrebno dati realnemu in usklajenemu načrtovanju z opredelitvijo razvojnih cilje\ upoštevajoč dane materialne možnosti, f) spodbujati in ustvariti pogoje, da se bo lahko razvijala inventivna dejavnost, da se bo uveljavljalo ovrednotenje inovacijskih dosežkov skladno z načeli delitve OD po rezultatih dela. II. Kadrovska politika Naloge na področju izobraževanja in kadrovske politike a) ker je za uresničevanje vloge ZSS v združenem delu in v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja nujno, se delavci — člani zveze sindikatov množično vključujejo v razne oblike in vsebine strokovnega, funkcionalnega in družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja, da bodo na vseh ravneh življenja in dela, še posebej v zaostrenih in težkih gospodarskih razmerah, čim hitreje in bolj kakovostno lahko reševali vsakdanje potrebe in probleme. Zato nalagamo strokovnim službam v DS SS sozda, da se organizirajo tako, da bodo sposobne zagotavljati razvoj izobraževalne dejavnosti enotno za vse delavce sozda ter organizirati in izvajati kakovostne in čim cenejše vrste in oblike stalnega, funkcionalnega in'družbenopolitičnega izobraževanja. b) pri kadrovanju v zvezi sindikatov bomo izhajali iz tega dejstva, da so nosilci njenega delovanja člani, organizirani v OOS in iz spoznanja, da so predvsem proizvajalci nosilci kadrovske politike. Zato se bomo aktivno vključevali v postopke evidentiranja kandidatov v vse organe in organizacije naše ožje in širše družbene skupnosti. III. Naloge pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanje socialne varnosti delavcev a) delati za družbeno osveščanje delavcev in njihovo uveljavitev kot samoupravljalcev, da se bodo ščitili pred eventualnimi socialnimi pretresi, pri tem pa paziti, da ne bi podpirali lažne sociale, nedela ali neodgovornosti posameznih delavcev. b) zagotoviti čim hitrejše reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev z združevanjem družbenih in zasebnih sredstev. c) spremljati in spodbujati kulturno udejstvovanje delavcev, aktivno sodelovati pri organizaciji in izvedbi kulturnih srečanj delavcev ter spodbujati aktivno in kakovostno delo kulturnega animatorja. Zavzemati se za to, da bodo na vseh prireditvah članic sozda in tudi na samem sozdu v kulturnih programih sodelovale lastne kultur-no-umetniške skupine. d) težiti k razvoju in utrjevanju množične rekreacije, kakor tudi k športnemu udejstvovanju v vseh sredinah sozda. e) skrb za socialno politiko in socialno varnost mora biti neraz-družljiv del razvojne politike slehernega ozda in sozda kot celote. Zato moramo ustvarjati možnosti za organizirano, kakovostno in visoko učinkovito delo, s čimer bomo povečali gospodarske rezultate in dohodek, tako da si bo lahko vsak delavec s svojim produktivnim in ustvarjalnim delom zagotavljal boljše življenje in ustrezno socialno varnost. Sredstva za socialno varnost bomo združevali skladno z gibanjem dohodka in rezultati dela. Spodbujali bomo produktivnejše zaposlovanje ob ohranjanju polne zaposlenosti, ustrezno izobraževanje, prekvalifikacije in preusmerjanje proizvodnje v donosnejše dejavnosti. Zmanjševali bomo nastajanje vseh vrst invalidnosti z učinkovitejšo preventivo, urejanjem zdravega in varnega delovnega okolja, boljšo varnostjo pri delu in boljšim zdravstvenim varstvom. Izboljševali bomo skrb za mlade družine z združevanjem več sredstev za reševanje stanovanjske problematike. Za zagotavljanje enotne socialne politike v sozdu se bomo zavzemali za to, da bomo delavci na osnovi dogovorjenih osnov in meril solidarno združevali sredstva. Na področju socialne politike se zavzemamo za ustvarjanje večje enakosti delavcev, tako da ob izboljšanju socialne varnosti delavcev posebej varujemo in upoštevamo položaj tistih, ki so zavoljo objektivnih razmer v težjem položaju. IV. Naloge sindikata na področju SLO in DS a) v duhu podružbljanja odgovornosti za varnost in obrambo je potrebno oceniti in zahtevati v pristojnosti samoupravnih organov. — zagotoviti, da bo sleherni delavec seznanjen z okoliščinami in svojimi nalogami ob izredni situaciji, — določneje opredeliti organiziranost in delovanje sindikata v pogojih ljudskega odpora — nameniti več pozornosti razvijanju in ohranjanju revolucionarnih izročil naprednega delavskega gibanja in NOB. MIERK VESTNIK MAJ 1985 Kadrovali smo... Delo mladih dopolniti s konkretnimi akcijami V delovni organizaciji TKANINA Celje je pred časom potekel mandat mladim. ki so dve leti vodili in usmerjali delo mladih. Ob tej priložnosti so se zbrali vsi mladinci in povabljeni gostje ter ocenili delo v prejšnjem obdobju delo posameznih OO ZSMS po tozdih in na ravni koordinacijske konference. V preteklem obdobju je imela vsaka OO ZSMS v tozdu svoj program, prav tako pa tudi akcijska konferenca . delovne organizcije, ki jo je vodil Čedomir Topličanec. Mladi so ocenili, da z delom v preteklosti niso popolnoma zadovoljni in ga je zato treba še oživeti in dopolniti s konkretnimi akcijami, ki »žulijo« mlade v TKANINI. V Vestniku smo še zapisali, da mladi v Tkanini izdajajo glasilo, s katerim bodo v prihodnje nadaljevali in s tem informirali širši krog delavcev v delovni organizaciji z delom mladih, njihovimi uspehi, željami kot tudi s problemi, ki se nenehno porajajo v naši družbi in času, v katerem živimo in zadeva ravno mlade. Naj omenimo samo problem zaposlovanja v prihodnje, ko kupna moč prebivalstva pada in s tem tudi fizični obseg dela, kar pa je eden glavnih kazalcev gospodarjenja in s tem tudi zaposlovanja. Prav tako se poraja vprašanje stanovanj, kar naj podkrepimo z dejstvom, da je samo v tozdu maloprodaja 70 c/c mladih, ki so potrebovali, potrebujejo ali pa so potencialni kandidati za pridobitev družbenih stanovanj. V ta namen bodo mladi v prihodnjem mandatu s pomočjo strokovnih služb pripravili »okroglo mizo z delovnim naslovom VSE O STANOVANJSKI PROBLEMATIKI (samou-deležba, ki je zelo visoka in s tem v zvezi namensko varčevanje itd.).« V svojem programu so si mladi zastavili dokaj zahtevne in tudi kakovostne naloge. Predvsem so enotno poudarili, da je treba sproti spremljati družbeno-eko- nomski in družbeno politični položaj mladih v delovni organizaciji. Da bi mladi v Tkanini postali še složnejši in učinkovitejši. so poprejšnje razdrobljene programe po tozdih uskladili v enoten in skupen program vseh mladih v delovni organizaciji in ga tudi skupno rešujejo, kajti zavedajo se, da današnji trenutek zahteva enotnost vseh mladih predvsem pa mladinskih funkcionarjev v skupnih akcijah. Ob tem naj omenimo, da so si zadali sodelovanje z Občinsko konferenco mladih Celje, pripravo proslav, TRIM kolesarjenja. planinskega izleta itd. Tudi svetovna humanitarna akcija POMOČ LAČNIM V AFRIKI pri mladih v Tkanini ni naletela na zaprta vrata, prav tako pa so mladi ponosni, da so jim zaupali prenos dela zvezne štafete mladosti. Naj končamo današnji zapis o mladih iz Tkanine, ki ni zadnji, z željo in ob tem tudi z vprašanjem, kaj je z organiziranostjo mladih na nivoju sozda M ERN, o kateri je že tekla beseda. Menijo namreč, da so problemi mladih tudi v drugih članicah sozda podobni, čeprav pa včasih tudi zelo specifični. Bojan Dežan ODGOVOR: Veseli smo prispevka člana mladinske konference delovne organizacije Tkanina, v katerem nas seznanja z delom in problemi mladih, o njihovih pogledih na politiko zaposlovanja, stanovanjskih vprašanjih mladih družin, ki so se znašle v izredno neugodnem položaju in še bi lahko naštevali. No in ne bi smeli mimo vprašanja organiziranosti mladine na nivoju sozda. Verjetno ste ena izmed prvih organizacij. ki ste nas spodbudili k ponovnemu razmišljanju. da se organiziramo, kot na ostalih področjih. V konceptu organiziranosti na nivoju sozda je bila predvidena tudi koordinacijska konferenca ZSMS. vendar se občinska konferenca ZSMS Celje s tem ni strinjala.^, Sagadjn Programsko volilna konferenca Novi predsednik je Vasja Podkrižnik Programsko-volilna konfe- renca OO ZSMS delovne organizacije Dravinjski dom je bila v petek, 19. 4. 1985. Udeležili so se je aktivni mladinci, predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v delovni organizaciji. Ugotovili smo, da smo v preteklem mandatnem obdobju dobro delali. V okviru delovne organizacije smo izvedli nekaj delovnih akcij, športnih srečanj, udeležili smo se akcij in manifestacij, ki jih je pripravila OK ZSMS, izvedli pa smo celo daljši enodnevni izlet. Za uspešno delovanje OO ZSMS se moramo zahvaliti dosedanjemu predsedniku Vinku Stjcpčeviču, ki je bil š svojo požrtvovalnostjo in polno mero navdušenja gonilna sila mladih v delovni organizaciji Dravinjski dom. Za prihodnje obdobje smo si stavili nov program dela, ki leg klasično mladinskih aktiv-sti vsebuje še prizadevanja za Ijši družbeno-ekonomski po-;aj mladih in tesnejše povezo-nje z družbenopolitičnimi or-nizacijami in samoupravnimi gani v naši delovni organizaci-Tako bi s skupnimi močmi pri-mogli h kar najboljšim delov-m rezultatom. Na programsko-volilni konferenci OO ZSMS smo izvolili novo vodstvo, ki ga sestavljajo: predsednik VASJA POD- KRIŽNIK, podpredsednik IRENA MUMELJ, tajnik DARJA KRALJ in blagajnik MINKA PETELINŠEK. Želimo jim uspešno delo! Minka Bajda Položaj kmetijstva v Odgovor kmetu kooperantu Anonimni pisec članka »Več o kmetijski dejavnosti« je po mojem mnenju dokaj načelno opisal nekatere splošno znane probleme s področja kmetijstva. Strinjam se sicer z mnenjem, da bi kmetijski strokovnjaki lahko več prispevali k povečani, kakovostnejši in predvsem cenejši kmetijski proizvodnji. Toda ta »več« je odvisen tudi od pripravljenosti kmeta kooperanta, če je pripravljen sprejemati in z agrotehničnimi in rejskimi ukrepi to znanje spreminjati v prakso. Namreč v sozdu MERN smo s srednjeročnim načrtom 81—85 v razvojnem smislu dali vso prednost proizvodnji hrane. Dovolj jasen dokaz temu je podatek, da smo za proizvodnjo hrane, ki v sozdu ustvarja v zadnjih letih povprečno 22 % celotnega prihodka (drugih 78 % trgovina in gostinstvo) da smo za razvoj kmetijstva namenili okoli dve tretjini vseh vloženih sredstev v sozdu v razširjeno reprodukcijo. Ob tej dogovorjeni usmeritvi pa smo imeli v celotnem zasebnem sektorju velike probleme s pridobivanjem kmetov kooperantov za organizirano proizvodnjo. Ne zagovarjam pospeševalne službe v sozdu MERN oziroma njenih članicah. Trdim pa, da je uspeh sodelovanja vedno odvisen od zavzetosti obeh sodelujočih. To še zlasti velja za plasiranje proizvodnje za trg. V osnovnih izhodiščih združevanja v sozd smo med drugimi zapisali, da bomo zagotovili stalen plasma kmetijskih proizvodov iz organizirane kmetijske proizvodnje. To pomeni, da mora biti proizvodnja vnaprej dogovorjena, dogovorjena dinamika dobave in seveda dogovorjena kakovost. Če se je kdaj zalomilo, se je prav zaradi teh nerealiziranih pogojev. Vejetno bo pa v bodoče treba še vse več reda pri organizatorjih proizvodnje, proizvajalcih in trgovcih. O cenovnih neskladjih v tem sestavku ne bi govoril, ker je prav sedaj v Sloveniji poglobljena razprava o stanju kmetijstva in o ukrepih za odpravo posledic teh. neskladij. Moramo pa priznati, da smo kljub znanim problemom v kmetijski proizvodnji v zadnjih letih dosegli bistveni napredek. Pomembno je. da bomo ta trend tudi v naslednjem petletnem obdobju zadržali. Celotna družba čuti to potrebo, kar se kaže tudi v resnem in celovitem pristopu k oceni stanja kmetijstva vključno s predlogi spremembe zakonov s področja kmetijstva. Kar pa zadeva vsebino našega VESTNIKA, sem tudi sam mnenja, da je vsaj v enem delu premalo strokoven. Ni samo premalo sestavkov s področja kmetijstva, tudi iz drugih dejavnosti jih ni. Ne vem, kje je krivda, ali v strokovnjakih z vseh področij, ali v uredniškem odboru, ker ne pripravi dovolj strokovnega gradiva. Verjetno je spet krivda obojestranska. Rezultat je pred sozdu nami. Vredno se je zamisliti. Sicer pa mislim, da s kmetijskega področja ne bo naš VESTNIK nikoli, ali pa še dolgo ne, dosegal strokovnosti KMEČKEGA GLASA, SODOBNEGA KMETIJSTVA in druge literature s tega področja. V okviru prizadevanj za povečano rejo konj na širšem Celjskem območju ,so aprila v Celju pripravili strokovni seminar za kmetijske in veterinarske strokovnjake o pospeševanju konjereje. Seminar je pripravil razvojno investicijski sektor sestavljene organizacije Merx z namenom, da bi kmetijce in veterinarje seznanili z dolgoročnimi cilji pospeševanja konjereje v Sloveniji in s tem tudi v celjski regiji ter osvežili nekatera strokovna znanja s področja reprodukcije in prehrane konj. Žato so na seminar, poleg kmetijcev, kmetijskih organizacij regije in veterinarjev iz veterinarskih postaj. povabili še veterinarske in kmetijske inšpektorje iz občin in strokovnjake zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje. Na seminarju so predavali ugledni slovenski strokovnjaki in sicer prof. dr. Jože Jurkovič, prof. dr. Karel Salobir in mag. Marjan Kosec. Verjetno to tudi ni namen. Nekatere posebnosti naše proizvodnje, uspehi, priporočila in nasveti bi pa verjetno imeli mesto v našem VESTNIKU. Torej, izziv za stroko in ured- Udeležba na seminarju je bila zelo dobra, z velikim zanimanjem za poglabljanje strokovnega znanja s tega področja, kar je pokazala razprava in številna vprašanja, ki so jih udeleženci postavljali predavateljem. Predvsem je bilo razvidno, da je vrsto strokovnih nalog še na področju reprodukcije konj, ki postaja vse bolj pomembna strokovna naloga pri pospeševanju reje konj. Udeleženci seminarja so tudi podprli dolgoročne usmeritve pospeševanja konjereje v Sloveniji in s tem izrazili svojo pripravljenost za nadaljnje strokovno delo v tej, v preteklosti zelo zapostavljeni živinorejski panogi. Vsekakor je to strokovno srečanje dokazalo, da konjereja postaja tudi vse bolj družbeno in gospodarsko koristna dejavnost, zlasti še pri sedanjih izvoznih prizadevanjih in krepitvi obrambne sposobnosti domovine. Franc Ogrizek niški odbor. Jože Gračnar Strokovni seminar o pospeševanju konjereje Rdeči nagelj za delovni jubilej Pred prvomajskimi prazniki so se zbrali delavci, ki praznujejo svoj osebni delovni jubilej. Jubilantom je čestital v imenu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov Franc Hlastec za 10. 20 in 30 let njihovega osebnega dela. Sprejem je bil v okviru praznovanja slovenskega praznika OF ter mednarodnega praznika L maja. Ob tej priložnosti so jubilantom ob pripetem rdečem nageljčku izrekli tople čestitke ter poudarili njihov prispevek za napredek kolektiva Dravinjski dom. Š:Š:ŠŠši Merxova vinoteka Izbirate lahko med 237 vrstami različnih vin Če ste ljubitelj dobre kapljice, V MERNOV1 VINOTEKI ali če ste v škripcih, kaj kupiti lahko izbirate med 237 različ-svojim najbližjim ali če ste zbira- nimi vrstami vin iz vse Jugoslavi-lec vrhunskih kakovostnih vin. je, od konzumnih do vrhunskih potem se oglasite v MERNOVI in arhivskih. VINOTEKI, kjer vas bodo go- NAJ STAREJŠE VINO. ki ga tovo zelo kakovostno postregli, imajo v Vinoteki, je letnik 1965. VINO NE OPIJE ČLOVEKA, ČLOVEK SE OPIJE SAM! DOBRO VINO IN LEPA ŽENSKA STA DVA NAJLEPŠA STRUPA! Poslovodkinja Olga Pavšar vam bo lahko tudi svetovala torej 20 let staro vino SAU-VIGNON. Tu boste lahko kupili tudi vino. ki ga v drugih trgovinah ne boste dobili. Lepo urejena Vinoteka vam ne bo delala preglavic pri izbiri, saj so vsa vina lepo razvrstili po republikah in pokrajinah. slovenska pa celo po rajonih. Če se sami ne boste znašli, vam bodo takoj priskočile na Iz knjige pripomb in pritožb Kot kupec in ljubitelj pravih slovenskih-štajerskih vin čestitam k res kakovostni izbiri... Čim se u mojem gradu spomene ime grada Celja, odmah se pomisli na Vinote-ku. Još nišam naišao na tako fenomenalno uredeno mjesto i vrlo velik izbor vina iz svih krajeva Jugoslavije. Kada ponovno dodem u Celje, ponovno ču navratiti u Vinote-ku, a nadam se i mnogi drugi Zagrebčani... pomoč prijazne prodajalke, ki zelo dobro poznajo kakovostno vino in vam bodo lahko tudi svetovale. Da se boste lažje odločili za določeno vrsto vina, ki ga še ne poznate, so v MERNOVI VINOTEKI poskrbeli s prostorom za pokušnjo, kjer vsake tri dni lahko poskusite druge vrste vina. Za lažjo pokušnjo vina imajo za vas pripravljen tudi prigrizek in siger zelo okusen pršut in sir. Na koncu pa vas bodo prijazna dekleta postregla tudi z odlično Merxovo kavo. Pa še to. V MERNOVI VINOTEKI boste lahko kupili tudi njihov lasten izdelek oziroma proizvod Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, to je odlično belo in rdeče vino, ki se imenuje konjičan. In kje je ta specializirana prodajalna vin z degustacijskim prostorom, ki se imenuje VINOTEKA? Zelo lahko jo boste našli, saj je v samem centru mesta, na Tomšičevem trgu 5, odprta pa je vsak dan od 7.30 do 19.00 ure, ob sobotah pa celo do 17.00.ure. m MIERX VESTNIK Namensko varčevanje LB Splošna banka Celje nudi občanom na 10. plačilo postavitve skupinske antene podlagi namenskega dinarskega varčevanja ali 11. hišni računalnik na podlagi vezave dinarskih sredstev ali dinar- ske protivrednosti prodanih deviz posojila za naslednje namene: 1. nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš — plačilo stroškov za vzdrževanje oziroma obnovo stanovanja ali stanovanjske hiše — nakup in izgradnjo manjših hidroelektrarn — rtakup materialov in naprav za varčevanje z energijo za stanovanja ali stanovanjske hiše 2. plačilo stroškov za telefonski priključek — plačilo stroškov za priključek na električno ali plinsko omrežje, toplotno ogrevanje, na vodovodno omrežje in kanalizacijo za stanovanja in stanovanjske hiše 3. popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev 4. plačilo uvoznih dajatev 5. plačilo vpisnine za izredno šolanje 6. plačilo invalidskih pripomočkov in drugih pripomočkov in storitev rehabilitacije 7. nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena' za prodajo, ali od fizične osebe — gradnjo garaže 8. plačilo stroškov za zdravstveno rekreacijo v klimatskih in termalnih zdraviliščih S), za nakup avtomobila, če služi kot invalidski pripomoček Na podlagi prodaje deviz daje banke občanom poleg drugih namenov še posojila za: — nakup apartmajev ali počitniških hiš, ki jih gradijo organizacije združenega dela, če s tem povečujejo turistične zmogljivosti. Občan dobi posojilo, če: — namensko varčuje dinarska sredstva — proda banki konvertibilne devize in nepreklicno veže za določen čas njihovo dinarsko protivrednost ali — veže dinarska sredstva. V ta nameri sklene občan z banko ustrezno pogodbo. Obresti pri odplačilih so različne in sicer so odvisne od namena posojila, znašajo pa od 12% do 16%. Za namene, navedene v 4., 5. in 8. točki, je doba vračanja do 12 mesecev, za nakup starih stanovanj in stanovanjskih hiš do 10 let, za nakup hidroelektrarn do 8 let, za vse ostale namene pa do 5 let. C rpanje posojila je dokumentarno! V vsaki enoti LB Splošne banke Celje pa vam bodo postregli še s podrobnejšimi informacijami. LJUBLJANSKA BANKA Splošna banka Celje Molk resnice Če človek že napako kje stori, in klican je za to na odgovornost v prisotnih vseh vzbujal bo pozornost, odgovor kakšen iz tega sledi? Včasih laž pokliče na pomoč, da bi pregrnil z njo grdo napako, in z njo odgnal v prisotnih misel vsako, da ni zagovor že izgubil moč. A ko pritisne teža ga resnice,redkejše mu postanejo besede, ga dvom v sposobnost svojo tu zavede, je sit laži in svoje neresnice. Potem nastopi molk, ki ga izdaja, napako mu dokaže že storjeno, in krivec ima misel le še eno, da molk nam včasih sam odgovor daje. Zlatko Škrubej Njemu Sonce spet sije, zvezde so spet svetle, oblaki prijetni. Dež ni nadloga. Prijetno je gledati sneg ki naletava. Lepo je verjeti; v svet, ki živi okrog nas; v ljudi, ki ne znajo lagati, v ČLOVEKA, ki zna ljubiti. Dan je sončen čeprav — naletava sneg. Noč je prijetna in topla, čeprav zmrzuje. Lepo je čutiti življenje, spoznati resnico — videti lepoto. Dada Sestavljena organizacija Men je bila generalni pokrovitelj letošnjega republiškega prvenstva v kartingu, kije bilo 14. aprila v Ločici ob Savinji pri Polzeli. Kljub izredno slabemu, deževnemu vremenu je tekmovanje potekalo brez težav. Ponudba se je ustalila Končno se je ustalila ponudba prehrambenih proizvodov in izdelkov vsakodnevne potrošnje. Izbira je resnično dobra, dovolj je vseh vrst margarine, čokolade, mlete in zrnate pražene kave, južnega sadja, pralnih praškov oz. detergentov v prašnatem in tekočem stanju. Upamo, da se bo položaj še izboljšal in da bo takšna ponudba prispevala k ureditvi razmer na tržišču. Razprave o spremembah zakonov o kmetijstvu V delovnih organizacijah, občini in regiji trenutno razpravljajo o spremembah zakonov o kmetijstvu ter dolgoročnih usmeritvah kmetijstva v Sloveniji. Celjskega posveta so se udeležili tudi predsednik komisije za kmetijstvo tov. KNEŽEVIČ, tajnik Zadružne zveze Slovenije tov. MARINC in predsednik IO Zadružne zveze tov. KAVČIČ. Vsi sklepi tega posveta so bili usmerjeni v že znano dejstvo, da OKAR, BENJAMIN, TROLA, ŠARITA MONTIEL, ROZIN, TRAKAR, GALOP, LIMONA, RIF, SILA, AMERIKANKA, AKA, IT A, KS, RALO, KATALONKA, ZL, RAŠ, IT, DON, ANATOLE, OMEN, ZULU, IALOMITA, ANALI, ERATOSTEN, NOGOMETAŠ, MAK, STOBI, ANALITIKA Izžrebani nagrajenci: 1. nagrada: Silva FELSER, 61433 Radeče, Pot na stadion 4, 1.000,00 din 2. nagrada: Drago TROJAK, 63270 Laško, Rimska c. 4, 700,00 din je tudi kmetijski dejavnosti treba priznati enak status, kot ga imajo vse ostale dejavnosti. 3. nagrada: Anita TAŠNER, 63000 Celje, Mariborska 110, 500,00 din 4. nagrada: Hilda MATELIČ, 63310 Žalec, Šlandrov trg 8-a, 300,00 din 5. nagrada: Metka VOLAVŠEK, Ulica 14. divizije 8, 63000 Celje, 100,00 din Nagradni razpis: L nagrada 700,00 dinarjev 2. nagrada 500,00 dinarjev 3. nagrada 300,00 dinarjev 4. nagrada 100,00 dinarjev Vse rešitve pošljite na naslov: MERX VESTNIK, 63000 Celje, Ul. 29. novembra 16, s pripisom Za nagradno križanko. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke FILOZOFIJA V SREDNJEM VEKU MULTIMI- LIJONAR IME NEKD. PLAVALKE LIGORIO VISOKA PLANOTA, PLATO OLGA MEGLIČ NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) PLOSKEV, POVRŠINA NIHAJ SESTAVIL: R. NOČ LJUBKOV. IME ZA STAREGA OČETA VRHNJA PLAST KOŽE NAUK O PRAVILNEM MIŠLJENJU ZDRAVILNA RASTLINA NEKDANJI PRAVNIŠKI ■/ / J 1 poklic ■f/ GLIVIČNO OBOLENJE V ŽITU NARODNI HEROJ (IVO LOLA) FRANC. IGRAŠ KARTAMI ŽNIDAR EMIL ZNAK, KI NAKAZUJE SMER GIBANJA FR. FILM. IGRALEC (ALAIN) IVJE ŽEN. OBLAČILO (JOPICA) ČAČINOVIČ RUDI ROMAN IVANA CANKARJA i i PISATELJ DUUN KDOR JE ODVEČ, VSILJIVEC AM. FILM. IGRALKA gardner SL. SLIKAR (MIHAEL) LITIJ IGRALKA NIELSEN PETI DEL CELOTE TEŽA O-VOJNINE NAPRAVA, PRISTROJ EGIPČ. BOG SONCA LJ. OPERNI PEVEC (JAKA) GRŠKI JUNAK PRED TROJO FERMENT KRAJ NA NOTRANJSKEM RIHARD JAKOPIČ * RADIOTE- LEVIZIJA IGRA NA SREČO STANKO ARNOLD KRAVJI MLEČNI ORGAN KRAJ PRI LJUBLJANI (ŠMARJE..,) OSTRA DLAK/ PRI KLASU SAMOJEDI IZRASTEK NA GLAVI ELDA VILER EMIL ADAMIČ LJ. TOVARNA PIJAČ VDOLBINA ZA RAZSVETLJAVO EKSPLOZIVNO TELO LAVINA HLADEN SEVERNI VETER V PRIMORJU SOD. SLOV. MLADINSKI PISATELJ (VITAN) SPOMLADANSKI MESEC FRČANJE PO ZRAKU PIANIST BERTONCELJ IZRAELSKA LUKA REČICA SKOZI IDRIJO EL. TEHN. TOVARNA V ČRNUČAH KOVINSKI LISTIČ m ARGON ROBIČ NINO ANGL. IGRALEC (EDMUND) ;SL,PEVKA, ČIRkiicA Alpska KVIMTETA GA MESTO, SR.£biŠEe.' epira SLAVNI AM. TENORIST ITALIJ. POREKLA GLASBENIK SOSS -