torek, 4.122007 Šahovski krožek > torek. 4.122007 Brezplačno testiranje ob sv. dnevu aidsa > torek, 4.122007 Veseli december > torek, 4.122007 GLASBENI [TI Oh dnevu prostovoljcev nagrada tudi v Posavje > torek, 4.12.2007 [tv Krškem o odškodninah zaradi NEK > torek, 4.12.2007 8 j Benka Pulko v Brežicah > V nedeljo je v Ljubljani padla prva klapa novega celovečernega televizijskega filma, ki bo nastal po literarni predlogi z enakim naslovom, katere avto... q wvvw Dnevnik,si: Cerkljam zahtevajo rento > TVrdanicl*? JIcF* Vo7Hrtcna nnracnnct Zadnja prometna novica Gi - Nesreča (04.12.200711:09) fjJ j®Internet \ ZaŠdteni neon: Vključen +vioo% - Tž Dragi Božiček! Tamara Vonta Že nekaj let je minilo, od kar sem ti zadnjič pisala. Ne misli, da sem pozabila nate, a zdelo se mi je, da imaš polne roke dela in da bi bilo več kot neprimerno, če bi te obremenjevala še jaz, ki sem že nekaj časa velika punca, še več, ki se nevarno približujem štiridesetim in sem na tej poti že izgubila in zamenjala nekaj verovanj in zaupanj. No, pravzaprav sem pisala tvojemu bratrancu dedku Mrazu, kije očitno spremenil svoje vsakoletne poti in očitno siga nadomestil ti. Ker pa sta si v bistvu zelo podobna, me to niti ne moti preveč. Tudi tisti šivalni stroj Mehanotehnike Izola, ki mi ga je prinesel, že dolgo ne dela več, prerasla sem oranžne smuči z belim snežakom, s katerimi sem se spustila po zasneženem kupu peska pred domačo hišo. Zdaj sem si kupila srebrno rdeče, sama. No, eno sem dobila za rojstni dan. Tega pisma ne bom več nastavljala na okensko polico, kot sem to počela včasih. Ni več IN. Sem se odločila, da ga raje objavim kar v časopisu, ko imam pač to možnost. Ne bom ti nastavila niti mleka, ker te tako kot večino ljudi tvojih let verjetno pesti holesterol ali vsaj nadražena želodčna sluznica, na čokolado si pa verjetno zaradi zvišanega sladkorja že tako moral pozabiti. Skratka - vse je drugače, kot je bilo, to ti že moram povedati. Potem, ko sem pri šestih letih razkrila, da si lahko dedek Mraz sname brado, se mi je sicer sesul svet, a so mi starši takoj pojasnili, daje to zato, ker se v letu dni brada pač umaže in ni druge, kot da si jo obrije in počaka na svojo pravo z nadomestkom. Verjetno seje kaj podobnega zgodilo tudi tebi, po vseh teh poteh in nemogočih vremenskih in drugih razmerah. Zdaj sem pomirjena. Saj si konec koncev tudi ti le človek, pa čeprav pravljičen. Nečesa pa ne razumem - zakaj ponekod odvržešpolno vrečo daril, drugje pa komaj kaj malega. To mi ne gre v račun. Do mene si bil vedno radodaren, ponekod pa dobim občutek, da te sploh ni bilo. Ne vem, morda se motim. Povej mi! Sporoči še, če potrebuješ kakšen zemljevid. Sicer pa obstajajo tudi nekakšne naprave, ki te pripeljejo prav do vsake ulice in hiše na svetu. Morda bi jo podaril Rudolfu, za vsak slučaj, če ga kdaj zanese mimo prave poti. Veš, tudi letos te čakamo. V malce drugačni zasedbi. Smrečica bo še naprej dišala, čeprav so pritiski ekologije hudi. Tudi jedli bomo bolj skromno, ker imam do večera službo. Kar je verjetno itak smiselno, glede na to, daje med nami nekaj takih s prekomerno težo, nekaj takih s preveč holesterola, nekaj s sladkorno in nekaj vegetarijancev. Kot ponavadi lahko darila odložiš v jedilnico, ker te bomo čakali skriti v sobi na drugem koncu hiše. Pa pomahaj, kot smo vajeni, prosim, to nam veliko pomeni! In na koncu še želja. Si morda poznal Einsteina? Siv možakar z brki in razmršeno belo pričesko? Povedali so mi, daje nekoč rekel, da obstajata samo dve neskončnosti: vesolje (za katero kljub vsemu obstaja nek dvom) in človeška neumnost. Prosila bi, če napoti po nebu končaš vsaj to drugo, ji postaviš velik pašnik, v katerem se bo pasla in uživala! Hvala! Vedno ti vdana. Tamara Novinarji na obisku Brežice - Slovenski upokojeni novinarji, nekdaj najbolj ugledna novinarska peresa, radijski in televizijski uredniki ter komentatorji, so se pred dnevi že drugič mudili v Posavju. Potem ko so v vročem poletju obiskali Sevnico ter spoznali arheološki park Ajdovski gradeč in lepote Lisce, so se zdaj mudili še v brežiški občini. Najprej so se sicer ustavili v samostanu Pleterje, nato pa večji del dneva z martinovanjem preživeli v Gadovi peči. Pri Jarkovičevih so uživali v domačnosti in ob dobri kapljici ter bili presenečeni nad duhovitostmi prekrščevalcev mošta. Ob koncu jih je pozdravil še brežiški župan Ivan Molan ter predstavil načrte in razvojne priložnosti obmejne občine. V.P. Ob letu osorej Sevnica - Sevniški župan Kristijan Janc je pred petimi leti prvič v prireditve ob občinskem prazniku uvrstil sprejem za tiste občane, ki so odšli službovat in živet po Sloveniji. »Zdomci« se vsako leto v velikem številu udeležijo srečanja na sevniškem gradu. Letos jih je prišlo preko 60. Župan jim je uvodoma postregel s podatki, kaj se je v občini novega naredilo in kakšni so načrti. Vsi, ki se udeležujejo teh srečanj, imajo Sevnico še vedno za svoje mesto in veseli so njenih uspehov. Po svojih močeh tudi pomagajo, ko je treba potrkati na prava vrta za dober razplet kakšnega problema. Takšna srečanja med ljudmi, ki so skupaj preživljali otroštvo in rano mladost, vzbujajo nostalgijo, ki jo je še podkrepil sprehod v preteklost skozi filmske zapise pokojnega snemalca Francija Pavkoviča. Sinova Tomaž in Igor sta posebej za to priložnost naredila lepljenko pomembnejših dogajanj od leta 1969, ko je bila velika parada ob 100-letnici tabora v Sevnici, pa do leta 1980, ko se je delala mirnska cesta. »Poglej, naš pevski zbor,« se je slišalo iz občinstva ob posnetkih obi- Mogoče bo Lado Košorok (na fotografiji ob Ljubu Motoretu) postregel z zanimivostmi iz postavljanja taborniške organizacije, saj je bil Odred treh smrek Sevnica, ki gaje ustanovil z bratom Božidarjem in Mirom Gošnikom prvi v Sloveniji. V družini Irgolič je v širši javnosti zaslovel Rafko, v strokovni pa žena Nada, farmacevtka specialistka, kije dolga leta vodila Urad za zdravila. Bojan Ficko je javni tožilec svetnik v Novem mestu in z njim je pametno negovati le stike zunaj sodnih dvoran. Uroš Krajnc je s svojim institutom za ekološki inženiring v Mariboru občini že večkrat pomagal z oblikovanjem pravih rešitev v komunalni infrastrukturi. Jure Zupančič je že vrsto let na Slovenski akreditaciji, žena Marina pa je sodna izvedenka za davke. ska Tita na Lisci, pa nasmeški nje za gostitelja«, je v imenu ob odprtju mostu čez Savo, ko »zdomcev« obljubil dr. Rajko so v slavnostni povorki vozil Livio. Napovedal je, da bodo prednjačili »lički« in seveda pripravili venček spominov konjska vprega. na dogajanja, povezana z ob- »Naslednje leto bomo pa čino, v katerih so sami sode-mi pripravili eno preseneče- lovali. B.D. Ob dejstvu, da se na trgovskih policah in v storitveni sferi vsak dan nekaj podraži, ni odveč informacija, daje Damjana (prej Krošelj) Pondelek (na desni), nekoč tudi naša radijska kolegica, na Zvezi potrošnikov Slovenije. Združili praznik in jubilej Loka pri Zidanem Mostu - Pred kratkim so v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu priredili vsakoletne novembrske dneve odprtih vrat z razstavo izdelkov, ki so potekali v času praznika občine Sevnica, so bili letos še posebej slovesni, saj praznuje dom 60. obletnico obstoja. Jubilej so obeležili s prireditvijo za stanovalce in njihove svojce. Program so v celoti pripravili in izvedli stanovalci sami, direktor Robert Potočnik je nagovoril prisotne in najstarejši stanovalki 98-letni Ani Čuber čestital ter ji izkazal pozornost s šopkom cvetja (na fotografiji). Prireditev so zaokrožili z zakusko. Osrednja slovesnost ob 60. obletnici Trubarjevega doma je bila dva dni kasneje, udeležili pa so se je zaposleni ter strokovni in poslovni partnerji doma. Poleg direktorja sta prisotne nagovorila tudi župan občine Sevnica Kristijan Janc in generalni direktor direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Davor Dominkuš. V kulturnem programu so sodelovali Loški slavčki - pevski zbor stanovalcev, Trobilni kvartet Policijskega orkestra ter pesnik in dramski igralec Tone Kuntner. Slovesnosti je sledila pogostitev v novi večnamenski dvorani, obiskovalci pa so si lahko ogledali razstavo izdelkov delovne terapije, akvarelov stanovalke Slavice Drev in prostore doma. P.U. poročili so se... Brežice 24. novembra so v poročni dvorani gradu Mokrice zakonsko zvezo sklenili Roman Predanič iz Brežic in Fadila Raščič iz Križne Luke, Hrvaška, Boštjan Zupančič in Tjaša Kuk, oba iz Ljubljane, ter Franc Pečar iz Brežic in Lidija Munič z Rajca pri Jesenicah na Dolenjskem. 30. novembra pa sta se v poročni dvorani brežiškega gradu poročila Ivo Čičak iz Kupresa, BiH, in Merica Eichhorn iz Mihalovca pri Dobovi. Krško 24. novembra sta si v poročni dvorani v Krškem večno zvestobo obljubila Jasmin Hadžič in Adisa Hodžič, oba s Senovega. Kostanjevica na Krki 23. novembra sta v Kostanjevici na Krki v zakonski stan stopila Janez Golob z male Cikave in Neja Lipar iz Krškega. L decembra pa sta se v Kostanjevici poročila Gregor Kunčič in Mateja Colarič, oba iz Novega mesta. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. Koširjevi priznanje za prostovoljstvo Ljubljana, Krško - Upokojena učiteljica Olga Košir iz Brestanice je med dobitniki posebnih priznanj, ki jih je Državni svet (DS) RS podelil ob mednarodnem dnevu prostovoljcev. Koširjevo je za priznanje predlagala Zveza prijateljev mladine Krško. Učiteljica razrednega pouka Olga Košir se je pred slabim desetletjem upokojila kot ravnateljica OŠ Senovo, a s tem se njeno življenjsko poslanstvo, zavzemanje za dobro otrok, ni zaključilo. Še kot aktivna na šoli se je vključila v delo Društva prijateljev mladine Senovo in ga vodila, nadgrajevala pa kot prostovoljka v zvezi društev v Krškem. Njeno vodilo je ohranjati organizacijo, ki skrbi za po- ut8a Aosir čitnikovanje in druge prireditve za otroke iz socialno šibkih družin. Zavzeto sodeluje v organizaciji otroških letovanj, ki jih krška zveza organizira v svojih počitniških hišicah naselja Bučanje v Nerezinah. Kljub temu da kot prostovoljka deluje v dobro otrok celo življenje, se visokega priznanja državnega sveta ni nadejala. »Vest me je presenetila, na srečo prijetno,« je dejala. Manj prijetno ji je pri duši v teh predprazničnih nakupovalnih dneh, ko bodo otroci z obrobja spet ostali praznih rok. »Na eni strani toliko blagostanja, na drugi pa družine, ki gredo v trgovino le po najnujnejše. Kar boli me, ko pomislim, koliko otrok bo prikrajšanih za praznike. Pa ne le takrat, saj se dnevno soočajo s pomanjkanjem.« Na vprašanje, če se v novi državi upravljavci kapitala težko odločijo za podporo akcijam, kakršne vodi Zveza prijateljev mladine, odgovarja: »Naše akcije so čedalje slabše finančno podprte. Pehanje za dobičkom je v podjetjih tolikšno, da posluha za pomoči potrebne skorajda ni.« Olga Košir in vsi ostali prostovoljci ne morejo izbrisati vse večjega socialnega razslojevanja. A s svojim delom vendarle premikajo kamenčke. So družbena vest in vzgojitelji tistih, za katere se zavzemajo. Kdorkoli od otrok, ki je preko Društva prijateljev mladine doživel nekaj lepega, kar mu starši sicer ne bi zmogli ponuditi, bo kot odrasel najbrž hotel na nek način povrniti novi generaciji prikrajšanih otrok. Tako se bodo vedno našli ljudje, ki zaradi denarja niso izgubili duše. B.D. Pastoralni dan Dobova - Najožji župnijski sodelavci župnij iz dekanije Videm ob Savi so bili povabljeni na dekanijski pastoralni dan v Dobovo, zbralo se jih je okrog sto. S svojo prisotnostjo so pokazali, da jim ni vseeno za življenje njihovih župnij. Minili so namreč časi, ko je življenje po župnijah bilo razumljeno kot dejavnost duhovnikov in posvečenih oseb, k življenju v svojih župnijah so poklicani vsi katoličani. Tega se zavedajo tudi v mladi, lani ustanovljeni, celjski škofiji. To je sicer izziv in ena težjih nalog, ki si jih je v prihodnjih letih zadala, njen cilj pa je, da bi postala dinamična in povezana skupnost kristjanov. Da bi delo na dekanijskem pastoralnem dnevu obrodilo sadove, so se najprej zatekli k molitvi, potem pajihjekrazmišljanju o štirih najpomembnejših področjih delovanja župnij povabil msgr. France Dular, kanonik novomeškega stolnega kapitlja. Župnijski sodelavci, vzgoja mladine, pomoč zakonskim parom in družinam ter dobrodelnost so štiri področja, ki jih želijo v svojih župnijah v prihodnjih letih še bolj poživiti. Zato so se razdelili v štiri delavnice, v katerih so se v manjših skupinah pogovarjali ter iskali poti in možnosti, kako uresničiti zastavljeno nalogo. Vsakdo, ki se je srečanja udeležil, je lahko domov odšel obogaten z novimi idejami, ki so jih posamezne skupine v skupnem pogovoru predstavile ostalim trem skupinam. Ker so že kristjani v prvih stoletjih imeli navado, da so se po srečanjih zadržali ob veselem druženju, so tej navadi ob koncu srečanja sledili tudi udeleženci pastoralnega dne, za pogostitev pa so s svojimi dobrotami poskrbeli verniki dobovske župnije. D.Z. rojstva v porodnišnici brezice Rojstva od 20. novembra do 1. decembra 2007 Deklice so rodile: Darja Francekovič iz Globokega, Mojca Kozovinc iz Buč, Estera Ogorevc iz Pišec in Sabrije Karimani iz Kostanjevice na Krki. ^ Dečke so rodile: Kristina Muršič iz Krškega, Stanka Get' movšek z Zdol, Petra Brečko iz Prapretna, Karmen Sluga s S«' novega in Andrejka Žičkar iz Glogovega Broda. Čarovnija okusov v brežiški srednjeveški ulici Sredi Brežic med vodovodnim stolpom in brežiškim gradom za srednjeveškim obzidjem v Ulici stare pravde se nahaja gostilna in vinoteka »Stara pravda«. Stara pravda je majhna gostilnica z intimnimi prostori in lastno vinsko kletjo, kamor pridejo gostje od blizu in daleč preživet večer z družino in prijatelji, na poslovna srečanja s partnerji in sodelavci ter na degustacije vin. Občasno organizirajo tudi večere sezonskih ali tematsko obarvanih »slow foodov«. Tako je bilo tudi prejšnjo soboto, ko so postregli z izjemno redkostjo - belimi tartufi, gostje pa so uživali tudi ob prijetni glasbi in izbranih vinih. V Stari pravdi se čas ustavi. K mizi pride gostitelj in kuhar Zdravko, ki se posveti svojim gostom. Z njimi se pogovori o njihovih željah in o tem, kaj ima posebnega v kuhinji, saj pripravlja predvsem jedi iz sveže sezonske hrane, divjačinske jedi, jedi s tartufi. Na željo pripravi tudi kaj čisto posebnega. Jedi iz Zdravkove kuhinje imajo osnovo tradicionalnih sestavin, pripravljenih na inovativen način z izvirno prezentacijo. Poleg jedi gostom priporočijo ustrezno vino iz svoje vinske kleti, kjer se nahaja zbirka vrhunskih slovenskih vin. Po želji pripravijo tudi degustacijo vin, pospremljeno z narezkom iz domačih in divjačinskih salam in izbranih sirov. Za informacije in rezervacije jih lahko pokličete na 040/794 731 ali jim pišete po elektronski pošti na naslov stara.pravda(a), email.si. Obiščete pa jih lahko od ponedeljka do četrtka od 9. do 14. in od 18. do 22. ure, ob petkih od 9. do 14. in od 18. do 23. ure ter ob sobotah od 14. do 23. ure. Ob nedeljah in praznikih je zaprto. pr . Ta veseli dan kulture Posavje - 3. decembra - na rojstni dan največjega slovenskega poeta Franceta Prešerna, v Sloveniji obeležujemo »ta veseli dan kulture«. Vse kulturne ustanove, tudi posavske, so imele dan odprtih vrat, kar so lahko izkoristili tudi tisti, ki si sicer tovrstnih kulturnih dobrin morda ne morejo privoščiti. V Kostanjevici na Krki so ta veseli dan obeležili že v soboto, 1. decembra, ko so v Borčičevem grafičnem kabinetu razstavili avtorjeve risbe in predstavili nov avtorski izbor njegovih grafik, v Lamutovem likovnem salonu so pripravili strokovno vodenje dr. Andreja Smrekarja po razstavi »Jože Gorjup - neizživeto hrepenenje«, na ogled pa so bile seveda tudi vse ostale stalne in priložnostne zbirke in razstave. Prav tako so že v soboto dan odprtih vrat pripravili tudi v Kozjanskem parku v Podsredi. V ponedeljek, 3. decembra, pa so svoja vrata na ste-žaj odprli v Posavskem muzeju v Brežicah, ki ga je ob tej priložnosti obiskala tudi skupina diplomatov, zvečer pa so obiskovalci lahko uživali ob že tradicionalnem nastopu etno folk skupine Kontra-bant s koncertom »Mickin večer«. Nekaj prijaznih besed je ob tej priložnosti spregovorila podžupanja občine Krško Ana Nuša Somrak. Ob istem času so v Knjižnici Brežice gostili svetovno popotnico, avanturistko, pisateljico, fotografinjo, huma-nitarko, Guinnessovo rekorderko in Slovenko leta 2003 Benko Pulko. Predstavila je življenjski potopis z naslovom »Pocestnica«, zabavno, duho- vito in razburljivo knjigo za velike in male, kjer je prikazala življenjsko zgodbo ženske, ki je z motorjem prepotovala svet. Avtobiografija je začinjena tudi z barvno prilogo 70 fotografij iz življenja avtorice. V knjigi bralec spozna, kdo je njepis. A po besedah Simone Kene iz brežiške knjižnice, lahko iz naslova razberemo, da je ravno pravi za njeno knjigo, saj Benka zase pravi, da je res "pocestnica”, ker veliko časa preživi na cesti. Poudarila je, da ima še veliko po- Benka Pulko Benka Pulko, kako je živela in odraščala, preden se je podala na pot okoli sveta, pa tudi pripetljaje na sami poti. Avtorica spoznava številne življenjske modrosti, kuharske nasvete, humor, potuje od celine do celine, srečuje različne ljudi in se z njimi zapleta v različne dogodivščine. Vodilo ob ustvarjanju knjige je bilo zavedanje, da ljudem manjka zabave. Veliko težav je imela zlasti pri izbiri naslova za svoj življe- vedati o svojem življenju, kar so ji obiskovalci zagotovo verjeli. Iz gostje je vrel življenjski optimizem in pozitivna naravnanost do vsega, kar jo v življenju obdaja. V Dvorani v parku v Krškem pa so.se kulturi predali literarni ustvarjalci, ki so skozi poezijo in prozo ob glasbeni spremljavi Mihe Koretiča na kitari pripravili Literarni nokturno. Jelica Koršič Podeljene Zoisove štipendije Čatež ob Savi - Zavod za zaposlovanje, območna služba Sevnica je tudi letos pripravila svečano podelitev potrdil novim Zoisovim štipendistov v Posavju. Od 70 predlaganih jih je štipendijo dobilo 41, med njimi je 37 dijakov in 4 študenti. Vseh Zoisovih štipendistov v Posavju je tako v letošnjem šolskem letu 439,168 dijakov in 271 študentov. Zoisovi štipendisti so dodana vrednost družbi Nove štipendiste in njihove starše je uvodoma pozdravil direktor območne službe Sevnica Toni Koren, ki je dejal, da družba želi biti pozorna in želi pravočasno opaziti nadarjene ter pomagati pri nadgradnji te vrednote. Zato jim podeljuje Zoisovo štipendijo, ki naj bo spodbuda in odgovornost na njihovi poti pri doseganju ciljev. Marko Štrovs, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je v svojem nagovoru poudaril, da družba zahteva dodano vrednost, rutinska dela lahko opravijo stroji, in ta dodana vrednost so Zoisovi štipendisti, samo 6 odstotkov jih je v vsaki generaciji. Ta štipendija jih ničesar ne obvezuje, svobodno lahko izbirajo katerikoli študij in katerokoli smer. »Vi imate sposobnosti, zato računamo na vas,« je svoj nagovor zaključil Štrovs. Pojasnil je tudi, da za vse dosedanje štipendiste velja sedanji zakon, nov zakon, ki še ni v veljavi, pa tudi ne prinaša bistvenih sprememb. Miha Metelko, študent 1. letnika medicine Do cilja ni bližnjic Osrednji govorec je bil direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko, ki je prišel v Brežice po koncu študija in ob mnogih aktivnostih na prvo mesto vedno postavil človeka. Izpostavil je pomen Zoisove štipendije in omenil prestižno Zoisovo nagrado za znanost, ki sta jo dobila tudi dva Posavca, dr. Jože Toporišič in dr. Tatjana Avšič, ki je lani postala tudi najmlajša članica SAZU. Med povabljenimi je bila še Zoisova štipendistka prve generacije iz leta 1986 dr. Simo- na Kranjc, doma iz Boštanja, sedaj izr. prof. na Filozofski fakulteti. Novim štipendistom je položila na srce: «Izko-ristite svoje potenciale, ki jih imate in jih je družba prepoznala.« Vse prisotne sta pozdravila še direktorica Zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen in brežiški župan Ivan Molan, ki je spregovoril tudi v imenu vseh treh ostalih županov in izrazil željo, da štipendisti svojo nadarjenost nadgradijo, se kot strokovnjaki vrnejo in s tem oplemenitijo tako Posavje kot Slovenijo. Jelica Koršič Nataša za Slovenko leta Ljubljana - Posavka Nataša Brajdič Slivšek je v akciji, ki jo vodi revija Jana, nominirana za Slovenko leta. V njeni predstavitvi so zapisali, da se je rodila v tipični romski družini, v otroštvu z babico in dedkom na vozu prepotovala vso Jugoslavijo. Skrbni starši so jo spodbujali, da mora slediti svojim sanjam. Zato njeno življenje preveva želja, da bi pomagala predstavnikom romske skupnosti, pravi sveže poročena mamica 3-letnega sinka. Glasovanje preko glasovnic v Jani se bo zaključilo 10. januarja. Nataša Brajdič Slivšek Podjetniška avtocesta Brežice - Mladinski center Brežice in Multimedijsko društvo Ideja iz Brežic, ki je bilo ustanovljeno pred dobrim letom, sta se lotila skupnega projekta »Podjetniška avtocesta«. Osnovni namen projekta je dijakom zaključnih letnikov srednjih šol celotne posavske regije predstaviti ponudbo in povpraševanje na delovno-izobraževalnem področju; torej predstaviti možnosti nadaljevanja šolanja po zaključku srednješolskega izobraževanja (študij, zaposlitev, prijava na zavod, druge možnosti zaposlitve). Kot je povedal vodja projekta Amir Tokič, so uspeli k projektu pritegniti številne partnerje - srednje šole iz Brežic, Krškega in Sevnice, Društvo študentov Brežice, Zavod za zaposlovanje RS, območno službo Sevnica, številne slovenske fakultete in nekatera rastoča regionalna podjetja. Enodnevni dogodek »Podjetniška avtocesta« je potekal v Ekonomski in trgovski šoli Brežice, zasnovan je v obliki sejma, na katerem so mladi krožili po posameznih info točkah, dogajanje pa je bilo popestreno tudi s predavanji. Projekt dokazuje, da lahko sodelovanje različnih organizacij privede do inovativnih projektov, ki koristijo širšemu okolju. V okviru tokratnega projekta je bil cilj skupnega prizadevanja mladim pomagati pri odločitvi o ustrezni in perspektivni poldicni poti. J.K. Keltski pogrebni običaji Brežice - Potem ko je Posavski muzej Brežice lani s tematsko razstavo Kelti ob sotočju Save in Krke predstavil najdbe zaščitnih izkopavanj njiho-.vih grobišč iz Brežic in Dobove, je ustanova pripravila še predavanje o pogrebnih običajih Keltov. Arheologinja Alenka Jovanovič je z bogatim dokumentarnim gradivom - o njem je odslej na voljo tudi lična publikacija - ponazorila pogrebne običaje Keltov, okrog leta 250 pred našim štetjem naseljenih na območju današnjega Posavja. Raziskave in pridatki so potrdili, da so tukajšnji Kelti - njihova plemena so sicer zasedla velik del Evrope - svoje mrtve sežigali in pokopavali skupaj z nakitom in orožjem. Najdbe poleg nekdanjega brežiškega sejmišča in ob severnem robu naselja Dobova izpričujejo prisotnost Keltov še na čateškem griču, na Drnovem, v zaselku Dunaj nad Krškim, na Lib-ni, Starem Gradu nad Podbočjem, Velikih Malencah, Velikem Mraševu in v Ža-dovinku. Predavateljica je ob tem posebej izpostavila delež Posavskega muzeja, saj so prav njihovi strokovnjaki, neumorni ravnatelj Stanko Škaler, kustos dr. Mitja Guštin in konzerva-tor Jože Lorber veliko prispevali k prezentaciji Keltov na naših tleh. V.P. Naj bo tudi vaš december veseli december Že smo zajadrali v veseli december, ki je čas sreče, zabav, dolgih noči in zaspanih juter. Za nekatre je to praznični čas, ki se ga veselijo kot otroci, za druge pa le zadnji mesec v letu. Kljub vsem radostim, ki jih prinaša veseli december, pa je ta čas lahko stresen tako za vas kot za vašo denarnico. Kupovanje in izbira daril, gneča v trgovskih centrih in ter različne družinske, službene in druge obveznosti ob koncu leta vam lahko zagrenijo marsikatero popoldne. Zato smo vam pripravili nekaj nasvetov, da bo tudi vaš december veseli december. Organizirajte svoje nakupe Nakupovanje daril se lahko ob nepravilnem pristopu kaj kmalu sprevrže v impulzivno nakupovanje neizvirnih daril. Zato čim prej začnite načrtovati svoje nakupe. Odločite se, koga boste obdarovali in ljudi razdelite v skupine - prijatelji, sodelavci, sorodniki. Prav tako naredite seznam, kaj jim boste poklonili. Pri nakupovanju velja, da je bolje kupiti dobro čokolado, kot pa ceneno stensko uro, ki ne paše nikamor. Seveda se poskušajte svojega seznama čim bolj držati. Ko boste določili znesek, dvignite denar za darila in plačujte le z gotovino. Z uporabo bančnih kartic lahko hitro izgubite nadzor nad uporabo. Če pa uporabljate gotovino, boste vedno vedeli, koliko ste zapravili in koliko denarja še imate v denarnici. Račune spravljajte, da lahko ob morebitni napaki uveljavite reklamacijo in da lahko ob koncu dneva vidite, koliko denarja ste porabili. Veselo na delo Decembra se okoli trgovinskih centrov nabira množica ljudi in bolj ko se bližamo praznikom, večja je gneča. Zato se po nakupih odpravite čim prej in ne zadnji trenutek zadnjega dne. Takrat boste izgubili naj- več časa in največ živcev. Zaradi gneče pa boste kupili tisto, kar vam bo najprej prišlo pod roke. Če imate možnost, se po nakupih odpravite dopoldne, ko je večina ljudi v službi. Prav tako se izogibajte vikendom, ko trgovski centri postanejo pravi zabaviščni parki in se tam zgrinjajo cele družine. Če imate možnost, se po nakupih odpavite sami in nikar ne pozabite svojega seznama, ki ga napišite na trši papir. Pri nakupovanju daril bodite čim bolj izvirni. Zelo zabavne so lahko majice z različnimi potiski. V trgovini kupite navadne majice različnih barv brez vzorcev, napisov in potiskov. Napise si izmislite sami in jih oblikujte na svojem računalniku. Majice in napise nato odnesite ali pošljite v tiskarno ali drugo podjetje, kjer vam nudijo podobne storitve. Vaši napisi na majicah naj dobo čim bolj duhoviti. Na voljo je tudi veliko ostalih različnih in zabavnih daril. Seveda ni nič narobe, če dvema osebama kupite enako ali podobno darilo. Najprej nakupite lažja darila, da težjih stvari, kot so steklenice, ne boste s seboj nosili ves dan. Če nimate izbranega okusa ali posebnega veselja z zavijanjem daril, pa izkoristite možnost brezplačnega zavijanja daril, ki ga ponujajo večje trgovine in tr- govski centri. V veselem decembru trgovci za svoje izdelke ponudijo že znižane cene, da se lahko izognejo gneči na januarskih razprodajah. Tako lahko pri nakupu daril izkoristite različne miklavževe in praznične popuste. Takšni popusti so ponavadi na voljo v trgovinah z oblačili in obutvijo. Sedaj vam je lahko v veliko pomoč tudi internet, kjer vam različne spletne strani ponujajo zabavna in izvirna darila, pa tudi cene so spreje-mljve. Poleg tega pa z nakupovanjem daril preko interneta prihranite ogromno energije, saj se ne boste ubadali z iskanjem parkirnih mest in vrstami pred blagajno. Organizirajte obdarovanje Da se izognete stroškom, lahko organizirate medsebojno obdarovanje med sodelavci, prijatelji ali sostanovalci. Prej določite okvirni znesek za darilo. Vsakdo prinese eno darilo, ki mora biti čim bolj izvirno. Nato darila označite s številkami, potem pa izžrebajte številke in vsakdo bo dobil svoje darilo. Tako obdarovanje lahko organizirate tudi med otroci. Prav tako lahko namesto več različnih daril za eno družino kupite skupno dari- lo. To je še eden od načinov, da v prazničnem času prihranite nekaj časa. Tako jim boste namesto stvari, na katere bi čez pol leta pozabili, kupili urice skupno preživetega časa. Praznični čas je namreč tudi družinski čas. Družini lahko podarite kopanje v toplicah, izlet adrenalinskega parka ali obisk drsališča. Podobno lahko obdarite pare, ki bodo skupnega darila še posebej veseli. Darila izdelajte sami Dolgi zimski večeri so kot nalašč, da v sebi poiščete umetniško žilico. Zakaj ne bi nekaj daril izdelali kar sami? Tudi če sicer niste ravno umetniški tip, lahko poiskusite. Trgovine z umetniškim materialom vam ponujajo vse, kar potrebujete. Za nakit potrebujete le laks in nekaj biserčkov, lahko pa se lotite tudi izdelovanja nakita iz umetne mase. Prav tako vam takšne trgovine ponujajo lesene okvirje za slike, ki jih nato sami pobarvate in polakirate ali jih oblepite z različnimi materiali, kot so pisani kamenčki, leseni okraski, školjke... Za tiste malo bolj spretne predlagamo tudi izdelovanje dišečih svečk ali slikanja na svilo ali steklo in ogledala. Prav tako lahko svojo izvirnost pokažete pri izdelavi unikatnih čestitik. Še poseb- no veselje bodo ob tem imeli otroci. Unikatne čestitke lahko izdelate iz lepenke, na katero nalepite najrazličnejše stvari. Lahko je to posušeno sadje ali listi, pobarvani makaronč-ki, različne perlice, bleščice... Doma izdelne čestitke tako delujejo veliko bolj osebno, še posebej, če ročno napišete lepo misel. Zaradi voščilnic preko telefona in interneta pa so pisemske voščilnice tudi čedalje bolj cenjene. Naj bo veseli december tudi zeleni december V času veselega decembra in globalne potrošnje pa za razliko od nas trpi narava in naše okolje. Ker so eko nasveti v zadnjem času v modi in tudi nadve koristni, smo jih nekaj pripravili tudi za vas: - Vsako leto za novoletne jelke posekajo na milijone drevesc. Čeprav so naravne jelke lepše, si vseeno kupite umetno. Tako jo boste imeli za več let, pa tudi težav ne boste imeli z odpadajočimi iglicami ob koncu praznikov. - Namesto da zavijalni papir kupite, lahko darila zavijete v strani starih časopisov ali revij. Darila bodo tako delovala nenavadno in moderno, poleg tega pa zaradi živahnega papirja ne bodo potrebovala dodatnih okraskov, kot so pentlje in trakovi. Če pa se že ne morete upreti pisanemu papirju iz trgovin, kupite takega, ki je primeren za reciklažo. - Z nakupom preko interneta ne boste privarčevali samo časa, na kar smo vas že opozorili, ampak tudi bencin. - Za praznično osvetlitev kupite varčne žarnice. Ko greste od doma, jih ne pozabite izključiti. Prav tako ne pretiravajte z lučkami za drevesca. Dovolj bo, če pred svojo hišo okrasite eno drevo, ne pa celega vrta. - V prazničnem času svoje voščilnice in druge ročne izdelke ponudijo naprodaj različne dobrodelne organizacije. Če nimate navade na tak način pomagati drugim, jim lahko vsaj v času veselega decembra. - Spletna stran www.krilca. si ponuja darila posebne vrste. So lepa in koristna, pa čeprav jih ne morete prijeti. Z njimi ne opravite še enega nakupa, temveč naredite nadvse dobro delo. Vašega denarja ne dobi tovarna, temveč bitja v stiski. Vaš nakup niti ne obremeni okolja, temveč osreči otroka, delfina ali skupnost. Vaše darilo ne konča v omari, temveč lepo vsem na očeh in v spominu. In ob veselem decembru ne pozabite nase - kupite si nekaj, kar si že dolgo želite... Andreja Jernejčič Lasersko odstranjevanje poraščenosti, kapilar, pigmentacij, aken, celulita in fotopomldjevanje. Carbo tretma Nov, edinstven način za odstranjevanje in preprečevanje celulita. Zaradi svojega pozitivnega učinka na ožilje je Carbo tretma edini anticelulitni tretma primeren za vse, ki imajo poleg celulita izražene razširjene kapilare in vene. Derma Art IPL LASERSKI KABINET Tel.: 07/49 66 044, GSM: 031 681 401 Obrtna ulica 24, 8250 Brežice za mlade Na OŠ Brežice smo imeli zanimiv kulturni dan »Od tišine do glasbe«. Obiskali so nas znani gostje, ki so nam popestrili šolski dan. Jure Ivanušič nas je popeljal skozi glasbo - od preteklosti do današnjih dni; izvedeli smo, kako je glasba nastajala in se spreminjala. Navdušila nas je njegova spretnost, ton glasu, predstavitev pevcev in skladateljev ter njegovo znanje o glasbi. V delavnicah, ki so potekale v šoli, so nam svoje delo predstavili Matjaž Predanič, umetnik na harmoniki, sicer pa študent na Glasbeni akademiji v Ljubljani, ki nas je navdušil s sproščenostjo in spretnostjo igranja harmonike. »Ljubezni do petja se ne da naučiti« Nuša Derenda, pevka, ki se je uveljavila v slovenskem prostoru, je obiskala tudi našo šolo - OŠ Brežice. Glede na to, da je bila sama učenka brežiške šole, smo jo povprašali o spominih na šolske dni. Zaupala nam je tudi, kam segajo njeni glasbeni začetki. Danes ste uveljavljena in priznana pevka. A pot do uspeha je dolga! Kakšni so bili vaši začetki? Začela sem že v vrtcu in osnovni šoli, kjer sem pela v zboru. Mojo nadarjenost je opazila tudi učiteljica glasbe Zinka Škofca. Na nastopih z zborom sem večkrat pela solo. Kasneje sem se pridružila ansamblu Veseli vandrovčki. Pri 27 letih seje začela moja kariera v Sloveniji, saj sem prej pela tudi v drugih državah. Na začetku sem pela narodno zabavne, hrvaške, angleške-co-untry, pop in seveda pesmi po Od tišine do glasbe Simona Rožman Strnad, ki jo poznamo predvsem kot zborovodkinjo mešanega pevskega zbora po imenu Viva, nam je zaupala, kako zahteven je poklic dirigenta. Zanimivo je bilo poslušati, kako dela sama in koliko dela Pogovor z Nušo Derenda občutku. Nekaj besedil sem napisala kar sama. Bili ste učenka OŠ Brežice. Kakšni spomini vas vežejo na šolo in učitelje? Na šolo me vežejo lepi spomini, čeprav kot večina otrok nisem rada hodila v šolo. Že takrat sem raje nastopala, zato sem sodelovala na različnih prireditvah. Ker je imela brežiška šola kar nekaj pobratenih šol v republikah nekdanje Jugoslavije, so mi posebej ostala v spominu tudi potovanja v Beograd, kjer sem bila tudi med nastopajočimi... Koncerti so del vašega življenja. Verjetno je poleg petja potrebno urediti še stvari, ki jih občinstvo ne vidi. Kako se pripravite nanje? Na koncert se ni mogoče popolnoma pripraviti, saj nikoli ne vemo, kaj nas čaka. Za nekatere nastope izvemo tik pred zdajci, nekateri pa so planirani celo leto dni vnaprej. Nastopi ne zahtevajo le petja, Tudi mi praznujemo z Muco Copatarico Lani smo se prijavili na natečaj »Pri Muci Copatarici« in se veseli pridružili praznovanju 50. obletnice izida te znamenite slikanice. Celo leto smo brali Muco Copatarico in druge knjige o muckah, prepevali in recitirali pesmi o muckah, zbirali knjige, pesmarice, slike, fotografije, plakate in igračke o muckah, risali in slikali mucke ter šivali in krasili copate. Vse te stvari smo združili in v avli naše šole pripravili razstavo. Nanjo smo povabili starše, babice, dedke, prijatelje, učence šole in otroke iz vrtca. Razstavo si je ogledalo že precej ljudi in prejeli smo že veliko pohval. Učenci 2. razreda OŠ Adama Bohoriča Brestanica in razredničarka Metka Vutkovič ampak vključujejo tudi ples in celo manekensko hojo. Vsekakor je to zame adrenalin. Na nastopih je izredno pomembna tudi obleka, ki je ne izbiram sama, ampak sodelujem s stilisti, ki mi svetujejo pri izbiri. Se vam je kdaj zgodilo, da vas na nastopu glas ni ubogal? Imam srečo, saj me glas kar uboga, čeprav sem že imela težave. Zaradi težav z glasilkami sem morala biti kar petnajst dni tiho. Kateri koncert se vam je posebno vtisnil v spomin in je za vas nepozaben? Prvi nastop na Emi in na Evrosongu, ko sem se uvrstila na 7. mesto. Vsekakor pa moram omeniti lanski koncert v Cankarjevem domu z orke- je potrebno, da je tudi Viva tako uspešna. Največ zanimanja je vzbudila znana slovenska pevka Nuša Derenda, ki nas je popeljala med znane in slavne. Razkrila nam je svojo glasbeno pot do uspeha. Pianistka in profesorica v Glasbeni šoli Krško Estera Cetin pa nam je pripovedovala, kako je vzljubila klavir. Dan je bil drugačen, a zato zanimiv. Takšnih dni si učenci zagotovo še želimo. Spoznali smo, da delo in trud prinašata tudi uspeh. Ana Lisac, Dragana Vujič in Helena Deržič, 7.b, novinarski krožek . OŠ Brežice strom, ko sem zapela kar 22 pesmi. Se radi odzovete povabilu šole? Brežice so mesto, kjer sem odraščala, OŠ Brežice pa je šola, ki sem jo tudi sama obiskovala, zato se povabilu šole vedno rada odzovem. Kaj svetujete tistim učencem, ki bi radi uspeli v glasbi? Ljubezni do petja se ne da •naučiti. To ima človek preprosto v sebi. Vsi, ki radi pojejo, naj pojejo z dušo in zase. Predvsem pa je pomembno, da vsak zase ugotovi, če res želi postati slaven. Slava ne pomeni samo blišča. Žana Zorko in Lea Hrastovšek, 7.c, novinarski krožek OŠ Brežice Računalnik cerkljanskim šolarjem Šolsko tekmovanje v spletnem iskanju, ki se je v organizaciji najbolj obiskane slovenske spletne strani Najdi.si in ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport začelo L oktobra letos in bo trajalo do 31. marca 2008, je dobilo prva mesečna zmagovalca. Oktobra je izmed vseh sodelujočih šol, ki so izpolnile oba pogoja za sodelovanje - torej namestitev Najdi.si iskalnega okvirja in Najdi.si zemljevida na spletno stran šole - natanko 78 šol preseglo 100 iskanj po slovenskem spletu. Med njimi so izžrebali eno osnovno in eno srednjo šolo, ki prejmeta mesečno nagrado. Izžrebanca v mesecu oktobru sta OŠ Cerklje ob Krki in Srednja ekonomska šola Ljubljana. Najdi.si bo izžrebanima šolama podaril moderno računalniško opremo in sicer osebni računalnik z monitorjem in vso dodatno opremo (tipkovnica, miška, operacijski sistem). Šolskega tekmovanja v spletnem iskanju pa, kot rečeno, še ni konec. Najdi.si bo moderno računalniško opremo podelil vsak mesec eni osnovni in eni srednji šoli, po 31. marcu 2008 pa bo razglasil končnega zmagovalca - osnovno in srednjo šolo, ki bosta v štirih ali več mesecih prek svoje spletne strani vsak mesec presegli 100 iskanj po slovenskih spletnih vsebinah. Šola bo postala zmagovalec v spletnem iskanju. Ogledali smo si Boršt V okviru naravoslovnega dneva smo se učenci 6. razreda odpravili na Boršt, kjer je zbiralno-reciklažni center. Slišali smo, katere odpadke sortirajo ih kam, nato smo si ogledali stiskalnico odpadkov, ki jih dvakrat dnevno vozijo v Novo mesto. V center vozijo odpadke tudi ljudje sami in sicer gradbeni material, azbestne plošče, gume, rabljene računalnike, stiropor, pohištvo in podobno. Center je zaradi varnosti opremljen tudi s kamerami. Poleg centra se nahaja tudi asfaltna baza. Ko so gradili OŠ Bizeljsko, je večina asfalta bilo namenjenega tja. Vsak tovornjak, ki pripelje v center, stehtajo, prav tako tudi takrat, ko ga zapusti. Tudi mi smo stopili na tehtnico. Vsi skupaj ter trije učitelji tehtamo 2000 kg. Sicer pa na naši šoli že pridno ločujemo plastiko, papir, steklo, baterije, organske odpadke, zdaj pa moramo o tem poučiti še svoje starše, sorodnike, prijatelje, kajti le vsi skupaj lahko naredimo kaj dobrega za naravo. Novinarski krožek OŠ Artiče S Piko Nogavičko praznovali dan slovenskih splošnih knjižnic Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je 20. november določila za dan slovenskih splošnih knjižnic. Letošnji je potekal pod geslom »Pravica do branja - najstniki in splošne knjižnice«. Knjižnico Brežice so v dopoldanskem času obiskali brežiški najstniki iz Gimnazije Brežice, ki so razmišljali o branju in spoznavali domoznansko zbirko. Knjižnico pa je obiskala tudi Pika Nogavička. V dopoldanskem času so predstavo »Zakaj je Pika šla v šolo?« obiskali učenci 3. razredov vseh brežiških osnovnih šol. Da imajo navihano Piko Nogavičko otroci še vedno zelo radi, so pokazali tudi številni obiskovalci popoldanske predstave. V igrani predstavi po motivu Astrid Lindgren so spoznavali, kako je prišla Pika v šolo in kaj se je tam dogajalo. Bilo je veliko smeha in nasmejanih otroških obrazov. V predstavi je poleg nadučitelja Marjana Marinška in Pike sodelovalo tudi pet učencev OŠ Brežice. Popoldanska predstava je bila organizirana ob zaključku Kristjanove knjižne uganke. V času od 21. do 30. novembra je bila v knjižnici na ogled razstava »100 let Astrid Lindgren, posvečena 100-letnici rojstva ene največjih otroških in mladinskih pisateljic vseh časov. Skupaj z Marjanom Marinškom, začetnikom Pikinega festivala in osebnim prijateljem Astrid Lindgren, so pripravili razstavo njenih knjižnih del, ki obsega številne izdaje in prevode njenih knjig, dokumente, fotografije in drugo gradivo o veliki švedski pisateljici in njenih knjižnih junakih. V okviru razstave so bili na ogled tudi izdelki tretješolcev brežiške občine, ki so ustvarjali na temo Pike Nogavičke. Sabina Stanič KILTOV F NAPOVEDI » REKLA KAZALA « ■ - : 1 i & i : 'i§§ :■ f AVTOR: saeroH-c^u T; %r PARIŠKI MUZEJ, PRVOTNO SRAO F* KRALJEV MAŠENS- | JA29N0VA *5JJ* KANTAVTS« LADJA SM0LA8 GRAFIČ OBLI KOVANJE: MATEVŽ BOKALIČ PLOD BUKVE g S ££» ***> KAVKAM LMmtl i OASSOH; ZNAKI ZATOKE »ABROŠEK; ŠAM9VSKI CEL MOŽA KONJ SAMO- RODNA TRTA JADRANSKI OTOK RGaOVTTE* SVCT V PUŠČAVI IGRALEC..Tm&h' "TEKSAŠKA..mm GA MOŽA POSTAVE" (CmiCK) ŠPANSKI EVGEN BERGANT DELOS STATVAMI r---------J SODOBNIKI OBJEKT Z VODO ZA PLAVANJE PROŽNA TKANINA RASTLINA VLAŽNIH TAL Z VELI- KIM BELIM TULCEM SKUPNO NAJVtSJIH NGRDIJ. BOGOV VESLAŠKI ČOLN usnft SPODNJI DEL SVINJSKE KRAJ. KJER" SO NASTANJENE VOJ. ENOTE = mm KRETNJA MAKE- DONSKO KOLO VELIK PTIČ TEKAČ fVifctSA -oeuSBjr KAS PESNIK IN PISATEU CJ6ŽE> Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - bon Kopitarne Sevnica v vrednosti 20 evrov Stanka Strah, Boštanj 14 c, 8294 Boštanj 2. nagrada - stenska ura Bogdan Škof, Bizeljska c. 51,8250 Brežice 3. nagrada - zgoščenka Kristina Venišnik, Brežina 21,8250 Brežice Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ŠOFER, ČREDA, UGRIZ, KARLA, ČP, DANE, KREA-TOR, DRŽA, RIBNIČANI, UL, ESEJ, IGO, BRK, MAL, MONSUN, ALJAŽ, TIKTAK, NIGERIJA, LO, RI, ALAN, KRIS, ACETON, FAUST, FASADA, OČRT. Geslo: ČEBELJI PANJ Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 14.12.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko! Fotokopij križanke ne upoštevamo! Igralci z režiserko po premierni predstavi Kino servis Brežice Četrtek, 6.12., in petek, 7.12., ob 18. uri Slutnja, triler, in ob 20. uri Kraljestvo, akcijski triler; sobota, 8.12., in nedelja, 9.12., ob 18. uri 1408, srhljivka, in ob 20. uri Kraljestvo; četrtek, 13.12., in petek, 14.12., ob 18. uri Predzakonske zdrahe, komedija, in ob 20. uri Invazija, znanstveno-fantastični triler; sobota, 15.12., in nedelja, 16.12., ob 18. uri Invazija, in ob 20. uri Predzakonske zdrahe. Kulturni dom Krško Nedelja, 9.12., ob 18. uri Varuškin dnevnik, romantična komedija; petek, 14.12., ob 20. uri Žaga 4, grozljivka (zaradi nasilnih prizorov ogled filma ne priporočajo mlajšim od 16 let); sobota, 15.12., ob 18. uri Ko žogice pobesnijo, športna komedija, in ob 20. uri Žaga 4; nedelja, 16.12., ob 18. uri Ko žogice ponorijo. Kulturna dvorana Sevnica Sobota, 8.12., ob 19. uri Smrtno nevaren, akcijski triler; nedelja, 9.12., ob 17. uri 28 tednov pozneje, znanstveno-fanta-stična grozljivka; sobota, 15.12., ob 18. uri Hallam Foe, komična drama; nedelja, 16.12., ob 17. uri 1408, grozljivka. Kultura 6. december Krško - komedija »Dohodnina« v izvedbi gledališke skupine KD Leskovec pri Krškem, ob 18. uri, Kulturni dom Sevnica - odprtje razstave del Mihe Gračnerja, dijaka 4. letnika Srednje šole Sevnica, »Črno na belem«, ob 18. uri, Mladinski center 7. december Sevnica - prednovoletni koncert MePZ Lisca in Vokalne skupine Encijan, ob 18. uri, dvorana Alberta Felicijana, grad- Loka pri Zidanem Mostu - »Večerni pogovor na deželi z znanimi Slovenci«, gostje dr. Janko Prunk, Alojz Rebula in Zora Tavčar Rebula, ob 19. uri, kulturna dvorana 8. december Krško - muzikal/komedija »Greva se ježka«, igrate Vesna Pernarčič Žunič (znana kot.iz TV-oddaje Spet doma) in Matija Vasti, za modri abonma in za izven, ob 19.30, Kulturni dom 9. december Raka - koncert MePZ z vokalno skupino Lovrenci ter ansamblom 4 generacije, ob 16. uri, osnovna šola 13. december Krško - predstava »Povodni mož« v izvedbi gledališča Laboratorij, ob 19.30, Čebel nak 14. december Senovo - solistični koncert Jožeta Bogolina »Zvoki ma-rimbe«, ob 18.30, Bivak 17. december Senovo - »Babica zima« pripoveduje pravljice, ob 17. uri, avla Doma 14. divizije 18. december Senovo - lutkovna predstava »Darilo«, ob 17. uri, avla Doma 14. divizije Lizistrata navdušila Brežice - Gledališka skupina KD Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice je za letošnjo sezono pod režiserskim vodstvom prof. Alenke Šet postavila na oder Aristofanovo komedijo Lizistrata. Premiera, ki je bila 27. novembra, v Prosvetnem domu Brežice, je gledalce navdušila. Mladi gledališčniki se bodo v petek, 7. decembra, ob 19. uri z Lizistrato predstavili na odru kulturne dvorane v Sevnici, naslednji dan, v soboto, 8. decembra, pa še v Domu 14. divizije na Senovem, prav tako ob 19. uri. J.K. YOU FEEL LOVE Po nedavni predstavitvi gospodarskega središča Feniks se je razvila kar živahna razprava. Iz zdravniških vrst je bilo slišati tudi zanimiv podatek, da v Termah Čatež, ko je na vrhuncu sezone pri njih tudi do 10.000 obiskovalcev dnevno, dejansko ni na voljo splošnega zdravnika. Poškodovanci zato iščejo pomoč v brežiškem zdravstvenem domu. Se bodo tudi ljudje s cerkljanskega letališča ter logistično in poslovno storitvenega dela Feniks zatekali v Zdravstveni dom Brežice ali pa bo za okrog 2000 zaposlenih tudi pri njih zagotovljena zdravstvena oskrba?! Projekt širitve vojaško civilnega letališča Cerklje ob Krki je civilna pobuda Javno partnerstvo za letališče na čelu z Andrejem Škrabcem napada z vseh »orožij«. Tudi s pričujočim plakatom. Krški občinski svetnik, zdaj tudi državni svetnik Jože Slivšek z Zdol nima pretirane sreče, kadar vabi kolege na kozarček rajnega. Pred časom je slavil Abrahama in je krškim svetnikom že pred začetkom seje naročil, naj se mu ob koncu seje - predvidoma ob 18. uri - pridružijo na zdravici v krčmi preko ceste. Vajo je ponovil tudi naslednjič, ko je bil izvoljen za državnega svetnika. A tisti, ki spremljajo dolgotrajne seje krškega občinskega sveta, vedo, daje morala gostilna krepko podaljšati delovni čas, če je hotela dočakati lačne in žejne svetnike. Ob vznožju Gadove peči je kapelica, okrog katere so krajani vsakokrat na začetku novembra položili svoje pridelke. Na zahvalno nedeljo seje sredi vinskih goric tudi v najtrših komunističnih časih na maši zbralo več sto ljudi in župnik je iz Podbočja v Gadovo peč prišel tudi peš. Letos tradicionalne slovesnosti ob kapelici prvič ni bilo in odpadla je menda zato, ker župnik ni hotel priti. Ljudje bodo verjetno poiskali zadoščenje kar pri novomeškem škofu. Tudi krški občinski proračun je iz leta v leto višji, tokrat pa v njem prevladujejo zlasti naložbe s področja družbenih dejavnosti in je torej premalo razvojno naravnan. Samo spomnimo: gradili bodo bazen, knjižnico, šole, telovadnice in otroške vrtce, kar pa nedvomno ne bo prispevalo k hitrejšemu razvoju in odpiranju novih delovnih mest. Skupaj z gospodarstveniki nad takimi odločitvami upravičeno negodujejo tudi ljudje, ki razmišljajo o prihodnosti. Ti menijo, daje treba končati tudi z gradnjo asfaltnih stezic do sleherne zidanice in s postavljanjem električnih drogov do vsakega vinskega hrama. NAGRADNA KRIŽANKA ŠPORT gimnastika športno strelstvo rokomet A Hollyjev memorial Brežice - Telovadno društvo Sokol Brežice je že 37. leto zapored v telovadnici Gimnazije Brežice organiziralo gimnastično tekmovanje v spomin na Josipa Holyja, ki se ga je tokrat udeležilo 67 slovenskih telovadcev in telovadk. Brežiške članice Kaja Galič, Asja Omerzu, Barbara Gerjevič in predsednik TD Sokol Brežice Jože Senica Dopoldne so najprej nastopili dečki v obveznih vajah 1, kjer so se na 3. mesto uvrstili domačini, dečki iz TD Sokol Brežice in premagali močno mariborsko vrsto. Najuspešnejši med njimi so bili Janko Vizjak, Matic in Klemen Slopšek, Matija Kajst, Beni in Ali Kunst ter David Povh. Popoldne so se pomerila dekleta od 1. do 4. nivoja. Med domačinkami so najuspešneje nastopile Ksenija Kržan (1. nivo), Dana De Costa (2. nivo) ter Sara Škaler in Leda Krošelj (4. nivo). Vzporedno je potekal tudi že tradicionalen dvoboj med kadetinjami TD Sokol Brežice in ŠD Tabor Ljubljana. Zmagale so Ljubljančanke, med posameznicami pa sta se najbolje odrezali Nina Boum-kircher in Brina Skočaj. Za poslastico gledalcem so pred domačim občinstvom nastopile tudi članice Asja Omerzu, Kaja Galič in Barbara Gerjevič, ki so s svojimi ženstvenimi in hkrati akrobatsko močnimi sestavami navdušile številne obiskovalce - ljubitelje gimnastike. Iz Gimnastičnega društva Rain Krško sta pod vodstvom vaditeljice Polone Špan nastopili najmlajši selekcijski telovadki Nastja Modic in Doroteja Imperl. V konkurenci 3. stopnje nivojskega tekmovalnega sistema je v mnogoboju posameznic zmagala Nastja Modic, ki je zbrala 39,700 točke (preskok 9.900, bradlja, 10.100, gred 10.000, 9.700 točke), Doroteja Imperl pa je za društveno kolegico zaostala za 9 desetink točke in z rezultatom 38,900 točke ( preskok 9.800, bradlja 9.500, gred 9.600 in parter 10.000 točke) zasedla 3. mesto. Popravek Urškin uspeh kariere V SavaGlasu 198 smo na strani 13 pri objavi rezultata za tekmovalko Urško Štus izpustili pomembne podatke, ki bi rezultatu dali pravo težo. Na državnem prvenstvu (DP) v ženski športni gimnastiki (ŽŠG) v Rušah je namreč Urška Štus v mnogoboju državnega prvenstva ŽŠG v članski konkurenci po mednarodnem pravilniku ŽSG FIG I. osvojila 6. mesto s seštevkom mnogoboja 29,300 točke in se tako tudi uvrstila v nedeljske absolutne finalne nastope po posameznih orodjih DP po mednarodnem pravilniku FIG II., kjer je na preskoku dosegla 7. mesto z oceno 9.300 točke in na dvovišinski bradlji prav tako 7. mesto z oceno 8,800. Za napako se prizadeti in bralcem iskreno opravičujemo. Konec suše za brežiške mladince Brežice - V nedeljskem 2. krogu državnih lig v streljanju z zračno pištolo se je najbolj smejalo članom brežiške mladinske ekipe, ki so se po dveh letih znova povzpeli na najvišjo stopničko. Prepričljivo zmago so si s 1060 nastrel-janimi krogi priborili Gabrijela Pešec, Marko Pšeničnik in Tadej Sečen (na fotografiji). Peščeva je bila med mladinkami s 354 krogi tretja, enakega uspeha pa se je med fanti z izenačenim osebnim rekordom 359 krogov veselil tudi Pšeničnik. Sečen je bil s 347 krogi sedmi. Na stopničke so se z 2. mestom povzpeli tudi brežiški kadeti, med katerimi je s 342 krogi in 4. mestom prijetno presenetil Vladislav Šelest, ki sta ga dve večji napaki v 3. seriji stali celo zmage. Pri dekletih je enako mesto a z nekoliko boljšim dosežkom 345 krogov zasedla Simona Molan, medtem ko je bila Anja Pepunič z novim osebnim rekordom 328 krogov sedma. Najvišji dosežek v dosedanji karieri je s 320 krogi uspel tudi petnajstemu Karlu Fundaku. Zelo soliden dosežek so v prvoligaški druščini uspel tudi oslabljeni ekipi članov, ki so tokrat nastopili brez najboljšega v L krogu Mihe Zevnika. S 1665 krogi so bili sedmi, a vsega en krog za 5. mestom. Med posamezniki je bil Srečko Vidmar s 561 krogom deseti, Matej Kranjčič s 555 krogi 19., Robert Ferenčak pa s 549 krogi 27. Slovenci premagali Švicarje Sevnica - V okviru priprav na Evropsko prvenstvo 2008 je na prijateljski rokometni tekmi v Sevnici slovenska rokometna reprezentanca le za las premagala Švicarje z rezultatom 35: 34, polčas 18:18. Obe ekipi sta nastopili brez najboljših igralcev, selektor Kasim Kamenica pa na novinarski konferenci ni želel odgovarjati na vprašanja, ali bo odstopil. V predtekmi sta se v nabito polni športni dvorani pomerili ekipi mlajših in starejših sevniških veteranov. Čast, da je prva prijateljska tekma potekala v Sevnici, je Sevnici pripadla zato, ker bo prihodnje leto sev-niški rokometni klub obeležil 50 letnico delovanja. N.Č.C. fVTTVT ROŽMAN studio! IZDELUJEMO KOLEDARJE IN UOŠČILNICE Z urSofotodrrfijo IN PO URŠI ŽELJI BO 11, IN 18, DECEMBRA 2087 OB 16. URI Nfl LRMUT0UI 16 (TRNJE) u BREŽICAH (0749 90260) BOŽIČEK URS PRIČAKUJE AVTOMOBILIZEM Hyundai coupe 2.0 CVVT FX Hyundai se je z modelom coupe dodobra zasidral na našem in tudi tujem tržišču. Ponudba »easy« športnikov je sicer majhna, sploh takih, ki po dolžini ne sodijo ravno med malčke, če pa že naletimo na kakšnega, je cena tista, ki nas lahko odvrne od nakupa. Če seveda ne razširimo pogleda in v izbor vključimo zdaj že dobro znani in tudi pri nas uveljavljeni Hyundai-jev coupe. Po dveh uspešnih serijah si je korejski »baby Ferrari«, kakor ga je poimenoval neki italijanski novinar, prislužil svoj del pogače in pridobil zanimivo število' oboževalcev. Z Motor: - 4 valjni, vrstni bencinski * prostornina: 1975 cm3 " največja moč: 143 KM (105 kW) ' navor: 186 Nm pri 4500/ min rahlim liftingom tretje generacije se je krog ljubiteljev vsekakor še povečal, saj z novim bolj agresivnim in atraktivnim videzom pritegne kar veliko število pogledov mimoidočih. Posebno še, če ima večja (17-palčna) kolesa in tudi iz zunanjosti opazno usnjeno notranjost. Hyundai Design Center je z odliko opravil svoje delo in v obliko odlično pomešal italijanske ter ameriške stile. Zaobljene in hkrati ostre poteze! Največ sprememb je opaziti na zadnjem delu, kjer so nove luči, spojler in novo oblikovan spodnji del odbijača s končniki (močnejša izvedba ima dva) izpuha trapezne oblike. Novo, osveženo obliko ponujata tudi prednja žarometa. Ko odpremo velika vrata, je presenečenje prijetno, saj je notranjost vozila mamljiva, najbolj pa izstopajo v rdeče usnje oblečeni sedeži in obloge na vratih. Armaturna plošča je ostala enaka. Manjši lepotni popravki so opazni le na sredinski konzoli, kjer se še vedno nahajajo značilni trije merilniki - navor, trenutna poraba goriva in napetost akumulatorja. Sprednji sedeži ponujajo dober oprijem in tudi prostora ne manjka, česar pa nebi trdil za zadnjo klop, kjer prostora primanjkuje tudi po višini, saj ostra oblika športno zaključenega zadka zahteva padajočo strešno linijo. To je pač cena, Zmogljivosti: - najvišja hitrost 208 km/h - pospešek 0-100 km/h: 9 s - poraba po podatkih proizvajalca: 10,9/8,0/9,1 l/100km - testno povprečje: 10,3 1/100 km ki jo je potrebno plačati zaradi oblike. Še več, tudi število sedežev se verjetno ravno zato z običajnih pet pri co-upeju ustavi pri štiri. Testni coupe je bil opremljen z 2-litrskim bencinskim agregatom, ki pri 6000 vrt/min iztisne 143 KM in že prej, pri 4500 vrt/ min, pa ponudi 186 Nm navora. Menjalnik je ročni, žal le 5-stopenjski. Odlikujeta pa ga kratki hod in natančnost. Vožnja je prijetna, vendar zelo daleč od čistokrvnih športnikov, saj že evrske številke v ceniku opozarjajo, da ne gre za čistokrvnost, čeprav je užitkov, najprej za oči in nekoliko manj, a kljub temu mnogo za dušo, še vedno veli- ko več, kot bi jih za dano vrednost pričakovali. Osnovni coupe z 1,6-litr-skim motorjem vas bo stal dobrih 16 tisoč evrov, za 2-li-trskega pa boste morali odšteti najmanj dobrih 19 tisoč. Veliko športa za zmeren denar, to je osnova, s katero Hyun-daijev coupe zelo učinkovito odpira mnoga garažna vrata. In zadovoljnih lastnikov tudi v Sloveniji ni ravno malo... Aleksander Krebelj OBČINA BREŽICE Proračun v številkah 0 postopku priprave proračuna za naslednji dve leti Najprej je občinska uprava poslala poziv krajevnim skupnostim in javnim zavodom občine Brežice, da oddajo lastne predloge o potrebnih sredstvih za delovanje. Potem je občinska uprava načrtovala sredstva za izvajanje obveznosti, ki jih občini nalaga zakonodaja in sredstva za nadaljevanje oz. pripravo projektov, ki jih vodi občinska uprava. V naslednji fazi se Proračun in investicije za leti 2008 in 2009 po področjih ministrstev 12.000.000 € 10.000.000 € 8.000.000 € 6.000.000 € 4.000.000 € 2.000.000 € Občinska uprava, organi H2008 ■2009 2.381.540 € 2.407.550 € □ Investicije 08 O Investicije 09 -€ Družbene dejavnosti ! Gospodarske I javne službe in | gospodarske 10.255.335 € 10.870.872 € 3.824.157 € 4.400.000 € 7.929.143 € 9.400.618 € 4.001.646 € 5.631.716 € Prostorsko načrtovanje Ostali 8.093.521 € 4.145.246 € 536.563 € 526.563 € 7.562.426 € 3.545.246 € ' - € - € predlog proračuna predstavi občinskemu svetu in delovnim telesom občinskega sveta. Temu sledi splošna razprava, v kateri sodeluje zainteresirana javnost, ki lahko v času 20-dnevne javne razprave posreduje tudi pisne pobude. Po razpravi se dopolnjeni predlog obravnava na odborih in na občinskem svetu, ki ga tudi sprejme oziroma potrdi. Predvideni rok sprejemanja dopolnjenega predloga proračuna je konec januarja 2008. Investicije v letih 2008 in 2009 V prihodnjih dveh letih se bodo zaključile nekatere investicije (OŠ Bizeljsko, obnova gradu Brežice), nekaj investicij se Ivan Molan Dobova), občina pa tudi začenja z novimi investicijami (kanalizacije, vodovod, modernizacija cest, obnova OŠ Brežice, gradnja večnamenske dvorane...). Vir: Občina Brežice V letu 2008 V letu 2009 ČN Brežice OŠ Bizeljsko Obnova Gradu Brežice 3.335.901,49 € 1.198.401.00€ 365.496,00 € 2.015.106,00 € IPC Brežina 1.875.420.00 € 50.030 € Podvoz Dobova* Projekti sofinancirani iz MORSa* 300.000. 00 € 600.000. 00 € 300.000, € 600.000. 00 € Ključne investicije Občine Brežice, ki se nadaljujejo v letih 2008 in 2009. * Ni vključenih državnih sredstev, le sofinanciranje občine, ocenjena vrednost 4,5 milijona €. Leto 2008 Leto 2009 Kanalizaciia Dobova 1.766.531 € 970.435 € OŠ Brežice Kanalizaciia Globoko 980.000 € 677.900 € 1.200.000 6 Mednarodno krožišče 600.000 € 1.100.000 6 OŠ Brežice Večnamenska dvorana Brežice Veliki Obrež-Rakovec 550.000 € 400.000 € 377.300 € 650.000 6 1.600.000 6 Obnova večnamenskih domov: SkoDice. Pišece 137.000€ 213.000 6 Fakulteta za turizem 100.000 € 500.000 € Izboljšava vodovodnih sist. 100.000 € 2.000.000 6 Nadvoz Bizeljska cesta Kanalizaciia Dvorce Sofinanciranje MORSa* 50.000 € 10.000 6 600.000 6 400.000 6 343.537 € 600.000 € Vodovod Cerklie* Modernizacija ceste Dobova-Žuoelevec 120.000 6 975.270 6 Investicije, ki se pričnejo v letih 2008 in 2009 občina brežice SDS Kaj je za besedami? Pretekli teden je politično sceno brežiške občine, poleg predstavitve znova rekordnega proračuna, prav gotovo zaznamovala razgrnitev prostorskih načrtov za letališče Cerklje ob Krki. Krajani so zopet izpostavili svoje strahove. Poleg teh pa smo lahko, skozi razprave, zasledili tudi podporo posameznikov, poznanih na lokalnem ali širšem političnem prostoru. Sedemletno obdobje, ki se je pričelo odštevati z letošnjim letom, bodo v Sloveniji prav gotovo zaznamovali razvojni projekti. Možnost koriščenja evropskih sredstev smo, glede na kriterij dohodka na prebivalca, ujeli za las. Prav gotovo nam bo ta odvzeta v naslednjem obdobju, zato se bomo potrudili sedaj narediti največ, kar se le da. Če smo bili na začetku veseli, da nas je v svoje projekte vključila tudi država, se sedaj ob izvajanju trudimo izposlovati čim več za dobrobit svojih občank in občanov. Ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. Ob načrtu obnove letališča smo uspeli oblikovati projekt gospodarskega središča Feniks, ki predstavlja dolgoročen razvoj. Vzporedno smo se ob projektu obnove letališča aktivno pogajali z Ministrstvom za obrambo s ciljem pridobiti čim več za svoje občanke, občane in občino. Izposlovali smo dogovor, ki v svoji osnovi nosi letno 600.000 evrov za dodaten razvoj krajevnih skupnosti (KS). Ločeno od tega je del sredstev namenjen tudi za podporo delovanja lokalnih društev. Povprečno bo tako KS na tem območju samo za infrastrukturo letno prejela 5-krat več sredstev kot v preteklih letih. Sami smo trenutno zadovoljni z doseženim. Seveda pa bomo še naprej spremljali razvoj projekta in skrbeli, da bo ta uravnotežen tako za ljudi kot za okolje. Tovrstni projekti pa so prinesli v prostor tudi temo, ki jo »glodajo« številni mediji in posamezniki. Tako padajo očitki, da so bila pogajanja prehitro zaključena, da ni bilo doseženo največ, kar bi lahko bilo, izničuje se vrednost dogovora in se predstavlja pretirane podatke o prihodnjih obremenitvah okolja, s katerimi se zavaja javnost. Seveda ni s tovrstnim početjem nič narobe, če le ima temelje in če so govorniki od besed pripravljeni stopiti tudi k dejanjem. Že skoraj leto za govorniškim odrom sejne sobe občinskega sveta in vse pogosteje tudi v medijih sledimo nastopom g. Sušina, g. Pegama, g. Avšiča in še koga. Vse v smeri skrbi za dobro občank in občanov. Župana opozarjajo, da so seje preredke in da nimajo možnosti za bolj intenzivno vključevanje v dogajanja. Kot da ne bi vedeli, na katerem naslovu stoji občina, kjer lahko podajajo predloge in kot da so njihova dejanja pogojena s sejnino, ki jo prejmejo ob vsaki seji. Zakaj vedno ostanejo besede le besede in še to, če so izrečene na plačanih sejah ali v prisotnosti medijev. Pred nami vsemi je torej obdobje, ki nam veliko ponuja. Izkupiček na koncu bo odvisen od različnih dejavnikov, ključen med njimi pa je prav gotovo sodelovanje. Tudi lokalni politiki bomo morali znati stopiti skupaj. Besede na lokalni bomo lahko uresničili le s skupnim nastopom na državni ravni. Upamo, da bomo znali preseči meje vrtičkanja in bomo zgradili skupen vrt. Ta bo lahko v korist vsem skupaj in vsakemu po- samezno. Patricia Čular, podžupanja in svetnica OO SDS Brežice LDS K pisanju v tokratno izdajo časopisa SavaGlas me je spodbudil članek g. Ivana Molana, ki je bil objavljen v prejšnji izdaji in se nanaša na dogajanje okrog umestitve odlagališča jedrskih odpadkov na Brežiško-krškem polju. Že vse od pričetka mandata v občinskem svetu se borim, da bi brežiška občina na čelu z županom jasno artikulirala zahteve prebivalcev brežiške občine glede nuklearne elektrarne in odlagališča in s tem v zvezi pričela pogajanja z državo glede odškodnine, ki bi vsaj malo kompenzirala poslabšanje kakovosti življenja, ki ga tovrstni objekti vnašajo v naš prostor. Globoko sem prepričan, da odlagališče ne sodi na Brežiško-krško polje, saj že z umestitvijo nuklearne elektrarne v naš prostor plačujemo visok davek preskrbi države z električno energijo. Ne glede na moje nasprotovanje je odlagališče predvsem zaradi tako imenovane visoke družbene sprejemljivosti dejstvo, ki se mu verjetno ne bomo mogli izogniti. Občinski svet je že februarja 2007 soglasno sprejel sklep in zadolžil župana, da z ustreznimi predstavniki države vzpostavi dialog in pogajanja glede pridobitve pravične rente zaradi negativnega vpliva jedrskih objektov med vse prizadete posavske občine. Me- rilo za določitev rente nikakor ne morejo biti občinske meje in pogajalske spretnosti posameznih županov, pač pa dejanski vplivi, kot so vplivi sevanja po principu koncentričnih krogov, vplivi rože vetrov, vplivi zaradi konfiguracije terena, psihosocialni in drugi vplivi na okolje in prebivalce regije. Prepričan sem, da bi bila renta, ki jo sedaj dobiva občina Krško, primerna podlaga za določitev višine rente tudi občini Brežice. Zagotavljanje sredstev za izplačilo rente glede na visoke dobičke, ki jih izkazuje slovenska elektro-energe-tika, pa brez dvoma ne more biti problematično. Žal ugotavljam, da v zadnjem letu Občina Brežice ni storila ničesar na tem področju. Župan nerazumno ignorira sklepe občinskega sveta v prepričanju, da je dodaten denar, ki mu ga je začasno v občinski proračun prineslo pritrjevanje arhitektom posavske »zgodbe o uspehu«, zadostna popotnica za prihodnost. Nabiranje političnih točk je v primeru tako občutljive tematike gotovo neetično in dolgoročno škodljivo za okolje, v katerem živimo in sam tega ne počnem. Prepričan pa sem, da pomeni tako ravnanje, kot ga kaže trenutno vodstvo občine, nedvomno izgubljanje političnih točk, ki ga bodo gotovo zaznali tudi tisti, ki so mu zaupali odločanje o življenju v občini. Ali se bomo v občini Brežice tako obnašali tudi ob umeščanju drugega bloka NEK, ki ga je nedavno ponovno napovedal gospodarski minister Vizjak? Matjaž Pegam, LDS SLS Velik kadrovski potencial SLS in posodobljen pro- gram 17. novembra je bil v Ljubljani redni Kongres SLS, na katerem smo izvolili novo vodstvo stranke in sprejeli posodobljen program SLS za razvoj Slovenije. Za 50 funkcij in mest v organih je kandidiralo kar 241 kandidatk in kandidatov, ki so različnih poklicev, vseh stopenj izobrazbe, ki prihajajo s slovenskega podeželja in iz mest iz vseh koncev Slovenije. Skratka gre za bogat in pester kadrovski potencial, ki ima znanje, izkušnje in še mnogo drugih dobrih lastnosti in je pripravljen prevzemati odgovorne funkcije tako v stranki kakor v Sloveniji na vseh ravneh. Kljub vsej pestro- sti in raznovrstnosti ter notranji demokraciji v stranki pa nas povezujejo skupne vrednote, na katerih temelji naš program. Nov posodobljen program boste lahko v kratkem našli na prenovljeni spletni strani www.sls.si. Upamo, da boste prepoznali, da je dejansko narejen za najširši krog ljudi in zadeva praktično vsakega izmed nas. Nov predsednik SLS je g. Bojan Šrot, ki je tudi zelo uspešen župan Celja. Ena od mnogih skrivnosti tako uspešnega razvoja Celja je tudi ta, da vsak občan lahko problem, ki je širše družbene narave, posreduje na posebno telefonsko številko, posebej za to zadolženemu delavcu občine. Ta problem zapiše v elektronsko bazo podatkov, ki jo ves čas vidi tudi župan. V 48 urah se skuša problem rešiti ali pa dobi občan, ki je klical, odgovor na svoj problem. Ljudje moramo biti občutljivi in solidarni na probleme vsakega človeka ter mu pomagati po svojih močeh. Danes ima problem nekdo drug, jutri bomo mogoče sami potrebovali pomoč. Ivan Sušin, delegat na kongresu SLS SD To, o čemer je v prejšnji številki pisal g. Andrej Vizjak in o čemer bom sedaj pisala jaz, je bilo že premleto na vse možne načine iz vseh možnih vladnih, poslanskih, pozicijskih, opozicijskih, strokovnih in komentatorskih ust. Pa vendar: naj se sliši še druga plat! Po vsej tragikomediji, vredni peresa kakega Partljiča, smo si bralci, poslušalci in gledalci slovenskih medijev lahko izoblikovali lastno mnenje do vseh obtožb predsednika vlade na račun novinarjev in SD in o iskrenosti njegove namere, da odstopi. Ne, saj ni zares želel odstopiti! Hotel je le obrniti pozornost nase, jo odtegniti od rezultata volitev in referenduma, predvsem pa z vso cinično besedno kanonado udariti po Socialnih demokratih, nas očrniti in odtegniti del tistih ljudi, ki so celo leto tako pridno v anketah glasovali za nas. Pa še izriniti je bilo treba celo opozicijo iz vsakršnega sodelovanja v času predsedovanja EU. Da bodo zasluge samo »naše«. Socialni demokrati se nismo dali sprovocirati. Borut Pahor ne menja svojih stališč, še vedno daje prednost politiki kulturnega dialoga in konsenza pred politiko konflikta. Ali ima prav, bo vidno v jeseni 2008. Socialni demokrati bomo ponudili svoj program v presojo volivkam in volivcem, ko bo čas za to. Sedaj pa je čas te vlade, ki je dolžna vladati desnim, levim, tistim vmes in onim, ki jih ne uvršča nikamor. In je čas te opozicije, ki je dolžna jasno in glasno povedati, s katerimi ukrepi vlade se ne strinja. Veliko bolj kot krepitev ugleda države v Evropi, kjer ga Slovenija zanesljivo ima, nas skrbi, ali bomo znali ustvariti blaginjo, o kateri tako radi govorimo, tudi za vse tiste, ki za svoje garanje dobijo ponižujočo plačo. Skrbi nas, kako se bodo šolali naši otroci in vnuki, kako in kje se bomo zdravili v spri-vatiziranem zdravstvu, skrbi nas še marsikaj, na kar v parlamentu res ostro opozarjajo tudi poslanke in poslanci SD. Prevzeti oblast sedaj, bi bilo zares neodgovorno dejanje. To je vedel tudi predsednik vlade, zato je uprizoril to veliko televizijsko predstavo. Ki pa je marsikomu dala misliti. Tako in drugače. In to je najboljše, kar je ostalo od nje. Milena Jesenko DeSUS Občinska skupščina DeSUS Brežice je potekala 14.11.2007 v gostišču Kocjan v Stari vasi na Bizeljskem. Prisotnih je bilo 81 udeležencev, od tega 66 članov. Zastopana je bila leva stran Save in sicer Bizeljsko 42, Artiče 9, Globoko 3, Kapele 3, Dobova 4, Brežice 5. Z desne strani Save so nastopile motnje. Vabljeno je bilo celotno regularno članstvo, izostanek je opravičilo 17 članov. Na skupščini so bila sprejeta dopolnjena Statutarna pravila (povsem usklajena s Statutarno komisijo DeSUS v Ljubljani, in Poslovnik, ki je v veljavi za strankine organe). Ža predsednico nadzornega odbora je bila izvoljena Cirila Bajc iz Dobove, ostala člana - Kristina Kranjc in Branko Jelčič -sta bila potrjena. Aktivna Slovenija Ker je volilna skupščina bila 23. junija 2006 v Brežicah (gostišče Hervol), ni bilo obveze po volitvah. Predsednik Občinskega odbora DeSUS Rok Kržan je podal zahtevo delovnemu predsedstvu, da razpravlja o njegovem poročilu in tudi o uspešnosti dela občinskega odbora ter ugotovi zaupanje članstva ter da na glasovanje zaupnico predsedniku in celotnemu odboru. Vsi prisotni so glasovali za, proti ni bilo nikogar. Organiziranost dela je želena po celotni občini in tudi oblikovanje krajevnih odborov. Doslej je deloval le KO na Bizeljskem s 150 člani. Poskus delovanja zunaj meril statuta je skupščina zavrnila. Za OO DeSUS Rok Kržan Neodvisna lista »Hočem živeti. Mirno, ne kakor barka na razburkanem morju, brez krmila, prepuščena na milost in nemilost viharjem življenja. Hočem preveč? Moram res skozi vse kalvarije življenja? Skozi trpljenje? Vem, da bo kratkotrajnim zatišjem ponovno sledil vihar, nikoli pa, kdaj se bo pojavil. Vem le, da se bo. Zakaj je tako? Zakaj me mora življenje tako premetavati? Kako si lahko pomagam? Kje je varen pristan, kje zatišje, da si bom mirno in v brezvetrju odpočil in si nabral moči, ne da bi me skrbelo, da bo naslednji trenutek prihrumel vihar in stresel ali potopil mojo življenjsko barko?» (Misli o življenju in zavedanju - Janez Drnovšek) Za tistega, ki je prejšnji četrtek spremljal oddajo Trenja, je vsaka misel odveč. Kdo in kako odloča o življenju naših družin, predvsem otrok, ki so naše največje bogastvo, kdo jim krade trenutke sreče, kakšno je delo naših centrov za socialno delo? Žalostno in zaskrbljujoče. Smo pa tudi takšni, ki nam ni mar, vendar dokler bo politika postavljala na prestol direktorje, bo stanje še naprej takšno kot je. Zares žalostno. Franc Golobič STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIŠ SavaGlas, 6.12.2007 Nagradna igra V nagradni igri časopisa SavaGlas in agencije Eventim.si sta vstopnici za obisk koncerta glasbene skupine Big Foot Mama, ki bo v petek, 7. decembra, ob 20. uri v športni dvorani Marof v Novem mestu, z žrebom prejeli Bernardka Tomše, Črne 50, 8250 Brežice, in Stanka Smolič, Glavna cesta 54,8233 Mirna. Nagrajenki lahko vstopnici dvigneta z osebnim dokumentom na dan koncerta na blagajni športne dvorane Marof. Vsak konec ima svoj začetek. 20. decembra SavaGlas zaključuje svoje poslanstvo. Bralcem se zahvaljujemo za dosedanjo zvestobo in vas vabimo, da dnevne lokalne informacije spremljate na spletni strani www.lokalno.si V bodoče vam nudimo možnost, da domače novice in zgodbe, ki ste jih do sedaj brali v SavaGlasu, prebirate v Dolenjskem listu. Dolenjski list je regionalni tednik s tradicijo, ki že skoraj 60 let vsak četrtek seznanja bralce na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in na kočevsko-ribniškem koncu o dogajanju na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih življenja. Tedensko je obogaten s prilogo Dolenjske novice, TV sporedom, zadnji četrtek v mesecu pa je Dolenjcu priložena še mesečna revijalna priloga Živa. »Za lentfie stesfis® dM Ust peskitt, z wm&e> strtsSs p® mm MkM nagradit« Vsi novi naročniki, ki se boste do 13. decembra odločili za enoletno naročnino na Dolenjski listi, prejmete darilni bon KZ Krka v vrednost 10€. Izmed vseh naročnikov Dolenjskega lista pa bomo sredi decembra izžrebali tri in jim polepšali praznične dni. 1. nagrada: košara mesnih dobrotvvrednosti 50€, 2. in 3. nagrada: košara mesnih dobrotvvrednosti 30€ Dolenjski list lahko naročite: - po pošti na naslov: Dolenjski listNovo mesto, d.o.o., Germova 4, Novo mesto, - potelefonu:07/3930508, - pofaksu:07/3930540, - na elektronski naslov: tajnistvo@dol-list.si. DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj & mali oglasi Prašičereja Kelhar z Gornjega Pijavškega sporoča cenjenim strankam, da imajo na zalogi kvalitetne prašiče, težke od 30 dolOO kg, za nadaljnjo rejo ali zakol. Možna je tudi dostava na dom. Pokličite 07/49-73-505 ali 041-424-434. Prodam letošnje rdeče vino po ceni 1,4 evra za liter, ter tri-kalo. Pokličite 040-577-552. Prodam kravo, staro 3 leta in brejo 9 mesecev, ter mladega prašiča, težkega okoli 200 kg. Pokličite 07/49-63-095. ' Prodam prašiče, težke od 20 do 60 kg, z možnim zakolom ali samo očiščene polovice, ter mešana kalana drva, gnoj za vrt in kostanjevo ka-lano kolje. Pokličite 07/49-56-009. V Sevnici oddam v najem dve garsonjeri v stanovanjski hiši v izmeri 34 m2 in 35 m2. Pokličite 07/81-40-645. Prodam dva prašiča, težka okoli 120 kg, in 4 prašiče, težke okoli 70 kg. Pokličite 49-51-534 Oljarna BIEL Brežice, CBC 33, razpisuje prosta delovna mesta. Redno zaposlimo oljarja. Delo je večizmensko, ruski turnus (12,24,48), dela se vse dni v letu. Področje dela je sprejem/izdaja blaga, upravljanje in vzdrževanje strojev v oljarni. Potrebna znanja: računalniška programa Word in Excell, angleški jezik (osnovno). Potrebna izobrazba: srednja tehnična ali živilska smer. Prijave pošljite na Biel d.o.o., Špruha 29,1236 Trzin RADIO /BREŽICE r na 88,7 in 95,9 MHz V naših srcih in srčkih drobna lučka za tebe gori. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče ANTONIJE BIBIČ iz Curnovca se globoko zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in denarno pomoč. Posebej hvala Slavičinim sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč. Hvala patronažni sestri Teji Zidar za pomoč na domu. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Turineku za obred zadnjega slovesa, g. Žičkarju za lepo opravljene pogrebne storitve, g. Arhu za zaigrano Tišino in sromeljskim pevcem za zapete pesmi. Hvala še enkrat vsem, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali, pa so nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: vsi njeni Nihče ne ve, kako boli, ko materi in babici zvon zvoni. Ko je gomila prekrila te, so naša srca strla se. A ko ob tvojem grobu postojimo, si našo bolečino potešimo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete, tašče in botre ANTONIJE UREK, rojene Petan iz Dečnega sela se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka dve Bolnišnice Brežice. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, pevskemu zboru iz Artič, govornikoma za poslovilne besede, posebna zahvala družini Iljaš, g. župniku iz Artič za opravljen cerkveni obred, g. Žičkarju, praporščakom, restavraciji Stefanič in vsem, ki jih v zahvali nismo omenili, pa so nam kakor koli pomagali. Žalujoči: vsi njeni Pride dan, ko je med večerom in jutrom prevelika pregrada. Pride dan, ko se otožnost splete z večerom, ko človek svoj sij izroči zemlji. ZAHVALA 21. novembra smo se na dobovskem pokopališču poslovili od naše drage žene, mame, hčerke, sestre, svakinje, tete, sestrične in botre MATILDE GAŠPARIN iz Mihalovca Želeli bi se zahvaliti vsem, ki ste se prišli poklonit njenemu spominu, darovali sveče, cvetje, denar ali nam kako drugače pomagali. Hvala pogrebni službi in cvetličarni Žič-kar, g. župniku, praporščakom, vsem gasilcem, govorniku g. Boraniču za izrečene besede slovesa, oktetu Orlica iz Pišec in kvartetu. Hvala tudi Vesni, Nataši in teti Ivanki. Hvala družinama Boštjana in Janka Podgoršek, Aleksandru ter Zupančičevim. Hvala vsem sodelavcem podjetij Branka Petelinca s.p. in Matise, ki so se prišli poslovit od najine mame. Posebno zahvalo namenjamo vodstvu in osebju Doma Impoljca .posebej C oddelku, za skrb naše mame. Hvala tudi osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice, še posebej gospe Vandi Zorko. Žalujoči: vsi njeni . Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil Škoda in Citroen M?™***. «► montaža plinskih napeljav o polnjenje klima naprav **» ročno pranje in čiščenje vozil premontaža gum avtovleka ‘*s» tehnični pregledi zavarovanja vozil DELOVNI ČAS Pon - Pe: od 8. do 16., So: od 8. do 12. DELOVNI ČAS ZA TEHNIČNE PREGLEDE Pon -Pe : od 7. do 18., So: od 8. do 12. m-W49-«2-U3 www.avfoline-krsko.si Avtoline Krško d.o.o., Bohoričeva 10, 8270 Krško Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT). Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Suzana Petrovič; telefon: 07/49-91-255 - Elektronska pošta: suzana.petrovic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Vsebine na straneh Lokalne skupnosti pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS. Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. N J ŠESTNAJSTA stran 16 SavaGlas, 6.12.2007 VREME NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 6. december 2007 Danes bo zmerno, jutri pa pretežno oblačno. Jutri bo zapihal jugozahodni veter. Rahel dež se bo popoldne pojavljal predvsem v zahodnih krajih, v noči na soboto pa se bo razširil nad vso Slovenijo. Petek Sobota Nedelja J t ir * Rezervirano zq slovensko glasbo j ! ec i 4 I Radio Sevnico i Veseljak Dolenjska 5