St. 7.
V Gorici, 15. februarja 1889.
„Sofa'' izhaja vsak potek in velj» po poSti ().-«'jftmana all v ftorici na dom poSiljftna:
Vw Uf«».....f. 4.4<
Prtl Ut.i.......-hH
Cetvrt ieta     ,...., 1 U-    . Pri osstianilih in tako tudi pri ..j»V. 'lanicah" so plaLnjc za nuva«liio tristftT*-no vt-ftto:
8 kr. fie so tiska I  krat
7   „   „   „     „    2    ,.
«   »   »»   »»     u   3    ,:
2a VftWlrttP .jjo j-rogtorn
SOČA
Posaraczue stevilbCs^'ttobivajo po 8 kr. v tobakarnicah na'.Starom trgu in v Nansln ulici in v prodajftlnici Gt. Likarja v SemcniSkih ulicnh h. st. 10.
Dopisi nnj se poSiljajo uredhiStvu. Via Mercato 12, narocnina pa oprar-niSttu „8ofcett, Via Seminario St. 10.
Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj so blflfgovoljuo Iraiikujejo. — Dblalpcm in Jrngim nQproqjftJbdhi se jiarofnina «m"2a, akosc ostfasc pri opravniftivK.
„GoriSka ljudska posojiluiea,"
vpisana zadroga z omejenim poroStvom,
imela jo v cetrtek 7. februarja svoj lot »Stijl redlni obeni zbor. Ob 11. uri zadeli so prihajati dcustvenik? ˇ druitveno proatore, Via AsooH 1, da bi so poueu* o druStvenem delovanji. NpvzocI ho bili scasom vsi ravnatelji in nadzorniki, dasi m bili nekateri zadrzani, da niso priili koj a poSetko. Ob 11 "t izjavi ravna-telj dr. Nikolaj T o n kli, da je zastopaii veeji nego postavni del vlogenega denara, nararee" 303 deleSov lamed 1067, all 3.630 gl. od 10.670 gl., vplacanih oa ime delezev, in sicer 323 delezev po svojih laet-tiikih in 40 po druStvenikih zaatopnikih. Poznojo doftlo jo Se 6 druStvenikov 8 16 dele#. Pravila zah-tevajo k sklepcoosti obfinega zbora, da je zastopan deseti del denara, ki jo vplacan na delete. Na to zaene se zborovanje s kratkiui nagovorom ravna-ieljevim,
DruStveni priglednik Franjo Fe rf i 1 a prebere deimmicni raftun, ki je bil navzofiiro tudi tiskan oa razpolago, ter pojaani posamazne (odko v dohodkib in stroskih. Temu je aledil racun prometa, iz kate-regit ae epozaa zguba aii dobicek zn preteklo upravuo leto, in alednjic raSun bilaace, ki razkazujo druStveno premoleoje koneem lota 1888 Priglrdmk pojasni po-jfrdina postnvke v aktivih in pasivih, iz kntorib so razttdi, da eisii dobiJek znasa za preteklo leto 1072 gl. 47 kr. Bavnatelj povabi njvzoee, n»j se oglasi, kdoi fali < o' raeanth kaj govoriii, vpraSati alt opomoiti. Nikdo se no oglast; zato ee stavijo raeuni na glaao-vonje in pprejtnejo se soglaeno.
V imenu ravnateljstva in nndzorsiva prealuga priglednik, naj so Siati dobicok razdeli tako, di do-bijo ravnatelji v smiBlu druStvenih pravi! 5 0/q nil 53 gU 62 kr., da se plada delezom dflozniua v znesku 5O/0 v|dacauih vsot, to je po 50 kr. na deU-2, ali skupoo 481 gl 44 kr.. tor da ao ostali zuesek 637 gl 41 kr. pridcno rt'Sor»n<>mu zaiogu, K temu predlogu ciglasi Pe dnistveuik Filip Krainar in meai, n*j bi se dala ravnateljem ve6ja na^rada, ker se je delo pomno^ilo v primeri a proj8fij»mi l<ti, ter naj bi se rajsi dfls^Dina zniiala, 6eS da oni, ki placujojo de-leze. no potrebojpjo dob!6ka. Aiidrej Kooijan6;L jo tudi tega monenja, naj bi ao dalo ra?nate'j4jm voC n'go je prcdlagano, vendar nnj bi a-1, ne kicila d«-leJnina, ampak rajSi ostali zuesek, ki jo namcnjon za r«8Rivni zalog. Franc Kodri6 sc vjema na6el-ma a torn prfidlogom, ozirajoc' se oa mnoK t'ud, ki ga ima ravnateH?tfo v druStvenih zadtvah, Franjo Ferfila omeni, da odSkodnina raTnateljem je ? pravilih dolo-«ena *s 5 % Siatpga dobi6ka in da ao torej no dd prenteniti, ako ae no prt'inonijo pravila. dasi ima obcni zbor pravico vrbu Je odSkodnine dolofii^i i« katero posebno nagrado. Stefan Makucjetogamnenja, da naj so izreSe ravnateljstvu vsaj zahvala za njega lrudo?jubivo in vspeioo dolovanjo, 6& se odikodtiina fie di ztiSati. D,r-'Gregore'ie' poja«nif da ravnatolj oe delajo v posojiluici radi dobidka in osebne koriati, ker ako br to iskali, bi so f»e5ali z drugimi opravjli, ki redijo, ampak z ozirom na potrebo in sploSno korist naSih kaietov in obrtoikov ; zn(o priporoea, naj oatane po ravnateljstvu noivetovana odakodnina 5P/0 nepremenjeon. Dalje pravi, da mozje k« so vpla-6ali deleze v vedjib vaoifth in jib ie vplafnjejo, pod-pirajo pray vapeSno diustvo in fo njem porod, d* je torej pravi^no, da so jim dolofiijo primerae obrc-sti 5 0/0 od tpla^aoega deGara, ko je dov«)lj dobidkn, ter priporoCa. da bi se sprojel tudi sa dol nepre-monjeni. Iz toga siedila je naravua posledicf*, da oaj OBtane tudi zuesek, nmenjeu reaervnemti zalogu, no-premcnjen, ker tako so povzdigoe zaupanjo zavodovo in bo nadaljno delo toliko rodov.Unejgo. Ha to je bilo glasovanje 0 razdelitTi cistega dobifika ter se jo sprejel soglaano navedeni predlog ravnatoljstva in nadzotsiva.
Na to dobi besedo druStveni tajoik Janez Bee* bud, ki prebere odborovo poro6i!o 0 druStvouem. delovanji v preteklem letu, ll njega posaeii smo we.* sledoje podatke. ^ota 1888 imela jo posojilnica prometa 03.901 gl. 15 lu,  Pristopilo je v tern letu k
druStvu 63 dmZnikov, izstop to pa 19, tako da je ostalo koncem leta v drugtvu 306 udov, ki imajo 10.670 gl. v delelih. Hrnnilnih vlog bilo je vplafianill (po 4*/« 0/0 na Irto) 16.752 gl. 03l/8 kr., izpla^anih pa 13.385 gl. 22 kr., tako da je ostalo koncem leta tlozetiih Se 31.970 gl. 71% kr. No?ih posojil dalo je drtiltvo v tern letu 15.383 gl., vrnenih pa jo do-bilo 9349 gl. 60 kr., tako da jo ostalo s koncem leta na ljudeh 45.353 gl. 74 kr. Vecina posojil dana je ria raenice z enim ali dvema, vfiasih celo a tremi poroki; izposojenc vsote presegajo redko kedaj 500 gl. Yse avoje posle obravnavalo je ra?nat..ljstvo v sejab, ki so l?iie redno ?sak ponedeljek; ukrepi in skhpi zapisovali so ne v posebne zapisnike. Iz druSt-venih aktov je razvidno, da se j«.» ravnateljstvo pon-6ilo (informiralo) uattoio o prosilcih pri zanesljivih osebah, ki ao v vseh siucajih prav radostno ustregle. Dobro znamenjo je, da ni bilo drustvo piimo-lano v vsom letn tirjati poaejoni denar z dra^baini. Sic( r pa m no more zuinol^ati, da oni, ki so denar prejomali, so po pretoku pol Iota avoje menlce vedt-nom podaljsovati in da se je razmerema redko denar povracal. To avodoLi, da jo mod ljudstvoin velika revSelna, ker ne more svojih pridelkov v deuar apta-vi i. Prito2be 0 tern Lu!e so ae pogosto, zato je rav-uateljstvo dovoijevalo podaTjganje brez tezav, ako lii imolo kakega posebnega razloga zahtevati, da naj se dotekla menioa izplaca v gotovini. Razvoj druitva je zahteval, da so jo vpeljala nova kojiga za dele2-nine in da si je drustvo omisl lo nekaj novuga po-bi§tva. Z diuStvenim razvojem mnoJilo se jo tudi delo, da ravnateljstvo ni moglo vsega samo oprav-Ijati. Dopitovanjo, vknji^evanje, pronaianje iz dnev-nika v druge knjige, 6estavljanjo ra6unr»v in bihnce zahteva posebno mofi. Zato jn ravnateljstvo naprosilo vc86aka v tej stroki, da je delo prevzel, ter mu je odlo&lo piclo odskodntno, ki nikakor ni v razmeri a tnulom, ki ga prouzrofcijo knjigo. Zato bvala mozu I
V  svojib sejah razpravljalo je ravnateljstvo o sprejo mu novih udov, 0 podaijsevanji danih poaojil, o novih posojifih ter 0 pogojih. pod katerimi naj bi se dala, e deoarnih in driigib driistvenib zadevob. &a!, da vsled pomanjkaoja denara jo moral0 pogosto odbiti proSnjo tudi praF zanedljivira prosHcom. Zato bi bilo Lelt>ti, da bi so oni na§i rojakt, katerim so novi na razpolago, tsekoliko bolje zanimali za ta velovaini zavod n»go so sp do zlaj. Porofiilo sprojelo so jo a pohvaio na znanjo.
Diustveiik Franc Kodric* prodlaga, n j se izreoe zahvala ravnateljstvu isi nadzorstvu ter naj se z vskli-kom vobjo vsi dosedanji rasnatelji in nadzorniki. To so zgodi in izvoljoni so v ravnateljstvo: dr. Ntkolaj Tunkli na&'luik, mons:eriior Matija Kravanja ojegov nameetnik, dr. Anton Gregordid denarniSar, Franjo Ferfila priglednik ali kontrolor, Jaoez Berbud tajnik.
V  nadzor.-.tvo so prisli: monaignor Josip MaruSifi na-gelnik, Aodrej Kocijanfiifi tajnik, dr. Aleks'j IXojie, Filip Kramar in Ivan Pirjevcc oydzoiniki.
H koncu stavi Ff. Kodric vpraSanjp, ali bi ne moglo drnltvo dajati poaojl na zemljii5a, da bi ne bilo treba iakati porokov.' Rivnatelj dr. Tonkli od-govarja, da to ni So raogocV, ker posojiluica ima malo kapitala, kateroga ne moro njwezavaii za ve6 let. Vknji^ovanje stano mnogo slroSkov, ki se spla-Crtjo samo te.daj, cc se vzanio posojiio za vc5 let. Poeojiluic:\ ne more odd;ij*ti denara na mnoga l<)t:i, ker si mora varovati mo^nost, da iztiijt d<-nar tudi v kratkem 6asn cd dolznikov, ako bi j«»j alu6ajn<> h kratu odpovedalo vefi upnikov svoje liranilao v.loge. Za zdaj se mora dc2<iti svojega prvotnoga namena, da posojuje lo manjSo v^oto in le na kratek &xb. tedaj na menice z enim ali z ved poroki.
Govoinik jo ob eniem omenil, kakobi se lahko poapeailo zaupanjo in dolovanje tcga zavod a v korist siiiira ktogom; ako bi nnmre6 v2upanije kot take pristepile s priinoinim §tevil:i:n delete v. S torn bi se druStveni (credit zvi§al. pri izposojilih bi dobivolo drugtvo ved'»o nata'ndne informac'je, ker bi Slo tudi s# oHiusko ipcemo^onjo, in obcine bi v sili lahko pri poBo^niei dobile pomeC, katero morajo zdaj z dovp*
Ijenjeni deXelnega odbora iskati drugod. KavzoSi 10 to misel pohvalili in radostno sprejeli; ali se tudi uresnifi, pokaie prihodnnat. Naravno je, da oMina, ki bi a potiebnim dovoljenjem vzola posojiio, bi ne potrebovala poroka. Cerkvona oskrbnistva a*) pri tern uiso omenjala, ker ni nikdo sprozil te miali.
Ker je bil duevni red dokonCan in ter ni bilo drugih nasvetov ali vpraianj, eklenil je predsednik ob8ni /bcr ob 12l/f uri.
Co tudi se le poSasi razvija to prevaino dru-gtvo, vidi se vendar, da napreduje in da poganja vedno krepkoje koreoike in SirSe vejevje. 6lid6 na ubostvo naSega naroda moramo bid zadovoljni s ta-kim zavodom in upati smemo z ozirom na sedanjo krepko in realno alt resnidno, ne samo uovidezno rist, da se bo spenjalo do vedno veojih mo&j na krepkejSi podlagi. Treba je pa, da ne le odborniki izpolnujejo natanLno svoje dol^nosti, kakor do zdaj, ampak tudi, da jib domoljubi podpirajo z resniCnirai informacijami 0 druStvenikih, ki iSfiojo pomofii pri ljudski posojiluici. Reservni zalog Steje 1500 gl. S previdnostjo in neutrudnim dolom se lahko tudi z malimi sredstvi veliko doee^e.
Dopisi.
V Gorici, 10. februarja 1889. — Telovadno druStvo „Sokoltt imelo je preslo nedeljo svoj letni obfini zbor, katerega se je vdelezilo 30dru§tvenikov; med temi tudi nekteri v sokolskej obleki. Starosta mejni grof Obizzi pozdravil je navzoce dru§tvenike, potem oddal besedo drustvenemu tajniku Justu Vugi, in poroca 0 odborovem delovanji preslega leta. Tajnik prebral je obsirno poroftilo, ki je bilo po netkih po-pravkih s pohvalo sprejeto. Denarnicar poroCal je 0 vdrustvenem denarnem stanu, in sicer je bilo v preslem letu 268 gl. in 5 kr. dohodkov ter 257 gl. in 82 kr. stroskov, tako da ostaja cistega dohodka 10 gl. in 23 kr.. Za pregledovanje raennov so bili izvoljeni Reja Janez, Poberaj Martin in Bajt Janez.
Nato je siedila volitev staroste in novega odbora. Ker se je gospod Anton mejni grof Obizzi izgovoril, da radi prevelikih svojih opravkov ne more ve6 prevzeti predsedniStva, da naj si zbor izbere in voli druzega starosto mesto njega, bil je na prosnjo drustvenikov z vsklikom izvoljen g.-QaSpar Likar, trgovec v Gorici. Za odbornike so bili izbrani sle-deCi gospodje: Poberaj Martin, Abramic" Janez, Ko« paft Jernej, Vuga J., Hiineek Karol in Bajt Janez, za razsodnike pa Fon Anton, Muzift Josip in Reja Janez. M. PlestI5ar predlaga, naj se izre6e bivSema starosti kakor tudi bdboru zahvala za hjih delova-nje (se izrefie zahvala). Predlog radi druifcvenega stanovanja, kakor tudi da bi odbor skrbei dobiti dvorano slov. Citalnice za veselice, izrofii se odboru v izvrsitev.
Starosta mejni grof Obizzi omenja velike za-singe in dobrote do narodnih dru§tev, katere izka-zuje visokorodni gospod Gorup Jdsip, veletrzec na Reki, ter predla^a, naj bi ga obcni zbor yolil zu svojega prvega iastnega Uda. Obftni zbor sprejme^ gromovitimi iivio! ta predlog in no^emu fiastnemu udu se je se isti veCer imenovanje brzojavilo. K. Prinfiifi spominja se tuSne nesrefie, katera je zadela cesarsko dru^ino vsled smrti cesarjevifia Rudolfa, ter predlaga, naj bi v izkaz galosfci drustveniki vstali. Vsi drustveniki vstanejo. Nato je starosta zakljufcil zborovanje s trikratnim zivio! na presvitlega cesarja Franca Jozefa I.
Po obfienem zboru ob 8. uri zvefcer bil je druStveni pies, katerega se je vdelezilo lepo §tevilo dru§tveniko tudi v sokolskej obleki in mnogo drugih domaSih in zunanjih prijateljev druSfcva.
SOKOL.
..      ___,._0rga, 13. februarja. — Preteklo ne-
deUo^isfea-nas je potovalni uditelj gospod Alojzij Ootid, da bi nam predaval okmetijstvu. Oajesvoj prihod 0 pravem casu naznaoil, pa stapanstvo ni bilo tega razglasilo. V kljub temu in sUbenrn vremenu scSlo se je po popoldanski sluSbi bozji v Soli toliko uka2cljoega ljudstva, da je bHa Se precej prastorna soba natlacena in da je moralo vofi njih zvunaj ostati. Videl si med poslusalci tudi castito dnhovsci-no ia med strokovnjaki gosp. Rubbia o z Vogerskega. Kot predmet svojemu temeijitemu govoru ubral si je bil g. u<5itelj Casu ptimerno pred&vanje, nam eS 1. o petakanju vin in 2. o snazeoju inhrtnjenjn viuske posode, Poduk ae je vrsil v gladkem jako lazumljivem alovenskem jeiiku. Poseboa pazljivost poslnsalcev bi-la je dokaz, da je bil poduk ptav zanimiv. Bazeii uavedeaih predmetov razkl&dai nam je g. ufttelj velt-ko vaznost in korist pravilno napravljenih gnojiSC za kinetijstvo sploh ia posebno za vinorejo, daljo kako se imamo ravnati pri napravljanjn vin iz grojzdja od tit zlahtuih piemen; postavim od rizlinga, bureuudeija, inodrefianku je, portugalke i. t. d. ter dal nam jt> ninogo ziatih naukov. Po kon&inem predavanju p»va-bil nas je za drugi dan v vinograde gosp. Goglia e in Bizjaka, da bi nam praktifiap pokazal pravilno reznjo trt, posebuo ooih glatonih piemen, na novo nasajenih. Tudi ta dan spicmljala ga je k»pa mnozica ljud>, nad 150 mo2 Sprva se je razpravljala re2»ja p» starem kopitu, Na to zbere si gospod uciteljsam 10 iz nav-zoSih vaqi ia jim zlkaie del vinograd* za icznjo. Ko je nataufino pregledal, kako rez-'jOj b.l je zado vo'jim, tor jih jo pohvalil, ker prepncal se jo, da so delo pravilno izvrsili. Po koncanem prakt .!nem podu-ku podali suio se zopet v Soto. Siedil je tarn govor g. ucitelja, v katerom nas je naudu'eval za dnJj si na-
predck. KonCno  zahvali  se g. F. P...... v imenu ob-
Cine in viuorejskoga diuitva g« uLit«*lju za jako te-meljiti poduk ia izrazi zeljo, da bi se v kratke.-fl so-pet v tem namenu sesli. Strdiii so nauduSeai Sivio-klici in na svideoje gosp. uditeiju. Omeniti jo §e, da se je hotel 6osp. utitelj osebno preprifiati o pr'eta-kanju vin. Pukazal je .svojo zpdovoljnost, ko je nasel, da je vecina vin ze pretufena. Pri tej priliki je tudi pokusil razlifiua vina ter spozna ljih letni priuaerno prav dobia in okusna. Kupci! potradite se toraj in piidite aaj pokusit, saj to vas mango tie stane, in prepricate se, da tudi letos dobite v nasih kraj h prav dobro kapljico in eeuo tudi ne prcYisoko*
IZ BOYCa, 5. febr. — Pretozna in pretresu-joca vest o nagli in rani smrti oboe priljubljenega vitezkega prestolo-naslednika Rudolfa nasega, pala je med nas uboge kot strela iz jasnega neba.
Vsi omamljeni in. potrti smo se otozno pov-prasevali: Je-U to sploh mogofie? Da, kruta oso-da, neizprosna 6rna kosa pograbila si nam njega, kateri je bil ljnbljenec premilostljivega in dobrega odeta cesaija, vseh narodov, up in ponos ljube, mo-goCne ATStrije.
Nasega Rudolfa ni ve61 Je-li to mogo5e? Ni ve6 njega, kojega smio se yeselili v kratkem od oblicja do obii^ja gledati, veselo in navdnseno po-zdravljati tn na domadi poSteni zemlji, na zgodo-vinsko zanimivem Bovskem, kajti ogledati si je imel nase trdnjave.
Ali ni gc vefc! Je-li to sploh mogofie? Krnta osoda, zakaj se tako hudo nad nami nbogimi ma-§5njes ? Beseda, pero mi zaostaja in solze, solze! Solze prendanegazalovanja, prinesite nam rair srca, np in pogam. Enak obfiudovalen rair in pogum kot ga kaze globoko udarjeni visoki oce-vladar, vitezki nas eesar FEAN JOSIP L
Ko je k nam dosla ta pretresujoCa vest, za-lost velika in ob5a; v znak te razobesile so sekoj na javnih posiopjih zastave zalostinke, kojerau iz-gledn slediie so tudi drnge privatne druiine
Znpanstvo brzojavilo je ob&instya globoko so-Lntje na yisoko mesto.
Mase zalostinke in dragi izrazi zalovanja sle-dijo. Kak kontrast ali nasprotstvo! Pred dveraa mesecema in danest Takrat veselje in radost y polni meri in danes zalost-zalost, ki tla^i, tlacl Ti pa, roogofini in vitezki gospodar in vladar, tola-zi se v bozji voljl V dobrih in hcdih casih smo s teboj in z ljubo, mogocno Avstrijo!
Mogofino in neprenehljivo veLne so nase gore; njim enako je nala zvestoba in udanost, in nobena nobena siia jih ne razrngi. Tako je bilo, tako je in tako bode; in to nam je v ponos.
Pomozi Bog!    ^^^^                 V—v.
(Z Av6 7. febr. — Komaj je potihnil boj t cenjenej „So6i", razpravljajod res ialostne razmere neSe vast, vLe Be je neimeitovani avSki dopisnik znova kakor besen zakadi? v zadnjej BSo5ia v me, ocitajo? mi vsakojakih, rekel bi, hudobij. Poguma ima g. dopisnik res ninogo, kt*r me izza plota tako ^repko bije, pa vendar se je zbal, pridejiti svojemu frOphv. «voje aastito img,  V^> to zoafii, da *fcoji nje-
gova stvar na jako alabej podlagi, kajti, kedor zago* varja pravifino stvar javno, moral bi vendar imeti toliko poguma, da bo da oboinatvu spozaati. Nisem 2a hotel odgovarjati mu iz t-ga vzroka na njegove neistinitosti; kor bi pa utegml ked6 le mialiti, da sent res kriv naitetih mi pregreli, ravoajofi ae po izrekti »Eedor molLf, pritrdi," odgovoriti mu ho5em in pokazati, da me je le krivitao <Srni! in obrekoval.
Gosp. dopisnik mi o6ita, da se vtikam v cor-kvene zadeve, kuhittjsko vodo, mozuaratvo, vikarjevo placo, kakor da bi m'ae to kaj biigalo. No, mirnim 8?eem ma h'hko povdm da se v oerkvona zadevo kot tako nisem nikoli vtneaaval, pa ae tudi no bom, ker nijsein za to posUvljeu; kjer pa pridojo v poSfcev obcMsice reSf, ob5tnske korieti. moram se oglasiti. ker je to moja avetar." dol^nost. P;» jo temu res tak6, ntj se gosp. dopisnik: iz nas!edn,j«'ga preprifta. V ata-tejinstveni'j seji 8. niaitij* 1888, zaplsnik §t. 76. prolliipral sem ata»e^ins1vu, ali 8^ ima dovoliti rabota za kopaajo pri vpeljswi vile v famvj, ker se je iz-javi! c\ g. vik-irij, d.i da (a zdaj — sporo&l num je p'ejSnji dopisnik. 0». nrodo.) on xm drugo pi*i-i ravo; in starciinatvo jo na to onoglasno sk'enilo, 'fori robot, kar potreba, dt se speljo voda v farov2. Qosp. dopis-iik, ali sem «*> tnkaj nenpraviceno inoS'tl v rerkvt«no zndo-ve ali n««? Ali sem s tern komu kaj Skodnval ?
Etsaka j»' z m*'2«i'iratvrtm. 6. g. vifcArij poto2il se jo voCkrat 'riroti meni, da mu «tari cerkovnik ne sluzi ^rav, a j-iz sem ga vedno lo tolazIK naj ima ae starostjo potrpljenje; svetoval pa, naj ga odstavi in n'vrga i/.bere» nijscm mu nikol?. Dv je tessu res tako, propri6a se gosp. dopianik prav lehko, ako pnvpta&i o tem g. vikarja. (J Ur.)
Goap. dopisnik bi moral vodeti, da nima 5u-panstvo prav nic" opraviti pri podelitvi me2narake ¦<!uzbf», ampak edino le cerkyeno oskrbniStvo. (Prej-Snji dopisnik nam je sporocil, da je ptaremu od-tav-Ijenemu cerkovaiku zupan odvzel kljufie, Ur.) Tega pa on in njoj»ovt pristaii ne ved6, ali vsaj niso hotoli vedeti. Ko je naairrd g. v*kar?j. nastavil no-vega cerkovnika, so atareSine temu nasprctovaU ; kot pa nijscm hotel jaz i njirai dr^ati, zaLeli so me so-vrazili.
Z:idnja trditev dopisnikova pa, da sem nimro6 jaz hotel f. g. vikarju pU6o urcditi, ali po" njegovih besedah, zmanjgati, oeitno kaze, da se mu v glavi moSa. Morda pa ga jo bilo samega sebe sram, da se upa v javnost poslatl take bedarije, zito ae pa tudi nij podpisal.
Na§ 5. g. vikarij dobiv.i za svojo plaSo poleg proste hire po fasiji te leta 1835. neki znesek v do-naru. In kaj atraanegi sem hotel jaz ufiiniti? Kik6 sem hotel 5. g. vikarju pla6> zmuij§:iti? Nic druzegi ne, kakor predhgil 8»m, in to ni prol:\j» 6. g. vikarja, naj se ob^inski prin"s^k h vikarjevej pl*6; med posamezae poaestnike na novo urtjdi in rizdo'l, ker je sedanja razdeUtev tegi zno.>ki. i.i to p > ftsiji od 3j4 1880. I., toraj 23 let stara, postala s-d j n e-pravicna ziradi i/!prera ojavo prem)zonjikih mz* m6r. (Zihtovati smo od nvojega dopisniki, naj apri6i, kar jo pisal v t^j zadevi, in odgovoril mm je, da sedanji done^'k obfino avSke k plafii vika-jevi se je leta 1877 bil razdelil, da polovico plactijojo gospodarji v enakih delih, polovico pa v ra^nert z dr2avnimi davki, ter da na podlagi novega k-itaUra se je zadnjic leta 1880 dolo5ila vsota, katero ima vsakdo plaLevati. Dalje pravi, da namerovano 0ure> jevanje8, so je v javni atarelinstveni seji raxlagalo v sniixiu, oznaCenem v 5 St. „SoLgb. Op. urelniStva.) Temu mo j emu predlogu bi so vendar nob- den pa-meten ilovek nc ^bil protivil ; toda na& staresine so ta moj predlog le zavrafiiti. Ko sem jih potem v trerjej seji odloSno vpraS^I po vzroku tega nasp^o-tovanja, oglasil se jo podzapan g. Matija Ko?aLi5, rekod: „Zaradi ljubez-ii, ker je nij v naSoj obfiiii." Tako stoji v sejnero zapisniku od 19i*  1889 Sf. 27.
Ali nijsem s tern nam Jtjal ediuo le blagor onim. ki preve6 plaiujejo ? AU sem hotel s tem re? znionj-Sitti plafio g. vikarju, gospod dopisnik ? (6. g. vikar je o neki priliki sam prizial uredni§tvu, &\ jo pri-pravljen popustiti nekoliko na svojh dohodkih, ako bi se zgodilo, kar zeli. Op. urodaidrva)
Da so pa postavili avojemu po^top8nju krono, storili so najmodrcjSe d^Io ter posUIi so vis. n imeat-niStvu naznaniio, da noSejo vefi sodelovati s takira znpanom, kakor sent jaz, Id je r obCini le zat6, da provzrodaje nem r, skodo in sovraStvo. V8ak paraeten ciovek se jih bode uemilil, rekoc jim: ttOce, odpusti jim, ker ne vedd, kaj delajo I4
KoneSno mi pravi g. dopisnik, da sem trmaste glave. Iz navedanega pa bhko vsak sprevidi, jke.d6 je trmnet, ]iz all s'.ares.nstve. Biizi so w h kooou Cetrta voiilna doba, odkar ^upanujem v u:i§ej obdini. Ravnal sem se do z.laj iii poitopal veduo po obato-jedih zakoaib tako kak'vr so mora ravnati, ne ztne-nivst se zat6, kaj porekd moji naaprotoiki in huj-skafii. Do sedaj mi ne more nih6e o raoj^m 2upano-vaaji ofiitati nobenj'ga pregreSka, ne v obfiiui do v viSjih oblastnijab.
Tudi mi pravi gisp. dopisnik, da sem general brez vpjake. To mu pa lebko povem, da jaz nijeem
general: mordi pa je zunaj ob6ine kak general, ki hoLe niso obcino vladati. 6a je pa to res, moliti ho^em za spreobrnenje gre^nika. (6e mislite naSega dopisnika, se motito; on je toliko zunaj Ave*, ko* likor jo VaS zagovornik v Av&ih. Ur.)
'                       P. ^Ibogar.
IZ Kojskega v Brdih, 12. febr. — Nenadoa emit nadvf.jvole pr0stolonaslednika Rudolfa pretresla je do dua area ne Je presvitle cesarske starlse njegove, urrjasno soprOgo—in - vso cesarako rodbino, mawefi tudi vac narode mnogojezidne Avstrije. Vsa Brca so bila potrta vsled straine nezgode. Globoko svoje soeutje i?raievali so vsi a& ra>;ne na5ine. Mi Slovenci, cesarju vselej zvesti in adani, gotovo nismo ostali zaduji v torn ozir«. Naj popisem, kako smo izrazuli globoko' svojo ialo'st radi britke izgube pri nas v Brdib, dft bodo vedeli et-njoni nSo6inia cita-t<dji. kako zv©8ti in udani snio cesarju mi, ki bivamo 11X0 blizu meje bla2ene Italije, ki smo postavljeni kot j ez proti tnj'in navalom.
V nedeljo 10. t. m. po popoldanski slnzbi boiji sesli smo se Sitaloicarji in drugo obSinstvo v fttal-n;6nem prostoru, primeino ozaljSanem, raz kateroga okna j<» visMa nasa trobojnica s Sirokim crnira tra-kom. Po pozdravu pr. predsodnika imel je druStvoni tajnik lep govor, a katorim je posebno lepo elilcal vrlo laslnoati in delovanje naSega svetlog;\ vladarja, ki ga je zdaj tako straSna neareca zadola; ppodbujal je zbrano obfimstvo ceaarju ohraniti vedno zvoatobo in ljnhpzpn, zftnj moliti, ziasti v aedanjih teSkih dne-v»b. Hvala g. govorniku za lope bese le! Na to za-poj6 ppvc; „.Tamico tiho" prav izborno.
Drug odborrtik prebero potem po primernem vvodn ceaarjevo zihvalo „Moji;n narodom", katera je valed svoje priarfinosti vse mo6no ganiln. O pozori .dednjic' vse navzoSe. svoja vdanost do ces.irja poka-znti s tem, da z»klid"jo t'rikrat Bziv?o !^, kar vai nav-dnSeno store. Zapojd se cesarska hitntia in so nek-tere druge Ippe ¦ ppsmi;' slodi prostovoljua zabava, pn kateri se vrS6 razne napit'dce. Sklene so slednjic, da se flCitalnica" v polnem gfevilu z zastavo udeleii slovesnp zadrsnico,. ki ao je darovala danes 12. febr.j na osmmo pogreba. za pokojooga oa«aijevi&i.
Pri tem avrtem opravilu bill so navzoci ob* <5inski zastopniki — ?.upanstvo je v blifcijom St. Mar* tinu — c. kr. ^andarmorija, vsa mnogobrojna solska mladina z u6iteljstvom, krajni Solski svet, eitaloiskega dm§tva odbor z zastavo, nekateri veterani v unifornti in lepo Stevilo drtigih obcinarjev. Peli so prav lepj naSi izvrstni fiitaJnitfni pevci, ki so ob enom tudi cerkveni, pod vodstvora organista V. K. Po sv. mas: ostane vso obSinstvo pred ccrkvijo tik farov^a v le-pern redu ra/vigfi'.'no. Vse povpraSujo t Kaj bo? Ko pride iz cerkve prec\ g. ^upnik, povzamts besedo c. k. postar g. K. K. in zi6ae govoriti oboiustvn, S svojim krepkim in lepo done&ni glasom razlagH ljucL-stvu, kaj je dalo povod c'anaSi'jemu zalost ncmu opravilu, popisuje globoko 2iIo.st presvetlega ees.rrja in njegove rodbino, polaga pt tudi vsem na sree dolz-nosti, ki jih imamo de na§ gi dobrotljivegi vladarja, ki pri vsaki priliki deli d )brote svojim p.)dloz;»ikotn. SlednjiS obrne se k prc5. g. zupniku tor mu v imenu eule ztipnije i/re5e zahvalo zt» obhajanje danasnjega sv. opravila, kakor tudi sploh za iijegovo dolgo!etuo (38 let 5o tukaj pastiruje) po^rtovalno in v.^peSuo delovanje. G. govortiik jo g^voiil lepo, navduSeno v\ ginljivo, da \\m videl nobenega ocesa suhej»a. G. iupuik jo b 1 tuii g nje.i tako, da so ui mogel niti zahvaliti. Pevoi so ia onk.at zipoii „KviSko siinnvi" ia oesarsko him;io. potom am) se razsSi vsi poto)aze.f>.
§e nekaj zalo3tnoga moram sporociti. Pretekb nedeljo 10. t. m, ravao ko snu so 7 citalnioi zaba-vali, prinese nekdo grozn) novico, d<* s) je 'neki mladenic ubii. NesrdJnei je bil rao5n> vmjen — si-cer pa ne popoluoma vdan ti strasti — ia tak je priSol k ploau v eno luktjSnjih kr6em. Ko pride vih stopnie, oraahne in pade znak nav/doi po strmili stopnioah in sicer tako nesndno, da skoro mrtev oblezi, So preden je uiinulo pol ure, ni bil ve5 med 2ivirni. S»'ve<ia je bd naenkrat konoc nesrednemu pk'Bii vsled to^a Lalo^tnega dogodka. Naj bi bil en* krat konec za zoiirom!
Iz Rima 9. feb uarja. — Stnrt nasega proljubeg* e. k. princa Rudolfa no obzalnjemo samo avsttijanski zvesti sini in hcero, temuo obiuhijejo jo vsi evropski narodi.
Telegrafi^ao pr:»la je novica v Rim da jo c. k. princ Rululi nagloma umrl, naenkrat. Be U aeprica-kovana iilostna novion razv6 po oelem me^tu. V cerkvi „Madonna doll' Anima,* ktera jo pod pokrovi-teljstvom naSoga svetlbga cesarja, zvouilo jo eno oelo uro, vihrala je raz zvonik do tal crua zastava z avatrijanskim trakora povita. V Kvirinalu na kraljorent dvoru vihrala je ravno tako italijanaka zastava s iSrnim trakora. Veliko gibanjo bilo je po eelem mestu in vse je govorilo le o o. k. avstrijanskem priaoalu Rodolfu.
Od poldue do ve5era dohajale bo k 'Ces, kiaN
jevemu Kouzolatu (vclikemn poslaniku) imenitne osebe, bv. OCe PzpeJS postal je svojega kardiuala, da izrazi njegovo ncpopisljiv^ i&alost o raiti c. k. princ.i Ru* dolfa. Mi'tiatri in vuliko kraljevih jdui&abnikov izrazili oo 8V\j» XtUoafe.
^Hsopiai popisujejo sploh modrost, u$enoet in njegovo sinrt. Franpozki casniki piSejo, da obdutijo o'ni veliko folost o zgubi c. k. nvsfc. prinoa Rudolfa, kajti da jo Ml prvi prijatelj n jini in podpornik Slovanom.
Na 5. svecana bila je velika maSa tukaj v c. k. cerkvt; maSeval jo kardioal iz Vatikaaa-, pricujoft bili so vsi Konzuli, Kt-ispi in drugi ministri; bilo je tudi kakih 200 Avstrijcev.
8. t. m. zbrali so se rokodelci sknpaj, kteri to dolgo easa brez dela; 3.000 moL prihrujo najprej do magistrate na Kampidoljo ter na vse grlo vpije: Pane e lavoro (krub in delo). Lupan jim udgovori, da dela nima. da naj potrpe' do 11. t. m. da zdaj nc more jim dati i;rdne besedo; vsi naenkrat zala-ice: mi srao la&ii, &ik«mo dela vze od raeseoi maja," in vsi obu-pani od iakote ndarijo po mestu; karaor so priSli, vse bo pobili; vdrlisov ve6 8tacun od zlata in so vse odneali. Policija ae je bila poskrila. Kraljev sin se je ravno poljal van po nayadi na aprehod, ko pozve, kaj se v mestu godi; vrne 'se nazaj v palaco. Krispi izpoSljo urno na vse kraje vojake, al bilo jje vie prejiozDO; demonatranti so odsii ter so veliko odnesli I in Skodo naredili. Na 9 t. m. ob osmi uri stacune bile so yse zapite: Stacunarji bill so vai po ulicah j :n ftikali, odkod pridtre drulial nesre$ne2ev. Vojaki bersaglieti marSirali so iz cne ulice v drugo. Kavale-rija bila je pri mestrtih vratih, ali proti veceru raz&lo &e je vse in strah je ndSel.
Velika lakot via da v celi i'alijanski dezeli; iz vaeb mest sliSi so, da rokodelci vpijeje: Kruh in delo dajte nam." Pri tejzmeSnjavi bi!ojeve6 vojakov raojenih, poaebno policajov, rokodelcev pa cez 500 zaprtih.                          «„__
Politidrii razgled.
Driavni zbor poprijel se je dela, kate-ro je bil pretrial koncem januarja, Budgetni odsek bo kmalu pri kouci s pretresovanjem dr-Savnega proraduna. Zadnje dni tega tneseca pride ta najbrzVv razpravo v zbornici. Vjavnih sejah obravnaval se je do zdaj na6rt postave o skladiSdih, to je o poslopjih, v katerih bi pri-dclovalei hrani.'i blago, predno je prodajo. Naj-vaznejSc je bilo poro&lo predsednika dr. Smol-ke, kako je bila sprejeta deputacija, ki je iz-razila prcsvitlerau, ccsarju globoko udanost in so2a!je poslanskc zbornice o priliki pretuznega dogodka v cesarski hisi. Cesar je omenjal s presrSnimi besedarai tolazbo in podporo, katero je dobival one dni od presvetle cesarice, reko&:
„Zahvalira se drzavnemu zboru najsrSnpje „za gorko so6utje, ki je izraza povodom smrti nMojega drazega sina. Vsi narodi v drzavnem nzboru zastopanih kraljostev in dezel pokazali nso pri tej priliki Meni tohko ljubezni in zve-nstobe, toliko pravega avstrijskega rodoljubja, „toliko udanosti dinastiji — izrecno povdarjam, Bdinastiji, — da Mi je to poleg misli na Vse-ainogfifinega najvedja tola^ba ˇ preveliki zalo&ti.
„NavzIic britkemu udarcu bodem tudi v Bprihodnje zvesto in vestno izvrseval Svoje vla-adarske dolznosti. Izrocite torej drzavnemu nzboru Mojo uajtoplejSo zabvalo za soCutje, ka-„kor tudi hvalo cesarice in Moje sinahe.
„Koliko se moram v teh britkih dneh za-Blivaliti Svoji srfino Ijubljeni soprogi, cesarici, „kolika podpora Mi je bila, ne morem popisati, Bne dovolj srfino izraziti. Ne morem se zadost-„iiD zahvaliti Bogu, da Mi je dal tako tovar-*§ico v Jivljenji. Povejte to dalje; kolikor „bolj bodete to Sirili, toliko hvaleznej^i Vam 9bodemtt.
Ogri vendar doseXejo, kakor se kaze, da se nekoliko premonita §§. 14. in 25. nove vo-jaSke postave. Ali bodo preniembe bistvenc ali ie v obliki, se §e ne ve. Oficijozni listi trdijo, da vlada le v to privoli, kar bi bila uLe tako dovolila, ako bi bila prej poznala mnenje oger-skih politikov.
V Rimu kazejo se nasledki dosedanjega o-sre^evanja narodov na jako zalostcn na6in. No-?i bogovi so hoteli zatreti zadnje znarnenje kr-Sanskega Itima ter so v ta naraen podirali sta-rodavne stavbe ter zidali nove hise, ki so se jim Cez no6 pogipate,   Tako so napravili   po
sredi mesta velikansko novo ulico. Delo je privabilo veliko ljudstva v niesto, katero je zdaj broz dela in kruha, ker Spekulantcm je po§el dcnar. Vsled tega bili so v Rimu veliki nemi-ri; delavci so mnogo stacun oplenili ter razsa-jali po mestu. Minister Crispi je postal vojake nad delavce, da so jih razpr§ili in mnogo zaprli, drugi pa trdijo, da ljudem bi bila skoro vera potrebna. Tudi drugod po Italiji sliSijo se dcmuiistracije, ki ne dnjrjo upanja na dobro prihodnost.                 ________
Domafie in razne vesti,
Predpusfcne veselice v ditalnici goriSki Plesni veutek napovedan za 2. februarjaje povseod-padel zavolj grozne nesreie v vladajofii rodovini, za-volj smrti prpstolonaslediiika Rudolfa. — Za 16. fe-bruarjfi, tedaj za jutri nopovedani venCek bode, kakor se sli§i, dobro obibkan. — Veliki pies, napovedan za 3. marca, bode kostimiran in maskiran. Odbor fiitalni^iii v2e sedaj skrbi, da izpade 6im lepSe, in misli obfiinstvo iznenaditi — s fem? pove u2e drugi krat.
Aystro - ogerska karavana v sv. de^elo.
Piihodnja avstro-ogerska karavana v sv. deiele odide
Nazarefc, Tiberija, Joruzal«*ra, Sv. Janez, Betlehcm, Jeruzalem, Iiamleh, Jafa, Port-Said, Kajro, Aleksan-drija, Trst oziroma Carjigrad in Solun. Potovanje bo tr.ijalo 45 dni. Cena I. rczreda s popoloo hrano 635 gld. v bankovcih. II. razredu 545 gl. v bankoveih. Zadnji dan za oglaSenje 12. dan marca 1889. Te karavana se smejo vJelcziti osebo tudi iz NemSije in drugth de?,el. — Na Dunaji, I., Spiegelgasso 12. Leon Wocrl, ce^. kr. dvorni - knjigotr2«o, zalo2nik, komtur in vitcz mnogih visokih rodov.
Drobne novice. UpravniStvo tukajSnje bolni-Snice in z njo zilru^-ne noriSnice vsmiljenih bratoviz-dalo je tudi letos po navadi prejSujih let obiirno po-rofiilo o bolnikih, ki so ae zdravili v tern zavoduleta 1888. Posnetek iz poroCila, kakor tudi i* knjige Rit-terj«»ve m^rali smo odlozhi za drugi krat. •*- 0 priliki, kosta bila imenuvana da»tna kanonika Ijubljan-»kega stolnega kapitula precast, ta gospoda Jatiez Semen, profesor bogoslovja, in Josip Marn, profesor in prpdsednik nMatice Slovcnskp," katorima spoStljivo iestitntno na novih priznanjfh njih mnogovrstuih zaslng. dobili smo od nekega gospoda na GoriSkem kratko pestuieo, v kateri iestiia profcsorju Marnu kot svojcmu nekdanjumu ufitelju; ali radi pretesnih prostorov motait smo jo opustiti. — Poverjcnik dru-zbe sv. Mohora v Gorici nas je prosil, naj naznani-mo, da nabiranje udov se konia 5. marca t. 1. in da na oglase brez plaCila se dru§tveni odbor ne more ozirati.
Veliki Dol na Krasu obhajal je predzadnjo srtdo 6. t.'m. nenavadno sloveacn dan. Do§el mu je nov vjknr 6. g. Stefan ValentiuCiC, katerega so du-hovnjani sprcjeli nauduSeno   in z veliko slovesnostjo.
5  kriiom in v proccs:ji so mu §li proti, kakor kadar Skof pnhaja. Na zvonovo so pritrkovali in stroljali z moznarji, da ve je RliSalo dolefi okoli. Slavoloki so bili postavljeni, ua odlifnojsih mestib in ljudstvo se je dela zdrzevalo, kakor o praznikib. Nekateri so pokle-k'ivali ob poti, po kateri je dohajal novi gispod vi-kar v procesiji. in mnogi so se jokali veselja. Ljud-slvo kazc tako spoStovanju in naklonjenost svoje mu duhovau, da se je fiuditi.
V 6epovailU pre'.oziia je AKatoliSko-politiina Cilalnica" obini zbor in besedo v lzras ialovanja radi «mrti cesarjevca Rudolfa od 3. februarja na dan 24. februarija ob (5 t'h) zvefior. To naznaiijujofi druStve-nikom in vsem prijatoijem druStva je uljudno vabi k obilnej udeic^bi                                     -    Odbor.
Bazpisana probanda. Ena izprazojena prc-benda ustauovitve za plemetiite gosp6 pokneiene gro-fijc gorisku iu gradi5k«i se 8 torn razpisuje z opaxko, da imajo prosilke podati svej¦* doticne vloge v Sestih tednih podpisaoercu dozebemu odboru. V ta naraen naj dokazVjo: 1. da imajo najmanje 18 let; 2' da so vboge; 3. vrsta svojega plemeoiStva in ali spadajo medplemejiite rodbine tukajSnje grofije; 4. da so le-pega zadrfrinjaj 5. stan in prem »icnje svojih stansev, pa kakn zasluge imajo oni za dr^ivo; 6. Stevilo se-ster in ali uzlva v2e katera izmpj njih ali prosilka sama kako prrbcndii, ali d»ugo pomo6. V Gorici 8. februarja 18s9. DEZELNI ODBOR.
Profesor Rajmund CuSek v Kopru izdal je, kakor se razvidi iz naznanila v danaSnjem iislu, ..Po-
6 e t n i c o aemSkega jozika," ki bo dobro sluiila onim, ki «a hofiojo dobro seznaniti z nemSkim jezi-kom. Poaebno dijakom in ucltoljera ae knjiga jako priporofa,
Vabilo k &raLb\ sv. Mohom. Kmilu — 5. din prihodnjega meseca — se bode zopet konfiala na-bira udov .'druZbe - sv. Mohora. Koliko j!h bVde letos? Ali toliko kakor vlani, ali morebiti Se ce'6 kaj vefi? To je vpraSenje, .ia ktero bi rad dobil u<?oden odgo-vor vaik slovenski lodoljub, najrajSe pa se druibia odbor. Vsi namreC dobro Vftino, kako vclevazaa je drnilra sv. Mohora za celi slovenski narod, da se ohranjuje v zvestobi do Bbga in domovine.da sepou-6uje in napreduje na podlagi krScanskih resnio, in za-to tako iskreno 2e!imo, da bi se od leta bolj Sirila in utrjuvala m*i naSim Ijudstvom. Res je sicer, da Ste-jejo far<», kjer jo ljudstvo versko in narodno zavedno, z vecme zc toliko udov dru2be sv. Mohora, da jesa-mo zeleti, naj Se zanaprej tako ostane; ali veudarje S.j krajev, od koder po pravioi 3merao pricakovati, da Sfevijo doscdanjih druiabnikov Se naraste, in spet so kiaji poaebno ob jezikovnej meji na Ogerskem, Sta-jerskem, KoroSkein in Benecanskem, kjer se mora na-Se slovensko ljudstvo Se le seznanjati z Mohorjevo dru2bo iu raenda celd a slevenskimi firkami, da more pristopiti k njej. Do rodoljubov v teh krajih, kjer stoji z naSo dru2bo Se mani ugodrio ali cclo slabo, obrafiamo se prav zaupljivo tor preiskreno prosirao, naj bi vsak zaveden Slovenec atoril za njo, kar le storiti more, da j<»j pridobi novih udov, posebno pa, naj se U. gg. duhovniki povsodi krepko posluzujejo svoje pravice, da to cerkveno bratovSCino tudi v cerkvi gorko priporofiujejo. Nauk o njenih milostih in dobvotah pri vernih Slovcncih nikoli in nikjer ne ostane cisto brez sada. Korak do kcrakal Ceravno koj na eukrat ne bi bilo znamenitega napredka, o ktercmbi se strmelo, a od leta do leta bode vendar le napre-dek, to stori vsak, kolikor v svojih razmerah pre-more, in s5asonu so tudi ti Slovonci ob meji posta-vijo v isto casfcno vrsto s Bvojimi bolj sreCnimi brati.
Ravno tako pa tudi lepo prosimo naSe doge-danje izkuSene podpornike,'26. gg. poverjenike in ro-doljubne dubovnike, naj bi bili druzbi Se zanaprej tako dobii, kakor dozdaj, in naj b! jo skfiSali na ti» stem vihunou ohraniti, do kterega so jo povzdignili.
Mo6 in upliv dobrih kakor slabih spisov in knjig pripoznava ves svet ter si zato prizadeva jih Siriti. Mi Slovene! pa Sirimo in utrjujmo druzbo sv. Mohora in delajmo za njo vsak po svojih moceh, ker to dru2bo dala nam je bozja previdnost ob pravem casu in na pravem mestu — kot reSiteljico vere in narodnbsti.
Od ved Btranij se nam je izrekla 2elja, da bi v imeniku polpg imena far stale Se inie dotiene po§te. Prosimo torej H. gg. poverjenike, naj izvolijo zapisa-ti na glavo vpisovalne pole Se slovensko (in kjer je tuje, taje) ime svoje poSte, da moremo tej 2e)ji ustrefii.
Knjigi: KZ i v 1 j evJi j e M a r i j e D e v i c e i n s v. Jo&efaK in „Zivljeii]e nasega Go-Rpoda Jezusa Kristusa" ste se natisnilt v 45.000 iztisih.
V Celovcu, dn6 5. sveJSana 1889.       ODBOR.
Vabilo k besedi, katero napravi Katoli§ko-po-tiSao bralno druStvo v Podgori 17. febr. t; 1. v prostorih gosp. And. Kocjanfiiia, de2. poslahca. Spored: 1. Petjo. 2. Deklamacija. 3. Petje. 4. Gleda-liSCna predstava. 5. Petje. 6. Sreikanje treh dobitkov. 7. Pelji\ Po besedi prosia zabava. Ustopnina zaneu-de 20 kr., sreCka 10 kr. Zaietek toCno ob 5Vt uri. E obilni udeleSbi vabi najuljudueje            ODBOR.
OtroSkim vrtom v Podgori, v Pevmi in v Gorici poslal je pregestiti goapod Janez Vesier, vikarij v Otulezali, mnogo c-ntov jabolk, koja so mu zaesli vaS5*ne v Otaleiah, V Pluznah v Lazcih, v Jazbiivah in postranski posestniki. Blagemu gospoda vikarju VeBtru presrena hvala na skrbi; dobrotnim darova-teljem pa Bog- povrni!
Badodarni doneski. Nanusto skroninega venca na krsto prerauo umrl?g<i ob5e priljubljenega prestolooaslednika viteZkegi nepozabnega R^iloifa, ki je bil up in pmoi Hub-j Avstrijo, podaril jo Alojztj SorC v Bole; dijaski kuhinji 3 gl. in otroSkemu vrtu v Gorici 2 gl. Dalje so darovali: otroskema vrtu in dekliSki Soli v Gorici: Matej Primoftc v Sempolaji 5 gl., druStvo detoljubov 1 gl., Slokav tfranc, trgo-vec z lesom v Lokavci, 2 vgl. — otroSkemu vrtu v Pevmi: Mafrj PrimaKS v Sempolaji 5 gl.,. druStvo detoljubov 1 gl., G.ispar Likar v Gorici 2 gl.; — za Studentovsko kuhinjo dr. Nik. Tonkli 10 gl. Pre-sr6na bvala vsem darovalcemj
Na snanjs Sokolom. Podpisani odbor uljudno naznanja svojim (Slanom, da 86^ je novoizvoljeni odbor v svoji prvi seji dne 18 t. m. tako le seatavil : Abrami5 janez je izbran za podatarosto in ob enem za Cetovodjo; Vuga J. za tajnika in druStvenega upravitelja; Pobeiaj Martin za blagajnika, ki bode B|trojenral raeaeCnine tudi v svoji Sticuni na Travniku. Odbor je tudi za sd.ij sklenil priredovati vsakosredo in saboto plesne vaj« v sobam Marzu>i-jeve goatilne. Vsi Sokoli so naproSeni, da bi te vajs obiakovali. Prva vaja bode v nedeljo 17. t. m ; zacetek ob 5. uri popoldne; ob srodah pa ob 1% uri zvecer. To raj Sokoli na svidenje 1
Qdbor telovfldaega draStvs „3okoJ",
1
Zeitung" in drugib listov, kadar prinesejo kaj zoper Slovane, poaebno zoper alovanako duhovSfiino v Pri-morji. Ker jc „Corr." na sumu zidovskega io hoernl-liega lista, se nikdo nad tem ne spodtika, ampak smatra se ta pisava tudi v reanih krogih kot naravua, ki nikakor ni Bposobna kaliti javoeg* mira, temvei ki je hvale in podpore vredna, ker bifo neporedne pansiaviste, (tako zovejo zveste drzavljune, ki nis> zatajili slovenskega pOKOljcnja). Vse diugaCo bi se kazala atvar, ako bi katoliiki list pisal v enakcm smisui o irredenti; inwl bi neposredi.ih io posrtdi.ih sitnoatij, da bi si zapomail, kedajaijev zailnjio npal zapisati bosedo irredenta, kivjti sedanji politiini krado (vera), katcrega je molil kues-Quhenlohc v di&tvntin zboru, je ta, da Ita}jiaiii (brez izjenn) so nsmvui in najlrdiuji sttber avatrijskerou Lust\» v Piimorj'. Ka-dar pa navedeui listi zastanejo a nuvicami, piioese jih „Corriere* satn. Tako je storil v Stevilki 19. o»l 12. t. m. Pod naslovom „Ipocrisia slovena" (slovtnaka bioavSCina) pripoveduje, da .TizaSko podporuo in braluo diustvo" je imelo preteklo acboto /ajutra z»-duSuico po ranjkein cesarjevitf Rudolfu, a zvefier da je imelo predstavo alovenske igrc v 5 dpjaujih v glt-diSSi ..Fenice" iu potem pies, ki je tipel do rnuega jutra. Teinu popisn dostavlja sploSno upembo: wImcl jc p*\e prav ueki dalinattnski list, ko je pisal, da tu-liko bvalisani patiijutizem slovanski ui dtugega ko hi-nav^ciua in pesck v oci obla&tim, da zakrivajo svoje jtiave Cute, ki se zlagajo soglasuo z otiim: Skofa Stros^-mayerja."
Kar t-e Hie dogodka, ki ga imuija goriski list, je &tvar ta le. V Tistu ate dve sluwnski p^dpomi dinitvi. Vcfij*, ki steje bb"2u 2000 udov, se iinenuje „De]avsko podporuo diustvo v Trstu* ter je imelo pokrovitelj* umrlega prestolonaslediiika nadvojvodo Rudelfa; drugo je nraogo manj§o in se imenuje „Tr-zasko podperro in bralno diuStvo." I'cvo diustvo imelo je omenjeno zaduSn.ee po ranjkem nadvojvodi ter je odpovedalo ue sumo veliki pies, ki je bil dolo&m za dan 2. febr., ampak sploh vse v«selice v let S* Bjem pustu. Drugo drustvo ni imelo male; glediafiuo predstavo imelo je pra doloCeno uzedolgo pied smrtjo eesarjevica. Kar se tice izrecenega obtekovanja v Slovanib, raorawo reci, da ga nr ?Corriere" izmislil, ampak da je le ponovil, kar je sliSal. Tako mneiije o Slovcncih trosi gospoda, ki je veliko viaja od ?Con-.B, kale; a se je tudi preteklo leto, ko m je slavila Sti-ridesetlctnica cesaijeva, izrazila v tem smislu celo o osebah, katerih pratrijotizem je 6 at kakor zlao. Ncka politika zahteva, naj veljajo primorski Slovani Hot ne-zaoosljivi in panslavisti. Kam to dovode, born) videli.
OdgOVOr blagorodnega gospoda Joeipa Go* rupa, veletrzca n* Reki, na brzojavno eporocilo, da obeni zbor telovadnrga draatva ,Sokol" v Goiici ga je imenoval svojim prvim castnim udom, se tako ie glasi: Zahvaljnjem se vrlemu „SokoIu" uajarcneje na tem iastnem odlikovanji, koje mi bode veduo v prijeten spomin, ter ielim taistemu, da bi vapesuo napredoval io se lepo razevita), na 5ast iu koriat sebi in mill nasi domovini. Z Tisokim &poSto?anjem Yam udani J. 60RUP. Na Reki 11. februarja 1889.
Uditeljsko drnStvo za goriSki okraj zboro-valo bode v cetrtek dne 7.. marca t. 1. ob 9. uri predpoldne v Solskej sobi v Sempetru pri Gorici se siedeCim dnevnim redom: 1.) Dolo&tev La^a in kraja prihodojemu obLemn zborovanja. 2.) Razgovor o pra-vilib zaveze slovenskih uciteljskih druStev. 3.) Razni nasveti in prediogi. — Udje so vabljeni k udelezitvi.
ODBOR,
V Cerknem prelo2i!a je naroina titalnica veled smrti cesarjeviia Rndolfa reselico, ki je imela biti dne 2. srecana t.l., na 24. dan t. m. Eer vspo-red ostane isti, zato se nova vabila ne bodo razpo-fiiljala. K obilni udeiczbi uljudno vabi          Odbor.
Listnica oreaniitrs. U Go rice dobili staa oMi-ren dopis o „CorrieroTi" Teati glede Msl«;veneke IiinaTWine*', ki naraja- mnogo zacimivih zgodoriogkifc dat v tem oziru. Ker smo priobSUi dreg daljii festarok o tej zadevi, pridriali Bmo dopia za zdaj. — Dopisniki, katerim nismo mogli fie nstreci, u*j blagoToljno potrpijo ; pridejo tadi oni na vrsto. ~ Z ozironi na uznsnilo o zaslaJku dosJa to nam tri prama, katera smo odpualali na ineato, a k*tarega nam je doilo ono naznanilo.
Oznaniio.
Ravnateljstvo „zastavljavn;ce (Monte di pietk)K vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja da bode dne 11. maicija 1889 in naslcdnjc javna «lrazba (kant) nereSenih za-stav IV. 6etert leta 1887 t. j. tistib, ki so bile zastavljene meseca oktobra, novembra in de-cenibr.1 1887.
Zahivala.
Izreknmo svojo najt«»pVjo in najiskienpjSo za-hvalo vscm onim blagim, ki so po^astili pogrcb na§e-ga drazega nmrhga brata, oziroma svaka
Jozefa Ropper-ja
s6 svojo prijazn    nav/oCnohtjo.
V Gorici, 9. frbnttuja 1*89.
4AKOP HOPPER *.,/                      (er zakqithka
*  l             KAUOI.INA IN MATEJ MADON.
"Zalivala.
Proar6\io ao Zi.hvaljujem v rvojrm in avojlb otr*ik imon-u vsem, kuteri so moja nepozabljivo soprogo
Radoslavo Hrovatin
o njenoj bolozui obiskalr. ji stre^li in jo tolazili, kakor tudi vaom oaim, kateri so venacr darovali in j>j y prav obiluem §tevilu t»ka/ali zadnjo fast, in ii krati vsem ouim, ki so mi izrazili svoje secutje in so2afjc.
G o r r e a,   14. f.-bt uvaija 1889.
JOSIP HROVATIN, fcalujoci soprob'.
B02I6NO DAMLO
Narodoa Knjizuica. I. zvezek.
POBR ATIMI
Roiran Spisal dr. J. Vosnjuk. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva se v Ljubljani v BNarponi tia-kamiB, v Gorici pri knjigotr2eib.
D.r VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI  SPISI.
I. ZVEZEK:
PRIPO VEDNl »3P I SI. UEEDiL IVAN &ELEZNIKAR
Vsebina: Sivotopia dr. Valentina Zarnika, — Ura bije, 21o-vekapani! — Mascivanje usode. - Razni apisi: Iz dr-zavnega zbora. — Pjsma alovenskega turista.
MARUACELJSEB KAPLJ1CE
so izvratno zdraTilo r.tt vse zelt>d* A iese bolezni; neprescgljivo zdravilo T . so ob slabei slasti do jedi, sla- '*¦ Ibem vzduhu, napenanji, ki* alem zdrgovanji. zvijanjx po trebuhu, prehlajenji zelodca, If' zgagi, nabiranii skamenelca, za X, odpravo preobilne zleme, ble- T dice, gnjusi in riganja, glavo- * bola od zelodca, zelodfievega ^ kr6a, je proti otrjenja in zagati. preobjedi in jprenapitji, gliatam, bolezul na vranici, jetrah in zlati zifi.
Cena male steklenioe z naznanilom rporabe je 40, veSjo p.i 70 kr. Oarednja razpoSiljavnioa jo v KromeiiXab.
Marijaceljske kapljice niso skrivsno zdra- f vilo. Njih sostanski deli so naznanjeni na listku o v njih rporabi,
Prare Marijaceljske kaplje ie dobo skorej r TBoh lekarnah v ovitku a rudeeo znamko zgorne podobe zalepljeiiora.
V Gorici jih iraajo lekame Oironcoli, Cristo-foleiti, KOrner in Pontoni; v SeSani pa Philip Ritschel.
KnjiSica je jako clegnn'.no, po najuovejSem uzorci in res krasno vezana. Vtisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikora v. zlatu in pridejan tudi njegov labtnorocen podpis. — Cena knjizici je I gld., s poSto 5. kr. Te& — Dobiti je t ..NABOD2JI TISKARNI* t Ljubljani.
Zelodcne bolezni____
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in neprescgljivo zelodcno zdravilo.
Ixbrali v raznih SolodOnih boloznih zdravilo, katoro bx v resmci odgovarjalo nauionu, ni lahkastvar dandanes, ko ae prodajajo- vankovrstua taka zdravila
Ve6ji del onili kapljic, iy-bfkov itd itd., ki'se osnanjajo m priporoaajo obfiiiutvu t visoko letoJimi boaedami, ni druaega ko prevan-, pogoato se Ikf.dljira
Samo jernzalemski balzam, u*e davno znaii no svoji priprosti aestuvi in po ozivljajoSi avoji inofii na ielodftno 2ivw, si je pridobil pr-HluoMt prcd VHPmi dru-gitai do enaj maniini poiuoCki, kar potrjuje njegova razprodaja, ki vedno raato.                                   6
To balzam, bogut krepfajoSe mo5i kinoakega ra. barbara, koremke, ki jo Bploh znana po avojem pre-bavnom uspoha, daje gotovo aredstvo proti ielodcniia elaboBtim, izvirajofiim iz nerodnega probavljanja. Zato ie priporoSti, ko jesti ne diSi, proti neprijetni sapi, gnjiisu, nganju, zabasanju, bemorojdalnim tezavam; pomaga tudi proti zlatenici, gliatam in boleznim v drobu.
Steklonica a podukom 30 kr. Gllav na zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. I           V TRSTU pri G. B. Rovls, v KORMINU pri A.
Frauzoui, v TOLMIxN'O pri €. Falisca.
¦¦*-
-¦f«
Kdoi* si hofo
iiti
1
po§!je naj svojo adreso upravni^tvu
tega Jista v zaptcatetiem pfemu z nadpiaora
zaslu^ek.
Vsakovrstne tiskoviue za elavno sloven-ske obSmsko urad«,   kakor   tudi raznovraten Si papir in va& druge pisne potreb§6ino prodaja po zoi^auih ceuah
JQSJP PALL1CH,
trgovec s knjigami in s papirjem
ter tiskar v Gorici,
na Travniku, h. St. 6.
4
i
si
Kdor si 2e!i  jasnosti o nemlkem obli-koslovji, omisii ei naj
POdETNICO
n^m&kega jezika.
Za 1. in 2. razrod alovenskih gymnasij, tudi za ptipravnice alovea^kih u5,tey;S6
SE8TAVIL
RAJMUND 6U6EK,
c. kr. prof, v Kopru. V platno vezana  stane 80 kr.   RazpoSilja jo pisalec sam,   in to poStnini  potom,   ako  se prilozi So 5 kr. poStnine.
am
»wy >^.» 4** t»M i *& pm &*x a**.* ^
Vinice nn Dolenjskcm, dne 12. jan. 1889.
Blagovolitc mi p^lati dvanajat ateklenio Vado esence za zelodec.
Pohvalno omenjam, da \o bila raba lam poslauih U6 steklenio izvratna. Bolniki raznilt vrat ao v/ivflli eaenco z najboljSim vspehom. Neka bolnica je bila ze za smrt bolna, vsi so mislili, da mora V malo uralt umreti; toda komaj je zavzila nekoliko knpljio oaence, je ie okrevala in Lez nekoliko ur popolnotna ozdravela ~ med tem, daje bila poprej vec dni ie akoraj na smrtni pos clji. Esenca se todaj zaradi njenega izvratnega vpliva sama naib'olje- priporofiuje.
Z odlrtnim spoBtovanjora
vpwvm  xooi,
V Gorici,  dne 5> febiuarja 1889.
W»^tW|| in odfovorni urcdoik: M- KOBSIO — HiJarijauska Tiskarwi v Gorici.
JURIJ kONlG, zupnik.