Štev. O. Na Dunaj«, 25. marcija 1896. Letnik IX. Slovanske stranke. V podpiranje in pospeševanje avstro-ogerske zunanje politike je lani nastopil gr. Goluchowski, in kakor se kaže, jo je trozveza srečno dovedla do dejanskega, če ne tudi uže do formalnega pridruženja k trozvezi tudi Anglije. Za vzdrževanje protislovanskega sistema na znotraj in za utrjenje duvalizma je bil odločen v lanskem poletju grof Badeni. Smer in tir zunanje in notranje politike bila sta vsled imenovanj teh poljskih državnikov takti jasna, kakor nikdar bolje. Slovanske stranke, zastopane v državnem zboru, videle so in mogle so videti, kake velike in važno zadače jih pričakujejo v naslednjih državnozborskih zasedanjih, in kako vlogo bi bilo treba igrati tudi njih odposlancem, odločenim v delegacije. Spoznati so mogle, da se završuje jedno razdobje notranje politike, kateremu bi bilo dolžno slediti za slovanske narode ugodniše po-loženje; spoznati so mogle, da pri vzdrževanju dosedanjega tira zunanje politike, negledti na vedno pomnoževanje bremen, spravi ista politika slovanske narode naše monarhije v še neugodniše razmere in položenje. V pogledu na vse to misliti smo bili dolžni, da se slovanske stranke tudi primerno pripravijo za tu omenjene važne zadače, in da, če kedaj poprej, bodo vsaj v tej dobi skušale združiti se v jedno kompaktno maso, da opuste vse specijalne interese na strani ter se obrnejo jedino k skupnim ciljem. Vsak trezen slovanski mislitelj, ki se zanima za velika javna dela, je pošteval, da slovanske stranke se vsaj sedaj, v odločilnih momentih, postavijo na stališče, katero odgovarja tem momentom, in da ukrenejo vse jedino s tega stališča. Slovanski dejatelji, ki opazujejo stvari zunaj naših parlamentov, pričakovali so govorov, izavljenj in — dejanj, ki se vrše v znamenitih trenotkih. A kaj se je zgodilo? Mladočehe so začeli mamiti z malenkostnimi ukrepi in z obečavanjem, katero pa naj bi se izpolnilo še le po završenem delu, po doseženih namerah, za katere so se postavili glede na zunanjo in notranjo posebni poljski izvršitelji. Mladočehi so postali malenkostni in se vedejo, kakor da bi sedanji prehod na drugo razdobje ne bil neobičajen in za skupnost slovanskih narodov naše monarhije črez vse usoden! Kakor da bi ne bilo v sedanjih in nadaljnjih mesecih nobene skupne slovanske zadače, začeli so se baviti intenzivno ravno sedaj s češkim državnim pravom. V tem je metoda, a malo Mladočehov se more biti zaveda, da ta metoda ne prihaja od njih, temveč od protislovanske politike v skupnosti! Kedar se boji ta politika, da bi slovanske stranke ostale pozorne pri važnih odločitvah, skuša jih spraviti na popolnoma druga polja, jednako, kakor kedar motijo roditelji svoje otroke, da bi ne zahtevali tega, kar istim roditeljem ni po misli. Po vsem dosedanjem vedenju mlado-češka stranka ni več v pravi opoziciji, in če so se opekli Staročehi, bati se je uže treba, da se še hujše opečejo Mladočehi, a s češkim narodom bodo trpeli potem tudi ostali slovanski narodi. Kaj pomaga pozneje tarnati, da se za vojaštvo potrebuje vsako leto vedno več milijonov, če pa se prezira ^ejstvo, da je treba tudi v delegacijah povzdigniti svoj glas gledti na postopanje naše zunanje politike! Duvalizem daje največ opore protislovanski zunanji politiki, a poleg drugih slovanskih frakcij tu Mladočehi gledajo bolj na primernišo in pravičnišo kvoto in v obče na zboljšanje samo gmotnega stanja, nego pa na duvalistiško in trozvezno politiko, od katere skupno je zavisno gmotno, kakor vse občepolitiško in nacijonalno položenje slovanskih narodov. Mladočehi so zavzeli v tej prevažni dobi zajedno separatistiško stališče, in uže to kaže, da ne dosežejo tega, za kar se bode odločevalo letos, in kar se bode pretresalo tudi v delegacijah. — Nemške stranke so v nacijonalnem pogledu jedine, in le v drugih stvareh gredo saksebi. Nemške stranke hrbet obračajo tistim, ki blagohotno poštevajo češko in vsako drugo državno pravo. Iste stranke povdarjajo skupnost naeijo-nalnih interesov, naj si poštevajo iste v Celju, Celovcu ali pa v Pragi in Opavi. Kaj bi storile iste stranko, ako bi njim nasprotovala zunanja in duvalistiška, potem specifična cislitavska politika, kakor dejanski nasprotuje slovanskim narodnostim? Ali si moremo le zahipno misliti, da bi te stranke ne združile se v jedno samo skupino, da bi izpremenile tako politiko? Kaj pa vidimo pri slovanskih strankah? Vsaka je v najugodnišem slučaju se-paratistiška, v neugodnih slučajih pa tudi partikularistiška. Nemcem ni treba očitati nejedinosti, ker v glavnih stvareh, glede na zunanjo politiko, glede na politiški pomen duvalizma in glede na nacijonalno vprašanje jim ni treba, da bi nasprotovali ne sistemu, ne vladam. Ako so nemške stranke nejedine glede na nacijonalno vprašanje, ne izvira to iz neugodnega položenja nemške narodnosti, temveč radi požrešuosti in agresivnega stremljenja sosebno nemških nacijonalcev. Drugače pa je za nemško narodnost nacijonalno vprašanje rešeuo po ustavi in po dejstvih, katerim poslednjim so avstrijske vlade stalne podpornice s tako zvanim drž. jezikom. Slovanskim strankam po takem ni treba gledati, kak6 se vedejo sedaj nemške stranke, temveč, kak6 bi se ravnale one v analognem položenju slovanskih strank in narodov. Slovanske stranke in frakcije so bile uže lansko poletje dolžne združiti se v jedno kompaktno opozicijo-nalno skupino, katera bi bila opustila svojo opozicijo le po primernih kompromisih z vlado. Duvalizem in tir zunanje politike seče rane slovanskim narodom, in kar se dostaje sedanje volilne reforme v Cislitaviji, ona čisto nič ne popravi Schmerlingove geometrije, in vendar je ta ob ukrepljanju nemške sedanje liberalne stranke poštevala na prvem mestu nemški nacijonalni moment. To dejstvo samo na sebi bi bilo dolžno združiti slovanske stranke, da bi bile napravile kompromis z vlado jedino pod uslovjem, da popravi dosedanjo volilno geometrijo ter zajedno pomnoži število poslancev na korist tudi širših množic. Ne torej samo radi občih nedostatkov, temveč radi nacijonalnih interesov bi slovanske stranke morale protiviti se sedanjemu volilnemu načrtu, in ugodno izpreinembo bi bile slovanske stranke dosegle, ako bi se bile združile v skupno opozicijo. Da, ko bi bili Mlado-čehi stremili k združeni in nadaljnji odločni opoziciji, bi Badenijeva vlada uže a priori ne bila prišla s takim zasnut-koin na dan, in slovanski poslanci bi mogli za Veliko noč vsaj z volilno reformo prinesti domu nekaj ugodnega. Tako pa dojdejo slovanski zastopniki v domovino bez vsake nadeje boljšega. Tožili bodo stranko za stranko, a v skupnosti so krivi vsi in vsi odgovorni za nevspešno postopanje. Se bi bil čas zdramiti se, vladni volilni načrt ni še prišel v zbornico poslancev, pogajanja z ogersko in našo vlado še niso odobrena, in delegacije niso še odločene. Ko bi mladočeška stranka više poštevala interese češkega naroda in skupne interese slovanskih narodov, moralno zvezanih tudi z ogerskimi Slovani, opustili bi sedanje cincanje ter kot najmogočniša slovanska stranka — ker Poljakov ne moremo poštevati — skušali še v zadnjo uro pridružiti sebi ostale slovanske stranke in odlomke ter s stališča skupnih interesov teh strank v novo pogajati se z vlado, poštevaje izpremembo volilnega načrta, pogodbo z Ogersko in delegacije. V tem smislu bi Slovani post festum ali pa uže po starem koledarju praznovali svoje vstajenje. Dospeli smo na mejnik politične 30Ietne prošlosti; ali hočejo Slovani isto dobo nadaljevati neizpremenjeno? Ako ne, potem je dolžnost njih zastopnikov, da se združijo za iste cilje, ker drugače ostane njih postopanje bezvspešno, a polno odgovornosti. Bez združenja za avstro-ogerske Slovane ni vstajenja! --- Češko vprašanje. Od 15. marca, v kateri dan je Nemec Julij Lippert v glavnem nemškoliberalnem glasilu priobčil članek „o češkem državnem pravu", razgovarjajo se o tej razpravi sosebno nemški liberalni in nacijonalni ter razni češki listi. Jedro Lippertovega premišljevanja je v tem, da priznava možnost pogajanja s Čehi ter da zahteva v ta namen izključenje Moravske, torej implicite v toliko veči meri tudi Sileške, potem pa poseben teritorij Nemcem v češkem kraljestvu samem. Ne bomo tukaj ne posebe, ne v obče navajali, kaj vse je dobil Lippert v odgovor i od nemške i od češke strani. Ponavljati pa moramo povdarjanje, da, če tudi je napredek v mišljenem razgovoru od strani mislečega deja-telja nemškega, je vendar načelna napaka v tem, da po-števa potrebo sporazumenja jedino v češkem kraljestvu. Čehi, sosebno v staročeškem nemškem glasilu, sicer zavračajo omejenje sprave jedino na Češko, povdarjáje, da Morava je dolžna biti vključena bezuslovno; a tudi to je pristransko še tedaj, če Čehoslovani poštevajo zajedno Silezijo kot neizogibno potrebni substrat vsakateremu pogajanju. Treba je sto in stokrat naglašati, da češko vprašanje ni samo eminentno avstrjisko vprašanje, temveč, vsaj vsled koneksa politiškib in nacijonalnih vprašanj, tudi nekako vitalno vprašanje neprivilegovanih slovanskih narodov naše države, da ne rečemo v nekem pogledu, tudi slovanskih narodov skupnega tesarstva. Prav za prav se pravilno ne more rešiti niti samo bistoriško državno pravo Čehoslo-vanov, ako se ne izvrši poprej ali vsaj istočasno tudi nekaka korektura na državnopravnosti sedanjega duva-lizma. Še očitniše je to pri postulatih za izvršenje hrvatskega državnega prava, ko imajo Hrvatje in Malorusi svojih narodnih oddelkov v obeh poloviuah monarhije. Nemške stranke silijo na rešenje zgolj češkega vprašanja in še tu le parcijalno in v partikularistiškem smislu ravno zato, ker račuuijo, da potem ostali slovanski narodi in njih odlomki ostanejo za vselej prešibki, da bi mogli doseči z Nemci tako ali analogno spravo, kakoršno imajo pred očmi gledó na češko kraljestvo. Češko vprašanje po takem ni samo prvo vprašanje za Čehoslovane in v deželah češke korone naseljene Nemce radi tega, ker so Čehi najkrepkejši in Nemci najvplivuiši narod, temveč tudi radi tega, ker sosebno rešenje nacionalnega vprašanje ostalih Slovanov je v uajtesniši zavisnosti od rešenja češkega vprašanja. Ni res, da bi bili potem Čehoslovani krepki dovolj, nekako prisiliti Nemce drugih dežel, da bi se spravili takisto z ostalimi Slovani. Poslednji ne potrebujejo drugega, kakor pogledati v zgodovino Hohenwartovih fundamentalk in pa nadaljnjega razvoja do današnjih dnij, pa se preverijo, da Čehoslovani tudi kot rešeni in postavljeni federalisti bili bi onemogli nasproti potrebi rešitve nacijonalnih in politiških vprašanj tudi pri ostalih slovanskih narodih. Tu je najveci pesimizem na mestu, tudi ko bi Čehi otresli se vsakega separatizma, ki jih v pristranskem boju zavaja uže dandanes. A še jedna druga točka je, ki mora siliti k treznosti celó češke separatiste. Čehi, ko bi dosegli rešenje svojega hist. prava, ne da bi se rešilo vsaj nacijonalno vprašanje za druge Slovane, imeli bi sredi in okolo sebe nemško naseljenje in vpliv njih zapadne kulture. Ker jo tu predpo-lagano, da bi ostalo nacijonalno vprašanje nerešeno za druge Slovane, bili bi ti, kakor doslej, in vsled izključene dejanske pomoči od Čehoslovanov še bolj onemogli ter še bolj podvrženi potujčevanju. Tako bi Čehoslovani bili sicer v položenju svojega hist. prava in vsled tega tudi pri polni mizi narodne jednakopravnosti, a bili bi osamljeni in pri zavesti, da so drugi Slovani bez pravih uslovij za svoj nacijanalni obslauek. Morda bi se jim ti Slovani smilili, a radi tega bi se poslednjim položenje ne zboljšalo. Nato pa je treba misliti, da ostali Slovani bi ne mogli ubraniti se tujemu vplivu, naj bi prihajal od koder koli. Slabljenje Malorusov, Srbov, Hrvatov in Slovencev nasproti nemški in ital. kulturi pa bi ne moglo biti niti v državnem interesu, pač pa bi povečalo opasnosti vsled atrakcije na zunaj ter vsled znane agresivnosti takisto od zunaj. Torej, če poštevajo državniki položenje stvarij pravilno, ne morejo češkega vprašanja reševati ne parcijalno, ne v smislu drž. prava, ako se ne začne reševati istočasno vsaj nacijonalno vprašanje ostalih slovanskih narodov, ki nimajo sreče biti privilegovanimi. Iz državnega zbora. 3. marca pričela se je proračunska razprava o finančnem ministerstvu. Posl. Schmal predlaga resolucijo, da vlada predloži načrt zakona, da se prebitki vsakega leta, od 1895. počenši, razdele med dežele v razmerju percentuvalnega deleža na direktnih davkih in števila prebivalcev. — Posl. Kaiser želi posovetovanje o davčni reformi, da se lehko prično z obdačevanjem dohodkov in principom progresivnega obdačenja. Revizija zemljiškega davka zaradi odpisa 1 */a milj. bila je nepotrebna; troški revizije znašali bodo gotovo polovico te olajšave. Kmetijstvo ne sme se še nadalje vzburjati s tem, da se ifra ne da nebenih koncesij. Vladna predloga o odpisu zemljiškega davka po elementarnih nezgodah ima mnogo zboljšav, in treba je, da jo dovrši odsek ter sprejme zbornica. Podpirajo naj se vsa zadružna podjetja kmetovalcev. — Uradnikom treba je pomoči, a v to potrebni denar ne sme se dosezati z novim obdačenjem najnižih slojev. Vlada naj bo ob obnovitvi pogodbe z Ogersko neizprosna, kvota določi se naj razmerno prebivalstvu, vsaj 60:40. — Grof Dzieduzsicki omenja potrebo davčne reforme uže za letos; graja, da se pri malih dolžnih zneskih na davku pobira dostikrat veča kazen; zahteva premembo zakona o pristojbinah; je proti jednostranskemu obdačenju žganja in omenja ogerske pogodbe, katera bodi pravična, potem rodila bo dobre, trajne in srečne odnošaje med obema drž. polovinama. — Posl. Svoboda razpravlja o premembah zakona o vojaški taksi in predlaga pomnožitev taksnih razredov in povišanje zneskov za najviše razrede od 100 na 200 gld. — Gen. gov. proti, Schlesinger razpravlja valutno uravnavo in zahteva uvedbo ljudskega denarja. — Gen. gov. za, dr. Schiicker izjavlja, da je povišanje daca na pivo nemožno, ker bi zadelo konsumente, a zmanjšalo porabo in s tem važne dohodke občin; razpravlja potrebo preosnove zakona o pristojbinah. — Poročevalec dr. vit. Kozlowski je proti izjavam proti obnovitvi pogodbe z Ogersko, češ da otežujejo vladino stališče. Pri vsej važnosti gospodarskih interesov ne sme se zanemarjati vrednost pogodbe za skupno državo. Kvota odgovarjati mora dejstvom, sedaj smo na slabšem, ker od carinskih dohodhov dobiva Ogerska veči delež, in ker poleg tega dobiva še nezakonito statistično pristojbino. Nadeja se, da vlada doseže pravično razmerje; da postane na srednjem morju prosta konkurencija med Lloydom in Adrio, da se ogerska obrt ne bo okoriščala pri neposrednih davkih ter da ogerska obrt ne bo vedno pobijala naše. Pri banki osigurati se mora vpliv naše polovine in reprezentantov kmetijstva. — O borzi želi omejitev samoprave, uvedbo disciplinarnih sodišč, uravnavo terminske kupčije. Minister naj s strogim nadzorstvom prepreči izgrede in sleparjenje lehkoverne množice. — Postavke so se sprejele. Posl. Adamek in tov. interpelujejo radi ustanovitve čeških in poljskih ljudskih šol v Sileziji. (Dalje pride.) Mladočeško glavno glasilo se je izreklo za pogajanje z Nemci, tudi na podstavi Lippertovih postalatov, toda Nemci bi morali pomagati, da se poprej izvrši češko državno pravo. Tega Čehoslovani pač ne dosežejo, ker, če Slovani razumejo to, kar je pravo in dostojno, v ugodnišem smislu, imajo drugi narodi pa iz svojega postopanja skušnje, katere jim ne dovoljujejo verovati v iskrenost in dobro voljo slovanskih narodov. Čehoslovani, poleg vsega drugega, morajo se sprijazniti s postulatom, kateri zahteva najprej izvršenje nacijonalne jednakopravnosti in potem še le historiškega prava, bodi si češkega ali kakega drugega. Nemci računijo, dasi pristranski le za-se, s sedanjo ustavo. Čehoslovani so stopili v drž. zbor, da bi z jedne strani slabili to ustavo, z druge strani pa pripomogli, da bi se ne vršila pristranski, dokler velja. Bilo bi torej le dosledno, ako bi pospeševali to, kar je v ustavi dobrega, za Čehoslovane same in jednako za vse druge narode. S pomočjo ustave morejo Čehoslovani neposredno pomagati do izovršenja nacijonalue jednakopravnosti; kot rešeni federalisti bi ne imeli več take moči, njih vpliv bil bi po največ moralen, nikakor pa ne dejstven. Pravo dejansko vzajemnost morejo potrebnim Slovanom Čehi izkazati le sedaj, pred izvršenjem hist. prava, a s tem bi zajedno najboljšo in najkrajšo pot pripravili izvršenju hist. prava samega; kajti potem bi ne imeli ne naši državniki, ne nemške stranke, ne zunanji znani vpliv povoda in pretvez, zavirati izvršenje češkega prava, ker bi po izvršeni nacijo-nalni jednakopravnosti tudi Nemci morali pripoznati, da ima zaščita njih narodnosti jednako, ozir. še boljšo trdnjavo, nego zaščita ostalih narodov. Kar pa se dostaje teritorija, treba bi bilo posebe govoriti; vendar pa omenjamo tukaj, da teritorij v nacijo-nalnem pomenu je nekaj analogno abstraktnega, kakor deželni teritorij s svojo avtonomijo nasproti celoti države. Izvršiti se more nacijonalna jednakopravnost le tam, kjer so kompaktne mase naseljenja, te mase pa imajo pod seboj kompakten teritorij. Take mase na takem teritoriju morejo dobiti v zaščito več, nego daje dosedaj podeljena poli-tiška ali deželnoavtonomna jednakopravnost. Tak teritorij s kompaktnim istoplemennim naseljenjem more dobiti svoj juristiški organ za deljenje in gojenje nacijonalne jednakopravnosti. Za manjšine, ki se utegnejo nahajati na takem teritoriju, treba je potem posebnih zakonov, in za take zakone bi se udali tudi Nemci, ker oni imajo še več raztresenih naselbin med Slovani in drugimi parodi, nego vsi ti med Nemci. To vprašanje o manjšinah ne more torej zavirati sprave najprej na podstavi kompaktnega teritorija in kompaktnih mas na istem, temveč bi se rešilo Slovanom na srečo in za potrebo še bolj, nego drugim ;narodnostim, in Schulvereini ter razne „Lege" bi Slovanov ne nadlegovali več toliko, kakor doslej. Povsem tem je češko vprašanje v zvezi z rešitvijo odločilnih vprašanj pri drugih narodih, in zahteva v interesu češkega naroda, v interesu monarhije in v interesu slovanskih narodov najprej izvršenje nacijonalne jednakopravnosti, potem še le drž. prava in drž. prav v obče. Kompakten teritorij za vsak narod posebe bil bi celó ugoden, ne pa kvarljiv slovanskim narodom, ki bi dobili tudi za svoje manjšine primeren skupen zakon. --- Enketa o ženskih delih. 2. marc. otvorila se je v dvorani Niže avstr. trgovske in obrtne zbornice ter trajala več tednov. Po pozdravu prof. Filipoviča pričelo se je zaslišavanje zvedencev. Najprvo delavcev in delavk pri knjigovezih, kartonažnih delih in kamno-tiskarjih. Večina zvedenk iz knjigoveznic služi po 4 gld, do 4 gld. 50 kr. na teden. 12 in 14 letne deklice vstopijo v službo, v neki delavnici dela 10 letna deklica po 10 runa dan. Pričetkom plačuje se jim 1 gld. 50 kr. do 2 gld. na teden. Možki dobivajo tudi pri jednakih delih večo plačo. Poleti, ko je par mesecev malo dela, dobivajo polovično plačo. Za vsako malenkost se jim odtrgavajo denarne kazni za zamudo par minut, za jed med delom i. t. d. Kaj se zgodi z globami, je neznano. Delavec, ki je zahteval pojasnila o tem, bil je odpuščen. Po nekod morajo delavke v kazen po pol ure nad običajni čas delati bezplačno. Delavka mora od teh 4 gld. povprek plačati 1 gld. za stanovanje, od ostalih 3 gld. skrbeti za hrano in oblačilo. Kava je večini j edina hrana. Nekatere kupijo si za kosilo kos kruha in klobasico za 5 kraje. — Delavnice so večinoma v ldetih, kjer je mračno in vlažno. Tla čedijo se jako redko, po jeden-ali dvakrat na leto, tako da mnogokod to oskrbe delavke same ob opoludanskem prestanku. Kljubu prepovedi dela se mnogokje tudi ob nedeljah. Dasi je zakonit obrok za odpoved, vendar se ne ozirajo nanj. Razun jedne pritoževale so se vse o poslovodjih, da so silno surovi. V neki tovarni sprejema gospodar le čedna dekleta, ter jim zboljša plačo le pod nečastnimi uslovji, ali pa jih odpodi. Pri kartonažnih delih je 1500 ženskih in 200 možkih delavcev. Plača je še slabša kot pri knjigovezih; največje mladih delavk. Začetnice dobe po 50 kraje na teden (!) ter potem po 10 kraje, doklade, da naraste z časom plača na 1 gld.; šele v 6 ali 7 letih dobi se po 5 do h'/t gld. Kdor se zapozni, plača globo. Ko je dosti dela, traja delo od 7 zjutraj včasih do polnoči (I). Gospodar je z delavkami zelo surov. Zdravstveno nevarno je, da morajo polimane platnene trake z jezikom omočiti, da ga pritrdijo v karton; da bi ga močile z gobo, jim ni dovoljeno, ker ne gre tako hitro od rok. — Pri kamenopisarjih dobe ženske na teden od 1 gld. 50 kr. do 4 gld., redko več. Prostori so večinoma kleti, kjer ves dan gori plin. Priprav za umivanje, prostorov za preoblačevanje ni. Broneni prah in slabi terpentin sta zdravju kvarljiva, dve tretjini delavk oboli na tuberkulozi, tudi očesne bolezni so goste. Pri strojih navadno ni nič varnostnih naprav; zato so tudi poškodbe jake goste. Pri kovinarjih vstopijo 14 letne deklice v službo, uče se jedno leto, potem služijo 1 gld. 50 kr. na teden, pozneje do 4—6'/a gld. Z vlanskim štrajkom dosegle so skrčenje dela na 10 ur na dan. Pri peresničarjih delajo izključno ženske; a delo je zdravju jako kvarljivo. Služijo si do 8—12 gld. na teden. Slabo plačane imajo po 4 ali 5 gld. in se hranijo le s kruhom, kavo in sadjem. Nad zakonito število učenk oskrbuje največ dela; v nekem zavodu je med 100 delavkami 40 učenk, ki se morajo največ poskrili, če pride pregledovat obrtni nadzornik. Te imajo hrano in stanovanje. V dveh posteljah in na 4 žimnicah ležč v mali sobici 4 delavke in 8 učenk; ta soba očisti se le k Božiču in Veliki noči. Več tednov delajo črez polnoči, deklice učenke do 2 ali 3 v jutro, ob sobotah včasih celo noč. Po nekod morajo delavke na dom jemati delo. Nekatere od teh prislužijo si po 12—18 gld. na teden, ker si dado delo oskrbovati od deklic, katerim plačajo po 70 kr. na teden in dado slabo kosilo. Tudi iz uradniških in boljših krogov jemlje se delo na dom za malenkostno plačo. Nravstvene razmere so najslabše, v mnogih tvornicah sosebno gledč na gospodarje. V Dunajski trg. in obrtni zbornici izročila se je interpelacija več članov na predsedstvo, zakaj se pri enketi o ženskih delih v dvorani te zbornice niso zaslišavali podjetniki, tako da so ženska izvestja bez kontrole. Tudi se zaslišavajo največ le nezadovoljni delavci, podjetniki torej protestujejo proti veljavi zaključkov in žele, da zbornični predsednik omogoči tudi zaslišanje podjetnikov v nadaljnjih razpravah. Preds. Mautner odgovoril je, da je ideja te enkete tudi v iuteresu onih podjetnikov, ki hočejo odstraniti nedostatke in tako odpraviti nezadovoljstvo. V komisiji niso samo vodje delavcev in socijalni politiki, temveč tudi podjetniki in drž. uradniki, in je komisija principijalno sklenila, zaslišavati tudi podjetnike. Predsednik Filipovič zagotovil je, da bode podjetnikom dana prilika, o vseh izjavah izreči svojo sodbo ter objaviti izjavam zaslišanih zvedencev nasprotna dejstva. — Časopisje priobčuje le krakto in najstrože slučaje. --SSS2--- O pokladama. (Iz dnevnika pesimiste.) Oj sad je sviet u pravoj svojoj slici, Gdje nakazivat' jošte mu se treba ! .. — ...A na tu zemlju, griešnicu toliku, Ko pepel sitni snijeg prši s neba... Sad sve se vrti. — Neka i poštenje Vrijeme neko poceka na ljude Ta briga njih, što grobovi otaca Zbog njih se dižu, pucaju i — bude. .. ...A „srečne" majke kcerkama se diče I vode ih na pazar i — s pazara, „Gospoda mlada" poklanjaju srca — O slatka srca! — a! od-licitara, A cesto teče več i zadnji novčič, 1 prazna kesa zieva sve od gladi, Al' što te briga sjutra, što če biti, Ta jednom saino živi smo i — mladi. Sto mladost ote — starost če povratit Veselju, slasti mladost nam je sklona, A nestane li svega — nemaj brige, I za nas ima mjesta — kazniona, I zrno znade šupljom glavom jurit'. — Pa to je sviet u pravoj svojoj slici, Gdje čvrsta kroka k svom spasenju stupa! ...A bog? On čeka ko i — vjerovnui! Kalnički. CpncKe HapoAHe njecaie (jtceHdce). [H3 HaKuiHta y Il,pnoj Popu. Ha Heneiaiane 3Cupice B. Pa^oj eBiiha]. 2. 3. He c m nje je McnpoctuH. O ^eB0jK0, »ose moje, OiiHJBe na nae TBoje; ^a Te npocni» — He ,a,a,iiy Te, ,Ha Te Kpa,a,eM —ja iie cMnjem, Jep Tn Maui ,n,eBeT 6paTa: Kaji; j'3jamy jt,CBeT xa-ra, A npHnainy ^eBeT catijta, H naupnBe neBer Kana, He ca njen ux noMesaru, A KaMO jih roBopnra, JI,a Ba »eHe re6e fla,ay!2) Majna fiepKy Kapa. Tpn ^eBojKe ^pjroBajie, Jefl,ua npeji;e, «pyra Be3e, Ouy Tpehy majica Kapa. „Ile Kynn Me, moja Majico, Ja caM 6nja Ha ^ojtaHe Ji BB^ena majicy jiat)y H y uiajicy Tpn jMfiepa — Ha jejtuora Mop-,a;oJiaMa, Ha ,npyrora maHTaanja, Ha Tpehera Mehep-nyn;a, ^a ^eBojun cpn;e nyn,a."') Dijaški pobirki. Študije o nekdanjih dneh. Slovenski dijaki v „rajhu." V Strassburgu. Cesar Ferdinand II. je 1. 1621. zvestim meščanom slavne stolice alzaške, ker so se bili vrnili pod njegovo katoliško zaščito, dovolil, da dobi njihov dobro poznati *) IIct meCTB ciiuEOBa cnoicTKa oae njecate caiiiu noieiKy By-KyBe njecaie y aeroBoj I. kh,h3h, no« 6p. 613. ') OBa je, peitao 6hx, nocTaaa no je^noMe ojponKy ByKOBe njecMe H3 I. Kit., no« 6p. 503. — Hamuc je njeciiaMa «ao Hoj npiijaieJB, HhkojihL.. B. P. kolegij naslov in pravice vseučilišča. No, to priznanje je bilo pač le formalno, kajti uže sredi XVI. stoletja govore listine povsodi o „vseučilišču" v Strassburgu, in dasi je morda ta velika šola imela le značaj kolegija, proslula je daleko po protestantskem svetu. Tudi kranjskim dijakom je postal Strassburg izvoljeno mesto, kajti deželni stanovi so svojim stipendijatom izrecno zapovedali, da si smejo poleg študovanja v Tubingi ali Jeni, katero je bilo vsakemu med njimi obvezno, razbrati za jedno leto Strassburg ali pa Heidelberg. V poslednje mesto se je izgubil jedini Weidinger, vsi drugi pa so šli rajši v Strassburg, ki je sicer še ohranil svoj nemški značaj, a vendar uže ležal na poti v „obljubljeno deželo", Francijo. Znani „večni potnik" Vergerij je bil prvi izmed naših ljudij, kateri se je oglasil tu 1. 1554, da se je soznauil s Sleidanom. Med učečimi se pa je došel semkaj prvi Felician Ounius 1. 1570. Dve leti za njim se je ustaviltu Melhijor Pantaleon, ki je magistroval uže v Tubingi. A tega sq še isto 1. 1572 pozvali kot sodnega prokuratorja v Ljubljano. Prihodnje 1. 1573 je prineslo zopet Slovenca na to vseučilišče, namreč Ivana Markovsca. Po malem odmoru šestih let pa nam kaže matrikula 1. 1579 v Strassburgu brata Krištofa in Mavricija Fašang (Vašanek ?), sinova Tulšniškega župnika s Koroškega. Prvi je ostal nekaj let tu, drugi pa je odšel v Tubingo, da je tamkaj proinovoval magistrom. Njima je sledil 1. 1854 Marko Kumpreht iz Ljubljane, ki je bil prej takisto v Tubingi. Ko je ta po dveh letih završil svoje nauke, poročil se je nakrat s Strassburžanko Blandino Crist, radi česar so mu deželni stanovi kranjski vzeli ustanovo in ga poklicali v domovino. No, cerkveni konvent in rektor velike šole sta sama prosila zanj, so mu leta 1588 stanovi odpustili, zajedno ga strogo karali ter dovolili, da vsprejme službeno mesto v Alzaciji. Njegov tovariš Andrej Schweiger se je pa le malo učil in je za to dobil v isti čas kot prvi ukor ter opomin iz domovine. No, nato je sam kar tjekaj šel in je nadaljnja tri leta ustanovo „v domovini" vžival. Sin starega kranjskega propovednika Jerneja Kuaflja, Krištof si je izbral takisto Strassburško vseučilišče in je štiri leta 1591 — 95 preživel na jedinem tem kraju. Po njegovem odhodu se je potikal tu še Ivan Benčan, kot iamulus nekega Turjačana, dve leti. A malo potem nahajamo zopet Knaflja ondi, ki je 1. 1599 kranjski dež. odbor prosil podpore za magistersko takso. Zadnji slovenski dijak te dobe pa je bil Ivan Krsnik-Tauffrer, ki je menda 1. 1614 uže na vseučilišče došel kot magister, tu proinovoval doktorjem in postal profesor bogoslovja. A uže 1. 1617 je umrl 33 letni učenjak, globoko obžalovan. Troje izvrstnih bogoslovskih del nam svedoči o njegovi sposobnosti, slika, katero je dalo napraviti vseučilišče, pa o njegovi priljubljenosti. V našem času je obiskal, kolikor je nam znano, le jeden Slovenec nekdaj slavno to vseučilišče in je tam proinovoval. na podstavi disertacije o slovanskih pravnih razmerah. To je naš — dr. Pavel Turner! f Janko Vencajz. -—S—Sa--- / Slovensko učiteljstvo in petdesetletnica vladanja cesarja Franca Josipa I. „Slov. učiteljsko društvo v Ljubljani" je sprožilo misel, katero je v bistvu odobraval vsak učitelj z oduševljenjem. Praznovanje 50 letnice vladanja našega presvitlega cesarja v učiteljskih krogih, je ideja, katero bode povspeševal vsak avstrijski učitelj. Samo o tem, kako naj se obhaja ta praznik, bodo izvestno različna mnenja. Zasno- vanje ustanove v podporo učiteljskih sinov v svrho izobraženja. je plemenita, a za naše gmotne razmere nepraktična misel. Za ustanovne zaklade je treba tisočakov, teh pa učitelji ne zmoremo. V Ljubljani se je sicer osnovala ustanova, a imamo dokaze, da le zaradi nje patrijotične in dinastične strani jej niso delali odpora oni učitelji, ki so takoj uvideli nepraktičnost te stvari. Ima pa ta točka še drugo stran. V Ljubljani je bilo le kranjsko učiteljstvo pozvano v sodelovanje, za izvenkranjske slovenske učitelje se ni nihče zmenil. Vemo, od kod prihaja to. V Ljubljani ne ugaja „Zaveza" nekim krogom, ker združuje slovenske učitelje vseh pokrajin. Znano je, kaj je slišal rajni V. Ribnikar, ko se je kot predsednik „Zaveze slovenskih učiteljskih društev na Koroškem, Kranjskem, Primortkem in Štajerskem" predstavil voditelju vlade, baronu Heinu. In morda se ne motimo, če trdimo, da je na Turjaškem trgu v Ljubljani rojena misel zasnove posebnega „kranjskega deželnega učiteljskega društva". Germaniza-torski centralizem zaprečuje vsako združevanje, ki bi krepilo tudi narodno zavest raznih stanov jednega in istega, specijalno slovanskega naroda, in tako mu^je uže preveč samo društveno zjedinjenje slovenskih učiteljev v povzdigo vzgoje lastnega plemena. Ta birokratski centralizem je oni spiritus agens, ki je provzročil tudi nekako razjedanje „Zaveze". Ali nadejamo se, da je med slor venskim učiteljstvem še toliko možatosti, da se krepko potegne za jedinost v.duševnem smislu, in tu gre jedino zato. Bliža se nam lepa prilika, utrditi zavest jedinosti med slov. učiteljstvom. Sprejmimo in uresničimo načrt g. J. S—a, ki je pri-občen v S. št. „Popotnika" t. 1. Ako uresničimo ta načrt, proslavimo dostojno dinastični praznik ter povzdignemo slovensko šolstvo na viso stopinjo. V jedinosti je moč. Ne kosajmo se po mejah dežel, ne uganjajmo „Kirchthurm politike", saj smo itak šibki. Približamo se s tem mi, ljudski učitelji, učiteljem srednjih šol, kateri bodo gotovo radi delovali v prospeh narodne vzgoje. Zjedinjenje literarne delavnosti slo"venskih šolnikov naj bo trajen spomenik petdesetlenice vladanja cesarja Franca Josipa I. in dostojen „fin de siecle" slovenskega učiteljstva koncem 19. stoletja. y3. Naši knjižni grehi. Posvečuje se g. Lamurskemu. I. Nedavno*) sem dobil v roke knjižico gosp. Lamurskega pod zaglavjem „Čuvajmo naše prastarine". Ta razumna in resnobna knjižica napotila me je napisati naslednje vrstice, kot nadaljevanje in popol-nenje onih mislij, ki so izražene v omenjenej knjižici. Najprej omenjam, sicer vsakemu znani fakt, da vsak knjižni jezik je jezik umetni in jezik ljudij obrazovanih bolj ali manj; knjižnega jezika katerega si bodi naroda prosti narod nikjer ne govori, no. z druge strani knjižni jezik vsakega naroda mora biti sestavljen iz takih elementov, ki bi ga z jedne strani približevali k narodnemu govoru, z druge pa bili bi v soglasji z zakoni gramatike v nje širšem pomenu. Viri, iz katerih se imajo posebe v slovenskem jeziku črpati ti elementi, so sledeči: 1. Staroslovenski jezik, katerega narečja so bili jeziki naših pradedov slavjanskih. Ta jezik nam mora biti tembolj svet in drag, ker v njem so naši pradedi slavili Boga in slušali blagovest kristijansko. 2. Drugi vir so nam jeziki drugih Slavjanov, naših bratov, najprej pa jezik ruski, kot najbližji jeziku naših pradedov in kot jezik, ki je k našemu slovenskemu jeziku bližji, čem h kateremu si bodi drugemu slavjanskemu jeziku. 3. Tretji vir so prostorečja našega slovenskega naroda, ki so tako mnogoštevilna, da se je porodila poslovica, da „vsaka vas ima svoj glas". Iz vseh teh virov mora črpati slovenski knjižni jezik, no črpati tako, da bi se tem ne narušala gramatika in nje slavjanski duh, ki je, bezivomno, tudi duh našega maloštevilnega slovenskega naroda, črpati pa iz vseh teh virov — drugih ni! — pa ne more vsakdo, pravico pa pisati in citati po slovenski ima vsak Slovenec, in ne le pravico, nego i dolžnost, ako se hoče prištevati k obrazovanemu razredu občestva in občevati z ljudmi tega razreda, bodi si ustnO' bodi si posredstvom knjige. Ker torej ne more vsakdo biti jezikoznanec in usvojiti si staroslovenski jezik, vse slavjanska narečja in vse prostorečja svojega rodnega slovenskega naroda in kritično izbirati to, kar mu je iz teh virov potrebno za svoj knjižni jezik, neobhodno je, da k temu poklicani možje učenjaki sestavijo zakone tega jezika, točne, logične, neoprovržne, stalne. Oni imajo dolžnost, sestaviti lingvistični kodeks. *) Spis priobčujemo bez niti najmanjše izpremembe v rokopisu Op. ur. a ostali dolžnost, ravnati se po njih zakonah. Izmenjenje teh zakonov, ako tega terja vseobča potreba in duh časa, to je zopet njih delo. Tak je bil pot, po katerem so prišli Francozi, Nemci, Rusi in drugi narodi s knjižnim jezikom k temu jeziku. Pogledimo, ali je naš sedanji knjižni jezik tudi hodil taka pota. Zakone našega jezika imamo zbrane v naših slovarjih in v naših slovnicah. Največji in najpopolnejši naš slovar je nedavno zakončeni slovar Wolfa, kateri je izdal prof. M. Pleteršnik. No urednik sam na str. VII. dvenajstega sešitka govori: „V obče je veljalo vodilo: sprejeti, kar se v literaturi nahaja, in kar narod govori". Torej ta slovar ni slovar izključno knjižnega jezika, nego vsega tega v nameček, kar narod govori, in kakor narod govori; on torej ne daje zakonov knjižnega jezika, nego le materijal k sestavljenju teh zakonov; primeriti se torej ta slovar daje z ruskim slovarjem Dalja: „Tojikobim caoBapt acHBdro BejiHKopjcciearo H3HKa.a Zato se obračam k slovarju slovensko-nemškemu pokojnega A. Janežiča, kateri je v 1893 izdala družba sv. Mohorja. Ker je ta slovar „popolno predelal in pomnožil" prof. P. Hubad, smem ga s polnoj pravicej imenovati slovarjem prof. Hubada, inače govori: vse dobro in pravo v slovarji je zasluga prof. Hubada, in vse slabo in nepravilno pada tudi popolno na njega odgovornost. Zaključiti, da je slovar profesorja Hubada slovar slovenskega knjižnega jezika, imam pravico vprvič zato, ker so slovenske voka-bule prevedene knjižnim nemškim jezikom, v drugič pa, ker je umevno samo po sebi, da Nemec se bode učil knjižnega slovenskega jezika, ne pa kakega pomestnega govora, in da bode v slovarji iskal besede, katere nahaja, čitaje slovensko knjigo ali časopis. Z jedne strani bilo je za-me zanimivo proveriti pravičnost očitanij g. Lamurskega. z druge pa sem hotel uznati, ali in koliko je moj osobni slovenski jezik spridilo moje več kot 17 letnje prebivanje v Rusiji, kjer mi je govoriti in pisati izključno le po ruski. Moje vrstice nemajo namena kritično pregledovati slovar prof. Hubada. K temu jaz nemam pravice, kajti na vseučilišči na Dunaji slušal sem ne slavjansko, nego romansko filologijo, torej, govorž o slovenskem jeziku, nemam za seboj nijednega učenega slavista, na katerega bi se mogel sklicevati kot na svojega učitelja. No za svojo potrebo črpal sem le iz onih treh virov slovenskega knjižnega jezika, katere omenjam v začetku tega spisa. Ko bi hotel podrobno pregledati ves slovar prof. Hubada, treba bi bilo k temu gromadnega časa in nemškega dolgotrpenja, no tak pregled tudi ni potreben za moj namen, kateri je le ta: da dokažem na nekaterih primerih, na kakej zibkej p o dlagi stoji naš sedanji knjižni jezik. Komur je ljubo, more za-se moje primere popolniti na nekaterih mestih ogromnim čislom drugih. Za podlago svojega spisa mogel bi vzeti nekoliko knjig ali časopisov slovenskih; no tega nisem stvoril zato, ker prvič azbučni red slovarja je porok temu, da je beseia natisnena pravilno, to je tako, kakor je tega hotel prof. Hubad, v drugič pa zato, ker prof. Hubada imam za večji avtoritet, nego pisatelja, včasi celo neznanega mi, kateri, ko bi mu jaz očital pogrešnost, bi mi lehko rekel: „Kaj se na-me srdiš, ko sem ravno tak ubožec v fllologiji, kakor ti; ali si pozabil, da: ut desint vires, tamen est laudanda voluntas"? In saj vemo, v kakej česti je bil nas ubogi jezik v naše čase v srednjih šolah. Česa od nas, starcev, zahtevati, ki smo se učili materinega jezika pri popolnem drugih uslovijah, nego naši nasledniki! Preidem zdaj k omenjenemu slovarju, da se prepričamo, ali ima naš knjižni jezik, ki se zaključa v njem, ona svojstva, katerimi se mora odličati vsak knjižni jezik, in ali odgovarja zahtevam jednotne, sezidane na znanstvenej podlagi, gramatike, ali pa prepušča vsakemu, ki hoče pisati, polno svobodo. --- r DOPISI. S Kranjskega, 19. marca. „Slovanski Svet" je uže dvakrat prinesel vest, kako marljivo dela „Sudmarka" z vžigalkami za svojo blagajno. Kakor mi je znano, je tudi družba sv. Cirila in Metoda uže izdavna sklenila uvesti svoje vžigalke, in želimo le, da bi se to zgodilo kmalu, da tem preje dojde kaj več dohodka. Bliža se velika skupščina omenjene družbe, a še zadnjih „Vestinkov" nismo dobili. Gotovo je marsikaterega želja, te kmalu dobiti, zlasti poslednji, ker lansko leto ni „Slov. Narod* priobčil vsega poročila o skupščini, kakor druga leta. Ker se je uže večkrat pisalo o tem, da bi slovenski roditelji, kumi in kumice posluževali se ob krstih v prvi vrsti slovanskih krstnih imen, nabirala sem jih dalje časa po raznih slovenskih, hrvatskih in čeških koledarjih, ter vse tako nabrane poslala jednemu svečeniku v pregled. Pregledal jih je, še nekaj dodal, a mi piše tako-le: „Jako sem se razveselil, čitajoč toliko množico krasnih slovanskih imen. Če se jih prime le desetina, smo lahko zadovoljni. Vendar dodam svoje mnenje, da bi se za sedaj priporočala zlasti imena slovanskih svetnikov, n. pr. sv. Ciril, Metod, Branislava, Česlav, Jadviga, Kazimir, Ljudmila, Olga, Prokop, Radim (brat sv. Vojteha), Sava, Stanislav, Večeslav, Vladimir, Vladislav, Vojteh. Ta imena se spajajo večinoma s slovansko zgodovino. Dečko, katerega krste za Prokopa, vzraste ter poprašuje, kdo je bil sv. Prokop; on zve, da je bil njegov pomočnik opat, ki je skrbno čuval najdražo svetinjo slovansko: staroslovensko službo božjo". Tukaj imate, ljubi Slovenci in Slovenke, lepa imena onih svetnikov, po žilah katerih je tudi tekla slovanska kri. Poslužujte se jih, pa ne le roditelji in kumi, ampak naj se jih poslužujejo tudi gospice učiteljice pri šolskih nalogah, kakor uže delajo nekatere. Tudi one lahko mnogo pripomorejo, da se med nami začno širiti ta lepa imena. Gr. Gabršček je tudi obečal pri izdanju knjige „Mati za Boga in domovino", pridejati koledar, a doslej knjige še nismo dobili.*) Dolenjska Slovenka. ---5»" (g), v „Pyccn. 06o3pfa," (h), i t. d. Ta izdanja navedel sem zato, ker so v njih raztreseni najbolj važni i zanimivi spisi Strahovi. Literaturna delavnost Strahova pa se deli na tri perijode: 1) Od. 1. 1851. do 1. 1861., ko je N. N. služil v ministerstvu narodne prosvete kot prepodavatelj raznih pri-rodoznanskih predmetov: služebna perijoda. 2) Od 1. 1861. do 1. 1871.. ko je N. N. ostavil državno službo, da bi se utvrdil kot samostalen pisatelj: prehodna perijoda. 3) Od 1. 1872. do 1. 1896., ko je N. N. vse svoje sile posvetil izključno pisateljstvu: samostalna doba ali perijoda. Kot gimnazijski profesor zanimal se je N. N. najbolj svojoj strokoj, kar kažejo zaglavja naslednjih njegovih učenih spisov: „06o3piHieHHocipaHHHxi. H3saHifi no ecieciBeHHHM% aavKairB", „Hobocth no laciH eciecTBeHHUit HayKi", „O kocthte 3anacTBii *) Ravno smo dobili naznanilo g. Gabrščeka, da ta knjiga, prevedena po 3. izdanju, izide tekom poletja, ter jej bode cena 60, po pošti 70 kr., če se plača do konca maja naprej, pa le 50 kr. — Nič pa se še ne poroča o kakem koledarju v Vašem smislu. Op. ur. 4) G. urednik! Ta „ruska drobtinica" ni prosto navadni prispevek od Vašega sotrudnika, a je tudi odgovor Vašega pokornega raba božjega vsem tem (a število jim je legion), kateri me vedno povprašujejo, kaj bi neki čitali, da bi se prej ko slej naučili ruščine, i tem, kateri a la g. Ornega, če sem ga urazumel prav, menijo, usvojati si rusko literaturo i nje duh po prevedenih traktatih o njej i ruskem življenju! No, 6paiia bo xpncrfc. tako pa vendar le ne pojde, a pojde le tedaj, če jo proučite v najpistokrvnejših izvirnikih, kakoršen je jeden iznajgorših N. N. Strahov. Hic Rhodus, hic salta, a kar je inače, je od več... Skušnja je dokaz dokazov, pravi neka nmna francozka glava, torej mi pač nikdor nič ne zameri. B. Tv. ") V 7. št. „Slov. Sveta", 1896. BseKonHTaiommti."3), „O Meiojasi, HayK'B Ha6a»,a;aTe]iBHHrB", „O BpocTLii't Tiaaxí.", „OpraHH^ecKia reopia"; vsi ti prezanimivi članki 0 prirodoznanstvu natisnem so v (a) za 1. 1855.—1861. i v (b) za 1. 1860. članek s filozofskim poletom „Oói. aTOMncTH^ecitofl Teopia BemecTBa". Za prehodno dobo svojega talenta N. N. bavi se še nekaj let prirodoznanstvom. potem pa prebira zgodovino filozofije, proučuje njene zapadne velikane, nad katere se je skoro povzdignil sam, ter jih presoja, kakor jim gre. Najvažnejši spisi te tobe so pa naslednji: „JKHTejra naaHen" t (c) za 1. 1861., „EciecTBeHHBia Hayica jcaKt npeftiierB o6maro 06pa30BaHia" v (d) za 1. 1861., „Co^epacaHie hib3hh" v (e) za 1. 1861., „raaBHua lepuj HCTopia i}>h.!ioco<¡>íh" v (c) za 1. 1861., „3Haieme h :kh3hb Chbho3h" v (e) za 1. 1861., ,„h,ypHue nph3hakhu v (c) za 1. 1862. po povodu Darvinovih teorij, „Oiihth HsyieHia $eMepfiaxa" v (f) za 1. 1864., „EciecrBeHHHa nayKH a ofimee oópasoBaHie" v (f) za 1. 1864. Tekom druge polovine 60. let pa se vrši metamorfoza Strahova iz odvlečenega (abstraktnega) filozofa v literaturnega kritika, v tolkovatelja (tolmača) i presojevalca leposlovnih ruskih pisateljev. Prvi njegov spis takega zadržaja bil je „Hícjcojibko sanosjjaaHii cjiob-b o IIyinKBHiu v (d) za 1. 1866.; za tem sledijo: „Hama H3am,naa caoBecHocii", ali o proizvodih Tolstega 1 Dostojevskega, v (d) za 1. 1866.—1867., „IIoBicTB TypreHeBa JIbijtb" v (d) za 1. 1867., „BoBfla h Mapi" „rp. JBBa Toacroro" v (g) za 1. 1870., „SüTepaTypHaa jtaxeaBHOCTB TepneHa" v (g) za 1. 1870., „Bsraaj;!. Ha HHHtmHioio iHTepaTypy" v (g) za.l. 1871., „HocaiAHiH iipoH3Beffema TypreHeBa" v (g) za 1. 1871. Za tretjo dobo literarnega delovanja Strahova mi vidimo N. N. uže popolnoma samostalnim kritikom ruskih umotvorov čisto leposlovnega značaja. Duh genija se čisti i čisti v teku dolgih let, v teku skoro celega polstoletja, dokler se ne vzvije na perotih čiste poezije k svojemu Stvarniku v vzvišenih pesnopenjih, priobčenih v (h) za 1. 1892. Nekatera posebnost te dobe vidna je tudi v tem, da pisatelj ostavlja razna pomesečna izdanja ter prijavlja svoje umotvore nže celimi knjigami, ne jednoj, a nakrat nekolikimi. Prehod iz druge v tretjo dobo svoje literarne delavnosti napovedal je N. N. preizvrstnoj, kritično-filozofskoj razpravoj „EiflHOcrs nameu raiepa-Typti", Petrograd 1. 1867. Zatem pa gredo po vrsti: „Mip-t Ka?;-L H-fcjioe", Petrograd 1. 1872., drugo izdanje pa je bilo 1. 1892.; „BopBga ci 3anaAOMi bi Hamefl aHiepaiypi", Petrograd 1. 1882.—1896., v 3 knjigah.; „KpHTaiecicia ciaiBa 06^ H. C. TypreHeBi h rp. 3. H. Tosctomí.", Petrograd 1. 1885. i 1. 1887, dve izdanji; „3aaacKa o uymkhhí h «pyrarB noaiaii,", Petrograd 1. 1888; „03% nciopia DHTepaiypHaro hjixh.ih3¡sa", Petrograd 1. 1890.; „BocnoMHnania h oTpBiBKH" Petrograd 1. 1892. Taki so veči i največi umotvori Straho-vega genija; o časnikarskih člankih Strahova, kateri so se pojavljali na straneh (b) i (h) za poslednja leta, podrobno ne moremo govoriti tukaj; rečemo še le jedno: da je namreč N. N Strahov bil tudi izvrsten prelagatelj, in to je dokazal na mnogih proizvodih inorodne literature, katere je presadil na domačo njivo s pohvalo vseh veščih ceniteljev prevodnega dela. Pinis coronat opus — a v „Moskov Ved." za 1. 1896. Nr. 27. naveden je citat, besede samega Strahova, katere najlepše veljajo samemu njih tvorcu: „PosHoii rasam, pojHaa ca.ia pajíyeTi na-ipioTa, KaK'b nph3haki aapoBama h symeBHoa boihu, acHBym;hxi bt> Hapoji. H60 nyacHO TBepao Bipan, hio ftoópiia Ha^aaa nofiijaTi., h 'no Bce noSjieii. bi npoKt Hap03,H0My caaoco3HaHiio, jibdjb 6bi mbi He cnaaa a He cipenajtacB to.ibko roBopaTB a aiacibobatb, a jiio6hjih TaKace a jiyisaTB4)..." Kaj ne, da so to zlate besede, katere bi prav prišle tudi nekaterim Slovencem, ko bi se jih poprijeli; kar pa se tiče Rusije, sem jaz globoko prepričan, da zmaga vse svoje nedruge, da premaga vse svoje težkoče le pod tem programom. Božidar Tvorcov. V odgovor „Učit. Tovarišu". Nezmožni z rejalnimi dokazi pobiti me, zaganjajo se v „Učit. Tov." z osebnimi psovkami va-me, prav po zgledu duhovitega „Gorjanca", ki hoče vzgajati pisatelje z — batino. Mojih pobijanj pa niso podpisali le razsodni kolegi in koleginje (Ljubljanski učitelji n. pr. so javno nazivljali Gorjančevo fllipiko „otročarijo"!), — podpisala so je tudi uredništva in sotrudniki „Sloven. Naroda", 3) Ta spis je izšel pozneje knjigoj, i Petrograjsko vseučilišče počastilo je zanj N. N. učenoj stopinjo „magister". Pis. *) To se pravi: Rodni (domači) talent, rodna sila radnje domoljuba, kot znak nadarjenostij in moči, živečih v narodu. Kajti treba je tvrdo verovati, da dobra načela zmagajo, in to vse bode v korist narodni samozavesti, samo ko bi mi ne spali in ne stremili samo govoriti in delovati, temveč ko bi radi tudi mislili.... Ur. „Edinosti" in „Slov. Sveta", da ne omenim „Lj. Zvona". „Tovariš„ je pa navzlic temu napravil v III. št. zopet duhovito opazko, „kakšne vspehe je imela neki tista šola v T., kjer so taki učitelji, s katerimi se noče družiti gosposka Milka". Kakor bi osoren in nadušljiv starec-nadučitelj ne mogel biti dober pedagog! In tista uboga stara devica je mogla biti tudi prav vzorna učiteljica; saj staro devištvo ni menda nikaka aavora pri poučevanju otročajev ? — „Milki" pa ni mogla vsa (možna!) strokovna izobrazba tistih učiteljev prav nič koristiti, če so bili pri vsem tem vendar-le „sitni", „osorni", „nerodni", vinski bratci in z družbo sila neizbirčni. O šolskih predmetih, o učnih načrtih, o cepljenju-tepk, o Pestalozziju in Lockeju i. t. d. se sevč Milka ni mogla niti ni hotela pogovarjati, še manj pa je mogla zahajati v dotično družbo.. . . Taki razumevam jaz tiste vrstice (li!), ki so zmešale možgane „Goijancu" in tovarišem. G. „Gorjancu" pa je vsekakor naša književnost pravcati ameriški pragozd, sicer bi ne bil pisal tolikih bedarij. Rada verujem, da se je mnogo prej smejal „Zmuznetu", nego jaz, a načuditi se ne morem, da je navzlic svoji starosti še vedno tako — neveden in otročji. — Strašno logiko razvija dalje g. Jaka, ugibaje mojo starost. Najprej sem mnogo mlajša od „Gorjanca", takoj na to sem pa „že precej v letih, kakor tista devica v T.". Celo o mojem spolu dvomijo. Vsekakor me pa veseli, da priznavajo taki gospodje, da pišem „možko in odločno". Obžalovati pa moram nasprotno jaz, da piše „Gorjanec" in g. D. tako —■ nemožko. „Popotniku" pa javljam, da i sama vem, da je „Zmuzne" šol-mašter stare šole, a prosim, naj blagohotno uvažuje tudi opazke glede slikanja sedaj živečih odvetnikov, častnikov i. t. d., pa njihovih karikatur. Kar se sme pisati o drugih krogih, sme se menda tudi o učiteljih. — Takisto se moram zahvaliti na pouku, da niso „idejalni učitelji jako redki". No, Gorjancem smeje se uže široki svet! — Jednajst vrstic alarmuje velik učiteljski kor, prepira, pisari in psuje se na vseh plateh,.. . ni li to silno kompromitujoče za naš stan? — Slab ugled, ki stoji na tako šibkih nogah! Ivanka. RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU. a) slovenske dežele. Kranjsko. Trgov, minist. odobrilo je izvolitev posl. J. Perdana predsednikom in A. Kleina podpredsednikom trgovske in obrtne zbornice Ljubljanske. „Primorski List" napada posl. Kluna, ker je v Hoben-wartovem klubu in streže liberalcem, ter pravi: „Prav imajo liberalci, ako nam očitajo, da katol. shod je bil pesek v oči, da je šlo le za osobnosti, a ne za stvar, da nam ime katoliško služi le v slepilo". „Ljublj. Sokol" imel je lani 20 častnih, 330 Ljubljanskih in 33 vnanjih članov. Dohodkov bilo je 3064 gld. 30 kr., troškov 1603 gld. 87 kr.; društveno imetje znaša 4008 gld. Vlada izgovorila si je od kousorcija za vrhniško železnico, da se kolodvor zgradi tako, da se bo železnica najlaže gradila dalje proti Gorici. Konsorcij je uže prosil dovoljenja za merjenje železnice do Ajdovščine. S tem skrajšana bi bila pot iz Ljubljane do Gorice za kakih 60 kilometrov. Trst. Kazenska obravnava proti uredniku „Naše Sloge" g. M. Mandiču, katerega je tožilo drž. pravdništvo radi ščuvanja proti oblastim. Med porotniki bil je samo jeden Slovan. Obtožnica prečitala se je samo italijanski, kljubu zahtevi obtoženčevi, da se čita tudi hrvatski, zlasti ker je njemu bila obtožnica vsled zahteve dostavljena hrvatski. Drž. pravdnik upiral se je proti temu, nagla-šuje, da se je hrvat. obtožnica izdala le za privatno rabo obtoženca. Razprava se je vršila s pomočjo tolmača, ker se je obtoženec branil hrvatski. Porotniki spoznali so ga z 9 proti 3 glasom krivim, in obsojen je na dva meseca zapora in 500 gld. kazni. Proti razsodbi vložil je obtožbo ničnosti i proti odmerjeni kazni utok. Goriško. Obči zbor Goriške poddružnice sv. Cirila in Metoda bil je 8. marca pod predsedništvom grofinje Attemsove. Poddružnica šteje 24 ustanovnic, 180 letnic, 20 podpornic. Dohodkov imela je v prošlem letu 528 gl. 44 kr. Za predsednico izvoljena je bila gospa Avgusta San tel. Prijavil se je poziv za nabiranje darov za Oehovinov spomenik. Darove sprejema načeništvo Goriškega veteranskega kora. Koroško in pa „i'ajh"! „Deutsches Volksblatt", prvi Dunajski antisemitski dnevnik, je priobčil dopis s Koroškega, v katerem opisuje stvari, kakor da bi se Koroška dežela kar uže izročevala Slovencem, ter do cela uničevala nemška narodnost. To je porabil kak nemško-nacijonalni besnež, živeči v „rajhu", da je napisal v velikonemškem listu izmišljene „vtise", ki jih je napravil omenjeni dopis v Velikonemčiji ne le med občinstvom, temveč tudi v naj-viših krogih, izrecno tudi pri eesarju Viljemu. O poslednjem trdi politiški farizejec,. da strogo čuje nad narodnostjo vseh Nemcev, in da jako opazuje, kaka politika se uganja tudi v Avstro-Ogerski nasproti Nemcem. Člankar žuga, da se bode Nemčija vmeševala v naše notranje stvari, ako naše vlade ne bodo pametne, in da bi utegnila trpeti celó trozveza, ko bi hotele vlade „slovaniti" Nemce in njih dežele še nadalje. Tak je napuh in šovinizem nemški; predobro se jim godi! b) ostali slovanski svet. Državni zbor je završil ves proračun in potem še nekaj drugih predlog. Krepki so bili nekateri govori, so-sebno dr. Vašatega, potem zanimiv je bil govor pravosodnega ministra. O razpravljanjih bomo poročali dalje'. Dodajemo le, da ob proračunu vršilo se je vse jako naglo in mehanično, ob majhni udeležbi zastopnikov. Prave opozicije ni več videti. — Odsek volilne reforme je tudi uže svoje delo izvršil. Posebna izprememba je le v tem, da tudi posli (okolo 200.000) bode imeli volilno pravo v V. kuriji, vlada se temu ne protivi. Avstro-ogerski vladi ste se nadalje razgovarjali in, kakor trdijo, po svoje uže zjedinili se v glavnih točkah. Dunajsko vseučilišče je štelo v zimskem tečaju 1895/96: bogoslovcev, rednih: 177, izrednih 9; juristov 2211 r., 104 izr. ter 453 sluš. drž. znanostij; medi-cencev, 1727 r., 453 izr. ter 998 frekventantov, modro-slovcev 528 r., 266 izr. in 74 farmacevtov. Rednih na vseh oddelkih je bilo 4643, drugih skupej pa 2369, vseh 7012. S Štirskega je bilo v vsem 69 r. in 24 drugih, s Koroškega 48 r. in 22 drugih, s Kranjskega 113 r. in 20 drugih, s Tržaškega 56 r. in 9 drugih, z Goriškega 22 r., 0 drugih, iz Istre 38 r. in 8 drugih slušateljev. Po narodnosti jih novi katalog o predavanjih ne razdeljuje, in se ta razdelitev vsako leto dosledno zanemarja. Bogo-slovski oddelek ima tudi predavanje o nemških slikarskih šolah, pravoslovni oddelek nima niti sledu o kakem slovanskem pravu niti ne o kakem primerjevalnem pravu, v katero bi se vtaknila tudi posamična slovanska prava, Razvoj ruskega, srbskega, specijalno tudi črnogorskega prava bi dajal snovi tudi za pravno filozofijo; poslednjej je odmerjeno jedno predavanje, in je torej zavisno jedino od dotičnega profesorja (dr. Ad. Bernatzika), koliko vpo-rabi slovanskopravnih snovij v podpiranje pravnofilo-zofskih dovodov. Glavna univerza monarhije s 7.000 slušatelji pa bi bila sama sebi dolžna, da bi zahtevala vsaj jedno stolico tudi za zgodovino slovanskega prava pri raznih slovanskih narodih, ko uže sami nemški učeni juristi pri-poznavajo važnost pravne historije med Slovani. Jednako ej z etnografijo. Predava se sicer narodoznanstvo in obče znanje o ljudstvu; koliko poštevajo pri teh predavanjih znanje slovanskih narodov, možno je le ugibati. Nemška zgodovina se predava prav minucijozno, o slovanskih zgodovinah, združenih tudi za jedno samo predavanje, — doslej ni prostora na Dunajskem vseučilišču, in vendar uže samo razvoj našega zakonodavnega življenja zahteva specijalno znanje tudi historije slovanskih narodov. Jedino slovanska filologija je dobila nekoliko mest za predavanje. Poleti so na vrsti naslednja: Jagié čita 4 ure na teden o sla-vjanski narodni poeziji in 2 uri o novejši ruski literaturi; zajedno ima vaje v slavjanskem seminariju. Prof. Jireček čita 4 ure o poznanju virov k jugoslavj. zgodovini in 2 uri o historiški geografiji na balkanskem polostrovu v srednjem veku, v slavj. seminišču pa 2 uri o čitanju srednjevečnih pisanih spomenikih. Dr. K. Strekelj to poletje ne čita. Dr. W. Vondrák bode predaval 2 uri o zgodovini češke literature (najnovejšo dobo). Dr. Mil. Rešetar pa 2 uri o srbsko-hrvatski skladnji. Vrhu tega bode učil učitelj Ferd. Menčik 3 ure češko skladnjo in imel po 2 uri češke vaje ter po 1 uro razlagal češke romantike. S tem je završeno vse, kar se podaje specijalno slavjauskega na Dunajski univerzi. Nemškonacijonalna „brambena" dijaška društva Dunajske univerze so razglasila, da njim nasproti so židovski dijaki nesposobni dajati zadoščenje v slučaju medsebojnega razžaljenja, vsled tega naj bi se židovski dijaki tudi ne poživljali na dijaški boj ali dvoboj. Židovski dijaki so se takoj zbrali in protestovali ter silno ozmerjali nemške dijake, zajedno so šli k rektorju pritožit se; židovski listi pa so začeli stvar pretiravati, po svojem običaju nemške dijake ovajati, češ, da so Schönererijanci, da prepevajo „Wacht am Rhein"; zajedno je židovsko-liberalna stranka v drž. zboru interpelovala naučnega ministra. Seveda skušajo, da bi se kaznovali dijaki, ki so podpisali in razglasili tako resolucijo. Kak dijak bode radi stvari izvestno trpel; a med tem se oglašajo nemški dijaki v jednakem smislu tudi po drugih vseučiliščih, in iz Nemčije dohajajo zahvalnice in spodbudnice Dunajskim nemškim dijakom. Židovski dijaki, kakor se je pokazalo, ne tajé več, svoje narodnosti, da so torej neariške krvi; tega pred 10 leti še ni bilo, in židovski listi še sedaj pri zaostavših narodih in strankah povdarjajo jedino razliko vere, češ, da glede na narodnost so se Židje asimilovali drugim plemenom. — Postopanje Dunajskih dijakov je načelno dalikosežno, iu ko bi se stvar razvijala dalje, začeli bi razni sloji sedanje družbe poprijemati se istih načel, in takó bi Žide nakrat ponižali na nižo vrsto, ä vpliv židovski bode uže skrbel, da se početje dijaško zatre vsaj na zunaj, če tudi mišljenje ostane med njimi. Slovanska dijaška društva se doslej še niso izjavila o tej stvari. Kdo vé, ali jih v kratkem ne pojednačijo nemški nacijonalci z Židi? „Danes meni, jutri tebi". Kdor čita jednako strastno Židovstvo iu Slovanstvo sovražeče liste, ki so tem dijakom vodilo in evangelije, ne čudil bi se temu. Slovanski govori, katere bodo imeli odslej v drž. zboru, smejo se ponatiskoväti, in to vsled razsodbe najvišega sodišča, in sicer tudi v odlomkih. Vsled te razsodbe bode umestno in potrebno, da v drž. zboru postavijo stenografe, ki so vešči stenografije tudi slovanskih jezikov. Glasbena Matica ua Dunaju. Gg. sodn. dež. sovetnik Vencajz in mestna odbornika Ravnikar pa Valentičič, kot deputacija „Gl. Matice", bili so sprejeti od cesarja v avdi-jenciji. Cesar odobraval je idejo koncertov v zahvalo, iz- rekel, da se ju hoče udeležiti, ako mu bo le možno, ter popraševal po položenju društva, in kako napreduje podiranje in novo zidanje v Ljubljani. — Deputaeija vabila je tudi nadvojvode in dostojanstvenike ter povsod našla najprijaznejši vsprejem in največe zanimanje za koncerte. — Dne 20 t. m. zvečer ob 11. došli so Ljubljančani na Dunaj, kjer jih je na južnem kolodvoru pričakovala velika množica, zlasti Slovencev in Slovanov, in kjer jih je dvorni sovetnik g. Suklje, neumorni predsednik Dunajskega pripravljalnega odseka, prisrčno pozdravil. Dne 23. marca bil je I. koncert; velika dvorana Dunajskega glasb, društva je bila prek in prek polna. Veliki zbor je bil takoj ob nastopu oduševljeno sprejet. Lepi, čvrsti obrazi s krasno narodno nošo napravili so lep vtis, točke so se izvršile bez vsake graje, in odobravanje je bilo veliko, ovacije so se množile vedno bolj proti koncu. Tako so ubrano peli, kakor da bi proizhajalo vse iz jednega glasa Najstroža kritika je dolžna priznavati šolsko izvež-banost. Vse je bilo zadovoljno. Slava „Glasbeni Matici", ki je tako počastila slovensko ime! Češko. Pražki okrajni šolski sovet razpisal je mesto za ravnatelja nemške staromestne ljudske in meščanske šole. Na ljudski šoli bilo je 142 kristijanov in 286 Zidov, na meščanski 130 kristijanov in 162 Zidov. Ker je večina dijakov židovska, mora prosilec dokazati vsposobljeuost za pouk v židovskej religiji. „Češki klub" v Pragi imel je 15. marca zborovanje z razgovorom o volilni reformi. Dr. Mattuš poročal je o njej in pojašnjeval krivice, katere je donesla „volilna geometrija" Slovanom. L. 1873 uvedene „volitve v državni zbor in določbe dvetretjinske večine za spremembe so velika centralizacijska naredba. Pred vsem treba, da se uvede zopet volitev iz deželnega v državni zbor. — Organizovaui delavci zahtevajo svoja politična prava, in to je pač povod k premembam. Nova kurija ni nevarna dosedanjim, in terjatev po pravičnosti je v veči meri vpoštevana. — Nedoslednost pa je, ako se volilnemu redu po interesnih zastopstvih priklopi občo volilno pravo. Uže danes je vladanje s parlamentom težavno, vstop novih 72 mož je pa še bolj otežkoči. Druga napaka so preveliki volilni okraji; tretja, da je moderna reforma osnovana na indirektnih volitvah. — Sedanji češki zastopniki so svobodomiselni i državnopravni. Kot svobodo-misleci glasovati morajo za obče volilno pravo, kot-državnopravniki za volilno pravo deželnih zborov. A svobodomiselnost prevladuje. — Nato razpravljal je narodnostni princip; pričel z žalostnimi odnošaji v Turčiji in povdarjal, da tudi neka druga država v jedili svoji polovini tlači razne narodnosti v taki meri, ki nima uobeue primere. — Naposled je prišel do sklepa: Mi hočemo priznati vsem onim, ki še nimajo volilnega prava, to za deželni zbor, — a deželnemu zboru češkemu pravo, voliti češke delegate v skupni državni zbor. — Prof. Pa-lacky je opomnil, da ne zadošča nobena volilna preosnova. ki zatira volilno pravo ženstva ter s tem odreka razumnejšemu in večemu delu prebivalstra njegova prava. Čehi i« mileuijska razstava. „Hlas Naroda" piše: „1875 priredila je Ogerska velelepo deželno razstavo. Mi Čehi smo se iskreno radovali kulturnega napredka in osvedočili svoje simpatije z mnogobrojnim obiskom. Na tisoče je češko občinstvo potovalo na Ogersko in v Budimpešto. Temu sledila je češka jubilejna razstava. Nismo pričakovali, da bode na tisoče Madjarov odlikovalo s svojim obiskom našo razstavo, a imeli smo pravo, zahtevati, da sodijo o njej vsaj nepristransko, kakor drugi kulturni narodi. Z neznatnimi izjemami pojavilo se je madjarsko javno mnenje neprijazno naši razstavi. Izkušnja nas torej uči, da bodimo oprezni. Zadnja ogerska deželna razstava imela je drugo obličje kakor skorejšnja milenijska. To ni obča ogerska, temveč jubilejna madjarska razstava, s katero se ima pokazati svetu, da je to prosvetljeni madjarski narod, ki reprezentuje ogersko državo,.. Ker se Madjari pred javnostjo vedejo tako, kakor da ne bi bilo ostalih ogerskih narodov: Rusov, Slovakov, Hrvatov, Srbov, Romuncev in Nemcev, ne more biti suma, da je to jednostranska, tendencijozna slavnost, slavnost vsem omenjenim narodom neprijazna. . . Tudi je nam na umu, da se milenijske slavnosti, za katero država žrtvuje mnogo milijonov, prirejajo na trošek nemadjarskih narodov, da so to slavnosti, s katerimi se poveličuje politična in narodna superioriteta madjarska v vsej Avstriji in politična, narodna in narodno-gospodarska podrejenost nemadjarskih narodov.. ." Moravska. V klub Mladočehov je pristopilo tudi nekoliko moravskih drž. poslancev. Vsled tega je stara narodna stranka oslabljena. Kaže pa se, da Mladočehi niso več toliko hudi „radikalci", ko se jim pridružujejo uže iako zmerni zastopniki češkegu naroda v Moravski. Silezija. Tešinska „Macierz szkolna", ki je ustanovila in vzdržuje tamošnjo poljsko gimnazijo, imela je 1895: 23.803 gl. dohodkov, 10.725 gl. troškov., 10Í.920 gl. skupnega imetja. Dr. Gumplowicz stavil je na občem zboru predlog, odposlati peticijo na drž. zbor za nameščenje poljskega šolskega nadzornika ter za prevzetje Tešinske poljske gimnazije v državno oskrb ali pa za subvencijo. Hrvatska. „Hrvatski Sokol" imel je lani 951 članov Najvažneji dogodek prošlega leta je dozidanje društvenega poslopja. „Hrv. Sokol" sodeloval je pri koncertu v podporo Ljubljančanom po potresu in bil pri pozdravu in pri komerzu Slovencev ob obisku Zagrebškega gledališča. Dohodkov imel je 7105 gl. 72 kr , troškov 6858 gl. 88 kr., čiste imovine 33.022 gl. 52 kr. Ogerska. Povodom milenija niso se Madjari zadovoljili s tem, da bodo cesar in nadvojvode dalje časa re-zidovali v Budapešti; zahtevali so, da cesar povabi vse evropske vladarje k proslavi milenija. Budapešta naj bi se tako povzdignila v prestolno mesto; kakor je 1873 ob svetovni razstavi Dunajski naš dvor sprejel malone vse evropske vladarje v goste, tako naj bi tudi sedaj bilo v proslavo Budapešta. A cesar je to odklonil, kakor tudi to, da ne dojde v parlament, da bi predsedoval zborovanju. Zastopnike obeh zbornic sprejme dvor samo v dvorni palači. Ti ukrepi Madjare zeló jezé. Drž. zbor sklenil je razpostavo kraljevih- insignij, ne da bi prosil v to cesarjeve sankcije. Baron Banffy je celo izjavil, da te sankcije tudi pozneje ni treba, ker je to sklep samo-držuega ljudskega zastopa. Tako govori kraljevi minister! Udanostno izjavo cesarju govoriti bi moral prvi cerkveni dostojanstvenik magnatske zbornice, to pa so naložili bivšemu ministru Szilagvju, ki je znau kot „persona ingratissima". Proti mileniju pričeli so se oglašati celó iz madjar-skih krogov. „Magyar Neplap" pravi, da ima židovsko-liberalna stranka morda povod k veselju, a nikakor ne narod. Politično banditstvo. Zaradi članka pod tem naslovom v slovaških „Nar. Nov." bil je obsojen J. Zijak na 4 mesece ječe in 100 gld globe, ker ga je Peštanska porota z 10 proti 2 gldr obsodila krivim žaljeuja vlade. Predno se je pričelo zaslišavanje toženca, prečital se je dopis pravosodnega ministerstva, da je celo ministerstvo sklenilo obtožbo toženca. Nato prečital se je članek. Urednik prevzel je zanj vso odgovornost. Zagovornik dr. Miloš Štefanovič predlaga zaslišanje prič, kako madjarske oblasti preprečujejo pravo združevanja nasproti Slovakom. Dr. Minieh, odvetnik v Bezinku, priča, da je 1894 sozval ljudski shod, a načelnik mesta ga je zabranil in podžupan potrdil, ker se ne sme vznemirjati ljudstvo. Pritožil se je na ministerstvo, a ne ve, kaj se je učinilo tam. Dr. Fajnor, odvetnik v Senici, isto tako ni smel 1893. imeti namerja-nega shoda. Obakrat bili bi na razgovoru novi ženitbeni zakoni. Jednako izpovedal je odvetnik Ivan Klempa v Mijavi. Odvetnik Halaša v Turč. sv. Martinu pravi, da je onda zabranjen bil celó shod cerkvenih senijorov, namenjen izključno cerkvenim stvarem, ter opisuje prosledovanja Slovakov pri Kollarjevi slavnosti. — Priča Dula pravi, da je zaradi zabranitve Kollarjeve svečanosti bil v avdijenciji pri ministru Hieronymu, a ni dosegel ničesar. V Mošovcih prelila se je kri, v Turč. sv. Martinu zabranil se je vsem tujcem vhod v mesto, sodnik odgnal je celo cigansko godbo, ki je svirala gostom. Proti sodniku vložilo se je pet tožeb, seveda vse bez vspeha. — Porotnik Fittler vpraša: „Vi imate slovaška društva in prirejate celo slovaške predstave. Kako torej morete govoriti o zatiranju"? Bosna, t Mitropolit Nikolajevih narodni dobrotnik. — On je uže 1879 ustanovil zaklad 12.000 gld. za učenje dveh Dalmatincev; 1890 zaklad 12.000 gld. v korist srbskih nevest v Jašku; 1891. zaklad 15.000 gld. za vzdržavanje srbske pravoslavne narodne šole v Blažuju; 1892. zaklad 10.000 gld. za vzdržavanje srbske pravos!, narod, šole v Bosanski Gradišči; 1893. zaklad 2500 gld. za vzdržavanje srbske pravosl. nar. šole v Petrovcu. Pridal je 3000 gld. fondu svečenišk.h členov dabro-bosanske metropolije, izdatno podpiral društvo sv. Save, srbsko matico, dalmatinsko matico, svečeniško-vdovski fond v Zadru, srbske dekliške šole v Zadru, društvo dobročinjenja in vzajemne slovanske pomoči v Oarjigradu, zadruge Srbkinj v Dubrovniku, srb. pevsko drnštvo „Sloga" v Sarajevu, štediluo dr. pravosl. Srbkinj v Sarajevu, srb. pravosl. učiteljski konvikt v Novem Sadu. Vsi ti njegovi doneski za dobrotne namene presegajo 70 000 gld. — Nikolajevic imel je plače kot protopresbiter 1000 gld., kot podpreds. Sarajev. konsistorije 3400 gld., kot metropelit 8300 gld., — tedaj šelo se prav ceni rodoljubje, kateremu je žrtvoval vse, kar je imel. Nikolajevié umrl je v 89. letu življenja. — Popisal je v „Srb. dalmat. magazinu" mnoge narodne običaje in umotvore. 1850 dobil je odliko, zlati Fran Jos. križ za zasluge; car Nikolaj I. podaril mu je bri-ljanten prstan za književne zasluge; Aleksandra II. red sv. Ane 3. vrste. Bilje član mnogih učenih in znanstvenih društev. Srbija. General Komarov je imel drugo predavanje v Petrograjskem Slavjanskem društvu o Srbiji. Ruski vpliv gospoduje v Srbiji. Min. preds. Novakovih mu je izjavil, da je bil popreje neprijatelj Rusije, ker ni imel zaupanja v vstočno politiko rusko. Po dogovorih z Nelidovim, ruskim poslanikom v Carjigradu, dobil je uverjenje, da se Rusija ne bo vmešavala v notranje stvari balkanskih narodov, in postal jo veren prijatelj Rusije. Ristic in vojni minister Franasovič izjavila sta, da Srbija ne more imeti druge vnanje politike, kakor tako, ki zadovoljuje ruske želje. — Povodom 10 letnega obstanka kralj, akademije znanosti pričelo se je živahno delovanje na to, da ona dobi primerno lastno hišo, ter da se v ta namen zgradi akademski dom in muzej srbske zemlje. Proračun kraljevine Srbije za 1896 kaže dohodka: 63,594.000 dinarjev, troška pa 63,314,300. Da se doseže to, morale so se brisati iz proračuna znatne vsote pri vsakem ministerstvu. Vsi politični listi Belgrajski prinesli so žalostna . poročila o gospodarskem stanju dežele. Obresti poskočile so v zasebnem prometu od 6!/a na 7°/0. Davčni ekseku-torji uporabljajo vsakatera sredstva ob pobiranju davkov. Hiše dražijo se za par forintov. Odbor za projekt nove srbske ustave sostane se po povratku kralja iz Aten. Vsaka od treh strank zatopana bo po štirih članih, kralj imenoval bo 4 člane. Kralj bo sam predsedoval. Najbrž prisostvoval bo tudi kralj Milan. Bolgarsko. V Sredec došla je misija iz Carjigagrada, ki je donesla knezu Ferdinandu sultauov ferman potrditbe v kneževskem dostojanstvu. V misiji so štirje .turški dostojanstveniki. Bolgarski knez prijel jo dva sultanova fer-mana. V prvem priznava se bolgarskim knezom, v drugem guvernerjem vstočne Rumelije. Knez predstavi se 27. t. m., sultanu potem odide v Petrograd, kjer ostane za Veliko noč. Rusija. V Nižjenovgorodski razstavi bodo v oddelku za umetnost izložene slike najznamenitejših mojstrov. Semiradzki razstavi novo veliko sliko: Nero ogleduje mlado, na smrt trpinčeno kristijanko. — Ruski slikar Bakalovič doposlal je iz Rima, kjer prebiva za stalno, tri slike, povzete iz življenja v Rimu; Aleksandrov veliko sliko sv. Veronike. -—• V razstavi bo tudi zbirka iz kamene in bronaste dobe v Sibiri. Carski generalni komisar Timirjazev, ki je bil imenovan za razstavo, dospel je v N. Novgorod ter ostane tam do zaključka razstave. 12. marca bilo je 20 let, odkar izhaja „HoBoe Bpcnifl", v četrtem letniku (1880) bil je časnik karan zaradi „nespodobnega izražanja o Berolinski pogodbi",in zaradi, neugodne kritike bivšega finančnega ministra Greiga. Ruski deuarni minister naznanil je, da pridene t. zv razmenenemu fondu nadaljnjih 75 milj. rubljev v zlatu. Do sedaj znašal je 425 milj. in se torej poviša na 5 30 milj. rub. Rusija ima poleg tega v državnih blagajnah in v gospodarski banki 228 milj. rubl. v zlatu; torej sedanja gotovina znaša 728 milj. r. v zlatu ali po fiksovauem kurzu (1 rub. zl. = 1 r. 50 kop. kredit) 1092 milj. r. kred., pokritih zlatom. Ves promet papirnih rubljev znašal je koncem febr. 1046 milj., torej so vsi zlatom pokriti, in ministerstvo dela na osnovanju modalitet, pod katerimi se uvede izplačevanje v zlatu. Pri nas se je pred 4 leti z vso silo pričelo uvajati plačevanje v zlatu, a sedaj konstatujejo, da je zato treba še nadaljnjih 5 do 8 let. A Avstro-Ogerska ima preskrbeti za regulacij o valute 600 milj. gl. zlata. Mi nimamo niti polovice potrebnega zlata, a Rusi nabrali so v jednem letu za 1420 milj. gl., torej več nego dvakrat toliko, kakor je pri nas nedosežen ideal. Ruski „rudeči križ" pričel je delovanje za abesinske ranjence. Italijanski koloniji v Odesi dovolilo se je nabirati za laške nesrečnike, in ital. poslanec v Petrogradu pozval je ital. dobrodelno društvo, da bi v prospeh ital. „rud. križa" v Eritreji darovalo 10.000 rubl. Za stradajoče na bojišču se nabira po časopisju. O Celjski gimnaziji piše „Salzburger Chronik", organ poslanca in pristaša katol. narodne stranke dr. V. vit. Fuchsa, v polemiki proti „Deutsche Ztg." povodom glasovanja o tej postavki v budgetni debati: „Možje, ki letos tvarjajo katol. narodno stranko, dokazali so uže vlani, ko je bilo Celjsko vprašanje na dnevnem redu, svoje čustvo za pravico in poštenje do Slovencev s tem, da so možko potezali se za Celje. Nemški nacijonalci pač nimajo pojma o doslednosti iu dostojnosti, kakor tudi ne o pravičnosti do drugih narodnostij, sicer ne bi mogli misliti, da naj poslanci, ki so pred 7 meseci glasovali za slov. nižo gimnazijo, sedaj se jej protivili pri istih razmerah. Politika beznačelnosti ostane patentovana last nemško-nacijonalne stranke. Tudi nje „nemštvo" jej privoščimo, glavna njena lastnost je v tem, da druge narodnosti teptajo z nogami in za jedno s tujino sklepajo nepoštene zveze. Nemška kat. narodna stranka ima jasen program: Sčičenje nemških interesov v Avstriji poleg pravičnega priznanja interesov drugih narodnostij države. Po tem programu morala je stranka potegniti se za Celje, ako se ni hotela izneveriti svoji lastni zadači". O narodni avtonomiji je priobčila „Edinost" jako utemeljen članek, dokazuje, da le narodna, ne pa deželna avtonomija je prava oblika v hrambo slovenske narodnosti. Tudi „Novice" so preverjene, da le nacijonalna avtonomija bi rešila Slovence; one kažejo, v soglasju s „Politik", tudi na preussisehe Jahrbticher, v katerih se dokazuje potreba, da bi se tudi avstrijski Nemeč sprijaznili s federalizmom. Nemški učenjak in politik Lippert, sedanji namestnik najvišega češkega dež. maršala pa v posebni razpravi, priobčeni v „Neue f. Presse", kaže na bodočnost, katera utegne pripadati tederalistom; zato naj bi poštevali zlasti češki Nemci sedanje razvijanje na poti federalizma. On ne povdarja toliko vrednosti hist. drž. prava češkega, kolikor moč dejanske sedanjosti; ta ga sili k premišljevanju v interesu Nemcev, kateri naj bi se na Češkem spravili s Cehoslovani, in sicer pod uslovji, da se odloči Nemcem poseben teritorij z vsemi poroštvi za nemško narodnost, naj pa se pri tem izključi Moravska. „Nar. Lis tj" so zato, ali Nemci naj prej delujejo na izvršenje češkega drž. prava; „Politik" pa zavrača zahtevanje, da bi se izključila Moravska, ker je celokupen del češke korone, in je ta list jedino zato, da se do cela izvrši v vsem kraljestvu narodna jednakopravnost; teritorija v smislu Lippertovem noče pripoznati, ker bi češke manjšine bile izročene na milost in nemilost Nemcev. „N. f. P." pa po stari taktiki poprašuje, ali so Nemci uže tako daleč, da bi se uže sedaj udajali za federalistiško preustrojenje. Temu prvemu organu nemške lib. stranke velja še vedno po-vdarjanje „jednote države" in vzajemnost Nemcev, „Gemein-burgschaft". Ta taktika je stara in popolnoma dosledna pri nemško-liberalni in židovski stranki; ona rabi stare fraze, stara gesla, dokler je še kak kratkovidnež, ki veruje v nje. Ziije so n. pr. svojo nacijonalnost kot posebnost tajili, dokler so jim verovali kristijani, kakor da bi bili le po veri različni od drugih. Tako delajo tudi z liberalizmom, jednotnostjo države, vzdrževanjem države i. t. d. Vidi pa se, da misleči nemški politik opazuje dejstva, a v interesu nemštva udaje se izključno za parcijalno nacijonalno avtonomijo in tudi le za polovičarsko izvršenje hist. prava češkega. Načela ima prava, le glede na kvan-tum ga zavaja nacijonalna sebičnost. Glas Lippertov ostane bez pomembnega sledu, a vendar priznavajo v obče, da je napredek uže v tem, da se je sploh oglasil tak mož, kakoršen je Lippert. Nestrpneži od liberalne in nacijonalne nemške strani lučajo sedaj kamnje za njim, morda pa še satu doživi, v zadoščenje, da je izjavil svoje preverjenje v važnem tre-notku. Češke stianke pa so tudi preveč omejene, da bi se postavile na primerno stališče in se oprijele primerne taktike. Nemški Scliulverein kaže v svoji letošnji bilauciji 35.000 gld. nedostatka. Vzdržavenje lastnih zavodov stoji ga 138.000 gl., subvencije 26.000 gl. V podpore razdelil je 47.000 gl., in režija, penzije in troški poddružnic znašajo 40.000 gl. Doneskov dobil je 216.000 gl. Da pokrije nedostatek, obrača se s prošnjo na nemške rojake v Avstriji, opominja, da se N*emci niso odzvali zadostno svoji nalogi. i)aje dobilodružtvo doslej vvsem blizo 3,800.000gl., kaže da jo le majheu del Nemcev donašal žrtve v druž-tvene namene. Največ dohodkov, 298.000 gl., je bilo 1889 leta. — Družtvo ne more polotiti se novih nalog, prisiljeno je celó, omejevati dosedanje delovanje. Cesar Viljem s svojo visoko soprogo je odpotoval v Italijo, kjer se snide s kraljem Ilumbertom, in od koder se vrne preko Dunaja. Tu se bode mudil nekaj dnij. To potovanje ni bez političnega pomena. Trozveza se utrjuje s pridruženjem Anglije. Velevlasti. Poraženje Italijanov v Afriki je provzro-čilo različnih drugih dejstev. Najprej je v Italiji sami padel toliko mogočni in bezobzirni Crispi, kakor znano tudi velik pristaš in prijatelj Bi.smarckov. Crispijev naslednik d i Rudi ni, znan uže od poprej kot moder privrženec trozve-ze, je na monte Citorio (v ital. drž. zboru v Rimu) objavil obširen program svoje vlade, v katerem trdi, da trozveza ostane neizpremenjena in dostojna ital. zaupanja. Kar se dostaje Afrike, začela se je bila uže Crispijova vlada pogajati z Menelikom za mir; Rudinijeva vlada je tudi voljna pogajati se, toda le pod uslovji, dostojnimi ital. časti; za sedaj pa je treba ostati Italiji oboroženi, da se doseže najprej premirje in potem prikladen mir. Italija noče sczati dalje v Abesinijo, tem manj jo sebi podvreči, Italija se hoče omejiti na majhen kos zemlje; kajti njej je sedaj pred vsem do tega, da ne izgubi imena in po» mena evropske velevlasti. Za pokritje stroškov v Afriki potrebuje nova vlada 140 mil. lir, katere naj sklene'dati drž. zbor. V isti čas razglašenja programa Rudinijeve vlade so državniki in poslanci angležkega drž. zbora razpravljali vprašanje o ekspediciji v Sudan, da bi takó Angleži prišli nekako moralno na pomoč Italiji, kakor pravijo, proti dervišem, opasnim jedni ital. posadki v Afriki. Angležki državniki so to namero posebne ekspedicije zagovarjali takó, kakor da je v interesu evropske civilizacije tak korak. Francozki zunanji minister pa je opozoril angležkega poslanika Dufferina na „težke posledice" angležke ekspedicije. Ker hoče Anglija svojo ekspedicijo poslati najprej na meje gornjega Egipta na stroške egiptskega tako-zvanega rezervnega zaklada, imajo pogodbeno pravo, govoriti pri tem tudi ostale evropske velevlasti. Nemčija se je takoj izjavila, da, ker je angležka ekspedicija v interesu obeh ostalih trozveznih zaveznic, nima nič proti nameri angležki. Doslej čakajo le še na postopanje Francije iu Rusije. Poslednjima je pa tudi do tega, da bi se ne podaljšala na nedoločene obroke angležka okupacija Egipta. Takó vidimo zopet trozvezo in Anglijo na jedni, Francijo pa Rusijo na drugi strani. Vrhu tega kažejo razna pojavljenja poslednjih dnij, kakor da bi bila Anglija tudi formalno pristopila trozvezi; takó so govorili celó v an-gližki spodnji zbornici, jednako tudi v Italiji. V to verujejo še bolj, odkar se je bil te dni na francozkih tleh cesar Franc Josip sešel s kraljico Viktorijo, katera je našega cesarja posebe odlikovala s podeljenjem posebne časti. Takó bi bilo jasno, kako avstro-ogerska zunanja politika skuša v dobrih odnošajih ostati tudi z Anglijo. Odbor „kluba slovenskih tehnikov na Dunaji" sestavil se je pri 6. redni seji dnč 14. t. m., za poletni tečaj, tako-le: stud. mech. Ignacij Šega, predsednik; stud. chem. Jakob Turk, podpredsednik; stud. ing. Janko Krsina, tajnik; stud. mech. Karol Kotnik, blagajnik; stud. ing. Matko Prelovšek, knjižničar in gospodar. V Gradcu priredila je akad. poddružnica sv. Cirila in Metoda akademijo. Hrvatski in slovenski tamburaši in pevec, baritotiist med. Zupan, so zelo ugajali; največe presenečenje pa je bila nova slovenska igra: „Čast in strast" Alastorjeva, ki je z obče zelo dobrim izvrševanjem dosegla velik vspeh. Pri akademiji zastopana so bila vsa Graška slovanska društva. Agrenjev Slavjanskij dobil je dozvoljenje, ves čas Nižnjenov-gorodske razstave po štirikrat na teden prirejati koncerte. 35 letnica smrti maloruskega pesnika Sevčenka (9. marca), praznovali so Rusi v Galiciji. V Petrogradu ustanovila se je „Sev-čenkova družba", idejo sprožil je umrli ruski umetnik Mikešin. V Nizzi odkril se je spomenik 100 letnice zjedinjenja Nizze s Francijo. Svečanosti sta prisostvovala vojvoda Leuchtenburg in princ Oldenburg. Pri banketu bili so tudi konzuli ruski in Zjed. drž. severne Amerike. V Pittsburgu v Sev. Ameriki je sodnik nekemu češkemu društvu odrekel inkorporacijo, ker je društvo češčino izbralo-v poslovni jezik in v njem hotelo voditi z;ipisnike. J^ Sestanek Faure-ov z Gladstoneom v Cannes-u bil je prisrčen. Ed. Valečka (v Pragi, II Jungmanova ul. 37) priredi 2 vlaka v Nižnji Novgororod, sredi maja in koncem julija t. 1. Piva p istaja bode 1 dan v Varšavi, druga 4 dni v Petrogradu, tretja 5 dnij v Moskvi (maja meseca še dalje). Podjetnik želi, da bi se oglasili kinalu; vsak naj si priskrbi potni list. Ta mesee izide „Pruvodce po Rusku" (Kažipot po Rusiji). „Slov. Narod" v jednem svojih uvodnih člankov omenja tudi veliko važnost sloven. gledališča, — „dasi ga dijaško nezreli pisatelji v nič devajo". Ker je „Slov. Svet" donesel res nekaj kritičnih so-stavkov o slov. gled., — vmes nekatere tudi iz dijaškega peresa, — moramo pač konstatovati, da v njih ni bilo nikdar ni najmanjega proti slov. gled. kot takemu; da, „Slov. Svet bil je j edini list, ki je donesel obrambo slov. gledališča proti nesramnim napadom v nekaterih nemških listih. Ako pa se je sem ter kaj oporekalo intendanciji in vodstvu, storilo se je povsem opravičeno; „poslano" g. prof. Hostnika (ki pa ni jedini, kateremu seje godilo tako) dokazuje, — da je tam marsikaj gnjilega. Čudno, da pisatelj onih člankov ne ve nobene dijaško nezrele trditve ovreči. Iz označevanja v „Slov. Svetu" se je več vspešnega porodilo, nego iz kritik v „SI. Narodu", kjer se igralci z vsako vlogo „prekašajo same sebe", „dasi se ni pričakovalo od njih tako izbornega pred stavljanja, kakor se ga ne vidi bolje niti v dvornih glediščih", in kar je še jednakih frazasto neumnih tirad. I s ti nič. KNJIŽEVNOST. Obnarodimo se nekaj. Dodatek razpravi: „čuvajmo svoje pra-starine". Objavil M. A. .TaHypcKiii. Ponatis iz „Edinosti". V Trstu. 1896. Str. 32. To delce so provzročile nekatere v jezikovnem pogledu jako plitve oponmje urednika „Dom in Sveta". Pisatelj je priobčil več odlomkov vezane in nevezane besede, v katerih zlasti kaže, kako je treba rabiti dovršne glagole v smislu aorista in futura. Zabavna knjižnica za sloven. mladino, 5. zv. prinaša životopis in sliko pok. pisatelja in učitelja Jos. Freuensfelda ter več krajših sostavkov za mladino. Čisti donesek knjižice, ki obsega 48 str. in stoji 15 kr., namenjen je družbi sv. Cirila in Metoda. Nadpisi sredovječni i novovieki na crkvah, javnih, i privatnih sgradbah u Hrvatskoj i Slavoniji. Sabrao Ivan KukuJjevic Sakcinski. 391 str. 2 gld. 50 kr. IIpocMeHa cnoMeHW{a lenipecToro^niiiibHne O6oj,cfce nrraM-napiije. Hsjiao upocjiaBHa o«6op. Ujemite 1895. Str. X-j-289, 8°. Pro-slavui odbor je združil vse važne izjave o zgodovinsko pomenljivi Obodski proslavi. Ponatisnem so znameniti članki in spisi ter govori in brzojavni pozdravi ob proslavi sami. Na koncu je nekaj ilustracij o starih zidanih spomenikih črnogorskih, oz. Cetinjskih. Uredništvo „Fjiaca IIpHoropua" je razposlalo lepo in ceno knjigo starim naročnikom lista in jo r.izpošlje tudi vsem, ki so se udeležili slavnosti. Res, krasen dar v spomin! CucmeMamunecKiu ijica3ame.ii, pijccKou Aumepamypbi no cy-Aoycmpoiicmey u cy^onpou3eo4cmay zpa}K^ancKOMy u yto.ioiiHo.Mij, CocTanu-tb A. noBapuHciciif. C.-Ho. 1896. To izdanje, obsezajoče 50 tisk. pol, podaje natančne vesti o 11.550 knjigah in brošurah z recenzijami in odzivi na nje, in so v tem številu tudi razprave, priobčcne po časopisih. Slovanski juristi, ki se bavijo s primerjanjem slovanskega prava, bodo imeli obilo koristi od te knjige. Listnica uredništva. G. M—k v Mariboru. Razprava „Naši knjižni grehi" je precej obsežna, a radi drugih zadač ne moremo je v večih odstavkih priobčevati. Sicer so pa tudi odlomki nekake celote. — Gospica L. v Ljubljani. Spisi o literarnih vprašanjih nam dohajajo od raznih stranij, a pogrešamo tu in tam povoljne pozitivnosti. Naš list pa nima ne zadače, ne prostora za prefrazasto razpravljanje ali mnogobesedično polemizovanje. Sicer pa storimo, kar moremo. — Nekaterim hrvatskim pesnikom. Kolikor bode možno, priobčimo polagoma. Hvala lepa! — G. dr. M.: Poslano v „Slov. Nar." za to št. prepozno došlo. V bodoči št. dojde vsaj jedro, če ne celota. — Kritiko o drami „Strast in čast" priobčimo v bodoče. 0p. upravništva in ured. S to (9.) št. „Slov. Sveta" završuje se I. četrtletje. Prosimo vljudno, da ti, ki so plačali le za dosedanje četrtletje, takoj obnove naročnino. Druge pa, ki so nam kakor si bodi na dolgu od poprej, in katerih nismo terjali posebe, prosimo, da bez provzro-čanja drugih sitnostij izpolnijo svojo dolžnost. Prijateljem „Slov. Sveta" priporočamo, naj i nadalje širijo list med rojaki. Sosebno želimo, da bi razkrivali laži in kriva mnenja, ki se nalašč in potem nevedž raz-prostranjajo o našem listu. Mnogi trobijo v jeden rog z načelniki latinizatorske propagande, ne da bi bili sami kedaj videli ali čitali i samo jedno št. „Slov. Sveta". Med takimi so tudi tisti, ki razsajajo z leče proti „Slov. Svetu". Večina svečenikov slovenskih se vede proti „Slov. Svetu", kakor da bi' ne bili završili istih naukov in proučavali istih predmetov, kakor ti, ki jih terorizujejo in jim prepovedujejo čitati ta ali oni list, to ali ono knjigo, kakor da bi bili sami nesposobni otroci in otročiči. Strahovati se dajati na tak način, je jednako nedostojno, kakor strahovati, samo da poslednje je v tem slučaju zajedno pregrešno. Mi ne želimo drugega, kakor da bi se naohraženei vseh vrst sami preverili o kakovosti „Slov. Sveta". Na prodaj ima upravništvo „Slov. Sveta": vse letnike „SI. Sveta", in sicer od 1888 do 1894 po 2 gld. 50 kr., za 1. 1895 po 3 gld, 50 kr. s poštnino vred. — Nadalje: knjižico: „Rusko pravopisanje za učeče se". Spisal Aleks. II. Eljsin, poslovenil dr. Jenko. Stoji le 10 kr. — Levstikov Martin Krpan v izbornem ruskem prevodu stoji po znižani ceni 15 kr. — Novim naročnikom, ki pošljejo naročnino za vse leto 1896, podarimo obe knjižici. — Nadalje imamo še nekaj iztisov 100 stranij obsezajoče brošure: „Das Parteiwesen der Slaven in Böhmen". Po znižani ceni 55 kr. Kar ugibajo politiki ter tu in tam zadenejo naključno, to se z zgodovino in sedanjostjo sistematično dokazuje v tej knjigi. Celó Nemci uže prihajajo do analognih zaključkov. Za slovanske narode avstro-ogerske pa je brošura sosebno tudi sedaj pravi kažipot v labirintu različnih programov. Popravek- Št. 8. „Slov. Sveta", str. 91, a, 28. vrsta spodej: „mrtvaški" nam. hrvatski. „SLOVANSKI SVET" izhaja v 5., 15. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 12 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1.25 — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 16 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (VVien), VII. Hofstallstrasse Nr. 5.