Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
te
/
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
14. kos.	V	LJUBLJANI,	DNE 28. DECEMBRA 1929.	Letnik	I.
Vseb ina:
50. Zakon o pogodbi o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Letonijo.
51. Zakon o začasnem trgovinskem sporazumu, med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Finsko.
52. Dopolnitev v pravilniku o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav.
53. Pojasnilo člena 8. v pravilniku, kako se vzdržujejo klinike medicinskih fakultet, kolikor imajo poleg proračunskih dotacij lastne dohodke.
Razne objave iz ^Službenih Novin».
Zakoni in kraljevske uredbe.
50.
Mi
Aleksander1 I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, ministra brez portfelja, Našega ministra pravde in Našega ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o pogodbi o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Letonijo, sklenjeni dne 18. oktobra 1928. v Beogradu.*
§ L
Odobruje se in zakonsko moč dobiva pogodba o trgovini in industriji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Letonijo, sklenjena dne 18. oktobra 1928. v Beogradu, ki se glasi:
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 15. novembra 1929., št. 268/OVIII. — Pogodba je priobčena v francoskem izvirniku in v srbskem prevodu.
Pogodba
o trgovini in plovitvi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Letonijo.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlada republike Letonijo, enako prošinjcna z željo, podpirati z vsemi sredstvi razvoj trgovinskih odnošajev med obema državama, sta se odločila, skleniti pogodbo o trgovini in plovitvi, ter sta imenovala v ta namen za svoja pooblaščenca, in sicer:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda d r j a. Vojislava Marinkoviča, svojega ministra za zunanje posle;
vlada republike Letonije; gospoda Charlesa D u z m a n s a, izrednega poslanika hi pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev, stalnega delegata Letonije pri Društvu narodov, ki sta se zedinila po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in predpisani obliki, o nastopnih členih:
Člen 1.
Med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Letonijo bodi popolna svoboda trgovine in plovitve.
Skladno s tem načelom smejo državljani vsake visoke stranke pogodnice, če se ravnajo po državnih zakonih, vzajemno prihajati, potovati ali bivati povsem svobodno v vsem obsegu ozemlja druge stranke pogodnice ter imajo tam iste pravice, koristi, ugodnosti, svoboščine in izjeme kakor državljani naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Člen 5.
Visoki stranki pogodnici se zavezujeta, priznavati vzajemno druga drugi svobodno provoza čez svoji ozemlji po železnici, naravnih in umetnih plovnih cestah, ali po vseh ostalih potih in cestah, odprtih za mednarodni provoz, bodisi da gre za blago v direktnem provozu, bodisi da se mora blago med provozotn pretovarjati ali vskladiščati.
Svoboda provoza obseza tudi prevoz .oseb in njih prtljage, blaga, vagonov in železniških voz, ladij in drugih vozil, prav tako pa tudi poštnih pošiljk.
Nobena visoka stranka pogodnica ni zavezana, zavarovati provoza potnikov, katerih prihod na njeno ozemlje je prepovedan.
Izjeme od svobode provoza so dopustne, kolikor bi se uporabljale na vse države, ki so v istovetnih razmerah, samo:
1.) v izjemnih razmerah glede na vojno zalaganje;
2.) iz razlogov državne in javne varnosti;
3.) iz razlogov sanitarno policije ali zaradi zaščite živali ali koristnih rastlin zoper bolezni, mrčes in zajedavce, vse to po mednarodnih načelih, usvojenih o tem predmetu.
Provoz je oproščen vsake carine in vsake notranje takse ter se ne sme ovirati z nikakršnim nepotrebnim zadrževanjem ali omejevanjem. Vendar pa jo vsaka visoka stranka pogodnica upravičena, pobirati na provozno blago statistično takso, nadalje davščine ali takse, izključno namenjene za pokrivanje stroškov nadzorstva in administracije, ki bi jih nalagal ta provoz. Na blago se sme prav tako naložiti prenosna taksa ali davek na poslovni promet, če bi bilo med provozom predmet kakršnekoli trgovinske transakcije.
Kar se tiče provoza, priznavata visoki stranki pogodnici druga drugi vzajemno postopanje po načelu najvočje ugodnosti. Potemtakem se mora razširiti vsaka ugodnost, izjema ali olajšava, ki bi jo priznala ena stranka pogodnica katerikoli tretji državi, takoj in brezpogojno tudi na provozno blago druge visoke stranke pogodnice.
Izjemoma je dopustno, za kolikor mogoče krajši časovni presledek odstopiti od prednjih odredb s posameznimi ali občimi odredbami, katere bi morala odrejati vsaka visoka stranka pogodnica ob važnih dogodkih, ki se tičejo državno varnosti ali življen-skih državnih koristi, pri čemer je dogovorjeno, <h> se mora obdržati načelo svobode provoza v kar največ mogoči meri.
Člen 6.
Člen 2.
Trgovske,industrijske in drugo družbe in združbe, polnoveljavno ustanovljene po zakonu eno visoke stranke pogodnice, ki imajo realni družbeni sedež na ozemlju te stranke pogodnice, se priznavajo kot take družbe v drugi stranki pogodnici.
Omenjene tako priznane družbe in združbe sinejo uživati na ozemlju visokih strank pogodnic pravice, ki izvirajo iz dejstva, da so priznane, ter sinejo nastopati pred sodišči bodisi kot tožeča, bodisi kot tožena stranka, če so ravnajo po zakonih tega ozemlja.
Priznanje družb in združb, ki pripadajo eni visoki stranki pogodnici, ne obseza dovolitve, da bi se smelo nastanjati in poslovati na ozemlju druge stranke pogodnice in vobče, da bi smele trajno vršiti posle, o katerih govore njih Statuti.
Člen 3.
Stranki pogodnici se zavezujeta, da ne bosta ovirali svojo vzajemne trgovine z nobeno uvozno ali izvozno prepovedjo.
Izjeme od tega pravila so dopustite, kolikor bi se uporabljale na vse države ali na države, ki so v istovetnih razmerah, samo:
1.) v izjemnih razmerah glede na vojno zalaganje;
2.) iz razlogov državne in javne varnosti;
3.) iz razlogov sanitarne policijo ali zaradi zaščite živali ali koristnih rastlin zoper bolezni, mrčes in zajedavce, vse to po mednarodnih načelih, usvojenih o tem predmetu;
4.) glede na državne monopole, ki so sedaj v veljavi ali ki se ustanove v bodoče;
5.) zato, da se razširi režim, ustanovljen v notranjosti države, na tuje proizvode, kolikor se nanaša to na proizvajanje, trgovanje, prevažanje in potrošek podobnih domačih proizvodov.
Člen 4.
Naravni ali tvorniški proizvodi z izvorom in provenienco z ozemlja ene visoke stranke pogodnice uživajo ob uvozu na ozemlje druge stranke pogodnice najmanjše carine, naklade in ostale uvozne takse, kakršne jo uporabljati na proizvode isto vrste kateregakoli drugega tujega izvora.
Nobena visoka stranka pogodnica no bo obreme-njala izvoza kakršnegakoli proizvoda, namenjenega za ozemlje druge stranke pogodnice, z drugimi ali večjimi davščinami, nakladami ali taksami, nego so one, s katerimi je obremenjen ali bi se obremenil izvoz proizvodov iste vrste, namenjenih za katerokoli drugo tujo državo.
Dogovorjeno je, da sta visoki stranki pogodnici upravičeni, kadar bi to zahtevale razmere, dopustiti uživanje predhodnih odredb samo, če se predlože potrdila o izvoru.
Potrdila o izvoru izdajajo ali državna ob la st va izvozne države ali trgovska zbornica, pod katero spada pošiljatelj, ali pa katerikoli drug organ ali katerakoli ustanova, ki bi pripadala namembni državi.
Naravni ali tvorniški proizvodi z izvorom in provenienco z ozemlja ene visoke stranke pogodnice, ki se uvažajo zakonito na ozemlje druge stranke pogodnice, ne smejo biti zavezani drugim ali večjim davkom ali taksam (občinska trošarina, tehtarina, skladiščna taksa, akcizua ali državna trošarina), najsi so pobirajo ti davki ali te takse v imenu in pa račun države, pokrajine, občin, javnih ustanov ali kakršnihkoli korporacij, nego so oni, s katerimi so
obremenjeni ali s katerimi bi se obremenili domači proizvodi iste vrste ali, če domačih proizvodov ne bi bilo, proizvodi iste vrste z izvorom iz katerekoli tretje države, uživajoče največje ugodnosti.
Člen 7.
Za srbsko-hrvatsko-slovenske ladje in njih tovore velja v Letoniji in za letonske ladje velja v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev isto postopanje kakor za ladje naroda, uživajočega največje ugodnosti.
Brodovom in ladjam, ki plovejo pod zastavo ene visoke stranke pogodnice in ki imajo ladijske papirje in listine, predpisane z zakoni države te zastave, se priznava polnopravno narodnost omenjene države v teritorialnih vodah, notranjih vodah in lukah druge • stranke pogodnice, ne da bi bilo treba predlagati druge dokaze.
Visoki stranki pogodnici si pridržujeta pravico, skleniti specialen sporazum- o priznavanju mero-skusnih potrdil.
Člen 8.
Za odstopke od načela največje ugodnosti, ki je podstava tej pogodbi, ni smatrati spodaj omenjenih oprostitev, izjem in svoboščin, in sicer:
a) svoboščin, ki se priznavajo ali bi se priznale sosednjim državam zato, da se olajša krajevni promet v notranjosti enega in drugega obmejnega pasu;
b) svoboščin, ki jih je ali bi jih priznala ena visoka stranka pogodnica tretji državi na podstavi carinske ali ekonomske zveze, ki že velja ali ki bi sc sklonila v bodoče;
c) oprostitev, izjem in svoboščin, ki jih priznava ali bi jih priznala Letonija Estoniji, Litvaniji in Zvezi socialističnih sovjetskih republik.
Vendar pa je dogovorjeno, da mora kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev takoj uživati iste koristi, če bi jih priznala Letonija kakšni tretji državi, ki spredaj ni navedena.
Člen 9.
Ta pogodba so mora ratificirati in ratifikaciji so izmenjata v Beogradu.
Pogodba stopi v veljavo z dnem, ko se izmenjata ratifikaciji. V veljavi ostane leto dni in potom, dokler ne izteče trimesečni rok od dne, ko jo odpove ena ali druga visoka stranka pogodnica.
V potrditev tega sta dotična pooblaščenca podpisala to pogodbo in pritisnila nanjo svoja pečata.
Sestavljeno v dveh izvodih v Beogradu dne 18. oktobra tisoč devet sto osem in dvajsetega
(L. S.) I)r. V. Marinkovič s. r.
(L. S.) Charles Duznians s. r.
*
Zapisnik o podpisu.
V trenutku podpisa pogodbe o trgovini in plo-vitvi z današnjega dne izjavljata podpisana polnoveljavno avtorizirana pooblaščenca v imenu svojih
vlad, da se začno uporabljati odredbe ročene pogodbo dno L novembra 1928., ker jo pričakovati, da se dotlej izmenjata ratifikaciji.
Sestavljeno v dveh izvodih v Beogradu dne 18. oktobra tisoč devet sto osem in dvajsetega
*Cta'	(L.	S.) Dr. V. Marinkovič s. r.
(L. S.) Charles Duzmans s. r.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč takoj, ko se izmenjajo ratifikacijski instrumenti in ko se predhodno razglasi v. »Službenih Novinah».
Namestniku Našega ministra za zunanje posle, ministru brez portfelja, Našemu ministru pravde in Našemu ministru za trgovino in industrijo priporočamo, naj razglase ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 6. junija 1929.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Namestnik ministra za zunanje posle, minister minister brez portfelja: dr. K. Kumanudi s. r. Minister pravde; dr. M. Srškič s. r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. Želimir Mažuranič s. r. * * *
Pripomba. Ratifikacijski instrumenti prednje pogodbe so se izmenjali v Rigi dne 30. oktobra 1929.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 13.702/29.
51.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega namestnika ministra za zunanjo posle, ministra brez portfelja, Našega ministra pravde in Našega ministra
Videl in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
za trgovino in industrijo po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o začasnem trgovinskem sporazumu, podpisanem v Berlinu dne 29. januarja 1929., med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Finsko,*
'ki se glasi:
§ 1.
Odobruje se in zakonsko moč dolbiva začasni sporazum, podpisan v Berlinu dne 29. januarja 1929., med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Finsko, ki se glasi:
Poslaništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pov. br. 37.
V Berlinu, dne 29. januarja 1929. Gospod minister!
Pogajanja, ki sta jih vodili vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlada republike Finske zato, da bi se uredili z začasnim trgovinskim sporazumom ekonomski odnošaji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Finsko, so rodila sporazum in zato se usojam v imenu in po naročilu svoje vlade s tem priobčilom potrditi sklenitev omenjenega sporazuma, čigar besedilo izvoli Vaša Ekscelenca najti spodaj reproducirano;
Člen 1.
Med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Finsko bodi polna in popolna svoboda trgovine.
Stranki pogodnici se zavezujeta, da ne bosta ovirali vzajemno trgovine obeh držav z nikakršnimi uvoznimi ali izvoznimi prepovedmi.
Izjemo od tega pravila, kolikor se uporabljajo na vse države, ki so v istovetnih razmerah, so dopustne samo:
1.) če se nanašajo na javno varnost države ali če se vidijo dotični državi neizogibno potrebne zaradi vojnega stanja;
2.) če so te izjeme sanitarni ali profilaktični ukrepi zoper živalske in rastlinske bolezni;
3.) če se nanašajo na semena, ki so zaradi izvora po vsej priliki neprimerna za uvozno državo;
Njegova Ekscelenca
gospod V a i n o W u o 1 i j o k i, izredni poslanik in pooblaščeni minister republiko Finske
v Berlinu.
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-venaca* z dno 16. septembra 1929., št. 216/LXXXVI. — Sporazum je priobčen v francoskem izvirniku in v srbskem prevodu.
4.) če so te izjeme potrebne glede na državne monopole, ki so sedaj v veljavi ali ki bi se utegnili ustanoviti v bodoče;
5.) če so potrebne zato, da se uporabijo na tuje blago prepovedi ali omejitve, ki jih je izdalo notranje zakonodajstvo glede proizvajanja, prodajanja, transportiranja ali p otroška domačega blaga iiste vrsto v notranjosti.
Člen 2.
Za blago z izvorom ali provenienco iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, našteto v tukaj priloženi listi A, uvoženo na ozemlja Finske in namenjeno bodisi potrošlku, bodisi vložitvi v založišča, bodisi ponovnemu izvozu ali provozu, in za blago z izvorom ali provenienco iz Finske, našteto v tuikaj priloženi listi B, uvoženo na ozemlja kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, namenjeno bodisi po-trošku, bodisi vložitvi v založišča, bodisi ponovnemu izvozu ali provozu, velja isto postopanje in nanje se ne pobirajo carine, dopolnilne takso ali druge naklade, ne večje ne druge, nego so one, ki jim je zavezano isto blago naroda, uživajočega v tem pogledu največje ugodnosti.
Postopanje po načelu' največje ugodnosti se nanaša na znesek, na garancijo in na pobiranje uv )z-nih davščin in drugih davščin, prav tako pa tu ti na carinske formalnosti in njih uporabljanje, na procedure preskušanja in analiziranja blaga, na pogoje za plačevanje carine in drugih davščin, na klasifikacijo blaga in na tolmačenje carinskih tarif.
Načelo največje ugodnosti se ne uporablja:
1.) na specialne ugodnosti, ki so ali bodo priznane obmejnim državam, da se olajša obmejni promet;
2.) na specialno ugodnosti, ki so ali bodo priznano kakšni tretji državi na podstavi carinske zveze.
Za protivne načelu največje ugodnosti ni smatrati ugodnosti, ki jih je priznala ali jih utegne priznati F in.slca sosednjim državam, bodisi glede plo-vitvo po Baltiškem morju in v njegovih lutkah, bodisi glede prvenstev, podeljenih Estoniji zato, da sc obvaruje tradicionalni promet s to državo, prav tako pa tudi no koristi, ki so priznane ali bi se mogle priznati Rusiji glede ribjo lovi ali lovi na tjulenje na finskih ozemljih (Severnega Ledenega morja.
Člen 3.
Glede postopanja s trgovinskimi potniki hočeta uporabljati stranki pogodnici povsem načelo naj-večje ugodnosti.
Člen 4.
Stranki pogodnici hočeta vzajemno uporabljati načelo največjo ugodnosti na ladje in njih tovore, ki prispejo v luko strank pogodnic, talko glede davščin in taks kakor tudi glode pristajanja, bivanja v luki, natovarjanja in raztovarjanja blaga.
člen 5.
Ta začasni sporazum stopi na eni in na drugi strani v veljavo čoz osem dni, jko bo vzajemno konstatiran, ko se odrede zakoniti ukrepi, potrebni
za ta namen, ter ostane v veljavi, dokler se ne nadomesti z definitivno pogodbo. Toda če bi ena stranka pogodnica vendarle namerjala odpovedati ta sporazum, mora priobčiti to odpoved drugi stranki pogodniei in nato prestane veljati ta sporazum po izteku treh mesecev od dne te odpovedi.
Hvaležen bi Vam bil, ko bi mi izvolili potrditi, da pristaja vlada republike Finske na ta predlog in da smatra sporazum, ki je predmet te note, za dejanski sklenjenega.
Uporabljam to priliko, gospod minister, da izrekam Vaši Ekscelenci zagotovitev svojega visokega spoštovanja.
Pooblaščeni delegat
Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev: Ž. Balugdžič s. r.
Lista A.
Blago kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki uživa v Finski postopanje po načelu največjo ugodnosti:
Slive.
Pekmez (marmelada iz sliv, brez sladkorja).
Posušeno sadje (jabolka, hruške, breskve, marelice, grozdje itd.).
Presno sadje.
Sadne konserve.
Lešniki.
Zdravilna zelišča.	•
Sardine in druge ribje konserve. .
Koruza.
Grah, fižol.
Moka.
Tobak.
Kože (nestrojene).
Krzna (nestrojena).
Volna.
Lan in konoplja.
Hrastov in orehov les.
Lista B.
Finsko blago, ki uživa v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev postopanje po načelu največje ugodnosti:
Papir in tapete, izvzemši cigaretni papir.
Karton.
Celuloza (kemijska zmes).
Papirnata zmes (mehanska zmes).
Deščice za furnir.
Zaboji.
Deske za zaboje.
Kmetijski stroji kakor tudi orodje kmetijstva in druge vrsto.
Stroji in potrebščine za mlekarne.
Sirovo maslo.
Sir.
Kondenzirano mleko.
Mlečna kislina.
Kazein.
Usnje in predmeti, izdelani iz usnja (obuvala itd.).
Kavčuk.
Športni predmeti.
Poslaništvo Finske.
No. 275/29.
V Berlinu, dne 29. januarja 1909.
Gospod minister!
Pogajanja, ki sta vjih vodili vlada republike Finske in vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za to, da bi se urediti z začasnim trgovinskim sporazumom ekonomski odnošaji med republiko Finsko in kraljevino Srbov, Hi-vatov in Slovencev, so rodila sporazum in zato se usojam v imenu in po naročilu svojo vlado s tem priobčilom potrditi sklenitev omenjenega sporazuma, čigar besedilo izvoli Vaša Ekscelenca najti spodaj reproducirano:
Člen 1.
Med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Finsko bodi polna in popolna svoboda trgovine.
Stranki pogodniei se zavezujeta, da ne bosta ovirali vzajemno trgovine obeh držav z nikakršnimi uvoznimi ali izvoznimi prepovedmi.
Izjemo od tega pravila, kolikor se uporabljajo na vse države, ki so v istovetnih razmerah, so dopustne samo:
1.) če se nanašajo na javno varnost države ali če se vidijo dotični državi neizogibno potrebne zaradi vojnega stanja;
2.) če so to izjemo sanitarni ali profilaktični ukrepi zoper živalske in rastlinske bolezni;
3.) če se nanašajo na semena, ki so zaradi izvora po vsej priliki neprimerna za uvozno državo;
4.) čo so te izjeme potrebne glede na državno monopole, ki so sedaj v veljavi ali ki bi se utegnili ustanoviti v bodoče;
5.) če so potrebno zato, da so uporabijo na tuje blago prepovedi ali omejitve, ki jih jo izdalo notranje zakonodajstvo glede proizvajanja, prodajanja, transportiranja ali potroška domačega blaga iste vrsto v notranjosti.
Člen 2.
Za blago z izvorom ali provenienco iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, našteto v tukaj priloženi listi A, uvoženo na ozemlja Finske in namenjeno bodisi potrošku, bodisi vložitvi v založišča, bodisi ponovnemu izvozu ali provozu, in za blago z izvorom ali provenienco iz Finske, našteto v tuikaj priloženi listi B, uvoženo na ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, namenjeno bodisi potrošku. bodisi vložitvi v založišča, bodisi ponovnemu izvozu ali provozu, velja isto postopanje in nanje
Njegova Ekscelenca
gospod Ž i v o j i n Balugdžič, izredni poslanik in pooblaščeni minister kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev
v Berlinu.
so ne pobirajo carine, dopolnilne takse ali druge naklade, ne večje ne druge, nego so one, ki jim je zavezano isto blago naroda, uživajočega v tein p> gledu največje ugodnosti.
Postopanje po načelu največje ugodnosti se nanaša na znesek, na garancijo in na pobiranje uvoznih davščin in drugih davščin, prav tako pa tudi na carinske formalnosti in njih uporabljanje, na procedure preskušanja in analiziranja blaga, na pogoje za plačevanje carine in drugih davščin, na klasifikacijo blaga in na tolmačenje carinsikih tarif.
Načelo največje ugodnosti se ne uporablja:
1.) na specialno ugodnosti, ki so ali bodo priznane obmejnim državam, da se olajša obmejni promet:
2.) na specialne ugodnosti, ki so ali bodo priznane kakšni tretji državi na podstavi carinske zvezo.
Za protivne načelu največje ugodnosti ni smatrati ugodnosti, ki jih je priznala ali jih utegne priznati Finska sosednjim državam, bodisi glede plo-vitve po Baltiškem morju in v njegovih luikah, bodisi glede prvenstev, podeljenih Estoniji zato, da s« obvaruje tradicionalni promet s to državo, prav tako pa tudi ne koristi, ki so priznane ali bi se mogle priznati Rusiji glede ribje lovi ali lovi na tjulenje na finskih oz etn!jih Severnega Ledenega morja.
Člen 3.
Glede postopanja s trgovinskimi potniki hočeta uporabljati stranki pogodnici povsem načelo največje ugodnosti.
^Člen 4.
Stranki pogodnici hočeta vzajemno uporabljati načelo največje ugodnosti na ladjo in njih tovore, ki prispejo v luko strank pogodnic, tako glede davščin in taks kakor tudi glede pristajanja, bivanja v luki, natovarjanja in raztovarjanja blaga.
Člen 5.
Ta začasni sporazum stopi na eni in na drugi strani v veljavo čez osem dni, iko bo vzajemno konstatiran, ko se.odrede zakoniti ukrepi, potrebni za' ta namen, ter ostano v veljavi, dokler se no nadomesti z definitivno pogodbo. Toda če bi ena stranka pogodnica vendarle namerjala odpovedati ta sporazum, mora priobčiti to odpoved drugi stranki pogodnici in nato prestane veljati ta sporazum po izteku treh mesecev od dne te odpovedi.
Hvaležen bi Vam bil, ko bi mi izvolili potrditi, da vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pristaja na ta predlog in da smatra sporazum, ki je predmet to note, za dejanski sklenjenega.
Uporabljam to priliko, gospod minister, da izrekam Vaši Ekscelenci zagotovitev svojega visokega spoštovanja.	..	...	.
B 1	Varno	Wuolijoki	s.	r.
Lista A.
Blago kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki uživa v Finski postopanje po načelu največje ugodnosti;
Slive.
Pekmez (marmelada iz sliv, brez sladkorja).
Posušeno sadje (jabolka, hruške, breskve, marelice, grozdje itd.).
Presno sadje.
Sadne konserve.
Lešniki.
Zdravilna zelišča.
Sardine in druge ribje konserve.
Koruza.
Grah, fižol.
Moka.
Tobak.
Kožo (nestrojone).
Krzna (nestrojena).
Volna.
Lan in konoplja.
Hrastov in orehov les.
Lista B.
Finsko blago, ki uživa v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev postopanje po načelu največje) ugodnosti:
Papir in tapete, izvzemši cigaretni papir.
Karton.
Celuloza (kemijska zmes).
Papirnata zmes (mehanska zmes).
Deščice za furnir.
, Zaboji.
Desko za zaboje.
Kmetijski stroji kakor tudi orodje kmetijstva in druge vrste.
Stroji in potrebščine za mlekarne.
Sirovo maslo.
Sir.
Kondenzirano mleko.
Mlečna kislina.
Kazein.
Usnje in predmeti, izdelani iz usnja (obuvala itd.).
Kavčuk.
Športni predmeti.
Poslaništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pov. br. 38.
V Berlinu, dne 29. januarja 1929.
Gospod minister!
Ko so jo na današnji dan z izmeno not sklenil začasen trgovinski sporazum med vladama obeh naših držav, se Vas usojam obvestiti, da kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ni mogoče, postaviti »užigalice* in «cigaretnega papirja* v listo B, ker so vžigalice in cigaretni papir v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev predmeti državnega monopola. Če bi se pa to blago z izvorom in provenienco iz Finsko vendarle uvozilo v kraljevino, skladno z veljavnimi predpisi, ne spada pod druge ali večje
takso kakršnekoli vrste ali kakršnegakoli naziva ali pod drugo postopanje nego isto blago iz katerekoli druge države.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega visokega spoštovanja.
Pooblaščeni delegat Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev: Ž. Balugdžič s. r.
Njegova Ekscelenca
gospod V llino Wuolijoki, izredni poslanik in pooblaščeni minister republike Finske '	v	Berlinu.
Poslaništvo Finske.
No. 276/20.
V Berlinu, dne 29. januarja 1929.
Gospod minister!
Ko se je na današnji dan z izmeno not sklenil začasen trgovinski sporazum med vladama obeh naših držav, ste me izvolili obvestiti z naknadno noto, da kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ni mogoče postaviti « vžigalic* in »cigaretnega papirja* v listo B, ker so vžigalice in cigaretni papir v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev predmeti državnega monopola. Ce bi se pa to blago z izvorom in provenienco iz Finske vendarle uvozilo v kraljevino, skladno z veljavnimi predpisi, ne spada pod druge ali večje takse kakršnekoli vrste ali kakršnegakoli naziva ali pod drugo postopanje nogo isto blago iz katerekoli druge države.
Potrjevaje Vam prejem spredaj omenjene note, sprejemam na znanje priobčilo v njej ter Vas prosim, gospod minister, da izvolite sprejeti iznova zagotovilo mojega visokega spoštovanja.
Vaino VVuolijoki s. r.
Poslaništvo Finske. No. 277/29.
. V B e r 1 i n u, dne 29. januarja 1929.
Gospod minister!
Med pogajanji o začasnem trgovinskem sporazumu, ki je bil sklenjen danes z izmeno not, sem imel priliko, izraziti v imenu vlade republike Finske željo, da ne bi bila taksa, ki jo pobirajo oblastva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za legali-ziranje potrdil o izvoru večja od desetih finskih mark, ikolikršno pobirajo finska oblastva za legali-ziranje takih potrdil.
Proseč Vas, gospod minister, da izvolite sprejeti na znanje spredaj označeno željo, bi Vam bil jako hvaležen, ko bi mi izvolili potrditi, da^ vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pristaja na to.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega visokega spoštovanja.
Vaino Wuoltjoki s. r.
Poslaništvo kraljevine grbov, Hrvatov in Slovencev.
Pov. br. 39.
V Bori in u, dne 29. januarja 1929. Gospod minister!
Ko je bil danes z izmeno not sklenjen začasen trgovinski sporazum med našima državama, ste mi izvolili izraziti z naknadno noto v imenu republiko Finske željo, da ne bi bila taksa, ki jo pobirajo oblastva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za legaliziranje potrdil o izvoru večja od desetih finskih mark, kolikor pobirajo finska oblastva za legaliziranje takih potrdil.
Potrjevaje Vam prejem spredaj omenjeno note, se Vas usojarn obvestiti, da sprejema vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev spredaj označeno željo na znanje.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega visokega spoštovanja.
Pooblaščeni delegat Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev: Ž. Balugdžič s. r.
§2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se izpolni odredba člena 5. začasnega trgovinskega sporazuma, in po razglasitvi v »Službenih Novinah*.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, Našemu ministru za zunanjo posle in Našemu ministru za trgovino in industrijo, naj skrbita za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beograd n, dne 26. avgnsta 1929.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil	Predsednik
državni pečat	ministrskega	sveta,
čuvar državnega pečata,	minister
minister pravde:	za	notranje posle,
dr. M. Srškič s. r.	častni adjutant
Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r. .
Namestnik ministra za zunanje posle, minister za pošto in telegraf: dr. K. Kumanudi s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Namestnik ministra za trgovino in industrijo: dr. M. Drinkovič s. r.
(L. S.)
Pripomba. Note o uveljavitvi zgoraj omenjene pogodbe so se izmenjale v Berlinu dne 6. septembra 1929.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 10.208.
Uredbe osrednje vlade.
52.
Dopolnitev v pravilniku o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav.*
Z odločbo ministra za promet M. S. br. 15.858/29 z dne 20. julija 1929. im v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta se je dopolnil člen 40. pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav F. O. br. 7345/26 tako, da se je postavila takoj v začetku razpredelnice za št, 1, kot št. 1. a: »Generalni inšpektor celokupnega prometa: popolna dnevnica 150 Din, skrčena 100 Din; stroškovna povprečnina popolna 70 Din, skrčena 50 Din.*
Iz pisarne ministrstva za promet v Beogradu,
dne 4. decembra 1929.; M. S. br. 24.848.
53.
Pojasnilo člena 8% v pravilniku, kako se vzdržujejo klinike medicinskih fakultet, kolikor imajo poleg proračunskih dotacij lastne dohodke.**
Ker se je pojavilo različno tolmačenje člena 8. v pravilniku z dno 6. oktobra 1928., P. br. 16.706, kako se vzdržujejo kliniko medicinskih fakultet, kolikor imajo poleg proračunskih dotacij lastne prejemke, je odločil minister za prosveto z rešitvijo z dne 28. novembra 1929.: Člen 8. v omenjenem pravilniku je tolmačiti tako, da uživajo na klinikah ugodnosti, določene s tem členom, tudi rodbine državnih uradnikov, upokojencev in invalidov..
Iz pisarne ministrstva za prosveto v Beogradu.
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 10. decembra 1929., št. 2!X)/CXX. — Pravilnik glej v Uradnem listu z dne 11. decembra 1926., št. 436/113.
** »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dno 10. decembra 1929., št, 290. — Pravilnik glej v Uradnem listu z dne 24. novembra 1928., št. 376/111.
Uazne objave iz «Službenih Novin».
Številka 299 z dne 21. decembra 1929.:
Zahvala Njegovega Veličanst v"a kralja za, čestitko ob krstnem imenu 'kraljevskega doma in ob njegovem rojstnem dnevu. Ob priliki krstnega imena kraljevskega doma in rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja so bile poslano na najvišji naslov iz države in iz inozemstva mnogoštevilne čestitke, v katerih se izreka vdanost in zvestoba tor izražajo želje za dolgo življenje, srečo in prospeh kraljevskega doma. — Po Najvišjem naročilu so usoja izreči pisarna Njegovega Veličanstva kralja zahvalo poedincem in ustanovam za poslane čestitke. — Iz pisarne Njeg-ovega Veličanstva kralja v Beogradu, dno 19. decembra 1929.; št. 10.846.
*
Odlok ministra pravde z dne 3. oktobra 1929.: Pomaknjeni so iz 4. skupine II. kategorije v 3. skupino II. kategorije višji pisarniški oficiali K o p i č Fran pri okrožnem sodišču v Mariboru, Z o r j a n Martin pri okrajnem sodišču v Ptuju, Ferenc Josip pri okrajnem sodišču v Konjicah, nadalje pisarniški oficial Lavrič Ciril pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Objava ministrstva za finance, oddelka za davke, z dno 30. novembra 1929.: Naredba z dne 31. julija 1929., št. 74.140, o oprostitvi poljedelskih in obrtnih zadrug od plačevanja taks* se nanaša tudi na »Zvezo gospodarskih zadrug v Jugoslaviji* v Ljubljani in njene zadruge, na «Hrvatsko gospodarsko društvo* (kot osrednjo zadrugo) v Zagrebu in njegove zadruge, na »Banatski savez srpskih zemljoradničikih zadruga* v Velikem Bečkereku in njegove zadruge in na «Zadružno matico* v Splitu in njene zadruge.
Številka 301 z dne 24. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 23. novembra 1929..'Postavljeni so v dosedanji skupini dosedanje kategorije v dravski banovini: za veterinarska inšpektorja Paulin Alojzij, dosedanji oblastni veterinarski referent pri velikem županu podunav-ske oblasti v 3. skupini I. kategorije, in Černe Fran, dosedanji oblastni veterinarski referent pri velikem županu ljubljanske oblasti v 4. skupini L kategorije; za višja veterinarska svetnika Korošec Anton, dosedanji obmejni veterinar na obmejni veterinarski postaji v Mariboru, in Zajc Viktor, dosedanji veterinar pri velikem županu ljubljanske oblasti — oba v 5. skupini I. kategorije.
* Uradni list z dne 7. septembra 1929., št. 371/90.
Isdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtak Anton v Ljubljani. Tiska in aalaga: DelaUka tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.