Društveni vestnik. Kranjsko. Iz logaškega okraja. Dne 11. t. m. se je vršil občni zbor drustva učiteljev in šol. prijateljev okraja logaškega. Z udeležbo smo bili še precej zadovoljni, pogrešali smo pač še marsikatero tovarišico in tovariša, posebno iz Starega trga. Društveni predsednik g. J. Benedek-Planina pozdravi navzoče, posebno še vrlo zastopnico koroškega slovenskega učiteljstva Vilčnik in poopornega uda g. Dr. Lapajneta, župana iz Idrije. Iz tajnikovega poročila posnamerao, da ima društvo 38 pravih, 5 podpornih in 1 častnega člana, da je društvo, oziroma njega odbor ukrenil ranogo važnega in tudi dosegel rnarsikaj, ki je v prospeh učiteljstva sploh. Društveno delovanje je pač doseglo najlepši vspeh v tera, da je doseglo, pri c. kr. okraj. šol. svetu odpravo tajne kvalifikacije. Konečno rešitev ima pač še dež. šol. svet v rokah, toda ,,upajmo, da tudi oni ne bode stavil nikakih zaprek terau, ker je večina dež. šol. sveta jako naklonjena napredku učiteljstva". Konečno je opozoril gosp. tajnik navzoče, da naj se ne dajo preslepiti najnovejšim prerokorn, ki oznanjujejo v najnovejšetn času oni evangelij, katerega bi že lahko pred več desetletji. Blagajnikovo poročilo je prav ugodno, ker kljub ranogim razhodkom preostaja v blagajni še dobrih 40 K. Letni donesek pravih in podpornih udov ostal je neizpremenjen, narareč 2 K. Izraed nasvetov naj se omenita le ta dva, 1. da se predloži pototn dež. učit. društva v Ljubljani načrt zakona disciplinarne preiskave na dež. zbor po vzoru, kakor ga je sprejela skupščina neraškega učiteljstva v Avsigu in 2. da se uloži primerno peticijo za odpravo tajnostnih sej okrajnih šolskih svetov ter da se taiste spremene v javne seje. Občni zbor je tudi brzojavno pozdravil zborovalce na občnem zboru dež. učit. društva za goriško in gradiščansko v Gorici. V odbor za funkcijsko dobo enega leta so bili izvoljeni: Josip Benedek-Planina, predsednikom; Ivan ŠegaDol. Logatec, tajnikorn; Peter Repič-Unec, blagajnikom; Leopold Punčuh-Gor. Logatec in Josip Turk-Dol. Logatec, odbornikoma. Pred občnim zborom je pa drnštvo odkrilo nagrobni spominek raj. tov. Ivanu Kerncu, ki je, kakor je g. predsednik povdarjal v svojem nagrobnera govoru, že sedmi, katerega je odkrilo društvo v teku svojega obstanka 13. let. Društvo si je namreč postavilo to nalogo, iz prostovoljnih doneskov udov postavljati nagrobne spomenike umrlim udom. Učitelji-pevci so s svojim ubranim petjem pri sv. maši — ki se je brala pred odkritjern spomineka — kakor tudi na grobu prav poveličali ta pijetetni čin, le škoda da je bila udeležba od strani občinstva kakor tudi raerodajnih faktorjev prav piola. Pogrešali smo celega kraj. šol. sveta kakor tudi županstva Gor. Logaškega, tako tudi kakega oficijelnega zastopnika c. kr. okraj. šol. sveta; da se pa nihče c. kr. uradnikov ni udeležil, še omenjamo ne. —e—. Štajersko. Videm. (V a b i 1 o) k zborovanju brežiškegasevniškega učitelj. pruštva dne 4. listopada t. 1. v šoli na Vidrau. Začetek ob 10. uri dopoldne. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Poročilo o letošnjem glavnem zborovanju ,,Zaveze" (g. vTomic). 4. 0 ljudskem šolstvu v Neračiji (g. Knapič). 5. Zelje in nasveti. K prav obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. VaMlo k rednemu zborovanju ,,učit. društva zaceljski in laški okraj" dne 2. listopada 1900 ob polu 11. uri v okol. šoli v Celji. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Društvene stvari in nasveti. 3. Kakšno stališče naj zavzema slov. učiteljstvo Spod. Štajerja napram novim volitvam v državni zbor? 4. Eventuvalno poročilo o zadnjem glavnem zborovanju naše BZaveze**. 5. Iz šolske prakse. K prav mnogi udeležbi vabi najuljudneje Armin Gradišnik, t. č. predsednik. Goriško. Razno. Ze dvajset let* nismo imeli tako lepe okr. konferencije kakor 10. t. m. Novi nadzornik je popolnoma kos svoji nalogi in takega občnega zbora, kakor ga je je imelo naše deželno učiteljsko društvo 11. t. m., učiteljstvo nikoli prej ni iraelo. Deželno učiteljsko društvo se mnogo bolje sponaša kakor smo pričakovali. Zahvala za to tiče predsedniku P e e r z u , učitelju na nemški šoli, ki nastopa kot predsednik društva posebno spretno in z najfinejšim taktora tako, da si je pridobil srca nas vseh. Le poraislite, g. predsednik P. je zunaj društva vnet Neraec ter duša nemškega društvenega življenja, v našem društvu je samo učitelj z geslom: ,,Zunaj društva deluj vsak po svojih raočeh za svoj narod; v društvu pa hočemo biti sarao učitelji. Zunaj društva imej vsak glede svojega raišljenja in delovanja popolnoma prosteroke; v društvu se pa moramo vsega ogibati, kar bi nas razgnalo.*) Mi srao si izbrali neraški jezik za naše razprave, ker ta jezik vsi razumemo, slovenskega in laskega pa ne vsi; a predloge lahko pošilja vsak v svojem jeziku. Le pomislite, kakšna tortura bi bila poslušati govor, recirao pol ali cele ure, če ga poslušalec ne razume itd. Kako lep je bil na občnem zboru dež. učit. društva oni moment, ko je predsednik povabil navzoče, naj vsak v svojem jeziku vsklikne trikratni »živio" presvetlerau cesarju! In krasni telegrara na cesarja, kakoršnega najbrž doslej ni odposlalo nobeno drugo učiteljsko društvo, ker *) Je popolnoma pravilno. Uredn. ni imelo enake prilike, je pripomogel gotovo učiteljstvu do dobrega iraena na najvišjem mestu. V kratkem času društvenega obstanka se je že pokazalo, da je dobro delati z združenimi močmi in da se tako da največ doseči. Ta ali oni politični paglavec bode nam zameril, ker nismo postavili društva na narodno podlago, a to nas ne bode raotilo; mi pri naših razmerah ne raorerao iraeti dež. učit. društva, ki bi drugim naraenom bolj služilo nego našim stanovskim. Kedar se nekoliko iznebira domačih skrbij, bodem delal za ustanovitev centralnega odbora vsega avstrijskega učiteljstva po uzorcu avstrijskih škofov, ki bode nam v tern oziru v dober izgled. Tak odbor bi razpravljal samo o skupnih zadevah vsega učiteljstva, ki se rnora združiti na podlagi skupnih interesov, če nočerao, da nas klerikalci pozobljejo. On bi dopolnjeval dosedanja učiteljska društva in zaveze, pustivši izven skupnih interesov v_akemu popolno prostost. Shajal bi se vsaj enkrat na leto ter nam napravljal precej stroškov s potovanjem na Dunaj in k raznirn sejam, v katerih bi sporočal o tera, kar ni dobro javno razpravljati. Škofje so v tera pravi mojstri. Mi ne vemo, kaj sklepajo, a vendar čutimo, da se jitn giblje mogočen skrit raotor, ki je v zvezi tudi z najrevnejšo gorsko vasjo.*) *) Z enako mislijo se mi že davno ukvarjamo, le žal, da zaradi pomanjkanja časa nisrno še mogli oživotvoriti te lepe ideje. Prosiino, poprimite se te misli čim preje in skušajte, da postane meso in kri. Mogoče bi bilo še bolje, če bi najpreje ustanovili avstrijsko slovansko učiteljsko zvezo, v kateri bi bile združene avstr. jugoslovanska, če?ka in poljska zveza. Ta avstrijsko-slovanska zveza bi se pa potem združila z nemško-avstrijsko in laško-avstrijsko učiteljsko zvezo. To bi bilo res lepo društvo — združena Avstrija — in v t;ikem društvu bi bila tudi moč in napredek. Torej, g. tovariš, le takoj na delo za avstrijsko učiteljsko zvezo! Vaša marljivost, sposobuost in vstrajnost so nam porok, da boste to zadnje vprašanje naše stanovske organizacije gotovo dobro rešili. Uredn.