Naročnina mesečno 25 Uin, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni nredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate, Sarajevo štv. 756^ Zagreb štv. УМИ1, Praga-Dunaj 24.79" U pra va: Kopitar jeva 6, telefon 2995 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku K one c nemške zvezne države Adolf Hitler hitro jaše. Njegov tempo je hitrejši, nego je bil Mussolinijev in tudi odpor nemškega ljudstva je veliko slabejši, nego je bil odpor italijanskega naroda in njegovih strank. Komaj je dobil tiilirer pred dvema, tremi tedni od državnega zbora pooblastilo za diktaturo, že je izdal zakon, ki temeljito izpreminja strukturo nemške države, ki se je iz zvezne države s suverenskimi zakonodajnimi pravicami posameznih dežel izpreme-nila sedaj z eno potezo peresa v enotno državo z regionalnimi samoupravami. Nemški fašizem, ki se v mnogih bistvenih narodnih vprašanjih vrača zavestno k preteklosti, je tukaj prelomil z vso nemško zgodovino do današnjega dne in si osvojil princip toi i osovraženega liberalizma: dosledni politični centralizem, tako da se nemška država odslej v tem oziru ne bo nič več ločila na primer od francoske. Nemška država je v svoji ustavi iz 1. 1871 ze-dinila vse bivše države nemškega naroda pod 22 vladarji in H svobodnimi mesti v zvezno državo pod vodstvom pruskega kralja, ki je dobil ime nemškega cesarja. V«e dežele so ostale suverenske kot prave zvezne države, skupne zadeve pa je upravljal nemškemu cesarju odgovorni kancler. Načelo demokratičnega parlamentarizma je prišlo do izraza v Keicbstagu kot zastopstvu vsega naroda države in njemu enakopravnemu Bundesratu kol zastopstvu posameznih zveznih držav, ki so morale dati svoje soglasje tudi k vsakemu državnemu zakonu, da je postal veljaven. VVeimarska ustava od 1. 1918 je po vplivu socialne demokracije znatno okrnila federativni značaj nemške države, pod katerim je bila Nemčija postala velika in mogočna. Posamezne dežele pa so kljub temu ostale neodvisne na mnogih področjih. ki so ostala pridržana deželnim vladam, dočim je državno vlado zastopal v vsaki deželi tako zvani Staalspraesident s svojim posebnim uradni-šlvom poleg deželnega. Bivši Bundesrat se je pa izpremenil v Reichsrat, ki sicer ni imel več enakopravnega stališča napram Reichstagu, je pa imel veto-pravico proti zakonom Reichstaga, ki so se v takem slučaju mogli uveljaviti samo po določeni proceduri in s kvalificirano večino. Reichsrat kot zastopnik dežela je imel vpliv tudi na zakonske predloge, preden so se predložili Reichstagu in je pravice dežela in njihove avtonomije lahko uspešno branil. Nova Hitlerjeva odredba od 7. t. m. popolnoma odstranja zadnje ostanke zveznega značaja nemške države in okrnjuje zakonodajna zastopstva nemških dežela v gole upravne organe državne vlade. Iz prejšnjega državnega predsednika je postal sedaj državni namestnik, Reichsstatthalter. ki ga imenuje predsednik nemške države na predlog državnega kanclerja. Dosedanji deželni zbor, ki je imel do-sedaj v mnogočem značaj pravega parlamenta, ostane goli posvetovalni organ deželne vlade, ki je ne izvoli več on, in ji tudi ne sme več izrekati svojega nezaupanja, ampak jo s predsednikom deželne vlade vred imenuje in odstavlja državni namestnik. Tako so deželne vlade oziroma deželni ministri postali odgovorni izključno državni osrednji vladi. — Pravice, da deželni zbor skliče ali razpusti, nima več predsednik deželne vlade, ki je imel naslov ministrskega predsednika dežele, ampak državni namestnik sam, ki razpiše tudi nove volitve. Deželni zakoni, ki jih seveda on mora odobriti, ako naj postanejo veljavni, se odslej razglašajo samo v njegovem imenu. On ni član deželne vlade, pač pa sme predsedovati njenim sejam. Kar se tiče Pru?ije, je njena premoč v državi izražena s tem, da je državni kancler obenem državni namestnik v Prusiji, to se pravi, da je pruski državni namestnik kot vrhovni kancler vrhovni šef vsem nemškim deželam. Dualizein, ki je do sedaj obstojal med prusko deželno vlado in pa državno osrednjo vlado, je v bistvu odpravljen, ker smejo člani oziroma ministri osrednje državne vlade biti obenem tudi ministri pruske deželne vlade. Vrh lega so se tri pruska deželna ministrstva popolnoma stopila v odgovarjajočih ministrskih resorih osrednje državne vlade. Sploh so ostala odprta vsa vrata, ila se organi in funkcije deželnih vlad preli-jejo v državni organizem in da se tako centralizacija po potrebi čim popolneje izvede. Vsi se strinjajo v tem, da sedaj v Nemčiji dežel v prejšnjem smislu ni več. One samo še v zelo relativnem pomenu predstavljajo tako zvana nemška plemena in njim odgovarjajoče zgodovinske tvorbe prostosti. Ker pruska dežela predstavlja številčno in recimo vojaško ter etatistično najjačji organizem v nemškem narodu, zato bo tudi pod sedanjo centralistično upravo Prusija svojo voljo, ki se identificira z voljo države, uveljavljala nad vso državo oziroma nad ostalimi deželami in osobitimi ljudskimi organizmi. Sicer pa je Hitler obenem ukinil oziroma združil več dežel v eno samo. — Mek'enburp-Strelitz in Meklenburg-Schvverin po-slnnela en sam Meklenburg (1), istotako se združila Braunschvveig in Anhalt (2), Oldenburg in Lippe ('l) ter svobodna mesta Hamburg, Bremen in Liibeek (4). Terilorijalno neokrnjene ostanejo Bavarska (">). Saksonska (6), Wilrlemberg (7). Ba-den (8). Ilossen (9) in Ttiringen (10). Tako bo državni kancler Hitler s pomočjo 10 državnih namestnikov z lahkoto obvladal vso Nemčijo, v kateri bo sedaj samo ena državna volja, dočim so deželne enostavno izginile vsaj v prejšnjem smislu. Saj je državnim namestnikom naložena kot njihova glavna naloga, da skrbijo za enotne smernice državne politike, s katero se mora deželna politika vseskozi stalno skladati. Kaj bo z Reichsratom. to je vrhovnim zastopstvom vseh dežela v osrednjem državnem organizmu, še ni znano. Najbrž zaenkrat še ostane z bistveno omejenimi pravicami nekakega Priprave za svetovno konferenco v Washington» Zedinjene države zapuščajo svojo osamljenost Roosevelt, predsednic /ciiinjmuh držav Od Wifsona do Rooseveliu New York, 10. aprila. Metode novega ameriškega predsednika Roo-sevelta so podobne onim rajnega Woodrova Wil-sena. Najprvo je z močno gesto odprl vsa okna 1er osvežil zadušljivo ozračje samoljubne tišine in samote, v katero se je Amerika pod vodstvom republikanske stranke zaprla. Kot svetovna sila mora Amerika delati svetovno politiko. Kot ena naj\%čjih držav na svetu se ne more in ne sme ločiti od usode ostalega sveta ampak mora z vsemi močmi krpati in pomagati, kjerkoli more: mora sodelovati, se interesirati na vseh velikih problemih sveta, mora predvsem aktivno poseči tudi v politiko Evrope. In prvi dnevi oziroma tedni Roo-seveltove vlade so pokazali, da hočejo Zedinjene države zapustiti dosedanjo osamljenost in dosedanjo politiko neinteresiranega opazovanja, ampak da hočejo sodelovati pri ureditvi vseh četudi izvenameriških vprašanj, ki tarejo narode in države po svelu. Rooseveltovi kablogrami Predsednik Roosevelt še v nečem posnei/,a Wilsona. Kot slednji, tako tudi on ne drži veliko na formalnosti, v katero so sc zavili v mednarodni politiki odnosi države do države. Stara gesla so bila dobra za staro dobo. Zato .je tudi brez vsakih predpogajanj, brez vsakih povpraševanj potom svojih diplomatskih zastopstev, brc/ vsakega »diplomatskega tipanja« sedel k telefonu iu naročil zunanjemu ministru, da s kablogrami povabi na veliko meddržavno zasedanje zastopnike vseh evropskih velesil ter južnoameriških držav. Kablogrami so odpotovali, prišli so v Evropo, ko je ta drhtela pod vročinsko groznim rimskega pakta, ko sta se dva tabora v Evropi drug drugega obmetavala z očitki, ko je šlo prerekanje od morske obale do morske obale iu ko jc izgledal», da ho vse skupaj tonilo v morje sveže natočene človeške krvi Kablogrami prezidenla Roosevelta so vplivali kot pijavke pri vročinski bolezni, raz src je padla mora, zavel je svežejši veter, strahovi, ki jih je naslikala razburjena fantazija, so izginili in nad Evropo je zopet leglo upanje. Potrebno jo bilo oka-zati, da je pripravljena sodelovati z vsemi za rešitev vprašanj, ki tarejo človeštvo. Iz Nemčije in Italije je odjek nekoliko bolj zmeren, morebiti radi tega, ker tukajšnji komentarji govorijo preveč o »trikotnih razgovorih med demokratičnimi državami«, med katere se niti Italija, niti Nemčija ne marate več prištevati. Eden nezadovolinež: Zveza narodov Edini, ki so nezadovoljni, češ, da se Zvezi narodov zopet odvzame delo, ki ga je začela ona iu ki ga bi samo ona najlažje izvršila. V Ženevi trdijo. da današnja svetovna politika nima linije. Vodno znova se zaleti, vedno znova jemlje polete, z novimi žrtvami vedno znova začenja graditi, ne da bi se brigala za ono. kar je bilo že storjeno. V Ženevi sedi razorožitvena konferenca. Zaporedoma se je navduševala za »Paul-Boncourjev konstruktivni načrt«, za MacDonaldov predlog, za Mussolinijev razorožitveni načrt In nobeden ni bil doštudiran do konca. Sedaj se bo washingtonska konferenca zopet bavila z razorožitvijo, brez vsakega obzira na delo Zveze narodov. Toda Zveza narodov je samo forma, ni nobena dogina. Čo Washingtonska konferenca da. česar na.m Ženeva ni mogla dati, bo človeški rod Itoosc-veltn za njesovo in ici in I i vo hvaležen. Francija odgovarja Italiji: Nobene četverozveze ampak sam o sodelovanje velesil pod vrhovno kompetenco Rim, 10. aprila, tg. Francoski poslanik de Jouvcnol je danes izročil Mussoliniju spomenico francoske vlade, ki jo je smatrati ne kot protipredlog Francije k takozvanemu paktu štirih velesil, kakor ga predlagata Italija in Anglija, ampak kot vsoto onih posebnih vidikov Francije, po katerih naj bi se Mussolinijev predlog modificiral, da bi čim bolj odgovarjal paktu Zveze narodov in omogočil konsolidacijo evropskih razmer po sporazumu med vsemi državami Fvrope. ki morajo pri reševanju evropskih političnih problemov sodelovati slej ko prej kot popolnoma enakopravne druga drugi. Točno besedilo note še ni znano. Govori sipa, da je spomenica sestavljena čisto na splošno brez ftoibelrji?! predlogov ki bi urejali posameznosti, kako naj hi v smislu smernic francoske vlade stopilo sodelovanje štirih velesil konkretno v akcijo. Tudi spomenica baje ne predlaga, kako naj bi se konkretno določili odnošaji med nameravano četvero/vezo velesil in Zvezo narodov kot zastopnico vseh evropskih držav. Spomenica samo na splošno pravi, da se po mnenju Francije more delovanje četverozveze velesil gibati v okviru Zveze narodov in v soglasju z njim. Zveza narodov mora osloli vrhovnf razsodnik v vseh vprašanjih, katere hi predložila Zvezi narodov četverozveza velesil kot tiste pereče probleme, ki naj bi jih Zveza narodov rešila. Glede revizije mirovnih pogodb spomenica baje ne pravi ničesar, ampak govori samo o vprašanjih. ki se morajo rešiti v svrho hitre in učinkovite konsolidacije evropskih razmer, naglasa p« obenem, da se morejo oziroma morajo vzeti od četverozve velesil v pretres samo taka vprašanja, ki so v resnici realnega pomena in ki slonijo realni podla$: V prvi vrsti, pravi francoska spomenica, je med temi vprašanji razumeti gospodarska vprašanja, ki so najbolj nujna. V tem smislu sodelovanja štirih velesil ni samo želeti, ampak je tako sodelovanje naravnost nujen postulat razvoja mednarodne politike in Francija želi. da hi tako sodelovanje štirih velesil privedlo tudi do realizacije že obstoječih mednarodnih pogodb v duhu pakta Zveze narodov. Italijanski listз v dvomih Italijansko časopisje, kakor se zdi. še ni prav orientirano, v kakšnem smislu je treba francoski odgovor razumeti. Zaenkrat meni večina fašističnega časopisja, pač i/, vljudnosti in taktike, da pomeni francoska spomenica pozitiven odgovor, ua podlagi katerega se bo mogla četverozveza velesil realizirali, potem ko bo italijanska vlada francosko spomenico temeljito proučila. Francija je po mnenju teh listov ua Mussolinljevo iniciativo načeloma pristala. So p» diplouiatičiii krogi, ki francosko spomenico presojajo zelo skeptično in menijo, da hoče francoska vlada s svojim odgovorom kot navideznim pristankom nn Mussolinijev načrt samo preprečiti, da se ne bî med Italijo in Nemčijo sklenila posebna /veza oziroma sodelovanje. ki bi bilo naperjeno proti Franciji. Tudi nekateri Inšistični listi so. ki francosko Zveze narodov spomenico naravnost napadajo iu opozarjajo javnost (gotovo /. dovoljenjem vlade), da bi francoski predlogi lahko postali resna ovira za konstruktivno sodelovanje meti štirimi za-padnimj velesilami. An0ešhi orWsh tra'a Angleška vlada slej ko prej pritiska na to. da hi Francija Mussolinijev načrt s sprememba ni i, kakor jih je predložila Anglija, sprejela in ga pomagala realizirati. Angleški vladni krogi pravijo, da se ui treba ustrašiti imena: pakt štirih velesil, ker je ta izraz nesrečno formuliran in gre samo za sodelo anje med Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo, da se najde jo î-not-ne smernice, po katerih hi mogla Evropa v popolnem sporazumu /. malimi državami najti izhod iz sedanje politične krize. Zastopniki malih držav se morajo pritegniti k razpravam od vsega pričetka. Seveda je treba Italiji priznati, da je Mussolini pravilno sprožil ona vprašan ja, ki morajo biti pred vsem rešena, ker sicer nc inore bili nobenega pravega miru in nobene razorožitve v Evropi. Angleška vlada misli pri tem pred vsem na revizijo mirovnih pogodb, ker stoji na stališču, da obstojajo gotove teri-torijalne in moralne krivice oziroma nepravilne rešitve, ki jih je treba v smislu čl. 10 pakta Zveze narodov revidirati. O teh revizijah je treba na vsak način najprej razpravljati in je obenem treba tudi enakopravnost v oborožitvi, razen Nemčiji, priznati tudi ostalim državam, ki so bile v svetovni vojni premagane. Pritožbe premagancev je treba na vsak način vzeti blagohotno na /nanie in o njih razpravljati, ker sicer ne bo mogoče ustvariti trajne podlnee za mir in za ureditev kritičnega položaja v Evropi. Pakt MA z Rusijo na v dihu Francoski listi poročajo, da jc olenziva Mus-solinijn v smislu snremembe političnega in teritorialnega stanja v Evropi in pa neprijazno razpoloženje angleške vlade napram slovanskim državam dalo tem državam pobudo, da so začele di-plomatične priprave za sklenitev pakta o neua-padanju s Sovjetsko Rusijo, kakor že obstoja med Francijo in Rusijo ter med Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Ker pa tvori vprašanje Besarabijc največjo oviro za sklenitev takega pakta, se jc pojavila misel, da se ne bi sklenila pogodba o ne-napadanju med Jugoslavijo in Rusijo na eni ter Romunijo in Rusijo na drugi strani, ampak med vsemi državami Male antante kot cnc celotc пн eni strani in Sovjetsko Rusijo na drugi strani, tako da bi vprašanje Besarabijc moglo zaenkrat ostati odprto in bi se Romunija in Sovjetska Rusija zaenkrat samo obvezali, da druga drugo ne bosta napadli ter dn sc bosta obvezali, da se v gotovem roku glede besarabskega vprašanja sporazumeta. Torej bi bila v ta pakt vključena tudi Češkoslovaška, dasi med njo in Rusijo nc more biti nobenega konflikta, ki bi mogel vesti do napade ene države na drugo, pač pa bo Češkoslovaška v tem paktu predstavljala garanta, da sc bodo vsa vprašanja med Rusijo in Romunijo rešila prijatcli sko. Enakega garanta bi seveda predstavljala v tem paktu tudi Jugoslavija. Ako se taka pogodb sklene, sc bo realna veljava in moralni presti Male antante v Evropi silno dvignil in Rim in London nc bosta nikakor mogla pri rcševanlt; evropskih vprašanj mimo Male antante. Pogajanja za tak pakt se bodo začela z najaktivnejšim sodelovanjem Irancoskc diplomacije, ki jc tak pakt žc davnaj lorsirala. Nemški podkancler con Рарел » Rimu Konkordat z nemško Monakovo. tO. aprilu. (Posebno telef. i*>ro-Hlo »Slovcncuc). Potovanje državne« pod kancler ia von Papena in državnega ministra Oo-ringa v Kini je vzbudilo tako v Nemčiji, kako) ringa » mi« jc —...... ,, ' „ v inozeinetvn največjo pozornost. V ou 1 apen ie znan kot dober, praktični katoličan, ki pe se je v poslednjem čusu izobčil tz politične organizacije katoliškega centruai«. I/, tega razloga so se o njegovem potovanju v Rim in o njegovih načrtih, ki jih namerava tako v Vatikanu kakor v kvirinalu predložiti, razširile na ineverjetnejše vesti. ' Državni podkancler von Papen je, tako se potrjuje od merodajne cerkvene strani, potoval v Rini v dvojnem svojstvu, prvič, da kot katoliški ixvdknneler nove Hitlerjeve vlade govori v Vatikanu o položaju katoličanov v Nemčiji ter o politiki, ki jo namerava Hitlerjev rezini voditi v liodočnosti napram katoličanom, drugič pà je šel v Rim, da «e s šefom italijanske vlade razgovor ja o rimskem načrtu glede revizije mirovnih 'pogodb in topogledno predloži mnenje svoje vlade ter dn morebitno tudi sproži vprašanje italijaneko-nemšikega pogodbenega sodelovanja v bodočnosti. V kolikor se tiče prve točke, je vprašanje popolnoma enostavno. Katoliški episkopat Nemčije je svoje dni obsodil narodno socialistični pokret zaradi dogmatičnih prestopkov, Isti ka-toliški episkopat ie svojo olieodbo preklical, kakor hitro je državni kancler Hitler v svoji vladni izjavi dne JI. marca v Potsdanui brez zavijanja definiral svoje stališče napram pravicam'cerkva. katere je označil za »nedotakljive«. Kadar padajo vzroki za obsodbo, pada tudi obsodba. Na podlagi te odločitve katoliškega epi-skopata se je tudi katoliški centrom kot katoliška politična organizacija izjavil za pripravljenega, (la sodeluje z obstoječo vlado, in to tem lažje, ker je kot čisto nemška stranka v čisto nemški državi dolžna, da sodeluje pri v*ak«m narodnem pokretu. ki ne greši, niti v svojih ciljih niti v svojih sredstvih, proti načelom krščanske etike. Katoliška cerkev in katoliku politična stranka, kar ni eno in isto. slu v slučaju Nemčije zopet pokazali, dn ne verno držita stare, nikdar spremenjene linije: podpirati vsak režim. ki je legalno prišel do oblasti, ki deluje /m blagor in procvit celokupne narodne obče-stvenosti in za blaginjo vseli in vsakega !«>-sebej. ki ne zanika pravice nature, ki H|Xištuje .nora 1 ni zakon in ki ne ovira Cerkve v izvrševanju njenega poklica. S tem je definirano razmer je med Cerkvijo ni med novim režimom v Nemčiji. Ker sedanja vlada očivklno namerava izvesti centralizacijo oblasti v velikem stilu, kar je v narodno enotni državi lažje, ni čuda, da se ie najpreje v katoliških cerkvenih krogih rodila misel, da bi se razmerje med Cerkvijo in državo uredilo na isti način za celokupno ozemlje nemške države. Ker dosedaj Cerkev ni mogla sklepati dogovorov ali konkordatov s celokupno državo, se je morala zadovoljiti s Konkordati s posameznimi katoliškimi deželami v Nemškem raj-ha. Ako se razmerje mod deželami in osrednjo vlado legalnim potoni uredi na drugi podlagi, je tudi v interesu katoliške Cerkve, da sknsa pravice, ki ji dajejo posamezni konkordati s deželami, zavarovati s državno garancijo ali z enim samim konkordatom sklenjenim z ono vlado, ki odslej predstavlja oblast v rajhil. Znano je. da je državni kanclcr Hitler te pravice Cerkve, garantira v konkordatih z deželami. slovesno imenoval »nedotakljive«. Zakaj bi katoliška Cerkev ne izkoristila priliko, da tudi drugod, kjer dosedaj konkordatov ni ■sklepala ali ni mogla sklepati, »nedotakljivost« njenih pravic dobi sankcijo osrednje državne vlade v vsedržavneni konkorda.tu. Nemški državni poti kancler von Papen jo po predhodnih razgovorih z uradnimi predstavniki katoliške Cerkve v Nemčiji odpotoval sedaj v Ricn. da se to vprašanje uradno reši. Konkordat med Cerkvijo hi ned nemškim rajlloin je ogromne važnosti, o tem ni dvoma, in «e tudi ne bo rešil tekom Velikega tedna, ani|>ak bo zahteval dolgotrajnih pogajanj, ki IkkIo trajala mesece in mesece. Nemški katoličani si želimo splošno državnega konkordata z Nemčijo. Tudi Vatikan si ga želi in je tej svoji želji dal izraza, n zato nc bo dovolil nobenega vrtoglavljenja. nobenega prenagljen ju. ker obstojajo velike težave in je mnogo spornih točk Ako Vatikan dobi za državni konkordat iste ugodnosti, kot jih je dobil za deželne kon-kordate, potem je problem rešen. A mi m o po sebi se razume, da Vatikan ne bo v svojih predložili šel i/pod pravic, katere si je pridobil v konkordatih z deželami in so »nedotakljive« po izjavi državn. kanclerja. Verjetno pa je. da ho nemška vlada, v kateri sedijo nekaveri zagrizeni protestanski zastopniki iz pruskih (lezel. nekatere teh pravic, če bi se morale prenesti na celokupno Nemčijo, osporavala. Tukaj sem spadajo pravice do imenovanja škofov, do imenovanja profesorjev na univerzah iu srednjih šolah in katehetov na osnovnih šolah. Tukaj sem spadajo vprašanja vzgoje mlndine, vprašanje katoliških organizacij ter mnogi drugi problemi čisto denarnega značaja, ki se ti-! čejo plače dilhovništvn. Von Panen ima nalogo, dn se informira o velikih obrisih konkordntncen predloga, v kolikor se sploh more govoriti o obrisih v vpra-: ganili, ki se je šele rodilo. Na to bodo, če bodo, sledila posojanja, ki ne bodo. upamo, »redolgn, ker se zdi, da vlada na obeh straneh mnogo dobre volje, ko se bo 20 evnngelskili cerkva ! združilo v eno vsedržavno protestantsko cerkveno organizacijo, kar namreč nameravajo i izpeljali vodilni protestantski verski voditelji. Dr. W. (Vporabljati besedo »kapitulacija« v zvezi I s Pwenovim notovnnjem. besedičiti o tem, da ! se Cerkev podrejo nekomu, kadnr sklepa kon-kordute z državami, je otročje. Konkordati eo načini sodelovanja med duhovno in posvetno i oblastjo zn sknnni blagor države in ixisame-z-nika. Konkordatov pa, v katerih bi Cerkev omi-stilu pravice, ki jih ona edino ima do človeških duš, zeodovina človeštva ne pozna in jih ne bo , poznala. Razlika je namreč med prennšnnjeai I nasilja in med pozitivnim sožitjem na osnovi ! obojestransko priznanih in spoštovanih pravnih norm. Op. ur.) Papen v Rima Rim. 10. apr. tg. V nedeljo zjutraj je dospel v Rim nemški državni podkancler Papen s svojo soprogo. Sprejem jc bil iicoficijelen, vendar je Mussolini poslal do meje višjega funkcionarju zunanjega ministrstva. Papen namerava ostati v Rimu do IN. aprila. Danes dopoldne je napravil prvi obisk v Vatikanu pri kardinalu državnem tajniku Pacceliju. Kakor se poroča, je njun razgovor trajal poldrugo urn. Dalje se čuje, da bo Mussolini sprejol Papenu in fîfthringu tekom jutrišnjega dne. Za avdijeneo pri papežu pa jc zaenkrat določena sreda. Včeraj zvečer se je vrnil v Rim francoski poslanik de Jou-venel in je danes Imel dolg razgovor z Mussolini jem Obisk nemških ministrov von Papena in G8-ringa v Rimu bo omogočil, da se med Nemčijo in Italijo najde možnost skupne politike. Pruski notranji minister G6ring je prispel na rimsko letališče ob 13.15. V imenu italijanske vlade ga je sprejel letalski minister Balbo. Razgovar-jala sta se v francoskem jeziku. G8ring je potrdil, da je potoval dobro. Na letališču sta ga pozdravila tudi . nemški poslanik v. Hassl in njegova soproga. Goring in njegovi spremljevalci so bili v krojih. Hessenskf princ jo nosil liitlerjevsko uniformo z Železnim križcem. Pred Giiringom je bila postavljena častna četa. Po končanem sprejemu se je GiS-ring s' spremstvom odpeljal z avtomobilom v mesto. Na avtomobilu so bile italijanska in hitlerjev-ske zastave. Nov odvetniški zakon v Nemčiji i in komunisti, vun! Berlin. 10. aprila, tg. Državna vlada je danes objavil« zakon, ki urejuje pripuščanjc državnih odvetnikov na sličen način, kukor se jo to zgodilo z. nedeljskim znkonoen (♦.'de uradnikov židovskega pokoljenjn. Državni odvetniki židovskega pokoljenjn torej k sodiščem ne bo-do več nripuščeni z važno izjemo, da se bodo pripustiti še nadalje oni židovski odvetniki, ki so bili že pripu*čeni t. avgusta 1914 ali ki so v svetovni vojni bili na fronti ali so njihovi očetje ali sinovi padli v svetovni vojni. Tudi one osebe, ki so delovale v komunistični smeri, so izključene od državnega odvetništva. S tem zakonom postane brezpredmeten ukrep državnega komisarja z« prusko pruvosodno ministrstvo Kerrla. ki jc odredil, da se židovski odvetniki pripuščajo samo v razmerju odstotku, ki ga tvori židovski element med nemškim narodom. Stranke parîa o Berlin. 10 aprila, ž. Iz Westfulskegu javljajo, da so organizacije ljudske stranke, to jc bivše Stresemannovc stranke, sklenile, da se 1 priključijo narodnosocialistični stranki. Berlin, tO. aprila. AA. Državn« vlada je prepovedala tele liioieiiisko liste: »Manchester Guardianc, Manchester Guardian W'eokly«, »Wirtschaftszeitung« (Havel), »Das blauo Hett«- (Pariz in Dunaj), »Ilet Vnlksbad« (Amsterdam) in »Obermoselfeltiing« (Liikscmburg). Maščevanje Židov: тагкц pada Berlin, 10 aprila, ž. Ker znaša zlato kritje nemške marke samo še 10%, marka pa notiru Amsterdamu še vedno 53.39,26 (le malo pod pariteto). a tnkozvuna vezana marka 36, torej znaša ažio skoraj "»5%, plačilna bilanca jc radi padca izvozu slabša, so se v borznih krogih razširile govorice, du namerava nein!u. Blago-slovitvene obrede v hiši žalosti je izvršil nato prevzv. pomožni škof dr. Tomažir ob asistenci gg. kanonikov, stolnega dekana dr. Vraberja, .laue-žiča. ("asla. ravnatelja dr. Čakale, stolnega župnika msgr. ITmeka, ravnatelja dr. Mirt« in prelata dr. Kovačifa. Pod vodstvom kapel ni kn Gašperifa so zapeli pevci Ipavčeve pevske župe ganljivo »Pomladi vse se veseli«, nakar so dvignili pogrebci krsto in sprevod se je napotil po Slomškovem trgu skozi glavni vhod v sitolnico. Sredi cerkve je stal katafalk, na katerega so položili krsto ter jo obdali z gorečimi voščenicami. Duhovščina s prevzv. pom. škofom na čelu je zapela mrtvaški oficij in sicer 3 nokturne s hvalnicami. Petje oficija je trajalo skoro do deeete ure. Sledil je kratek odmor, nalo pa so se pričele glavne cerkvene mrtvaške svečanosti. V stolnici Ob desetih je bil slovesen vhod vladik v stolnico. Na Slomškovem trgu se je zgrnila ogromna množica ljudi. Po slovesnem vhodu je bila pontifi-kalna mrtvaška sv. maša, ki jo je opravil apostolski nuncij Hermenegild Pellcgrineti ob asistenci kanonikov Janeiiča. dr. Cnkale, msgr. ITmeka in dr. Mirta. Pogled na kipečo in valujočo cerkveno ladjo stolnice ob času cerkvenih slovesnosti je bil pretresljiv in veličasten. V presbiteriju so bili cerkveni knezi. Za obhajilno mizo v eredini sta bila časitna sedeža za zastopnika Nj. Vel. Kralja bri-gadnega generala Hadžiča in za bana dr. Marii-šića. Za njima so stali ostali cerkveni dostojanstveniki. V klopeh so bili na levici predstavniki civilnih, na desni pa vojaških oblastev. Pred pre-grajo na desni eo se zvrstile zastave Krščanske ženske zveze, krčevinskega in košaškega katol. izobraževalnega društva, stolne Marijine družbe itd. Za piregrajo so bili na obeh straneh bogoslovni. V sredini cerkvene ladije pred klopmi se je dvigal katafalk s krsto. V klopeh za katafal-kom je zavzela prostore lavantinska duhovščino, sledile so nn levi redovnice, na desni pa so zavzeli prostore sorodniki pokojnega vladike. Vso glavno ladjo v ozadju, obe stranski ladji in kapeli pa so napolnile množice vernikov do zadnjega kotička. Po pontifikalni sv. maši je stopil na lečo prevzv. knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rozman in govoril pogrebni govor. Orisal je življenje pokojnega vladike Andreja, njegovo življenjsko pot od mladih let do nastopa vladstva lavantineke škofije. V vsem tem njegovem življenju je bilo zlasti značilno zaupanje v Gospoda. Zapustil nam je svetel vzgled in pouk, da pri vseh svojih delih zaupamo v Gospoda. V spomin na vladiko Andreja si zaobljubimo: čim težje prilike v življenju, čim večje nadloge in preizkušnje, tembolj zaupajmo v Gospoda nebes in zemlje. Po vzvišenih, globoko zajetih besedah ljubljanskega vladike so sledile ob katafalku abeolu-cije po obredu v rimskem pontifikalu, kj so jih odmolili in opravili prevzvišemi gospodje metropol it nadškof dr. Bauer, graški škof dr. Pawli-kovsky, krški vladika dr. Srebrni« in ljubljanski knezoškof dr. Rozman. Libero je opravil papeški nuncij HermeiicgHd Pellegrineti. Po izvršenih absolucijah so dvignili krsto, vladika Andrej je poslednjič zapustil stolnic« sv. Janeza Krstnika. Mariborski pevci so zapeli žalo-stinko Movek glej« in od stolnice se je razvil proti pobreškemu pokopališču sprevod, kakor ga Maribor še ni videl doslej. Množice se ooslavlfoto Med tem, ko so se vršili v stolnici sveli mrtvaški obredi, so vrele iz vseh vetrov skupaj množice, da je bilo mesto kakor preplavljeno. Koraki vseh so bili usmerjeni proti Slomškovemu trgu in ko je bil ta prenapolnjen, proti Glavnemu trgu. s katerega so bile radi tega prestavljen«» vso tržne mize in stojnice. Že davno pred 10 je bil I Irg eličen valujočemu morju. Zbirale so se mariborske in okoliške šole pod vodstvom učiteljstva in profesorjev ter se urejevale za sprevod, zbirali so se tisoči in tisoči vernikov lavantinskih, ki so prihiteli iz najoddaljenejših krajev, da počastijo svojega ljubljenega vladiko na njegovi poslednji poti. Organizatorji sprevoda gg. stolni vikar Mun-da, katehet Špurl in kor. vikar Kokošinek so imeli težavno nalogo s pomočjo in sodelovanjem policij, oblasti organizirati sprevod, da se je lahko razvijal v čudovitem redu in brez vsakega zapletljaja. Točno ob 12 so zapeli zvonovi stolnice in za njimi še ostalih mariborskih cerkva vsojo žalostno mrtvaško pesem. Sprevod, ki je imel svoje čelo na Glavnem trgu pred Veliko kavarno, je krenil svojo pot med špalirjein tisočev in tisočev. Iri so zasedli poleg prostora pred stolnico, Stolne ulice, Glavnega trga še dravski most na obeh straneh. Z železničarsko godbo :>Drave^ na čelu je krenil sprevod v smeri proti 1'obrežju. Za godbo najprej otroci vseh mariborskih in bližnjih okoliških osnovnih šol z učiteljstvom. za njimi meščanske šole, nato srednje: gimnazija, realka, realna gimnazija, učiteljišče čč. Šolskih sester, državna učiteljska Šola s profesorji. Sledila je vojaška godba, za njo pa so vihrale v hladnem pomladnem vetru zastave mariborskih verskih in katoliških organizacij. Sledili so pevci Ipavčeve župe s pevovodio Gašperifem na čelu, za njimi Marijina družba, nato usiniljenke in šolske sestre, nato pa skupina bogoslovcev. Za njimi se je zvrstila duhovščina lavantinske škofije. Skoro '200 duhovnikov je prihitelo v Maribor, dn spremi svojega vzglednega nadpastirja ter se mu še enkrat pokloni. V vrstah duhovnikov so šli ptujski prošt dr. Žagar. celjski opat Jurak, konjiški arhidijakon Tovornik, zastopnik šenčurske župnije pri Kranju, kjer je veliki pokojnik svoječasno knplanoval in bivši završki dekan, konzistorijalni svetnik Podvinski, za njimi pa je korakalo 12 kanonikov in prelatov: celokupen lavantinski kapiteli. zastopniki ljubljanskega kapitlja: kanoniki Sušnik. dr. Kimover, dr. Klinar, prošt novomeški dr. Cerin. stiški opat dr. Knste-ler. prior križar, reda Fčak. vseuč. profesor dr. Lukman, zastopnika grašk. stol. kapitlja gen. vikar Siener in prelat dr. Kielnhofer. Sledili so v vozovih cerkveni dostojanstveniki s svojim spremstvom: Nuncij Pelloïrinetti, metropolit dr. Haner, graški škof dr.Pawlikovsky, krški škof dr. Srebrnič. ljubljanski knezoškof dr. Rozman, mariborski pomožni škof dr. Tomažič. zastopnik tržaške škofije msgr. Kratzik in krške msgr. Podgore. Za vo- Novi poljski generalni konzul v Zagreba zom vencev sta dva para vrancev vozila mrtvaško karoso s krsto. Za mrtvaškim vozom so nosili na blazinici odlikovanja pokojnega vladike, nato ]>a je sledil voz s sorodniki: sestra Marjana Karlin, nečaki banski svetnik dr. Karlin in profesor Karlin in Jože Žagar z družino, nato pa je korakalo domače osebje škofijskega dvorca z oskrbnikom škofijskih posestev g. Habjaničem. Sledili so vozovi civilnih in vojaških dostojanstvenikov: zastopnik kralja general lladžič in ban dr. Marušič v prvem, mestni župan dr. Lipold. banski svetnik dr. Stare in okrajni načelnik Makar v drugem, okr. načelnik dr. Ipavic, tajnik dr. Brolih in obmejni polic, komisar Krajinovič v tretjem, nato prota Trbojevič, polkovnik Popadič, za njimi zastopstvo ljubljanske univerze: univ. prof. gg.: dr. Aleš Ušeničnik. dr. Ujčič in dr. Polec. Za njimi so korakali odlični mariborski meščani: bivši obl predsednik dr. Leskova r, minister Vesenjak, predsednik bivše Prosv. zveze dr. Hohnjec, dr. Schau-bacli. bivši župan dr. Juvan, bivši poslanec Puše-njak, častno zastopstvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, katere soustanovitelj je bil veliki pokojnik. mestni podnačelnik Golouh, predsednik sodišča dr. Ziher. prvi državni pravdnik dr Jan-čič. vpok. fin. ravnatelj dr. Povalej, bivši poslanec Zebol ravnatelj Jerebic, prof. Vales in Baš kot zastopnika Zgodovinskega in muzejskega društva in vsi ostali predstojniki državnih, banovinskih. občinskih uradov, zasehnih predstavništev in inšti-lucij, predstavniki kulturnih in ostalih organizacij. Vato pa i • sledilo v nepreglednem številu ostalo občinstvo. Na pohooališču Skoro eelo uro se je pomikal veličasten sprevod do pobreških pokopališč. Ob magdalenskem pokopališču se je čelo sprevoda ustavilo in šole so napravile ostalemu delu sprevoda špalir. Krsto so prenesli do cerkvice na magdalenskem pokopa-. lišču kjer se je izvršila blagoslovitev grobnice, I ki si jo je dal pokojnik zgraditi v pokopališki ka-i pelici. — Predpisane nagrobne cerkvene molitve je opravil metropolit dr. Bauor. Združenj pevski zbori pod vodstvom stolnega knpelnika Gašperiča j so nato zapeli pretresljivo žalostinko »Jamica«. Med kipečo molitvijo se je pogreznila rakev lavnn-I finskega vladike Andreja v grobnico, ki si jo je ! izbral za zadnje počivališče, da dočaka tu Vsta-; jenja. Potrte in tihe so se razhajale množice tiso-! čerih. ki so vzele na poslednji poti slovo od svo-I jega ljubljenega nadpastirja. Vladike Andreja po-' slednja pot.. V soboto se je pripeljal v Zagreb novi poljski generalni konzul g. Štefan Fiedler-Alberti. Dosedanji začasni upravitelj poljskega konzulata v Zagrebu g. Henrik M a 1 h o m m e , tajnik poljskega poslaništva, se je vrnil na svoje dosedanje mesto v Belgrad. Novi poljski generalni konzul v Zagrebu g Štefan Fiedler-Alberti je bil rojen leta 1891 v Var-I šavi, kjer je obiskoval gimnazijo, a je bil zaradi di-I jaškega štrajka od ruskih oblasti izključen, nakar je odšel v inozemstvo ter je srednje in visoke šole : končal v Ženevi. Diplomatsko kariero je započel kot drugi tajnik poliskega poslaništva v Berlinu, odkoder je bil čez pet let premeščen za prvega tajnika poslaništva v Belgrad, kjer je ostal štiri leta. Iz Belgrada je bil premeščen v Varšavo za ministrskega „vetnika, kier je štiri leta opravljal v zunanjem ministrstvu referat o srednji Evropi, pozneje je nadomeščal načelnika odseka mednarodnih organizacij ... narodnih manjšin. S tega svojega mesta je bil sedaj poklican v službo kot generalni konzul v Zagrebu. Prepriča»: smo, da bo novi generalni konzul nadaljeval tradicije svojega prednika g. dr. Romana Lazar-s k e g a , ki si je s svojim delom med Hrvati in Slovenci pridobil splošne simpatije. Redukcie v trboveljskih revirjih Ljubljana. 10. aprila. | V ponedeljski izdaji smo poročali o name- ' ravnnih novih redukcijah v revirjih TPD. S temi redukcijami je doživelo slovensko rudarsko delavstvo novo globoko razočaranje za vse upanje, ki ga je gojilo pozimi, obenem pa tudi spoznanje, da uspehi dosedanjih pogajanj med državo in TPD glede dobav predloga državnim železnicam ne pomenjajo zanj nobene olajšave, temveč v glavnem potrditev sedanjega stanja. Trboveljska premogokopna družba, ki je enako kakor delavstvo smatrala dosedanje stanje le za začasno, se je odločila sedaj k omejitvi svojega obrata in temeljito operirati svoje obrate Upoštevati «moramo, da je bilo pri TPD še leta 1929 zaposlenih okoli 10.000 delavcev, do-sedaj p« jih je bilo zaposlenih še vedno 4400. Vedeti pa moramo tudi, dn ni nikjer pri nobenem drugem podjetju, bodisi pri državnih ali drugih zasebnih rudnikih, delavec bil sorazmerno tako nizko plačan z ozirom na produkcijo storjenega dela. Nagla racionalizacija rudnikov TPD. ki je imela za posledico večjo produkcijo, pa tudi manjšo potrebo po delovnih močeh, je povzročila prve redukcijp v rudniku. Sedanje vedno bolj pogoste redukcije delovnega časa pa so povzročili drugi vzroki: Državne železnice so nabavljale vedno tnanj premoga pri TPD: gospodarska kriza je povzročila zastoj industrije in manjšo porabo premoga; letošnja mila zima pa je povzročila zastoj tudi v zasebnem konzumu premoga. Če je TPD računala. da bo pri pomladnih poga janjih za dobavo premoga državnim železnicam dosegla večjo količino dobav, se je zmotila. Pogajanja v Belgradu «o bistveno dosegla prav to. kar je TPD že dosedaj imela. TPD se je sedaj odločila za novo redukcijo, ki jo namerava prav radikalno izvesti. S 15. aprilom bo TPD odpovedala delo nad 400 delavcem in sicer v Hrastniku okoli 120. v Zagorju okoli 160. v Trbovljah okoli 100. nekaj pa tudi v Laškem in v drugih oianjšili rudnikih. Skupno torej nad 400 delavcem. Trboveljska premogokopna družba je namreč na stališču, da so že sedaj delavci delali kvečjemu 10 do 12 šilitov na mesec in je boljše, če odpusti nekaj sto delavcev popolnomu. tako da bodo mogli preostali s svojimi 16. 17 siliti na mesec zaslužiti vsaj za hrano in ne po:nro od lakote še ti. Pri odpustih bo TPD določila pred vsem še preostale zaposlene samce, dalje kmetske fante, ki morejo vsaj doma najti hrano in pa take, ki se dajo upokojiti. V službi ostalim delavcem dnevne mezde zaenkrat, kakor zatrjuje TPD sama. ne bodo znižane. Pač pa bodo znižani akordni zaslužki. Dalje bo reduciranih tudi nekaj inže-njerjev, zlasti inozemcev in srednjih uradnikov. Reducirane bodo tudi plače v službi osta-Iion inženjerjem in uradnikom, tako pri centralni upravi, kakor tudi pri obratih in sicer za 5 odstotkov. Trboveljska družba upa, da je ta omejitev le začasna in da bo mogla postopno svoj obrat povečati ter sčasoma dati zaslužka več delavcem. Odstranjeni pa morajo biti seveda vzroki sedanjih odpustov. Ne da bi se spuščali v preiskavo o upravičenosti korakov teh redukcij, moramo vendar pripomniti, da je slovensko rudarsko delavstvo zadnjič culo nekaj o prvi lastovki, ki je obljubljala izboljšanje, pa je hkrati hitro imelo priliko spoznati: »Ena lastovka še ne potnenja pocnladi, pač pa največkrat še hujši mraz!« Številke o naših izseljencih Ljubljana, 10. aprila. Izseljenski komisarijat v Zagrebu je izdal izseljensko statistiko Jugoslavije za leto 1932. IZSELJEVANJE V PREKMORSKE DEŽELE Po tej statistiki se je lansko leto izselilo v prekmorske dežele 2454 oseb iz naše države, medtem ko se jih je leta 1931 izselilo 808. Izseljevanje je tedaj ni bilo za 48.96% manjše od predlanskega. Največ ljudi se je izselilo iz južnih krajev: samo iz savske banovine 819, iz primorske 463, iz donavske 400, iz vardarske 155, iz zetske 139, iz Belgrada 93, iz vrbaske 22, iz drinske 21, iz mo-ravske 3. Iz Slovenije pa se jc izselilo 339 oseb. Po poklicu so bili: 641 kvalificiranih dclavcev, 607 poljedelcev, 419 družinskih članov, 400 nekvalificiranih delavcev in 387 prostih poklicev. Po starosti jih je bilo največ (1191) starih od 31—50 let, 563 izseljencev je bilo starih 18—30 let, pod 18 leti jih je bilo 476, nad 50 let starih pa 224. Med vsemi temi izseljenci je bilo 1530 samcev. Po veri je med izseljenci bilo največ ljudi I rimskih katoličanov, to je 1941, pravoslavnih pa le 447. Na druge veroizpovedi jih pride neznatno število. Po državljanstvu jih je bilo 1600 z jugoslovanskim državljanstvom, vsi drugi pa so bili na- ttiralizirani Jugoslovani, in siccr ameriškega državljanstva 448. kanadskega 64, angleškega 25, češkoslovaškega 14, Argentincev 14, Italijanov 12, Rusov 8. Izmed izseljencev jugoslovanskega državljanstva jih je bilo 1342 Jugoslovanov, 132 Nemcev, 32 Madjarov, 16 drugih Slovanov, 13 Romunov in 5 drugih narodnosti. Pisati in brati je znalo 2256 izseljencev. Največ izseljencev se je izselilo v Združene države severne Amerike, namreč 1403 osebe, v Kanado 494, v Argentino 249, Čile 96, Avstralijo 83, Urugvaj 44, Novo Zelandijo 38, Bolivijo 18, Brazilijo 10, južno Afriko 7. 1286 izseljencev je bilo, ki so v domovini imeli svoje imetje, vsi drugi so bili brez imetja. 1390 izseljencev je v deželah, kamor so se izselili, imelo svoje sorodnike. Delo pa je bilo zagotovljeno le 2009 osebam. Vsi drugi so šli tja na slepo srečo. Največ ljudi se je izselilo s posredovanjem pa-roplovne družbe »Norddeutscher Lloyd« (452 oseb), Cosulichev družba je odpremila 373 oseb, »Cie Gle. Transatlantique« 312 oseb, druge so pa od-premile razne druge družbe v manjšem številu. Iz francoske lukc Cherbourg se je odpeljalo 663 oseb, iz Bremena 451, iz Havra 448, iz Genove 204, iz Splita 194, iz Trsta 171, iz Neaplja 108 oseb. Od vseh 2454 izseljencev jih je 936 šlo prvič v prek- morske kraje, 1326 drugič, 135 tretjič, 41 četrtič 16 pa celo petič. VRAČALI SO SE IZ PREKMORSKIH DEŽEI Iz prekmorskih dežel se je v teku leta 1932 vrnilo 6031 oseb, medtem ko se jih jc leta 1931 vrnilo 8089, torej leta 1932 25.64% manj ko prejšnje leto. Največ se jih je vrnilo v južne kraje, in sicer: v savsko banovino 2491, v donavsko 1026, v primorsko 950, vardarsko 550, zetsko 199, vrba-sko 40, moravsko 22, drinsko 18, v Belgrad 27. V Slovenijo pa se je vrnilo 708 oseb. Po.rnivši se izseljenci so bili po poklicu: 1592 nekvalificiranih delavcev, 1444 kvalificiranih. 932 poljedelcev, 335 svobodnih poklicev- 1er 728 družinskih članov brez zaslužka. Po starosti jih je bilo 3568 med 31 in 50 letom, 1126 med 18 in 30 letom, 775 nad 50 letnih in 562 pod 18 leti. Samcev je bilo 4504. Po veri je bilo med njimi največ rimskih katoličanov, in sicer 4126 oseb, pravoslavnih pa le 1548. Med vrnivšimi se ie bilo 5439 jugoslovanskih državljanov ter 592 Jugoslovanov, ki so tuji državljani. Od teh je bilo 490 Američanov, 49 Ka-nadcev, 13 Argentincev, 9 Čchoslovakov in 7 Italijanov. Med jugoslovanskimi državljani je bilo 4555 Jugoslovanov, 520 Nemcev, 197 Madiarov. Med vsemi je bilo le 393 oseb, ki niso znale ne pisati ne brati. Največ se jih je vrnilo iz Združenih držav Severne Amerike, namreč 3265, iz Argentine 1078, iz Kanade 1057, iz Brazilije 179, iz Avstralije 133, iz Urugvaja 121, iz Nove Zelandije 59, iz Čile 50, iz južne Afrike 17, s Kube 8, iz Panama 8. Qd vseh 6031 vrnivših Jugoslovanov jih je bilo 5713, ki so se vrnili prostovoljno in na svoje stroške, vsi drugi pa so bili ali repatriirani ali pa deportirani. IZSELJEVANJE V EVROPSKE DEŽELE V evropske dežele je lansko leto odšlo za kruhom iz Jugoslavije 6642 oseb, medtem ko jih je prejšnje leto šlo v te kraji. 10.560. Največ se jih je izselilo na Francosko, namreč 1947, v Turčijo 1433, v Romunijo 795, v Nemčijo 507. v Češkoslovaško 498, v Avstrijo 360, v Grčijo 320, v Albanijo 289, v Bolgarijo 179, v Madjarsko 114, na Holand-sko 40, v Belgijo 31, v Švico 15, v Luksemburg 6, v druge evropske države pa 15. Največ teh izseljencev je bilo iz južne Srbije (vardarska banovina), odkoder je šlo 2527 oseb. Za južno Srbijo pa je takoj na vrsti Slovenija, odkoder je šlo po evropskem kontinentu za kruhom 2227 oseb Iz primorske banovine (Dalmacija) jih je bilo 523, iz savske 503, iz zetske 344, iz Belgrada 291, iz donavske 108, iz moravske 75, iz vr-baske 38, iz drinske 6. IZ EVROPSKIH DRŽAV SO SE VRNILI V teku leta 1932 se je iz evropskih držav vrnilo v domovino 8209 naših izseljencev, medtem ko se jih jc prejšnje leto vrnilo 10.046. Največ se jih je vrnilo iz Francije, in sicer 4834, iz Belgije 876, iz Nemčije 541, iz Avstrije 399, iz Češkoslovaške 263, s Holandskega 262, iz Romunije 252, iz Turčije 292, iz Grčije 148, iz Bolgarije 122. Od teh, ki so sc vrnili, jc bilo največ Sloven cev, namreč 3021. V savsko banovino se jih je vrnilo 2555, v Dalmacijo 1262. v druge kraje pa mani. Po poklicu je bilo največ poljedelcev (3641). nekvalificiranih delavcev 2540, kvalificiranih 750, družinskih članov brez zaslužka 634, prostih poklicev 444. Po starosti jih je bilo 4032 starih ineo i 18. in 30. lclom, od 31 do 50 let jih je bilo 3221, ! nad 50 let 306, izpod 18 let pa 650. Po veri jih je bilo 5640 katoličanov in 1565 ! pravoslavnih. Jugoslovanskih državljanov jc bilo 1 8117 ter 7632 Jugoslovanov. Med 8209 vrnivšimi se izseljenci se jih jc vr-I nilo 7840 ia lastne stroške in prostovoljno, 287 ie ! bilo deportiranih, 82 pa izgnanih. Te številke nam nudijo precej zgovorno sliko I o gospodarskih razmerah v posameznih delih naše države in tudi o razmerah drugod. Beli zobje: Chlorodont Ljubljanski proračun za leto 1933 Z zakasnitvijo smo dobili letos proračun mestne dbčine ljubljanske, /.«to nas ni presenetilo dejstvo, Ja je predlog proračuna za 1933 celo za 1 milj. Din višji kot za 1932. Skupno znaša proračun izdatkov, ozir. dohodkov 10.10 milj. Din, dočim je 1932 znašal 45.32 milj. Din. splošna uprava poslopja in zemljišča vloge, vrednostni papirji davščine posojila ceste socialno skrbstvo zdravstvo šolstvo znanost itd. prenešen delokrog razno Sk tipuo Bistvenih izprememb v proračunu ni. Med važnejšimi izpremembami navajamo predvsem zvišanje postavke za pokojnine in pisarniške materijalne izdatke ter snaženje. Varčevanje pri hišah v 1. 1932 je imelo za posledico višje izdatke v 1. 1933 za vzdrževanje hiš. Izdatki za obreslovanje posojil so manjši, ker niso bila realizirana nekatera projektirana posojila. Razumljivo je povečanje izdatkov za socialno skrbstvo Tu je nova postavka za Delavski dom, nadalje hrana za 40 dijakov (najbrže je bila ta postavka preje vsebovana drugod). V zdravstveni službi je omenili novo postavko 300 000 Din za organizacijo obrambne službe za primer sovražnega napada iz zraka. Nadalje je povečana podpora gledališču za JOO.OOO Din. Med dohodki računajo najbolj na povečanje donosa občinskih davščin. Odpravljena je davščina na tramvajske listke, ki je dala 1932 400.000 Din (po proračunu). Na polovico je padla proračunana vsota '•d davščine na prenočišča. Znatno je povečana po- Preden preidemo na detajle, navajamo najprej pregled posameznih poglavij s primerjavo za 1932 iu računskim sklepom za 1931; žal nam še niso na razpolago tudi že podatki za 1932, čeprav so že potekli trije meseci od sklepa koledarskega leta. Vse vsote navajamo v svrho pregleda v milijonih din. IZDATKI: DOHODKI: I93S 1932 uspeh 1931 1933 1932 uspeh 1931 8.56 8.27 9.15 0.18 0.02 0.04 3.18 2.76 3.28 3.15 3.11 3.46 _ 0.04 0.07 0.06 0.12 5.75 5.50 6.12 33.27 32.85 39.60 5.85 6.83 4.90 2.38 2.83 3.87 8.49 8.48 9.90 5.36 5.18 4.70 4.78 4.32 4.72 0.66 0.17 0.30 1.94 1.67 1.70 0.40 0.44 0.50 3.70 3.76 3.65 0.53 0.50 0.50 0.62 0.50 0.58 — — — 1.40 1.44 2.00 — — — 1.90 1.77 2.02 0.16 0.16 0.20 46.16 45.3(1 51.6(1 16.16 45.30 53.87 stavka doneski med dohodki socialnega skrbstva (za 0.45 milij. Din). Sedaj bo občina zopet predlagala diferenciranje doklade na neposredne davke; diterenciranje bi šlo od 40 do 100%, vendar je pričakovati, da bo do-klada po finančnem ministrstvu odobrena skupno 50%. Podlaga se je celo nekoliko povečala. Izredni promet izkazuje izdatkov 11.6 milj. Din, deloma naj bi se porabili ostanki prejšnjih posojil, deloma bi se najela nova. Poraba zneska 0.9 milij. Din pa bo mogoča le, če bo mogoče dobili posojila. Novi posojili sta: 4 milij. Din za zgradbo Delavskega doma in 6.5 milij. Din za zgradbo Trgovske akademije ter 0.2 milij. Din kot prispevek za zgradbo obrtnonadaljevalne šole. V zvezi s proračunom je zanimiv obračun za 1931, ki kaže v rednem prometu pri proračunu 49.5 milij. Din taktičnih dohodkov 53 9 milij. Din. Za-I radi tega presežka se je lahko leta 1931 porabilo J 2.9 milij. Din za dela, ki so bila izvršena na račun ' posojil, ki se niso najela. №1ШЕ.ШММТ1 Kar ho danes? Drama: »I. N. B. I.«. Izven. Znižane cene. Opera: »Madame Butterfly«. Red D. Kino Kocdljcvo: Ob 8. »Glas vesti«. (Po drami »Vest«.) Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. 0 7,a pasijonsko igro INRI so cene sedežem c parterju znižane. Tako stanejo sedeži od I. do VI. vrste v parterju 24 Din. VU. do IX. vrste 22 Din. X. do XIII. vrste 20 Din. Na balkonu so sedeži [>o 18 in 15 Din, na galeriji po 12, 10 in 8 Din. Te cene veljajo za večerne predstave INRI, 1er za popoldanski predstavi na oba velikonočna praznika. V sredo 12. aprila popoldne ob 15 se uprizori INRI po istih cenah, ki veljajo za dijaške predstave, in to od 20 Din navzdol. 0 Pred velikonočnimi prazniki bodo jiotrebni še bolj intenzivno trkali na vrata in prosili darov, da bi bili tudi oni deležni vsaj v mali meri pri-boliškov, ki si jih privoščijo ob teh praznikih premožnejši ljudje. Poslužujte se pri tem blokov »Pomoč potrebnim . Če hočete z ozirom na praznike nekaj več dati, darujte več listkov skupaj ali cel blok za 5 Din. Za nabrane listke bodo dobili ob-darovanci pri mestnem soc. pol. uradu nakaznice za moko in kak manjši priboljšek. S tem se bo preprečilo, da bi ljudje nabrani denar porabili v nepotrebne svrhe. Bloki se dobijo v vseh večjih trafikah, na mestnem cestnem nadzorstvu in na reševalni poetaji, Mestni dom. 0 Spomenik sv. Janeza Nepomuka so pričeli prejšnji teden postavljati v nekdanja vrata cerkve lladi preselitve prodajamo damske plašče /j зШде pa qloboko zniianih cenah samo do 20. t. m. „NOBLESE" Aleksandrova cesta štev. 4. sv. Florijana, ki so sedaj spremenjena v zidno kapelico v steni cerkve. Do včeraj je bila postavljena plastika v vznožju kipa, ki kaže, kako mečejo rablji svetnika v vodo, včeraj pa so pričeli postavljati tudi skulpturo svetnika samega. Morda bo že danes ali jutri mogli šentjakobčani ogledovati ta lepi kip, umetniško delo kiparja Robbe, ustvaritelja vodnjaka pred magistratom. Kip, ki je bil nekoč na mostu pri Črnučah, nato pa dolgo časa čakal v stranskem oltarju cerkve sv. Florijana, pride sedaj do polne veljave. Še na veliki petek dopoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanie, pranje in svetlo-likanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna Jos. Reich 0 Preiskave na kirurgičnem oddelku. 2e dalj časa vlada med našim občinstvom, zlasti med podeželskim prebivalstvom precejšnja nezaupljivost proti kirurgičnemu oddelku ljubljanske bolnišnice. Vzrok tej nezaupljivosti, ki si je ljudje sami niso znali razložiti, je izvirala pač iz povečanega odstotka umrljivosti na tem oddelku, zlasti pa trdijo ljudje, da so se operacije zadnje čase zelo pogosto ponesrečile. Ljudje so si tolmačili s tem, da so se baje na kirurgičnem oddelku zaredili neki bacili — govorijo celo o tifusu —, ki onemogočajo, da bi se rane pravilno celile. Prejšnji teden je bila izvršena na vsem oddelku temeljita dezinfekcija. Banska uprava pa je po svojih strokovnjakih in načelnikih uvedla temeljito preiskavo, katere uspeh še ni znan. Na našo prošnjo, glede primerne izjave o tej zadevi, smo dobili odgovor, da stvar še ni zrela za javnost. Kakor pa smo poizvedeli. so vzroki pritožb na kirurgičnem oddelku temeljito odstranjeni in more občinstvo mirno zopet zaupati kirurgičnemu oddelku. 0 Sem v šiško vas hodit. Pišejo nam iz Ši-ške: Je lepa vsebina poljudne pesmi o sprehodih v ši.ško vas, samo Goriška cesta v šiški ni prav nič lepa. Kolesarji uporablja jo prav primerne izraze za to robato kamenje, ki je nasuto po vsej širini ceste, snj se redno kakšen prevrne in če se kolesar že sam ne poškoduje, pa si vsaj kolo pokvari. V hudih skrbeh, kako prebresti gramoz, pa so tudi izletniki, ki vsako nedeljo hodijo na Šmarno goro ali kam drugam na izlete, pa morajo pešačiti po tem neznosnem gramozu. Tistega, ki je dal to cesto Kulturni obzornik Mlakarja v Pragi V Pragi se je dne 3. aprila vršil v Komornem gledališču plesni večer mlade dvojice Pije in Pina Mlakarja. Ta umetniški večer sta nam podala z visokim umet. razumevanjem. Ubrani gibi lahkih elastičnih teles so bili preliti v enotn ritem, vsako misel pojasnjujejo deli telesa Če opazujemo gibe rok in prstov umetnice, opazimo celo pokrajino valovanj, ki prehajajo na celo telo Pino Mlakar je umetnik posebne vrste, njegovi odločni, prožni, izraziti, energično osvojevalni gibi, simbolizirajo življenje in moč Spored (korak, samogovor, bolest, videnje, pohod, radost, v objemu) je bil spremljan s klasič. in moderno glasbo, ki je deloma prispevala k uspehu, da je tako njuno umetniško izvajanje maruantno izstopilo. Vsa prašiča kritika se jako laskavo izraža o naših umetnikih in jih želi videti ponovno čimprej. Kritik v »Prav6 lidu« pravi med drugim (na ljubo resnici in v informacijo praškega občinstva), (la to nista predstavnika jugoslovanske plesne umetnosti. Oba sla bila vzgojena v Nemčiji in sta tudi do nedavna tam nastopala, kjer sla se skristailzirala v umetniške osebnosti. Umetnika nimata nič jugoslovanskega, temveč novo mednarodno plesno umel-Bost, katera se je rodila v Nemčiji. (Pia je nemškega pokolenja.) Na plakatih je bilo označeno, da sta leta 1932 dobila v Parizu prvo nagrado, čemur kritik ugovarja. Pravi, da je bil osebno navzoč pri tekmovanju v Parizu in da je zadeva sledeča: Po Lebanovi šoli in hitrem napredku, po dvoletni praksi v Dessauju. sla tekmovala leta 1932 v Parizu z malo skupino dessavskega baleta, kjer je bil Mlakar do te dobe baletni mojster. Mlakarjev balet >Srednjeveška ljubezen« je bil eden najboljših točk pariškega večera. Bil sem navzoč pri generalk;, kjer sc je izvajalo vse brezhibno in umet-niško dovršeno, a pri nastopu zaradi tehničnih ovir ni uri šel tako do izraza in brez ozira na umetniško višino in kvaliteto — je komisija dodelila Mlakarjevemu baletu izmed devetih odličnih skupin poslednje mesto. Glede praškega večera se izraža kritik laskavo. . Pravi, da posamezne točke, kjer nastopita posa-I mezno (šolo), niso tako posrečene. Opaža se La-honova šola, tehnika, katero imajo vsi essenski plesalci. Njihovi skupni nastopi so kombinačno bolj dovršeni. Tehnično pa so izvajani virtuozno. Iz vsega je razvidno da sta imela umetnika res lep uspeh, za kar jim lahko le čestitamo, škoda le, da je bilo gledališče tako slabo zasedeno. B. Drobne * »O razstavi v Padovi« itd. piše v zadnji ste-' vilki »Modre ptice- Tomaž štrukelj, kjer ugotavlja, da so imele vse znainenitejše evropske države v preteklem letu v Padovi svoje posebne razstavne prostore, le Jugoslavija, najbližja soseda Italije, ni poslala tja svojih umetnikov. Edini Tone Kralj (ki : je pokazal svetega Aniona, zadnjo večerjo, mučenje svetega Štefana in Golgoto), je imel svoj prostor i med — tujci... Гако se ne moremo niti ob svojih najslovesnejših trenutkih iztrgati znanemu slov. ! grehu nesoglasja, spletk, nesmiselnosti za organizacijo, kar ima pač za posledico, da gredo lake reprezentativne razstave, ki bi nas pokazale velikemu svetu, ljiimo nas. O tem ne pričata le Padova, Benetke itd., marveč tudi mnoga druga mesta, kjer imamo prostor v zadnjem kolu ali pa med tujci, ; kamor se noben opazovalec z zanimanjem lie ozre. j In vendar ni močnejših prič za našo visoko kul-! luro v inozemstvu kot je močna ujiodabljajoča umetnost. Pri nas pa se ob razstavnih povabilih zgodita le dve možnosti: da izbere pripravljalni odbor nepravično svoje kandidate, kar pač ne nudi inozemcem jasne slike o stanju naše upodabljajoče umetnosti, ali pa smo sploh gluhi na povabila... Kje leži greh? Kdo prevzema odgovornost ze taka početja pred domovino I? »Bela Krajina«, je naslov drobnemu zvezku, ki je izpolnjen z izbranimi slikami belokranjskih meni. trgov ter svojstvenih pokrajin, hkrati pa so tu popisane izletne točke v vse lepše predele Bele Trenchoute, površnike in obleke najugodneje Jos. Rojina, Ljubljana sedaj v suhi pomladi uusuti z debelini gramozom, bi bilo dobro kaznovati, naj hodi dobro uro sani ix) sredi ceste gor in dol, potem bi že spoznal, kako umestno bi bilo tudi to cesto povaljati s parnim valjarjem in posuti jo z drobnim peskom. Pozimi pa je seveda cesta bila blatna in brez koščka gramoza, samo, da so imeli ljudje jezo s cesto, prav tako, kot jo imajo sedaj «pomladi. šiškarji tudi komaj čakajo, kdaj se bo končno uredil park preti novo cerkvijo in se bo odstranila koliba izpred cerkve. Ena koliba jo že izginila, naj bi torej še druga, zlasti ker je mastna občina dala obema lastnikoma kolib primerne parcele. Pri ure-jevanju parka bi mestna občina ne žrtvovala preveč stroškov, obenem pa bi prav lahko našlo zaposlitev nekaj brezposelnih. — Podobne pritožbe nain prihajajo tudi iz drugih predmestij. Na jesen, ico bi bilo treba stranske ceste in ulice nasuti z gramozom, tako, da bi bili pešci zavarovani pred blatnimi kadunjnaii in lužami, so bila ta pota zapuščena. Sedaj, ko je pomladno vreme izsušilo pota, pa pridejo ccetur-ji in ti nasujejo — na cestišča polne vozove gramoza, tako da ne morejo biti ne pešci, še manj pa kolesarji zadovoljni. Kakšnega pametnega sistema v tem ne vidimo. © Za velikonočne praznike jc poslal mest. socialno pol. uradu g. I. Pestotnik. trgovec na Sv. Pelra cesti, par novih lakastih čevljev za obdaritev potrebne primerne stranke. © Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Le k S/amiču vsi v trgovino po razno meso, povrtnino! Za male denarje naibolfše blago, res, bolje kot on, ne postreže ntkrlo! Spored cerkvenih obredov Velikega tedna v cerkvi Marijinega Oznanjenju (pri frančiškanih): Veliki torek: ob K na 7. uri zvečer postna S pridiga. Velika sreda: ob 4 popoldne pete jutra-njice. Veliki četrtek: sv. obhajilo se bo delilo od 5. ure dalje vsake pol ure. Ob 6 tiha sv. maša; ob 8 slovesna sv. maša. — Popoldne ob 4 pete jutranjicc. Veliki petek: ob zjutraj ev. križev |x>t; ob 8 sv. opravilo; ob 4 popoldne pete jutranjice. Ob 7 zvečer zadnja postna pridiga; po pridigi oljskogorska pobožnost. Velika soboto: ob 'A6 zjutraj sv. križev pot; ob 7 blagoslov ognja, velikonočne sveče in krstne vode, nato slovesna sv. maša. — Opoldne preneha post. — Blagoslov piruhov ob 2 popoldne. Zvečer ob 6 slovesne jutranjice; ob 'Л na 7 procesija, ki se bo vrstila po sledečem redu: Vstajenje. — Godba. — Frančiškovi križarji. — Dekliška Marijina kongregacija z zastavo. — Župnijsko bandero. Tretji red. — Gospe in gospodične s svečami. — Sestrice sv. Klare. — Vojaška godba. — Samostansko družina in duhovščina z Najsvetejšim .— Zastopniki in ostali verniki. Velika noč: Ob И6 zjutraj pridiga, nato sv. maša z blagoslovom; ob 9 pridiga, po pridigi slovesna sv. maša, pri kateri se bo izvajala Schnbcrtova maša. — Točno ob K-3 popoldne bo šla iz naše cerkve procesija v cerkev svetega Jožefa. Po procesiji litanije z blagoslovom in shod III. reda. Vse dni velikega tedna se bo udom 111. reda ob navadnih urah podelila vesoljna odveza. • • * Prve tri dni Velikega tedna sc bo župnijska pisarna odprta od 10 do 12; zadnje tri dni pa samo od 10 do 11. • • • V nedeljo, dne 16. aprila popoldne župnijska pisarna za zavarovalni odsek radi spove-dovanjn ne bo odprla. J. MAČEK Cdubliana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov in o t» ek za gospode ter deco I Jesenice O Vel. noči se razni izletniki kuj radi po dajo na Jesenice in tem se Ivo nudila prilika, da se prepričajo o napredku, ki je tudi na Jfe-Kenieuh znaten. Foto-amaterji z Jcscnic bodo namreč velikonočne praznike v meščanski šoli razstavili nad dvesto raznih prekrasnih pokrajinskih ponetkov, ki so bila posebej izbrani v ta namen. Razstavo priredi turistovski klub »Skala« ob desetletnici obstoja. Za najlepše slike 6o določena razna darila, med katerimi bo tudi prelepo darilo mostne občine Jesenice in s katerim bo nagrajen najlepši motiv z Jesenic ali bližnje okolice. Okoli dvajset nam-terjev se je odzvalo in razstavilo svoje posnetke. Amaterski odsek »Skale« vodi že vsa leta g. F. Torkar ml. z vso vnemo in prav njemu se je zahvaliti, da je fotoamaterstvo na Jesenicah na lako visoki stopinji. Ljubljančani in vsi drugi, ki bodo posetili to razstavo, ki je poleg zanj-mivosti še brezplačna, se bodo prelepim moti» tom, ki jih nudi jeseniška okolica, kakor tudi mesto samo, čudili. Obisk razstave se toplo priporoča. Mestno županstvo je zelo pametno ukrenilo ko jc svoj čas uvedlo dvakrat tedensko živilski trg v drevoredu med kolodvorom in osnovno šolo. Zelo nehigijenično in neprimerno pa je bilo. da so konji, nrivezani ob kostanje v dre-voredu, onesnažali cesto in drevored, kar je posebno v |K)letnih mesecih bilo zelo nadležno. Seda j je županstvo tudi iz. tega našlo izhod in določilo prostor na bivših železniških njivah, zabilo par ograj ' kolov, pa jc bila zadeva vsestransko ugodno rešena. Л^ожпоиИо Na interni produkciji gojencev drž. konserva-torija, ki se vrši drcvi ob četrt na 7 v Filharmo-nični dvorani nastopijo gojenci iz šole profesorjev Vande Wistinghausnove in Angele Trostove (solo-petje — Dolenc Justina, Pirnik Maks,_ Trost Milena), dalje Frana Staniča (violina — Sever, Čuk), Marice Vogelnikove (klavir — Turk), Emerika Berana (čelo — Sivic) in prof. Šesta (recitacija: Čuček Milica ter Pilato in Dolenc Justina). Ravnateljstvo vljudno vabi starše in sorodnike gojencev, da prisostvujejo interni produkciji. Opozarjamo, da nastopajo na internih produkcijah večinoma gojenci nižjih letnikov, z nižjo glasbeno izobrazbo, po večini je to njihov prvi nastop pred občinstvom. Vstop je vsakomur dovoljen proti nakupu sporeda, ki slane 2 Din. Virtuoz Vaša Prihcde. Violinist Vaša Prihoda koncertira v Ljubljani v petek, dne 21. t. m. v veliki unionski dvorani. Prihoda je danes eden najslavnejših violinskih virtuozov cele Evrope. Njegovi koncerti pomenijo največjo privlačno točko v vseh evropskih kulturnih centrih. Za letošnji svoj nastop si je izbral popolnoma nov spored. Predprodaja vstopnic bo od četrtka dalje v Matični knjigarni. Cene običajne koncertne. »Ljubljanski Zvon« priredi v ponedeljek, dne 24. aprila v ljubljanski frančiškanski cerkvi cerkveni koncert pod vodstvom svojega zborovodje gosp. Zorka Prelovca. Na koncertu nastopijo solisti, mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« ob spremljevanju orkestra Dravske muzike. Program in vse drugo javimo. Učiteljski pevski zbor JUU v Ljubljani. Pevke! Tečaj za ženski zbor se vrši o velikonočnih počitnicah od 20. do 22. aprila v Glasbeni Matici. Začetek ob 9. Navzočnost vseh je strogo obvezna. — Odbor. Ruska Matica priredi v sredo 12. t. m. ob 20 v prostorih Francoskega instituta predavanje g. dr. Vladimirja Fiancera, člana Ruske akademije znanosti in rednega profesorja Karlove univerze v Pragi, o predmetu: A. S. Homjakov — pesnik slovanofil. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske kulture. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino je zopet vpeljalo redne članske sestanke, in sicer v restavraciji pri »Levu v Ljubljani vsako prvo sredo v mesecu ob 5.30 popoldne. Člani, zlasti oni iz mesta in bližnje okolice, se vabijo k rednemu posečanju sestankov. Naše dijaštvo Na rednem občnem zboru J. K. A. D. »Danica« je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Omahen France, cand. phil.; podpredsednik: Vodnik France, eand. phil.; tajnik: Bajd France, cand. iur.; blagajnik: Virnik Maks. cand.'iur.; gospodar: Lah Make, cand. iur.; revizorji; Testen Tone, Zupan Stanko, Schvveiger Jože. Krajine. »Belo Krajino« je izdala za priliko svojega izleta onkraj Gorjancev (7. maja t. I.) Drogerija Gregorič hkrati s svojim prav dobro urejevanim Foto-amaterjem. AI ma M. Karlinova, naša rojakinja, poznana pri lias in v svetu po svojih etnografskih potovanjih in njih popisih, ki jih je izdala že v več zvezkih v nemščini (Einsame Weltreise) je zdaj prišla na dan z novo knjigo, popotnim dnevnikom: Europa, SOd Amerika ,San Francisco, Hawai, Ja-pan, China, Formosa. Delo je izšlo v Založbi VVil-helm Kôhler Minden. Kakor pri prejšnjih njenih knjigah, je treba tudi pri tej poudariti pristnost podajanja in dož vljanja kljub zgoščeni vsebini in lesni obliki. Samotna ženska narava se pristno žensko zrcali v tem prostranem svetu in svet se svoj-sko zrcali v njej. Borba za življenje, za najskrom-nejše pogoje obstanka jo je spremljala na vseli potovanjih. zato je tudi njen jiogled na svet realističen, ničesar ne olepšuje in ne lzdealizlra, tudi ne sili na globoko in na široko Tako knjiga po objektivni vrednosti prav nič ne zaostaja za podobnimi najboljšimi moškimi deli in jo je tudi inozemska kritika popolnoma priznala. Meštrovič v Pragi. 14. maja t. 1. bo odprl slavni hrvatski kipar Meštrovič razstavo v Pragi. To bo (kakor izjavljajo češki listi) največji umetniški dogodek toletne sezone. Smetanova glasbena nagrada. Mesto Praga bo osnovalo ob priliki proslav stoletnice Smetane nagrado za češkoslovaške komponiste, ki bo vsebovala 5000 Kč. Naslednja glasbena nagrada pa bo namenjena mladim oblikujočim se umetnikom. Obe nagradi bosta sleherno leto razpisani. Vladimir Kgorovlč Giacintov, znani ruski umetnostni zgodovinar, je le dni v Moskvi v 75. letu umrl. Njegovo ime je zaslovelo z disertacijo o ital. kiparju Niccolu Pisarni kalerega pomen in vplivanje je pokazal |>ovsom drugače, kakor je dotedaj veljalo mnenje. Bavil se je tudi o bistvenostl sloga. »Hrvatska stražn« (9. aprila) prinaša oceno o уовреј Gjnngjea&e Gavelli (ki je nûstupiiu v *Adelu i Mari» 1er »Madame Butterfly«). To je >zrela umjetuica, koja zna omjeriti geslu i svoj pokret na sceni, a znade i u pjevačkom pogledu svako.j Irazi, koju pjeva, dati lijep i izpravan izražaj...« Nova pota književne reklame. Če ee kje, v kaki panogi trgovine reklamna sredstva hitro izčrpajo, je to prav za trdno v knjigotrštvu. To zaradi tega, ker se nam, ki smo vzgojeni v naravnost prevelikem idealističnem spoštovanju pred knjigo, ne zdi umestno, kaj šele primerno in spodobno, da bi v knjigotfžni reklami uporabljali take načine, kakor na primer pri reklami za kake modne potrebščine, pa naj bodo še tako izvirni in uspešni. Zdi se nam, da bi na tak način knjigo in njeno vzvišeno» poslanstvo profanirali. A temu ni tako. Če je pri kaki stvari opravičen pregovor, da namen posvečuje sredstva, potem jc tu. Danes, ko zaradi težkih časov splošnega duhovnega poplitvenja zanimanje in čut žive potrebe po lepi knjigi tako močno in naglo pada, je pač n'.-.j.no jiotrebno, da se tecnu zlemu in škodljivemu pojavu <*lpo-more na vse načine, ki so nam dani. Zato so vsi pomisleki, ki nam morejo pri tem liomagati, dobri. Saj ni vendar nikjer' zapisano, da bi morala biti vsaka stvar slaba samo zato, ker je nova. Nekaj zgledov: neki knjigarnar (pa ne pri nas) je za novo leto zagrnil vsa izložbena okna, pustil je nn vsakem le malo odprtino, skozi katero je mogel gledati en sam človek. Nad njo je napis: Kaj Vam prinaša novo leto!* Dneve in dneve so postajale cele vrste ljudi pred izložbami in se gnetle okrog odprtin. Ali: urediti izložbe od času do časa pod posebnimi vidiki in gesli, n. pr. »Knjižne opreme arhitekta tega in tegac, ali »Knjige za žalostne ure«, kamor spravimo lahko vso najboljšo huniori-stično literaturo vseh narodov in vseli časov. Ali: »Politična književnost z oziram na podonavski problem«, ali »Sk and i na vei (Francozi, Angleži, Rusi) v slovenskih prevodih«, ali »Kri-tike^te in te revije, časopisa o knjigah naše založbe«, ali »Sto let naše knjižne opreme«, in še sto podobnih stvari. Pr cjeli sinu; Pilv. docent dr. Boris F u r i a n: Problem realnosti prava. (Ponatis h Zbornika znanstv. razprav) Lj. 1932/33. Dnevna kronika Dvoje usodnih požarov Kotedar Torek, 11. aprila : Leon Veliki, papež, cerkveni učeuik. Kamn.ški Sazani obsojeni na smrt Prejeli smo od g. Ivana škoficn to-le pojasnilo: N4 res, da sem od lovskega društva zahteval 10.000—20.000 Din odškodnine, res pa je da sem izjavil, da ne mu ram take škode za 20.000 Din, napram izvedencu in vladnemu zastopniku ob priliki ogleda in ocenitvi škode na licu mesta. I'ozvanu sva bila zaradi poravnave g. načelnik lov. kluba Kamnik in jaz, kjer pa nisem slavil nikako .svote v poravnavo, pae na zahteval komisijski ogled in ugotovitev škode po izvedencu gozdne uprave. G. izvedenec šuniske uprave je ugotovil, o-števila, o čemer sem se tudi prepričal. Odločno I a odklanjam vsako prerekanje po časopisju. Le škoda jc. da je članek Kamniški fazani obsojeni na smrt v časopisju izšel. Zato javno ne hodt-iu več odgovarjal.__ m «миг»«лши—w—a— Zakaj so naši čevlji tako priljubljeni? Zato. ker so iz dobrega tvorjva in zato trpežni, — ker imajo moderno obliko in se noji lepo prilega io in - kerso poceni. Otroški čevlji od Din 18,— dal e daaiski in moški od Din 78— dalje in tlitmske opanke od Din 68.--naprej Oglejte si našo bogato zalogo brez vsake obveze za nakupi < JAD1M" čeuiii - Deteia Botidan, Publions Sr. Petra cesta 25, v hiši hotela Tratnik Zverinski poholnež Domžale, 10. aprila. Zadnje čase se je govorilo po Domžalah in okolici, da neki mlad moški čaka m samotnih krajih mladoletne deklice in da se je že pregrešil nad nekimi deklicami. Orožniška postaja v Domžalah se jc z vso vnemo vrgla na zasledovanje za tem zločincem in agilnemu poveljniku g. Skoku se je posrečilo aretirati zločinca v osebi A. S. Zločinec je pri aretaciji vsa dejanja tajil, ko so ga pa kon-frontirali z onečaščenimi deklicami, je vsa dejanja priznal. Na dan so prišle strašne stvari. Deklice so izpovedale, da jih je navadno čakal na kakem samotnem kraju, najraje v kakem gozdu, ko so se vračale iz šole, ali pa so šle lam po kakšnem drugem opravku. Navadno je imel pri sebi kolo in je deklice vabil, da jih bo peljal, da bodo prej prišle tja, kamor so namenjene. Ko sla prišla iz bližine človeških bivališč, je poholnež zvabil deklico v gozd. Nekatere žrtve so kričale in zločinec se je zbal, da ne bi kričanje privabilo ljudi in je žrtev pustil in pobegnil, nekatere žrtve so se mu oa tudi iztrgale in pobegnile proti domu. Zločinec je ludi sam priznal, da je posilil več deklic v okolici Krtine in Moravč in gotovo ima na vesti precej žrtev, toda ljudje v napačni sramežljivosti nočejo tega naznaniti orožništvu. Oblast poziva vse, ki ve;',o za kak slučaj, da tega takoj naznanijo pristojni orožniški postaji, da zadene zločinok ga pohotneža zaslužena kazen. Zloči-ncc je bil žc prepeljan v sodne zapore na Brdu, kjer čaka s-idaj na kazen, ki jo zasluži za svoja grda dejanja. Osiale uesfi — Nove orgle v Brežiruh. V frančiškanski cerkvi v Brežicah .je postavil g. Fr. Jenko nove orgle s 1? registri na dva manuala. To je njegovo 14. delo v šestih letih — dokaz zaupanja do vrlega mojstra kakor tudi njegove marljivosti. Orgle izvrstno funkcijonirajo, intonacija je izborna. G. Jenko se je zopet izkazal za mojstra, ki zasluži vse priznanje. — Blagoslovil je orgle na cvelno nedeljo ob 3 popoldne g. dekan in svetnik iz Vidma, Medveščck; za njim je imel govor g. Franc Modrinjak, kaplan iz Pišec. V navdušenih besedah je poudarjal namen orgel, namreč dvignili srca vernikov do iskrene ljubezni do Boga, omenil tudi polagani razvoj glasbila in tako upe-ljal navzoče vernike v cerkven koncert, ki se je takoj pričel ob obilni udeležbi vernikov vseh stanov, ki so z veliko pazljivostjo poslušali in uživali lepoto cerkvene umetnosti. Vsega skupaj je bilo 10 skladb komponistov: Vodopivec, Lempl, Jobsl, Oržinčič. Zeleznik, Kimovec, Mav, Satiner. Vmes je izvajal ravnatelj ljublj. stolnega kora, m.sgr. Premrl, tri točke nn orglah in pokazal z •.bogato registracijo in neoporečenim sviranjem vso lepoto novih orgel. Izborilo se je držal zbor 82 glasov pod vodstvom umnega in nad vse marljivega organiste VI. Lempla. Zbor je dobro izvež-feaii. hvalevredna je vokalizaclja, ritmika, kakor «uli agogika in občutno niansiranje. Predvsem pa navdušenost pevcev lil njihova vztrajnost. Do novih orgel je prišlo po redki darežljivosti vernikov iz Brežic in okolice. — P. H. — Razglednice Kolodvorskega misijona so pristno domače blago in zdaleč presegajo vse inozemsko tovarniško blago. Zato za veliko noč nuno razglednice Kolodvorskega misijona! — Dnevi Rdečega križa. Kakor smo ž» javili, r- bo letošnja glavna skupščina Rdečega križa kraljevin«' Jugoslavije vršila v Ljubljani. Svečana seja bo v nedeljo 80. aprila dopoldne v zbornični dvorani vseučilišča. Na skupščino pridejo razen glavnega društvenega odbora, ki ima svoj sedež v Belge -du. delegatje vseli oblastnih odborov trgu društva, ki obsega vso našo državo, ter predstavniki mnogih krajevnih odborov. Ker je prometno niini-slrslvo vsem društvenikom nriznalo pravico, dn plačajo za to potovanje med 25. aprilom in vštetim 5. majem t. 1. na vseh drž. železnicah le polovično vozno ceno, je pričakovati, da pride tiste dni v Ljubljano poleg službenih predstavnikov Rdečega križa tudi mnogo društveni kov obojega spola iz najrazličnejših krajev širne naše domovine. Za primeren sprejem, za udobno nastanitev vseh udeležencev ter za prijetno bivanje med nami skrbi poseben odbor, ki ima svoj sedež v pisarni krajevnega odbora R. k. v Ljubljani, Wolfova ulica 12. Ort/tùipuMGkfc Svfy'ôô — Razpis. Fond za zgradbo stanovanjskih hiš na področju ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani razpisuje prvo ofertalno licitacijo za zgradbo dvonadstropno stanovaniske Irše v Ljubljani na pare. št. 7(i 2 iu 100 katastralne občine Kapucinsko predmestje, na dan 20. aprila ob 11 v pisarni načelnika Gradbenega oddelka v Ljubljanskem dvoru, II. nadstropje, soba 94. — Poziv rekrutov. V Službenih uovinah od 8. t. ni. je objavljen seznam rekrutov s področja mariborskega vojnega okrožja, ki se niso odzvali pozivu za rekrutovanje oziroma niso nastopili syoje službe v kadru, in sicer rekruli roj. 1907, 1908 in 1912 leta. — Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih,, jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko naravne »Franz-Josef« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josef« vodo pred in po operacijah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Napad z nožem — seveda. Za naše podeželske razmere bi bilo skoraj čudno, če bi minil kak nedeljski večer, ne da bi bil kdo v ljubljanski bližnji nli daljni okolici liapnden in ranjen. Tokrat je bil v nedeljo na vrsti 2(i letni posestnikov sin Anton Gerbajs iz Besnice pri Dobrunjah. V mraku ga je nekio napadel in oklal z nožam po vsem telesu. Njegove poškodbe k sreči niso nevarne, vendar je moral fant v bolnišnico — »Svoji k svojim« velja tudi za razglednice. Kolodvorski misijoii ima res lepe in doma izdelane. Z nizko ceno 1 Din zn komad vsakdo podpre tudi socialno delo Kolodvorskega misijona. — Pustolovec v vlogi mornariškega kapitana. V Va ra žd i n u so tc dni razkrinkali mladega moža, ki se je izdajal za mornariškega kapitanu, bil pa je nameščen v predilnici. Mož sc piše Anclrija Combe rojen 1903 v Subotici, židovske vere. Leta 1917 je v Senti dovršil trgovsko šolo, potem se je pa napotil v daljni svet in dovršil v tem času zasebni mornariški tečaj. Ko se je naveličal tavanja po svetu, sc je vrnil v Jugoslavijo, kjer se je potikal po raznih mestih, dokler sc ni ustavil v Dubrovniku, kjer je dobil službo prj trgovski mornarici. Čez leto dni je izgubil to mesto in sc podal v Zagreb, kjer jc, kakor pripoveduje, učil francoščino po najnovejši metodi. Nato sc je napotil v Varaždin, kjer je s svojo mornariško uniformo vzbujal pozornost n« korzu. Dobil jc pozneje službo v predilnici. Čez nekaj časa so opazili, da zmanjkuje sukna v delaynici, kjer je on delal. Našla- Dva otroka našla sirašno smrt v piamenih Ptuj, 10. aprilu. Dvoje zaporednih usodnih požarov beležimo le dni v ptujski okolici, usodnejših tem bolj radi tega, ker so zahtevali plameni že dvoje žrtev, troje ljudi p« še leži v ptujski bolnišnici med življenjem in smrtjo ter jc vsak hip pričakovati, da ugasnejo njihova življenja. Prvi požar je izbruhnil v soboto v Robnem vrhu pri Halozah. Tam ima svojo viničarijo posestnim Iiedviga Robošek iz. Ptuja. Upravlja jo viničar Mlakar, ki je odšel usodnega dne s svojo ženo nu delo. Doma sta ostala samo nedorasla otroka, 7 letni sinček in 5 letna hčerka. Ko sta bila Mlakarjeva pri delu, sta nenadoma opazila valujoče oblake dima, ki so sc dvigali nad domačijo. Ko sta prišla s sosedi u» pomoč, je bila hiša z gospodarskim poslopjem vred žc v plamenih, iz katere se je čulo smrtno ječanje ubogih otrok. Pomagati ni bilo več mogoče. V ognju sta naši a smrt deček in deklica, v hlevu pa je poginilo tudi nekaj glav živine. Ogenj je tako temeljito opravil svoje uničujoče delo, du ni bilo najti na pogorišču uiti sledov za zgorelimi trupelci. Drug usoden požar je izbruhnil nnslednje- Janašhi gasilci ga dne, v nedeljo okoli S zvečer v Novi vasi pri Sv. Marku nižje Ptuja. Začelo je goreti pri posestniku Lovrenku. Poleg hiše jc zajel ogenj tudi gospodarsko poslopje ter prešel nato nn stanovanjsko in gospodarsko poslopje soseda Stiiinbergerjo, Vsa 4 poslopja so zgorela do tal. z njimi vred tudi svinje posestnika Lovrenka. Žal je požar zahteval tudi obilne žitvo človeških življenj. Ko jc izbruhnil ogenj, sta odhitela Lovrcnko in njegova žena reševat najprej živino iz hleva, nato pa zopet v hišo, da hi rešila pred plameni še denar in druge vrednosti. Pri leni se jc udr| strop ter oba podsul pod goreče razvaline. Ko so ju skušali rešiti i/, plamenu, stu dobila snirtno-nevarue opekline še posestnikov sin Peklar in posestnik Petek. Lovrcnko, Peklar in Petek so tako nevarno opečeni. da bodo najbrž umrli. Prepeljani so bili v ptujsko bolnišnico. Poleg njih so dobili opekline še I.ovrenkovn žena in dva druga gasilen. Pri reševanju in gašenju so se posebno odlikovali ptujski gasilci pod poveljstvom inž. Cel-lottija. Škoda, ki jo je požar povzročil v Novi vasi, znaša nad četrt milijona di......iev. V/rok požara doseduj še niso mogli ugoiu'iti. Maribor vili so tu ti past, v katero sc cija je takoj napravila pri n' našla sukno iz predilnice, mat c res ujel. Poli-ein preiskavo in jurski potuj list. — , --»...... I"......... [...„HI, III |IV,(II rop lov ne družbe iz Dubrovnika, katerega je napravil v Zagrebu, in še nekaj posetnic, blokov, knjitr, par inozemskih redov, seveda ponare jenoi. Gospoda kapitana, enomesečno senzacijo Vuraždina, so odpeljali v zapor, kjer sednj čaka mi sodbo. — Ne bodete si: več tož.iii na umornost, če bodetc nosili PALMA guini podpetnike in PALMA gumi usn je, a Vaša hoja bo ugodna iu elastična. S tem čuvate živce Vnšeg« bližnjega, a razen tega imate prednost, d« so Vam čevlji popravljeni s trajnim, čvrstim usnjeni, katero ne drsi. — Šmarnična berila za letošnji majnik. Pozdravljena Kraljica, Šmarnice spisal dr. J. Jerše (1931) vez. 30 Din: Govori za majnik in stanovske družbe, govoril leta 1920 F .S. Finžgar 20 Din; Marija in sv. maja, šmarnice (1919) spisal Val. Bernik 20 Din; Lavretanske šmarnice spisal dr. J. Jerše (1918) vez. 30 Din; / npmenje na nebu, šmarnice spisal dr. J. Jerše (1922) vez. 30 Din; šmarnice arskega župnika, razlaga lnvretanskih litanij z življenjepisom bi. župnika J. Vianeja (1921) vez. 20 Din; Morija v predpodobnh in podobah, šmarnice spisal J. Vole i 19G4) vez. 30 Din; Mnla cvetka Marijina sv. Terezija od detela Jezusa in svetega obličja spisal de M. Brumat, vez. 45 Din; Marija vzor krščanskega življenja, šmarnice spisal dr. Fr. Kruljc, vez. 22 Din; Marijini godovi, litnruič-e šmarnice spisal St. Stanič, vez. 32 Din. Dalje" priporočamo tudi najnovejše; Lavtižnr Josip, Marijina božja pota v Evropi, šmarnice (1933) vez. 35 Din in dr. Fr. Knific Šmarnice Marije pomočnice 12 Din, vez. 20 Din. Vse omenjene šmarnice se naročajo v Jugoslovanski krjigarni v Ljubljani. — Damske p'ašče za pomlad ceni od 195 Din nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Nova tovarna? Korporacija je prodala na javni dražbi dve parceli ob tovarni »Vesna-. Kupil jih je trgovec g. Kramar, ki je ponudil najvišjo ceno 8.500 D'in. Kakor doznavamo, je v teku tudi nakup spodnjega objekta tovarne »Vesna«, kjer se namerava postaviti nova tovarna pletenin. Čudna so pota agrarre reforme. Graščinskemu veleposeslvu na Križu eo po agrarni reformi odvzeli 19 oralov sveta, med tem tudi 5 oralov njiv. Od graščinske uprave so zahtevali, naj poseje njive, če pa bo medtem rešeno vpra3»n;e razdelitve, se bo posevek razdelil med upravičence, graščina pa dobi nekaj odškodn:ne. Graščina, ki na to ni pristala, ni posejala polja in ker ga komisija ludi ni prevzela in raz 'elila, stoji zdaj prazno, da ({a bo bohotno preraste] osat in plevel. Plovba korporRcijskih drv in hlodov po Bistrici bo prišla v film. Tako je bilo govorjeno na občnem zboru korporacije, kjer je zastopnik neke fil ruske družbe prosil, da oht>ti /.bor k temu pri-/oli. Trdijo, da je ta plovba zanimiva posebnost, ki v tej obliki ni ohran'ena n'lver v naših kraj h. Fo? 'ravramo lo idejo z že.jn, d» ne bi ostalo samo pri besedah. □ Drevi ob 8 cerkveni koncert v stolnici »Sedem besed Jezusovih«. Izvaja slov. pevsko društvo »Maribor«. □ Prvič v slovenskem jeziku se je preteklo soboto uprizorila v tukajšnjem gledališču komedija Se-li razumemo? od Petra Preradoviča, pra-vnuka slovitega hrvatskega pesnika. Je to Sodobna igra v treh generacijah v treh dejanjih, v kateri se na izviren in svojski način prikazujejo trenja in konflikti treh generacij; ta igra je doživela na Dunaju izreden uspeh, pa tudi v Gradcu oli njeni letošnji premijeri. Zasedba vlog je bila dobra, v ospredju igre in na viških uspehu so bile zlasti DragulinoviČeva, Kraljeva in Starčeva; sodelovali so še Daneš, Furijan, Nakrst, Blaž, Križa-jeva, Crnobori ter V. Skrbinšek, ki je stvar tudi zrežiral. Odziv občinstva je bil bolj slab, bližajoči se velikonočni prazniki... Nekatere izbrane in dragocene toalete je dal ua razpolago Trpinov tekstilni bazar. □ Poročili so se v Mariboru: Franc Mar-kovič, zasebni uradnik in Marija Wagner, šivilja; Živojin Stojanovič, brivski pomočnik in Marjeta Ncrat, delavka; F r nest lloil, muzičar in Marija štor, zuscbnica; Anton Korošec, je-klarniški uradnik in Marta Asclienbruner, urad-nica. No vono ročen ceni obilo sreče! □ Volitve delavskih zaupnikov končane. V nedeljo so se vršile v Guštanju v tnmošnji jcklarni naknadne volitve obratnih zaupnikov. S tem so te volitve na področju mariborske ekspoziture Delavske zbornice, ki so letos povzročale znatno razburjanje, po|>olnoma končane. □ Odpravite nedostatke! Prejeli smo s prošnjo za objavo: Približno pred mesecem dni so se ulice v drugem mestnem okraju in v okolici parka pometle. še danes pa stojijo ob straneh rnzkopani kupi smeti, ki gotovo ne delajo našemu mestu časti. Če sc žc govori o Merami in podobnem, (Hitom jc treba tudi na takšne nedostatke paziti. Dobro bi bilo. ko bi mestni magistrat ta nedostatek čimpreje odpravil. — Več občanov. □ Likvidacija tekstilne tovarne? Kakor do-znavamo, namerava dunajsko podjetje Bujati, ; ki jc lastnik Mariborske tovarne svile, preje »Metra« d. d. v Mlinski ulici, tu svoj obrat opustiti. Podjetje jc v mariborski tovarni zaposlovalo v zadnjem času samo 40- delavcev. Izdelujejo samo izdelke iz čiste svile, ki pa se ob prehudi konkurenci umetne svile le težko spravijo v trgovino. Tovarna bo odpovedala tako delavstvu, kiikor celokupnemu uradniškemu osobju ter bo obrat popolnoma likvidirala. □ Ni bilo na prvenstveni. Nezgoda, ki ie zadela v nedeljo nn nogometni tekmi Karla Janžeka, sc ni pripetila v boju za prvenstvo Tiied Mariborom in Rapidoni, ampak na drugi tekmi. □ »Namišljeni bolnik« v Narodnem domu. Dramski odsek društva >Nanos« je uprizoril v nedeljo zvečer na odru Narodnega doma slovito Mo-lierovo komedijo »Namišljeni bolnik". Režiser g. Kralj se je potrudil vliti predstavi pristno obeležje klasične francosko komedije, kar se mu je v izredni meri posrečilo. Predstava je bila v coloti ka kor v posameznih scenah zelo dobra ter gre tako režiserju, kakor igralcem, ki so svoje naporne vloge obvladali v popolno zadovoljstvo, res vse priznanje. Obisk je bil izredno lep, zlasti naša primorska kolonija je bila polnoštevilno zbrana. □ Svila se kartelira. Jugoslovanske tovarne svilnatih proizvodov so sklenile kttrtel, v katerem so nahajala ludi obe mariborski tvornici svile: Thonia in nedavno ustanovljena Jugosvila. Svrlia kartela je izločili škodljivo konkurenco, ki je potiskala cene proizvodov iz umetne in prave svile navzdol. Baje je bila konkurenca zadnje čase tako huda, da so šle tovarne pri prodaji blaga trgovcem pod proizvajalno ceno, da so si obdržale trg. O Konktimie in poravnalne zndcvc. Tukajšnje okrožno sodišče je razglasilo konkurz o imovini Marije Gerinut, posestnice v Podvelki pri Breznom. Prvi zbor upnikov ho dne 20. aprila, oglasitveni rok jc do 10. maja, ugotovitveni narok pa 18. maja pri tukajšnjem okrožnem sodišču. — V poravnalnem postopanju tvrdke Kiiliar & Ilrovat v Mariboru je določen narok za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi na 20, aprila t. 1. Sodba gosoodime te neizpremetihiva: da sta dr. Oetker-jev pecilni prašek in vanilijin sladkor neprekosliiva. □ Na cestah sc pridno dela. Pred dnevi so se zopet pričela tlakovalna in urejevalna dela na mariborskih cestah, ki še vrše iz sredstev kaldrmin-skega fonda. V Sodni ulici, ki je bila lani tlakovana, se še urejajo pločniki, v severnem delu, kjer se stoka ulica z Aleksandrovo cesto, pa se izvršuje regulacija na In način, da se bo zasula vdrtina na zapadni strani 1er so bo vhod v Sodno ulico razširil na normalno širino. Na ta način bo ulica zopet znatno pridobila nn izgledu. — Se živahnejšo je ; sedaj pred kolodvorom, kjer se tlakuje Aleksan-: drova cesta pred kolodvorsko railipo, pripravlja pn se za tlakovanje do pričetkn Tomšičevega drevoreda. Kostanji, ki po ožili cesto od novi* carinske l pošte do Tomšičevega drevoreda, so izginili, zato pa se je znatno razširil pločnik za pešce, ki dobi tudi tako potrebno asfaltno podlago. Od pričetka Kopitarjeve ulice dalje je Aleksandrova cesta zaprta za promet, ki se zaradi tega razvija od kolodvora proti sredi mesta po Kopitarjevi ulici in Zrinjskem trgu. Po tej progi vozijo tudi mestni avtobusi pri povratku s kolodvora. V ostalem delu Aleksandrove ceste, ki dobi letos povsem drugo lice, se pričnejo regulacijska dela kasneje, ko se spremeni plinska in vodovodna napeljava. □ Ohcet — rešitev iz zadrege. V veliko zadrego so spravile našo policijo avstrijske obmejne oblasti, ki so ji naprtilo Ivano Zoher in njena dva nebogljena otročička, ki so jih vse tri izgnali iz Ar-novža, ker so naši državljani. Žoherjeva pa je bila rojena v Avstriji, starši so ji tam umrli, pozabili pa so se pobrigali pravočasno zn državljanstvo. Dokler je imela v Arnovžu delo, so jo avstrijske oblasti pustile v miru, ko pa je ostala brez posla, pa je morala čez mejo v pravo domovino, dasi je ni videla še nikoli. Ko so na mariborski policiji ugibali, kam in kako z nesrečno ženo, ki nima nobenih domovinskih dokumentov, pa se j,: pojavil kot nalašč rešitelj v osebi zaročenca Zoherjeve, ki je prišel za njo iz Avstrije. Izjavil jo, da bo Žoherjevo poročil ter na ta način rešil zamotano vprašanje državljanstva. S poroko postane žena na mali Av-slrijka in avstrijske oblasti ji na nobeno vižo ne morejo več nasprotovati pri povratku. Tako bomo imeli v Mariboru v prihodnjih dneh zanimivo poroko. ki bo rešila naše oblasti iz velike z . lrege. □ Radi prepira prerezane žile. Huda nesreča se jc pripetila na Meljski cesti 67. V svojem stanovanju sc jc Otmar H. v prepiru tako razburil, da je vsekal s pestjo po okenski šipi. ki je šla v drobne kosce. Pri tem si .jc Otmar prerezal na ostrinah žili: na zapestju desnice ter bi bil izkrvavel, da ni prišla pravočasno pomoč mariborskih reševalcev, ki so ga na avtomobilu prepeljali v bolnišnico. CTorej gospod kandidat, ali nri lahko kaj pn veste o nalogah slepiča.« •Seveda .. seveda ... Vedel sem to. gospod profesor, toda v tem trenotku sem vse posabll.* »To pa je res velika škoda; kajti gospod kandidat je bil edini človek na tem evetu, ki je o tem nekaj vedel, a je žalibo* pooabiL* Parlamentarni odbor za vojno mornarico v Ameriki bo predlagal kongresu, naj vlada zgradi 20 torpedovk in 4 podmornice, ladjo matico za letala in 5 lahkih križark zato, da bi zaposlila 250.000 kovinskih delavcev, ki so zdaj brez dela. Ameriški senat je sprejel zakon, ki uvaja 30 urni delovni teden v industriji. Namen tega zakona, ki bo v veljavi dve leti, je, da se število brezposelnih bolj zniža. Senatov ukrep je velike važnosti; Amerika hodi očividno pred drugimi državami Ameriški finančnik Norman Davis je v spremstvu zunanjega ministra Neuratha obiskal Hindenburga, da bi se informiral o mnenju Nemčije glede sestave gospodarske konference. Lehcija po telefona V Londonu so napravili poizkus, ali bi se dalo poučevati tuje jezike po telefonu. Poizkus se je obnesel in lekcije bodo trajale pol ure. Dijak lahko ostane na svojem domu in pbsluša po telefonu lekcijo. Prav tako se ni treba učitelju potruditi na uifakoV dom. Mnogo dijakov ,■£ že vložilo prošnje na razne telefonske družbe, da bi jim omogočile pouk po telefonu. hi ho imela več otrok Milijarder Karel Miller iz Toronta v Kanadi je v oporoki zapustil vladi države Ontario ogromni znesek 100.000 funtov šterlingov z izrecnim nalogom, naj ga izroči tisti materi, ki bo rodila v 10 letih po njegovi smrti, to je od 1. 1926 do 1936, največ otrok. Zdaj sta se oglasili dve materi, ki se potegujeta za del te nagrade. Italijanka Grazia Bagnoto, ki ima 21 otroka; šest izmed teh je bilo rojenih po smrti darežljivega miljarderja. Gospa Bagnoto pričakuje vnovič veselega dogodka. Toda njena konkurentinja E. Brown se lahko ponaša z 27 otroci, izmed katerih je bilo šest rojenih po miljarderjevi smrti. Italijanka je v toliko na boljšem, kolikor upa, da bo imela še v naslednjih letih prav gotovo še štiri otroke medtem ko nima ga. Brown nikakega upanja več, da bi se ji rodil do 1. 1936 še kak otrok. Vse ribe ašriškega jezera so poginile Jezero Nahira v Tunisu se je izpremenilo v pravo pokopališče rib. Vse ribe v jezeru so v kratkem času poginile. V začetku si niti strokovnjaki niso mogli razlagati tega nenavadnega dogodka. Šele natančna preiskava je dognala, da so ribe poginile radi tega, ker se je količina kisika v vodi zelo zmanjšala. Učenjaki so namreč dognali, da en liter te vode vsebuje komaj 1—2 kubična centimetra kisika, medtem ko en liter morske vode vsebuje 6 kub. centimetrov. Ribe so se torej v vodi zadušile. V Oranienburgu pri Berlinu so osnovali taborišče za politične jetnike število aretiraneev je že tako naraslo, da ne vedo kam z njimi Jetniki tudi delajo pod nadzorstvom Hitlerjevih napadalnih det. Slika nam kaže jetnike zbrane pri rapoitu. Z žarometom preganja letala vilne štirikotnike, in številka naznanjenega štiri-kotnika bo zadostovala za baterijo. Sauvagevi žarki res »slišijo sovražnika«. Major Jack Sauvage, Ici ima na Angleškem priimek »nebopisca«, je ponovno izboljšal svoje življensko delo, izredno močan žaromet Zdaj razvija do 3 milijarde sveč svetlobe. Sauvage, nekdanji vojni letalec, je najprej rabil svoj žaromet za reklamne napise na nočnem nebu. Razdelil je v ta namen vir svetlobe v 300 posameznih zlož-kov. Kombiniral jih je na različne načine in pisal po oblakih velikanske ognjene črke. A pozneje je postal isti žaromet iz nedolžne reklamne igrače nevarno vojno sredstvo, prava nir(>ža za lov na letala. To se doseže na enostaven način. Sovražno letalo, ki ga zadene katerikoli izmed žarkov, takoj sproži signalni zvon določenega odrezka. S tem je takoj ugotovljena poleg navzočnosti tudi natančna lega sovražnega letala. Strokovnjaki so enoglasno izjavili, da bo I^ondon za vselej varovan prod nemškimi zeppelini, če ho obsegala Sauvagcva »svetlobna mreža« nebo nad vsem mestnim področjem. Obrambni topovi bodo takoj strmoglavili sleherno sovražno letalo, in ne bo jim treba niti meriti. Vse nebo bo deljeno v pra- Nove poštne znamke v Nemčiji, ki naj spominjajo na dan pogreba nemškega parlamentarizma, dne i 21. marca v Potsdaniu. kjer je pred 200 leti kraljeval Friderik Veliki. Friderki je ustanovitelj velike Prueije, ki jo je povečal na škodo Avstrije, in predstavnik pruskega vojaškega duha. Njegov duh je torej po 200 letih zopet oživel. Prekrepho jjo je objel Mogočna angleška zavarovalnica v City je t« dni prejela prošnjo gospodične Mildred Binn iz Strethana, ki prosi, naj ji družba na podlagi zavarovalne pogodbe izplača primerno odškodnino, ker sta ji šli z mesta dve rebri. V teku 14 dni se bo Mildred Binn poročila. Njen zaročenec jo je ob slovesu tako krepko objel, da sta se ji zganili dve rebri. Londonska zavarovalnica je dala dekle preiskati po zdravniku, ki je ugotovil, da je trdite« gospodične Binnove resnična. V resnici je nato zavarovalnica zahtevano odškodnino tudi izplačala S tem denarjem si bo mlada nevesta lahko marsikaj kupila za poroko. Boj za Iftibi kruhek Sfike r. ljubi anshega trga Ljubljana, S. aprila. Trda jc danes za zaslužek. Zlasti naše podeželsko ljudstvo bridko občuti vso težo neurejenih gospodarskih razmer. Obubokanje kaže povsod svoje izmaličeno lice. Oni, ki imajo pri ranke so iz boljših časov, .se že še kako rinejo naprej. A teli je tako malo. da skorajda ne pridejo v poSiev. Mnogo jih je, ki imajo svoje prihranke naložene po raznih hranilnicah, denar pa jo zanje mrtev, ker ne morejo razpolagati z ujiui. Drugi, m ti so v večini, pa nimajo ne gotovine ne nrmulmh vlog. Nekateri od teh hextijo v svet s trebuhom za kruhom, drugi pa so na milost ш nemilost izročeni grenki borbi za ljubi kratek na domači zemlji. Za mnoge od teh je ljubljanski trg poslednji' pribežališče, s katerim morejo računati in upati, da jim vsaj ud časa do «u-a vr/.e skromen košček vsakdanjega kruha. Število podeželskih ljudi, ki prinašajo na ljub. ljanski tl'g izdelke svojih rok naprodaj, »topnjenut raste. Stalni obiskovalci trga imajo skorajda vsak teden priliko izslediti kakšno novo priinmvno > stojnico« in za njo nov obraz, ki brez hrupa in šuma potrpežljivo stoji tam iu čaka, da se kdo usmili njegove robe in ga osreči z nekaj dinarcki. Ti siromaki ee vsakega dinarja tako razveseljo. kakor se premožen meščan ne razveseli — tisočaka. Vse dopoldne sedijo tam, pogreznjeni vase in v svoje skrbi ter čakajo... Ljudje hodijo mimo, ta ali oni postrani ošine njihovo robo. povpraša za ceno — in gre dalje. Le redko kdo se ustavi in začne barantati. Ljudje so pač takšni: če kupijo v elegantno urejeni in bogato založeni mestni trgovini kakšno stvar, se jim skorajda nobena cena ne zdi pretirana. Ti pohlevni, molčeči proda, jalci-deželani tam na trgu pač ne morejo zbuditi v meščanu respekta in vpliva nanje s ploho naučenih, lepo zvenečih besed. Vse hočejo od njih napol zastonj. Prav nič ne upoštevajo, koliko truda, skrbi in plahega upanja je položenega v robo, ki jo prinašajo «I bogve kako daleč... K mladi prodajalki v kmečki ruti, ki se je s svojimi pletenimi lesenimi izdelki utr,borila pred lemenatom, sem stopil. Nekaj lepo spletenih košar za rože, par cekarjev, torbica za šivalne potrebščine in nekaj mlCnili igračk — pletena nrzica. stolčki — to je vsa njena zaloga. Tako imenitna najbrž ne bo nikoli, da bi si mogla postaviti stojnico, kakršno imajo njeni mestni konkurenti. Vse ji leži kar na tleh in tudi onn sama nima, da bi so kje odpočila od dolge poti. »Kako gre kupčija?« »Tako, "dn ni vredno besede,« potoži, v očeh pa ji za bi est i iskrica upanja, da bo zdajle vendarle nekaj prodala ... Ja, veste, jaz pa ne bom nič kupil,« uganem njeno misel in ji razpršim dobro nado -■Nič? razočan potem?« zategne. Kaj pa želite izzivati razjarjenega zmaja nad seboj. Pa mu ni do tega. V dve gube sključen čepi na kamen tem podstavku in skorajda nihče se ne zmeni zanj. Le kakšen nerazvajen, z malini zadovoljen otrok se s lirepenečimi očmi ozre ua njegove preproste igrače in narahlo pocuka mamo za rokav. . Na vprašanje, nii kaj dosti proda, malodulno iztisno i/, sebe: »E, kai bi prodal!? Včasih komaj za sol in nezabeijen krompir. Ce bo šlo tako dalje, bom moral vse opustiti...« Oče z majhnim dečkom pristopi. Dolgo izbira in biiranta, nazadnje pa lo nekaj kupi. Konjička z luknjico na hrbtu, da bo sinko dinarje vanj metal, če jih kuj prida bo Za 3 Din se pogodita Ribničan in kupec in Rbničanov obraz so ve;-, razjasni. Malo. zares malo si moro človek pomagati s tremi dinarji a gorje ti. če niti enega nimaš! Tn še vse -polno jih je, ki se obupno tolčejo skozi mizerijo na-ih dni na ljubljanskem trgu. Kdo bi našteval vse! Vsem je približno enako pri srcu in -- v žepu. še prodajalko iz Šmihela in Novega mesta naj omenim, ki so prinesle na Irg okusno izdelane torbice, vozljane z raznobarvnimi vrvicami. Kot vesten kronist tudi ne smem pozabiti prodajalk ki so polne optimizma prironmle s Ljubljano od daleč, iz Siska, s svojimi izredno lepimi ročnimi doli. Ljubljanske goenrdinje in' sploh vsi. ki bi si radi poceni nabavili nekaj le robe, pa bodo morali kupovati njihova ročna dela znatno dražje ženicam propo' trgu. Tako postaja ljubljanski trg zrcalo težkih razmer, ki jih preživlja danes naše podeželsko ljudstvo. Radi meddržavne tekme med madjarsko in jugoslovansko reprezentanco, so preteklo nedeljo odpadle vse nogometne telcne za domače državno prvenstvo. Četudi omenjena tekma ni bila ofieijelna. je vlndalo v prestoliei. kjer se je vršila, zanjo veliko zanimanje. Snj je bilo okrog 10.000 gledalcev. Ker Marijari niso postavili svoje najboljše garniture, je bilo vse prepričano, da bo nošo reprezentanca sigurno zmnïnlo. Todn orišlo je ravno nasorotno. Od Madjarov ko bili nora/eni s 3:1 (2:0). Za ta poraz se imamo zahvaliti samo ponesrečeni sestavi naše reprezentance. \ tem pogledu srno že neštetokrat grešili in nas vse izkušnje, kakor se vidi. še ni«o dovolj izučile Za bodoče take tekme bo moril zvezni kaoetan točneje prededati vrste «vojili noeoinctašev. ker naša Znižanje obrestne mere v ČSR lz Prage poročajo, da je sedaj dellnitivno sklenjeno, da se bo obrestna mera znižala v čeških denarnih zavodih s t. majem 1033. l'a ukrep bo imel zakonsko moč. Obrestna mera ho znašala sedaj (v oklepajih sedanja obrestna mera): prfške hranilnice za vloge na tekoč! dačun 3.5 (3.75), vezane vloge 3.75%, podeželske hraniluice vloge v tek. računu 3.75 (4), za vezane v lege I".), pri vseli ostalih kategorijah ljudskih denarnih zavodov vloge 3.75, vezano vloge na 1 mesec 4%, trimesečne 4.5%, vloge pri deželnih bankah 3.75 (4), pri trgovskih bankah 4 (4.5) odstotkov. Nasprotno pa je znižana debetna obrestna me* ra pri ljudskih denarnih zavodih za jirvo hipoteko na 5.75. za drugo hipoteko na (i In za osebni kredit 7%, debetna obrestna mera pri bankah je maksimirana L 8.25. k temu pa pride Se polletno 2 ! zenacert?e premsje Veste, nekaj malega bomo napisali za pis,« ii pojasnim. , . 0 Res?« se živo pozanima. »V Slovenca, kajne? Lo dajte in povejte. Itako nam je težko! Tako st utrom pot in nadaljujem svoj drobni intervju: »Odkod pa prihajate na trg?« -.17, št. Jakoba jkkI Gorico.« »Precej dhleč hodite v Ljubljano.« Moram, če hočem živeti. Ali naj držim roke navskriž in čakam, da se vse poruši nad nami? Zaslužek je res slab, ampak nekaj je še zmerom bolje ko nič.« Kdo pa vam plete lc-1e reči.« ošinem z očmi razstavljeno robo. •Sania,« skromno pove, Sama? hejte. to pa ni karsibodi! Kar jc res, ; prvenstvo LNP odšlo v Maribor. Zn nrvaka uri- jo res: prava umetnica ste v pletenju!« Ta laskava pohvala ji očitno dobro dé. Pa ni tiste sorte, da bi se prevzela in sama sebi slavo pela. Moj Bog, kaj bi s tem? Za zaslužek ji gre, za kruh, ne za čast! • >Kakor pač morem in znam,« odgovori in se krotko nasmehne. ■Koliko pu zaslužile pri takemle stojalu za rože?« Prodajam jili i>o 30 Din, zaslužim pa zraven komaj tretino, včasih tudi samo četrtino, če moram še kaj popustiti pri ceni.« In se ji na vse to j-/.vije iz srca globok vzdih: >Da bi le žc skoraj prišli boljši časi' Kupčija tudi njemu ne cvete, da bi se mogel hvaliti. Vsak njegov odgovor izzveni v tožbo o slabih časih...' In tam — nekaj korakov dalje — stoji on: Hrvat iz lïannta. Temne polti je in črnili oči. Pravi madjarski tip. Primitivne, a lične lesene igračke — voziček, omarica, mizica, stolčki — lepo okrašene s prečudtiimi vijugastimi črtami, to je vge njegovo bogastvo. Toda on je že bolj podjeten in zgovoren. »Ajte, gospod In, kupite neSto!« Ko mu razložim namen svojega prihoda, mi zaupno pojasni, da se jo povsem posvetil tej panogi : umetnostne obrti-: in da sc je z vso družino nastanil v Ljubljani, v upanju na dobro kupčijo. Malo je razočarati, malo zadovoljen — pa živi. Skromno, skorajda bernško, a -samo da ima hleba svaki dan' — in dobro je! Mimo čipkarie, prodajalk butaric, rož in še mnogih drugih, ki sc lovijo za priložnostnim zaslužkom kakor za rešilno bilko in jim je trpka borba za obstanek vtisnila svoj neizbrisni pečat, jo mahnem k Ribničnnu, ki se vsako sredo in soboto utabori pri Zmajskem mostu. Tam se uta-bori, kakor da hoče s svojimi ilovnatimi izdelki -- konjički, kravi'imi, psički In še mnogočem — m pocem kupite le v trgovini ANTON TKALEC Maribor, Glavni Din naprej od Г* Diu naprej od 18 I >iii naprej od "K Din naprej od t5 Din naprej v trgovinah .. Oblast jo namreč ovednla prodajo na ljubljanskem 1 časo. I država ima že tak materija), da se da iz njega ' sestaviti izborno enajstorico. V T inblinni je imeln Ilirija v gosteh vara ž-dinflki SK. ki ga je odnravila s 4 : 1. V prvem polčasu «o sicer vodili sro^tje (t : 0), toda v drutri polovici so se domači znašli ter so oo-slavill omenjeni rezultat, lirra je bila vseskozi fair in zmn-ra domačih ponolnoma zaslužena. V Mariboru sta se srečala v borbi za nod-zvezino nrvenstvo domača rivnla I. SSK Maribor ! in SK ltapid. Ob velikem zanimanju tisoč^lavo nnblike je Maribor odpravil Rapida fi 5 : 2 (2 : t). I Rnnid ni igral slabo, vendar je zmaga Maribora J zaslužena. S Ui zmago si je Maribor orecej o ja-I čil svoio pozicijo v prvenstveni tabeli, tako. dn je zelo verjetno, da bo letošnje jiotrometno de v ooštev še Ilirija, ki mora odigrati še tekmo z Raoidom in Železničarjem. Četudi odisrra Ilirija obe tekmi v Ljubljani, je vendar Maribor v prednosti, ker ima tri točke več. Mari-j bor je odigral sicer eno tekmo več. toda težko je verjetno, da ne bi premešal Železničarje. S'nnie je tedaj sledeče: Maribor 7 točk. Ilirija 4 točke, Rapid 4 točke, železničar "•> točke. V Ljubljani seno imeli tudi dve važni drugorazredni prvenstveni tekmi. Tekma Jadran : Korotan je končala neodločeno t : t (0 . t). Her-mes pa je odpravil Slovana z 9:0 (4 : 0). Stanje v drn'jeni razredu pa je naslednje: llermes 13 Zraven nje prodaja mlad kmet svojo robo: I točk. korotiin S točk. Jadran 5 točk, Slovan 4 pletene košare, ki jih prav tako izdeluje sam. . toekc, Grafika 2 točki Vsako sredo in soboto priroma v Ljubljano in ; V Kranju je igralo Pritnorje I. proti Koro- iih takole skrbno razloži po tleh ter potrpežljivo ' tanu. ki gn je premagalo z 5 : 4. čaka kupcev. Doma je lz Pšate pri Št. Jakobu, j ___y Celju «ta se srečala v prvenstveni tekmi kakor tudi vse potrebščine po zelo znižunih cemih- SK Celje in SK Olimp. Slednji je podlegel pr-veniu v zelo živahni in napeti tekmi з 5:2 (3 : 2). sr Mladika—SK Litija. SK Mladika jc odigrata preteklo nedeljo v Litiji s SK Litijo prijateljsko tekmo in zasluženo zmagala z 2 : 3. Četrti, in obenem najlepši gol, ki je padel za SK Mladiko, pa je sodnik domačim enostavno spremenil v aut. tgra je bila obojestransko fair. Sodnik je bil slab. Izmed inozemskih tekem so bile najvažnejše one med Čelioslovuki in Avstrijci. Češki nogomet je doživel preteklo nedeljo trikratni triuinf. Najvažnejša je bila vsekakor tekma ned češko in avstrijsko reprezentanco, ki se jo vršila na Dunaju pred 65.000 gledalci in v kateri so Čehi premagali Avstrijce z 2:1. V Pragi je porazila praška reprezentanca dunajsko z 4 : 1, iz Brna so pa Dunajčatii odšli z enakim rezultatom (4:1) premagani od brneke reprezentance. MKDKLUBSKA TEKMA V SMUKU V SAVINJSKIH PLANINAH. Smučarski klub Celje priredi na velikonočni ponedeljek dne 17. aprila t. I. medklubsko tekmo v smuku iz Savinjskega sedla na Okrešelj. Stari ob 11 ua Savinjskem sedlu (2001 ni), cilj pri Frischaufovem domu na Okrešlju (1376 m), višinska razlika 625 m, dolžina proge ca 5 km. Pravico starta imajo vsi verificirani tekmovalci, verificirani pri JZSZ. Tekmuje So po pravilih zveze. Prijavama za tekmovalca 10 Din. Prijave sprejema Smučarski klub Celje do 15. aprila do 12, na dan tekme v Frischaufovem doniu do tO pa g. Ervin Gručar. Prvi trije, prejmejo lične diplome in praktična darila. Razdelitev daril iu razglasitev rezultatov se vrši po tekmi v F r seli. aufovem domu. Vsak tekmovalec vozi na lastno odgovornosti. Vodstvo tekme s-1 pridržuje pravico v slučaju zelo slabega vremena na dan tekme, isto odpovedali. Za posetnike tekme ter sploh za smučarje, Ui nameravajo velikonočne praznike prebili na Okrešlju, sta na razpolago dva mestna avtobusa, ki odpeljeta n Celja v soboto ob 16.40. Povrntek v ponedeljek popoldan iz Logarske do- Z oziiom na notacije dinarja v Curihu je dne 29. avgusta 1932 uvedla Narodna banka pri svo)ih tečajih, ki jih je objavljala na naših borzah, tudi premiie (ažio), najprej 5?r, kasneje pa so je premija z ozirom na razmero povečala in dosegla ob koncu leta 28.5%. Z 2. januarjem 1933 je bil uveden v vseh klirinških in plačilnih sporazumih ažio 28.5%, za ostale devizne transakc'jc pa 20%. Ker ie bilo to stanje neugodno, saj smo imeli s tern cele vrsto različnih deviznih lečajev, je bila umestna zahteva, da se ažio izenači pri vseh deviznih poslih na 28.^%. Sedaj je Narodna banka z dnem 10. aprilom lo tudi vpeljala in jc sedaj ažio izenačen za vse devizne posle na 28.5%. Želeti bi bilo, da Narodna banka skuša zopet dobili čimprej pod svojo kontrolo ves devizni in valutni promet pri nas, za kar pa je potrebno imeti take tečaje, ki bi odgovarjali dejanskim razmeram bolje kot sedanji. S tem bi odpadla črna borza in bi imelo od tega korist vse gospodarstvo. Poleg tega bi imele korist tudi banke. Za primer navajajo avstrijski šiling, katerih promet se razvija na domačih borzah. V splošnem pa je treba, da se uveljavi priznanje taktičnega stanje, kakršno je danes, ker le tako je m goče dobiti zopet kontrolo nad deviznim trgom. G» focsftčss zfaia ftkaii velikih emisijskih bank. Zadnji izkaz federalnih rezervnih bank za fl, april kaže v primeri s 30 marcem nadaljnje Izboljšanje v važnih pozicijah. Tako je narastel zlati zaklad ponovno za -12.1 milij. dolarjev lia 3236.8 milij. in je s tem doseženo preti akutno krizo objavljeno stanje. Posojila na menice so se nadalje zmanjšala za 108!) na 436.2 milij., od najvišjega stanj» sem za 077.7 milij. dolarjev, nadalje se je zmanjšala vrednost kupljenih menic za 24.25 milij. na 280.0 milij., kar pomeni v primeri 7. najvišjim stanjem zmanjšanje z» 131.3 milij. Skupno so vsa posojila padla od t°dnj že za nad 1.1 miljarde dolarjev. Državni papirji dosegajo 1837.4 milij. Med pasivi se je obtok bankovcev zmanjšal za 103.5 na 3644.1 milij., od najvišjega stanja sem za 648.6 milij. Novih bankovcev (federalne rezervne banknote) je doslej izdanih za 15.9 milij. dolarjev. Zaradi povečanja zlatega zaklada in zmanjšanja obtoka bankovcev se je kritje zopet povečalo in sicer od 57.8 na 59.7%. Pripominjamo, da je padel ves obtok denarja v Uniji za 92 milij. na 6261, zlata pa je še za 4283 milij. dolarjev. Zaradi ugodnega stanja je bil v Newyorku znižan diskont za po! odstotka ua 3%. Dotok zlata v Anglijo traja dalje, v tednu od 29. marca do 6. aprila se jc zlati zaklad ponovno jKivečal za 4.7 milij. na 176.5 milij. funtov in s tem dosegel rekordno višino. Če primerjamo stanje 28. dec. 1932, je zlati zrklad narastel v prvih ireti mesecih I. I. za celih 55.9 milij. luulov ali za približno 40% od tedanjega stanja. Banque de France lakazuje od 30. marca do 6. aprila zopet zmanjšanje zlata za 215 milij. frankov (prejšnji teden za 164 milij.). Od začetka leta 1933. je Francija izgubila 7.1 a ta za 2608 milij. frankov in znaša sedaj njen zlati zaklad 83.017 milij. frankov. promile provizij in postranskih pristojbin, ki so v zakonu seda) tudi maksimirane. Ureditev obrestne mere v ČSR, o kateri prinašamo tu samo nekaj podrobnosti, je v toliko bolj interesantnn ker vpošteva tudi dejanske razmere v posameznih delih republike. Najnižla je obrestna mera zn vloge na Češkem in Moravske m, nekoliko višja je na Slovaškem, najvišja pa v Karpatskl Rusiji. Bolj sumarlfno jo ure jem.i višina debetne obrestne mero, nižja obrestna mera velja za zapadli! del republike: Češko in Moravsko, višja pa za vzhodni del: Slovaško in Karpatsko Rusijo. ČeSko pn-olilo ni Javna dela. Od 30. marra pa do 8. aprila je bilo podpisanih in vplačanih v gotovini 276 milijon Kč. Prijavljenih pa je še mnogo vpisov, ki bodo v kratkem plačani. Ljubljana. 7% Inv. pos. 42— 43, vojna škoda 181—183. begi, obvez. 80-31, 8% Bler. pos. 36.50 —38, 7% Bler. pos. 84.50--35.150. 7% pos. DHB 39 —42. tobačne srečke 30 35, Trboveljska 135- 145. Zagreb. Državni papirji: 7''i inv. pos. 42.50 d.. agrarji 22.50 den., vojna škoda 182—185, 6% begi. obv. 81—32.50 (31, 32.50, 31. 31.50), 8% Bler. pos. 35.50—87 (36), 7% Bler. pos. 34.50-36 (35). 7% ]>os. DHB 38-10.50. — Delnice: Priv. agr. banka 188—191 (190), Nar. šum. 24—26, Guttmann 90 lil., šečerana Osjek 110—140, tnipex 50 den., lsis 30 bi.. Trboveljska 135—145. Beigrad. Narodna banka 3460 den.. Priv. agr. banka 191—192 (191). 7% inv. poe. 43- 43.5 (43.5), agrarji 23-25, vojna škoda 183.50 -181 (184, 180), 6% begi. obv. 31.50—32, 7% pos. DHB zaklj. 40.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 62.90, Alpine 11.40, Trboveljska 14.75. Žitni trs Položaj na žitnem trgu je neizpremenjeno slab. Kupčije je malo pri nas, posebno v koruzi, kjer so občine dobile mnogo cenene koruze, ki se sedaj največ trosi. Konzum je v splošnem zelo slab kljub temu. dn stojimo neposredno pred velikonočnimi prazniki. Cene so v Vojvodini sedaj v glavnem naslednje; pšenica ban. 77 kg iz ). 1931. 190— 192.50, 76 kg 187.50—190, koruza pariteta Indjlja 58—59. bližje postaje dražje, vlač Isko bla©o 65—67, za julij terminsko blago 67—70. ječmen 67 kg 110. ! 64 kg 100, moka po kvaliteti 320—385 in otrobi ! 52.50—55. Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, okolica ' Sombor, erbač., gorbač.. bač. potiska, srem. 185— 187.30 gorban. 182.50—185. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet: 71 vagonov. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Ertv. Saborsky & Co., Dunaj. Prignanih je bilo 1718 goved. iz Jugoslavije 102. Cene: voli najboljši 1.55, I. 1.35-1.45. 11. 1.10—1.20, krave 1.0—1.10, slabše 0.80-0.95, biki 0.88—1.10, klavna živina 0.60 - 0,79. i Cene so sc držale. froOratni Rarfio-LlubUana i Torek, 11. aprila: 11 15 šolska ura. Velikonočna oddaja, Llcejska osnov. šola. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče, borza. 17.30 Salon, kvintet. 18.30 Nemščina, poučuje prof. dr. 1. Grj-fenauer. 19.00 Dalmacija (H. Marjanovi«). 19.®> Junaki današnjega čam ; Ros I a Turbee v osrčji libijske puščave (P. Kunaver). 20.00 Glasb, predavanje (g. Koporc). 20.30 Pevska solistična ura, resni spevi; pojeta g. Joža Likovič in gdč. Koren-čanova. 21.30 Koncert salonskega kvinteta. 22.30 Čas, poročila, salonski kvintet. Sreda, 12. aprila; 12.15 I lošče. - 12.45 Dnevne vesli. — 13 Cas, plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček (Jože Vovk). — 18 Angleške plošče. — 18.30 Kino — olrok (Andrej Štele). 19 Ruščina, poučuje prof. dr. Preobraženskij. 19.30 Literarna ura: John Galsworthy (Silvester Skerl). — 20 Pevski koncert Slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«, sodelujeta gg. J. Gostič in M. Rus, člana Nar. gledališča. — 20.45 Salonski kvintet (religiozna glasba). — 22 Čas, poročila Uradniške zadruge. Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani izkazuje za 1932 povečanje števila članov za 316 na 1355, kar pomeni tudi povečanje števila kupujočih članov. Zaradi tega so se tudi adaptirali prostori, za kar sc je porabilo obenem z novim inventarjem okoli 200.O00 Din. Bruto donos sc je skoraj podvojil in primerno tudi čisti dobiček od 130.000 na 240.0C0 Din. — Zadruga v Murski Soboti ima 118 članov in 36.000 Din čistega dobička, v Krškem pa 75 članov 7. 31.000 Din dobička. fîofZR Dne 10. aprila 1983. Denar V današnjem deviznem prometu so oslabeli tečaji Amsterdama, Berlina, Londona, Newyorka, Proge in Tre!a, neizpremenjen je ostal Curih, narasla sta pa Bruselj in Pariz. Notiral je tudi Stockholm. Nemška marka je že ves ta mesec slaba in je zadnje dni zopet znatno nazadovala. V Curihu je notirala 81. marca še 123.40, v soboto 120.85, danes pa je narasla na 121.15: na naših borzah je bila danes večja kot v petek. Avstrijski šiling je bil zaključen v Ljubljani po 8.50, v Zagrebu se je nekoliko popravil na 8.375, v Belgradu pa je notiral 8.30 lil. Promet v šilingih je bil v Zrgrebu izredno znaten: 50.000 šilingov. Grški boni so liotirali v Zagrebu 40 den.. v Belgradu pa 41 den. Ljubljana. Amsterdam 2815.40—2326.7«. Berlin 1341.80—1352 60, Bruselj 800.79- 804.73, Curih 1108.35—1118.85, London 195.86—197.16. Newyork 5710.59—5744.85, Pariz 225.77 -226.89, Praga 170.67 —171.53. Stockholm 1023.87 — 1053.87. Trst. 293.13 —295.53. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.709 Din. Curih. Pariz 20.37. London 17.705, Newyork 517.62. Bruselj 72.225, Milan 26.485. Madrid 48.826, Amsterdam 208.90. Berlin 121.15. Dunaj 72.91 (54.15), Stockholm 03.50. Oslo 90.60. Kopenhngen 78.85, Sofija 3.75. Praga 15.41, Varšava 38.05. Atene 2.90. Carigrad 2.50, Buikareštu 3.08. Vrednostni papirji Med dinarskimi državnimi papirji -o se danes učvrstile begluške obveznice, nadalje sla med dolarskimi papirji oslabela S' ' Bler In 1% pos. Drž. hip. banke. V ostalem rii bilo znatnejših izpre-memb. Promet je bil na zagrebški borzi srednji in je znašal: begi. obv. 50.000, 8% Bler 2000 dol. in O rugi programi t Torek, 11. aprita: Zagreb: 20.00 Moderne francoske klavirske sonate. 20.40 Jugoslovanske pesmi. Miian». Trst Torino: Genova, Firenze: 20.46 Varietejski program. — London: 22.00 Orkestralni koncert. -Stuttgart: 20.45 Operni koncert, igra filharm. orkester. — Su'sse Romande: 20.30 Komična opera. — Berlin: 20.00 Narodni velikonočni običaji. 21.00 Slušna igra. — Belgrnd: 20.00 Koncert radio orkestra, ruska glasba. — Kini: 20.45 Operni prenos. — Beromiinster: 20.00 Manon Lescaut'., opera (Puccini). — Langenberg: 19.00 lira /,n narodni simfonični koncert. 20.05 Viljem Teli , igra. — Mlinehen: 21.20 Anton Brucikner: Simfonija št. 3 v d-molti. — Budapest: 20.45 Prenos II. in III, dej »Parslfala« iz opere - ciganska glasba. Varšava: 20.00 Turandot, opera, Puccini. C Ali veste, kje se dobo v e vrste lesnih in pletarskih izdelkov „suha. roibo" ( (tržne košarice, otroški koški, nleteni fotelji in mize samoko niče, ragt|0. desi e razvalialnire, banje itd. ' Prcnioi: iu drva — v trgovini »pri RIBNIOANU B\RTOL ANTON Ljubljana, TyrSevn costa Stev. 31. Za jugoslovanski patent št. 7067 od 1. inn. 1930 na: POMOŽNA UREDBA ZA ROTACIJSKE BRZOTISKOVNE STROJE (HiHselnrlchtung tiir Rotations-Schnellpressen) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. MILAN ŠUKLJE LJubljana, Beethovnova ul. 2. Zcs VeHko noč Ljutomerski silvatiec Pekrski muškatelec l,»ln #1«л |ГЛ1>ЛГП||1 elol/ntr »nuni 1 r\ гџп >lll\. u u » vve i 11111 » «uuo » f ivfi i j j > (.11 vožnjo v f,ogarsko dolino preskrbljeno. agednejš-o 7% Bler 1000 dol. Nadalje ie b!!o zaključenih 20 delnic Priv aerr banke. Prvovrstna vina! liter po Din 0 liter po D;n 10, Reklamne cene! Ribe! — Velika izbira! - Velikonočne gnjati (šunke) domače dobile nn L. UHLER. delikatesna trgovina Maribor, Glavni trg (rolovž). MALI OGLASI V nialili oglasili velja vsaka beseda Din 1'— ; ženi-tovaajski oglasi l>in 2'—. Najmanjši /.nesek za mali oglas l>in 10 -. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naroiilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Aa pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, kovčeke za Veliko noč po znižanih cenali nudi tvrdka F. M. Sctimitt, LJubljana Pred škofijo 2 Oglejte si izložbel Mesarski vajenec iz dobre kmečke hiše — se sprejme. Verdir Janez, mesar, Tržič. (v) fliižbodobe Pozor mizarji! Mizarski obrtnik, Slovenec v /.agreou, potrebu-jem dobrega pomočnika ali kouipaujoua z iualun kapitalom; obenem prevzemam v komisi|o gotova pohištva. J. liuaič, mizar, tioskovičeva st. 1 J, Zagreb. 10J Kuharica vešča meščanske kuhe, se išče za 1. maj 19JJ. Ponudbe ua upr. »51ov.« pod »Poštena« st. 4040. IbJ Dobro kuharico samostojno, lie pou JU leL staro, išče Uradniški klub. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Dobra kuharica-št. 4039. (bj Stanovanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje pritikline, vrt, oddam. -Vinko Ahlin, Ježica št. 16. Solnčno stanovanje dve parketirani sobi in i nekaj vrta oddam. Zapu-I že 35, poleg tramvajske postaje »Slepi Janez«, (č) IŠČEJO: Manjši prostor T za obrt iščem v Ljubjani , ali okolici. Ponudbe pod i »Obrt« št. 4047 na upr. »Slov.« (m) ODDAJO: Novo hišo par minut od kolodvora Jarše-Mengeš, oddam v najem. Voda, elektrika. Franc Zupan, elektrarna, Prcserje, p. Radomlje, (p) TovarniSko podjetje veliko, prodam v Št. Vidu nad Ljubljano, tik glavne ceste ter tramvajske postaje. Telefon, vodovod, elek. razsvetljava — odgovarjajoče za kino, restavracijo ali kakršnokoli tovarno. - Vzamem tudi hranilne knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani. -Ponudbe poslati na Kavčič Michael, gostilničar, Ljubljana VII. (p) I Aufomofor i Tovorni Chevrolet \y,— 2 tone, vožen 40.000 km, prodam za 28.000 Din Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4049. (f) Kupimo, Bnkovo oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24. (k) Vsakovrstno zlato кпбпје po naivišfib cenab CERNE, jnvelir. Liubliaoa, Wolfova ulica It. X Psa dobermana letošnjega pomladanskega mladiča kupim. Ponudbe poslati na upr. »Siov.« z navedbo cene pod zn. -Doberman« št. 3892. (k) Poljsko kovačnico (Feldschmiede) kupim. -Maurič Anton, mestni stavbenik, T^rševa 38. k Dve blagajni eno manjšo in eno zelo veliko kupimo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. Blagajna« št. 4059. (k) I— Krompir semenski, vseh vrst, nudi Ivan Augustin - škofja Loka. (1) Banaška moka rozine, jedrca, čajno maslo, sveža pražena kava itd. se kupi dobro pri Karlu Loibner - Celje, Kralja Petra c. 17, pri »Zvoncu«. (1) Vrtnice nizke, v novejših krasnih barvah 10 grmičkov Din 60 — razpošilja vrtnarstvo »Jemec«. Maribor. I Barometer! Samo še ta mesec za ceno Din 3.50. Barometer, Ljubljana I, poštni predal 18. (1) Sir-trapist 12 Din kg zopei v zalogi v Mlekarroi na Dunajski cesti 17. Medija-tova hiša. (I) Krompir (kiielčar) dalje begonije, gloksinije, gladijole, montbrecije, da-lije, amarilis, fritilarije, calle, lilije, paeonije in anemone nudi v bogati izberi in poceni Sever & Komp., Ljubljana. (I) Konfekcija — moda najboljši nakup. - Anton Presker Sv Petra c 14. Liubliana lil Volna, svila, bombaž stalno » bogati izbiri » vseb »rstah za «troioo pletenje ш ročno dela oo nainižjib cenah pri tvrdki Kari Prelog Liubliana — Židovska ul tn Start trg- Kuhano maslo pristno, v zalogi. Osvald Pengov, Karlovska cesla št. 19, poleg Dolenjskega mostu, Ljubljana. (1) Vino lastni pridelek, prodaja nad 10 1, 4.50 in 6.50 Din. Sušnik, Zaloška cesta. (I) Dve enaki kobili lepi, rujavi, ljutomerske pasme, se prodajo z opremo vred zaradi smrtnega slučaja. - Ivanka Jaklič, Studenci pri Mariboru, Sokolska ul. 27. (1) nos1 Žične posteljne vloge ' in zložljive železne postelje izdeluje naiceneje ter sprejema iste v popravilo Pavel Strgulec, ! Gosposvetska cesta 13, j Kolizej, Ljubljana. (t) moko OAfboljSib mlinov ondi najceneje veletrgovina žita in mlevukib izdelkov A VOLK. LJUBLJANA Res!leve c-e«»n 24. Ako je potrebna dovršenost - potem CHAMPION SVECICE! Glavno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo ROBEKT WEINBERGER D. D.. ZAGREB, Gajeva 10. DRVA >N PREMOG pri Iv.Schumî Dol en jska cesta Telefon it. 2951 ZA"" POVSOD Brezobrestna posojila za nakup premicçin in nepremičnin, doto. razdol-žitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: «Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307. Sprei-tpejo zastopnike. 150.000 Din posojila v gotovini iščem za takoj, proti vknjižbi na prvo mesto nove dvonadstropne hiše v Zagrebu. Ponudbe na Publicitas, Zagreb. Ilica 9, pod štev. 33742/c. (d) Trgovski SoHal in stanovanje (dve sobi, kuhinja in pritikline) 100 metrov od župne cerkve, se odda z majem v najem Pojasnila daje Hranilnica ia posojil-! niča Cerklie ob Krki. ~~ Lokal ■ modem, na Celovški ce- • sti se odda ev. skupno z I stanovanjem obstoječim i iz sobe, kabineta in vseh pritiklin. Istotam se odda : še trisobno moderno stanovanje s 1. avgustom. -Pismene ponudbe na lekarno Bahovec, Ljubljana. Več stavbnih parcel tudi proti Vložnim knjižicam, ugodno proda — Wester, Hradeckega c. 8. Sedmošolec klasične gimnazije, išče stanovanje proti instruk-ciji. Naslov v upr, »Slov." pod št. 4050. (s) pod št. 3752. Hiša blizu kolodvora naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« (p) Potrtega srca javljamo vsem sorodu i kom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mama in teta, gospa -v Katarina Zan ro\. Porenia mesarica danes 9. aprila 1933 ob pol treh popoldne v SO letu življenja, večkrat previdena s tolažili svete vere, popolnoma vdana v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojne bo v torek ob 4 popoldne iz hiše žalosti Bohoričeva ulica št. 11. Nepozabno mamo in teto priporočamo v pobožno molitev. Sveta maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra v sredo ob 6 zjutraj. Večna luč naj ji sveti, naj počiva v miru! V Ljubljani, dne 9. aprila 1933. Žalujoči ostali. Likanfe moške ali damske obleke Din 18,—, Garderobo najhitreje /.lika, kemično očisti, pošije. obrne BALLET EXPRESS, Liubliana, Glenališha ul. M! Na likanje se lahko počak « Čudovito poceni oknsni in brhki pofnladanski tn poletni hlobuhi v vseh barvah in cenah v veliki zalogi pri it SMcr, modfsfinfa H&ribor. Ulico X. oktobra Modelov ne dam v izložbo radi posnemanja. Mestno načelstvo mariborsko. Stev. 2888/335-1933. V Mariboru, 7. aprila 1933. Razg'as o licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje izvršitev tapetniških in steklarskih del pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru П. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. aprila 1933 ob 11 dopoldne v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam soba štev. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih {tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za tapetniška dela . . 24.553.— Din 2. za steklarska dela . . 168.273.88 Din 192.826.88 Din Skupaj Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Službene Novine br. 70 — XXIX z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasa' deski mestnega načelstva mariborskega. MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO. ЧаВ.Ч|Ц|>>. ЈУСТШ.»» сги o •-» < o. s »I o£0 Чв < B J" "Si a--5' ■o » c t- Eč a. B и "> fr B 5 РГ S— F N'" ^ D SL X e S * « " o _ P. C. Wren : ILSeda.j som bogat — in zato se zahvalim vam in temu-le tukaj! « ... In pri teh besedah je brcnil Mihaelovo truplo! Ko sem pograbil za svoj bajonet in skočil naprej, razkačen nad živalsko posurovelostjo tega moža, sem zapazil, da so bile Mihaelove oči odprte in obrnjene vame. Mihael je živeli... Mogoče ostanem živ tudi jaz... Za hipec sem zbegan obstal. »Dobro!« je rekel Lejaune. »Oborožen napad na svojega predstojnika — vpričo sovražnika!... Izborno! Sedaj vas lahko z mirno vestjo sam sodim... Spoznam vas krivega in obsodim na smrt... Sodbo tudi izvršim sam ... Pozor.. .« In samokres, ki je bil usmerjen v moje lice, se je polagoma povesil, da je meril v moj trebuh. »Zdaj!...« Medtem, ko je Lejaune govoril, se je premaknila Mihaelova desnica ... Ob zadnji besedi, Ui jo je izrekel, je roka pograbila Lejauneovo nogo in ga potegnila iz ravnovesja v hipu, ko je sprožil. Zaslepljen, omamljen in besen sem planil z vso močjo naprej in zabodel bajonet v Lejauneove prsi. Spotaknil sem se in izvil se mi je iz roke. Ko sem zopet lahko gledal, je ležal Lejaune na hrbtu, se zvijal v smrtnem boju, držaj mojega bajoneta mu je molel iz prsi, ostri pa je tičala v njegovem srcu. Lejaune je bil mrtev in h koncu sem bil jaz upornik in morilec,! Bil sem »mesar«, Lejaune pa >prase«. Šesto poglavje. Vikinški pogreb. Sklonil sent se čez Mihaela, čigar oči so bile zopet zatisnjene. Mar je bil mrtev? — Ali je bila rešitev mojega življenja njegovo poslednje dejanje? V tistem trenutku nisem bi! zmožen misliti ali kaj čutiti. Tudi nisem za gotovo vedel, da-li nisem morda imel le tako pošastnih sanj... Mihael je odprl oči. »Hraber dečko,« je šepnil. »Ali imaš pisma?« Odgovoril sem mu, da jih bo lahko sam oddal, da sva edina preživela, da mora priti vsak čas pomoč in da bova povišana in odlikovana. »Za umor Lejaunea?« se je smehljal. »Poslušaj, ■Tohnny ... Z menoj je končano. Izkrvavljen ... Poslušaj ... Še nikdar nisem kradel v svojem življenju.. . Povej to Digbyju in pošlji pismo teli Patriciji... Ne čakaj, da pride pomoč ... Lejauneovo truplo . .. Ustrelili bi te ... Vzemi kamelo in se reši... Nocoj ponoči... Ako ne bi mogel uiti, reci, da sem jaz umoril Lejaunea ... Saj sem tudi res pomagal pri tem ...« Ne vem, kaj sem mu odvrnil. »Ne. Poslušaj... Tisla pisma ... Eno izmed njih moraš pustiti pri meni... Daj mi ga v roko ... Priznanje ... Izvedi vse temeljito ... Ti in Dig, vama ni treba nadaljevati igre... Objaviti morata priznanje, sicer je vse izgubljeno ...« »Ti nimaš ničesar priznati, ljubi Beau,« sem rekel. »Počakaj minuto, prinesem ti malo konjaka ...« Njegovi prsti so se slabotno oprijeli mojega rokava. »Ne bodi neumen, Johnny,« je šepelal. »Priznanje je zelo važno... Pusti ga, kjer ga morajo najti, sicer ne bi mogel najti miru... Ostani... Obljubi... Bog! Slepi me... John... John... Kje si?... Priznanje... John ... John ...« Moj prekrasni, plemeniti in velikodušni brat Beau je bil mrtev ... Nisem se mogel zjokati, milost solza ini ni bila dana. Oko se mi je ustavilo na pismih. Eno je bilo naslovljeno na lady Brandonovo. Dobila ga bo. če bom imel dovolj spretnosti in sreče, da odneseni življenje. Eno je bilo naslovljeno na Klavdijo; za to je veljalo isto... Eno je bilo zame, eno pa za Digbyja. In še eno je bilo tu, ki je bilo zmečkano v Lejauneovi levi roki. Ovitek, iz katerega je bilo iztrgano, je ležal poleg. Naslovljeno je bilo na »Policijsko ravnateljstvo Scotland Yarda v Londonu. Ubogega Mihaela priznanje nekega dejanja, ki ga ni nikoli i/vrSil Prijela me je želia. da bi ga uničil, toda njegove poslednje besede so mi še proseče zvenele v ušesih. Dobro — naj oslane priznanje, kjer je bilo. Prav gotovo bo našlo pot v javnost; tukaj v roki umorjenega poveljnika obleganega forta ga ne bodo mogli prezreti.. Pobral sem mali zavitek, ki je zdrsnil Lejauneu nu-d padcem iz roke; spravil sem ga s Iremi pismi vred v svoj žep. Pismo name se je glasilo: »Ljubi John! Ko boš dobil to pismo, pošlji ostala pisma, ki so zraven, čimprej v Brandon Abbas. Ako jih sani ne moreš nesli, jih pošlji! Pismo za teto Patricijo vsebuje rešitev uganke safirja «Blue Waler» in jo bo najbrž popolnoma zadovoljilo — morebiti ga kasneje, takole po smrti strica Heclorja, objavi. Tebe pa prosim, da skrbiš za to, da se pismo, naslovljeno na policijo, ne bo izgubilo. Mi smo zbežali izrecno le zaradi tega, da zavarujemo nedolžne pred sumom — tudi Izabelo, ne pozabi tega. moj Johnny I Skupno smo si naprtili krivdo in prvi, ki umre izmed nas, vzame seveda vso krivdo nase, da moreta ostala dva zopet domov. Ti ali Dighv bi to tudi storila za svoja brata, in isto storim jaz, če bi umrl prvi. Torej pazi, da prispejo pisma domov in da pride eno v časopis, drugo pa v roke policije. Spisal sem prav tako pismo tudi za Digbyja in prepričan sent, da bosta oba skupaj ali pa eden izmed vaju izpolnila moje zadnje želje. Ne brigaj se za to neumestno modrost: «De mortuis nil nisi bonumh Kajti ostali so živi, na katere je treba mislili, zato napravi točno vse, za kar te prosim. Ce te preživim, naredim jaz isto za tebe ali Digbyja. zato izvrši svojo dolžnost nasproti mrtvim in nasproti živimi Ti si s tem, da si po neumnem pobegnil z doma. prekrižal moje načrte — sedaj torej zopet vse popravi s tem, da natanko izpolniš, za kar te prosim. Zbogom, ljubi, stari, najhrabrejši vseh hrabrih dečkov. Videla se bova zopet onstran, na večnih poljanah. Beau. PS.: Ne pridi mi onstran blizu, ako bi morda uničil moje priznanje!« Za »Jiuroslovajiskn tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. Izdam teli: Ivan Rakovec. Urednik: Franc Kremžar