Gozdarstvo v času ir~ p1 ostortl 
Evropski program varovanja gozdnih genskih virov (EUFORGEN) 
Hojka KRAIGHER 
Program EUFORGEN povezuje evropske države, 
podpisnice ministrske konference v Strasbourgu 
( 1990) o varstvu gozdov v Evropi, predvsem 2. sklepa 
konvencije, ki podpira ustanovitev 'instrumenta za 
sodelovanje pri varstvu genske raznolikosti v evrops-
kih gozdovih'. Ustanovljen je bil ob drugi ministrski 
konferenci v Helsinkih ( 1993 ), delovati je začel oktob-
ra l994 in po ministrski konferenci v Lizboni ( 1998) 
z letom 2000 prehaja v drugo fazo. Organizator pro-
grama je Mednarodni inštitut za rasti inske genske v ire 
iz Rima (JPGRI) v sodelovanju z Oddelkom za goz-
darstvo FAO. 
EUFORGEN deluje v okviru petih mednarodnih 
mrež, v katerih poteka sodelovanje specialistov za po-
samezne drevesne vrste oz. skupine vrst, od analize 
potreb, izmenjave izkušenj do razvoja namenov in 
metod aktivnega varovanja izbranih vrst, vključno z 
razvojem strategije varovanja ekosistemov, katerim te 
drevesne vrste pripadajo. Pet mrež zajema vrste Picea 
abies (po novem mreža za iglavce), Quercus suber (po 
novem mreža za mediteranske hraste). Popu/us nigra 
(in po novem P alba), plemenite listavce in socialne 
Jistavce . Mednarodne mreže (v okviru nacionalnih 
programov) izvajajo popise in izdelujejo registre gens-
kih virov izbranih vrst, razvijajo skupne evropske baze 
podatkov in deskriptorjev, ugotavljajo skupne potrebe 
po raziskovalnem delu, pripravljajo skupne razisko-
valne programe, podpirajo snovanje in ohranjevanje 
gozdov z namenom varovanja genskih virov ter do-
datnih in situ in ex situ ukrepov, razvijajo dolgoročne 
strategije in navodila za varovanje ter prispevajo k 
izobraževanju javnosti. 
Formalno sodelovanje v programu smo v Sloveniji 
podpisali junija 1997 in aktivno sodelovali v pripravi 
domačih in mednarodnih strategij varovanja gozdnih 
genskih virov v okviru mrež za iglavce, socialne listav-
ce, plemenite listavce in leta 1999 tudi v mreži za topol. 
Pripravili smo pregled in situ in ex silu varovanja 
gozdnih genskih virov v Sloven~i, zakonodaje in znan-
stveno-raziskovalnega ter razvojnega in strokovnega 
dela na tem področju. Sodelovanje je bilo zlasti ko-
ristno pri pripravi strokovnih osnov za novo zakono-
dajo in podzakonske akte ter tehničnega predpisa s 
področja gozdnega reprodukcijskega materiala, pri 
* doc. dr. H. K., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 
GozdV 58 (2000) 1 
vpetju naših raziskav populacijske genetike smreke, 
bukve in hrastov v evropski kontekst ter pri razvoju 
tehnologije shranjevanja izbranih semen listavcev za 
potrebe gozdne semenske banke in gozdne semenarske 
prakse. 
V drugi fazi programa EUFORGEN se poudarki 
prevešajo v koordinacijo regionalnih strategij varovan-
ja gozdnih genskih virov, monitoring zakonodaje in 
regulative pri izmenjavi gozdnega reprodukcijskega 
materiala, razvoj mehanizmov za omogočanje izmen-
jave tega materiala, razvoj metod in baz podatkov za 
identifikacijo izvora materiala ter stike z javnostmi. 
Poudarek v posameznih mrežah, v okviru katerih po-
tekajo navedene aktivnosti, se preveša iz posameznih 
modelnih drevesnih vrst na širšo skupino vrst s po-
dobilo problematiko. 
V začetku marca 2000 (5. - 7. marec 2000) bo na 
pobudo sodelavcev iz sodelujočih držav in IPGRI iz 
Rima organiziran prvi sestanek nove mreže za iglavce 
(prej mreža za smreko) v Sloveniji, na Brdu pri Kranju. 
Sodelovalo bo 24 predstavnikov posameznih evrop-
skih držav, predviden je poldnevni ogled ene od razis-
kovalnih ploskev GIS, poudarek pa bo na prikazu po-
pulacijsko genetskih raziskav predvidoma avtohtonih 
populacij smreke v Sloveniji (referent mag. Gregor 
Božič) in varovanju gozdnih genskih virov jelke. 
Omenimo naj še, da je Slovenija ena redkih držav, 
v katerih poteka usklajeno delovanje na področju va-
rovanja gozdnih genskih virov v okviru Nacionalnega 
programa razvoja gozdov ( 1996) in na področju pri-
prave strokovnih osnov za Nacionalno strategijo izva-
janja Konvencije o biodiverziteti, kjer so glavne aktiv-
nosti predvidene prav za leto 2000. Sooblikovanje 
mednarodnih strategij predstavlja tudi poseben izziv, 
zahteve in možnosti v okviru nalog Javne gozdarske 
službe v kontekstu usklajevanja zakonodaje z direk-
tivami EU . Primarne pravice lastnikov gozdov, prost 
pretok ljudi in kapitala v EU ter zahteve meja, v katere 
bo v nekaj letih lahko sodila Slovenija, lahko veliko 
pomenijo za naš gozd in gozdarstvo, od našega vklju-
čevanja v evropske programe pa bo odvisno, ali bo to 
dobro ali slabo. Prednosti glede ohranjenosti gozdov 
in pestrosti na vrstnem, genetskem in funkcionalnem 
nivoju lahko z ustreznim sooblik.ovanjem mednarodnih 
strategij ohranimo, poudarimo in izkoristimo ali pa jih 
že ob pristopu izgubimo. 
49