Le samo 60 komado imamo še Koledaija za 1.1899 velja le 25 centov. To pač znači, da je dober, ker: od 1600 je to pač malo število. Kdor Slovencev ga še nema naj |)se brzo oglasi. NARODA slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-^r. 23. JŠTo w 3-2. marca 1899. Xi©-bo V J_L. Delavci in požar Windsor hotela. Vjužnej Afriki, na poljih dija-mantov, v Kaplanda in Transvaalu, so ožemalci uvedli taku postopanje z delavci, kukoršno tudi sem in tja na ,,civiliziranem" svetu posnemajo, in tako postopanje je doBedaj vedno našlo občni upor in se tudi razbilo nad tem. Kakor hitro tam delavci ostavijo votline, dupline in rove, po kterih bo globoko v materi zemlji iskali ono bleščeče kameuje, s kterim se nakituj-jo žene in hčere bogatašev in vladarjev sveta ; ako pridejo utrujeni iz teme na svitlo, da se mal > okrepčajo za novo delo, — takrat se /-godi s temi ljudmi čin, kterega odločno je obsojati sramotilen za delavce, zaničevanja vreden pa onih kapitalističnih podjetnikov, kteri ga izvršujejo, ali ukažejo izvrševati. Kakor hitro ti iskalci dijamantov ostavijo rove, jih pod nadzorstvom peljejo v poslopje, v kterem jih temeljito preiščejo. Vsak košček oble-pregtedajo, in v?ak del telesa preiščejo, ako ni kje kak mal diago-cen kamenček skrit, ker ti so seveda le za bogataše, ali pa jih smejo tudi t ositi hčere siromakov, ako žrtvujejo svojo lepoto, mladost in čast bogatašem. V Afriki so se b e 1 o p o l t n i delavci uprli proti temu nesramnemu postopanju, s kterim so vse ponižali za tatove; vai ti bo raje delo pustili iti odšli; sedaj si to dopaeti puste le še črnopoltni kafri, nad temi sužnji kapitalizma uganjajo aedaj svoje nesramnosti. Kar pa je bilo v Afriki z gnevom od belih delavcev pripoznano za skrajno sramoto, to se tukaj v New Yorku, v srcu civilizacije, v deželi „proBtostil% te„najdragocenejšečlo- j veške pravice" z«»pet uvedujejo. Tukaj vidijo v delavcu tatu; tukaj si < dovoljujejo s ,,prostim meščanom" te ljudovlade tako postopati, kakor se le Še upajo z neizobraženim divjakom. Hišo (hotel) bogatašev je uničil požar. Poleg trupel žrtev — usmr-tenih veled dobičkaželjnosti in pre- j ziranja postav po članih njih lastnega razreda — leže zakladi velike vreduosti p >kopani pod razvalinami. Zlato in biseri, dijamanti kakor tam v Afriki, leže tu spodaj v pepelu in žrjavici, ter čakajo na marljivost delavcev, kteri jih zopet spravijo na površja. Bogataši nami niso zmožni, da bi vzdignili zaklade. Za iiborno dnevno mezdo ali plačo si kupijo delavsko moč od mnogoštevilnih [» 'manjkanja trj*ečih, ktere neusmiljeni glad sili, da prodajo _ I Razmotrivanje pod črto. 1'iš*- Free i -incr. svojo telesno i_»ioč za vsako ceno. Delo v razvalinah pogorelega hotela je neprijetno, nezdravo iu nevarno. „Niti za milijon dolarjev", je rekel tik nas stoječi član družbe bogatašev, ,,ue bi opravljal to delo", ko so irije delavci na sedem nadstropjev majajočej se steni te podrti ne, s tež ki mi kladivi kameuje odbijali. Vročina, sopar in dim take hudo na te delavce vplivajo, da morajo dosti onemoglih pobrati in v bolnišnico odpeljati. Vsak trenotek preti na nje pasti opeka rušujočega se zidovja, ali Be i>a utegnejo pogrezniti v prikrite votline v globoke kleti. Življenje in udje teh delavcev so v vednej nevarnosti. Ne z lopato ali kramx>om, temveč z roko morajo vroče, mokre razvaline odstranjevati, da jim nobena vrednostna malenkost ne odide iz oči j. Pa naj bi se bogataši razpostavili takim neprijetnostim v dežju in mrazu, ktere morejo uničiti njih življenje!? O nikakor ne, zato so delavci na svetu, ti nema niči, kteri morajo biti celo veseli, ako smejo sploh kako nevarno delo prevzeti za oii»j postopače. Toda ti delavci bi lahko sami dobili poželjenje po onih zakladih, ktere kopati Be bogatašem prenevarno vidi. Toraj pazi ljubi čitaloc! Kakor kafri v južnej Afriki, kteri, ko so <»stavili dijamantne rove in se potem postavijo v red, ter se morajo podvreči zaničljivej preiskavi po ukradenih dijamanti h, tako postavijo delavce, delujoče pri razvalinah pogorelega Windsor hotela po storjenem delif v reci in odpeljejo v prostor, ter jih tam skrbno preiščejo, seveda telesno, ako niso kak najden zaklad zase obdržali. Proti temu nečastnemu postopanju bi morali delavci glasno protestirati. Uesno in odločno bi morali vsi delavci m sta oporekati takemu postopanju, kakor se sploh postopa z sužnjimi divjaki v črnej Afriki. Ta gospoda, ktera sama nič ne dela in živi od doliodkovs ktere jim delavci nanašajo, ti, kteri delavce vsak dan okradfjo za njih dohodke, ti mislijo, da je vsak tak, kakor so oni, iu merijo čevlje po svojej nogi. Da bi si le delavci to dobro zapomnili in spoznali, da ne žive od miloščine bogatašev. rflfr-irahi- I-i&L idtt_A___SL ^ Slovenci! Ako pošljete de nar v Btaro domovino, žalite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakaer *fc Co. ~W W MP L" Ali je neobhodno potrebno, da ws> iz stare domoviue toliko ljudi izseljuje? Ali se ondotue gospodarske razmere ue dajo nič zboljšati? Razdvoj narodov v Avstriji je se ve prvi uzrok, da je Avstrija zaostala tako daleč v obrtnem in kupčijskem oziru, iu da njena moč v svetovnih ozirih ne šteje toliko, kakor preje. Armada požre denar in najboljše delavne moči. So pa še drugi uzro-ki, da je tam vedno hujše za državljane, ali bolje rečeno, podanike. Define vlade, okraji, občine, celo zasebniki, vse je navajeno pričakovati od skupne vlade pomoči v razvoj obrtuije in kmetije. Ako strela v šolo, ali cerkev vdari, ako povo-denj most odnese, ako potrebujejo bika, žrebca (morebiti tudi petelina) za pleme, brž se možje skupaj zberejo in ukrenejo se na kako oblast za pomoč obrniti. Da pod tako paternal no vlado izgine vsaka iuicijativa in samostojno povzetje, to je razumno. ^SaiošiSia. - Uši*i/'uiBtWeC.,;«^ Poglejmo, kako se slovenski narod izobražuje in omikuje. Po deželi hodijo dečki kmetijskih'starišev v vaške šole, kjer se čitati, pisati in račuuati uče. Po štiri in petletnem šolanji otroci zapuste občinsko šolo, pa malokdo iz med njih zna gladko čitati. Kar znajo pisati, to navadno pri delu, na paši in polju pozabijo. Vse računanje obstoji v številjenju — morebiti do sto. Pravi se, da so nemški učiielji zmagali Francoze leta 1870. Ako je to res, potem so avstrijanski učitelji zgubili vojsko leta 186G. Ko bi bilo izobražeuje v šolskih rečeh ljudskega učitelja v Avstriji tudi zadostno, je vendar tako slabo plačan, da nemore imeti nikakega veselja do svojega stanu. Sam se ne more izobrazovati, ko mu manjka denarjev za sredstva. Životari tja v en dan in ni čuda, da duševno večjidel otrpne. Ljudstvo ima priložnost čitati knjige družbe sv. Mahora. Knjige, ktere ta dražba izdaja so bolj na* meujene verski duh v naroda buditi. To je dobro. Včasih je pa Iz nasiti ml kolonij. Novosti iz Filipi n. Manila, 17. marca. Vstaši so zopet Taytay zasedli. Neka topni-čarka je prepeljala 100 mož 23. peš-polka čez vodo in bombardirala Vinanganau. Na vsej črti je mirno, samo pri 10. pennsylvaniškem polku se je nekoliko streljalo. General Rios je dobil iz Madrida brzojavno poročilo, da je odobren je mirovne pogodbe blizu, in da Španija namerava sklicati mednarodni kougres, da doseže oprostitev španskih vojnih vjetnikov iz rok Filipi nce v. Kakor pravijo, je "Aguinaldo na-ščuval domačine otoka Leyte, da so se uprli. Nekaj Špancev so umorili in nekega britiškega trgovca vjeli. Britiška topničarka je odšla proti otoku Leyte, da prisili vstaše trgovca oprostiti. Aguiualdova soproga snuje društvo rudečega križa. Aguinaldo baje vsaki dan obišče nasipe vstašev, kteri ga vselej navdušeno sprejmejo. Stotnija G washingtonskega polka je pri Taguig vjela 150 vstašev in zaplenila streljivo. Orožje so Fi-lipinci večinoma poskrili, ali pa v reko pometali. Inženirji so zgradili čez reko Pasig provizoričen most, da zamore preko njega voziti topni-čarstvo in vozovi za živež. ,,Oregoii" pri Manili. \V a s h i n gt o u, 18. marca. Oddelek mornarice je dobil daues zjutraj brzojav iz Manile, v kterem admiral Dewey poroča o j>rihodu vojue ladije „Oregon", istotako o prihodu ladije ,,Iris". Manila, 18. marca. Na Cebu so uredili provizorično coluinsko službo. Polkovnik Hammer 1. Idaho polka opravlja službo kot vojni governor na otoku. Posamezne odseke upravništva bodo polagoma ustanovili, in mislijo pri zasedanju uradov tudi domačine pripustiti, ako so namreč isti z amerikansko vlado zadovoljni. Skupno amerikansko vojaštvo pred Manilo bo razdelili v dve divizije, vsako pa v tri brigade. Filipinci so včeraj napadli baterijo pri Lomi. PennBylvaniški prostovoljci so jih pognali v beg. Vstaši so imeli veliko zgubo, od Ameri-kancev je bil jeden poroCnik in dva vojaka ranjena. Topničarka z etot-uij|> 23. regularnega polka na krova križa sedaj ob obrežju, ter napada manjša mesta. Poslednja poročila od ladije bo prišla iz Moronga iu Santa Cruz. preveč dobrote škodljivo. Povesti, ktere Be priobčujejo v teh knjigah so tendenci j ozno izmišljenje in podajajo ljudem svet in ljudi v luči, ktera je v popoluem protislovji z fak-tičnim življenjem. To dela ljudi nepraktične. Knjige naravoslovne vsebine in o kmetijskih zadevah, či-ta ljudsto morebiti najbolj. Ako pa čitalec ni popolno trden v Či-tanji in ni bolj bistrega duha, tudi te knjige le malo morejo povzdigniti splošno izobraženost in praktič-nost. Zanimivo bi pa bilo, ako bi natanko poizvedili, kakošne knjige bv. Mohora ljudstvo najrajše čita. Veliko je ljudi na Slovenskem, kteri bi čitali tvarino o višjih znan-stvih, manjka jim knjig te vrste. Slovenska Matica izdaja take knjige, pa krog njenih čitalcev je le mali. Tukaj v Ameriki imamo »Circulating library's", to je krožeče knjigarne. Za par centov more na ta način vsak na deželi živeči se ude-žiti čitanja knjig, ktere bi drugače nikdar ne čital — ker so predrage. Na Slovenskem bi morala biti v vsakem kraju krožeča knjigarna, ktera bi obsegala kujige slovenske Honolulu čez San Francisco, 17. marca. Vojak Mathan od 1. californiškega prostovoljnega polka slika v zasebnem pismu strašne grozovitoBti, ktere bajedoprina-šajo Filipinci nad ranjeuimi in mrtvimi Amerikanci. Našli so nesrečne tovariše zprerezauim vratom in nektere celo križane. Vojaški zdravnik dr. Harry Young od top-ničarjev iz Utah je padel v roke sovražnikom. Pozneje so našli njegovo truplo grozovito razmesarjeno iu na drogu nataknjeno ležati na tleh. General Wheatou u a k 1 e-stil vataše. Manila, 19. marca. Bežeča brigada generala Wheatona, obstoječa iz dveh baterij 1. Washingtonskega polka, sedem stotnij 2. Oregon polka, dveh eskadron 4. konjiškega polka in Scuttcve baterije 6. topniškega polka, je deželo med Manilo in Laguna de Bay, južno do črte pri Cavite popolnoma očistila sovražnika. General Wheaton ceni, daje imel sovražnik v bitkah minulega tedna zgube na mrtvih, ranjenih in vjetili kakih 2000 mož. Včeraj večer so vstaši v bližini Taguig napadli Wash i ngtonski polk. Tri stotnije 22. polka so mu odposlali na pomoč in preduo je nastopila trda noč bo bili vstaši tepeni. Danes zjutraj, ko je napočil dan se je vsa brigada razvila v napad. Dvaindvajseti polk z dvema topovoma in Scottovo baterijo je služil za desno krilo, Oregon polk za središče, Washington oddelki pa za levo krilo. V razpuščenem bojnem redu so vse griče do zaliva preiskali in vstaše, kteri so se trdovratno vstavljali, povsodi pregnali iz njih stališč. Vse vasi domačinov, na ktere so med potom naleteli so požgali, na večer so se pa ameriški oddelki zopet podali na svoja stara stališča. Vojaka Younga od 22. polka so ranjenega Filipinci vjeli in mu pretili, da živega zažgejo. Daues zjutraj bo bili pa tako nenadoma napadeni, da bo morali bežati iu vje-tega pustili. Današnja zguba je bila 7 mrtvih iu 30 ranjenih. Ladije, ktere bo pod vojaškim zapovedništvom, so poslednje tri dni vozile po rekah in vasi domačinov z bombami požgale. V Ma-jayjam in Moruey so mnogo hiš vstašev razdejali. Danes je bil pomorski brzojav v Iloilo izročen prometu. Domačini so streljali na poslaniško zastavo angleške vojue ladije ,,Narcissis". Boji med Kubanci. Havana, 19. maroa. Včeraj večer se je vršil hud boj med belimi in kabauskimi častniki na jednej in redarji na drugej strani, v kterem so bile 4 osobe usmrtene in kakih 60 ranjenih. Zamorci bo obhajali plesno veselico, pred hišo na hodniku pa je stalo mnogo osob, med temi tudi nekaj zamorskih častnikov kubanske armade. Ko je redar, vsled navodila ljudi opom-mnil, da morajo na hodniku narediti prostor, dobil je ta par zaušnic. Ker je pričel nato z gorjačo udrihati po ljudeh, ga je množica razorožila in hudo pretepla. Med tem časom so poročali dogodek na glavno postajo in načelnik je poslal 25 redarjev na pogorišče. Ku banci so se umaknili V hišo, vrata zaprli in raz strehe iu| skozi okna pričeli streljati na priteče- Takoj po prvih strelih je bila 12 mož ranjenih, in to je redarji še bolj raz-kačilo. Vlomili so vrata in vdrli v hišo. Tam so se hrabrč branili dokler jim ni pošlo streljivo. Potem so skušali ubežati kac^r je le kdo vedel in znr.I, 20 so jih'pa le vjeli in zaprli. Isti čas je tudi v lufanti prišlo do pretepa u.ed civilisti in redarji, med kterem bo bili trije možje ranjeni. Danes opoludne je napadlo več zamorcev nekega redarja, kteri je jednega napadnika usmrtil in dva ranil; redar je bil tudi ranjen. Pri La Punta je bil pri nekem pretepu tudi nek policaj ranjen. V ne- Bazne vesti. pu te bil sč o»b rai a Iskram .•JPfci bil jeden ranjenih, pes in bljenih Pri vseh Matice, lepoznanske mesečnike in sploh kujige, ktere obsegajo bolj zvišeno slovstvo. Narodna stranka ima tu jako lep:> in hvalevredno polje, ljudstvo v omiki povzdigniti. Nič druzega ni treba, kakor malo dobre volje in delavnosti v tem oziru. Obrnimo se zdaj na one sinove slovenskih starišev, kteri žele po večjej izobraženosti, kakor jo pa more ljudska Šola dati. Kmetje pošiljajo svoje sinove v mestne šole, češ: uaš fant more „gospod" postati. Kar teh učencev doseže gorko željo svojih starišev, ti nastopijo svoje duhovne službe med ljudstvom. Vsak mora reči, da ti gospodje opravljajo svoje službe v obče vestno in neutrudljivo. Želeti pa bi bilo, da gospodje duhovni posnemajo bolj ranje-'ga župnika Pintarja in Mesaija, (iu še Dekoliko drugih) ktera sta tako neumorno tudi za gmotni napredek ljudstva delala. V boljših gmotnih razmerah živeči ljudje, so povprek veliko bolj vdani krščanskemu nauku in čednostim. Štacunaji in mali trgovci pošiljajo svoje sinove v šole. Navadno kem drugem pretepu redar usmrten in več RedarBki kapitan trije redarji-ieže vs ran na smrtnej poBtelJi. pretepih so se redarji vrlo obnašali. Zloglasni Nannigos so bili pri navedenih pretepih glavni razsajači. Razburjenost med nižjimi sloji prebivalstva je velika iu razkačenost proti redarstvu nevarna. V Cerro so poslali stotnijo amerikanskih vojakov redarstvu na pomoč. Napad odbili. M a u i 1 a, 20. marca. General Miller poroča, da bo vstaši napadli predmestja Molo in Taco, toda Amerikanci so jih b tako silo odbili da bo vstaši zgubili 2- 0 mož, mrtvih in ranjenih. Člani amerikanske komisije na Filipinah so danes imeli prvo sejo. Sklenili so izdati proklamacijo, ktero bodo prevedli v vse jezike, ktere govori na Filipinah. Komisarji bodo obiskali tudi drage otoke ako Be jim bode to potrebno videlo. Po požaru Windsor hotela. Koliko ljudi je pri požaru Windsor hotela v New Yorku zgubilo živi en je, se bržkone nikoli ne bode dalo doguati. Morebiti jih je več nego 75, morda celo 100. Velikoštevilo ljudi, kteri niso bili vknjiženi kot ptujci, niti kot služabniki hotela, je bilo za časa požara v poslopja, deloma na obisku pri znancih, deloma pa, da si ogledajo parado sv. Patrika. Na strehi js stalo mnogo ljudi, kterim so službujoči hotela pristop dovolili, in j« komaj verojetno, da bi se bili redili, imenik pogrešanih je obsegal v soboto popolndne 88 imen. Nekaj jih bode gotovo še prišlo zraven, Ktere bodo znanci ali sorodniki še le po-zueje pogrešili. Pri požarih hotelov in gledišč se do sedaj še ni pogrešilo število mrtvih zdoločnostjodognati. Kakih 300delavcev in ognjegascev je v soboto na pogorišču Se vedno goreče razvaline polivalo z vodo, jih ohlajalo in deloma odstranjevalo. Toda to d^lo gre le počasi od rok, kajti pri vsakem poskusu odstraniti razvaline, da hi našli kako truplo, vzbruhuil je na novo visok plamen. Do sobote večera je bilo v policijskem zapisniku 16 imen prištetih k mrtvim in 44 k pogrešanim. Ves dan je stala pri pogorišču tisoče broječa množica ljudstva in trebalo je veliko število redarjevt kteri so ljudem branili, da niso prišli preblizo gorečih ra^valiu. Tudi tatje bo bili med množico. Že BEERBEERBEERBEER E B E E Rojaki podpirajte ,,Glas Naroda* * ob vsaki priliki in se naro-čujte na njega. sišjjfli Sail pa bo glave te vrste fantov ž«; v prvem ali drugem razredu realke ali gimnazije tako polne modrosti, da več notri ne more. Zreli so za ,,lerbube" v kakej Stacuni, kjer^se kava, moka, sladkor, maslo, cimet, lige, zaušnice itd. kake štiri leta neprenehoma vrstijo. Po tem pa planejo z svetlobo obdani ptiči imena „komiji" na dan. Izjeme so povsod, tako tudi tu, in včasih kteri tudi vseučelišče zdela. Uradniki pošiljajo svoje sinove v gimnazijo ali pa v realko. Namenjeni bo postati jezični doktarji, profesorji, zdravniki, nek ter i tudi inženerji itd. Veliko pa jih sklene, zadovoljiti se z stopinjo diurnista — se vfe tudi „sila kola lomi". Sinovi samostojnih rokodelcev Be včasih povzdignejo do višjih stopinj kakor duhoven, profesor itd. večjidel pa Be po malem šolanji podajo kakemu mojstru v uk. Cev-1 j arijo, krojaštvo, pekarijo — v te rokodelstva so mladi Slovenci najbolj zaljubljeni. Malo imamo na Kranjskem tovarnarjev in večjih indus rijalnih B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R SUPERIOR STOCK 0 O O Prodaja se povsodi. « m <•> Tlie R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R BOSCB BUVON CO., | LAKE LINDEN, E • R B E E BEERBEERBEERBEER .....a ii ii. podjetnikov, pa vendar nekaj jih je le. Ti hočejo dati svojim otrokom dobro, gosposko odgojo. Pustijo jih študirati tako visoko, kakor jih nagib in nadarjenost žene. Nekteri gredo v trgovske šole, rudarsko akademijo, na univerzo itd. Večji del pa ti mladi Ijadje ostavijo šolanje preje, predno dosežejo veuče-lišče, ter se primejo pisanja in računanja v kakej trgovskej pisarni. Tu naj omenim, da izmed onih, kteri so bili namenjeni študirati za duhovne, se jih mnogo izneveri želja starišev, ter krenejo drago pot. Za Kranjce je veliko vstanov ustanovljenih, in s tem denaijem in s poučevanjem, pretelčejo slabo •ali dobro, štiri ali pet let, na vse-učelišču na Dunaju ali Gradcu. Kaj počnejo akademidno izšolani Slovenci ? Vsi gledajo, da jih država vzame pod njena varna krila. Pri državnih uradih in šolah jih najde naj več službe. Oni, kteri so izdelali gimnazijo in realke, dobe pri pošti, železnici in brzojavu vsakdanji kruhek. Ako kdo zdela tehnične najde večjidel službo izvan vine, državno ali pa pri ki korporaeiji. CBalj ma second clas matter at N*w York, N. Y. Post office October 2. 1893 99 I »at slovenskih delavcev V Ameriki. I tdajatelj in ured^U: Published by F. SAK8KR. 10» Greenwich St. New York City. !*a leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.50, Lm. Evropo za vse leto . . . gld. 7.—f m m pol leta . . . . „ 3.50, „ „ č-strt leta .. . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki .,vrlas Naroda" izhaja vsako odo in soboto. ,.GLAS NARODA" ( Will „Voick ok the People4') be isued every Wednesday aud Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic s« plača *J0 centov. Oopiai brez podpira in *«- ne natisnejo D« .ar uaj se blagovoli poslati po M on i Order. Pi spremembi kraja naročnikov rrosi .uo, da ee nam tudi prejšnje r»iv*«i6če naznani, da hitreje najde- jo je držal duhoven, za dr^j™ pa jetniški nadzornik Sage. Mr*, i lace je imela oči zaprte in bila je zelo bleda, stopala pa je s trdnimi koraki. Takoj za njo eta stopali omenjeni ženski. Mrs. Place je držala v desnici molitveuik in ni-kakega sledu nervozuosti ni biluna njej spoznati. Duhoven in nadzornik sta jo peljala k električnemu atolu, tam se je obrnila ter sedla uanj. Med tem ko je zdravnica pripela elektrado na golo nogo pri kolenu, vstopila se je druga ženska spredaj tako, da nobena druga pri->a ni mogla videti kaj se godi. Istočasno so pripeli elektrado Da glavo >led tem časom je imela Place oči zaprte in njene ustnice so se gibale v molitvi in bližje stoječi so čuli besede: „Bog mi bodi milo=tljiv!" Ženske, zdravniki in nadzornik so uato nekaj korakov stopili nazaj in trenotek na to je Sinila 1760 volt močna elektrika skozi telo nesrečne žene. Vse to je trajalo nekaj minut; ►bsojenka je prestala hitro smrt. Mrs. Place je bila 20 osoba, kte-ra seje v državi New York morala usesti na električni stol, in prva ženska, ktero je zadela ta osoda. ftazun te je bilo sploh v tej državi v slednjih 100 letih samo pet žensk •iodnijsko usmrtenih. Marta Place je 7. febr. 1S9S v Brooklynu umorila svojo 17letuo pastorko Ido. Marta je imela iz mo nas! muka. D.pi om in poSiljatvam nar^d.tel Prve8a zakona j»dnega sina, kter .iiiovom: I e življenju. Pred štirimi eti je prišla k Viljem Place za gospodinjo, ter se pozneje ž njim omočila. Plači? je svojo hčer Ido neizrečeno ljubil, kar je mačeho zelo jezilo in so postajali prepiri v hiši vedno bolj na dnevnem redu. Orne lo zelo nevarno in tudi naporno; polivaujegorečth razvalin provzroča da se dviga vedno gost hlap, kar delo zelo ovira. Mnogo ogcjegascev in de lavcev si je nakopalo hude optkiint, ko so skušali priti do tistih krajev, k,er bi se našlo kako truplo. Ob sklepu lista. Delavci in gasilci so v soboto, nedeljo, ponedeljek in vtorek nadaljevali delo z gašenjem razvalin in odkopovanjem trupel. V nedeljo je pri hudem nalivu delalo par sto ljudi, videti ni bilo dosti, ker j«-dim in sopar vse zagrnil. Po noči delajo pri razsvetljavi. Največ ponesrečenih j6 služabnikov. Trupla ih sela sežgana in razdrobljena, pa tudi ni drugače pričakovati, ko j^ tolikanj opeke in druge tvarine na nje padlo. Vtorek so delavci naleteli na pravo grobišče, skoraj z vsako lopato so dosegli človeške kosti in preostanke trupel. Tudi mnogo vrednostnih stvari "ao že našli.[J V hotela je bilo 212 csob registriranih od teh jih še 11 pogrešajo, od služabnikov jih pa trikrat tolik pogre-iajo. Edina klet je ostala v d >brem stanu, a lopovi so že precej steklenic viua odnesli ; v ponedeljek je policija zasačila moža, ki je imel v žepih dve steklenici šampanjca. Place «a električnem stol o- Marta Place je v ponedeljek 20. t. m. vjetnišnici v Sing Sing na električnem stolu zadostila posvetnej pravici. Bila je bolj mirna na po slačenjem potu, kakor so pričakovali. Pri uamrtenju sta bili navzoči dve ženski, namreč: dr. Jennie Griffin i* Troya in jetniška matrons Annie Reilly Obsojeuka je uo-aila obleko, k ter o si je sama v ječi n&radils. Preduo je zapustila celico, pila je Akodelico kave. Pot od njene celice do osodopolne mrtvaške aobaue je bila precej dolga. Treba je bilo prekoračiti dve sobi, dvoje atopnjic, zdolej zopet več sob in dolg mostovž. Ob 11. Uri je stopila smrtna kan-didatinja v mrtvaško sobo, kjer je bilo j&ranih 18 prič. Za desno roko v T^ksastC^ v nedeljo na svojem »< tu offiftl&KlVeiv York. Ob 5. ari '.večitek, zapazili so iz go renjega nadstropja se valiti dim. Na srik : ,,Požar!" so se dečki iiPinu-loma uvrstili v dve kompauije 'gnjpgascev in tudi brizgal nične tompanije* otoka so bile kmalu ua prostoru. Ko so se prvi curki briz-^aluic razlili na goreče poslopje, odprlo Be je okno tretjega nadstop ja in nek deček je splezal vun ter skočil doli. Poškodo\ an ni bil, in ker se je vedel zelo sumljivo, so ga prijeli. S,vrva je tajil, pot«m pa le obstal, da je on zanetil ogenj, ker e hotel priti iz zavoda. Mladi fant ie Viljem Weida, 18 let star. Drugi dečki so mnogo stvari rešili iz poslopja, slednje je pa le pogorelo. Škode je $20.000. Devet novih trostov. Kakor gobe po dežju rastejo trusti iz zemlje. Vsak dan pride nekaj novih na svitlo in gotovo se bodo vzdržali nekoliko dalj časa nego gobe. T» dni so napovedani: Biscut & Cracker trust ob pacifičnem obrežju z $10,000.000 kapitala ; tru*t za led v Pittsburgu z $2,000.000; trust za verige v Pittsburgu in dragi trust za volno z 100,000.000; trust robe za pletenje, sadja in konzerve z 20,000.000; tru t lanete^a ol.a z $33,500.000; trust za sardine in par- nih sesalk z $27,500.000. Torej z skupno 193 milijonov dolarjev. Sherman n;\ smrtni postelji- Kingston e, 20. marca. Zdravili ki, kteri bivšega državnega tajnika Shermana zdravijo na krovu ladije ,,Pariz4', so danes zjutraj naznanili, da se mu v minolih 24 urah ni nič zboljšalo. Sherman ima pljučnico in vsi v njegovi bližini zelo dvomijo, da bode doživel jutrajšnji dan. Požari. Saratoga, N. Y., 20. marca. SO let stari in bolni Joe Vr.n Buren je danes zgorel v svojej hiši v odsotnosti stražnika. M e a d v i 11 e, Pa , 20. marca. Požar je danes uničil „Dickson & Mc-Farland BI. c<" na Water cesti, ter pur- čil $100 000 škode. V raz-djanem poslopju je bila lekarna, tri razne prodajalnice, tiskarna in orožnica milice. Cleveland, O., 20. marca. Danes zjutraj je požar deloma raz djal Brooklawn hotel na vogalu Fairmount ceste in Euclide Ave. Gostje so se komaj oteli. Nekterim ženskam je strah prouzr«>čil, da se niso mogle ganiti. Znosili so jih redarji po rešilnih lestvah iz gorečega poslc-pja. Uzrok požara še ni dognan. KeeneuN. H., 20. marca. Tovarna na jeklene izdelke „Cheshire" je danes pogorela. Požar je vpepelil vse pisarne in uničil skladišče, ter prouzročil $15.000 škode. Žrtvi roparjev. Worcester, Mass., 21. marca. Bančni nadzornik Louis Meyer i« Bostona in Cutler Wilson, blagajnik Med way banke, sta bila danes popoludne ob }5. uri vsled razstrelbe v Medway banki hud' poškodovana. Roparji so bili danes zjutraj ob 2. uri^ preplašeni ko so blagajnico že nabili z nitroglice rinom. Meyer in Wilson sta pre iskavala nameravani rop in hotela vrata blagajuice z silo odpreti. Pri kriti naboj nitroglicerina se je raz-letel in oba uradn ka je tlak daleč proč vrgel. Meyer hode okreval, Wilson pa ne. Nesrečna igra na borzi. Nori s tow n, Pa., 21. marca. Nesrečna igra na borzi je 481etnega farmerja John Kratka tirala v gro zno dejanje v obupanju. Na svojem pusestvu v Belfry, 5 milj od tukaj je včeraj večer ustrelil svojega 91et noga sina, potem pa sam sebe. Kratza je veliki delniš .i „boom4 '.vabil v nesrečne špekulacije na oorzi. Vsak dan^se je peljal v Fila-deifi.o in poskušal svojo srečo z nakupovanjem vrednostnih papirjev. Naj preje mu je bila sreča mila, ali kmalu gaje zapustila in Kratz je zgubil v kratkem_času vse svoje premoženje. Včeraj popoludne je lospel zelo obupan iz Filadelfije in ženi povedal, da je vse zaigral ua borzi. Kasneje je dečka zvabil blizo ul^va in ga v glavo ustrelil, potem pa še sebe. Zena je našla oba mrtva. Amerikawi prevzeli stavbo mostu v Sudanu.* Filadelfija, 27. marca. Večje število delvcev „Pencoyd Iron Works44 se bode prihodnje dni odpeljalo v Afriko, da bodo tam po naročitvi angleškega vojnega ministra napravili most čez Atbara reko v Sudanu, blizu Kartuma. Potrebno tvarino za sedem preprog mostu v skupnej dolžini 1100 čevljev so naprej poslali. Pogodbo za stavbo mostu je angleška vlada komaj pred šestimi tedni oddala „Pencoyd Iron Works", ker so se ameriški podjet-uiki izrekli, da ves most izgotove v sedmih tednih. Angleški podjet-uiki so pa zahtevali 7 mesecev časa. Ta most bi zato radi brzo dovršili, ker bodo v jesen i .nadaljevali vojno proti^Madhiju.' Krvni čin zamorskega lantalina. Svoje dobrotnice zavratno napadel in umoril. Bawie, Md., 19. marca. Veli-kausko razburjenje je prouzročil v mestecu in okolici gnjusobni dvojni umor, izvršen po še ne za ušesami mhim zamorskim pohalinom. Srd je tako velik glede tega surovega nečuvenega zločina, da bode ne- sramni morilec najbrže linčan. Žrtvi tega pozveri njenega človeka sti go-spici Amanda Clark, 45 let stara in nje sestra Anie, 35 let stara, dve devici, kteri sti v bližini mesta živeli na svojej farmi. Obe ž«t ski ste bili premožni in bile v zvezi z odličnimi družinami v mestu. Nekoliko prenapetim devicam ni ugajalo hrumeče mestno življenje, zato so se podale na deželo. Kupile sti farmo in jo uredile po svojem okusu, tudi poslopje sti uredile zulo krasno. Da bi jim samota lako dolgočasna ne bila, ste sprejele mladega zamorskega dečka, Johu Barry, k sebi, in ga hotele prav dobro vzgojiti ter iz njega napraviti dobrega člana člo veške družbe. Včeraj večer, ko je gospica Anie sama sedela v kuhinji, je prilomastil poživi njeni smrkolin in jo nesramno napadel. Na klicanje na pomoč je prihitela stareja sestra, ali pobalin jo je s polenom na tla pobil. Potem se vrnol k prvej žrtvi in jo tako dolgo nabijal s polenom po glavi, da jej jo je razbil in so se možgani pokazali. Umirajoča je prosila morilca, da uaj gre po pastorja iu zdravnika, ter mu zatrjevala, da ga ne ovadi. Pobalin je izpolnil nje željo in šel po zdravnika dr. Eyen, češ, da naj brzo pride, da je žene nek mož napadel. Zdravnik je šel b pobalinom in ga ua potu vpraševal o podrobnostih, naposled pa izsilil popolno priznanje. Serif je pobalina takoj odvel v zapor v Dodborough. Vest o groznem činu seje zelo brzo raznesla po okolici in ljudstvo želi in kriči po maščevanju. Amanda Clark je že umrla, nje sestra pa ne utegue preživeti jutrajšnji dan. Mirovna pogodba podpisana. Madrid, 17. marca. Kraljica je danes podpisala mirovno pogodbo med Španijo in Zjed. državami. Podpisani dokument bodo poslali Jules Cambonu, francoskemu poslancu v Washingtonu, da ga bode premeDil za onega od predsednika McKiuIeya podpisanega. ,,GazetaOfficial" baje tega dogodka uiti primerno nazua-nila ne bode. Washington, 17. marca. Tu ni oficijelno nič znanega, da bi bila mirovna pogodba podpisana. Španija bode amerikanski vladi naznanila čas, kdaj bode njen poverjenik tukaj zamenjal dokumente. Al^erja se hočejo znebiti. Cleveland, O., 20. marca. Republikanska stranka države uvidi, da jej bode slabi glas vojnega tajnika Algerja pri prihodnjej borbi občutno škodoval. Zato so izum. li načrt kako bi se ga znebili, ne*aa bi ga preveč bolelo. Predsednik naj bi senator^McMillanu iz Michigana ponudil poslanstvo v Parizu, izpraznjen prostor senatorja pa naj bi dobil Alger. V izpraznjeni urad vojnega tajnika naj bi poklicali generala Horace Porterja. Pri tem bi tudi dosegli,^da bi bil tudi New York v kabinetu;zastopan. Vlak skočil s tira. V o 1 1 a u d e, Kans., 17. marca. Proti iztoku vozeči osobni vlak št. 3 Rock Island železnice je sk4čil danes onkraj Vollauda iz tira in se je nekaj vozov prekucnilo po nasipu lavzdol. Vlak se je potem užgal in voz za prtljago in pošto, kakor tudi trije osobni vozovi so zgoreli. Viljem Freeman iz Kansas City, železniški uradnik pri prtljagi, je bil usmrten iu 26 potnikov več ali manj hudo poškodovanih. Ko je vest o nesreči dospela v Topeko, odposlali so nemudoma zdravniški vlak na kraj nesreče. Je li oče morilec svojih otrok ? Hatchinso n, Kans., 20. marca. John Mooretova hiša je danes vsled razstrelbe petrolejeve svetilke pogorela iu pet Mooretovih otrok v starosti od 3 do 12 let se je dimu zadušilo. Ognjegasci so našli otroke v njihovih posteljah drug poleg druzega ležati mrtve in le malo ožgane. Oče je spal v sosednjej sobi in bil od strahu tako prevzet, da jih niti rešiti ni poskušal. Matere otrok ni bilo doma. Kasneje so pa sumili Mooreta, češ da je zapahi hišo iu umoril lastne otroke. [talijani so se ndali. Lake City, Colo., 19. maroi. Italijanski konzul dr. Cunes je pregovoril štrajkarje Ute in Ucay ru-dokopa, da naj se podajo oblastim. V govoru jesvojim rojakom pojasnil, da z silo ne bodo ničesar opravili, in da zatoženi najbolje store, da se udajo. Nato je prečili kakih 20 imen in ljudje so se pod:. 1». Na zahtevo, da naj orožje odlož se ni nikdo oziral. 25 mož so zaprli. V ciklonu usmrten i. E d w a rd s v i 1 1 e , Ala., 19. marca. Pri ciklonu, kteri je včeraj tukaj razsajal, je bila usmrtena družina Coffea, veterana iz meščanske vojne, kteri ima samo jedno nogo. Viharje hišo iz temelja vzdignil in ljudi po zraku nesel, da so naposled padli mrtvi na zemljo. I smrtenih je bilo 12 Članov družine, trinajsti član, 121etna hčerka, je pa hudo po škodovana. Ranjenih je bilo še 12 030b, vsi zamorci. Družino Coffee so danes pokopali. Deset krst so ualožili na deset voz, pogreba se je udeležila velika množica l udi. Vsa trupla so pokopali v skupni grob. Šest milj od tukaj je bila tudi neka žena usmrtena vsled podrtja hiše po ciklonu. Legar ob Copper reki. Seattle, Wash, 17. marca. Paruik ,.Excelsior" donaša vest od Copper reke, da je v tamošnjem okraju vzbruhnil legar. V minolih treh mesecih je deset ljudi na tej bolezni umrlo in kakih 50 je baje Se bolnih. V Twelve Mile City je umrl jeden mož za imenovano boleznijo, v Copper Centre pa trij*3. \ ■dedujem mestu leži vedno 36 do 60 osob v za silo zgrajeni bolnišnici Xa ,,Excelsioru" je bilo šest osob, ktere so im-le bolezen, toda toliko okrevale, da so se zamogle podati na pot. Štrajk na Vukon železnici. Saetlle, Wash., 19. marca. Strajk na White Pass in Yukon že-) leznici v A laski 9e zelo razširja. V 1 Ska g way je oklicano izjemno stanje in stotine oboroženih policajev hodi po cestah, da varujejo la&tniuo ž. -leznice proti lOOOštrajkarjpm Ameriški pešci, kteri bo v Dyea nastanjeni, so dobili pt-velje, da i majo biti pripravljeni na odhod. Vse gostilue in igralnice so zaprte, ravno tako velika večina trgovskih hiš. V ponedeljek po noči so nameravali štraj-karji pod vodstvom J. A. Whitea, one ljudi, kteri se še niso štrajku pridružili, zapoditi iz kampa. Dr. B. F. Whiting je pa Whitea s pn-škinim kopitom na tla pobil, ako bi štrajkarji iniMi or< žj^, bi prišlo do hudega boja. Princezinja Kajulani umrla. S a u Francisco, 17. marca. Parnik ,,China", kteri je dospel preko Honolulu iz jutrovega, prinaša vest, da je v Houolulu 6. t. m. umrla princezinja Kajulani, ktera bi bila pod drugimi razmerami podedovala ha\vajiški prestol. Princesiuja je bila rojena 15. oktobra 1875 kot hči Augleža A. C. Cleghorna in prince-zinje Marian Likelike, sestre kralja Kalakana in slednje kraljice Lilino-kalani. Bila je vzgojena na Angle Skein popolnoma po evropejskem načinu. Leta 1897 je bila v New Yorku in takrat so pravili, da se je naročila z Bradlee Strongom, sinom bivšega mestnega majorja v New Yorku. Vojaki proti Mehikanci. Laredo, Tex., 20. marca. Vsled izvršitve kvaranteue, kt^ro so vre-dili radi koz, je prišlo danes zjutraj z Mehikanci do krvavega boja. Dva vojaka od Texas rangerjev sta bila usmrtena iu jeden kapitan ranjen. Goveruer je zahteval iz Washingtc-na zveznih vojakov in tajnik jezapo-vedal, da poveljujoči častnik odrine iz Fort Mclutosha mestnemu šerifu na pomoč, dokler ne pridejo državni vojaki. Evropejske in druge vesti. Dunaj, 18. marca. Vsled vspre-jetja novega občinskega reda v du-uajskem mestnem zboru so vprizo-rili danes socijalisti pred mestno hišo veliko demonstracijo. Na tisoče je vrelo skupaj delavcev, kteri so kričali: ,,Ta sklep je ua kvar vo-lilnej pravici \ Naj pogine izdajalec ljudstva Lueger 1" Radarji so mnogo osob aretirali in z velikim naporom so razpršili množico. Dunaj, 18. marca. Kakor se poluradno naznanja, se Avstrija ne bode zadovoljila z odlokom vlade Zjed. držav glede odškodnine za ogrske premogarje, kteri so postali žrtve streljanja pri Hazletouu. Avstrijska vlada je baje sklenila ostati pri zahtevi za odškodnino. Pariz, 18. marca. ,,Figaru" poroča dopisovalec iz Rima, da so zdravniki jednoglasno spoznali za potrebno, da se papež podvrže dru-gej operaciji. Pravijo,da zdravnikom pri prvi operaciji ni bilo mogoče rano zašiti. London, 20. marca. Danes je tukaj padel prvi sneg to zimo. Včeraj večer je bila temperatura 13 stopinj pod ničlo. V ladijestajah ob severoiztočnem obrežju bo morali ustaviti promet radi gostega sneženja. London, 21. marca. Začetek spomladi se je po vsej Evropi pojavil s hudimi viharji in izvanrednim mrazom. Na Angleškem so bili taki viharji, da je bilo ladjeplovstvo zelo ovirauo. Minolo noč je padel sneg v Londonu. V Leicestashin je toplomer padel 20 stopinj. Zelo veliko govedi je poginilo; boje se, da bode v Londonu pričelo zmanjkovati živeža. Iz Trsta Be poroča, da je na jadranskem morju razsajal tako 1 ud vihar, kakoršuega že več let niso imeli; nobeden paruik se ni upal ost a vi ti luke in tudi nobeden ni notri pljul. Bodoča vojna. ( Dalje.) II. Prevrat vojne taktike. Naravno je, daje prevratu tehnike orožja, nasledek vojne taktike. Glavni posledek je, da dandaneB dajo največji pomen prikrivanju. Vsi vojni oddelki, celo konjištvo, bo danes oskrbljeni z orodjem v napravljanje nasipov, in vsak vojni oddelek, kteri ima držati kako pozicijo ali lego, bode to utrdil. Ne glede na boje pri trdnjavah, bod« bodoča vojna, vojna za utrjene pozicije. To edino že zahteva popolen prevrat v taktiki. Vprašanje: kako se zadrži vojna vednost nasproti novi nalogi? Odgovor vojaka gospoda pl. Goltza, kteri je spiral uavduševalno knjigo „Das Volk in Waffeu", je nato: ,,Bodoča bitka je za nas sfinkB z nerešeno zagouetko." Ako ti gospodje, dasi jim pripisujejo zmožnost voditi take bitko, sami ne vedo kako in kaj, toraj naj bode vendar zdravemu človeškemu razumu dovoljeno gojiti dvom. Bloch navaja tudi celo vrsto pomislekov. Vojne čete, ktere se bodo v bodoče morale udeležiti odločilnih bitk, so velikansko narastle: daleč noseče strelno orožje iu vpeljava brezdim-nega smodnika z: htevajo, da se bodo morale bitke biti na prostorih iz-vanredne obsežnosti; nezakajeno bojno polje, vef ji nošaj in bolj sigurno zadetje puške, kakor tudi boljše izvežbanje moštva, bode pripomoglo, da bode večje število častnikov postalo za vojno nezmožnih, (V vseh armadah tudi izobražujejo strelce, kterih naloga bode vsem, vodje nasprotnikov na muho vzeti, in ker morajo častniki vedno biti razpostavljeni na važnih prostorih, da zamorejo ogledovati delovanje razkropljeuega moštva, bode toraj tudi teh naloga rešena.) K temu je še upoštevati fizični element, kako se bodo ljudje glede tega vojnega načina zadržali; bolj je vpoštevati, ker bode velik del vojaštva obstal iz rezervistov, ktere so uprav poklicali od njih mirnega poklica. Dalje : Ker bode bitka večinoma bitka za utrjene pozicije, bode pri razmerah tudi dolgotrajna. Nekteri vojaki že govore o bitkah trajajočih 3, 4, da celo 15 dni. Pri teh pa vojakom ne bodo privoščili nqčni mir, ker v vseh armadah se že pripravljajo za po-uočne bitke, za ktere napravljajo priprave za metanje žarkov, pri kterih svitu bodo obstreljavali pozicije sovražnika. K sklepu pa je vpoštevati, da bodo bodoče yojne nedvomno zahtevale ogromno žrtev življenj ljudi, ali nikdar ne bode prišlo do odločnosti; prvič, ker VBled občega oboroževanj a nobena stranka ne bode računala na pretezo, drugič zasledovanje k umikanju prisiljenega sovražnika, kteri se pri umikanju še vedno lahko utrdi,' smatrajo odločni vojaški krogi za zelo veliko tveganje. Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik : Geobg Kotce ; L tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Štefan Banovec ; H iagaj.: Matija Agnič, Box 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjas ; John Prešlrn, Box 286; Josip Mantel ; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. padu, ali zamere odpoaJati pomoč. Bn tudi ne glede na to: Armado broječo milijone odpoBlati in johra niti, to je pipoluoma nova naloga, od ktere je vse odvisno, o čemur pa nikdo niti najmanjšega pcyma nema kako rešiti to zagonetko. (Dalje prihodnjič.) dišču. (V tem poslu se odlikuje ljubljanska policija, ako bi pa morala loviti kakega prebrisanega sleparja, bi pa t dolgim nosom odšla. Drobnosti. Glasilo: ,,GLAS NARODA"1 Ven to do razinišljevauja, ktera je potrnba up i jI vati, in jih tudi vpoštevajo vojaki — toda najbolj karakteristično je— mnenja teh gospodov so neznansko različna: Bloch popolnoma prav govori o ..zmesi brezmiselnosti in protislovja", na ktera naletimo pri študiranju knjig in strokovnih listov; on navaja iz knjige generala Luze (Etude de tae-tique, Paris 18 0) tele lepe stavke: „Kdo s« že ni čudil o raznoterosti mnenj v naših učilnih knjigah in sicer se nahajajo nasprotstva mnenj o bistvenih pravilih taktike. Ali j« morebiti v soglasju Kar se častniki pehote uče v nižjih šolah, s tem kar poučujejo na vojnih akademijah? Ali odgovarja pouk akademije s tem, kar modrujejo v tečaju „Ecole d'application" (tečaj za uporabui vojui uk)? Ali so ne spremene mnogokrat m sli, kt^re oznanujejo raz, učiteljske stolice, na najbolj različne ( načine? To je zmes pojmov in prin- J c i po v, k ter i se med seboj borijo in iz teh bojev ne posveti noben žarek luči. Zato se ne smemo čuditi, ako obupani častnik reče: po čemu te študije? naj učitelji preje najdejo soglasje/* — Na Francoskem so bolj odkritosrčni, ali iz t^ga ni povzeti, da bi bili v druzih deželah na boljern v tem oz ru. Lepo upanje za vojake, kteri morajo pod takim vodstvom iti v vojno! Sklicujejo se na velike vojaške vaje kot šola za vojuo; ali Bloch navaja vrsto vojaških razsodb, kteri odločno oporekajo pomen teh drazih vojaških iger, iu c«lu zagotavljajo, j da vojaške vaje služijo samo v to, da napravljajo napačna slep^nja. Mož; ni pozabil pri tej priliki navesti lepi I zgled, kako se je grof Waldersee, j kot sodnik pri cesarskih orožnih i vajah izjavil, da predrzni napad konji kov pod vodstvom cesarja Viljema bi l»il v resničnem položaju nemogoč, in zato je bil mož odslov-Ijen od generalnega štaba in potisnjen med vojne uddelke. Ako je že bitka bodočnosti ,sf inks, nerešena zagonetka", toraj je vojna desetkrat, stokrat večja! Še nikdar ni svet videl milijone ljudi korakati v vojno, kar bi se utegnilo pripetiti v bodoče j vojni, v vojni ne med dvema državama temveč — zaradi zvez, ktere so države skleuole — med vsemi večjimi državami Evrope. Prod vsem sili na površje vprašanje, kako bi bilo mogoče premikati in oskrbovati tako armado. V tej zadevi tavamo v temi, ker vse dosedanje skušnje absolutno niso merodaje. Zelo radi se sklicujejo na grajenje železnice, vpeljavo vojnega brzojava, gololte-pismonoše za prenašanje po-r čil itd. Pozabijo pa, ?a se je moderna tehnika vedno močnejša ska-zala v razdejanju, nego v s t varjenju. Tako na primer bi bila armada na. ▼ezaua, ktera računa na dovolj živeža — dandanes ni misliti, d a bi •e armada v sovražnej zemlji za mogla dalj časa živeti od rekvizic je — postavljena v zelo kočljiv položaj : železnice so umetne ceste na v*ej 6rti in jih je lahko uuičiti; zato v vaeh deželah uče «conjištvo v slav nem delu, železnične nasipe itd. raz-dejati t Malini bombami; in v resnem slučaju je to lahko izvesti, ker s ">rzo upriiorenimi manevri je v manjših oddelkih lahko priti sovražniku v hrbet in mu razdejati zvezno drto. — Male bitke, kterih namen je bil, oddelke se živežem na potu napasti in odvieti, bodo zelo nevarne valed daleč nosečih pušk in to-r, posebno pa vsled brezdimnega lutka. Bežeči oddelek lahko tako kolono in jo uniči, lek kaj avfe o na- Iz Altendorfa na Nemškem nam poroča naročnik našega lista: Rojakom v Ameriki naznanjam, da je nemška vlada odredila, da morajo do 1. junija Nemčijo ostaviti vsi tujezemci, kteri ne znajo nemško čitati in pisati; tukaj i as je zelo veliko, kt^ri bod°mo morali vsled tega ostaviti Nemčijo in se podati nazaj v Avstrijo ali kam drugam. Peregrin Gerčar. (Razmere so tukaj dobre in je lahko delo dobiti, ako se kdo zanj potrudi. 1'red. ) * * * Mestna hranilnica Ijub-I j a n ska. Meseca februvarja 1899. uložilo je v mestni hranilnici ljub-Ijauski 873 strank 375.567 gid. 89 kr., 607strank pa vzdignilo 212.199 gld. 11 kr. * « * Mestna hranilnica vNo-vem mestu. V mesecu februva-riju 1899. 1. je 167 strank vložilo 42.764 K 8 v., 128 strank vzdignilo 46 691 K 32 v., toraj manj vložilo 3927 K 24 v., 10 strankam posojil seje izplačalo 9040 K, stanje vlog 1,188.154 K S3 v., denarni promet 138 756 K 49 v. * * * Požari. Pri Rakitniku so se 24. febr. pogozdoval ni nasadi une-li, in sicer vel^d isker iz lokomotive. Škode ni veliko. — V Preski je 161etni Fran Jarc v cerkvenem gozdu „Za klancem'' zanetil ogenj, kt^ri je upepelil precejšen del gozda. * * * Nesreča. V Radanji vasi je utonil 41etni sinko posestnika Ignacija Dremelja, in sicer v večji mlaki za domačo hišo. * * * Požar. Dne 14. febr. je začelo v Dobrepoljah št. 16 pri posestniku Job. Tomažiču goreti. Zažgal je 141eten fant, ki je neprevidno 7. ognjem ravnal. Ogenj je upepelil Tomažičevo gospodarsko poslopje ter hišo in hlev njegovega soseda Štefana Mezgeca. Škode je 2000gld. * , * S a m o rn o r. Iz Postojne se poroča, da so v potoku Reka našli truplo posestniške žene Marije Ri-barič iz Trnovega. Sodi se, da si je žena sama končala življenje. * * * Žganje ga j c ubilo. Iz Rnjhenburga se poroča 27. febr. ►Sinoči se je znani pijauček, bivši sedlar Ve rež, v neki žganjarni tako nasrkal te blažene „železne vode", da je domov grede obležal. Zjutraj bo ga našli zmrznjenega — mrtvega, ter odnesli ga v tukajšno mrtvašnico. * * * Iz Šmartna pri Litiji se piše: Umrla je v četrtek 28. febr. neka stara beračica v Ustji pri Šmartnem, kt^ra je ležala bolna v svinjaku, iz desk zbjtem na gi oju iu slami, kjer so nekoliko preje prašiče ven spravili, celo jesen in zimo do sedaj brez odeje in postrežbe, iu le usmiljeni ljudje soji nosili toliko jedil, kakor prašičku. Ta svinjak je oddaljen komaj dve minuti od stanovanja g. župana šmar-tinskega. Res, da je bila beračiča prav nadležna, da je ni hotel nihče pod streho, lahko pa bi se dobil prostoj vsaj v kakšnem hlevu, kjer ni toliko mraza ko v razbitem svinjaku. Tako skrbi ona obečana in prerokovana usmiljenost. Na Kranjskem pa uprav zbirajo tisočake za nepotrebno šolo — ali vidite, kako ae godi siromakom na Kranjskem? * » * Prijeti beguni. Martin Žu-bjlj iz Dobravice v črnomaljskem okraju, Ivan in Fran Kenig s Hriba pri Novem mestu in Matija Eppih iz Globodala so jo hoteli popihati v Ameriko, ne da bi bili za- Ponesrečil je Štefan Poljšak iz Zapuž v Vipavskem okraju. Padel je v jamo za svojo hišo in se ubil. -> Uboj. V noči od 20 na 21. febr. je bil 621etni Anton Milavec v Šmi-helu na Notranjskem v svoji lastni hiši ubit in to pri prepiru z nekimi, že zaprtimi znanci, v katerih družbi se je Milavec napajal z žganjem. Napaden orožnik. Na semenj v Radečah prišel je tudi Ant. Renko iz Leskovca, da bi se malo pretepal. Poskušal je uprizoriti pretep, a še predno se mu je to posrečilo, ga je prijel za vrat orožnik in ga odpeljal v zapor. Na potuje aretovančev brat, Fran Renko napadel orožnika. Slednji se je moral braniti z sabljo in je napadalca tudi lahko ranil, a dveh divjakov ni mogel krotiti. Brata Renko sta srečno odnesla pete in jih doslej še ni bilo možno ujeti. Strašna mati. V Porečah ob Vrbskem jezeru je pri zakoncih Pul 1. 1897 služila dekla Notburga Pirka, ki je imela seboj šestletnega sina bebca. Temu dečku seje vedno slabo godilo, in dekle v hiši so se očitno razgovarjale, kako bi se otrok najlažje spravil s sveta. V septembru pa so ljudje našli dečka v temni sobi mrtvega. Mrtvaški ogledalec se ni brigal za povod dečkove smrti ter ga pustil pokopati. Ljudje pa so sumili, da je dečka lastna mati umorila, in ta vest se je razširila končno do ušes oblast-va. Pirker so v juniju 1. 1S98 zaprli. V preiskavi je Pirker priznala, da je zaprla dečka v sobo ter mu dala piti kupico vode, v kateri je bila na drobno raztolčeno steklo in fosfor. Mej tem ko je otrok umiral, seje mati z nekim hlapcem v sosedni sobi intimno pečala. Truplo otroka so izkopali ter našli v želodcu razdrobljeno steklo; fosfor je že izpuh tel. Sodišče je Pirker obsodilo na vešala, in najvišje sodišče je sodbo potrdilo. zopet male pos >dice, bo le zmajevali z glavo, da ne. Tako bo sedeli nad pol ure nemi in ne da bili spre govorili besedico. Poslovodja je prosil družbo, naj zapuste lokal, na kar so isti izjavili, da bodo ponavljali to demonstracijo sleherni dan po več ur, dokler ne izginejo natakarice iz lokala. Na to so plačali molče in zapustili lokal, kakor bo prišli. Dotičnemu lokalu je torej zagotovljen velik, če tudi malo neprijeten obisk, ako ne najdejo oblasti kakega lasu v tej juhi. Najstarejši Dunaj Č a n umrl. V starosti 113 let je umrl 28. februvarija bivši mesar in ko-čij*ž Kohn, rodom iz Ogerske. Dogodkov pod Napoleonom seje rad spominjal. Bolan ni bil nikdar. Umrl je za inHuenco. Njegova žena je stara 76 let. Pobegnil je se svojo — mačeho. Iz Berolina javljajo: 401etni sin nekega velikega posestnika je pobegnil se svojo mačeho, 261etno tretjo soprogo 701etnega očeta svojega. Policija je sicer zalotila ta zalubljeni pareček, toda izpustila ga je zopet. „Zapeljana" čaka sedaj v hiši svoje sestre na — ločitev od očeta svojega ljubimca. trudimo zanj. Da se pa kljubu napora in skrbi najde še „kikar" je pa naravno, saj veste kaj pravi pregovor : „Da nekterim ljudem še Bog na sodni dan popoludne ne bode UBtregel." TiBkovine smo že pred štirimi tedni po ekspres odposlali. G. J. S. v Ark. Cene za parobro-de so danes iz New Yorka v Bremen $30—28, v Hamburg $27—28, angleške ladije $26—28 do Bremena ali Hamburga; francoska družba še ni znižala cene za vožnjo v Evropo in stane v Inšpruk $35.30. Iz Hamburga ali Bremena velja vožnja do Ljubljane III. razred $10.40, IV. razred „box care" pa $7.40. Prošnja. Vedno b ah ač. A.: „S tem monoklom Vas je optikar dobro namazal, saj nima zlat okvir". — B. : ,,Glejte, glejte, zato tako Blabo nanj vidim !" Potem. Upnik: ,,Ali ni gospoda barona nikdar doma?1' — Sluga:,^, vendar!" — Upnik: ,,Tako! — Kedaj pa?" — Sluga: ,,Potem ko vi odidete!" Tudi odgovor Oče (neveste) : ,.Gospod Zivkovič, mojo hčer Vam lahko priporočim kot vzorec, toda žal, da nema premoženja". — Ženin : ,,Toda vzorec brez vrednosti!" Rojaka John K e n d a in A. Z e-k o 1, preje bivala v Gilmore, Ark., sta naprošena, da nam naznanita kje bivata, ker bi radi zvedeli prave naslove od denarnih pošiljatev, avstrijska pošta nemore novce uročiti na naslove, ktere sta nam naznanila. Nam je zelo neljubo, da novce ne dobe naslovniki in to radi pomanjkljivih naslovov; na naša pisma nismo dobili odgovor, zato javno prosimo rojake, da naj kterega teh opozore nato, daje mogoče pravilno urediti. Fr. Sakser & Co. Kje sta P MARKO PAPESH, doma iz Lopate, pri meni je bival pet let v Le-adville, Colo. Dalje kje je JOE OSTERMAN, tudi ta je pred petimi leti pri meni bival. Rad bi zvedel za nju naslovi, ker imam ž njima še poračunati. Nju naaloy želi zvedeti : Frank H o 6 e v a r, Box 24, Aspen, Colo. Nesreča na morju. 5. marca zvečer je prišel na trg v Miljah neki mladenič v takem stanju, da s« Bog usmili, komaj da je govoril. Popoludne se je podala družba 5 osob v barčici na morje na lov morskih tic. Toda hkratu je jel pihati močan veter. Blizu sv. Lobota je potegnil močan piš, ki je prevrnil barko. Vseh pet je padlo v morje. Grozno so vpili na pomoč, toda na vsem morju ni bilo videti nobene žive duše. Jedeu za drugim so zgi-njevali njegovi tovariši. Le on se je vzdržal na prebrujeni barki in je priplaval do brega vporabivši zadnje svoje telesne moči. V morju je bil celih pet ur v groznem mrazu. Rešeni se imenuje Anton Pucher in je mehanik iz Trsta. Oblasti so takoj začele iskati ponesrečence. Al i nobene sledi ni o njih, le pro-vrnjeno barko je morje vrglo na suho blizu pomola Tosič. Ima prav. Ona: ,, Ali Jože, pred ženitvijo si mi povedal, da zaslužiš tri dolarje na dan, sedaj mi pa samo poldruzega prineseš. Ti si me nalagal!'4 — Mož: ,,Nikakor ne, delavec pri kanalu gotovo služi tri dolarje na dan, ali dajo mu ie poldruzega !*A Kje Je? FRANČIŠKA ŠUSTERŠIC, doma iz Raktine, občina Presnrje, pošta Borovnica. V Ameriko je prišla meseca julija i898 kakor sem po naključju zvedel. Ako kdo rojakov ve za njen naslov, naj ga blagovoli poslati njenemu bratrancu: Frank Petelin, 501 East 3. St., Anaconda, Mont., ali ,,Glas Narodu". (29. mc.) I Opozorenj^ JOŽEF TEKA VE C, 3 Juuita Str., v Clevejandu. O., naznanjam tpm _ j potom svojemu rojaku, cla spolni svojp dolžnosti do 15. aprila, če ne, »a naznanim z vsem imenom, ker čas je poravnati ; ravno isto za-----, htevajo moji sosedje. Blagodejno delovanje. —■ Ptujec : ,,Tukajšnji olepševalni odbor stori mnogo za ta kraj?" — Domačin: „Da, da, lani je zopet ANTON KUS, doma iz Pristave napravil nove klopi in kažipote, župnija sv. Križ na Dolenjskem. Za Najceneje vožnje listke iz Ljubljane na vse kraje v Zjed. države z dobrimi francoskimi parniki so dobiti pri F. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. lEsia© □©«? JOSIP GREGORlC ali tudi JOHN BROWN, ker ima ta človek 2 imena, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem, v Ameriko je prišel pred 2 mesecema ; govori: slovensko, nemško in italijansko. Potepuh je prve vrste in se dela boji, svojemu tovaridu je ukradel iz zaprtega kovčega 8109in ubegnil. Rojake prosim, ako kdo kaj o tem nevarnem lopovu vČ, da meni naznanijo njegov naslov: Peter Prušek, 26G Saw Mill Alley, Allegheny, Pa. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vBem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dip-). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1899 Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter prt.dajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. T- Kjeje? potem smo imeli leBa za kurjavo !" vso zimo dosti Defravdant samomorilec. Na Dunaju so našli 24. febr. zjutraj uradnika zastavnice, Otona 8cheriana in njegovo ženo mrtvo. Dasi sta živela zakonca jako skromno ter nista imela otrok, poneveril je vender Scherian tekom let blizu 12.000 gld. Prisvajal si je namreč dragoceno nakitje, ktero je potem v drugič zastavil. Ker je bila v petek glavna revizija in so prišli po-neverjenju na sled, razkril je Scherian soprogi svoj čin in ta je bila takoj pripravljena ž njim umreti. Scherian seje umaknil, še predno so v uradu zvedeli, kdo je prav za prav defravdant. Pustil je pismo, v kterem je vse priznal. Scherian je UBtrelil ženo in sebe. Originalno demonstracijo je priredilo v neki vinarni na Dunaju kakih 80 mladih natakarjev. Demostracija je bila naperjena proti—natakaricam. Ta družba je zasela-vse mize v dotični vinarni, v kateri strežejo ženske. Vsaki ja d jst.h svoji vojaški dolžnosti. Prišli naročil „osminko" vina Vino je so samo do Ljubljane; tu jih je bilo seveda popito hitro, a na vpra-prijela policija in jih izročila so- šauja natakaric, naj-li napolnijo Hiter odgovor. Ženin (nameravajoč podpisati ženitno pogodbo) : ,,Ali Helena, kaj vidim, po krstnem listu Bi vendar deset let stareja, nego si mi to rekla'-. — Nevesta: „No, ako ne izgledam toliko stara, potem nič ne škodi!" njega bi rad zvedel: Ant. Vege l, 1706 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Slab migljaj. Ona: ,,Glej, ljubi mož, danes sem tako resnično sanjala, da si mi kupil krasno svilnato obleko". — On : „No, kaj tako neumnega se zamore pač človeku le sanjati!" Vino na prodaj. Dobro rudeče californiško vino prodajam po 35 do 50 centov galono s posodo vred. Dobro belo vino od 50 do 65 centov galono s posodo vred. (15. ap.) NIK. RADO VIC H, 702 Vermon St., San Francisco. Francoska parobrodna dražba Conmapie Generale Transatlantic Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSRRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La To ura i ne La Normandie La Champagne La Bretagne La Touraine La Gasgogne Prvi razred kajite Ijajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK. marca, aprila. 25. 1. 8. 15. ;; 22. 29. do HavTe v Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljaiev registrirana. G. F. M. v O., Oreg. „Narodne 1 Besede" je izšla že druga številka j 8. t. m. in smo jo Vam danes odpo- : slali. Radovednež. Oče papeža Leva i XIII. je bil grof Ludovik Pecci,i mati pa Ana Pecci; papež se je rodil v palači v Sieni na Italijanskem in ni sin ubožnih starišev. Italijanska ; vlada je po vplenenju Rima odločila papežu pol milijona lir na leto dotacije, ali teh novcev ni nikdar sprejel ne Pij IX., niti Lev XIII., ker ako bi vzel te novce, bi priznal Italijo pravoveljavno posestnico bivše rimske države; seveda ima zgodovinsko pravo, ali kaj pomaga dandanes pravica brez moči? G. J. Pelko, La Salle, 111. Priobčili bodemo, ali prošnjo ne smemo, ker ako f nas bi kdo ovAdil oblasti, bi oba še enkrat nazaj poslali. Več pismeno. Dopis priobčimo prihodnjič. G. Jak. L Vertin, Great Falls, Mont. Hvala Vam za pripoznanje in možato ter poštenjaško zastopanje. Poveijeni bodite, da kar mi ste rimo za rojake, storimo vestno, ako zaslužimo kak dolar ae tudi po- m\ K m M m s \m H \m M \m M BI Mestna Mlnica y Novem Mesta ■ B IS obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, HI po 4°|o ' m ter sama plačuje rentni davek. Ig Dolenjcem se jiri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte- BI denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. m Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK BI Bi a SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za SIoveDce. mmmmmmmmm ION. TANCIG, slovenski fotograf v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko^ ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG. CALUMET, J MICHIGAN. Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., T k te rem bod em točil RAZNO IZVRSTNO 8VEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE 8M0DKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi Usiogij isce, S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČlC, 1335 Maiu Str., La Salle, III. POTUJE Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča strogo solidna eBAiVKA^ CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street,___Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ce: o m je solidna v iz plačan ju škode; ima svojca NOTARY PUBLIC, k ter; uapravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoč« zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. -«« THE PRINCE LINE ■v Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovoli čestokrat obiskat moj SALOON KDOR _ C^g^ SLOVENCEV bodisi y staro domoYino ali obratno naj se zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v feterem točim izvrstno ANHAEUSER & BUSH PIVO ali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE. Rojaki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrei piiači i n postrežbi. J r 1 S poštovanjem M ike Krawl, 1206 Scott Street, Joliet,Ill. v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz ZDSTo-w- G-exLo-v-o n-i IŠTeapol ,,Spartan Prince", „Trojan Prince14, »Parter Prince", ,,Afghan "rince", „Italian Prince14 Cene KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo doeedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e i i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj 841 ali 841.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko |09 Greenwich Street, kamor Va* drugam spel jejo, Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem Času. Kaj^^agOgaaagaff r 'Jf -' 1 "ljl!—-ng^linnMif l-nlUn-nlB" i vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. : v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27 75, Karlova $28.50, Inšpruk $26.00. Potniki tretjega razreda dobfc vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik : C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, - - NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in »kolici svoj lepo, na novo urejeni 8A/.OOA7 na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, lil. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in ^ERJEVO PIVO FINA VIKA in DOBRE PIJAČE kakox WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se '»odo pri nas dobila vsak čas kakor i udi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. ^ Toraj Slovenci in Hrvatje v Joliietu in okolici kakor tudi na novo •iošli IZ stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. svoji naj gredo vedno k svojim! Se spoštovanjem IVI ar tin Bluth & Co., s A LOON ER CORNER OTTAWA 6: JACKSON STR., JOLLIET, ILL i HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah. ^iM Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA ^a možke, ženske in otroke. Dalje * VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saloon^ 400 Elm Str., Leadville, (olo. Vedno točim fino, sveže PIVO dobra VINA, izvrstni WHISKEY,' teT prodajam fine SMODKE. Pri 1 meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščiuo med njimi. Za obilen obisk Be priporočam z veleštovanjem Iti V AC JHIKLICH G. MARTINI na 5- cesti v Red Jacketu, JVIich., je odprl in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro «mi.ii 'i umu nig)*. "P" KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse delt- sveta denarne nakaznice, menjice in dolžna pisni. Isposlnje in isterjnje zapuščine in dolgcve. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cenanajcenejšim3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija Bezek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen l njimi, ter so še sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bili prevarani: harmonike so lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim. . , Glasoviti in pro- z j e d n i m p o k r o v o m na vijak slavljeni zdrav-(Schraube), na kterem je udelana nik, ki se je iz-zlata podoba, bodisi: lokomotiva, u5il ia Pr«jel di-jelen ali konj, in stane z dobrim' P1,00™ na slove-Elgin koleaovjem "^afSvBe- ču, Monakovem, New Yorku, Phi- in na 15 kamnov samo $15.00 | j^j^v st Na zahteva nje s« razp siljajo ce- moboru ua Hr~ niki frankovani. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. DusGhek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov 111 grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA aH „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih vir; ink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik ( Trice lini). Naročila ae vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi v čja naročila pošiljam po ExyreBU prosto in se pri sprejemu nič n» plača, ako se mi gotovi novci, Money Order a'i chek pošlje z naro«' >o vred. Novci s« tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj na-dovje: F. A. DUSCHEK 328 K. 70 STR. NEW YORK, CITY Svoji ) svojimi Spretni agent je se gprr rno proti ugodniDi pogoien HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik mr.mjwm sedaj nastanjeni zdravnik ua So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpnljubljenpjši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsatovrsmili notranji! kakor tnfli vnanlih lioleznij. na 7 kamnov samo. . . 50 Marko Teiak imam harmonike že pet let od g. Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kie-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že .pet let. M. Teschak. v ! * im:irn harmonikeod g. J. Goloba že šest let, za nje sem dal $40 in so sesedaj U>i]5e kakor one u stare dežele, ktere stane]', najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, 111. Podpisani Michael Klobučar potrjujeda so harmonike izdelane od g. J. Goloba u vrstno delo, jaz že na nje igrani 4 leta, dai ^ za nje $25 in še sedaj jih ne dam zaradi Uj.li glusu za *3Q. Mike Klobučar, Joliet, UL Mat. Fran kov ič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil .«1 njega harmorike pred 4 leti in dal za nj< $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše u »iare dežele; dosedaj te niso potrebovale ]oprave Math. Fra-k,»rich, Calumet, Mich. Silvester Strauietz, ravnatelj mestne i