257 Tekstilna industrija je bila najpomembnejša gospodarska panoga v Mariboru. Med dvema vojnama je ta industrija predstavljala skoraj polovi- co kapacitet v Sloveniji, Slovenija pa je imela najmočnejšo industrijo v Ju- goslaviji. Z nastankom jugoslovanske države leta 1918 se je Slovenija znašla v novem gospodarskem prostoru. Odprlo se ji je veliko tržišče, kar je bila prednost pri nadaljnjem razvoju. Prometne razmere so bile za razvoj industrije v Sloveniji ugodne. Že- lezniško omrežje je bilo že zgrajeno in je v glavnem ustrezalo prometnim potrebam, prav tako ceste. Poštni promet je bil v glavnem dobro razvit, najbolj poštni in telegrafski; telefonski se je močno razvil šele v tridesetih letih, ko sta Ljubljana in Maribor dobila avtomatske telefonske centrale. Razvoj industrije je omogočila tudi elektrifi kacija Slovenije, ki se je začela že pred prvo svetovno vojno, intenzivno pa se je izvajala po njej. Še pred drugo svetovno vojno so bila elektrifi cirana vsa industrijska središča. V Sloveniji so bile najpomembnejše panoge tekstilna, kovinska in me- talurška; predstavljale so polovico vse industrijske proizvodnje. Po vlože- nem kapitalu in po številu delovnih mest je bila najpomembnejša tekstilna industrija s četrtino vsega industrijskega kapitala in 27 odstotkov delovnih mest. Skupna vrednost slovenske industrijske proizvodnje pred drugo sve- tovno vojno je bila 4,2 milijarde dinarjev, kar je bilo tedaj približno tretjina vrednosti jugoslovanskega državnega proračuna. Tekstilna industrija je v Sloveniji doživela največji razvoj v letih od 1922 do 1939. Ob nastanku Jugoslavije so bile v Sloveniji pomembnejše le te- kstilne tovarne v Tržiču, Litiji in Preboldu z okrog 1350 delavci. Leta 1939 je France Kresal MARIBORSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA 1922–1992 – VZPON IN ZATON mesto in gospodarstvo.indb 257 mesto in gospodarstvo.indb 257 6.5.2010 14:05:44 6.5.2010 14:05:44 258 bilo pri nas že 67 tovarn, tekstilnih delavcev pa okrog 17.000. Nastali so novi tekstilni centri v Mariboru, Kranju in Celju. V Mariboru pred prvo svetovno vojno ni bilo tekstilne industrije. Po nastanku Jugoslavije pa je bilo zgrajenih 15 večjih oziroma velikih tekstilnih tovarn, ki so leta 1939 zaposlovale več kot 7000 delavcev. Največje so bile Doctor in drug, Hutter, Rosner in Ehrlich. Ob nastanku stare Jugoslavije je bilo na njenem ozemlju 18 tekstilnih tovarn s 109.300 vreteni, 7170 statvami in 5250 zaposlenimi delavci. Izdelo- vale so predvsem bombažno blago, v Srbiji tudi grobo volneno blago. Zaho- dna državna meja je od Slovenije odrezala dve tretjini tekstilne industrije; ostale so samo tovarne v Tržiču, Litiji in Preboldu. Na jugoslovanskem tr- žišču je v prvih letih po vojni izredno primanjkovalo tekstilnega blaga. Do razpada habsburške monarhije so bile njene južnoslovanske dežele tržišče za močno razvito češko in avstrijsko tekstilno industrijo, srbsko tržišče pa je bilo izredno slabo preskrbljeno. Nove državne meje so ustvarile tudi nov go- spodarski prostor. Prej normalni trgovinski odnosi na prejšnjem enotnem tržišču so postali zunanjetrgovinski odnosi z deviznim ali klirinškim poslo- vanjem, ki so ga ovirale še carinske tarife in zapleteni meddržavni odnosi. Uvoz tekstilnega blaga je bil velik problem nove države, zato je bil hiter ra- zvoj tekstilne industrije v industrijskem razvoju Jugoslavije med dvema voj- nama zelo pomemben. Država ga je pospeševala z visoko carinsko zaščito, s krediti, z zunanjetrgovinsko in devizno politiko ter z raznimi olajšavami, ki jih je dajala tujim in domačim podjetnikom. Omogočala je ustanavljanje podjetij z udeležbo tujega ali pretežno tujega kapitala. Industrialce je opro- ščala carin na uvoz tekstilnih strojev, tujim podjetnikom pa omogočala pre- nos celotnih tovarniških naprav. Tako gospodarsko politiko je omogočala tudi predimenzioniranost tekstilne industrije na Češkem in v Avstriji, ki je z razbitjem prejšnje monarhije izgubila širše tržišče za svoje tekstilne izdelke. Jugoslavija je postala za to industrijo izredno pomembno tržišče. Zaradi vi- soke carinske zaščite ga ni osvajala samo s svojimi izdelki, ampak je vlagala tudi svoj kapital, stroje ter nameščala tekstilne in fi nančne strokovnjake. Mnoga podjetja so preselila svoje tovarne v Jugoslavijo, investirala kapital, nekateri veliki tuji koncerni so ustanavljali svoje podružnice. Slovenija se je v novih gospodarskih in političnih razmerah znašla zelo dobro. Takoj po vojni sta bila v vseh tujih podjetjih uvedena poseben državni nadzor in sekvester, ki je veljal do izvedbe nacionalizacije tujega kapitala. Nacionalizacijo so izvedli tako, da je prišel večinski kapital v domače de- narne zavode. Nadaljnji razvoj tekstilne industrije je največ fi nanciral tuj mesto in gospodarstvo.indb 258 mesto in gospodarstvo.indb 258 6.5.2010 14:05:44 6.5.2010 14:05:44 259 kapital. Domačega je bilo malo, komaj tretjina, in bil je razdrobljen v več manjših tekstilnih podjetjih. V starih podjetjih je ostal prevladujoč kapital avstrijski še tudi po “nacionalizaciji” . Za izgradnjo nove tekstilne industrije je bil od tujega kapitala najpomembnejši češkoslovaški; v njem je bil opazen kapital sudetskih Nemcev, ki je v Sloveniji sam ustanovil tri največja tekstil- na podjetja ( Doctor in drug v Mariboru ter Jugočeško in Jugobruna v Kra- nju), v sodelovanju z jugoslovanskim in deloma avstrijskim pa še 18 večjih podjetij in nekaj manjših. Avstrijski kapital je bil po velikosti in pomenu takoj za češkim. Mariborska tovarna svile je bila do leta 1930 podružnica avstrijskega koncerna Bujatti, tudi nekaj manjših podjetnikov je preselilo svoje tovarne iz Avstrije, predvsem pa je avstrijski kapital sodeloval s češkim in z jugoslovanskim; najpomembnejše so bile mariborske tekstilne tovarne A vgust E h rlic h, K a rl Th oma, Hugo Stern, Mariborska tekstilna tovarna, Ze- lenka, Hutter in drug. Avstrijski kapital se je angažiral predvsem v raznih oblikah z bančnim kapitalom dunajskega Creditanstalta. Poljski kapital je bil majhen, investiran je bil samo v Intexu v Kranju. Švicarski kapital je bil prvotno investiran samo v Tržiču, leta 1938 pa je prišel v švicarske roke kapital podjetij Doctor in drug ter Zelenka iz Maribora. Angleški kapital je bil do leta 1938 samo v Tržiču, tega leta pa je prevzel večinski paket delnic Jugočeške v Kranju. Sprememba lastništva kapitala leta 1938 je bila samo posledica političnih razmer. Od večjih tovarn so bile samo z domačim kapi- talom zgrajene le Motvoz in platno v Grosupljem, Stora v Ljubljani in teks- tilna tovarna Franja Sirca v Kranju. Pri razvoju tekstilne industrije so se zelo močno angažirali trgovci; zlasti velja to za Maribor. Najpomembnejši so bili Hutter, Schonsky, Zelenka, Rosner, Urbanc, Sirc, Medic, Miklavc in dru- gi. Od domačih bank, ki so sodelovale v kapitalu, so bile najpomembnejše Ljubljanska kreditna banka, Slavenska banka, Trgovska banka, Zadružna gospodarska banka, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Jugoslovanska banka, Jugoslovanska združena banka in Jadransko-Podunavska banka. Slovenija, ki se je prej razvijala v senci močno razvitega gospodar- stva v avstrijskih in čeških deželah, se je osvobodila konkurence močno razvite tekstilne industrije zunaj svojega ozemlja. V dvajsetletnem razvoju med dvema vojnama sta postala Maribor in Kranj najpomembnejša teks- tilna centra ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji. V Mariboru se je tekstilna industrija razvila najprej in je bila tudi pozneje najbolj razvita. V Kranju se je tekstilna industrija razvila nekaj let pozneje, dala pa mu je popolnoma svoj značaj. Druga mesta so pritegnila tekstilne podjetnike šele mesto in gospodarstvo.indb 259 mesto in gospodarstvo.indb 259 6.5.2010 14:05:45 6.5.2010 14:05:45 260 pozneje. Nobena lokacija starih treh tovarn (Tržič, Litija, Prebold) pa ni pritegnila podjetnikov, da bi v njeni bližini postavljali nove tekstilne tovar- ne. Do leta 1941 je bilo v Mariboru zgrajenih 15 večjih tekstilnih tovarn, v Kranju pa 8. Drugje tekstilna industrija ni bila tako skoncentrirana, tudi tovarne so bile nekoliko manjše. V Ljubljani z okolico so bile 4 tovarne, v Celju 3, v Škofj i Loki, Kočevju in Laškem po 2, v Tržiču, Grosupljem, Litiji, Preboldu in Majšperku pa po ena večja tekstilna tovarna. Manjša tekstilna podjetja in pletilstvo so se razvijala v Ljubljani z okolico (10), okrog Dom- žal in Kamnika (5), Radovljice (4), Kočevja (3), okrog Maribora (12), Celja (6) in v Novem mestu (5); v Žireh ter na Bledu se je razvilo industrijsko izdelovanje čipk in vezenin. V Celju, Mariboru, Murski Soboti in v Novem mestu je bilo 5 tovarn perila. V Škofj i Loki, Radovljici in Domžalah so bile tovarne klobukov. V Ljubljani, Mariboru, Kranju in v Polzeli je bilo 7 večjih tovarn pletenin in nogavic. Za Slovenijo je bila značilna predvsem bombažna tekstilna industri- ja. Le nekaj tovarn je predelovalo tudi celulozno vlakno, sintetično svilo, volno in lan. Domačih surovin ni bilo. Najprej se je razvila samo tkalska industrija; v tridesetih letih se je močneje razvila tudi predilska industrija, vendar nikoli toliko, da bi lahko pokrivala vse potrebe domačih tkalnic. Zato so poleg surovega bombaža uvažali še velike količine bombažne pre- je. Tekstilne tovarne v Sloveniji so predelale 75 odstotkov vsega surovega bombaža in 56 odstotkov vse bombažne preje v državi. Več kot polovica vse jugoslovanske tekstilne industrije bombaža je bila v Sloveniji. Vrednost tekstilne proizvodnje je bila največja v Sloveniji, njen delež je bil 37 od- stotkov vse tekstilne industrije v državi, na Hrvaško je prišlo 30 odstotkov in na vse drugo ozemlje 33 odstotkov. Vrednost tekstilne proizvodnje na enega zaposlenega delavca je bila v Sloveniji 67.000 dinarjev, na Hrvaškem 54.000, v drugih predelih pa 28.000 dinarjev. Tekstilna industrija je bila najpomembnejša industrijska veja v slo- venskem gospodarstvu med vojnama. Na prvem mestu je bila po vlože- nem kapitalu, vrednosti proizvodnje in številu zaposlenih delavcev. Nanjo je odpadlo 23 odstotkov vsega osnovnega kapitala, ki je bil investiran v industrijo na Slovenskem do leta 1939, imela je 37 odstotkov vseh delov- nih mest v industriji in dajala je 25,5 odstotkov vrednosti vse industrijske proizvodnje. 1 1 France Kresal: Tekstilna industrija v Sloveniji. Ljubljana 1976, str. 52–158. mesto in gospodarstvo.indb 260 mesto in gospodarstvo.indb 260 6.5.2010 14:05:45 6.5.2010 14:05:45 261 Tabela 1: Tekstilne tovarne v Mariboru leta 1939 Podjetje Osnovni kapital v milijonih dinarjev Vrednost izdelkov v milijonih dinarjev Število delavcev Doctor in drug 52,7 97,8 1600 Mariborska industrija svile 5 30 550 Mariborska tekstilna tvornica 31,5 77,7 600 E. Zelenka & Co. 5,55 29 450 J. Hutter in drug 52 101,8 1500 E h rlic h A ugust 13 47 800 Rosner M a rk o 6 35 1000 F. Vlah, Ruše 3,5 3,5 120 Mariborska tovarna svile 2,4 6,3 100 13 malih podjetij 15,8 24,39 652 Skupaj 186,10 452,49 7452 Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug, Maribor Podjetje je bilo ustanovljeno 6. junija 1922. Ustanovila sta ga Edvard Doctor in njegov zet Ernest Zucker, oba tovarnarja v Nachodu na Češkem. Firma Edvard Doctor je bila ustanovljena že leta 1851 in je imela v Na- chodu veliko tekstilno tovarno. Ernest Zucker je bil poleg tega še upravni svetnik več tekstilnih podjetij na Češkoslovaškem in v Avstriji, bil je uprav- ni svetnik skoraj vseh podjetij Mautnerjevega tekstilnega koncerna. Leta 1938 je prevzel švicarsko državljanstvo in se preselil v Zürich. Edvard Doctor in Ernest Zucker sta podjetje v Mariboru ustanovila kot javno trgovsko družbo, katere solastniki so bili še Olga Doctor, Johan Selinger in Bertold Löubeer. Leta 1926 je Edvard Doctor umrl in njegov delež je prevzela žena Olga Doctor, ki je živela na Dunaju. Dne 30. janu- arja 1928 pa je vse deleže prevzel Ernest Zucker, ki je postal edini lastnik podjetja. Leta 1939 je podjetje prevzela delniška družba Predilnica in tkalnica, d.d. Beograd, tvornica Maribor, ki je bila ustanovljena 1. junija 1939 z 20 milijoni dinarjev osnovne delniške glavnice; 19.800 delnic je imel Ernest Zucker, 200 pa upravni svetniki novoustanovljene delniške družbe, ki so mesto in gospodarstvo.indb 261 mesto in gospodarstvo.indb 261 6.5.2010 14:05:45 6.5.2010 14:05:45 262 bili: Stanko Šverljuga, minister v pokoju; Aleksander Božičković, direktor Jugoslovanske združene banke, Zagreb – Beograd; Boris Todorović, pol- kovnik v pokoju; Bogdan Pogačnik, direktor mariborske podružnice Jugo- slovanske združene banke; dr. Alojz Juvan, mariborski župan; Milan Milić, industrialec v Zagrebu. Bogdan Pogačnik in Aleksander Božičković sta bila predstavnika Jugoslovanske združene banke, drugi štirje pa predstavniki političnega in poslovnega življenja v Jugoslaviji, ki so bili v upravnem sve- tu delniške družbe zato, da bi podjetju pomagali s posredovanjem javnih naročil ter nabav surovin v izrednih razmerah druge svetovne vojne, zara- di katere je v Jugoslaviji močno primanjkovalo bombaža in bombažnega prediva. Te surovine je razdeljevala državna direkcija, ki pa je bolj dajala prednost podjetjem v Srbiji, zato je še nekaj drugih tekstilnih podjetij v le- tih 1939 in 1940 preneslo svoje sedeže v Beograd ali pa v notranjost Srbije (Jagodina). Edvard Doctor in Ernest Zucker sta začela že spomladi leta 1922 gra- diti tekstilno tovarno v Mariboru na desni obali Drave pri koroškem ko- lodvoru. Najprej je bila zgrajena tkalnica, ki je začela obratovati v začetku leta 1923. Tkalske stroje so pripeljali v glavnem iz svoje tovarne v Nachodu na Češkoslovaškem, od koder so dobavljali tudi vso potrebno prejo. Carina jih pri tem ni ovirala, ker je bil uvoz tekstilnih strojev dovoljen brez carine, preja pa je bila zelo nizko carinjena in se je uvoz izplačal. Leta 1928 so zače- li graditi še predilnico; v letih 1933 in 1938 so tovarno v Mariboru močno razširili. V anjo so do leta 1939 investirali 52,7 milijona dinarjev kapitala, ki je bil do leta 1938 češkoslovaški, potem je postal švicarski. Tovarna je imela 22.000 vreten in 840 statev. Izdelovala je bombažno blago in prejo. Leta 1938 je izdelala 4.354.700 m bombažnih tkanin v vre- dnosti 50,21 milijona dinarjev in 2598 t bombažne preje v vrednosti 47,813 milijona dinarjev. Do leta 1930 je zaposlovala okrog 300 delavcev, potem do leta 1935 okrog 870, do leta 1938 okrog 1100, leta 1939 pa že 1600 de- lavcev. Bila je med največjimi tekstilnimi tovarnami v takratni Jugoslaviji. Med drugo svetovno vojno je bila tovarna porušena; do leta 1947 je bila obnovljena. Decembra 1946 je bilo podjetje nacionalizirano in se je preimenovalo v Predilnica in tkalnica Maribor-Tabor; k podjetju je bila pri- ključena še Tovarna pletenin Zora. Leta 1962 sta se združili tovarni Tabor in Merinka. Leta 1963 sta se tovarni Tabor-Merinka in Mariborska teks- tilna tovarna združili v enovito podjetje MTT Maribor. V letih 1970–80 je podjetje Tabor-Merinka zgradilo novo tovarniško poslopje, kupilo so- mesto in gospodarstvo.indb 262 mesto in gospodarstvo.indb 262 6.5.2010 14:05:45 6.5.2010 14:05:45 263 dobno opremo ter uvedlo računalniško tehnologijo za izdelavo vseh vrst volnene preje, modnih tkanin in pletenin. Leta 1992 je zaposlovala 900 delavcev; v tovarni je bilo 12.000 vreten za bombaž, 9400 za volno, 100 statev in 8 pletilnikov. Mariborska industrija svile (Bujatti, Karl Th oma) Avstrijski koncern za svilo Bujatti z Dunaja je v sodelovanju s Slaven- sko banko 16. decembra 1922 ustanovil delniško družbo Metra, združene tvornice trakov in pramenov d.d., Ljubljana, s 5 milijoni dinarjev delniške glavnice. Upravni svet družbe so sestavljali: Avgust Praprotnik, ravnatelj Slavenske banke; Karl Anton Kregar, trgovec v Ljubljani; dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani; dr. Franjo Lipold, odvetnik v Ljubljani; dr. Ivo Ben- kovič, odvetnik v Ljubljani; Karl Schwarz, ravnatelj tovarne trakov Bujatto- vega koncerna na Dunaju in v Dobruški na Češkem; Siegfried Schlesinger in dr. August Fantl, prokurista koncernove tekstilne tovarne v Tanwaldu v Avstriji in upravna svetnika podjetja Zerković, tovarne trakov in poza- menterije v Pragi. Prokurist podjetja in ravnatelj družbe je bil Edvard Pra- protnik. Podjetje je imelo dve tovarni za svilo in trakove v Mariboru in eno manjšo na Fužinah pri Ljubljani. Izdelovale so tiskano blago iz svile. Po zlomu Slavenske banke leta 1926 je podjetje zašlo v fi nančne te- žave in 12. septembra 1927 je bil razglašen konkurz. Dne 12. oktobra 1928 je bila zaznamba konkurza izbrisana in podjetje je prevzel koncern Bujatti sam. Zamenjali so upravo podjetja in sestavili nov upravni svet, ki so ga sestavljali: Eugen Bujatti in Franc Pavel Bujatti; Egon Bujatti, industria- lec v Šumperku na Moravskem in upravni svetnik Bujattijevega koncerna; inženir Maks Hesse, industrialec v Mariboru; Stanislav Lapajne, odvetnik v Ljubljani. Dne 5. januarja 1931 so družbo preimenovali v Mariborsko industrijo svile, d. d., in sedež družbe prenesli v Maribor, kjer je bilo težišče proizvodnje. Dunajski koncern Bujatti je zašel v krizo in leta 1933 je podjetje prevzel češkoslovaški tekstilni koncern za svilo Th oma iz Lanškrouna na Češkem. Tovarni v Mariboru je prevzelo podjetje Th oma & Co., Maribor; osnovna glavnica te družbe je bila 6.468.441 dinarjev. Mariborska indu- strija svile, d. d., je obdržala le tekstilno tovarno v Ljubljani, zato so znižali mesto in gospodarstvo.indb 263 mesto in gospodarstvo.indb 263 6.5.2010 14:05:45 6.5.2010 14:05:45 264 osnovno glavnico od 5 milijonov na 850.000 dinarjev. Zamenjali so tudi upravni svet družbe, ki so ga sestavljali: Karl Th oma, Emil Ripper, Hans Jonisch in Rudolf Titz, vsi tovarnarji v Lanškrounu na Moravskem; inženir Dušan Sernec, bivši minister, in dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani. Tekstilni tovarni v Mariboru sta izdelovali blago iz čiste svile, umetne svile in iz polsvile. Imeli sta tkalnico, barvarno, apreturo in tiskarno. Leta 1938 je proizvodnja dosegla 2 milijona metrov tkanin. Do leta 1938 je bilo zaposlenih okrog 300 delavcev, leta 1939 pa 550. Tekstilna tovarna v Lju- bljani je bila manjša; izdelovala je trakove in pozamenterijo. Leta 1938 je znašala vrednost proizvodnje 773,5 tisoč dinarjev. Zaposlovala je okrog 20 delavcev. V dve tekstilni tovarni v Mariboru so leta 1938 investirali 9,364 milijona dinarjev kapitala, v tovarni Metra na Fužinah pri Ljubljani pa 1,281 milijona dinarjev. Mariborska tekstilna tvornica, d. z o. z., Maribor V letih 1924 in 1925 je Bedřich Schonsky, trgovec v Mariboru, usta- novil dve tekstilni podjetji: eno v sodelovanju podjetnikov družbe Schick & Co. iz Prage, drugo pa z Ervinom Zelenka, trgovcem v Mariboru. Dne 14. avgusta 1924 je bilo protokolirano tekstilno podjetje Mariborska be- lilnica in apretura Schonsky & Löbel, d. z o. z., Maribor z osnovno glav- nico 250.000 dinarjev, od katere je bilo vplačano v gotovini samo 50.000 dinarjev, za 200.000 dinarjev je bila ocenjena vrednost nepremičnin, ki sta jih dala družbi na razpolago oba javna družbenika. Družbeniki so bili: Bedřich Schonsky, tovarnar in trgovec v Mariboru (40 odstotkov); Pavel Schick (11 odstotkov), tovarnar iz Prage, solastnik fi rme Schick & Co., Pra- ga, predsednik in upravni svetnik tekstilne družbe Neumann iz Prage in upravni svetnik delniške družbe Erlacher Textilindustrie A. G. iz Erlacha pri Dunaju; Viljem Löbel (40 odstotkov), trgovec v Mariboru; Henrik We- inberger, pooblaščenec fi rme Schick & Co., z Dunaja, bil je tudi upravni svetnik Erlacher Textilindustrie A. G. iz Erlacha pri Dunaju. Tu najdemo zvezo s fi rmo Doctor in drug, kajti tudi Edvard Doctor in Ernest Zucker sta bila v upravnem svetu tega velikega podjetja s 1600 delavci, ki je bila ustanovljena že leta 1884 v Erlachu. Leta 1925 je Bedřich Schonsky prodal svoj delež (40 odstotkov) fi rmi Schick & Co. iz Prage in družba se je preimenovala v Mariborsko tekstilno mesto in gospodarstvo.indb 264 mesto in gospodarstvo.indb 264 6.5.2010 14:05:45 6.5.2010 14:05:45 265 tvornico, d. z o. z., Maribor. Novi poslovodja je postal Viktor Schick, direk- tor podružnice Češke komercialne banke v Plznu, ki je zamenjal Henrika Weinbergerja, pooblaščenca dunajske fi rme Schick. Leta 1931 sta podjetje prevzeli fi rma Gustav Deutsch iz Dvur Kralova na Češkem in Združena banka iz Prage. Novi poslovodja je postal Franc Mautner, tekstilni refe- rent češke Združene banke iz Prage, ki se je preselil v Maribor. Solastniki podjetja so bili bratje Fritz, Pavel in Ernest Deutsch, vsi podjetniki fi rme Gustav Deutsch iz Dvur Kralova na Češkem. Konec leta 1940 so lastniki spremenili obliko družbe in sedež prenesli v Beograd. Mariborsko podjetje je prevzela delniška družba MA-VA d. d., Beograd, prejšnja družba Mari- borska tekstilna tvornica, d. z o. z., pa je šla 14. februarja 1941 po sklepu družbenikov v likvidacijo. Osnovni kapital družbe se je od 13 milijonov dinarjev leta 1934 zvišal na 31,5 milijona dinarjev leta 1939, osnovna glavnica pa je bila ves čas 250 tisoč dinarjev. Schonsky in Löbel sta se prvotno ukvarjala samo s predelavo surovih bombažnih tkanin in sta v Mariboru zgradila samo belilnico in apreturo. Uvažala sta surove bombažne tkanine iz Češkoslovaške od fi rme Schick, jih predelala in nato prodajala na jugoslovanskem tržišču. V letih 1922 in 1923 sta uvažala po 10 milijonov metrov surovih tkanin; za ta uvoz sta dosegla oprostitev carine. Leta 1924 so v mariborski kaznilnici uredili majhno tkal- nico, postavili škrobilnico in snovalnico, v apreturi pa postavili kadi za be- ljenje bombažne preje. V Varaždinu so najeli staro dvorano in tam uredili tkalnico s 160 statvami. Surovo prejo je dobavljala v glavnem fi rma Schick. Snovali in škrobili so v Mariboru, osnove pa pošiljali v Varaždin; tam so izdelovali surove tkanine, ki so jih potem v Mariboru belili in apretirali. Leta 1928 so uredili še ročni tisk. Leta 1930 je bila zgrajena nova tiskarna. Tovarno so pomembno razširili, ko jo je prevzela fi rma Deutsch. Osnove so še vedno škrobili v Mariboru, jih nato pošiljali v Varaždin, kjer so jih pretkali in surove tkanine spet prepeljali v Maribor. Leta 1934 je bila zgrajena nova avtomatska tkalnica, leta 1936 še predilnica in leta 1938 nova velika barvarna. Tovarna je izdelovala bombažno blago in blago iz umetne svile. Le- tna proizvodnja je dosegla 1300 t prediva in 6 milijonov metrov tkanin v vrednosti 75 milijonov dinarjev. V tovarni je bilo zaposlenih 600 delavcev. Decembra 1946 je bila nacionalizirana in leta 1947 vključena v sestavljeno podjetje MTT Maribor. mesto in gospodarstvo.indb 265 mesto in gospodarstvo.indb 265 6.5.2010 14:05:45 6.5.2010 14:05:45 266 E. Zelenka & Co., Maribor Podjetje je bilo ustanovljeno 17. avgusta 1925. Ustanovila sta ga Ervin Zelenka in Bedřich Schonsky, oba trgovca v Mariboru, sicer pa rojena v Lipniku na Češkem in češkoslovaška državljana. Podjetje je bilo javna trgo- vska družba in se je imenovalo Šlihtovna mehanična tkalnica E. Zelenka & Co., Maribor. Osnovni kapital družbe je bil 5,5 milijona dinarjev. Tovarna je imela bombažno predilnico z 9000 vreteni, tkalnico z 252 statvami, bar- varno in apreturo. V tovarni so izdelovali bombažno blago in od leta 1934 tudi bombažno prejo. Letna proizvodnja je bila okrog 3,3 milijona metrov tkanin in do 900 t preje v vrednosti 29 milijonov dinarjev. Zaposlenih je bilo okrog 490 delavcev. V začetku leta 1938 je podjetje prevzela švicarska družba Snitex S. a. Zürich, Bedřicha Schonskega pa je zamenjal Jiři Pollak iz Korlerova na Češkem. Ta družba je leta 1939 prodala vse stroje iz predilnice v Mariboru angleški fi rmi Th e Star Knitting Company iz Aleksandrije. V Mariboru je ostala samo tkalnica. Josip Hutter in drug, Maribor Podjetje je bilo ustanovljeno 10. februarja 1926. Ustanovil ga je Josip Hutter, trgovec iz Maribora, kočevski Nemec in jugoslovanski državljan; podjetje je ustanovil v sodelovanju z avstrijsko fi rmo Wenzel Hoff elner iz Linza. Kot družbeniki javne trgovske družbe so bili vpisani: Josip Hutter, Betka Hutter, roj. Hribar, oba iz Maribora, in Richard Poche iz Linza, za- stopnik avstrijske fi rme. Osnovni kapital podjetja je bil 3 milijone dinarjev in se je do leta 1939 zvišal na 52 milijonov dinarjev; 52 odstotkov kapitala je bilo domačega, 48 odstotkov pa avstrijskega. Podjetje je začelo obratovati s tovarno hlačevine sredi leta 1926, do leta 1929 je bila zgrajena tkalnica klotov, leta 1933 predilnica, leta 1937 tovarna sukanca in leta 1939 tkalnica za svilo. Leta 1940 je imela tovarna 36.748 vreten in 704 statve. Hutter je začel delati s 360 delavci in z letno proizvodnjo 324 tisoč metrov hlačevine. Spomladi leta 1936 je zaposloval že 1056 delavcev, letna proizvodnja se je povzpela na 1,2 milijona metrov hlačevine, 4 milijone metrov klota in 1220 t bombažne preje v skupni vre- mesto in gospodarstvo.indb 266 mesto in gospodarstvo.indb 266 6.5.2010 14:05:45 6.5.2010 14:05:45 267 dnosti 87 milijonov dinarjev. Leta 1938 je bilo zaposlenih 1500 delavcev, proizvodnja pa je bila 1780 t bombažnega prediva in 9371 milijonov me- trov tkanin v vrednosti 101,860 milijona dinarjev. Leta 1940 je bilo zapo- slenih 1600 delavcev. Josip Hutter je imel v Mariboru tudi trgovino z manufakturo na de- belo. Trgovinsko podjetje na Rotovškem trgu v Mariboru je ustanovil že 5. julija 1922. Leta 1924 je začela sodelovati s Hutterjem avstrijska fi rma W enzel H o ff elner iz Linza, ki jo je v Mariboru zastopal Richard Poche. Avgust Ehrlich Maribor Podjetje je bilo ustanovljeno 1. januarja 1927, ko je Ivan Braun, te- kstilni industrialec iz Jilemnice, češkoslovaški državljan, osnoval podjetje Predilnica, tkalnica, barvarna, apretura in tovarna pletenin Ivan Braun, Maribor. V preurejene prostore bivše konjeniške kasarne v Mariboru je preselil stroje iz svoje tekstilne tovarne na Češkem. Do poletja leta 1927 so Slika 1: Tekstilna tovarna Hutter leta 1947 Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije, avtor posnetka je Marjan Pfeifer. mesto in gospodarstvo.indb 267 mesto in gospodarstvo.indb 267 6.5.2010 14:05:45 6.5.2010 14:05:45 268 bili montirani že vsi stroji v pletilnici in tkalnici in tovarna je začela obra- tovati s 180 delavci. Leta 1931 je kot tihi družabnik vstopil v podjetje Avgust Ehrlich, te- kstilni industrialec iz Libereca na Češkem, češkoslovaški državljan, in leta 1933 prevzel celotno podjetje. Ivan Braun je izstopil iz družbe. Dne 31. av- gusta 1933 se je podjetje na novo protokoliralo pod imenom Avgust Ehrli- ch, Maribor. Tiha družbenika sta bila Ernest Ehrlich, upravni svetnik Jugo- slovanske združene banke, in Otto Ehrlich, industrialec v Pragi. Osnovni kapital družbe je bil 13 milijonov dinarjev in je bil češkoslovaški. Tovarna je imela predilnico, tkalnico, barvarno in apreturo ter od- delek za izdelovanje vate. Izdelovala je bombažno, volneno, polvolneno in vigonjsko prejo ter bombažno blago, hlačevino, volneno in polvolneno bla- go; v posebnem obratu je izdelovala vato in vatelin. Leta 1938 je bila proi- zvodnja 637 t bombažne preje, 400 t vate, 1,3 milijona metrov bombažnih ter volnenih tkanin in 5 milijonov metrov zavojnega materiala v skupni vrednosti 47 milijonov dinarjev. Od leta 1928 do 1933 je tovarna zaposlovala okrog 200 delavcev, do leta 1937 okrog 320, do leta 1939 pa 930 delavcev. Po nacionalizaciji je bilo leta 1946 ustanovljeno podjetje T ovarna vol- nenih in vigogne izdelkov, Maribor. Leta 1962 se je podjetje preimenovalo v Merinka Maribor. Tega leta sta se združili Predilnica in tkalnica Maribor ter Merinka v tovarno PTM Merinka, h kateri se je priključila še Ruška tekstilna industrija iz Ruš. Začeli so izdelovati tkanine iz volnene mikane in česane preje. Zgradili so nov obrat za izdelovanje hlačnih nogavic. Me- rinka je imela leta 1990 okrog 12.000 predilnih vreten za bombaž, 9400 za volno in tkalnico zmogljivosti do 1,9 milijona metrov oplemenitenih tkanin. Zaposlenih je bilo 900 delavcev. Marko Rosner, tekstilna industrija, Maribor – Melje (Jugotekstil, Jugosvila) V začetku leta 1932 je bilo ustanovljeno podjetje Jugotekstil, d. z o. z., Maribor, z osnovno glavnico 200.000 dinarjev. Ustanovila sta ga Marko Rosner, mariborski veletrgovec z manufakturo, rojen v Bukovini, od leta 1915 trgovec v Mariboru, jugoslovanski državljan, in Viljem Löbel, češko- slovaški državljan, ki se je bil prejšnje leto ločil od Bedřicha Schonskega. mesto in gospodarstvo.indb 268 mesto in gospodarstvo.indb 268 6.5.2010 14:05:46 6.5.2010 14:05:46 269 Konec leta 1939 je Viljem Löbel predal svoj delež Oskarju Dračarju, sola- stniku tovarne Zlatorog v Mariboru, sam pa emigriral v Ameriko. Tovarno so začeli graditi leta 1931 in sredi leta 1932 je že obratovala. Imela je 273 statev in je izdelovala tiskano bombažno ter svileno blago in hlačevino. Tovarna je zaposlovala okrog 370 delavcev. Še istega leta, to je 22. septembra 1932, je Marko Rosner s sodelova- njem dunajskega trgovca Baaderja Wennerja osnoval še eno podjetje. Ime- novalo se je Jugosvila, d. z o. z., Maribor. Osnovna glavnica je bila 200.000 dinarjev. Tovarniški obrati so bili zgrajeni do konca leta 1934. Tovarna je imela 170 statev, ki so tkale modno blago za ženske obleke in perilo. Ta obrat je zaposloval okrog 100 delavcev. Leta 1939 je Marko Rosner ustanovil še tretje podjetje: Tekstilna in- dustrija Marko Rosner, Maribor. To podjetje je osnoval brez tujega sode- lovanja in je bilo popolnoma njegova last. Ker zaradi poostrenih določb glede obmejnega pasu ni dobil koncesije za gradnjo predilnice v Mariboru, je svojo fi rmo preosnoval v delniško družbo Roteks, d. d., s sedežem v Be- Slika 2: Predilnica in tkalnica Maribor po letu 1945 Vir: Fototeka Muzeja narodne osvoboditve Maribor. mesto in gospodarstvo.indb 269 mesto in gospodarstvo.indb 269 6.5.2010 14:05:46 6.5.2010 14:05:46 270 ogradu. Ta družba je potem dobila koncesijo za gradnjo predilnice v bližini Beograda, a je okupacija to gradnjo preprečila. Od leta 1934 do 1938 je bilo v obeh tovarnah Rosnerjevega koncerna zaposlenih 350 do 400 delavcev. Ko je bila 1939 zgrajena še tretja tovarna, so vse tri zaposlovale okrog 1000 delavcev. Rosnerjeve tovarne so bile nove in zelo moderno opremljene. Med prvimi so začeli uporabljati nove teks- tilne surovine iz celuloznih vlaken, ki so jih uvažali iz Italije kot »fi occo« in iz Nemčije kot »zellwolle«. Po nacionalizaciji so se leta 1946 vse tri Rosnerjeve tovarne združile v podjetje Mariborske bombažne tkalnice. Leta 1947 so se temu podjetju pridružile še Hutterjeve tovarne in tovarne MA-V A ( Schonsky, Löbel); leta 1949 se je podjetje preimenovalo v MTT. Postopoma so se mu priključila mariborska tekstilna podjetja Doctor in drug (PTM-Tabor), Avgust Ehr- lich (Merinka) in Tovarna volnenih izdelkov Majšperk. Tako je leta 1963 nastalo združeno podjetje MTT, Maribor. Slika 3: Meljski industrijski bazen Vir: Fototeka Muzeja narodne osvoboditve Maribor. mesto in gospodarstvo.indb 270 mesto in gospodarstvo.indb 270 6.5.2010 14:05:47 6.5.2010 14:05:47 271 Ruška tekstilna industrija, F. Vlah, Ruše pri Mariboru Podjetje je bilo ustanovljeno 28. decembra 1933. Ustanovila sta ga če- škoslovaška industrialca Fridolin Vlach in Gothard Jirašek iz Nachoda na Češkem. Fridolin Vlah je že leta 1923 odprl skladišče bombažnega in lane- nega blaga v Slavonskem Brodu. Uvažal ga je iz Češkoslovaške in prodajal v Jugoslaviji. Zaradi zvišanja carinske zaščite v drugi polovici dvajsetih let in zaradi valutnih izgub v gospodarski krizi je konec leta 1933 svoje podjetje v Slavonskem Brodu likvidiral in v Rušah pri Mariboru sam začel izdelovati manufakturno blago. V prostorih stare kovačije je uredil bombažno tkalnico s 84 statvami. Osnovni kapital 2 milijona dinarjev se je do leta 1939 zvišal na 3,5 milijona dinarjev. Tovarna je izdelovala bombažne tkanine, prtičke in robce. Proi- zvodnja je naraščala in je leta 1939 dosegla 650 tisoč metrov v vrednosti 3,5 milijona dinarjev. V tovarni je delalo 120 delavcev. Slika 4: Tekstilna tovarna Vlach v Rušah Vir: Fototeka Muzeja narodne osvoboditve Maribor. mesto in gospodarstvo.indb 271 mesto in gospodarstvo.indb 271 6.5.2010 14:05:48 6.5.2010 14:05:48 272 Mariborska tovarna svile, d. z o. z., Maribor Podjetje je bilo ustanovljeno 4. oktobra 1933 z osnovno glavnico 500 tisoč dinarjev. Ustanovilo ga je več mariborskih trgovcev in obrtnikov. Družbeniki so bili: Adolf Himmler, posestnik v Pesnici, Franc Kavčič in Franc Močivnik, trgovca v Mariboru; Ernest Berchtold in Maks Ussar, obr- tnika v Mariboru, in Oton Wölf, tehnični ravnatelj podjetja. V Radvanju pri Mariboru so zgradili tekstilno tovarno za izdelovanje tkanin iz umetne svile. V tovarno so investirali 2,4 milijone dinarjev kapitala. Leta 1938 so v tovarni proizvedli 374,5 tisoč metrov tkanin v vrednosti 6,3 milijone di- narjev. Zaposlovala je okrog 100 delavcev. Tekstilna družba d. z o. z., Košaki pri Mariboru Podjetje je bilo ustanovljeno 15. februarja 1936. Ustanovili so ga Josip Čižek, Edo Duchek in Fran Pollak, vsi češkoslovaški industrialci iz okolice Lanškrouna. Osnovni kapital je bil 2 milijona dinarjev, družbena glavnica pa 400 tisoč dinarjev. Zgradili so novo tkalnico z 52 statvami. Tovarna je izdelovala bombažno blago. Letna proizvodnja je dosegla 800 tisoč metrov tkanin v vrednosti 5,2 milijona dinarjev. Zaposlovala je 130 delavcev. V Mariboru je bilo še 12 manjših tekstilnih podjetij, ki so zaposlovala do 50 delavcev. Proizvodnja v njih se je gibala od 0,1 do 0,8 milijona me- trov tkanin v vrednosti do dveh milijonov dinarjev. Osnovne glavnice teh podjetij so bile od 250 tisoč do 450 tisoč dinarjev. Ta podjetja so bila: Mehanična tkalnica Hugo Stern & Co., Maribor; Atama, tekstilna družba z o. z., Maribor; Alojz Arbeiter, trgovina s krpami in izdelovanje vate; Mehanična tkalnica E. Klein, Limbuš-Bačar, Maribor; Prva mariborska tovarna pletenin, d. z o. z., Maribor; Pavel Kunstek in drg, d. z o. z., Maribor; Tovarna za preproge, d. z o. z., Maribor; Jugotovarna, barvarna in apretura, d. z o. z., Maribor; Alojz Arbeiter, tovarna vate, Maribor; Jugoekta, tovarna pletenin, k. d., Maribor; Novak & Co., Marribor; Teksta, d. d., Maribor. mesto in gospodarstvo.indb 272 mesto in gospodarstvo.indb 272 6.5.2010 14:05:48 6.5.2010 14:05:48 273 Za dobavo strojne opreme ter drugih tehničnih potrebščin in pri- pomočkov za tekstilno industrijo je bilo leta 1928 ustanovljeno podjetje Anton Pinter, tekstilno-tehnična pisarna in tovarna, Maribor. Na Teznem so zgradili tudi lastno tovarno za proizvodnjo tekstilnih potrebščin. V njej so izdelovali limele, čolničke, lesene listne šablone in žebljičke za potrebe tkalnic, lesene cevke in cevke iz trdega papirja za potrebe predilnic, efektne sukance in druge potrebščine za tekstilno industrijo. T ovarna na T eznem je bila velika 2000 m 2 in imela je lastno kalorično elektrarno. Takoj po okupaciji so Nemci to tovarno zasegli in jo preuredili v to- varno letalskih delov. Že julija 1941 so začeli graditi novo tovarno z do- mačimi in tujimi prisilnimi delavci ter vojnimi ujetniki. Oktobra 1941 je okupator poslal prvih 1350 ljudi na šolanje v Nemčijo. Proizvodni objekti so bili dograjeni marca 1942, do junija so jih opremili s prvimi stroji; v proizvodnji je bilo zaposlenih 4278 delavcev. Spomladi 1943 so obseg pro- Slika 5: Gradnja tovarne letalskih motorjev na Teznem Vir: Fototeka Muzeja narodne osvoboditve Maribor. mesto in gospodarstvo.indb 273 mesto in gospodarstvo.indb 273 6.5.2010 14:05:48 6.5.2010 14:05:48 274 izvodne podvojili in začeli graditi podzemne proizvode dvorane v velikosti 8512 m 2 . Proizvodnjo so stalno povečevali in konec leta 1944 je bilo na 1500 obdelovalnih strojih zaposlenih 7000 delavcev. Po osvoboditvi se je na tej lokaciji razvila Tovarna avtomobilov Maribor (TAM). Med drugo svetovno vojno je vsa tekstilna industrija prišla pod nem- ško okupacijsko območje in bila vključena v nemški gospodarski sistem. Proizvodnja je bila takoj obnovljena in ponekod celo povečana. Nekatere tekstilne obrate so reorganizirali in preuredili. V zadnjih letih vojne je za- čela proizvodnja upadati, ker je primanjkovalo surovin, številni tovarniški obrati so bili poškodovani ali uničeni. Večino podjetij so Nemci zaplenili, predvsem vsa podjetja tujega kapitala, podjetja v lasti jugoslovanskih bank in Slovencev, ki so bili izseljeni, pregnani ali obtoženi sodelovanja z naro- dnoosvobodilnim bojem. Med vojno so bile uničene ali zelo poškodovane številne tovarne ( Doctor in drug, Karl Th oma, Zelenka, Texta, Vlach in Pintar v Mariboru). Po vojni je bila vsa privatna lastnina proizvajalnih sredstev naciona- lizirana; tako se je zgodilo tudi s proizvajalnimi sredstvi tekstilnih obratov. Nacionalizirana so bila vsa podjetja državnega in republiškega pomena. Za večja podjetja je bila nacionalizacija le formalnost, ker so bila že pred Za- konom o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij z dne 5. decembra 1946 v celoti ali deloma zaplenjena v okviru tako imenovane patriotične nacionalizacije. V času med 5. in 17. decembrom 1946 so bila nacionalizi- rana še druga srednja in manjša tekstilna podjetja. 2 Obnovitveni načrt Slovenije je predvideval takojšnjo obnovo gospo- darskih objektov. V tekstilni industriji so tekla največja obnovitvena dela v Mariboru. V petletnem načrtu pa so bile predvidene nove tekstilne tovarne samo v Mariboru; 74 odstotkov investicij naj bi bilo iz zveznih sredstev, 26 odstotkov pa iz republiških. 3 Po nacionalizaciji in končani obnovi tekstilnih tovarn so se vsa teks- tilna podjetja združila v tri državna podjetja: MTT Maribor, Svila Maribor in Pik Maribor. Samo MTT Maribor je bilo podjetje državnega pomena, drugi dve sta imeli status republiškega pomena. MTT Maribor je nastal iz predvojnih tovarn MA-V A, Hutter in drug, Jugotekstil, Jugosvila in Roteks; leta 1962 je bila priključena še tovarna Merinka, ki je bila ustanovljena leta 1946; leta 1963 so bile priključene še tovarne predvojnega podjetja Doctor 2 Jože Prinčič: Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije 1945-1963. Novo mesto 1994, str. 58–59 in 84–85. 3 Jože Prinčič: Slovenska industrija v jugoslovanskem primežu: 1945-1956. Novo mesto 1992, str. 25, 30, 45–46. mesto in gospodarstvo.indb 274 mesto in gospodarstvo.indb 274 6.5.2010 14:05:49 6.5.2010 14:05:49 275 in drug, ki so bile medtem obnovljene. Začeli so izdelovati tkanine iz vol- nene mikane in česane preje. Zgradili so nov obrat za izdelovanje hlačnih nogavic. Leta 1974 je bila postavljena predilnica volnene česane preje in prenovljena je bila tkalnica; uspešna je bila proizvodnja hubertusa in lo- dna. V letih 1970 do 1980 so zgradili nove delovne prostore, jih opremili s sodobno opremo in uvedli računalniško tehnologijo za izdelovanje vseh vrst volnene preje, modnih tkanin in pletenin. Tabela 2: Tekstilna industrija v Mariboru leta 1978 4 Podjetje Število delavcev Prihodek v 1000 $ Prihodek na delavca v $ MTT, Maribor 5134 82.430 $ 16.055 $ Svila, Maribor 755 15.091 $ 19.988 $ PIK, Maribor 1634 14.554 $ 8.907 $ Skupaj 7523 112.075 $ 14.983 $ povprečje MTT Maribor je leta 1978 obsegal pet delovnih organizacij: MTT Melje Maribor, MTT Merinka Maribor, MTT Tabor Maribor, MTT Su- kančarna Maribor, MTT Teksta Maribor. Vseh pet delovnih organizacij je zaposlovalo 5134 delavcev. Letni prihodek je bil 82,43 milijona ameriških dolarjev. Proizvodni program je bil specializiran po posameznih delovnih organizacijah. Proizvodni program delovne organizacije Melje Maribor je obsegal: bombažna mikana in česana preja, preja iz stanične mešanice in iz mešanice sintetičnih vlaken, volnena mikana in česana preja ter preja za pletenje. V proizvodnem programu Merinke Maribor so bile tkanine in sicer: bombažne in volnene tkanine, stanične in sintetične tkanine – čiste in v mešanicah; enobarvne, desinirane in tiskane tkanine. Delovna organizacija Tabor Maribor je izdelovala pletenine, in sicer: jersey tkanine v enotnih barvah, tiskane in desinirane, ki so bile izdelane iz sintetičnih mešanic, iz poliestra, iz volne ter iz mešanice volne in poliestra. Sukančar- na Maribor je izdelovala sukanec bombažni, sintetični in laneni za široko potrošnjo pa tudi za potrebe čevljarske, jermenarske in konfekcijske indu- strije. Proizvodni program delovne organizacije Teksta so bili trakovi, vr- vice, elastika, vezalke, gurte in varnostni pasovi. Podjetje MTT Maribor je 4 Tabela je sestavljena po podatkih publikacije150 let slovenske tekstilne industrije (ur. Milan Maver). Ljubljana 1978, str. 46–71. Dinarske vrednosti, ki so navedene v publikaciji, so preračunane v dolarske vrednosti po podatkih o deviznih kurzih za leto 1978. Devizni kurzevi, nastavak. V: Jugoslavija 1918-1988: Statistički godišnjak (ur. Dušan Miljković). Beograd 1989, str. 149. mesto in gospodarstvo.indb 275 mesto in gospodarstvo.indb 275 6.5.2010 14:05:49 6.5.2010 14:05:49 276 izvajalo tudi usluge za druge naročnike, in sicer: tiskanje (rolo, roto, fi lm), barvanje, beljenje, kosmatenje, izdelava fi lmskih šablon, rolo in roto, elek- tronsko čiščenje preje, adjustiranje tkanin in druge dodelavne posle. Leta 1992 se je MTT Maribor razdelil na 5 delov. Vseh pet delovnih organizacij se je osamosvojilo in privatiziralo. Prejšnje delovne organiza- cije so postale delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Niso bile preveč uspešne. Tekstilna tovarna Tabor d. o. o. je v stečaju. V podjetju MTT Maribor so se v začetku leta 2009 pripravljali na likvidacijo; delavke naj bi dobile po 1500 evrov odpravnine, Maribor pa je izgubil delovna me- sta in dohodke iz nekoč bogate tekstilne proizvodnje. Svila d.d., tekstilna tovarna Maribor je leta 1978 imela 755 zaposle- nih. Letni prihodek je dosegel 15 milijonov ameriških dolarjev. Proizvodni program je obsegal: proizvodnja in oplemenitenje tkanin iz naravne svile, umetne svile ter iz sintetičnih fi lamentov in tkanin mešanic iz sintetičnih fi lamentov z naravnimi vlakni. PIK d.d., Maribor je leta 1978 zaposloval 1634 delavcev. Letni pri- hodek 14,554 milijona ameriških dolarjev so ustvarili z naslednjim proi- zvodnim programom: moško in otroško perilo, moške in otroške športne hlačke, ženske hlačne nogavice, ženska lahka in modna konfekcija, izdela- va posteljnega perila in strojno vezenje, otroška konfekcija. Tekstilno šolstvo v Mariboru Tekstilno šolstvo se je v Mariboru razvilo šele po drugi svetovni vojni. Prej so tekstilni strokovnjaki prihajali iz tujine skupaj s tekstilnimi podjetniki in z menedžerji. Prva tekstilna šola v Mariboru je bila triletna tekstilna industrijska šola, ki je bila leta 1949 premeščena iz Kranja. Pri Mariborski tekstilni tovarni pa je bila industrijska šola že leto prej; usta- novila jo je Glavna direkcija zvezne tekstilne industrije in svilarstva. Leta 1949 se je industrijska šola preselila v novo poslopje, kjer je danes tekstilni inštitut. V isti stavbi je bil tudi internat, ki je dajal gostoljubje učencem iz drugih republik takratne Jugoslavije. Veliko jih je bilo iz Črne gore pa tudi bosanskih vojnih sirot je bilo veliko. Po Informbiroju je prišlo iz Češko- slovaške na to šolo precej gojencev, ki so začeli šolanje na Češkem, a ga niso mogli dokončati zaradi političnega spora. Triletna industrijska šola je imela predilski, tkalski in oplemenitilski oddelek. mesto in gospodarstvo.indb 276 mesto in gospodarstvo.indb 276 6.5.2010 14:05:49 6.5.2010 14:05:49 277 Leta 1949 je bil v Mariboru ustanovljen delavski tehnikum; sodil je pod zvezno ministrstvo za železnice. Imel je 7 oddelkov, med njimi tudi tekstilnega s predilskim in tkalskim odsekom. Dijaki na tem tehnikumu so bili večinoma iz Duge Rese in povratniki s češkoslovaških srednjih tehni- ških šol. Leta 1952 je bila triletna industrijska tekstilna šola ukinjena, ker je morala odstopiti prostore tekstilnemu inštitutu. Pokazalo se je, da je bila ukinitev šole nepremišljena napaka. Zaradi premajhnega dotoka tehnikov iz kranjske srednje tehniške tekstilne šole so morala podjetja nameščati na odgovorna delovna mesta v proizvodnji tudi delavce brez ustrezne stro- kovne izobrazbe. Zato je bila leta 1958 na željo mariborske tekstilne indu- strije ponovno ustanovljena triletna tekstilna industrijska šola. Njeni usta- novitelji so bila tekstilna podjetja severovzhodne Slovenije, ki so prevzela tudi stroške vzdrževanja šole. Svoje prostore je imela v preurejeni stavbi na Meljski cesti 74, in sicer 4 učilnice, kovinarsko delavnico, tkalski kabinet in upravne prostore. Pouk je bil dvoizmenski, prakso pa so učenci opravljali v mariborskih tekstilnih tovarnah. Že po triletnem obdobju je šola spet spremenila svoj program in pre- rasla v tehniško tekstilno šolo z dvostopenjskim šolanjem. Prva stopnja, ki je bila triletna, je dala poklic kvalifi ciranega tekstilnega delavca; z uspe- šno opravljenim četrtim letnikom pa so si dijaki pridobili naziv tekstilnega tehnika. Do leta 1965, ko je šola dobila nove prostore v Smetanovi ulici, je šolanje uspešno opravilo 151 učencev I. stopnje in 113 učencev II. stopnje; od tega je bilo 18 odstotkov predilcev, 61 odstotkov tkalcev in 21 odstotkov oplemenitilcev. V naslednjih letih so bili gospodarski uspehi tekstilne industrije iz leta v leto slabši. Zato je MTT najprej odpovedal fi nančno pomoč za vzdr- ževanje šole. Njej so sledile odpovedi vseh drugih tekstilnih delovnih orga- nizacij. Pojavili so se različni predlogi, kaj storiti, med drugim tudi, da bi šolo ukinili. Končno je bila leta 1973 tekstilna šola priključena srednji elek- tro-strojni tehniški šoli v Mariboru. V začetku je imel tekstilni odsek samo tkalski in konfekcijski oddelek, kasneje je dobil še tekstilno-kemijskega. Višje in visoke šole so bile tretja smer strokovnega izobraževanja; raz- vijal se je visokošolski študij in študij na višjih šolah. Zvezna industrijska zbornica je že za leto 1955 dala pobudo za ustanovitev posebnega oddelka za tekstilno stroko na tehniški fakulteti v Ljubljani. Leto pozneje je tudi združenje tekstilne industrije Jugoslavije z dopisom na dekanat tehniške mesto in gospodarstvo.indb 277 mesto in gospodarstvo.indb 277 6.5.2010 14:05:49 6.5.2010 14:05:49 278 fakultete v Ljubljani predlagalo, da se na tej fakulteti osnuje oddelek za te- kstilno tehnologijo. Predavanja so se začela oktobra 1956; vpisalo se je 129 študentov. Hkrati z začetkom predavanj na ljubljanski fakulteti se je tudi v Mariboru izoblikovala zamisel o ustanovitvi višje tehniške šole, ker je moč- no industrijsko zaledje Maribora pestilo kronično pomanjkanje strokov- nih kadrov. Skupščina SR Slovenije je 26. novembra 1959 sprejela zakon o višji tehniški šoli v Mariboru. Že isto leto je bil objavljen razpis za sprejem študentov v I. letnik strojnega, elektrotehniškega in tekstilnega oddelka. Višja šola je dobila začasne prostore v tekstilni srednji šoli. Študijski program naj bi zagotovil nov profi l tekstilnega strokovnjaka s teoretično podlago pa tudi s poudarkom na praktični usposobljenosti za proizvodnjo. Od šolskega leta 1960/61 je bil na višji šoli organiziran tudi izredni študij. Leta 1965 se je šola iz začasnih prostorov preselila v novo zgradbo na Sme- tanovi 17; bila je sodobno urejena za predavanja in praktične vaje. Leta 1969 sta bila dograjena še dva objekta: v njima so bile predavalnice ter učilnice pa tudi sodobno urejen laboratorij s knjižnico in čitalnico. Zaradi gospodarskih težav tekstilne industrije se je v sedemdesetih letih zanima- nje za študij tekstilne tehnologije zmanjšalo. Ker je bil vpis v tekstilni od- delek preskromen, so ga leta 1973 pripojili strojnemu oddelku. Leta 1976 je bil vpeljan še univerzitetni in podiplomski študij tekstilstva. V okviru Fakultete za strojništvo je bil oblikovan tekstilni oddelek s strokovnim pro- gramom tekstilne tehnologije in konfekcijske tehnologije. Leta 1951 je bil v Mariboru ustanovljen Inštitut za tekstilno tehnolo- gijo; pozneje je bil ustanovljen še Inštitut za tekstilne in konfekcijske pro- cese. MTT Maribor je začel leta 1951 izdajati prvi strokovni in informativ- ni časopis Razgled; leta 1954 se je preimenoval v Tekstilni razgled in je po- stal osrednje glasilo slovenskih tekstilcev; od leta 1973 izhaja kot Tekstilec. Poklicne šole so izvajale redno šolanje in izobraževanje odraslih ob delu. Tekstilni šolski center je združeval vse oblike izobraževanja tekstilnih delavcev in strokovnjakov, tudi izobraževanje odraslih. V sklopu T ekstilne- ga šolskega centra sta bili Srednja tekstilna šola in Poklicna tekstilna šola. Poleg izobraževanja pa so v delavnicah šolskega centra tudi proizvajali. Ker je tekstilnih strokovnjakov močno primanjkovalo v vsej Jugoslaviji, je bil ustanovljen še Zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke. Denar za ta center je dal specialni sklad Združenih narodov. Iz teh sredstev je bila zgrajena moderna predilnica in tkalnica za potrebe praktičnega pouka Te- mesto in gospodarstvo.indb 278 mesto in gospodarstvo.indb 278 6.5.2010 14:05:49 6.5.2010 14:05:49 279 kstilnega šolskega centra. V Zveznem centru za inštruktorje so prirejali seminarje za že zaposlene tekstilne delavce, ki so se potem kot inštruktorji vračali v domače tovarne. Vzporedno z mariborskim tekstilnim izobraže- valnim centrom se je tak center razvil tudi v Kranju. Pomembna oblika strokovnega izobraževanja tekstilcev so bile po- klicne šole. Najprej so konfekcijske tovarne zaposlovale absolvente nekda- njih obrtnih šol. Ker pa v konfekcijski proizvodnji tak profi l kvalifi ciranih delavcev ni najbolj ustrezal, so uvedli nov učni program za konfekcijske šivilje. Razen teh so ustanavljali nove šole za potrebe konfekcijskih tovarn; to so bile poklicne oblačilne šole. V Mariboru je delovala srednja šola za konfekcijske tehnike, od leta 1977 tudi konfekcijska modelarska šola za potrebe vse Jugoslavije. Šola je do leta 1977 vpisovala le odrasle, ki so se izobraževali ob delu. Od leta 1977 je Šola za konfekcijske modelarje v Ma- riboru izvajala tudi redno izobraževanje mladine, ki je že končala poklic- no šolo. Tekstilce je izobraževala tudi delavska univerza. Oddelki delavske univerze pri Srednji tekstilni šoli, bili pa so tudi v delovnih organizacijah, so izobraževali že zaposlene delavce. Vsa večja tekstilna podjetja so v sedemdesetih letih sodelovala pri or- ganizaciji skupne prodaje in reklame v okviru Modne hiše, revije Maneken in Centra za sodobno oblačenje. 5 Žal so te oblike sodobnega marketinga opustili že ob prvih pojavih krize v začetku osemdesetih let. Izobraževanje tekstilnih kadrov je omogo- čalo razvijanje modnih izdelkov, sodobnih tekstilnih materialov in razvoj sodobne tekstilne tehnologije. Od tekstilnega inženirja in strokovno uspo- sobljenega delavca ter od iznajdljivih tehnologov pri organizaciji dela in kontroli končnih izdelkov so bile odvisne kvaliteta in konkurenčne cene. V obdobju razvijajoče se tekstilne industrije so se zavedali, da brez ustrezne- ga izobraževanja ni dobro organizirane proizvodnje in visoke storilnosti. Med tranzicijsko krizo devetdesetih let so na to pozabili in med prvimi ukrepi za zniževanje stroškov je bilo ukinjanje oddelkov delavske univerze, prenehanje fi nanciranja izobraževanja in razprodaja objektov družbenega standarda. 5 Razvoj strokovnih tekstilnih šol. V: 150 let slovenske tekstilne industrije (ur. Milan Maver). Ljubljana 1978, str. 135–140. Modna hiša. V: 150 let slovenske tekstilne industrije (ur. Milan Maver). Ljubljana 1978. str. 143–145. Maneken in Center za sodobno oblačenje. V: 150 let slovenske tekstilne industrije (ur. Milan Maver). Ljubljana 1978, str. 147–148. mesto in gospodarstvo.indb 279 mesto in gospodarstvo.indb 279 6.5.2010 14:05:49 6.5.2010 14:05:49 280 Sklepne ugotovitve Po vojni je tekstilna industrija razmeroma hitro obnovila proizvo- dnjo. V okviru ministrstva za industrijo prve slovenske vlade je bila usta- novljena tudi Uprava tekstilne industrije. Uprava je prevzela funkcijo cen- traliziranega vodenja vseh tekstilnih podjetij, ki je obsegalo organizacijo proizvodnje, nabavo surovin, distribucijo izdelkov, plan, statistiko, fi nance in kadrovsko politiko. Konec leta 1946 se je uprava preimenovala v Direk- cijo tekstilne industrije, ki je prevzela vsa podržavljena podjetja republi- škega pomena; ustanovljena je bila še Zvezna direkcija, v katere pristoj- nosti so bila samo največja podjetja (MTT Maribor, Tekstilindus in Inteks v Kranju). Leta 1951 so bile direkcije in tudi vsa centralna skladišča uki- njena. Podjetja so začela samostojno poslovati, iz poslovnih interesov pa so osnovala Združenje tekstilne industrije. Tekstilna industrija se je začela hitro razvijati v večja podjetja, se specializirati in razvijati nove proizvodne programe, predvsem izdelavo konfekcije in trikotažnih izdelkov. Močno se je povečala tudi industrija volnenih izdelkov po izgradnji novih tekstilnih tovarn Novoteks v Novem mestu in Bače v Podbrdu; povečali so tkalnico v Zapužah in zgradili novo predilnico. Vsa tekstilna industrija je leta 1950 zaposlovala 32.000 delavcev; zaposlovanje je bilo zelo ekstenzivno. Proizvodnjo so povečevali samo z novimi zaposlitvami. Večina je bila zaposlena v bazični tekstilni industri- ji, ki ni bila bistveno večja kot pred vojno; povečali so se le obrati volne, sintetičnih vlaken in svile. Številna manjša tekstilna podjetja so po podr- žavljenju prenehala obratovati, njihove stroje so preselili v večje tovarne. Število tekstilcev v Mariboru in Kranju se je zmanjšalo skoraj za polovico in tovarne so se združile v večja podjetja, podobno je bilo tudi v Celju in Ljubljani. Tekstilna industrija se je začela razvijati na novih lokacijah, širila se je na Dolenjsko, v Belo krajino, v Prekmurje in na Primorsko; v manjših mestih, na podeželju in v gospodarsko nerazvitih območjih je gradila nove tovarne ali pa tam odpirala posamezne tekstilne obrate. Namesto prejšnjih tekstilnih centrov se je razvijala policentrično in razprostranjena je bila po vsej Sloveniji. Do konca petdesetih let je tekstilna industrija pokrila večino doma- čih potreb in odpravila pomanjkanje tekstilnega blaga za široko potrošnjo. mesto in gospodarstvo.indb 280 mesto in gospodarstvo.indb 280 6.5.2010 14:05:49 6.5.2010 14:05:49 281 Slika 6: Primerjava med avtomatskimi statvami iz leta 1913 in avtomatskimi brezčolničnimi statvami iz sedemdesetih let 20. stoletja Vir: 150 let slovenske tekstilne industrije (ur. Milan Maver. Ljubljana 1978, str. 8 in 42. mesto in gospodarstvo.indb 281 mesto in gospodarstvo.indb 281 6.5.2010 14:05:50 6.5.2010 14:05:50 282 V šestdesetih letih domače tržišče še ni bilo zasičeno, v izvoz se je tekstilna industrija začela usmerjati predvsem zaradi zagotavljanja deviz, ki jih je potrebovala za uvoz surovin, reprodukcijskega materiala za oblačilno kon- fekcijo, številne tovarne perila, posteljnega perila, odej in druge konfekci- je, vezenin, zaves, dekorativnih in tehničnih tkanin, zaščitnih oblačil ter sanitetnega materiala in za tovarne pletenin, ki so se v tem času že močno razvile. V sedemdesetih letih se je zelo povečal uvoz končnih tekstilnih izdelkov, ki je popestril izbiro, je pa tudi zapolnil tržišče. Domača tekstilna proizvodnja se je med tem časom še povečala; začele so se kopičiti zaloge neprodanega blaga. Nujna je bila preusmeritev na izvoz, ki pa ni bil dovolj učinkovit. Izvoz je obsegal predivo, sukanec, dekorativne in tehnične tka- nine, konfekcijo in trikotažo; skoraj polovico vrednosti izvoza so od konca sedemdesetih let predstavljali dodelavni oziroma lohn posli. Razen tega so tudi tekstilne tovarne same začele izdelovati izdelke za široko potrošnjo. Tekstilana Kočevje se je v sedemdesetih letih popolnoma preusmerila na odeje in pregrinjala, Zapuže so povečale ta del proizvo- dnje, Novoteks, Ajdovščina in Prebold so izdelovali oblačilno konfekcijo, v Tržiču in celjski Metki so iz svojega blaga izdelovali posteljnino, v Indu- platih so šotori, prti in drugi končni izdelki presegli nekdanjo proizvodnjo platna, v Tosami pa cigaretni fi ltri proizvodnjo sanitetnega materiala. Leta 1978 so bile v Sloveniji naslednje tekstilne tovarne. 6 Tabela 3: Tkalnice in predilnice v Sloveniji leta 1978 Podjetje Število zaposlenih Prihodek v milijonih din Proizvodni program MTT Maribor Obrati: Melje, Merinka, Tabor, Sukančarna, Teksta 5134 1579,36 Bombažna, stan., sint. in volnena preja, tkanine, sukanec, trakovi, tiskanje, barvanje Tekstilindus, Kranj Obrati: Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica 2330 543,20 bombažna, stanična in sintetična preja, tkanine Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič Obrati: Predilnica, Tkalnica, Plemenitil, Konfekcija 1277 329,03 bombažne tkanine, posteljnina 6 France Kresal: Vloga in pomen tekstilne industrije v industrializaciji Slovenije. V: Mikužev zbornik (ur. Zdenko Čepič, Dušan Nećak, Miroslav Stiplovšek). Ljubljana: 1999, str. 27–38. mesto in gospodarstvo.indb 282 mesto in gospodarstvo.indb 282 6.5.2010 14:05:51 6.5.2010 14:05:51 283 Podjetje Število zaposlenih Prihodek v milijonih din Proizvodni program Tekstilna tovarna Prebold 979 384,72 tkanine, drobna konfekcija Metka Celje Obrati: tkanine Celje, konfekcija Kozje 902 247,53 modne tkanine, posteljnina Tekstina Ajdovščina Obrati: predilnica, tkalnica, konfekcija 753 275,86 bombažna, stan. in sint. preja in tkanine, drobna konfekcija Gorenjska predilnica Škofj a Loka Obrati: predilnica, kodranka, kemija 860 470 bombažna, volnena in sintetična preja, nylon, poliester, jersey Predilnica Litija 551 194,77 bombažna, stanična in sintetična preja IBI Kranj, industrija bombažnih izdelkov 515 228,47 tkanine iz bombažne in sintetične preje Novoteks Novo mesto Obrati: Novo mesto, Metlika, Vinica 2278 855,10 preja iz naravnih, sint. in umetnih vlaken, tkanine, konfekcija Sukno Zapuže 423 136,78 volneno blago in odeje Tekstilna tovarna Majšperk 466 171,40 tkanine za plašče in obleke, volna za ročno pletenje TVI Bača Podbrdo 333 101,49 volnene tkanine Svila Maribor 755 289,75 tkanine iz naravne in umetne svile Tekstilana Kočevje 1194 442,13 odeje in pregrinjala Induplati Jarše industrija platnenih izdelkov 1153 392,70 impregnirane in tehnične tkanine, konfekc. izdelki: šotori, cerade, prti, zavese ipd. Tekstil Ljubljana proizvodno in trgovsko podjetje Obrati: Predilnica Medvode, Tekstilna Medvode, Tkalnica Vižmarje, Filc Megeš, Motvoz in platno Grosuplje, Angora Ljubljana, Tonosa Savlje, Moda Gornja Radgona, ČIB Bovec, Kuk Kobarid, Galant Ljubljana, Tekstil Commerce, Maloprodaja 2668 1636 proizvodnja preje, tkanin, vrvi in vrvarskih izdelkov, tehničnih tkanin, pletenin, konfekcije in drobne galanterije; trgovina na debelo in na drobno mesto in gospodarstvo.indb 283 mesto in gospodarstvo.indb 283 6.5.2010 14:05:51 6.5.2010 14:05:51 284 Tabela 4: Industrija oblačilne konfekcije v Sloveniji leta 1978 Podjetje Število zaposlenih Prihodek v milijonih din Proizvodni program Mura Murska Sobota tovarna oblačil in perila 3814 1098,85 moške in ženske obleke, perilo, konfekcija Labod Novo mesto tovarna oblačil 1950 541,91 moška, ženska, otroška konfekcija Toper Celje tovarna modne konfekcije Obrati: Celje, Šentjur, Mislinja, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Slovenj Gradec 2036 609,62 damsko in moško perilo, športna konfekcija, jeans konfekcija, zaščitna delovna konfekcija Lisca Sevnica konfekcija Sevnica, Obrati: Krmelj, Zagorje, Senovo 1754 477,97 ženski nedrčki, stezniki in kopalke Jutranjka Sevnica industrija otroške konfekcije 1259 305,00 otroška konfekcija PIK Maribor Obrati: Perilo, Vezenina, Lenart 1634 278,86 moško in žensko perilo, ženska konfekcija, nogavice, posteljnina, vezenine, otroška konfekcija Univerzale Domžale industrija oblačil 568 155,33 moška, ženska in otroška oblačila, pokrivala Kors Rogaška Slatina konfekcija oblačil 502 106 hlače in plašči za odrasle in otroke Komet Metlika konfekcija 418 75,03 konfekcija Elkroj Mozirje modna konfekcija 387 164,94 moške, ženske in otroške hlače, krila Trikon Kočevje tovarna pletenin in konfekcije 316 61,72 moške, ženske in otroške hlače, baby garniture Gorenjska oblačila Kranj 353 109,96 ženska konfekcija Konfekcija Triglav Kranj 239 82,95 ženska, otroška in zaščitna oblačila, posteljnina Kokra Kranj 190 30,00 ženska lahka konfekcija Kroj Škofj a Loka 400 130,00 ženski, moški plašči, ženski kostumi, moški površniki Novost Ljubljana Konfekcija 212 52,01 ženska modna konfekcija, večerne obleke Šešir Škofj a Loka tovarna klobukov 295 63,65 klobuki, pokrivala, tulci mesto in gospodarstvo.indb 284 mesto in gospodarstvo.indb 284 6.5.2010 14:05:51 6.5.2010 14:05:51 285 Tabela 5: Industrija pletenin v Sloveniji leta 1978 Podjetje Število zaposlenih Prihodek v milijonih din Proizvodni program Rašica Ljubljana tovarna pletenin, Obrati: Gameljne, Beltinci, Horjul, Moravče, Ambrus 1360 273,26 pletenine, trikotaža Pletenina Ljubljana, tovarna trikotažnega perila 960 233 bombažno perilo, pižame, kopalke, trikotaža, športni program ADIDAS Polzela, tovarna nogavic 1105 400 ženske in moške nogavice Almira Radovljica Obrati: Radovljica, Bohinj, Nova Gorica 792 202,87 vrhnje pletenine BETI Metlika Obrati: Metlika, Črnomelj, Mirna peč, Dobova 1552 420 trikotažna konfekcija, metrsko blago, pletiva, preje in volne za ročno pletenje Tabela 6: Industrija dekorativnih tkanin, tekstilnih izdelkov za gospodinjstvo, tehničnih tkanin in drugih izdelkov iz tekstila v Sloveniji leta 1978 Podjetje Število delavcev Prihodek v milijonih din Proizvodni program Dekorativna Ljubljana, tovarna dekorativnih tkanin 1460 616,930 dekorativne tkanine, prti, blazine, pregrinjala Vezenine Bled Obrati: Bled, Vipava, Kočevje, Ilirska Bistrica 752 170,48 strojno izdelovanje čipk, vezenin, zaves in pletenin, dekorativni izdelki, ženska in otroška konfekcija Velana Ljubljana, tovarna zaves 387 221,39 pletene in tkane zavese Tosama Domžale, tovarna sanitetnega materiala 970 497,43 sanitetni material, izdelki za žensko in otroško higieno, cigaretni fi ltri Odeja Škofj a Loka, tovarna prešitih odej 147 97,97 prešite odeje, posteljni vzglavniki, spalne vreče TVO Škofj a vas, tovarna volnenih odej 115 28,13 volnene odeje Svilanit Kamnik 774 270,75 brisače, kopalni plašči, svila, kravate, šali Juteks Žalec, tekstilna tovarna 457 197,80 jutina preja, tkanine, vreče, fi lc in PVC talne obloge mesto in gospodarstvo.indb 285 mesto in gospodarstvo.indb 285 6.5.2010 14:05:51 6.5.2010 14:05:51 286 Podjetje Število delavcev Prihodek v milijonih din Proizvodni program Deloza Zagorje ob Savi 372 80,16 delovne in zaščitne obleke, zaščitne rokavice, čevlji Tekstilna industrija Otiški vrh 788 76,21 konfekcioniranje in barvanje hlačnih nogavic, konfekcija oblačil Trak Megeš tovarna pozamenterije 201 49,37 pozamenterija, konfekcija, drobna konfekcija Totra Ljubljana 120 55 vrvice, elastike, vezalke Indip Lendava industrija dežnikov 467 84 dežniki, sončniki, gugalniki, taborniška oprema Tabela 7: Tekstilna industrija Slovenije leta 1978 po panogah 7 Tekstilna panoga Število podjetij Število delavcev Prihodek v milijonih v $ Prihodek na delavca v $ Tkalnice, predilnice 14 18.244 323,5 17.733 $ Dekor. tehn. tkanine 18 9.118 242,4 26.585 $ Konfekcija 23 14.648 219,6 14.991 $ Pletenine, perilo 12 10.514 142,1 13.517 $ Skupaj 67 52.524 927,6 17.661 $ Do leta 1978 se je v Sloveniji razvilo 67 večjih tekstilnih podjetij s 155 industrijskimi obrati, v njih je bilo zaposlenih 52.524 delavcev. To šte- vilo je predstavljalo 15,2 odstotkov vseh industrijskih delavcev v Sloveniji. Vrednost proizvodnje je dosegla 17,5 milijarde dinarjev ali 10 odstotkov vrednosti vse industrijske proizvodnje v Sloveniji. Delež slovenske teks- tilne industrije v jugoslovanski je bil 21,6 odstoten. Zmogljivost in obseg te proizvodnje sta presegala potrebe domačega trga. Slovenska tekstilna industrija je izvažala velik del proizvodnje in z izvozom krila 70 odstot- kov stroškov svojega uvoza surovin in reprodukcijskega materiala. Njeno vlogo in pomen je opredeljevala stopnja splošnega gospodarskega razvoja Slovenije. V industrijsko nerazvitem obdobju pred drugo svetovno vojno je bila s 25,5 odstotkov vrednosti vse industrijske proizvodnje na prvem mestu tako po številu zaposlenih kot po splošnem pomenu za nacionalno 7 Tabela je sestavljena po podatkih publikacije 150 let slovenske tekstilne industrije (ur. Milan Maver). Ljubljana 1978, str. 46–71. Dinarske vrednosti, ki so navedene v publikaciji, so preračunane v dolarske vrednosti po podatkih o deviznih kurzih za leto 1978. Devizni kurzevi, nastavak. V: Jugoslavija 1918-1988 : Statistički godišnjak (ur. Dušan Miljković). Beograd 1989, str. 149. mesto in gospodarstvo.indb 286 mesto in gospodarstvo.indb 286 6.5.2010 14:05:51 6.5.2010 14:05:51 287 gospodarstvo. V razvitejšem obdobju se je njen pomen zmanjšal. Leta 1975 je bil njen delež 13,4 odstotkov vrednosti vse industrijske proizvodnje in 7 odstotkov vrednosti družbenega proizvoda slovenskega gospodarstva, leta 1978 pa le še 10 odstotkov prvega kazalnika. Drugo mesto slovenske teks- tilne industrije leta 1978 je bil realen odraz njene gospodarske moči. Do konca sedemdesetih let je tekstilna industrija v Sloveniji dosegla razvojni vrh, kot ga je omogočalo domače tržišče. V osemdesetih letih tak razvoj ni bil več mogoč, zaradi ekonomske neučinkovitosti pa izvozna usmeritev ni bila dovolj uspešna. T ekstilna industrij je začela stagnirati, številna podjetja niso bila sposobna vključiti se v tržno gospodarstvo in konec osemdesetih let so začela propadati. V devetdesetih letih se je ta trend samo še poglobil. Število delovnih mest se je zmanjševalo in sredi leta 2009 jih je bilo samo še 18.000. Plače v tekstilni industriji so bile za 40 odstotkov nižje od slo- venskega povprečja (leta 1978 so zaostajale za 17 odstotkov, leta prej samo za 13 odstotkov) in minimalne plače je prejemalo 15 odstotkov zaposlenih. Ker se slovenska tekstilna industrija ni lotila strukturnih sprememb, ki bi omogočale višjo dodano vrednost, je šlo vedno več podjetij v stečaj. Mednarodni trg tekstila je vedno obvladoval razviti svet. T ekstilna in- dustrija, ki je sicer doživljala velikanski tehnološki napredek, je po stopnji ekonomske učinkovitosti vendarle bila izpod povprečja in so jo v razvitem svetu postopno izrivali na rob gospodarske rentabilnosti v dežele s cenejšo delovno silo. Na take trende tehnološkega in ekonomskega razvoja tekstil- ne industrije in mednarodne trgovine se je tekstilna industrija v Sloveniji najprej ustrezno odzvala, v zadnjem obdobju po uvedbi tranzicije pa ne. mesto in gospodarstvo.indb 287 mesto in gospodarstvo.indb 287 6.5.2010 14:05:51 6.5.2010 14:05:51