9 |M»VUL
Leto XVIL, St 286
Ljubljana, Četrtek 10. decembra 1930
Cena 2 Din
cipra viuStvo; Ljubljana, Knafljeva ulica d — Telefon St 8122, 8123, 3124, 3125, 3126 Inseratn) oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št 11 — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2
Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čisto 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan -azen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
desetletnici
Paskeve smrti
Danes poteče 10 let, odkar je umrl Nikola Pašič Spominskim svečanostim se pridružujejo tuai jugoslovenski na-Cionalisti S tem častijo državnika, katerega delo je vloženo v temelje naše svobodne in in zedinjene domovine, m st klanjajo velikemu sinu našega naroda, katerega ime ostane neizbrisno v zgodovini našega nacionalnega razvoja, voja.
Skozi 50 let je Nikola Pašič odločilno posegal v politični razvoj svojega naroda Pričel je kot revolucionar in ko se je 1. 1881. v Srbiji ustanovila radikalna stranka kot nositeljica demokratskih idej proti nazadnjaškim režimom tedanjega časa, je Pašič kmalu igral v njenih vrstah vodilno vlogo. Neospor-jen šef stranke je ostal vse do zadnjega leta svojega življenja. V tem oziru med našim narodom nima vrstnika in tudi malokje drugod. Uspeh stranke mu je bil skrb, kateri je podrejal politiko in taktiko, in če je bilo potrebno, tudi načela. Stranka je pri tem izgubila programsko osnovo, na kateri je zrasla, a je pod Pašičevim vodstvom ohranila svojo moč tudi v najbolj težkih razmerjih in njeno vprašanje je dostikrat postajalo vprašanje države same. Ne le v predvojni Srbiji, temveč tudi v naši Jugoslaviji. Nedavno smo slišali duhovit izrek, da v našem državnem življenju zato ne moremo naprej, ker se od prvega dne našega skupnega življenja še vedno rešuje vprašanje radikalne stranke. Pašičeva stranka je v Jugoslaviji navzlic naporom, da bi razširila svojo organizacijo na ves narod, ostala v stvari plemenska politična organizacija. Predstavljala je velikosrbsko gledanje na novo narodno državo in niti -*iadmočna avtoriteta Nikole Pašiča ni inogla preprečiti njenega notranjega razkrajanja.
Kot politik je bil Nikola Pašič mojster one taktike, ki se ogiblje vsakd poteze, katera ne vodi k zanesljivemu ispehu. Zato je bil v svojih odločitvah Costikrat nerazumljiv. Mnogokrat do skrajnosti oportunističen, strankarsko ekskluziven, je v sili hitro iskal zavez-rištva in jih z isto naglico opuščal, j TTnogim se je zdel kot politik nezanes-?,iv. znal pa je položaj vedno izkoristi, da so se tudi nevarni zapleti kmčavali s pozitivnim uspehom. Tako je v narodu nastala prislovica »Zna Paja. šta radi«
Pašičeva politična umetnost je stvori Ia v srbskem narodu dragocen kapital famozaupanja in mu omogočila, da je i najtežjih časih notranjih in zunanjih iriz ohranil vero v svojo življenjsko sposobnost in v svojo bodočnost. Poli-tični nasprotniki so v Pašiču preveč videli le pretkanega strankarskega voditelja in niso štedili s svojimi obsodbami. Ob njegovi 801etnici 1. 1925. so, pučenši z Ljubo Davidovičem pa zavr-šivši z nekdanjim Pašičevim sodelavcem Nastasom Petrovičem, izrekli in napisali najostrejše sodbe o njem. Toda nihče ni mogel preko dejstva, da so najbolj znameniti dogodki naše novejše narodne zgodovine povezani z imenom Nikole Pašiča. Ali jih je on tako pripravljal, kakor so se pozneje izvršili, al; je imel resnično pred seboj cilje, ki sc bili pozneje doseženi in ali bi bili ti cilji morda še bolje doseženi brez njega, vse to so vprašanja, ki spadajo v razprave političnih zgodovinarjev, a ničesar ne menjajo na dejstvu, da so rezultati velikih dogodkov na usode-polnih prekretnicah novejše zgodovine našega naroda za vedno povezani z osebnostjo Nikole Pašiča.
In tako mu opazovalci našega nacionalnega razvoja iščejo primere v Bis-mareku in Cavourju, ki sta najsilnejša tvorca v zaključni fazi zedinjenja svojih narodov. Gotovo je, da so najbolj odločilni trenutki naše narodne zgodovine v Nikoli Pašiču našli državniški talent prvega reda, ki se je dvignil iz položaja strankarskega voditelja in političnega mojstra v višine kladivarja usode celokupnega našega naroda. Pod njegovim vodstvom se je odigralo prvo dejanje zaključnega dogajanja naše osvoboditve in zedinitve: veliki pripravljalni čin balkanske zveze in balkanske vojne. On je nosil odgovornost, ko je izbruhnil vihar evropskega spopada. In kakorkoli je morda sam gledal na vprašanje in možnost zedinjenja vsega jugosiovenskega rodu, tako je res. da je pod njegovo vlado srbska narodna skupščina v Nišu proglasila zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev za zgodovinski cilj borbe srbskega naroda. Dejstvo je, da je pod njegovo odgovornostjo bil proglašen krfski pakt kot magna charta združenega jugosiovenskega naroda in da mirovna pogodba. ki je dala meje naši državi, nosi njegov podpis.
Omenili smo že, da je Nikola Pašič prestopil prag Jugoslavije v visoki starosti; zato ni čudno, če se v nove razmere v nove naloge države, v novega duha jugosiovenskega edinstva ni mo-«>1 nikoli popolnoma uživeti. Njegova
LONDON V PRIČAKOVANJU
Včerajšnji dan ni prinesel novih momentov, za danes pa se priča-
odločitev — Kakina bo, ne ve še nihče
kuje
London, 9. decembra, br. Proti pričakovanju javnosti tudi današnji dan ni prinesek razšiščenja v angleški ustavni krizi. Kakor je izjavil ministrski predsednik v spodnji zbornici, je odločitev odvisna izključno od kralja. Kralj pa se doslej še ni odločil in je ves razvoj dogodkov v znaku čakanja.
Po včerajšnjih razgovorih v predsedstvu vlade se je ministrski predsednik Baldwin včeraj popoldne ob 16. odpeljal v dvorec Belvedere. kjer je ostal pri kralju pozno v noč. Temu razgovoru so prisostvovali tudi kraljev pravni zastopnik lord Mougton ter kraljeva brata vojvoda Yorškj in Kentski. še le ob 22. ponoči se je Baldwin vrnil v London. Danes dopoldne je imel Bald-win najprvo daljšo konferenco z notranjim ministrom Simonom in ministrom za kolonije Malcolmom Maedonaldom, od 10. dopoldne pa se je sestala vlada k seji, ki je trajala nad dve im pol ure. Po seji je Baldwin mncžici novinarjev, ki so ga pričakovali pred njegovim kabinetom, izjavil, da ni še nobene odločitve.
Z napetostjo je bila pričakovana seja poslanske zbornice, ki se Je začela ob 15. Kmalu Po otvoritvi seje je stopil v zbornico ministrski predsednik Bald-win. Vodja delavske opozicije major Attlee ga je takoj interpeliral in vprašal, ali ima sporočiti kaj novega o razvoju ustavne krize. Baldvvin je nato odgovoril :
Izjavi, ki sem jo podal zbornici v ponedeljek, nimam zaenkrat ničesar* dodati. I pc.m pa, da bom mogel že na jutrišnji seji dati vsa zaželjena pojasnila, kj bodo do kraja razčistila položaj.
Na vsa ostala vprašanja je Baldvvin odMonil odgovor z izjavo, da hoče vlada počakati na končno odločitev kralja.
Iz te izjave sklepajo, da se dogodki sedaj naglo razvijajo in da bo kriza hitro in definitivno rešena.
O načinu rešitve, ki se z vso gotovostjo pričakuje, pa krožijo docela nasprotujoče si vesti. Na eni strani sklepajo iz včerajšnje izjave gospe Simpsonove, da se hoče umakniti, na to, da se je kralj odpovedal svojim ženitvenim načrtom, na drugi strani pa mislijo, da se dolgotrajna posvetovanja in razgovori v vladi in v dvorcu Belvedere tičejo modalitet kraljeve atodikacije.
V parlamentarnih in gospodarskih krogih zopet vedno bolj računajo, da bo kralj odstopil. Javnost kaže veliko nezadovoljstvo tudi zaradi tega, ker smatra, da so se vladna in parlamentarni krogi preveč zagrizli v ustavni spor in že se čujejo glasovi, da bi bilo treba uvesti posebno preiskavo zaradi takega postopanja. Veliko je nezadovoljstvo tudi zaradi tega, ker se spričo ustavnega spora angleška vlada ne more baviti z aktualnimi zunanjepolitičnimi vprašanji. Neaktivnost angleške vlade na mednarodnem področju bi lahko povzročila še hude posledice. Minister Eden zaradi tega ne more odpotovati v Ženevo na izredno zasedanje Društva narodov in bo s tem izgubil tudi priliko sestati se s francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Ta sestanek pa bi bil vsekakor velikega pomena za nadaljnji razvoj mednarodno političnih dogodkov.
Zanimivo pa je, da se ne glede na ustavni spor priprave za kronanje angleškega vladarja nemoteno nadaljujejo.
Seja vlade
London, 9. decembra, g. Seja kabineta, ki se je sestala opoldne, je trajala nad dve uri. O njenem poteku ni ničesar znanega. Vendar pa menijo, da je ministrski pred-
sednik Baidwin informiral svoje kolege o svojih sinočnih razgovorih s kraljem. V poznih popoldanskih urah so bUe v Londonu razširjene govorice, da je odstop kralja že sklenjena stvar. Razpravljali so tudi že o regentskem svetu, ki bi obstojal iz kraljice-matere Mary, iz nadškofa Can-terburškega m iz ministrskega predsednika Baldwina, ako bo hčerka yorškega princa postala kraljica. V regentskem svetu bi kraljica-mati Mary simbolizirala zvezo med Anglijo in dominioni.
Baldwin na obedu pri kralju
London, s> decembra o. Včeraj je bil premier Baldwin povabljen na kosilo h kralju Edvardu VIII. na grad Belvedere. Baldwin se je šele pozno zvečer spet vrnil v Downingstreet. Opaziti je bilo tudi obisk kraljevega zasebnega tajnika majorja Aleksandra Hardinga pri nadškofu canter-buryskem, pri katerem je ostal v daljšem razgovoru
Potniki v skrivnostnem letalu
London, 9. decembra br. Mnogo komentarjev je zbudilo skrivnostno letalo, ki je včeraj i londonskega letališča s tremi neznanimi potniki krenilo v Cannes. Dane« zatrjujejo, da so bili v tem letalu kraljev pravni zastopnik in dva zdravnika. Kaj natančnejšega o tem ni mogoče zvedeti.
Z druge strani pa trdijo, da so bili to posebni kraljevi odposlanci, ki so imeli nalogo dognati, ali je gospa Simpsonova zares po lastnem poudarku dala izjavo, ki jo je lord Brownlow spor')čil novinarjem, češ da se namerava popolnoma umakniti. Zopet dragi trde. da so imeli urediti z njo neke finančne in druge zadeve.
Vendarle odstop ?
London, 9. decembra, r. V političnih krogih pa slej ko prej prevladuje mnenje, da bo kralj v najkrajšem času abdiciral. Poročevalec pariškega lista »Oeuvre« je celo izvedel, da je bila abdikacrija že snoči dogovorjena ob priliki Baldwinovih razgovorov &• kraljem v BeVideru. Kralj bi imel abdicirati že v prihodnjih 48 urah. Ni Se znano, kdaj bo vest o odstopu objavljena, gotovo je le. da- bo objavljena v spodnji zbornici.
Vodja parlamentarne opozicije Attlee je danes popoldne v spodnji zbornici vprašal predsednika vlade, ali more dati upanje, da se bo jutri kriza končala, ker nemir čedalje bolj race.
Predsednik Baldwin je odgovoril: Lahko izjavim spodnji zbornici, da nihče bolj ne misli na to. kakor jaz sam.
Nato je neki član laburistične opozicije vprašal predsednika, ali mu je znano, kolikšna denarna škoda je nastala mnogim državljanom v Veliki Britaniji z odlaganjem odločitve in ali bo tako ljubezniv in svetoval kralju potrebo kar najhitrejše odločitve (Protestni vzkliki).
Predsednik vlade Baldwin je odgovoril; Lahko izjavim, da mi to ni neznano.
Londonski listi
London, 9. decembra. AA. Kakor poroča »Evening Standard«, je angleška ustavna kriza dejansko že končana, ker je kralj sklenil ositaiti na svojem mestu.
Listi soglasno pišejo, da ho jutrišnja izjava Baldvvina odločilna. »Times« piše, da je kriza popustila in za to se moramo zahvaliti izjavi gospe Simpson.
»Daily Tetegnaph« piše, da zasluži gospa Simpson največje priznanje za svojo izjavo, vendar pa izjava še ne pcmenri noben preobrat v vsej zadevi. List upa, da bo kralj podal izjavo, ki bo razrešila po-iožaj- Sicer pa lahko mislimo, da ta kriza spada že v zigodovino m da krati hoče ostati pri svojem narodu.
»Daily Mail« piše, da izjava gospe Simpson opravičuje upanje, da bo kriza kmalu rešena. Če kralj sprejme žrtev gospe Sirnp-
politična tradicija je ostala zasidrana v Srbiji in v srbskem delu naroda; pred novimi razvojnimi možnostmi ga je bilo morda nekoliko strah. Zato se je pri pripravah za prvo našo ustavo krepko branil proti decentralističnim in dekoncentracijskim stremljenjem in je le težko popuščal Nezlomljiv je ostal v odporu proti zahtevi, da dobi nova država svoje prirodno j ugoslo vensko ime. Vidovdanska ustava se ni mogla držati, ker državna politika ni znala razviti njenih pozitivnih smernic v duhu onega pravega edinstva. one resnične enakopravnosti in one zdrave demokracije, ki naj bi jim vidovdanski zakon dal temeljne osnove. Ali vendar se njen pomen ne sme podcenjevati in ona ostaja eden od najbolj znamenitih zgodovinskih dokumentov našega naroda. Tudi da dokument nosi Pašičevo ime.
Velika doba dela in uspehov Nikole Pašiča je bila zaključena z ustanovitvijo Jugoslavije. Pašič spada med ustanovitelje naše države, ali ne spada več med tvorce našega novega nacionalnega razvoja. Po sprejetju vidov-danske ustave zapušča Nikola Pašič svojo državniško vlogo in postaja zopet politik in strankarski šef. V tej dobi,
ko je bilo treba mož velikopoteznih koncepcij in je Pašič še predstavljal prvovrstno politično veličino, so njegove nekdaj tako dalekovidne oči že pešale. Pašičeva politika v Jugoslaviji je bila vedno predmet živahnih kontro-verz in na njeni oceni se bodo vedno razhajali njegovi bivši strankarski prijatelji od ostalih političnih ljudi v naši državi. Njegov politični program in njegove politične metode morda danes ne spadajo več v življenje našega mladega naroda. Ali smernice, ki so ga skozi vse pogreške in viharje njegovega političnega življenja vodile, in ki jih je sam enkrat obeležil z lapidarnim stavkom »Iz naroda za narod«, ostanejo svojina celokupne nacije.
Slovenci se spominjamo Nikole Pašiča še s posebno pieteto. Nismo mu sledili politično in načela in delo njegove stranke med nami nikdar niso našla odziva, toda v dobah našega suženjstva nam je bilo njegovo ime dokaz, da naš rod razpolaga z državniki, ki s svojo sposobnostjo in svojo avtoriteto pripravljajo novo dobo našemu narodu. To je bila v temnih dneh mnogemu tolažba in tudi za to mu bodi ob desetletnici njegove smrti položena cvetka na grob.
son, bo s tem samo še podvojil ljubezen svojega naroda do sebe
Pariški listi
Pariz, 9. dectcnbra. AA Havas: Današnji listi zopet pišejo zelo obširno o krizi v Londonu »Echo de Peris« se vprašuje, če bo izjava gospe Simpson razčistila položaj. V Londonu to pričakujejo. Poudariti je treba, da angleško javno mnenje zmeraj bolj enotno odobrava naziranje mi-
nistrskega predsednika Baldwina. Tudi do-minijoni pritiskajo na to da naj se vprašanje čimprej razvozlja.
Stališče Avstralije
Camberra, 9. decembra. w. V avstralskem kabinetu je ministrski predsednik Lvons na posebni seji izjavil: Spoštljiva simpatija in molk parlamenta sta najboljše sredstvo za srečno rešitev ustavne krize. Vcditeli delavske stranke Curtin je izjavii, da dominioni ne smejo siliti kralja, da si izbere soprogo, kralj pa tudi ne sme od parlamenta zahtevati posebnega zakona v svojo korist in si mora izbrati soProgo, kakor to I dopušča zakon.
Letalski boji v Španiji
Letalske akcife postajajo na obeh straneh živahnejše, v ostalem pa Je položaj na bojiščih neizpremenjen
Madrid, 9. decembra, o. Nacionalisti še vedno niso pričeli napovedane ofenzive proti Madridu. Tudi danes je bilo v akciji le njihovo topništvo. Vladna letala »o neprestano bombardirala vse dohode k nacionalističnim postojankam, tako da se na strani nacionalistov niso mogle izvršiti niti najmanjše operacije.
Madridske čete utrjujejo zavrete postojanke, prosti čas pa izrabljajo za počitek, ki jim je prav prišel po hudih bojih zadnjih dni.
Pri bombardiranju mesteca Guadajalare po sovražnih letalih je našlo smrt 28 civilistov, 55 jih je pa ranjenih.
Pet republikanskih bombnikov je učinkovito napadlo letališče Gablado v Sevilli, kjer se je nahajalo 18 sovražnih bombnikov. Na povratku je to eskadriljo napadlo 16 sovražnih letal, ki so sestrelila republikansko dvomotorno letalo.
Ob 15. je 30 sovražnih letal obstreljevalo letališče Alealo Jenarez in mu prizadelo manjšo škodo. Obveščena o tem napadu so republikanska letala razgnala sovražne bombnike in enega sestrelila.
Na baskiškem bojišču so republikanske letalske sile obstreljevale Villareal de Ala-vo. Več sovražnih letal so pri tem zapletla v boj. ki ge je končal s sestrelitvijo treh sovražnih letal, eno republikansko pa se je moralo spustiti na zemljo. Bitke ee je udeležilo 20 sov-ažnih letal in 6 republikanskih.
Na asturskem bojišču vlada zatišje. Republikanskim četam so se vdali neki stotnik. poročnik in desetnik s štirimi vojaki.
Poročilo madridskega obrambnega odbora
Madrid, 9. decembra. AA. Delegirani od« bor madridske obrambe je opoldne objavil naslednji komunike:
Na madridskem boiišču ni bik) posebnih
dogodkov. Na basikiški fronti eo nacionalisti skušali izvršiti hud protinapad v odseku pri Vittoriji, a smo jih takoj odbili in jim prizadeli velike zgube. Čete baskiške vlade eo zavzele postojanke pri Siriaki. V pokrajina Alcali de Jenarez se razvijajo letalski boji. prav tako na baskiškem bojišču. Sestrelili smo štiri /lacionalistična letala, med njimi en bom'mik in dve lovski letali.
Zaplenjeno rusko orožje
Pariz, 9. decembra, o. Agencija Radio poroča iz Gibraltarja, da so španske nacionalistične vojne ladje v zadnjih dveh dneh v gibraitarski ožini, kakor tudi drugod v španskih vodah ustavile šest ruskiih ladij, ki so plule pod angleško, portugalsko, pa tudi pod rusko zastavo. Prisilile so jih, da so krenile v njihova pristanišča, kjer so jih preiskali. Na večini ladij so našli topove, orožje, sfcreljivo in ostali vojni materijal za španske republikance Ves vojni materijad so nacionalisti zaplenili, med drugim okrog 100 topov. Tadi agencija United Press poroča. da so nacionalistične vojne ladje v zadnjih dvefli dneh ustavile 7 ruskih parni-kov ter jih odvedle v Cadiz in druge nacionalistične 'uke
Sestreljeno francosko potniško letalo
Madrid. 9. decembra. AA. Letalo, W opravlja redino službo med francoskim poslaništvom v Madridu in Toulousom so pri Pastrani v pokrajini Gvadalahara, 100 km daleč od Ma dir i da. sestrelili. Havasov poročevalec Shateau si je polomil kosti in so ga morali prepeljati v bolnico. Predsednik mednarodnega Rdečega križa v Ženevi dr. Eni je dobil strel v ramo. Poročevalca »Pariš Soira« je zadela krogla v roko. Ranjena je tudi gospodična, ki je spremljala dr. Enija. Vse ranjence so prenesli v bolnico v Pastrani.
17 žrtev letalske
nesreče pri Londonu
Nizozemsko potniško letalo je v zraku zgorelo
London, 9. decembra. AA. Po odhodu s oroydonskega letališča se je nizozemsko potniško letalo v zraku vžgalo in treščilo pri Purleyu na zemljo. V plamenih je našlo smrt 17 potnikov. Letalo je bilo last družbe Roval Dutcber Line m je bilo namenjeno v Amsterdam. Pri katastrofi sta našla smrt tudi izumitelj avtogira. slavni španski in-
ženjer La Cierva in admiral Lindman, bivši vodja švedske konzervativne stranke in bivši ministrski predsednik. Živi so ostali le trije potniki, ki pa so bili hujše ranjeni. Trdijo, da je hudo poškodovana tudi hiša, v katero se je zaletelo letalo, in da »o poškodovane nsdaljne tri hiše.
Pretresljiva katastrofa v portugalskem mestu
Zrušila se je šola in pokopala več sto otrok in učiteljev Okrog 60 je mrtvih, 200 ranjenih
Lizbona, 9. decembra, o. V malem mestecu, Pordemosu kakih 100 km daleč od Lizbone, se je pripetila danes strašna katastrofa. Sredi dopoldneva se je porušilo šolsko poslopje, v katerem 6e je baš vršil pouk in je bilo v njem zbranih več sto otrok, uči« teljev in učiteljic. Najprej se je iz neznanih razlogov vdrl strop poslednjega nadstropja, ki je s svojo težo podrl pod v onem nadstropju, nato se je po vrsti sesulo vse prav do taL Iz razvalin 60 se zafuli kriki poko panih otrok in odraslih na pomoč. Vse prebivalstvo je bilo naenkrat alarmirano in se je zbralo okrog razvalin poslopja. Možje 60 ne glede na nevarnost, ki jim je grozila, skušali spraviti svoje otroke iz podrtega poslopja, matere pa so ee predajale obupu in jih ie mnogo padlo v nezavest Oblasti eo takoj alarmirale gasilce in vojsko iz meste-
ca in okolice, na pomoč pa 60 bih pozvani tudi gasilci iz Lizbone, kakor tudi zdravniki. Iz Lizbone so takoj odposlali poseben sanitetni vlak v Pordemos.
Iz porušenega šolskega poelopja so do po» poldneva izkopali 45 mrtvih otrok, starih 5 do 7 let, ter več mrtvih učiteljev in učiteljic. Po dosedanjih podatkih ie bilo ranjenih nad 200 otrok ter odraslih. Ker ie med njimi mnogo težko ranjenih, prihajajo neprestano vesti o nadaljnih žrtvah nesreče. Njihovo število ie doslej naraslo do večera že na 60. V bolnici ekupine zdravnikov neprestano operirajo ranjene otroke. Mnogim eo odrezali roke. noge, nekaj jih je izgubilo vid, tako da bo Skoraj večina izmed njih ostala pohabljena vse življenje. Po vsej Portugai-ki je naetalo zaradi te katastrofe strašno vznemirjenje ter splošna žalost.
Konferenca baltiških držav
Riga. 9. decembra, br Tu se je začela da n«? konferenca baltiških držav. Na konf?" renči sodeluje pel zunanjih ministrov La-tiški zunanji minister Muntas ie po današnji konferenc' izjavil " novinarjem- da bo konferenca 'rajala ve? dni. ker bodo prouči' vee mednarodni položai. Baltiške države .-o
• kj večini, mogoče rešiti Evropo pred novo katastrofo. Baltiške države dajejo prednost načelu kolektivne varnosti, izraženem T ; paktu DN. kakor pa dvostranskim pogod" j barn in zavezništvom.
Hud potres v Italiji
A neona 9. decembra AA lu eo danes -abeležiV pet hudih potresov, ki so se pripetili v pokrajini« Ancone in Mareratte. Ni
prepričane, da je ob solidarnem eodelova- j še znano, ali ie potres terjal kaj človeških držav, ki £Se mir in ki ao v vetu i žntev ia kolikšna je stvarna škoda.

Eistvo angleške krize
Svojevrsten položaj britanskega vladarja — Meja med politiko in zasebnim življenjem — Kralj kot poglavar
anglikanske cerkve
B. London, 7. decembra.
Dasi je taiko z vam a poročna politika že večkrat igrala v angleški zgodovini pomembno in tudi že izredno delikatno vlogo, je vendar težko najti precedenčni primer, ki bi se dal uporabiti pri reševanju ustavne krize, nastale zaradi poročnih načrtov kralja Edvarda.
Angleška »ustava« ni bik nikoli napisana, pa vendar obstoja in jo vsak Anglež morda bolj spoštuje, kakor spoštujejo drugod pisane ustave. Zato pravijo, da je Angležu ustava njegove države v krvd, s čimer se hoče poudariti, da je to niz postav in določb, ki so nastajale nekako »same »o sebi«, v dolgem zgodovinskem razvoju, ki predstavlja angleško ustavno tradicijo.
Angleški kralj in vlada
»Ustavni« spor, ki je nastal zaradi kraljevih poročnih načrtov je nedvomno spor načelnega značaja. Njegova pravna osnova je vprašanje, kje se po angleški državni teoriji nehajo za kralja državne funkcije, v katerih je vezan na svoje ministre, in kje se začenja sfera njegovega zasebnega življenja. To jedro spora pa ostaja za širše krose v ozadju- Ti vidijo samo spor med kraljem in Bald\vinom na eni ter kraljun in cerkvenimi krogi na drugi strani. To pa je samo zunanji izraz osnovnega konflikta, ki ga je spričo kompliciranosti angleških nepisanih ustavnih določb še težje zapopa-6ti.
Angleška demokracija pušča kralju le neznaten vpliv na politično vodstvo države. Vsa moč leži prav za prav samo v rokah ministrskega predsednika (premiera) kot zastopnika večine v parlamentu. Kralj je le formalno nosilec državne oblasti, ki jo s svojo osebo simbolizira; prav zato pa uživa v javnosti ug'ed in spoštovanje, ki dosega včasih že meje oboževanja. V svojih državnih aktih je navezan na sodelovanje odgovornih ministrov, ki uživajo zaupanje parlamenta. To je danes osnovna ustavna tradicija angleške demokracije.
Konflikt med Bakhvinom in kraljem vzbuja videz, da sedanji angleški kralj tega položaja ne priznava več v polni meri. Informirani krogi zatrjujejo, da se je podoben konflikt med kraljem in kabinetom pojavil že tudi na dragih področjih in da ni dosedanjega ustavnega spora prišlo zgolj zaradi kraljevih poročnih načrtov z go. Simpsonovo. Kraljevo zavzemanje za brezposelne in želja po samostojnem vodstvu zunanje politike, kakor je to delal njegov ded Edvard Vil., sta bila prav tako že predmet nesporazumov med kraljem in vlado.	i-
Kralj in anglikanska cerkev
V kolikor se je v zadevo vmešala tudi anglikanska cerkev, vsekakor le po svojih najvišjih preliatih, je prav tako izven dvoma. da ne gre le za vprašanja tako zvanega angleškega puritanizma. Kakor angleška javnost, bi se najbrž tudi vlada in cerkev kaj kmalu sprijaznili z meščanskim stanom ge. Simpsonove in s tem tudi z morgainauč-nim zakonom kralja Edvarda. Gre samo za vprašanje, ali je poroka kralja Edvarda z ženo, ki je bila že dvakrat ločena in katere oba moža sta še vedno živa, združljiva s funkcijo in položajem angleškega. kralja kot državnega poglavarja, še posebej pa z njegovo funkcijo vrhovnega poglavarja anglikanske cerkve. Ne smemo pozabiti, da je anglikanska cerkev med vsemi cerkvami
sveta morda najbolj vezana na državo. Angleški primas, knezonadškof canterburyski je po mnenju večine najvišjih anglikanskih cerkvenih krogov dolžan odreči cerkvene ceremonije poročnega akta, ako se kralj poroči z ženo, ločeno samo pred svetnimi oblastmi, saj je znano, da se tudi v Angliji bori cerkev proti priznanju samo oiviine poroke in razporoke, ker smatra to za poseg v svojo domeno.
Nobenega primera v zgodovin!
Rešitev spora pa je še po-ebej otežko-čena s tem. da se na tradicijo navajeni Anglež v tej zadevi ne more sklicevai na noben precedenčni primer Nekoliko podobnosti s sedanjim položajem, vsaj v kolikor gre za čisto ustavna vprašanja, kaže primer kralja Jurija IV., ki je zasedel angleški prestol leta 1820. Jurij IV. je silno sovražni svoio ženo Karolino. hčer vojvode Braun sch wei g-\Vol f en buttel. od katere je živel 25 let ločeno. Po smrti svojega očeta, ko je sam zasedel angleški pTe9tol, je vsem svojim diplomatskrn zastopnikom v tujini naročal, naj prenrečiio, da bi na tujih dvorih sprejemali Karolino, ki je med tem odpotovala v inozemstvo, kot angleško kraljico. Užaljena Karolina. ki je bila pri ljudstvu zelo priljubljena, pa se je nenadoma vrnila v London. Zato se ie kralj odločil za razporoko in je svojo ženo obdolži] pred paTlamentom zakonolemstva. Jurij pa se je blamR.rffl in KaroHni ni odslej nihče ypč odredil položaja in pravic angleške kraljice. Vendar pa je kralj še dosegel, da ie naslednjega leta niso pripustili h kronanju, kar jo je tako užalostilo, da je umrla.
Nekaj podobnosti s sedanjim položajem je v tem primeru nedvomno, so pa tudi velike razlike. Jurij IV. je imel parlament na svoji stkani. Edvardovim načrtom pa je baš parlament odločno nasproten. Ako se danes kralj Edvard sprijazni z nasveti svojih ministrov im se z go. Simpsonovo ne porodi, je zadeva rešena: ako pa tega ne stori, je ustavna kriza neizogibna.
Tri možnosti izhoda
Kraljevo abdikacijo soglasno odklanja vsa Anglija: vlada, cerkev in narod. Poleg nje pa se v parlamentarnih krogih označujejo tri možnosti za izhod iz sedanje nevzdržne situacije. Spričo odpora Baidwina in parlamenta lahko kralj prisili Baldwina in njegovo vlado k odstopu, vprašanje pa je ali bi bilo mogoče iz sedanjega parlamenta sestaviti novo vlado, ker bi tega mandata najbrž tudi opozicija ne sprejela, V poštev pride zaradi tega razpust parlamenta in razpis novih volitev. Toda takoj se postavlja pomislek ali more kralj razpustiti parlament proti njegovi volji. Še teht-nejši pa je pomislek, da bi se nove vejitve vršile v usodnem znamenju parole; za kralja in proti njemu.
Po vsem tem razpustu parlamenta ne prihaja v poštev in ostaja le še tretja možnost. sporazum med kraljem m sedanjim parlamentom, eventualno tudi sedanjo vlado. Ta sporazum pa si je težko zamisliti brez koncesij s kraljeve strani.
Vsa angleška javnost in z njo vsi prijatelji Anglije iskreno želijo, da bi se sedanja kriza Anglije rešila tako, da bi prav nič ne trpel ugled britanskega imperija, saj je njegovo aktivno sodelovanje v sedanjih razrvanih mednarodnih razmerah še prav posebej .potrebno.
Francoski minister v naši prestolnici
Beograd, 9. decembra, p. Francoski trgovinski minister Bastid se je udeležil snoči banketa, ki ga je priredil francoski poslanik na našemu dvoru grof Dampierre. Banketu so prisostvovali tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, minister dr. Milan Vrbanič, Dragiša Cvetkovič, Djura Jankovič in Svetozar Stankovič, predsednik senata dr Mažuranič. predsednik narodne skupščine Čirič, guverner Narodne banke dr. Radosavljevič, pomočnik zunanjega ministra dr. Milivoj Pilja itd
Dopoldne je bil francoski minister v spremstvu poslanika Dampierra in vojaškega atašeja polkovnika Petouarda pred spomenikom braniteljev Beograda, kjer je položil lep venec, nato pa še na pokopališču francoskih bojevnikov.
Ob 13. mu je priredil banket pri »Srbskem kralju« trgovinski minister dr. Vr-
banič, na katerem je bilo izrečenih več zdravic Franciji in Jugoslaviji. Ministra sta v svojih zdravicah napila francosko-jugo-slovenskemu prijateljstvu in izrazila upanje, da bi nova trgovinska pogodba otvo-rila novo dobo v gospodarskih odnošajih med obema državama. Društvo prijateljev Francije je popoldne priredilo na čast francoskemu trgovinskemu ministru čajanko, zvečer pa je bil francoski gost na banketu, ki ga je priredil min. predsednik dr. Milan Stojadinovič v Gardijskem domu Jutri bo odpotoval minister Bastid s svojim spremstvom na Oplenac, med potjo nazaj v Beograd pa se bo ustavil tudi na Avali, kjer mu bo opoldne priredil obed naš finančni minister Letica. Popoldne bo ministra Bastida sprejela v avdijenci Nj. Vel. kraljica Po intimni večerji v francoskem poslaništvu bo s svojim spremstvom odpotoval nazaj v Pariz.
Konflikt med Turčijo in Francijo
Beograd, 9. decmbia. p. Iz Ankare poročajo, da je turški zunanji minister dr. Ruž-di Aras nocoj odpotoval v Evropo. Udeležil se bo izrednega zasedanja sveta Društva narodov, ki se bo vršilo na zahtevo španske republikanske vlade. Kakor običajno ie namerava turški zunanji minister tudi tokrat ustaviti za nekaj ur v Beogradu in se sestati z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem.
Ženeva, 9. decemibra. AA. Turški zunanji minister Ruždi Aras je poslal tajniku Društva narodov brzojavko, v kateri sporoča, da obstoji med Turčijo in Francijo spor. ki Be tiče AJesandrette in Etiohje ter turških koncesij na podlagi pogodbe iz 1. 1921 in 1923. Brzojavka pravi;
Na podlagi čl. 11 pakta prosim svet DN. naj odredi za dnevni red prihodnjega zasedanja 10. decembra: 1) sprejetje ukrepov, da se turškemu prebivalstvu Aleksandrette zagotovj varnost. 2) bistvo turško-franco-skega spora o usodi omenjenega ozemlja. Hvaležen bom svetu DN. če bo odredil debato o teh dveh točkah.
Kakor znano, je dogovor, sklenjen v Ankari 21. oktobra 1921 med Francijo in Turčijo določil uvedbo posebnega režima za Aleksandretto in Antijohijo kjer je velik odstotek prebivalstva turškega porekla. Lausannska pogodba od 24 julija 1923 potrjuje določbe dogovora v Ankari fran-cosko-turška konvencija o dobri soseščini z dne 30. maja 1926 pa določa, da je treba ne srlede na to kakšni ukrepi se izdajo na upravnem področju in kakšen statut naj dobi Sirija, upoštevati posebni režim Alek*
sandrette in Antijohije. Dne 9. novembra t. 1. je sirijski parlament ratificiral francosko-sirijsko pogodbo, ki se nanaša na novi režim v Siriji. Turška vlada misli, da ta pogodba ne upošteva dovolj turških interesov v Aleksandretti. za katero zahteva avtonomijo. Francoska vlada meni, da more ta to vprašanje urediti samo Društvo narodov in sirijska država in da se ne tiče mandatne države. Zato bo navzočnost državnega pod-tajnika v zunanjem ministrstvu Viennota v svetu DN. ki je vodil razgovore v svrho sklenitve francosko-sirijske pogodbe, brez dvoma olajšala uspešno ureditev tega vprašanja.
čsl. zunanja politika
Praga, 9 decembra, br V proračunskem odboru senata, ki je danes med drugim razpravljal o proračunu zunanjega ministrstva, je zunanji minister dr. Kamil Krofta v obširnem govoru orisal osnovne smernice češkoslovaške zunanje politike ter naglasil, da stremi zunanja politika za tem, da čim bolj ustreže potrebam naroda in države. Osnovna smernica češkoslovaške zunanje politike je ohranitev miru in spoštovanje sklenjenih mednarodnih pogodb Češkoslovaška želi živeti z vsem' državami v miru in prijateljstvu. Tudi z Nemčijo si želi dobrih in prijateljskih sosednih odnošajev in je prepričana, da tudi na nemški strani prevladuje ta želja Podrobnejša pojasnila o razmerju do drugih držav bo po- | dal minister Krofta o priliki razprave v j zbornici,	1
Beležke
Zbiranje srbske fronte?
»Svobodna misel« v Nikšiču poroča iz Beograda, da se tam snuje pokret intelektualcev za zbiranje vseh srbskih sil v državi v skupno fronto. Pobomiki te skupine zastopajo za sedaj misel, da je treba združiti vse srbske intelektualce pod enotno vodstvo, nato pa pričeti politično akcijo za združitev vseh Srbov v srbski fronti Pokret tega kroga beograjskih intelektualcev je izzval v Beogradu različne komentarje in se ocenjuje kot protiodgovor na že stvorjeno hrvatsko fronto in baje se snu-jočo slovensko fronto.
Tako sc glasi poročilo črnogorskega lista. Baš verjetno ni, ker o kakem takem pokretu iz drugega vira ni slišati ničesar. Vsekakor pa bi bil lep položaj, če bi se take fronte res organizirale, saj bi se potem z novo vnemo lahko lotili medsebojnega obračunavanja in veselega preizkušanja, kdo bo močnejši. Upajmo, da bo med tem Evropa ustavila svoje manj važne medsebojne prepire, ker bo vsekakor tudi za njo zanimivo, ali se bo Srbom, Hrvatom in Slovencem končno z združenimi močmi posrečilo podreti, kar sta jim poklonila božja dobrota in narodno trpljenje. Tak poskus bi bil res vreden najbolj plemenitih naporov današnje generacije ...
Sredn j ee vropski socialistični kongres
»Politika« poroča iz Bukarešte, da je vodstvo rumunske socialno-demokratske stranke sklenilo sklicati v Bukarešto kongres socialističnih strank Jugoslavije, Češkoslovaške, Madžarske, Avstrije, Poljske in Rumunije. Razpravljali bodo o možnosti sodelovanja srednjeevropskih socialističnih strank, zlasti pa o tem, kako naj te stranke po svojih močeh vplivajo, da se ojači sodelovanje srednjeevropskih držav v borbi proti gospodarski krizi in v akciji za očuvanje miru.
Staroradikalska proslava Nikole Pašiča
Kakor poročajo iz Beograda, so priredili člani glavnega odbora bivše radikalne stranke danes intimno spominsko svečanost na grobu pokojnega Nikole Pašiča ob priliki 10-letnice njegove smrti. K svečanosti je prispel v Beograd tudi sivolasi Aca Stano-jevič, navzoči pa so bili poleg drugih še Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič, Miša Tri-funovič, Mirko Komnenovič, Dušan Peleš, Miloš Bobič, več narodnih poslancev, nekateri senatorji itd. Spominski govor je imel g. Miša Trifunovič. Člani Pašičeve rodbine današnji svečanosti niso prisostvovali.
Na Ljotičevem shodu se ne sme razgrajati
Preteklo nedeljo je imel voditelj »Zbora* g. Dimitrij Ljotič shod v Kraljevem Shod pa se ni mogel vršiti zaradi demonstracij skupine ljudi, ki so hudo napadali govornika in ga neprestano motili z medklici. Policijski komisar Tadič je ponovno interveniral in poziva! razgrajače, naj mirujejo. Vsi njegovi pozivi pa so bili zaman, tako da mu ni preostalo drugega kakor shod razpustiti. Sedaj je policija aretirala celo vrsto razgrajačev s shoda g. Ljotiča in jih kaznovala s tridnevnim zaporom, ker se niso odzvali pozivu policijskega komisarja, naj se pomirijo ali pa zapuste dvorano.
Nasveti izkušenega politika
Vodja rumunske fašistične »Želesne garde« Kornelij Creceanu je poslal rumunske-mu kralju manifest, v katerem pravi, da romunska mladina ne soglaša s sedanjo zunanjo politiko svoje države in da zlasti odločno odklanja vsako možnost, da bi se morala kdaj boriti ramo ob rami z vojaki Sovjetske Rusije. Ob tej priliki je dal bivši ministrski predsednik Vajda Voevod, ki velja danes za šefa rumunskega nacionalistič nega pokreta in ki je tudi duševni oče »Železne garde«, časopisom zanimivo izjavo, s katero apelira na mladino, naj bo v svojih sodbah in obsodbah bolj pravična. Krivično in napačno je, ako proglaia za neprija-telja države vsakega politika, ki ne pripada njeni struji. »Železna garda« šteje n. pr. med največje sovražnike države tudi Ti-tulesca, ki pa je brez dvoma eden najbolj zaslužnih romunskih državnikov, čeprav se mnogi rumunski politiki niso strinjali z njegovimi političnimi pogledi in smernicami.
»Med temi politiki, je nadaljeval Vajda Voevod, sem bil tudi jaz in sem ostro kritiziral Titulescovo politiko. Kljub temu mu odkrito priznavam velike uspehe na ženevskem terenu in velike zasluge za Rumuni-jo. Tudi mladina se ne sme dati voditi po predsodkih. Ako kdo ne soglaša z našim mišljenjem, je kljub temu lahko zaslužen mož. Rumunska omladina, ki hoče stvoriti novega rumunskega državljana, se mora vedno zavedati, da je današnja velika Ru-munija sad dela starejših politikov, ki jih ta mladina danes tako obsoja Zato ne smemo misliti na medsebojno pobijanje, marveč moramo imeti pred očmi zunanje neprija-telje Rumunije, proti katerim moramo biti složni, ker jih je dovolj, da nam lahko vzbujajo skrbi.«
Oddelki brezposelnih v poljski armadi
Varšavski listi poročajo o zanimivem eksperimentu, ki ga hoče izvesti poljska vojaška uprava. Pri vsakem regimentu bo ustanovljen nov »Oddelek narodne obrambe«, v katerega bodo sprejemali nezaposlene delavce in nameščence. Imeli bodo vso preskrbo kakor vojaki, opravljali pa bodo razna dela, koristna za narodno obrambo. Kar jih bo sposobnih za službo z orožjem, se bodo vežbali tudi v tem. Vendar bo službovanje v teh »oddelkih narodne obrambe« časovno omejeno, tako da se iz njih ne bo mogla razviti poklicna armada, ki bi utegnila postati za državne finance preveliko breme
Za španskimi barikadami
Te dni je pod tem naslovom izšla v Londonu knjiga, ki jo je napisal znani angleški novinar Landon • Daviš Knjiga je bogato ilustrirana in opremljena s številnimi i izvirnimi dokumenti. Landon brani me- j djii-ieloo vlado in ostro obračunava % englc« i
Uradna statistika občinskih volitev
Ministrstvo notranjih del je objavilo zaključni rezultat občinskih volitev r vseh devetih banovinah. Volitve so se vršile v 3.762 občinah. Vpisanih volilcev je bilo 3,391.526. Od tega je volilo 2,239.766 ali ravno 66 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Za JRZ liste je bilo po tem službenem
poročilu oddanih 1,374.262 glasov, to je 61.4 odstotka. Za JRZ kompromisne liste je glasovalo 10.068 volilcev. Skupaj je dobila JRZ 2.641 občin. »Združena opozicija«, med katero so prštete tudi vse slovenske opozicijske občine in vai slovenski opozicijski gjasovi, je dobila 248.137 glasov, to je 11.1 odstotka. Na njo je odpadlo 318 občin. Bivši zemljoradniki so dobil: 15.065 glasov in 19 občin. Bivša HSS Je za sebe zbrala 348.092 glasov ali 15.5 odstotka in dobila 507 občin. Disidenti bivše HSS so zbral; 13.392 glasov in zavzeli 13 občin. JNS Je dobila 36.108 glasov in 29 občin. Hodžerovi borbaši imajo 44.984 glasov in 68 občin. Neopredeljenih glasov je bilo 66.406 in odpade na nje 74 občin. Bivša KDK je zbrala 22.492 glasov in 23 občin. Na gospodarske liste je odpadlo 29.147 glasov in 24 občin. Kmetski pokret ministra Djordjeviča je dobil 6.071 glasov z 10 občinamL Ljotičev »Zbor« je zbral 6.021
glasov in osvojil 10 občin. Nevtralne gospodarske liste oo dobile 1.458 glasov in
1 občino. Bivši samostojni demokrati okoe g. Vilderja so zbrali 2.874 glasov z 2 občinama, prav toliko kakor nadstrankarji s svojimi 1.521 volilci. Kombinirane fcste združene opozicije so dobile 758 glasov z 1 občino. Stan radikali okoli g. Aee Stano-jeviča izkazujejo po uradn>h podatkih 3.038 glasov s 4 občinami, dočim so dobile čiste liste prijateljev Ljube Davidovi 6a 4.210 glasov in 10 občin. Najbolje so odrezale kompromisne liste združene opozicije in bivših zemljoradnikov, ki so dobile s 371 glasovi kar 2 občim Ciste nemške liste so dobile 1.296 glasov in 3 občine. Hrvatski klerikalci so postavili eno samo listo in zbrali 175 glasov Ostale Nste so dobile 3.277 glasov in nobene občine.
V gornjih številkah ni vštetih 6 občin v zetski banovini, 3 občine v drinskt banovini, 4 občine v savski, 14 občin v dunav-8ki in 4 občine v vardarski banovini, kjer se bodo vršle naknadne volitve v smislu J 49 in 50 zakona o občinah. Tudi v dravski banovini še niso volile v»e občine, kar pa v službenem poročilu ni omenjeno.
Poročilo ministrstva notranjih del bo gotovo tudi predmet diskusije v narodnem predstavništvu.
Radičevci, frankovci in hrvatski klerikalci
Tudd v Zagrebu se je vršila v zadnjem času cel« vrsta volitev v razna akademska društva na univerzi. V par takih primerov se je zgodilo, da akademiki, ki se priznavajo k pobitiki dr. Mačka, niso nastopila skupno, marveč je nastopila bivša HSS, ki tvori jedro dr. Mačkovega tabora, samostojno in ostale skupine pod vodstvom fnankovcev in klerikalcev zopet za sebe.
Tako je bilo tudi pri volitvah, ka »o bi, le pretekli teden v društvu slušateljev medicinske fakultete. Tudi tam sta bili postavljeni dve listi, radičevska in frankov-sko-klerikalna. Ob tej priliki so pristaši druge Mste izdali letake, s katerimi so preplavili ves Zagreb. Letaki nosrijo podpis »Hrvatski dijaki protikomunisdri« in ogorčeno napadajo Listo bivše HSS, češ da so na njej tudi komunisti, obenem pa tudi »Hrvatska dnevnik« kot glasilo dr. Mačka. Očitajo mu, da diskretno podpira komuniste in pomaga ustvarjati v hrvatskih krajih ljudsko fronto. Ime dr. Mačka zlorablja v reklamne in čisto posJovne namene. Sploh da živi ta list »Samo od izjav, ki mu jnh od časa do časa daje predsednik dr. Maček im pa od reklame, ki si jo dela na račun obiskov dr. Mačka v svoji redakciji-«
Letak vsebtrje na račun »Hrvatskega dnevnika« 'in njegovega vodstva Se celo vrsto hujših očitkov, ki pa iffh spričo zakona o tisku »i mogoče ponatisniti, posebno šc, ker je letak kljub podpisu anonimen in ne nosi niti navedbe tiskarne, ki ga je matiis-nila-
Akcaja hrvatsfcfh klerikalcev in bankovcev, bi postaja od dne <k> dne boij agresivna. gre oči vidno na živce ie tudi gospodom pri »Hrvatskem dnevniku« in pri vodstvu bivše HSS. Do zadnjega časa eo bili ti gospodje napram klerikalcem in frankovcem zelo prizanesljivi, na omenjeni letak pa so odgovorili v »Hrvatskem dnevniku« z ostrim uvodnikom. Ogorčeno zavračajo očitke, da bi direktno aii in<5rekt-no podpirali komunizem, in natio ugotavljajo, da so danes n« Hrvatskem poteg komunistov »tuda še drugi ljudje, ki rušijo za hrbtom dr. Mačka njegov poflož»i h. ugled, pri tem pa iz strahu pred ljudstvom uporabljajo posebne metode. Kdor se ne • strinja z dr. Mačkom, naj to odkrito po-' ve. Vse prej kakor polteno je, skrivati se za dr. Mačkom, v resnici pa delati proti' njegovim ciljem-«
Odlikovanje železničarjev
Beograd, 9. decembra. AA. Odlikovani so pri ravnateljstvo državnih železnic ▼ Ljubljani: z redom m. Save 3. stopnje ravnatelj dr. Aleksander Fatur; z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje pomočnik ravnatelja inž. Rudolf Kavčič; z redom sv. Save 4. stopnje višji svetnik Inž. Franc Zelanko, svetnik inž. Drago Leskovšek, svetnik inž. Stanislav Roglič, inšpektor Franc Pustoslemšek in višji kontrolor Jos. Vokač; z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje svetnik Valdeanar Haslakijevtč, inšpektorja Jože Jenko in Franc Rozman, poverjenik inž. Zl. Franc, višji kontrolorji Jožef Purlan, Leopold Vernik, Jurij Bošnjak, Žarko Jelše, Franc Stepančič, Karol Subic, Jurij Vouga, Ivan Čaka to, Ivan Ahačič, Mirko Kragelj, Ivan Vurctoger; z redom sv. Save 5. stopnje višji pristav inž. Tihamir Upasenovič, kontrolorji Karol Grtmšlč, France Megufiar, Josip ftoajder, Adalbert Verhovšek, Nikolaj Vagner, Mak-simUjan Curhni, višji nadzornik Alojz Kranjc, prometnik Ignac Fabjan; z zlato kolajno za rastno službo višji nadzornik proge Ignac Serbec, oficiali Mfhaed Pogr-čik, Jožef Vene, Jakoto Zeer, prometnik Zdravko škof, progovna nadzornika Iv. Avser in Karol Jenčič, tehniška uradnika
Jakob Babntk in Ludovlfc Nakar, pcofo-vodja Jožef Pristan, rlakovodja Bia« Ojstriž, strojevodij« Gatortjel Rataj, Franr Serijan to Ivam žirovnlk, prometei uradnik Viktor Veber, strojevodja Anton Lo. gar, brzojavni nadzornik Rudolf Pešal; s srebrco kolajno za vestno službo vaganski zvaničnifc Franc Brežnfk, sprevodnih Martin Matjan, Franc Prelog, Štefan UH.bc, Jožef Hribar, skladiščni rvanlčnSt Ftf". Pavlič, prometna uradnika Anton Srebat-in Karel Gorup, nadzornik fcretoir« Aa tan šebenik, čuvaji Franc DeroovSek, Valentini Jajičač ki Janez Kerstesin, kurjač'. Andrej Janžekovič. Janez Gašperlin, Janez Jurma, Roik Ple&ar, Karal Mali, Ja. nez StingL, Jožef Vole, Franc Jamnfit, BlaA Klinar, Janez štritof, fcretničarjl Antoc Jurjaševič, Franc Kogotj, Josip Vošoigai manerristl AL Klajnšek, Jamez Karožin, Alojzij žekanfk, popisovalec vagonov Jožef Meener, ču^vaj postajališča Jožef Oman, deiavcl Simon Tominc, Alojzi;! feemrač, Lovro Bizjak, Jožef Renko, Jožef Mujter, Andrej Zor, Vincesie Štor, Alojzij Sterien, Alojzij Smerdel, Franr Bajt, Matevž Kac in Anton Boffič. (Zaradi radiotelegrafskega prenosa za pravilnost imen ne moremo jamčiti-)
Dnevni red skupščinskega zasedanja
Zagreb, 9. decembra, r. »Jutam j i list« javlja iz Beograda, da niso točne vesti, ki so prodrle celo v inozemstvo, češ da mišk vlada umaiknitd z dnevnega reda zasedanja narodne skupščine ratifikacijo konkorda-ta z Vatikanom. Na merodajnem mestu so izjavili dopisniku zagrebškega lista, da res obstojri taka želja, da pa vlada do sedaj še ni o tem razpravljala. Konkordat se zaradi tega še vedno nahaja v predsedni-štvu nerodne skupščine, kjer ga bodo postavili na dnevni red zasedanja, kadar bo to želela vlada.
Minister pravde je poslal predsodništvu narodne skupščine predlog zakona o sodnikih in predlog trgovskega zakona, ki bosta stavljena že na dnevna red sedanjega zasedanja.
Iz državne službe
Beograd, 9. decembra, p. Sodnik okrožnega, sodišča v LJubljani Karel Javoršek in sodnik sreskega sodišča v Mariboru Cvetko Ažmam sta napredovala v 1. kategorijo 4. skupine.
Za višjega kantroflorja piti prvi sekciji glavne proge v Ljubljani je imenovan Raj-mund Rot, doslej kontrolor na Jesenicah.
Upokojen Je kmetijski inšpektor France Trampuš pri banovinski upravi v LJublja-
Pli-
Ukinjenje viza za potovanje v Rumunijo
Beograd, 9. decembra, p. Danee sta bili r zunanjem ministrstvu izmenjani noti med rumunsko in jugoelovensko viado. po katerih je bil dosežen sporazum o ukinitvi vi-zov za potne liste državljanov Jugoslavije in Rumunije.
§kimi konservativndmi politiki, ki zagovarjajo akcijo generala Franca. Tem krogom postavlja vprašamie kaj bi štor I angleški narod, če bi poskusil voditelj angleških fašistov sir Osvald Mos'ev osvoiiti London s pomočjo Indijcev in pnip«idn:kov drugih kolonialnih plemen, ki služijo danes kot najemniki v angleški vojski
Izropano stanovanje
Maribor, 9. decembra.
Y gtanovanj e nočnega čuvaja Jakoba C -zerla, usliržbenega pri Košaški opekarni, so se vtihotapili tatovi, ko je ba Cizerie baš v službi. Zlikovei »o odnesli prav vse. kar se jim je sdelo vredno. Vzeli «o Ci. zerlove prihranke, ki jih je knei shranjene r neki omari, srebrno uro, obleko, čevlj* perilo in nekaj drugih predmetov. 0 vloma je bila obveščena mariborska policija in daktilskop Grobin je posnel nekaj odtisov prstov. Policijska oblast se nadeja, bo na pod3agi teto odtisov izsledila storiHerv,
Mežnar se je ubil
M ar; bor. 9. decembra. Pri St. Miklavžu so našli snoči 73-letaega mežnarja Franca Križnika v bližini nekega vodnjaka x razbito glavo. Starček je domov grede bržkone zadel ob kamen pri vodnjaku in padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Obležal je nezavesten v mlaki krvu Malo prej ga je neki deček spremljal 5 svojega doma po vasi. Fant mu je svetil po poti. V bližini svojega doma pa je starček fantka odslovil, češ, da bo že sam prišel dalje. Fant se je nato podal proti domu, pa je nenadno čul od daleč bolesten krik. zato se je vrniL Ko je opazil, kaj se je starčku pripetilo, je sklical ljudi ki so starega mežnarja odnesli domov. PoklicaJi so k njemu zdravnika, toda vsa prizadevanja 60 ostala zaman. Starček je uro pozneje podlegel.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo; Nad Sre-
dozemskim morjem se še vedno drži depro-sija. ki povzroča v pomorskih krajih oblačno in deževno vreme.
Zemunska vremenska napoved sa danes; Razvedritev 6e bo razširila po vsej državi razen na skrajnem zapadu. kjer bo nemara še oblačno in deževno. Temperatura 6e bo čez dan dvignila, ponoči ni izključena slana.
Zagrebška vremenska napoved: Mrzlo, deževno in megleno, vedro le v nekaterih zapadnih krajih.
Dunajska vremenska napoved: Po večini oblačno, padavine 114 jugu in jugovzhodu.
>JUTRO« Št
3
«cWeK, m xn. im

Naši kraji in Ijndje
Tako se je Ljubljana poslovila od
Adamiča
Žalni obredi pred palačo Glasbene Matice in konservatorija
Dolgi žalni sprevod se razvija po Vegovi ulici
Kontrolni urad mestne občine
je pravkar zašel poslovati in nadzirati poslovanje
Te dni je pričel na magistrata poslovati novi kontrolni u-rad, ki je nastanjen v ilosedanjili prostorih personalnega podod-delika na Mestnem trgu št. 2. v sobah Ct€?v. 38 in 39 v H. nadstropju, ta ki ga kot vršilec dolžnosti načelnika vodi g. Lojze Pipp. O kontrolnem uradu in kontrolnem odboru je bilo govora že na redni ee;i mestnega sveta dne 3. julija, ko je bil sprejet tudi poseben pravilnik obeh novih ustanov.
Kontrolni odbor ima pravico stalne kontrole nad poslovanjem mestne uprave, podjetij, ustanov in sploh vseh podjetij, pri katerih je mestna občina ljubljanska finančno udeležena. Tako mu pripade tudi kontrola nad poslovanjem Mestne hranilnice ljubljanske, ker jamči mestna občina za njene obveze. Pri svojem poslovanju je kontrolni odbor v neposredni zvezi samo s predsednikom mestne občine. Pri tem delu ga podpira kontromi urad, ki je od ostale mestne uprave povsem neodvisen in je preko kontrolnega odbora podrejen edi-tiole predsedniku mestne občine.
Kontrola, ki jo izvršuje kontrolni odbor je po pravilu naknadna in neposredna ter se deli v gospodarsko, organizacijsko, kompetenčno in računsko kontrolo. Gospodarska kontrola izvršuje nadzorstvo nad poslovanjem in upravljanjem z mestno imovino, da ustreza načelom ekonomije, smotrnosti in varčnosti, pri podjetjih pa, da ustreza načelom zdravega in realnega zasebnega gospodarstva, pri čemer je treba upoštevati, da služijo ta podjetja kot samoupravne ustanove tudi javnim interesom. Organizacijska kontrola skrbi za smotrno izvajanje organizacije mestnih uradov, ustanov in podjetij, da tako prepreči vsako nerednost, ki bi mogla občani materialno ali moralno škodovati. Ktsm-petenčna kontrola preizkusa, ali se vrši vsa uprava v smislu veljavnih zakonskih predpisov, razpisov nadrejenih oblastev, notranjih okrožnic itd., ter nadzoruje
izvrševanje proračuna ta njegovih navodil. V računsko kontrolo spada pregled poslovnih kniig in računov. Zlasti zadnja kontrola je stalna ter ima tudi pravico do rednega in nenadnega pregleda blagajn.
Kontrolni odbor in urad bosta iizvrševa^ la tudi vse revizije, ki se cd druge kontrole ločijo le po tem, da je kontrola stalna, revizje pa se izvršujejo samo po potrebi od č^sa do časa. Kontrolni urad je pri naši mestni upravi povsem nov in samostojen urad. številna tuja mesta ga poznajo že dolgo časa, zato v večjih mestnih uiprsu-vah ne predstavlja kontrolna služba nikakršne nove panoge komunalne uprave. Ta novo organizirana kontrolna služba zato tudi pri nas pomeni le nujen sestruvml del celotne mestne uprave, ki ji današnje zamotane gospodarske razmere narekujejo potrebe.
v em ]
Slov. Bistrica, 9. decembra.
V prijaznem kraju Vrholah pri Slovenski Bistrici sta slavila Ignac Kranjc in njegova zvesta družica Marija lep praznik: zlato poroko. Jubilant je že kot deček kazal nenavaden dar za glasbo in se je v pomanjkanju denarja sam naučil igranja na raznih instrumentih. Bil jc nad 40 let kapelnik v Slovenski Bistrici in je ustnovii več god-benih društev v okolici. Na povabilo dr. Dimnika je leta 1911. vodil nekaj koncertov v Narodnem domu v Mariboru. Tudi kom-ponira.l je sam in sicer je ustanovil nekaj skladb za pesmi, še več pa za orkester. Nad 1.500 učencem je priučil glasbo. V srečnem zakonu sta se jubilantoma rodila dva sina in hčerka. Oba sina sta bila v svetovni vojni: prvi je padel na bojišču, drugi pa je potem umrl doma za posledicami bolezni, ki si jo je bil nakopal v vojni. Hčerka edinka je poročena s fotografom g. Julijem Tit-lom v Slovenski Bistrici in je isti dan ka-
Kraf. kjei? fsreMva prezident Osvoboditelj Masaryk
Zadnji dan novembra. Mrzel veter je pri-huljeno zavijal po praških ulicah. Ponoči je padlo toliko snega, da so se pobelile strehe To je namah spremenilo videz mesta: dalo mu je pastelno mehki blesk bele barve in omililo preostre kontraste. Toda poskus zabrisanja praških barv se ni obnesel; ob menjavajoči se temperaturi je sneg izginil. Popoldne je zapihal krivec in prinesel dih severa, daljnjih smrekovih gozdov, zasneženih gora. Kdaj pa kdai so se raztrgali oblaki in nad visokimi palačami se je pokazal kakor milostni smehljaj košček si-njime. Ob sivi, težki draperiji, ki jo je razgrnilo nebo nad mestom, se je zdel košček svetlomodrega neba kakor mladostno ogrinjalo na stari dami: človek se je spomnil lepših dni, solnca in mladosti.
Fuuu — fuu — je žvižgal veter in se zaganjal po asfaltirani cesti preko prazne ravni. tako puste in žalostne, kakor bi bila ilustracija k jesenski poeziji melanholičnega pesnika. Praga je bila za nami, vendar smo bili še vedno v območju velike Prage. Glej tamle je starinski stolp »Zvezda«, tule je Bela gora, češko Kosovo polje. Cerkev, ki so jo postavili po zmagi nad Čehi, še stoji, vendar več ne izziva: Bela gora je maščevana. Za hip se je pokazala med hišami mogila. skromen spomin na usodno bitko Kup zemlje in tiha straža dreves: nič več. Okoli so še polja. Tu se je torej bojeval v službi protičeške reakcije veliki filozof Descartes. Časi so bili prav tako zamotani kakor dandanes: dva svetovna nazora sta se borila za oblast nad narodi. Takrat Češka, danes Španija, jutri —?
Kmalu za Belo goro je zabobnal po strehi avtomobila dež in pomagal vetru. Avto-rizirana kača se je vila v naglem tempu dalje, preskakovala lahne krivine, se lepo zvijala ob ovinkih, tekla skozi trge in vasi — brezimene za nas, ki smo skozi rosne šipe avtomobilov gledali samo film pokraji-jine. Polja, obcestno drevje, vaštke hiše in provincialne trgovine, kmeti, otroci in samotni popotniki, zvijajoči se pod cunjasti-mi plašči, ki sta jih bičala veter in dež. Skrivljeno drevje v daljavi, kakšen vran nad poljem. Stara jesenska lirika.
Toda — kje smo že? V Lanih, tipični češki vasi z gradom in pristavo, s cerkvijo in pokopališčem. Grad v Lanih je, to že veste, Tusculum velikega Čeha T. G. Masa-rvka. V tišini teh polj in gozdov preživlja pozni večer življenja, ki je bilo v toliki meri zaslužno za ves narod in njegovo drža-vo.
Grad v Lanih ima lepo lego in krasen park; tako stoji zapisano povsod, kjer omenjajo Lane. Za ogled grajske okolice pa ni bilo ne časa ne volje; ko smo čakali v špa-lirju ob grajski cesti, da se pripelje stari prezident, »tatiček« osvobojenega naroda, smo se na tihem prepirali z nadležnim vetrom, ki je nediskretno stikal po vseh odprtinah obleke. Dame so si pomagale tako, da so jele plesati kolo; bil je mraz in takile gibi ogrevajo. Mi drugi smo prestopali v drugačnem ritmu; kakšen ples je bil, zares ne vem. toda bil je koristnejši od tanga, prav zares. Medtem se je zgodaj zveče-rilo, na gradu so prižgali prve luči, naši predsedniki so tisti hip prinesli prezidentu
fcor roditelj praznovala s možem srebrno
poroko. Cerkveni obredi so se vršili v cerkvi sv. Venčeslava pri Slovenski Bistrici Uglednima paroma želimo še mnogo let zadovoljstva in sreče.
šentiljski morilec
izročen sodišču
Maribor, 9. decembra.
Danes se je nadaljevala preiskava o šent-iljskem umoru. Po včerajšnjem komisijskem ogledu na kraju zločina je danes dopoldne šef kriminalnega oddelka g. Canjko ponovno zaslišal aretiranega Karla Adler-ja. Tudi danes je Adler slejkoprej zatrjeval, da je vse priprave za zločin izvršil sam in da mu pri zločinu ni nikdo pomagal. Ponovno je izpovedal, da je zasnoval zločin zato, ker so se v zadnjem času oglašali številni upniki zaradi zneskov, ki jih je dolgoval in da ni videl v tem položaju drugega izhoda, kakor da za ceno človeškega življenja pride do denarja. Tudi je imel pri tvrdki »Singer«, kjeT je bil nameščen, nekatere primanjkljaje, ki jih je moral kriti, ker bi ga sicer odpustili iz službe.
Zatem je g. Cajnko zaslišal včeraj aretiranega hlapca 43-letnega Franca V„ ki so ga bili osumili, da je pri zločinu morebiti 6okriv. Hlapec Franc je ponovno zatrdil, da je vrečo s pismi, ki so jo našli na podstrešju Adlerjevega stanodajalca, našel šele v ponedeljek 7. t m. zvečer Tudi je pripomnil, da je hotel o najdbi obvestiti šent-iljske orožnike, česar pa ni mogel napraviti, ker so ga medtem že aretirali. Ta okol-nost, o kateri sumijo, da bi bil mogei hlapec vrečo prej najti, je bila odločilna za njegovo aretacijo.	_
Karla Adlerja in hlapca Franca so popoldne še enkrat kratko zaslišali, nato pa so oba izročili okrožnemu sodišču, kjer bo preiskavo nadaljeval preiskovalni sodnik dr. Travner. Pred sodiščem bo treba pojasniti edino še nerazčiščeno vprašanje: ali je Adler izvršil zločin sam, ali pa s pomočjo druge osebe. Nepojasnjeno je namreč, zakaj je hlapec Franc potem, ko je vrečo s pismi našel v seniku, kamoT jo je bil Karel Adler skril, prenesel na podstrešje, kjer so jo včeraj našli.
Ob današnjem zasliševanju se je zbrala pred mariborsko policijo množica ljudi, ki je čakala zločinca do konca zasliševanja. Adler je pri današnjem zasliševanju podal podrobni opis svojega kratkega, toda bur-
Brez truda in z malo drgnenja bodo tudi močno sajasti in zelo umazani lonci spet čisti.
nega življenja. Potem je skesan nastopil pot v preiskovalni zapor.
V zvezi z aretacijo Karla Adlerja sta obe ljubljanski glasili Katoliške akcije — tako jutranje, kakor opoldansko — močno na-glašali, da je Karel Adler pripadal sokolski organizaciji. »Slovenski dom« je včeraj še posebno poudaril, da se »lahko zločinci nahajajo tudi v vrstah viteške organizacije.«
Resnica. Pa še nekaj več.
Pomislili smo na številne zločince, male in velike, ki gredo letno skozi zapore naših sodišč. In glej: ogromna večina njih je iz vrst katoliške cerkve. Pa vendar ni navada, da bi to obešali na veliki zvon. Pri tem pa Sokol ni nič bolj odgovoren za ljudi, ki dostikrat neupravičeno nosijo njegov znak, kakor katoliška cerkev za svoje pripadnike.
šmarčan ustreljen v Bilbau
Podrobnosti o življenju in smrti Viljema Varkoniga
Šmartno pri Litiji, 9. decembra.
Litijska okolica je polna govoric o nedavnem sporočilu iz Špatvje, kjer je poleg mnogih domačinov padlo tudi lepo število tujcev. Nedavno je »Jutro« poročalo o junaški smrti slovenskega letalca Jožeta Kri-žaja. Šraarčane pa posebno zanima novo sporočilo iz Španije, da je padel tudi naš rojak Viljem Vakonig.
Med uradnimi poročili španskih vladnih čet je bilo navedeno, da so v Bilbau aretirali bivšega avstrijskega konzula Vakonči-ka. Ime je skrivljeno, mož je v resnici Vakonig iz naše vasi. Rdeči so ga obsodili na smrt zaradi vohunstva. Vakonig je hotel pobegniti z nekim svojim tovarišem z ogroženega ozemlja. Ko je hotel stopiti na ladjo, se je zazdel organom sumljiv. Preiskali so njegovo prtljago in našli zavitek listin s poročili o stanju in kretanju vladnih čet Tako se je Vakonigu in njegovemu prijatelju iz Paragvaja bridko izjalovil namen, ko sta se hotela skrivaj vkrcati na neko tujo ladjo, ki je prispela k španski obali. Najdeni zavitek listin je rdečim zadostoval za dokaz, da so vlovili spet dva vohuna vstašev. Po prekem sodu so ju takoj nato postavili pred puške. Tako je torej padel kot žrtev krvavih španskih zapletkov šmarčan, ki je že pred desetletji zapustil domačo dolino in se preselil daleč na Pirenejski polotok, ikjer je kmalu obogatel in si pridobil vidno vlogo v javnem življenju, saj mu je avstro-ogrska monarhija celo poverila vodstvo konzulata. Življenje tega moža je bilo od mladih nog zanimivo. Starejši Šmarčani se
Osvoboditelju poklonitvene pozdrave iz bratsike Jugoslavije. Od vseh strani je segal mrak, zdelo se je, da so ga bruhali okoliški gozdovi in nebo se je še tesneje pri-vijalo k zemlji.
Prezident T. G. Masarvk je zaradi visokih let in bolezni tako šibek, da ne prene«
j Vakoniga dobro spominjajo, i Vakonikovi so bili pred vojno najboga-! tejša družina v šmarski dolini. Že stari Wa-konigg je bil sila petičen mož. Sedanja Le-skovčeva trgovina pred cerkvijo sv. Martina je bila njegova, prav tako sedanje Izgor-škovo posestvo rn mnoge parcele, njive in travniki okrog vasi. Vakonigovi so imeli trgovino tudi v Litiji in sicer v Roblekovi hiši, naložili pa so premoženje tudi drugod. Tako so bile v nemškem Gradcu kar tri hiše v njihovi lasti. Oče zdaj na Španskem ustreljenega Vilija je ob prevratu doživel grenko razočaranje. Razprodal je hiše in posestva v Šmartnem, ostalo pa je razdelil med svoje otroke. Prodajati je začel v najbolj kritičnem času. ko ni bilo nikakih trdnih cen, še manj pa se je bilo zanašati na veljavnost denarja. Za vso šmarsko posest je dobil okrog 150.000 avstrijskih kron. Nekaj dni nato so se valutne razmere spremenile. Prišla je zamenjava kron v dinarje in Wakoniggovo premoženje je kopnelo kakor sneg. Potrt se je preselil k hčerki v Opatijo in tam so mu Italijani zamenjali že itak okrnjene dinarske vsote za lire... Tako mu od vsega čednega premoženja ni ostalo skoro ničesar. Ostalo je skoro v pregovoru med Šmarčani, da ie nekoč najbogatejši šmarčan prišel s prodajo in menjavanjem denarja na kant... Kakih deset let je tega, kar je stari Wakonigg umrl v Opatiji, ko je dosegel osem križev. Leskovčevo trgovino pa šmarčani še danes imenujejo pri Vakoniku. Poleg trgovine je tudi gostilna z dvorano, kjer gostujeta šmarski Sokol in pa pevsko društvo »Zvon*.
d esc t letnika na šel sedaj mimo velikega starca, , nost; nemara ji se še oklepamo Starca, ld je s | krasno epopejo
konju. Kakor prikazen je nas skoraj nadzemski obraz ki se počasi pogreza v večje že bližji nego nam, ko zelenega drevesa življenja, svojim življenjem ustvaril misli in dejanj, značaja in
se večjega vznemirjenja in napora, zategadelj tudi ne sprejema velikih deputacij. Da bi ga lahko videli in pozdravili, se nam je pripeljal nasproti.
Polagoma je privozil po grajski cesti zaprti avtomobil. Skozi njegove šipe smo ugledali — pač poslednjič v življenju — živi obraz največjega Čehoslovaka sodobnosti. T. G. Masaryk! Videl sem ga v polnem siju njegovih 75 let, videl §e kot osem-
duhovne veličine, narodne misli in vsečlo-veških idealov; moža, ki ga je pred leti evropska elita smatrala dostojnega, da postane prezident Zedinjenih evropskih držav. Wilsonovega sodelavca, ideologa nove, pravično urejene Evrope, največjega državnika malih narodov, misleca, ki je postavil nasproti oezarski sili evangelij pravičnosti. razuma in ljubezni. Moža, ki je že kot starec pričel življenje, kakor gc
Sin Viljem je bil nemškutar. Nemškega duha sc je navzel zlasti v Gradcu, kjer je študiral kemijo in navdušeno sodeloval pri burših velenemške »Allemanije«. Kadarkoli je prišel domov na počitnice, sc je šopiril z idejami Siidmarke in Schulvereina. Kot kemik je prakticiral v litijski topilnici, kjer je vedno imel okrog sebe nemškutarsko družbo. Ko se je tako izpopolnil specialno v topilništvu, je okrog leta 1900 dobil službo pri nekem velepodjetju v Španiji, ki eksploatira večino ondotnih rudnikov svinca. Postavljen je bil za ravnatelja pri topilnici in kot vnet Avstrijec je sprejel mesto avstrijskega častnega konzula. V teku let si je prihranil premoženje in je kupil tovarno v Bilbau. Za Španijo pa vendar ni bil pregoreč, kar se da sklepati že po tem, da je po prevratu optiral za Jugoslavijo in je vse do zadnjega bil naš državljan. Dosegel je starost svojih 60 let. Njegovi vrstniki se ga vsi živahno spominjajo, čeprav ga od pričetka vojne dalje ni bilo več v naše kraje.
GORNJA RADGONA. Pomkdek Rde-čega križa je pod vodstvom učiteljskega zbora s pomočjo raznih dobrotnikov, obdaroval 560 obrok, izmed teh nad 250 z oblačili in obuvalom. Vsem dobrotnikom izreka šolsko vodstvo v Gornji Radgoni javno zahvalo! — Z zlato kolajno za 35-letmo vestno službovanje je bil o>b pniliki letošnjega narodnega praznika odlikovan g. Jaikob Šrajner. poštni zvaničnik v Gornji Radgoni. Čestitamo! — V fond za obdarovanje ubožne sokolsike dece na božičnicd, ki bo 17. t m. je darovala občinska hranilnica v Gornja Radgoni znesek 500 Din, za kar ja izreka Sokol javno zahv^o. Isti denarni zavod je daroval tudi za obdarovanje šolske dece v Gornji Radgoni 6. t-m. 1000 Din, nadalje za šolsko deco v Apačah 500 Din in šolsko deco v Slogovci h v Apački kotlini 500 Din. Posnemajte!
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
CELJE LJUBLJANA MARIBOR
OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA
do 5®|e
ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO.
drugi začenjajo s tridesetim letom: življenje revolucionarja, agitatorja, vojaka, ideologa nacionalne revolucije, organizatorja armade; Mojzesa, ki je vodil svoj narod iz suženjstva. Šinil je mimo nas s p>ovzdignjeno roko, kakor da nas blagoslavlja Kaj nam je hotel reči? Slutili smo njegovo, za nas poslednje naročilo; ujeli smo njegov v večnost zasanjani pogled. Ni rekel nič, a vsi smo vedeli, kaj si moramo odnesti s poslednjega srečanja z njim in čemu nas je blagoslovila njegova odzdravljajoča bela roka.
Potlej smo Si z vencem svežih rož na va£ko pokopališče. Tu počiva življenjska družica prezidenta Osvoboditelja Charlot-te Garrigue Masarykova, prva državljanka osvobojene republike, žena tuje krvi, ki se je s svojo plemenito dušo zapisala v zgodovino češkoslovaškega naroda. Njen grob je preprost; gomila, ne grobnica Tako je hotela končati poslednjo pot človeškega mesa, tako preiti v zemljo, ki jo je ljubila. Sosedje prezidenfcove žene so kmetje in obrtniki, sami mali ljudje, ki so se nekoč r tej vasi in na teh poljih trudili za skromni vsakdanji kruh. Ta grob je velik simbol demokracije in njenega stremljenja po človeški solidarnosti, pravičnosti in preprostosti; kdor živi za ljudstvo, hoče biti z ljudstvom tudi v smrti. Ni to viteštvo, ki si ustvarja izolirane mavzoleje, marveč tovarištvo. kakor se razvija v boju in trpljenju ter zvesto traja še preko groba.
Nato je bil sprejem v razsvetljenem gradu. Hči prezidenta dr. Alice Masarykova je skrbela za pogostitev. Okoli grajskih vogalov je neugnano zavijal veter, tu pa je gorel ogenj v kaminih, čaj je ogreval žile, luči so osvetljevale umetnostne slike po stenah. Kramljanje, zabava, smeh. Zunaj pa temačni večer; neprijazno in zamegle-no kakor v današnji Evropi.	—o.
omače vesti
* Zveza Kopališč, letovišč in termalnih
vrelcev je imela v' ponedeljek v Zagrebu svojo letno glavno skupščino. Prisostvovali so ji vsi zastopniki kopališč in ternialnih vrelcev iz savske, dravske itn dunavske banovine. Predsednik nisgr. dr Radičevic in tajnik Stjepan Dragoinanovič. ravnatelj Putiiika z Zagreba, sta obširno poročala o delovanju društva v preteklem letu Ln o ovirah, ki sp še društvu vedno stavijo na pot Odboru je skupščina dala razreštuco s pohvalo Nato je bil izvoljen nov odbor, v katerem so: predsednik msgr dr. Radi-eevič iz Varaždinskih toplic, podpredsednik dr Franjo šter z Dobrne, odborniki pa dr. Borianovič iz Rusande^Melencev, inž. Jova novic iz Daruvara, dr. Salom iz Hidže, dr. šar;č iz Siatine Radencev. ravnatelj Gračner iz Rogaške Slatine in dr. Vurdelja iz To puskega. tainika pa sta ravnatelj Diagoma-i,ovic iz Zagreba in inž. Miklau iz Brežic. Zii Pastne člane 6ta bila izvoljena dr. Jasa Grgaševič. načelnik odseka za turizem v nrnistrstvu trgovine in industrije, in dr. Stanko Miholič, docent beograjske univerze. Na skupščini se je razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo kopališč in mineralnih vrelcev, zlasti pa o načrtih zakonov, o uredbi o turizmu ter o njenih pravilnikih, kakor tudi o pravilniku glede zdravil in o prispevkih avtorski centrali. Bilo je sklenjeno, da se v vseh 6mereh izvede " živahen, odločen pokret za obrambo upravičenih interesov ter za napredek kopa* lišč in ni i nerabnih vrelcev.
Balzam za zobno meso In zobe
Je bega šttrturna masaža e čudodelnimi žarki radija v Doramad radioaktivni zobni krami, klinično preizkušeni, od zobozdravnikov priporočeni Zobje postanejo snežno beli!
Dobite Jo povsod 1
*	Gospa Pašičeva postavi cerkev v spomin svojemu možu. Gospa Georgina Pašičeva se je po večletnem bivanju v Cavtatu vrnila v svoj dom v Beogradu. V kratkem t>o začela graditi cerkev v spomin na svojega soproga Ni kolo Pašiča, da je za njego* vega življenja čutila njegovo pobožnost in vedela, kako goji gorečo željo, da bi poči val v lastni zadužbini. Gospa se bo obrnila na beograjsko občino, da ji določi zemljišče. kjer bo postavila umetniško cerkev v kras prestolnici. Cerkvi bo priključila majhen muzej, v katerem bodo shranjeni vsi predmeti, ki spominjajo na zaslužnega državnika.
*	Lastnikom Adamičevih originalov.
Glasbena Matica ljubljanska prosi pevska društva pa tudi zasebnike, ki imajo kako netiskano Adamičevo skladbo, da pošljejo prepis za Adamičev arhiv pri Glasbeni Maj bci ljubljanski.
*	Ljubljanski radio spored velja za čtr-tek ker je bil petkov program pomotoma oMavlien že v včerajšnji številki.
*	Novi grobovi. Izpred mrtvašnice na Vi" dovdanski cesti v Ljubljani bo jutri pogreb gospe Franie Hafnerjeve po rodu Korošče-ve. — V Rožni dolini je umrla gospa Apo-loniia Gačnikova, posestn.ica. Pogreb bo jutri ob 15. na viško pokopališče. — V Ve* liki Kikindi so pokopali gospo Justino Av-siistinovo. ki je umrla 5. t m. Bila je so" proga podpreg!edni.ka finančne kontrole. — Pokojnim, blag spomin, žalujočim naše iskreno r-oža!ie!
*■ Za božična in novoletna voščila uporabljajte razglednice narodno — obrambne družbe sv. Cirila in Metoda. Ker 6e uporabi čisti dobiček v narodno obrambne svrhe. Upoštevajte tudi pri tej priliki: Mal položi dar domu na oltar!
*	Trafiko je oplenil. Nedeljsko poročilo pod tem naslovom iz Poljčan popravljamo v toliko, da lata, ki so jo našli zjutraj pri« slonieno na okno ni iz železniškega skladi" šča.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in $ roblieno perilo v najlepšo izdelavo.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« greneico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
JSTI reg. 8 M 16485/36,
*	Putnikova družabna potovanja na svetovno razstavo v Parizu 1937. Družba
i »Putnik« priredi prhodnje leto ob priliki i mednarodne razstave V zvezi s svojimi za-| stopstvi, podružnicami in raznimi združenji več zanimivih izletov v Parz Predvidena sta dva posebna vlaka po ljudskih cenah. Prvi vlak bo krenil v pričetku meseca julija, drugi pa v septembru. Razen tega bo vsak mesec dvakrat potovala po ena skupina po naslednjem sporedu: vsako prvo in tretjo soboto v mesecih maju, juniju in avgustu dopoldne oahod iz Beograda. popoldne iz Zagreba in zvečer iz Ljubljane preko Jesenic, inomosta, Curiha in Basia. Prihod v Pariz v nedeljo zvečer. Bivanje v Parizu do sobote zjutraj, ko bo povratek preko Strassbourga, Stuttgarta in Monakovega. zvečer odhod iz Monako-j vega in v ponedeljek zjutraj prihod v Ljubljano, popoldne v Zagreb m zvečer v Beograd. V cenah, k. bodo naknadno objavljene, bo vračunana vožnja po železnici, stanovanje in hrana v dobrih hotelih v Parizu in Monakovem, prevozi v hotele in obratno, ogled Pariza in Monakovega pod strokovnim vodstvom, vstopnica na razstavo v Parzu, vse takse in napitnine. Važno in zammivo pri teh skupinskih potovanjih je, da lahko vsakdo po želji ostane tudi dalje časa v Parizu, lahko pa se tudi prej vrne po volji in ni vezan na skupino pri povratku. Vse to brez posebnega do-plač:la. Lahko se vrne tudi po drugi poti (preko Inomosta) in lahko prekine vožnjo.
*	Klub grdih ljudi so ustanovili v .Jago-dini, v kraju, ki ga ie najbolj proslavil Nu-šič s svojimi komedijanti. V Klub se ie ze vpisalo 110 članov, članic pa ne ©prejemajo ker uetanovitelii ne verjamejo, da bi se kjerkoli našla ženska, ki bi priznala, da je grda. Člani so sami taki s telesnimi hibami, pijanci, lažnjivci, kvartopirci in ©lične veličine. Vpisnina kakor mesečna članarina je 5 Din. Za izbris iz članstva pa je treba olačati 20 Din.
Pri ozeblinah — »OBLAKOVO KA-MILCNO MAZILO«.
*	Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružinice, da nakažejo čim preje letošnje prispevke, najkasneje pa do 25. t. m.
Iz LfiiMjane
u— Parastos za pok. Nikolo Pašnem.
Prejeli smo. Spušiovatelji pok. Nikole Pašiča in politični prijateljii bivše radikalne stranke prirede v nedeljo 13. decembra t. L ob 11. uri v pravoslavni cerkvi v Ljubljani parastos za pokojnim veLikim državnikom in političnim voditeljem ter vljudno pozri-vajo Ljubljančane in p. n. društva, da se perastosa čim številneje udeleže.
u— »ja obletnico smrti največjega slovenskega pisca Dana Cankarja bodo igrala v drami jutri ob 15. kot dijaško predstavo dramo >Za narodov blagor«. Slog njegovega jezika, ki je zaiel vse lepote slovenščine in razkril njeno biagozvočje. živi liki nastopajočih oseb v drami ter splošna koncepcija »narodovega blagra«, tvorijo umetnino, ki | podčrtava na satiričen način meščansko ! okolje, mišljenje in čustvovanje ljudi, ki žive v njem. Dijaštvo in vsi ljubitelji Cankarjeve umetnosti in njegovega gemija naj počaste v drami na dan obletnice spomin našega velikega s>lovens:kega pisca.
u_ Zbora koroških Slovencev, ki bo6ta v
eoboto in nedeljo v Ljubljani, vodita pevo-vodii Šimen Olip in Rupej Brulih. Prvi vodi zbor Selanov, drugi pa oktet Radišanov. Nastopila bosta vsak zbor zase in potein vmes oba skupaj z najrazličnejšimi koroškimi narodnimi pesmimi. Pozdravno besedo bo v imenu koroških Slovencev govoril g. Vinko Cvitar, tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Koncert bo v soboto ob 20. v Mali filharmonični dvorani. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice.
u— Vzgoja matere. Splošno žensko društvo priredi oiklus predavanj pod gesilom »Vzgoja matere« iin to vsak četrtek v šentjakobski meščanski šodi. Prvo predavanje bo danes ob 20. GovofliM bosta podpredsednica gospa Minka Govekarjeva im ga. Černejeva o snovi: Otrok v prvem letu.
u— Veliki simfonični koncert Ljubljanske Filharmonije, ki bo jutri ob 20. uri, bo dirigiral bolgarski dirigent hi Skladatelj Bojan Ikonomov. Njegova dela se pogosto javno izvajajo prav tako pogosto pa nastopa tudi kot dirigent velikih simfoničnih orkestrov. Iz številnih kritik, ki so jih prinesli najrazličnejši časopisi v Bolgariji in Parizu o njegovih nastopih, posnemamo naslednje stavke; Največja njegova odlika koti dirigenta je, da zna dovršeno podati plastičnost skladb, katere izvaja. Drugi list pravi: dirigent Bojan Ikonomov je imel ogromen uspeh. Takoj se vidi, da obvlada svojo umetnost do najmanjših podrobnosti. Orkester mu sledi na migljaj in zna priča« rati iz njega višek glasbene umetnosti. Dru ga kritika pravi, da je obdarjen z vsema
PO REVMATIZMU OTEKLE ROKE IN NOGE
Ako trpite na revmatizmu z oteklinami v sklepih, poskusite vzeti KRUŠEN soL Jemlje se po navodilu v čaši tople vode. To sredstvo priporočajo zdravniki.
Dobiva se v lekarnah.
a. 8. br. 18123/96
vrlinami velikega mojstra dirigenta, z dovršeno tehniko, s pravilnim ritmičnim čutom in gestami rok, ki so polme izraza. Na sporedu jutrišnjega koncerta so naslednja dela: Ikonomov; Simfonija, Skerjanc: Preludij. arija in finale, Ibert; Escales in Čajkovski: Klavirski koncert v b-molu 6 solistom Ivanom Nočem Koncert bo v ve liki unionski dvorani, prodaja vstopnic ie v knjigarni Glasbene Matice.
o— Mojster klavirske igre. pianist prof. Anton Trost bo koncertiral v mali fiJhar monični dvorani v ponedeljek, 14. t. m. Malokdo more nastopiti s tako bogatim sporedom, kakor on zdaj na ponedeljkovem kon certu. Spored pa ni le t>ogat. temveč tudi pester in zanimiv, saj prinaša vrsto doma= čili. ruskih, klasičnih in francoskih skladb Da je dovršen umetnik, nam priča velik slo ves. ki ga uživa med nami in v tujini. Zato opozarjamo na niegov ponedeljkov koncert, za katerega se dobe vstopnice v prodaji v knjigarn' Glasbene Mat' e.
stnem interesa ▼ raka petaajefih dni
ni jo vse take naprave in da si v smislu določil gradb, zakona in vodopravnih predpd« sov preskrbe tozadevno gradbeno odnosno vodo pravno dovoljenje. V nasprotnem primeru bo mestno poglavarstvo naprave odstranilo na stroške posestnikov, ki bodo tudi strogo kaznovani.
u— Stanovanjske odpovedi. Pri sreskem sodišču je bilo novembra vloženih 130 sodnih stanovanjskih odpovedi, nekatere že za februarski termin prihodnjega leta, največ do 40% pa s 14-dnevnim selitvenim rokom. Laini je bilo vse leto 1521 odpovedi, letos do konca novembra pa že 1580. Odpovedi se zelo minože, ker brezposelni ne morejo zmagovali najemnin iin ostajajo dolžnii za več mesecev. Mestna občina je odpovedala stanovanje 20 strankam, največ zaradi neplačane najemnine, nekaterim p« zaradi kršitve hišnega reda.
o_ Eazglas hišnim posestnikom o vzdrževanju odtočnih in kanalskih naprav. Mestno poglavarstvo opozarja vse hišne posestnike, da ie strogo prepovedano vlivati v ka: nale trde in neraztopliive snovi, predvsem pa pesek, ker se kanali 6 tem zamaše. kar ovira p-avilen odtok in povzroča večje stroške za vzdrževanje. Posebno na je zabra-njeno v kanale ©puščati plinske. oljne ali kemične snovi, ki razkrajajo betonske napra ve Mestni gradben' urad bo vršil stalno
OD 6. X. ZNIŽANE CENE !
Dolžnost napram zdravju
izpolnite, ako jemljete Ovomaltine za predjužnek ali malico. Ovomaltine jači ves organizem Bodoče matere in dojilje, ki dnevno uživajo Ovomaltine, se počutijo bolje ter lažje in uspešneje doje svoje dete.
Varujte se, Ce Vam Kdo reče. da je gotov izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je qaravna koncentrirana krepilna hrana, ki je pripravljena po posebnem znanstvenem izključno naSem postopku samo iz najžlahtnejših sestavin, ld se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine Izločene. Kakao je pridejan samo zaradi boljše arome. Samo z Ovomaltino se dosegajo OvomaltinskJ uspehi! Zavoje ki: ljudski Din 6.50; mali Din 10.50; srednji Din 24.—; veliki Din 43.—; stekleni Din 47.;
n— INA_K. Edinstvo. Drevi ob 20- bo v
klubovem lokalu obvezen čkmfiki 6estanek. Na pirogramu je kratek referat in interne klubove stvari. Upravni odbor.
u— žrebanje loterije Društva kneginje Zorke bo danes ob 16. Srečke dobite do 12. ure samo še v prodajalni »Peko«, do pol 16. ure pa v Domu kneginje Zorke, Tyrševa 31/1.
u— Idrijski krožek. Ustanovni občni zbor bo v sredo 16. t. m. ob 20- v kmetfiki 6obi restavracije pri Slamiču T običajnimi dnevnim redom. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji idrijske kotline!
u_ Društvo »Tabore. Drevi ob 20.30 članski sestanek s predavanjem. Predaval bo dr. Josip Prodan o zdravju im higieni s posebnim o žirom na tuberkulozo. Predavanje, ki bo spremljano s skioptičnimi slika« nit bo v kemijski predavalnici realke v Vegovi ulici. Prijatelji društva vljudno vabljeni l
u— Prireditev gluhonemih se ponovi.
Zaradi splošnega zanimanja ponovijo gluhonemi svoj nastop v šentjakobskem gledališču (Mestni doim) v nedeljo 13. t. m. ob 4. uri popoUdme. Ker so eedelujoči podarili ves dohodek prireditve svojim revnim iin breapo einlm tovarišem, pozivamo občinstvo, da obišče prireditev v enako velikem številu, kakor prvikrat. Pokažimo svoje sočustvovanje tudi do teh trpinov, katere je usoda tako kruto udarila!
n_ Za brezposelne. V fond za zaposlitev
brezposelnih ©o darovali: neimenovana 1.000 Din. i• Globotschnigg, tovarna žic in žični" kov, Meteljkova uiica 1.000 Din, Helena Jeric,' Groharjeva uiMca. 1.000 Din. Iskrena hvala 1
n— Ureditev odtoka vode t jarkih. Mestno poglavarstvo razglaša, da morajo imeti vse javne vode v potokih, jarkih in kana« ilih neoviran odtok vode. Nekateri posestniki v Ljubljani izkoriščajo javne vode na ta način, da polagajo v vodo cevi, betonske predmete, vodo zajezujejo, poglobujejo dno, razširjajo vodna korita za pranje ali za pridobivanje ledu itd., kar je strogo zabra-njjeno. Ti posestniki se pozivajo, da v la-
kootrolo nad hišami, ki spuščajo prepovedane snovi in predmete v kanale. Posestniki so po določilih zakona odgovorni za vso nastalo škodo ter bodo občutno kaznovani. Istočasno se posestniki opominjajo, da je treba vsako leto vsai enkrat pregledati od« točne in kanalske naprave, enegolove, žlebove itd. Vse nedostatke popravljajo zasebna podjetja. Mestni gradbeni urad naj se poziva le v primerih, ko so javni interesi prizadeti.
u— Razprava Bat'a proti Kristanu. Pred sreskim sodiščem bo 8. januarja ponovna razprava o tožbi, ki jo je vložile tvrdka Bat'a proti čevljarskemu mojstru I. Kristanu zaradi prestopka klevete in žaljenja časti. Kristan je nastopil dokaz resnice in pred'iož»l sodišču obsežno dokazno gradiv«.
n_ Plesno revijo družabnega, športnega
in ekscentrifnega plesa priredi ▼ soboto 12. t. m. ob 20. uri ▼ Kazini plesni zavod »Jenko< s »Plesno športnim klubom*. Vabljeni vsi ljubitelji plesa. Pred revijo in po njej družabni ples.
Iz Celja
e— Josip Videmšek f Po kratkem trpljenju je umrl včeraj v Vodnikovi ulici 11 v 80. letu starosti višji sodni olicia' v p. g. Josip Videmšek, oče na italijanski fronti padlega nacionalnega celjskega dijaka in organizatorja Arka Videmška in pred leti v Mariboru umrlega trgovca Josipa Videmška. Pokojni je umrl točno mesec dni po smrti svoje soproge Marije Zapušča hčerko Marijo, soprogo majorja g. Pribila v Pragi. Pokojni je živel več desetletij v Celju. Bil je odločno naroden, značajen in splošno spoštovan mož Pogreb bo jutri ob 15.30 iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Gosp. Videmšku bodi ohranjen časten spomin, težko prizadeti ge. hčerki naše iskreno sožalje!
2. akademski ples - 2. januar Celjski dom, Celje,
Akademski
Ronny jazz v polni zasedbi (11. godbenikov)
F RANCIMAN«Avl.N0VA PASAŽA?
e— Biologija žene je naslov predavanja, ki bo v ponedeljek 14. t m. ob 20. na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole. Predaval bo univ. prof. dr. Boris Zamik, šef morfološkega in biološkega instituta zagrebške univerze. — Drevi bo v risalnici meščanske šole razgovor o nervoznih motnjah otroka.
MMZimrn
Danes poslednjič!	Ne zamudite film
LJUBOSUMNOST Jean Harlon — Clark Gabbe — Myraa Lojr
Danes nepreklicno poslednjič mon umenta.nl flim
MED DVEMA ZASTAVAMA
Wii»'tenIeglon Ronaid Colman — Claudette Colbert Viktor Mc La&iro
Popularna, priljubljena Schubert opereta
PRI TRI£H MLADENKAH
Paul H6rbiger — Else Eister — Maria Anderpast Greti Theimer — Svet. Petrovič

e— Prireditev otroškega vrtca v Gaber-ju je privabila toliko občinstva, da je bila telovadnica okoliške deške šole nabito polna Otroci otroškega vrtca so ljubko deklami rali več pesmic in lepo izvajali pevske in plesne točke. Za to bedi izrečena zahvala vrtnaricam ge. RutaTjevi teT gdč. Po-glajenovi in Cirmanovi. Po deklamacijah je Miklavž obdaril najprej otroke iz vrtca, nato šolarje in nazadnje odrasle. Podpornemu društvu za revne otroke z g. I. Gamsom na čelu, ki je vodil vso akcijo za obdarovanje, gre vsa zahvala Naj ima društvo zavest, da je mladini pa tudi odraslim pripravilo mnogo veselja. Bil je lep popoldan. Tokrat je na galeriji vladal mir in tako je prav, Miklavževo naj bo tih, domač praznik.
e— Uspeh šahistov »Sloge*. Drugo moštvo Celjskega šahovskega kluba je igralo v torek od 9. do 13. revanžno prijateljsko tekmo s celjskim dijaškim društvom »Slogo« na 12 deskah. Tekmo je spretno vodil g. Branko Kosmač. Zmagala je »Sloga« v razmerju 6Vi : 5Vi. Za »Slogo« so priborili Skitek, Brodar, černelč Gruden, Zdolšek in Srabotnik po 1, Pirih pa pol točke, za drugo moštvo C5K pa Fajs, Gorin.šek, Dele-ja, Reichman in Lečnik po 1 ter Grein pol točke. V prvi tekmi meseca aprila je »Sloga« izgubila v razmerju 4 :6. »Slogi« čestitamo k lepemu napredku!
e— Umetniška razstava. V dvorani Mestne hranilnice v Celju bo od 13. do 28. t. m. razstava akad. slikarja prof. Alberta Sirka in akad. kiparja Ivana Napotnika, ki bo tokrat prvič razstavil svoja dela v Celju. Otvoritev razstave bo v nedeljo 13. t. m. ob 11. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18.
e— Obdarovanje otrok, ki ga je priredila drž. krajevna zaščita dece iin mladine v Celju za vse osnovne šole, je zelo lepo uspelo. Nad 400 otrok je bilo obdarovanih s čevlji, obleko in perilom. Miklavževo podporno akcijo, ki je imela tudi letos bogat uspeh, je vodila predsednica ga Ela Kalanova, ki je tudi nabirala prispevke. Prav lepa hvala za njen veliki trud! Pri tem nabiranju darov so ji pomagale ge. Pestevškova, Logarjeva, šol. upr I. Zupančičeva in gdč. Kalanova. Bodi tudi tem blagim nabiralkam izrečena prisrčna zahvala. Vsi darovalci in nabiralci naj bodo uverje-ni, da so storili veliko dobroto in posušili marsikatero solzo z lic revnih otrok in staršev s tem, da so najrevnejš-im pripravili malo Miklavževega veselja.
e— Mladeniči letnikov 1917. do 1919. so pozvani od celjske občine, v kolikor bivajo na njenem območju, da se ne glede na svojo pristojnost takoj zglase pri vojaškem referentu na mestnem poglavarstvu v soba št. 6 od 9. do 12. ure. S seboj naj prinesejo dokumente. Odsotne in obolele je treba opravičiti.
KINO METROPOL. Danes ob 18.15 in 20.30 »HELENA« in nov zvočni tednik.
prvi razstavi mariborskega fotokluba
L lepimi besedami se je predstavil Foto-klub Maribor javnosti v katalogu svoje prve jugoslovanske razstave in iskrenost ter vuija do napredovanja, ki ju je čutiti iz teto besed, bi bili sami po sebi zadostno opravičilo za kritika, ki je po svojem poklicu nagnjen gledati nedo&tatke skozi povečalno, doore strani pa skozi pomanjšalno steklo, da bi »zatisnil eno oko«. 6e bi kaj ne bilo v soglasju s tako zvanimi strogimi zahtevami. V resnici pa so Mariborčani, kolikor so mladi po svojih izkušnjah, napravili svojo stvar s tako zrelo sposobnostjo, da mora biti prva beseda iz kritikovih ust beseda pohvale Galerija Nar. doma, kjer se razstava vrši. morda res ni posebno pripravna, toda ker smo v Ljubljani, kar se razstavnih dvoran tiče, v istih zadregah in ker so znali prireditelji iz danih okoliščin napraviti z velikim okusom vse. kar je bilo mogoče, moramo birt »adovoljni in izreči še posebno zahvalo g. dr. V. Kacu. predsedniku Posojilnice Narodnega doma. ki je z dobrim umevanjem za stvar dosegel, da je mogel klub razstavni lokal sploh dobiti in začeti tako s svojim delom pred javnostjo.
Nadalje gre pohvala razstavni žiriji, ki je z redko strogostjo poskrbela za to. da prt-d»ir> pred oči občinstva po možnosti le dela ■■	vredna. Morda je bila celo preproga za neks d^h in mord-i h" po drugi strani nekaj izmed tega, kar visi. po &e> eokratnera pregledu laliko odpadlo, a tu-
di tako, kakor je, 167 slik 60 avtorjev, daje ta razstava dober vpogled v snovanje jugoslovanskih amaterjev, posebno pa njihovih organizacij.
Večkrat sem zapisal trditev, da je dobro in pomembno fotografiranje mogoče samo v organiziranem krOgu. Ta trditev velja seveda samo na splošno, kajti svojo uiogo ima tu poleg hitrejše ali počasnejše nar darjenosti tudi ves sistem vzgoje, delovne odvisnosti in širokopotesnosti. ki vlada t kakšni organizaciji. Zame je n. pr. popolnoma umljivo, da se v okviru kakšne nesamostojne fotografske sekcije pod okriljem društva, katerega zanimanje ni osredotočeno v fotografiji, 'Slanstvn ne more dajati prava pobuda za napredovanje, v kolikor nieo Člani sami že po naravi posebno nadarjeni. Drastičen primer za to imamo na tej razstavi v primerjavi dela fotoeekcij planinskih društev ▼ Beogradu in na Sušar ku ter fotosekcije mariborskega Touring kluba z razstavljenim deiom samostojnih fotografskih organizacij. Vse tri sekcije so ustanovi jene b prvenstvenim namenom, da bi gojile fotografijo praktičnega, tujsko prometnega značaja. Za srbsko in hrvatsko sekcijo je težko reči; kakšni so njiju uspehi v tem pogledu. keT nista poslali skoraj ničesaT takšnega, kar bi spadalo ▼ H okvir, kar pa gre izven tega praktičnega okvira, je narejeno očitno mimo grede, brez pravega prepričanja o svoji ytaoat»
m zato tudi ni posebno izrazito. Stari ruti-ner Ratimir Stefanovič z »Mrtvo prirodo«, izvrstnimi koruznimi storži, pri katerih me pa moti nemirno ozadje, in Grego Norma s Sušaka z »Rabljanko« stopata edina v o-spredje. Trojica članov mariborskega Tou-ring-kluba, Grohman, Jože Kovačifi in Drago Simončič, spada med najbolj talentirane mariborske amaterje in dokazuje, da se pravi talent ne da ubiti niti z gojitvijo enostranskega, ▼ prvi vrsti praktično uporabnega motiva. Videl bi jih pa rad še s čim drugim.
Novo Udruženje sa fotografi ju i kinema-tografiju ▼ Beogradu, ki hoče doslej precej raztresene bi nedelavne beograjske amaterje združiti v neodvisno organizacijo, je s samim Vojislavom Pavlovičem premalo zastopano sa sodbo o uspehi dosedanjega dela, vem pa, da ima med svojimi Sani poleg imenovanega ie precej dobra amaterjev m da ga bo treba kmalu zelo upoštevati
Prilično nezadovoljivo je zastopan Foto-Mub Zagreb s sedmimi svojimi Slani in 12 slikami. To so večinoma dela. ki smo jih videli na letošnji mednarodni razstavi v Ljubljani in ki jim torej ni kaj očitati, tri Cizljeve slike (št 117.-119.) ter Frajtideva »Kuči« spadajo oefo med najboljše na razstavi, Nigoevičev znani »Val« med najzanimivejše. vendar pa moramo obžalovati, da so se abstinirali nekateri zagrebški prvaki, kakor Habermflller. Szabo. Vidnu^r bac, Staržtk in drogi. Mnogo W lahko dole gpiotoema «tba raestave* Se
bolj bi koristili slovesu svojega kluba.
Med neorganiziranimi, ki pa so nekateri, kolikor jih poznam, člani fotografskih organizacij in so samo zavoljo svoje pozabljivosti pri navajanju zadevnih podatkov prišli pod ta naslov, je morala že žirija izvršiti mnogo odklonilnega dela. Kar je ostalo, je deloma zanimivo in poučno. Ste-vana Bertalana iz Pančeva z ljubkim otroškim portretom »Mala sanjačica« poznamo že z ljubljanske internacionalke. oba Skop-ljana po nepotrebnem uničujeta mnogo dobrega vtisa z neokusno montažo (fotografija prenese najbolje popolnoma preprosto montažo na belem ali slonokoščenem kartonu brez vseih obrob razen tenke bele in izjemoma tenke Črne obrobe), Ljutomerčan Dušan Čeh je dve monumentalni deli pri povečavi preveč osvetli, ima pa izvrstne »Delavce z asfaltom«. JoSko Kos iz Petrov-grada (sedaj menda spet v Mariboru) in Evgen TriSler iz Osijeka sta znani imeni, Jela Watzke iz CeJja (mimo grede: aR mislijo celjski amaterji s svojo organizacijo še dolgo čakati?) pošilja že nekoliko let svoja dela na razne razstave in se je tu i dvema slikama prav dobro uveljavila, dokazujoč. da se da z veliko voljo in vztrajnostjo v fotografiji končno tudi nekaj doseči. Stane Hrovat iz Slovenskih Konjic s© je predstavil z mično »Sonjo z jabolkom«. In če omenim sedaj na zadnjem mestu med neorganiztrarimi svojega prijatelja Cveta ftvtelja. ne storim tega mordt zato. ker bi se mi videl najslabši. aTl zato. k r sn imela pred kratkim majhen javen pk*, temveč
zato, ker nameravam tu povedati dve na~ čelni besedi več.
Tiče se vpraAanja. ki dela v fotografskem svetu še dandanes razburjenje: ali naj gojimo plemenite tiske ali ne? švigelj je med zelo redkimi, ki so na tej razstavi zastopani ž njimi, obesili so mu dva. Nista slaba, temveč tehnično neprimerno boljša od tega, kar je imel doslej pretiskov v rajnih izložbah in na zagrebški internacionalki. In če se še kaj spominjate omenjenega plesi, boste vedeli, da je na ta svoja dela zelo ponosen. V svojem »ni res. da je res« se je med drugim pofbvalil. da se bavi z izdelovanjem plemenitih tiskov, kar zmorejo le največji mojstri ali tako nekako. To je bilo seveda pretirano, ker je vrgel v ta koš tudi tisto, kar je bil dotlej pokazal v javnosti in kar je bilo tehnično nemogoče. Pa ne gre za to: vprašanje je le. kdaj m upravičen plemeniti tisk napraviti in kdaj ne. Pri obeh slikah, ki ftviglju na tej razstavi visita, je bil ta plemeniti trud namreč popolnoma nesmiseln in odveč. Namreč stvar je takšna: Ce dosežeš z navadno bro-mosrebrno povečavo isto ali še več nego s pretiskom in če ne znaš tehnike plemenitega tiska uporabljati zn to. da daš motivu več koncentracije, da f staviš tu majhno svetlobo, ki je v negativu ni. tam za kri ješ kakšno podrobnost, ki celoto moti. rn ustvariš sliki razpoloženje, ki bi je navadna povečava ne spravila ven — tedaj si po ne-nntrefor eT*> f i t.?i svoj čas m bi bilo bo-ije da ni* nabavi* ne čopičev. ne bro-mooljne barva, ne drage stiskalnica Moj

Pri tem filmu se boste radovali od sreče, pri mnogih prizorih pa Vam bodo solze orosile očil... — Tako lepega, vsebinsko globokega filma plemenitih čustev ni bilo na filmskem platnu že dolgo vrsto let ..J
a————— take ia enake ocene ste čitali v berlinskih, praških in dunajskih listih! JUTRI PREMIERA In v tem filmu je doživela svoj prvi veliki triumf mlada 16 letna
m a tTc i • Ljubljančanka Zeraldina Katt (Katnikova)
Sodelujejo: lil Dagover, Sabine Peters in Kari Schbnbock.
Kino Union Danes ob 16.30 in 20.30 vc^m m »Mladost kraljice« z Jer.ny Jugo in dve predigri.
li Maribora
a — 601etnico rojstva je obhajal včeraj poštni kontrolor Štefan Bele pri pošti Maribor II. Poštna godba mu je na predvečer priredila poaoknico. Se več križev!
a — Begovičev jubilej. V torek zvečer je biLa v mariborskem gledališču slovesna proslava 40Ietnega književnega delovanja pisatelja Milana Begoviča. Z lepim uspehom so uprzoiili njegovo tridejanko »Božji človek«. Ob drugem odmoru je moral avtor, ki je prisostvoval predstavi, pred zastor in je bil deležen krasnega venca in prisrčnega aplavza.
ti_ Gledališke novice. Drama pripravlja
kot pri^odno novost trideiansko dramo Jo> ke Žigona >Kadar se utrga oblak«, ki je razveseljivo in zelo zanimivo obogatila moderno slovensko dramatiko. Režijo vodi glavni režiser Jože Kovic. Opereta priprav lja za Božič Askerievo prisrčno in prav veselo opereto »Visokost pleše« v režiji Antona Harastoviča. Dne 15. t. m. priredita v mariborskem gledališču svo.i lastni oper noplesni večer bivša glavna priniadona zagrebške opere Tinka W©sel-Polla ter Ilza Hye, znana bivša primabalerina dunajske državne opere in Narodnega divadla v Pragi. S^or«'! ie n^ter i*1 bogat
Praktična božična darila
v veliki izberi priporoča
IVAN K R A V O S,
ALEKSANDROVA C. 13. a— Čiščenje pešpotov. Po baneiki naredbi je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnih ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč kadarkoli sneži, skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej do'žini posestva. Če zaradi snega polzi, ali kadar se napravi poledica, mora tako; posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, se mora dovr= šitj snaženje in posipanje vsai do 7. ure zjutraj Pri neprestanem snaženju se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešče. Sneg in led se ne smeta odmetavati v odtočne larke tik ob robnike in na rešetke odtočnih kanalov Z dvorišč spravljeni sneg ali led se ne sme odkladati na ceeto- temveč ga je treba izvoziti v Dravo.
a — Pohorski vrhovi v idealni belmi. Mariborski planinci in smučarji, ki so bili v torek na Pohorju, pripovedujejo o idealnih snežnih prilikah ter o izvrstni smuki. Vrhove pokriva v plasteh 30 do 40 cm suhi pršič.
a — Iz umobolnice v smrt. Posestnika Štefana Tivadarja iz Velike Polzne. starega 38 let, so pred 4 meseci spravili v umobolnico v Novem Celju. Pred dnev se je vrnil domov. Naslednjega dne so ga našli obešenega na seniku.
a — Deček v transmisiji. Grozna nesreča se je pripetila v mlinu Ludovika Tota v Centibi. 91etm delavčev sin Josip Fejer se je igral okol strojev in je prišel v trans-misijo, ki ga je zagrabila in pognala, da je obležal z odtrgano levico v mlaki krvi. še upajo, da mu bodo rešili življenje.
Iz Litije
i— Redukcija v litijski predilnici. Včerajšnji dan je bil za delavce tretjega po-sada usoden. Ukinili so delo okrog 100 delavcem. Do italijanskih sankcij je naša predilnica obratovala le na dva posada po 8 ur. Delo je teklo od 6. ure zjutraj do 22. zvečer. Zaradi mnogih naročil pa so uvedli po abe-inski akciji še tretji posad, ki je pričel z delom ob 22. in eo delali do 6. ure zjutraj, tako, da je teklo delo pri nas res noč in dan. Pri tretjem posadil so bil1 zaposlene le moške moči, ker za oni ne dovoljujejo zaposlitve pri nočnem obratu ženskam.,
Ustavitev tretjega posada je zatorej mečno udarila naše fante in može. Krivda je v sedanjih gospodarskih razmerah. Takoj po uvedbi ?ankcij je predilnica zalagala s
sirovinamd skoro vse domače pa tudi mnoge inozemske tkalnice. Zdaj pa so se razmere na zunanjem trgu preokrenile in naša predilnica nima več ta-ih naročil kakor po uvedbi protiitalijanskih sankcij. Močno nam škoduje tudi devalvacija lire. Iz vr-t prizadetih delavcev je bil sprožen predlog, naj bi obdržali vse dosedanje delavstvo. Morda bo priporočljivo željo upoštevalo lastništvo, ki je v rokah inozemskega kapitala. Naš kraj je prizadet tudi še z drugo redukcijo. Doslej je bilo okrog 200 delavcev zaposlenih pri gradnji ceste Litija-Trebeljevo-Ljubljana. Ob nastopu deževne jeseni go razredčili delavske vr te za polovico. Zdaj, ko je sneg onemogočil nadalj-
ni so prav lepo napredovala in jih je vodil priljubljeni inž. Fink le Ljubljane. Kakor so zagotovili delavcem, se bodo nadaljnja dela pričela takoj po nastopu pomladnih dni.. Pristojna oblastva imajo potrebne kredite že zagotovljene.
i— Hud udarec za litijskega Sokola. Na občinski seji novega občinskega odbora so sklenili, da odvzamejo Sokolskemu društvu elektriko, ki jo je brezplačno koristilo več let Sokolsko društvo, ki porablja zaradi večernih vadbenih ur, skušenj za igre ln ostalih društvenih prireditev mnogo elektrike, bo zaradi tega sklepa močno oškodovano. Litijska elektrika je med najdražjimi in znaša kilovat za stranke po 6 Din.
nja dela, ho odšli domov še ostali delavci, j Sokolsko društvo bo pokrenllo akcijo, da Dela na nujno potrebni cesti proti Ljublja- j ž« sklep občinskega odbora ukine.
v O
Kaf mm bo prinesla trgovinska pogodba
z
Kakor znano so se pogajanja za novo trgovinsko pogodbo z Madžarsko začela že v septembru v Budimpešti in se bodo za-, ključila najbrže v začetku prihodnjega tedna. Po vesti »Jugo*lovenskega kurirja« je pogodba v glavnem že gotova, le nekatera tehnična vprašanja se morajo še rešiti. V
Sprejmite
nasvet prijatelja
Priznavam: ščetka za britje, milo, voda — tudi vse to je važno — toda ne pozabite, da brije pravzaprav rezilo. Uporabite zato
Tedaj bo Vaša britvica ali britev vedno dovolj nabru-šena in Vi se boste vedno brezhibno obrili.
I
Allegro-aparati za brušenje britvic Din 225.—, 175.—, in 100.—.
Allegro jermen
I
za britve Din 95.—.
Dobiva »e v vs-b trgovinah te stro ke
Alkgm ^
novi pogodbi so važni štirje momenti: novi kliring. ki bo takšen, kakršen je z Avstrijo; Jugoslavija dobi letne kontingente od Madžarske: del izvoza v Madžarsko se bo plačeval z devizami; uvoz iz Madžarske bo neomejen.
Madžarska nam je za prihodnje leto odobrila nastopne kontingente (v tonalb): jabolka 100. suhe češi je 500. orehi 400. drva za kurjavo 50.000^ oglje 12.000, lee za rudnike 2000. gradbeni les 54.400. kalcijev kar-
bid 800. leseni žebljički 20, metilni alkohol 120. kalcijev acetat 100. kreozotovo olje 350. sveže morske ribe 10. konserve morskih rib (razen sardin) 100. sardine 50. železniški pragi za kretnice 1000. normalni železniški pragi 180.000 (kosov).
To so letni kontingenti za izvoz v Madžarsko. ki se bo plačeval po kliringu. Ma-džari so nam poleg omenjenih kontingentov odobrili kompenzacijski izvoz našega bermeta. Vzeli bi 1000 hI b">meta s pogojem. da dovolimo uvqz njihovega toknjske-ga vina in madžarskega šampanjca v enaki vrednosti. Naš izvoz kož. železne rude, bakra, svinca in drugih rud v Madžarsko se bo plačeval z devizami.
Uvoz iz Madžarske v Jugoslivijo je po novi pogodbi čisto svoboden. Glede klirin-ga se pripravlja poseben dogovor. Kliring bo kakor rečeno takšen, kakršen je z Avstrijo toda tečaj bo določen. Klirinško službo v Ma^ž°rski bodo opravljale štiri pooblaščene banke, a v Jugoslaviji Narodna banka.
Likvidacija terjatev, ki znašajo okrog 40 milijonov Din. ae bo po vesti »Jugosloven-skega kurirja« izvršila na ta način, da nam bodo Madžari dobavili naslednji materijah motorne vagone za ozkotirne proge (18 milijonov Din), signalne naprave (18 milijonov Din), spalne in restavracijske vagone za ozkotirne proge (10 milijonov Din), telefonske centrale za Split. Dubrovnik in Skoplje (5 milijonov Din) in razen železniški material (okoli 4 milijone Din). Navedeno blago bi torej skupno stalo okoli 55 milijonov Drn. Morda se bo te#a btaga vzelo nekaj manj. Sicer pa to vprašanje 8e ni končno rešeno.
Poleg sporazuma v izmenjavi dobrin se bo sklenil tud? docovor o turizmu, ki bo omogočal prihod čim večjoga števila madžarskih turistov v našo državo.
Kakor nam poročajo h Beograda, je v trgovinskih pogajanjih z Madžarsko nastal zastoj. Na predvčerajšnji seji delegaciji obeh vlad nista mogli doseči končnega sporazuma glede plačilnega prometa v okviru trgovinskih odnošajev med obema državama. Madžarska delegacija ni mogla dati konkretnih odgovorov na zastavljena vprašanja, ker za to ni bila pooblaščena od svoje vlade. Zaradi tega so se pogajanja prekinila in madžarski delegati so odpotovali v Budimpešto. Kaže, da se ne bodo vrnili pred ponedeljkom.
OsrebediteT malih vlog pri Mestni hranilniei ljabljanaki do 5000 Din kaže ta
prvih osem dni razveseljivo sliko. l<zmed 29.000 oproščenih vlog (zadnjič smo pomotoma poročali o 27.000) je pri hranilnici dvignilo zneske od 10 do 5000 Din v skupnem znesku 509-000 Din v prvih osmih dneh samo 288 vlagateljev, torej komaj 1%. V istem času pa so novi vlagatelji vložili 1.190.000 Din, torej neprimerno več, kakor eo znašala izplačila osvobojenih vlog. Ako bo zaupanje raslo še naprej v podobni meri, bo hranilnica kmalu oprostila novo sku* pino vlog.
=Promet Poštne hranilnice v novembru.
Meseca novembra je varčevanje uspešno napredovalo. Pristopi 16 je 4061 novih vla galcev, tako da nalaga zdaj pri Poštni hranilnici 406.738 oseb, znesek vlog je pa zrasel za 11.035-715.67 Din in je znašal ob koncu novembra 940.527.507.5o Din. V čekovnem prometu je otvorjenih 80 novih raču« nov in jih je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah skupaj 261.910. Promet po teh računih je znašal novembra 7,099.622.993.17 Din. Od tega 6e je izvršilo s prenosom brez uporabe gotovine 53.95%. Stanje vlog na čekovnih računih je znašalo ob koncu novembra 1,479.423.032.18 Din. Celotne naložbe pri Poštni hranilnici znašajo dve in pol milijarde Din.
= Pred pogajanji za sklenitev novega klirinškega sporazuma s Poljsko. Po vesteh poljskih listov je iinel guverner naše Na« rodne banke dr. Milan Radosavljevič, ko se ie mudil v Varšavi, več razgovorov z zastopniki Poljske narodne banke in Poljske družbe za kompenzacijsko trgovino. Tii razgovori so bili potrebni, ker pripravljajo na Poljskem reorganizacijo klirinškega sistema, zaradi katere bo potrebna tudi nova ureditev plačilnega prometa med Poljsko in našo državo. Ob priliki teh razgovorov je bilo sklenjeno, da se bodo pogajanja za nov klirinški sporazum med obema država« ma začela prihodnji mesec. Ob tej priliki naj bi 6e rešilo tudi vprašanje 6tarih jugo-slo venski h klirinških terjatev na Poljskem. Hkratu bi se izpopolnil in podaljšal jugo*
slovensko _ poljski turistični sporazum, ki
je bil sklenjen za leto dni. Naposled naj bi se pogodbeno za tri leta uredila dobava ju-goslovenskega tobaka poljski režiji-
= Poziv upnikom. Upnika Deutsche Ge-werbekasse, r.z.z o.z. v Cel ju v Likvidacijti, se pozivajo, naj priglasijo morebitne terjatve do 15. ionuarja likvidatorju 2- Josipu Kirbišu v Celju.
Borze
9. decembra
Na ljubljanski borzi so razen neizpreme. njenih Curiha, New Torka in Trsta tečaji vseh drugih deviz malo poskočili. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi: v Ljuoljani po 8.41, r Zagrebu po 8.3150 in v Beogradu po 8.3I76, angleški funti so se iskali v Ljubljani po 239, a trgovali so se v Zagrebu po 238.77 111 v Beogradu po 238.50; grški bani so se zaključevali v Zagrebu po 31.91, a v Beogradu so se ponujali po 31.50; italijanske lire (klirinške nakaznice) so se ponujale v Zagrebu tn Beogradu po 250. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.55 (nasproti ponedeljku so precej popustili), v Zagrebu 13.4850, za sredo decembra 13.4750, za konec decembra 13.45, za sredo januarja 13.40 bi in za konec januarja 13.45 in v Beogradu 13.4416.
Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tirala Vojna škoda neizpremenjeno. Zaključka ni imela. PAB se je zaključila po 195.
Deviz*
Ljubljana. Amsterdam 2360.66—2375.25, Berlin 1743.52—1757.40, Bruselj 733.69— 738.75, Curih 996.45—1005.52, London 212.59—214.64, Newyoik 4304.76—4341.07, Pariz 202.40—203.83, Praga 153.28—154.39 Trst 227.70—230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 2031, London 21.3550, Newyork 435.1250, Bruselj 73.6250 Milan 22.9250, Amsterdam 236.80, Berlin I76.O5, Dunaj 77-35, (81.30), Stockholm 110.10, Oslo 107.30, Kobenhavn 95.3250, Praga 15.3850, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 377—379, 4*/t agrarne 50—52, 7*/« Blair 77 bL, 6»/« begliuške 69—70, 6«'. dalm. agrarna 64—65.50; delnice: PAB 195—196, Oslječka ljevaana 140 de®., Danica 43 deru,
Jutri bo zavladalo veselje y KINO SLOGO pride zopet Silirley Tempfe A T B O V^« l»T<n 1?
med mladino in odraslimi!	—.....m	U i AUIV 9Afil*£
prijatelj pa tako dela. kajti obe stvari, ki ju je tu poka?al »Orient-ekspres« in »Pot ob gozdu« smo videli v navadni tehniki bolje izraziteje, učinkoviteje izdelani. D:i. Cveto, pot ob zelenem gozdu do svetovnega mojstrstva ne gre tako hitro kakor orient-ekspres in kakor si človek misli. Treba je počasi. In da ne bo kdo mislil, da govorim tja v en dan. vas prosim samo to: oglejte si na isti razsfavi pretiske Maksa Glihe in Iva Gogale. in oglejte si tudi. zakaj ni prvi izdelal n. pr. »Perice« v pretisku in zakaj ne drturi »Materine sreče« Ta ogled m primerjava bosta najbolje ponazorila. kaj sem hotel tu načelnega povedati in kaj to pomeni: plemeniti tisk. Še prav poseben primer vam bo tudi prekrasno, mojstrsko »Jutro« inž. Luja Michielija.
Giiha. Gogala in Miohieli spadajo že med zadnjo skupino razstavljajoči!) gostov. To je skupina članov ljubljanskega fotokluba. Dve številki naj povesta vse: teh razstav-Ijaleev j«-. 21. tretjina, njihovih del pa 83. polovica. To je kolekcija s kakršno se »Ljubljančani« (h katerim spadajo sicer tudi nekateri amaterji iz drugih krajev, med njinr Jeseničana fvo Koželj in Slavko Smolej) že več let niso postavili niti v Ljubljani jami. ker doma boli malo razstavljajo in ki j; je nekoliko dopolnjeni v bodoče namenjena hr/kone posebna naloga. Prav zato prihranim svoje opazke o njej za drusro priliko Omeniti hočem iz te sku pme m o 5e eneea in to zato k<*r gn bom v bodoče rajš"" zamolčaval. In prosim, ne * neskromnega: to sem jaz.
V zgoraj omenjenem plesu ste slišali iz ust g. Sviglja opazko, ki je cikala na to, zakaj ne nastopa K. K. pred publiko rajši s svojimi fotografskimi proizvodi. namesto da mesari samoljubne ljudi. Res zelo nerad nastopam s svojimi deli na razstavah, toda na Maribor sem mislil že davno pred tem pomenkom z g. Š. in nima ta tukaj torej nobenih spodbujevalnih zaslug. Ker je pa naključje naneslo, da sva si tu prvič spet soseda, ali je neskromno, da prosim občinstvo. naj si naju samo ogleda, primerja in sodi?
Zadnje mesto, na katerem omenjam prireditelje same. člane mariborskega kluba, nima seveda nobenega opravka g kvaliteto njihovih del. V svoji skromnosti sioer sami sebe smatrajo za začetnike, kar mi je zelo simpatično, toda zavoljo nepristrano&ti moram ugotoviti, da imajo v Bvoji sredi moči. ki že danes častno zastopajo kvalitetno slovensko fotografijo. Navajam tu n. pr. tako tehn;čno. kakor po originalni koncepciji prvovrstne »Breze« Franja Pivke (stara snov. toda kako svojevrstno obdelana!). »Cesto železno ...« Romana Valeea. močan pendant k podobnemu delu. s katerim je zbujal svoj čas pozornost Ljubljančan Jože Schleimer (kam se je neki skril?) mični otroški genre »Važno opravilo« Franja Mnčusa. kjer bi si želel samo malo ja« nejše izdelave krepko »Pašo« Alberta Eg srerj? (majhen retu^ni poeežek bi osebo lo Čil od živali) aH pa »Malo domačijo« A Vlada Korbarja k' W «5	pov^f.ano
le na mehkejši papir. »April« dr. Joža Go
ričarja bi pridobil stoprooentno z drugačno montažo, njegova »Ojstrica« bi se uvrstila po svoji izvrstni zračni perspektivi med naše najboljše gorske slike, če bi dobila krepkejšo obdelavo v ospredju in večji format. Zanimivi izrez v »Brusaču« Rudolfa Janežiča bi se prav uveljavil v nekaj večjem formatu in z izretnširanjem majhnega nemira v ozadju zgoraj. »Drevored v megli« Viktorja Polharja. »Deklica s harmoniko« Karla Kosa, »V delavnici« Antona Wutole-na odražajo borbo treh amaterjev, ki so že daleč od začetništva, za lastni izraz. Alfonza Stanjka in Karla Pitsoha bi rad videl na bodoči razstavi zastopana 1 več deli. Na to drugo razstavo mariborskega kluba tem sploh zelo radoveden in ne dvornim.
da bo pokazala odločen napredek, kakor pomeni ta razstava za posamezne Mariborčane velik korak naprej od časa. ko sem imel kot član žirije za ljubljansko interna-cionalko prvič priliko, da vidim njihova dela. Naj bi dala pričujoča razstava organiziranim mariborskim amaterjem čim več pobud za lastno izpopolnitev, neorganiziranim pa povod za pristop h klubu, kjer bodo njih moči v medsebojnem kontaktu in praktičnem delu Se najprej dobile razmah in smisel! Občinstvo pa naj ne pohabi, da je od upeha te razstave v veliki meri odvisno, ali bo mogel mladi klub v dogiednem času poneeti ime Maribora v svet.
Karlo KocjančHS.
PRAV TAKO
KOT PROMETNI STRAŽNIK PROMET,
USTAVLJA
bonbon kašelj
PROIZVOD: UNION, ZAGREB.
Gutmann 53—55, Šečerana Osijek 145— 152, šečerana Veliki Bečkerek 800 bL, Trbovlje 235 bi.
Beograd. Vojna Skoda 377—377.50, (377.25), 70/® in vest. 86 bL, 4*/e agrarne 50—50.50, 7*/e stabiliz. 84.25—84.50 (84.50) 6°/o begluške 69.21—69,60, 8®/. Blair 86— 86.50 ( 86.25), 7«/»Blair 76.25— 76.75 (76.50* T/a posojilo DHB 90.25—90-75 ( 9035), Narodna banka 7890—7040, PAB 194.50— 195 (196).
BSagov«!! tržišča
ŽITO
-H Chlcago (9. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za dec. 126.3750, sa maj 122.75, za juL 108.3750; turščica: za dec. 109, za maj IOI.75.	«
\Vinnlpeg, (9. t. m.) Začetni tečajh p6e_ nica: za dec. 113.6250, za maj 114.8750, za juL 112.75.
+ Novosadska blagovna borza (9. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica (78 kg): baška, sremska, slavonska 156 — 157; banatska 153 — 157; baška ladja Tisa 162 — 163: ladja Begej 162 — 163; ladja Kanal
160	— 161; baška in banatska. ladja Dunav
161	— 162; sremska ladja Dunav 158 — 159; sremska ladja Sava 158 — 159. Ri: baška 127.50 — 130. Ječmen: baški in srem-ski. 64 kg 110 — 112.50; jarj 68 kg 122.50 — 125 Oves: bašk>. "remski in slavonska 104 — 105 Koruza: baška, srem nova 74 — 75; sremsika sušena 85 — 86. Moka: baška in banatska 237.50 — 247 50; »2« 217.50 — 227-50; »5« 197.50 — 207.50: >6« 177-50 — 187.50; »7« 140 — 150: »8« 105 — 110. Otrobi: bašiki, sremski, banatska 75 — 80. Fižol: baški beli brez vreč 220 _ 225; z vrečami ladja 230 — 235.
+ Budimpeštanska termhisha borza (9. t. m.) Tendenca Slaba, promet slab. Bž: za marc. I6.27—16.28; turščica: za maj 12.16—12.17.
BOMBAŽ
-f Liverpool, (8. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.64 (prejšnji dan 6.59), za jan. 6.63 (6.58).
+ New York, (8. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 1235 (12.21— 12.22), za jan. 12.16 (12.07).
Obstoječa delniška
družba želi prevzeti
industrijo, ev. kemične stroke«
Ponudbe na oglasni oddelek Jntra pod br. 617.

Za ustanovitev kemične industrije iščemo prvovrstnega strokovnjaka.
Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod br. 620.
ZA B O 2 I 6 1936 S
tople puhnate odeje volnene odeje vata odeje tkanine za odeje.
WEKA

f
Potrta globoke žalosti naznanjam, da je moj predobri tatek, gospod
JOSIP VIDEMŠEK
sod. nadoficijal v pokoja
v 80. letu starosti dne 9. decembra 1936, ob pol 10. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek 11. decembra 1936, ob pol 16. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju
CELJE, dne 9. decembra 1936.
GLOBOKO ŽMJTIOfA HCEBRA
im
f
Globoko užaloščen naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je umrla moja ljubljena soproga
JUSTINA AVGUŠTIN
Preminul^je dne 5. t. m. K večnemu spanju pa smo Jo položili dne 8. t. m. katoliško pokopališče.
v Veliki Kikindi na rimsko-
Žalujoči soprog AVGUŠTIN ALOJZ, podpregi. fin. kontrole.
Angleško nasledstveno pravo — Osebnost ge. Simpsonove — Američanke za svojo rojakinjo — Vila „Lon Viei" v Cannesu
Med Londonom in Cannesom
t •
\ 1' i ^ • ^ 1 . K , . i . I ..i>	k >
Krs. Simpsonova ima ▼ Londona elegantno hišo. Znana je tudi kot zbirateljica lepih predmetov k 18. stoletja. Vobče povdarjajo, da je mrs. Simpsonova telo samostojna dama, ki se lahko odreče pomoči vsakogar, o čemor pričajo tsdi izjave njenih služabnikov.
Večina ameriške javnosti stoji r sedanjem angleškem ustavnem konfliktu seveda na strani mrs. Shnpeonove. Tvorijo se ie krotki »Mrs. Sknpson for Queen«. Na sestanki*,
ki se jih udeležujejo povečini ženske, pa sprejemajo resolucije, ki se energično izrekajo proti »žalitvi ameriškega ženstva« potom angleške vlade. V Baltimoru, kjer je mre. Simpsonova preživljala svoja mlada leta, je razburjenje posebno veliko. Meščani irpajo. da bo kralj Edvard prav gotovo vrel
mrs. Simpsonovo za ženo. V njnjor-škem mostnem svetu je moral sedanji župan La Guardia nastopiti osebno in preprečiti sprejetje resolucije, v kateri je bil dobeseden pasu«:
V Savojskih Alpah je te dni treščilo na zemljo nemško prometno letalo. Sest potnikov se je pri tem ubilo. Med mrtvimi so tudi trije člani posadke (v krogih od lev« proti desni): kapitan Winterfeld, pilot Haar ln radiotelegraflst Metzerofe
YHa »Lou Viei« na Kalifornijskem griču v Cannesu, last gospoda in gospe Rogersove,
kamor se je umaknila ga. Simpsonova
Za sedanjo angleško ustavno krizo je nadvse značilno, da v britskem in svetovnem časopisju kar noče prenehati pisanje o prestolonaelodstvu v Angliji. Posebnost angleškega nasledstvenega prava je, da ne pozna razlike med moškim Ln žensko; sinovi in hčere kralja imajo v enaki meri pravico za-sesti prestol, Razlika je pri tem samo ta, da ima tudi mlajši sin prednost pred morda starejšo sestro. Po drugi strani pa določa ustava, da so sinovi in hčere vladajočega kralja v prvi vrsti poklicani slediti vladarju na prestolu.
Na podlagi te določbe priznava zakon <feLnes za primer odstopa kralja Edvarda Vm. kot naslednika na prestolu vojvodo Yorškega. Na drugem mestu pa ne stoji vojvoda Gloucesterski, tretji sin pokojnega kralja Jurija, V., temveč vojvode Torško-ga najstarejša hči. princesa Elizabeta, ki je nedavno prekoračila deseto leto starosti. V primeru, da bi prevzel angleško krono Yor-ški vojvoda, bi torej postala princesa Elizabeta prestolonaslednica. Princesi Elizabeti bi sledila njena mlajša sestra, princesa Maigareta-Rose. Ce pa bi se vojvodi Yor-škemu narodi! sin, bi imel ta nasledstveno pravico pred obema sestrama.
Šele na četrtem mestu bi prišel sa nasledstvo v poštev vojvoda Gloucesterski, ta njim pa vojvoda Kentskl, kajti Glouce-ster nima otrok. Kentskemu vojvodi bi sledil na prestolu mali princ Edvard, sin Marine. Na sedmem mestu bi prišla v poštev 7,a vladarico britskega imperija princesa Marv, edina hči pokojnega kralja Jurija V., s-^stra sedanjega kralja. Njena sinova. Viscount Lasoelles in Honourable Ge-rald Lnscellrs sta po tem takem na osmem in devetem me6tu.
Za skoro neverjetni primer, da bi vsi ti prestolonasledniki odpadli, ima Anglija še druce kronske pretendente. To je v prvi vrsti vojvoda Connaughtski, brat pokojnega kralja Edvarda VII. Od njega bi prešla pravica vladanja na njegove otroke. Slednjič s^e ne sme pozabiti, da še živi tudi sestra. Edvarda VTL. princesa Beatriče. Tudi njeni otroci bi imeli oravico zahtevati prestol znse, če bi ne bilo upravičencev pred njimi.
*
Mrs. Ernest Simpsonova, kakor je kratko imenujejo Angleži, je postala čez noč znana in slavna v Angliji in po vsem svetu. Pri tem vedo samo njeni najožji znanci, da se piše prav za prav Bessie W al lis. Ženske se kajpada vprašujejo, kakšna je daima, ki sto-ji danes v ospredju svetovnega zanimanja. Ali je čedna? Ljubka? Tudi lepa?
Mrs. Simpsonova ima gotovo vse te vrline, toda predvsem je gotovo inteligentna. V prvi vrsti dama. Njenega obraza ne obdajajo kodri, sploh nima na sebi nič igrat-
sportnica. Največjo pozornost posveča golfu, vešča pa je tudi tenisa, smučanja in vseh športov v vodi. Pravijo, da ni nikoli stala »poleg življenja«, vedno je posegala vanj g krepko in vajeno roko. Politično se ni nikoli udejstvovala, pač pa je bila časih zraven, kadar so se pomenkovali modri možje.
Razume se, da je ga. Simpsonova zelo elegantna. Oblači se moderno, stil Bvoje obleke prilagodeva zelo spretno namenu obiska. Ne ravna se po nikomur ter se ne da prepriča/ti o nobeni stvari, ki ni v sklada z njenimi nazori. V vseh dosedanjih življenjskih položajih se je izkazala za vzorno
Rdečkasto pobarvana vila Hermana Ll-vingstona Rogersa, ki leži na krasnem Kalifornijskem griču v Cannesu, je postala, kakor znano, cilj potovanja in bivanja ge. Simpsonove na Rivieri. Ta vila je dobila v nekaj dneh značaj pravcate trdnjave. Vsa njena vrata so zaprta, okna zastrta. Služabništvo ne sme zapustiti hiše z nobenim izgovorom.
Ga. Simpsonova je v tem kotičku dobro za-ščitena pred nadležnimi oblegovalci. Vila je sezidana v provansalskem slogu ter stoji sredi terasastih vrtov in pravcatih gajev \ož in cvetja, sredi palm in drugega južnega drevja.
Ce ne bo imela mrs. Simpsonova miru v Cannesu, kjer se trenutno na.haja, pišejo, da se bo preselila kot gostja Wesfcmmster-skega vojvodo v Cap Martin ali pa v Bre-tagno, m sicer v lovsko Ihašico Foret d'Eu, ki je zaprta od sveto in kakor pripravljena za samotno življenje.
G. In ga. Rogersova, prijatelja angleškega kralja in ge. Simpsonove ter lastnika vile v Cannesu, kjer je dobila kraljeva izvoljenka mirno zavetje
domačico in je vodila svoje gospodinjstvo
z velikim razumevanjem. Vrtu in rožam velja njena posebna ljubezen.
Angleže nekoliko odbija dejstvo, da je bila Mrs. Simpsonova dvakrat omožena in da živita še oba njena soproga Ne smemo namreč pozabiti, da gledajo Angleži na takšne reči precej ozkosrčno. V splošnem pa je posebno ženski svet prepričan, da mora imeti ga. Simpsonova nadpovprečne kvalitete.
Zdaj se že s približno sigurnostjo doznava tudi to, da se je sedanji angleški kralj seznanil z mrs. Simpsonovo že pred dvajsetimi leti. Bilo je na nekem plesu v Baltimoru. Pozneje so se pota teh dveh bežnih znancev * r*~ ' slučajno zopet križala. Ga. Bessie je bna takrat še soproga ameriškega mornariškega poročnika Spencerja. Ko se je ločila od svojega prvega moža in se je omožila v drugo, se je naselila v Londonu, kjer je imel njen drugi mož službo pri neki agenturi za potovanje z ladjami Odtlej so videli mrs. Simpsonovo več-
ekega. Mrs. Simpsonova je zelo izkušena | krat v družbi Waleškega princa.
V zvezi s kraljem Edvardom se zadnje dni tudi Cesto imenuje Cornwallsko vojvod-stvo. To je majhen košček zemlje, ki ima 2500 kvadratnih km površine ter komaj 30.000 prebivalcev. Vojvodstvo tvori jugozahodni del Anglije ter je polotok, ki sega v Atlantski ocean. Njegova površina je deloma močvirnata, deloma porasla s travo. Rodovitno zemljo ima samo v dolinah m tik nabrežja. Prebivalstvo tega vo j vodstva se preživlja z morjeplovbo in ribištvom, v teh krajih kopljejo tudi rude. predvsem baker, svinec in srebro. Prvotno je bila Cornwa>llska pokrajina grofija. Edvard III. jo je povzdignil 1. 1336. v vojvodino. Vojvoda Cornwallski živi od dofoodkov, ki mu jih donaša ta kos zemlje, seveda pa tu dohodki niso posebno veliki.
Inzulin brez injekcij
Poskusi dunajske zdravnice dr. Lackenbacherjeve
Po neki pacientki, ki je nujno potrebovala inzulina, pa je injekcijo odklanjala, je prišla dunajska zdravnica drča Ana Lackenbacherjeva na misel, da bi ji do-vedla to lečilo v drugi obliki v telo. V ta namen je uporabila želatinaste kapice, ki jih je bila najprej utrdila in potem obli-la s parafinom. Poskus se je posrečil v polni meri.
S to metodo »e je zdravnica Izognila po-gostoma zelo neprijetnim kožnim ranam, ki jih povzročajo injekcije. Samo ob sebi je umevno, da se injekcije, ki jih včasih prakticirajo lajiki sami, ne morejo vedno izvesti popolnoma sterilno. Druga prednost je ta, da se inzulin po novi metodi vsrka znatno počasneje. S tem odpadejo velike neenakosti v količini sladkorja v krvi. Dočim pri injekcijah količina sladkorja v krvi hitro pade, da potem prav tako hitro narase, se to po novi metodi
izvrši mnogo bolj počasi Kakšne pol nre
po injekciji j« moral pacient doslej dobivati brezpogouK) nekaj <i.iwiKorja ali ogljikovih hidratov, ker so ga drugače začele napadati slabosti. Sedaj ti pojavi popolnoma odpadejo ali pa potekajo dosti bolj milo.
Doslej je bilo žc mnogo poskusov, da bi pacientom dali inzulina v drugačni obliki nego v obliki injekcij, a vsi ti poskusi so se ponesrečili, m sicer večinoma zato, ker niso nikoli vedeli, koliko inzulina se po teh metodah izgubi in koliko ga pride v resnici v kri. To utegne biti po mnenju strokovnjakov tudi slaba stran nove metode drče. Lackerubacherjcve. Vsekako zahteva ta zdravnica sama, na.) nje način preizkusijo klinično, na velikem številu bolnikov, kajti le tako bo mogoče dobiti pravi vpogled v njegovo uporabnost
Drznost je pol uspeha
Nova italijanska knjiga o abesmski vojni
Te dni Je izšla y Mfiaimi knjiga glavnega tajnika italijanske fafitstitne stranke tn generala Ahila Staraceja o italijanskem pohoda na Gondar. Kakor obe tanjigi maršala Badoglia in de Bona, "vsefbuje tudi ta I^am* ta brzojavke avtorja, Mussolini j a in Badotglia.
Knjiga je ▼ to&Eko zanimiva, ker kaže do neke mere naftta italijanskega vojeva-nja. Ta način Je n- pr. popolnoma nasproten angleSkem/o. Dočim Angleži vse natančno premislijo ln se lotijo kakšne vojne akcije le tedaj, če ao si izračunali stoodstoten uspeh, so Italijani pripravljeni imeti tudi večje Izgube in udariti v negotovo v prepričanja, da Je drznost že pol uspeha.
pt5e tudi Staraoe ob prilika pohoda proti Izviram Nila, ko nteo mogli do.
znati ni&esar o tem, kje se nudil abe^jnrfka. vojska pod rasom Kaso: »Ce bi ae hoteS držati dobrih pravil, bi če moral tr itavirti,
da počakam, dokler bi se priključili tudi ostali oddelki. Nisem pa mislil niti odda-leč na to, da bi se odpovedal 48 uram pred-mosti, ki sem jih smatral za odk>č3žne za uspešno operacijo. Tudi če bi bil iagubJl eno samo ura tega časa. bi lahko postalo usodno. Treba je bilo tudi tvegati, baš ker je je bilo pred nami vse negotovo, ta jaz sem to tveganje brez obotavljanja vz^ nase.«
Seveda pa se Je treba spomniti, da Ja imel Starace pod seboj tehnlSno do popolnosti opremljeno vojsko, da so se priprave za ta pohod vršile že leta prej tn dat bi se mu mogel postaviti po robu le nasprotnik s slabo obe/roženo in slabo organizirano močjo.
Največja francoska
oklopna križarka
12. t. m. spuste v ladjedelnici Saint Na-zaire oklapno križarko »Sbrasbourg«, ki so Jo začeli graditi lanubega novembra. Ta križarka bo izrivala 26.000 ton vode in stroji JI bodo proizvajali 125.000 k. s. Vozila bo z brzino 29 in pol vozla, imela bo 8 topov po 330 mm, 16 topov po 130 mm, 12 avtomatičnih braoatretnih topov in štiri katapulte za vodna letala.
Mož brez spanja
200 funtov nagrade tistemu, ki odstrani nespečnost!
V Ka-lkirti je obolel že pred nefcoKko leti
eden najbogatejših indijskih industrijalcev in filantropov, Raj Bahadur Raandžidas Badžoria za čudno boleznijo, ki mu odtlej ni dala več srpani. Bogataš je (pozval k svoji i bolndšiki postelji najsposobnejše indijske j zdravnike, vendar vsa njih umetnost je ! bila zaman. Tudi evropski in ameriški zdinarvnrki, ki so ga obisfloali, niso mogli nič opraviti.
Pred letom dni je bolnik razpisal v angleških in indijskih listih nagrado 200 funtov za tistega, lai b»i mu vrinil spanje. Posledica tega oglasa je bilo na tisoče dopi-
sov, ki so priporočali najrazličnejše zdravilne pripomočke. Neki zdravnik mu je med drugim priporoča, naij bi se vozil vsak dan po eno uro z letalom. Drugi mu je priporočal dieto z obistmi .in v reki m mlekom, kaj vse so mu priporočali razni fa-kirji in čudežni dohtarji, pa si lahko mislimo. Raj Bahadur je preizkusil večji del teh nasvetov, a nobeden mu ni pomagal. Resignrrano seda sedaj bogati mož, ki bd rad zamenjal svoj položaj z najubornejši-m beračem, v svoji razkošni palači, dan in noč brez spanja.
....................
Najbolj zdrava hrana
O vprašanju najbolj zdrave hrane, ki je* primerna za človeški organizem, cesto debatirajo. Pravo vrednost morejo imerti v terr» pogledu le znanstveni poskusi, kakršne st« izvršila pred nedavnim prof. Bickel in Ge* rez na ljudeh in živalih.
Pri teh poskusih sta ugotovila, da se človek po svoji presnovi bistveno razlikuje o<t sesalcev, ki ee preživljajo bodisi samo £ rastlinsko, bodisi z mesno hrano. Podobno 6ti pa ima v tem pogledu s 6esalci, ki £<* hranijo z vsem. Kakor Bickel in Gerez dalj-j sklepata, bi mogla enostranska hrana uni" čiti cela človeška plemena. Poskusi e podganami so pokazali, da so te že po treh po-kolenjih izgubile zelo mnogo svoje plodo* vitosti, če eo jih krmili samo z rastlimsk« hramo.
ANEKDOTA
Pred okni Kantovega stanovanja v Kra-ljevcu je šel vsak dan ob isti uri sprevod otrok iz sirotišnice. To se je ponavljalo leta in leta. »čudno«, je dejal modrosloveo nekega dne, ko je v svojih mislih spet zapazil ta sprevod, »čudno, da ostajajo otroci vedno tako majhni«!
VSAK DAN ENA
Družice holandske prestolonaslednice
K bližnji poroki holandske prestolonaslednice Julijane s princem Barnhardom Lippe-Biesrterfeldskim poročajo, da bo šest princes iz 32 knežjih hiš, ki eo v sorodstvu e holandsko vladarsko hišo, nastopilo v vlogi nevestinih družic, Sest nadaljnjih družic si bo izbrala nevesta eama izmed 6vo» jih prijateljic. Bivšo rusko vladarsko hišo bo zastopala velika kneginja Kira, hišo Lippe-Biesterfeldsko bo zastopal poleg dveh princes 121etni princ Armin. ki bo 6topal pred poročnim sprevodom kot paž.
»Kolosalno! Prosim vas, ostanite 5e nekoliko časa v tem položaju!«
(»Everybodys weekly«).
■minil........................t....................M
Skrčen študij na nemških srednjih šolah
V Nemčiji je stopila v veljaivo naredba, po kateri odpade na vseh srednjih šolah dosedanji zadnji razred. Srednješolci zrelostnih izpitov torej ne bodo poglagall več kakor doslej ob koncu osmega, temveč ob koncu sedmega razreda, na kar se bodo morali javiti za svojo delovno ta vojaško službo. Novi ukrep utemeljujejo s slabo zasedbo sedanjih razredov, tako da je treba inteligenčni sloj dopolniti z naraščajem iz več letnikov.
»Kralj je v srcu angleškega ljudstva!« kličejo demonstranti na londonskih uucan prea Buckinghamsko palačo ia pojejo Kaven himno »God save the King«
»JUTRO« št. 286
7
CetrtdE, 10. XH. I93S.
ulturnl pregled
Na knjižnem trgu v Pragi
Bliia se božič in z njim doseza kulturna sezona višek. Zlasti v proizvodnji knjige nastopa po božiču zastoj, ki kakšen mesec pozneje vzbrsti v pomladno sezono. V mnogih kulturnih središčih se je že krepko uveljavil ta časovni ritem, ki ima, kakor toliko re e te vrste, dobre in slabe strani. Urednik kulturne rubrike velikega češkega dnevnika mi je minule dni tožil, da ga založništva kar zasipajo s knjigama Spričo tolikega navala novitet je v sto zadregah, kako Daj čim prej poroča o tolikih novih knjigah. In res, izložbena okna praških knjigaru ee vidno polnijo z novitetami zimskega program^, ki 6e je osredotočil okrog božičnega trga. Skoraj vsak dan 6e pojavi več novih knjig. Vse ka že da je češka knjižna proizvodnja že premagala kritična leta in da konzum knjige zopet narašča, z njim vred pa tudi proizvod nja.
Okrog Miklavževega je bilo kajpak največ povpraševanja po mladinski knjigi, glede katere smo se iahko prepričali ob priliki razstave čsl. sodobne knjige v Ljubljani, da j"e po vsebini in zlasti še po opremi dosegla za malj narod kar izredno višino. A že dan preU Miklavževim so jeli preurejati izložbena okna za božič. Tako je velika Topičeva knjigarna, ki je pravkar prešla v last pod= jetne tvrdke Borovy, odmerila veliko izložbeno okno samim izbranim knjigam iz domače literature in vse so v razkošnih izda jah in krasnih vezavah. Pred to izložbo se kakor pod vplivom magične sile zaustavljajo mnogi ljudje in oči marsikaterega knjigolju-fca ee poželjivo pasejo po knjigah, ki že same pričajo o češkem kultu knjige, o viši. ni založniškega, ti«karskega in knjigoveške-ga dela. Prav tako vabljivo eo preurejale izložbena okna druge knjigarne.
Predbožični trg je torej poln zanimivih novitet. Naj tz dolge vrste knjig navedem novo definitivno izdajo dveh pomembnih spisov T. G. Masarvka »Češko vprašanje« in »Naša sedanja kriza« (izšlo pri >Cinu«), ki imata danes že bolj zgodovinsko vrednost, vendar sta važna za umevanje .M asa ry k a in njegove dobe. Pri Orbisu je izšla komentirana češka izdaia Hitlerjeve knjige »Mein Eampf« v dobrem izvlečku, ki vsebuje vse, kar more zanimati Nenemoa. Ista založba je joslala v svet krasno slikaniro »Dr. Edvard lieneš v fotografiji« z uvodom F- X. Šalde. Založba Melantrich je izdala minule dni med drugim prvo knjigo 1'uikinovih izbrauih
Bolgarski skladatelj Iho-nonzov dirigira v LpsMfani
Jutri zvečer se obeta ljubljanski koncertni publiki izreden giasben užitek. Kakor vsa» ko ieto, tako bomo tudi letos slišali veliki simfonični koncert ljubljanske Filharmonije, na katerem naolopi preko 70 godbenikov, članov opernega orkestra, Glasbene Matice, konzervatorija in godbe 40. Triglavskega p. ftoIkiL Izvajal ee bo naslednji 6pored; 1 Bojan Ikonomov; Simfonija, 2. Lucijaa M. škeriane; Preiudij, arija in finale za goda rtu orkester, 3. Ibert; Escales, 4. Čajkovski; Klavirski koncert v b-moiu 6 spremlje-vaniero velikega orkestra, pri katerem nastopi virtuoz piamet g. Ivan Noč.
Kot gost bo nastopil Bojan Ikonomov, mladi bolgarski dirigent in skladatelj, ki je vkljub svojim mladim letom uvaževanja vredna glasbena osebnost. Po končanih glasbenih študijah je pričel kompouirati in postal ;e dirigent državne opere in carskega akademskega simfoničnega orkestra v rofiji Kakor vsakega glasbenika, je tudi
ja privedla pot v tuje dežele. Dirigiral je državnemu orkestru v Parizu, orkestru v Lyonu, Baslu in drugod. Njegove skladbe eo bile izvajane v Sofiji, Parizu. Luxembur-gu. Barceloni, Lyonu, LausanuL Napoliju. njegova simfonija, ki io bomo slišali jutri zvečer, pa bo pri nas doživela krstno izvajanje. Tekom svojega glasbenega uveljav-Ijenja ie napisal dve simfoniii, 10 opusov, koncert za violino, trio za oboo, fagot in klavir, dva godalna kvarteta, sinfonielto za . oinorni orkester, rapsodijo za violino in klav.r ter več pesmi za soli in zbor.
V prijetnem pomenku z našim poročeval" eem je g. Bojan Ikonomov med drugim izjavil, da je zelo zadovoljen, da je lahko ponovno prišel med Slovence, kjer je letos v mesecu marcu spoznal nmogo prijateljev bolgarskega naroda- Živo se spominja pokojnega našega skladatelja Emila Adamiča s katerim si je želel veselega snidenja, pa ga je le še lahko spremil na njegovi posled* n:i poli. v pogovoru se je spomnil tudi ravnatelja naše opere g. Poliča, skladatelja g. Bravničarja m še drugih o6ebnoeti našega glasbenega življenja, posebno lepo pa je opisal snidenje z dirigentom našega radijskega orkestra g. Dragom Šijancem, s katerim 6ta bila pred leti na skupni večmesečni turneji po Franciji. Vesel je bil g. Ikonomov. ko je videl na tako odgovornem položaju svojega nekdanjega prijatelja, e katerim sta preživela toliko lepih dni. Posebno je podčrtal velike umetniške zmožnosti g. Šijanca kot glasbenika in dirigenta, ki je že v svojih prvih letih glasbenega udejstvova* ria kazal največje sposobnosti. y svojem po govoru se je često spominja! našega virtuo-7_a g Ivana Noča, katerega pozna maloda* ne vsa evropska koncertna publika. Poudaril je. da -e ta naš umetnik pianist široke linije. V njegovi glasbeni fantaziji živi delo kot ce'ota detajli ga zanimajo le v toliko, v kolikor so bolj ali manj važeni sestavni deli celote, nikakor pa jih ne poudarja ra* di kakih posameznih efektov. Veliko za dovoljstvo ;e izrazil, da bo lahko sodeloval s tem odličnim umetnikom in da bo lahko dirigiral našemu priznanemu orkestru. —r.
Kora'tza velja .. •
Zerkautenova ljudska veseloigra »Korajža velja«, ki jo je na prav prisrčen, čeprav v jezikovnem pogledu malo drzen način prevel v sočno slovensko kmečko govorico in io z renskih bregov prestavil v toplo ozračje domače vinorodne pokrajine dr šmalc. je v režiji Bratka Krefta in z taž arh Stupico v glavni vlogi dosegla 'na premieri prav vesel uspeh Zgodba sama je dovolj preorosta. da nam je ni treba obravnati od literarne in ml elne plati, a v nji je hkratu toliko svežega sproščujo. čega humorja in toliko zdrave, odporne moralne tendence, da komedija učinkuje v teh pustih dneh kzk<ar snop solčnih žar-tt jfOcaj© /^seMfc
spisov, ki izidejo ca stoletnico pesn&ovs smrti v štirih knjigah. Prva knjiga vsebuj® izbor lirike v prevodu Petra Kričke, doslej najboljšega češkega prevajalca Puškinovih melodičnih prekrasnih verzov. Pomembna izdaja Meiantricha je tudi spis enega vodilnih čeških estetov Alberta Vyskočila »Pesnik«, ki skozi osebnost in delo genialnega K- H. Mache razglablja celoten kompleks problemov sodobne poezije. Pri Borovem je izšla minule dni nova potopisna knjiga Kar. la Capka »Pot na sever«, opremljena z ilustracijami samega avtorja in pesmimi njegove žene. znane pisateljice in igralke Olge Sehcinpflugove. Že nekaj dni prej ee je po javila na knjižnem trgu knjiga njegovega orata Josefa Čapka »Šepav popotnik«, nekaka filozofska izpoved zrelega moža, ki čuti. da čas neizprosno beži in se kot petdeset* letnik zaustavlja pred poglavitnimi življenjskimi problemi. Ta originalna knjiga je v dobrih 14 dneh dosegla že drugo izdajo. Senzacija Borovega je »52 bridkih balad večnega študenta Roberta Daviela«. moderna poezija izrazito villonovske forme, izpoved neznanega pesnika, ki ee kot brezposeln potepa po ulicah >ptič brez gnezda« v velikem mestu. Eden izmed vodilnih funkcionarjev založništva mi je zatrjeval, da še vedno ni znano avtorjevo ime. Pesmi kažejo, kolikor sem se mogel na hitro roko prepričati, nadarjenega poeta, ki je ves prekvašen od ne» mira naših dni in zajet v njihovo žgočo problematiko. Pri Borovem sta izšla tudi dva nova romana enega Dajbolj znanih epikov »•malega človeka«, duhovitega humorista Karla Polačka »Okrajno mesto« in »Junaki gredo v boj«.
Naj zadostuje samo teh nekoliko bežnih podatkov, ki niso seveda popolni niti glede navedenih vodilnih založništev, kaj šele, da bi prikazali predbožične izdaje ostalih praških in brnekih in drugih založništev. Izložbena okna praških čeških knjigarn ^odražajo živahni vzgon čeških založništev, njih stremljenje, da bi bili na kolikor le dosegljivi višini drugih narodov. Razo« devajo pa tudi narodno samozavest in po" nos: v nobeni izmed praških knjigarn (iz-vzemši dve, tri izrazito nemške knjigarne) ni češka knjiga v tako obupni manjšini nasproti knjigi v tujih jezikih, kakor je še vedno in celo za božič v ljubljanskih knjigarnah. V tem pogledu le preočitno kažemo, da smo še vedno vetrovno križišče tujih vplivov.
bo MjtrattflP kSi
ko kot visoko kvalitetna deda. V duhu te o<L
redbe je dr. Goebbefe te dni zagovarjal kič, 2eS da ustreza potrebam povprečnega 5k> veka. Tendenca nove odredbe je očitna: čim boli omejiti kritično mišljenje sploh in spremeniti kulturo v uslužno deklo vlada«
Kanta. Nistasebeja ia toHrih dragih je oova Nemčija prekinila s brutalno gesto, o kakršni eo mogle sanjati samo naj«
bolj omejene despotije v dosedanji zgodovini človeštva. Mobilizacija nemške napadalne eile napreduje; duh ugaša.
Uprizoritev sama, ki ji je tež. arh. Franz oskrbel preprosto jasen, prijeten scenski okvir, pomeni morda eno najbolj posrečenih oblik, kar so jih v zadnjem ča u doživele komedije pri nas. Režiser je dfejanje razgibal do kraja, komičnost situacij je poudaril z vrsto režijskih domisle-kov, ki sicer niso novi, a prinašajo v Igro mnogo svežosti, in ves nastopajoči ansambel je kakor homogena, enota, iz katere se iskrita tama prostodušna radost ln jedek dovtip. Stupica je kot brodnik Jože Kremen ustvaril novo podobo mladega, vase in v ves svet zagrizenega upornika. Danilova kot županova Lizika je dala tip lepega, svojeglavega kmečkega dekleta, ki more s svojo pravo, iskreno trmo le zmagati. Cesar je v županu kreiral pustega, resnobnega, a venomer za dobrim spoznanjem vrtajočega moža, a Daneš je kot itrogl, melanholično vzdržni občinski tajnik Striga postavil eno najveselej§£h figur svojega repertoarja. Nadvse zabaven je kvartet občinskih mož, ki ga igrajo Kralj, Drenovec, Bratina, Plut, a troje prav zanimivih in uspelih ženskih likov so dale Rakarjeva. Gabrijelčičeva tn Levar-jeva.
V skladnem., razumnem sodelovanju z vsemi ostalimi js komedija v celoti dosegla uspah, da najbrž pri občinstvu še dolgo ne bo manjkalo zdravega smeha, a tudi za blagajno vsa reč po pravici ne bo kar tako.	L. M.
Zapiski
Emilu Adamiču je posvetila beograjska »Politika« v številki % dne 9. t- m. topel nekrolog iz peresa dr. Miitoje Milojeviča.
Proslava 351etnic« nmetniškega delovanja Andra Mitrovica. »Jutro« je pred meseci za» beležilo, da je pred 35 leti začel v Ljubljani svojo umetniško kariero sedanji profesor Glasbene akademije v Zagrebu Andro Mitro vič. V Zagrebu 6e je eestavil slavnostni odbor, ki priredi 14. t- m. proslavo tega jubileja. Predsednik odbora je Nikola pL Faller, v odboru pa eo med drugim Kr. Baranovid, mons. Janko Barle, dr. R. Brenčič, Lovro Matačič, dr. B. Šenoa, dr. B. Širola in Oton Župančič. Na slavnostnem koncertu bodo vu vaiali med drugim skladbo Andra Mitrovič* »Super fiuinina Babvlonis«, biblijsko kantar to v dveh delih, ki jo je Mitrovič skomponi-ral še 1. 1900 v Pragi. Ostali spored obsega Zajčevo Veliko romantično ouverturo, Dvora-kovo »Slovansko rapsodijo« in Glazunova »Šesto simfonijo v c=molu«.
Slovanska prireditev v Gradcu. V soboto 12. t. m. se bo vršila v prostorih Trgovske akademije zanimiva prireditev pod naslovom »Die Seele des Balkan« (Balkanska duša). Večer je organiziral znani graški slavist, univ. prof. dr. Josef Mati, ki bo imel uvodno predavanje »Bistvo balkanske življenske forure in duševnostk. Nato bo Linda Šadnik recitirala narodno pesem o Hasanaginici v Goethejeveni prevodu, izbor črnogorskih anekdot ter srbskohrvatsikh narodnih pesmi. Štefan Karazj bo pel črnogorske, južno-6rbske in bolgarske komitaške in lirične pe« smi, Pia Svventafskj pa bosanske, črnogorske in bolgarske ljubezenske in plesne pesmi. Nadaljnji del prireditve obsega recitacije Linde Sadnik in nove pevske točke Karazija in Pie Swentafski.
Odprava kritike v Nemčiji. Nemški propagandni minister dr. Goebbels, ki je obenem diktator im usmerjevalec kulturnega življenja v Nemčiji, je izdal odredbo, e katero |e odpravil umetniško kritiko. Namesto »Kunstkritik« bodo imeli odslej v Nemčiji samo »Kiinsthesrhreibung«. kar pomeni, da sme kritik podati in karaklerizirati zgolj vsebino knjige A tudi to bodo smeli odslej pisati samo liudje. ki so vpisani v »Berufs« liste* nemških žurnalisfov in ki so že prekoračili trideseto leto starosti. Z Goebhplsovo odredbo je potemtakem odpravljeno svobodno presojanje umetniških vrednot in pred ja*
S

T
Japonci so zgodaj začeli
Za XII. olimpiado v Tokiju so prireditelji deloma že zdaj otvqriH propagando
Zaradi organiziranja prihodnje olimpiada, ki bo kakor mano — na Daljnem vzhoda, so Japonci oetali r živaihnih stikih i Nemci, pri katerih so gi letoe nabrali bogatih izkustev, razen tega pa računajo tudi na številno njihovo udeležbo v Tokiju. Da bi olimpijska ideja obdržala gtotieoče pristašev, ki jib je letos pridobila v Rajhu so Japonci kar že zdaj začeli med to množico gojiti zanimanje za podrobnosti ja poteke olimpijske organizacije. Japonski poslanik v Berlinu grof Mushakoji je imel nedavno v Lipskem zanimivo predavanje o tem predmetu, iz katerega bi bilo vredno posneti nekatere podrobnosti tndi za naše 5itatelje.
Predavatelj je uvodoma omenil velik razmah športnega gibanja na Japonskem, pri čemer je naglas il, da ima največ zaslug zanj japonska 6o'a, ki ima v učnih načrtih de osem a1 tedensko posvečenih športu. To sistematično delo na športnem polja j« Japonski, ki je leta 1912. na olimpmdo v Stockholmu poslala borna dva tekmovalca, prineslo na povojnih olimpiadah zelo lepe uspehe, posebno v plavanju in lahki atletiki. Saj je znana stvar, da so japomti pla-•ači pred štirimi Vti v Los Angoiesu zlagali v vseh plavalnih disciplinah razen na 400 m prosto. Omembe vredno je tadi dejstvo, da so se letos Japonci udeležili olimpijskih tekmovanj v Ga-Pa in Berlinu kot najmočnejša tuja ekipa z nič manj kot 361 tekmovalcem.
Poslanik je podal nato 8e nekaj ranfanl-v3h izjav o pripravah za tokijsko olimpiado. Olimpijski odbor v Tokiju, ki bo deloval pod pokroviteljstvom »športnega princa« cesarskega princa čičibna in bodo v njean zastopani najvišji državni predstavniki, se bo prvič sestal šele po novem leto, tako da glede priprav prav za prav 5© ni nobenih dokončnih sklepov. Kljub temu pa je gotovo že toliko, da bodo Japonci po ame-
riškem in nemškem vzorca tudi gradili olimpijsko vas. Kot olimpijski stadion bodo bržkone uporabili velike športne naprave na univerzi Meji, ki so že zdaj največje v držar vi in se na njih odigravajo vse važnejše športne prireditve. V glavnem stadionu bo prostora za 120.000 oseb. seveda pa bo zgrajenih še več manjših, posebej za veslanje. jadranje, plavanje in druge panoge.
Glede zimske olimpiade 1940, o kateri se je govorilo, da bo najbrfe oddana drugam v izvedbo, je menil govornik, da ima Japonska še zmerom prvenstveno pravico tudi do organiziranja zimskega dela prihodnje olimpiade. V ostalem pa je treba po njegovem najprej počakati, da se reši znani spor med Fiso in mednarodnim olimpijskim odborom glede amaterskih določb za smučarje. zaradi katerih se hoče baje Fisa * vsemi disciplinami umakniti z olimpiad. Japonska upa. da bo t štirih letih vse to urejeno in bo lahko v polnem obsegu organizirala tudi svojo zimsko olimpiado. Za ta tekmovanja bi prišle v poštev severoza-padne pokrajine otoka Hokkaida blizu mesta Sappora. kjer ao idealni srednjegorski smučarski tereni.
Govornik Je slednjič le omenS. da bodo
Japonci tujim — posebno evropskim — udeležencem Xn. olimpiade preskrbeli čim večje ugodnosti za potovanje in bivanje. Rasen tega pa je pojasnil še. da misli Japonska olimpiado izvesti šele sredi septembra, ker je takrat podnebje v Tokiju še najbolj podobno srednjeevropskemu. Tej nameri ®e nekoliko upirajo Američani, češ da takrat svojih dijakov ne morejo dobiti iz Sol za tako dolgotrajne športne turneje, toda splošno »e računa, da bodo — Se bodo ostali evropski udeleženci sporazumni — na«adn}e glede termina popustili tudi zastopniki zvezdnate zastave.
V nekaj vrstah
Dva velika nogometna dogodka sta na sporedu prihodnjo nedeljo, in sicer meddržavni tekmi med Češkoslovaško in Italijo v Genovi ter Francijo in Jugoslavijo v Parizu. Ta zadnja letošnja mednarodna tekma naše državne reprezentance je prišla za nas precej nepričakovano, tako da potuje naša elitna enajstorica v Francijo razmeroma oslabljena. Glede njene sestave zato niso nikjer prav zadovoljnL Ker ao Francozi baš sedaj v odlični lormi, je precej verjetno, da bomo v Parizu slabo odrezali Moštvo je sinoči zapustilo našo mejo.
Prihodnja nedelja bo prinesla tudi dva važna dogodka za zeleno mizo, in sicer glavni skupščini našega plavalnega in nogometnega saveza. Na dnevnem redu plavalne skupščine, ki bo v Zagrebu, je mnogo zanimivih predlogov glede spremembe načina tekmovanja za državno prvenstvo in pa glede rednih letnih dvobojev med reprezentancama sladkovodnih in morskih pla-vacev. V zvezi s skupščino JNS pa je treba zabeležiti gibanje mariborskih klubov, ki so začeli akcijo, da bi osnovali svoj nogometni podsavez. Klubi mariborskega okrožnega odbora so v ljubljanskem podsa-vezu v precejšnji manjšini in ta akcija bržkone ne bo imela uspeha, ne glede na to, da je zaradi prevelike cepitve v administrativnem pogledu in tudi lokalnih razmer več ali manj neutemeljena.
Naš reprezentativni vratar ki po letošnjem incidenta v enem izmed beograjskih kopališč tudi sicer znani beograjski športnik Glaser, se je dokončno preselil v Zagreb, kjer se bo oženil in nato, kakor ka- ' že njegovo nedavno gostovanje v Haškovi enajstorici, alej ali prej ojačil HaŠkove vrste. Glaser že ne bo več sodeloval na turneji BSK po Franciji ki Severni Afriki
Razpis
sankaške tekme z vrha Ljubega
SK Tržič razpisuje za nedeljo dne 13. t. m. L jujgosloveosko sanfeagko tekmo z vrha Dutoelja t treh kategorijah L a dame posamezno, gospodje posamezno tn dvojniki poljubno. Start bo točno Ob 13. na vrhu Ljubelja (1366 m), cilj pa pri Jurju. Starta jo lahko -vsi argaarizkani tn neorganizirani prijatelji samkaškega športa z običajnimi sankami. Prijavnina znaša 10 Din za vsako .osebo. Prijave sprejema SK Tržič in športna trgovina Stramsky v Tržiču do sobote 12. t. m. ob 18. dalje še v nedeljo dopoldne v koči na Ljubelju do poldneva. Takoj nato bo žrebanje in razdelitev številk, ki naj se takoj po prihodu na ciilj oddajo posebnemu funkcionarju SKT. Pritožbe sprejema prireditelj SKT proti plačilu zneska Din 20. Vsak tekmovalec vozi na svojo odgovornost. Proga bo odprta za trening od petka dalje do nedelje ob 12. Prenočišča, ki se pa morajo takoj prijaviti, so na razpolago v koči na Ljubelju SKT, dalje tudi še pri cestarju, >Mon Plaisirju«, baronu Bornu odn. pri cerkvi Sv. Ane, v restavraciji Imn Ainke-le, pri Sv. Ani nad Tržlčem in sledujtč f tržiških hotelih.
Ta sankaška tekma bo ena redkih šport-njih prireditev prinas ter vlada zanjo z sedaj veliko zanimanje Zato se prijavite takoj! Morebitne spremembe si pridružuje prireditelj SKT. V nedeljo torej na svidenje na Ljubelju!
Vremensko poročilo JZSS ln Zveze za tujski promet z dne 9. decembra 1936. Kranjska gora —3 C, pooblačilo se je, i mirno, 20 cm suhega snega. Vršič, Krnica,
Tamar: SO cm suhega sneg*. DovJo-MoJ-strana: 7. XEL. 36.: mirno, oblačno, 10 cm južnega snega, v višjih legah smuka ugodna. Pohorje: —2 C, pooblačilo se je, mirno 30—60 cm snega
JZSS. Zbor smošklh nčitdjerr. Seja »a sestanek bo drevi Ob 20.30 ▼ aavezni pisarni. Točno in polnoštevitno!
Iz življenja na deželi
DOLENJI LOGATEC Naša sokolska mladina se letoe ni mogla zbrati na Miklavžev večer v Sokol skerm domu, ker j« Sol* zaprta zaradi škrlatinke, zato pa jo je obiskal Miklavž « svojim običajnim spremstvom z avtom na domeh. Obdarovana je bila naša mladina t daiovi, ki jih Miklavž običajno deli, najpotrebnejši pa so bili obdarovani tudi z živežem in obleko. Brezposelni to bili obdarovani tudi t znatnejšimi podporami v gotovini Tako bogato naš sokolski Miklavž še ni obdaroval naše logaške mladine. Mi pa vemo. da je bil Miklavž zato tako radodaren, ker je mladina letos tako marljivo pohajala k telovadnim in pevskim uram. da mora imeti vsakdo veselje z njo. Vsa pohvala pa gre tod i društveni opravi s br. Šenico na čelu. k! ima polno razumevanje za današnje težke socijalne prilike večine članstva.
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek 10. decembra; Ftorenftnski tfanrnft.
Red B.
Petek 1L decembrac Ob 15. mh Za wodov blagor. Dijaška preda tava. Na obletnico ■miti Ivana Cankarja. Izven. Globoko znižane osne od 5 do 14 Din. Labieheva komedija »Ftoreatinsll ihur nik« predstavlja j ako zabaven lov za sla m-nakom. Najrazličnejše zapreke ia komične situacije poživljajo dejanja, prav tako vesele popevke, ki jih je komponiral Vinko feušteršič.
Na sbletnies smrti Ivana Cankarja dijaška predstava »Za narodov bJagor«.. Delo spada med najdognanejše Cankarjeve drame ter je satira na voditelje strank, ki se okoriščajo na račun narodovega blagra-
Savinova opera »Matija Gabeoc s g. Primožičem v naslovni partiji Opera predstavlja del naše zgodovine ter opisuje kmečki punt za staro pravdo.
OPERA!
Četrtek 10. decembra: Matija. GMta. Red
Četrtek. Petek 11. decembra: zapito. Sobota 12. decembra« OsvaHeria noCkasa, Glumači. Red A.
Maseagnijeva »CavafieHa rofieaa&c bi
Leooeavaliovi >GIamaii» ss SeK zaradi svo«
je melodioznosti, močnih dramatičnih Iibre« tov ter odličnih kreacij vseh sodelujočih nenavaden uspeh.
Hari] Šimenc bs gwtwd ▼ —dsfro * Verdijevi »Aidi<.
Uprava Narodnega glsdaMfia vljudna prod vse gospode, ki so Hrri nastopali v operi »Aidac, da sodelujejo tudi letos ia pridejo t petek 11. t m. ob IS. ▼ opero k skušnji.
Uprava H »rodnega gfedaRRa vladno prosi abonente, da poravnajo četrti cbrok abomnana do 14. t m.
Radiu
Petek 1L decembra
Ljubljana 12: Simfonične pesnttvo (pla-Sče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Ca«, spored, obvestila. — 13.16: Plošče po 4e-ljah. — 14; Vreme, borza. — 18: Vesel spored Radio orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovenca (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Ca*, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Na«, ara: V spomin Nikoii Pašiču (Dušan Sijački — is Beograda). — 19.50: Zabavoi kotiček: 0 smučarstvu (prof. J. Mlakar). — 20: Pevski koncert gdč. Anic« Kristanove: pesmi Leona Blecha, vmea koncert Radio orkestra. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert na dveh klavirjih (gdčni. Boža Saplja ia Silva Hrašovee).
Beograd 17.80: Orkestralen ia pevski ko»-oert. — 18.30: Narodne pesmi — 20.30: Prenos k Zagreba. — 22.20: Orkestralna glasba. — Zagreb 17.15-. Lahka glasba. — 20: Komorna glasba ia pevski koncert. — 2220: Godba za ples. — Praga 19.10: Laik-ka glasba. — 20.10: Odlomki iz 6eških opor. — 21: Zvočne sliko. — 22.15: Plošče.
—	Varšava 19.20: Pesmi — 19.45: Operna glasba. — 20: Orkester in čembalo. — 22.80: Plesna mazika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.20: Mladinski koncert — 16.05: Lahka glasba i plošč. — 17-25: Tiha ura med dnevom in nočjo. — 19.85: Koncert dunajski) simfonikov. — 21.45: Plesni komadi — 22.30: Nadaijsvaaje koncerta. — Berlin 18: Konoert draždanskega opernega zbora, orkestra in solistov. — 19.20: Doni-zettijeve skladbo. — 20.10: Klavirski koncert. — 20.30: Orkestralna glasba. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — HGncben 18: Vedra glasba. — 19: Komorne skladbe. — 2010: Operetni večer. 23.20: Prenos h Stuttgarta.
—	Stuttgart 18: Plošče. — 19: Pevski koncert — 19.30: Celo in kitara. — 20.10: Glasbeni program po željah. — 22.30: Koncert vojaške godbe. — 24: Nočni koncert s plošč.

Umrla nam Js srCno ljubljena svakinja ia betica, gospa
APOLONI JA GAČNIK
POSESTNICA
dne 9. decembra 1996, po dolgi mučni bolezni, fuevldena s Mb»H ov. ver«.
Pogreb nepozabne pokojnlos bo ▼ petek 11. t. oa. ob IS- wd m
pokopališče Vič.
ROSNA DOLINA, ». decembra 193«.
ŽALUJOČI OSTALI


mM^š&Z; V
$rc5e	'M M
* Vv' -i/ *•:;
r
i^t&sjpt

A - -o-	"
• ^ ;
•V- .Jk J^fc ■ .
g^-v^v^V-^a-.-'-
.,, • •	v	-- •• __■
Vsem sorodnikom, prijatdjem in znancem naznanjamo
tu£no vest, da nam je umrla naša zlata mama, teta in stara mama, gospa
Franja Hafner roj. Korošec
Pogreb drage pokojnice se bo vrfiil r petek, dne 11. decembra ob 3. url popoldne iz mrtvaške veže na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 11. decembra 1936.
Žalujoče hčerke, sin, vnuka in ostalo sorodstvo.
m 0.
m
R. URBANx	10
Vstajenje gospoda Treeja
Roman
»Moje skromno mnenje je,« je odvrnil tajnik, - »da bi kazalo ubogati svet, ki ga je dal nadzornik Barton Charleyu, Ln pustiti vse, kar je količkaj v zvezi z istorijo v Portere HaMju, pri miru. Ako izvršimo naročilo in vzamemo sfloigo Stona v delo, da spravimo razne skrivnosti na beli dan, si Utegnemo nakopati sovraštvo Scotland Yarda, kar gotovo ne bi bilo prijetno, glede na to, da dviga umor v Portesrs Hallu toliko prahu. Vprašanje je, ali nam Maxwell in Fitzner potem ne odpovesta prijateljstva.«
»Hm,« je menil glavar, ko je nekaj časa premišljeval, »seveda; a zdaj se ne moremo več umakniti. Starega gospoda, ki je tako rekoč naš s'už-bodajalec, ne maram za nič pustiti na cedilu. Nekaj mi pravi, da bi nam utegnil napraviti on sam več sitnosti kakor ves Scotland Yard.«
»Dvoje bi rad vedel,« se je oglasil tajnik in pritajil glas tako, da je bil podoben šepetu: »kdo je ta gospod Kat v resnici, in drugič, kakšne vzroke ima, da se zanima za Porters Hali«
»Stari gospod se zanima za vse in Je menda vse-gaveden,« se je StamiLey ognil odgovora in preskočil na drugo stvar: »Torej, Hilkman, kakor srno rekli: drevi ob devetih naj bo vse nared. Pripravite tudi selitev, da lahko še nocoj izpraznimo hišo, če bi bilo potreba. Scotland Yard bo moral dolgo pot iskati našega novega sedeža, če bd morali prekiniti diplomatske stike s policijo.«
Ko sta se pomenila o raznih ukrepih, je tajnik spremil glavarja pred hišni prag in mu odprl vratca avtomobila, ki ga je čakal.
»Točno ob devetih bom t<u,« je rekel Stanley in podal tajniku roko. »Ne pozabite petroleja!«
7. poglavje
Ob petih popoldne je stopil višji nadzornik Robin v službeno sobo nadzornika Bartona, da bi ga poklical, kakor sta bila dogovorjena. Nadzornik je ležal na divanu in mirno smrčal, in precej truda je bilo treba, da ga je Robin obudi! k življenju. Kakor hitro je bil pa zdrami j en, je stal Barton tudi že na nogah in pomočil glavo v umivalnik. Ko se je obrisal, je odprl omarico, vzel iz nje elegantno obleko in se je! skrbno napravljati.
»Zdi se mi, da nekaj nameravate, Barton « se je zarezal višji nadzornik. »Pa ne da bi hoteli koga zapeljati ?«
»Kakopak.« je dejal nadzornik, »takole pomeč-kan se vendar ne morem peljati v Wemb!ey. Mar mislite, da se pripravljam na tekmo z razcapanim kavalirjem gospodične Adlercreuzove ?«
»Skoda za dekle,« je zamiSIjeno rekel Robin, »takšna zala osebdea je! Rad bi le vedel, v kakšni zvezi je z dedcem, ki ji je prisal tisto pismo. Po pravici povejte, Barton, kaj mislite o njej?«
»Težko je kaj reči,« je odvrnil nadzornik. »Moji redarski možgani slutijo v piscu ljubimca mlade Švedinje, v njej sami pa prevejano zločinko.«
»Kaj pa siniti vaše srce?« mu je Robin hudobno segel v besedo.
»Moje srce nima s tem nobenega opravka,« se je ujezil Barton, »a zdravi čut me skuša prepričati, da ženska, kakršna je gospodična Adlercreuzova, ne more bati zmožna aločina ali udeležbe pri zločinu; prav tako sodi tudi zasebni del mojih možganov.«
»Dober detektiv nima zasebnih možganov,« ga je pograjal višji nadzornik in prvi stopil iz sobe. Na velikem scotlandyardskem dvorišču sta sedla v avtomobil, ki ga je vodil policijski šofer v civilni obleki, in se odpeljala v Wembley. Ko so se pokazale prve wembleyske hiše, je rekel Barton predstojniku: »Kako bi bilo, če bd si ogledala stanovanje umorjenega dr. Taylorja?«
Višji nadzornik je dejal, da je tudi sam že mislil na to in da ne bi škodilo. Zato je ob vhodu v kraj velel ustaviti voz in vprašal nekega domačina po stanovanju umorjenega zdravnika. Nato je ukazal šoferju, naj zapelje naravnost k označeni vili. Bila je prijazna hišica z lepim vrtičkom na sprednji strani. Ko sta uradnika stopila iz avtomobila, sta pred vilo pogrešila redarja, ki bi moral stati na straži.
»Konec koncev mi ni nič mar,« Je refkel Robfai na tozadevno nadaomikovo vprašanje« »tkomisar Fit»»
ner je tn prevzel vrhovno poveljstvo, naj toreg dela, kakor hoče. Jaz na njegovem mestu bi bil zdavnaj izvršili hišno preiskavo; kdo ve, ali ne bd našel v tej vili zanimivih reči.«
Nad ključavnico hišnih vrat se je rdečil pečat, in vetrnice so bile spuščene. Brez dovoljenja komisarja Fitzner ja, ki je bari to odredil, detektiva nista smela v hišo; in tako sta moraia odati, ne ds bi bila kaj opravila.
»Ce se kdor koli drug zanima za notranjost vile, se bo prebito malo menil za lepi pečat,« je rekei Barton in spustil Robina naprej v voz.
Čez nekaj minut sta obstala pred Portera Hal-lom. Seržant Cock, ki je za časa odsotnosti višjih uradnikov v hiši zločina zastopal Scotland Yard in se je bil tu že kar po domače naselil, je pozdravil predstojnika na stopnicah. Povedati ni vede! nič posebnega. Sluga Stone je spet skrbel za red, gospodična Adlercreuzova je bila največ v svoji sobi in ostalo osebje je hodilo po običajnih opravkih-Pri pregledu papirjev pokojnega gospodarja se ni bilo našlo nič, kar bi moglo biti prečskavi v oporo, in tudi nova preiskava obeh sob ni bila dognala niti najmanjšega sledu o tem, kako je mogel morilec pobegniti.
Barton je krenil k sobi umora, kjer je pred vrati stražil redar. Zamišljeno .je še! nadzornik skozi obe sobi, nato se je znova vrnil k redarju pred vrati tn ga vprašal, koliko službenih let ima in kako mu je ime.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pn-•tojbtno Din 3.— za šifro ah dajanje aaslovov plačajo oni. ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši eneseh ta enkratno objavo oglasa Din 20.—. Val ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za »e-sedo. Din 3.— davka ca vsak oglas to enkratno pristojbino Dtn 5.— «a šifro aH dajanje naslovov. NajmanjSl znesek » enkratno objavo oglasa Din I?*—»
PonudDam na iitre ae prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f iS— «	-
odgovor, priložite	V 7,11 n ITI KAD
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, aH pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, LJubljana.
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek S Din n Šifro sli dajanje oaelova 6 Dm. Najmanjši znesek 17 Din
Šiviljo
ca fino izdelavo kravat, iščem. Naflov v vseh po-■loval rrrcah Jutra.
313314
Usposobljen sem
dela na strojih za nbde lavo lesa. dela vol jen. zvest in povsem pošten« in neoporečne preteklosti. Star •T) let. Hvaležen in zvest uslužbenec bom onemu, ki me zaposli. Ponudbe prosim po<l šifro »Domačin« na ogl. odi Jutra.
SI307-2
Prodajalko
t koncesijo, sprejmem za mešano trgovino. Ponudbe b» ogl. odd. Jntra pod »December 1936«.
31302-1
Mlado postrežnico
Scena za ves dan. Naslov T veeb po^lovaJnica-h Jutra.
3180&-1
Natakarico
l večjo prakso, z znanjem nekoliko nemščine, čedne »una-njosti. sprejmem. Na jot v vseh poslovalnicah Jutra.	$1306-1
Perfektno
kuharico za vse
t dolgoletno službo v bolj-8:,h hišah. iSčeta zakonca brez otrok v Mariboru za 1. januar. Začetna plača 400 Din, pogoj znanje nemškega iezika. Onim izven mesta povrnitev stroškov pri predstavitvi. Samo pismene ponudbe pod »Per-fektna kuharica 1B37< na ogl. odd. Jutra.
mmA
Manufakturist
(-inja)
resna, staejša moč. spreten detajlist in izložbeni aranžer, k.; je vajen boljše stranke, dobi mesto v večji njanufaktrmii trgovini v Ljubljani. Stalna služba. Ponudbe z navedbo referenc. prepisi spričeval in točnim opisom dosedanjeea službovanja je poslati na ogl. odd. Jutra pod šilro »Dobra strokovna moč«.
31018^: Hišnik samec
upokojenec, čevljar ali krojač dobi takoj mosto. Na-dov v vseh poslovalnicah Jutra.	31289-1
Mlado dekle
gre za postrežnico k manjši družini a-li tudi k otroku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in čista«.
31800-2
Brivski pomočnik
Hrvat. Jober delovec. star 34 let. išče mesto za takoj. Cenj. ponudbe prosim na naslov Ljndevit Hanžek, Ljppoglava.
31691-2
Beseda ■>•• '.---k l»n za -Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Di n
Samoprodajo
tehn. in kem. novosti, epo-haini-h in brezkonkurenčnih z zakonom zaščitenih og-njegasnih aparatov odda edina obstoječa nov o osnovana tvornica v državi. — Reflektanti iz »reških in drugih krajev Kranjske razen Ljubljane z gotovino 1—o.OOO Din naj se osebno zgtase pri opolnomočenem zastopn'£u v Ljubljani. — Florijanska ul. 42, do 15. tega meseca. Stalen zaslužek.	S1E03-6
Sodna razprodaja
konkurz.no mase trgovc;\ P.-anta se vri,; v skMišču trgovke Snoj v Stoiicah pr; Ljubljani 11. t. m. ob 8. uri. Prodalo se bo raaoo galanterijsko, msnufaktur-no, konfekcijsko im špecerijsko blago.
31333-6
Beseda i Din laveK i o-u za šifro al-; iajanje naslova Din Naimanjši '.nesek 17 Din
Klavirske note
»Sang und Klang* in »Gol-dene I^eieir« prodam glo-boiko pod ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31136-26
Beseda : Din lavek .1 l>-ri za šifro al; dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Važno za tovarne
in opekarne
katere imajo lastne tire. — Imam naprodaj po zelo nizki ceni trj do štiri sto hrastovi! pr> gov, ki so popolnoma zdravi, samo nekoliko od dima in prahu železniških strojev očrnjeni. Dimenzije 14 X 94. 1(5 X 25 •in 16 X 35 vsi po 2.60 dolgi Zamenjam iste tudi za strešnike. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pragovi strešniki«.
311290-15

,1, l.i rv a L>1U
za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši mesek 17 Din.
Lokal
za skladišče ali delavnico odda V Lesjak, šelenbur-gova 4.	31320-19
Mlekarno
oddam takoj. Celovška cesta 33 Ljubljana VII.
31332-19
Beseda Din. davek * in ta šif-* cajanje naslov, 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Trisobno stanovanje
s pritiklinam-i, oddam takoj Streliška ul. 22.
31919-21
Parketirano
stanovanje
v centrnr, solnčno, ena v»-i Lr|ka soba in kabinet s pri-tik lisKMni, oddam. — Stari trg 7. I. nad.
31i3'(3-i31

Kupim motor
najrajši angleške znamke do S?) ccm. Točen opis na Rota.r. Črnuče.
31 §95-39
Kožuhovina
s« najugodneje kup; m itrokovno izdeluje pri
JOSIP DOLENC Sv Petra 19 Telefon 22-62.
286-7
Vsaka beseda	per .
davek 3 Din n Šifro al-dajanje naslova 5 Din. raewk lr? Din
Brivski pomočnik
babi štucer, lasni čar, prvovrstna *>ou, išče shižbe. Nastop taikoj ali pozneje. Naslov: Valentin Krasser. Zaiec.	31334-2
ragocenosti
Lepo enosobno
stanovanje
velika sob? s predsobo, event. kopalnica, komfortno, center mesta, za 2 osebi, iščem za 16. t. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inšpektor«.
3l31g-8!a
It
Trčan med
čebetni, cvetlični 1j500 kg — vzorec i.n ceno pošlje na zahtevo — Drago Iv-kovjč, svečama. Ojurgje-vac. Podravina.
31279-33
^ »aKuvrstnu «»Hi
c«paj» oe najv!8tih senati
CERNE jnvelii
■ inhliana Wolfovn ulica •
Profesor sprejme
po Božiču enega ali dva dijaka iz dobre hiše na stanovanje. Prijave in ter t-^entov ogi. oddelku Jntra že pred pravniki.
3lr2f7e-32
Beseda Din lavtk 3 D'i za šifr^ ali dajanje naslc/v,-5 Din Najmanjši znp^ej
Minerva leksikon
več leposlovnih knjig in klavirskih not. prodam zelo poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31315-8
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamuriiik gre m letovanje
89
Ko je lastnica slišala, kaj je bil Ko-za m urnik spet napravil, je vzkliknila: »Zdaj pa glejte, da se izgubite! Jutri vas ne maram več videti! Amen!« Ker ni bilo v vsem Močeradovcm nikjer drugod Prazne sobe, se je gospod Kozamur-nlk sklenil ogledati v sosednji vasici in M je v ta namen izposodil kolo.
	Solnčno sobo mimo, poseben vhod, od-d«un gospodični. — Mirje, Verstovškova št. 36. 31357-23
ijt-iM-Ua . L>!t. la » th J i-'-" za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjš'' znesek 17 Din Vloge Ljudske posojilnice v Ce lju, cca 75.000 prodam za gotovino, tudi deloma. Naslov v weh posl. Jutra. 30834-16	
	V lepo sobo kuTjeno, sprejmem poceni sostanovalko na dobro bra no. Isto tam se poiiove za sobo s stopnišča za 1.—2 osebi, eventualno s hrano. Naslov v vseh poslovali cah Jut.na. 311306-23
Hranilne vloge Nakup in prodajo Vam izposluje najugodneje Al. Planinšek, Ljubljana Beethovnova ul. 14-1. Telefon 35-10. 301-16	
	Lepo zračno sobo center mesta, oddam .16. decembra solidnemu uradniku. Naslov v vsei poslovalnicah Jntra. 3U3M-23
	Sobo aa enega ali dva gospoda, oddam v vili blHu Leo-nišča. Vodovod in elektrika. Cena zmerna. Na Kodeljevo 13 31273-23
Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke le i* prve roke kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pol šifro »Takojšnjo plačilo 999« 31220-16	
	
	VSoheište A
Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40. izvršuje najboljše nakup in prodaje HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk. 31203-16	
	Gospod išče opremljeno sobo s brano ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Želeana peč«. 31304-23a
Prodam zelo ugodno knjižic Ljubljanske kreditne banke Din 1.338.000.—. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Sava«. 31338-16	Dve sobi ali sobo in kabinet, iščem na Miklošičevi cesti ali v bližini za 1. januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »"Pisarna«. 31285-33a
Hranilne vloge kupite ali prodaste najboljše pertorn moje pisarne Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12. Telefon 38-10, 31270,16	Državna uradnica iSče prazno sobo s souporabo kopalnice, eventuelno enosobno stanovanje v samem al; najbližjem centru za takoj ali 1. januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »•Državna*. 313TH-23a

Ne samo čaj . ,
Mus
V •
C€*f
ie najboljša domača zeliščna krcpilna pijača. NAS CAJ dobite v špec. trgovinah.
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Imela sem v$®-razen
LJUBE
Tragična zgodba žene, žejne ljubezni ki je iskala sorodno dušo
»Vse sem imela, kar si žena more želeti — denar, dragocenosti, drage obleke — vse razen ljubezni. Občutila sem se nesrečno in zapuščeno in naveličala sem s« samotnega življenja po razkošnih hotelih. Noben moški me ni snubil in vedela sem tudi zakaj: imels sem strašno slabo polt. Koža je bila pokrits z zajedalci in razširjenimi znojnicami. Kar sem poizkusila zoper to, nič ni koristilo nasvetu svojega zdravnika preizkusila beio kremo Tokalon. Ze v nekaj dneh je bila koža bolj sveža in jasna. V tednu dni so vse razširjene znojnice z zajedale! vred izginile in koža je bila gladka, mehka in bela. Kmalu sem «e poročila z možem po glasu svojega srca.«
Bela krema Tokalon (ki ni mastna) vsebuje
Takrat sem
prečiščeno smetano in oljčno olje. Te sestavine predro v znojnice in spravijo na površje globoko skrito nesnago, do katere milo in voda ne moreta priti. Druge sestavine bele kreme Tokalon pa redijo hi pomlajujejo kožo, strnejo razširjene znojnice ter tudi najtemnejšo in najodpornejšo kožo v treh dneh napravijo mehko, belo in gladko. Celo žene srednjih let lahko dobijo »vežo lepo polt, s katero bi se mogla ponašati vsaka mladenka. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne.
Draga Peternelja ni plačnic« Micka Petenieli.
311298-31
«HOHNER"
najpopolnejše har>monike sveta
'6£NE£ALN0 ZASTOPSTVO
F. ŠCHIJEIVER.
<Zagr>eb, MikoHčeva ul.lO.
v. 7i	»'eStfv
ZIMSKE
SUKNJE | Doljše vrste I Hubertu? aepre- j močljiv 250 Din.! perilo m wsa j praktična oblači- j la nudi po re-| klamnih c e n a h [
P R E S K E R, | I Sv Petra c. 14.
lUtl
Suha drva,
premog, Rarbopakete 0	dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričev? ul. št. g.
Vsem darovateljem cvetja in spremljevalcem na zadnji poti našega dragega pokojnika

•M
IVANA
VRANČIČA
naša najsrčnejša zahvala.
ŽALUJOČA RODBINA.

■ ••• kzMzmk _II
••• ••■i^.v--' -. ^ -......>	v«-v ■
II TRCOVAdKE STATISTIKE
Uvoz žarnic iz inozemstva je zelo nazadoval. To v prvi vrsti zato, ker so domače DIS žarnice tako dobre, da je povpraševanje po njih vsak dan večje.
Vsem, ki so našo ljubo
MAMO
WYBIHALOVO
tolažili, ji lajšali bol in jo spremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Polzela, Wien, Mansbach, Dobrna, Novi Sad, Vodice, Ljubljana, 9. decembra 1936.
VSI, KI SMO OSTALI BREZ MAME.
ZAHVALA
Ob prerani, težki izgubi našega dragega soproga očeta, brata, svaka in strica, gospoda
PUNGERČAR FRANCA
zvaničnika državnih železnic
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za vse izraze iskrenega sočutja in za vse poklonjene vence in šopke.
Posebna zahvala naj velja gg. zdravnikom in čč. usmiljenkam, ki so dragemu pokojniku lajšali trpljenje, zastopnfRom železniške uprave, zastopnikom U.J.N.2. i B., pevcem »Sloge« za ganljive žalostinke in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili v tako častnem številu na zadnji poti.
Vsem in vsakomur najiskrenejša zahvala.
Maša zadušnica se bo brala v trnovski cerkvi v petek 11. decembra 1936 ob 8. uri.
V LJUBLJANI, dne 9. decembra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za tnseratn! de! fe odgovoren 20o}s Korak — Vsi v LjabtjanL