GOZDARSKI VESTNI K MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XXI LJUBLJANA 1963 IZDATKA ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA m LESNE INDUSTRIJE SRS Uredil ING, MIRAN BRINAE UREDNIŠKI ODBOR; Ini. VLADISLAV BRLTRAM, inž. ALOJZ FUNKL, inž. JURIJ HOČEVAR, inž. FRANJO JURHAR, prof. inž. IVAN KLEMENClC, inž. FRANJO KOHDIS, dr. inž. DUSAM MLINSEK ■nsk CP "Delo^^j Blasnikova tiskarna v Ljubljani kazalo Gojenje in urejanje gozdov Razvoj nekaterih gozdnogojitvenih dejavnosti v odnosu na sodobno gojenje gozdov, prof. dr. ing. Dušan Mlinäek.............. 5 O gospodarjenju z gozdovi v gornjegrajskem območju, ing. Anton Knez 22 N^ekatera dognanja sodobne gozdarske genetike, ing. Miran Brinar.................42, 109, 160, 230 Zabojček za sadike, ing. Lado Eleršek............... 55 O razvojnem ritmu različnih bukovih provenienc oziroma ekotipov, ing. Miran Brinar ..............................65 Čiščenje goSče s herbicidom 2, 4, 5-T (>vRegulex B 40) ing. Djuro KovaČiČ......................154 Novo nahajališče črnega hrasta, ing. Vitomir Mikuletič......171 Razni načini gospodarjenja v topolovih plantažah in njihova ekon«nično&t, ing. Vlado Jenko........................207 Dvovhodne deblovnice za črni bor na krasu, ing. Martin Cokl.....213 Oglje in gozdni humus — naravni gnojili za drevesnice in nasade, Konrad S a j d 1 . ...........................231 Dosedanji rezultati gojenja topolov v Vrbini pri Brežicah, ing. Vlado Jenko.............................257 Nega gozda — osnovni činitelj gozdne proizvodnje in nujna gospodarska naloga, ing. Vladislav Beltram......... .......264 Uporaba oglja pri setvi gladkega bora, Uroš K a s t e li c.........304 Nekaj praktičnih ugotovitev pri presajanju sadik iglavcev, ing. Marijan Hladnik............................299 Izkoriščanje gozdov Poizkus mednarodne primerjave učinkov dela pri sečnji in izdelavi, prof. ing. Zdravko Turk....................... 53 Analiza uporabe motornih žag v Sloveniji, prof, ing. Zdravko Turk. , . 91 Merjenje d-elovnega učinka pri drzanju celuloznega lesa, ing. Marjan Novak............................. 98 Privlačenje lesa s prednjim vitlom traktorja fergusona Fe-35 ali pa s konji, ing. Amer Krivec.......................193 Vprašanje povečanja storilnosti pri sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov, Lng. Marjan Presečni k...................272 Sklepi o vprašanju nadaljnjega razvoja mehanizacije v gozdarstvu, prof. ing. Zdravko Turk........................305 Organizacija, ekonomika in kadri Naloge-, ki jih logar opravlja v kmečkih gozdovih, preraščajo okvir njegovega xnainja in zmogljivosti, Peter Vovk.........., . 56 V spomin ing. Dragu Kajfežu, ing. Franjo S g er m in ing, Miloš Slovnik............................1Ü7 Dva sistema gospodarjenja z gozdovi, dr. ing. Rudolf Pipan . . ... 129 Položaj gozdarske delovne znanoati v visokošolskem pouku in obseg smotrnega učnega programa, Kalle Putkisto.............149 Umrl je ing. France Skalar, ing. Metod Vizjak ...........160 V spomin prof. ing. Jožetu Slandru, ing. Franjo Sgerm.......236 Uimrl je ing. Anton Sivic, ing. Janko Urbas.............296 V spomin ing. Vladislavu Fasanu, ing. Alojz Strancar.......29^ Društvena dejavnost O pomenu prve jugoslovanske razstave f>-Gozd in les v likovni umetnostin«, Beno Zupančič ........................ 14 Prve tekme za sivezno smučarsko prvenstvo gozdarjev, lesnoinduatrijcev in lovcev. Triglavska podružnica ZIT GU SRS........... 54 Nagrajeni razstavljalci, ing. Miran Brinar.,............ 55 Prvo zvezno smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev, ing. Milan Ciglar............................188 Posvetovanje in plenu.m Zveze IT GLI SRS v Ljubljani, ing. Miran Brinar.............................175 Iz zgodovine slovenskega gozdarstva Pomembnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti, ing. Anton Sivic, prof. ing. Franjo Sevnik........ 58, 125, 252 Sajke in splavi na Dravi, ing. Franjo Pahernik.......141, 225, 276 Prva slovenska gozdarska šola v Snežniku, Katarina Kobe-Arzensek 247 Razno Pomen gozda za oddih, prof. dr. Hans Leibundgut..................1 Vprašanje odgovornosti operativnega vodstva ob nesrečah gozdnih delavcev, prof. ing. Zdravko Turk....................................17 Nekaj opazk k razpravam o sečnji gozdov po ravninah, ing, Anton Sivic 170 DomaČa oprema za gozdarsko operativo, Anton Verderber . . , , . 245 Marginalije ob gradivu za gozdarski strokovni slovar, ing. Miran Brinar 285 Večjezična gozdarsko-lesna terminologija, ing. Lojze Zu met.....307 Strokovno slovstvo Speer, J,: Gozdno goäpodai-stvo v industrijski družbi, prof. dr, ing. Dušan Mlinšek ......................... 49 Dr, R, W, Brandt: Pi-oblemi varstva duglazije in zelenega bora v Jugoslaviji, ing. Vladislav B e 11 r a m.....50 Freist, H,: Raziskovanje o svetlobnem prirastku bukve, ing, Franjo Kordiš........................112 Eisenhut, G.: O pelodu gcwdnega drevja, ing. Miran Brinar , , , . . 113 Bibelreiter, H., Sperber, G,: Macesen in zeleni bor v Spessartu, ing Zvone Nastran............................114 Simon, J.: Propadanje kostanja na Madžarskem, mg. Ladislav Pojbič 115 Schweizerische Zeitschrift für Forstwessen, letnik 1963, ing. Sonja Horvat, ing. Ivan Klemencič, dr. ing. Dušan M li n š e k. ing. Dušan Dretnik, ing. Zdravko Turk, ing. Saša Blei weis 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 172 DomaČe strokovne revije, ing. Miran Brinar .. ...... 173, 310 Predpisi: Pi-avilnik o tehnični opremi in strokovnem kadru gospodarskih organizacij in obrtov, ki se ukvarjajo s primarno predelavo lesa................59 Odločba o jugoslovanskih standardih s področja orodja za obdelavo lesa 62 Odločba o jugoslovanskih standardih za. lesene železniške piagove . , . , 63 Odločba o jugoslovanskem standardu s področja izkoriščanja gozdov ... 03 Odločba o jugoslovanskih standardih s področja konzerviranja lesa ... 63 Odločba o jugoslovanskih standardih s področja ivernih plošč............64 Odločba o jugoslovanskem standardu s področja lesne industrije..........64 Odredba o objektih za ureditev hudournikov in za varstvo zemljišč pred erozijo, ki veljajo za specifične objekte...............126 Odlok o merilih za obračunavanje in plačevanje amortizacije za regeneracijo gozdov in o njenem namenu...... , . . ........127 Odredba o glavnih podatkih iz investicijskega programa, ki jih morajo investitorji s področja ureditve hudournikov in varstva zemljišč pred erozijo pošiljati organu okrajnega ljudskega odbora........190 Navodilo o razkuževanju sadik s parcel, na katerih je bil ugotovljen koreninski ali topolov rak...... , ...............192 Odlok o določitvi gozdnogospodarskih območij v okraju Kranj 192 Navodilo za izvajanje odloka o merilih za obračunavanje in plačevanje amortizacije za regeneracijo gozdov in o njenem namenu......254 Odredba o obvezni dobavi žaganega jelovega, smrekovega in boxwega lesa potrošnikom določenih kategorij v letu 1963 ....................256 Odredba o določitvi gozdnega zemljišča.................312 Odločba o jugoslovanskem standardu s področja izkoriščanja gozdov , , . 313 Odločba o jugoslovanskem standardu s področja lesne industrije .... 313 Odločba o jugoslovanskem standardu s področja konzerviranja lesa . . . 3H Avtorji Beltram Vladislav......................... 50, 264 Bleiwftis Saša ... -...... ......................125 Brinar Miran ....... 42. 55, 65, 109, 113, 160, 173, 175, 239, 285, 310 Ciglar MUan...........................188 Cokl Martm.............................213 Dretnik Dužan............................119 Eleršek Lado .......................,..,., 55 Hladnik Marijan................ ......... . 299 Horvat Sonja .........................116, 118, 123 Jenko Vlado........................... 207, 257 Kastelic Uroš.............................304 Klem&nä.G Ivan ......................... ■ H7 Knez Anton ............................. 22 Kobe-Arzenšek Katarina .......................247 Kordiš Franjo , .......................... . 112 Kovačič D j uro............................ . 154 Krivec Amer .............................193 Leibimdgut Hans........................... 1 Mikuletič VladL-mir..........................171 Mlinšek Dušan . , . ................. 5, 49, 117, H9, 123 Nastran Zvone............................114 Novak Marjan........................... , 98 Pahemik Franjo...................... 141, 225, 278 Pipan Rudolf.............................129 Pojbič Ladislav ........................ ... 115 Preseörük Marjan . . . , ...........................272 Putkisto Ka]k............................149 Sajdl Konrad. ............................231 SevniJi Franjo ............................252 Sgerm Franjo.......................... 107, 23C vSIovnik Miloš................................107 Sivic Anton.......................... 58, 125, 170 Strancar Alojz........................... . 298 Turk Zdravko..................... 17, 53, 91, 124, 305 Urbas Janko.............................296 Verderber Anton........................... 245 Vizjak M&tod.............................160 Vovk Peter.............................. 65 Zupančič Beno............................ 14 Zumer Lojze .,,.,....,...................307 POMEN GOZDA ZA ODDIH Prof, dr, H. Leibundßut (Zürich)* Podoba je, da za deželo kot je Jugoslavija gozd pri sedanjih razmerah v rekreaciji ne igra posebne vloge. Primerjava z drugimi deželami Zahodne in Srednje Evrope kaže, da sodi Jugoslavija med izrazito gozdnate in redkeje naseljene pokrajine. V Evropi je Slovenija razen skandinavskih dežel najbolj bogata na gozdovih. Njena gozdnatost je dvakrat večja od naše v Švici, gostota naseljenosti pa je za eno tretjino manjSa; pri tem je razporeditev prebivalstva v Švici mnogo neenakomernejša, prebivalci so zgoščeni v nižjih legah ter naseljih. V Evropi odpade na prebivalca povprečno 0,3 ba gozda, v Sloveniji pa znaša ta delež 0,6 ha. V vaši deželi imate torej še obsežne gozdne površine, ki imajo za vas predvsem gospodarski pomen, Ohranitev in nega gozda iz zgolj socialnih vidikov se komajda pojavljata. Vendar se zdijo organizatorjem vašega posvetovanja nakazani problemi izredno važni. Zahvaljujem se vam za povabilo k temu posvetovanju ter za prijateljski sprejem perialpskih profesorjev za gojenje gozdov. Ze 15 let obiskujem vašo deželo, ki je tako bogata na nedotaknjenih pri rodnih lepotah, zato si dovoljujem deliti z vami vaše mnenje. V Švici smo ob našem gorskem in vodnem bogastvu ter ob dobro razporejenih gozdovih še pred dobrimi desetimi leti menili, da našemu pre.bivalstvu pa tudi tujim obiskovalcem ne bo nikdar primanjkovalo prostora za oddih. Podobnega mnenja so ob vaših razmerah sedaj tudi mnogi od vas. Ugotoviti pa moram, da nas je razvoj v zadnjih letih tako presenetil, da ne moremo zadovoljivo reševati številnih važnih pokrajinsko načrtovalnih nalog socialnega značaja. Slovenija se kot alpska dežela na teh izkušnjah lahko uči. Zaradi tega sem izredno zadovoljen, da lahko spregovorim o tistih nalogah gozdarjev, ki že sedaj postajajo enakovredne ekonomskim nalagam. Ves tehniški napredek in težko rešljive gospodarske naloge sedanjosti ne smejo zavajati odgovornosti za naše največje prirodno bogastvo — gozd. Gozdarji ne smemo prezreti dejstva, da se pri sedanji razvojni vrtoglavici brezskrbno zapravljajo nepovra^jiva prirodna bogastva, kot so: i-ude, zdrava voda potokov, jezer in rek, plodna zemlja, rastoče zeleno bogastvo gozdov. Progresivno naraščajoče človeštvo živi v usodnem prepričanju, da bomo s kozmo-navti in sputniki kmalu dosegli zvezde, pri tem pa pozablja, da izgubljamo zdrav in ptoden življenjski prostor na zemlji. Tudi med gozdarji niso redki apostoli, ki zapeljujejo z različnimi recepti. Z njimi poskušajo delovati pomirjevalno na široke množice ter odgovorne politike, posebno v deželah, ki so bogate na revnih gozdovih. Na ta način omiljeno prikazujejo posledice premočnega izkoriščanja za pridobivanje določenih sortimentov ter zavlačevanih izbolj-sevalnih ukrepov. Bodočnost bo mogoče oprostila takim napačnim gospo- * Prevod referata s plenums 2IT G LI Slovenije v Slovenjem Gradcu dne 17. 9.1962. darskim zaključkom, izredno ostro pa bo ocenjevala naše delovanje, če bomo pri tem zanemarjali socialne zahteve. Te socialne zahteve, preneSene na naäo generacijo in postavljene pred gozdarstvo, postanejo izredno jasne, Če poizkusimo proučiti odnos človeka do gozda v posamemih razvojnih stopnjah, JSTa najnižji stopnji je vladalo brezciljno izrabljanje in krčenje gozdov. Tako izkoriščanje je pomenilo človeku na primitivni razvojni stopnji prvi pogoj za njegov kulturni razvoj. Kar se je dogajalo pred tisočletji na Kitajskem, v Severni Afriki in Sredozemlju, se je nadaljevalo v Srednji ter Zahodni Evropi, prešlo je v Srednjo in Severno Ameriko, zaključuje pa se dandanes s pospešeno naglico v Južni Ameriki in drugih delih sveta. Potrebna je bila dolga razvojna pot in praktične izkušnje, dokler ni dozorelo spoznanje, da je poti-ebno več go^idov, če hočemo, da bo njihova vloga res koristna skupnemu družbenemu interesu. Do tega spoznanja so že pred stoletji privedle alpsko prebivalstvo težke posledice, nastale z uničevanjem gozdov. Mnogo pozneje sta dosegli Zahodna in Srednja Evropa visoko razvojno stopnjo, ki jo označuje načelo trajnosti gospodarjenja z gozdovi. Ta razvojna stopnja predpostavlja naklonjenost in veliko razumevanje do gozda, ki pa sta razvita Šele pri malo narodih. Presenetljiva je ugotovitev: Niso redki primeri in to v naprednih deželah, kjer manjka spoznanje, — da je rastnost gozdov zelo odvisna od velikosti lesne zaloge, — da pomeni vsako premočno izkoriščanje dolgoročno zmanjševanje proizvodnje v gozdu in — da povzroča zato vsako enostransko izseka vanje »iskanih^« sortimentov v bodoče povečano proizvodnjo »nezaželenih« sori;imentov v gozdu. Zmotno m s težkimi posledicami je obremenjeno stališče, da je gozd skladišče lesa, ki ga lahko likvidiramo, kadar nam to pač narekujejo gospodarske potrebe. Taka miselnost je lahko značilna morda za kakšno veliko banko, nikakor pa loi stališče ni primemo za narod na visoki razvojni stopnji z velikimi načrti za bodočnost. Kljub temu taksne dediščine nikjer ne primanjkuje. Sele ko je premagana zapuščina kratkotrajne zasebnegospodarske miselnosti, je mogoče razvijati stopnjo dolgoročnega načrtovanja in socialnega ter resnično ekonomičnega gospodarjenja z gozdovi, Vendar v interesu celotnega ljudskega blagostanja ugotavljamo, da pomemta proizvodnja lesa iji varovalna vloga gozda samo del njegovih nalog. S tem v ničemer ne kratimo težnje po trajnost) donosov iz gozda. Četudi kot gozdarji ne bomo nikdar zankiali, da bo ostala proizvodnja lesa dominantna naloga gozdnega gospodarstva, ne gre prezreti, da postajajo iz splošnih vidikov tudi druge naloge gozda vse pomembnejše. Zdi se mi, da se v Jugoslaviji ta razvoj že jasno nakazuje, zlasti Še v Sloveniji ter na Hrvaškem, Gozd tudi t-ukaj kot nepo-grešljiv faktor pridobiva na svojem socialnem po menu za kulturo in obstanek ČJoveStva. Vse dežele s pričetki naglega industrijskega razvoja to jasno potrjujejo. V Švici je živelo leta 1900 še 78% prebivalstva na deželi. Leta 1950 je znašal ta delež še vedno 63%, vendar je število prebivalstva domala za polovico na-rastlo. Delež prebivalstva, ki ni zaposlen v kmetijstvu ter je brez samostojne zaposlitve, se je silno povečal. Agrarne pokrajine postajajo industrijska mesta. Hrup, odpadni plini, dim, prah, radioaktivni žarki in zoževanje prostora za gibanje postopoma usiTvarjajo nezdrave življenjske razmere. Človeka od jutra do poznega večera obdajata naglica in razburjenje. Kljub tehniškemu napredku, uvajanju strojev in skrajševanju delovnega časa, postaj^ delo vedno bolj eno- stransko, napomejše in uta-udl^ivejše. Ljudje se vse bolj gnetejo v delovnem prostoru, na ulicah, v javnih prometnih sredstvih, v stanovanjskih naseljih, zabaviščih in počitniških krajih. Napori pri snovanju športnih prostorov, olepševanju mest z zelenimi površinami, parki in vrtovi ne morejo nadomestiti izgube hfärmoniinega in zdravega življenjskega prostora. Sport, kulturni filmi, sončne kopeli in obsevanja le skopo nadomeščajo prirodno, zdravo delo v gozdu, na polju in prirodno življenje z zadrževanjem na svežem zraku in soncu. Izguba stalnega ter intenzivnega prirodnega življenja oblikuje in ustvarja, povezana z nezdravim načinom življenja in vedno manj sproščenim delom posameznika na tekočem traku, nov tip Člove.ka, ki je vedno bolj dovzeten za različne bolezni psihološkega značaja. Tam, kjer je nekoč zadostoval navadni hišni zdravnik, se pojavljajo zdravniki 7a Živčne bolezni, psihiatri ter psihologi kot, gobe po dežju. Papirnata poplava o zdravem stanovanju, zdravem oblačenju, zdravi prehrani, zdravem dihanju, zdravem delu in zdravem lenuharjenju vedno močneje narašča. Pri vsem tem pa le spoznavamo, da je za duševno in telesno zdravje širokih plasti prebivalstva pogoj gibanje v zdravem prirodnem okolju. Sprostitev od dnevnih nevarnosti in naporov je najhitrejša ter najzanesljivejša pri zdravi zakoreninjenosti na domačih tleh. Zato pomenijo hribi, gozd in voda vsem tistim brez lastne grude prirodo in domovino. Hribi, vodovja, zlasti pa gozdovi pridobivajo močno na pomenu kot prostor za oddih. Ta pomen se tem bolj stopnjuje, čim bolj izgublja naša kulturna pokrajina svojo prirodnost in čim dalje kmetijstvo osvaja nove površine zaradi povečanih potreb po hrani. Zato postajajo vedno glasnejše vodilne socialne zahteve po ohranitvi velikega dela gozdov in po prirodnem gospodarjenju z njimi. Kot v velikih mestih ni smotrno odvzemati bolnišnicam in šolam pro^ štora ali »racionalizirati« uporabo zelenih površin ter igrišč, tako tudi ne kaže odstranjevati go^da v neposredni bhžini mest. Tu ne gre dajali prednosti problemom gospodarstva in pridobivanju zemljišč. V ospredje stopajo socialne dolžnosti. Tudi gozdovi s skromnimi donosi v bližini vasi in mest prevzemajo bolj kot kateri drugi člen pokrajine izredno važne naloge. Travniki in polja so le občasno in omejeno dostopni ter omogočajo sprostitev očasa le na daleč in pri vožnji skozi pokrajino. Hribi in vodovja dopuščajo gibanje le telesno krepkejšim. Gozd pa nudi vsakomur in ob vsakem času neomejen prostor za gibanje, dihanje ter sprostitev. Zato se posebno čudimo, da se socialni politiki bolj ne borijo za ohranitev gozda. Povsod na območjih z pičlo gozdnatostjo in povečano gostoto prebivalstva nastaja dandanes pritisk za krčenjem gozdov. Wa območjih ekstenzivnega alpskega kmetijstva in kmetijskih obdelovalnih površin ne primanjkuje nadomestnih površin za pogozdovanje. Gozdar se s tako zamenjavo ne strinja, ne zaradi romantike, ki je sedanjemu času tuja, temveč zaradi človeka, predvsem mladine in delovnega človeka. Gozdno gospodarstvo je sicer zaradi upoštevanja rekreacijske vloge gozda pri delu manj sproščeno. Go^d kot prostor za oddih skriva tudi v gojitvenem pogledu negativne strani. S teptanjem tal, škodo na mladem drevju, nepazljivostjo, neznanjem ter celo zlobnostjo se povzroča škoda, zaradi katere bi kazalo gozdnemu gospodarstvu te površine opustiti in iskati zamenjavo v odmaknjenih krajih. Toda potrebno je gozdne posestnike in oblasti vedno opozarjati, da je gozd splošno premoženje. Njegova ohranitev se vse prepogosto prepušča samo gozdarjem. Dandanes je dolžnost vseh, da bedijo nad zaupano gozdno doto. Gozdarska vpraäanja se ne tičejo več samo potrognikov lesa in gozdarjev, temveč 50 v interesu javnosti ter zadevajo vsakogar. Za gozd srrio dandanes vsi odgovorni- Tudi pri gozdarjih mora doKoreti spoznanje, da postajajo interesi skupnosti vedno odločilnejši. Človek, ki išče oddih v gozdUj ima pravico do vstopa v gozd, do miru in uživanja v prirodi. V prirodnem gozdu, namenjenejn za oddih, ne sme manjkati počivališč, ognjiSč in zavetišč. Pogosto deluje tudi tehniški razvoj v g02du, in to v bližini mest, v nasprotju s potrebami skupnosti. Zaradi pomanjkanja delovne sQe ter zaradi težnje po zmanjševanju stroškov se vse pogosteje pojavljajo stroji in motorji. Konje nadomeščajo smrdljivi traktorji, vlačilci in vitli. Pri negi mladja in gošče se že pojavljajo stroji. Gozdni rair postaja s tem vse bolj ogrožen. V duhu Časa ie, da se vsakdo čuti socialno povzdiguj enega, če lahko zasmraja in povečuje hiTjp celo tam, kjer stroj ne more nadkriJjevati mirnega ročnega dela. Nočemo nasprotovati nagnjenju k mehanizaciji in gospodarskim težnjam, vendar pa je neogibno potrebno do znosnosti ublažiti učinek tehniškega razvoja v vseh naših gozdovih, Zahtevam higiene je namreč pripisovati enako važnost kot gospodarskim in delovno tehniškim premislekom. Na srečo se zahteve sodobnega gojenja močno ujemajo z nalogami gozdov 2a oddih. Sodobno gojenje oblikuje zelo donosne sestoje, ki po svoji lepoti ne zaostajajo za prirodnimi gozdovi. Dandanes ni več nasprotij med gojenjem in varstvom gozdov. Kavno tako tudi ni več razlik med varovalnim gozdomj gozdom za oddih in gospodarskim gozdom. Na vseh področjih sta napredek in tehnika ustvarjala prvotno tragični dualizem Človek — priroda, raziskovalno delo in praktične izkušnje pri gojenju gozdov pa vodijo k novi sintezi med prirodnostjo in gospodarnostjo. Ta ra^.voj nakazuje, da bo prirodni gozd igral v bodoče vedno večjo vlogo, ne samo kot gospodarski, varovalni in rekreacijski, temveč t"udi kot pokrajinski element. Proizvodnja lesa, zaščita tal, uravnavanje odtoka vode, zaščita pred nastankom plazov, zmanjševanje hrupa, prahu, odpadnih plinov in mnogi drugi vplivi gozda so v osnovi le posamezni faktorji Elementarni pomen gozda prihaja do pravega izraza v celotni pokrajinski skladnosti. Naš življenjski prostor je namreč potrebno dojemati kot zaključeno geografsko celoto - kot pokrajino, ki jo karaktenzirajo njen zgodovinski nastanek, sociološki, gospodarski, tehniški in piirod»znanstveno pogojeni vidni svet s svojo notranjo, biološko vsklajeno zgradbo, V prapokrajini so uravnavali njen razvojni tok prirodni zakoni, v civilizirani pokrajini pa je izginilo samostojno uravnavanje ravnotežja, ki je značilno za pokrajinsko harmonijo, ter je postalo v celoti odvisno od; človekovega početja. Iz tega sledi, da je naša dolžnost: smiselno oblikovanje pokrajine. Nasa sedanja pokrajinslta načrtovanja so domala vsa sluCajna, Špekulantska in teh-nokratska, ali pa slonijo zgolj na statistično prostornem in estetskem ureditvenem koi\ceptu. Nasprotno, potrebno bi bilo posvetiti vso pozornost biološko-dinamični zgradbi pokrajine in njeni ekologiji, Sele ob takem stališču bomo mogli pravilno ceniti vlogo gozda v kulturni pokrajini. S stopnjevanjem in specializira njem nastaja velika nevarnost za pokrajinsko ekologijo ter za gozd. Specializacija je sicer potrebna in vodi k poglabljanju znanja na vseh področjih, vendar pa poglobljeno znanie pogosto izgubi na svoji vrednosti zaradi pomanjkljivega upoštevanja Širokih vzročnih zvez, saj se zorni koti posameznih specialistov komaj še dotikajo. Opevano timsko delo pogosto ustvarja facetirano mozaično podobo, ki ji manjka celotnost gledanja, "Vedno in ponovno lahko ugotavljamo, da ranogi agronomi ocenjujejo meUoracijske mož- nosti le po hektarskih donosih in možnostih uvajanja strojev. Pokrajinski oblikovalci vidijo le pokrajinsko fiziognomijo, zaščitniki pri rode ščitijo le posamezna živa bitja in preminule objekte, pri tem pa pozabljajo, da je ogrožen celoten življenjski prostor in njegova življenjska združba. Vsako podobno izolirano opazovanje ne upošteva pokrajine kot ekološke celote. Presojanje o razprostranjenosti gozdov ne sodi torej le v področje arhitekture, gosptxlaratvenikov in agronomov. Bistvo ni zgolj v deležu gozdov in polja, v obüki naselij, v razmestitvi industiije in prometnih naprav, temveč v celotni skladnovst) razmerij človeškega življenjskega prostora. Gozd z gorovjem ter vodovjem predstavlja sicer estetsko najvrednejši pokrajinski element, vendar pa je veliko pomembnejša njegova prisotnosL za pokrajinsko ekologijo. Gozdno gospodarstvo je poklicano, da sodeluje pri reševanju obravnavanih nalog, to še posebej zai-adi mnog ost rana Ite izobrazbe gozdarjev na biološkem, gospodarskem in tehniškem polju. Tam ,kjer teh nalog niso pravočasno dojeli, gozdarji kot oblikovalci ne morejo več uspešno ukrepati, Tam, kier je se možno načrtovati, ščititi in oblikovati, Čakajo gozdno gospodarstvo zelo hvaležne socialne naloge. V Jugoslaviji so te m'OŽnosti na srečo še dane. Naloga gozdarjev je, da to pravočasno spoznajo In se vključijo v delo-. Čestitam vam k vagi prekrasni razstavi, ki me dvojno prepričuje, da boste obravnavane naloge z uspehom reševali: Z vloženimi sredstvi in trudom za razstavo ste skupno s sodelujočimi dokazali, da ne vidite v gozdu zgolj sredstva za pridobivanje lesa. Vaši umetniki, ki so tako spontano pripomogli k ure.sni-čitvi vaše zamisli, so s svojim delom, kot eksponenti naroda dokazali, kako globoko intuitivno je dojemanje bistva gozda. Ali ni značilno, da Številni umetniki niso pnikazali le zunanjo obliko gozda, temveč so prodrli v njegovo notranjost — do vonja smole, trohnobe lesa, korenin, da celo v notranjost drevja. To more nastati le tedaj, če je notranjost naroda globoko povezana z gozdom. Kako bi tak narod še posebej ne potreboval gozdov kot prostora za sprostitev? Ce se boste kot gozdarji uveljavljali v obravnavanih nalogah, si boste pridobili trajne in resnične socialne zasluge. Pi-evedel D. MJinšek RAZVOJ NEK.^TERIH GOZDNOGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V ODNOSU NA SODOBNO GOJENJE GOZDOV (Iz inätituta za gojenje gorfov biolehniäke iakultete) Dr, ing, Duäan Mlinšek (Ljubljana)* S povečanjem intenzivnosti pri gospodarjenju 2 gozdovi rastejo potrebe po harmonični vskladitvi med gojenjem gozdov ter drugimi gospodarskimi dejavnostmi, ki so tesno povezane z gozdno proizvodnjo oziroma so njen sestavni del. Gre za gojenje v prirodnih gozdovih brez plantažne proizvodnje in njenih problemov. Zanima nas predvsem stališče, ki ga naj pri svojem razvoju in izpopolnjevanju zavzamejo druge važnejše gospodarske dejavnosti v odnosu na korenite miselne spremembe v gojenju gozdov. Če želimo, da bo gozdno gospodarstvo res služilo svojemu širokemu namenu ter pri tem te dejavnosti ne bodo zastajale v slepi ulici. Objavljamo za tisk prirejeni referat s plenums v Slovenjem Gradcu. Uredništvo Naš cilj in načela Okolje, kjer živimo ter evropske in svetovne gospodarske razmere nas silijo, da tudi gozdarji ki-jtično ocenjujemo svoje delo ter iščemo izboljšav. Pri tem ugotavljamo kopico pomanjkljivosti, med katerimi je gotovo poglavitno dejstvo, da je v jugoslovanskih gozdovih zdaleč premalo kvalitetnega lesa. Količinski prirastek naših gozdov je razmeroma precejšen, vendar že vedno veliko manjši od i-prirodnLh« zmogljivosti rastisč. Se veliko veČja pa je vrzel glede kakovostne proi'zvodnje. V našem gospodarskem razvoju postaja vedno občutne j ši problem pomanjkanja kakovostnih sortimentov ter obilice neuporabnih ah težje uporabnih manj vrednih sortimentov. Gre za splošen svetovni pojav, ki tare gospodarstvenike tudi v Srednji. Evropi, pri nas pa postaja celo že nevaren. Pri logičnem preudarku se moramo prav resno zamisUti nad izredno slabo kakovostno sestavo, predvsem v naših listnatih gozdovih, pogatto pa tudi v nenegovanih in izsekanih mešanih in čistih sestojih iglavcev. Vzroki za tako stanje ne izvirajo samo od danes ah včeraj, temveč so zgodo^ vinsko pogojeni. Naša napaka je, da včasih zamižimo nad pretekJostjo. Predvsem pa skušamo reševati zaostalost provizorično, ne da bi iskali rešitve na znanstvenih osnovah in pogosto tudi s pomanjkljivo načelno orientacijo. Dejstvo je tudi, da smo se v položaju, ko smo prisiljeni sprejeli načelo vrednostne in kakovostne proizvodnje v naših gozdovih. Pod kakovostno razumemo proizvodnjo takega lesa in sortimentov, ki imajo čim večjo vsestransko uporabnost. V tem načelu je v našem primeru avtomatično vključeno načelo kakovosti, pridružujeta pa se še atributa: čimveč in s čim manjši mi izdatki. V našem gozdnem gospodarstvu in pri naših rastiščnih razmerah naj sc ne pojavlja več vprašanje: ali čim več, ne oziraje se na kakovost; ali čim kakovostnejša proizvodnja? Za našo situacjjo in perspektive je rešitev le v sintezi obeh načel, pač v okviru naših gospodarskih možnosti s poudarkom na ekonomičnost. O smotrnosti postavljenega načela dovolj zgovorno priča sedanje težko stanje glede proizvodnje kakovostnih sortimentov. Smotrnost načela vrednostne proizvodnje še posebej podkrepljuje izjemen značaj večine naših rastišč, ki so boljša od evropskega povprečja. Gre za rastišča, kjer je proizvodnja selo dobrega lesa v primerjavi t drugimi rastišči laže in boli ekonomično dosegljiva. Gre za rastiščno priviligiran položaj, ki ga uživamo, pridružuje pa se mu še relativno ugodna odprtost naših gozdnih območij. Pri opredelitvi za obravnavana načela glede proizvodnje lesa pa ne smemo pozabiti, da se z bliskovito naglico stopnjuje aaŠČilTia in rekreativna vloga gozda. Tega se v naših razmerah premalo zavedamo. Sele če primerjamo naš položaj z dmgimi deželami v Evropi in Severni Ameriki, začenjamo spo^^navati, kaj pomeni in bo vedno bolj pomenil gozd delovnemu Človeku pri nas v rekreativnem pogledu in kakšen važen položaj bo pripadal pri nas gozdu glede na novo vrsto gospodarstva, ki se pri nas šele poraja — turizem. Zaradi ugodnih naravnih pogojev moramo pri proizvodnji lesne surovine istočasno reševati tudi vprašanje oblikovanja go?-da ter gozdnih predelov .-sploh v rekreativnem pogledu. Ce torej želimo izkoriščati vse možnosti, ki nam jih dajejo naši gozdovi, potem proizvodnja lesne surovine ne sme biti več osamljeno samostojna, temveč se mora tesno povezovati z usmerjanjem in oblikovanjem protektivnega in rekreativnega potenciala gozdov. Od značaja prizadete pokrajine, od razmer v njej, predvsem pa od širine našega zornega kota in stopnje vključevanja gozdar- jev v dogajanje okoli sebe bo odvisno, katera od nalog bo v določenem primeru prevegnila oziroma kolikšne bodo posamezne komponente v skupnem končnem efektu, Ob takih perspektivah postaja gospodarjenje z gozdovi zelo zahtevno. Rešitev je v povečan.iu intenzivnosti in v pravUni orientaciji vseh gozdnogospodarskih dejavnosti. Pri tem ko posamezne panoge iščejo nove poli, je nevarno, da bi zašel razvoj v slepo uLico zaradi nekompleksnega gledanja na gozdno proizvodnjo. Ob celovitem razumevanju gozdne proizvodnje naletimo pri izpopolnjevanju misli in dela na dvoje poglavitnih poglavij gozdnega gospodarstva, in to: — na Človeka kol uživalca ter odločilnega usmerjevalca gozdne proizvodnje, — na osrednji del gozdne proizvodnje; gojenje gozdov na tenieljih gozdno-gojitvene znanosti. Kje je bistvo naštetih temeljev gozdnega gospodarstva? V gojenju gozdov gozdnogospodarsko naprednejših evropskih dežel je prišlo v zadnjih desetletjih do načelnih preusmeritev. Nega, razvoj temeljnih znanosti, kot so: ekologija, pedologija in fitocenologija je odločno prispeval, da je gojenje gozdov dokončno in odločno zapustilo mehanistično pot in se je kot samostojni zvezni člen uvi'stilo med temelje znanosti in operativne vede. Dokopali smo se do spoznanja, da vlada v populacijah gozdnega drevja ter rastlinskih združb silna genetska heterogenost. Vsak osebek je po svoje sposoben uveljavljati se v določenem okolju ter proizvajati, gledano pač s človekovega utilitarističnega staliSča, Vsak de! rastišča sc po svoje razvija in po svoje reagira na vegetacijo in na človekov vpliv. Obstoji torej izrazita individualnost, ki se po svoje izraža v kompleksu biocenoze. Spoznati to individualnost za posamezno drevo ali skupino drevja, ugotoviti gojitvene prijeme in ustvariti trajne ustrezne razmere sa pospešen razvoj gospodarsko pomembnih lastnosti, se pravi gojiti gozd in v njem maksimalno proizvajati, To genetsko darvinistično oblikovano spoznanje je glavni steber napredne gojitvene misli. To spoznanje zahteva od gozdnega gospodarstva, da se odpove mehanističnemu razumevanju gozdne proizvodnje. S tem opušča gojenje gozdov tisto tehniko gojenja, ki upošteva kot tehnični pripomoček le velikopovršinski in velikose-stojni značaj. Nasprotno pa posveča pozornost vsakemu posameznemu osebku, delu sestoja, rastiščnim nadrobnostim mikro okolja v vseh oblikah gozdov. Napredna tehnika gojenja gozdov mora izbirati takemu stališču prilagojene tehnične pripomočke, s katerimi je mogoče nadrobno uravnavati razvoj gozda, ZaLo je njen položaj malopovršinski in maloprostorninsku. Takšna tehnika gojenja gozdov, ki sloni na širokih bioloških temeljih, je izredno zahtevna, omogoča pa veliko proizvodnjo lesa ob sočasnem optimalnem rekreativnem jn pro-tektivnem delovanju gozda. Dolžnost družbe je ustvariti svojim članom takšne materialne in duhovne razmere, da se bodo lahko uspešno obUkovali in razvijali v etično čim popolnejše člane skupnosti. V ambientu gozdnega gospodarstva je ustvarjanje takšnih razmer težje kot v drugih gospodarskih panogah. Vzroki so predvsem v življenjskem okolju gozdnega delavca. Razsežnost gozdnih predelov, njihova težka dostopnost In prostranost ter nestalnost delovišč delujejo razdruževalno. Osamljenost in do nedavnega še zelo primitivne oblike dela le še pospešujejo razdruževalni vpliv prostranih gozdnih površin in pospešujejo prirojeno konservativnost prebivalstva. Gozdni dclavec je zato zaostal. Kaša naloga je iztTgati ga iz te zaostalo,sti. To pa je izi-edno odgovorna in težavna naloga. Merilo življenjske ravni ni le v kupni moči, temveč prav tako tudi v etični in kulturni stopnji. Uspešen razvoj teh činiteljev je odvisen od pospešenega odstranjevanja naštetih zaarek od oblikovanja delovne tehnika ter od psiholoških momentov v razmerju Človeka do dela. Cjm stalnejge bo delöVTio mesto gozdnega delavca, čim laže in hitreje bo dostopno delcvišče, tem veöja bo vnema za delo, ter pozitivnejSi odnos do dela. Stalnost delovnega mesta v določenem okolišu omogoča, da delavec lahko oceni svoj delovni uspeh in s tem prispevek sebi in družbi. Ni treba posebej poudarjati, da je ugotovl]ivost delovnega uspeha odločilni činitelj pn pospeševanju proizvodnje. Zaradi dolgotj-ajnosti proizvodnega procesa v gozdu in posebnasti gozdne pfoizvodnje, kjer se uspehi dela ne kažejo samo na skladišču, temveč prav tako tudi na preostalem gozdu, t. j. na stopnji proizvodnega potenciala rastišča in sestoja, je ugotavljanju delovnega uspeha posvečati še posebno skrb. Lagoden pristop do delovnega mesta ohranja energijo in skupno z očitnostjo delovnega uspeha na določenem objektu stopnjuje pri, delavcu vnemo in dovzetnost za izpopolnjeni način dela. Ustvarjajo se pogoji za poglobljeno delo. S spoznavanjem vsebine določene delovne operacije in njenega smotra se spreminja tudi odnos do dela, Tako postaja delo toriSče izživljanja ter oblikuje človeka v njegovih duševnih vrhnain. Primerjava stališč, ki so temelj napredni gojitveni misli, 7, osnovnim načelom o etičnem in kulturnem liku človeka, v našem pi-inieru gozdnega delavca, kaže na popolno ujemanje na obeh straneh postavljenih smotrov. Sodobno gojenje gozdov prispeva h krepitvni materialnih dobrin, hkrati pa je izredno učinkovit pripomoček za oblkovanje delovnega človeka. Misli k posameznim dejavnostim Spoznati in dojeti preobrat gozdn»gojitvenih proizvodnih naČel in miselnosti o oblikovanju človeške notranjosti je pogoj za miselni preobrat in konstruktivno pespektivno delo na drugih področjih gozdnega gospodarstva, ki se povezujejo ali pa celo ujemajo z osrednjo gozdno proizvodnjo. Vsak popolnejši nazor si kot vsaka novejša misel utira pot, zlasti še ker je stara eksploatacijska miselnost o gozdnem bogastvu v naših razmerah še premočno ukoreninjena in tako rekoč Šele malo Časa za nami. Kot gojitelj ne bi želel, da bi me napačno razumeli, še manj pa, da bi se komu prikradla misel, da poskušam prikazovati gojenje z zvišenega položaja. V bistvu ne gre za nič novega. Svoj čas. ob obilici lesnih zalog in gozdov, je bil gozd rudnik, ki so ga eksploatirati skladno s takratjiim nivojem gozdnogojitvene miselnosti in obče v&lJavnih nazorov o človeku in človeški družbi. S spremembo splošne situacije, z novimi pogledi na človeški jaz, njegovo dostojanstvo in družbo, a preobratom v temeljih gozdnogojitvejie znanosti se mora vse naše delo od tehnike gojenja gozdov do vseh drugih gozdnogospodarskih dejavnosti prilagoditi novi obliki proizvodnje v vsestransko korist človeka. V dopolnitev teh svojih misli se hočem za orientacijo dotakniti le nekaterih gozdnogospodarskih dejavnosti, ki so tesno povezane oziroma globoko posegajo v gozdnogojitveni del gozdne proizvodnje. Izkoriščanje gozdov: Sele temeljita orientacija glede ciljev in dejavnosti go5;dnogojitvene proizvodnje lahko usmeri delo, napredek in racionalizacijo zadnje faze gozdne proizvodnje, t. j. >>žetve«- Naloga izkoriščanja je v manipulaciji z enim od končnih gozdnogojitvenih produktov — lesom - od rastišča do skladišča v takšni obliki in stanju, in v dobavi lesne surovine trgu in lesni industriji vsaj v taltšni kakovosti - če že ni s spretnim krojenjem oplemenjena kot je bila prcäzvedena v sestoju. Pri tem pa se moramo pri izkorišfisinju zavedati, da je za sečnjo določen les le del gozdnogojitvenih dosežkov. Drugi večji del Je gojeni gozd (rastišče in sestoj). Ta ostaja s svojim pri gojenim proizvodnim potencialom na mestu z nalogo produdrati Čim več po kakovosti, ščititi pred erozijskimi pojavi in delovati rekreativno. Ta glavni del gojitvenega produkta, vzgojeni gozd, mora pri manipulaciji z lesom, predvidenim za sečnjo, ostati ohranjen v svoji popolni, široko razumevani proizvodni moči. Zato moramo pri izkoriščanju izbirati takšne pripomočke, delovne metode in radonallzacijäke prijeme, ki se ne nanašajo le na manipuladjo z lesom za posek, temveč kar najbolj upoštevajo glavni, veliko več vredni del gozdnogojitvenih dosežkov, t. j. ^^gospodarski gozd-«. Pripomočke moramo torej prilagoditi metodam gojenja gozdov, podpirati negovalne težme in skrbeti za oblikovanje človeka. Kaj nam koristi skrbna proiw'odnja fumirskih debel, ce pri podiranju, krojenju in spravilu pokvarimo v teku deceniiev vzgojeno kakovost. Ne smemo biti zadovoljni le z -umnim krojenjem, ki je pri izkoriščanju sicer središče pokornosti, če z malomarnim spravilom uničimo s trudom zasnovano kakovost, ki ostaja v gozdu. Poznamo primere, ko so z odLČno krojeno hlodovino pri spravilu poškodovali domala vse najlepše drevje in uničili dve tretjini bodoče vrednostne proizvodnje (v sestojih listavcev). Tak naČin dela kvarno vpliva na vzgojo delavca, ki ga puščamo v okvirih primitivizma, mu zapiramo pot k razširjanju obzorja, ga spreminjamo v brezčuten stroj ter tako spodža-gujemo vejo za povečevanje gozdnih donosov. Gozdna proizvodnja, gojenje, se srečuje na vsakem koraku od Alp do Murske ravnine z novimi problemi. Temu primerno moramo prilagojevati gojitvene prijeme, da bi čim funkdonalnejše izkoristili in oblikovali gozd ter njegove nosilce proizvodnje. Pa tudi izkoriSčanje mora iskati med dosežki mehanizacijo in delovne tehnike ter uvajati tiste pripomočke, ki ustvarjajo sozvočje z osnovnimi načeli napredne, ekonomično usmerjene gojitvene miselnosti, in istočasno hairmonično oblikujejo delavčevo etiko v gozdu. Pri tem naj velja vodilo: Ni vsaka stvar za vse primere! S kompresorjem za pridobivanje kamenja ne moremo vrtati zoba, potrebno je bilo sveder prilagoditi zobu, Prilagojevanje strojev in delovnih metod pa je v gozdni proizvodnji še posebej potrebno. Gradnja gozdnih komunikacij: Podobna je situacija pri pro jektiranju in gradnji gozdnih komunikadj. Kot je po eni strani potrebno pohvaliti načelo kompleksnosti pri odpiranju gozdov za celotna območja ne glede na sektor lastništva, tako je po di-ugi strani graje vreden pojav, da se še sedaj veliko preveč projektira le s stališča transporta lesa. Projektiranje gozdnih prometnic v državah z naprednim gojenjem ne sloni le na transportu lesa, temveč v pi-vi vi'sti na proizvodnji v gozdu, na gojitvenih temeljih, kt morajo biti vodilo, podobno kot pri izkoriščanju gozdov. To velja še posebej za. naše razmere, ko lako rekoč zaključujemo z izgradnjo arterijskih cest, poglavitnih gozdnih žil in se lotevamo spopolnjevanja cestnega omrežja s kapilarami. Proiesor Leibundgut je objavil v .švicarskem gozdarskem glasilu študijo (1961) o vprašanju, ali je z gozdnoproizvodnega stahšča bolj upravičena gi-adnja gozdnih cest aii pa žičnic. Temeljita razprava razpleta naslednje misLi: Tam, kjer projektirajo gozdno cesto le s stališča transporta lesa, ni gojenja, tam tudi ne moremo pričakovati povečanja donosov. Wa majhnem primeru je dokazal, da se v gozdu cesta uporablja povprečno enkrat za transport lesa in Šestkrat za diuge namene. Tako so v švicarskih razmerah z uspešno nego poravnanj sh'oäki za gradnjo cestnega omrežja. Zavedati se moramo, da cesta odreja utrip gospodarskemu dogajanju v gozdu. Intenzivno gojenje je mogoče le ob prej zgrajenem cestnem omrežju. Njegov projektant pa mora poznati napredne gojitvene koncepte, ki mu morajo biti giavno vodilo pn nadrobnostih projektiranja gozdnih cest. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da cestna mreža gozdnemu delavcu hkrati lajša dostop, mu zmanjšuje napore, ga zbližuje z gozdom ter sploh pozitivno vpliva Tia njegov odnos do gozda in prirode. Prav tako je cesta tista, ki zbližuje delovnega človeka z gozdom, tako domatina kakor tudi turista in tujca. Zelo smo še naivni, ce mislimo, da bomo s klasičnim tiirizmom reševali naše gospodarske težave. Imamo izredno dobre pogoje za razvoj modemih oblik turizma. Cesta sko^ii naše gozdove bo odprla naše goadove in privabila tujce. V ZDA pri gradnji gozdnih cest z vso pedantnostjo upoštevajo reJireativna stališča, ki so pogosto celo vodilna. Ob gozdnih cestah so pripravljeni prostori za taborjenje ali pa tudi zaprta ognjišča s skladovnicami nasekanih drv za pripravo kosila in podobno. Klavrno vlogo igra gradnja gozdnih cest. Z nekulturno gradnjo pogosto množično uničujemo sestoje levo in desno, koder cesta prodira, Pogosto tudi trajno uničujemo pri^rodne lepote z razkopava njem strmih pobočij, zasipavanjem sotesk, potokov in odpiranjem zemeljskih skladov. Taki cesti, ki je zgrajena samo zaradi transporta lesa, se pogosto pridruži še eksploatacijska sečnja z unčenjem gozda za dolgo dobo (to je sicer v Sloveniji redek primer). Zdi se, kol bi poslušali afriškega popotnika, ki pripoveduje: »Povsod, kjer prodre cesta v neodprta področja, je le-ta -fmödema-nostnih itkrepor. Na primer: določilo, kdaj se ^natra, da delavci posnajo mvarnosti m škodljive pojave v zvezi z izkoriščanjem gozdov in kaj mora v tem pogledu ukreniti gozdnogospodarska organizacija (delodajalec); kai je potrebno poznati, da bi se s-motrno uporabili predpisi Členov 3—5 in 7 pravilnika.. Dalje, kako se določi vodja delavske skupine m kaj je pri določenem deZti razumeti kot strokovno vodstvo in nadzorstvo pri opravljanju nevarne jJiega dela (96 člen pravilnika) Hkrati nastaja vprašanje, kda in kako oceni določeno delo za "nevarnejše^"? Kdo je odgovoren, če delavci pri delu ne upoštevajo strokovnih načel ali pa ne uporabljajo pravilnega orodja, če pride do nesreče, saj delajo delavci pri sečnji in izdelavi V gozdu nečmomci .samostojno in je morebitni nadzorni organ le od časa do časa prisoten? Kako vodja del oziroma druga odgovorna oseba nadzira takšno delo, ki mu ni trajno dosegljivo (£ten 103-105 pravilnika)? Glede na naravo dela pri izkoriščanja gozdov, zlasti pri podiranju drevja ir izdelavi gozdnih sortimentov je potrebno predpostaviti, da delavci poznajo nevarnosti dela in da se jim lahko izognejo (člen 3.), če so z ustrezno kvalifikacijo ali s priučitvijo na delo (staž) sanj usposobljeni, Ce vodja delovne skupine ni posebej imenovan ali sporazumno izbran, je za vodjo skupine potrebno imeti po kvalifikaciji najstarejšega delavf;a ali pa tistega, ki opravlja najbolj odgovorno delo (motorist). Vodja skupine razporeja delo delavcena v svoji skupini, tako da navadno vsak delavec v sorazmerno majhni skupini bolj ali manj dobro ve, kaj mu je delati. Ob ravnanju po strokovnih načelih morajo vsi delavci hkrati tudi solidarno upoštevati vajTiostne ukrepe. Na to mora pa/itü zlasti vod,ja skupine. Gospodarska organizacija v lastnem, interesu in v interesu članov svojega kolektiva skrbi, da bodo delavci od časa do časa deležni pouka in spopolnjevanja znanja v okviru svojega delo™ega področja. To je toiiko koristneje, ker splošni pouk ne more zajeti vseh primerov, ki nastopajo v praksi, ampak le strokovna načela, s katerimi pa je mogoče ob pravilnem praktičnem izvajanju obvladati vse primere, upoštevajoč povsod primerno stopnjo previdnosti, kajti delavec sčasoma na delovnih primerih lažje razume tisto, česar se je učil. Operativno vod&tvo prenaša strokovna navodila in nadzor na teren s pomočjo svojih logarjev ali delovodij (izjemoma tudi drugih odgovornih strokovnjakov). Ne moremo pa zahtevati od logarja — vsaj za sedaj ne —, da bi bolje od izkuSenih delavcev poznal prijeme pri delu, ki so odvisni od delovnih izkušenj in rutine. S tem seveda še ni rečeno, da ni zaželeno, da bi logar iz svoje prakse dobro obvladal vse delovne prijeme za vse^ tudi najnevarnejše primere To pa je precej odvisno od poteka njegove izobrazbe. Pač pa mora logar poznati splošna delovna načela in njihovo uporabo; to pa navadjio zadošča za uspešno izvi'sitev vseh konkretnih opravil, vendar pa je pri, tem potrebno veČ previdnosti jn več časa. Se posebno vaSno pa je dejstvo, da logar ali drugi strokovni vodja tie more biti prisnten pri sečnji vsakega drevesa, saj je to po naj'auj tovrstnega deJa neizi>edljivo. Naloga logarja (ali njemu ustrezne strokovne osebe) je, da presoja kakovost dela zlasti glede na to, ali so sortimenti izdelani po poprejšnjem dogovoru in glede škode v preostalem sestoju, ki bi se ji bili delavci lahko izognili (smer podiranja, čiščenje okoli drevesa, gozdni red itd,). Seveda pa si logar po načelu dobrega gospodarja in zavednega člana kolektiva prizadeva že med delom, ko od časa do časa obiskuje delavce, s svojimi opozorili in strokovnimi nasveti v obojestransko korist doseči om£?njGni cilj. Vsekakor pa bi moral pri obisku delavcev kontrolirati, ali le-ti upoätevajo najvažnejša določila delovne tehnike in ali imajo ustrezno orodje. Na podlagi teh občasnih ugotovitev pa deloma lahko presoja njihovo celotno delo. V težjih aH nevarnejših primerih naj bi delavci zahtevali po.sebno strokovno vodstvo, ki ga mora operativno vodstvo dati. Seveda bi moral to svetovati tudi logar, kadar takšen primei* opazi, ali pa sam prevzeti strokovno vod-Kt^'o pri takem delu. Ce pa delavci take pomoči ne zahtevajo ali pa strokovna oseba takšnega primera ne more opaziti, ne bi bilo pravilno za primer nesreče klicati na odgovornost tudi posredno strokovno vodstvo, ki ni moglo psredovati. Pač pa se morajo delavci vedno seznan.iti z vsemi mogočimi nevarnejšimi primeri, če jih že od prej ne poznajo. Kadar to ne zadošča oziroma, če še upoštevamo dejstvo, da se delavci pogostoma vnaprej dovolj ne zavedajo nevarnosti težjih primerov, da bi zahtevali posebno strokovno vodstvo ali tudi sami vavnaü dovolj previdno, kar bi navadno zadoščalo, bi moralo operativno vodstvo s posebnim pregledom vnaprej ugotoviti in določiti taksne nevarnejše pnmere; vendar pa to doslej ni bilo v navadi. Takšno ravnanje pa bi bilo zelo zamudno in drago in bo navadno uspešnejša skrb, da bodo delavci v vsakem primeru dosledno upoštevali strokovna delovna načela. Predpisi pravilnika HTV bi morali to vprašanje razčistiti in bi morali vsebovati določnejše piedpisc, Da bi se izognili mogočim nevarnostim pri delu, je potrebno delavce nadzirati in opozarjati zlasti na tista strokovna načela, ki jih delavci navadno zanemarjajo. Res je, da navadno ne pride do nesreče, četudi niso bila upoštevana nekatera načela za varnost, vendar je dovolj 1nevamejše^< primere dela, kdo bf> taksno delo posebej vodil in kdo le in 2a kaj odgovoren, če se dogodi nesreča zaradi nezadostnega upoštevanja pravil HTV ali varnostnih ukrepov. Pri tenn ni treba navajati sti-okovnih načel in pravil delovne tehnike, ki so splošno znana in zajeta v zadevnih priročnikih ali učbenikih. Morda naj pravilnik vsebuje le se določilo, kako naj se pri delu nadzira poznavanje in izvajanje teh načel- Nadalje bi bilo priporočljivo, da splošni, po oblasteh predpisani pravilnik HTV določa le okvirne odredbe in pooblasti delovne inšpekcije, da odobrijo interne pravilnike posameznih gospodarskih organizacij, da bi čim smotrneje zadovoljili stvarne potrebe, hkrati pa se izognili nepotrebnim pretiravanjem ali celo napskam, ki zelo zavirajo izvajanje predpisov. O GOSPODAR,I EN JU Z GOZDOVI V GORNJEGRA,ISKEM OBMOe,[U Ing. Anton Knez (Celje) Gornjegrajsko gozdnogospodarsko območje se ujema z ozemljem občine Mozirje in z zemljepisnim prostorom Gornje Savinjske doline. Območje je bilo določeno pred 14 leti ob priliki osnovanja gozdnogospodarskih območij Sloveniji ter je eno od najbolj tipičnih, prometno izoliranih, reliefno zelo izoblikovanih, regionalno značilnih in gospodarsko samosvojih območij. Po morfološki o bi i kov i tos ti terena, geološki podlagi, ekoloških raamerah, gos'uoti prebivalstva, prometnih ramierah, gospodarski strukturi itd. predstavlja gornjegrajsko gozdnogospodarsko območje tipičen in izrazit del slovenskega gorskega gospodarskega prostora. Zajema povodje reke Sa\'inje, izpolnjuje vse pogoje za smotrn razvoj in napredek gozdnega m lesnega gospodai-stva in njuno medsebojno odvisnost ter vskladitev v mejah območja. Gozdnogospodarski načrti za vse gozdove gornjegrajskega območja so bili izdelani v obdobju 1952—19ßO, v letih 1960—61 pa tudi območni gozdnogospodarski načii:, iz katerega bom uporabil nekatere podatke o dosedanjem gospodarjenju z gozdovi v tem območju in o bodočih gozdnogospodarskih ciljih, ki jih lahko kompleksno obsega in obravna,v£i Ic takšen načrt. Geografske in ekološke razmere Gomjegi-ajsko območje sodi zahodno od &rt.e Podvolovlek-Raduha k Savinjskim Alpam. Njihovo geološko podlago tvorijo v glavnem apnenci in apnenčevi skrilavci. Ta predel je izredno razvit in razgiban. Poln je visokih in strmih hribov, visokih do 2400 m, z göbmi stenami, ki se strmo spuščajo od grebenov v d oliine. Severomahodjii del obmblikovit in skalovit od visokogorskega sveta. Z ekonomskimi gozdovi je pokril do vrha, je pa prometno zelo zaprt in težko dostopen. Položnejši deli tega sveta so naseljeni z višinskimi kmetijami, ki so zavzele vsa položnejša, za alpsko kmetijstvo sposobna zemljišča in segajo do 1270 m visoko. Sred-ogorski predel je omejen 7. d^^ema^ ločenima gorskima vencema, visokima do 1590 m; s severnim, ki obsega gorske, pi-edele: vzhodno Raduho, Travnik, Komen, Smrekovec in Mozirsko planino, in južnim, ki obsega Kasni vrh, Rogatec, Menino planino, Pn?tkovico, Krašico in Dobrovi je. Značilnost teh predelov je, da so metlsebojno reliefno povezani, pa-ometno pa popolnoma ločeni in izolirani. Med obema vencema ležita ozki dolini reke Savin.je in Drete, ki ju loči blagi, gričevnat svet (Hom). Geološko podlago vsega območja tvorijo v glavnem triadni apnenci in silikati {rogovski trahiti in andezitni grohi). Približno 3/5 gozdov raste na silikatni, 2/5 pa na apnenčevi podlagi. Apnenci tvorijo boli strm, erodiran in močno razgiban, silikati pa bolj položen, umirjen in zaobljen relief. Ka bazični apnenčevi in doloraitni podlagi so se razvila alkalna, rjavo humozna karbonatna tla tipa rendzin, od protorendzin in rjavih rendzin pa do rjavih, deloma že izpranih tal. Rcndzine so prepustne za vodo, zato so taksna tla vkljub zadostnim padavinam .^uha. Na silikatni podlagi so se razvila kisla tla, tipa globokih rjavih tal, ki vodijo cesto v podzol. Rjava tla so ilovnata do glinasta, dobro strukturna. To so najboljša gozdna tla, zlasti Če so primerno globoka. Klima obm.očja spada na splošno k predalpskemu klimatičnemu tipu, ki je za rast drevja zelo ugoden, v najvišjih legah pa prehaja v manj ugoden subalpski klimatični tip, Letna količina padavin znaša 1300 -1600 mm. Padavine z nadmorsko višino naglo naraščajo. Razporejene so na vse leto, kar je za gozdno vegetacijo iacedno ugodno, manj primerno pa za kmetijsko, ker otež-koca obdelavo njiv m spravilo kmetijskih pridelkov. V poletni dobi sta dva padavinska vrhunca; v junija in septembru. Padavine zadoščajo absolutno (po letnem povprečju) in relativno (po obdobjih). Srednje toplotno povprečje znaša 7,1 ^C, je torej razmeroma visoko. Absolutni letni ekstremi (—31''C in +37'C) pa kažejo veliko toplotno amplitudo-T-oplotne razmere, Jd so odločilne za trajanje vegetacije, vreto in količino rastlinske proizvodnje, so za kmetijsko proizvodnjo manj ugodne kot za gozdno. Zaradi velikih razlik v nadmorski višini in ekspoHciji pa so krajevne temperature dokaj različne. Mikroklimatične razmere so torej zelo pestre in reliefno spremenljive, zato je piotrebna zelo intenzivna in takšnim razmeram prilagojena gozdnogojitvena tehnika. Zime so bogate na .snegu in mrzle, poletja pa na splošno niso prevroča. Za gozdno gospodarstvo so zelo važni vetrovi, prevladujejo severni in južni, ki povzročajo, predvsem na južnih legah občutne' podrtije. Vetrovi vplivajo na vegetacijo v gorskem svelna velike bolj ekstremno in neugodno kot v nižinskem in gi-ičevnatem. ^Nevarnost zrmzali, poanih in zgodnjih mrazov, snega itd, je zelo velika. Zaradi obilnih padavin in njihove razdelitve, rastoče nadmorske višine, vpliva vetrov, manjše toploto itd. je vegetacijska doba mnogo krajša in ae zmaTijšuje za vsakih 100 m višinske razlike za približno en teden. Ta pojav pa deluje na kmetijsko proizvodnjo zelo neugodno. Nadmorska višina območja sega od 500 do 2400 m. Večina go«iov raste v pasu med 600 in 1500 m. Zgomja meja gozdne vegetacije se giblje med 140O in 1500 m. Zai'adi visokih teg ne uspevajo mnoge kulture, važne za kmetijstvo. Relief je zelo neliomogen in presekan z globokimi narki, soteskami in dol 131 a mi. Pobočja, predvsem na apnencu, so razgibana in strni a ter podvržena intenzivni e-rcffiiji. Položnega sveta, pnmernega za kmetijsko proizvodnjo, je zelo malo. Prevladujejo močno nagnjena jišča (20 do 35 %) in strmine (nad 35%), Zato v tem gorskem svetu razen v dolinah ni večjih in str-nje-nih naselij. Gozdna vegetacija Razen reliefnih ciniteljev je za gozdno vegetacijo odločilna tudi geološka podlaga. Pomembni sta dve kamenini: silikalTia z andezitnim grobom ter karbonatna z apnencem in dolomitom. Za primarno gozdno proizvodnjo je silikatna podlaga mnogo ugodnejša. Ustvarja blažje i-eliefne oblike', boli zadržuje vodo in omogoča ugodnejše pogoje za nastanek ta]. Karbonati dajejo manj preperin za nastanek tal, propusčajo vodo in ustvarjajo slabše pogoje za gozdno vegetacijo Prevladuje alpsko poidnebje z zadosti padavin. Zime so zelo snežne, Sneg leži od začetka decembra do konca aprila. Vplivi panonskega podnebja prodirajo od vzhoda in delujejo globoko v notranjost tega gorskega sveta ter ustvarjajo območja termofilne vegetacije. Na gozdno vegetacijo je zelo občutno deloval tudi človek, ki je s požiganjem spt'emin.ial gozdove v pašnike. Ta antropogeni vpliv je trajal skozi več stoletij in je marsikje gozdno vegetacijo bolj ali manj preobrazil. Pašnikov, osnovani h s požiganjem, kmetje niso ostüi, zato so se postopoma zaraščali z grmišči, zeleno in sivo ielSo (Alnus incana in A. viridis). V njunih grmiščih so nastale ugodne talne in mikroklimatične razmere za naselitev drevesnih vrst z lahkim semenjem, predvsem smreke. Obe vrsti jelše sta postali pionirki smrekovega gozda. Tudi smrekove gozdove je kmetovalec, potem ko ao odrasli in onemogočili pašo, požigal in spreminjal v pagnike. Tako so v teku več generacij izginile iz gozdnih združb v glavnem vse dtiige drevesne vrste (jelka, bukev, javor), ostala ali prevladala pa je smreka. Na razvoj gozdne vegetacije so vplivali kmetovalci tudi z novinarjenjem in fratnim gospodarjenjem. Pod novinarjenjem, ki ni izumrlo niti do dandanes, razumemo poseben, 7,elo ekstenziven načn izkoriščanja gozdnih zemjlišč v kmetijske namene. Za »novine<' izberejo najboljše gozdno zemljišče ustreznega reliefa, gozd posekajo, les zložijo v proge in požgejo, pepel pa raztre-sejo. ker zaradi breapotnosti in strmin tja ni mogoče pripeljati hlevskega ali umetnega gnoja. Tako požgane jn s pepelom pognojene novine izkoriščajo 2 do 3 leta v kmetijske namene, Sejejo rž, oves, pšenico ali ajdo. Po 2 vprasttnje v posebnem poglavju. Jz poda-tkov območnega elaborata o vdšim etata izhajajo naslednji problemi; a) obseg se&nj, določen z območnim goadnogospodarskim naci-tom, predvideva za območno lesno industrijo več surovin kot doslej, in sicer iglavcev za ok. 6%, listavcev (bukve) pa za ok. 82%. b) Območna lesna industrija mora uvesti nove tehnološke procese za jzkjo-riSČanje bukovine in osvojiti trg za povečano m novo proizvodnjo izdelkov c) Za gozdno gospodarstvo območja pomeni novi etat povečanje gozdne proizv-odj^je za ok. 20%^ istočasno pa tudi razširitev obsega obnove in nege gozdov ter povečano vlaganje v gojenje gozdov in v gradnjo gozdnih komunikacij. č) Večja gozdna proizvodnja bo povzročila povečanje bruLo proizvoda Ln narodnega dohodka od gozdnega in lesnega gospodarstva območja. Pomeni tudi gospodarsko krepitev komune, ker je njen gospodarski potencial odvisen pirven-stveno od gozdarstva in lesne industrije. Gojenje gozdov Zaradi sestojnih, vegetacijskih in relietnlh razlik ter paradi posebnih zgodovinsko razvojnih in socialno gospodarskih razmer so se izobDk-ovale v dniž-benih, prej veleposestniških gozdovih, dTugačne gozdno vegetacijske združbe in je bila vpeljana drugačna gozdnogojitvena lehnika od tist^ v zasebnih gozdovih. PašnOi fratiio in novinsko gospodarjenje je povzročilo do odkupa kmečkih pravic v družbenih gozdovih skrajno ekstremne, v zasebnih gozdovih pa nekoliko milejše posledice. Uvajanje klasičnega fratarjenja in snovanje umetnih čistih smrekovih sestojev v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20, stoletja je v sedsinjih dnjsbenih gozdovih nadaljevalo z deformacijo primamih gozdno vegetacijskih združb in je v skrajni konsekvend pripeljalo do klasičnih enodob-nih, pretežno čistih smreJcovih in bukovih gozdov Prebira In o obliko imajo le tisti dmžbeni gredovi, lu izvirajo iz zasebnih gozdov, ki so bili razlaščeni na rasne načine. Glede njihove strukture veljajo pripombe iz prejšnjega poglavja. Strokovna mnenja o bodočem načinu gospodarjenja s kmečkimi gozdovi so različna. Nekateri menijo, da je dosedanje prebiralno gospodarjenje te gozdove obvarovalo in pripeljalo do njihove velike produktivnosti in da ga je potrebna ohraniti. Drugi pa trdijo, da prebiralni gozd ni naravna tvorba, temveč proizvod sistematičnega, dolgotrajnega in strokovnega gospodarjenja, ki ga pa ni mogoče uvajati povsod in za vse drevesne vrste. Nestrokovno in naključno prebiralno gospodarjenje naših kmetov ni moglo pravilno uravnavati procesa vra-ščanja m uveljavljati tako kratkih prehodnih dob, da bi dosegli prirastek, ki bi povsod ustrezal proizvodnemu potencialu gozdnih zemljiSč. Gozdnogojitvena in gozdno produkcijska tehnika, ki so jo uporabljali kmetje v Gomji Savinjski dolini, je brez dvoma na eni strani rezultat visoke kulture kmečkega prebivalstva v tem območju in njihovih gospodarsko socialnih razmer na drugi strani To tehniko lahko razdelimo v tri glavne skupine: a) Del kmetovalcev — po zgradbi gozdov cenimo, da jih je bilo okoli četrtina — v svojih gozdovih ni sekal ali pa le zelo malo. Zanimivo je, da to niso bili vedno naj premožnejši kmetje, temveč tudi takšni, ki so se odrekli stalnim dohodkom iz goada zaradi svoje konzei-vativne kmečkoposestniške miselnosti. Se sedaj obstajajo višinske kmetije, ki imajo slaba stanovanjska in gospodarska poslopja in nizki življenjski standard, gozdov pa niso sekali, ali pa le malo Gozdovi teh kmetov so dosegli lesno zalogo tudi do 700ni^/ha; imeli so enodobno strukturo, popolno zarast in so še dandanes najlepši sestoji v območju. b) Večina kmetov se v tem g-orskem svetu ni mogla preživljati samo s kmetijstvom, zato je iskala dohodke tudi v gozdovih. Sekali so vsako leto^ tcda ne na golo, temveč po vsej površini samo debelejše drevje. Izvajali so neko vrsto prebiralne se-čnje; to pa je pomenilo za gozdno gospodarstvo izredno velik napredek, ker gozdna tla tako niso bila nikdar gola. Ker so takšni 'kmetje selcali vodno le najdebelejše drevje, niso pa izvajali gojitveno selektivnih seeenj v ostalih debelinskih razi-edih, je tak način gospodai-jenja prijieljal postopoma do zmanjšanja lesne 7^oge in do peš an j a rastnosti sestojev ter do raznih prehodnih strukturnih ohlik med prebirakiim in enodobnim gozdom v večjo razvojno tendenco k enodobnemu gozdu. Ta rawoj je postajal vse bolj očiten, £jm bolj je v predvojni Jugoslaviji slabila gospodai~ska moč kmečkega prebivalstva. c) Del kmetov — bila jih je približno Četrtina — je hranil svoje gozdove, sekal je vsako leto le za najbolj nujne potrebe in kopičil v svojih gozdovih velike zaloge. Po gospodarjevi smirti je prevzel posestvo sin, ki je moral dediče izplačati m je zato prodal iz svojih gozdov vse drevje nad 7 ali 8 ool v pT&ni višini. Tako se je naenkrat znižala relativno visoka zaloga (od 350—50Ö m^/ha) na 100 do 150 m^/ha Potem pa so zopet varčevali z lesom skozi vso generacijo in ponovno kopičil i večje zaloge, da bi njihovi nasledniki mogli takšno ravnanje ponoviti. Ker je bilo takim gozdovom odvzeto najbolj rastno drevje, je moral polnilni sloj prevzeti vlogo glavnega dela sestoja. Polnilni sloj pa jc bü zastarčen in oslabljen, zafco st^ se zaradi takšnega gospodarjenja zmanjšala proizvodnja in delež jelke v korist smreke. Taki sestoji imajO' sedaj prebiralno zgiadbo, manjka pa jim debelejših razredov. Vsi kmetje — ne glede na to, v katero od teh treh skupin so spadali — so v zadnjih 100 letih, ko so pridobili iglavci prometno vrednost, sistematično trebili bukev, ki ni imela veljave. Zato najdemo dandanes bukev v kmečkih gozdovih zelo poredko. Ohranila se je le v tistih gozdovih, ki so bolj varovalnega značaja aH pa so tako oddaljeni od komunikacij, da se je ni izplačalo sekati niti za lastno poflrabo. Zaradi opisanih razlik med družbenimi jn zasebnimi gozdovi jih bomo v tem poglavju obravnavali ločeno. Gozdnogospodarski na&-t za stabilne družbene gozdove, izdelan 1, 1952, je izoblikoval za enodohne gozdove dva obratovalna razreda: za iglavce in za listavce (bukev). Za oba je predvidel klasično oplodno sečnjo z dvajsetletnim pomiajevalnim razdobjem. Za smrekove sestoje je predvidel zaradi njihove melioracije podsaditev bukve, v bukove pa podsetev iglavcev. V zvezi z ekološkimi in sestojnimi razmerami pa se je pokazalo, da se klasična oplodna sečnja ne obnese, ali pa vsaj ne v kratkem pomlajevalnem randobju. Ker tiaä'avno pomlajevanje ni uspelo, so gojitelji opustili tudi podsaditev bukve in podsetev smreke, V sestojih obeh obratovalnih razredov so bile sicer izvi-šene piredpisane faze c^lodnih sečen j (nasemenilne in svetlitvene sečnje), zarast se je zmanjšala na ok, 0,6, pomlajevanje pa je izostalo ali pa se je komaj začelo. Gozdno gospodarstvo je prišlo s Črpanjem etata in obnovo zrelih enodobnih gozdov v zagato, zaradi katere je potrebno uvajanje drugih gojitveno tehničnih m produkcijskih metod. Nadaljnje odpiranje sestojev bi povzročilo vetrolome (oziroma jih je Že), zapleveljenje tal. pomlajevanja pa vendar ne bi dočakali. Pri iskanju in uvajanju novih gojitveno tehničnih in produkcijskih metod za enodobne ae&toje gomjegrajskega območja izhaja območni gozdnogos-podarski načrt iz naslednjih stališčr a) Ponovno uvajanje že pred dvajsetimi leti opuščenih sečenj na golo in pogozdovanj« goličav S smreko odklanjamo v celoti, ker ao tak način gospodarjenja že davno zavrgli in je utemeljitev za to tako znana, da je ni potrebno ponavljati. Uvajanju sečnje na golo se upii-amo tudi zato, ker bi t^k način gospodarjenja ogrozil na tem zelo razgibanem, strmemj eroziji in nastajanju hudournikov podvrženem gorskem svetu posredno in rekreativno funkcijo gozdov. Prepričan sem tudi^ da bi naša družba odklonila tak način gospodarjenja in sti'oki zameiila, da ni znala izkoristiti v nove kadi'e vloženih investicij. b) Sodim, da je naše gozdno gospodarstvo že preživelo najnižjo in kritično stopnjo akumulativno s ti in da lahko sedaj, ko postaja akumulativnejše, začne z produktivnejšimi procesi, ki bodo bistveno povečali in ovrednotili gozdno proizvodnjo, zahtevali pa bodo večja vlaganja in boljšo strokovnost. Večje izdatke bo mogoče deloma zmanjšati s produktivnejšim in bolj organiziranim delom, ki pa zahteva nove metode tudi v gojitveno operativnem planiranju. Pri uvajanju sodobnejše in prodiiktivnejše gozdne proizvodnje pa ae zavedam o, da gozdarstvo ni in tudi v doglednem času se ne bo doseglo najvišje mogoče stopnje akumulativnosti. Zato je potrebno nove produkcijske metode uvajati načrtno, sistematično in postopno, v okviru dejanskih pof.reb in v mejah stvarnih miožnosti. Za prehodno obdobje se moramo zato zadovoljiti tudi z manj produktivnimi proizvodnimi procesi, če le~ti omogočajo uvajanje takšne gozdno-gojitvene in gozdno produkcijske tehnike, ki zagOitavlja potencialno izkoriščanje gozdnih zemljišč. c) Zato menim, da m.oramo opustiti klasično enodobno gospodarjenje in uvesti postopno skupinsko go^odarjenje povsod, kjer to dopuščajo prometne razmere in činitelji, omenjeni v prejšnji točki. Kjer pa za takšno gospodarjenje ni objektivnih pogojev, predlagam uvesti začasno obrobno oplodno sečnjo ali oplodno sečnjo na kulise ali pa vztrajati pri oplodni sečnji pod zastorom na manjših površinah in jo dokončati. Nasprotujem pa nadaljevanju oplodnih sečenj pod zastorom na velikih površinah Obrobno oplodno in kulisno oplodno sečnjo bo potrebno uvesti v gozdnih predelih s slabo razvitimi komunikacijami. C) Umetno jDogozdovanje ne sme postati sistem obnove zrelih sestojev, ampak naj le pomaga naravi; naj bo pomoč pri bioloških melioTacijah čistih smrekovih sestojev, pri ekonomskih melioracijah Čistih bukovih gozdov, pri uvajanju novih produktivnejših drevesnih vrst in pod, d) Na morebitne ugovore, da še niso zreli pogoji za uvajanje postopnega skupinskega gospodarjenja menim, da je z vsakim novim in boljšim gojitveno tehničnim in produkcijskim procesom potrebno, enkrat začeti, ker ga sicer ne bomo nikdar uvedli, V prebiralnih gozdovih ali v prehodnih struktuiTiib oblikah z razvojno težnjo k prebiralnem gozdu bo potrebno vztrajati pri prebiralni sečnji in jo strokovno spopolniti, da bi d'osegli boljšo strukturo in večjo proizvodnjo. Gozdnogospodarski cilji Kakor vsak dolgoročni gospodarski načrt, mora tudi gozdnogospodarski predvideti povečanje jwoizvodnje po količini in vrednosti, pocenitev proizvodnih stroškov in zagotovitev tržišča. Tudi dolgoročni načrti gozdne prozivcidnje se ne smejo odmakniti od teh nalog, drugače niso upravičeni in bodo ijiločeni iz splošnega gospodarskega razvoja. Pota in uki-epanja za dosego teh ciljev so sicer v gozdarstvu drugačna kot v drugih panogah, kajti gozdna proizvodnja ima značaj dolgoročne praproizvodnje. Zato se pri njej kažejo rezultati vlaganja sredstev mnogo počasneje in manj učinkovito kot pri drugih panogah. IQjub temu pa moramo potrebna sredstva vlagati tudi v goadno proizvodnjo, ker bi sicer ta panoga zaostala in narodnemu gospodarstvu povzi-očala občutno škodo. Ratien ekonomske vloge gozdov moramo vedno upoštevati tudi njihovo posredno funkcijo, v konkretnem primeru predvsem gospodarsko zelo važno vlogo za reki'eacijo in turizem, za vodni režim,, za preprečevanje erozije in nastajanja hudournikov. Zato predvideva območni gozdnogospodarski načrt izvršitev naslednjih glavnih Tiiilog, ki naj bi omng-cičile realizacijo ciljev gozdnega gospodarstva v obravnavanem območju: a) Gozdovi naj bi se v bodočih desetih letih sekali v obsegu, kot smo ga že navedli. V primerjavi z dosedanjimi sečnjami naj bi se povečala, sečnja iglavcev za 8%, sečnja bukovine pa za 82%. Tako je potencial proizvodnje iglavcev dosegel gornjo mejo in ga ni mogoče povečati brez škode za obseg in trajnost gozdne produkcije. Povečano seČ-njo bukovine pa narekujejo razlogi, ki so našteti v točki č). b) Vsa g-miiščaj k jih je v območju 1267 ha, bo potrebno spremeniti v ekonomske gozdove iglavcev z biološko primesjo listavcev. VeČina teh grmišč {novin) je porasla ?. zeleno in sivo jelšo, ki zavzemata najboljša rastišča z odličnimi pogoji- za proizvodnjo iglavcev. Ta konverzija bo izvršena na dva načina: s čiščenjem tistih grmiŠč, ki so pomlajena s smreko in z umetnim vnašanjem iglavcev v grmisča, ki so brez mladja. Prvo omenjenih je ok, 4Q%. S konverzijo grmišč v ekonomske gozdove se bo povečala proizvodnja lesa, predvsem smreke in jelke, letno za ok. ]3.000 m® alj za ok. 12%. c) Čistih smrekovih gozdov v družbeni lastnini je 4415 ha. Njihova starostna struktura je razvidna iz razpredelnice: 1. starostni razred (0—20 let} 574 ha 13% II. starostni razred {21-40 let) 554 ha 13% 111. starostni razred (41-60 let) 485 ha 11% IV. starostni razred (61-80 let) 394 ha 9% V. starostni i-azred (81—100 let) 668 ha 15% VI. starostaii razred (101—120 let) 1080 ha 2i% Vil. starostni razred (več od 120 let) 060 ha 15% Skupaj; 44ig ha 100% Od vseh smrekovih gozdov je 39% starejših nad 100 let Ker so srednje stari sestoji že intenzivno deloma celo že preveč preredčeni, bo glavni del etata iglavcev črpan z obnovo sestojev VH. starostnega razreda. Cisti smrekovi sestoji so v teka več generacij uničili biološko ravnovesje, ki se je uveljavilo v primarnih (naravnih) gozdnih združbah, kjer so bili zastopani tudi jelka in listavci ter so bistveno poslabšali življenjske in produkcijske razmere. Smrekove monokulture so vplivale kvarno na fizikahie in kemijske lastnosti gozdnih tal in na pritalno vegetacijo. Na tleh se ]e nakopičil globok sloj kislega in nerazkrojenega humusa, ki je poslabšal biološko aktivnost gozdnih tal, omogočil izpiranje hranilnih snovi, povzročil pešanje proizvodnje in onemogočil ali otežkočil naravno pomlajevanje. Obširne pedološke raziskave, izvršene 1. 1962, so. pokazale, da doseže sloj surovega humusa globino do 25 cm in da le-ta zelo slabo absorbira vlago. Torej je vkljub obilnim padavinam zelo suh, zato onemogoča naravno pomlajevanje in zmanjšuje retenzivno vlogo giozdov, ki pa je na tem območj-u Kelo pomembna. Zaradi globokih slojev suhega surovega humusa je potrebna ustrezna tehnika saditve goadnih sadik. Največji del etata iglavcev bo črpan v družbenih gozdovih z obnovo srare-kovih sestojev, starejših od 130 le-t. Pri obno^H teh sestojev pa postavlja območni elaborat kot pogoj njihovo bioloSkci melioracijo (vnašanje listavcev). Iz razlogov, ki so navedeni v prejšnjem poglavju, predvideva območni načrt uvajanje skupinskega postopnega gospodarjenja v obratovalni razred smrekovih gozdov. Pri biološki melioraciji in obnovi teh sestojev bo potrebno vnašati listavce, pomlajevanje iglavcev pa pospešiti ali pa podpreti s sadnjo krepkih sadik. Tald nalogi pa ne ustreza klasična oplodna sečnja pod zastorom na velikih površinah, kliinatični in klimatsko cdafski činitelji pa jo celo onemogočajo. Razen tega bi klasična oplodna sečnja za dalj Časa izločila pruveHke površine iz proizvodnje, č) Starostna struktura obratovalnega razreda enodobnih bukovih gozdov je razvidna iz razpredelnice. I. stai-ostni razred (0-20 let) 6ha 0% IL starostni razred (21—40 let) 13 ha 1% Tli. starostni razred (41-60 let) 20 ha 1% TV. starostni razred (S 1-80 let) 76 ha 1% V. starostni razred (31—100 let) 151 ha 9% VI, starostni razred (101-120 let) 498 ha 26% Vil. starostni razred (nad 121 let) 947 ha 59% S kup a j : 1711 ha Ker je večina bukovih gozdov prezrela in zato tudi slabe kakovosti ter negativnega vrednostnega prirastka, je po1n~ebna njihova čin^prejšnja pospešena likvidacija in konverzija v produktivnejše sestoje iglavccv z bukvijo. Konverzija bukovih gozdov bo zajela v prihodnjih 20 letih ok, 1000 ha. Letna pi'oizvod-nja listavcev se bo v bodoče zaradi konverzije povečala za nadaljnjih 85DQ m' iglavcev ah za S%. Za ekonomsko melioracijo bukovih sestojev predvideva območni načrt dva načina gozdnogojitvene tehnike: — postopno skupinsko gospodarjenje v vseh sestojih, kjer je gostota gozdnih komunikacij tolikšna, da dopušča njegovo uvajanje; razlogi so v glavnem isti kot pri čistih smTekovih gozdovih; — kulisne sečnje in umetno vnašanje listavcev v tistih bukovih sestojih, kjer so gozdne komunikacije' tako redke, da uvajanje postopnega skupinskega gospodarjenja ni mogoče. Kulisne sečnje bodo omogočile tudi hitrejše izkoriščanje zrelih bukovih sestojev, ki je potrebno za oskrbo območnih lesnoindustrijskih kapacitet za specialno uporabo bukovega lesa, ki bo napadel pri pospešeni likvidaciji prezrelih enodobnih bukovih gozdov, Pri presoji, ali gostota gozdnih komunikacij zadošča za uvajanje postopnega skupinskega gospodarjenja, so upoštevane tudi komunikacije, za katere območni načrt predvideva, da bodo zgrajene. Pri uvajanju tega načina gospodarjenja je upoštevan tudi relief terena. d) Pri biološki melioraciji Čistih smrekovih in čistih bukovih sestojev je namenjena bukvi predvsem biološka funkcija, proizvodna pa je pravUoma pridržana iglavcem in v manjšem obsegu tudi plemenitim listavcem. Da bi s temi melioracijami ponwno vzpostavili izgubljeno biološko ravnovesje {pri smrekovih momkulturah) craroma da ga ne bi pokvarili (pri konverziji čistih bukovih gozdov), bo potrebnO' na znanstveni podlagi določiti deleže iglavcev in listavcev. Zato bodo potrebna pedološka in fitocenološka kai'tiranja vseh gozdov in oblikovanje gojitveno rastisčnih tipov. e) Proizvodnjo saditvenega blaga bo pota'ebno vskladiti s potrobami, njegovo kakovost izboljšati in poceniti ter pri setvah uporabljati samo seme iz semenskih sestojev, f) Intenzivinost gospodarjenja z gozdovi je odvisna predvsem od odprtreti gozdov, t. j. od goistote gozdnih komunikacij, ki omogočajo LzkoriSčanje gozdov v mejah povprečnih ali ekojiomsko še znosnih proizvodnih stroškov kot istočasni pogoj za uvajanje intenzivnejšega in produktivnejšega gospodarjenja. Sodobni način gospodarjenja z gozdovi temelji na naravni obnovi sestojev na manjših površinah {prebi-ralno in postopno skupinsko gospodarjenje) in ne pozna sečenj na golo, kjer napadejo na ni,anjših povrSinah velike masC; ki jih je mogoče transporiirati tudi z izgradnjo tipioiih eksploatadjskih transportnih naprav (samotežne žičnice) Za prebiralno in postopno skupinsko gospodarjenje so potrebne gozdne komunikacije določene gostote; ker bi bili drugače transportni stro&ki nesorazmerno veliki in nerentabilni. Z gradnjo gozdnega cestnega omrežja ustvarjamo tudi pogoj za uvajanje mehanizacije v gozdarstvu. Osnovno cestno omrežje predstavlja ogrodje, na katero se vežejo manjSe kapilare, kot vlake, priključki za goseničarje, motoiTii Žični žerjavi, visnovke in pod, V prejšnjih poglavjih je navedeno, da znaäa gostota produktivnih gcizdnih cest v gomjegrajskem območju samo 4 m na ha gosdne površine. Strokovnjaki sicei" sodijo, da bi morala biti gostota v LR Sloveniji ok. 30 m na ha gozda, glede na topografsko nchon^ogen■ost obravnavanega gorskega sveta pa sodimo, da bi zadostovalo 211 m na ha. Dejanska gostota torej znaša komaj 20% potrebne. Glede na sestav gozdnega fonda in proizvodni potencial posameznih gozdnih okolišev bo potrebno v prihodnih desetih letih usmeriti sečnjo gozdov v Še neodprte predele Mafckovega kota, Menine planine, Lučke Bele in Tera (Mozii'ske planine). Da bi te gozdne komplekse odprli z gozdnimi cestami, bo potrebno zgraditi v prihodnjih desetih letih 30 km gozdnih cest v družbenih in 43 km v zasebnih gozdovih, skupaj 73 km cest, ali povprečno letno ok. 7,3 km. Gostota produktivnega gozdnega cestnega omrežja se bo povečala na 6,49 m na ha gozda ali za 62%, V izgi'adnjo projektiranega gozdnega cestnega omrežja bo potrebno vložiti (na podlagi stroškov iz 1. 1961): v di-užbenih gozdovih 1426 din na ha oziroma 352 din na 1 m^ bruto etata; v zasebnih gozdovih pa bodo potrebna vlaganja 1743 din na ha oziroma 4f53 din na I bruto m^. g) Mehanizacija gozdne proizvodnje mora pofltMl noprestani proces ne pa — kot doslej — le občasna akcija, in mora slediti splošnemu rtapredku gozdarstva in biti ekonomsko utemeljena. V obravnavanem območju bo potrebno vlagati za napredek in razvoj mehanizacije letno ok. 110 din na 1 bruto m' etata. Lesno go.spodarstvo V obravnavanem območju morajo biti vsklajeni interesi gozdnega in lesnega gospodarstva Po elaboratu ing, L. Zumra «Gozdnogospodarska področja Slovenije, njihova utemeljitev, vloga in pomen« morajo območja ustrezati ne samo potrebam in interesom gozdnega, temveč tudi lesnega gospodarstva ter morajo praviloma doseči ravnovesje, t. j. izi-avnati potrošnjo s proizvodnjo. Območja so torej trajne ekonomske enote za vskla^itev lesnoindustrijskih kapacitet s proizvodnim potentialom gozdov. Območja ustvarjajo tudi trajno ekonomsko (ne administrativno) podlago za izgradnjo in razvoj lesne industrije. Plan za izgradnjo lesne industrije in industrijske predelave lesa mora za določeno obdobje sloneti na količini in kakovosti, gozdne proizvodnje. Navedene funkcije območja v lesnem gospodarstvu so še posebno važne in odločujoče v gomjegrajskem območju, ki je zaradi prometne izoliranosti, ki je dosegla v tem obmčju verjetno največjo stopnjo v LR Sloveniji, navezano samo na lastne surovine. Kljub hitremu razvoju javnih cest in prometnih sredstev obravnavajio območje ne more računati na uvoz lesnih surovin, ker bi bil transport predrag in bi ga na potu ustavljalo več industrijskih žag. Takoj po osvoboditvi je bilo v gomjegrajskem območju sedem industrijskih Žag 2 10 pol noj ar meni ki in 118 venecijank, ki so žagale les za trg. Sedaj je še pet industrijskih žag z sedmimi polnojarmeniki, od venecijank pa jih obratuje le še 7 in še te samo za lastno porabo podeželskega prebivalstva. Kapaciteta industrijskih žag znaša ok. 55.000 m' hlodovine in je se popolnoma vskiajena s proizvodnim potencialom gozdov. Vse industrijske žage na obravnavanem območju so zelo zastarele, dotrajale in amoi-tizirane, stare so od 50 do 75 let m v času svojega obratovanja niso bile deležjne nikakršnega tehničnega napredka. Vse so v rokah enega podjetja. Ker te žage ne ustrezajo niti tehnološko niti ekonomsko, je lesnoindustrijsko podjetje pripravilo program za popolno obnovo oziroma rekonstrukcijo žagarske industrije. Ok, 85% te industrije bo koncentrirano na enem meatu. Vse to pa bo mogoče dose.či, ker so vsa prejšnja lesnoindustrijska podjetja združena sedaj v eno samo in ker potencialno surovinsko zaledje območja omogoča koncentracijo. Investicijsld program za rekonstrukcijo oziroma za obnovo žagarske industrije predvideva inštalacijo žagarskih kapacitet, ki so popolnoma v soglasju z lesnosuro vinski m potencialom območja. To je redek primer v Sloveniji, da so vsklajeni interesi obeh panog, gozdarske in lesne in da je v samem območju doseženo ravnovesje med proizvodnjo in potrošnjo žagarske hlodovine. V območju je že ok. 30 let stara velika lesnopredelovalna industrija za proizvodnjo zabojev. Zabojarna v Nasarjih ima bogato tradicijo v proizvodnji in na tržišču. Letno predela v zaboje ok. 12,000 m'' žaganega lesa iglavcev. Tehnološki proces proizvodnje je klasičen, suro-vtna za proizvodnjo nabojev pa je žagani les. Sodelovanje med go-^dnim in lesnim gospodarstvom oziroma vskla je vanje njumh medsebojnih interesov je büo doseženo tudi pri rekonstrukciji zastarele in izrabljene zabojarne, ki je bila potrebna tudi zaradi novih zahtev tržišča. Klasična embalaža iz žaganega lesa iglavcev postaja predraga in jo spodrivajo cenejši in ustreznejši materiali. Lesna industrija v gomjegrajskem območju je uvedla novo proizvodnjo lesne embalaže na podlagi sekane bukovine. Inštalirala je nove kapacitete za proizvodnjo bukovih zajbojev^ ki so zmanjšale potrebe normalnega žaganega lesa iglavcev od 12.000 m'' na ok. 1000—1500 m^ takšnega kratkega lesa. Na mesto žaganega lesa iglavcev pa uporabljajo ok, 15.000 m^ bukove oblovine letno. Njene dimenzije so za gozdarstvo zelo ugodne. Dolžine so od 0,6 m, debeline pa od 16 cm navzgor. Drugi kakovostni pogoji za to oblo vi no so tako ugodni, da se ok. 50 K bukove lesne surovine, ki se je morala doslej izdelovati v drva, lahko porabi za zaboje. Cena ie oblovine pa je za gozdarstvo tako zelo ugodna, da je pri proizvodnji bukovine odpravila negativno gozdno takso, Z inštalacijo sodobnih kapacitet za proizvodnjo bukovih zabojev iz sekanega lesa je doseglo lesno gospodarstvo v območju pomembne ekonomske rezultate; a) Gozdarstvu je omogočilo izkoriščanje velikih mas prearele, slabo akumulativne bukovine, ki je z negativno gozdno takso ovirala razvoj gozdnega gospodarstva in mu onemogočila ekonomsko melioranijo prezrelih bukovih sestojev in biološko melioracijo smrekovih monokultur. Na mesto da bi gozdai-stvo vlagalo akumulacijo, ustvarj&no pri proizvodnji iglavcev, v povečanje intenzivnosti gozdnega gospodarstva, je moralo z njo pokrivati i^ubo pri proizvodnji bukovine (od 800 do 2000 din po m'). Z izgradnjo kapacitet za proizvodnjo zabojev iz sekane bukovine pa mora gozdarstvo te kapacitete oskrbovati s surovino. Ta obveznost bo omogočila gozdarstvu pospešeno likvidacijo pirezrelih iii nea kumulativni h čistih bukovih gozdov in njihovo konverzijo v rentabilnejše nieSane sestoje iglavcev z listavci. Koristi, ki jih bo imelo gozdarstvo od tega, so torej zelo velike, zlasti ker postaja problem potrošnje bukovine po svetu tn pri nas vedno težji. Alimentacija za proizvodnjo sekane bukovine je torej gozdno in lesno gospodarstvo v obravnavanem območju tako važna, da mora njena rešitev predstavljati eno od važnih nalog revizijskih gozdnogospodarskih načrtov. b) Sproščeno je letno ok. 12.000 m" žaganega lesa in usmerjeno deloma v proizvodnjo stavbenega mizarstva ter je tako omogočena izgradnja nove, sodobne tovarne stavbenega mizarstva. Določena količina žaganega lesa (ok. 6000 m') pa je sproščena dodatno za izvoz, notranji ti^ ali drugačno bolj racionalno predelavo. c) S koncentracijo žagarske industrije in z inštalacijo novih kapacitet za predelavo bukove oblovine in žaganega lesa iglavcev ie doseglo lesno gospodarstvo v območju tako visoko koncentracijo lesnoindustrijskih odpadkov na enem mestu, da je ustvarilo zadostno surovinsko bazx) za predelavo odpadkov, S predelavo lesnoindustrijskih odpadkov, pa bodo ustvarjeni tudi pogoji za izkoriščanje netaksacijske mase in za izkoriščanje tistih drobnih gozdnih sorti-mentov, ki sedaj zaradi velikih proizvodnih stroskov ali pa zaradi zaportega in nerazvitega lesnega tržišča ostajajo v gozdu neizkoriščeni. č) 2 inštalacijo novih kapacitet bo moglo lesno gospodarstvo osnovati nova delovna mesta za delavce, ki bodo zaradi nove mehanizirane žagai"^ke industrije Izgubili sedanja delovna mesta. Za tako nerazvita komuno kot je mozirska, pa pomeni tak uspeh veliko gospodarsko in socialno pridobitev. Povezanost in medsebojna odvisnost gozdnega in lesnega gospodarstva v gomjegrajskem območju je torej tako globoka in za obe panogi življenjsko važna, da so v obravnavanem območju — verjetno pa tudi v vsej Sloveniji najprej — dozoreli pogoji za njuno integracijo. Ekonomski nakazovale! Za izvršitev gozdnogojitvenih del in za izgradnjo gozdnih komunikacij, predvidenih z območnim gozdnogospodai-skim načrtom, bo potrebno zagotoviti potrebna iinančna sredstva. Brez njih bi bilo ogroženo celotno gospodarjenje; ker ne bi dosegli tiste i-avni, ki jo postavlja območni elaborat kot pogoj za doseganje čim večje proizvodnje po količini in kakovosti. Brez potrebnih vlaganj bi moralo gozdarstvo zmanjšati obseg sečnje gozdov pod etat ali pa opustiti predvideno biološke in ekonomske melioracije gozdov, s tem pa bi bila ogrožena trajnost in obseg bodoče proizvodnje. Vire za üinansiranje gojenja gozdov in gradnje gozdnih komunikacij mora iskati gozdarstvo tega območja v glavnem v sredstvih, ki jih ustvarja z gozdno proizvodnjo. Pogoji za dobivanje posojil v tem gorskem svetu niso ugodni, Zaradi reüefnih in prometnih težav so potrebne za 1 m* gozdnih so-rtimentev praviloma vešije invesücije od tistih, ki jih dopuščajo natečaji za posojila. Gradnja gozdnih cest je v gorskem svetu dražja, ekonomska gostota manjša, proizvodni, predvsem pa transportni strošldj za ok, 25—40% večji od povprečnih stroškov v LR Sloveniji. Poskusi v preteklih letih glede pomoči iz izravnalnih fondov (republiški, gozdni sklad) se niso posrečili, zato mora gozdarstvo poiskati in ustvariti sredstva znotraj območja. Gomjegrajsko območje mora'torej bolj kot drugia v LR Sloveniji upravičiti in potrditi svoj obstoj. Zato mora poiskati tudi originalne vire in načine za ustvarjanje potrebnih sredstev. Sodim, da je v ta namen potrebno izdelati dolgoročno šhidijio za ekonomsko in organizacijsko sodelovanje z lesnim gospodarstvom, ki bo verjetno pripeljalo do integracije obeh panog. Za izvršitev z območnim gozdnogospodarskim načrtom predvidenega vzdrževanja gozdov in pospeševanja bodo potrebna vlaganja (v družbenih gozdovih je upoštevana tudi Introdukcija gozdov)j ki so prikazana v razpredelnici. a) Družbeni gozdovi; Vrsta vlaganj ^^ ^ ^^ ^ Dalež povrsme etata Gojitev gozdov 3420 din 842 din 71% Gradnja gozd. komunik. 142fi din 352 din 29% Skupna vlaganja 4845 din 1194 din 100% b) Zasebni gozdovi; Gojitev gozdov 2605din 692 din 60% Gradnja gozd. komunik. 1743din 4ö3din 40% Skupna vlaganja 4348din 1155din 100% c) Vsi gozdovi skupaj: Gojitev goadov 2942dLn 758din 65% Gradnja gozd. komunik. 161Ddin 413 din 35% Skupna vlaganja 4552 din 1171 din 100% Očiten je v^ik delež vlaganj v gojitev gozdov (65% v vseh gozdovih). V družbenih gozdovih je velik zaradi predvidene biološke melioracije čistih smrekovih in ekonomske melioracije čistih bukovih gozdov, v zasebnih gozdovih pa zaradi predvidene obsežne konverzije grmiŠČ v ekonomske gozdove. Sodim, da je potrebno spregovoriti še nekoliko besed o upravičenosti teh izdatkov za gojitev gosdov. Od njih je odvisna obnova za sečno zrelih slabo produktivnih čistih smrekovih in bukovih gozdov. Izdatki bodo v prihodnjem desetletju večji kot so bili v preteklem in niso dosegli svoje kulminacije, ki je predvidena, šele čez ok, 15 let. V preteklem desetletj u so gozdnogospodarski načrti predvidevali obnovo zrelih smrekovih in bukovih sestojev — in s tem tudi črpanje etata — po naravni poti z oplcdnimi sečnjami pod zastorom. Des&tletne Izkušnje pa so pokazale, da se naravno pomlajevanje ne posreči ali pa uspeva le zelo počasi in zaostaja za dinamiko etata. Zato bo potrebno ponesrečene naravne pomladitve nadomestiti z umetnim pog-ozdovaiijein. Zato in zaradi neprestanega dviganja cen gozdno-gojitvenih del bodo za obnovo gozdov potrebna večja vlaganja. V nasprotnem primeru bi nastale za gozdno gospodarstvo v območju naslednje negativne pofiledice; — etat bi bilo potrebno ustrezno znižati; na to pa ne more pristati nobeno kolikor toliko razvito gozdno in leano gospodarstvo; — znižanje etata bi pomenilo povečanje disproporca med proizvodnj-o in potrošnjo lesa tudi v republiškem meriiu; — črpanje etata brez istočasne obnove gozdov bi pripeljalo do nepogo-5;d&nih goličav, povečane erozije in oslabljene rentenzivne vloge gozdov. Sodim, da noben strokovnjak ne bi mogel prevzeti odgovornosti za takšno uničevanje gozdov. Odkod gozdarstvu v obravnavanem območju potrebna sredstva za gojitev gozdov in za gradnjo gozdnih komunikacij? Analiza ustvai-janja in delitve dohodkov v družbenih gozdovih kaže. da lahko gozdno gospodarstvo ustvarja v tem. območju maiksimalno biološko amortizacijo (1000 din/m^); fco predstavlja 10,3% celotnega dohodka. Od ustvarjene bioloSke amortizacije bo potrebno vložiti v gojenje gozdov Bi:%j v gi'adnjo goi^nih komunikacij pa 16%, Ker krije teh 16% biološke amortizacije samo 54% stroškov za gradnjo gozdnih komunikacij, bo potrebno ostalih 46% finansirati iz tehnične amortizacije ali skladov podjetja. Ker tehnična amortizacija in skladi podjetja dosegajo 10/}% celotnega dohodka gozdnega gospodarstva, bo mogoče i^gotoviti manjkajoča sredstva za gradnjo gozdnih cest iz teh virov, ne da. bi pri tem ogrožali ekonomisko in finančno ravnotežje podjetja. Iz istih sredstev bo mogoče kupiti tudi potrebne mehanične napravo. Ponovno poudarjam, da gozdno gospodarstvo družbenih gozdov lahko ustvari zadostno biološko amortizacijo in druge sklade le pod pogojem, če lesno gospodarstvo postane stalni odjemalec bukove 1. ehnične oblovine in če gospodarstvu zagotovi takšne kvalitetne pogoje za njo, da bosta njen delež v masi proizvedene bukovine. (o k. 50 "S) in njena cena omogiocila ustvarjanje dovolj velikega celotnega dohodka gozdnega gospoda rstva. Brez take zagotovitve območni gozdnogospodarski načrt ni izvedljiv in bi to povzročilo gozdnemu in lesnemu gospodarstvu zelo škodljive posledice. V tem printeru bi moralo gozdno gospodarstvo zmanjšati svojo produJcciio za ok, 40%, lesno gospodarstvo pazaSOK.Integracija obeh panog daje zato najboljše jamstvo za uveljavljanje gozdnogospodarskih načrtov v obravnavanem območju. Za gojenje gozdov in za gradnjo gozdnih koniunikacij je potrebno v zasebnih gozdovih letno ok. 1155 din za 1 m^ bruto etat^. Po sedanjih predpisih pa znaša prispevek v gozdni sklad v zasebnih gozdovih ok. 1340 din m^. V zvezi s podružblienjem gozdne proizvodnje sodinij da se bo zmanjšal ta znesek za ok. 100 din'm' (olajšave glede progresivnega prispevka in druge olajšave). Preostali prispevek cd ok. 1240 din/m'^ bo zadoščal za izvajanje območnega gozdnogospodarskega načrta in za nakup potrebnih mehaničnih naprav. Viri 1. Ing. A. Knez, ing. I. Rihtar in ing. M, Kolar: Gozdnogospodarski načrt za XI. gozdnogospodarsko obmchcje, Zavod za napredek gospodarstva, Celje, 1961. 2. 7710, L. Zumer: Gozdnogospodarska področja Slovenije, njihova utemeljitev, vloga in ponoen. 3. Infl. L. Žumerr Gorski gospodarski prostor, Elionomska revija 1/1961, 4. Dr. C. Malovrh: Določanje razvoja goratega gospodarskega prostora, Ekonomski zbornik 1959. 5. fnp. A. Knež: O pogojih za razvoj lesne industnje v okraju Celje, Celjslci zbornik 19Ö0. I 6. Drago Meze: Prebivalstvo Gornje Savinjske doline, Celjski zbornik. I960, 7. Drago Meze: Gostota naseljenosti in agrarna obljudenost Gornje Savinjske doline, Celjski zbornik 1960. 8. Dr. Maks Wraher: Pitosociolo.ska podoba gozdnih združb v XI. gg, o. ter njihov biološki in ekonomski pomen za gozdrio proizvodnjo, v rokopisu 1961, 9 Dt. Maks Wraher: Fitosodoloäke združbe v Gornji Savinjski dolini, rokopis, 1960. 10, In{f, A. Knez: Gozdno gospodarstvo Gornje Savinjske doline, Celjski zbornik 1962. 11- Ing. J. Miklavčič: Melioracija in konverzija gozdov, DZS 1961. SODOBNA VPRAŠANJA NEKATERA DOGNAN,IA SODOBNE GOZDARSKE GENETIKE (Nadaljevanje) Dedno pogojene niortološke značilnosti, fiziološke la,stiiosti in tetinoloSka, vrednost gozdnega drevja 2 razvojem rastlinske sistematike, dendrologije In ekologije, zlasti pa gozdarske genetike se vedno bolj širi in poglablja vpogled v polimorlnoßt in variabilnost gozdnega drevja, zlasti glede njegovih fiziolosltiVi lastnosti in ekoloških zahtev. Hkrati s tovrstnimi dognanji pa se bogatijo in utrjujejo izsledki o obstajanju gozdnogojltveno pomembnih in gospodarslto važnih zvrsti, različkov, oblik, rasnih skupin in značilnih provenienc gozdnega drevja, ki so se razvile in nenehno 5e dalje nastajajo kot posledica dednostnih zakonov ter zunanjih činiteljev, ki usmerjajo filogenetsld trend od časovnih in krajevnih začetnikov pa do bolj ali manj divergentnih potomstvenih populacij. Pri tovrstni znanstveno raziskovalni dejavnosti pripada gozdarski genetiki posebno odgovorna in za uspeh odločilna naloga: vsestransko ugo(;av]iati dilerenciaine značilnosti posameaniti taksonomskih kategorij in rasnih grupacij ter ustrezno preizkuäati dednost tehtnih karakteristik in lastnosti ter tako graditi pon\embne pripomočke za pravilne gozd nog o j it veno In gospodarsko važne opredelitve. Na le-teh pa morajo sloneti stališča in napotila gozdnega gojitelja za smotrno opravljanje izbora, urejevalca za pravilno načrtovanje in tehnologa za dosledno vsklajevanje sedanjih gospodarskih potreb s Čim boljšo razvojno perspektivo sestojev. Vsak gozdarski strokovnjak bi se moral neprestano zavedati, da so razlilte med določenimi zvrstmi ali pa celo med različnimi rasnimi skupinami ali značilnimi proveniencami neke drevesne vrste pogosto gozdnogojitveno in ekolo.ško občutne j še in gospodarsko pomembnejše kot so razJike med drevesnimi vrstami. Zato bi moralo biti ravnanje gozdarskega stmkovnjaka nenehno oprto na upoštevanje vsaj tistih dognanj gozdarske genetike, ki so dokazala obstajanje zvrsti, tazlifikoVj rasnih skupin ali značilnih provenienc z divergentnimi odločilnimi fiziološkimi lastnostmi in gospodarskimi vi'ednostmi, Navedi mo za primer dedno pogojeno pripadnost določene rasne skupine neke drevesne vrste sledečim lastnostim: krepki vitalnosti, večjemu prirastku, poznejšemu začetku spomladansite vegetacijske aktivnosti, ustreznemu habitusu, tankovejnatosu, Čistosti od vej, zaželeni stopnji polnoiesnosti, prilagodljivosti določenim minimalnim klimatičnim ali pa talnim razmeram itd. Dedna zasnovanost posamezne od teh prednosti, tj genetsko pogojena sposobnost, da doraščajočemu osebku pripada ena aH ve? taksnih ali podobnih lastnosti, pa hkrati pomeni, da je istemu individuu prizaneäeno z ustrezno antagoni-Stično pomanjkljivostjo, v uporabljenem primeru: slabo priraščanje, ki pogosto meji na klavrno životarenje, hiranje in propadanje, pogostne kalamiteie gozdnih škodljivcev, okvare krošnje in tehnološke napake debla zaradi poškodb po snegu, vetru In pozebah, grčavost in za vi tost debla, malo oblikovno Število, hiranje in sušenje ob nekoliko spremenjenih klimatičnih ali skromnejših talnih razmerah itd. Zavedajoč se svoje odgovorne naloge na tem področju posvečajo gozdarski genetiki tovrstni raziskovalni dejavnosti upravičeno posebno pozornost in prizadevanje. K, S t e r n je objavil razpravo o nastajanju vas gozdnega drevja, {Rassenbilduiig und Beslandesanerkennung, 5—14/1956.) Avtor se ukvarja z gozdarsko populacijsko genetiko in meni, da sta nastanek in ohranitev ras v okviru določene vTste gozdnega drevja pogojena s Činitelji, ki jih deli na dva velika komlpeksa: naravni izbor in naključje. Uporablja abstralctne Mendlove modele populacijske genetike in ugotavlja, da razen rastiščnih činiteljev, ki so odločilni pri naravnem izboru, sodelujejo v smeri tvorbe ras gozdnega drevja zlasti izolacija, migracija in oplajanje med bližnjim sorodstvom; negativni vpliv mutacije pri tem ni pomemben, V prvem primeru gre za tako imenovano rastiščno raso, v drugem pa za krajevno raso. Pri izbiri ustreznih provenienc je potrebno upoštevati činitelj, ki je v konkretnem primeru odločilen. Zato je spričo obstajanja rastisčnih in k,rajevnih ras gozdnega drevja še tem bofj upravičeno razčlenjevanje območja določene drevesne vrste na semenske okoliše ter njihova razdelitev v višinske pasove. Izbira semenskih sestojev torej ne omogoča le uspeäno izbiro gospodarska zaželenih genotipov, ampak ustvarja hkrati tudi določeno stopnjo verjetnosti za dosego postavljenega cilja, G Preinhäusser je proučeval razširjenost zarnih smrekovih ekofipov na Bavarskem, isarakteriziranih z različnimi storži. {Über den Formenkreis dor Fichte in ursprünglichen Beständen des Bayerischen Waldes nach den Zapfen- und Zafen-sc h Uppen formen, 14—22/1956,) Po obliki plodnih lusk je avtor razdelil smrekove tipe v pri rodnih gozdovih Bavarskega gozda na G situpin — različkov: rotundata, obovata, Eennica, montana, europaea in acuminata Za to razvrstitev je uporabil dva nakazo-vaka, prvi indeks je kvocient med največjo širino in dolžino plodne luske, drugi indeks pa je kvocieni: med razdaljo največje širine luske in konico in med dolžino luske. Okvirne vrednosti obeh indeksov za obravnavane varietete so naslednje; rotundata: 1 in 1/2, obovata: 4/5-3/4 in 1/4—1/3, fermica: 7/10-3/4 in 1/3-2/5, montana; 3/5-1/2 in 1/2, europaea: 2/a-3/4 in 1/3-2/5 ter acuminata: 3/5—1/2 in 1/2, Razvoj, medsebojni odnosi in zemljepisna razširjenost so za vsako skupino pojasnjeni s postglacial no migracijo smreke. Sedanje razširjenje teh različkov glede na nadmorsko viäino približno astreza njihovi razporeditvi v vodoravne pasove v severni smeri. Najnižje lege pripadajo pretežno obliki acuminata, višje lege poraščata obliki montana in rotundala, nad njih pa se je povzpela oblika europaea, medtem ko najvišje lege pretežno pripadajo varietetam fennica in obovata. Razdelitev v pasove j« v obeh primerih pogoiena s klimatičnimi razmerami, medtem ko geografske rase v viäinskhi legah oblikujejo viSinske rase. Razen navedenih osnovnih oblik so bile ugotovljene seveda tudi prehodne oblike v njihovih določenih kombinacijah. Po gradnji storžnih lusk in po ekoloSki valenci sta različka acuminata in europaea najstarejši izhodiSčni obliki, razširjeni 5e v vlažnejšem in toplejšem pliocenu, prvi po nižjih dolinah z večjo zračno vlago, drugi pa po viSjena svetu. Iz var acuminata je izšla v pleistocenskih refugijih var, montana, medtem ko je bila var europaea v hladnejših refugijih s surovejšo klimo in po višjih legah početnica za različke: lennica, obovata in rotimdata. Po ledeni dobi so se selili ti smrekovi razliCki in njihove kombinacije na območja, ki so ustrezala njihovi ekološki valenci, ter jih še sedaj poiaSčajo, v kolikor niso postali žrtev človekove dejavnosti, K. Rubner je objavil izsledke ra7iskovanj aO-letnih smrekovih provenienčnih poskusov. (Ergebnisse eines heute 20-jährjgen Pichtenherkunftsversuches, 65—74/1057.) Leta 1936 so bila zastavljena raziskovanja različnih smrekovih provenienc 2 območja Nemčije. Isto semenslto blago so uporabili za razne eksperimentalne nasade, ki so bili osnovani v različnih rastiščnih razmwah, zlasti pa na različnih nadmorskih viäinah Poskusi so potrdili prejSnja opažanja, da visokogorske smrekove provenience tudi v bližini zgornje gozdne meje presenetljivo dobro priraščajo v viäin.o. ViSinske provenience, preneäene v nižino, vsaj v prvi generaciji počasi priraščajo. Določene provenience so na vseh rastiSČih počasi ras tie, toda vzhodno pruska smreka je ob najrazličnejših klimatičnih in talnih razmerah dobro rasla ter je glede višinskega prirastka med vsemi proveniencami na prvem mestu, zato ji avtor pripisuje značaj tako imenovane '^univerzalne rase^, U. Schönbach je priobčil podaike in dognanja v zve^j z 20-letnimi prove-nienčnimi poskusi s smreko v "Vzhodni Nemčiji. {Ergebnisse eines heute 20-jährigen Fichtenpiovenienzvecsuchs, 74—91/1957.) Obenem z zahodnonemškimi Rubnerjevimi provenienčnimi poskusi so tudi v Vzhodni Nemčiji na 2 krajih osnovali smrekove provenienčne nasade. Z njihovo pomočjo so ugotovili, da nižinske provenience spomladi večinoma pozno brsti j o, medtem ko zgodnje izvirajo večinoma z višinskih leg. Provenience, ki pozno začenjajo svoj pomladanski razvoj, praviloma veliko uspešneje prenašajo neugodne rastiščne razmere kot zgodnji tipi. Prve uspešno prekašajo druge glede odpornosti proti spomladanskim pozebam, glede tolerance nezadostno globokih in suhih tal ter prilagodljivosti v primeru hudih suš. Provenience z nižjih leg (700—900 m) praviloma hitreje prirašCajo kot viSinske smrekove provenience, Najbolj se je obnesla smreka z nižjih leg (80U m), ki izvira z bavarskih šotišč, kjer se je ob skrajno neugodnih ekoloških razmerah razvil zelo dober in selekcijsko pomemben ekotip. Tudi obravnavana raziskovanja so potrdila Rubner-jevo ugotovitev glede obstoja vzhodn op ruske tako imenovane »univerzalne rase«. P. Bouvarel in M. Lemoine sta analizirala podatke mednarodnih smrekovih provenienčnih preizkušenj. [L'experience Internationale sur les Provenances d'Epicea, 91-97/1957.) Na pobudo Mednarodne unije gozdarskih raziskovalnih ustanov (ITJFRO) so bili leta 1943 osnovani v arboretu Amance pri Nancyju primerjalni nasadi 13 različnih evropskih smrekovih provenienc iz 10 držav, med njimi tudi iz Jugoslavije. Z dosedanjimi meritvami in registracijam.i je bilo dognano, da so praviloma najbolj priraščale provenience, Id izhajajo iz sredjije visokih leg (600 do 700 m), in pa tiste, ki se glede geografske Širine svojega izvora ne razlikujejo zelo od geogi-afske Širine omenjenega arborotuma. Prvo mesto glede višinskega prirastka je pripadlo smreki iz Avstrije, balkanske provenience pa so slabo priraščale v viSino, verjetno zaradi velike razlike v geografski širini in zaradi zemljepisne oddaljenosti. Skandinavske smrekove provenience so zasedle glede prirastka srednja mesta, verjetno zato, ker so bile prenešene s severa v razmere s krajšim dnevom. Smreke iz krajev, ki ležijo severneje in višje od zadevnih poskiisnih nasadov, so spomladi prej začele rasti, južne provenience pa pozneje in jih lahlto zato imamo za cdporncjše proti spomladanski pozebi. Najbolj zgodnje so bile nordijske in. subaJpske provenience. Glede občutljivosti za poškodbe od grizlice so bili v obravnavanih rastišEnih razmerah pozni smrekovi ekotipi bolj prizadeti, medtem ko so ostale neJratere zgodnje provenience skoraj nepoškodovane. Vendar pa je ta ugotovitev pogojena l.udi z razvojnim ciklusom grizlice v arboretumu Amance, ki leži na severni zemljepisni širini 48" 47' in vzhodni dolžini e^'lS', ter na nadmorski višini 240 m. 2ato ti izsledki ne veljajo brez ustreznih popravkov za naše klimatične razmero. F, S C h r Ö11, e r se je ukvarjal s pi-oučevajnjem smrekovih tiftov glede na obliko vej. {Zur Frage der Fi cht en auslese und -Züchtung in Schleswig-Holstein, I96-t94/19Se.) Pri izbiri semenskih sestojev v pokrajini Schlesvi'ig-Holstein je avtor izvršil klasifikacijo smrekovih fenotipov glede na oblike vej in vejic. Tovrstni znaki so v ko-reiaciji z drugimi pomembnimi morfološltimi znaSilnostnii ter gozdnogojitveno in gospodarsko važnimi lastnostmi. Ugotovil je, da obstajata dva skrajna smrekova fenotipa: prvi, ki ga je imenoval -»zastavasto smreko« (pil nas smo za ta fenotip vpeljali naziv i^grivnata smreka«), ima vejice dragega reda povešene, redkejše in debelejše veje, piramidalni habitus, globlje toda enolično razpokano skorjo in v mladosti in v srednji starosti zaostaja glede prirastka za drugim fenotipom, imenovanim »-krilasta smreka-» (pri nas je zanj uveden naziv »ploskovejna smreka^<), ki ima vejice razporejene v vodoravni ravnini, gostejše toda tanjše veje, torej boljši les, lancetast habitus in tanjšo ter neenakomerno razpokano skorjo. Prehodno smrekovo obliko imenuje avtor »troprstna smreka« (mi ji pravimo '■'■Sčetkasta-«} ter le-ta v večji ali manjši meri združuje lastnosti omenjenih dveh ekstremaih fenotipov. Tudi glede gozdnogojitvenih lastnosti so bile ugotovljene med opisanima oblikama pomembne razlike: '»-ploskovejna smreka-" zelo dobro izkorišča svetlotio, laže prenaša senco, ima polnoiesno deblo ter je proti vetru in snegu občutno odpornejša. "Grav-nata smreka« prepušča več difuzne svetlobe, omogoča podrastju dober razvoj ter je bolj obEutljiva na poškodbe od snega in vetra. Dedno pogojenost vseh teh Eeno-tipsko ugotovljenih značilnosti raziskujejo na potomstvu, proizvedenem s pomočjo kontrolirane oprašitve ali pa vzgojenem na vegetativni način. Hkrati proučujejo tudi sposobnost semenitve, prvine prirastnega ritma in gospodarsko vrednost določene rasne skupine, C. Kiellander je primerjal razne smrekove provenience glede njihovih gozdnogojitvenih in fizioloških lastnosti. (Über eine spättreibende Rasse von Picea abies in Schweden und eine Schwierigkeit bei der Plusbaumauswahl, 181/1956.1 Ugotovil je, da ravninska smreka, ki izhaja iz severne Nemčije, na Švedskem hitreje prirašča od domačih ras. Preizkušal je 14 smrekovih ras, ki jih je vzgojil s križati jem različnih smrekovih osebkov nemške t. i. »kontinentalne*i provenience, in je ugotovil, da je lastnost poznega brstenja, torej tudi odpornost proti spomladanski pozebi preäla od izhodiščnih smrek na potomstvo. Rastiščne razmere so le neznatno vplivale na začetek vegetacije. Zato je čas brstenja zelo pripraven naltazovalec za genetska raziskovanja. Vendar pa s svojimi dosedanjimi proučevanji ni mogel ugotoviti, da bi bili brzina in moč priražčanja dedni. Izreden prirastek je v glavneiTi le posledica ekoloških razmer, le v manjši meri funkcija dednih zasnov. Zato avtor pri-po-roča, naj se semenska in plus drevesa smreke izbirajo prvenstveno glede na fenotip-sko kakovost, da bi s tem dosegli čim boljši izbor genotipskih plus variant. Pri smreki bo torej selekcija uspešnejša, če bomo upoštevali provenienco, kot če bi se odločili za individualni izbor. K. Holzer in K. Lieb es war sta konstruirala posebno celico za kontrolirano gojenje sejančkov, (Eine einfache Kulturkammer für Sänilingsprütung mit Nährlösungskultur, 17—20/1960 ) S preizkušanjem fizioloških lasinosti mladih sadik in z ugotavljanjem njihovih ekološkili zahtev je mogoče v veliki meri zanesljivo sklepati na fiziološke in ekoloäke karakteristike tudi odraslih populacij obravnavanih vrst, rasnih skupin ali provenienc. V ta namen pH je potrebno sejance vzgajati v takänem okolju, ki ga je mogoSe uravnavati glede hranljive podlage, temperature, vlage, vetra in svetlobe. V ta namen sta avtorja zgradila posebno originalno gojitveno celico, ki omogoča poljubno in natančno spreminjanje ekoloäkih činiteljev. Razen tega ta priprava omogoča natančno ponovitev in kontrolo eksperimentalnih okolnosti. "Uporabljena je umetna luč 10,000 luksov, temperatura je lahko popolnoma stalna, sejančki pa rastejo na substratu iz kremenčevega peska, v katerega se enkrat dnevno Črpa hranljiva snov ter nato zopet izčrpava, da se tako v substratu obnavlja potreben zrak. V celici je mogoče istočasno preizkušati do 8000 sadik. Dosle.t so v njej s pridom raziskovali vse glavne drevesne vrste in so v ta namen uporabljali 13 različnih hranljivih raztopin z raznimi kombinacijami kalija, kalcija, rnagnezija, losfora in duätkovih spojin. P Gathy je objavi! podatke o belgijskih raziskovanjih genetske variabilnosti gozdnega drevja (Recherches Beiges sur la Variabiiite Genetique des Especes Fo-re-slieres, 32—38/1957.1 Primerjalna raziskovanja, zlasti tista, ki so bila zasnovana na pobudo Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih ustanov (lUFRO) glede ras poglavitnih vrst gozdnega drevja, so dala ze doslej za prakso zelo koristne rezultate. Za smreko je bilo dognano, da zvrst z rdečkastimi storži, nekoliko manjšim prirastkom in na vse strani Štrleči m i vejicami (po naše: »-sčetkaata smreka«) porašča pretežno višinske lege. Za nižinsko smrekovo raso so značilni zelenkasti storži, krepek prirastek in viseče vejice (po naše; '>grivnata smreka«). Za rdeči bor so dognali, da obstajata dve značilni rasi. Eno karakterizirajo ravna debla, kratke veje, kratke iglira, stožcast habitus, nekoliko manjSL prirastek in pozni začetek vegetacijske aktivnosti. Za drugo raso so značilni naslednji znaki in lastnosti: Široka krošnja, daljše in mehkejše iglice ter zgodnejše brstenje Glede na prirastek so se najbolj obnesle provenience z Baltiške ravnine in iz Campine. Belgijskim razmeram najbolj ustreza Črni bor tlandrijske provenience. Z alpskim macesnom imajo zelo slabe skušnje, zlasti zaradi Šibke odpornosti proti raku, slabo oblikovanih debel iti zaradi počasne rasti, medtem ko sudetske provenience v vsakem oziru ustrezajo. Za belgijske klimatične razmere je od treh duglazijinih zvrsti najprimernejša zelena duglazija, tako glede prirastka in lepe oblike, kot tudi glede odpornosti proti parazitom. E. R Ö h r i n g je proučeval različne obli lie črnega bora (Uber die Schwarzkieler und ihre Formen, 3(}-53/1957.) Prirodno nahajališče črnega bora V Evropi je sestavljeno od več območij, ki so pogosto medsebojno zelo oddaljena. To dejstvo je omogočilo tvorbo velikega števila oblik, ki jih označujemo kot raziičke, rase in podvrste. Navadno delimo te oblike v dve skupini, K zahodni skupini prištevamo oblike: hispa-mca, celebennensis, SaJzmannji, corsicana in marocana; k vzhodni pa štejemo: cala-brica, austriaca, dalmatica, bosniaca, gocensis, caramanica, pallasiana, taurica, Fenzlii in Zhukovskyana. Glede na sredozemsko regijo delijo črni bor na 5 naslednjih ras; franeosko-ibersko, italijansko, balkansko, azijsko in afriško. Avtor je podal podroben ekološki opis vseh aroalov, kjer je v Evropi črni bor prirodno razširjen in ugotavlja, da geološka osnova ni odločilen Činitelj za meje borovega območja. Nasprotno pa kli-matičnim razmeram pripisuje glede tega občutno večji pomen. H. G erhol d je proučeval sezonske spremembe v iglavcih raznih ras rdečega bora. (Saesonal Variation of Cbloroplast Pigments and Nutrient Emements in the Needles of Geographic Races of Scotch Pine, L1.3—123/1959.) Avtor je raziskoval 6 različnih geografskih ras rdečega bora in je ugotovil, da zelenilo v iglicah sezonsko blsdi, ker se zmanjša delež klorofila, hkrati pa poveča udeležba karotinoida. Dve skandinavski proveniend sta vsebovali v avgustu več klorofila kot srednjeevropske; toda v februarju je bU ugotovljen obratni odnos. Pri vseli proveniencah je bilo v februarju več karotinoida v iglicah kot v avgustu. Nadalje je bilo ugotovljenoj da barva kloroplasta ni odvisna od množine prisotnega fosfora, natrija, kalcija, magnezija, železa, mangana, bakra in bora. Tudi dodajanje razbCnih gnojil ni vplivalo na bari'o iglic. Iz tega avtor sklepa, da sezonska sprememba barve iglic pri rdečem boru ni poslediva pomanjkanja kakega od navedenih elementov. O. Langtet se je ukvarjal z vprašanjem kontinuirane variabilnosti rdečega bora. (A Cline or not a Cline — a Question of Scots Pine, 13—22/1959.). Avtor Itot tudi A, Engler in drugi strokovnjaki so zastopali stališče, da na območju prirod-nega razširjanja rdečega bora od juga pa do severa obstajajo prehodne oblike kot klinalni pnjav Toda J. Wright in H, Baldwin sta na podlagi materiala jz mednarodnih provenienčnih raziskovanj dokazovala, da kaže rdeči bor v Evropi izrazito diskontinuiranost, ker oblikuje geografske ekotipe. Toda podatki, ki jih omenjena avtorja navajata, samo Še bolj potrjujejo razlago, da js variabilnost rdeEega bora le v toliko nepretrgana, v kolikor kontinuirano variirajo rastiščni činitelji. Variabilnost količine suhe snovi iglic in viäinski prirastek sta kontinuirana v odvisnosti od prvega dneva v letu s srednjo temperaturo + e''C. Torej je višinski prirastek odvisen od množine suhe snovi v iglicah Značilna je medsebojna odvisnost odpornosti proti mrazu in hitrosti prirašcanja od tistih čintteljev, ki so bili odločilni za potek prilagajanja ali naravnega izbora, Sposobnost dolofienega semena, da se iz njega pri spremenjenih temperaturnih razmerah in pri drugačni dolžini dneva razvije ustrezno potomstvo, moramo ocen.jevati v zvezi z variabilnostjo prizadete vrste. Cisto sistematična razčlenitev določene vrste je brez pomena in Škodljiva, ker sloni na predpostavki homogenosti v okviru določene enote, vendar pa takšne ni. F. M erg en je raziskoval genetsko variabilnost iglic različnih borov in njihovih križancev (Genetic Variation in Needle Characteristics of Slash Pine and (n some o£ its Hybrids, 1—9/1958.) Avtor je s proučevanjem 12 različnih provenifsnc bora Pinus elliottii var. elliottii Engelm iz Floride in Georgije dognal, da Število smolnih kanalov v iglicah variira od I do 4, medtem ko so stomatske odprtine pri vzhodnih proveniencah gostejše kot pri zahodnih. To je dokaz, da gre za naravno križanje z borom Pinus elliotlii var. densa Little and Dorman. S pomočjo statistične obdelave Številnih podatkov je bilo ugotovljeno, da so lastnosti iglic pri hibridu Pinus palustris Mill. P. elliolUi var, elliottii Engelm, intermediarne glede na lastnosti staršev. Zato se priporoča primerjava števila smolnih kanalov in stomatskih odprtin na iglicah kot zanesljiva metoda za določanje križancev med navedenimi borovimi vrstami, R. Seli ober se je vsestransko ukvarjal z raziskovanjem macesnovih prove-nienc, (Ergebnisse von Lärchen — Art und — Provenienz v ersuch en, 137-1B4/I95a.). S primerjavo izsledkov 29 poskusnih nasadov z nad 200 raznih vrst in provenienc macesna, osnovanih na različnih krajih od juga do severa Evrope, starih od B do 46 let, je avtor dognal, da so posamezne provenience ali vrste vkljub zelo različnim rastišCmm razmeram nasadov razvile zelo podobne rastne sposobnosti. Največji višinski prirastek pripada seveda japonskemu macesnu, njemu sledi macesen Iz Sudetov in s Tatre, nato iz Poljske, dalje s severnega roba Alp \n končno z vzhodnega alpskega roba pri Dunaju. Zahodnoevropske provenience niso dosegle povprečnega višinskega prirastka vzhodnoalpskih provenienc. Glede odpornosti proti macesnovemu raku zasluži le japonski macesen priznanje rezistenčnosti, medtem ko njegovi križanci z evropskim macesnom niso zanesljivo odporni, najslabše pa se je glede te lastnosti obnesel macesen alpske in sibirske provenience. Precej uspešno kljubujejo macesno-vemu raku korej.ski. Gmelinijev in poljski macesen. iMedtem ko je sudetski macesen v nasadih na Würtenberskcm ostal popolnoma nepoŽkorfovan od raka., se ga je rak v poskusnih nasadih na Danskem in na Švedskem pošleno lotil in ga je temeljito zdelal. J. Wright in H. Baldwin sta objavila izsledke ameriških provenienSnih poskusov z rdetitn borom. (The 1938 International Union Scotch Pine Provenance Test in New Hampshire, 2—14/1957.) Na priporočilo mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih ustanov (lUFRO) so bila leta 1938 zasnovana v New Hampsliiru raziskovanja 55 različnih evropskih provenienc rdečega bora. Proučevali so prirastel?, obliko debla in plodnost ter so ugotovili, da geografska variacija nima klinalnega Knačaja in da je nepravilno korelirana. Belgijski borov ekotip je najhitreje pri-raäcal, imel pa je hkrati najslabäe oblikovana debla, fodobne podatke, toda z nekoliko nnanjšimi vrednostmi so registrirali tudi za zemljepisno nemlko-poljsko-čeho-slovaško-madžarsko skupino. Skandinavslte provenience so počasi rasle, vendar pa jih odlikujejo lepo oblikovana debla. Počasi rastoče skandinavske in hitro rastoče belgijske provenience so bile zelo plodne Nelcatere od obravnavanih elcotipov je bilo mogoče istovetiti z že znanimi taksonomslOmi različki, in sicer: nemSko-poljslco-čehoslovaSko-madžarskega z zvrstjo Pinus sylvestris L. vat. sylvestris, sevemoskan-dinavskega s Pinus sylvestris var. lapponica, škotskega s P. s, var, sootica, Htvansko-estonskega s P. s, var. rigensis in belgijskega s P, s. var. haguensis. E. R-ohmeder je raziskoval provenienčne nasade raznih iglavcev, (Professor Münchs Anbauversuch mit Douglasien verschiedener Herkunft und andei-en Neben-baumarten im Forstamt Kaiserslaufcerr. — Ost 1912 bis 1954, 142—156/1956.) Merenja in opažanja so se nanaSala na nasade, ki jih je osnoval že profesor Münch, in to z 10 proveniencami duglazije ob primerjavi z različnimi proveniencami smreke, jelke, zelenega bora in sitke. Proučevanja so pokazala, itako zelo velika razlilca je med različnimi duglazijinimi proveniencami. Nasad varielete viritis, vzgojen iz semena nabranega na Kaskadskih planinah, je proizvedel v 44 letih lesno gmoto 793 m^/ha in je letno priraščal z IB m'/ha, toda enako star nasad, provenience iz NoveRa Meksika je ob letnem prirastku 9,55 mVha v enakih razmerah proizvedel le 420 m^/ha. Zvrsti glauca in caesia sta občutno počasneje rasli in zato gospodarsko nista pomembni Zelena duglazija s Kaskadskih planin je bila občutno odpornejša proti obem vrstam ighčnega osipa kot varieteti glauca in caesia. Prednosti glede nagle rasti in rezistenč-nosti so bile ugotovljene tudi drugod po Nemčiji s poskusnimi nasadi različnih provenienc duglazije, doma z območja med Obalnim in Kaskadskim gorovjem v državi Washington in iz severozahodnega dela države Oregon. Primerjalni nasadi zelenega bora so letno priraščali 15,3m^/ha, sitka pa je bila občutno slabše rastna, verjetno zaradi nezadostne vlage. R. Campbell je proučeval morfološke značilnosti krožnje različnih fenotipov duglazije. (Phenot>-pic Variation and Some Estimates of Repeatability in Branching Characteristic of Douglas-Fir, 109-118/1961..) Na 10 avtohtonih nahajališčih v državi Washington je avtor izmeril določene nakazovalce na 300 duglazijah, starih od do 35 let. Z namenom, da bi določil fenotipske elemente v zgradbi kroänje in da bi mogel oceniti njihov pomen kot kvantitativne značilnosti glede različnih položajev na deblu in glede variacije med posameznimi drevesi v populaciji in med raznimi populacijami, je avtor izmeril naslednje nakazovalce za veje 8 najvišjih vretenc: dolžino pripadajočega dela debla in njegovo debelino, vejni jnsercijski kot ter Število, dolžino in debelino vej. Urejeni in končno analizirani podatki bodo koristno rabili za krite.rij pri natančni razčlenitvi provenienčnih proučevanj duglazije. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da obravnavane značilnosti krošnje verjetno ne bodo uporabne, za indentifikacijo neznanih in dvomljivih duglazijinih provenienc, ker je verjetno dodnostna stopnja zadevnili karakteristik le majhna. K. Ching in D Bever sU raziskovala fizioioSke lastnosti različnih duglazi-jinih provenienc. (Procenance oi Douglaf-Fir in the Pacific Northwest Region, 11—17 1,1960.) Na 2-leimh sadikah 14 različnih proccnienc duglazije s Kaskadskega gorovja sta proučevala viSinski prirastek, razliCne fenoloSke pojave in odpornost proti po/ebL Severnejše provenience so precej hitro rasle. Opažena je bila razlika med posameznimi proven i ene a m i glede dolžine iglic in je bila ugotovljena celo korelactja med dolžino inglic in višino sadik. Ponovno so registrirali začetek vegetacijske aktivnosti ter so dognali, da je relativni Čas bratenja za različne provenience iz leta v leto eaiak. Najjužnejša provenienca z višine 2700—3300 m in tri severne provenience so najprej odpirale svoje popke Vendar pa ni bilo mogoče statistično utemeljiti korelacije med nadmorsko višino izvirnega rastišča in med začetkom vegetacije; verjetno zato, ker se je pri tem prepletal tudi vpliv različnih izvirnih zemljepisnih širin, ki je prav tako pomemben činitelj pri soodločanju o času brstenja, J. Krahl-Urban se je ukvarjal s primerjavo različnih hrastovih provenienc. (Über Eichen - Pro ven i en z versuche, IS—31/1957.) Leta 1950 je avtor zastavil raziskovanja 95 različnih evropskih provenienc gradna in doba. V ta namen je posejal žir različnih provenianc istočasno na 4 raziskovalnih površinah z zelo različnimi rasti-äcnimi razmerami, in sicer 3 V Nemčiji in 1 na Švedskem. S Šestletnimi opažanji je dognal, da so vse dobove provenience hitreje priraSčale v višino kot gradnove. Hkrati pa so meritve pokazale, da je prirastek raznih provenienc iste vrste različen in da je dedno pogojen. Hrastove mladice so tem hitreje priraSčale, čim manjša je bila razlika med izvirnim in poskusnim rastiščem, pri tem pa so bili klimatski činitelj! najvplivnejši. Dobovi sejanci so začeli spomladi občutno prej z vegetacijsko aktivnostjo kot gradnovi. Posamezne provenience so glede te lastnosti na različnih rastiščih enako reagirale, zato je mogoče pripisati času spomladanskega brstenja dedni značaj Provenience iz krajev z nižjimi srednimi letnimi temperaturami so prej ozelenele od tistih, ki £o bile preneäene iz toplejših krajev, Brin ar (Nadaljevanje bo sledilo) GOZDNO GOSPODARSTVO V INDUSTRIJSKI DRUZBI [Speer, J,: Wald- und Forstwirtschaft in der IndustriegesellschaTt, München 1960, 1,50 DM ) Svetovno znani gozdarski ekonomist prof. Dr, I, Speer je imel novembra 1960 pri prevzemu rcktorskih dolžnosti na münchenski univerzi slavnostni govor. Povzemamo jedro njegovih izvajanj, ki bo gotovo zanimalo naše bralce. Razvoj gozdnega gospodarstva je tekel z razvojem človeške družbe do porajanja sedanje tehniško-industrijske dobe, V tem dogajanju je odigralo načelo trajnosti kot etos gozdnega gospodarstva izredno važno vlogo. V zadnjih 40 letih se pomen gozda v srednjeevropskih razmerah bistveno spreminja. Biološko pojmovanje gozda ter zaščita gozda pred določenimi nevarnimi pojavi, ki se z industrijo porajajo (odpadki, trganje človeka od prirode itd.) kličejo na eni strani k vedno intenzivnejši negi, po drugi strani pa umetna vlakna izpodrivajo les. Tudi nadomestilo človeškega dela s strojnim je v gozdu težko izvedljivo (60% dela v gozdnem gospodarstvu Zahodne Nemčije odpade še vedno na ročno delo), Mezde v gozdai-stvu so se v zadnjih letih celo podvojile. Tako so Čisti dohodki iz gozda vedno skromnejši. Proizvodnja lesa i7^ublja na pomembnosti. V industrijski družbi postaja gozd kot pokrajinski element važnejši. V ZDA so z uničenjem glavnih vegetacijskih tipov izgubili 25% poljskih zemljišč. Ob Zgornjem Renu so z regulacijo njegovega toka povzročili 15 000 ha novih step. Hidroelektrarni (v Zahodni Nemčiji) Saalachtalspere se je zaradi velike prodonosnosti vodnega toka zmanjšala proizvodnja energije 2a 00%. Človek v svojem tehniškem zagonu postaja »^ekskomuniciran.« iz prirode. Gozd postaja rekreativno pomemben, Ce hoče človežko bitje ostati pravi človek, mora ohraniti stik s prirodo Prirodni gozd more pri tem veliko prispevati. V ZDA postaja, vodilni motiv »m uiti pse UBe<<, kjer se .goli gospodarski pomisleki podrejajo široldm družbenim zalitevam Nove naloge gozdarske politike tife v povečanem poudarku odločilnega pomeiia gozda do prizadetega naroda in pokrajine ter vodijo k postavljanju novih ciljev. D. Mlinšek DB. ROBERT W. BRANDT; PROBLEMI VARSTVA DUGLAZUE IN ZELENEGA BORA V JUGOSLAVIJI Jugoslovanski posvetovalni center za kmetijstvo in gozdarstvo iz Beograda je priredil od 14. do 17. februarja 19fi2 v Dolenjskih Toplicah zvezni seminar za varstvo iglastih gozdov ter intenzivnih nasadov pred boleznimi in škodljivci. Med številnimi zanimivimi in aktualnimi referati naših strokovnjakov in znanstvenikov je bilo tudi temeljito in obširno poročilo specialista za gozdno fitopato-logijo iz ZDA, eksperta tehnične pomoči ICA, dr. W. Brandts, ki je malo pred tem v teku nekoliko mesecev obšel znaten del Jugoslavije ter si je tudi v Sloveniji ogledal naSe starejše in nove nasade duglazije in zelenega bora. Prav zaradi tega so njegova opažanja, pripombe in nasveti za nas zelo zanimivi in koristni, zato iz njegovega obširnega 6G-stranskega poroßila povzemam nekatere najvažnejše misli. Drevesnice To poglavje se nanaša na razne iglavce, seveda tudi na omenjeni 2 vrsti. Na splošno so naše drevesnice na pretežkih glinastih tleh s precej visokim in za iglavce neugodnim pH (6,5—7,0) Neprimerno bolj bi ustrezala lahka, vsaj peSčno ilovnata tla, Jti se bolj obnesejo tako za vlažni kot tudi za suhi del leta. Vlažne gredice ter pregoste semenke pospešujejo razvoj plesni in parazitskih glivic, zato moramo prevlažne drevesnice drenirati, Bazična tla (pH 6,5—7,0) niso posebno ugodna za iglavce, ki jim bolj ustreza nižji pH (4,5—3,5). Previsok pH znižamo 7. dodajanjem rudninskih gnojil, kot so amonijev ali kalcijev sulfat, Tako postanejo elejoenti P, Fe, Mn, Ca in B v tleh rastlinstvu dostopnejši. Seveda pa je zato potrebno prej opraviti analizo tal, Ne smemo pozabiti, da razne drevesne vrste zahtevajo različna hranila. In nadalje, da pomanjkanje nekega elementa (K, Fc, B), kot tudi presežek (W1 lahko povzročata obolenje sadik (klorozo ali rumenilo iglic). Hlevski groj in gozdno steljo Je treba vsaj eno leto kompostirati, drugače lahko povzroči na sadikah bolezen Za zmanjšanje bazičnosti imamo na razpolago razna kemijska sredstva. Tudi dezinfekcijo tal opravljajo v ZDA zelo radi, ker deluje istočasno proti rastlinskim boleznim, proti insektom in proti plevelu. Uspešno uporabljajo insekticide in fungicide, ki jih primešajo semenu pred setvijo. Kljub temu pa to ni dovolj za borbo proti fuzariju, ko se pojavi ponik iz tal V tem primeru uporabljajo razna sredstva s pomočjo pršilcev Setev nc sme i^iti preveč globoka in semena ne smemo pokrivati s težko prstjo_ V ZDA navadno pokrivajo seme s kremenčevim peskom, z Ijorovimi iglicanni ali 2 žagovino. Ekspert priporoča pokrivanje semena z 2—3 cm debelo plastjo stare, že delno razpadle bukove ali hrastove žagovine. Jesenska setev zele-nega bora in duglazije je uspešnejša kot spomladanska. Namesto setve v brazde priporoča setev iste množine semenja na enaki površini gredice prosto iz roke. Redlcejäi posevki so izpostavljeni manjši nevarnosti poleganja. Dtiglazijo moramo prvih nekaj tednov po kalitvi aasentievatl. Lese naj prepuščajo 50% sončne svetlobe ter naj bodo 40—50 cm visoko nad zemljo, da ne bo preveč vlage v tleh in da bo aračenje boljše. Ni dobro zalivati pozno popoldne ali celo zvečer, ker prevelika nočna vlaga pospešuje razvoj glivic. Za zatiranje plevela s pomočjo razpršilcev poznamo že mnogo sredstev. Imamo pa tudi sredstva za pršenje proti boleznim (Lop h oder mi um pinastri), proti klorozi (zaradi pomanjkanja nitratov ali tudi železa v tleh ali tudi včasih zaradi preveč nitratov). Kulture in plant:tj!e Za nasade in plantaže so potrebna predvsem dobra ustrezna rastišča, drugače se pojavljajo bolezni, predvsem v koreninskem sistemu Zeleni bor najbolje uspeva v primesi z listavci, duglazija pa z drugimi zahodno-fimeriSkimi iglavci (npr. s cipresovceni in dr.). Zato ekspert priporoča snovati manjSe nasade, velike po 2—4tia in medsebojno ločene. Ekspert navaja, da v ZDA sadijo 3/0 ali 2/2 leti st.aro duglazijo in zeleni bor ter meni, da za uporabo 5- ali 6-letnih sadik ni moči najti nikakršne utemeljitve ali opravičila. Stroški so v tem pruneru preveliki Koreninski sistem velikih sadik, ki se pri saditvi kolikor toliko poškoduje, pa je zelo izpostavljen napadu gliv Armillaria meliea in Trametes radidperda. Brandt priporoča vnašanje zelenega bora v gozdove listavcev, ker prenaša v mladosti zmerno senco, Glede plantaž iglavcev s pridruženirni kmetijskimi kulturami meni, da Še ni dovolj izkušenj Posebno je pri tem načinu nevarno poškodovanje korenin s plugom pri oranju. V redkih kulturah je potrebno že zgodaj obrezovati veje tik ob deblu, in siccr v času vegetacije. Goste nasade zelenega bora In duglazije je treba začeti zgodaj in zmerno redčiti. To so obenem tudi varstveni ukrepi, izredno važni prav za ti dve vrsti Najodpornejše so mešane in raznodobne kulture. Kot zelo nevarni bolezni duglazije na iglicah, navaja ekspert Adelopus Gäumanni in Rhabdodina pseudolsugae, zatem rak, ki nastaja na ranah, Phomopsis pseudotsugae ter gnilobo na koreninah, ki jo povzročata glivi Armillaria m, in Trametes r. Pri zelenem boru omenja Brandt predvsem glivico Cronartium ribicola, Peto-igličasti bor molika (Pinus peuce), ki je v sorodu z zelenim borom, pa je izredno odporen proti tej glivici. Dobili so že bibride P peuce X P. strobus, katerih odpornost proti omenjeni bolezni pa ie ni preizkušena, Molike je veliko v Črni gori, v planinah Metohije in v Makedoniji. (Pred 12 leti sem posredoval GG Maribor seme molike s Pelistera v Makedoniji, ki so ga posejali Jn nato sadike posadili na Pohorju.) Gliva Armillaria meliea je posebno težak problem za obe vrsti (duglazijo in zeleni bor), ker je doma v vseh listnatih gozdovih tudi pri nas. Posebno močno se je pojavila na slabih tleh, v čistih kulturah in po močnih sušah, Fič manj nevarna ni gUva Trametes radiciperda, ki se še posebno močno pjavlja v sestojih, kjer je bilo opravljeno močno redčenje. Zato ekspert predlaga premazovanje svežih panjev takoj po sečnji z zaščitnim sredstvom — kreozotom ali urinom. Ekspert opozarja, da naSi gozdarji zanemarjajo mnoge vredne sestoje domačih vrst, ter da se denar preveč uporablja za »specialne programe^ nasadov iglavcev. Za uspešne nasade zelenega bora Brandt določa tele pogoje; 1 dobra rastišča, pravilna nega in varstvo pred boleznimi; 2. razmejitev območij za ribez in za zeleni bor; 3. pravočasno redčenje in obrezovanje vej; 4. nasadi naj ne bodo skoncentrirani na velikih površinah, posebno pa ne na zemljiščih, kjer so biLi pravkar izlcrčeni panjevci; 5. zeleni bor pri rod no ne uspeva v čistih sestojih; 6. uporaba velikih sadik iz drevesnic je neprimerna, posebno Se tedaj, če smo jih v drevesnicah premočno gnojili in zalivali; saditev takih sadik je predraga, razen tega pa so tudi zelo občutljive za napad glivic in škodljivcev; 1. ne vzgajati zelenega bora v vlažnih drevesnicah Jn na bolj težkih tleh, ker doživijo sadike ob presaditvi na bolj suh teren šok ter lahko podležejo gnilobi korenite; 8. vprašanje plantaž z vnsesnimi poljščinami še ni dokončno razčiščeno, ker je poškodovanje koreninskega sistema s traktorji nevarno za napad gnilobe. Posebno poudarja ekspert važnost dobre organizacije gozdnovarstvcne službe, drugače bodo vsa prizadevanja za gojitev teh dveh važnih iglavcev zelo tvegana. Dodatek Zanimivo, da je Sicer dobro razgledanemu ekspertu iz ZDA očitno neznan (sicer bi ga bil omenil) način nadvse uspešnega in preprostega pospeševanja kalivosti semena zelenega bora in drugih težko kalivjh vrst s I4-dnevnim namakanjem v hladni vodi pred setvijo. Ta način je neprimerno boljSi in uspešnejši kot pa priporočena jesenska setev, ter smo ga že pred 10 leti pi'av mi prevzeli iz ameriške gozdarske revije Journal ol Forestry, št, 1/1950, Washington (avtor Paoul O, RudoK) ter se je odlično in vsestransko uveljavil za seme iglavcev in listavcev. Najcenejši in najpreprostejši način za dezinfekcijo semena in zemljišča je dodatek 0,5 kg/m- oglenega prahu v zgornjo 8 cm globoko talno plast v drevesnici. Ogtje takoj deluje tudi kot močno gnojilo, ker razmnožuje koristne dušične bakterije na račun škodljivih gl ji vi c, hkrati pa preprečuje Škodljiv učinek previsokega pH (celo !pH 8,5!) v tleh, kot je to dokazal Radovanovle v svoji najnovejši razpravi i-Uticaj drvenog uglja na ra^itak bora, smrče i jele« (GV 5—6/1062), Učinek -oglja pa je dolgoleten. Tudi dezinfekcija panjev zelenega bora po opravljenem redčenju, s tem da jih premažemo z oglenim prahom, bo uspeSna, Razen tega priporočamo primeSati semenu pred shranjevanjem majhne količine oglenega prahu, ki se obnaša kot preprost, cenen, uspešen in trajen fungicid (Smrekovo seme, ki mi je vzklilo na kalilniku, je napadla plesen. Ko sem ga prav narahlo posul z oglenim prahom, je plesen takoj izginila.) Prof. ing J, Slander je opozoril, da pri saditvi smrekovih sadik zaradi poškodbe korenine napada sadike gniloba (»-Saditev smrekovih sadik in rdeča gniloba«, GV e-7/l953). Brandt opozarja na isti toda še bolj nevaren pojav pn zelenem boru. Povsem zanesljivo lahko računamo, da bo dodajanje 5% prostominske primesi prahu lesnega oglja prsti, s katero zasipamo sadikam korenine pri zasajanju, odlično sredstvo pi-oti gnilobi korenin (Trametes r. in Armillaria m ), obenem pa še učinlcovito posredno gnojilo Uporaba zmerno velikih, 4-ietnih sadik je cenejša, njihova zaščita korenin proti gnilobi z ogljem pa uspešna in bolj racionalna kot pa uporaba prevelikih sadik, ki pri saditvi pretrpijo äok. ; Uspešen in preprost način sterilizacije lat, kot ga priporoča tudi Brandt, sta napravila leta 1961 ing. A. Seiwerth ter dr. I. Mitatovič v drevesntci gozdarske fakultete v Zagrebu z uporabo sredstva ^»Vapam"' iz Zah. iSfemčije, Enkratno zalivanje gredic 21 dni pred setvijo rdečega bora s 100 cm" sredstva »^Vapam<< v 5 litrov vode (2% raztopina) je odlično delovalo. »Vapam« istočasno uničuje škodljive glivice in plevel v tleh. Kahtev bora je krasno uspela, posevek je bil zdrav in ni skoro nič polegal, redek plevel pa se je pojavil šele 2 meseca po kahtvi bora Avtorja sta zadevo podrobno objavila pod naslovom '■»Rezultati pokuša tre tir an ja tla dezinfekeionini sredstvonn »-Vapam-^ u gum s kom rasadniku-^ (Sumarski list 3-^/1062). Uspešno in ekonomično zatiranje plevela s domaČimi hormonskimi herbicidi je opisal ing, L. Simončič v prikazu »Simazin v gozdnih drevesnicah-« (GV I—2/19G2). Dobro preventivno sredstvo proti osipu iglic (Lophodermiurn pinastri) bo fO' tiarna prehrana (prSenje krošnje) z elementom B (borom v oblilti 0,5% raztopine natrijevega tetraborata, t. j. toaletnega ali kovaSkega boraksa), ki napravi rastline fiziološko (notranje) odporne proti boleznim iglic (Beltram n-Posebni pospeševalni ukrepi v semenarstvu in drevesnidarstvu-«, GV 1—2/1962), Na razpolago imamo torej že veliko novih, domaSih in tujih izkušenj in sredstev, ki jih lahko s pridom uporabljamo v drevesnicah za pospeševanje in varstvo domačih in tujih hitro rastočih iglavcev. tii^w « V- oeiiram POIZKÜS MEDNARODNE PRIMERJAVE UClNKOV DELA PRI SEČNJI IN IZDELAVI Z namenom, da bi medsebojno pi'innerjali razne načine in uspehe gozdnega dela pri seCnji in izdelavi ter tako ugotovili prednosti določenih načinov, so gozdarsid inštituti. Avstrije, Nemčije in Švedske priredili skupne poizkuse, ki so bili opravljeni 1958 v Ort bei Gmund en u v Avstriji. Sodelovalo je 29 izkuSenih strokovnjalvov z vsOj za ta namen razpoložljivo opremo njihovih inStitutov. "Vsaka država je za poizkuse dodelila po 2 izbrana gozdna delavca. Gozdno delo .so pri tem omejili le na sečnjo in izdelavo sortimenlov iglavcev z ročnim orodjem za enega delavca, ko dela vsa le delavec za sebe, da bi tako ugotovili podatke, čim bolj uporabne za primerjavo. Hkrati so ti poizkusi služili za primerjavo i'aznih metodik za meritev učinkov in porabljene energije, da bi nato po možnosti izdelali skupno metodiko za lažje poznejše medsebojne primerjave. Ti poskusi so zajeli poleg meritev delovnega časa in učinkov tudi fiziološke meritve porabe fizične energije in vzdržljivosti delavca. Vse meritve in ugotovitve so bile opravljene po različnih metodah, ki jih uporabljajo posamezni inštituti, rezultati pa so bili nato medsebojno primerjani in ugotovljene prednosti določene metode. Odpornost delavcev so ugotavljah z «-ergome ter testom" v zvezji z merjenjem pulsa. O izvršenih vsestranskih poizku.sih, ki so trajali 14 dni in so bili prej temeljito pripravljeni, je izšla zajetna knjiga (207 strani), ki vsebuje vsestranske analize. Delo nosi naslov; »»Arbeitstechnische und Arbeitspsyhologische Studien über Einm.ann-arbeit bei Haungsarbeiten«. Izdal jo je 1961, leta avstrijski gozgarski inštitut na Dunaju. Zanimive; so ugotovitve o učinkih delavcev iz raznih držav. Švedski delavci so dosegli znatno večje učinke kot nemSki in avstrijski in tudi daljši skupni in efektivni delovni čas. Fiziološke meritve na podlagi pulsa kot nakazovalca porabljene energije ali utrujanja delavcev so pokazale> da si švedski delavci veliko bolj prizadevajo, t. j, po enoti časa porabijo^ več telesne energije toda manj po enoti lesnih izdelkov To pa je pri delu najbolj odločilno. Te ugotovitve so za nas toliko bolj zanimive, ker je znano, da so nemsld in avstrijski delavci dobro izšolani in izurjeni, VpraSamo se, kolikšna bi bila ta razlika v primerjavi z našimi delavci. Razen tega je zanimivo, da so se tako temeljiti poizkusi nanašali le na delo z ročnim orodjem. Kar se tiče vzroka za razlike pri delovnih učinkih, se kažejo razlike zlasti v razporeditvi delovnega poteka, v uporabi delovnega orodja in v racionalnejši porabi delovnega časa ob prehodih ali v manjši izgubi časa za prazne prehode. Med raznimi načini meritev porabljene energije pa so glede na njihovo praktično uporabnost prisodili precej5njo prednost preprosti metodi merjenja delavčevega pulsa pri delu ob up&šievajiju njegovega, posebej ugotovljenega testa ali indeksa, ki liaže njegpvo relativnoi odpornost (ergometertest). Hkratna izvedba tehnoložkih in fizioloških meritev vloženega dela omogoča ■temeljite analize delavčevih osebnih in zunanjih Ciniteljev ter odgovor na vprašanje, kateri činitelji in v kolikšni meri vplivajo na določeno delo in delovni učinek. Te ugotovitve pa so podlaga za boljšo organizacijo in tehnilto dela, ki si prizadeva z manjšo porabo energije doseči čim večje učinke, ali pa čim bolj zmanjSati telesno utrujanje delavca. Navedeni poiskusi so stali 6890 dolai-jev (ok. 5 milijonov dinarjev). Prof, Z. Turk IZ PRAKSE PRVE TEKME ZA ZVEZNO SMUČARSKO PRVENSTVO GOZDARJEV, LESNO- INDUSTRIJCEV IN LOVCEV Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in le.^ne industrije LUS prireja prvo tekmovanje za zvezno smučarsko prvenstvo gozdarjev, lesnoinduslrijcev in lovcev na Pokljuki v času od 2S. lehi'uarja do 2. marca 1963. Tekmovanje tro organizirala Triglavska podružnica ZIT GLI LRS na Bledu. Pravico tekmovanja imajo vsi člani kolektivov gozdarske, lesnoindustrijske in lovske stroke. Vsal; posameznik tekmuje na lastno odgovornost. Tekmuje se v siedefih disciplinah: veleslalom za moške in ženske ter teki za ženske na 6 km in za moške na 10 km, Tekmovalci zveznega razreda bodo točkovani in nagrajeni posebej. V obeh disciplinah bodo ocenjeni posamezniki kakor tudi ekipe. Pri tem bodo upoštevani časi dveh najbolje plasiranih tekmovalcev, V ekipi sme biti največ pet tekmovalcev. Ekipi, ki se bosta plasirali kot prvi v obeh disciplinih, bosta prejeli prehodne pokalEj ki preidejo v trajno last po trikratni zapnredni osvojitvi oziroma po petkratni osvojitvi v presledkih. Zmagovalne ekipe morajo 10 dni pred vsakim naslednjim tekmovanjem dostaviti pokale prireditelju. StroŠlie za nastopajoče tekmovalce nosijo kolektivi, ki jih pošiljajo. Prireditelj si pridržuje pravico v primeru slabega vremena spremeniti kraj in čas tekmovanja. Vsa teitmovanja se bodo vršila na smučarskih terenih v okolici Rudnega polja na Pokljuki po standardnih smučarskih predpisih po sledečem programu: Sreda, 27. 11. 1963: Prihod tekmovalcev, razmestitev, žrebanje štartnih številk ob 20. uri Četrtek, 3B. TI. 1963: Ob 9 uri svečana otvoritev tekmovanja na Rudnem polju ob 10. uri tekmovanje v tekih za moŠke in ženske. Petek 1 III. 1363; Ob 10. uri tekmovanje v veleslalomu za moške in ženske, Sobota, 2. III. lSi'3. Ob 15. uri razglasitev rezultatov, Ob 2D. uri družabna prireditev v sDbodo dopoldne so predvideni za udeležence tekmovanja izleti v okolico Bleda, Kranjske, gore, Planice in Krvavca. Prijave za tetmiovalcc in vodje ekip ter za druge spremljevalce je zaradi razporeditve poslati najpozneje do 20. februarja 1963. Ved poSt.o, pi'ijave in vprašanja je naslavljati na naslov: i^Pripravljalni odbor smučarskih tekem, GG Bled, pošta: Bled.^ Triglavska podružnica ZIT GLI LRS nagrajeni razstavrjalci S postavitvijo prve jugoslovanske razstave >*Gozd in les v likovni umetnosti«, ki je bila lani septembra v Soivenjem Gradcu v okviru plenunia Zveze inženirjev In tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije, je bil zvezan tudi nagradni natečaj. Posebna žirija, v kateri je bil t.udj zastopnik nase strokovne zveze, je dodelila nagrade naslednjim delom! Prvo nagrado je prisodila Slavku Ti licu iü Maribora za plastiko »-Spomenik mrtvemu drevesu«, izdelano iz lesa in železa. Drugi nagradi sta bili dodeljeni Borisu Doganu iz Zagreba in Rudolfu Kotniku iz Hoč pri Mariboru, prvemu za olje »»Zelena moč«, drugemu pa za armirano platno-olje •»Frata«. Z-a tretje nagrade so bila izbrana naslednja dela: Ante 2upan, Zagreb, »Lovrf, intai-zija, Franc Mihelič, Ljubljana, >fGozd*', oglje, Peter Gerne, Ljubljana, ^^Kelief^<, leSj France Slana, Ljubljana, »-Stara žaga« olje. Za odkupne nagrade so bili določeni: Miroslav Sutej iz Zagreba za luš »Presek", Marija Spilcc iz Zagreba za barvno litografijo »Oblika III«, Janez B o 1 k a iz Ljubljane za barvno litografijo »Motiv iz Ribnice« in za akvatinco -Suha roba I« ter Andrej Jemec iz Ljubljane za gvaS »^Požar v gozdu«. j j zabojCek za sadike Uspeh pogozdovanja zavisi od mnogih činiteljev, kakor npr, od načina sajenja, kakovosti sadik, rastišča jn vremenskih razmer, v veliki meri pa tudi od manipulacije s sadikami pri sajenju. Pogosto prenaäajo sadiire pri pogozdovanju v vreCah, Ker pa je takSno ravnanje nerodno, si vzame delavec iz vreče Sop sadik in ga prenaäa od jamice do jamice. Sadivcc torej prav rad naredi po svoje, sonce in veter pa mu 1.udL po svoje -^priskočita na pomoC-'. Ce upoštevamo vrednosti sadik, ki se posušijo zaradi slabe manipulacije, bo ekonomska utemeljitev primernega zabojčka za sadike kaj prepričljiva. Zabojček s sadikami na strmini. 1 -Ročaj naj bo dovolj visok, da sadike laže vlagamo in da se delavcu pri prenašanju ni treba nisko pripogibati, 2 — Zadnja stranica je viSja, da sadike na strmini ne bi drčale iz zabojčka, 3 — Korenine pokrivamo z mahom ali Z zemljo. 4 - Sprednji nogi sta po sVuji obliki in iunkciji podobni mačjim krempljem in na strmini preprečujeta drsenje zalrojcka z uporabo primernih sadilnih košaric lahko povečamo uspeh pogozdovanja vsaj za 1%. Ce računamo s stroški za tovrstno dejavnost 250.000 din za 1 ha in a ceno za košarico 1000 din, bo znaäal prihranek že za prvi hektar 2500 — 1000 = 1500 din. Nakup primerne košarice se nam bo torej izplačal že V prvih dnevih pogozdovanja. Pri saditvi na strmini pa je uporaba posebnega zabojčka pripravnejša od navad rie koSarice. -J Načrt lesenega i;abojČka za sadit.ev dvo- in triletnih sadik. Trpežnejši bi bil iz pločevine Izdelal sem proto'tip zabojčka za sadike, kolektiv Zavoda za upravljanje zelenega pasu v Ljubljani pa ga je s svojimi predlogi dopolnil in izboljšal, nakar je cmenjeni zavod naročil izdelavo potrebnega števila zabojčkov za sEidike. Le-ti so se doslej prav dobr^ obnesli pri sajenju dvo- in triletnih sadik, dolgih do 60 cm. Ing, Lado E 1 e r s e k NALOGE, KI Jin LOGAR OPRAVLJA V KMEČKIH GOZDOVIH. PRERAŠČAJO OKVIR NJEGOVEGA ZNANJA IN ZMOGLJIVOSTI Na podeželju ima razen učitelja logar najtesnejši stik z ljudstvom. Nanj se obračajo kmetje v različnih vprašanjih iz gozdnega in lesnega gospodarstva. Ra7;en tega pa mu družbene potrebe nalagajo še raznovrstne druge dolžnosti. Logarski poklic obsega dejavnost gojitelja in nego-valca gozdov, odkazovalca drevja, manipulanta, čuvaja, gojitelja divjadi, zemljemerca, organizatorja raznih družbenih potreb itd. Delo, ki ga opravlja logar v kmečlrih gozdovih, ni lahko. Stik s terenom, učenje, razlagla in strokovno delo povezujejo logarja s prebivalci in z zadrugo na vasi. Zato mora biti mojster svojega poklica. Navadno obsega logarski okoliš neverjetno veliko gozdnih parcel v državljanski posesti. Le-te so porasle s sestoji, ki so glede na svojo sestavo in zgradbo zelo različni. Zato mora znati logar za vsako gozdno parcelo določiti pravilno diagnozo in odrediti ustrezne gojitvene ukrepe ter izbrati primeren način in stopnjo izkoriščanja v gozdovih, kjer bo gozdni posestnik sekal za prodajo in za domače potrebe. Logar mora o tem odločali tudi tam, kjer še ni bila opravljena taksacija. Odgovornost in obseg teh opravil pa pre- raščata okvir logarjevega znanja in njegove telesne zmogljivosti. Zato bo večino cJosedanjih logarjevih nalog na terenu moral prevzeti gozdarski tehnik (gozdar). Hkrati pa bo potrebnö urediti tudi vpraSanje obsežnosti gozdarskih okoliSev, ki so bili doslej preveliki. Ne strinjam se s stališčem, da je povräina 700 ha primerna za logarski oziroma bodoči gozdarski okoliš, 2e 500 ha je vef kot dovolj. Le toliko je mogoče gozdarju uspeSno obvladati za veČino navedenih opravil. Gozdarski tehnik, ki gospodari na tako obsežni povräini, more biti resničen gospodar, ne pa le stroj brez duše, kakršnega gozd pri sedanji stopnji civiliEacije ne potrebuje, ker mu lahko bolj škodi kot pa koristi, Ce bo gozdar odgovoren le za gospodarstvo rja 500 ha gozda, se bo lahko ukvarjal K racionalizacijo svojega dela v gozdu, tako da bo s £im manjšo prabo delavnega tiasa in moči svoje delo strokovno pravilno in z veseljem opravljal. Izkušnje namreč kažejo, da je tistim logarjem, ki so bili zadolženi za prevelike okoliše in prevelike plane sečen j, njihovo delo presedalo. Delo v takšnih razmerah jih je preveč utrujalo. To je vedno pogostnejši pojav in bo potrebno □ njem temeljito razmisliti, ker škoduje umnemu gojenju gozdov. Dokler gozdarja njegovo delovno področje ne bo dovolj zanimalo in ga gozdno delo in stroka ne bosta dovolj privlačiti, tako dolgo zadeva ne bo v t-edu. Zaradi preobsežnega delovnega območja nastaja prostorni nered. Praviloma bi moral namreč gozdar poznati vsako drevo v svojem delovnem okolišu, žal pa tega äe dolgo ne bo mogoče doseči, Gozdarjevo delo bi na 500 hektarih gozdov skladno in uspešno potekale». Svoje naloge bo opravljal ob pravem letnem času. Odpadla bo običajna časovna stiska, prav tako pa tudi nepotrebno in mučno priganjanje od zgoraj. Naglica pri delu zaradi kratko odmerjenega Časa ne vodi do dobrih uspehov, vsaj v gozdarstvu prav gotovo ne. Delovni proces dosedanje logar jeve oziroma bodoče gozdar j eve dejavnosti še ni dovolj proučen. Ni dovolj preprosto naročiti npr. odložilo 3000 m= drevja v treh mesecih, če ne vemo, kaj se skriva za to številko. Nalogo je potrebno razčleniti v nove delovne oblike, ki bodo časovno in prostorno tako urejene, da bo opravilo smotrno in uspešno potekalo. Ne smemo dopuščati zastojev, pretiravanj, občasnih kriz in nerazpoloženj, ki tako pogosto spremljajo neurejene razmere. Proučiti je treba, kaj in koliko lahko gozdarski tehnik strokovno pravilno opravi v 8-urnem delovnem času. Odstraniti moramo pomanjkljivosti in spopolniti pozitivne strani gozdarjeve dejavnosti. Ugotoviti moramo način in ritem dela, ki bo gozdarjevo dejavnost umiril, stabiliziral, okrepil in časovno uredil. Organizacijsko in tehnično smotrno speljano delo bo porok, da bo gozd biološko pravilno izkoriščan. Gozdar bo z ve.seljem opravljal svoje strokovno delo v gorfu. Dobro se bo počutil in bo naloge, ki mu bodo zaupane, prav dobro opravljal. V ustrezno velikih delovnih območjih ne bo sporov, ki so pogosten spremljevalec gozdarjenja pri neurejenih razemarats v zasebnih gozdovih. Odkazovanje drevja za sečnjo, ki je hkrati tudi gojenje gozdov, bo doseglo svoj pravL namen. Pri ocenjevanju dejavnosti neposrednega izvajalca strokovnih nalog v kmečkih gozdovih je potrebno upoštevati različne posebne okolnosti, ki posredno alj neposredno vplivajo na delo v gozdu. Te okolnosti so: oblikovitosi terena, velikost delovnega okoliša, lesne zaloge, obseg in značaj gozdnogojitvenih opravil, klimatične razmere, preskrba s hrano, obleko in obutvijo itd. Posebno poglavje pa so druzt^ene potrebe {delo v organizacijah in društvih) in vsi drugi Činitelji, ki delo pospešujejo ali pa zavirajo Nepravilna tehnična organizacija dela v gozdu onemogoča racionalno strokovno uveljavljanje. Doslej je logar precej po nepotrebnem taval po gozdu. Pod splošnim vplivom omenjenih okolnosti se je njegovo nepotrebno utrujanje še stopnjevalo zaradi občutka nezadovoljstva nad naloženim delom. Suha hrana, ki jo nosi logar s seboj v gozd, ni niti radostna niti primerna, ker škoduje zdravju. Precej-logarjev je, ki so zato bolani na želodcu Pomanjkljivosti dosedanje logarjeve dejavnosti so bile zlasti, naslednje: V kmečkem prebiral nem gozdu jelke in bukve je bilO' premalo upoštevano rai; redno število dreves, Čeprav so bili na razpolago podatki laksacije. Po odkazovanju drevja za seCnjo nI bilo pomladitvenib in gojitvenih sečenj. V glavnem so odkazovali le drevje, zrelo za sečnjo. Gozdarski telinik pa bo moral biti zdravnik Specialist, ki lio mogel ugotavljati diagnozo in odločati, kaj je potrebno ukrenili na določeni gozdni parceli, da se bo stanje gozda izboljšalo in da bo sestoj v bodoče proizvajal več boljSe lesne surovine kot doslej. Gojenje gozdov po svoji strokovni zahtevnosti prav nič ne zaostaja za urejanjem gozdov Sicer pa je urejanje hkrati tudi vzgoja. Pri gojenju gozdov se posveča občutno premalo pozornosti prirodnemu gozdnemu tipu prebiralnih meSanili sestojev jelke in bultve. Takšen gozd pa je zelo občutljiv za razne uJtrepe. Kmetje pospešujejo jelko kot najdonosnejšo drevesno vrsto ne da bi za njo kakorkoli posebno poskrbeli. Včasih je njen delež prevelik in se v določenih primeriti tegko obnavlja. Ne posveča se dovolj pozornosti oblikovanju zgradbe prebit al nega gozda, pač zaradi nepoučenosti in prezaposlenosti. Pa tudi za bukev navadno ne skrbijo dovolj, čeprav bi to zaslužila vsaj kot zasenčftvalka in proizvajalka zdravega humusa ter graditeljica polnilnega drevesnega sloja, ki čisti drevje od vej. Zaradi dovajanja svetlobe so doslej pogosto pri odraslem drevju preveč odkazovali jelko na raCun bukve, čeprav je bila prva še pri polni moči in je dobro priraščala. Včasih bi morali puščati celo poškodovane stare jelke, da bi dusile bukovo mladje ali da bi varovale zemljišče na strmih kraških terenih, Tudi jelove kapnice igrajo v sestoju določeno vlogo in so koristne, ker ščitijo tla. Ce je v sestoju premalo jelk, moramo prizanašati kapnicamj ki se bodo sčasoma razvile v l^repka drevesa. Gozdni posestniki škodujejo gozdu, ker piri isbirl načina gospodarjenja ne upoi-števajo pri rodnih lastnosti kmečlcega mešanega gozda jelke in bulive, češ da se ie-ta sam obnavlja in da priroda vrŠi nekakšno kolobarjenje. Toda nepravilno človeko^vo poseganje tudi v tem primeru škodljivo učinkuje. Posledice so znane. Vedno večje potrebe po lesu v gospodarstvu in rasioče osebne potrebe silijo gozdne posestnike, da ne upoštevajo več pravilnega gospodarjenja z gozdovi. Zato bo moral gozdar, ki bo prevzel veČino dosedanjih Logarjevih nalog, toliko bolj odgovorno skrbeti za napredek gozda v dobrobit skupnosti, ki m vedno v skladu s trenutnimi koristmi posameznika. ^ ^ ^ IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA pomembnejši gozdarski strokovnjaki na slovenskem v preteklosti (Nadaljevanje) VIKTOR NOVAK Vjktor Novak je bil rojen v Ljubljani v Spodnji Šiški 31. julija 18B3, V osnovno šolo in v gimnazijo je Inodil v Ljubljani. Nato je študiral in diplomiral na Visoki Šoli za zemljedelstvo na Dunaju. Od 1910 do 1914 je bil v zasebni .službi na Dunaju, kjer se je ukvarjal z geodetskimi in gradbenimi deli. Od 1914 do 1918 je bil mobiliziran, nato pa je do konca 1919 leta risal za atlante, v začetku 1920. leta je bil ing. Viktoi' Novak sprejet v službo pri državnem uradu za zagrajevanje hudournikov v Ljubljani, Od tam je bil leta 192S. premeščen k Velikemu županu v Ljubljani, v jeseni 1925 pa v Ministrstvo za gozdove in rudnike v Beogradu, Tam je opravil praktični izpit ter je bil leta 1926. premeščen v Krško za okrajnega gozdarskega referenta, v jeseni istega leta pa v Ljubljano k Velikemu županu. Po ukinitvi županij je preSel v gozdarski odsek Dravske banske upmve. Leta 1.045 je bil prevzet v službo Ministrstva za gozdarstvo LRS in je lam deloval do svoje upolcojitve januarja 1930, Umrl je 4. decembra v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Ing. Viktor Novak je v teku svoje službe izdelal več gospodarskih načrtov za večja in manjša posestva, deloma slcupno z drugimi strokovnjaki. Poleg vestnega opravljanja službenih poslov se je uveljavljal tudi literarno. SpriCo svoje vsestranske dejavnosti je Novak zelo zaslužen za napredek gozdarstva v Sloveniji. Samostojne publikacije oziroma njihovi ponatisi, ki jih je objavil inž. Novak, so naslednje: Urejanje gospodarstva z gozdi, Ljubljana, 1933 — Pratika za gozdne posestnike, Ljubljana, 193f3 — Zatirajmo lubadarja. Ljubljana, 1947 — Dečji dan za pogozdovanje, Ljubljana, 1936, 1938, 15)39. Napisal je tudi mnogo pouČniK člankov, ki so bili objavljeni v »Kmet o v al cu^', 'gumarskem listu«, »Gozdarskem vestniku^^. '•Oraču--, "Domoljubu-, »Kmetijskih novicah«, »^Kmetsi^em glasu^«, »Novi zadrugi«, »►Lovsitcm zborniku« in v ljubljanskih dnevnikih. Veliko svojih spisov je inž, Novak opremil s skicami, perorisbami in lastnimi slikami. Več njegovih slik je izälo v »^Lovcu« Z risbami je prispeval tudi za atlant kraljevine SHS, ki ga je leta 1922. izdalo Društvo slovenskih profesorjev, za Sumsko statistiko SHS, za karto občin in lovišč ljubljanske oblasti idr. Pisal je tudi predavanja za ljubljanski radio. Uporabljeni so bili zlasti naslednji viri: Spominski almanah slovenskih stroltov-nih pisateljev, Ljubljana l,<339, str. 154, 318. Nekrolog (s sliko), Gozdarski vestnik. 1951, str. 42. » . , ' SI VI C PREDPISI pravilnik o tehnični opremi in strokovnem kadru gospodarskih organizacij in obrtov, ki SE ukvarjajo s primarno predelavo LESA {Uradni list LRS št. 10 od 29. 3 1962) I. SPLOŠNE DOLOCBE 1, Člen S primarno predelavo lesa se smejo ukvarjati samo obrati gospodarskih organizacij in obrtov (v nadaljnjem besedilu; obrati), Ce izpolnjujejo pogoje^ ki jih predpisuje ta pravilnik. 2. Člen PrimaJ'na predelava lesa zajema skladiščenje lesne surovine, strojno predelavo te surovine (žaganje, rezanje, luščenje, sekanje, skobljanje in brušenje lesa) in uskladiSČenje izdelkov. Med primarno predelavo lesa po tem pravilniku se ne šteje izdelovanje predmetov domače obrti. 3. rien Obrati morajo ustrezati pogojem odloka o posebnih pogojih za ustanavljanje podjetij na področju gozdnega in lesnega gospodarstva (Uradni list LES, št. 27-144/57). ii. sploSne določbe 1. Skladiščenje surovine 4. Člen Ne glede na zmogljivost morajo imeti obrati za primarno predelavo lesa skladišče surovin (krljišče). Praviloma morajo biti vsi obrati, vStevSi krljisča in skladišča polizdelkov in izdelkov ograjeni in povezani z javnimi prometnimi sred.stvi s primerno dovozno cesto ali drugo komuntkadjo, ki omogoSa varen prevoz blaga. 5. člen Krljisče mora biti čisto in poiravnano, tla osuSena in suha ter zaäcitena pred povodnijo in rastlinsko odejo, les pa zložen najmanj 40 cm od ta) na Vodoravno položene podloge. Surovina mora biti sortirana, krljišče pa zadosti prostorno, da je sortiranje mogoče. Bukev in posebne vrste hlodovine (oreh, eksote itd.) se morajo skladiščiti in konservirati t,ako, da so zavarovane proti vsem mehaničnim in biološkim okvaram. Sicer pa mora biti krljišče urejeno po določbah pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih, ukrepih pri izkoriščanju gozdov (Uradni list PLRJ, Stev. 41-628/61 — Členi 34 do 37) tako, da smejo biti zloženi hlodi in drug les nad maksimalno višino, predpisano v pravilniku o HTV ukrepih do 5 m, če to ustreza tehnološkemu postopku. 3. Predelava 6. člen Strojne naprave za primarno predelavo lesa morajo biti v zgradbah, zavarovanih prod klimatičnimi vplivi in opremljenih po predpisih pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih materialov (Uradni list FLRJ, žt, 40-616/61 členi 2 do 4). a) Zagiin}e 7. člen Hlodovina iglavcev se sme žagati samo na jarmenikih in tračnih žagah, hlodovina drugih vrst lesa pa na vseh ustreznih strojfh. 8. člen Jarmeniki in tračne žage morajo biti üvrsto zatemeljeni. Maksimalna debelina listov za žaganje na jarmenikih sme biti 2 mm. Listi morajo biti vpeti tako, da je zagotovljen gladek rez in enakomerna debelma ter kvaliteta žaganega lesa v mejah dovoljenih toleranc. Minimalni pomik hloda v jarem na polnojarmeniku mora znašati 80cm(min. Minimalno Število obratov stroja pa 21Q na minuto. Minimalni dvig jarma mora biti 300 mm. 9. člen 2age na vodni pogon morajo imeti vodnogospodarsko dovoljenje po 7. in Redečih čleruh zakona o varstvu voda (Uradni list LRS, št. 39-230/6Ü). 2age na parnij plinski ali električni pogon morajo zadoščati požarnovarnostni m predpisom za take naprave. bj Druga primarna predelava lesa 10. člen Druga primarna predelava lesa, to je strojno rezanje in luŠCenje za furnir, strojno sekajne ssa de,ščice in izdelava lesne volne, se lahko opravlja na vseh ustreznih strojih, ki omogočajo izdelke, skladne s predpisi jugoslovanskega standarda, 3. Organizacija dela 11. člen Proizvodnja v obratih se mora opravljati na podlagi poslovne in tehnične dokumentacije. 13. člen Kot mini main o poslovno dokumentacijo mora vsak obrat voditi evidenco o tehle podatkih, ločeno po lastnikih lesa; — naslov lastnika oziroma dobavitelja lesa — vrsta, količina in kvaliteta prevzetega lesa ter datum prevzema — datum in način (n, pr. prizmiranje, ostri rez itd.) predelave lesa — dnevna evidenca predelanega lesa in izdelkov po količini in vrsti — evidenca o tehničnih odpadkih po količini, vrsti — evidenca o oddaji tehničnih odpadkov po količini, vrsti ip koristnikih — datum, količina in vrsta oddanih žaganih sortimentov — za storitveno žaganje zasebnim porabnikom je evidentirati tudi naročilnico in potrdilo o izvoru lesaj ki ga izda za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ — prevzeti hlodi morajo biti označeni po predpisih, ki veljajo za označevnje gozdnih sortimentov. 13- člen Kot minimalna tehnična dokurnentacija se šteje proizvodni naiog s podatki o pripravi stroja ter o količini, vrsti, merah in kvaliteti izdelkov ter datumom predelave. V obrtnih organizacijah z manj kot 5 delavci lahk& delovni nalog nadomesti dnevnik žaganja hlodovine, v katerega se mora sproti dnevno vpisati hlodovina po dimenzijah in datumu razžaganja. 4. Skladiščenje izdelkov 14. člen Vsak obrat mora imeti skladiSče izdelkov. Skladišče žaganih sortimentov mora biLi očiščeno in poravnano, brez rastlinskega zarastka, teren osuäen in suh ter zaščiten pred povodnijo, les pa zložen najmanj -10 cm od tal na vodoravno položene zdrave podloge. Skladišče mora biti urejeno tako, da je omogočen prevoz. Drugi izdelki primarne predelave lesa morajo biti usJtladisČeni v klimatiziranih prostorih, v katerih Je mogoča manipulacija z izdelki. m. STROKOVNI KADRI 15. člen S stroji za predelavo lesa smejo ravnati In jih upravljati samo strokovno usposobljeni delavci, ki so stari nad 18 let. Priučevanje na teh strojih je dovoljeno samo pod nadzorstvom strokovnega delavca, 16. člen Strokovno vodstvo v organizacijah z ve£ obrati ali v obratih, Id gaposlujejo vef kot 5 oseb, sme opravljati le oseba, ki je dovräila najmanj tehnično srednjo äolo in ima vsaj dveletno prakso alt indust.rijskj obral:ovodja z izpitom in najmanj 10-letno prakso. Strokovno vodstvo obrata za primarno predelavo lesa, v katerem je zaposleno do 5 oseb, sme opravljati Je oseba, ki ima najmanj izobrazbo visoko kvalificiranega delavca z najmanj petletno prakso, IV. NADZORSTVO 17. eien Izpolnjevanje določb tega pravilnika nadzorujejo organi inSpekcij, zlasti gozdne in tržne inšpekcije ter inšpekcije dela. V. KAZENSKE DOLOČBE 13. eien Kdor zaga drugače, kakor določa ta pravilnik, se äteje, da žaga les v nasprotju z zakonom o gozdovih [3. toüka 47. člena in 6. točka 48. Člena). VT PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE JI- 19. člen Obi'ati, Ici se ukvarjajo s primarna predelavo lesa, pa ne izpolnjujejo pogojev tega pravilnika, morajo svoje poslovanje prilagoditi temu pravilniku najkasneje r 1 mesecu od dneva, ko začne veljati ta pravilnik. 20. Člen Ta pravilnik začne ve i jati z dnevom objave v »^UTadnem listu LRS« St, 31/A-08/62-4 Ljubljana, dne 17. marca 1962. NadomeSča sekretarja IS Seltrctar za kmetijstvo in gozdarstvo za industrijo in obrt: pomočnik; Ing, Viktor Kotnik 1. r Ing. Janez PerovSek 1, r. odloc ra O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH S PODROČJA ORODJA ZA OBDELAVO LESA (Uradni list Fl.RJ U. 50 od 20, 12, 1961) 1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpisuje tele jugoslovanske staaridarde; Orodje za obdelavo lesa. Bočica za ročne pravokotne žage za grobo žaganje JUS K.D1,930 Orodje za obdelavo lesa, "Ročica ea ročne trapezne žage za grobo žaganje JUS K.D1.921 Orodje za obdelavo lesa. Ročica za ročne žage za izre^ovamje lukenj JUS K.D1.922 Orodje za obdelavo lesa. Držaji za potezne žage ti.pa A in B JUS K.D1.93Ö 2. Gornje jugoslovanska staindarde je objavil jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je ses-tavni del te odločbe. 3. Ti jugoslovanski standardi so obvezni in veljajo od 1. marca 1962, St. 21-6771. Direktor Jugoslovanskega zavoda Beograd, Ö, decembra 1961, za standardizacijo; ing. Siavoljub Vitoi'ovitS a.r. odločba o jugoslovanskih standardih za lesne železniške pragove (Uradm list FLRJ St, 50 od 20.12. 1961) 1, Veljati nehajo tile jugoslovainski standardi; Železniški prago-vl JUS D.Dl.020 Železniški pragovi za kretnice JUS D'-Dl.02l Železniški pragovi za mostove JUS D.D1,022 ki so bili predpisani z odločbo o jugoslovans.kih standardih za neobdelan les (»Uradm list FLRJ-^ ät, 23/55). 2, Jugoslovanski standardi iz 1. točke te odločbe nehajo veljati 28. febnjarja 19R2. 3, JugoslovansLü zavod za standardizacij» prredpisuje nove jugoslovanske stan-dsj^^e iz leia 1962 z naslednjimi imeni in označbami: Železniški pragovi, navadni JUS D.D1.02Ü Železniški pragovi za kretnice JUS D.Dl,021 Železniški pragovi za mostove JUS D D1,Q32 4 J ugoelovriske standarde iz 3, to-fke te odločbe je objavil Ju^oGlovanski zavod za standai'dizadjo v po.^ebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe. 5. Jugoslovanski standardi iz 3. točke te odločbe so obvezni in veljajo od 1, 3. 1962 St. 0G-676e. Direktor Jugaslovainskega zavoda Beograd, B decembra 1961. za standardizatnjo: ing. Slavoljub Vitorovit s r ODLOČBA o jugoslovanskem standardu s področja izkoriščanja gozdov (Uradni list FLRJ št. 35 Od 29. 8. 1962) 1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpisuje tale jugoslovanski standard: Borova smola ................. . . JUS H,L2,020 2- Jugoslovanski standard iz 1. točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki Je sestavni del te odločbe. 3. Jugoslovanski standard iz 1, točke te odločbe je obvezen in velja od 1, januarja 1963 St. 06-465 S. Direkrtor Beograd, 19. julija 1962. Jugo,s;lDvaiisk;c&a zavoda za standardizacijo; ing, Slavoljub Vitorovič s. r. odločba o jugoslovanskih standardih s področja konserviranja lesa (Uradni list FLRJ št. 37 od 12, 9. 1962) 1, Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpisuje tele jugoslovanske standarde: Konserviranje lesa: Metoda zSL preiskavo izpirljivosti soli za inipregnacijo lesenih drogov za vode , , .....................JUS H.B8,511 Preiskava vsebine fluora v sredstvih za poznejSo zaščito lesenih drogov za vode ...................JUS H,B8.520 Jemanje vzorcev soli za impregniranje lesenih drogov za vode . , JUS D,T1030 Impregniranje lesenih drogov za vode po Boucheriejevcm postopku JUS D.T4.035 Impiegniranje lesenih drogov sa vode po kombiniranem Bouche- riejevem .........................JUS D,T4.036 Imprcgniranje lesenih drogov vode s fluoridi po osmoznem postopku .......... ....... . . , , JUS D.T4.037 Poznejša zaščita lesenih drogov za vode z vložki na bazi fluorldov JUS D.T4.041 Poznejša zaSčita lesenih drogov za vode s fluoridi. ZaSčita vrha JUS D.T4.012 Poznejäa zaščita lesenih drogov s fluoridl. Zaščita spodnjega dela droga....................JUS D.T4.043 2. Jugoslovanske standarde iz 1 točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe. 3. Jugoslovanski standardi iz 1. točke te odločbe so obvezni in veljajo od i. januarja 1963. St. ce-4655. Direktor Beograd, 19, julija 1962. Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo; ing. Slavoljub Vitorovid s, r. odloCba o jugoslovanskih standardih s področja ivellnih PLOSC (Uradni iist FLRJ št 37 od 12. 9, 1962) 1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpisuje tele jugoslovanske standarde: Iverne ploSče ................ , , . . JUS D.C5.030 Preizkušanje ivernih ploSČ. Jemanje vzorcev.........JUS D.Al.l 00 Preizkušanje ivernih plošč. Merjenje debeline........JUS Al.102 PreizkuSanje ivernih plošč. Vlažnost ^ . . .........JUS D.A1-.103 Preizkušanje ivernih plošč. Ugotavljanje vpijanja vode in debelinskega nabrekanja ................JUS D.A1104 Preizkušanje ivernih plošč. Površinska in specifična teža .... JUS D.Al.105 2. Jugoslovanske standarde i?, 1. točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe. 3. Jugoslovanski standardi iz 1. točke te odločbe so obvezni in veljajo od 1. januarja 1963. St. 06-4654, Direktor Beograd, 19, julija 1962. Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo: ing, Slavoljub Vitorovič s. r. odj.ocba o jugoslovanskem standardu s področja lesne industrije (Uradni list FLRJ št. 35 od 29. 8. 1962) 1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpisuje tale jugoslovanski standard: Leseni vložki za tir in kretnice............- . JUS D Dl.030 2. Jugoslovanski standard iz 1, točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe. 3. Jugoslovanski standard iz 1. točite te odločbe je obvezen in velja od 1. januarja 1963. St. 06^657, Direktor Beograd, 19. julija 1062 Jugoslovanskega zavoda za standardisacija: ing. Slavoljub Vitorovič s. r. o RAZVOJNEM RITMU RAZLIČNIH BUKOVIH PROVENIENC OZIROMA EKOTIPOV Ing, Miran B r i n a r (Ljubljana)* V zvezi 2 dosedanjimi ugotovitvami široke variabilnosti bukve na ozemlju Slovenije in z opredelitvijo naše bukve v konturno poznamenovanc rasne skupine so bile različnim ekotipom pripisane pomembne razlike tudi glede nekaterih njihovih bioloških, zlasti pa fizioloških lastnosti, ki odlix'ilno vplivajo na stopnjo njihovih gozd nogo jitvenih prednosti in gospodarske vrednosti (4). Ker so poprejšnja opažanja, zlasti pa še poznejša raziskovanja pokazala, da je vegetacijski ritenn mladovja različnih bukovih ekotipov ne le pomemben nakazovalec gozdnogojitveno in gospodarsko tehtne ekotipske pripadnosti, ampak hkrati tudi neposredno važen činitelj, ki vpliva na kakovosten razvoj bukovja, smo pri kompleksnem raziskovanju naše bukve posvetili posebno pokornost vprašanju, vpliva ekoloških okolnosti kakor tudi dedno pogojenih lastnosti na razvojni ritem mladovja različnih bukovih ekotipjov oziroma provenienc. 1. Material in metodika Leta 1951. je bukev v vsej Sloveniji obilno obrodila, zato je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo LR3 priskrbel s sistematično prej določenih okolišev oziroma objektov ali dreves primerne količine bukovega žira. Bubovico je nabral pisec sam — deloma pa tudi inštitutslci terenski uslužbenci ali pa sodelavci iz prakse na podlagi prej izdelane metodike oziroma pismenih navo-vodil V vseh primerih izvira seme le s po enega drevesa, ki je bilo pri tem zaj'adi poznejäih raziskav obeleženo, Hkrati so bili vpisani v posebne obrazce splošni krajevni podatki o prizadetih sestojih in njihove ekološke ter sestojne značilnostij obenem pa tudi dendrometrijski nakazovale! in fenotipske karakteristike izbranih semenjakov. Izbira je bila usmerjena na pomembnejša območja bukovih gozdov, tako da se je skušalo zajeti različne reliefne, talne in klimatične razmere, vendar pa ne ekstremnih, ki jim pripada le majhen delež bukovih gozdov. Za semenjake so prišli v poštev normalno razviti in zdravi osebki iz vladajočega dela sestoja, t. j. iz drugega biološkega razreda (po Kraftu), le v izjemnih primerih smo se odločili tudi za bukve iz tretjega razreda, če so imele primemo razvito krošnjo. Prvotno je bilo izbranih 35 semenjakov, vendar smo jih pozneje 6 opustih, ker niso ustrezali pogojem, določenim v metodiki. Zato smo dalje obravnavali le 29 različnih provenienc in se na njih nanašajo ugotovitve te razprave. V razprcdelnid št. 1 so navedeni osnovni podatki za prizadete bukove provenience. Od vsakega izbranega semenjaka je bilo nabrano po 2—31 bukovice in po nekoliko pripadajočih ježic. (Za bukov plod, ki je po svojem nastanku in zgradbi + Izdelano v Inštitutu za pzdno In lesno gospodarstvo LRS v okviru tematske naloge; »-Gojitev bukovih sestojev za proizvodnjo kvalitetnega lesa.« 1. Predrl ed nie a. obravnavanih St. Sestoj a 1 pro v. Krajevno ime ali gospod, enota Nad mor. višina Lega Nagib (V) Značaj in boniteta Ua 1 Pol sni k 750 SZ 25 Karbonski kremenov peščenjak, II. 5 Pokljuka 1360 JZ 10 Triadni apnenec, IV, 7 Dolič 320 S 5 Pliocenski peščenjaki, II, S Rog 830 SV 10 Jurski apnenec, III. 9 Gorje 1100 V 30 Triadni apnenec, III, 10 Stari trg 570 Z 15 Jurski apnenec, 111, 11 Poljanska gora 750 V 5 Jurski apnenec, lil. 12 Vurbec^g MO SZ 15 Miocenski peStenjaki, 11. 13 Podpeca 850 J 25 Triadni apnenec, III. 14 Snežnik 700 SV 15 Kredni apnenec, 111, 15 Gorjanci 800 SZ 15 Laporasti apnenec, II, IG Trenta 740 JZ 10 Triadni apnenec, IVj 17 tlav-omik 9iO JV Kredni apnenec, III. 18 Travnik 800 v 10 Jm'ski apnenec, III. 19 Kozljek 740 JV 20 Triadni apnenec, III. 20 Mašun 1020 SV 35 Dolomitna breča, III. 21 Trenta B50 JZ 25 Triadni apnenec, IV. 22 Opatova gora 680 z 20 Triadni dolomit, IV, 23 Okroglina 1050 J 10 Kredni apnenec, III, 24 Domance 960 JV .■i Kredni apnenec, 11. 25 Boč 700 sv 20 Triadni dolomit, II, 26 Log 350 sv 31) Terciarni miocenski peščenjaki, IV- 27 Grč a rice 1100 J 15 Jurski apnenec. III. 28 Idrija 700 sv 10 Triadni Školkoviti apnenec, III, 29 Idrija 640 sv 20 Triadni apnenec, 11. 30 Krim G80 SV 25 Jurski dolomit, II. 32 IŠki Vintgar 500 sv 15 Jurski apnenec, III. 33 läki Vintgar 470 s 20 Jurski apnenec, IV. 34 Ljubljana 310 JZ 10 Karbonski strivalci, II. oreh, uporabljam ljudski izraz »■bukovica-' ali »bukovo seme«, za bodljikavo plodno skledico ali kupulo pa ljudski izraz "-ježica«.) Ker naša raziskovanja niso bila namenjena navadni primerjavi ali kontroli provenienc, temveč fenotipskemu vrednotenju posameznih predstavnikov ra-stiščnih in fizioloških konturno poznajnenovanih rasnih skupin, se nismo odločili za običajno ravnanje, t. j„ da bi za raziskovalno izhodišče uporabili bukovo seme, ki bi predstavljalo sestojno povprečje in bi imelo značaj populacije, ampak smo se v zvezi s postavljenim raziskovalnim ciljem omejili le na seme izbranih osebkov, s tem da njihova pripadnost različnim rasnim skupinam pri izbiri ni bila odločilna, saj je bila žele pozneje, t. j. v teku raziskovanja ugo-tavljana. Kljub takšnemu namenu in značaju vzorcev bukovega semena bomo vendarle za njih uporabljali izraz »provenience«, ki ga je v naSem primeru razumeti v njegovem Siržem pomenu. Za vsako provenienco je bila preizkušena kakovost semena glede na standardne normative, razen tega pa so bili po posebnih izvirnih metodah ugotovljeni Se posebni nakazovalci za neposredno ali pa kompleksno biometrično primerjalno analizo, npr.r volumen, površina, vsebnost vlage in pod. bukovega semena, poleg tega pa tudi teža, vsebnost vode in volumen pripadajočih ježic (kupul), Tovrstna raziskovanja so pokazala zanimive korelaclje in ekoloSke ter bukovih provejiiene Drevesa Rastlinska združba Prsna debel. Višina Biol, razr. tiuzulo albidae — Fagetum 36 25 II. Anemone — Pageiiim plceetosum 34 17 11, Pineto — VaccinieLum austroalp, fagetosurri 28 25 II Abieti — Pagetum dinaricum ,■37 26 11, Anemone — Fagetum typicum 35 20 II, Abieti — Fagetum dinaricum 40 24 II Abieti — Fagetum dinaricum 32 18 ni. Luaulo albidaa — Fagetum 35 2B 11 Abieti — Fagetum austroalplnum 39 23 n Abieti — Fagetum dinaricum U 22 :i. Dentario — Fagetum aeerebosum 41 2S II, Abieti — Pagetum dinaricum 47 le II, Adenotylo — Fagetum caricet. pilosae 32 19 11, Abieti — Fagetum daphn, ajugosum 45 25 II. Dentario — Fagetum typium 4S 24 II. Adenostylo — Fagetum picean. helJeboret, 38 20 II. Abieti — Fagetum dinaricum 45 18 II. Dentario — Fagetum typicum 34 18 Ill, Abieti — Fagetum dinaricum 3S 19 11. Adenostylo — Pagetum caricet, piiosae 44 3a 11 Luzulo albidae ~ Fagetum 58 30 II. IjUZuIo albidae — Fagetum 65 26 n. Abieto — Pagetum luz. silv. caricetosum 47 22 ir. Fagetum aposer. blechnetum 35 19 Ul- Aceretö — Fageium dinaricum 33 21 li. Abieti — Fagetum dinaricum 50 28 II. Dentario — Fagetum homogynetosum 34 25 ir. Quereeto — Ostryetum carp in i folic 20 17 III. Querceto — Castanetum austroalpinum 3a 23 II. rasne pogojenasti, ki bodo posebno objavljene, ker ne sodijo neposredno v okvir tega prispevka. Kalivast semenskih vzorcev je bila neposredno po nabiranju ugotovljena v laboratoriju po Neljubovi metodi z uporabo indigo kamnina, razen tega pa je bila kalitvena vrednost preizkuäana še naslednjo pomlad pred setvijo. Cez zinrto je bil del vsakega semenskega vzorca shranjen v hladnem in vlažnem prostoru, del je bil stratificiran v večnem pesku ob launanjih klimatičnih razmerah, del pa je presiimil v tekofii vodi. Tako smo skušali namreč tudi dognati, kateri od omenjenih treh načinov shranjevan j a bukovice čez zimo je na j primernejši. Medtem ko je bila spomladi povprečna kalivost vseh semenskih vzorcev, stra-tificiratiih v pesku, 51,2%, je snaäala le-ta za seme, stratificirano v vodi 70,5%, najbolj pa se je obneslo prezimovanje v hladnem vlažnem prostoru s 76,5?S kalivostjo, čeprav se je pri tem vlaga v bukovicah do spomladi zmanjšala povprečno za 12,B%. Bilkovica vseh provenienc je bila posejana še isto jesen, ko je bila nabrana, naslednjo pomlad pa zopet seme vseh vzorcev, ki so prezimili na opisane tri različne načine. Razmerje relativnih kalitvenih vrednosti, Id je bilo laboratorijsko ugotovljeno, je ostalo skoraj neizpremenjeno tudi pri posevkih na gredicah. Prav tako tudi poznejši razvoj sadik ni pokazal signifikantnih razlik glede na različno prezimovanje bukovic. 2. Snovanje poskusnih nasadov io meritve 2a obravnavana raziskovanja je bila opravljena setev v inštitutski drevesnici v Ljubljani pod Rožnikom na gredicah s povsod praktično skoraj enako zemljo, ki je bila pedološko analizirana in so bile pri tem ugotovljene za profil O—25 cin naslednje lastnosti: humusa 5,6%, kalcija 1,3%, pil = 6,5. Glede na dejstvo, da gre za težka, slabo zračna, srednje globoka, oligo-tropna rjava tla, nastala na karbonskih peščenjakih, je pripisati razmeroma veliki delež kalcijevega karbonata verjetni svoječasni umetni kalcifikaciji. Provenience so bili glede na enotnost zemljišča razporejene po setvenem načrtu linearno, obdane s kontrolnim semenskim vzorcem, za katerega je bilo uporabljeno homogeniziran-o poprečje vseh proveniec, raziMrejeno po nadmorskih višinah. Posejano je bilo skupno 4522 bukovlc. Posevki so bili sprva enakomerno oskrbovani, ko pa so sadike zrasle poprečno do 7(1 cm in jih morebitni plevel ni mogel več ovirati, so bile prepuščene same sebi. Po končanem prvem vegetacijskem obdobju in nato vsako jesen so bile na poskusneoi nasadu merjene višine vseh nUadih bukvic. Začenši s pomladjo 1953 sta bili vsako leto registrirani spomladanska ozelenitev in jesenska rumeni tev listja, v primerih spomladanskih pozeb pa sta bila občasno še večkrat ugotavljana način in stopnja reakcije terminalnih poganjkov na poškodbe od slane. Občasno so bile izmerjene tudi debeline bukovih debele, ugotavljan inser-cijski kot — posebno za spodnji in posebno za zgornji deL krosnjic — ter boni ti ran a oblika debele. Navedene meiitve oziroma registriranje lenoloških pojavov, s katerimi sino začeli, potem ko so bukove mladice dopolnile prvo leto, smo nadaljevali do vHjučno spomladi leta 1963. Vkl]ub slabo plodnemu tlu, kjer so rasli poskusni nasadi, so bukvice razmeroma hitro priraščale m so do jeseni leta 1960 dosegle poprečno višino 251,0 cm, Ob uspeänem razvoju so se nasadi tudi lütro zgoščevali in je zaradi medsebojnega tekmovanja za svetlobo razslojevanje tako hitro napredovalo, da je do konca 1962 že 20 bukvic dokončno zaostalo v popolnoma potisnjenem sloju, Zaradi tako napredovanega procesa izločanja zaostalih osebkov, ki se je pom.embneje začel že leta 1961, smo se odločili, da upoštevamo podatke meritev in opazovanj le do vključno 1960. leta, da bi se tako izognili vplivu zaostajanja v rasti na obravnavane lastnosti oziroma pojave. Posebno učinkovit je namreč vpliv zasenčenja na čas ozelenitve ne le mladja, ampak tudi odraščajočega bukovja, zato relativni položaj mladic v goŠČi, zlasti kadar gre za podrasle in zasenčene osebke, odločilno vpliva na začetek ozelenitve. Naši posebni poskusi, ki so ae nanaSali na raziskovanje vpliva zasenčenja na razvoj bukovega mladja, med drugim tudi na čas spomladanske ozelenitve, so sicer zaključeni in iz njih izluščene pomembne ugotovitve, vendar pa jih tukaj podrobneje ne navajamo, ker bodo zaradi obsežnosti snovi obravnavani v posebni razpravi. Ob tej priiožno.sti omenjamo le dognanje, da zasenčenje signifikantno vpliva na pospešitev ozelenitve bukovja v naslednjem letu. Ta ugotovitev nam tudi omogoča trdnejšo eksplikacijo znanega pojava, da pod-rasli del bukovja praviloma prej ozeleni od nadraslega, kar so skusali nekateri avtorji, med njimi tudi ugledni sodobniki (2S), razložiti izključno le s trditvijo, da polnilni sloj bukovja pripada zgodnjim ekotipom. Ce ocenimo takšna stališča z vidika populacijske genetike, ne morejo vzdržati kritike, še posebno pa jim odvzemajo utemeljenost naša omenjena dognanja. 3, Ekološke razmere izhodiščnih tastišč Zemljepisni položaj izbranih semenjakov leži v okviru od 13'^ 46' do 16" 6' vzhodne dolžine ter od 45° 33' do 46" 51' severne širine. V primerjavi s podobnimi proučevanji (7, 11, 12, 13, 23, 39) drugih avtorjev imamo torej v našem primeru opravka z ožjim zemljepisnim območjem izhodišč obravnavanih provenienc kot pri drugih raziskovanjih. Zato smemo vplivu geogL'afskih razdalj posvečati manjši pomen, kot bi ga morali upoštevati navedeni avtorji, ki pa so žal ta činitelj preprosto prezrli in s tem usodno vplivali na svoje ugotovitve in iz njih izpeljane sklepe. Reliefne razmere, t. j. nadmorska višina, lega in nagnjenost izhodiščnih rastišč obravnavanih bukovih provenienc so razvidne iz razpredelnice št. 1, prav tako pa tudi približna kakovost in nastanek tal, s tem da je bila za boni-tiranje uporabljena lestvica od I do V, ki izraža stopnjo ustreznosti tal za bukev. Glede na naše poprejšnje ugotovitve (3) o razlikah glede višin, debelin ter lesnih zalog med našimi bukovimi gozdovi in med tovrstnimi podatki v Schwappachovih, MÖllerjevih, Wiedemannovih in Münchovih tablicah pač ne bi 3. Klimatske razmere izhodiščnih rastišč tJ a Qj MuleoroIoŽka postaja Temperatura zraka Padavine "oj i! .Ä'äj tloja 1 TJ 3 sj ä >'u M D > iU s •a o -p _ t: aj 1 -o „ Vi ^ (rs d cf 0 j=l cu iUi ti a fC ^ c > I E e VI > ^ o 1 242 9,3 9,1 15,1 36,6 -24,4 1186 697 62,1 55,6 5 8S0 fl,5 6,2 11,7 28,0 -32,6 1904 1048 117,5 96,6 7 308 14,5 8,9 15,4 36,7 -23,6 790 499 41,8 39,2 8 481 10,0 S,4 14,5 33,e -31,2 1534 792 83,4 64,6 9 990 8,0 6,2 11,7 33,0 -22.5 1904 1040 117,5 96.6 10 15S 10,Ü 10,4 17,1 38,0 -26,3 1255 658 61,5 48,6 11 156 7,0 10,4 17,1 38,0 -26,3 125.5 658 61,.T 48,6 12 230 10,5 9,1 16,2 37,0 -25,0 992 598 51.9 45,6 13 653 11,0 6,9 12,9 31,8 -24,2 1696 93R 105,3 8S,0 1-i m 3,0 7,5 13.2 13,5 36,6 -22.7 1685 ßiO 96.3 72,4 15 969 3.5 7.1 -23,6 1256 — 73,4 — 18 662 2,0 7.S 13.3 33.3 -16,B 2284 1174 128,3 100,8 n 501 8.5 8,5 14,3 35,9 -30,5 1332 957 99,0 78,8 64,6 73,8 19 4SI 13,0 SA 14,5 33,6 -31,5 1534 702 B3,4 19 7B9 7.0 7,9 13,6 33,1 -31,0 1470 B72 82,1 20 7D4 7,0 B,5 12,4 31,5 -31,4 2166 1053 131,3 94.0 21 662 2,5 7,8 13,3 33,3 -IS.fi 2284 1174 128,3 100,8 22 969 9,0 7,1 13,5 31,8 -23,6 1256 — 73,4 _ 23 937 4,5 6:7 12,0 31,9 -19,0 2162 1099 129,4 09,9 24 937 1,5 6,7 12,0 31,9 -19,0 2162 1099 129,4 99,9 25 230 G,0 e,2 15,6 15,6 36,0 -24,1 1139 675 59,3 52,fi 26 230 11,0 9,2 36,0 -24,1 1139 675 59,3 52.8 27 533 8,5 8,0 14,0 38,1 -29,8 1824 945 76,0 Ö2;5 28 333 10,0 0,9 14,9 37,7 -22,2 2114 1003 111,8 80,6 29 333 9,0 8,9 14,9 37,7 -23.2 2114 1003 111,8 80,6 30 789 4,5 7,9 13,6 33,1 -31,0 1470 872 82,1 73,8 32 789 5.0 7,9 13,0 33.1 -31,0 1470 872 82,1 73,8 33 789 5,7 7.9 13.6 33,1 -31.0 1470 672 82,1 73.8 74.9 34 300 0,5 9,1 15,4 36,4 -25,5 1618 951 84,7 bilo primemo bonitiranje tal bukovih gozdov v naših razmerah z uporabo omenjenih tujih virov. Pri opredelitvi rastlinskih združb smo se opirali na klasifikacijo dr. M. Wrabra in prof, M. Piskernika. Za primerjalno Himatično vrednotenje so v 2. razpredelnici predočena običajna letna poprečja temperature zraka in popreSna vsota letnih padavin. Spričo dejstva, da so za karakter i zacij o klime v gozdarstvu veliko pomembnejše razmere v vegetacijskem obdobju, smo izračunali in navedli tudi poprečne temperaturne in padavinske vrednosti za 6-mesečno obdobje april—september, ki je zadnje Čase deležno precej soglasne rabe pri obravnavanjih vegetacijskega obdobja za gozdno drevje,. Vsi omenjeni klimatični podatki so izračunani kot povprečje za dobo 1925—1940, le v izjemnih primerih smo se morali omejiti na krajše razdobje, ki se ujema z opazovalno dobo 1953—1960, medtem ko se maksimalne in minimalne temperature zraka v 7 primerih nanašajo na prvo omenjeno 16-letno dobo, v drugih pa na opazovalno razdobje 1953—1900. Za boljšo ponazoritev klimatičnih razmer so v predzadnjem stolpcu 2. razpredelnice navedene vrednosti za aridni faktor izračunan po Mortonnu. Ker pa temu kompleksnemu nakazovalcu nekateri oporekajo zadostno opredeli tveno pomembnost, smo še izračunali in v zadnji stolpec vnesli vrednosti za »li«, t j. za aridni faktor vegetacijskega obdobja, izračunan po Mortonne-Ga- varelovem obrazcu Ir =-~— , (P^ je povprečna vsota padavin v vegetacij- T,^ + 1Ü skem obdobju, Tr je srednja temperatura zraka v vegetacijskih mesecih.) Medtem ko obsega amplituda za wl« 89,5 enot, znaša razpon arid nega faktorja za vegetacijsko obdobje le 61,6 enot. Prikazani podatki .se nanašajo na meteorologke postaje, ki so najbližje nahajališčem obravnavanih bukovih provenienc. Za boljšo primerjaljno orientacijo so v drugem stolpcu 2. razpredelnice navedene nadmorske višine upoštevanih postaj, v tretjem pa njihova razdalja od sestojev z izbranimi semenjaki. Te razdalje sicer niso posebno velike, saj njihovo povprečje znaša le 6,9 km, pač pa je razlika med nadmorskimi višinami rastišč in uporabljenih postaj včasih zelo velika. Večinoma ležijo postaje prenizko, v poprečju za 163 m. Ob upoštevanju znanih pojavov, da z večjo nadmorsko višino pada poprečna letna tomperatura zraka, hkrati pa letna vsota padavin raste, bi pričakovali, da se bosta faktorja 1 in Iv s .stopnjevanjem višine hnearno povečevala, saj sta odvisna od padavin hnearno in recipročno od temperature, Vendar pa temu ni tako. Poglavitni vzroki za odstopanje od teoretične regresijske črte so: I. Ozemlje, kjer ležijo obravnavane meteorološke postaje, sega v območje več različnih klimatičnih tipov. 2, Bolj ali manj se uveljavljajo lokalno pogojeni klimatični vplivi. 3. Sodeluje vpliv gorskih mas s svojim znanim poudarkom celinsltega značaja. 4. V ari dnem faktorju za vegetacijsko obdobje sta upoštevana Ic ustrezni del celotnih padavin in poprečna temperatura za obravnavano obdobje; njuni vrednosti pa sta za različne klimatične tipe v povsem druj,^ačnem razmerju do letnih vi-ednosti in nista sorazmerni 7. njimi. Tudi statistično va-riacijski račun nam pokaže, da je variacijska ampUtuda precej Široka, varia-cijski koeficient znaša namreč 3,137 (47), napaka srednje vi-ednosti pa ± 0,44 pri standardnem odklonu 2,29. Teoretsko regresi j sko premico smo izračunali in izrazih z obrazcem y = 73,02 + 0,05565 {x - x).. Vrednost Iv se torej v obravnavanem primeru pri 100-metrskem vzponu poveča za 5 5. Variacijsko statistična analiza temperaturnih vrednosti za vegetacijsko obdobje,nam je omogočila izraziti njihovo zavisnost od nadmorske višine upo- stevanih postaj z obrazcem Y = 14,178 — 0,0043169 (x — x) s pripadajočim varia-cijskim koeficientom 1,577, stopnjo določenosti 0,626 in indeksom zavisnosti — 0,79. Stometrski temperaturni gradient za vegetacijsko obdobje znaša torej 0,43" C. Razčlenitev izhodiščnih rastiSč po 200-metrskih viSinskih pasovih je pred-očena v razpredelnici, iz katere se vidi, da je biLa večina semen j ak o v izbrana v višinskem pasu med 600 in 800 m, ker v njem raste pretežni delež našega bukovja v tipični gozdni združbi Fagetum montanum, Druge visinske zone imajo po 3—6 predstavnikov, in sicei' združbi Querceto—Carpinetum in Acereto— Ulmetum nekaj manj kot združba Fageto—Abietetuni. Za rastišče nad 1200 m je bil izbran le en semenjak, kajti nad to višino prehaja bukovje postopoma že v predalpski bukov gozd Fagetum subalpinum in vedno bolj izgublja svoj gospodarski pomen. Višinski pas (rnj do 400 4D0-600 600-800 800-1000 1000—1200 nad 12Ü0 Številka prove- 34, 7 33, 32 29, 30, 22 15, 8, 13 20, 23, 27 5 nience 26, 12 10 28. 25, 14 21, 17, 24 9 19. 16, 1 11, 18 Tudi glede nagnjenosti sveta, od koder izvirajo obravnavane provenience, smo skuäaLi pri izbiri čim enakomcrneje zajeti najraznovrstnejše primere. Kako se nam je to posrečilo, je prikazano v naslednji razpredelnici. Nagnjenost v stopinjah do 5 5-10 10-15 15-20 20-25 25-30 Številka prove- 7, II 5, 8, IG 10, 12, 14 9, 19, 22 1, 13, 20 36 nience 24, 27 18, 23, 28 15, 17, 32 25, 29, 33 21, 30 34 Glede ekspozicije provenienčnih nahajališč so bili semenjaki izbrani tako, da so vse strani sveta zastopane s približno enakim številom primerov, le izrazito osojni legi kot najpogostnemu bukovemu rastišču pripada več dreves, t. j. medtem ko sodi v kvadrante V—J, J-Z in Z^ po 6—7 semenjakov, imajo ekspozicije v kvadrantu S—V 10 provenienc. V zvezi s pozneje obravnavanim pomenom sončnega sevanja na razvojni ritem različnih bukovih provenienc, bomo Se pri ra:^člembi reliefnih značilnosti izvirnih rastišč posvetili posebno pozornost temu činitelju. S pomočjo podatkov J. Schuberta (10) in lastnih 4-letmh meritev trajanja oziroma intenzivnosti sončnega sevanja smo prišli do ugotovitev o odvisnosti količine sončne energije od ekspozicije prizadetih tal, njihovega nagiba, nadmorske višine in zemljepisne širine. Naš izvirni nomogram predočuje vpliv nagnjenosti terena in njene orientacije na celotno količino sončne energije. Pri njegovi konstrukciji so bile upoštevane svetlobne razmere vedrih in oblačnih dni. Iz njega razberemo, da npr. za osojne lege s stopnjevanjem terenskega nagiba zelo upada intenzivnost celotnega sončnega sevanja, medtem ko le-ta za prisojne ekspozicije 2 večjo nagnjenostjo raste. Zanimivi in posebnega upoštevanja v gozdarski praksi sta vredni obe vozlišči, ki za našo zemljepisno širino ležita blizu ZJZ in VJV tei- opozarjata na pomembno izvirao ugotovitev, da pri teh dveh nebesnih straneh inWinadJa sploh ne vpliva na količino celotne sončne energije. Za ugotavljanje >^s veti ob nega režima« nahajališč obravnavanih provenienc smo uporabili podatke lastnih 4-letnih merjenj s hcliografom Campbell-Stoker, K aktinometrom Arago-Davy in Bellanijevim piranometrom, vsakodnevno opravljanih poleg poskusnih nasadov, občasno pa Ludi na drugih krajih. Pri eks-trapolacijskem postopku smo nadalje upoštevali letne in mesečne podatke hidrometeorološke službe za 8 postaj, kjer ."se dnevno meri trajanje sončnega sevanja, hkrati pa smo izvršili redukcijo vrednosti glede na odvisnost celotne osvetlitve od nadmorske višine, reliefa in zemljepisne širine obravnavanih nahajališč. Pri tem smo uporabili izvirno izračunam povprečni gradient višinskega povečanja 0,126% in faktor 0,02045 za vsako širinsko stopnjo (54). Ker ne gre za pomembnejše razlike, smo vi-ednosti ekstrapolirali linearno in pri tem nismo upoštevali svetlobne refrakcije, ki bi porast svetlobnih vi'ednosti s stopnjevanjem višine Se bolj poudarila. RazJik glede oblačnosti nismo upoštevali, ker naša analiza ni potrdila trditev, ki jih srečujemo v gozdarski in meteorološki literaturi, da namreč z nad-moi'sko višino raste poprečna letna oblačnost;. Primerjava letnih poprečnih vrednosti stopnje oblačnosti za 8-letrto obdobje 1953—1960 6 meteoroloških, različno visoldh postaj, izbranih v naših poglavitnih klimatičnih tipih, je namreč pokazala, da oblačnost ni na omenjeni način odvisna od nadmorske višine, ampak bolj od kompleksa drugih činiteljev, ki karakterizirajo lego določene postaje. Iz razpredelnice 6t, 3 namreč vidimo, da v našem poprečju večletna poprečna oblačnost od 230 do 937 m celo upada, le za 1050 m se povečuje. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da je ena od upc«t,evanih postaj v Ljubljani, kjer slovita megla občutno povečuje obravnavani faktor, S. Oblačnost različno visokih meteoroloških postaj Postaja (nadmorska Mesečna vrednost v stopinjah od Ö do 10 Letno po- višina) I 11 in IV V vr VII VIII ]X X XI Xn pi'ečie Rogaika Slatina 6,6 5,9 5,8 6,0 5,2 5,4 4,3 49 4,9 6,4 7,4 7,0 5,3 230 m Ljubljana 7,6 7.0 6,7 S,7 6,4 6,7 5.3 5,6 5,7 5,7 8,2 a,5 G,7 3 DO m Kočevje 6,6 6,6 6.0 5,B 3,4 5,3 4,6 4,7 5,: 6,2 7,1 6,8 5,8 40] m Trenta 5,1 5.4 5,5 6,1 6,2 7,4 6,0 5,5 4,8 4.8 5,6 5,a 5,7 700 m Gomance e,n 8,0 5,a 5,6 5,8 5,8 4,5 4,4 4,6 5,9 6,4 6,8 5,6 937 m Planina 5.9 6,2 6,1 6,7 6,5 7,1 6,3 6,1 5,8 6,0 7,1 6,5 6,4 1050 m Upoštevali smo tudi dejstvo, da se s povečanjem nadmorske višine stopnjuje intenzivnost celotnega sončnega sevanja, ker upada absorbdja. Zato smo svetlobne vrednosti ustrezno dopolnili z 0—8,8% (69). Čeravno se ttdeležba različnih spektralnih delov sončne energije z nadmorsko višino spreminja ter se z vzponom povečuje kratkovalovna udeležba, ki aktivneje deluje na razvitek rastline od dolgovalovnega dela (53), vendar pri naSem proučevanju tovrstnih razlik nismo upoštevali. Naši posebni laboratorijski poskusi, opravljeni pozimi 1958 z 23 proveniericami bukve od obravnavanih 29 ob uporabi umetnih svetlobnih virov skrajnih valovnih dolžin, niso namreč pripeljali do takSnih rezultatov, ki bi zanesljivo potrjevali mišljenje, da so kratkovalovni žarki odločilni za rast, zlasti za razvoj listov, medtem ko naj bi dolgovalovni vplivali pretežno le na asimilacijo in deloma tudi na razvoj reprodukcijskih organov. Analiza po variacijsko statistični metodi nam je omogočila konstrukcijo regresijske premice, ki predočuje zavisnost svetlobnih vrednosti od nadmorske višine, izraženo 2 obrazcem Y = 51650j03 -f 17.755707 (x — x), ki nam pove, da se z vzponom 100 m poveča letna insolacija poprečno za 1,775 Cal/cm- Pripadajoči variacijski koeficient znaša 2,24, ocena signifikantnosti (t) je 3,77 indeks zavisnosti pa 0,53, Gre torej za trdno koreJacijo po kriteriju Roemerja in Orphala (50). - v 1. Vpliv ekspozicije in inklinacije na količino celotne lotne insolacije 4. EkoloSke razmere poskusnega rastišča io olistcnje bukovega nasada Zaačilnosti tal s poskusnimi nasadi srno opisali že v začetku 2, poglavja, zato se bomo omejili le na predočitev in razčlembo klimaličnih okohiosti zadevnega rastišča. Srednje temperature in padavine se ujemajo s podatki^ ki so navedeni v 2, razpredelnici za provenienco št. 34, prav tako tudi vrednosti za I in I,.. Toda ker so bile vremenske razmere v opazovalnem obdobju 1953 do 1960 v marsičem različne od upoštevanega lö-letnega poprečja, navajam v 4. razpredelnici podrobnejše vremenske podatke, ugotovljene na meteorološki postaji neposredno ob po.skusiiih nasadih za dobo 1953—1960. 4. Meteorološki podatki za poskusne nasade v obdobju 1953—1S60 Mesec I n III IV V VI VTI VIII IX X XI XII Li^'"" Temperatura -1,4 -0,2 4,1 R,2 14,2 17,8 19,5 13,4 U,9 10,2 4,6 3,1 D,5 rc) Padavine "73 91 67 103 117 138 122 133 130 132 105 112 1323 (mm) V primerjavi s 16-letnim poprečjem je bila v opazovalnem obdobju letna temperatura zraka za 4,4% višja, hkrati pa letne padavine za LS,2% manjše. Obe ra?Jiki zmanjšujeta vrednost aridnega faktorja in le-ta znaša le 67,3, tj. za 19,9% manj kot smo ga izračunali za lö-letno poprečje. Čeprav je bilo delovanje zadevne otoplitve na vegetacijsko obdobje nekoliko manjše, vendar pa zato ,ni prav nič manj pomembno. Medtem ko je dolgoletna poprečna temperatura zraka znašala 15,4 "C, je bila za opazovalno dobo poprečno 15,6, padavine pa so pri tem upadle od 872 na 743 mm, tako da se je indeks suse za vegetacijsko dobo zmanjšal na 58, tj. za 15,4%. Za začetek anabioze obravnavanih bukovih poskusnih nasadov in za potek njihovega lonološkega razvoja je zlasti pomembna Idimatična karakteristika posameznega leta, zlasti pa vremenske razmere v pred pomladanskem in zgodnjem pomladanskem času. Zato bomo navedli nekatere tovrstne poglavitne značilnosti in od njih odvisne fenološke pojave. Leto 1953. je bilo izredno suho, vendar pa vkljub temu ni bilo nadpoprečno toplo. Obdobje februar—april je bilo hradno, tj, 15,3?ž pod 8-letmm poprečjem, ter deležno zelo malo padavin. Vkljub temu pa so se bukovi poskusni nasadi izredno zgodaj olistili in težišče ozelenitvenega razvoja pade na prvo mesto v vsej opazovalni dobi, tj, za 5 dni pred srednjo vrednostjo za obdobje 1953 do 196Ü. Značilno za obravnavano leto pa je büo, da je bila insolacija v obdobju februar—april izredno bogata in je daleč presegala vrednosti drugih let opazovalnega obdobja, njegovo poprečje celo za 30%. Spričo skrajno neugodnih toplotnih in padavinskih razmer v predpomladanski dobi, činitelja, ki mu literatura pripisuje odločilen vpliv na začetek anabioze pa tudi ozelenitve, lahko torej s precejšnjo verjetnostjo sklepamo, da zgodnje brstenje poprečja vseh bukovih provenienc ni mogoče pripisati v prvi vrsti toplotnim in padavinskim razmeram, ampak vehko bolj pospeševalnemu učinku nenavadno velikega efektivnega sončnega sevanja. Leto 1954, je bUo podpoprečno hladno in tudi glede padavin nekoliko pod poprečjem. Zaradi organizacijskih ovir to leto niso bila opravljana fenološka opažanja in tudi ne meritve bukovih poskusnih nasadov. Leto 1955. je bilo glede temperature in padavin blizu poprečja, vendar se je zaradi poznega snega pomlad precej zamudila, čeprav je bilo temperaturno poprečje obdobja februar—april prav blizu poprečja za obravnavana leta, toda insolacija je bila nekoliko pod poprečjem, TeliŽČe ozelenitvenega razvoja za poprečje vseh provenienc je za 1 dan prekoračilo poprečje opazovalnega obdobja. Leto 1956. je bilo v vsem poskusnem razdobju najhladnejše, toda v dobi marec—april je bila poprečna temperatura vendarle za 5,7% višja kot leta 1955 in skoraj enaka tisti iz leta 1953 pa tudi vegetacijski prag 10 "C je bil za leto 1956 na prvem mestu v tem obdobju ter za 11% pred poprečjem. Vkljub temu pa se je težišče ozelenitve skrajno zamudilo in mu v primerjavi z vsemi drugimi leti pripada zadnje mesto; v primerjavi 2 letom 1953 se je zamudilo za 10 dni, 2 letom 1955 pa 5 dni. Tega pojava torej ne moremo pripisati toplotnim in padavinskim razmeram v predpomladanski dobi, ampak s precejšnjo verjetnostjo manjši efektivni insolaciji, ki je bila v obdobju februar—april razmeroma slaba, tj, 5,3% pod večletnim poprečjem. Obravnavanega leta je bil februar izredno hladen, vendar to ni moglo pomembno vplivati na zamudo ozelenitve, kajti vegetacijski prag 5 "C se je vkljub temu pomaknil le za 3,2% izza večletnega poprečja. Torej so tudi v obravnavanem letu insolacijske razmere odločno močneje korelirane s časovnim položajem ozelenitvenega težišča kot pa toplotni režim predponiladanske dobe. Leto 1957 je bilo v poprečju toplo; takšno je bilo tudi obdobje februar— april ter je za 65% presegalo večletno poprečje, toda 6. maja je zapadel sneg in je povzročil na bukovih poskusnih nasadih občutno Škodo, ker ao bili le-ti tedaj že precej ozeleneli. Nato je sledila 8. maja še močna slana (Tn = —S.S^C), ki je poškodovala ne le razgrnjeno bukovo listje, ampak tudi tisto, ki še ni bilo popolnoma razvito ali pa še zgubano v deloma odprtem brstičju. Zato so feno-loški podatki za to leto precej nezanesljivi in so v tej razpravi le deloma uporabljeni. Leto 1958. je bilo najtoplejše in s padavinami blizu poprečja obravnavanega obdobja. Zaradi nenavadno hladne dobe februar—april se je ozelenitev bukvic nekoliko zavlekla, vendar je nato v izredno kratkem času med 1, in 10, majem skokoma dohitela svojo zamudo. Ker v času med 1, in 5, majem iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče opravljati opazovanj in meritev, so podatki, ki se nanašajo na to leto, nepopolni in zato ugotovitev celotnega razvoja ni zanesljiva. Zato v naših obravnavanjih to leto ni upoštevano. Leto 1959, je bilo glede na temperaturo občutno nad poprečjem, glede na padavine pa se z njim ujema. Čeprav je bila temperatura obdobja februar—april za 34,3 nad večletnim poprečjem, vendar pade težišče ozelenitve blizu 8-let-nega poprečja. Leta 1960, je bila srednja letna temperatura bhzu poprečja, toda padavine £0 jo občutno presegle. Dne 26, aprila je bila močna slana (Tr. = — 3° C), ki pa ni posebno občutno vplivala na razvoj nasadov, Vkljub razmeroma toplemu obdobju februar—april, ki je za 13,7% preseglo 8-Ietno poprečje, in kljub obilnim padavinam v omenjenem obdobju se bukvice glede na poprečje vseh provenienc vseeno niso zgodaj olistile. Težišče ozelenitve v tera letu pade daleč za za tovrstnim datumom za leto 1953, Čeprav je bila poprečna temperatura upoštevanega predpomladanskega obdobja takrat za 34,2% nižja od takšne v letu 1960. Tudi primerjava ozelenitvenih težišč obravnavanega leta z letom 1959 nam pokaže, da je bU vpliv temperature v predpomladanski dobi na položaj ozelenitvenega težišča nedosleden, torej le prav malo pomeniben, kajti zadevna temperatura je bila leta 1960 za 15,3% nižja od takšne v letu 1959, vkljub temu pa pade težišče olistenja v prvo omeinjenem letu pred takšno v letu 1959. Zato moramo tudi v tem primeru posebno pozornost posvetiti insolaciji in pri tem ugotovimo, da je srednja vrednost trajanja sončnega sevanja za obdobje februar—april v letu 1960 za 11% zaostajala za 8-letrum poprečjem ter je efektivno sončno sevanje znašalo za omenjeno predpomladansko dobo 10378 cal/cm% medtem ko je ustrezno večletno poprečje doseglo celo 11743 cal|cm', tj. za 13,1% več. Torej tudi v tem primeru ni mogoče najti razlage za položaj poprečnega težišča olistenja vseh bukovih proveniene v temperaturnih razmerah, pač pa si lahko tudi za to leto pojasnimo razmeroma pozno lego oze-lenitvenega težišča ob upoštevanju ekstremno neugodnih insolacijskih razmer v pre d pomladanski dobi. Izredno šibka, nedosledna in dvomljiva odvisnost poprečjiega fceiišSa ozelenitve vseh obravnavanih bukovih proveniene od predpomladanskih toplotnih razmer je očitna tudi ob primerjavi težiŠčnega položaja in vegetacijskega praga oziroma 10" C. Negativne vrednosti nakazovalca St, 5 in minimalne vrednosti nakazovalca št. 3 v razpredelnici št. 5 potrjujejo naše poprejšnje ugoto-tovitve o neskladnosti olistenja z zračno temperaturo v predpomladanski dobi, zlasti za leta 1953, 1956 m 1960. 5. Ozelenitev vseh bukovih proveniene v odnosu do temperaturnega praga Fenološld nakazovalec 1953 1955 Leto 1950 1959 1960 1, TežiSče ozelenitve (zapovrstni dan v letii) 132 127 132 127 126 2. Spomladanski vegetacijski prag 5" C {zapo- vrstni dan v letu) 73 81 e3 77 Število dni med vegetacijskim pragom 5''C in ozelenitvijo 44 4S 49 50 4. Spomladanski vegetacijski prag 10° C (za- povrstni dan v letu) 133 117 114 124 128 5. Število dni med vegetacijskim pragom 10" C in ozelenitvijo -n 10 18 3 -2 6. Jesenski vegetacijski prag 5" C (zapo- vrstni dan v letu 315 318 305 339 334 7. Število vegetacijskih dni > S^C 237 237 222 262 2S2 B Jesenski vegetacijski prag ID" C (zapo- vrstni dan V ietu) 303 292 301 283 3Q4 9. Število vegetacijskih dni > 10" C 170 175 187 161 173 Razčlenitev vrednosti, izraženih z zapovrstnimi koledarskimi dnevi, na katere je v raznih letih padlo poprečno teziŠČe olistenja vseh bukovih proveniene, nam pokaže razpon 10 dni z minimom pri 122. (1953) in maksimumom pri 132. (1956) dnevu. V preglednici št. 6 so za vsa opazovalna leta prikazane tudi amplitude trajanja ozelenitvenega razvoja v poprečju za vse provenience, tj. doba od prve do zadnje ozelenitve bukvic v kolektivu vseh provenienc. Primerjava teh vrednosti s prvo omenjenimi težišči pokaže izrazito komplementarnost, za katero je značilna vsota 140 s skrajno ozkim odstopanjem ± 3 dni. Ta ugotovitev nam omogoča sklepanje, da je v primerih zapoznjenih ozele- 122 127 132 127 126 18 10 9 13 16 140 137 141 140 142 nitvenih težišč razvojni potek o]istenja praviloma skrajsan, tj, pospesen; v nasprotnih primerih, tj. kadar gre za zgodnji položaj ozelenitvenih težišč pa je o zelenit ven i proces praviloma podaljšan. 6. Povprečna ozelenitev vseh bukovih proven i ene Fenološka značilnost mo/i 1953 1955 1936 19=9 1560 Zapovrstni koledarski dan, na katerega pade poprečno težiSče ozelenitve vseh bukovih provenienC Trajanje Dzelenitvenega razvoja (dni) Sestevelt Omenjeni pozni slani, ki sta bili v opažavaliiem obdobju spomladi 1957 in 1900, sta bili glede na vremensko situacijo advekcijskega značaja, čeprav leži poskusno rastišče v rajonu III. kategorije časovne razporeditve poznih slan {za obdobje 1953—1957) (31) in bi torej mogU sklepati, da gre za območje, podvrženo radiacijskim slanam. Spomladanske pozebe niso signifikantno vplivale na poznejši potek ozelenit v enega procesa, tj. na njegovo amplitudo, prav tako tudi ne na anabiozo in olistenje v prihodnjem letu. Dognanja, razčlenjena in utemeljena v tem poglavju, so nas pripeljala do ugotovitve, da je časovni položaj ozelenitvenega težišča za poprečje vseh obravnavanih bukovih provenienc sicer v določeni meri odvisen od temperaturnih razmer v predpomladanski dobi, vendar pa le-te niso odločilne, ampak je efektivna insolacija v obravnavanem primerni vsaj enako pomembna, pogosto pa celo tehtnejša in prvenstveno odločilna za časovni položaj ozelenitvenega težišča. Svetlobne razmere predpomladanskega ali verjetno še daljšega obdobja pred anabiozo so torej pogoj, ki omogoča, da toplotni impulz v periodičnem razvoju bukve lahko učinkovito sproži prehod v novo kvalitetno stonjo, v olistenje. 5. Ozelenitev rav;!i£nih bukovih provenienc Pri registriranju oUstenja bukovih nasadov smo upoštevali isto razvojno lestvico, ki so jo pri raziskovanju fenologije bukve uporabili Že nekateri drugi avtorji (29), vendar pa smo se pri tem omejili le na ugotavljanje in primerjavo tretje, tj. zadnje fenofaze, ko se hstje popolnoma razgrne. Hkrati pa smo ta kriteri,j podrobneje opredelili z določilom, da ta razvojna stopnja obsega že 50% brstja na terminalnem delu krošnjke oziroma na bočno skrajnih vejicah zgornje polovice krošnjice. Kot je bilo že omenjeno, smo pri analizi podatkov upoštevali meritvene vrednosti za leta; 1953, 1955, 1956, 1959 Ln 1960, deloma pa tudi za leto 1057. Pri računanju sredine ozelenitvenega razvoja, ki ga imenujem težišče ozelenitve, je bil za vsako leto posebej določen izhodiščni datum, izbran glede na začetek olistenja prvih bukvic. Pri poskusu, da bi oprli ta izhodiščni datum na določene fenofaze drugih drevesnih vrst, smo ugotovili, da se v posameznih letih spreminja ne le časovna razdalja med začetkom zelenitve prvih bukvic in upoštevanimi fenoloäkimi stadiji primerjalnih drevesnih vrst (npr. cvetenje divjega kostanja aU pa češplje), ampak celo tudi njihovo medsebojno Časovno zaporedje. Za vsako bukovo provenienco je bilo izi-ačunano za vsako leto težišče ozelenitve glede na tako izbrane izhodiščne datume po obrazcu y = (tt . ši + t-i. š^ + + ... tj. šj) : (ši -)- šj + ... šj), kjer pomenijo tj, tü.. . t^ število dni od izhodi Senega datuma do dneva olistenja posamezne bukvice, ši, ša,... Sj pa število mladic, ki so ozelenele v določene^n dnevu. Poprečno težišče ozelenitve posamezne provenience za opazovalno obdobje je izračunano po obrazcu Y = (yissa -H + yim ^ yiflis + yisöT + yiasa + yiseo) : S. Primerjava ugotovljenih vrednosti nam pokaže očividno zavisnost časa ozelenitve od nadmorske višine provenience. Čim viŠja je lega izhodiščnega rastišča, tem pozneje so se olistile pripadajoče bukvice. S porazdelitvijo obravnavanih provenienc na 200-me:trske višinske pasove smo ugotovili za pripadajoče skupine naslednje poprečne časovne vrednosti za t^išča ozelenitve: do 400 m 400-600 m 600-800 m 800-1000 m 10Ü0~12Ü0 nad 1200 m 8 10,3 10,5 11,3 1B,1 Ugotovljena odvisnost se ne ujema s trditvami raznih avtorjev, med njimi tudi uglednih sodobnikov, ki menijo, da v skupnih poskusnih nasadih ni mogoče najti nikakršne korclacije med nadmorskimi višinami bukovih provenienc in med časi njihove ozelenitve. Drugi celo navajajo, da so za določene primere dognali povsem nasproten odnos, tj. da se bukeVj preneSena z višjih leg v nižje nasade, prej olisti od nižinskih provenienc in da se ta drevesna vrsta obnaša natanko tako, kot nam je to znano npr. za smreko, bor in macesen. J. Hoffmann (12) povzema svoja raziskovanja takole: >fMed višinsko lego matičnega sestoja in časom ozelenitve nismo ugotovili nikakršne sveže«. Navaja tudi J. Krahl-Urbana: »Provenience z višjih leg so se prej olistile kot z nižjih«. Priznani strokovnjak za bukev J. Krahl-Urban pa piše (23): >^Provenience z višjih leg so na splošno prej ozelenele kot z nižjih«. AH pa: k^Pi-ve so se olistile provenience 2 višjih leg«. Omenjene trditve se nanašajo na bukove nasade, ki so bili enako stari kot nasi obravnavani, pač pa so oprte le na enoletne meritve. Vzrok za to, da so omenjena dognanja diameti-alno nasprotna našim ugotovitvam, leži najbrž v dejstvu, da je material v tujih primerih izviral iz zemljepisno veliko obsežnejšega ozemlja kot je bilo v našem primeru, zato so geografsko pogojene fiziolŠko rasne razlike zabrisale in popačile korelativnost Časa ozelenitve z nadmorsko višino izhodiščnih rastišč. Razen tega so bile v tujih primerih zelo verjetno vključene v obravnavanje tudi nekatere, glede spomladanskega brstenja ekstrenrme krajevne rase, ki pa jih ni bilo mogoče opredeliti, ker nasadi niso bili osnovani s semenom sistematično izbranih semenjaltov kot v našem primeru, ampak so predstavljali poprečje določene gozdne populacije. Navedene in v nadaljnjem obravnavanju prikazane ugotovitve o odvisnosti ozelenitve različnih bukovih provenienc od nadmorske višine pripadajočih izhodiščnih rastišč ni mogoče pojasniti. Še manj pa utemeljiti s pomočjo temperaturnih razmer in razlik izhodiščnih in poskusnega rastišča. Razlaga odvisnosti olistenja od izhodiščne nadmorske višine za nekatere druge drevesne vrste, kot npr. za bor, smreko in macesen, upravičeno upošteva temperaturo kot odločilni faktor, toda v teh primerih gre za odvisnost: nižje lege = pozna ozelenitev in višje lege = zgodnja ozelenitev. Pri omenjenih iglavcih imamo torej opraviti z ravno nasprotnimi odnosi kot pa v naSem primeru pri bukvi, kjer smo ugotovili korelacijo: nižje lege = zgodnje olistenje in višje lege = pozna ozelenitev ter bi pojasnjevanje s temperaturnimi raamerami moralo predpostavljati, da je bukev do temperature ant agon i stična, to pa bi bila vsekakor absurdna trditev. V 3. poglavju smo prikazali učinkovitost svetlobnih razmer na ozelenitev celotnega bukovega nasada in smo omenili pri tem nasa dogrianja v tem srnislu tudi pri vzporednih raziskovanjih ter smo opozorili na enak pojav v bukovih populacijah oziroma sestojih. Zato bomo vpraäanje ozelenitve bukovih provenienc v nadaljnjem obravnavali in skuäali razložiti zlasti glede na insolacijske razmere. Kajti na podlagi navedenega smemo z verjetnostjo predpostavljati, da sc rai;-lične svetlobne razmere pri bukvi učinkovit selektivni faktor, ki usmei'ja naravni izbor v oblikovanje bukovih lokalnih rastisčnih ras. V diagramu Št. 2 so predočene časovne vrednosti ozelenitvenih težišč za obravnavanih 29 bukovih provenienc, razporejene glede na pripadajoče jim nadmorske višine. Regresija težišč ozelenitve glede na višine izvirnih rastiSe je izražena z obrazcem Y = 11,1 — 0;0082618 —x) in je predočena s krepko narisano teoretično regresijsko premico. Naš obrazec nam pove, da se je za 100-metrski vzpon provenienčnih rastišč ozelenitev poprečno zamudila za 0,82 dneva oziroma, da enodnevni zapoznitvi oUstenja ustreza poprečni proveni-enčni vzpon 122 m. Različne nadmorske višine so bile pri naših raziskovanjih precej enakomerno zastopane s proven iencami, vendar pa je med predzadnjo (1100 m) in najvišjo provenjenco (1360 m) občutna vrzel. Zato smo — z namenom, da bi izključili morebiten nezaželen vpliv na zanesljivost rezultatov — obdelali po statistiCno variacij.<;ki metodi meritvene podatke tudi za poskusni kolektiv brez najvišje, tj. 5. provenience, V teni prim^u smo ugotovili regresijo, ki jo izraža obrazec Y = 10,86 + 0.007364 {x — in je v diagramu prikazana s tanjšo neprekinjeno premico. Za 100-metrski vzpon provenienčnih rastišč se je v tem primeru ozelenitev zamudila povprečno za 0,73 dneva oziroma enodnevni zapoznelosti olistenja ustreza poprečni vzpon 137 m. Opiraje se na naSe prejšnje ugotovitve glede opredelitve naSe bukve v skrajne rasne skupine (4) smo uporabili nekatere morfološko tehnološke značilnosti semenjakov kot nakazovalce, s pomočjo katerih smo med 29 proveni-encami izbrali tiste, ki pripadajo ekstremni ekotipski skupini, za katero je značilna razen drugega tudi lastnost pozne ozelenitve. Pri izboru smo kompleksno upoštevali naslednje karakteristike, ki skupno opredeljujejo bukev poznico: obliko oziroma tip krošnje, vejni kot, višino in gostoto strženovih trakov na periferiji debla pod skorjo in prodornost lesa. Tako smo ugotovili, da pripadajo poznemu tipu provenience št. 13, 19, 22, 27, 28, 30, 32, 33 in 34. Analizirali smo jih tudi ločeno in ugotovili regresijski odnos težišč ozelenitve glede na nadmorske višine, izražen z obrazcem Y = 12,95 + 0,0087410 (x — x). Za obravnavane provenience, ki po materinski strani pripadajo bukvam poznicam, ustreza povprečni 1-dnevni zamudi ozelenitve višinska razlika 115 m. V 2. diagramu je o'2načen časovni položaj ozelenitve bukev poznic z izpolnjenimi krožci, za druge pa z praznimi krožci. Teoretska rcgresijska premica je za pozno bukovo rasno skupino prikazana s pikčasto Srto. Preostali kolektiv provenienc bomo sicer poimenovali bukve zgodnjice, čeprav njihovi semenjaki niso vsi nosilci nakazovalcev, ki opravičujejo opredelitev v ekstremno rasno skupino, za katero je razen drugega značUna lastnost zgodnje zelenitve. V omenjeriem kolektivu je torej tudi nekaj provenienc, ki izvirajo od fenotipsko neopredeljeni {intermediarnlh) aemenjakov. Razčlemba zadevnih vrednosti nas je pripreljala do regresije, izražene z obrazcem Y = 10,28 + 0,0100726 (x —5), ki omogoča poleg drugega ugotovitev, da znaša poprečni 100-metrski gradient zapoznitve 1 dan in je torej za 13% občutljivejši kot pri bukvah poznicah. Teoretična regresijska premica je v 2. diagramu predočena s prekinjeno črto. Nadalje smo ugotovili za vso obravnavano dobo krepko poudarjeno dosledno zapovrstnost ozelenitvenih težišč. Stalnost zapo-vrstnosti znaSa 70,3%. Težišča osielenitve 7 provenienc so bila skozi vso opazovalno dobo relativno enalto razporejena v celotnem zapovrstju, medtem ko so bile druge provenience podvržene večjim ali manjšim premikom, vendar pa so med njimi le 4 prekoračile polovico celotnega razporedi t ven eg a razpona. V razpredelnici St. 7 navajamo vrednosti izvedenih parametrov, kot smo jih izračunali pri omenjeni variacijsko statistični analizi podatkov, 7. Pregled parametrov vaiiacijslto statistiEne analize Parameter t B Vse provenience 29 747,9 11,10 0.0082018 4,07 3,68'1 0,6914 0,4740 ± 0,075 Provenience do 1100 ra 28 72G,1 10,86 0,007364S 3,91 3,B2G 0,6101 0,3726 + 0,121 ■ Bvikve pozniee 9 S71,l 12,95 0,0087410 3,68 3,970 0,8091 0,6600 t 0,238 Provenience bre^ poznic 20 782,5 10,29 0,0100726 a,7G 2,801 0,9001 0,8098 ± 0,020 (n = Število provenienc; x = srednja vrednost nadmorskih viSin; a ~ srednja vrednost težišč ozelenitve; b = regresijski koeficient; t = signitiltantnost; v= variacij-ski koeficient; r = indeks zavisnosti ali koaficient korelacije; B = stopnja določenosti,) ' Glede na naše prej omenjene ugotovitve o vplivu efektivnega sončnega sevanja smo analizirali ozelenitev bukovih poskusnih nasadov glede na vrednost sevanja za izhodiSčna rastišča. Izračunana regrcsija je izražena z obrazcem Y = 11,10 - 0,24255 (x —ki kaže, da se s povečanjem efektivnega sončnega sevanja na iahodiščnih rastiščih za 1 cal/cm= zapo2ni olistenje za 0,24 dni. Pri tem znaša signifikantnost (t) 6,04 variacijski koeficient 3,32 in indeks zavisnosti — 0,758 ter dokazuje zelo trdno korelacijo (po Roemerju in Orphalu) (50). Ob upoštevanju svetlobnega gradienta v odvisnosti od nadmorske višine, ki je bil ugotovljen na koncu 3, poglavja, lahko izranmo zapoznitev ozeJenitve v zvezi 2 raj:ličnimi svetLobnimi razmerami tudi z razmerjem 0,43 dni za 100 m višinske razlike aH z 1 dnevom za 232 m, Ce primerjamo to vrednost z enodnevnim gradientom zapoznitve, ugotovljenim za bukove provenience do 1100 m, ki znaša — kot smo že navedli — 137 m, ugotovimo, da je poslednji občutno manjši. To pa je povsem razumljivo, Kojti poleg zaviralnega delovanja pozitivnih svetlobnih razlik vpliva na čas ozelenitve v določeni meri tudi pospeševalni 100-metrski temperaturni gradient, ki smo ga v 3. poglavju izračunali za vegetacijsko obdobje, tj, —0,43 "C, za vse leto pa znaša -0,5 "C. Pospeševalno delovanje temperaturruh razmer izhodiščnih rastišč upoštevamo s poprečnim lOO-metrskim viginskim gradientom ozelenitve, izračunanim iz fenoloških opazovanj v obdobju 1953—1959 za profi] z 12 postajami med 156 in 902 m nad morjem. Čeprav rastišča obravnavanih provenienc pripadajo različnim kli-matičnini tipom in so razen tega podvržena še lokalnim klimatiČnim vplivom, smo se vendar odločili za poprečje, ker se takSno za manjša zemljepisna območja, za kakršno gre tudi v našem primeru, tudi v drugih strokovnih delih uporablja. Poprečni stvarni gradient olistenja znaša torej 2,38 dni za 100 m oziroma 42 m za 1 dan. Odštevsi to vrednost od nasprotno delujočega gradienta zaradi svetlobnih razmer (232—45), ugotovimo kompleksni dnevni gradient, ki v našem primeru znaša 187 m in torej za 50 ali za 36=5% presega vrednost, ki smo jo ugotovili kot regresijski koeficient zapoznitve ozelenitve za obravnavane provenience do 1100 m. Določeno pozitivno razliko smo morali vnaprej pričakovati. Ugotovljeni presežek namreč izvira iz določene stopnje prilagoditve ne sposobnosti bukovih provenienc v zvezi z njihovim prenosom na poskusno rastišče, ki je različno od izvirnega, hkrati pa tudi iz drugih rastiščnih Činiteljev, ki jih nismo upoštevali, le-ti pa ublažujejo časovne razlike med ozelenitvenimi težišči. Pač pa bi bila morebitna negativna radika v nasprotju z našo razlago, 1 ■_ fco t»}_ fioo 2. Cas ozelenitve buliovih provenienc v zvezi z nadmorsko vläiuo izhodiščnih vastiäi Končna se bomo oprli še na primerjavo med časom ozelenitve bukve, rastoče na izhodiščnih nahajališčih, in med časom olistenja prizadetega prove-nienčnega potomstva v poskusnih nasadih. Uporabili bomo poprečne vrednosti terenskih fenoloških registracij za. obdobje 1953—1959, ki se nanašajo na izvirna rastišča za dve obravnavani provenienci, Podatki so izraženi s številom dni. Stev. proVLfuieoce Nfldoioi-skn viSina Oisknitev na LzvirueiU rastiliu Oicleuiiev v na sudu ÜaknsiütoT 750 850 120 123 123,7 128,4 3,7 5,4 2al nimamo na razpolago uporabnih podatkov o olistenju bukve za več izvirnih rastišč obravnavanih provenienc, toda že vrednosti, navedene V razpredelnici, nam kažejo, da je ozelenitev v poskusnih nasadih sicer različno, vendar pa dosledno zaostajala za ozele-iiitvijö na pripadajočih izvirnih rastiščih, Ta pomembna ugoto\rjtev je v skladu z našo podmeno o odločilni vlogi svetlobnih razmer, ki so bile s prenosom na poskusno rastišče poslabšane, kajti potomstvo je bilo v obeh primerih preneseno v nižjo lego, ki ima zato in pa zaradi večje maske na horizontu krajše trajanje dnevne, torej tudi letne insolacije. Hkrati odpade kot neutemeljen morebitni ugovor naši razlagi, češ da gre pri ugotovljenem pojavu poznejše ozelenitve višjih proveniftne v nižjih legah morebiti le za dedno zasnovani razvojni ritem, ki ni odvisen od obravnavanih klimatičnih sprememb in sam po sebi odloča o pojavu obravnavane fenofaze, tj,; da imamo preprosto opraviti s pojavom dedne indukcije oziroma ustaljenega endogenega ritma, Razlike, ki smo jih ugotovili med časom olistenja bukev poznic in takšnim časom za preostale provenience, smo primerjali z uporabo K oil erj eve g a biome-tričnega diagrama. Srednja vrednost razlik znaša 3,95 ± 0,3418, srednji odklon je 4,125 m pripadajoča vrednost (t) iz diagrama 3.36. Ker je 0,4818 X 3,36 = = 2,828 manjše od 3,95, smemo trditi, da je razlika statistično utemeljena. Poprečna ozelenitev poznic zaostaja za 3,7 dni, vendar pa ne za vse nadmorske višine provenienčnih rastišč enako, temveč v obravnavanih primerih pojema od 4,17 dni za 310m na 3,23 dni za 1100 m. To upadanje razlike izvira iz že navedenega manjšega gradienta poznic, ki je viden tudi iz položaja pripadajoče teoretične regresijske črte v 2. diagramu. S pomočjo ugotovitev, navedenih v tem poglavju, smo dognali, da vkljub pogostnim nasprotnim trditvam vendarle obstaja, in to statistično signifikantno utemeljena odvisnost časa ozelenitve različnih bukovih provenienc od nadmorske višine njihovih izhodiščnih rastišč. Hkrati je tudi zanesljivo potrjena naša podmena, da je Čas olistenja signifikantno odvisen od svetlobnih razmer prvotnega rastišča obravnavanih bukovih provenienc. Časovno različna ozelenitev bukovih provenienc ob spremenjenih klimatičnih razmerah se ujema Z razmerjem celotne insolacije pripadajočih rastišč in s tem potrjuje odvisnost obravnavane stopnje periodičnega razvoja od svetlobe v določeneni obdobju pred anabiozo. Zelo verjetno gre torej za inducirano dedno zasnovano lastnost, ki jo je mogoče razložiti kot kvalitativno razvojno stopnjo, tj. kot reakcijo .bukovih sadik na svetlobo, povzročeno s kvantitetno interakcijo med pospeševalnim efektom svetlobe in zaviralnim delovanjem snovi, ki nastajajo pri kratkem dnevu in nizkih temperaturah. Periodičnost bukve je sicer mogoče spremeniti, vendar se pri tem njene dedne zasnove ne zrahljajo v tolikšni meri, da bi bile v večletnem obdobju opazne spremembe glede časa in zapovrstnosti ozelenitve. 6. Jesenski zaključek vegetacije Za oceno zaključka vegetacije smo vsako leto registrirali porumenitev listja, t, j. pojav, ki je najpogosteje v rabi kot tovrstni nakazovalec (7, 23, 33, 39, 42, 44). Vkljub temu da se tudi odpadanje listja uporablja za značilno fenofazo in je razen tega čas, kdaj ta pojav nastane, gozdnogoj^tveno pomemben v zvezi s poškodbami po zgodnjem snegu, vendar te fenološke stopnje nismo upoštevali, ker odpadanje listja ni odvisno le od sezonskega ritma bukvic in klimatičnih razmer v prizadetem letu, ampak še veliko bolj od stadijskega razvoja, Do-gnano je namreč, da celotni bukovi osebki ali pa njihovi deli, ki pripadajo juvenilnemu staöiju, nepiimerno dalj časa obdržijo na sebi listje, pa čeprav ie le-to v jeseni že suho (47), Za izračunavanje ležišČnih vrednosti Časa porumenitve bst.ja smo za posamezne provenience v enem letu in za poprečje opazovalne dobe uporabili enak postopek kot pri proučevanju ozelenitve. Primerjava ugotovljenih vrednosti nam pokaže oSividno odvisnost časa porumenitve listja od nadmorske višine prove nienc. Cim višja jelega izhodiščnega rastišča, tem prej je nastala obravnavana fenofaza. Za 200-metrske višinske pasove smo ugotovili pripadajočim pro-venienčnim skupinam naslednje poprečne vrednosti za. čas porumenitve listja, izražene v dnevih: do 400 m 40ü-600m 600-300 m 800-lü00m 1000-1200 m nad 1200 m 288,7 286,3 285,2 28-1,0 280,9 282,0 Časovne razlike bukove rumeni med višinskimi pasovi padajo v interval od 1,2 do 3,1 dni in so vse istosmiselne razen med zadnjim in predzadnjim pasom, ki je pozitivna in ni v skladu s splošno odvisnostjo. Ta neskladnost izvira verjetno iz dejstva, da najvišjemu pasu pripada le ena sama provenienca in zato vrednosti za najvišji pas ni mogoče prisoditi enakovredne tehtnosti kot podatkom iz drugih pasov, ki obsegajo najmanj po 4 provenience. Analiza vrednosti za ves obravnavani kolektiv nam je omogočila izpeljavo naslednjega regresijskega obi-azca Y = 19,934 — 0,0088702 (x — x), ki omogoča razen drugega ugotovitev, da znaša poprečni IflO-metrski gradient pospešitve rumeni bukovega listja 0,B9 dni oziroma, da enodnevnemu prehitevanju ustreza višinska razlika 113 m. Pripadajoči variacijsko statistični izvedeni parametri so naslednji: indeks zavisnosti r= — 0,3S9, variacijski koeficient v = 5,24, ocena signifikantnosU t = 2,09 in stopnja določenosti B = 0,139. Gre torej za šibko utemeljeno odvisnost (50). Ob upoštevanju provenienc le do vključno 1100 m izvirnega razstišča smo ugotovili trdnejšo regresijo, izraženo z obrazcem Y = 20,039 — 0,010026 (x — x), iz katere izluščimo ugotovitev, da znaša poprečni 100-metrski gradient pospešene rumeni listja 1 dan. Pripadajoči izvedeni parametri so r = —0,37; V = 5,SC, t = 2,05 in B = 0,140. Tudi v tem primeru imamo opraviti s šibko utemeljeno odvisnostjo (50). Za bukove poznice se po.speševalni vpliv nadmorske višine izhodiščnih rastišč na čas listne rumeni le neznatno razlikuje od vpliva na druge prove-niece in razlika ni signifikantna. Vendar pa je bila ugotovljena pomembna razlika med poprečnim časom listne rumeni poznic in drugih provenienc. Poznice namreč zaostajajo glede na obravnavano fenofazo za drugimi proveniencami 5 dni. 7, Trajanje vegetacijske aktivnosti in prirastek različnih bukovih provenienc ter ekotipov Razdobje med težiščem ozelenitve in težiščem porumenitve listja smatramo za cas vegetacijske aktivnosti. Z porazdelitvijo obravnavanih bukovih provenienc v 200-metrske višinske pasove smo ugotovili za pripadajoče skupine naslednja poprečna trajanja vegetacijske aktivnosti, izražene v dnevih: do 500 m äOO—70U m 700^00 m 900-1100 m nad 11Ü0 m 164,7 163,0 156,2 153,0 148 S stopnjevanjem nadmorske vižine izhodiščnih rastišč torej upada dolžina vegetacijske aktivnosti. Analiza vseh obravnavanih provenienc glede odvisnosti trajanja vegetacijske aktivnosti od nadmorske višine izhodiščnih rastišči nas pripelje do obrazca Y = 158,837 —O,Ülß903 (x —x) z naslednjimi izvedenimi parametri: r = -0,65, v = 0,649, t = 4,5j B = 0,428. Imamo torej opraviti s krepko utemeljeno odvisnostjo. Poprečno 100-metrsko upadanje trajanja vegetacijske aktivnosti znaša torej 1,R9 dneva oziroma za enodnevno skrajšanje vegetacijske aktivnosti zadošča že 53 m provenienčnega vzpona, Z variacijsko statistično obravnavo vrednosti, ki se nanašajo samo na poznice, smo prišli do regresijskega obrazca Y = 160,11 — O,O11096i? (x — ki nam pokaže, da se s 100-metrskim vzponom provenienčnih rastišč skrajša vegetacijska aktivnost poprečno za 1,2 dneva oziroma, da enodnevni skrajšavi ustreza višinska razlika 83 m. Pripadajoči izvedeni parametri pa so naslednji: C = — 0,773, v = 0,4918, t = 3,221, B = 0,588. Gre torej za krepko utemeljeno odvisnost (50). Pri obravnavanju kolektiva brez poznic smo izračunali obrazec; Y = = 158,25 — 0,0214654 (x — x), ki omogoča razen drugega ugotovitev, da se s 100-metrskim vzponom provenienčnih rastišč skrajša vegetacijska aktivnost poprečno za 2,1 dneva oziroma, da enodnevni skrajšavi ustreza višinska razlika 48 m. Pripadajoči paj-ametri znašajo r = —0,656, v = 0,9211, t = 3,691, B = 0,430. Imamo torej opraviti s krepko ntemeljeno odvisnostjo (50), Višinski prirastek vsega obravnavanega kolektiva ni odvisen od nadmorske višine izhodiščnih rastišč. Z razporeditvijo v 200-tnetrske višinske pasove smo namreč ugotovili za pripadajoče skupine provenicnc v prvih dveh in zadnjih treh letih opazovalne dobe naslednje poprečne višine (v cm): doSOOm !)0&-700 m 700-SM m 900-110in nadllDOm 1952/33 12,8 12,8 13,9 11,9 15.5 I9S7.'60 194,9 1S1,2 199,9 188,3 231,8 Medtem ko je bil prirastek za provenience v pasu od 700 do SOOm v obeh obdobjih blizu poprečja, ga nizje provenience niso dosegale, prav tako pa tudi ne iz pasu med 900 in 1100 m, Izredno rastnost so razvUe bukove sadike iz pasu nad llOöm, toda ker gre pri tem za udeležbo ene same provenience, iz tega pojava ni mogoče napraviti splošnih zaključkov, ampak lahko le predpostavimo, da imamo opraviti najbrž s potomstvom Izredno rastnega osebka. Vsekakor pa bo ta pojav v bodoče deležen naše posebne pozornosti. Veliko pomembnost pa pripisujemo dejstvu, da višje provenience na ni-sko ležečem poskusnem rastišču ne zaostajajo v rasti za nižjimi proveniencami, čeprav je trajanje njihove vegetacijske aktivnosti občutno krajše. Vendar pa rastnost poznic, razčlenjena ločeno od drugih provenienc (v poprečju za obdobje 1957—1960), kaže dosledno in signifikantno odvisnost od nadmorske višine-, ki jo s pomočjo variadjsko statistične analize lahko izrazimo z obrazcem Y = 197,17 + 0,0363753 (x — :(), ki nam omogoča Ugotovitev prirastnega gradienta 3,6 cm za 100-nietrsko visinsko razliko. Pripadajoči analitični pai-ametri so: r = 0,5S2, v = 2,110, t= 1,895, B = 0,340. Gre torej za trdno utemeljeno odvisnost {50). Hkrati pa bukove poznice presegajo poprečje drugih provenienc sa 3,1%, kar sicer ni veliko, vendar pa poleg drugih njihovih predno>5ti tudi to govori v prid tej bukovi ekstrerani rasi in nas opravičuje, da jo pospešujemo v zvezi z navedenimi dobrimi lastnostmi vegetacijskega ritma in z višino provenience pospeševanega prirastka, ki se jima pridružujejo že prej ugotovljene (4) bio-loäke in tehnološke prednosti, Upoštevajoč navedene karakteristike te bukove rasne skupine menimo, da gre pri poznicah na splosno za izrazit višinski eko-tip, Čeprav ga nahajamo tudi na nižjih in celo zelo nizkih rastliščih. 8. Zaključne ugotovitve Devetletne meritve in fenoloska opazovanja poskusnih bukovih nasadov, osnovanih leta 1952 z 29 različnimi proveniencami, so nam omogočila ugotovitve, ki so pomembne tako za poznavanje razvojnega ritma bukovega mla-dovja kakor tudi za zanesljiveje usmerjanje gozdnogojitvenega ravnanja z bukovjem. Primerjalna obravnava klimatičnih razmer poskusnega rastišča in časa ozelenitve celotnega nasada je pokazala, da s pomočjo temperature zraka v p red pomladanskem obdobju ni mogoče razložiti pojava, da je Čas olistenja bukovega mladovja v raznih letih različen. Povečana insolacija v predpomla-danskem obdobju pospešuje ozelenitev, zmanjšana pa jo zavira. Pri tem gre verjetno za interakcijo pospeševalnega delovanja svetlobe in zaviralnega vpliva snovi, ki nastajajo pri pomanjkanju svetlobe-in pri nizkih temperaturah. Stopnja celotne insolacije v prejšnji vegetacijski sezoni vpliva na Čas ozelenitve v naslednji pomladi, pri čemer se zasenčeni osebki prej olistijo od di-ugih, ki so biU deležni več svetlobe. Upoštevanje tega dejstva je zlasti pomembno pri sečnji pomlajenih bultovih sestojev, kjer lahko naglo sproščeni bukov naraSČaj zaradi pospešene ozelenitve, inducirane po ^rejšnicletnem zasenčenju, zelo trpi ob pomladanskih danah, Neozelenelega bukovega mladja, tj, tistega, ki v prejšnjem letu ni bilo zelo zasenčeno, slane ne bodo prizadele, v kolikor seveda niso izredno pozne. Primerjava Časa ozelenitve različnih bukovih provenienc s pripadajočimi nadmorskimi višinami izhodiščnih rastišč je pokazala statistično dobro utemeljeno odvisnost. Provenience z višjih leg, prenešene v nižje ležeče skupne nasade, so se signifikantno pozneje ohstile od provenienc z nižjih leg. Učinek je občuten, kajti že pri poprečni višinski razliki 122 m znaša zapoznitev I dan. Dejstvo, da časi ozelenitve bukve na prvotnih rastiščih provenienc, ugotavljanj v obravnavani opazovalni dobi, ne sovpadajo s Časi ozelenitve ustreznega bukovega potomstva v poskusnih nasadih, ampak jih prehitevajo, izključuje morebitno razlago, po kateri bi bila raznodobnost obravnavane fenofaze le posledica ustaljenega, dedno zasnovanega ritma, ki bi bil ne glede na .'spremenjeno okolje posledica izključno le endogenega ritma. To dognanje je tehtno poleg diugega tudi zato, ker zavrača tovrstne dvome nekaterih avtorjev in njihove nasprotne trditve, hkrati pa opozarja na možnost uspešne uporabe višjih bukovih provenienc na nižjih legah, zlasti kadar gre za i-astišča, kjer je obnova bukve zaradi spomladanskih pozeb težka ali celo nemogoča. Ugotovljeno odvisnost ozelenitve od nadmorske višine je mogoče pojasniti 3 t-aallko v svetlobnih razmerah prvotnih rastišč in poskusnih nasadov. TudL v tem primeru razlaga s pomočjo temperature ni mogoča. Razlike periodičnosti je pripisati genetsko zasnovani lastnosti^ dedno inducirani s svetlobnimi razmerami selektivnega nahajališča. Tudi pri obravnavanju jesenske rumeni bukovega listja kot nakazovalca zaključka vegetacijske aktivnosti smo dognali njeno odvisnost od nadmorske višine prvotnih rastišč. Za provinience z višjih leg smo ugotovili zgodnejšo porumenitev kot za provenience 2 nižjih leg. Razlike so pomembne, kajti za enodnevno pospešitev zadošča že poprečna višinska razlika 113 m. Tako lahko pritrdilno odgovorimo na dve doslej sporni vprašanji: ali je pri bukvi, pre-nešeni v drugo okolje, porumenitev listja odvisna od izhodiSčne nadmorske višine in, ali obstaja v omenjenem primeru določen odnos med začetkom in zaključkom vegetacijske aktivnosti. Odgovor na prvo vprašanje smo že navedli, medtem ko pozitivna rešitev drugega vprašanja sledi iz obeh navedenih ugotovitev. Ker je namreč dognana zavisnost časa ozelenitve rrd nadmorske višine provenienčnega rastišča, prav tako pa tudi porumenitev listja, sledi iz tega, da sta tudi obe fenofazi v določenem medsebojnem odnosu. Zaključek vegetacijske aktivnosti je z gozdnogojitvenega in tudi gospodarskega stališča zelo pomemben, zlasti ker njegova časovna razporeditev odloča o pravočasni olesenitvi poganjkov, v zvezi s tem pa tudi o večji ali manjši podvrženo.sti uničenju pri nizkih temperaturah. Posledice premrzlih neolese-ndih poganjkov so znane po svoji Škodljivosti, ki se očitno kaže zlasti v tvorbi dvojnih debel, d vo vrh osti, deformacijah debla in pod. Kazen tega pa je od jesenskega zaključka vegetacijske aktivnosti, tj. od časa, kdaj bukovje odvrže Ustje, v veliki meri odvisna škoda, ki jo zgodnji sneg povzroča zelo pogosto v bukovih goščah ali pa celo v bukovih drogovnjakih, ki zaradi poznega zaključka vegetacijske aktivnosti še niso odvrgli listja. Analiza dolžine vegetacij.^ke aktivnosti je potrdila našo podmeno o njenem upadanju s stopnjevanjem pripadajočih provenienčnih nadmorskih višin, Tovrstne razlike so tako velike, da zaslužijo posebno pozornost, saj za enodnevno skrajšavo vegetacijske aktivnosti zadošča že 53 m višinske razlike. Ni potrebno posebno poudarjati prednosti, ki jih lahko pričakujemo od drevja s skrajšano vegetacijsko aktivnostjo, zlasti če gre zožitev na račun obeh njenih skrajnosti, ki sta zlasti podvrženi ujmam. Tudi glede na obravnavano lastnost je priporočljiva uporaba višjih bukovih provenienc na nižjih legah. Če so le-te močneje izpostavljene ujmam. Višinski prirastek, obravnavan posebno za prvi dve in posebno za zadnja tri leta opazovalnega obdobja, ni odvisen od višinskih leg rastišč, s katerih izvirajo bukove provenience. Nesistematična odstopanja od poprečne vrednosti za ves kolektiv izvirajo verjetno od več ali manj podedovane različne individualne rastnosti pripadajočih semenjakov. Tudi nadpovprečni in izredno veliki višinski prirastek najvišje provenience, ki ji zaradi njenega že subalpskega značaja ne bi prisodili te nepričakovane predno.sti, je zelo verjetno pogojen individualno. Naše dognanje, da prirastek višjih provenienc ne zaostaja za nižjimi, ampak jih v več primerih celo prekaša, nam omogoča, da v tretje utemeljimo naše stališče o priporočljivi uporabi višjih bukovih provenienc na nižjih rastiščih. Potomstvo, vzgojeno iz semena z bukovih semenjakov, za katere smo določili pripadnost rasni skupini, značilni poleg drugega tudi po pozni ozelenitvi smo analizirali primerjalno z drugimi proveniencami in smo dognali, da bukve poznice v ozelenitvi zaostajajo za drugimi proveniencami poprečno za 3,7 dni in jim zato smemo prisoditi prednost. Odvisnost ozelenitve poznic od nadmorske viline provenienčnih rastiSc }e izražena še ostreje kot pri drugih proveniencah, kajti za enodnevno zapoznitev zadošča že višinska razlika 115 m, torej za 7 m manj. Jesenska porumenitev listja bukev poznic je le zelo šibko odvisna od izhodiščne nadmorske višine, ker enodnevni pospešitvi ustreza višinska razlika 577 m. Hkrati pa jesenska rumen bukev poznic zaostaja za drugimi proveniencami poprečno 4,6 dni, tj. njena poprečna pospešitev nekoliko presega pripadajočo ozelenitverto zapoznitev, Ra;;umljivo je, da je tudi dolžina vegetacijske aktivnosti poznic odvisna od nadmorske višine izhodiSčnega raslišča in enodnevni skrajšavi obravnavane aktivnosti ustreza višinska razlika 85 m, torej je odvisnost trajanja vegetacijske aktivnosti poznic šibkejša kot pri drugih proveniencah. Spričo dejstva, da višinski prirastek poznic v zadnji polovici opazovalnega obdobja s stopnjevanjem nadmorske višine izhodiščnih rastiäc celo signifikant-no raste, je to ponovni razlog za pospeševanje te rasne skupine, o kateri lahko glede na navedene lastnosti sodimo, da je izraziti višinski ekotip, čeprav ga nahajamo po različno visokih legah. Za podrobnejša raziskovanja in v preizkušnjo naših dosedanjih proučevanj smo leta 1961 osnovali s 16 bukovimi proveniencami 4 poskusne nasade na različnih nadmorskih višinah (300, 600, 900 in 1200 m), s tem da so bili semenski vzorci vzeti bodisi iz poprečnih sestojnih populacij v stalni li raziskovalnih objektih, kjer se redno opravljajo komplesna proučevanja bukve — ali pa je bilo seme nabrano od posameznih dreves, izbranih glede na njihovo domnevano ekotipsko pripadnost. Pričakujemo, da bodo na novo zastavljena raziskovanja še bolj izpopolnila poznavanje obravnavane snovi. ■ LITERATURA {1) ylrnsujaldt, H.: Kronenform und Zuwachs der Buche. Allgemeine ForstzeitSchrift, 1951 - (2) Brinar, M.: Za boljše razumevanje bistva nege gozdov, Gozdarski vestnik, 1956 — (S) I5nna7-, M.: Naša bukev in naši bukovi gozdovi. Gozdarski vestnik, 1957 — (4) Brinar, M.i Neke ugotovitve v zvezi z zgradbo in kvaliteto bukovih gozdov, Posvetovanje o bukovini DIT GLl LRS, Ljubljana 1953 - (5) BnnaT M.: Die Buchenwälder Jugoslawiens mit besonderen Nachdruck auf die Zustände in Slowenien, Buk ako priernysebia surovina. Slovenska Akademla vied, Bratislava 1960, — (6) Brunning, E.: Lelirbuch der Pflanzen Physiologie II, III, Springer-Verlag, B&rlin 1956 - (7) Burger, H.; Einfluss der Herkunft des Samens auf die Eißcnschaiten forstlicher Holzgewächse. Die Boche. Mitt. d. Schweiz. Anat. f. d. Forstl. Versuchswesen, 1943 — (8) Eiberle^ K.: Untersuchungen übet Aufbau und Zuwachs von Buchen beständen, Beiheft zu den Zeitschriften des Schweiztrischen Forstvereins, 31, ISGO — (9) Fuka-rek, P.. Weki osnovni podaci u vezi sa pitanjem bukve u Bosni i Hercegovini, Narodni šumar, 1Q54 - (lü) Gahre, K.: Forstliche Wetter- und Kümakunde, Berlin, 1952 -(11) Hauch, L.; Erbbchkeit bei Buche und Eiche, Centralblatt für das gesamte Forstwesen, I&09 - (12) Hoffmann, J.: Ergebnisse eines Anbauversuchs mit Buchen verschiedener Herkunft im Tharandter Wald, Forst, Wissenschaftliches Centralblatt, 1961 — (13) Hoffmann, J.: Die bisherigen Ergebnisse von Buchenpravertienzvei"-suclien, Allgemeine Forstzeitschrüt 1962 — (14) I-aanav, L.: Svet i vlaga u žizni naših drevesnih porod, Akademia nauk SSSR, Moskva, Leningrad, 1946 — (ISlKIeiTiicfj.mit, R.: Ans^uclit von Plrc>p£ling&n einer Baumarten, in Vt^armhaus unter Verwendung von Kunstlicht, Forstarchiv, 1957 — (16) Krahl-Urbcin, J.; Hinweise auf individuelle Erbanlagen bei Eichen und Buchen, Zeitschritt für Forstgenetik und Forstpflanzenzüehtung, 1953 — (17) Krahl-Urban, J.: Rassenfragen bei Elchen und Buchen, Allgemeine Forstzeitschrift, 1953 — (18) Krahl-Urban, J,; Baumxypen bei Eichen und Buchen, Allgemeine Forstzeitschriti;, 1953 — (19) Krahl-Urban, J.: Euchen rassenstudien im Bayerisch-Böhmischen Wald, in den Bayerischen Alpen und in den Karawanken, Forst-wis Centraiblatt, 1954 - (20) Krahl-Vrban, J.: Forstgenetiic in der Buchen- und Eichenwirtschaft, Forstarchiv, 1955 — (21) Krahl-Urban, J; Spätfroslbekämptung, Der Forst — und Hoizwirt. 1956 — (22) Krahl-Urban, J.: Zur genetischen Beurteilung der Buche in den Bayerischen Alpen und im Bayerischen Wald, Forstwissenschaft-Üches Centralblatt, 1957 — (23) Krahl-Vrban. J.; Vorläufige Ergebnisse von Buchen — Pro ven i en zver sue hen, Allgemeine Forst- und Jagdzeitutig, 1958 — (24) KrahhVrhan, J.: Untersuchungen über PhotoperiodismuK bei Buchenkeimlingen, Silvae genetica, 19Ö2 — (25) Kurth, A.: Untersuchungen über Aufbau und Qualität von Buchendickungen, Mitteiiiungen der Schweizerischen Anstalt für das forstliche Versuchswesen, XXIV., 2, 1046 — (2ß> Laffers, A,; Bemerkungen zu Typen und Auslesebäumen der Rotbuche im gebiet der ostsloiVBkischen Karpaten, Forst und Jagd, Sonderheft «■Forstliche Samenplantagen«, 1959 — (27) Langist. O.: Proveniensförsö med olika Trädslag, Svenska Skogsvardsföreningens Tidskilft, I—II, 1938 — (28) LeibundßWt H., Kuntz R.: Zur Phänolc^ie der Laubäumc, Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen, 1952 — (29) Leibutidgut, H.: Zur Phänologie der l^aiubbaume, insbesonderen der Buche, Schw, Z. f. F. 1954 — (30) Ljunger, A.: Boken i Er öp lan lager, Särtryck ur tidskriften Skogen ur 20, 1955 — (ai) Malovrh, V.: Zadnje spomladanske slane v Sloveniji, 1Ü let hidromateoroloälce službe, Ljubljana, 1957 — (32) Mather, K.: Statistische Analysen in der Biologie, Wien, 1Ö46 — (33) Mifewlfca, B,: Spat und früh treib ende Buchen in Sihl-wald, Schweiz. Zell^schrilt für Forstwesen 19Ö5 — (34) Müic, V,; Prilog prouüavanju strukture i sezonske dinamike bukovih fitocenoza Kopaonika, Srpska akademija nauka, Institut za ekologiju i biogeografiju S, G, Beograd, 1954 — (35) MiJfi^, V.: Masovna pojava sekundarnog lišča bukve u Jugoslaviji, Srpska akademija nauka, Institut za ekologiju i biogeograflju. Zbornik radova 6, 1, Beograd J956 - (36) MiŠič, V.: Variabilitet i ekologija bukve u Jugoslaviji, BioloSki institut NR Srbije, knjiga 1, Beograd, 1957 - (37) Müller, D.: Die Atmung der Buchenblätter, Det forstlige For-sogsvaesen i Danmark, 3, 1954 - (38) Müller, D.; Die Blätter und Kurztnebe der Buche, Det forstliche Forsögsvaesen i Dann^ark, 3, 1954 - (39) Münch, E.; Vergleichender Anbauversuch mat Buchen verschiedener Herkunft. Beiträge zur ForstpflanzenZüchtung, München, 1948 — (40) Münch — Dietrich, E.: Klimarassen der Rotbuche, Silva, 1922 - (41) Pečina, M.: Ocjena bukovine po vanjskim znakovinia, Sumarski list 1943 - (43) Rodenv^aldf■, U.: Die spättreibende Buche. Porstwis Zentralblatt, 1949 — (43) Rohmed&r, E.: Beobachtungen über früh- und spättreibende Buchen, Forstwis, Zentralblatt, 1934 - (44) Rasenkram, F.: Gmndzüge der Phänologie, Wien, 1951 - (45) Rubel, E.; Die Buchenwälder Europas, Geobotanisches Institut Rübe] in Zürich - (46) Safar, J.: Problem nadiranja i širen ja bukve u arealu jele, AnaM Instituta za eksperimentalno Sumarstvo Jugoslovenske akademije, Zagreb, 1955 — (47) Schaffalitzk-v, M.: Juvenile stages in woody plants, Physiologia Plantarum, 7, I95'J — (48) Schaffalitzky, M.: In i'e s ligations on aging of apical me ris tem s in woody plants and its importance in silviculture. Det forstliche Forsögsvaesen i Danmark, 25, 1959 — (49) Scfimidt, H.: Zur genetisclien Beurteilung der Buche in den Bayerischen Alpen und im Bayerischen Wald, Forstwissen sc; haftliches Centra Itjlatt 1955 — (50) Tavčar, A.: Biometrlira u poljeprivredi, Zagreb, 1946 — (51) TeUervp, E.: Individual Differences in the shape of Wood Hays in Fagus silvatica L., Royal Veterinary and AgrituUural College, Yearbook 1353 — (52) TroUer, A.: I,a fisionomia degli alberi e la plastidtä del faggio. Monti e Bosch i 1953 — (53) Van der Veen, R. Meijer, G.: Licht und Pflanzen, Filips technische Bibliothek, Eindhoven 195B — (54) V'ujcuic, P.: Meteorologija, Beograd, 1948 — (55) WoKef, H.; Griindlagon der Pflanzen Verbreitung, Einführung In die Pflanzengeographie, Stuttgart 1949 — (50) Wareing, P.: Pholope-riodism in woody plants, Ann, Rov. of Plant Physiol., 195ß — (57) Wraber, M.: Nauk o gozdnem drevju in gnnovju, rokopis, Ljubljana, 1953 — (5a) Wmb&r, M.: Fito-SocioloSka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji, Ljubljana, 19S0. Über den Safsonsrliythmas ver sell i cd en er Buchcnprovenicn^en und Öko typen (Zusammenfassung) Im Jahre 1952 wurden in der Umgebung von Ljubljana in 310 m Meereshöhe Versuchsanpflanzungen mit 29 verschiedenen Buchenprovenienzen angelegt, welche aus einem verhältnismässig begrenzten Gebiet Sloweniens und von verschiedenen Expositionen und Neigungen inerhalb einer Höhenspanrte zwischen 310 und 1360 m herstammten. Das Samengut wurde absichtlich an einzelnen Kotbuchen gesammelt und stellt keine Populationsdurchschnitte dar. Auf dem Versuchsobjekte wurden alljärlich entsprechende Messungen und phänologische Beobachtungen durchgeführt. Hier werden die bis EJnde I960 ermittelten Werte verwertet, bei den phänologisehen jedoch die Jahre 1954 in 1958 beiseite gelassen, da die Saisonentwicklung der Anpflanzugeri wegen der Spatfröste abnormal verlief. Zunächst werden die allgemeinen Charakteristiken del" Herkunftsstandorte wie der Anlage festgestellt und vergleichend analysiert, wobei die gebräuchlichen Anzeiger und komplsxe Klirnazahlen barücksichtigl, besonders aber die Lichtverhältnisse beachtet werden. Zu diesem Zwecke wurde mittels eines originellen Diagram-mes die gesamte jährliche effektive Sonnenbestrahlungenergie fesl^estellt In Rücksicht auf verscliiedene Expositionen und Neigungen, wobei zugleich der Einfkiss der geographischen Breite und Hohfenstufe auf die gesamte Lichtmeiige in Betracht genommen wurde. Es wurde festgestellt, dass der durchschnittliche Belaubungszeiipunkt der Anlage nur recht wenig von den Wärmeverhältnissen der Vorfrühlingsperiode abhängig war» dass vielmehr die jeweilige Anabiose durch eine genügende Gesamtlichtenergie innerhalb einer gewissen Periode vor deren Eintritt bedingt war, wobei eine Ver-stärtcung der Insolation während des Vorfriihlings beschleunigend, deren Abschwächung vei'zägemd wirkte. Anderseits wurde durch spezialle Versuche bewiesen, dass die Intensit,ät der vorjährigen Belichtung auf den Belauhungszeitpunkt im folgenden Fühling einen Einfluss aasubt, indem die verher beschatteten Individuen einen deutlichen zeitlichen Vorsprung gewinnen. Mit Hilfe der vergleichenden Analyse der Werte wurde weiters bei den einzelnen Buchenprovenienzen eine signifikante Abhängigkeit des Belau bungs Zeitpunktes von der Höhenlage des Herkunftsstandortes ermittelt. Einer eintägigen Verspätung entspricht ein durchschnittlicher Hiihenunterschied von 122 m, Die ermittelten Para-meteiTi der vari ationssta tis tischen Analyse bestätigen die Signifikanz dieser Abhängigkeit Diese FeststeUung kann ebenfals nrüt einer negativen Veränderung dex Lieh Verhältnisse, welche die Übertragung der Höhenprovenienzen in niedere Lagen begleitet, erklärt werden; eine Deutung an Hand anderer klimatischen Faktoren isl nicht möglich. Dabei ist es sehr bedeutsam, täass die Belaubungszeitpunkte auf Her-k^jnf-tsstandorten bei denselben Ruchenprovenienzen nicht mit denjenigen in der Versuchsanpflanzung übereinstimmen, sondern ihnen regelmässig vorangehen. Desgleichen wurde auch die Abhängigkeit der herbstlichen Verfärbung des Buchenlaubes von der Höhe des Herkunftestandortes klargestellt, Die diesbezüglichen Unterschiede sind bedeutend, denn schon ein Ansteig von 113 m kat eine eintägige Beschleunigung der Verfärbung zur Folge. Auch die Dauer der vegetativen Tätigkeit hängt von der ursprünglichen Höhenlage ab. Es kommt m einer diesbezüglichen eintägigen Vei-küraung schon durch einen Höhenunterschied von S3 m. Der für das gesamte Versuchskollektiv bearbeitete Höhenzuwachs variiert unregel massig um den Mittelwert, aber immerhin derart, das s auf ein Zu rükb leiben der höher gelegenen Buchenprovenienzen hinter den niederen keinesfalls geschlossen werden kann. Ein besonderes Augenmerk galt den B uchen proven i enzen, welche von den zu einer spättreibenden Rassengruppe gehörenden Samenbäumen herrührten. Das späte Treiben bzw. die späte Belaubung blieb aAich in der Aufpflanzung treu erhalten. Bei diesen ökotypen kommt die Abhängigkeit der Belaubung von der Meereshöhe noch stärker lum Ausdruck; der eintägige Gradient beträgt llEim. Es erwis sich weiterchiii die Abhängigkeit der herbstlichen Laub Verfärbung dieser ökotypen von der Meereshöhe, doch so, dass die Beschleunigung etwas hinter den übrigen Buchenprovenienzen zurückbleibt, weshalb auch die Abhängigkeit der vegetativen Tätigkeit bei diesen ökotypen einen grösseren eintägigen Gradienten von 85 m aufweist. Eine ausserordentliche Bedeutung wird der Feststellung beigemessen, dass der Höhenzuwachs der s-päten ökotypen mit steigender Meereshöhe des Herkunftsstandortes singnifikant und bedeutend höher wird und gleichzeitig die Zuwachawerte der übrigen Buchenprovenienzen übertrifft, Zwecks Einführung und Behandlung der Buche auf Standorten, welche Im Frühjahr und im Herbst durch klimatische E'xtreme gefährdet werden, wird die Benutzung höher gelegener Buchen Provenienzen empfohlen, insbesondere solcher, welche neben besonderen Zuwachsvorteilen spättreibend sind. Es wird die Meinung ausgedruckt, daas andei'e Autoren bisher zu einer Ernnittlung der angefürten ursächlichen Gesetzmässigkeiten deshalb nicht gelangten, weil sie ihre Untersuchungen an einem geographisch sehr heterogenen Material durchzuführen pflegten, während es sich in diesem Falle um Buchenprovenienzen aus einem sehr enggefassten Gebiet handelt. Zu eingehenderen Untersuchimgen und z^ur Uberprüfung der angeführten Feststellungen wurden im Jahre IBöl 4 Versuchs an Pflanzungen mit 16 Buchenprovenienzen in 3Q0, 60G, 900 und 1200 m Höhe angelegt. Das Samengut dafür stammte zum Teil aus den durchschnittlichen Versuchsflächenpopulationen, wo komplexe Forschungen durchgeführt werden, zum Teil aber von einzelnen, auf Grund ihrer vermutlichen genotypischen Zugehörigkeit augewählten Bäumen. ANALIZA UPORABE MOTORNIH ŽAG V SLOVENIJI Prof, ing. Zdravko Turk (Ljubljana) Motorne žage sabljaste oblike so se v gozdni proizvodnji Slovenije že močno razširile in uveljavile, zlasti Mdnji dve leti, odkeir so se precej pocenile. Manjkali pa so nam podatki, koliko in kakšnih vrst nnotork imajo posamezne gozdnogospodarske organizacijej kaj menijo o njihovi uporabnosti in s kakšnimi problemi se pri delu z njimi srečujejo. O vsem tem pa. si moramo biti na jasnem, če hočemo smotrno vplivati in ukrepati pri uvozu novih motork in njihovih nadomestnih delov ter uspešno reševati druge probleme, ki so s tem v zvezi. Zato je naš inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo anketiral tovrstna vprašanja. Na anketo so odgovorila vsa gozdna gospodarstva in veČina okrajnih gospodarskih zbornic za zasebni sektor gozdov in za kmetijske zadruge. Z odgovori je bilo zajetih 7G% motork v Sloveniji. Skupina zunanjih sodelavcev inštituta, ki proučuje delo z motornimi žagami, je analizirala zbrane podatke. Nato pa sta Sekretariat za knnetijstvo in gozdarstvo in Gospodarska zbornica LRS ustrezno ukrepalsj da bi se omogočil uvoz potrebnih motork in njihovih rezervnih delov. Število motork Po anketi in po drugih podatkih je v Sloveniji vključeno v gozdno proizvodnjo 995 motork. Po tovarniških znamkah in tipih je od teh 233 (24%) motork »Stihl-Contrav (nemških), 650 (65%) «Jobu-Tiger« (norveških), 22 (2%) ^>Solo« (nemških), 59 (6%) ^Mac Culloch-' (ameinških), 17 {2%) -.Remington^ (ameriških) in 14 {1%) drugih vrst (Stihl-BLK, Jobu-Vicking, Dolmar, Home-lite), med njimi tudi 5 električnih, medtem ko so vse druge bencinske. Od vseh motork je 7B2 (,19%) last gozdnogospodarskih organizacij, 2J3 (21%) pa jih je v posesti zasebnikov, bodisi da so njihova last ali so jim odstopljene v uporabo. Gozdna gospodarstva imajo 609 (61%) motork, kmetijske zadruge in zasebniki pa 386 (37%) motork. Posamezna gozdna gospodarstva jih imajo od 7 do 113, povprečno 50, zadruge pa od 1 do 37, Pri gozdnih gospodarstvih odpade 1 mo-torka na ok. 1100 do 2660 m^ letnega etata ali povprečno na IfilOm^. Mehanizirano žaganje zajema pri njih 40—90% ali povprečno od 60% etata. Pokvarjenih motork je 13, od tega 3 stare in 10 novejših. Nakup novih motork in nadomestnih delov Ce računamo, da pride v Sloveniji praktično ok. 80% letnega etata, namenjenega blagovni proizvodnji, v poštev za delo z motornimi žagami in če računamo na eno motorko letno ok. lOOD do 1200 m' izdelkov (razmeroma malo, toda podobno kakor v tujini), bi potrebovali ok, 1600 motork. Poleg dosedanjih bi torej poti'ebovali äe ok. 600 novih motork. Pri življenjski dobi motorke ok. 5 let bi bilo potrebno za nadomestilo izrabljenih letTio ok. 300 novih motork oziroma še manj, če računamo z večjim letnim učinkom, kot je naveden. Takšen račun je tudj podlaga za presojo, ali pride domača 'proizvodnja motornih žag sploh v postov in ali je smotrno uvajati nove znamke in tipe, ki zavirajo neogibno potrebno servisno službo. Prodrlo je — vsaj pri nas — pravilno stališče, da se moramo omejiti na dim manj različnih znamk (do treh, in sicer: Stihi, Jobu, Mac Culloch), da bi olajšali preskrbo z rezervnimi deli in servisno službo. Anketa je izrazila skoraj soglasno prepričanje, da so v praksi najbolj uporabne in ekonomične motorke »Stihl-Contraj< ustreza pa tudi znamka >!-Jobu-Tiger«. Motorko >>Mac Culloch« uporablja eno podjetje (Tolmin) in je z njo zadovoljno. Pač pa je problem nakupa novih motork Stihl-Contra in njihovih rezervnih delov, ki se dobijo le za devize, katerih sedaj primanjkuje. S sovjetsko motorko »-Družba« nimamo še dovolj izkušenj, dosedanji vtisi pa so slabi, še zlasti, ker stane dvakrat toliko kot motorke, ki jih imamo (ok. 320.000 din), to pa odločilno vpliva na ekonomičnost njene uporabe. Boljša je preskrba z rezervnimi deli za motorko »-Jubo-Tiger-«, ker jih je mogoče kupiti za dinarje in so cenejši. V anketnem gradivu je veliko pripomb glede nestalnih m previsokih cen za nadomestne dele, zlasti za motorko Stihl-Contra. V zvezi z določenimi ataligči v drugih republikah se pripravlja uvoz švedskih motork »-Partner-s ki stanejo predvidoma 180.000 din (veriga pa 20 000 din). Kolikor je znano, so dobre, toda ni prav, da uvajamo zopet nove motorke, medtem ko bomo morali tiste, ki jih že uporabljamo, zavreči, če ne bo rezervnih delov. Menimo, da je pri takem stanju na vsak način potrebno nadaljevati z uvozom motork >^Stihl-n in »Jobu« in njunih rezervnih delov, zlasti, ker gre za razmeroma majhen znesek deviz v primerjavi z izredno pomembnostjo motork pri izvrševanju plana gozdne proizvodnje v zvezi z izvozom lesa, prav tako tudi pri razvijanju smisla za mehanizacijo v gozdarstvu, ki mora premagovati številne ovire. Povsem nedopustno je, če ni rezervnih delov, ki bi morali biti na razpolago za dinarje po ustreznih cenah. Na to je treba misliti že pri nakupu motork. Cas je že, da po bridkih izkušnjah z gospodarsko škodo, nastalo zaradi pomanjkanja rezervnih delov, takšne ovire odstranimo. Servisi za popravila Zai'sdi sprotnih popravil je povprečno 71 (7%) motork izven uporabe Vzrok za to so prepočasna popravila in preveč oddaljene servisne delavnice ali pa pomanjkanje rezervnih delov. Največ stoji motork »Solo«, ker jih je malo in zato nimajo svojega servisa ter je preskrba z nado'mestnimi deli še bolj pomanjkljiva kot pri drugih znamkah. Da bi se izboljšalo popravilo motork na kraju samem, ko ni ustreznega potujočega servisa, bi bil priporočljiv tudi bazenski mehanik, ki bi läelal v režiji prizadetih go:?dno-gospodarskih organizacij, Le-ta bi se za takšno delo lahko usposobil v dobrem servisu. Razne organizacije bi si ga lahko medsebojno izposojale. 2a izvedbo te zamisli naj bi poskrbela gozdna gospodarstva, ki imajo več motork. Nekatera so to že uredila (Tolmin). Izobrazba delavcev motoristov Skoraj vsa gozdna gospodarstva prirejajo lastne 10- do 14-dnevne tečaje za izobrazbo delavcev motoristov. Po večini vključujejo tudi delavce iz KZ na svojem območju. Vendar se nekatere KZ v anketi pritožujejo oziroma naprošajo, da naj bi jih gozdna gospodarstva obveščala o prirejanju takšnih tečajev, saj za to res ni nobene ovire. Poudarja se, da je pri delu na terenu občasno potreben tudi poseben inštruktor, ki bi izpopolnjeval motoriste in jim sve- toval. Takšen dodaten pouk je še posebno učinkovit in zato vsekakor koristen in priporočljiv. Inštruktor pa mora znati vse delo tudi uspešno razložiti, j;ato je v ta nanien potrebno izbrati in usposobiti primerno osebo, najbolje gozdarskega tehnika. Nekatera gozdna gospodarstva Ž» imajo takšne instmk-torje, in bi si jih mogle sosednje organizacije zdaj pa zdaj izposojati, kar bi se prav gotovo izplačalo. Mehanik lahko ?.elo uspešno opravlja popravila, vendar pa navadno ne pozna tehno-lo^ke plati delovnega procesa, čeprav bi bilo dobro, Če bi znal oboje. Z delovnim postopkom pa mora biti v zadostni meri seznanjeno tudi strokovno vodstveno osebje gozdnih obratov, ki je stalno v stiku z delavci. Morda bi bil za njih od časa do časa potreben poseben tečaj. Velikost delavskih skupin z eno niotorko Po anketnih podatkih, ki so glede tega pač pomanjkljivi ali le pnbližm, odpadejo naslednji odstotki vseh motork na različno velike skupine delavcev: 30% motork na skupine z 2 dalavcema, 42% motork na skupine s 3 delavci, 20% motork na skupine s 4 dclavd, 7% motork. na skupine s 5 delavci in 1 % motork na skupine z nad 5 delavci. Pri tem se velikost delavskih skupin ne razlikuje pomembno v primerih kadar gre za obdelavo iglavcev ali pa listavccv, še zlasti ne v mešanih gozdovih, Ciniteljev, ki vplivajo na velikost delavske skupine z eno motorko (za celotno izdelavo) pa je preveč, da bi mogli enotno in določno opredeliti število delavcev v skupini. Zato so glede tega tudi v drugih državah rariična mnenja. Jasno je, da bo motorka bolj izkoriščena v večjih skupinah, motorist pa se bo manj utrujal v manjših skupinah, še zlasti če dela z motorko vedno le isti delavec. Mi bi se raje odločili za nekoliko večjo skupino. Pri listavcih, kjer je potrebno več žagati, ustreza nekoliko manjša skupina (skupaj z motoristom 2—3 delavca) kot pri iglavcih, kjer zaradi beljenja lubja na žaganje odpade od skupnega delovnega Časa manjši delež {3—5 delavcev). Vplivajo pa še drugi cinitelji, kot tudi notranja organizacija dela. Koristno bi bilo zbirati lastne izkušnje glede vprašanja, kolikšna skupina v določenih delovnih razmerah najbolj ustreza. Normativi in način plačevanja motoruega zaganja Razumljivo je, da vlada glede teh vprašanj največja pestrost in nejasno.st in da se na njih nanaša največ anketnih točk. Največja težava izvira iz tega, ker se gozdna izdelava plačuje po enotah izdelkov, ki vsebujejo različne količine motornega žaganja in ročnega dela, in ju je pri zelo spremenljivih delovnih razmerah težko razmejiti ali odtehtati. Razen tega naletimo pri motorkah na vprašanje, kako ločiti materialne stroške (za potrošnl material) od osebnih dohodkov in jih ločeno plačevati, da bi spodbudili delavce k pravilni uporabi in vzdrževanju motork ter k smotj-nemu varčevanju s potrošnim materialom, da pa ne bi po drugi strani obilno zastopanih materialnih sti'oškov šteli v osebne dohodke in jih še obdavčevali. Prevladuje mnenje, da bi bile motorke bolje ali racionalneje izkoriščene, če bi jih dali na uporabo delavcem kot njihovo lastno orodje, podobno kot pri ročnem orodju, da bi sami skrbeli za potro.^ni material, ki bi jim bil povrnjen po ustreznih normativih. Tako bi bilo gospodarski organizaciji prihranjeno veliko administrativnih opravil, nevšečnosti in stroškov. Delavci naj bi prispevali dolo&en delež tudi poprüvUciT da. bi bili ciirt bolj zainteresirani za vzdrževanje motork. Ni potrebno, da bi bile motorke last delavcev, še zlasti ne, če delavce hočemo obvarovati pred precejšnjim tveganjem. Zadošča, Če jim izročimo motorke v popolno uporabo in oskrbo, Riziko pa se lahko v precejšnji meri odvrne tudi z zavarovanjem pri DOZ. Menimo, da je potrebno prek okrajnih gospodarskih zbornic s posebno utemeljitvijo vplivati na okrajne in občinske LO, da bi upoštevali obračunavanje materialnih stroškov za motorke ločeno od stvarnih osebnih dohodkov, kakor to ustreza resničnim skupnim gospodarskim interesom. Ni pa upravičeno zahtevati, da se bencin za motorke oprosti cestnega davka, kakor to zahteva neko gozdno gospodarstvo, kajti praktično je težko kontrolirati, za kakšne namene se bo oproščeni bencin uporabil. Povečini sedaj plačujejo po skupni akordni ceni izdelkov, to je za motorno Žaganje in ročno delo skupaj, V teh primerih ali motorist sam kupuje potrošni material, zlasti gorivo in mazivo {ok, 45% moiork), ki se obračunava skupaj z osebnim dohodkom ali s posebnim deležem za materialne izdatke ali pa kupuje potrošni material delodajalec in ga posebej zaračunava (ok. 20% motork) ali pa krije stroške s svojim materialnim računom (ok, 35% motork). Gozdna gospodarstva uporabljajo večinoma posebne normative, oprte na količino (m°) izdelkov, posebej za trdi in posebej za mehki les, tako za delovne učinke, ki so podlaga za obračunavanje osebnih dohoditov, kakor tudi — vsaj s približnimi normativi — za potrožni material motorke, s katerimi bodo na podlagi izkušenj postopoma normalizirati zadevno porabo. Normativi materiala po obratovalni uri motorke so sicer bolj zanesljivi, toda po količini izdelkov (m') so najbolj uporabni, četudi je motorno žaganje v izdelkih zelo različno udeleženo in je razen tega količina izdelkov v povezavi z ročnim delom zelo odvisna od splošnih delovnih razmer. Zato so ti nonnativi šele v povojih, so zelo razhčni po gospodarskiii organizacijah, vendar pa pomenijo koristno pot k ureditvi zadevnih odnosov. Zlasti so važni normativi za potrošnjo goriva in maziva. Za material ni mogoče postaviti uporabnih skupnih povprečnih normativov kakor tudi ni mogoče določiti enotnih delovnih nonn za podlago akordne cene ali osebnega dohodka za zelo različne in naglo se spreminjaj oče delovne razmere, ampak jih je treba določiti za rairlične delovne razmere, upoštevajoč pri tem razne izkušnje. Posredovati je mogoče le okvirne podatke, ki so zelo potrebni in zaželeni. Zadruge bi lahko uporabljale normative sosednjih gozdnih gospodarstev. Vrsta motorke Za enoto Gorivo — mešanica (lit.) Mazivo (Ut.) iglavci listavci iglavci listavci Stihl-Contra 1 obratovalno uro D,9-1.4 1,2-1,8 0,2-0,5 0,3-0,7 Jobu-Tiger 1 obratovalno uro 1,2-1,7 1,-1-2,(1 0,5-0,9 0,6-1,3 Stihl-Contra 1 m3 0,1 -0,17 0,22-0,35 0,02-0,0G 0,00-0,14 Jobu-Tiger 1 m' 0,12-0,22 0,25-0,40 0,05-0,10 t),lS-0,25 Po podatkih nekaterih gozdnih gospodarstev, upoštevajoč meritve omenjenega inštituta, navajamo zgornje okvirne postavke za gorivo in mazivo ter zä nekatere rezervne dele ali potrošni material, da bi tako olajšali pot k lokalnim normativom, (Predpostavljamo, da je znano, kaj pomeni obra.tovalni Sas, t, j. Čas, ko inotorba teče. Le-ta je le del delovnega Časa. Glej »^-Priročnik o uporabi motork-<, Ljubljana 1961! Količdna lesa, ki jo motorka obdela, se nanaša samo na motorno žaganje, ne pa na drugo obdelavo, ki je vsebovana v istih izdelkih in jo opravijo navadni rodni delavci. Skupna norma za dokončno izdelavo sortimentov je seveda veliko manjša od norme samega zaganja v določenem času. Pri skupni normi za kompletno izdelavo sortimentov je potrebno upoštevati, kolikšen delež odpade na motorno žaganje, ki se lahko ugotovi, če je znano, koliko m' lesa razžaga molorka v obratovalni uri (ob upoštevanju podiranja in razSagovanja). a Poraba goriva in maziva Za 1 prm pi-osiominskega lesa se računa poraba za ok, 20—50% več kakor za za 1 m' hlodov. V zvezi z navedenimi normativi se računa, da delavec izdela z 2 motorko v eni obratovalni uri 6—12 m^ mehkega in 3—7 m^ trdega lesa, kar je seveda odvisno od dolžine in debeline sortimentov ter od kakovosti drevja ali delovnih razmer, Mešanica goriva stane 95—100 din/1, mazivo pa: navadno strojno olje 98 do liO din/l, olje SAE (kv, 30-50) 310—350 din/l, nafta 69 din/1, mešanica maziva SAE in nafte 3:1 ok. 270 din/I. Nekateri uporabljajo pri motorki Jobu samo originalno predpisano olje SAE, drugi mešanico z nafto (25—40?S), nekateri pa kar navadno strojno olje, kar zelo vpliva na ceno mazanja. Lahko se uporablja tudi odpadno (rabljeno) olje, toda le od avtomobilov (ne od traktorjev in diesel-skih motorjev). Mora pa se prej pustiti stati, da se opilki vležejo in jih nato odstranimo. Toda s takšnim oljem se motorka preveč! umaže. b Poraba dragega materiala Upoštevali bomo cene za motorki »Stihl*t in "Jobu«, 1 veriga (17.500 oziroma 13.700 din) na okoli 150 obratovalnih ur (ok. 900 do 1800 m' mehkega ah 500 do 1000 m^ trdega lesa); 1 letev (sablja) (21.800 oziroma 14.800 din) na ok. 3-4 verige; 1 pogonsko vreteno za pogon verige (5000 oziroma 2600 din) na eno letev; 1 svečka (700 do 1200 din) na eno verigo; 1 zaganjalna vi-vica (ok, 400 din) na ok ^ verige; 1 okrogla pila (ok, 500 din) na 3^—verige; 1 ploščnata pila (ok. 250 din) na ok. 1 verigo; drugi drobni in čistilni material ok. 5% vrednosti naStetih delov in orodja, Po vrednosti odpade na potrosm material (po podatkih nekaterih gozdnih gospodarstev) za navedene motorke na I m® iglavcev 32-60 din, na 1 m" listavcev pa 47—130 din. Eazlika izvira iz različne storilnosti glede na različne delovne razmere in iz različne obrabe materiala. Ta vrednost pomeni materialni delež v akordni ceni za enoto izdelka (m'') za delo z motorko, ki ga je treba ločiti od tistega dela akordne cene, ki odpade na osebni dohodek delavca motorista, če nočemo da bi se materialni stroški pomešali s stvarnimi osebnimi dohodki. Podatki, kakorkoli so okvirni, slonijo na obračunu potrošenega materiala ali pa na njegovi predvideni obrabi, V začetku, ko imamo opravka z novimi motorkami, so materialni izdatki navadno nekoliko nižji od povprečnih. Orientacijsko jih lahko izi-ačunamo na podlagi podatkov o resnični porabi materiala (zlasti za gorivo in mazivo, verige in pile) in na podlagi navedenih oicvirmh normativov bodisi tako, da jih izračunamo najprej za eno obratovalno uro in nato za m' ali pa neposredno za 1 m", Orientacijski primer računanja povprečnih materialnih stroškov 2a eno obratovalno uro in za 1 m® iglavcev z motorko »Stihl-Contra^< na podlagi navedenih normativov materiala je predočen v razpredelnici. Material Enota Na štev. obratov, ur Za 1 uro Cena din Din za obratov, uro Gorivo mešanica Ut 100 12Ü Mazivo lit 0,4 100 40 Verige kos 150 1/150 17500 116,5 Letve kos 50n 1/50Ü 2isao 43,6 Pogonska vretena kos 500 1/500 5000 10 Svečke kos 150 1/150 900 e Žaganj al ne vrvice kos HO l/so 400 5 Okrogle pile kos 50 1/50 500 10 PloSčate pile kos 120 1/120 250 2 Droben in čistilni material 5% 17 Za eno obratovalno uro skupaj , din 370,1 2a 1 m^ izračunamo porabo materiala, če vrednost porabe za eno obratovalno uro razdelimo s m', ki jih delavec t. motorko obdela v eni obratovalni uri (6—12 m® iglavcev ali 3-7 m' listavcev). Ce je ta količina npr. 8 m^ snasa poraba materiala za I m^ izdelkov 370 : R = 4fi din/m" (ali za učinek motorke 8--12m^ odpade v izdelavnih stroških na material 31—62 din/m'). Za določeni delovni primer lahko navedene postavke primerno spremenimo oziroma prilagodimo. Pri motorki "Jobu« so rezervni deli cenejši, toda poraba goriva in maziva dražja. Toliko bi torej moral dobiti motorist kot nadomestilo za materialne stroSke, če sam kupuje material, oziroma toliko moramo odbiti pri obračunu zaslužka na podlagi akordne cene, da ugotovimo osebni dohodek. Popravila samega stroja upoštevamo posebej, Ce je motorka last delavca, mu pripada ge amortizacija alj odškodnina za motorko in popravilo stroja, ali pa mora biti plačan za izdelavo po normi, ki velja za ročno žaganje (Id ga z motorko opravi hitreje in tako posredno zasluži odškodnino za motorko). Motorist dela navadno v skupini z ročnimi delavci ob skupni povprečni noi-nii izdelkov in akordni postavki. Ce je motorka last skupine delavcev oziroma če jo oni vzdržujejo, sodelujejo vsi na stroških za motorko, so pa tudi vsi udeleženi pri nadomestilu za materialne stroške. Ce pa motorko vzdržuje le motorist, pripada njemu nadomestilo za materialne stroške na vsak izdelani m^ lesa, Ce pa je motorka last gospodarske organizacije, se določi za toliko viSja norma. V povišani normi je vsebovana od.%odnina za motorko. Motoristu pripada le povi-ačilo za material, ki ga sam kupuje, kot smo ga prej obračunali (po noi-n-iativu za vsak m'', pri katerem je udeleženo motorno žaganje) in pa seveda osebni dohodek. Ce je za skupino motorista in ročnih delavcev določena povprečna akordna postavka po enoti izdelka (m') za celotno izdelavo sortimentov (za motorno žaganje in ročno klesčenje, lupljenje ter dodelavo), kakor je to navadno, je potrebno v akordnem obračunu najprej odbiti za vsak m^ ugotovljeno ali dogovorjeno povračilo za maleriaJne stroške, ki pripadajo tistemu, ki je material kupoval. Razlika je osehni dohodek. Gospodarska organizacija lahko delavcem tudi kupuje in daje potreben material na račun omenjene postavke in odteguje njegovo vrednost pri obračunu zaslužka. PoveCano skupno povprečno normo zaradi udeležbe motorke, kadar je le-ta last delodajalca (podjetja) m lahko ugotoviti, ker je delež žaganja zelo raxlißen in se delovni prispevek motorke deli na vse delavce v skupini (če ni delal motorist posebej po posebni akordnj postavki). Ker so tovrstni poskusi zamudni, si pomagamo lahko tako, da ugotovimo, koliko delavcev motorka nadomešča. Primer: Ob predpostavki, da 2 motorko prežagamo efektivno v minuti npr. 3000 cjn^ (to lahko prav hitro ugotovimo), z dvoročno žago pa (2 delavca) 1000 cm' (ali na enega delavca 500 cm^)) Če je nadalje izkoristek Saša med efektivnim in obratovalnim časom je npr. 'A, pri ročnem žaganju pa (glej navedeni priročnik za uporabo motorke!) in Če je motoristu potrebna pomoč ročnega delavca, npr. y^ časa, izračunamo, koliko več dela opravin\o z motorko kot delavec 2 ročno žago. Motorist napravi z motorko, kadar dela, v primerjavi z ročnim delavcem (3000 X - 500 X J^ X M) : 500 X = 937 : 250 = 3,7-krat več. Ce pa je motorka zaposlena v delovnem dnevu le do časa, z motorko napravi 3,7 X '/3 do 3,7 X ^/3 = 1,8 do 2,5-krat veČ kot ročni delavec. Ce nato odštejemo motorista, odpade na samo motorko 0,8 do 1,5 delavca; to pa pomeni, da s samo motorko nadomestimo ok. do 1,5 delavca, seveda je to odvisno od deleža, ki odpade na žaganje (pri listavcih več, pri iglavcih manj) oziroma od Časa, koliko je motorka v delovnem dnevu Eaposlena glede na podatke v izračunanem primeru. Ako to vemo, lahko iaračunamo zvišano normo. Ce je bila norma za ročno izdelavo npr. 3,2 m" (tj. dnevni delovni učinek enega delavca) in v skupini delata 2 ročna delavca in 1 motorist 2 motorko, skupno torej 3 delavci, bi bila norma za ročno delo treh delavcev skupno 9,6 m''. Motorka nadomesti npr. 1,3 delavca (to prej izračunamo po navedenem primeru). Tedaj bi 3 delavci z motorko napravili toliko kot 4,3 ročnih delavcev, tj, skupno 13,76 m'' izdelkov ali razdeljeno med 3 delavce (skupno z motoristom) 13,76 ; 3 = = 4,57 m''. Dnevna norma se torej lahko zviša od 3,2 m" na 4,57 m^ na delavca. Ce bi bilo v skupini skupno z motoristom 5 delavcev, bi irvišana norma znašala; (5 4- 1,3) X 3,2 : 5 = 4,03 m'. Toda znano je, da norme za ročno delo niso natančne in da jih je za hitro se spreminjajoče se delovne razmere težko zanesljivo ugotoviti, vendar jih v praksi uporabljamo, ker nimamo boljšega merila. Preračunana norma bo imela prav takšno praktično veljavo. Akordno ceno, ki jo tako izračunamo iz zvišane norme, pa je potrebno povečati za materialne stroške, če jih ima motorist ali delovna skupina, kakor je bilo že prej povedano, oziroma je potrebno posebej povrniti materialne stroške tistemu, ki je za njih založil denar. Razume se, da je primerno, če bomo določeni znesek dodali še za spodbudo k motornem žaganju ali za razvijanje razumevanja za mehanizacijo. Ceno motornega žaganja (na obratovalno uro ok, 700 do 1000 din) in stopnjo njegove ekonomičnosti pa ugotavljamo po navodilih iz omenjenega priročnika. Evidenčni listi o delu motork Za večje stroje vodimo dnevne strojne liste, kjer zapisujemo razne podatke, ki so nam podlaga Ka ugotavljanje učinkov in stroškov dela s strojem. Takšni listi bi bili zaželeni tudi za motorke, vendar jih nismo vpeljali in za sedaj niso primerni, ker bi težko dosegli kolikor toliko zanesljivo beleženje ustreznih delovnih podatkov. Za sedaj moramo te podatke ugotavljati in ocenjevati le posredno po nadzornem osebju, glede na krajevne možnosti. Za natanČnejSe podatke pa se moramo opirati le na posebne, natančne meritve, ki jih opravljamo od časa do časa. Pač pa so primerni in priporočljivi registrirni kartoni, v katere za posamezno motorko beležimo vsa popravila in porabljene rezervne dele kakor tudj druge, od časa do časa ugotovljene sumarne podatke. To je tudi najprimernejša postopna pot do vseh važnejših podatkov, ki nam bodo podlaga za razne kalkulacije in ukrepe. Metodika poizkusov in zbiranja podatkov za ekonomsko presojo Ce hočemo svoje ekonomske i-ezultaLe primerjati 2 drugimi, moramo opravljati poizkuse ali zbirati podatke po enotni metodiki. Četudi ponekod na terenu zbirajo razne podatke predvsem za izdelavo lokalnih normativov, je mogoče tudi zbiranje taksnih podatkov vskladiti z enotno metodiko, da so tako ugotovljeni podatki uporabni tudi za d]'uge kalkulacije in ekonomske analize. Izdelan je osnutek takšne metodike, ki je bil lani poslan tudi gozdnim gospodarstvom na preizkušnjo. V kratkem bo ta metodika z navodilom dokončno izdelana in objavljena. Pri snemanju celotnega delovnega procesa glede na porabljeni čas, ki je podlaga za razne normative in organizacijske ukrepe (glej knjigo: ing Jože Kovač: Metodika proučevanja dela v gozdni proizvodnji, Ljubljana, 1962!} je potrebno za motorno žaganje vzporedno ali posebej izmeriti tiste podatke, ki so lahko podlaga za izračunavanje ekonomičnosti motorke. Povsod v proizvodnji je potrebno spremljati in ugotavljati učinke pri raznih načinih dela in za uporabo raznih sredstev, da bi tako odkrivali prijeme in ukrepe za izboljšanje proizvodnje. Tako se tudi najuspešneje vključujemo v raziskovalno in pospeševalno delo. MERJENjfE DELOVNEGA UČINKA PRI DRZANJU CEI.ULOZNEGA LESA Ing Marjan Novak (Ljubljana)* Kakor v tujini tako se tudi pri nas čedalje bolj čuti potreba po zamenjavi težkega in zamudnega ročnega dela s stroji. To vprašanje pa se Še bolj zaostruje ob nenehnem naraščanju potreb celulozne industrije po surovinah. Od zamenjave ročnega dela s stroji pričakujemo povečano storilnost in pocenitev proizvodnje ali pa vsaj težkega teiesnega dela, za katerega je na razpolago vedno manj delavcev. Naj za ponazoritev navedemo, da v LRS proizvajamo 300 000 m" celuloznega lesa, po planu pa bo proizvodnja do leta 1965 narasla na več kot pol milijona Ce hočemo začeti s proučevanjem različnih načinov drzanja lesa, moramo poleg drugega imeti tudi ustrezno merilo za učinek, To merilo pa mora biti takšno, da omogoča Čim realnejše primerjanje učinkov, ker bomo le tako lahko izbrali najprimernejši način dela. Oglejmo si torej merila, ki pridejo v postev za meritev učinka pri di'zanju celuloznega lesa! * Zadevna problematika je bila obdelana v Inštitutu za goedno in tesno gospodarstvo Slovenije v zvezi s temo v,P)-c>ufevanje najuslreznejštli načinov drzanja lesa-« pod vodstvom prof. ing. 2. Tui-ka. Prostornina kot meviJo učinka pri drzanjii Prostommska mera (prm) se je udomačila pri manipulaciji s ceUilomim lesom ter se uporablja tudi za meritev učinka pri drzanju. V tujini, zlasti v skandinavskih deželah, uporabljajo tudi dolžinsko mero, ponekod pa tudi težinsko. Znano je, da prostominska mera ni zanesljivo merilo za obravnavani učinek, S povečanjem premera okroglic narašča površina, ki jo je potrebno adrzati, premo sorazmerno z premerom (d), telesnina oziroma prostornina pa s kvadratom premera "" Isto velja tudi ?.a cepanice, ker so izdelane iz okroglic (hlo-4 dičev), Razmerje med površino plašča in telesnino idealnega valja »V-c je 4 4 P : V = d.Tl ^ 1 = ^ ; dalje je P = V {d = premer okroglice oziroma hlodi- ča). Ce predpostavimo, da je V = 1 m", skratka, da je konstantna veličina, se 4 4 obrazec poenostavi P == V ^ ^ ^ ' j ' 4 Ce okroglice celuloznega lesa oziroma hlodice, iz kaierih izdelujemo cepanice, imamo za idealne valje, lahko iz obrazca 1 sklepamo takole: 1. Pri konstantni telesnini se površina drzanja spreminja s premerom in je o-bratno sorazmerna premeru okroglic. 2. Učinek drzanja, izražen s telesnino oziroma prostornino celuloznega lesa, se s premerom spreminja in je sorazmeren premeru okroglic. Iz obrazca nadalje vidimo, da ima npr, določena količina (v m'' ali v prm) 10 cm debelih okroglic trikrat večjo površino, ki jo je treba odrzati kot pa blodič s premerom 30 cm oziroma cepanice, izdelane iz njega. Slika 1. Diagram kaže, kako se s povečanjem debeline okroglic ob nespremenjeni tele.?nini zmanjšuje poVTäina plaščev Pri delu na terenu smo na praktičnih primerih ugotovili precej velike razlike v površinah drzanja za Ipnm, in sicer pri cepanicah od 7,3 m^ do 18;7m\ pri okroghcah pa od 15,7 m= do 37,0 m". Iz tega sledi, da prostominske mere ni mogoče uporabljati za merilo delovnega učinka pri primerjanju ekonomičnosti različnih načinov drzanja. Zato se postavlja vprašanje zanesljivejšega merila. Zlasti je t:o potrebno za raziskovalno delo. Prav tako si moramo prizadevati pravilneje ugotavljati norme učinka, ki nam rabijo za osnovo pri delitvi osebnih dohodkov med delavce, ki to delo opravljajo. Površina kol merilo učinka pri dizanju Površino drzanja bonio imenovali površino okroglic oziroma cepa-nic, ki je pokrita z lubjenn ali ličjem in jo je potrebno odrzati. Logično je, pa tudi mei'it"ve so to potrdile, da je površina drzanja edino zanesljivo merilo za delovni učinek pri drzanju lesa. Neposredno merjenje površine drzanja Površino drzanja bomo neposredno merili le izjemoma, za. raziskovalne ali podobne namene. Površino di-zanja neposredno izmerimo v skladovnici tako, da ugotovimo povrShio drzanja za vsak posamezni kos v skladovnici. V ta namen pri okroglicah jznnerimo njihove premere, pri cepanicah pa dolžine lokov. I2 teh podatkov izračunamo površino drzanja. Taksen načm ugotavljanja povi'sine drzanja pa za širšo prakso ni uporaben, ker je zelo zamuden in ni pripraven. Posredno merjenje (izračunavanje) površine drzanja 4 Iz obrazca 1 vidimo, da v določeni količini celuloznega lesa, npr. v 1 prm obstoji neko razmerje med premerom okrogUc in površino drzanja. Razumljivo je, da je v 1 prm toliko več okroglic, Čim manjši je njihov premer, in nasprotno. Tz tega izhaja, da obstoji neko razmerje tudi med površino drzanja in številom okroglic v določeni količini celuloznega lesa. V nadaljnjem bomo analizirali razmerje med številom okroglic in površino drzanja ter obravnavali vprašanje, kako je mogoče izračunti povi'sino drzanja iz Števila okroglic oziroma cepanic v 1 prm. .Jfeuilo ofcrogiic in površina drzanja Predstavimo si okroglice kot idealne valje enakega premera. Zložimo jih v 1 prm, prvič kot v primeru a) na sliki 2, drugič pa kot v primeru b) na isti sliki. Slika 2 Iz omenjene slike je razvidno, da lahko izračunamo število kosov »-n«, površino drzanja ^P-" in telesnino za 1 prm skladanice celuloznega lesa (1 m široke, 1 m visoke in 1 m dolge) po naslednjih obrazcih: Primer a)i (okroglice so zložene kot na sliki 2 a)) ■ ——; ker d d „ , , . „ (^ir JI , . . . 1 ]e P = d^rn, ]e dalje P = — = — ; telesnma pa znaäa V =--n = —_= d-d 4 4 d- = ^ = 0,786 = fw 4 Redukcijski faktor wf« Je, kakor je zr.ano, za dolt>ceni način zlaganja okrog-lic stalen ne glede na velikost premerov, če so le-ti medsebojno enaki. I&to vidimo tudi iz na£ega obrazca. Primer b): (okroglice so zložene kot na sliki 2 b) n = — ■ -= — d d/21/3 ■ = — ■ 1,15; povi-Šina drzanja je P = dim = dre-^^—— ■ 1,15; telesnina 1/3 d- t' ^ d-TT d^:^ pa znaša v =-i) = - 1 2 T . — 1,15 = 0.906 = ffM 4 Rofno drzanje bukovega celuloznega lesa 7, drzalnikt. Učinek je ok, 3—7m^/h, odpadek pa e-16% (Orig.) Tudi tu lahko sklepamo enako kot v primeru a). Iz navedenih primerov vidimo, da lahko vpeljemo splošne obrazce, ki bodo veljali za vse vmesne načine zlaganja okroglic v skladovnice enega prostorninskega metra, če v zgornjih obrazcih »n-^ izrazimo 7, -- in potrebni koeficient označimo s d^ ...(2) P = djin = —■ k d V =— n n . - (3) ... {4} Koeficient v navedenih obrazcih je premo sorazmei-en z redukcijskim faktorjem »f« (to je razvidno iz obrazca i), torej je odvisen le od načjjia zlaganja okroglic v skladovnici. V primeru a) znaša »k« 1,00. v primeru b) pa je k = 1,15. Koeficient ^k« lahko neposredno izračunamo le v izjemnih primerih (kot sta npr. a) in b)). V praksi pa iinamo opraviti z veliko vmesnimi primeri, za katere koeficienla »^k« ni mogoče izračunati. Nasprotno pa ae je- redukcijski faktor »-f-« že uveljavil v praksi in ga ugotavljamo na že znanc' načine. Ker v obrazcu 4 nastopata »k« in "f« skupaj, lahko s pomočjo tega obrazca izrazimo koeficient "-k«. V obrazcu 4 je — k = f in dalje n Površina drzanja 1 prm okroglic (obrazec 3) je P = djin; če njihovo debelino izrazimo s pomočjo 2. obrazca d = jj — in konstanto s 5. obrazcem n 4f ' ____ k =—, izračunamo s substitucijo površino drzanja P = y 47ifn. Ce nato izločimo n in označimo s dobimo obrazec P = q . , . (6) Za različne vi-ednosti »f« izračunamo koeficiente (glej Labelo 1!) in jih uporabljamo v obrazcu 6. f 0,60 0,65 0,70 0,75 0,80 Q 2,75 2,86 2,97 3,07 3,17 Tabela 1 Za vrednosti >-1-« cd 0,70 do 0,75, ki jih v praksi najpogostneje srečujemo, lahko vrednost ^^q« zaokrožimo na 3 in tako poenostavimo obrazec P = 3 v'tT ... (7) Obrazec 7 smo preverili meritvami in smo dobili rezultate, ki so prikazani v tabeli 2. Iz nje vidimo, da razlika med dejansko (neposredno izmerjeno) površino drzanja in tisto, ki smo jo ocenili s pomočjo obrazca 7, praktično ni pomembna. Tako je v 3. primeru pri 44,64 prm razlika le 0,5%. Neposredne merit-ve torej potrjujejo uporabnost obrazca. Z druge strani pa je razlika med povi'si-nami v posameznih primerih precej vehka. Spričo takšnih razlik je torej očitno, da je prostominska mera neuporabna kot merilo učinka pri drzanju lesa. Napaka, ki izvira iz predpostavke, da so premeri okroglic enaki Določeno žtevilo okroglic v 1 prm ima največjo površino drzanja, kadar so premeri okroglic enaki. Kolikor bolj se premeri okroglic med seboj razlikujejo, toliko manjša je površina drzanja, (Računskega dokaza zaradi omejenega prostora ne navajamo,) S pomočjo navedenih obrazcev izračunamo največjo mogočo površino drzanja, t. j. za primere, kadar so okrolice enako debele. Zato bi morah rezultat v primerih, ko so kosi različno de^beli, popraviti. Ker pa pri določanju falttorja in z zaokroževanjem »-q-^ na 3 ter pri ocenjevanju (glej naslednje poglavje!) tudi delamo določeno napako, bom.o le-to upoštevali, ko se bomo odločDi, ali naj površine, izračunane za razltčno debele okroglice, popravimo ali ne. Meritev Količina prm število kosov Površina drzanja v m-dcjanska | po obr. 7 1. Izmerjeno 1,50 124 40,7 preračunano na 1 prm 1,00 83 27,1 27,3 a. izmerjeno 3,85 478 133,0 preračunano na 1 prm 1,00 128 34,6 33,4 3. izmerjeno 44,64 1494 773,66 preračunano na 1 prm 1,00 33 17,3 17,3 i. izmerjeno 1,20 40 22,54 preračunano na 1 prra 1,00 34 18,8 17,5 Tabela 2 v tabeli 3 smo navedli koeficiente za popravke podatkov, izračunanih s pomočjo izpeljanih obrazcev. Pri računanju koeficientov za 1 prm smo predpostavili dve skupini različno debelih okroglic, toda v posamezni skupini enako debelih, Koeficiente smo vnesli v tabelo, tako da za določeno razmerje med prostorninama posamezne skupine v 1 prm in za določeno razmerje med Številom kosov lahko prečitamo ustrezni koeficient. (Zaradi pomanjkanja prostora smo izpustili izračunavanje koeficientov.) Razmerje med številom kosov oziroma med pro- Razmerje med prostorninama oziroma meti st&vilom Icosov storninama 0,1 : 0.9 0,2 ; 0,8 0,3 ; 0,7 0,4 : 0.6 0,5 : 0,5 0,1 : 0,9 1,00 0,2 0,99 1,00 0,3 :0,7 0,96 0,S99 1,00 0,4 : 0,6 0,93 0,98 0,99 1,00 0,5 ; 0,5 0,90 0,95 0,98 1,00 1,00 0,6 :0,4 0,85 0,91 0,35 0,98 0,7 :0,3 0,78 0,8ß 0,91 o,a ;0,2 0,71 1,80 0,9 :0,I 0,60 Tabela 3 Ce je razmerje med prostorninama, ki jih obsegata skupim okroglic 0.5 : 0.5 razmerje med deleži skupnega števila okroglic pa 0,3 :0,7, je- koeficient 0,98. V primeru, če 10% števila okroglic zavzema 90% prostornine, 90% števila okroglic pa 10% prostornine, se ta koeficient zmanjša na 0,60. Vemo, da v praksi ni tako ekstremnih pnmerov. V skladovnicah, kjer cepanice niso mešane z okroglicami, se bo ta koeficient verjetno gibal med 1,00 in 0,95. To pa pomeni, da ga lahko zanemarimo in ga upoštevamo le v izjemnih primerih. Število cepanic in povrSina drzanja Ce si predstavimo cepanice združene v hlodiče, iz katerih so izdelane, veljajo za njih enake ugotovitve kot za okrogLice. Ce so hlodiči kalani na ri^ cepanic, bo obrazec 6, prirejen za cepanice, dobil naslednjo obliko; p = C! / ^ ... (8) (n = Število cepanic v 1 prm, i = število cepanic, izdelanih iz enega hlodiča.) Ce nadalje v obrazcu 8 zamenjamo »»q* s 3 (priraerjaj obrazec 7!) dobimo: P = 3 Postavlja se vprašanje, kako določiti n-j« v obra/eu 8 oziroma 9. V skladovnicah so navadno pomešane cepanice različnih oblik, ponekod celo z okrogli-C ami. Zato je določanje vrednosti nekoliko težje. Moramo jo oceniti z upoštevanjem deleža, ki v določeni prostornini pripada cepanicam različnih oblik. Takšno določanje »-i.« pa je precej težavno, zlasti če so okroglice, polokroglice in cepanice pomešane, t, j. če je v skladovnici velika razlika med vrstami polen. Zato priporočamoi, da se Že ob uskladiščenju celuloznega lesa sortira posebej vsa] okroglice in cepanice. To bo občutno olajšalo ocenjevanje vrednosti «-i« in omogočilo natančnejše računanje povi'^ine. Ce vrednosti n-i« ni mogoče drugače oceniti, lahko uporabimo podatke, navedene v tafaeb 4. Rezultati, ki jih bomo na ta način dobili, se bodo bolj aÜ manj razlikovali od dejanske povrSine, INTapaka lahko znaša tudi do 15%. To pa je še vedno ustreznejše kot pa uporaba prostorninske mere. Z uporabo prostominske mere napravimo napako tudi do 300?? (glej naše terenske ugotovitve v zadnjem odstavku 1, poglavja!), V tabeli 4 smo navedli približne vrednosti »i« za določeno število cepanic v 1 prm. n do 25 35-30 3Ü-40 40-60 60-7Ü nad 70 1 7 6 5 4 3 2 Tabela 4 V]'ednost "i" po tabeU 4 ne bo vedno ustrezala, je pa mogoče ugotoviti njene lokalne vrednosti. Opazili smo namreč, da obstoji določena zakonita odvisnost vrednosti »^i« od števila cepanic v prm; je pa različna za različna območja. To se da razložiti z različno delovno telmiko, različnim zlaganjem cepanic v skladovnice itd. Za določanje lokalne vrednosti bomo uporabili obrazec i = ^ ..(103 p- ki je izpeljan iz obrazca 9. Vrednost »P- bomo izmerili neposredno. 2e nekaj takžnih meritev nam lahko da zadovoljive rezultate. Uporaba diagramov za ocenjevanje površne drzanja Namesto računanja površine po obrazcu za vsak različni premer lahko v praksi uporabljamo diagrame, ki jih prej izdelamo. V le-teh so nanesenc funk- cije qj/n ozironia q i!_Ce bomo imeli opraviti z različnimi vrednostmi za i izdelamo v diagramih krivulje za vsako posamezno vrednost, Vrednost za >vq-c izračunamo po obrazcu 5, lahko jo pa ugotovimo tudi z neposrednim merjenjem površine drzanja na dovolj velikem vzorcu. V tem primeru uporabimo naslednjo obliko obrazca 6: P . P q = —^ oziroma q = _ )/ n j/ n/i ... (11) 35 -30 -25 t v .0 20 o I O C -10 p _^ / r 1 / / / / / / / / / / / f / / 20 M ss £0 ?a 60 90 m m m m Slika 3 Na sliki 3 je prikazan diagram, na katerem lahko prečitamo površino drzanja za določeno vrednost oziroma Vrednrat q je zaokrožena na 3. 2a i prakso priporočamo zaradi večje preglednosti izdelavo dveh diagramov, posebnega za cepanice in posebnega za okroglice. Kadar v praksi hočemo ugotoviti površino drzanja za konkreteno skladovnico celuloznega lesa, izberemo vzorec aH pa več takšnih, ki reprezentirajo skladovnico in na njih ugotovimo povi-Šino drzanja. V ta namen lahko napravimo Drzanje bukovega celuloznega lesa s strojem. Učinek enega delavca, kadar dva delata pri enem sti'oju, je 7—8 ni^/li, kadar trije delavci delajo pri dveh strojih pa 10—llin=/h na delavca. Odpadek je 5-10% (Orig.) okvir 1 X 1 m ali pa zaradi nadmere tudi nekoliko večji, ga naslonimo na čela okrogiic oziroma cepanic v skladovnici ter prežtejeino kose v okviru. S pomočjo na vzorcih ugotovljene površine izračunamo površino drzanja za vso skladovnico. Zaključek Ker nam ni mano, da bi doslej kje uporabljali tak način merjenja povi-šine drzanja, in ali se sploh kje v praksi uporablja površina drzaaja kot merska enota,, je težko predvidevati, kako sc bo ta način uveljavil v praksi. To vprašanje pa se postavlja le tedaj, kadar govorimo o tem, koliko je opravljanje meritev praktično, kajti iz dosedanje razlage je očitno, da so rezultati te metode veliko uporabnejši za primerjanje učinkov in ekonomičnosti drzanja lesa kot pa uporaba prostorninske mere. Ce se bo ta metoda v praksi uveljavila in začela na široko uporabljati, je pričakovati njeno izpopolnitev. Z uporabljanjem obravnavane metode bi končno našli skupen jezik za. razprave o delovnih učinkih in ekonomičnosti različnih načinov drzanja celuloznega lesa. To je zlasti važno prav sedaj, ko smo na pragu uvajanja mehanizacije za drzanje celuJoznega lesa. Die Messung des Ärbeitsefektes bei entrindung des Zellstoffholzes (Zusamm enfas.sung) Es wird zunächst die Nichteignung der Volun^messung der Kntrindungsleistung dargelegt und auf Grund dessen die zutreffendere Flächenmessung vorg&schlagen. In der Praxis ist eine direkte Me.^sung der Entrindungsfläche wegen zu grossem Zeitaufwand und der Unhandlichkeit nicht anwendbar; deshalb wird hier das bestehende Verhältnis zwischen der Entrindungsfläche ,und der An?.ahl der in emem Raummeter zusammengelegten RundholzknUppel ausgenützt, Mitteis rechnerischer Ausführungen und einiger A.brudungen wird die folgende Formel zur Errechnung der Entrindungsfläche aufgestelt: P = 3 |/ n P = Entrindungsfläche n = Anzahl der Knüppel ^^ Raummeter. Da die Scheithölzei' aus kurzem Rundholz gemacht werden, lautet die auf die Scheithölzer eingestellte Formel; 8/196(>.) Preizkušana je bila borovi na vrste Pinus taeda iz 7 držav z ozemlja ZDA glede specifične teže, dolžine traheid v 15- in 30-letnem lesu, ugotavljan je bil odstotek netopljivih ogljikovih hidratov, delež alfa celuloze in stisnjenega lesa, Do- gnane so bile signiOkanbie razlike za les z različnih rastišč. Glede na zemljepisno legf) je bi! ugotovljen določen trend zlasti za spedfiSno težo jn dolžino lesnih viaken, s tem da pripadajo severnim proveniencam najmanjše, obalnim pa največje vrednosti. Toda za delež celuloze ni bilo mogoče izslediti nobene geografske tendence. Individualna variacija z istih območij, zlasti pa iz istih sestojev je bila glede specifične teže in dolžine traheid zeJo široka in signiükantna, toda glede množine alia celuloze in stisnjenega lesa je ni bilo mogofe dognati. Tudi ni bilo rnogoSe ugotoviti sigtiifl-kantnih razlik glesSe dolžine traheid med lesom 15 let in 30 let starega drevja obravnavane vrste. Delež stisnjenega lesa in količina celuloze sta negativno koreli-rana, prav tako tudi dolžina traheid in Epecitična teža, medlem ko je bil za doižino traheid in icoličino alfa celuloze ugotovljen pozitivni korelacijski odnos, P, Schutt je obravnaval variabilnost vsebnosti celuloze in lignina pri različnih proveniencah bora Pinns contorta, posajeruh v Zahodni Nemčiji fSchwankungen im Zellulose- und Ligningehalt bei einen in Westdeutschland angebauten Pinus contorts Herküften, 65—69/1950.) Z analizo le.sa bora Pinus contorta Douglas, zraslega na različnih poskusnih ploskvah, id so bile svoječasno osnovane na Bavarskem, je bila med posarneznimi osebki ugotovljena velika variabilnost vsebine celuloze in lignina. Nadalje so bile razlike pogojene tudi s proveniencami, rastiščnimi in klimatičnimi razmerami. Največ celuloze je bilo v bovlh, ki izvirajo iz obalnega območja države Washington in so bili vzgojeni na peSčenih tleh, prav tako pa tudi v borih celinske provenience iz Komloopsa, vzgojenih na plodnem tlu. Najmanj lignina je bilo v pi-vo navedeni provenienci in v bomvini, vzgojeni iz provenience Oregon. Ni bilo mogoče dognati nikakršne medsebojne odvisnosti med različnimi morfološkimi lastnostmi raziskovanih borov in med količino celuloze in lignina, prav tako tudi ne med drevesnimi prsnimi premeri in deležem omenjenih dveh lesnih sestavin. D. Narayanamurti, J. George, H, Fant in J, Singh so v indijskem gozdarskem inStitutu v Dehru Danu raziskovali, kakšne in koliko ekstraktivnih snovi je v tikovini. (Extractives in Teak, 57—63/1963.) Glede vpliva starosti obravnavanih ti k o vi h dreves na povečaš nje vsebine kavčuka v lesu je bila ugotovljena pozitivna odvisnost, prav tako tudi glede vsebnosti snovi, ki so topne v etru. Toda ta odnos je nasprote.T za snovi, ki so topne v metilnem alkoholu, Z raziskovanjem radialne razporeditve v.=;ebnosti prvo omenjenih snovi je bilo dognano njihovo upadanje V črnjavi v smeri proti skorji. Kot nakazovalec trajnosti tikovlne sta bila uporabljena upadanje specifične teže in modul elastičnosti ter je bila ugotovljena pozitivna kore-üranost le-teh s starostjo obravnavanih dreves. Najtrajnejäi les je v .prednjem delu zunanje črnjave, t, j. v lesu, ki ima hkrati najveS sestavin, ki jih je mogoče izlužiti. D. Einspahr, J. Buijtenen in E. T h ode so proučevali vprašanje naj-ustre2nej.šega naoina za ugotavljanje lastnosti borovine in vsebnosti celuloze (Wood and Pulp Properties as Determined from Slash Pine Increment Core and Whole Tree Measurements, 68—77/1962.) Raziskovanje se je nanašalo na 24 debel bora Pinus elliottii, starih 28 let, zraslih v državi Georgija. Primerjali so vrednosti, ki so jih dobili s pomočjo 10 mm debelih izvrtkov, napravljenih s Presslerjevim svedrom na medsebojni razdalji 230 cm, in vrednosti, ki so jih dognali z analizo poskusnih kolutov, izžaganih iz debla na prav takšnih medsebojnih razdaljah. Rezultati glede vlečne trdnosti lesnih vlaken iz skuskov, pripravljenih na oba omenjena načina, so bili zelo signilikantno korelirani, prav tako tudi vrednosti glede dolžine lesnih vlaken. Dognano je, da lahko skuski, odvzeti iz debla v prsni višini s pomočjo Presslerjevega svedra zanesljivo, služijo za cenitev vsebnosti Hgnina, deleža ranega in poznega lesa, specifične teže in količine snovi, ki jih je mogoče izlužiti, Podatld, ki jih laliko ugotovimo s pomočjo iivrtkov, omogočajo dovolj zanesljivo sldspanje tudi glede trdnosti papirja, izdelanega iz prizadete lesne surovine. Tlporabnosi različnih metod üa žlahtnjenjo gozdnega drevja C, Ortrnan n je rsziskovai, ali je mogoča t i. zgodnja diagnoza pi'i beli vrbi, (Vorläufige Untersuchungsergebnisse zur Prage der Selftkt.io-nstypen £iii' die Früh-diRgnase von Salix alba-Populationen, 43—4fi/1961.) Od izbranega klona bele vrbe je avtor vzgojil generativno potomstvo in v pi-vem ter (drugem lelu ugotavljal korelacijo med tipom korenin iti prirastkom ter kakovostjo in obliko debla. Dognal je, da sta lastnost sadil? in ravnost debla zelo odvisni od krepko razvitega koreninja Sadike 2 razvito glavno korenino so glede višinskega prirastka prekašale svoje vrstnice z bolj šopastim koreninjem za veü kot 25%. V skupino z izrazito glavno Itcrenino je pripadala večina sadik z ravnimi debeld. C&prav je mogoSe koreninski tip oceniti v vseh stadijih, v teku prvega leta, vendar pa je selekcija glede na niorfološke znake debelca zanesljiva šele po končanem prvem vegetacijskem obdobju. Ker večina sadik z ozko krošnjo in ravnim debelcera fiodi v skupino s krepko razvitim koreninjem, pripisuje avior temu tipu bele vrbe poseben pomen in vrodnost. E. Rohmcder je proučeval vpliv starostnih Taz na uspeh vegetativnega razmnoževanja (Altei'sphasenentwicklung der Waldbäurae und Forstp^lan^enzüchtungJ 13G—142/1957 ) S poskusi je dokazano, da obstajajo pri nekaterih rastlinskih organih v razIiEnib stadijih razvoja oziroma ob različnih starostnih fazah ne le moj-fološke in anatomske, ampak tudi fiziološke razlike S preučevanjem pojava različnih starostnih iorm je bilo ugotovljeno, da pripadajo pri odraslem drevesu stai'ostni fazi zlasti naslednji drevesni deli: najviäje in bočno najdalje segajoče veje, medtem ko pripadajo najstarejši drevesni deli v bližini korenin mladostni fazi. Torej za generativne namene (semenske plantaže) uspeäno uporabljamo cepiče z najvišjih in bočno skrajnih vej, medtem ko so za vegetativno razmnoževanje (potaknjenci) najprimernejše vejice, ki pripadajo mladi razvojni fazi. To so potrdili poskusi s smreko in zelenim borom. Primerjalna raziskovanja sivega topola glede zakoreninjenja potalinjencev pa so dEila posebno zanimive rezultate. Medtem ko ni bilo mogoče s potaknjenci, odrezanimi z vrha krošnje veliko sivih topol doseči nikakrSnih uspehov, Čeprav so bili obravnavani s fitohormonj, se je nad 80% potaknjencev, odrezanih s poganjlcov iz Štora, zakoreninilfl. Razen tega pa je bil pri tem opažen pojav, da je med različnimi kloni velika razlika glede sposobnosti za obravnavani način vegetativnega razmnoževanja. Pri cepljenkah vpliva podlaga, ki pripada mladostni fazi, na cepič, Iii je bil odrezan z veje s starostno fazo, talco da nastane v njem povratni razvoj v mlajši stadij in se zato zmanjšuje njegova pripravljenost za cvetenje. Zato priporoča avtor gojiti in uporabljati pri snovanju plantaž podlage takšnih staršev, Id so se odlikovali z ranim plod on oS en j eni, ali pa namesto cepljenk uporabljati potaknjence. J. Frölich je ugotavljal najustreznejše pogoje za vegetatUmO' razmnoževanje gozdnega drevja, (Grundlagen und Voraussetzungen der auto vegetativ en Vermehrung, 49—5ß/1959.) Z lastnimi raziskovanji in s pomočjo podatkov drugih avtorjev je prisegi pisec do odgovora na \T3rašanje, kakšne morajo biti okolnosti in pogoji za Čim uspešnejše zakorenlnjonje potaknjencev. Potaknjence je potrebno pripraviti predno sO' v drevesu aktivirani iiormoni, t. j, pozno pozimi in sredi poletja. Poleti je tkivo bolj plastično in aktivnejše glede svoje tvornosti. Pri smreki je npr. koncentracija hormonov vedno največja, ko se začnejo popki odpirati, potem pa zelo naglo upade, hkrati pa je pri mladih smrekah v poganjkih na vejah zgornjih vretenc koncentracija večja kot na spodnjih, pri starih pa razen tega še v vejah nižjega reda večja kot v vejah višjega. Ker je ritem stadijsliega razvoja prj raznovrstnih rastlinah v raznih letih različen, je pri odrezovanju cepičev poirtbno upoStevati fenološke faze, izražene npr. E razvojem okolnih prirodno rastočih rastlin. Uporaba hetei-oavksinov za pospeševanje zakoreninjenja zaličev se je najbolj n.bnesla ob difuzni svetlobi pri temperaturi 10-20" C, Kislinam, ki jih uporabljamo kot rastnike (avksine), je potrebno dodati njihove kalijeve soli. Pri tem pa je postopek z uporabo avksina v prahu nspeänejSi kot pa namakanje potaknjencev v raztopim. Za zatiCe gozdnega drevja, ki jih režemo poleti, je najprimernejša koncentracija rastnikov nd 0,3 do 0,5%, medtem, ko je za potaknjente, pripravljene agodaj spomladi, potrebna iTOnceaitracija od 0,5 do 1%. Substrat, M je najprimernejši za zakoreninjenje potaknjencev, mora biti sestavljen, od 50% peska, 25% mahu in 25% šote. Ugotovljeno je, da je specificna sposobnost zakoreninjenja odvisna od razlike med določenimi kloni iste vrste Zato je potrebno uporabljati različne postopke pri izbiri, litihormonov in določanju njihove koncentracije, prav tako pa tudi različnim klonom ustrezajo različno sestavljeni substrati. (Nadaljevanje bo sledilo) Ing. M. Brin ar KNJIŽEVlNOST RAZISKAVE O SVETI.OBNEM PRIRASTKI] BUKVE (Freist, H,: Untersuchungen über den Lichtungszuwachs der Rotbuche und seine Ausnutzung im Forstbetrieb, Forstwissenschaftlicfie Forschungen, 17/19G2, Hamburg und Berlin, Paul Parey.) Nezadostno raziskano področje in veliko .nasprotujočih si izjav in trditev o vplivu dovajane svetlobe na priraščanje- sestoja so vzbudili v avtorju zamisel o raziskavah na tem področju, V svojem delu, razčlenjenem na osem poglavij^ je avtor objavil veliko zanimivih dognanj, ki lahko dajo ipobudo praktičnemu gospodarjenju in nadaljnjemu raziskovalnemu delu. Po uvodnem poglavju, kjer analizira spodbudne motive ^a to delo in po d)"ugem poglavju s popisom in opisom poizkusniln ploskev, obravnava avtor v tretjem poglavju vpliv osvetlitve na polnolesnost debel. Po vsestranskih raziskavah o vpliwi svetlobe na rast krošnje in njenega neposrednega vpliva na oblikovni kvocient oziroma polnolesnost debla ni bilo mogoče ugotoviti nikakrSnih posrednih in tudi ne neposredniti učinkov na spremembo polnolesnosti. V četrt«m poglavju je obdelan vpliv svetlobe na višinski in debelinski prirastek bukve v sestoju. Dokazano je, da se debelinski prirastek veča, vendar pa f^bstoji piirodna zgornja meja poi'precnega letnega debelinskega prirastka za daljšo obdobje in večje Števila dreves, ki po Se tako močni osvetlitvi ne presega meje 5—6 m/m. Višinski prirastek ka:£e z intenziteto osvetlitve tendenco upadanja. Peto poglavje je posvečeno vplivu svetlobe na kvalitetni prirasi^ek. Krepko osvetljevanje krošnje pospešuje Icrepitev spodnjega dela kroSnje in s tem povečuje delež oblovine kakovosti C, V skupni proizvodnji pa narašča delež oblovine kakovosti A s premerom, ki je lunkcjja osvetlitve. V šestem poglavju m podani rezultati raziskav o vrednostnem učinku svetlobe. Z intenziteto poslov za redčenje bukovih sestojev ni mogoče doseči bistveno povečanega vrednostnega prirastka zaradi velikih poprejšnih užitkov malo vrednega materiala, tj. drv za kurjavo. Tako imenovan svetlobni obrat po Assmannu daje večje vrednosti prirastka zaradi zmernejših poprejšnjih užitkov in intenzivnejše osvetlitve. Sedmo poglavje obravnava posed^na vprašanja o razmerju med premerom krošnje in debla, o razvoju kroSrje pod vplivom svetlobe, fenomenu svetlobnega prirastka, trajanja svetlobnega prirastka in nekih posebnih oblik gospodarjenja v buko\lh gozdovih, ki za naSe razmere nimajo posebnega praktičnega pomena. Zanimive so dom- neve, da se svellobni prirastek pojavlja spontano 3n da ni rezultat izključno le zboljšanja asimilacijskih .ra:;mer. Dognano je, da drevesa nižjih socialnih položajev bolj reagirajo na ugodne razmere. Zelo zanimiva in za prakso važna jc ugotovitev, da bukev ohrani krepek svetlobni prirastek do visoke starosti in do pomembnih, dimenzij. Vrednostni prirastek je celo po 120. letu se občuten in je zato celo do 140 let povečana obhodnja ekonomsko utemeljena. V zaključku obravnava avtM- uporabnost svetlobnega obrata pri redčenjih (po Assmannu) v raznih primerih gospodarjenja 2 bukvijo. Kljub temu, da je mogoče z intenzivnejšimi redčenji doseči v sorazmerno Icratkem Času želene dimenzije, na.s navaja problematična udeležba malo vi^ednega poprejšnjega užitka na pomisleke glede Lskupnegfl rezultata v proizvodnji vrednosti in nas opozarja na previdnost ter usmerja na gospodarjenje z zmernejšimi redčenji in daljšo obhodnjo (zlasti zaradi dolgotrajnega svetlobnega prirastka). F Kord iä O PELODU GOZONtG-iV DREVJA G, Eisenhut: Raziskovanja morfologije in ekologije peloda domaČega in tujega gozdnega drevja. (Georg Eisenhut; Untersuchungen über die Morphologie un Ökologie der Pollenkörner heimischer und fremdländischer Waldbäume, Forstwissenschaftliche Forschungen, Heft 15, 196V, Paul Parey, Hamburg a. Berlin ) V okviru križanj domaČih in tujih gozdnih drevesnih vrst, ki jiti je opravljal avtor v Institutu za semenarstvo in žlahtnjenje gozdnega drevja v Münchenu, se je izkazalo, da je dosedanja literatura o morfologiji in ekologiji peloda še precej n^o-polna. Zato je pisec lomu vprašanju posvetil svoja raziskovanja, hkrati pa je zbral tudi podatke dosedanjih tujih ugotovitev. To snov je podrobno zajel v svojorr. zgoraj omenjenem delu. V iinjižici podaja najprej zgodovinski pregled morfološko sistematskih, analitičnih in ekoloških raziskovanj cvetnega prahu, hkrati pa navaja tudi podatke o raziskovanjih peloda v medu in o tovrstni dejavnosti v zvezi s Itri-žanjem rastlin in razvojem palinologije. Potem ko je pisec predoöil pomen raziskovanja peloda za Žlahtnjenje rastlin, obravnava vprašanja zgradbe, oblike, velikosti, modelov, volumna, teže, poroanosti, brzine padanja in razširjanja peloda, zlasti tistega, ki ga proizvaja gozdno drevje. Ker je velikost pelodnih zrnc v veliki meri odvisna od vlage, kajti vsebnost vode v mikrospori je uravnove.^ena z vlažnostjo okolnega zraka, le-ta ne more rabiti za odločilen in zanesljiv ključ pri determinaciji cvetnega prabu. Zato pa je tem pomembnejša njegova oblika, Mikrospore veČine smrekovih vrst so npr. okrogle. macesna, duglazije in čuge segrnentirano okrogle, breze prizmatične ali pa stožčaste, medtem ko so pri večini drugih drevesnih vrst ali elipsoidne ali pa drugačnih oblik, ki jih ne moremo primerjati z geometrijskimi telesi, kot npr pri lipi. Nadaljnji značilni nakazovalci so zračni meŠičlti, ki so kot priveski mikrosporam pri vseh pripadnikih družine Pinaceae, torej pri domačih vrstah borovega, smrekovega in jelovega rodu. Ka telescih njihovega peloda niso opazne niti kal it vene odprtinice niti brazgoünice, pač pa nahajamo po eno kalitveno odprtinico na pelodovih telescih macesna, duglazije in Čuge, medtem ico jih je pri hrezi, jelši in lipi po več hkrati, Mikrospore hrastov in vrb imajo po tri brazgotine, bukove in robinijine pa razen tega sredi kalitvenih brazgotinic še odprtinice. V drugem delu knjige je obdela.na sistematika cvetnega prahu za iS važnejših domačih In tujih drevesnih vrst, S primerjavo za posamezno drevesno vrsto navedenih podatkov moremo priti do naslednjih ugotovitev: Bukev ima med vsemi našimi listavci največji pelad, ki približno 17-krat presega velikost cvetnega prahu pri brezJ ali pri vrbi Drugo m^to -po velikosti pripada javorovim mikro^poram, ki so za ok. 3-ki-at manjäe od bukovih, V primerjavi z iglavci pa sodi velikost bukovega peloda približno v sredino velikostnegü razpona njihovega cvetnega prahu, prav tako tudi glede teže. Med iglavci ima jelka največje in najtežje mikropore, tj- za 36% težje od dugla^je, 7M. 43% od macesna, za 127% od smreke in 19-krat težje od borov Pri sicer enakih klimatifinih raznnersh je razdalja, do katere se trosi pelod, odvisna od dolžine poti, ki Jo napravi pri prostem padu v časovni enoti, le-ta pa je funkcija njegove velikosti in teie. Na podlagi navfidenih podatkov je torej razumljivo, da je rastvosnost jelovega cvetjiega prahu dvakrat manjša kot pri bukovem pelodu, približno enaka mecesnovemu, za polovico manjSa od smrekovega in dosega komaj tretjino borovega ali lipovega. Takžne in podobne ugotovitve, oprte na podatke o sistema tiki cvetnega prahu, nam omogofajo pot do neposredno uporabnih zaključkov zlasti, glede vprašanja, kako zgradba peloda vpliva na večjo in manjšo moKnost opraSitve med bolj ali manj oddaljenimi drevesi. Osvetlitev tega problema je pomembna za sodobno, genetsko poglobi jenn gojenje gozdov, neizogibna pa pri izbiri semenskih objektov tn melioraciji njihove dedno zasnovane vrednosti, prav tako pa je seveda nepogreSljiva pri siiovanju semenskih plantaž Ing. M. B r i n a r MACESEN IN ZELENI BOR V SPESSARTU (Bibelriether, H und Sperber, G.: Lärche und Strobe im Spessart, Beihefte z. Forstwlss. CentralbLatt, Heift 18, Verlag Paul Parey. Hamburg und BerUn, 1962.) Študija predstavlja delo dveh avtorjev, ki sta loöeno proučevala problem vnašanja macesna oziroma zelenega bora na rastišča listavcev V predgovoru ugotavlja prof, dr. J. Köstler, da je bila. v preteklih 150 letih večina prirodnih listnatih gozdov srednje Evropa spremenjena v gozdove iglavcev. Takšna premena bo äe vnaprej ena osnovnih nalog. Zato je priročljivo, da se dosedanje izkuSnje temeljito preudarijo, ker jih bomo lahko uporabili pri bodočih načrtovanjih, razen tega pa od takšnih raziskav pričakujemo tudi dragocene pripomočke za presojo gojitveno gospodarske vrednosti drevesnih vrst. Tudi nas Čakajo obsežne naloge s podobnega delovnega področja, zato ne bo odveč, če se pri opisu tega zanimivega prispevka pomudimo nekoliko dalj, kot je to di-ugače navada. V prvem delu knjižice so obdelane tastiščne razmere. Pri cvpisu antropogenih vplivov na razvoj rastišč se nehote spomnimo na podobne razmere v steljnikih Sirom po Sloveniji, tj. v Beli krajini. Slovenskih goricah, Prekmurjuj povsod tam, kjer je eltstenzivno gospodarjenje močno vplivalo na gozdove. Marsikatero spoznanje iz obravnavane študije nas bo napotilo k razmišljanju, zaldjučki pa nam bodo v pomoč pri praktičnem delu. Drugi del knjižice je posvečen macesnu. Napisal ga je H. BibelrelthM". V zgodovin,^kem orisu dosedanjih pogozdovanj, s katerimi so začeli ob koncu 18. stoletja, so plastično o^iisano metode in uspehi Po taJtratnih naziranjih naj bi iglavci, zlasti bor in macesen, zboljšala degradirana gozdna tla In ustvarila pogoje za boljše uspevanje listavcev (!)- Zato je tudi razumljivo, da sta v začetku premene odigrali glavno vlogo zlasti ti dve drevesni vrsti, Tako so v obdobju od 103Ü, do 1890. leta na obravnavanem območju napravili premeno na 12.646 ha, od tega 6fi% z borom in macesnom, ali pa S' smreko in mecesnom. Macesen se v mešanih nasadih z borom pa tudi z smreko ni obnesel. Dobro uspeva le na robu sestojev in na najboljših ra-stiSČih. Zato je bilo z elaboratom iz leta 1874/75 prepovedano snovanje mešajiih nasadov 7. raacesn-om. Ik nei'azumljivih razlogov so leta 188B z napotili za gospodarjenje ponovno pripor-očill sajenje po starih metodah. Se!e ob preJomu stoletja so dokončno preSli na nova pota, Elaborat iz leta 1899 namreč ugotavlja, da je 99% macesnovih nasadov, osnovanih v zadnjih 35 letih, propadlo. Priporoča, naj se pogozdovanja s to drevesno vrsto onriejijo le na najboljša rastišča. V samostojnem poglavju je opisana sedanja razžirjcnosl macesna, analizirani 30 donosi, potek razvoja, za koreni njen je in zdravstveno stajije s popisom bolezni in Škodljivcev V zadnjih letih sadijo na opLsanena območju tudi japonski macesen. Analiza zajema torej tudi tri 30 do 60 let stare sestoje japonskega macesna. Reziil-tati kaze.jo, da ima ta drevesna vrsla do omenjene starosti velike donose in krepko Vitalnost. Tudi glede zdravstvenega stanja uspešno prekaSa domači macesen. V posebnem poglavju je obdelano vpraSnje uspehov gozdno-gojitvene intervencije. Tam najdemo tudi odgovor na vprašanje, zakaj je bil neuspeh saditve macesna tako občuten. Varok zato ne leži samo na neustreznih rastisčnih razmerah, temveč veliko bolj v neprimerni obliki in meäanosti osnovanih sestojev. Raziskave so pokazale, da v Spessartu mešani sestoji za noacesen niso primerni, ker smreka in bor Se po 15. letu starosti po višini dohitevata macesen in ga po lö do 20 letih popolnoma izrineta. Maceoen, vnesen posamezno v bukovo ali hrastovo mladje, se odlično obnese, kol to potrjujejo odrasli .sestoji. V tretjem delu študije obravnava G. Sperber zeleni bor Podobno kot macesen je tudi ta drevesna vrsta za Spessart zelo temeljito raziskana IMimo zgodovinskih podatkov so zelo vestno zbrane tudi ugotovitve dend rosne tri Snih analia, ki pričajo o veliki proizvodni sposobnosti te drevesne vrste. Ker tudi pri nas veliko pričakujemo od zelenega bora v intenzivnih nasadih, pa tudi drugače, je Študija prav zato Se bolj zanimiva. Pri delu z zelenim borom je potrebno upoštevati nevarnost pred mraznico ali medenjačo (Armillaria Mellea). Avtor opozarja na izredno velike izgube na vseh rastiščih, kjer so pred saditvijo posekali bukove ali hrastove sest/nje. (Pripominjam, da je na isti problem opozoril tudi Dr, R W Brandt v svojem poroČlu, Beograd, 1962) Z zelenim borom so začeli pogozdovati leta 1860, tj. po velikih neuspehih, ki so jih doživeli z mecesnom in navadnim borom. Avtor je dokazal, da je v tamkajšnjih razmerah višinski prirastek odvisen od preskrbe z vodo. To pomeni, da zeleni bor zahteva veliko vlage. Na boljših, vlažnih rastiščih v vseh pogledih prekaša smreko na 1. bonitetnem razredu. Skratka, Študija vsebuje veliko zelo zajii-mivili podatkov in pogledov, zato zasluži, da jo prelistajo vsi tisti, ki se v pralcsi srečujejo z macesnom in zelenim borom. Ing Zvone N a s t r a n 1'KOCADANJE KOSTANJA NA MADŽARSKEM (J, Simon: A szelidgesztenye pusztuläsa a heletzalai dombvideken) Na jugozahodnem delu Madžarsice v županiji Zala, ki meji na Jugoslavijo, smatrajo domači kostanj za avtohtono drevesno vrsto. Kostanjevi sestoji rastejo na optimalnih rastiščih. Kljub temu so ti sestoji in posamezni kostanji v zadnjih letih začeli naglo propadati. V" zai^.etni fazi se lahko opazi, da drevesna skorja pri pamjii malo razpoka. Pozneje postane razpokanost vidnej.ša in skorja se brez težav lahko odtrga do 2 m višine. Na odpadli ali otUrgani skorji je opaziti micelno tkivo. Na tem mestu eačne les gruti. Pri odkrivanju panja in korenin lahko ugotovimo, da so krenine močneje napadene od gnilobe, zato Jahko sklepamo, da je izvir bolezni v koreninah in prodira ob deblu navzgor. Gniloba in odpadanje skorje sčasoma sežeta nekaj metrov visoko, V teh primerih so korenine tako zelo nagnite, da se drevo samo zruži. Karakteristično za bolezen je, da na krošnji napadanega drevesa !ii opa^^iti nobenih vidnih sprememb. Listje bolanih in zdravih dreves se po barvi ne razlikuje. Skoda se izredno hitro Širi. Verjetno je povzročitelj škode bela gniloba (Armjllaria melJea), ki pa napada predvsem oslabele sestoje. Na vprašanje, kaj spričo dobrih talnih razmer tako zelo oslabi kostanjeve sestoje, da omogoči napad glivične bolezni, meni avtor, da je vzrok v temperaturnih razmerah. Domači kostanj sicer prenaša nizke temperature, toda nevaren mu je mraz v začetku vegetacije. Znano je, da je zimsko mirovanje korenin mnogo krajše od nadzemsldh delov, saj koreninje deluje celo do —3 ''C. Posebnost zadnjih nekaj let je v tem, da sta bUa december in januar izredno topla; to je vzbudilo vegetacijsko dejavnost ne le v koten in ah, temveč celo v deblu. Nagel padec temperature brez snežne odeje je povzročil, da sta les in koreni nje zmrznila. To pa je toliko oslabilo kosi:anje, da se nismo mogli zoperstaviti napadu gliv, (Članek je bil objavljen v glasilu Az erdö, lI/i9G2,) Jng, Ladislav P o j b i S SCHWEIZERISCHE ZEITSCHRIFT FÜR FORSTWESEN V lanski di-ugl številki sta zlasti pomembna naslednja članka; Rolh. C.: O dosedanjih pretnenah sestojev (Rückblick au£ Bestandesumwandlungen) IWinilo je 15 let, odkar je bil v Švici sprejet zvezni sklep o premeni čistih smrekovih sestojev, ter o spremembi nekdanjih panjevcev. Pri premeni sestojev so ubrali različne poti; to nam kaže, kako različna so lahko gledanja goapodarstvenikov. Cesto so prezrli gospodarska pa tudi sociološka in pedološko biološka stališča. Da pa so se znašla gledanja glede na cilj in iwedbo spremembe sestojev in obratovanja v vsej Švici na istem nivoju, je razvidno iz oltrožnice zvezne inäpekcije za gozdarstvo iz leta 195S, namenjene kantonalnim g-ozdarskim obrat/)m. Pri vseh presojah o cilju in poteku premene sestojev je doloüeno razen proizvodnje lesa prvenstvo še sploSnim liioloäkim in gojitvenim osnovam ter prizadevanju za trajno gospodarjenje. Shematična ravnanja ter pomanjkljivo prilagajanje krajevnim razmeram {rastišču, sestoju) naj se odločno zavržejo. Avtor opisuje izkužnje tz svojega območja, tj. predvsem za rastišča moren in morskih molas v švicarskem Mittellandu na nadm v. 400—bSO m. Razen tega pa so njegove izkušnje splošno veljavne, Gojitveni problemi pri premeni sestojev so deloma isti kol pri pomlajanju sestojev, ki ustrezajo rastišču, le da se v obravnavanem primeru porajajo še nova vpraSanja ali pa v modificirani obliki. To pa terja drugačnih poti in rešitev. Mnogi sestoji so pod vplivom svetlitvenenega redčenja in bioloških izboljšav rastišča s sp<)dnjim slojem očitno napredovali, tako da se je včasih vsiljevalo vprašanje, ali naj se posveti več pozornosti staremu sestoju ali inladju. Sestoji iglavcev, predvideni za premeno, so na zbifcili tJeh pri svetlitvenem redčenju zelo občutljivi na sneg in veter, -/gtc naj se ta ukrep opravi fAko na gosto, da se lahko drevje med seboj podpira. Na nepropustnih tleh, kjer ima drevje plitvo koreninje S hudo medsebojno konkurenco, naj se slaro drevje pri svetlitvah v ti, ali najkasneje v Tir fazi povsem poseka. Spremenjeni sestoji, ki so glede sestave drevesnih vrst enostranski, gospodarsko kot tudi biološko ali pa gojitveno ne ustrezajo, Tla v čistih hrastovih sestojih na videz niso nič boljša od tistih v čistih smretiovih, Podoba je, da ustvarja večina naših mešanih gozdnih združb iglavcev in listavcev gozdnogo-jitveno in biološko najboljša tla. Znano je, da so pestri mešani sestoji iz bioloških vzrokov in glede na zdravstveno stanje najboljši. V vseh obravnavanih sestojih so si z redčenji in z uravnavanjem zmesi prizadevali duseČi naravno pomeŠanosl drevesnih vrst Premene pod zastorom starega drevja so razmeroma hitro zmanjšale delež kritičnih sestojev vkljub temu pa äe ni mogoče govorili o skorajSnjem dokončanju premene seslojev, S problemom premene umetnih sestojev v naravne, ki bi bili bioloSkc in gojitveno zanesljivejši, se bo nase goarfarstvo ukvarjalo šc stoletja. Ing. Sonja Horvat Bauer, W.: Stabilizacija pri gradnji gozdnih cest (Stabilisierung im Waldstrassenbau) Pri gradnji cest pomeni stabilizatija utrditev tal 2 mehaničnimi Ln kejničnimi postopki. Opravljamo jo — Če le mogoče — z gradivom, ki je v neposredni okolici. Tla delimo v skupino prodca in pe.ska (zrnata skupina) ter mivke in ilovce (plastična skupina). Prva je za gradnjo idealna, druga je problematična. Tla so sestavljena iz raznih delcev. Utrditev tal dosežemo, Če zrnca raznih velikosti tako zm^ šamo med seboj, da ima zmes najmanj luknjic, najmanj vmesnega prostora. Luknjice laliko iapolni tudi. voda v optimalrji količini, S tem dobi tlo večjo strižno in nosilno trdnost. Amerikanec Fuller je prvi raziskal te zakonitosti, ki jih koristno upoštevamo tudi pri izdelavi betona. Najprej raziščemo v laboratoriju vzorce tal, vzete s trase. Ugotovimo naravno vsebnost vode, količinO' in velikost /rnc itd, Sele nato je mogoče določiti, kaj bo potrebno dodati tlom za utrditev in ugotoviti, ali bo to tudi guspodamo. Tla z zrnatO' struktm-o utrdimo mehanično z nabijanjem in vibriranjem. Pred Cem pa dodamo zmca velikosti, ki jih tlo pogreša, da bi bilo Čim manj luknjičavo. Za velike obremenitve je tu iti tam dodati še ilovico, cement, bitumen ali olja. Avtor opisuje lastnosti ilovice in mivke. Ta plastična skupina, zadržuje tudi do 8-krat več vode od zrnate in je' za vodo neprepusma. Tako tlo lahko nabrekne in s tem poveča svojo prostornino tudi večkrat. Alkali je in soli, dodane in dobro zmetane s pla.stičnim tlom, zmanjšajo nabrekovanje na n^kodljivo mero in s tem po-jačajo nosilnost. Za to odlično rabi apno in sadra. Pri utrjevanju uporabljamo pnev-matitine valje in ježe. Največ švicarskih gozdov leži na ilovnatih tleh, zato je apnena stabilizacija najvažnejša. Za mokra tla uporabljamo žgano apno, ki odvzame tlu toliko vode, kolikor je samo težko, Gašeno apno pride vptMtev, kjer je vode v primerni koiiSini. Pit stabilizaciji se izogibajmo improvizaciji! Prvo opravilo je vedno ::nanstvena raziskava tal. V Švici so napravili potrebne ukrepe, da bi vzgojili gcc.darje, specialiste za stabilizacijo, in osnovali ustrezna gradbena podjetja. Ing. T. Klemenčič Kostanjevi enzdovi v Švici Dvojna Številka 3/4 obravnavane revije je posvečena seminarju o obnovi in premeni gozdov domačega kostanja v južni S viel (Tessin) Objavljenih je več člankov. Na območju Tessina je 15,000 ha kostanjevih gozdov in gajev, ki jih ogroža kostanjev tak (Endothia parasitica). Nekoč ao pomenili ti gozdovi vir hrane za tamkajšnje prebivalstvo. Sedaj se Tessin sice.r ne industrializira, vedno važnejšo vlogo pa prevzema turizem. 2ato domači kostanj ni več pomemben za hrano. Kostanjev rak pa je pripomogel, da so začeli resno razmišljati o premeni kostanjevih panjevcev v gospodarsko donosnejše sestoja Gozdarski oddelek visoke šole v Zürichu je prevzel nalogo in organiziral seminar za tesinske gozdarje o premeni in o metodali sodobnega gojenja na obravnavanem območju. Iz člankov je razvidno, da so sodelovali fitticenolog, pedolog, urejevalec in goji tel j, ki je vsak na svojan področju prikazal praktično in preprosto uporabo znanstvenih izsledkov. Posebej je poudarjeno, da vodijo k uspehu lo temeljiti fitocenološko pedološki zaključki, ki jih rie more nadornesLiti posamično proučevanje le nekaterih .vastiščnih iaktorjev, Na mestih z drugotno vegetacijo, kakor tudi tam, kjer hočemo vnašati eksote, se je potrebno trdno nasloniti na pedološko osnovo. Sele, ko so temeljito obdelane vse osnove, se lahko zaCnp 2 gojitvenim nači-t ova njem. Na seminarju je bil dan poudarek izbiri dreveni h vrst. Za nas je zanimivo, da pri tem niso upoštevali le bioloških in ekonomskih imperativov, temveč tudi zahtevo po ohranitvi pokrajinske podobe. Tessin se turistično razvija, zato naj ostane pokrajina listavcev. Iglavce in eksote pa je vnašati le tam in v takšnem obsegu, da ne delujejo kot tujci v pokrajini. Posebno poglavje so posvetili proufevanju in postavljanju cilja ter izdelavi nafirta. Temeljito je bila obdelana t"udi tehnika pogozdovan.ja, važnost pre (J kultur Ln izbira sa-ditvenega blaga. Moramo posebej opozoriti na dejstvo, da so za sadnjo na suhih rastiščih priporoCali čim mlajše sadike, s skromnim nadzemnim delom ln čim bolj razvitim koreninjem. Seminar je bil zanimiv zaradi kompleksnega obravnavanja snovi, hkrati pa tudi kaže. kako prenaSa fakulteta s praktičnimi tečaji nove izsledke v prakso, Dušan M1 i n s e k Scihloeth, R.; Vidno označevanje — sodoben pripotnoCek pri raziskovanju divjadi, (Die Sicht-Markierung — ein modernes Instrument der Wildforschung, Schw. Z. f. P, 5/1962.) Avtor pojasnjuje najnovejše metode pn raziskovanju divjadi. Sedaj razlikujemo tri glavne metcde označevanja divjadi: nediferendrano, individualno in individualno vidno oznako. Individualna vidna označba ima zlasti to prednost, da zaznamovano žival že na daleč razlilcujemo od drugih. Individualna vidna oznaka se uporablja v Švici pri raziskovanju velike divjadi äele zadnja leta, SistematiČrio se razlikujeta; planinska divjad in srnjad (jelenjad). Z metodo zaznamovanja so se raziskovanju odprle nove poti eksaktne obdelave problemov, ki doslej morda Še sploh niso bili proučevani. Prve izkušnje pri srnjadi {jelenjadi) se nanašajo doslej le na alpsko območje {narodni park od 130Ü do 3600 m), kjer jc lažji pregled nad divjadjo. Za individualno oznako uporabljajo pri samicah usnjene vratne opašite z navadnimi barvnimi vzorci. Samcein dajo barvne znake na uSesa. S povečanim Številom zaznamovanih živali je težje opazovati vse osebke. Končni zaključki povedo, da je indi\'iduaina vidna oznaka divjadi tehnično izvedljiva in omogoča potrebne znanstvene zaključke. Hennig, R,: Lovski ukrepi za zmanjšan.ic gozdne škode po div.iadi- (Jagdliche Massnahmen zur Verminderung der Rot Wildschäden im Walde, Sehw. Z. f. F. S/1962.) Kljub temu. da nam divjad v gozdu povzroča precejšnjo Škodo, jo moramo kot člen gozdne biocenoze in kot naiwdno blago ohraniti, škodo po divjadi pa čim bolj omejiti, Divjadi naj bo v gosdu po starosti in spolu v optimalnem številu, višek pa naj se vsako leto odstreli. Raziskovanja so pokazala, da je škoda po divjadi odvisna ne samo od števila, temveč tudi od starosti divjadi. Za ohranitev znosnega staleža divjadi naj se odstrel ravna tako, da bo razmerje med spolo'ma 1:1 ter da se obenem ohrani oziroma doseže primerna starostna udeležba Za zmanjšanje Škode po divjadi je pomembnejše naravno razmerje divjadi kol. pa zmanjševanje staleža z napačnim lovom. Iz («ga izhaja, da je potreben načrtni lov, ki zagotavlja pravilno naravno lestvico sialeža divjadi. Ing. Sonja Horvat Mayer, H.: Gozduogujitvena (itena nastanlia severno alpskega, jelovega-bukovega g^ozda, {Walübauliclie Aspekie der Entstehung des nordalpin en Tanrien-Biichen-Waldes (Abieti - Fagelum), Schw. Z, f. F. 7/1963,) Avtor omenja zg vadbo jelovih-bukovih rastlinski Ii združb v severnih Alpah na črti vzhoci-zahod. Pri tem ugotavlja, da so zgradbe različne: proti vzhcMiu je deleä smreke večji, proti zahodu pa je močneje :;astöpana jelka. Tudi zgonija meja jelovih-bukovih združb potelia na vzhodu v nižji nadmorski višini in 7 drugai^ninii sosedi ]iOi na zahodu. Vzroki so v rastišču, klimi in v razh&nem posi-glacialnem razvoju gozda. Posebej je razložen post^lacialni razT.'oj in izobliko^'anje sedanjih jelo-vih-bukovih združb. Pri tem prihaja avtor do zalUjučka, da sta izgubili smreka in jelka v svojem populacijskem sestavu dolofene komponente biotipov. Populacijam smreke so izpadli na poti proti zahodu svetloljubnejäi biotipi v konkurenčni borbi z jelko in bukvijo; nasprotno pa je ostala smreka na vzhodu {predvsem pri naseljevanju pod borove sestoje) poulacijsko bogatejša in sposobnejša za prilagajanje. Jelki je na poti proti vzhodu (v sestojih smreke) izpadla populacijska komponenta bi otipov, ki zahtevajo več svetlobe. Zato je jelka vzhod nejših predelov svetloljub-nejša. Pri pohovanju in razvoju bo nastale tudi druge strukturne spremembe v populacijah (izpadli so na pozebo bolj občutljivi osebki ipd.}. Iz tega je tnc^oče sklepati, da gre kljub noristično podobni zgradbi jelovih-bukovih subasociadj na vzhodu in zahodu za gojitveno različno delovno področje in ukrepanje. Trditve terjajo že temeljito proučevanje razvoja gozda v postglacial nem razdobju kakor tudi fiziološko — eksperimentalne potrditve. Duäan M 1 i n s e k Abt, E.: Stabilizacija, taj. pri gradnji gozdnih cest, poskusni objekt v kantonu Snhwyi, (Bodenstabilisierung im Forst- und G-üterwegebau, Versuch ss t trecke Gelbberg im Kanton Schwyz, Schw. 2. f. F. 8-9/1962.) Obravnavano obmoCje obsega skupno 720 ha (gozd, pašniki in neproduktivna zemljišča). Pedološka značilnost so težka ilovnata tia, ki so često zamočvirjena. Ureditveni načrt je kompleksen in predvideva naslednja opravila: gradnjo glavnega cestnega omrežja (0,5 km); omejitev paše in izutevanje ter pogozdovanje; sanacijo — melioracijo pašnikov in regulacijo hudournikov. Skupni stroški za izvedbo vseh teh del so predvideni na 3.250,000 š. fr., od tega odpade na gozdarstvo 1,700.000 fr., na kmetijstvo pa 1,550.000 Ir. Izredno slabe talne razmere onemogočajo delo pt> klasičnih metodah. Poizkusi utrditve vozišč z mostnicami in vejami, preko katerih so büe položene debele plasti gramoza, ni.so uspeli. Zato so začeli s kemično stabilizacijo tal, In sicer s pomočjo živega apna. Poizlrus se je nanašal na 10 000 m« vozišč in je dal kljub številnim pomanjkljivostim in teSkočara ohrabrujoč uspeh; 23% prihranka pri gradbenih stroških. Za nove poizkusne površine je bil izdelan podroben načrt na podlagi laboratorijskih analiz in je. skušal odstraniti omenjene pomanjkljivosti. V obrisih je bil način dela naslednji: Da bi zmanjšali odstotek vode na optimalno mero ok. 24,5 do 27,0%, je potrebno planum obdelati v dveh etapah in to s stabilizacijo, najprej pa s poprejšnjo stabilizacijo. Zato se najprej pomeša zemlja do 30 cm globine s 3 utežnimi odstotki apna »stabiUt« Nato že lahko izoblikujemo planum. V dragi etapi ponovno preko planuma posujemo 3 utežne odstotke apna in ga z ustreznimi stroji premešamo do globine 15—20 cm. Mešamo vse dotlej, dokler ne nastane enotna plast s povsem novimi zaželenimi lastnostmi, Kato planum zvaljamo in nanj položimo zgornji ustroj, maksimalno debel 20—30 cm, Da bi bila zgoi-nja obrabna plast trdna in da bi pri večjih nagibih in obremenitvah 2manjSa]i vzdrževalne stroške, jti' poveg^>mo 2 bitumenskimj vezivi, ki nam bistveno ne podražijo gradnje. Poizkus potrjuje mnenje, da lahko po tej metodi gradinno ceneje in bolje. Greiss, G.: Izkuänjc pri stabilizaciji tal (Erfahrung mit Bodenstabilisierung, Schw. Z. f. F, S-9/1962.) Nagel tehnični razvoj je prinesel tudi v tehnilco gradnje cest nova gledanja in pfoblenrie. Novi delovni stroji povsem sprenriinjajo staro miselnost, ki jo je treba prilagoditi novostim. Zal nam manjka še precej iskuSenj, zato je izmenjava mnenj toliko bolj zaninuva. Največ so morda na tem področju storili Amerikanci. "V središču pozornosti so prav zagotovo moderne metode mehanične in kemične stabilizacije tal. Nastale so vzporedno s potrebo po mehanizadji cestnih del. Istočasno pa so vnesle v cestogradnjo kopico konstruktivnih izboljSav. Poudarek je torej na mehaniziranju cestnili del in na takšni ureditvi cestisča, ki omogoča mebanlKirano vzdrževanje cest. Poslednje je pospbno važno za gozdne ceste, ker je njihovo vzdrževanje zaradi razsežnosti in težluh pnrodnih razmer precej drago. Kakovost cestiäCa in njegova Življenjska doba pa sta odvisna predvsem od temelja cestnega ustmja. In prav nanj lahko vplivamo z različnimi načini stabilizacije. Pomembno je dejstvo, da pri modernih metodah utrjevanja cestišča uporabljamo predvsem drobnejši material, Id ugodno vpliva na nosilnost, elastičnost, homogenost in strojno obdelavo ter na vgrajevanje. V bistvu gre pri tem le za tako imenovane betönske ali bolje povedano mineralno betonske metode. Vozišče torej utrjujemo s pravilno granuliranim materialom, ki ga pogosto najdemo na mestu, samem ali pa ga dovažamo in izpopolnjujemo z drobljenjem, Talto utrjena voziSča so bolj elastična kot betonska ali asfaltna, kar je izredno važno. Pritiski se prenašajo enako-memeje in mnogo bolj elastično, Itar velja posebno za spodnje plasti utrditve, ki naj se obnašajo približno talco kot mehka talna podlaga. Taicšen način utrjevanja je zato primeren in gospodarsko utemeljen predvsem na mehkejših tleh. V Icolikor nahajamo ugoden material v bližini gradbišča, bomo torej gozdne-eeste gradili predvsem z njim po metodah mehanične stabilizacije. Vendar pa so potrebne vse fralccije, ki jih kaže diagram, ugotovljen z raziskovanji. V kolikor manjkajo določene frakcije, je često primeren tudi dalj.ši dovoz ali drobljenje frakcij, saj s primemo zmesjo občutno zmanjšamo potrebno debelino nosilnih plasti. Najprimernejši je material v frakcijah od O do 40 m/m, V hribovitih predelih in na manj pomembnih cestah pa bo-mo uporabljali tudi material do 70 m/m. Čeprav ni v njena vseh frakcij. Vendar mora biti zato cestna podlaga nekoliko močnejša, pore pa bomo skušah zapolniti z večkratnim vibriranjem. Pri mehanični stabilizaciji mora biti material lahko vezljiv, zlasti v zgornjih plasteh vozišča. V kolikor v njem ni dovolj veznih snovi, dodajamo glino, njena primes pa ne sme presegati e utežnih odstotJro^^ Sltrbno je treba paziti tudi na optimalen odstotek vlage. Nevezana voda je največji sovražnik naših cest, medtem kn-vezana voda povečuje nosilnost in elastičnost cestišča. Zato naj se opravljajo določena utrditvena dela pred vsem ob vlažnem vremenu. Zaželeneno vlažnost pa lahico dosežemo tudi s primesjo hlgroskopskih soli. Pogosto se nam ne bo posrečila povsem mehanična stabilizacija, ampak bo trebs uporabljati industrijska veziva. Vzrok za to so strmi vzdolžni nakloni cestiSča, po-manjicanje določenih frakcij itd, V takSnih primerih bomo uporabljali bitumen (vroč ali hladen) in razna hidj-avlična sredstva, predvsem portlandski cement. Vendar so takšna vozišča pretcj toga. Veliko bölj komplicirana pa je gradnja test na glinastih in ilo^Tiatih tleh, lü so v naši gozdni prafei zelo pogostna. Delo zelo poenostavimo s stabilizacijslami metodami, katerih namen je predvsem znižanje afinitste tal do vode. Tako skušamo dosefi optimalne vodne razmere-, ki povečujejo nosilnost tal. Pri kemični stabilizaciji uporabljamo predvsem aktivne kalcUe, Id izvršijo ionsko zamenjavo v prid nepovratnih reakcij. Na tako obdelanih tleh je potrebna le še utrditev do debeline ok. IS—20 cm Izredno uporaben je angleški cement >KPectacret&«, katerega jedrca obdaja hldro-fobna snov, ki dopuääa poCasno strditev in obdelavo. Vse te metode v največji meri omogočajo uporabo mehanizacije. Med vsemi stroji ki pridejo v poätev, je najpotrebnejši predvsem grader, ki opravi vsa zemeljska dela. Uporabljamo pa razen tega äe drobilce, mešalce (mikserje), razne tipe valjarjev in vibratorje. Za vsa ta opravila pa je potrebno prej izdelati sinhronizirani operativni plan. Pogoj so tudi laboratorijske raziskave in skrbna strokovna kontrola ter vodstvo. Prihodnost ho zavrgla stare delovne metode. Nadomestili jih homo s strokovnimi uki'epi in stroji. Gospodarski uspeh pa bo opazen predvsem pri vetjih in koordiniranih ter poznejših vzdrževalnih delih, Kuonen, Osnove in uporabnost stabilizacije tal z apnom pri g'radnji e'o^dnih cest v Švici {Grundlagen und Anwendung der Bodens ta bi Ii si em ng mit Kalk im sdiweize-rischen Waldstrassenbau, Schw. Z. f. F, B-9/1962.) Stabilizacija tal s Šibko nosilnostjo postaja iz dncva v dan ponnembnejäa, saj bo v bližnji prihodnosti treba odpirati gozdove prav na takžnih tleh. Fliš in sorodne vrste tal imajo približno enake gradbene lastnosti, ki jih tahko označimo takole: Delež najfinejših granulacij je zelo velik. Peščenih in prodnatih delcev je tako malo, da ne morejo vplivati na nosilnost tal. Tla so navadno izredno vlažna do mokra. Delež vode zna Ž a 40%. Ce upoštevamo indeks plastičnosti in izvedeni liicviditetni indeks, ugotovimo, da so takšna zemljišča vedno na zgornji meji plastičnosti in cesto prehajajo v blato. Zato je njihova nosilnost izredno šibka. Ce hočemo na takšnih tleh .utrditi vozišče do potrebne nosilnosti, mora znašati debelina posteljice 60—BO cm, to pa je ob pi'eveükih transportnih str oS ki h predrago. Razen tega so nam s stroji to tudi ne bo posrečilo, ker se bodo le-ti pogreznill in mešali kamenje ali gramoz 2 blatom. Iz praksa vemo, da omenjenih tal mehanično ne moremo zgostiti in utrditi. Vse pore vsebujejo vezano vodo, ki jo izredno teško iztisnemo. To pa bomo lahko dosegli, če bomo taksna tla pomešali z živirei apnom (8-18 kg/m^). Pri tem nastanejo močne spremembe. Del vode zgubijo tla pri pretvorbi negašenega apna {CaO} v gaJeno Ca (OH).,, del pa zaradi toplole izpari. Delo opravljamo ob suhem vremenu, zato pri meäanju del vode tudi izhlapi. Tako lahko osušimo tla. Pri tem se izvršijo tudi strukturne spremembe. Apno povzrafia grud^sto in nepovratno strukturo, ki zmanjšuje afiniteto tal do vode. 2 nadaljnjimi utrditveniml deli lahko začnemo po ok. osmih urah. Kakšen pa je vphv na druge lastnosti tal? Pri nelcaterih tleh se zmanjša plastičnost, ki se bliža meji obstojnosti, pri drugih pa se meja obstojnosti poveča, kar ugodno vphva na spre.iem vtKle, Zelo se zmanjša likviditetni indeks. To dokazuje, da so tla obstojna in trdnejša. Tla lahko stisnemo in jim povečamo trdnost šele z odvzemam vode, to pa dosežemo prav s primešanjem negašenega apna, Pri mešanju nastanejo povsem nox'e lastnosti. Tla se, pa čeprav jih namakamo, v vodi ne razlezejo, to se pravi, da smo dobili nepovračljiva tla. NegEileni apneni prah liporabljamo predvsem na mokrih tleh, Ce pa je v tleh le ndwliko več vode kot si to Želimo, potem uporabljamo gašeno apno. Rezultati so enaki, le da odvzem vode ni tako intenziven, Hidi-avlično apno podobno vplivaj toda trdnost tako obdelanih tal ni tako velika kol v prejšnjih dveh primerih. Opisano stabilizacijo uporabljamo predvsem pri utrditvi planuma, in to do globine 20—25 cm, S tem dosežemo naslednje; obdelana plast se zgosti in s tem se poveča njena trdnost; ta plast onemogoči prodor blata v agcprnji ustroj; ta plast omogoSa valjanje in iitrjavanje zgornjega usti'oja; s povečano nosilnostjo se zmanjša potrebna debelina zgornjega ustroja; omogočeni so nemoteni prevozi po plan umu takoj po ätabiüsaciji; pritisk se prenaša enakomerneje in to pod kotom 45^. Učinek je torej izredno velilt, zato bomo s takšno delovno metodo oh boljši kakovosti objekta občutno zmanjšali gradbene stroške. Bauer, Stabilizacija cest s Švicarskega vidika. (Strassenstabilisatio-n in schweizerischen Sicht, Schw, Z. f. F. 8—9/1962.) Posvetovanje o stabilizacijskih metodah in vpra.Sanjih, ki so obdelana v prejšnjih dveh člankih ter terenski ogled so povsem ovrgli stare delovne metode. Najbolje utem.e!juie to dejstvo mnenje številniti uglednih strc>kovnjakov, ki delajo na področju nizkih gradenj, predvsem cestogradenj. i Prof. SchnitteT mem. »Stabilizacija tal je koristno uporabljena pri gradnji javnih cest, gozdnih cest, letalskih stez in železniških prog. Sedaj skoro ni več strokovnjaka, ki ne bi poznal teh metod dela. Stabilizacija ne omogoča le uporabe slabih tal v gradbene namene, temveč daje tlom povsem nove lastnosti, ki omogočajo boljšo in raeio-nAlnejlo gradnjo." Dr. Ruckli prtti'j.' »Stabilizacija služi lahko raznim namenom. Odkopni material, ki je drugaSe praktično neuporaben celo za nasipe, se da po stabilizaciji z apnom s pridom uporabiti. Razen tega se s to m.etodo močno poveča nosilnost osnovnega cestnega telesa in odpadejo Številne okvare po zmrzali. Metoda ima toliko prednosti, da bo prej ali slej uporabljena pri vseh cestogradnjah.« Meyer je mnenja; '"Stabilizacija tal daje široke perspektive za pospešeno gradnjo cest predvsem v l;ista območja, kjer so potrebna obsežna melioracijska dela. Tu se klasični načini gradnje ne obnesejo. Razen tega pa bo s pridom lahko uporabna tudi prt melioracijskih delih.'* Pro/. Bagdasarjam me?ii.- »Osnovna zamisel stabilizacije je v uporabi na gradbišču razpoložljivih materialov. Cesto se delo ne posreči takoj. Vendar, ko smo analizirali material in ugotovili njegove lastnosti in dodali manjkajoče ter odvzeli odvečno, uspeh ne bo izosial.- Stabilizirana plast nam sluzi kot fundament, ki olajšuje nadaljnjo utrditev, pogosto pa je to že delinitivna nosilna plast. Zelo uporabna je tudi pri utrjevanju brežin. Zato je nedopustna brezbrižnost, če dandanes ne poznamo stabilizacijskih metod. Nastaja vprašanje: zakaj so se v ZDA, Nemčiji, Franciji, Avstriji in v Švici prav gozdarji z vso resnostjo lotili tega dela. Vzrok je sigurno v širokem cestnem omrežju, ki ga je treba zgradiü, v pomanjkanju denarja in končno v težavnih terenskih razmerah, Ta način dela rešuje vsa ta vpraSanja. Gradnja po novih metodah je zanesljivo cenejša za 1/8. Vendar ta način dela v praksi se ni povsem zaživel. Se je kopica težav. Vzgojiti je treba ustrezne strokovnjake, osnovati podjetja, ki bodo opremljena z vsemi napravami za mehanizirano gradnjo gozdnih cest in ki bo rentabilna v primeuu manjših gradenj, kakršne so pač potrebne v naši gozdarski praksi. Ing. Dušan D retnik Holmann, A.: Bubov patijevskl gozd v Italiji 7 go/fliioeojitvencg^a in gospodarskega stališča ter njegova premena v visoki gozd (Waldbauliches und WirtschaEtliches über den Buchenausschlagwald jn Italien und seine ÜTaerführung in Hochwald, Schw. Z, t. F. 10/1962.) Avtor v glavnem obravnava razvoj panjevcev v Italiji, saj 60% gozdov v Italiji sodi v to kategorijo (3,487.00 ha). Neugodna je tudi struktura gozdne posesti: prevladujejo Tnali posestniki, tako da 30 gojil-veni ukrepi v gozdovih cesto zelo težki Obsežni panjevci so posledica stare italijanske kulture in človeškega poseganja v gozdove. Proces premene visokih gozdov v nizke Še dandanes ni končan. Avtov članka sicer poudarja, da to še ne pomeni, da bi to obratovalno obliko morali obdi-žati, četudi so predvidene i:^boljäave v teh gozdovih, kot npr. podaljšanje obhodnje, vna-Sanje tujih iglavcev, ki bodo morda povečali lesno zalogo in prirastek. Soglašali bi morda le 2 obstojem 300,000 ha panjevcev domaČega kostanja, ker le-ti že dajejo dober stavbni les in manj vplivajo na poslabšanje in izgubo prirastka, Prennena visoldh v nizke gozdove pa jei zvezana tudi S pešanjem plodnosti. Produkcijska sposobnost panjevcev peša, kar je najbolj opazno pri nizkem gozdu bukve, ki se zelo razredči in postane grmovnat. Bukev je kot panjevec izgubila svoje rastišče; to dokazuje njena spremljevalna flora. ZmanjSana zmogljivost mnogih gozdnih tal je posledica obratovanja z nizkim gozdom in nt ovira, da v taksnih primerih ne bi postavili \'isokega gozda za cilj. Bukev porašča v Italiji okroglo 686,000 ha in je sočasno z domačim kostajijem najbolj razširjena drevesna vrsta. Samo 236.000 ha ali komaj K od tega je visolci, vse ostalo je srednji in nizlci gozd. Avtor z gotovostjo trdi, da bi 1 gozdnogojttveno premeno bukovih panjastih gozdov v visoke gozdove dosegli največji gospodarski uspeh pa tudi največje biološke spremembe. Proces se je sicer začel že pred leti, vendar so napori v tej smeri pi"ešibkj, metode, ki jih uporabljajo pa zastarele in prevzete po izkušnjah drugih držav. Pri premeni nizkega v visoki gozd vsaka shematizacija lahko le škoduje. Gozdarski strokovnjak mora po proučitvi stanja sam prosto izbirati metodo. Ogromne izgube tia dohodkih pri izvajanju premene v prvih 50 do 60 letih so za malega posestnika nepremagljiva ovira, pri državnih in občinskih gozdovih, Iti so navadno precej obsežni, ua ta zapreka ni nepremagljiva. Tng. Sonja Horvat Winkelmann, H, G.; Izkušnje^ in ra/vojne f ein je pri izobraŽevanju gozdnih delavccv v Švici. (Erfahrungen und Entwicklungen bei der Ausbildung der schweizerischen Waldarbeiter, Schw, Z f F. 10/1962.) V Svici je ok. 40.000 gozdnih delavcev, ki so občasno ali stalno zaposleni pri ročnem delu na izkoriščanju in negi gozdov, Skromni začetek izobraževanja je star 30 let. Medtem ko je pote.kalo in poteka izobraževanje gozdnih delavcev v nekaterih zahodnih državah centralizirano (šole za gozdne delavce), oblikujejo Švicarji gozdnega delavca decentralizirano. Menijo najjireČ, dajeta način za njihove razmere najbolj ekonomičen. 2adnje čase se vedno očitneje kažejo pomanjkljivosti takšnega sistema. Predvsem primanjkuje inštruktorjev, ki bi hoteli potovati. Zato predvidevajo delno centralizacijo poulta in večje premilcanje obiskovalcev tečajev. Novost, ki so jo uvedli, je tudi učna doba mJadih gozdnih delavcev, ki morajo ta čas prebiti v različnih gozdnih območjih in Itantonih. Med učno dobo obiskujejo gozdni delavci-va-jenci ustrezne tečaje. Po mnenju avtorja je pomanjkljivost učne dobe pretesen stik s starejšimi gozdnimi delavci (z manjšo izobrazbo). Po zaključeni učni dobi in po nekaj letih praktičnega dela mlad gozdni delavec lahko nadaljuje s svojim izpopolnjevanjem [opravljanjem mojstrskega izpita). Wa ta način postaneta gozdni delavec in njegov poklic enakovredna delavcu v obrti Ln industriji. V zadnjem Času se tef.aji dinarnično prilagajajo uvajanju mehanizacije v gozdno delo, V povojnem času je tečaje opravilo nad 5000 gozdnih delavcev. Iz lega se vidi, da večina gozdnih delavcev Se vedno ni primerno Solana. Dušan M 1 i n š e k Steinlin, H.r Vpliv mehanizacije na postopke in stroške wkorilCanja gozdov. (Der Einfluss der Mechanisienmg auf Verfaiiren und Kosten der Ilolzernte, Schw, Z. f. F, 10/1962.) V Evropi se je začelo z mehanizira njem izkoriščanja gozdov äele pred olc desati-mi leti. Se pred kratkim so mnogi strokovnjaki mislili, da se npr. enoročna motorlia ne bo uveljavila. Toda zaradi vplivnih činiteljev, ker primanjkuje delovne sile, ker je vedno dražja in ker se razvijajo tehnične iaboljäave, napreduje uvajanje strojev, četudi je v zatetku stro'jno delo pogostoma dražje od ročnega. Izkušnje pa kažejo, da se ročno delo sčasoma hitreje draži kakor strojno oziroma, da strojno delo v primerjavi z ročnim postaja cenejše. Povsod v gozdarstvu vedno bolj primanjkuje naraščaja gozdnih delavcev. Tudi sezonskih delavcev je vedno manj. Za strojno delo pa so potrebni ustrezni postopki in organizacija dela, če hočemo, da bo učinkovito. Motoma žaga pomeni tipičsn stroj, ki nadomeSča le ročno silo, bistveno pa ne spreminja delovnega postopka. Zato tudi prihranek na delovni sili in stroških ni posebno veük. Podobno velja za prenosni stroj za lupljenje skorje. Popolnoma avtomatizirani stroj >>Cambio« za beljenje lesa pa npr. pomeni drugačen postopek in izdaten nadomestek delovne sile, zahteva pa vehko koncentracijo lesa. Prizadevanja za mehaniziran je dela pri izkoriščanju gozdov so orientirana v to smer. Vendar pa jadevajo, kalcor je znano, na številne težave. Se sploh nimamo ustreznega prenosnega stroja za lupljenje skorje in drzanje, lesa, prav tako pa tudi ne za kle-Sčenje vej, v kolikor se nam to delo ne splača o-pravljati z motorno žago, Verjetno nam bo bodočnost ob sedanjih prizadevanjih kmalu prinesla zadovoljive rešitve. Skladno Z razvojem mehanizacije v dnugih gospodarskih panogah, ki napreduje v smeri avtomatizacije, morajo stremeti prizadevanja pri izkoriščanju gozdov za tem, da bi z mehanizacijo bolj kot doslej povečali proizvodnost dela in zmanjšali napore delavcev. Vodilne misli so pri tem naslednje: — omejiti človeško delo na krnnarjenje stroja; — kombinirati ali povezovati delovne in transportne postopke z istim strojem (npr. nakladanje in prevoz lesa); — omejiti strego tudi bolj sestavljenih strojev na nunimalno Število delavcev, po možnosti na enega (npr. pri traktorskih prikljuCldh, ki jih obvlada sam šofer s hidravlično napravo); — pri sečnji in izdelavi lesa Čim hitjreje doseči obliko, ki bi zagotavljala optimalns možnosti za mehaniziranje nadaljnjih postopkov (npr. strojno razsekovanje drobnega lesa v gozdu v iverje s hkratnim nakladanjem na vozilo). Kljub vsem znanim težavam si v mnogih državah prizadevajo dosefii takšne cilje. Končni cilj bi bil taltšen stroj, s katerim bi prišli do drevesa, ga podrli, oklsstili in olupili, les razkrojili in po potrebi odrzali, drobnejši les (celulozni le«) pa še povezali ter nato prepeljali na skladišče ali do potrošnika. Ta cilj se zdi utopija, vendar so v ZDA v tem smishi že marsikaj dosegli. Pri podiranju drevja pridejo namesto običajnega podžagovanja v pošte v tudi hidravlične škarje, Id drevo odrežcjo. Poraja se tudi vprašanje, če se je gozdna proizvodnja z mehaniziranjem pocenila in koliko. Na to vpraäanje je težko dokumentirano odgovoriti, kajti razne cene so se zelo spreminjale. Vendar pa vsi podatki kažejo, da bi se bilo iMČno delo še veliko bolj podražilo, kakor se je, če ne bi uvedli strojev, ki jih imamo, Zaslužiti delavcev so se razen tega ob zmanjšanem telesnem naporu bolj povečali, kot pa se je podražila izdelava proizvodov, to pa pomeni, da se je proi2vodiiost povečala, Prof. Z. Turk Capck, M.: O vplivu brstcnja macesnovega zavijaE^ tiä letni prirastek smreke (Über den EinOuss des KahlErasses von Zeiraphera diniana Guen.. auf den jährlichen Zuwachs der Fichte, Schw, Z. f, F. 11/1962.) Smrekov sestoj v Tatrah (PraŠiva) je bil v letih 1956—1050 močno napaden in v letih 1957—1958 do go)«ga obžrt od sivega macesnovega zavijata (ZeirapJiera diniajia). Avtor je v tem goad.u opravil meritve debelinskega prirastka. Ob primerjavi s podatki merjenj na kontrolni ploskvi je iKračtinal, da je bil v letih kalarniletnega napada povpreSni letni prirastek; sestoja zmanjSan za 16%. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je poškodovani sestoj občutneje reagiral na napad Škodljivca z zmanjšanjem priirastka šele v tretjem oziroma četrtem letu napada, ko se je zmanjšal pod desetletno povprečje in dosegel leta 1059 svoj minimum, Nasprotno pa se je debelinski prirastek v prvem letu napada še celo povečal nad povprečje zadnjih let. Poleg občutne izgube na lesni gmoti zaradi kalamitetnega napada sivega macesnovega zavijača na smrekov sestoj pa je leta 1057 tudi popolnoma izostala semenitev. Iti je bila ravno tistega leta v vseh okolnlh smrekovih sestojih rekordna. Ing. S. B 1 ei w ei s IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA POMEMBNEJŠI GOZDARSKI STROKOVNJAKI NA SLOVENSKEM V PRETEKLOSTI (Nadaljevanje) ANTE RU21C Ante Ružič je bil rojen 30, decembra 1836. leta v Brešcah v Istri, kjer je obiskoval osnovno Solo. Na gimnaziji v Pazinu je maturiral leta 19Ü7. Študije i^a Visoki šoli za zeraljedelstvo na Dunaju je končal leta 1912. Ing. Ante Ružič je stopil V državno službo 3. aprila 1913 pri okrajnem glavarstvu v Šentvidu na Koroäkem, Leta IS 14 je bil mobilizican, leta 1916. pa dodeljen okrajnemu glavarstvu v Smohorju na Koroškem. Leta 191Q je hil premeščen na otol; Cres, öd koder je bil pozneje pregnan po Italijanih, Leta 1919. ga je prevzela Nai-odna vlada za Slovenijo in ga dodelila okrajnemu glavarstvu v Ljubljani, naslednje leto pa Gozdni direkciji v Ljubljani. Leta 1925. je bil premeščen V Maribor za referenta okrajev Maribor desni in levi breg ter Ptuj. Od maja 1930 do julija 1935 je bil gozdarski referent Velike Župani je v Karlovcu, pozneje pa je bi) premeščen na SuSak. Leta 1937 Je prišel v Ministrstvo za gozdove in rudnike v Beograd, kjer je vodil v glavnem gozdnopolitične zadeve. Med okupacijo je bil prisilno upokojen, po osvoboditvi Beograda 1944 pa je bil zopet sprejet v službo. Leta 1943. je bil postavljen za gozdarskega referenta v Labinu v Istri, decembra 1947 pa je bil upokojen. Kot upokojenec je sodeloval pri odboru Narodnoosvobodilne fronte na Heki. Umrl je leta 1S52. v Moščenički Dragi, pokopan pa je v svojem rojstnem kraju v Brešcah. Ing. Ante Ružič je s požrtvovalnostjo opravljal zaupane mu posle in se je vnemal za napredek gozdarstva. Posebno sc je trudil za ui-editev gozdne zakonodaje in je leta 1923 sestavil poseben osnutek za državni jugoslovanski gozdni zakon, ki pa ni bil uveljavljen. Ta osnutek je bil natisnjen leta 102S v založbi Ljubljanske podružnice JSU. Ing. Ante Ružič je bil delaven odbornik JŠU in Slovenskega lovskega društva, Bil je več let tajnik Podružnice JŠU v Ljubljani. V obdobju stare Jugoslavije je bil zelo aktiven v raznih gospodarskih, športnih in narod no obrambni h organizacijah za zasedeno Istro, Trst in Gorico, Ružid je napisal več razprav in poučnih člankcv, objavljenih v Jugoslovanski šumi, Sutnarskem listu, Kmetovalcu, Gozdarskem vestniku, v knjigi: Pola stolječa šumarstva, v ZaStitniku in drugih. Te publikacije so poimerisko izkazane v Sivičevi Zbirki gozdarske bibliografije (v knjižnici Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo LHS) Uporabljen je hil zlasti vir: Ružič Ante, Sivic: Slovenski biografski leksikon, 9. zvezek Si VOJKO KOPRIVNIK Vojko Koprivnik je bil rojen 11. julija 18B7 v Maribom. Njegov oče je bil profesor na mariborskem uCiteljiSČu. Koprivnik je maturiral na mariborski gimnaziji leta 1906. in nato leta l&U konfal gozdarsko Visoko äolo za zcniljedelstvo na Dunaju in nato še pravne študije na dunajski univerzi leta 1917. Ing, Vojko Koprivnik je potem služboval v Ministrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu od leta 1919 do 1932. Med tem je bil leta 1920/29 direktor Gozdne direkcije v Sarajevu. Poleg svoje redne službe je KO'privnik predaval tudi od leta 1934 do 1S36 na kmetijsko gozdarski fakulteti beograjske univerze. Bil je tudi literarno delaven. Ob raznih priložnostih je na.stopal kot strokovni predavatelj. Ing, Vojko Koprivnik je bil podpredsednik LTdruženja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov v Beogradu, od leta 1928 pa podpredsednik uprave Osrednje zveze lovskih druätev v Beogradu in flan raznih strokovnih korporadj. Med drugo svetovno vojno je bil dolgo Easa vojni ujetnik v Nemčiji, od koder se je vrnil telesno oslabljen v Beograd in je tam po daljšem bolehanju 28, novembra 1949, umrl, Koprivnik je izdal knjige: Tri rasprave k zakonu o Sumania, Beograd, 1931 — Jugoslovanski lovčevi zapiski, Maribor, 1936. Dalje je napisal več obsežnih razprav in člankov za Sumarsld list. Tehnični list, Jugoslovanski šumar, Gozdarski vestnjk, Lovec, Ldvačko ribarski vjesnik. Lovački glasnik, Lovački list. Propagiral je naše gozdarstvo tudi v raznih beograjskih, slovenskih in nekaterih inozemskih časopisih. Uporabljen je bil zlasti vir: Spominski almanah slovenskih strokovnih pisateljev, Ljubljana, 1939, str. 88, 2Sfi. S 1 v i c PREDPISI ODREDBA O OBJEKTIH ZA UREDITEV HUDOURNIKOV TN ZA VAR.STVO ZEMLJIŠČ PRED EROZIJO, KI VELJAJO ZA SPECIFIČNE OBJEKTE (Uradni list FLRJ, St. 27 od 5.7.1962) 1. Vsi objekti za ureditev hudournikov in za varstvo zemljiSč pred erozijo v porečju in v strugi, ki so namenjeni za obrambo pred Škodami, ki jih erozija in hudourniki povzročajo melioracijskim in industrijskim objelctom, železniškemu, cest-nejmu in rednemu prometu ter naseljem in komuTialiiim objektom, se Štejejo za spe-cifiEjJe objekte. 3. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«. St, Ü5-I452 Sekretar Beograd, 23 junija 1962 za kmetijstvo in gozdarstvo: Slavko Komar s, r. O D 1. O K O MERILIH ZA OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE AMORTIZACIJE ZA REGENERACIJO GOZDOV IN O NJENEM NAMENU (Uradni list FLRJ, ät 53 od 31. 12. 1962) 1. Amortizacijska sredstva za regeneracijo gozdov se oblikujejo d a bazi količine prodanega lesa. Amortizacija za koliSinsko enoto prodanega le^a znaša: 1) za gotove Izdellce — od 40Ü do 1.700 dinarjev; 2} za les na panju — od 350 do 1.4ÜÜ dinarjev. 3, Amortizacijo za količinsko enoto prodanega lesa določi najvišji ofgan gozdnogospodarske organizacije oziroma zavoda. 3. Amortizacija za regeneracijo gozdov se plačuje iz zneskov, prejetih za prodam les, 4. Amortizacijska sredstva za regeneracijo gozdov so namenjena: 1) za vzdrževanje in obnovitev gozdov, in sicer najmanj po 250 dinarjev od vsake enote prodanega lesa; 2) za investicije za tebnično in drugačno pospeševanje gozdne proizvodnje, väteväi sem tudi gozdna gojitvena dela za regeneracijo gozdov, ki niso zajeta z določbo pod 1) iz tega odstavka. Amortizacijska sredstva za regeneracijo gozdov se bodo uporabljala po načrtu za vzdrževanje in obnovitev gozdov in po investicijskem načrtu za pospeševanje gozdne proizvodnjCj ki ju napravi organ gozdnogospodarske organizacije oziroma 2avoda v začetku, leta, Amortizacijska sredstva, ki ne bodo uporabljena do konca leta, se z istim namenom prenesejo v naslednje leto, 5. Zvezni državni sekretariat za finance lahko izda v sporazumu s Seltretariatom Zveznega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo po potrebi natančnejše predpise k temu odloku 6. Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, neha veljati odlok o merilih za obračunavanje in plačevanje amortizacije za regeneracijo gozdov in o njenem namenu v leüh 1961 in 1962 (»-Uradni list FLRJ« št, 27/61 in 53/61), 7. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu FUtJ«, uporablja pa se od 1. januarja 1963. R. p. gt. 203 Beograd, 21. decembra 1963 Zvezni izvrSn; svet Sekretar; Podpredsednik: Veljko Zekovič s. r, Mijaiko Todorovič s. r. „PÄPIRLES u poslovno združenje industrije papirja in lesovine LJUBLJANA, Titova 13/il se v imenu svojih Članov: Sladkogorske tovarne papirja in kartona Sladki vrh, Tovarne lesovine in lepenke Ceršak, Papirnice Količevoj Tovaine lesovine in lepenke Podvelka, Tovarne lesovine in lepenke Prevalje, Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče. Tovarne lepenke Tržič, Tovarne celuloze in papirja VevČe-Medvode, Vev5e, Tovarne celuloze in papirja >^Djuro Salaj-«, Videm-Kršbo, Rudnika kaolina Crna-Kamnik, Rudnika lignitaj gline in krenicnovih peskov. Globoko pri Brcžicah, Rudnika živega srebra Idrija, Kudiiika rjavega premoga Kanižarica—Črnomelj, Kudnika lignita Velenje, Rudnika rjavega premoga Laško, Rudnika svinca in topilnice Mežica, Rudnika rjavega premoga Presika—Ljutomer, Rudnika rjavega premoga Senovo, Rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik, Trbovlje, Rudnika Črnega premoga Sečovlje, Rudnika rjavega premoga Zabukovca in * Rudnika rjavega prenioga Zagorje priporoča za dobavo celuloznega in jamskega lesa. DVA SISTEMA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Dr, ing. Rudolf Pipan (Ljubljana) Uvod V zveznem Uvadnem listu št. 12/1963 je bil objavljen, pravilnik o spremembah nomenklature gospodarskih organizacij glede na dejavnost, s katero se ukvarjajo. Med drugim so tam navedene tudi spremembe gozdarskih dejavnosti. Podjetij za gojenje gozdov z oznako 311-10 in podjetij za izkoriščanje gozdov z oznako 311-20 po tej novi nomenklaturi ni več, namesto njih je uveljavljena dejavnost »gospodarjenje z gozdovi« z oznako 311-10, Globlji pomen teh sprememb je v dejstvu, da je sedaj možno ustanavljati samostojna podjetja le za tiste dejavnosti, ki so kot take priznane. Torej pri nas ni več mogoče ustanavljati podjetij, ki bi se pečala le z gojenjem ali pa le z izkoriščanjem gozdov, temveč je dopuščena ustanovitev le takšnih podjetij, ki se ukvarjajo s celotnim kompleksom dejavnosti, Id jih označujemo s skupnim imenom-gospodarjenje z gozdovi. V tej dejavnosti sta zajeti gojenje in izkoriščanje gozdov ter drugo strokovno uveljavljanje kot ena sama kompleksna dejavnost. Takoj po osvoboditvi smo dobili nomenklaturo gozdarskih dejavnosti, kjer je oznaka gospodarske panoge 311 pomenila dejavnost gojenja gozdov, 312 lovno dejavnost in 313 izkoriščanje gozdov. Panoga 312 je bila nato opuščena in so jo v di'ugih republikah povezali s 311. Panogi 311 in 313 sta pozneje dobili drugačne nazive. V praksi pa Še vedno rEidi' uporabljamo te sicer zastarele oznake, toda le kot kratice za posamezne dejavnosti v okviru gospodarjenja 2 gozdovij ki se razlikujejo po tehnoloških in tudi ekonomskih značilnostih. Kot kratice bomo tudi v tem članku za razlikovanje dejavnosti gojitve in izkoriščanja gozdov uporabljali oznake 311 in 313. Zdi se mi za naše razmere posebno značilno, da omenjene spremembe v nomenklaturi gozdarskih dejavnosti niso vzbudile skoraj nič pozornosti. Prizadete organizacije in strokovnjaki smo jih sprejeli kot same po sebi razumljive, ker so v praksi že uveljavljeno in je uradni list le registriral dejansko stanje. In vendar je ta na videz nepomembna odredba v uradnem listu zaključna faza dolgotrajnega razvojnega procesa, pomeni uresničenje dolgoletnih ciljev gozdarske stroke. Menim, da se Še vedno ne zavedamo globokega pomena teh sprememb. Kolikor mi je znano, smo edina država, ki je svoje tj. družbene gozdove izročila podjetjem, da jih izkoriščajo in hkrati skrbijo tudi za njihovo obnovoj nego, melioracijo itd. Zdi se mi, da smo prav mi starejši gozdarji, ki smo bili vzgojeni in smo delovali v čisto drugačnem sistemu gospodarjenja z gozdovi, poklicani opozoriii na bistvene razhke med starim in novim. Socialistična država je izročila gozdove podjetjem, da gospodarijo z njimi, analogno kot je izročila tovarne delovnim kolektivom. V tem je bistvo pojava, ki ga obravnavamo. Pojem podjetja je nastal že v kapitalističnem gospodarskem sistemu; bil je povezan a pojmom tveganja. Podjetnik je bil tisti, ki se je za razliko od obrtnika odločil, da bo proizvajal uporabne dobrine, ki jih ni nihče naročil. Odločil se je za tveganje, ker je bil prepričan, da bo vendarle; našel odjemalce za svoje proizvode. Marx je opozoril na to, da so podjetniki že od za&tka skušali riziko podjetja prevreči na dinige, na proletariat, ki so ga izkoriščali v svojih podjetjih. V Kapitalu ]e prikazal, kako se je porajajočim se kapitalistom, v glavnem so spo.detka to bili predstavniki tekstilne industrije, posrečilo pregnati zakupnike z manjših farm, ker je tekstilna industrija potrebovala obširna vele-posestva, ki bi proizvajala le volno. Zato jim ni ostalo drugega, kot poiskati delo v tovarnah, v glavnem v tekstilnih delavnicah. Kapitalisti, ki so zakupnikom odvzeli njihova proizvajalna sredstva, so bili hkrati absolutni gospodarji tudi drugih proizvajalnih sredstev. S tem je bila ustvarjena taka situacija, da so lastmki proizvajalnih sredstev lahko izkoriščali ljudi, ki so prihajali k njim s prošnjo za delo in za zaslužek. Tudi obliko izkoriščanja je odkril ir\ razgalil Marx. Edini razlog podjetniške proizvodnje uporabnih dobrin za trg — torej blaga —, je želja za dobičkom, Podjetnilt kupuje s sredstvi, za katera mu je priznana lastninska pravica, zgradbe, stroje, surovine in tudi — delovno silo. Razlika med vloženimi sredstvi in tistimi, ki jih podjetnik dobi, ko proda svoje blago, je dobiček. Ti odnosi so izraženi v obrazcu vrednosti (W). W = c + v + m, kjer pomeni konstantni kapital, tj. zgradbe, delovne priprave in surovino, >rV'" variabilni kapital tj, ceno delovne sile in presežno vrednost ali dobiček. Kratko rečeno, dobiček je nastal tako, da je bila delovna sila kupljena na tržišču po občutno nižji ceni, kot je ustvarjala vrednost, ki ni nič drugega kot v proizvodnjo vloženo družbeno potrebno delo, opredmeteno delo tj. .vc*. in živa delovna sila v -f- m. Čeprav v tem članku ne bomo razpravljali o zakonu vrednosti, vendar se inu ne moremo popolnoma izogniti, če hočemo razumeti razvoj industrijskega kapitalizma. Ko se je namreč v delavskih množicah utrdila zavest, da s svojim delom ustvarjajo vrednosti, ko se je razplamtela razredna borba, ko so v posameznih deželah delavci, prevzeli v svoje roke oblast in so s tem opogumili tudi delavce v drugih deželah, kjer je ostala stara družbena ureditev, tedaj se je delovna .sila podražila in ima stalno tendenco naraščanja. Za kalkulanta kapitalističnega podjetja delovna sila ni več tisti faktor, ki ga najlaže obvlada, temveč je postala faktor, ki lahko poruši vse kalkulacije. Zato je za razvoj modernega industrijskega kapitalizma značilno, da skuša delovno energijo ljudi nadomestiti z drugimi viri energije Ce s pomočjo strojev, elektrike, premoga itd. dosežemo povečanje proizvodnje ob enakem ali celo manjšem številu delavcev, tedaj to pomeni, da na enega delavca odpade vedno več proizvodov Z drugimi besedami: storilnost dela, preračunana na enega človeka, nenehno raste. V novih razmerah so mogla obstati le tista podjetja, ki so uvedla nove produktivne metode ter dosegala in dosegla vedno večjo storilnost. Razredna borba je torej postala najmočnejši razlog za povečanje storilnosti. Industrijski način proizvodnje, morda bi lahko rekli — industrializacija, pa ni obstala le na področju tekstilne industrije, temveč je kakor povodenj zajela skoraj vse panoge proizvodnje dobnn. Najprej jo je sprejela kovinska industrija, industrija delovnih priprav, rudarstvo itd. Ta proces se ni ustavil niti pred vrati agraa-ne proizvodnje, najstarejše in zato tudi najkonzervativnejše proizvodne panoge. Industrializacija agrarne proizvodnje se je začela v /\meriki in je pozneje prešla tudi v evropske države in njihove kolonije. Industrijski iiaäti agrarne proizvodnje v Amoriki in visoka stopnja izkoriščanja domačih delavcev v kolonijah sta povzročila agrarno krizo v Evropi, ki še vedno traja. Evropa zaradi svoje prenaseljenosti, rdie(a in močnih 'zgodovinskih in socialnih silnic ne more organizirati agrarne proizvodnje na industrijski način. Prebivalci beže s podeželja v mesta, kjer Jim industrija nudi boljše življenjske pogoje. Vkljub temu se opaža vedno raočnejSa težnja, da bi se tudi v Evropi uveljavile metode industrializacije agrarne proizvodnje. V tem splošnenn procesu industrializadje, ki se je začel v zahodnih državah in je od tam prodiral na vse strani, pa naletimo na osamljeno področje človeške dejavnosti, ki je ostalo izven tega procesa, to je gozdarstvo. V državah, kjer ata industrializacija in tehnika dosegli visoko razvojno stopnjo, npr. v Nemčiji, Franciji, Avstriji itd., se z gozdovi gospodari v glavnem na isti način kot pred stoletji. Predvojna Slovenija se glede tega ni prav nič razlikovala od zahodnih držav, zato na primeru naže dežele, ki jo najbolje poznamo, lahko predočimo glavne značilnosti tistega sistema gospodarjenja z gozdovi, ki ga bomo označili kot »stari«. Po potrebi bomo uporabili tudi primere iz drugih predelov Jugoslavije, zlasti iz Hrvatske, da bi nazorno predočili nekatere značilnosti. 2e posestno stanje, struktura gozdne posesti, nas opozarja na nekatere značilnosti. "V predvojni Sloveniji je bilo skupaj 703.0ü0ha gozdov. Mali gozdni posestniki, po večini kmetje, bilo jih je 138,000, ki so imeli največ 50 ha gozda, so imeli 505.000 ha gozdov ali 70% vseh gozdov. Posestnikov z nad 50 ha gozda je bilo le 768, toda bili so lastniki 203.QOO ha gozdov ali 30%. V tej skupini večjih gozdnih posestnikov je bilo ok, 40 takih, ki so imeli veČ kot 1000 ha, skupno pa so imeli 110.000 ha gozdov. Kmečki gozdovi so bili gospodarsko pomembni, ker so majhne in srednje kmetije oskrbovali s potrebnim lesom in drvmi, še važnejši pa je bil njihov pomen, ker so pokrivali deficit agrarne proizvodnje. Cini manjSe dohodke je dajalo poljedelstvo, tem bolj so bili kmetovalci navezani na dohodke iz gozda. Gozd je tako postal vir svojevrstne subvencije, ki je omogočala obstoj druge pasivne gospodarske panoge. Vendar pa ta subvencija ne priteka izključno kot gozdna renta, diferencialna renta položaja, temveč je kmeiki gozdni posestnik v svojem gozdu imel materialno osnovo, ki mu je omogočila koristno uporabo njegove delovne zmogljivosti. Po tej poti se je naš kmet vključeval v blagovno proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov. Lahko bi pričakovali, da so veleposestniki drugače, moderneje in napred-neje gospodarili z gozdovi kot mali in srednji kmetje. Od skupnih 203.0ÖQ ha veleposestniških gozdov je pripadalo državnemu gozdnemu erarju, banovini, občinam in vasem Je 5068 ha, cerkvenim ustanovam 18.000 ha, bankam, delniškim družbam in podobnim kapitalističnim ustanovam pa ok. 11.400 ha, tj., približno 1,5% skupne površine gozdov. Malo manj kot 170.000 ha gozdov so imeli zasebniki, večinoma potomci nekdanjih fevdalcev. V stari Jugoslaviji je bila leta 1934 izvedena agrarna reforma, ki je odvzela gozdnim veleposestnikom, aristokratom tujih narodnosti komaj 22.00Ü ha gozdov, tako da se posestna struktm-a tudi po tej reformi ni bistveno spremenila. Kot smo že omenili, so banke, delniške družbe in "druge kapitalistične organizacije imele komaj 11.400 ha gozdov ali 1,5% celotne površine. 2e samo ta neznatni delež kapitalističnih organizacij je značilen. Pri tem moramo poudariti še to, da banke niso kupovale gozdov načrtno oziroma namenoma, temveč so prišle v njihovo posest takrat, kadar je dolžrdk propadel in mu niso mogle vzeti drugega kot gozd. Kapitalizem se ni mogel sprijai^niti z gospodarjenjem z gozdovi razen v redkih primerih, ko so tovarne celulozc kupovale gozdove in z njimi gospodarile, da bi si tako zagötovile surovino za daljše razdobje. Fevdalci pa so obdržali obsežne gozdove ne le pri nas, temveč povsod v Evropi, ne mordn zato, ker so se uspešno upirali kapitalistični agresiji, temveč zato, ker kapitalističnim podjetnikom ni bilo do tega, da bi svoj denar vlagali v gozdove. Kakšni so bili razlogi za ta pojav? V kapitalističnem gospodarskem sistemu velja 7:akon >vpovprečne profitne sLopnje-v, Kapitalist zahteva, da mu njegov kapital vi-že vsaj tolikšen dobiček, ki velja za določeno razdobje in druge razmere kot nekakšno povprečje. Brž ko se gospodarske razmere v določeni panogi poslabšajo itn se zmanjša povpraševanje po določeni vrsti blaga, se bo kapitalist skušal ukvarjati s kakšno drugo dejavnostjo, ki obeta večje dobičke. Seveda mora' najprej likvidirati svoje dotedanje angažmaje, da bi sprostil denarna sredstva za novo dejavnost. Gozd pa počasi raste, denar se počasi obrača, veäje površine gozdov je- težko prodati. Predno bi likvidiral premalo donosno gozdno gospodarstvo, bi že minila priložnost udeležiti se bolj dobička-nosne dejavnosti. Ker kapitalizem ni bil zainteresiran za primarno proizvodnjo lesa, tj za gospodarjenje z gozdovi, so le-ti ostali v rokah maloštevilnih gospodarskih subjektov, ki so se zanimali za to gospodarsko panogo bodisi zato, ker so gozdove podedovali ali pa so gozdovi drugače ustrezali njihovim gospodarskim interesom. To pa so bili v prvi vrsti potomci fevdalcev, cerkev, ki ie še iz ievdalnih časov imela nekaj gozdov v svoji posesti in končno državni erar, kateremu so po zakonu pripadli gozdovi, za katere ni nihče drug dokazal lastninske pravice. Takšni lastninski odnosi so glavni razlog, da je gospodarjenje z gozdovi potekalo izven kapitalističnega interesnega področja in je ustvarilo svojevrstne gospodarske metode in oblike. Stari sistem gospodarjenja z gozdovi Gospodarji gozdov so odločali, kako naj ae z njimi gospodari. Pri tem so na oblikovanje gospodarskega sistema najbolj odločilno vplivali fevdalni gozdni veleposestniki Tudi državni gozdni erar je v glavnem po.snemal metode, ki so se najprej uveljavile pri velepoisestvih. Veleposestva so imela svoje gozdnogospodarske urade, V državnih gozdovih so to bile direkcije gozdov, ki so ustrezale vlogi uradov pri zasebnikih. Ti centralni uradi so navadno imeli svoj oddelek za urejanje gozdov in računovodstvo. Terensko službo so opravljali gozdni oskrbniki in upravitelji. Njihove naloge so bile skrbeti za varstvo meja in lesne zaloge pred uzurpacijami in krajo. Izvrševali so gozdnogospodarski načrt s tem, da so odkazovali drevje, izdelovali obračun lesne mase in ocenjevali prodajno vrednost stoječega drevja, če si te vloge ni pridi'žala centralna taksacija. Razen tega je bila skrb za lovišča važna naloga uslužbencev pri zasebnih vel epos est vi h. V mnogih piimerih je bilo lovstvo važnejše od gozdarske dejavnosti. Zanimivo je, da gozdna veleposestva niso zaposlovala delavcev, temveč so imela le stalne strokovne uslužbence. Le v redkih primerih so najemali mezdne delavce, dninarje, da bi opravili nekatera gozdnogojitvena dela, V državnih kot v privatnih veleposestniških gozdovih so skrajno varčevali z gozdnogojit-venimi izdatki. Višje kvalificirani uslužbenci so se izživljab v problematiki sečenj, v manjši meri redčenj, ukvarjali so se z zaščito gozdov pred škodljivci in so seveda morali obvladati dendrometrijo, da bi mogli pravilno sestavljati cenitvene elaborate kot podlago sa računanje cene lesa na panjUj torej izklicne cene za. prodajo na licitacijah. Letni etat so prodajali bodisi malim potroSnikom iz bližnje okolice ali pa lesnim trgovcem in jnduatrijcem, V enem in drugem prüneru je mora! kupec les sam posekati in spraviti iz gosda. Dolžnost gozdarskih ustanov pa je bila nadzorovati majhne in velike kupce, skrbeti za red v gozdu in ukrepati proti tistim, ki so prekršili pogoje, pod katerimi so kupili stoječe drevje. Bistvo dolžnosti strokovnih uslužbencev je bilo v čim popolnejšem zajemanju rente v blagajno gozdnega posestnika. Ta jim je od doseženih dohodkov plačeval stalne osebne prejemke, Privatni veleposestniki kot tudi državni erar so skušali čimbolj zmanjšati denarne zaslužke uslužbencev, zato pa so jim rade volje priznavali pravico do naturalnih prejemkov. Vsi takšni ukrepi so imclii skupen cilj v tem, da bi lastniku gozdov zagotovili čim bolj neokrnjeno rento. Pri tem niso posvečali tolike pozornosti višini rente kot skrbi, da se ne bi zmanjšala s kakršnimi koli odbitki. To je značilno za miselnost ljudi, ki dobivajo dohodke brez dela, torej rento. Strokovna in ekonomska praksa sta sloneli na prepričanju, da je cilj gospodarjenja z gozdovi zagotovili lastniku Čimbolj neokrnjeno rento. Gozdno zemljišče so imeli za kapital, ki s svojo vrednostjo ustreza višini rente. Gozd, t. j, gozdno zemljišče in lesna zaloga sta predstavljala tipični primer delovanja kapitala, ki ustvarja po tej teoriji rento iz svojih lastnih moči, saj gozd prirasča tudi brez človekovega sodelovanja. Gozdna renta torej ne sloni na ekonomskem principu, ni posledica določenih ekonomskih in socialno političnih odnosov, temveč ima značaj in pomen naravnega zakona. Naloga ekonomske teorije na področju gozdarstva torej ni bila toliko v dokazovanju virov in obstojnosti rente, temveč v ugotavljanju objektivnih in subjektivnih pogojev, da bi dohodki nemoteno in nezmanjšano dotekali, podobno kot se izviri mineralne vode oskrbujejo, da voda ne uhaja, temveč da vsa priteka na površino, kjer jo zajemamo in prodajamo. Tako naj bi se tudi z gozdovi ravnalo, da se gozdna renta ne bi kamorkoli izgubljala, temveč da bi se realizirala v celotnem obsegu, ki ustreza naravi gozdov in razmeram določenega okolja. Glede teh načel je nemška ekonomska teorija u.^tvarüa dve smeri, dve šoli, ki sta se med seboj borili za priznanje. Ko je les pred nekaj več kot 200 leti postal dobrina, po kateri so vedno bolj povpraševali in mu je s tem v zvezi rasla tudi cena, sd je fevdalccm, ki so imeli večji del gozdov, odprl nov in važen vir dohodkov. Njihova glavna skrb je bila zagotoviti si trajnost tega vira dohodkov. To je pomenilo, da se lesna zaloga zaradi sečenj ne sme zmanjševati, temveč naj se seka le toliko, kolikor go^^dovi letno priraŠčajo, Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da so v tistih časih skoraj vsi gozdovi imeli bolj ali manj značaj pragozdov, torej so bile v niih nakopičene izredno velike lesne zaloge, seveda vmes tudi dosti defektnega drevja, ki bi ga bilo treba odstraniti iz gozdov. Zato naj bi se skrajšala obhodnja, da'bi se sestoji čim hitreje pomladili in tako zagotovili povečanje prirastka in produktivnosti zemljišča. Toda če upoštevamo zakonitosti, ki veljajo za gospodarjenje z enodobnimi gozdovi, tedaj ta utemeljitev ni posebno prepričljiva. Pri gospodarjenju s 140-letno obhodnjo v 1000 hektarski gospodarski enoti bukve na I., boniteti letno labko posekamo 5100 m* etata in v njem prevladuje debelejši, torej tudi dragocenejši les. Ce pa gospodarimo s krajšo obhodnjo, n. pr. 100-letno, tedaj se letni etat sicer poveča na 5800 m^ toda v njem prevladuje tanjSi les, ki ima manjšo prodajno vrednost. Ce bi obhodnjo se bolj skrajševali) bi se celo etat zmanjšal. Teorija največje gozdne rente je zagovarjala dolge obhodnje, priporočala je kopičenje velikih lesnih zalog v gozdovih v prepričanju, da bcKio s tem lastniku zagotovljene največje letne rente. Teorija največje čiste zemljiške rente pa je svetovala skrajšanje obhftdnje, da bi se mlajšim sestojem omogočilo hitrejše prirasčanje, Za obe teoriji je značilno to, da ne upoštevata povečanja dohodka od gozdov z uvedbo racionalnejšega izkoriščanja m z zmanjšanjem stroškov pri sečnji in izdelavi, z boljšim asortimanom gozdnih sorti-mentov, s povečanjem deleža tehničnega lesa na račun drv in z zmanjšanjem stroškov spravila ter transporta. Zakaj ne? Zato, ker so se gozdni posestniki odločili, da se ne bodo ukvarjali s takimi opravili, kajti taksna dejavnost jim ni bila po volji in ji tudi niso bili kos ter niso hoteli spremeniti svojega načina življenja. Glede eraričnih in drugili javnih gozdov je vladalo prepričanje, da takšne juridtčne osebe sploh niso kos uspeSno opravljati takšne naloge. Po tej miselnosti naj gozdni posestniki in njihovi strokovni organi samo oznaSijo les, ki naj se poseka, stvar lesnih trgovcev in majhnih potrošnikov pa je, da ga posekajo in spravijo iz gozda. Podobno kot menita privatni veleposestnik in državni erar v zahodnih kapitalističnih državah, da je naloga njunih gozdarskih organov označiti les za sečnjo, zastopajo tudi lesni trgovci in industrijci stališče, da se smejo le oni ukvarjati z izkoriščanjem gozdov. Pred nekaj leti je uprava državnih gozdov v Franciji povzročila razburjenje, ko je hotela prevzeti izkoriščanje gozdov v svoje roke, Podobne proteste je vzbudila tudi uprava državnih gozdov v stari Jugoslaviji, ko je v izkoriščanju gozdov vpeljal» tako imenovano »-lastno režijo^'. To razbürjenje se je poleglo šele tedaj, ko so trgovci uvideli, da ne gre za resne konkurente. Ko končujem s to skico gospodarjenja z gozdovi po starem sistemu, po-mišljam, ali nisem morda napravil vtisa, da je bil obravnavani gospodarski sistem na splošno slab. Dejstvo je namreč, da smo od svojih predhodnikov, ki so delovali v opisanih razmerah, prevzeli veliko dobro vzdrževanih založenih gozdov, ki jih sedaj izkoriščamo. Gozdarji stare generacije so bili predvsem biologi, poskušali so naravne proizvajalne sile usmerjati tako, da bi gozdovi dali Čim več čim boljšega lesa. 2'al takrat nekatere osnovne znanstvene panoge niso bile toliko razvite, da bi mogle močnejše vplivati na gozdno rast. Od naših predhodnikov pa smo prevzeli tudi mnoge preveč izkoriščene in zato slabo donosne gozdove, ker so njihovi lastniki Črpali večjo rento, kot Eo jo zmogli gozdovi v danih razmerah. l^ostaje našega razvoja Kritika starega sistema Praviloma začenja vsak napredek pri ugotavljanju pomanjkljivosti starega. Upoštevati moramo dejstvo, da strokovnjaki starega sistema niso bili zadovoljni s takratnimi razmerami. Predvsem je vzbujalo njihovo nezadovoljstva obi-;ašanje tujih kapitalističnih družb, ki so izkoriščale državne m druge javne gozdove. S svojim političnim vplivom in linančnim pritiskom so te družbe dosegle, da so se sečnje tako zelo koncentrirale, da sta bila s tem ogroženi naravno pomlajevanje in obnova gozdov. V hrvaških bukovih gozdovih so kapitalistične družbe dosegle, da je oplodna sečnja potekala v dveh namesto v treh aÜ štirih stopnjah. Najprej so posekali polovico lesne zaloge, v 10 do 15 letih pa ostalo drevje. Seveda tega verjetno ne bi mogli doseči, če nekateri gozdarski strokovnjaki ne bi dali svojega strokovnega mnenja, da je tak način semnje pravilen in da ustreza prirodnim razmeram. V enem zadnjih Sumarskih listov £itaino ostro kritiko ing, Petra Dragišiča, ki govori o divjili sečnjah, ki so zelo skvarile sestoje, iVInogi se še spominjajo velikili afer z dolgoročnimi pogodbami za izkoriščanje gozdov v Bosni, Velekapital je diktiral talce pogoje in vrSil tolikšen pritisk na državne gozdarske organe, da se je sekalo tako intenzivno in na tak način, da je bilo očitno v škodo trajnosti gozdne proizvodnje. Politične stranke so v borbi za mandate dosegle navidezno zmago nad tujim kapitalom s tem, da so majhnim domačim žagarskim podjetjem zagotovile znatne količine hlodov, V resnici pa so predpise izigravali. Na eni strani je bilo očitno škodljivo, ker so del lesa iz državnih gozdov predelovali na primitivnih tehnično zao.^talih žagah namesto v modernih podjetjih. Dostikrat pa se je zgodilo, da so koncesije za male žage dobili politični agitatorji vladajoče stranke kot nagrado za politične usluge. Ti ljudje so odkazani les navadno prodajali kapitalističnim družbam in uživali rento. Državni gozdni er ar je torej del svoje rente odstopal ljudem, ki so bih zaslužni za vladajočo stranko. Znani so tudi iz naše dežele primeri, ko so državne gozdne direkcije zahtevale kredite, da bi zgradile žičnico, cesto ali pa žago. Taki predlogi so bili opremljeni s prepričljivo ekonom.^ko dokumentacijo, kako bo vloženi denar državnemu gozdnemu erarju kmalu povrnjen zaradi povečanega povpraševanja in s tem v zvezi zaradi viSjih cen lesa na panju. Ko pa so zainteresirani lesni trgovci zvedeli za take predloge, so pred prvo svetovno vojno pohiteli na Dunaj, po njej pa v Beograd in prepričali tamkajšnje organe, da sploh ni potrebno, da bi država porabljala svoj denar za te namene. Ponudili so, da bodo sami zgradili žičnico, ki bo po določenem času prešla v državno last. Za to uslugo so zahtevali le »^malenkost-«, t j. da se jim zagotovi za daljšo dobo določena kvota lesa po znižanih cenah. Seveda je varčna država rade volje sprejela take predloge, kapitalist pa je bil vesel, kajti Še nikoli ni tako dobič-kanosno vložil svojega denarja kot takrat, ko je na svoje stroške zgradi! državi žičnico ali drugo prometno napravo oziroma Sago, kjer je dolga leta ustvarjal ekstraprofite. Tudi ni rai^ vesel ji va zgodba o tako imenovanj ^-lastni režiji« v državnih gozdovih. Državni gozdni erar je na predlog direkcij odobril, da se del letnega etata izdela v lastni režiji gozdnih uprav. Predpisan je bil pravilnik o organizaciji tega dela in o delitvi dobička, ki ga bodo uprave dosegle s tem, ker bodo zajele podjetniški dobiček, ki so ga drugače ustvarjale privatne firme. Seveda so se zasebna podjetja v začetku temu zelo upirala, toda gozdarski uslužbenci so zagovarjali ^-lastno režijw«, češ da njihove delovne zmogljivosti niso zadosti izkoriščene in da bi s svojim delom v rezijskih opravilih povecah tudi svoje skromne dohodke. Kmalu pa se je pokazalo, kako šibke so bile Le •»režije". Nekje so gozdne uprave ravnale tako, da so boljša sečišča rezervirale za režijo, našle so akordante, ki so zbrali delavske skupine; le-te so posekale in izdelale les in ga zložile na pristopnih mestih Ves riziko so torej prevzeli nase akordanti o^jroma delavske skupine. ICer državne uprave niso imele nikakršne transportne opreme, jim ni preostalo drugega, kot da so les v gozdu pri panju ponudile trgovcem po načelu licitacije. Tigovci so kmalu sprev-ideh, da je ta »^režija« za njih celo ugodna. Najtežje opravilo pogajanja z delavci so prevzele gozdne uprave, nato pa niso vedele, kaj naj store z lesom, če ga trgovec ne bi prevzel in odpeljal. Trgovci so imeh Še vedno monopolni položaj, Ce so si le-ti med seboj sporazumno razdelili interesna področja, jim nihče ni mogel do živega. Kadar se je kak novinec hotel vriniti modnje ali pa samostojno delati, so ga navadno gospodarsko uničili. Lahko bi na dolgo pripovedovali anekdote o nesmiselnem gospodarjenju v državnih in veleposestniških zasebnih gozdovih, Gozdni posestniki te kategorije so se dosledno izogibali, da bi prevzeli v svoje roke tudi izkoriščanje gozdov, Če pa so to vendarle poskušali, niso bili zato dovolj pripravljeni in so ravnali polovičarsko. Značilnosti povojnega razvoja Leta 1945 je bila pri nas nacionalizirana lesna industrija ter )e prenehala delovati tudi zasebna trgovina z lesom. Njune naloge so prevzeli upravni organi oziroma organizacije. V Sloveniji je bilo ustanovljenih 22 državnih gozdnih uprav, ki so prevzele bivše velepo.wstniske gozdove in lesnoindiistrij-ska podjetja. Po teh spremembah ni bilo veö mogoče prepuščati trgovskim podjetjem opravil v zvezi z izkoriščanjem gozdov, temveč jih je bilo potrebno izvajati v režiji. Razumljivo je, da je bilo le malo takšnih strokovnjakov, ki so imeli neposredne skušnje v organizaciji in vodenju izkoriščanja gozdov. Zato so te naloge večinoma prevzeli bivši uslužbenci zasebnih podjetij, ki so že pred vojno san:ia izkoriščala svoje gozdove. Vendar pa smo v Sloveniji imeli le malo takšnih veleposestev, ki so sama organizirala sečnjo, spravilo in transport lesa do svojih Sag ter so prodajala žagan les ali pa celo finalne t>roizvode; v drugih republikah pa jih je bilo še manj. Čeprav so bivši uslužbenci zasebnih lesnih in trgovskih podjetij imeli bogate in neposredne izkušnje z izkoriščanjem gozdov in predelavo lesa, so se vendar le težko znašli v novem planskem gospodarstvu. Sčasoma pa se je zlasti med mlajšimi gozdarskimi strokovnjaki našlo vedno več takšnih, ki sta jih veselili organizacija in vodenje na področju izkoriščanja gozdov. Pozneje, leta 1B49 je bilo v Sloveniji ustanovljenih 16 gozdnih gospodarstev kot podjetij, ki so bila podrejena ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo. Dejansko so bila ta podjetja le izvršni organi ministrstva. Ta prvotna gozdna gospodarstva so se ukvarjala hkrati z gojitvijo, varstvom in izkoriščanjem gozdov, posekani ]es pa so predelovala na lastnih industrijskih obratih za mehanično predelavo. Leta 1950 so se ta podjetja reorganizirala, tako da so bila osnovana nova gozdna gospodarstva (GG), ki so se ukvarjala le z gojenjem gozdov do vključno odkazovanja, les na panju pa so prevzemala nova lesnoindustrijska podjetja (LIP), ki so opravljala sečnjo, prevoz in mehanično predelavo lesa. GG so bila organizirana kot ustanove s samostojnim finansi-ranjem, LIP pa so razvila delavsko samoupravljanje. Vidimo, da se je v tej organizaciji deloma ponovil tip predvojnega gozdnega veleposestva, ki je zajemalo le gozdno rento, trgovina oziroma lesna industrija pa sta opravljali eksploatacijo gozdov in mehanično predelavo lesa. V novih razmerah so to vlogo prevzela LIP, Leta 1953 je bila izvršena nova reorganizacija, tako da so GG prevzela od LIP izkorišGanje gozdov. S tem so si sama ustvarjala dohodke in so v zvezi s tem dobila status podjetij z delavskim samoupravljanjem, čeprav so to samoupravljanje vpeljala že prej. Nova gozdna gospodarstva so nekaj časa predstavljala svojevrsten podjetniški tip, kakršnega pred vojno nismo imeli. Od okrajnih ljudskih odborov so ^kupovala.« les na panju, ga posekala in izdelala, toda niso ga predelovala, temveč so ga prodajala industrijskim podjetjem m drugim potrošnikom. Opravljala so tudi gozdnogojitvena in gozdnogradbeniška dela kot uslužnostna pod- jetja. Okrajni ljudski odbori so jim platevali ta dela kot upravni organi družbenih gozdov, in sicer sredstev takratnih okrajnih gozdnih skladov. S to podjetniško obliko je bil predrt zid, ki ]e v starem sistemu ločil gozdarja goji tel j a od eksploalatorja gozdov. Ob tej »priložnosti je veliko gozdarskih strokovnjakov prešlo iz LIP v GG. Nihče ni pričakoval, da bodo novoustvarjena podjetja, v razmeroma kratkem času dosegla tolikšne uspehe, kot so jih dejansko. Spominjam se, da smo imeli leta 1954 v Beogradu prva posvetovanja o novejm zakonu o gozdovih. Ob tej priložnosti smo sodelavci iz Slovenije predlagali, naj se za vso dr Savo predvidi takšen tip gospodarskih organizacij za upravljanje- družbenih gozdov, kot je bil pravkar uresničen v Sloveniji. Toda s svojimi predlogi nismo nažli razumevanja. Nasi partnerji iz drugih republik so nam dokazovali, da bi büo preveč tvegano, če bi družbene gozdove izročili v gospodarjenje gospodarskim organizacijam. Le-tem bö — tako so nam govorili — do tega, da sekajo Čini več. Čeprav jim bo etat količinsko določen, vendar bodo skušale izkoriščati predvsem pristopne gozdove, ne bodo pa skrbele za zgradnjo cestnega omrežja. Navajali so, da gozdnogospodarska organizacija sicer res lahko poveča dohodke in s tem tudi osebne prejemke, če bolje organizira delo, toda še laže doseže večji čisti dohodek s tem, da ne opravlja nalog iz gojenja in nege gozdov, ki v dogledni bodočnosti ne donasajo nobenih finančnih učinkov Poudarjali so, da sta v tipu gozdnih gospodarstev, kakrSna so bila leta 1954 ustanovljena v Sloveniji, združeni dve dejavnosti, ki se razlikujeta tako po svojih tehnoloških značilnostih kakor tudi po svojem ekonomskem značaju Gojitev gozdov (kratica: 311) je čisto bioloSka dejavnost, ne ustvarja nobenega blaga za tržišče (izjema so komercialne drevesnice) in torej tudi nobenih originalnih dohodkov. Izkoriščanje gozdov (313) sicer močno vpliva na primarno proizvodnjo lesa, vendar pa je po svoji naravi čisto tehnična dejavnost, ki ustvarja blago za tržišče — gozdne Sortimente — in s tem tudi dohodke. Iz tega — tako so nam govorili — se mora neogibno sklepati, da bodo kolektivi gozdnih gospodarstev vso pozornost posvetili blagovni proizvodnji. Največ jim bo do tega, da sekajo čim veČ, da porabijo čim manj denarja za gojenje gozdov. Na take in se mnoge druge očitke smo odgovarjalij da s tehničnimi elaborati, gozdnogospodarskimi narčti, lahko predpišemo naloge in dolžnosti gospodarskih organizacij, da z ustrezno inšpekcijsko službo lahko kontroliramo uresničevanje teh načrtov, da torej ni takih nevarnosti, kot jih slikajo, "Vendar druge republike takrat še niso sprejele organizacijske oblike gozdnih gospodarstev, ki bi združevala obe dejavnosti, 31J in 313, temveč so obdržale gozdna gospodarstva kot ustanovej ki so ukvarjajo z gojenjem gozdov, ob njih pa lesnoindustrijska podjetja, ki so Opravljala sečnjo v gozdovih in mehanično predelavo lesa. Ker takrat še ni bil sprejet zvezni zakon o gozdovih, ki bi določal obvezne organizacijske oblike, je Slovenija mogla obdržati svoj tip gozdnogospodarske organizacije. Postala je takorekoč eksperimentalno območje, na katerem se je v praksi preizkušala ustreznost določenega sistema upravljanja z družbenimi gozdovi. Leta 1961 je bil sprejet novi zvezni temeljni zakon o gozdovih, ki je za vso državo predpisal enotno obliko gozdnogospodarskih organizacij. Nova gozdna gospodarstva so postala prava pi-oizvodna podjetja. Zakon jim je izročil družbene gozdove, da z njimi gospodarijo, podobno kot tovarniški kolektivi vodijo proizvodnjo v svojih obratih. S tem je bil ustvarjen v naši državi čisto nov sistem gospodarjenja z družbenimi gozdovi, kakrgnega doslej se nikjer nismo poznah. Iz tega izvn-ajo tudi nove m drugačne dolžnosti delovnih kolektivov, katerim so gozdovi zaupani. Novi sistem gospodarjenja z gozdovi Kot smo že omenili, je bistvena značilnost podjetTiiške dejavnosti v tem, da ustvarja vrednosti, ki so večje od vrednosti sredstev, vloženih v proizvodnjo. Podjetju, ki ne ustvarja presežnih vrednosti, ni upravičen obstoj. Prav zato, da bi podjetja usposobili za ustvarjanje presežnih vrednosti, imajo le-ta poseben statut, posebno organizacijsko obliko, ki jim lajša doseganje tega cilja. Gozdna gospodarstva so po novem temeljnem zakonu o gozdovih postala prava proizvodna podjetja, zato se morajo prilagoditi zakonom, ki veljajo za podjetja, ekonomskim kakor tudi posebnim družbenim zakonom, s katerimi se določajo pravice in dolžnosti delovnih icolektivov do družbe. Omenili smo že, da so že leta 1954 mnogi strokovni in politični delavci dokazovali, da gospodarjenja z gozdovi ne moremo uspešno vključiti v podjetniško dejavnost. Ob tej priložnosti nas predvsem zanima dejstvo, da teh argumentov ni nihče teoretsko ovrgel. Ne moremo namreč oporekati, da so v vsakem gozdnem gospodarstvu objektivne možnosti za doseganje presežne vrednosti in da ta presežek ni vedno posledica boljše organizacije dela, uvajanja mehanizacije in povečanja storilnosti^ skratka prizadevanja kolektivov. Povečanja denarnih vrednosti v gozdnogospodarskih organizacijah lahko nastanejo tudi zaradi povečanja sečenj, t. j. z zmanjševanjem osnovnih proizvodnih sredstev kot je lesna zaloga v gozdovih ali z izbiro sečenj le v priročnih predelih in z zanemarjanjem odročnih gozdov. Cisti dohodek lahko nastane tudi kot posledica opuščenih gozdnogojitvenih nalog. Prihranki se lahko dosežejo tudi takrat, če se opustijo raziskovalna in pripravljalna dela, ki ustvarjajo perspektivne možnosti za bistveno povečanje in izboljšanje primarne gozdne proizvodnje, za neposredno bodočnost pa takšna dela ne obetajo povečanja linančnih dohodkov. Torej so gozdnogospodarske organizacije posebna vrsta podjetij, ki lahko izkažejo in dosežejo izreden finančni uspeh, nastal kot posledica zanemarjanja nekaterih bistvenih dejavnosti (gozdnogojitvene, vai-ovalnc, Študijsko-razisko-valne). Situacija, ki omogoča, da finančni uspoh lahko dosežemo tudi z izrazito slabim gospodarjenjem, je paradoks. Res je siccr, da skoraj v vseh gospodarskih panogah poznamo pojav tako imenovanega ^^roparskega^< gospodarjenja, zlasti je ta pojav dokaj pogost v rudarstvu, vendar pa sodimo, da v nobeni gospodai-ski panogi ni mogoče tako zelo roparsko gospodariti kot prav v gozdarstvu, Razlogi za to so številni: slaba preglednost nad obsežnimi gozdovi, zelo različni pogoji za gojenje in tudi za izkoriščanje gozdov, težka kontrola, itd. Naša podjetja se razlikujejo od podobnih v vzhodnih socialističnih državah po svoji veliki samostojnosti in delavskem sanioupravljanju, od tistih v zahodnih državah pa po tem, da so proizvajalna sredstva, ki jih uporabljajo, last družbe. Delavski kolektivi so neke vrste upravitelji družbenih proizvajalnih sredstev in so družbi odgovorni za svoje delo. Da bi zvezni in drugi finančni organi mogli po enakih kriterijih presojati poslovanje vseh gospodarskih organizadj, so izdani zvezni finančni predpisi, v vsakem podjetju pa je računovodja še posebej odgovoren za pravilno flnančno poslovanje in za sestavo letnih in periodičnih zaključnih računov. Finančna služba v podjetjih je tako razčlenjena in zložena, da je za vodenje teh poslov potrebno skrbno prizadevanje vseh finančnih kadrov v podjetju. Zato je finančni obračun tned podjetjem in družbo tako vsestransko zagotovljen, da ni čudno, če finančni uslužbenci naših gozdnogospodarskih podjetij 7. zadoSčenjem trdijo, da je pri njih finančnO' vse v redu in da so pristojne finančne komisije in inšpekcije zadovoljne z njihovim poslovanjem. Toda ali je s tem izvršen tudi celotni obračun med družbo in gozdnogospodarskimi kolektivi? Najvažnejše proizvajalno sredstvo gozdnogöspodarskih organizacij je brez dvoma gozd. Tega proizvodnega sredstva pa računovodstva sploh ne poznajo aii ne priznajo. Po novih predpisih gozdna zemljišča niso osnovna sredstva, ne vpisujejo se v izkaze osnovnih sredstev in ne upoätevajo se njihove vrednosti. Ko so gozdna gospodarstva v Sloveniji leta 1961 samoinciativno izvršila valorizacijo samo enega dela gozdarskih proizvodnih sredstev, namreč gozdnega zemljišča, so naračunala okrog 5Ü milijard dinarjev vrednosti. Ce pa računamo, da gozdna zemljišča predstavljajo približno petino vrednosti gozda, tedaj bi gozdovi, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva v Sloveniji, pomenili znatno večjo vredjiost od 200 milijard dinarjev. Gozdna gospodarstva so edina podjetja v naši di-žavi, ki jim je družba izročila v gospodarjenje ogromne vrednosti, ne da bi bile te organizacije po obstoječih finančnih predpisih odgovorne za ta sredstva, V omenjenem starem sistemu gospodarjenja z gozdovi, je veljalo pravilo oziroma predpis, da so vso kupnino za posekani les nad etatom vlagali v poseben sklad, ki so ga imenovali vi-nepotrošna glavnica-«, to pomeni, da so smeli uživati le obresti od tega sklada. V našem novem gospodarskem sistemu pa nimamo še nobenih določil ali pravil, s katerimi bi strokovno vsebino odločb o trajnosti gozdnih donosov podprli z ustreznimi finančnimi predpisi. Naj omenimo še nekatere okolnosti, ki so važne za razvoj novega sistema gospodarjenja z gozdovi. V naši državi ni splošnih političnih in socialnih pogojev za uveljavljanje omenjenega kapitalističnega zakona ^povprečne profitne stopnje". Vendar pa se namesto tega vedno bolj očitno kažejo druge težnje, ki se jih sicer ne upamo imenovati »zakoni<, čeprav nastajajo z jasno zakonitostjo, namreč težnje k izravnanju življenjskega standarda delovnih ljudi. Vsak član naše družbe, ki Z normalno prizadevnostjo sodeluje v družbenem proizvodnem procesu ali pa pri drugih družbeno potrebnih dejavnostih, meni, da je njegova pravica, da se mu mora zagotoviti vsaj tisti povprečni življenjski standard, ki za določeno teritorialno okolje velja kot normalen. Opažamo, da delavci beže iz tistih proizvodnih panog in dejavnosti, ki jim ne morejo zagotoviti zadovoljivih osebnih dohodkov in iščejo zaposlitve tam, kjer so dohodki večji. Opažamo, da prihajajo delavci s podeželja v mesta in industrijske centre in so nekaj Časa zelo zadovoljni z dohodki, ki jih dosežejo v novih zaposlitvah, ker so le-ti znatno večji od tistih, ki so jih mogli doseči v oddaljenih, gospodarsko nerazvitih vaseh. Ko se vzivijo v novo okolje in primerjajo svoje dohodke z drugimi, tedaj niso zadovoljni, dokler ne dosežejo tudi oni tistega povfirečja, ki velja za ta kraj. Iz tega sledi, da nobena gospodarska panoga ne sme in ne more graditi svojega bodočega razvoja na primitivnem standardu svojih delovnih ljudi. To pomeni, da ne smemo računati s tem, da bomo od kjerkoli dobili gozdne delavce, ki bodo trajno zadovoljni z osebnimi dohodki, ki so nižji od povprečja v tistem okolišu. Zato moramo tudi v gozdarstvu Čim prej začeti uvajati tiste delovne metode, na podlagi katerih je industrijska proizvodnja zgradila svoj napredek. Družba, ki je izročila svoje gozdove gospodarskim organizacijam, bo prej ali slej zahtevala obračun t> tem, ali so te organizacije izkoristile pooblastila za uvajanje novjh delovnih metod, ki bodo omogočile veCjo produktivnost, večjo kohčino proizvodov pi> delavcu, obširnejše pogozditve in negovalne ukrepe itd. Zato morajo družbeni organi spremljati delo gospodarskih organizacij glede izkoriščanja gozdmh fondov. Prav tako je za presojo dejavnosti gospodarskih organizacij važno, koliko in kako vlagajo prigospodarjena sredstva v investicije, v osnovna sredstva in presojati, ali funkcije teh sredstev ustrezajo potrebam proizvodnje in povečujejo storilnost, ki na področju gojenja gozdov (311) pomeni povečanje obsega del, izraženo v naturalnih indikatorjih. Pi-ed-vsem pa je družba zainteresirana pri tem, da gospodarske organizadje racionalizirajo tehnološke jxjstopke v gozdarstvu. Zdi se, da smo na tem področju se zelo daleč od ciljev, ki jih moramo dose&. Kako moremo doseči sistematič-no povečanje storilnosti v gozdarstvu, če ne skrbimo za tehnološki proces proizvodnje tako, da lahko gozdarski kot tudi finančni strokovnjak enako uspešno doženeta vpliv tehnologije na finančni učinek ter meje za razvoj tehnologije, ki jih postavljajo finančne zmogljivosti? Dostikrat slišimo mnenje, da gozdnogospodarske organizacije ne morejo doseči tistih uspehov, ki bi jih sicer lahko, če bi imele večje dohodke, z drugimi besedami, če bi bile cene lesa višje. Prepričan sem, da so cene lesa pri nas dejansko prenizke. Vendar pa nimamo dokazov za to, da so gospodarske organizacije že uporabile vse možnosti, da bi z racionalizacijo proizvodnega procesa dose.gle tolikšno znižanje stroškov, da bi tudi pri teh cenah lahko 7. uspehom opravljale svoje naloge in hkrati zagotovile svojim delovnim kolektivom takšne osebne dohodke, ki ustrezajo povprečni življenjski ravni naših deJovnih ljudi-, Zato bi moralo biti zlasti gospodai'skim organizacijam in njihovim kolektivom do tega, da omogočijo takšno preglednost proizvodnih pi-o-cesov v gozdarstvu ter dokumentacijo o doseženem napredku, da bodo lahko zahtevale ustrezne spremembe finančnih inštrumentov ali pa cene lesa, ki bodo omogočile napredek gozdne proizvodnje v skladu z rastočimi potrebami po lesu. Opozoriti moramo še na eno okolnost. Gozdna gospodarstva v Sloveniji so dosegla v teh letih izredne uspehe, čeprav nihče ne bo trdil, da so svoje sile že do skrajnih možnosti razvile. Po novem zakonu o gozdovih so ustanovljena gozdna gospodarstva tudi v vseh drugih republikah. Pri tem niso povsod pravilno upoštevali pogojev, pod katerimi gozdnogospodarske organizacije lahko ■uspešno delujejo. Slišimo, da so ustanovljena tudi takšna gozdna gospodarstva, ki so za svoje gozdne Sortimente dosegla komaj povprečno ceno 3000 din za 1 m\ ali pa gozdna »gospodarstva« z letnim brutoproduktom, ki ne dosega niti 10 milijonov dinarjev. Po naših izkušnjah takšna gozdna gospodarstva sploh niso sposobna za obstanek. Prej ali slej bodo morala likvidirati. To pa bo sprožilo kritiko našega celotnega novega sistema gospodarjenja z gozdovi. Menim, da so prav gozdna gospodarstva v Sloveniji pokhcana in je tudi v njihovem interesu, da ugotovijo pogoje^ pod katerimi se novi sistem gospodarjenja 2 gozdovi lahko uspešno uveljavi. Kakšen pomen ima renta v novem gospodarskem sistemu V prejšnjih poglavjih smo razložili gozdno rento kot pojav, ki je nastal zato, ker se mladi kapitalizem ni hotel ukvarjati z gozdnim gospodarstvom kot s premalo rentabilno in premalo elastično gospodarsko panogo. Zaradi tega 30 potomci fevdalcev lahko obdržali obsežne podedovane ali pa kupljene gozdove. Ta razred goi;dnih posestnikov se ni znal pri]agoditi načinom kapitalistične industrijske proizvodnje, bil je zadovoljen z manjšimi dohodki, kj pa so mu pritekali brez dela in osebnih prizadevanj. V kapitalističnih državah pa državni er ar ni smel in tudi ni mogel ovirati podjetnosti tistega dela kapitalističnega razreda, ki se je ukvarjal z izkoriSčanjem gozdov. Torej je gozdna renta svojevrsten zgodovinski pojav, ki ima pravico do obstanka tak» dolgo, dokler se ne spremenijo razmere, iz katerih se je ta pojav rodil. Nastanek gozdnih gospodarstev in novi zakon o gozdovih sta potrdila, da pri nas ni ved pogojev za takšno gospodarjenje z gozdovi, ki bi mu bil cilj doseganje največje gozdne rente. Gozdna renta ni rezultat nespremenljivih dejstev, temveč izvira iz določenih proizvodnih metod in organizacije dela. Ce pa proglašamo gozdno rento kot zgodovinski, preživeli pojav, tedaj se zamajejo tudi temelji tako imenovanih »kvreduostnih razredov«, s katerimi smo toliko operirali v povojnih letih. Ni Se tako davno, ko smo skušali ugotoviti in začrtati v karte tako imenovano "-ekonomsko ničelnico«, t. j. Črto, ki bi pokazala, kje vrednost lesa na panju doseže ničlo. Ta prizadevanja smo opustili, ker je vsaka nova cesta predrla to črto, ne le vsaka cesta, temveč vsaka nova organizacij,ska oblika dela v gozdu, ki je omogočila zmanjšanje stroškov. Velika in močna gospodarstva sedaj izkoriščajo tudi take predele, ki so sami za sebe pasivni, izgubo pa izravnavajo aktivnejši gozdni obrati. Ob zaključku te razprave moramo zopet poudariti, da »-novi sistem« odpira tako velike možnosti za zboljšanje in razvoj gospodarjenja z gozdovi, kot jih Se pred nekaj leti nismo niti slutili. Te možnosti se ne bodo uresničile same po sebi, avtomatično, temveč le tedaj, če si bodo celotni kolektivi in vsa stroka načrtno prizadevali doseči te cilje. ŠAJKE IN SPL.^VI NA DRAVI Ing, Franjo Pahernik (Maribor) Ze pred davnimi časi so služile večje reke v naših slovenskih krajih prevozu tovora in ljudi. Razne ladje, äajke in splavi so nosili les, kamen in razne pridelke v nižje ležeče naselbine, največ lesa pa tudi sadja je prevažala reka Drava v naše južne pokrajine in na Madžarsko. Plovba po Dravi se je vršila Se pred stoletji, kar priča naslednja razprava. SAJKARSTVO Zgodovinar Dr. Muchar piše leta 1866 v svoji Zgodovini Štajerske, da so deželni stanovi izbrali Vuzenico kot gradbeno in vojaško odpravno postajo za bojne šajke, ki jih imenuje Nasarnschiffe. Da so Štajerski stanovi izbrali Vuzenico za postajo vojnih šajk, je moralo imeti svoj vzrok v tem, ker je kraj skrit in ni bil lahko dosegljiv sovražnikom Turkom, nadalje je bil tam ob izlivu potoka Cerkvenice v Dravo svet zelo primeren za pristanišče. Drugi vzrok je iskati v dejstvu, ker so tam že od nekdaj delali daleč mane in bržčas priznano dobre in za prevoz materiala pripravne ladje — šajke. Muchar omenja, da so morali pripraviti leta 1539 v Vuzenici 4Ü šajk, ki so jih čuvali po svojih stražarjih vuzeniški tržani. Leta 1541 so gradili v Vuzenid ladje in šajke za prevoz provianta cesarski vojski na Madžarskem, leta 1542 so plovili s 16 Šajkami na Dravi munidjo in orožje v hrvatske in slavonske kraje. Drugi viri govore, da so za časa avstrijske ►►vojne granice<< stražile meje na vodah proti Turkom manjše bojne ladje, opremljene z vesli in jadn in oborožene s lopovi. Ta plovila so imenovali »T s c h a i k e n«, vojske je bilo en bataljon šajk s 25 ladjami za plovbo na Dravi, Donavi, Savi in Tisi; pokrivalo moštva je bila š a j k a č a. (Beseda ^^Tschaike^« je gotovo identična s šajko,) Najbrž so bile poslane te ladje iz Vuzenice, Po ukinitvi vojne granice se je >vTscheikenkorps« transformiral v Donavsko flotUjo z monitorji. Ime gajke izvira verjetno iz turškega ali arabskega jezika, Nemci so rekli šajki Pl ätte (od besede »'piatt« — ploščato), Johan Hübners Staats- Zeitungs und Conversa-tionslexikon, Wien 1870, navaja: '►Sajke in čolni so mali brodiä ali ladje, katere uporabljajo na Ogrskem, posebno na Donavi za vožnjo z ene obale na drugo,« Madžarsko-hrvatski kralj Matija Korvin, ki je vladal v letih 1458 do 1490, je podelil Varazdincem privilegij, da so smeli uvažati les po Dravi brez carine. Kari Hiltl piše v svoji knjigi Das B a c h e r g e b i r g e Iz leta 1893 na 70. strani o reki Dravi in navaja, da so v Interesu splavarstva razstrelili na najnevarnejših mestih skalovje v Ribičjem nad Muto, izpod Ladin pri Radljah in nad izlivom Velke v Dravo, Dela je vodil gradbenik, zaposlenih je bilo pri tem 45 rudarjev in 43 zidarjev. Na straneh ll."? in 114 razpravlja Hiltl o Sajkah in splavih, o prevozu gradbenega lesa, drv in skodel. V glavnem se njegove navedbe ujemajo z mojimi opazovanji in podatki. Naš podravski zgodovinar Josip Mravljak (1892—1953), ki je bil rojen in živel v Vuzenid, opisuje v Časopisu za zgodovino in naravoslovje v Mariboru (letnik XXII iz leta 1927) staro Bratovščino s p 1 a v a r-jev v Vuzcnici takole: >>Župnijski arhiv v Vuzenici hrani poleg flosarske masne ustanove tudi zapiske ceha splavarjev, {blagajniška knjiga, udnina članov) in cinast vre iz leta 1Ö29 (v mariborskem muzeju). 2e za Časa turäkih vojn so bili vuzeniški splava.rji daleč znani (Muchar: Geschichte von Steiermark VIII), nedvomno so imeli že tudi takrat svojo bratovščino ali ceh, najbrž £ posebnimi statuti, ki pa so se zgubili. Iz omenjene knjige, ki se začenja z letom 1776 povzemamo, da se je ta bratovščina delila v mojstre, Izmed katerih so izvolili predstojnika in namestnika (Ob er vor steh er — Untcrvcrsteher), potem v hlapce-pomagače (Knechte), ter brate in sestre — podporne Člane. Leta 1776 je bilo 57 mojstrov, 27 hlapcev ter 20 bratov in sester. Nov seznam je fail sestavljen 1800; leta 1B12 je bilo mojstrov, hlapcev in bratov 133, sester 32, Članarina je bila 9 do 36 krajcarjev, za sestre pa je bila podpornina 4 krajcarje, od 1815 dalje pa 6 krajcarjev. Občni zbori so bili verjetno novembra, ker je v napisu nad seznamom članov za leti 1812 in 1819 datum 8. november, za dobo od 1820 do 1829 pa datum 5. november. Natančno je razvidno stanje posameznih skupin tega ceha v dobi od 1829 do 1839. Predstojnik je bil Anton Pacheraig p. d. Brodnik, ki je daroval ali dal napraviti za ceh cinasti vrč. Ta drži 2,51, ima kljun in pod njim gravirano ime Anton Pachernig, na pokrovu je gravirana letnica 1829 in ladja. Predstojnikov namestnik je bil Lovrenc KoSirl p. d. Vutej. Vpisanih je bilo 31 mojstrov z udnino 8 krajcarjev, 128 hlapcev in bratov, ki so plačevali 4 krajcarje letno, sester ni. Anton Pachernig je bil predstojnik do svoje smrti 1866. Za tem je bil predstojnik Gašper Grabner, zadnji Simon Hölbl, p. d. Rus, ki je umrl 24. XI. 1914, Z njim je zaspala tudi bratovščina, ki je imela v cerkvi svoj lestenec iz Slomškovih Časov. Pri nadžupniji so tudi listine masne ustanove splavarske zadruge od 6. XII. 1772, ki jo je potrdil goriški nadškof Kari Mihael Attems dne 2. julija 1773, Obe listini je potrdila cesarica Marija Terezija v Gradcu 3. XI. 1773 z novo listino, ki je bila izdana v treh izvodih, eden za cerkev v Vuzenici, eden za Spla-varsko zadrugo v Vuzenici in eden za dvorni arhiv. Na tej listini je velik državni pečat in 4 nečitljivi podpisi. Ko je denar zgubil vrednost, so bile maSe reducirane, danes pa ni ne denarja, ne obligacije. Ta dohodek nadžupnije je usahnil zaradi prve svetovne vojne.-« Ko se je začela razvijati lesna trgovina v Dravski dolini, so se zelo uveljavljali šajkarji in pozneje splavarji iz Vuzenice in bližnje okolice. V osemnajstem stoletju je raslo na Pohorju še veliko pragozdov. V drugi polovici tega in v začetku devetnajstega stoletja so začele izkoriščati steklarne graščinske gozdne komplekse okoli Rus, Lovrenca in Ribnice na Pohorju. Na pohorskih kmetijah je še vladalo patriarhalno življenje. Ko pa so postale potrebe po gradbenem lesu večje, so začeli kmetje predelovati les iz svojih gozdov na potočnih žagah in ga prodajati trgovcem ob Dravi, ki so ga prevažali na šajkah v kraje ob Dravi in Donavi. Na dravsko šajko nakladajo deske Gradnja šajk Sajka je bila preprosta ladja pravokotno oblike, 7 sežnjev dolga in 3 sežnje široka, 39 do 40 palcev visoka (13,5 X 6 X 1 m).' Njeno ogrodje je sestavljeno od 5 parov .>klup^< ali r u k«, S parov ^>špang«, 2 velike »žajšpana*-, 7 klafter dolga, 2 mala žajšpana, 3 klaitre dolga; zadnjima so rekli splavarji tudi j e ž e 5 a. Klupa je 6 colov debelo smrekovo deblo z lepo phtvo koreniko. * 1 dunajski paleS-cola 77,76 cm. 26,4 mm; 1 sežonj ali klaftra = 180,65 cm; 1 Laket izkopano v ravninskem gozdu - Dobravi, druge korenine so odsekane. Korenika tvori z deblom topi kot približno 100°. Spange so rabile istemu namenu kakor ktupe: bil je to štuk 10 on debel in 1 m visok ter postavljen pokonci. Na deblo klupe in na ležeči del špange je bil pribit pod šajke, na klupe in stebrišča pa staranice. Za pod in stfanice so uporabljali deske ali štuke, cole (= 40 mm) debele, in to skupno ok. Razvrščene so bile izmenoma klupa—španga— klupa, ŽajSpana sta bila iz lepega smrekovega debla, 12 col debela, 14 m dolga, raapolovljena z gosto vrtanimi luknjami in ki so ga potem preklali s kilami na dvoje. Za mala žajšpana ali ježeai so razpolovili lep hlod, 12'' (= 30 an) debel in 6 m dolg. Po možnosti so ga prelagali na kakšni za to dolžino ustrezni žagi. Dva velika žaj&pana sta tvorila gornji rob obeh stranskih sten, ena ježesa rob zadnje stene, druga pa rob žajkinega kljuna. Med seboj so vezali štuke in tramovje deloma s Stirioglatimi 15 cm dolgimi kovaškimi žeblji s Široko ploščato glavo, deloma z osmeroglatimi enako dolgimi smrekovimi vc v e k i«. Kot tesnilo za cveke so rabili 8 cm dolge klince iz topolovega lesa, ki so jim rekli bolhe. Stuki .sten so bili vezani med seboj s skobami (klamfami), med štuke so mašili gozdni mah kot tesnilo. Za krmarjenje šajke je bilo nameščenih 6 vesel — lemezov, in sicer troje spredaj in troje zadaj. Drog vesla je meril 7 m, sam lemez je bil iz deske, ali debele, 8 col široke in 1 seženj dolge (20—26 mm, 20 cm, 1,90 m). Vesla ali lemezi so bili obešeni z leskovimi, gabrovimi ali brezovimi trtami za močne kole, spredaj trije pogreznjeni in pritrjeni v ježeso, zadaj pa postavljeni na ležeči del špange in pritrjeni ob zadnji steni. Za rezervo je bil pripravljen na vsaki šajki po en cel lemez in več drogov. Ob mirovanju so vtaknili vesla v pleteno ►►r i n k o-. Za izmeta van je na dnu šajke nabrane vode je rabila lopata iz bukovega lesa, drog — t o p a r je bil dolg 80 cm, lopata sama pa 23 cm široka, 40 cm dolga in 6 do 8 cm globoka, izdelana je bila iz kosa bukovine, Sajko so privezovali na pristanišču ali jo vlačili iz mrtve vode — mlake, kakor tudi na plitvini nasedlo s 30 mm debelimi in nad 20 m dolgimi vrvmi - »flosarskimi štriki«. Za kuho so si pripravili splavarji — »flosarji« stirioglato ognjišče, okvir in dno iz bukovih polen,. v."!e napolnjeno z ilovico. Blizu šajkarskih pristanišč so se ukvarjali nekateri z izdelavo c veko v in bolh, drugi so vezali leskove, gabrove in brezove trte v snope, ženske so nabirale mah in ga nosile šajkarjem na gradbišče. Bukove lopate pa so dolbli večinama planinci. Žeblje in skobe so kovali domači kovači. Osem mož — imenovani šajkarji, je zabilo ali izdelalo v dveh dneh tri šajke, če je bil na gradbišču pripravljen potreben mateinal. Za izdelavo šajke so dobili 10 fl. m hleb kmečkega kruha." Sajkarji so bili za gradnjo šajk posebno izurjeni; zabijali so cveke, bolhe, žeblje in skobe po določenem ritmu v štiričetrtinskem taktu z lesenimi kladivi — kiji; udarci so se čuli daleč iz pristanišča. Pri zabijanju poda so postavili šajko poševno pokonci. Oköli leta 1900 je veljala izdelana in zabita Šajka 65 fl. Sajka je nosila okoli 60 m' žaganega lesa, štuke, deske, letve in >>štaflfr«. Običajno sta bila naložena dva sklada lesa po dolgem, eden pa v sredini počez. Naložen les je bil pokrit s pribitimi deskami. Spredaj in zadaj' je bil pribit na krovu debelejši štuk, na katerem so stali veslači. 1 fl. = 1 goldinar-ra^nil J. Mravljak omenja, da so porabili vuzemSki Sajkarji za gradnjo Sajke 2 velika in 2 mala žajšpana, 3 m^ Štukov, 4 cm debelih, 6 kruk in 6 Spang (pravilno 5 do 6 parov kruk in 6 parov špang), 3 kg skob, 100 kovaških štiri-oglatih žebljev, 700 cvekov, 700 bolh in 3 «podveze« mahu. Okoli 1880 je veljalo drevo za žajšpan (ok, 1 m') 3 fl., vse kruke 3 fl,, pove^ mahu 1 fl., torej za 1 Šajko 3 il., vsa šajka torej 60 fl. Plovba šajk Na pristanišču s pripravnim terenom je 6 mož na dan naložilo eno šajko, Za hlapca ali »flosarja« je bila dnevnica 1 fl., za ravnača 50 krajcarjev več, za kormaniža 2 fl. Ker se je odpravilo hkrati več šajk, navadno 6, je vladalo pri Dravi živahno wvenje, Kormaniži so šteli deske, flosarji so jih nosili m šajke. Na levo ramo so si privezovali star klobuk, da jih je breme manj tiäöalo, gospodar pa je nadziral pravilno nakladanje. Tudi v hiši lastnika Šajk in lesa je .bilo vrvenje, ker so delili flosarjem, kormanižom in gospodarju poleg plače tudi obilno hrano in pijačo. Pri mojem dedu in očetu so dajali na mizo doma zrejeno ovčino, svinjino in teletino, vsakemu po četrt pekrčana iz lastnih goric za obed in večerjo. Pekli so flosarski kruh, težak 1 kg iz bele moke, ki Je bil na križ prerezan m vsak flosar ga je dobil po 1 vogal. Po vaških gostilnah Dravske doline so ga pekli še po prvi svetovni vojni. Na vsaki šajki je bilo 6 mož, kormaniž in 5 hlapcev ali flosarjev imenovanih. Po pravilu je vodil spredaj na de.sni strani šajke kormaniž, poleg njega sta veslala prednjaka, zadaj na desni je stal ravnjaČ, poleg njega dva flosarja. (Ime kormaniž izvira iz besede krmilar.) Kormaniž je moral natančno poznati vozno pot, razne ovire za plovbo, po Dravski dolini plitvine, skale in tolmune, v ravnini od Maribora dalje pa sipine, v strugi ležeče panje starega drevja in pa vodni tok zaradi mlinov. Sajka fio'5i les s Pohorja in Kobanskega v širni svet 145 Is Dravske doline do Donjf Dubrave so prejemali plače; hlapel 6 fl., rav-njaČ 50 kr več kormaniž 12 fi. Ce jc plula Šajka dalje, so prejemali potnino fcerngo): flosarji 2 fl., ravnjac 50 kr. več, kormaniž 4 fl. , Vodji transporta so rekli gospodar- bil je zaupnik lastnika šajk in lesa, prodajalec in Inkasant. Denar je hranil v širokem pasu pod perilom pod obleko ter je bil oborožen s pištolo. Bilo je predpisano, da mora imeti vsak takgen konvoj šajk s seboj po en čoln jn tudi več, ki so jih navadno nabavili pri Iglu na Fali ali pa v Selnici. Čolnu so flosarji rekli ranča. Kormaniži in splavarji so bili večinoma iz Vuzenice in bližnjega Šentvida, Dobrove nad Vuhredom, Senpetra (Malečnika) in Dupleka pri Mariboru. Iz mladih let se spominjam kormaniža z domačim imenom Lahternpeter, slokega moža z belimi brki iz Dobrove pri Vuhreda ter gospodarja i?. Vuzenice, Starnberger] a iz Lovrenca na Pohorju in zadnjega Planišiča iz Zgornje Vižinge pri Radljah, ki so vozili šajke za deda in očeta. Vsi so bili lastniki manjših kmetij. Največ lesa so nakladali na äajke v pristaniščih Meža pri Dravogradu, Vuzenica, Vuhred, Brezno, manj na Fali, Smolniku pri Rušah in v Selnici. Več transportov šajk je bilo prodanih že v Donji Diabravi, židovski lesni veletrgovini Ujlaky Hirschler iri sin. Cvetela je za časa madžarske vladavine v Medžimurji in pospeševala madžarizacijo. Spominjam se, da so šefi tvrdke dajali vsakemu -otroku krajcar, če jih je pozdravil po madžarsko. Po zlomu A,vströogi'skc so v nastali Jugoslaviji zgubili vse prejšnje privilegije in tvrdka je s časom propadla. Mnogo žajk pa je plulo dalje. V Donji Dubravi so odpustili Z vsake Šajke po dva veslača, ki sta se vračala 7 drugimi tovariši preko Maribora domov in so jih nadomestili medžimurski flosarji. V Vizvaru so '^vezali po dve šajki, zadostovali so za obe štirje" veslači. Les je bil prodan večinoma v Osijeku, Novem Sadu, Zemunu in Beogradu. Sajke so prodali posebej in kupci jih niso razdrli, temveč so naložili nanje domače pridelke in plovili do Črnega morja. Ko še ni bilo železnic v Podana v ju, Posavju in Podravju, so se vračali flosarji poš domov. Priložnostno so prisedali na kmečke t e 1 e g e in &e večkrat med potom tudi hranili po kmečkih domovih. Do doma so potovali iz Donje Dubrave po več dni, iz Slavonije in Srema dva do tri tedne. Predpisi za plovbo Hranim listino pristaniške tarife iz leta 1S62, ki jo deloma podajam v prevodu iz nemščine. Dopis c. kr. Okrajnega urada Marenberg obvešča lastnika pristanišča Franca Pahernika v Vuhredu, da je »c, kr nameMniŠtvo z odlokom od 29. decembra 1865 ät. 19284 dovolilo ureditev pristanišča ob roki Dravi na Vašem lastnem zemljišču (sledijo parcelne številke) in pobiranje pristaniške in ležarinske pristojbine s pripojeno potrjeno tarifo, ki. se podeli sanio pod pogojem: a) da ne sme zalagati z lesom javnih poti, b) da se sme državno poplavno ozemlje uporabiti za pristanišče, stavbe tam pa samo proti položitvi pristojbine, c) da se skladno z reverzom odrečete odškodnini železnice, d) da vodno policijske predpise najnatančnejše izpolnjujete in e) da potrjeno pristaniško tarifo objavite na pristanišču, C. kr. okrajni urad Marenberg, dne 2. januarja 1866 Priložen je osnutek tarife, odobrene po c. kr. na-mestništvu v Gradcu dne 29. 12. 1865 pod št. 19284, ki določa naslednje pristojbine: za pristajanje šajke 30 kr., za njeno razkladanje 1 fl., za pristajanje splava 20 kr., za njegovo razkladanje 50 kr., za vezanje splava 30 kr, za izdelavo šajke 1 fl., ter naslednje ležarine: za 100 navadnih desk (20 mm) 5 kr., za 100 eolskih desk 10 kr., za 100 strešnih üetev 4 kr., za 1 sveženj drv 4 kr., za kamenje, železo in apno od stota ¥i kr,, za 1 škaf, t. j, sa 8 mernikov lesnega oglja 1 kr. Pristanišču so rekli podravski splavarji »1 o ft š t a t«, stojea vodi tam pa m 1 a k a, mariborsko pristanišče je bilo »-Ion t«. dravsko pristanišče mesta Maribor (Draulande), ki se je raztezalo nad in pod gostilno v Mariborskih Benetkah, je bil izdan p r i s t a-n i š k i red (Lend-Ordnung), ki je predpisoval promet sajk in splavov. Sajke so morali razložiti v 43 urah, naložiti pa v 3 dneh, sveže sadje v teku 8 dni. Les so morali odlagati oziroma uskladiščiti na odrejenem prostoru, istotako tudi postaviti šajko. Zaradi prometa na Dravi je bila postavljena posebna hiša (Lendhaus), kjer je stanoval Čuvaj len t a) ■(Lendhutter). Drva je bilo treba uskladiščiti na obali 5 čevljev visoko in zlagati gosto, ledko zložene je čuvaj lenta podrl in dal znova zložiti; goljufivi namen pa je moral prijaviti zaradi kazenskega postopanja. Vinogradniškega kolja je moralo biti v wsnopu-« določeno število. Organi so smeli odpirati snope za kontrolo. Od vsake šajke je bilo potrebno posebej postaviti 4 sežnje drv za prodajo siromašnim kupcem. Drva in kolje so morali odpeljati čimprej. Od vsakega splava so morali odrajtati čuvaju 4 polena, od vsake klaltre drv 3 kr. in za vsakih 10Ü0 kolov 2 krajcarja. Okoli leta I860 je veljal seženj drv 3 do 4 goldinarje. Mitnino za promet na mariborskem pristanišču ali lentu so pobirali po naslednji tarifi, predpisani 10. 2. 1862. po mariborskem občinskem predstoj-ništvu na podlagi odredbe c. kr. okrožne vlade v Mariboru št, 153 in 439 od januarja 1851 in v zvezi s pristaniškim redom (Lendordnung), izdanim od c. kr. okrožnega urada od 11, 9, 1802 pod. št, 6678. Tarifa predpisuje naslednje pristojbine: za razkladanje šajke ^ blagom 2 fl., 10 kr. za pristajanje in razkladanje splava s koljen^, hlodi, gradbenim materialom, deskami ali drevesnimi debli 52,5 kr. za. razloženo blago, če po preteku 3 dni ni bilo odpeljano s pristanišča, dnevno 17,5—26,5 kr., za odloženo železnino 10,5 kr., za stojnino praznih Sajk 26, 5 kr., za šajko ali splav, ki pristane in ne razklada, če se mudi 24 ur, dnevno 26,5 kr. Pri nakupu drv in kolja je moral plačati kupec za nadzorstvo čuvaju lenta od vsakega sežnja drv 2 fl, in od vsakih tisoč kosov kolja 2 fl, Mitnine je dajala mestna ofačina tudi v zakup na javni dražbi, leta 1861 je bila sklicana cena 910 fl. V poznejših letih je pobiral mitnino pristaniški kapitan (Lendkapitän), ki so ga volili splavarji vsako leto. 6. januarja v gostilni pri Mariborskih Benetkah, navadno gostilničarja. Zadnji je bil ok. leta 1930 Fric Golob, Pozneje niso več pobirali splavarskih pristojbin. Vrste žaganih lesnih sortimenlov Kakor že omenjeno, so prodajali kmetje les, žagan na svojih preprostih potočnih žagah, lastnikom pristanišč in šajk na obali Drave. Hlode so odmerili na dve klaftri dolžine (= 3,80 m) in jih na žagah za ok. pol cole konično pri-Kmirali, ker še niso imeli cirkulark. k debelej.Ših hlodov so dobivali štuke, V^" debele in 10 do 12" široke (33,40 in 53 mm debele in 26 do 31 cm široke), tanjgi hlodi so dajali deske V, in debele. 2agai'ji so bili plačani od deske in prav tako so bi!e le-te tudi po kosu prodane (ne po kubaturi). 2agar ali kmet sam sta zlagala deske poleg žage v tako imenovane š k a r j e, in sicer enojne v obliki trikotnika ah pa dvojne, in to po debelinskih in širin-skih merah, namesto v velike kaste, zaradi majhne količine različnih dimenzij, deloma tudi zavoljo omejenega prostora ob potokih. Običajne mere žaganf^ga lesa do prve svetovne vojne, deloma pa še nekoliko pozneje, so bile naslednje: Dolžina deske je bila 2 sežnja (= 3,80 m) konicnost Debelina = 20 mm, stalna Širina 6, 7, 8" = 16, 18, 21 cm, Debelina *//' = 26 mm, stalna širina 9, 10, H, 12" = 24, 26, 29, 31 cm. Debelina Vi" = 33 mm, stalna širina 10. 11, 12" = 26, 29, 31 cm. Debelina V/' = 40 mm, stalna širina 11 in 12" = 29, 31 cm. Debelina = 52 mm, stalna širina 11, najveŽ 12" = 29, 31 cm., Debelina navadnih letev širina 2" = 26 X 52 mm. Debelina dvojnih letev širina 2" = 33 X 52 mm. Kratkih letev niso izdelovali. Odpadki so šli za kurjavo ali pa v potok,, kjer so les odplavile povodjni aH pa je sčasoma segnil. Borovino so žagali na stuke (plohe) (= 52 mm) debele v Širinah 6 do 12"; borovi In tudi jelovi remeljni (letve) so bili žagani na mere 2 X 3", 3 X 3", 3 X r' in 4 X 4" (=, 52 X 80, 80 X 80, 80 X 100 in 101) X100 m/m). V začetku tega stoletja so začeli obratovati ponekod v Dravski dolini polno-jarmeniki, njihovi lastniki so odmerjali hlode na 4 m dolžine, pozneje še daljše. Po malem so tudi kmetje uvajali Štirimetrsko mero in postavljali v svojih žagah cirkularke za boljšo izrabo lesa, največ po prvi svetovni vojni, Le.s iz kmečkih žag so lesni trgovci pošiljali na šajkah in po železnici v Hrvatsko in na Madžarsko. 2age s polnojarmeniki in zboljšane potočne žage so začele pošiljati svoje blago tudi v Italijo. Tam stalne širine niso bile obi- PristanläCa šajk in splavov na Dravi čajne, temveč so bile deske raznih debelin, robljene in merjene v centimetrih prodane po kubični meri. Polagoma so tudi kmetje prodajali svoje blago po kubičnih metrih, čeprav šo žagano na stalne širine. Polnojarmeniki so žagali tudi 13 milimetrske deske, kmečke žage pa ne. Bukovi no so žagali v prav majhnih količinah ponekod polnojarmeniki na štuke in železniške prage, potočne žage pa javor in jesen za lastne potrebe, največ za domače pohiätvo in, kmetijsko orodje, kolikor trdi les niso cepili ročno. Pripomnili je se, da je notranja trgovina z lesom pa tudi zunanja začela uvajati skrčene debelinske mere. Tako so padle deske colance od 26 mm na 25, na 24 in celo 23 nira, tričetrtinske deske od 20 do 19 m 18 mm, Stuki (plohi) od 33 mm na 30 in potein na 20 mm, stukL (plohi) od 40 mm na 38, dvocolski ätuki pa od 52 na 50 in še na 48 mm debeline. Letve so se skrčile od 26 X 52 na 25 X 50, poaneje na 24 X 48 mm, strešne letve od 33 X 52 mm na 30 X 50 in potem na 28 X 28 mm. Isto je bilo pri saflih. Skrčene mere so uvajale pred drugo svetovno vojno večinoma žage s poln o j armen i ki in modei-nizirane vene-cijanke z dvema ali več listi v jarmu. Navadne kmečke žage pa so predelovale le se blago v manj skrčenih merah 19, 25, 30, 40 in 50 mm debeline. (Nadaljevanje bo sledilo) POLOŽAJ GOZDARSKE DELOVNE ZNANOSTI V VISOKOŠOLSKEM POUKU IN OBSEG SMOTRNEGA UČNEGA PROGRAMA Kalle P u t k i s t o (HeGsinki)** Čeprav je Evropa v celoti prevzela zahodnjaško kulturo, je vendar tako politlCno kot tudi gospodarsko razkosana na zelo različna ozemlja. Prav tako je v posameznil^ deželah velika medsebojna razlika glede gospodarjenja z gozdovi. Znano je, da se nekatere države preskrbujejo iz lastnih gozdnih zalog ali pa se celo ukvarjajo 7. obsežnim izvozom proizvodov gozdne in lesne industrije, Druge države pa so revne z gozdovi in morajo svoje potrebe po lesu kriti več ali manj z uvozom. Med temi deželami so tudi take, ki so svoje narodno gospodarstvo opirale le na gospodarjenje z gozdovi v kolonijah ali na podobnih ozejnljih. Znano nam je, da so v nekaterih deželah gozdovi skoraj izključno državna ah občin.ska last, Tn omogoča gospodarjenje z gozdovi na veliko. Nasprotno pa ao dežele, kjer so gozdovi razkosani v drobce, ki so najpogosteje last zeiTiljakov, ali pa so poleg drobnih posestnikov tudi gozdni veleposestniki. Tudi gozdna industrija je lahko pomembna kot gozdni posestnik. Krajepisne in podobne razmere se v Evropi razlikujejo od dežele do dežele. Ponekod lahko izkoriščajo les na ravnih zemljiščih sorazmerno lahko, drugod pa rastejo gozdovi v goratem svetu. Zato se je sečna tehnika v raznih deželah različno razvila. "V severnih predelih naše Eemljine omogoča zima gradnjo cenenih začasnih poti za prevoz lesa. Nasprotno pa morajo biti v južneje ležečih predelih narejene poti, potrebne gozdnemu gospodarstvu, vselej iz mineralne zemlje kot gradiva. Vodovja zavzemajo v severni in vzhodni Evropi kot pi-evozne poti za les važna mesto; zato je tam obvladanje splavar.ske tehnike pomembno, V zahodni in južni Evi-opi pa sodi splavarjenje lesa že v zgodovino. Do druge svetovne vojne je bila raven mezd v Evropi zares nizka, in Še sedaj so realne mezde v primerjavi z Združenimi državami in Kanado precej * Objavljamo skrajšan referat s 13. kongresa lUFRO na Dunaju. Pisec v svojih obravnavanjih ni upoäteva) Sovjetske zveze, ker meni, da je le deloma ©vi-^apska država in da razen tega pome-FAO/ECE Joint Committee for Forest Working Techniques and Training of Forest Workers« (združeni komitet FAO in Evropske gospodai'ske komisije za tehniko gozdarskega dela in izobrazbo gozdarskih delavcev). Pri visokošolskem pouku se je izrazila sprememba položaja s tem, da sta prav tehnolo- gija sečnje ]esa in gozdarska delovna znaiiost na tem, da napredujeta na prvo mesto. Zato so v nekaterih državah že spoznali potrebo po razdelitvi nauka o izkoriščanju gozdov med dve stolid, od katerih obravnava ena prav sečii.io lesa (npr. Brno, Stockholm, Vollebekk). Na nekaterih univerzah (npr. Hamburg, Wageninger», Zürich) poučujejo tehnologijo sečnje lesa in gozdarsko delovno znanost strokovnjaki za ekonomiko gozdarstva. Gospodarske znanosti in tehnologija sečnje lesa imajo tudi več skupnih točk, npr. vprašanje produktivnosti dela, merila z» nagrajevanje itd. Sodobnega raziskovanja gozdarskega dela tudi ni mogoče zamisliti brez osnovnega poznavanja računanja stroškov, ki sodi v okvir nauka o poslovanju podjetij. I?.jemoma poučuje gozdarsko delovno znanost nosilec katedre, ki se imenuje katedra za tehnologijo lesa (Firence). Obseg primernih učnih programov V uvodu sem nakazal razlike mod posameznimi evropskimi državami. Zaradi njih se od dežele do dežele razlikujejo njihove potrebe po pouku v gozdarski delovni znanosti. Temu primerno se mora razlikovati tudi vsebina pouka, Le s težavo bi se dal izdelati splošno veljavni in povsod uporabni obrazec za užni program. Ce skušamo določiti stroke, ki naj bi bile vsaj v določenem obsegu očitno povsod vključene v pouk, bi navedel po svojem mnenju fiziko, matematiko, pedologijo in meteorologijo kot temeljne stroke. Med temi strokami je potrebna pedologija zaradi problematike gradnje poti, meteorologija pa, ker je sečnja lesa odvisna od vremenskih razmer. Kot pomožne vede prihajajo v poštev; statistika, splošna delovna znanost s tehniko pi;oucevanja delovnih časov in gibov, psihologija dela in fiziologija dela, strojništvo, tehnika gradnje prometnic, nauk o poslovanju podjetij z glavnim poudarkom na poprejšnji kalkulaciji stroškov in nauk o delovnem vodstvu. Statistika nam nudi metode, s katerimi lahko v praksi sprenüjamo faze sečnje lesa, statistična matematika pa je nepogrešljivo pomagalo pri sodobnem ■študiju dela. Obvladanje splošne delovne znanosti pa je zopet pogoj za razu-meviänje posebnih nalog gozdarske delovne znanosti. Praktični gozdarski strokovnjak ne more brez osnovnega znanja strojništva reševati problemov, ki nastajajo v zvezi z mehanizacijo gozdnih del. Obvladanje tehnike pri gradnji poti je še posebno potrebno v tistih deželah, kjer sodi v skladu z javno organizacijo dela gradnja poti, ki so potrebne gozdnemu gospodarstvu, med naloge gozdarskih strokovnjakov. Pod pojmom >'pot^' razumemo skladno s potrebami, kakršne nastajajo v posameznih deželah, tako avtomobilske ceste in vlačilne steze kot kanale za splavarjenje, žičnice in gozdne železnice. Kjer so stroji soudeleženi pri opravljanju dela, pomeni določitev cene za čas, ki ga je porabila deloma človeška delovna sila, deloma pa stroj, edini pripomoček za ugotovitev merljivosti vložene človeške in strojne delovne sile, To pa je mogoče le s pomočjo stroškovnega računovodstva. Brez pomoči znanosti o poslovanju podjetij se ne morejo med seboj primerjati nemehanizirane in mehanizirane delovne metode. V sedanjem času mehanizacije posvečamo velikansko pozornost strojem, njihovemu smotrnemu vzdrževanju itd,, pri tem pa lahko pozabljamo na človeški činitelj, čigar delež je v produkcijskem procesu kljub vsej avtomati- zaciji odločilen. Čeprav je koristno poučevati študente v vodenju traktorja, je Še koristnejše učiti jih, kako naj po že koncancm študiju pravilno vodijo delavce kot njihovi predstojniki. Končno menim glede seznama glavnih predavanj, naj bi le-La pojasnjevala različne ne mehanizirane in mehanizirane metode sečnje lesa tako s tehniškega kot tudi T. delovnoorganizacijskega vidika in ponazarjala to razlago s podatki o stroških. Pri praktičnih delihj ki se navezujejo na pouk, je nedvomno potreben zmeren delež telesnega gozdarskega dela, težišče dela pa naj bi bilo po mojem mnenju v načrtovanju opravil pn sečnji lesa, poti, usladiSčevalnih prostorov in podobnih stvari ter v učenju delovnega vodstva. Gotovo bi bilo koristno, če bi zaradi vaje opravljali tudi različne investicijske predračune in primerjave stroškov med različnimi postopki. Pri izdelavi učnih programov za tehnologijo sečnje lesa in za gozdarsko delovno znanost naletimo na iste težave kot pri vseh drugih strokah. Koristno znanje, ki bi ga lahko smotrno posredovali študentom, je obsežno, Študijska doba pa je omejena. Vsega, kar je dobrega, ne bomo mogli vključiti, nasprotno moramo ob upoštevanju posebnih razmer v posamezni državi izbrati za njo najvažnejše. ČIŠČENJE GOŠČE S HERBICIDOM 2, i, 5-T (»REGULEX« B 40) Ing, Djuro Kovačič (Daruvar) Na območju gozdnega obrata (šumarije) Lipik so v gospodarski enoti Blatuško brdo v 19. oddelku leta 1952 izvršili končni posek v hrastovem sestoju, dobro pomlajenem z naravnim pomladkom hrasta, cera, gabra in bukve. Površina oddelka meri 123 ha. Lega je jugovzhodna, svet je blago nagnjen, tla globoka, glinasto ilovnate strukture, zarast je 0,9. Sestoj je star 10 let, povprečne višine so 1—1,5 m. Do leta 1957 so sestoj prepustili samemu sebi, tedaj pa so se lotili sečnje predrastka ive, cera in hrasta. Delo so opravljali po mehaničnem postopku, t j. sekali so predrast. Pri tem pa so ugotovili, da ta način gojitveno šibkejšim mladim hrastom in cerom ni prida pomagal, ker je odgnalo še več poganjkov iz gabrovih panjev. Prav tako pa se je iva razbohotila v obliki grmovja ter odvzemala prostor in svetlobo mladim hrastovim semenovcem. Poganjki ive (Salix caprea L.) so v prvi vegetaciji po opravljeni sečnji narasli tudi čez 1 m visoko ter znova zastrli hrastove mladice in jih dusili. Naslednje poletje so se lotili lomljenja vršičkov na poganjkih ive in gabra, toda tudi ta način se ni posebno obnesel. Hrastiče, ki so jim hoteli s tem pomagati, so prerasli in dušili v odganjanju mnogo močnejši gabri in ive. Hrast je kot izrazito svetloljubna vrsta utrpel na kvaliteti, debelea so bila ukrivljena, ker so stranski poganjki, ki so nafili prostor, pogosto prevzeli vlogo terminalnega. V borbi za svetlobo je hrast predrl le tam, kjer so mu to dopuščali gabrovi in ivini poganjki iz panja. Zato so mladice ostale razmeroma tanke in nestabilne ter v razne smeri ukrivljenih stebelc. Čeprav so znašali kosmati stroäki mehaničnega čiščenja okrog 9500 din/ha, problema na opisani način vseeno niso rešili. Potem ko smo preči tali v »-Suma rs kern listu-« 5/1960 Članek pro-I. dr, J. KiŠpatiča in ing. A. Böhma »^Možnost uporabe herbicidov v gozdarstvu^, smo poskušali z uporabo 2,4,5-T herbicida (arboricida) odstraniti iz sestoja nezaželene vrste. "V ta namen smo aaČica — kljub odličnim uspehom pri uporabi herbicidov —, da zato ni treba zavreči mehaničnega načina. Pri čiščenju gošče lahko premazujemo predvsem taka drevesca, ki jih K mehaničnim čiščenjem ne moremo uničiti. Druge negativne osebke pa lahko odstranimo z vejnikom ali ročnimi škarjami. S tem se stroški nege ne bodo povečali in uporaba nafte na isti površini bo manjša. Opise o uspešni uporabi herbicidov so podali pri nas: ing. J. Maček: »Vphv translokacijskih herbicidov na gozdno drevje in grmovje«. Gozdarski vestnik 1-2/1962, in^. L. Siraončič: »^Simazin v gozdnih drevesnicah'^ G, V. 1-3/1Q62, ing. V, Seiwerth — dr. 7. Milafcn;«!; Rezultati tretiranja tla dezinfekcionim sredstvom »Vapam<* u šuniskom rasadniku«, Sumarski list 3—4/1962, Pri tem pa še posebno opo^iarjamo in toplo priporočamo za praktično uporabo knjigo: dr. J. Kispatič — ing. A. Böhm- »Prirnjena herbicida u sumarstvun, Zagreb, 3 962, ki jo je izdala >*Sekcija za šumarstvo Polj opri vredno šumarske komore NR Hrvatske« Knjiga ima 86 srtrani in 35 slik ter opisuje vse herbicide, o katerih govorijo Kovačič, MačeU, Simončič, Sciiveth-Milatovič in GUntker, obravnava njihovo prakUčno uporabo in omenja številne izkušnje z uporabo teh herbicidov pri raznih gozdnih obratih na Hrvatskem. Knjiga je lahko razumljiva ter je naravnost vzgleden primer in dokaz nadvse koristnega in uspešnega sodelovanja predstavnikov znanosti in prakse. Knjiga stane 600 din in jo lahko naročimo na naslov: Poslovno udruzenje šumsko pri vrednih organzacija, Za-gi-eb, Mažuraničev ti-g 11 ING. PHANCE SKALAR Na pragu težko pričakovane pomladi nam je smrt 10. marca 1963 nenadoma iztrgala iz naših vrst sredi dela referenta za plan in statistiko pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, ing. Franceta Skalarja. Pokojnik se je rodil 12. 2. 1907 v Ljubljani kot sin uradniške družine. Po končanem osnovnem šolanju in nižji gimnaziji v rojstnem kraju se je vpisal na tehnično srednje šolo, oddelek za lesno industrijo v Sarajevu in jo leta 1926 dovršil. Prvo zaposlitev je dobil v Tovarni upognjenega pohištva v Duplici pri Kamniku. Predvsem je opravljal kalkulacijske posla Ta usmeritev je bila odločilna za njegovo poznejše delovanje. V želji po strokovni izpopolnitvi je prekinil zaposlitev in se leta 1932 vpisal na gozdarsko fakulteto v. Pi'agi, ki je v tem Času nudila zatočišče številnim slovenskim Študentom. Toda že leta 1933 je zaradi pomanjkanja sredstev redne študije prekinil, nato pa jih je ob zaposlitvah, ki so mu bile vir preživljanja, občasno nadaljeval vse do marca 1940, ko se je zaradi okupacije in ukinitve univerze vrnil domov v Ljubljano. Tu je našel zaposlitev pri fortifikacijskem Štabu v Ljubljani in BaČki Topoli; opravljal je dela pri rastlinskem markiranju. Zaradi slabega zdravja pa je opustil to delo in se zaposlil pri pošti v Ljubljani, kjer je preživel tudi okupacijo. V maju 1946 je ponovno odšel iz Ljubljane, vrnil se je v Prago in tam ob delni zaposlitvi septembra leta 1949 končal študije na visoki šoli gozdarskega Inženirstva. Po končanem študiju je stopil v službo pri gozdni upravi Kostäny v Krus. Hors^ch, Tam in na upravi Dubt je opravljal posle planerja in evidentičarja, kasneje pa tudi referenta za delo in kontrolorja normiranja. želja po vrnitvi v domovino je postajala vedno močnejša in po normali-j;aciji odnosov z vzhodnoevropskimi deželami je zaprosil za repatriacijo. "V januarju 1957. leta se je z družino vrnil v Ljubljano in se je 1. "marca istega leta zaposlil pri Gozdnem gospodarstvu v Kranju, kjer je opravljal delo planerja in statistika vse do svoje prerane smrti. Težka življenjska pot in pestre delovne izkuänje so pokojnega ing. Skalarja izoblikovale v skromnega, marljivega, vestnega in predvsem natančnega strokovnega delavca, ki je svoje znanje uspesno uporabljal in nesebično posredoval posebno mlajšim sodelavcem. Delovni kolektiv ga je jato zelo cenil. Posebno znaten je njegov delež pri urejanju notranje organizacije in ekonomskih odnosov v podjetju, ta dejavnost ga je tudi posebej zanimala in mu nudila široke možnosti za uveljavljanje. Marljivo je deloval tudi v sindKcalni organizaciji, kjer se je posebno zavzemal za pravilne medsebojne odnose v kolektivu, še posebno pa-mu je bila pri srcu skrb za splošno in strokovno razgledanost in napredek gozdnega delavca. Kot zvest član strokovnega društva inženirjev in tehnikov je posvečal znaten del svojega prostega Časa ureditvi strokovne knjižnice. Njen sedanji obseg in izbranost sta pretežno plod njegovega dela. Posebno mladim, nastopajočim strokovnjakom je z veseljem pomagal in svetoval, nihče, kdor se je obrnil nanj, ni odšel praznih rok. v vsakdanjem življenju pa je bÜ pokojni ing. Skalar priljubljen kot veder, vsestransko razgledan tovariš in prijatelj. Z njegovim preranim, nenadnim odhodom je med nami nastala občutna praznina, številno spremstvo na zadnji poti pa je dokazalo, da bo njegov spomin v vseh, ki so ga poznali in z njim delali, še dolgo živel. Metod V i 3 j a k SODOBNA VPRAŠANJA NEKATERA DOGNANJA SODOBNE GOZDARSKE GENETIKE (Nadaljevanje) J. Krahl —Urban je delal poskuse z zakoreninjen jem bukoviii in hrastovih potaknjencev. (Versuche zur Bewurzelung von Eichen- und Buchenstecklingen, 58—65/1958.) Ker se zatiči bukve, lioba, gradna in rdečega hrasta zelo neradi za korenini j o, je pisec preizkušal, v kakšnih razmerah je mogoče doseči kar najboljše uspehe. Dognal je, da se potaknjenci lem raje zaitoreninijo, Čina mlajša so bila matična drevesa, s katerih so bili narezani. Meni, da je zgornja tneja takSne starosti 15 let. Glede dolžine so se najbolj obnesli zatiči, dolgi E—12cm, glede debeline pa tanjši od 2 mm. Waieaani morajo biti z nedozorelih poganjkov, ki še niao ol^seneli. Prerez mora biti gladek, poševen in pod popkom, zgornji pa vodoraven in premazan s cepilnim voskom. Čeprav je bil uspeh dober ne glede na to, kdaj so bili cepiči pripravljeni, vendar pisec meni, da je konec junija najprimernejši Čas za rezanje /aličev. Od ključcev ,na katerih se je napravil kalus, se ni nobeden zakoreninil. Ker so vlažnost, zračnost in sestav s^ibstrata poglavitni Činitelji, ki so odločilni za uspeh, je pisec nadalje tudi dognal, da najbolj ustreza mešanica rečnega peska, šote, mahu in bukovega oziroma kostanjevega humusa. Občasno zalivanje se je bolj obne.slo od rednega. Z različnimi, rastniki, ki jih je uporabljal, je povečal uspeh pri bukvi za za 10—100%, pn hrastu pa za 0—60%. Avksini v prahu so bili učinkovitejši kot njihove raztopine. H. Fröhlich je preizkušal margotiranje gozdnega drevja, (Die au to vegetative Vermehrung durch. Luftablegeverfaliren, 143—147/1957.) Pisec je preizkušal uporabnost margotiranja, že zdavnaj znanega kitajskim vrtnarjem, na gozdnem drevju. Vejico, staro 2-4 leta, je pri iglavcih 25-30 cm, pri Ustavcih pa 40-50 cm daleč od njenega apikalnega konca stranguliraJ z bakreno žico ali pa jo je prekinjeno sekto-rialno obročkal. Prizadeto mesto in še določeni apilvalni del nad njim je nato posul z ustrezno koncentracijo heteroavitsina (1—3%) in nato obdal s svežim in vlažnim mahom. Za uravnavanje vlažnosti je vse to povil z polietilenskim trakom, ki je prepusten za zrak in phne, za vodo pa ne. Potem ko so se razvile adventivne icore-nine, je odrezal vejico od matičnega drevesa, jo posadil v cvetlični lonček in jo gojil, zavarovano pred descendcntno vlago .omogočal pa je asccndenčno kapilarno vlaženje zemlje, v lončkih. Ves poistopek traja pri Ustavcih 4 do 6, pri iglavcih pa S do 16 tednov- Pri prvo omenjenih je dosegel 60 do 100% uspeh, pn iglavcih pa 20 do aO%. Z raziskovanji ni mogel ugotoviti pojava, da bi topofiiični položaj vejic vplival na uspeh. P G at y se je ukval'jal s cepljenjem orjaške jelke, (Le Greffage D'Abies grandis Lindl., 97-9S/1961.J Ker orjalka jelka pomeni gozdnogojitveno zelo primerno in gospodarsko zaželeno drevesno vrsto, so v gozdarskem inštitutu v Groenedaalu (Bel- gija) delali poskuse s cepljwijem te drevesne vi'ste na I'azlicne podlage. Dognali so, da so uspehi cepljenja na ptKllagi iste vrsLe za 10 do 74% boljši kot v primeiih, kadar so za podlage upoL-abljali navadno jeLKo (Abies alba). Najuspešnejše je bilo cepljenje v rastlinjaku v obdobju december—februar, medtem ko se je takšno delo spomladi in v jeseni slabSe obneslo. Ugotovili so, da uspeh z materialom, narezanim na različnih osebkih zelo variira, Različnih uspehov s cepiči z istih matiSnih dreves v različnih^ letih niso mogli pojasniti. Najbolj se je cibnešlo cepljenje z bočnim spajanjem, medtem ko so bili uspehi cepljenja na sitrajšane podlage za. slabši. M. Edwards je objavil osnovna naCela, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju in snovanju prO'Venienfnih poskusov. (The Design, Layout and Control of Provenance Experin^ents, 16fl—180/1956.) Kadar gre xa provenienene posiiuse, je potrebno pri nabiranju semena zajeti vso populacijo, seme pa nato vsestransko preizkusiti. Sadike se morajo gojiti v drevesnici po I'azporedu, ki ga vnaprej določimo, pii tem pa je dosledno upc^tevati načela, po katerih izvajamo selekcijo sadik Zlasti je važno, da poskusno zemljišče razdelimo na dele, iti imajo taJtäno obliko in velikost, da se primerjava ne bo nanašala na posamezne osebke, ampak na sestoje. Pri snovanju obrobnih nasadöv je potrebno upoštevati načelo, da predstavlja vsaka poskusna parcela in rob poskusne ploskve isto raziskovalno enoto, zato se z njima mora tudi enako ravnati Medsebojna razdalja sadik in način, sadnje sta odvisna od rastiäCnih razmer, Odrezovanje vej naj bo praviloma le enkratno, redčenja pa je opravljati po znanih gozdnogojitvenih načeUh. Za ugotavljanje razlik se uporablja t. i. >»indeks sestoj nega sklepa«. Postopek pri gojenju nasada do njegove semenske zrelosti mora biti prilagojen postavljenemu cilju, ki pa se ne ujema s preizkušanjem potomstva. Navodila za meritA'e pri takšnih in podobnih raziskovanjih morajo vsebovati podrobna napotila za delo. P, Santa m our je ugotavljal število kromosomov pri smreki in boru. (New Chromosome Couuats in Pinus and Picea, 87—SB/1960.) Raziskoval je tkivo endosperma (ženskega gajnetollta). Zanj se je odločil zato, ker je haploidno in ker se z njegovim mečkanjem lahko doseže ustrefzna razporeditev kromosomov, ki so zato dobro vidni, Endospermsko tkivo razvitega semena je bilo fiksirano 24 ur v mešanici 3 ; 1 etilnega alkohola in ocetne kisline ter je bilo nato shranjeno v '75% etilnemu alkoholu. Pred uporabo je bil material obarvan po standardni ocetno-kamiinski metodi in pripravljen z mečkanjem. Število kromosomov je bilo na opisani način določeno za Pinus armandi, P, ayacahuite, P, cembra, P. edulis, P. gi:iffithii, P. koruaiensis in P. mor.ticola n = 12, prav toliko pa tudi za naslednje vrste smrek; Picea asperata, P balfouriana, P. bicolor, P. engelmannii, P. jezoensis hondoensis, P. hoyamai, P malximoviezli, P. montigena, P. omorika, P, orientals in P. rubens. T. K h os hov je deloma sam ugotovil deloma pa zbral iz razpoložljivih virov podatke o številu kromosomov za najvažnejše golosemenke. (Chromosome Numbers in Gymnosperms, 1—9/1061.) Doslej je bilo citološko obdelano 264 vrst golosemenk in nekateri njihovi križanci ter je bilo s tem zajeto 55 rodov od vseh 67. Število kro-mfjsomov za obravnavane golosemenke je med 2ri = 14 in 2n = 84. Za naže domače iglavce anaša diploidno število za tiso, jelko, smreko, macesen in za vse bore 24, za cipreso in brinje pa 22. Filogenetski razvilek iglavcev je koreliran s številom kromosomov. Posebnost zmanjševanja števila kromosomov je poglavitno v zvezi s spe^ cializacijo in morfološkimi lastnostmi. V primerjavi s kritosemankami so golosemenke citoloäko skrajno stabilne. Poliploidno število kromosomov je bilo ugotovljeno pri macesnu in smreki. Z. lilies je proučevala pojav polisomnosti pri sn\reki. (Polysomatie im Meristem von Einzelbaumabsaaten bei Picea abies, 34—97/1950.) Raziskovanje se je nanašalo na smrekove sadike:, ki so imele posebno kratke in debele pcnpke ter iglice. hkrati pa so očitno zaostajale v visinski rasti za. drugimi vrstnicami, WaSli so- jih med potomstvom določenih sen-ienjakov. V tneristemskem tkivu teh sadik je bila ugotovljena velika miksoploidnost. S citoloŠkimi raziskavami embrioiiov iz semen zadevnih semenjakov so izsledili tudi zelo nenormalna jedra, kajti pogosto je bilo ugotovljeno razen euploidnega števila tudi poliploidno, večkrat celo heksaploidno število kromosomov. Podobno nenormalnos!. jeder so odkrili tudi v tkivu igliSnih osnov 50-letnih pritlikavih smrek 2ato avtorica sklepa, da ne gre za endomitotičTio poli-p]oidnt>st smreke, kot je znana pri listavcih, ampak da se ugotovitve nanašajo na pojav patološke pollst>mnoisti, ki je dedno pogojena Sadike s polisornatskim tkivom, ki imajo opisane lastnosti, ie v mladosti občutno zaostajajo v rasti, zato jih sosedne normalne vrstnice kaj kmalu prerastejo ter jih zaduSijo. H. Johansson je raziskoval poliploidnost pri brezi. {Auto- and Allotriploid Betula-families. Derived from Colchicine Treatment, 65—70/1956.) S pomočjo kol-hicina (alkaloida, pridobljenega iz jesenskega podleska) je pisec ustvaril tetraploidne sadike breze in njenih hibridov z japonsko brezo (Betula japonica) Z njihovim križanjem z navadno diploidmo brezo je vzgojil triploidno potomstvo. Medtem lio so zrasli na tetraploidnih brezah nenavadno v&liki listi in plodovi ter je bil prirastek obCutno zmanjSan, habitus nenormalen in je obstajala očitna nagnjenost k mofini vejnatosti, so triploidne breze normalno priraščale in so oblikovale le malo prolep-tičnih vej. Med alotrtploidi so bili pogostni osebki z nepravilno povečanim številom kromosomov. Na pelodnih zmcih tetraploidnih brez ni bila opažena nikakršna nepravilnost, izvzemši pojava, da so bila večja kot zrnca pri pelodu diploidnih broz. Pri tetraploidnih osebkih je bila plodnost ženskih cvetov sicer nekoliko Šibkejša, vendar pa praktično še zadovoljiva. L, S ay] or je proučeval celična jedra različnih borov. (A Kaiyotypic Analysis of Selected ^ecies of Pinus, 77—84/1961,) Raziskovanje v inštitutu North Carolina State College so se nanašala na proučevanje celičnih jeder naslednjih borovih vrst: Pinus strobLs, P. taeda, P. palustris, TP. virginlana in P. resinosa. Pri tem se ugotovili, da primerjava relativne dolžine kromosomsldh vej ne more biti zane.=;!jjv diagnostični nakazovalec raznih jedrskih tipov Za obravnavane vrste borov so dognali intra specifično variacijo kromosomskih oblik, vendar pa le-ta ni značilna za interspecific no diierenciacijo, Itajti v haploidnem celičnem jedru bora P resinosa sta — za razliko od drugih borov — namesto enega dva lieterobrahjalna .kromosoma. Pri raziskovanju so uporabili posebno delovno tehniko, s katero so skrajäevali dolge kromosome, ki so značilni za borov rod, in so tako lahko pojasnili njihovo morfologijo. Dalj časa trajajoče obravnavanje z okslkvinolinom, alkoholnim octom in s scino Kislino, kombinirano s projekcijsko metodo, je omogočilo ob močnem povečanju natančne in nagle ugotovitve. F, Kopecky se je ukvarjal s križanjem topolov, (Experimentelle Erzeugung von haploiden Weisspappeln, 102—10.'i/1960,) Z namenom ustvariti haploidne sadike belega topola je avtor umetno povzročil parterogcnezo, s tem da je oprašil ženske cvete belega topola s trepetlikinim pelodom, ki mu je prej zelo oslabil kalivost, Zaradi dražljajev na jajčnih celicah so se razvili zametki brez oploditve Jz tako nastalega semena belega topola so bile vzgojene baploidne sadike, ki so se veliko počasneje razvijale od diploidnih, tako da so v pi-vem letu dosegle le polovične dimenzije drugo omenjenih. Listi haploidnih sadik belega topola so dosegli komaj 'A velikosti listov diploidnih in tudi somatske odprtine so bile za 50% manjše od nonnalnih. Ni bilo mogoče opaziti nikakršnih znakov hibridnosti. Vzgojene sadike so imele vse značilnost belega topola in zato pomenijo dragoceoii material za mor-foložka in EJenetska raziskovanja, zlasti pa za različna križa^ija, Razen Lega je moči pričakovati, da se bo- z uporabo homozigotnih sadik za podlage pri cepljenju pove- čala rodovitnost cepljenk in tako pospešila plodonosnost semenskih plantaž. Tudi s križanjem belega in črnega topola se je posrečilo ustvariti haploidrte sadike belega topola. K, Stern objavil razpravo o vprašanju, kako se je moči v semenskih plantažah izogniti škodljivetrnj pojavu oplodnje med bližnjim sorodstvom. (Der Inzuchtgrad in ^^achkom^ler!scha^t£n von Samenpiantagen, 37—42/1959.) V semeiiskih plantažah imamo opraviti le 2 omejenim številom različnih klonov, zato obstoji nevarnost pred množiStiim pojavc^n oplajanja med naj bližnjimi sorodniki (jmbreeding), ki pa bi imel zelo nezaželene posledice. S pomočjo ugotavljanja stopnje tega pojava sta tej podmeni določena vloga in pomen. V ta namen je avtor porabil prilagojene obrazce S. Wrighta in G, Malecota, ki se nanašajo na proučevanje populacijske genetike Ker stopnja učirJva imhreedinga za razne drevesne vrste le ni dovolj znana, tudi ne za malo število generacij, zato je potrebno pri določanju ustreznega števila klonov vedno računati z varnostnim viškom. V izogib pomembnejšim učinkom zaradi opraSevanja med najožjimi sorodniki je potrebno pri skoraj popolni panmiksiji v plantažah uporabiti 2D do 30 klonov, pri omejeni panmiksiji se to Število poveča na 30—40 klonov. Ce pa računamo s ponovno soickcijo skozi več generacij, potem bi bilo potrebno 40—50 klonov C- Blinken ber g, H. Brlx, M. Schaff ali t zky in H. Vedel so se ukvarjali s kontrolnim križanjem bukve. (Controlled Pollinations in Fagus, 116 do 122/195fi.) S poskusi v arboretu Htjrsliolm so ugotovili, da je bukev zelo avtosterllna. Izjemni nasprotni primeri so bili zelo redki. Potomstvo, vzgojeno s križanjem navadne in velikolistne bukve, je imelo intermediarne oblike listov. Glede prirastka pa so hibridi prekašali čisto potomstvo navadne bukve. Posrečilo se je ustvariti nekaj hibridov, nastalih s križanjem navadne bukve in bukve Fagetus Sieboldii. Ob pomanjkanju zadostne količine dobrega bukovega pel od a se je prav dobro obneslo njegovo rnelanje s sporami lisičjaka, S križanjem navadne in rdečelistne bukve ustvarjeno potomstvo se je cepilo v enakem številu po staräih, zato avtor sklepa, da gre za monofaktonalino genet.sko pogojeno lastnost. E. Schreiner je izdelal oceno tujih ugotovitev glede stopnje dednosti različnih lastnosti gozdnega drevja. {PossibÜites for Genetic Improvement in the Utilization Potentials ol Forest Trees, 122—128/1958 } V skupino kvalitativnih lastnosti, ki so določene z dednostjo določene vrste gozdnega drevja, je avtor uvrstil; najmanjše število vej, pojav zimavosti, adventivnih poganjkov, zavitosti vlaJten, njihove dolžine in nenormalonsti ter probojnosti lesa. Avtor meni, da je z genetskim žlahtnjenjem in s sočasnimi gojitvenimi ukrepi mogoče uravnavati naslednje pojave: monopodialnost debla, polnolesnost, debelino vej in njihov insercijski kot ter barvne napake v stoječem lesu. Druge lastnosti pa razvršča v skupino, kjer so hkrati odločine genetske zasnove in gozdno goji t ve ni ukrepi. E. Andersson je objavil .poročilo o delu in uspehih žlahtnjenja gozdnega drevja na Švedskem [Aus der Arbeit der schwedischen Forstpflanzenzüchtung, 191 do 198/1957.) Z gajenjem gozdnega drevja se ukvarjajo na Svedsk^-m različne organi-niaacije oziroma ustajiove, in sicer; društvo za. Slahtnjenje gozdnega drevja. Združenje za praktično gajenje v gozdarstvu, gozdarski inštitut in delovna skupnost za žlahtn]enje jn genetiko v gozdarstvu. Raziskovanja se nanašajo na naslednja vprašanja: pomen dedne zasnove za kvalitativni in kvantitativni razvoj gozdnega drevja; dedna diferenciacija gozdnega drevja; samooiplodnja in posledice križanja med najbližjimi sorodniki; prouče\'anje klonov in njegov pomen za preverjanje sort v gozdarstvu; provenience in posledice prenašanja go^:dnih sadik na območja, Id ne ustrezajo rastiščnim zahtevam; križanje vrst in provenienc; poliploidnost; razvoj, cvetenje, fruktifikacija in obrezovanje cepljenk. Čeprav je dedna variabilnost rastlin V prirodi zelo velika, si vendar prizadevajo s pomočjo zunanjih vplivov spremeniti prvotne lastnosti gozdnega drevja in tako Se povefati variacijsko amplitudo. Prof. A. Gustalsson 3 svnjo skupino znanstvenikov obravnava različni material z gama žavki oziroma s kobaltovimi nevtroni, hkrati pa posltušajo tudi z razliänimi kemičnimi sredstvi povaroČIti umetne mutacije Medtem ko si za druge rastline prizadevajo doseči mutacije z delovanjem na gene ali faktorje, strukturo in Število kromosomov, se tovrstna dejavnost v g-ozdarstvu za sedaj ornejuje le na proučevanje mutacijsirega učinks s spremambo kj'omosomov Zolo žlvalmo dejavnost so posvetili izbiri t. i. plus dreves različnih kategorij in snovanju semenskih plantaž gozdjiega drevja, V ta namen cepijo letno ok, 70.000 gozdnih sadik, Od predvidenih 500 boroviJi in smrekovih semenskih plantaž so jih doslej osnovali ok. 200 ha. Dednost ra,stišcnc Vülcnce !n odpornost proti boleznim E. R Ö h r i n g je raziskoval vpliv različnih tal na mladostno rast črnega topola. iUntersuchungen über das Jugend vachstum von Schwarzpappel hybrid en auf verschiedenen Standorten, 24—30/19Ö9.) S primerjavo rezultatov lastnih raziskovanj s trditvijo (H. Hilf in H, Joachim), da. so določene \TSte hjbridov črnega topola različno ^ahtevne na kakovost tal, je pisec prišel do nasproirnih dognanj, t. j, do ugotovitve, da so določene sorte v mladosti indiferentne na kaltovost tal. Sorti »^übusta^< In »-ver-nirubens« sta glede rastnosti na prvem mestu, sorta »-regenerata« je dosegla le 87% prirastka sorte »robusta«, medtem ko sorti ^^£eroti^a" in "marilandica'- zaostajata za 20,3 onroma za 22,6% za »robustotJ. Pojav različnega prirastka v mladosti ni mogoče pripisati reakciji na različne i^lne rarmere, ampak gre na rovaž različnega potekanja mladostnega razvoja. Obstajajo sorte s hitrejšim razvojem v mladosti, s tem pojavom pa je v zvezi Kgodnejša kulminacija prirastka, medtem ko se nekatere sorte obnašajo ravno nasprotno. Zato je potrebno ugotovljeno prirastno prednost sorte ■^robusta« upoštevati le zelo previdno. H. Wächter je pručeval reakcijsko normo različnih macesnovih provenienc na sušo. (Beobachtungen zum VerhaUen einiger Lärchen Provenienzen gegenüber der Sommerdürre 1953, &9—106/1961.) Mednarodni poskusni provenienfini nasadi visoke gozdarske šole v EbBrswaldu obsegajo 17 različnih provenienc evropskega, japonskega in korejskega macesna. Izredna suša v teku 1959. leta je močno škodila omenjenim 2-letniro sadikam. V začetku naslednjega vegetacijskega obdobja so ugotavljali stopnje teh poškodb ter so jih boni tirali glede na število posušenih popkov, vej, vejic in vršičkov. Najbolj je trpel zaradi suše japonski macesen, občutno pa tudi sadike evropskega macesna tirolskih provenienc. Tudi macesen iz Moravskega je bil precej poSkodox'an, medtem ko so provenience z Zahodnih Alp pokazale precejšnjo odpornost na suSo, zlasti pa Še poljski macesen. Prav nikakrSne äkode pa ni utrpel macesen Larix dahurica var, coreana. Glede regenerativne sposobnosti v naslednjem letu pa pripada vodilno mesto japonskemu macesmi. Variabilnost proučevanega pojava lahko pripišemo značaju koreninja. V primeru različne reakcijske norme za sadike, ki se pri sicer enakih razmerah enalfo zakoreninijo, je potrebno iskati vzrok za različno rezistenčnost na su&o v konstituciji sadik in je moči predpostaviti, da gre za genotipsko, v zgradbi plazme pogojeno odpornost proti SuŠi, ki učinek suše v reakcijski bazi odgodi oziroma zmanjšuje. Kot nakazovalki strukture plazme sta najprimernejši njve«, šotne, iJovnate ali peščene) so opazovali in meri]t dvoletni razvoj raznih topolov, vzgojenih v teh posodah iz potaknjencev. Registrirali so naslednje nakazovalce: težo suhega nadzemnega dela in težo suhega podzemnega dela. Analizirani so bili medsebojni odnosi ugotovljenih vrednosti in njun odnos do debeline sadik. Dognali so, 6a je sorta robusta najbolj uspevala v »■topolovi<< zemlji, toda tudi v peščeni zeiTilji je pokazala določeno stopnjo prilagoditvene sposobnosti. Sorta marilandica je v »^topolovi« zemlji občutno zaostajala za drugiir.i primerjalnimi sor-tarni; toda v ilovnati zemlji je si gnili kan tn o prekašala vse partnerje dmgih sort in se je uveljavila s svojo izredno prilagodljivostjo na taksno zemljo. Sorta r-egenerata na optimalnih tleh ni pokazala nobenih prednosti, pa tudi glede adaptacije ji nI moči pripisati dobrih lastnosti. Raziskovanja so pripeljala do sklepa, da lastnost hiire rasti na optimalnih tleh izključuje prilagoditvejno sposobnost na slabšo zemljo in da je različna kakovn-st tal odločilriejša za razvoj kot pripadnost različnim sortam. R. KI e i n s C h m i t se je ukvarjal z vprašanjem uporabe smrekovih potaknjencev za genetsko testiranje. (Versuche mit Fichten Stecklingen für einen genetischen Test, 10—20/1961.) Za raziskova.nje je uporabil 2767 potaknjencev, pridobljenih z 90 različno velikih smrečic iz naravnega pomladita, starega 10 do 20 let. Potaknjence je obravnaval z rastniki tavkslni), in sicer z 0.1 do (1,5% beta indolno ocetno kislim kalijem ali z beta indolno masleno kislim kalijem. Po petih letih je presadil zakoreninjene smrekove potaknjence iz drevesnice na poskusne objekte, in sicer ločeno v treh skupinah, določenih glede na velikost smrečic, s katerih so bili potaltnjenci narezani Sadike, vzgojene iz potaknjencev z večjih matičnih smrečic, so glede višinskega prirastka močno zaostajale za sadikami, vzgojenimi s potaknjenci manjhnih matičnih smrečic. Prvo omenjena skupina je bila hkrati tudi občutljivejša za spomladanske pozebe kot druga, hkrati pa je bilo med manjšimi matičnimi drevesci manj taksnih Z zgodnjim začetkom spomladanske vegetacije. S primerjavo istočasnih meritev viäinskega prirastka matičnih dreves in sadik, vzgojenih iz njihovih potak-njeiicev je bil ugotovljen za vse tri skupine recipročni odnos. Teh pojajov ni mogoče pripisati lastnosti ranega ali poznega brstenja in v zvezi s tem poškodbam od poznih pozeb, ampak ugotovljena nepričakovana nenormalnost izvira poglavitno iz različne starosti matičnih dreves in njihovega razvojnega stadija, Stadijsko mlad material je bil plastičen in je zato omogočal večjo toLipotenco, medtem ko stadijsko starejSi material ni imel zadostne reverzibilnosti in je bil podvržen plagiotropnemu razvoju, zato je počasneje priraSčal v viäitio. Pojav t. i. topofazisa je bil namreč pri skupini sadik, vzgojenih s potalinjenci z visokih matičnih drev^, ugotovljen za 51%, medtem ko je pri sadikah, vzgojenih iz materiaJa z nizlcih dreves, znaäal le s srednjp velikih matričnih dreves pa 33i%, Raziskovanja tudi niso potrdila teorije o t. i. štartni teži potalinjencev, ampak so dala rez\iltate recipročnih vrednosti, J. Dietrichson je skušal z ilahtnenjem bora povečati njegovo odpornost proti pozabi. (Breeding tov Frost Resistance, 172-17!)/1961,) Uporabil je mednarodne po.^kusne nasade rdečega bora v Matraodu (na Norveškem), ki so bih osnovani leta 1938 in obsegajo 23 različiiih provenienc z območja od 45'iO' do 60" 32' severne zemljepisno širine Potrdil je Langletovo ugotofvitev, da srednjeevropske provenience, preneäene na sever (Matrand leži BO" s«v. Širine) spomladi pozr.eje začnejo^ s svojo vegetacijsko aktivnostjo kot skandinavske provenience, hkrati pa jo v jeseni tudi pozneje zaključijo. Zato so odpornejše proti spomladanski pozebi, toda občutljivejše na jesensko. Avtor je tudi dognal, da zahodnoevropske kontinentalne rase pozneje v jeseni zaključijo svojo vegetacijsko aktivnost kot vzhodnoevropske in nekatere rase iz severne Škotske. Glede višinskega prirastka so v teku 18 let srednjeevropske rase prekašale skandinavske, potem pa so zaostajale za njimi. Južne provenience navad- nega boj-a torej hitreje prirašfajo od avtohtonih severnih, vendar pa le do ineje, ki jo določa zadostna stopnja rezistenčnosti proti pozebi. H, Heybroek je poi-očal v holandskih uspehih žlahtnenja 'bresta (Elmbreeding in the Netherlands. 112—11B/1957-) V primorskem območju Nizozemske zelo cenijo domačo vrsto bresta Ulmus hoJlandica Mili. belgica (BurEsd) R., zlasti Se glede njene odpornosti proti vetru In zato, ker ima zelo dober in cenjen les. T-oda ker tudi ta brest zelo trpi zaradi ^'holandske bolezni«, so začeli leta 1920 rasriskovati druge brestove vrste in njihove križance glede odpornosti proti tej bolezni in glede drugih lastnosti, ki so pogoj za dcber les Ker mladi bresti praviloma niso pcvdvrfeni obravnavani bolezni, je mo^^oče rezistenfnost zanesljivo ugotavljati le na osebkih, ki so spolno zreli. Popolna rezistencnost je zelo redek pojav, zato so skušali z raziskovanji izslediti vsaj tolikSno stopnjo odpornosti, ki ustreza praktičnim namenom. Pri tem so naleteli na težave, ker je pri brestu nagnjenost k obravnavani bolezni kordirana 2 dobrimi lastnostmi drevesa in kakovostjo lesa,'Celo ekola^ke okolnosti, zlasti močan veter, vplivajo na odpornost. Doslej so izbrali dva brestova klona, Id precej ustrezata, Računajo s tem, da bodo- kmalu dali v uporabo klon, ki bo za holandske razmere vsestransko uporaben. P. S C h ii 11 je raziskoval individualne razlike rdečega bora glede dovzetnosti za osip iglic. (Untersuchungen üher In dividual unterschiede im Schüttebefall bei Pinus silvestris L., 109—112/1957.) Z namenom osvetliti vpraäanje stopnje odpornosti določenih osebkov rdečega bora proti osipu borovih iglic {Lop h o derm i um pinastrl Schrad.) so leta 1951- zasnovali raziskovanja, tako da so v široki populaciji borovih sadik izbrali osebke, ki so bili glede obravnavane lastnosti eksiremno zaželeni ali pa nezaželeni. Nato so v okuženem, okolju gojili veliko cepljencev od tako izbranih klonov. Izpostavili so jih naletu osipovih spor, tla pa so vsakoletno prekrivali s tanko plastjo borove stelje, ki je vsebovala osipove apotecije. Hkrati pa je vlažno pozno polletje pospeševalo inokulacijo, Po dveletnem raziskovanju so ugotovili signiOkantno razliko med odpornimi iii dovzetnimi kloni, vendar pa dosle.i še niso nažli borovega kiona, ki bi mu mogli pripisati popolno rezistenčnost. Hkrati so skušali dognati, ali ja upravičena predpostavka o koielaciji med stopnjo razvitosti koreninja in odpornosti borovih sadik proti osipu iglic. Čeprav niso prišli do signifikantnih odnosov, je vendar bilo ugotovljeno, da so bile borove sadike, ki so imele krepko razvito glavno korenino, veliko odpomejäe proti obravnavani bolezni kot sadike, ki talcSnih korenin niso imele, R. Bingham, E. SquiHaceinJ. Wright so proučevali odpornost ameriških borov proti mehurki. (Breeding Blister Rust Resistant Western White Pine, 33—41'19e0,) Raziskovajjja so se nanasaJa na 81 različnih potomstev rezistentnih in normalnih nerezistentnih borov Pinus monticola Dougl. glede dovzetnosti za {>kužbo po mehurki (Cronartium ril:icola Fischer). Pri tem so uporabih deloma kontrolirano — deloma prosto opraševanje mateilnsluh dreves. Po umetni infekciji z obravnavano rjo i» gojili sadike v okuženem območju Idake in Montane, Posledice so ugotavljali na 6-letnem materialu. Od potomstva normalnih st-aržev je ostalo živih 5,3% sadik, od selekcioniranih prosto opraäenih dreves 9,3% potonnstva, od obeh selekcioniranih staršev pa 17,9^ sadik. Rezultat za neJcatjere najboljše starše pa se je povzpel celo do 49%. Razlike so bile signifikantne in testirana dednost v ožjem pomenu znaša 68K, v .širšem pa 0,809. EJoseženi selekcijslti učinek v eni generaciji znaSa 24%. Glede na to, da genetska konstitiucija raziskovanega materiala ni bila dovolj znana, je potrebno dognane vrednosti upoštevati s primernim pridržkom; vendar pa pisci menijo, da z opravljenim izborom še ni bil dosežen selekcijski višek, tj. najvišja dosegljiva stopnja. Pre] omenjena dva prva pisca skupno zR Pattonom so preizkušali tudi razne križance ameriških borov glede odporroäti proti mehurki. (Vigor, Disease, Resistance, and Field Perfoitnance in Juvenile Progenies of the Hybrid Pinus mon-ticola Dougl X Pinus atrobus L., 104—112/1956.) Z namenom ustvariti križance, ki bi bili odporni proti bolezni Cronartium ribicola Fischer, so raziskovali lastnosti potomstev, ustvarjenih S križanjem, borov Piiius monticola Dougl X Pinus strobus L. Prvi dve leti so posamezni osebki križancev občutno hitreje rasli kot čisto potomstvo obeh staršev. Vendar pa se glede odpornosti na obravnavano rjo pi-va hibridna generacija ni posebno obnesla. Zato- si od druge hibridne generacije obetajo boljših uspehov glede povečanja re-zisLenčnosti. Zanimivo je dejstvo, da st> med uporabljenimi materinskimi drevesi bora P. monticola odkrili osebek, ki svoje odpornosti proti mehurki ne prenaša le na potomst"vo iste vrste, ampak tudi na križance. H. Wächter je proučeval reakcijsko normo na suäo različnih macesnoivjh provenienc. (Beobachtungen zum Verhallen einiger Lärchenprovenienzen gegenüber der Sommerdürre 1959, 99—lOS/1961.) Mednarodni poskusni provenienEni nasadi visoke gozdarske Šole v Eberswaldu obsegajo 17 različnih provenienc evi-apskega, japonskega in korejskega macesna. Izredna suäa leta 1959 je zelo škodila omenjenim 2-Ietnim sadikam. V začetku naslednjega vegetacijskega obdobja so ugotavljali stopnjo teh poškodb ter so jih bonitiraii glede na število posušenih popkov, vej, vejic in vršičkov. Najbolj je trpel raradl suše japonski macesen, precej pa tudi sadike evropskega macesna tirolskih provenienc. Tudi macesen iz Moravskega je bil precej poSkodovan, medtem ko so provenience z Zahodnih Alp pokazale precejšnjo odpornost proti suši, Klasti pa še poljski macesen, Prav nikakršne škode ni utrpel macesen Larix dahu-rica var. coreana. Glede regenerativne sposobnosti v naslednjem letu pa i>ripada vodilno' mesto japonskemu macesnu. Variabilnost proučevanega pojava lahko pri-pisemc» enačaju koreninja V primeru različno reakcijske norrne za sadike, ki so pri sicer enakih razmerah raz\'jle enako krepkO' koreninje, je potrebno iskati vzrok za različno rezistenčnost proti suši v konstituciji sadik in je moči predpostaviti, da gre za genotipsko, v kon&tituciji plazme pogojeno odpornost proti suši, ki odgodi v reakcijsld fazi učinek suše oziroma ga zmanjšuje. Kot nalcazovalca zgradbe plazme sta najprimernejši njena viskoznost in plastičnost. Tudi delovanje stomatskih odprtin more biti zelo pomembno pri presoji odvisnosti odpornos-ti proti susi od Vrojene konstitucijske značilnosti. E, M a r C e t je raziskoval ekološko plastičnost topolovih sort in klonov. {Modellversuch zur Frage der spezifischen Eignung bestimmter Pappelsortan für nicht Optimale Böden, 93-101/1960.) V velikih posodah z zemljo različne kakovosti (najboljše »-topolove«, solne, ilovnate in peščene) so opazovali in merili dvoletru razvoj različnih topolov, vzgojenih v teh posodah iz potaknjencev. Registrirali so naslednje naka^ovajce; težo suhega nadzemnega dela in težo suhega podzemnega dela. Analizirali so medsebojne odnose ugotovljenih vrednosti in njun odnos do debeline sadik. Dognali so, da je soirta robusta najbolj uspevala v .-topolovih- zemlji, toda tudi v peščeni zemlji je pol;azala določeno stopnjo prilagoditvene sposobnosti. Sorta marilandica je v »topolovi-" zemlji občutno zaostajaJa za drugimi primerjalnimi sortarnji toda na ilovnatem zemljišču je Hignilikantno prekašala vse partnerje diugih sort in se je uveljavila s svojo izredno prilagodljivostjo na takšno zemljo. Sorta regenerata na optimalnih tleh ni dosegla nobenih prednosti, pa tudi glede adaptacije ji ni moči pripisati dobrih lastnosti. Raziskovanja so pripeljala do sklepa, da lastnost hitre rasti na optimalnih tleh izključuje prilagoditvano sposobnost na slabši zemlji in da je različna kakovost tal odločilnejša za razvoj topolovih sort kot pa njihova pripadnost različnim sortam. R. K 1 e i n s C h rn i t se je ukvarjal, z v^jraSanjem uporabe smrekovih potaknjencev za genetsko testiranje. (Vei'^Liche mit FLcatensteckljrgen für einen genetischen Test, lü—20/1961.) Za raziskovanje je avtor uporabil 2767 potaknjencev, pridobljenih 7. 9D različno velikih smrečic v naravnem pomVadku, starem 10 do 20 let, PotaJcnjence je obravnaval z rastniki (avksini), in sicer z 0,1 do 0,5% beta indolno ocetno kisUni kalijem in z beta indolno masleno kislim Icalijeni. Po petih letih je presadil zakoreninjene smrekove potaknjence iz drevesnice na poskusne objekte, in sicer ločeno v treh iSkupinah, določenih glede na velikost smrečic, 3 katerih so hili poitaknjenci narezani. Sadike vzgojene iz potaknjencev z večjih matičnih smrečic, so glede višinskega prirastka močno zaostajale 7,a sadikarni, vzgojenimi s potaknjenci z majhnih matičnih smi-ečic. Prvo omenjena skupina je bila hkrati tudi občutljivejša 7,a spomladanske pozebe kot druga, hkrati pa je bilo med manjSimi matičnimi drevesci manj taksnih z zgodnjim začeTkom spomladanske vegetacije, S primerjavo istočasnih nteritev višinskega prirastka matičnih dreves in sadik iz njihovih potaknjencev je bil ugotovljen za vse tri sicupine recipročni odnos. Teh pojavov iij mogoče pripisati lastnosti zgodnjega ali poznega brstenja in v zvezi a tem poškodbam od poznih slan, ampak ugotovljena nepričakovana nepravilnost izvira poglavitno iz različne starosti matičnih dreves in njihovega stadijskega razvoja. Stadijsko mlad material je bolj plastičen in zato omogoča večjo totipotenco, medtem ko stadijsko starejši material ni zadosti reverzibilen in je podvržen plagiotropne/nu razvoju, zato počasneje prlrašča v višino. Pojav t. i topofazisa je bil namreč pri skupini sadik, vzgojenih s potaknjenci z Visokih matičnih dreves, ugotovljen z 51%, medtem ko je pri sadikah, vzgojenih z materialom z nizkih dreves, znaial le 3%, s srednjih pa 33%, Raziskovanja tudi niso poljrdila teorije o t. i. stertni teži potaknjencev, ampak so dala rezultate recipročnih vrednosti. J, Dietrichson je skušal z žlahtnjenjem bora povečati njegovo odpornost proti pozebi. (Breeding for Frost Resistance, 172—179/1961.) Avtor je uporabil mednarodne poskusne nasade rdečega bora v Matrandu (na Norveäkem), ki so bili osnovani leta 1930 in obsegajo 23 različnih provenienc z območja od 45''40' do a[)"32' zemljepisne širine. Raziskoval je odpirimost različnih provejiienc proti pozeb-i Potrdil je L/angletovo ugotovitev, da srednjeevrop.ske provenience, preneäene na sever (MaUrand leži na 60" sev, širine) spomladi pozneje začnejo s svojo vegetacijsko dejavnostjo- kot skandinavske provenience, hkrati pa Jo v jeseni tudi pozneje zaključijo. Zato so odpornejše proit.i spomladanski pozebi, toda občutljivejše za jesensko. Avtor je tudi dognal, da zahodnoevropske kontinentalne rase pozneje v jeseni zaključijo svojo vegetacijsko, aktivnost kot vzhodnoevropske in nekatere rase iz seveirne Škotske. Glede viSinskega prirastka so srednjeeiTop.ske rase 18 let prekašale skandinavske, potem pa so zaostajale za njimi. Južne prov&iience navadnega bora toretj hitreje priraščajo od avtohtonih severnih, vendar pa le do meje, ki jo določa zadostna stopnja i-ezistenčnosti proti pozebi. H Heybroek je poročal o holandskih uspehih zlahtnjenja bresta (Elm-breeding in the Netherlands, 112-118/1957.) V primorskem območju Nizozemske zelo cenijo domačo vi-sto bresta Ulmus hoUandica Mil) belgica (Burgsd) R, slasti še glede njene odpornosti proti vetru in zato, ker ima zelo dober in cenjen les. Toda, Irer tudi ta brest zelo- trpi zaradi »holandske bolezni«, so začeli lola 1928 raziskovati druge brestove vrste in njihove križance glede odpornosti proti tej bolezni in glede dnjgih lastnosti, kj so pogoj za dober )es. Ker mlad brest praviloma ni podvržen obravnavani bolezni, je mogoče zanesljivo ugotavljati rezistenčnost le na osebkih, ki so spolno zreli Popolna odpornost je zelo redek pojav, zato- so skušali z raziskcK vanji ugotoviti vsaj tolikšno stopnjo rezi s ten č nos ti, ki ustreza praJttičnim namenom. Pri (em so naleteli na težave, ker je brestova nagnjenost k tej bolezni korelirana z dobrimi lastnostmi drevesa in kakovostjo lesa. Celo ekološke okolnosti, dasti močan veter, vplivajo na odpornost. Doslej so izbrali dva brestova klona, ki precej ustrezata. Računajo s tem, da bodo kinalu dali v uporabo klon, ki bo za bolandske razmere vsestransko uporaben. P, Scbiitt ie raziskoval individualne razlike rdečega bora glede dovzetnosti za osip iglic. (Untcarsucbungen über Individualun t erschiede im Schiittebefall bei Pinus silvestris L., 109—113/1957.) Z namenom, da bi osvetlili vprašanje stopnje odpornosti določenih osebkov rdečega bora pi'olt osipu borovih iglic (Lophodermium pinastri Schrad.) so leia 1951 zasnovali raziskovanja, tako da so v žiroki populaciji borovih mladic izbrali osebke, ki so bili glede obi-avnavane lastnosti el^tremno zaželeni ali pa nezaželeni. Nato so v okuženem okolju gojili veliko cepljencev od tako izbranih klonov. lapostavili so jih naletu osipovih spor, tla pa so vsakoletno prekrivali s tanko plastjo borove stelje, ki je vsebovala osipove apotecije. Hkrati pa je vlažno poznO' poletje pospeševalo inokulacijo. Po dvoletnem raziskovanju so ugotovili signifikantno razliko med odpoirnimi in dovzetnimi kloni, vendar pa doslej še niso našli borovega klona, ki bi mu mogli pripisati popolno rezistenCnost. Hkrati so skuSali z raziskavami dogna.ti, ali je upravičena P'i'edpostavka o korelaciji med stopnjo razvitosti koreninja in odpornostjo borovih sadik proti osipu iglic. Čeprav niso prišli do signiiikantnih razlik, so vendar ugotovili, da so bile borove sadike, ki so imele krepko razvito glavna korenino, veliko odpornejše proti obravnavani bole^ kot sadike, ki takšne korenine niso imele (Nadaljevanje lao sledilo) Ing. M. Brinar IZ PRAKSE N£KAJ OPAZK K RAZPRAVAM O SEČNJI GOZDOV PO RAVNINAH Kmetje, ki so imeli svoja posestva na Ki-anjskem in na SorSkem polju, so pred kakimi 70 leti (nekateri morda še poprej) zasajali njive na teh ravninah z gozdom, večinoma s takrat priljubljeno smreko. Smrečice so dobivali navadno brezplačno od gozdnih nadzornih organov. Njive so po teh ravniriah zasajali iz sledečih razlogov: I bile so na aluviju, na močno peščeni zemlji iz so bile zelo izčrpane; 3. zasajali so jih z gozdom zato, da bi se tam sčasoma nabral rodovitni humus, ki bi koristi! rasti gozda in njivam, če bi te po preteku določene dobe zopet obnovili. Horore bivših njiv je £e danes opaziti; 3, zasadili pa so tam tudi take slabe njive, ki so bile od doniačij zelo oddaljene in je bilo zato njihovo obdelovanje zamudno; 4 ker so se ponekod na slabili, oisušenih, nepognojenjh njivah smrečice slabo -prijele«, so jim kmetje na nasvet gozdarskih strokovnjaliov dovajali duiik, s tem da so med vsako drugo vTsbo posajenih smrečic posadili primerno število sadik sive jelše, ki proizvaja ob koreninah duSične bak1;erije, daje pa tudi potrebno senco smrekovemu nasadu. (Tako je nastalo po tistih krajih veliko gozdov.) Ko jelše niso bile več potrebne, so jih posekali. Omenjeni nadzorni organi so skušali sečnje mladih smrekovih sestojev zavleči dotlej, da se je gozd vsaj nekoliko odebelil in se je sečnja gospodarsko izplačala, medtem ko zakonitih, gozdnopolicijskih predpisov proi.i sečnji na ravninah slcoraj ni bilo, Za posekano drevje (c&lulozni les, tramovje, drobnejšo hlodovino in dr.) je bil vselej na razpolago gotov denar. Spravilo lesa blizu dobr.e ceste pa ni bilo drago- Pri sečnji oziroma krčenju gozdov po teh ravninah pa je treba seveda kolikor toliko upoštevati tudi razloge, ki so jih našteli razni strokovnjaki v dnevnem časopisju; estetiko, zdravstva, urbanizem, gospodarnost, uravnoveäenje zaloge lesa, ki se vsako leto potrebuje za lesno industrijo, za izdelke za dom in za naš tako važen eksport. Takega lesa nam primanjkuje in smo prav zato začeli na primernih mestih zasajati hitro rastoče drevesne vr.ste (topol, zeleni bor, duglazijo). g NOVO NAHAJALIŠČE CRNEOA HRASTA Čeprav je slovensko ozemlje botanično in fitocenoloäko kar dobro raziskano, so sem. pa tja še vedno predeli, ki prirejajo rasti i nosi ovcem presenečenja. Tako je npr. severno od Solkana, tik nad solkanskim mostom na južnem pobočju Sabotina veCja skupina črnike {Quercus ile'x L,). Je sicer bolj grmičasta, vendar so posamezni grmi do 3 m visoki. Značilno za to kolonijo je. da je verjetno najsevernejša v državi, da poraSča le južno lego in da noben grm ni pr^el čez ixib pobočja na vzhodno oziroma severovzhodno lego. Doslej so menili, da je najsevernejše nahajališče črnike kolonija nad izvirom hudourniškega ptotoka Lijaka, ki pa leži ok, 1,5 km bolj jiižno, vendar pa tam čmika ni tako lepo razvita kot na Sabotinu. Ing. Vitomir M i k u 1 e t i č KNJIŽEVNOST SCHWEIZERISCHE ZEITSCHRIFT FÜR FORSTWESEN V leloänji -prvi dvojni številk.) 1/2 sla zlasti pomembna naslednja Članka: AütHzky, H.: Bioklimii in pogoadovauje v zgornjih plasteh subalpsisega pasu Centra-lnili Alp (Bioklima und Hochlagenaufforstung in der subalpinen Stufe der Inneralpen). Rasvoj gospodarstva postavlja tudi pred. razUčna torišča gozdnega gospodajrsti'a nove naloge. Oc^pira se med drugim zanimivo delovno področje snovanja in pospeševanja gozdov na zgornji gozdni meji v Alpah "V alpskem svetu mora namreč kmetijstvoi preiti od ekstenzivnega gospodarjenja (med drugim tudi od prizadevanja £3 razširitev paSnih površini intenzivnejšemu pašniltvu. Za to intenzivirali Je pa Je v prvi vrsti potrebno okrepiti varovalno vlogo gozda, ki bo ustvarjal ugodno niikroklimo, reguliral vodni režim in melioriral visoka alpska rastiäSa na sploh. Gojenje gozdov čaka na tem območju naporno, dalo — obnova gozdov Zato so v surovem alpskem klimatskem sveitu potrebne prej temeljite bioldimatične raziskave. Avtor že več let proučuje klimaticne in se posebej mikroklimatične ra?,mere na znani visokogorski opazovalnici Obergurgel pri raziskovalni postaji v Innsbmckvi. V članku navaja zanimive podatke, ki so značilni za klimatske razmere ob gozdni meji. Prav dobro sta predočena ostrina ekoloških faktorjev in rtižim, pri katerem se poizkuša uveljavljati gozdna vegetacija, Izredna bioklima zahteva posebno gojitveno ukrepanje. Avtor poizkuša podati opiraj« se na izsledke, smernice za načrtovanje in za snovanje gozdov, predvsem pa skuša z uvajanjem ekogramov olajšati načrtovanje in izvajanje nalog. Članek bo gotovo zanimal naSe strokovnjake, ki se želijo ukvarjati s problemi pašništva in go!idn,e meje v Alpah. Leibundgut, H. iii Dafis, Sp,: Raziskovanje tilnice V učnem gozdnem objektu Albisriederberg [Untersuchungen über Grundwasserverhältnisse im Lehrwald Albisriederberg), V članku so navedeni rezultati o destletnem opazovanju gibanja talnice v delu učnega gozda gozdarske fakultete v Ziitiehu. Avtor poizkuša odgovoriti predvsem na naslednja bistvena vprašanja; Kako vplivajo orografske in geološke razmere že na majhnem prostom na režim talnice? KaJcšen je vpliv padavin na talnico? Kolikšna so nihanja Calnice na raziskovanem objektu? Kakšen gozdnogojitveni pomen je pripisovati razlikam gl^ide talnice na majhnem prostoru? Opazovanja sO' omejili na 3 oddelke in 14 opazovalnic (sond). Za v.^ako opazovalnico so ugotovili določeno individualnost glede režima talnice. Kljub temu pa so posamezne talne profile lahko razporedili v skupine glede na zakonitosti nihanja talnice. Na raziskovalnem objektu se je pokazalo, da so nihanja največja pri profilih s srednje globoko talnicoi najmanjša pa pri profilih z zelo globoko in zelo visoko talnico- Letna nihanja so odvisna od letnega razporeda padavin. Razlike med letnimi časi pa tudi med posameznimi leti so očitne. Velika nihanja talnjce, ki so odvisna od talnih profilov, letnih Časov in razporeda padavin, opozarjajo, da posameznih meritev ne smemo po^loševati na večjo povTsino. Orografske in mikrogeološke razmere na splošno le delno vplivajo na režim talnice. OdloČiien pa je vpliv talnice na tvorbo la]. Različno visoka !caljii-ca in njeno nitianje že na razmeroma maihnem prostotTi vplivata na pestrast talnih razmer in tudi na mozaik gozdnih združb. Na gozdnih rastišflh z dobro dreniranimi tlemi lahko že na majhni povräini najdemo Številne združbe, katerih pestrost in genezo je mogoče razložiti le s pomočjo raziskovanja talin talnice. Dušan M lin Sek domaČe strokovne revije SUMARSKI LIST - Zagreb St: 8 — 1952: J, S a t a r : Problem in, pojem skupinskega gospodarjenja. St.: 9/10 — 1962: Ing. Dimitrije Bura: Topolove plantaže s kmetijskimi kulturami. Tng. Vjekoslav Glavač: Izračunavanje največje produkcije v prirodnih gozdovih. J Safar; Oplodna in preblralna sečnja v tokovih gozdovih. Proučavanje gojitvenih načinov na dinarskem območju, St.: 11/12 — 19ß2: Ing. Petar DragiSič: Problem nege v prirodnih enodob-nih in prebiralnih visokih listnatih In iglastih gozdovih. Tng. Tomislav Spaljr Problem.! nege prefairalnib gozdov. Ing. Vladimir Hren; Stanje gozdov v severni HrvaŠki, Dr ivo Dekanič: Biološki in gospodarski činitelji nege sestojev Prof. dr. Dušan Klepac: Anučinova metoda ugotavljanja sastojnega prirastka s pomočjo lateralnc površine drevja. Dr. Vjekoslav Glavač; V višinski rasti črne jelše do 20-letne starosti. Dr. Vjekoslav Glavač: O povečanju proizvodnje z vnaSanjem evroameriških topolov v nekatere tipe štorovcev črne jelše. Prof dr. IvoMatoničkin in doc. dr, Zlatko Pavletič: Vpliv gozda na biocenoze vod, ki napajajo Plitvička jezera St. 1/2 - 1963: Dr. DuSan Klepac: O »numertčnih« redčenjih. Prof. dr. Josip Kišpatid: Močen napad rje Coleosporium melampyri na borih v LR Hrvatski. Dr, ing. Ivan Soljanik: O kavkaški jelki (Abies Nordmann la na), njene lastnosti, možnosti in potrebe njenega širjenja v Jugoslavtiiji. SUMARSTVO — Beograd St. 7/9 — 1962: Ivkov: Osnutek ustave Federativne socialistične Jugoslavije —: Resolucija IV. kongresa Zveze IT GLI Jugoslavije. Dr. Mirko Vidakovič: Vpliv gama žarkov na rast sadik nekaterih iglavcev. Ing. Milan Petrovič ; IVIe-toda za določanje intenzivnosti erozije in stroški dela v hudourniških tokovih. Dr. Ing. Toma Bunušcivac: Funitcije zelenih površin v naseljih. Ing, Miloš Jevlič: Sprememba vrst v borovih nasadih in sestojih. St.: 10/12 - 1962: 1 n g, D r a g ol j 11 b Trifunovič: Tablice donosov in prirastka za enodobne bukove gozdove Fruške gore. Dr. ing. Sreten Nikolič; Uporaba enoročnih motornih bencinskih Žag. Ing. Ljub i ša Jevtič; Določanje največje vode s pomočjo izračunanega dežja in intenzivnosti odtekanja. I n g. S r et en VuCjak in ing. Tihomir Drakulič; Analiza števila pri delu poSiwdovanih delavcev v tovarni pohištva. Ismai) Kozličič; Obračun delavskih skupin pri sečnji in izdelavi v gozdu. NARODNI gUMAR -Sarajevo St.: 4/6 — 1962: Ilija Matcrič: O aktualnih problemih v gozdarstvu in lesni industriji. Prot, dr, 2 ar k o Mi leti e: Zrelost dreves v prebiralnem gozdu in metodika cenitve. Ing. Vladislav Beltram: Problematika našega prebi— ralnega gospodarjenja. Ing, Oto Sušteršič; Problem prosto minskega lesa listavcev v Ljuc3ski republiki Bosni in Hercegovini. V. L Komarov; Dialektika vrste. Ing. Milan D u t i č : Principi obdelave in uveljavljanja gozdnogospodarskih elaboratov, št. 1/9 — 1962: Prof. dr. ing. Karel MatyaS: Izboljšanje eksploatacije gozdov s tehničnimi sredstvi in oreanizacijslcimi ukrepi. Ing. Veljko Kontič: Opazovanja glede časa dozorevanja se-mena rnunjike. Ing, Oskar Piškorič; Nekaj podatkov o ždru črnike. Cirl Sidor: Možnost uporabe viru.^a in drugih mikrnorganizmov pri zatiranju škodljivih insektov. Prof. dr. ing, Pavle Fu-k arek : Nekatera nerešena vprašanja o dosedanjih dendroloških in dendrografskih raziskovanjih v Bosni in Hercegovini. St.; 10/12 — 1962; —; Gozdovi in gozdarstvo v osnutku ustave Socialistične republike Bosne in Hercegovine, Ing. Ostoja Stojanovič: SlatisHčne mel.ode v znanstveno raziskovalneni delu in v gospodarski praksi. Prof dr. ing. Karel M a I y a š : Izboljšanje eksploatacije gozdov s tehničnii™ sredstvi in organizacijskimi ukrepi. Dr, ing. Milorad Jovančevit: Določanje kaiivosti peioda gozdnega drevja po velikosti, obliki in barvi pelodovih zrnc. Dr Pavle Pukarek; Združbe in gozdni tipi I>inarsicih planin v okviru t:ak£onomskega sistema züriSko-monpelježke Sole. Dr. Pavle Fukarek: Pragozdni rezervat Peručiea. Ing, Nikola E i č : Revizija taksacijske cenitve prago-^da Peručica St.; 1/3 — 1963: Dr, ing. Drago Djapič: Ekonomski problemi gozdarstva v novem gospodarskem sistemu. Ing. Dušan Pajič; Naloge gozdnega gc^podar-slva Bosne in Hercegovine in njegov start v letu 1963. Ing. Sukrija Koro' SLix>}ti uporabi mehanizacije v gozdarstvu nasproti. Ing. Srdja Tan.askovifJ: Uporaba motornih svedrov za kamen tipe Cobra pri gradnji gozdnih poti. Ing Njegoš Veseličič: Domači stroj za drzanje celuloznega lesa -^motorni makijač Po-l.-Ing. O, St o j an o vi č : Uporaba tablic za določanje povrSine olupljene skorje pri lupljenju hlodov. Ing. MidhaL Usčuplič: Problem rdečitve borovih iglic v Bosni. Ing. Karlo Fice: Kontrola in zatiranje sekundarnih škodljivcev v vLh gozdovih, holanih za glivo Cenangium abietis SUMARSKI PREGLED -Skopje Sl.t 3/4 — 1962: Dr. M. Gajid, ing. Z. Lazarevid in ing. M. K orač; Kalivost jelke -l različno pigmentacijo. St. Todorovski : Prispevek k raziskovanju uEinka motorne žage ob naših razmerah pri sečnji in razzagovanju bukovine. Dr. B. Fejoski: Mehansk« lastnosti lesa bora Pinus mughus. Ing L. Trajkov in ing. M, Ačimo.vska: Moderna proizvodnja semena in gojenje sadik iglavcev kot glavna osnova za intenzivno proizvodnjo lesa. Ing. Kiro Stojanovski; Easiskovanje teodolita >^Tachymeter Mom 17 S«. Peter Miškovski: Zaščita gozdov, posevkov, živinske krme in drugih kultur je dolžnost vsakega državljana. St.: 5/6 — 1962: Ing, B D'ris Grujoski: Kovi zakon o gozdovih odpira Široke perspektive za razvoj gozdarstva v LR Makedoniji, Dr. Milan Gogitševski: Lokalne enovhodne tablice za kubiraJije kostanjevih gozdov na Belasici. Dr. Brane Pejoski in ing. V. Stefanovski: Mehanske lastnosti lesa hrasta komorovca (Quercus CDCcifera L), Ing. V. Stefanovski: Prispevek k poznavanju mehanskih lastnosti lesa črnega gabra. Dr. ing. Mitko Zorboski: Prispevek k proučevanju nesrečnih primerov pri delu v lesni industriji LR Makedonije. Ing, Kočo Hadži-Georgiev : I^ekaj naŠih izkuSenj s topolovimi potaknjenci. Vojislav M ana C i j evsk i : Realizacija in problemi izvoza lesa in lesnih izdelkov iz LR Makedonije, Ing, Krum Angelov; Struktura kvalificiranih delavcev v lesni industriji. TOPOLA — Beograd St.: 9/13 — 19fl3: Vojin Vasilič; Deveto zasedanje mednarodne komisije za topol v Jugoslaviji, Ing, Bogdan Sepa: Tempo raz\'itka Indusli-ije celuloze in lesovine zahteva povečano prorizvodnjo celuloKtiega lesa. Ing. Branislav Jov-liovid; Sodobno gojenje topola v razmerah bosanske Pf>savine. Ing, Oskar Piäkorid: »-Arizonska« cipresa na Korčuli kot hitro rastoča vrsta. Ing, IStvan J o d a 1; Planiranje zatiranja škodljivcev na topolih, Ing, Vera Plavšič-Kirja-kovii: Nekateri fitopatoloSki pojavi na klonu I-lSi, Ing. Ištvan Jodal; Napad škodljivih bubrestid na topol, LES — Ljubljana St.; 10 — 1962: Jože Kne:z: D osnovnih pogojih lesne industrije Slovenije. Ing. ar h. Ni ko Kralj: Oblikovanje v industiiji pohiStva, In g_ Janez Jerman: EruSenje in svetlenje poliestrskih lakov. Št.: 1/2 — 1063; Ing, Lo.izfr Žumer: Pojav območij v našem gozdnem in lesnem gospodarstvu Ing, Zdenko Petrič: O možnostih nabave mehaniziranih transportnih naprav za žage. Dr, ing, Rudolf Cividini; Določanje öasa. za ■umetno suSenje lesa. Prof. Andrej Česen: Poklicni profili i' leni industriji, Jože Knez: O nekaterih ekonomskih in izvoznih problemih lesne industrije DRVNA INDUSTRIJA - Zagreb St.: 7/8 — 1962: Svetozar G-rgurid: Jugoslovanska lesna industrija leta 19G) s posebnim oairom na lesno industrijo T JI HrvaŠke in LiR Slovenije. Prof dr. Roko Benid: Mel\anizacija gozdnega dela na Cehoslovaškem Ing, Jovan Mutibarič: Prispevek k poznavanji) nekaterih fizikalnih lastnosti evroameriS-kega topola ^>serotirla-. Prof dr. Ju raj Krpan; Lesni briketi St. 9/10 — 11362: Prof. dr. ing. Josip Hribar: Vpliv režima parjenja na barvo in lastnosti bukovine. Ing. Marjan Breänjak' 2agarstvo na Norveäkem. St.: ll/ia — 1062: Prof, dr, ing, J ura j Krpan : Raziskovanje ivemih ploŠS iz konopljinega pezdirja. Ing, Pranjo Stajduhar: Ekonomski aspekti proizvodnje in uporabe vlaknastih in ivemih ploSč. Ing. Pranjo Stajduhar: I verne plošče iz treh afriäkih vrst lesa. Dr. ing, Lazar Vujičič", Lineai-no pro-grajniranje v lesnoindustrijskih podjetjih, St,: 1/2 - 1963: Ing, Zdenko Pavlin: Vsebnost vlage v lesu gradbenih mizai-sklh izdelkov. Ing. Nikola Herljevič: Vezane plošče za ^zunanjo uporabo v gradbeništvu. Ing. Zvonimir Ettinger; Uvajanje racionalizacije dela v pohiStvesiih tovarnah. g DRUŠTVENE VESTI posvetovanje in plenum zveze it gli v ljubljani Dne marca t. I. so se zbrali v Ljubljani Številni slovenski gozdarji in lesarji, ki so se kot Člani oziroma delegati območnih organizacij IT GLI ali pa kol pretd-stavniki gospodai-skih organizacij udeležili strokovnega posvetovanja in plenuma, ki ju je priredila ozironm sklcala Zveza IT gozdarstva in lesne industrije SR Slovenije. Na posvetovanju je bilo obravnavano vpraganje, ki je sprifo sedanje situacije našega gozdnega in lesnega gospodarstva posebno pereče iti pomembno, hkrati pa z dalekosežnostjo svoje pravilne rešitve zasluži najvefjo pozornost gozdarskih in lesnih strokovnjakov. Upi-avni odbor stroitovne zveze je obravnavano vprašanje razElenil in nakazal rešitve v referatu z naslovom; Problema tika oskrbe potrošnikov a lesno surovino glede na etat gozdov v LE Sloveniji", Gradivo je bilo pred posvetovanjem pravotasno razposlano oki-ajnim strokovnim društvom in sekcijam ter gospodarskim organizacijam in strokovnim ustanovam. Tehtnost obravnavanega vpraSanja je vzbudila splošno zanimanje prisotnih, zato je bila razprava zelo živahna in vsestranska Udeleženci so opozorili na nekatere pomanjkljivosti in napake referatnega gradiva, lu jih je bil tudi upravni odbor zveze ze opazil, vendar pa vodstvo posvetovanja o tem — vkljub takšnemu .'ild.epu upravnega odbora — prisotnih ni obvestilo, Nadaije so diskutan ti obravnavali vpirašanje nezadostne porabe listavcev za celulozo, visoke akumulacije v celulozni industriji zaradi nizke cene celuloznega lesai zlasti bukovega iri prestrogih zahtev glede njegove kakovosti. Kaveden je bil za vzgled primer celulozne tovarne v St. Gaudensu pri Toulousu v južni Franciji, ki predeluje letnO' 4BO.OOO prm drv listavce\^ v celulozo in papir in pri tem ne porabi niti poletna iglavcev. V diskusiji je bilo omenjeno posvetovanje v Celju leta 1954. kjer je ttidj že bila ugotwljena pasivna bilansa lesa, ki pa jo je mogoče z ukrepi za pospeäevanje gozdnega in lesnega gospodarstva občutno zboljšati, saj se delež industrijskega lesa v Sloveniji dviga že nad 65% celotnega poseka. Pri tem bi bilo treba preudariti pomembno dejstvo, da je delež Slovenije v preskrbi države z lesom 2 do ^-kiat večji kot je njen delež goKdne površine. Postavlja se vprašanje, ali ni deiicitna zaloga iglavcev (za vso državo) že žrtvovala dovolj deviznih posojil za zboljšanje zunanjetrgovinske bilance, zlasti glede izvoza žaganega lesa iglavcev. Prekoračitev etata iglavcev je ]e tedaj upravičena, če se narodno gospodarstvo ne more odpovedati takSnim oblikam posojila oziroma, če se lesni Industriji res ne da omogočiti, da bi se bolj orientirala na izvoz izdelkov višje Stopnje predelave. Nadalje zasluži pozornost tudi vprašanje, ali veljavni etati predvidevajo strukturne spremembe surovinskih sorLimentov, ki jih bo v prihodnosti zahtevala spremenjena strulctura lesne industrije, zlasti bistveno spremenjen odnos med mehaniCno in kemično predelavo lesa, S tem je v zvezi tudi problematika vloge količine in kakovosti v gozdni proizvodnji, vprašanje drevesnih vrst in dimenzij lesa, odrejenega za sečnjo. Diakutanti so dalje opozorili na spremembe, ki deficitarnost nekaterih sortimen-tov zelo zaostnjjejo, hkrati pa drugih ne moremo vnovčiti ter nam pers.pektive za njihovo trajno izkoriščanje še niso dovolj jasne. Odgovore na vsa ta vprašanja je Ireba iskati zlasti v raziskovalnem delu. Potrebna in rešilna je namreč dolgoročna perspektiva, do katere pa se je mogoče dokopati samo preko intenzivnejšega raziskovalnega dela. Rešitev v okviru republike bo mogoča šele kot plod ureditve bilance lesa po posameznih območjih, saj ne obvladamo niti evidence o .poseku, se manj o prometu Z lesom. V razpravi je sodeloval in s tem prispeval k popolnejšemu obravnavanju posvetovanja tudi sekretar Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo IS LRS, tovariš Rudi Cačinovič Navajamo v nekoliko skrajšanem Obsegu njegov govor; "Lani je m izvoz lesnih proizvodov iz Slovenije odpadlo ok. 30% celotnega izvoza, 2a letos predvideva plan proizvodnje vkljub nekoliko manjäi skupni sečnji vendar po vi'ednosti za 17% večji izvoz. Pri tem je dan poudarek na vrednost izvoza, ne pa na njegove kO'ličine. To pomeni preusmerjanje od polizdelkov na oplemenitene iinalne izdelke, na kai- so bili že opozorjeni ljudski odbori in gospodarske organizacije. Pridružujem se stališčem in predlogom referata. Vendar pa bo mogoče najti se več možnosti kot je nakazanih v referatu. Problema ni mogoče rešiti s formalnim aktom o spremembi strukture izvoza, ampak z izboljšanjem asortimana in kvalitete naših finalnih proizvodov, zlasti pa z znižev^jem proizvodnih stroškov in s povečanjem možnosti realne konkurence ter plasiranja na inozennskem trgu. Me nameravamo doseči višjega izvoda s pt>veSanjeni sefenj, saj se skupna sečnja zmanjšuje napram lanski za ok, 90.000 m*. Pri tem se znižuje posek iglavcev za 1.50.000 m", listavce^' pa se povečuje za GO.000 m^ Na ta način je zagotovljena surovina aa domače potrelie in za izvT>2, hkrati pa je tako sečrija i.ismerjena k postopni krepitvi proizvodnih kapacitet naših gozdov in h kvahtetnejšemu izkoriščanju listavtev, kd jih na^a" lesna in celulozna industrija še ne izkoriSčata v Kadostni meri. Pri graditvi celul-ozne industnije se bo ti-eba ne glede na ceno in podobno odloČiti za najrazličnejše napore. Na osnovi ureditvenih elaboratov določeni etat je vsekSikor podlaga za trajno donosnost gozdov po količini in vrednosti, Stalno prekoračevanje etaLa bi brez dvoma Sprernenilo strukturo naših gozdov in s tem tudi suro-vinsko lOSnovo naSi lesni industriji. ki naj bi se po svojih kapacitetaii in strukturi prilagajala proi7;vodni zmogljivosti gozdov. TtenuLno prek oračev an je etata je nedvomno posledica povečanih potreb izvoza za izravnavanje naSe zunanjetrgovinske bilance. Z uravnovešen jem proizvodnje v državnem merilu se bodo same po sebi zmajij-ševale potrebe po povečanih sečnjah. Ključ dö tega pa je med drugim tudi pri lesni industriji, L. j. v mehanični in kemični h povečanjem vrednosti Izvoza, ne pa le s preprostim povečanjem izvoznih proizvodov. Težko je povečane sečnje ratsnčno časovno omejiti in jih legalizirati. Težnja po zmanjševanju sečenj naj se kais v nenehnem zboljševanju kakovosti izvoza in v boljšem izkoriščanju lesne industrije. Nedvornno je pot do' tega racionalnejše izkoriščanje lesne surovine že v gozdu in na predelovalnih obratih. Se nadalje je treba dosledno zaostrovati staližče do rEiznih neracionalnih žag' in koncentrirati lesno proizvodnjo, zlasti äaganje lesa na sodobnih večjih obratih. Tukaj je bil v zadnjem času dosežen precejšen napredek. To bo tudi omogočilo racionalno delit«v dela in specializirano proizvodnjo z vsemi ugodnimi posledicami. S tem bomo tudi preprečili nekontrolirano odtekanje surovine in žaganega lesa v nezaželene namene, V Sloveniji je Se vedno preveč žagarskih kapacitet, večinoma so zastarele in potrebne rekonstrukcije. Nadalje naj bodo' povečane sečnje takšne, da bo mogoče proizvedene Sortimente kar najbolje ovrednotiti Nedvomno je potrebno zagotoviti žagam, celulozni industriji in. rudnikom potrebne kohčine lesa, vendar pa naj bi zlasti celulozna in papirna Industrija poiskali še nove možnosti za boljše izkoriščanje lesne surovine, zlasti listavcev in raznih odpadkov tfi-r tako zmanjšali pritisk na gozdno proizvodnjo oziroma na Sortimente, ki jih je mogoče predelovati tudi drugače. Prav tako je treba zajeti v proizvodnjo in predelavo \'5e razpoložljive vire lesa, nesanno etatne v gozdu, ampak tudi izven gozda. Povečana sredstva, nastala zaradi povečanih setenj, je treba dosledno vlagati v gozdove za zagotavljanje in poveSanjc njihovih donosov ter za racionalnejše izkoriščanje, ne pa za izboljšanje ozkih potreb posameznih gozdnogosipodarskih kolektivov. Že sedaj je potrebno misliti na povečanje gozdne proizvodnje ludi z vlaganjem sredste-v za nove oblike gojenja gozdov, kot so plantaže in nasadi na do sedaj neizkoriščenih zemljiščih. -K boljši proizvodnji lesne surovine, k njenemu racionalnejšemu izkoriščanju za potrebe naše industrije bo rsedvomno prispevalo tudi podnažbljanje gozdne proizvodnje zasebnega sektoj-ja, t. j. Yl gozciov v Slo^^eniji To posvetovanje poteka sredi najpomembnejšega procesa naše gospodarske politike kakor tudi kretanj v naši družbi. Vsi strolvovnjaki, ki delajo v gospodarskih organizacijah, ne morejo iti mimo tega Spričo razdrobljene zasebne gozdne posesti bi ob tem morali Čim temeljiteje odpraviti težaško delo v teh gozdovih, ga modernizirati, vključiti v tehnološke procese kot bodo uporabljai:ii v drugih gozdovih. To bo vsekakor pomenilo — ne glede na priznavanje rente zasebniku — vendarle njegovo usmeritev v intenzivnejše delo na negozdnih povrSinah, kjer se bo vključeval kot stalni nameščenec v ta proces, O tero vprašanju so bila zadnje Čase razna posvetovanja; ljudski odbcyri in nekatere organizacije so dobile tudi vso potrebno dokumentacijo v tem sniislu, vendar pa. se mi rdi, da je zaradi nejasnosti na terenu potrebno f>poTOriti Se na nekatere stvari. PotrebnO' je prenehati z dosedanjimi razpravajni ■o nosilcih podružbljanja, s tem da se to vprašanje, ki je doslej zaviralo izvajanje podružbljanja, Čim prej reši z dodelitvijo 7-asebnih gozdov v gospodarjenje področnim gozdnim gospodarstvom ali kmetijskim zadrugam. Pri tej odločitvi naj ljudski odbori v prvi vrsti upoStevajo priporočila zakona za enotno gospodarjenje z vsemi gozdovi zniotraj äirSih, prirodno in ekonomsko zaokroženih gozdnogospodarskih območij ter druge sniej-nice, ki glede na boljšo organizacijsko, kadrovsko in ekonomsko usposobljenost gozdnih gospodarstev v splošnem govorijo v prid vključitve zasebnih gozdov v te organizacije. Kmetijske zadruge naj bi se tudi nadalje ukvarjale z gozdarstvom, seveda le v primerih. Če imajo za izvajanje te naloge vsestransko zadovoljive pogoje iz tistih območij, kjer bi vključitev zasebnih gozdov v gozdna gospodarstva zaradi odročnosti bila težko izvedljiva ali nesmotrna. V vsakem primeru pa inorajo zadruge, ki se bodo še nadalje ukvarjale z gozdarstvom, zadostiti vsem zakonsltim zahtevam za organizacijo gozdarske službe, hkrati pa jih je potrebno glede vseh pogojev za us.pešno delo izenačiti z gozdnimi gospodarstvi. Predvsem morajo zadruge izpolnjevati določila 8, člena temeljnega zakona o go(!;dovih in odloka o gozxlnogospodarskih obratih gospodai-skih in drugih dejavnosti, ipo katerem morajo organizirati gozdarstvo v posebnem obratu s samostojnim obračunom dohodkov in ločenim žiro računom Gozdarski obrabi morajo zajemati celotno gozdarsko dejavnost vključno promet z Jesom. Le t^ko bodo uresničeni Čisti odnosi med posameznimi dejavnostmi zadrug in odstranjena možnost za neenako prelivanje sredstev iz ene panoge v drugo. V tej zvezi naj se alttivmost gozdarskih obratov pri kmetijskih zadrugah vedno močneje naslanja na organe- delavskega, upravljanja, ki morajo ne le po obliki, temveč tudi po vsebini predstavljati glavno oporo pri uvajanju naprednejših obtik gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Presoja o tališni usposobljenosti in vlogi organov delavskega upravljanja naj bo v bodoče eden od glavnih pogojev za registracijo gozdarske dejavnosti v zadrugah, ki bo podvržena ponovnim pregledom. Z izvedbo podružbljanja, kot je zamišljensj lahko v mnogočem odgovorimo na probleme, ki se na posvetovanju postavljajo in ki so v zvezi z naslovom danaänjega posvetovanja. Gre za to, da se organizacijske in tehnološke usposobljenosti močnih gozdnogospodarskih »rganiKacij začnejo čim prej izkoriäCati za uvajanje sodobnega gospodai-jenja tudi v zasebnih gozdovih, Perspsktiva našega gozdnega in lesnega gfjspodarstva sloni na trajnosti gozdne proizvodnje, vendar pa je prav tako odvisna tudi od vsestranskih prizadevanj ne samo gozdarstva, ampak od napredka vsega našega gospodarstva. VsekaJ;or pa menim, da bo eden glavnih nosilcev teh prizadevanj vaša zi,'eza IT. Predvsem želim, da se ne bi več diskutiralo, kdo je več ali manj odgovoren med inženirji in tehniki, ali v gozdaj'stvu ali v lesni industri.jt, ampak da bi res našli skupni jezik, ki naj bi s tesnim sodelovanjem pripomogel, k našemu čim hiti-ejšemu gospodarskemu in družbenemu razvoju,« Sklepi posvetovanja Komisija, ki so jo določili udeleženci posvetovanja, je na podlagi sprejetih predlogov iz referata in razprave izluščila naslednje sklepe, ki jih je upravni odbor zve^e formuliral takole: 1. Letni etat gozdov, predpisan s potrjenimi gozdnogcepodarskimi načrti, predstavlja po določilih temeljnega zakona o gozdovih zakonito podlago za gospodarjenje z gozdovi in se ga morajo gozdnogospodarske organizacije zato -obvezno držati. EJtat se lahko spremeni le s strokovno revizijo godzr>ogospodarskih načrtov, t, j, s ponovnim ugotavljanjem oziroma prevarjanjem vseh Listih nakazovalcev, ki so strokovno in gospodarsko odločilni za izračunavanje etata. Letni tečajni prirastel^ ni edini nakazovalec za izračunavanje eiata, ker je le-ta üdvisea tudi od lesne zaloge; vrste obratovanja, intenzivnosti i ispodarjenja, načda trajnosti, potreb po lesu ter drugih eko-losko-bioloskih in gozdiiogospodarskih čini-toljev, 2. Gozdnogospodarslce organizacije morajo po eni strani gospodariti po določilih odobrenih ureditvenih načrtov, ker tAko odrejajo predpisi zakona o gozdovih, po drugi strani pa morajo še aktualneje — čeprav v protislovju s prvo odgovornostjo' —, izpolnjevati letne in tudi večletne proizvodne načrte, ki presegajo njihova pooblastila. Zaradi povečanja lesnoindustrijskih kapacitet, zlasti ceiulozne indusirije iin zaradi povečanja izvoza lesa etat ne pokriva več potreb na lesu. Zato se zadnja leta povečuje sečnja gozdov nad etatoni, Kei- je sečnja gozdov nad etatom presegla pro^ izvodno zmogljivost gozdov, je potrebno sečnjo gozdov postopoma vslcladiti z etatom, in sicer z ustreznirni ukrepi na področju izkoriščanja gozdov, uravnoveäenja kapacitet lesne industrije, izboljšanja tehnologije lesa in racionaliziranja njegove potrošnje, to pa zlasti zato, da ne bi bila realizacija etata. v nasprotju z zakonskimi predpisi. V zvezi s tem je potrebno urediti v SR Sloveniji tudi enotno evidenco o sečnji gozdov, podatke o etatu pa ponovno prevcreti. 3. Za vskladitev lesnoindustrijskih kapacitet in sečnje gozdov z etatom je potrebna izdelati dolgoročni načrt za vsklajeni razvoj gozdnega in lesnega gospodarstva v naSi republiki. V ta namen bo potrebno začeti tudi z izdelavo obmflčnih gozdnogospodarskih načrtov in doseči predlagano vskladitev tudi v okviru gozdnogospodarskih območij. Predlagamo, da se izdajo tudi ustrezni predpisi, ki bodo zagotavljali uveljavitev teh načel. Prekoračevanje etata neogibno pomeni slabitev bodoče oskrbe lesne industrije s surovino, medtem ko je za lesno industrijo ravno stalnost surovinske oskrbe prvenstveno važna. Menimo, naj bi se Časovno obdobje za predlagane uskladitve ujemalo vsaj s sedemletnim programom gospodarskega razvoja naSe države. '1. Povečane dohodke, ki nastajajo zaradi preseganja sečerj gozdov nad etat, je potrebno vlagati v gozdove, da bi se vsaj delno nadomestila škoda, povzročena s sečnjo gozdov nad njihovo zmogljivostjo. Poseganje nad etat ne sme biti vir neupravičenih osebnih dohodkov gozdnogospodarskih organizacij, ker bi t

3ato je predsednik; zveze podal poročilo o delu upravnega odbora od zadnjega ple.mima. ki je bil 15,-17. septembra 1962 v Slo^^enjem Gradcu, Omenil je prizadevanje v zvezi s .problematiko znanstveno raziskovalnega dela, ki je pritegnila društveno dejavnost tudi v zrveznem merilu, zlasti V zvezi s predlogom za ustanovitev skupnosti inštitutov, Nadaljer je upravni odbor posvečal skrb vprašanju šolanja delovodskega oüit. logarskega kadi'a. Zveza je prevzela iniciativo in izdelala predlog profila gozdarskega delovodje in ga je predložila gospodarski zbornici, da preko gozdarskega šolskega centra v Postojni in izobraževalnih centrov pri gozdnogospodarskih organizacijah omogoči izobrazbo za ta poklic. Vlcljub temu, da so vsi pogoji uresničeni, sola v Postojni še vedno ni organizirala tovrstnega pouka. Zveza je aato ukrenila potrebno, da izvršitev te nalogo pospesi. Tudi. na področju lesne industrije je bilo i^delatio 8 profilov za delavce v proizvodnji, Na biotehnični fakulteti je bila odprla lesna smer v 5, semestm. Glede ünanciranja iol-stva je sveža podprla predlog, da se pri združenju lesne industrije osnuje sklad za šolstvo oziroma za izobraževanje kadrov. Zveza je' ponovno obravnavala vprašanje zasedbe strokovnih delovnih mest na lesnoindustrijskem oddelku inštituta. Vprašanja ra bilo mogoče uspešno rešiti in glede tega tudi za bodoče ni jasnih perspektiv. Zadnje čase je zveza posvetila posebno pozornost problematilri, ki nastaja vsako leto pri sečnji in izkoriSčanju bultovine. Lesna industrija dobiva namreč že več let največ bukove tilodovine Šele v nnarcu, aprilu in maju, medtem ko je dotok hlodovine v jeseni oziroma pozimi manjši. Takšna dinamika povzroča lesni industriji težave pri žaganju bultove hlodovine. Za usldadifov dinamike sečnje in zaganja bukovega hlodovja je aveza pr&dlagala gospodarski zbornici, da to vprašanje prouči na sv^etu za piföizvodnjo, predelavo' in promet z lesom. Neugodno vreme letos pozimi je napravilo -ta problem še posebno' težek in pereč. Tajnik zveze je v svojem Oirganlzadjskem poročilu prikazal dejavnost strokovnih društev takole: Okrajno DJT GLl Celje Dejavnost druStva je potekala v okviru p^rograma, ki si ga je društvo zastavilo na občnem zboru v martu preteklega leta. Upravni odbor se je sestal 6-krat z zadovoljivo udeležbo članov. Na obnwcju okraja Celje delujejo 3 strokovne podružnice: Celje, Mozirje in pred krat!\im ustanovljena strokovna podružnica v Žalcu. Društvo je med letom priredilo več strokovnih predavanj oziroma posvetovanj, tako n.pü". posvetovajije o problematiki urejanja gozdov s posebnim ozirom na razparceliranost gozdov zasebnega sektorja in o podružbijanju gozdne proizvodnje v zasebnem sektorju. V okviru »-Meseca tehnike« je bilo -organizirano predavanje o "Družbenem planu-«, predavanje o "Analizi odnosov gozdni posestnik — gozdnogospodarska organizacija,ki nastajajo s podružbljanjem gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih in predavanje o »^Strokovnih vtisih s potovanja po ZDA-«. Delegati druätva so se Številno udeležili IV. kongresa Zveze IT SlD, v Zagrebu in plenums Zveze IT GLI LRS v Slovenjem Gradcu. Strokovnemu izpopolnjevanju in izobraževanju je društvo tudi v tem letu posvetilo vso pozKirnost. Nadaljevali so s seminaj-jem za kandidate, ki so ali bndo opravljali strokovni izpit iz gozdarske stroke. Predavanj se je udeležilo iMvprečno 15 članov društva. V ok'viru seminarja je dr Mlinšek vodil 2-dnevno demo^nstracijo sodobnih gojitvenih .ukrepov na objektih v Pečovniku pri Celju in na Pohorju, Prav tako dobro so bila tudi obiskana predavanja o splošni in gospodarsld zakonodaji, Strokovni izpit je uspešno opravilo vseh pet prijavljenih kandidatov. Društvo je tudi v preteklem letu organiziralo .strokovno ekskurzijo na osnovi zamenjave z nemškimi gozdarji iz pokrajine Baden-Würthemberg. Na ta način si je 2Ü nemških gozdarjev ogledalo gozdarske objekte v Sloveniji, 19 članov celjskega di-uštva pa je bilo na ekskurziji na Bavarskem oziroma po Schwarzwraldu. Število Članstva se ni bistveno spremenilo, tako da šteje skupaj HI Članov, od tega 43 inženirjev in 60 tehnikov, Okrajno D/T GI.r Koper Poročilo, ki ga je zveza dobila, zajema samo dejavnost koprske strokovne P'S-druznice, ni pa nobene besede o dejavnosti postojnske podružnice. To dela vtis, da okrajno društvo v Kopru ni imelo pravih stikov s podružnico v Postojni, Upamo, da bodo to vprašanje uredili s sedanjo reorganizacijo, ko sta se združili okrajni društvi Koper in Nova Gorica in da bo novi odbor DIT imel čvrstejSe stike s strokovnimi podružnicami ter usmerjal in koordiniral njihovo dejavnost. Podružnica v Kopru je v preteklem letu nadaljevala z lokalnimi strokovnimi ekskurzijami na terenu, kjer so obravnavaJi konkretno operativno problematiko, zlasti vprašanje nege borovih nasadov, smolarjenje i. pod. Organizirali so s pomočjo mladine pogoždovanje na Bonifiki, Markovem hribu itd. Posebno pozornost so posvetil! problematiki gozdnih požarov na krasu in cenitvi gozdnih škod po požarih. V ta namen je podružnica organizirala tudi seminar. Člani podružnice so se udeležili kongresa v Zagrebu in plenuma ZIT GLI v Slovenjem Gradcu, Sodelovali so i okrajnim DIT in podružnicami občinskih DIT. Organizacijsko niso vzključili še vseh predstavnikov lesne industrije. Borijo se s Cinanjnin^ težavami, ker imajo majhne možnosti oziroma vire dohodkov od gospodarske članarine. Odbor se je sestal 4-krat v teku leta. Okrajno DIT Gorica Dejavnost društva je bila v preteklem letu osredotočena na naslednja torišča: Pripravili so elaborat, objekte in spremstvo za ekskurzijo perialpskih strokovnjakov za gojenje gozdov na njihovem področju. Člani so sodelovali pri pripravi objektov za demonstracijo in zbira:nju ustreznega matetiala. Več ekskurzij drugih društev, med njimi tudi 14 udeležencev iz Slovenjega Gradca je obiskalo njihovo območje. Spremstvo in prikaz gospodarjenja v naših gozdovih posebno po vpraäanju mehanizacije ozir. žičnic je opravil ing, KlanjSček, Ob priliki obiska poljske sindikalne organizacije gcffldarjev in les, ind, so člani uspešno sodelovaJi pri spremstvu in ogledu objeklov, razgovorih, itd. Ker ima Soško gozdno gospodarstvo Tolmin mnogo žičnih transportnih naprav, prihaja veliko strokovnjakov tudi od drugod na oglede, poleg tega pa SCG Tolmin v svojem äolskem centru prireja žični carske tečaje tudi v zveznem merilu. Pri tem imajo glavno besedo člani društva. Lani je obislcal njihovo območje profesor tirenške fakultete, predstojnik stoUce za izkoriščanje gozdov dr. Giordano In je bil pri njih več dni, Člani društva so živahno sodelovaili v diskusiji in demonstracijah. Prav tako pomemben je bil obisk prof. Katoja z Univerze v Tokiju na Japonskem, ki se je specializiral na žičničai-ska spravilna sredstva v gozdarstvu. Ogledal si je žičničarske naprave pn SGG ToJmin. Na željo večine članov so se lotili organizacije strokovne ekskurzije na CSSR. ki pa je morala odpasti zaradi restrikcij v gospodarstvu. Organizirali so več 14 do 21-dnevnih tečajev, med drugim 3 žičničarske, od katerih je eden imel zvezni značaj, 1 za delavce pri motornih žagah, 1 za kvalifikacijo gozdnih delavcev in za pridobitev naziva polkvalificiranih gozdnih delavcev. Ko je izšel novi standard o gozdnih lesnih soitimentih, je društvo organiziralo kratke tečaje za pravilno uporabo novih predpisov Dva člana sta se udeležila sniučarskih tekem na Bledu. Članstvo društva še vnaprej sodeluje pri izdelavi načrtov za lesnoindustrijski obrat v Tolminu, 2ivo so .sodelovali v razpravah o organizaciji gozdarstee službe v privatnem sektorju in o gozdnogospodai-skih območjih. Prav tslto je društvo zavzelo svoje staliače do zavoda za pogozdovanje in melioracijo krasa ter s tera omogočilo polclicanim organom ustrezno regitev. Razen tega je posredovalo odgovoi'nim organom ustrezno rešitev za m-ejanje gozdov v zasebnem sektorju. Število članov v društvu je naslednje: 20 inženirjev in 79 tehnikov ter i izredni člani - skupaj 103. Pri tom najbrž niso všteti člani lesnomdustrijske podružnice v Tdriji. Tudi poročilo samo ne zajema dejavnosti te podružnice, češ da podružnica deluje samostojno. Iz tega sklepamo, da odnosi med okrajnim društvom in to podružnico niso ra2čiSčeni, kajti nobena strokovna podi-užnica na terenu, pa naj bo to gozdarska ali pa. lesnoindustrijska ne more izolirano delovati kot samostojna organi2aciiska enota, ne da bi bila povezana z okrajnim druätvoTTL Naloga o-krajnega drusri'a med drugim je tudi v tem, da vsklajuje in povezuje dejavnost strokovnih podružnic na terenu, tako gozdarsliih kot lesnoindustrijslcili, ne moremo pa pri sedanji organisaciji izločiti lesnoindustrijske podružnice izven društvene dejavnosti. Vsaka podružnica mora biti povezana z zvezo le preko olci-ajnih diuitev. V kolikor je bila do sedaj ta pomanjkljiva zveza med obema organizacijskima enotnima, bi bilo potrebno z novo organizacijsko povezavo oziroma zdnuSitvijo obeh okrajnih društev Gorica in Koper to vprašanje urediti. Okrajno DIT GLl Ljiibljana Okrajno strokovno društvo IT GLI Ljubljana povezuje pet strokovnih podružnic: 1. ljubljansko, 2. ljubljansko Jesnoindustrijsko podružnico, 3. lesnoindustrijsko podružnico v Kamniku, 4. strokovno podružnico IT G LI v Kočevju, in 5. strokovno podružnico IT GLI v Ribnici. Dejavnost okrajnega društva Ljubljana je bila usmerjena v pretežni meri na organizacijsko povezavo oziroma utrjevanje podružnic v okviru splošnih občinskih DiT glede na koordinacijsko vlogo in sodelovanje pri reševanju širših problemov, ki se tičejo gozdarstva in lesne industrije v okrajnem merilu in posebej območij posameznih strokovnih podružnic. V preteklem letu so utrdili organizacijske obüke sirokovnih podružnic. Na novo je bila ustanovljena strokovna podružnica gozdarstva in lesne industrije na Vrhniki. Organizacija strokovnih podružnic na območju mesta Ljubljane je v teku. Pri okrajnem društvu so priSli do zakljufka, da brez strokovnih podružnic šepa društvena dejavnost v sami Ljubljani. To vpraSanje nameravajo rešiti talio, da bi v občinj Vič-Rudnik ustanovih strokovno podružnico, ki bi pove^svala vse gozdarje tudi z OLStalih ljubljanskih občin. Ce pa bodo tudi v drugih obfinah nastali pogoji za ustanovitev novih podružnic, pa se lahko naknadno še lam ustanovijo. Mnenja pa so, da bo zadostovala ena podružnica za vso Ljubljano — poleg lesnoindustrijske V teku so tudi priprave za ustanovitev gozdarskih strokovnih podružnic v Zasavju, Logatcu in Cerknici. V okviru izvajanja delovnega programa zveze 30 preko podružnic obravnavali zakon o gozdu, teze za premeno gozdov na relativnih gozdnih tleh in teze, ki so bile obravnavane na. posvetovanju v Slovenjem Gradcu, prav tako tudi material s kongresa Zveze IT gozdarstva in lesne industrija Jugoslavije v Zagrebu. Ekipa druätva se je tudi udeležila I. zveznega smučarskega tekmovanja na Bledu. V okviru programa splošnega okrajn^a DIT Ljubljana so aktivno sodelovali tudi pri proučevanju problematike o strokovnih tehniških knjižnicah, tehniški besedi in verifikaciji. Pripravili so tudi tri predavanja, Id so bila spremljana Z diapozitivi in kratkimi filmi. Lesnoindustrijska podružnica v Ljubljani pa je priredila več uspelih predavanj in večje enodnevno posvetovanje 0 problematiki transporta v lesnoindustrijskih otiratih, medtem ko je lesnoindustrijska poduužnica v Kamniku ptiredila tudi tečaj za površinsko obdelavo lesa. Okrajno DIT GL! Mfflrtbor Poročilo DIT GI,I Maiibor je zelo obširao Zato ga navajan-io le v izvlečku. Pripisovali so velik pomen vprašanju izkoriščanja lesne surovine, ki je večje kot pa je predvideno po ureditvenih načrtih, problemu odpiranja še neodprtih gozdov na mariborskem področju in potrebam po večjih vlaganjih v gradnjo cest in nakup mehanizacije, kot tudi strokovnemu usposabljanju tako gozdarskega kot lesnoindustrijskega strokovnega kadi-a, dalje podružbljanju zasebnih gozdov, itd., s področja lesne industrije pa zasLarelosti proizvodnih naprav, pomanjkanju kadi'ov, nizki struSc-luri osebnih dohodkov, itd. Dejavnost driuštva je btla v preteklem letu zadovoljiva in pestra Člani so se vključili v razprave in diskusije o prednačrtu ustave, statutov komurii okrajev in podjetij Člani društva so tudi sodelovali pri organizaciji plenuma v Slovenjem Gradcu in tako prispevali svoj delež k uspeli izvedbi plenuma, razstave itd, Sklep njihovega lanskoletnega občnega zbora o ustanovitvi šole za gozdne delavc« v Radljah ni bil izvršen Karadi pornanjkanja finančnih sredstev. Kongresa v Zagrebu so se udeležili delegati društva in seznanili Članstvo o delu in bodočih nalogah organizacij IT GLl. Sedanja organizacija je zavrla društveno in strokovno dejavnost, tako da je v nekaterih podružnicah delo povsem zamrlo. Kot vzrok navajajo drobitev sil in ne^Ädostno zainteresiranost podružnic oziroma občinskih društev. Da bi odpravili tako stanje so sldicali plenum podružnic in osnovali koordinacijski odbor za koroško območje, osnutek pravil tega odbora in program dela. Ob enem so organizirali dve predavanji, izvedli smučarsko tekmovanje v Črni in ob tej priliki razdelili tudi nekaj nagrad in priznanj. Mislijo, da so s to akcijo uspešno poziveli društveno dejavnost v nekaterih strokovnih podružnicah. Olcrajno društvo je V mesecu tehnike organiziralo predavanje z diapozitivi o potovanju po S2, ki je bilo zelo dobro obiskano. Izvedli so tudi organizacijo ekskurzije avstrijskih gozdarjev z območja Dtlurau in jim omogočili ogled pohorskih gozdov, gradnjo gozdnih cest, izobraževalni center na Osankavlci, drevesnice, razstavo VHOozd in les v likovni umetnosti"' v Slovenjem Gradcu, itd. S tem so navezali dflbre sosedske odnose, obisk pa jim bodo ob priliki vrnili. Dva člana društva sta se na povabilo avstrijske zveze gozdarjev udeležila njihovega kongresa v Mellcu, kjer sta bila lepo sprejeta. Ptujska podružnica je priredila samostojno 3-dnevno ekskui'zijo v Gorski Kotar in JastrebarskOj kjer so se seznanili z iskušnjanai plantaži ran j a v teh predelih. Upravni odbor je imel 9 sej in obravnaval tekočo problematiko. Društvo šteje 239 članov, od tega Sä inženirjev in 16B te^hnikov ter 12 izrednih članov. DmStvo ima svojo lastno strokovno knjižnico. Na zadnjem občnem zboru, ki so ga imeli 2. marca t, 1. so si zastavili obširen program dela. Okrajno DIT GLI Murska Sobota DruStvo ni imelo strokovnih podružnic, kajti vsi gozdarji okraja so bili zaradi specifičnosti pogojev de)a in majhnega števila direktno včlanjeni v okrajno društvo. Po že ustaljenemu programu je imelo druStvo tudi v preteklem razdobju redne mesečne sestanke. Polovica sestankov je bila na terenu z istočasno obravnavo tem na samem mestu, kot na primer: o vprašanju topolovih plantaž, intenzivnih nasadov topcde s Črno jelšo, probletnatiki obmurskega pasu, nasadu vrb itd. Udeležba na sestankih je bila skoraj vedno polnoštevilna. Upravni odbor društva se je sestajal 14-dnevno in je bil stalno v stiku z okrajnimi upravnimi in političnimi organi in je zastopal stališče druätva glede gozdarske problematike v Pomurju. Večletna nenehna prizadevanja prekmurskih gozdarjev KO se v preteklem letu končno uresničila. Gozdarstvo se je odcepilo od kmetijskih posestev ter so bili vsi gozdovi, SL,P in zasebni, v Prekmurju vključeni v samostojni obrat za gozdarstvo in lesno predelavo. Da je do te združitve prišlo, je tudi zasluga društva, ki se je enotno borilo - posebno v preteklih dveh letih - za dosego tega cilja Poleg organizacije gozdarske službe se je društvo največ ukvarjalo z vprašanjem podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje. O tem vprašanju jä imelo društvo po- sabno posvetovanje ter dva sestanka Kooperacija v gozdarstvu Ima v Prekmurju svoje specifične cblilie, Id se moCriD razlikujejo od razmej v ostali Sloveniji, V Prekmurju je namreč lesna zaloga nizka ter je zaradi tega težišče problematike na intenzivni, negi in obnovi gcwdov. Člani dc.uštva so irneli v zimskem času 46 pre^ davajij po vaseh z zasebnimi kmetovalci o novem zalionu o gozdovih in o kooperaciji. Predavanja vzbujajo veliko zajiimai:je in so dobro obiskana. Drugo posvetovanje druživa je bilo namenjeno urejanju gozdov v Prektnurju ter gojitvenemu načrtovanju, Posvelovanje je dalo koristne zaključke za nadaljnje delo. Društvo je organiziralo za vse logarsko osebje v okraju enodnevni seminar o novem zakonu o goicäovih in o podružbljsnju. Ob obisku peiialpskih profesorjev za gojenja gozdov, ki so obiskali prekmurske gozdove £rn.e jelše, je diiuštvo izvedlo sprejem in organizatijo ogledov. Člani društva so sj ogledali poučne plantaže zelenega bora v okolici Varaždina. Društvo šteje G inženirjev in 24 tehnikov — skupaj 30 članov. ISfa zadnjem občnem zboru oheh društev ~ Maribora in Murske Sobote se je izvršila tudi reorganizacija, s tem da sta se društ^^i združili analogno 7. združitvijo oki'ajev. Dosedanje okrajno društvo inženirjev in tehnikov GLI v Murski Soboti se je preimenovalo v strokovno podružnico. To ,ie kratelt prikaz dela okrajnih društev za preteklo leto, manjkata ola-ajni društvi Kranj in Novo mesto, ker iz neznanih razlogov nista poslali poročila. V poročilih dela društev je bilo omenjena reorganizacija društev v cilju, da se pn-lagodi fMdi sedanjim okrajem. Tako sta se združilj okrajni društvi Maribor in Murska Sobota, Koper in Gorica, medtem ko je združitev oki'ajnih društev Ljubljana, Kranj in Novo mesto v teku. S tem se število oiarsjnih društev skrči na 4 Menimo, da je to koristno, saj je bilo že večkrat ugotovljeno, da so okj'ajna društva samo nepotrebni, vmesni člen, ki društveni dejavnosti ni v korist. Iz poročil okrajnih društev jo razvidno, da nekatera nimajo pravega pregleda nad siroikovnimi podružnicami niti neposrednih stikov z njimi Razumljivo, da poltem okrajna društva ne morejo opravljati tistih osnovnih dejavnosti, zaradi katerih so bila ustano-vljena, t. j. da povezujejo osnovne organizacije oziroma strokovne podružnice na terenu, jim pomagajo pri njihovih dejavnostih, vsklajujejo in koox-dinirajo delo podrružnic, itd. Tako pa so v večini primerov strokovne podružnice sedaj bolj osamljeno kot so bile taltrat, ko smo imeli sekcije, ki so bile direktno vezane na centralno društvo. Večina okrajnih društev več ali manj životari in so bolj sama sebi namen, ker ne najdejo notranje vsebine dela in nimajo neposrednih stlk-ov s strokovnimi podružnicami. Iz tega izvira spicšna ugotovitev, da je društvena dejavnost tako v okviru strokovnih podružnic kot tudi v okviru okrajnih društev občutno nazadovala v primerjavi z nekaj leti nazaj S tem pa še bolj pridejo do izraza tiste podružnice in okrajna društva, kjer se je- društvena aktivnost kljub temu obdržala na določeni višini, aÜ je celo živahnejša kot je bila prej. To pa je v pretežni meri le zasluga posameznih aktivnih in požrtvovalnih društvenih de'lavcev. 2al pa je takih pri-i-nerov bolj malcr. S teiu, da bomo imeli v bodoče le 4 okrajna društva, bomo morali pa le preko teh bolj kot do sedaj poživeti dejavnost in zaktivlzlratl strokovne podružnice, pa bodisi da so to čisto gozdarske ali lesnoindustrijske, ki so sedaj bolj ali manj le na papirju. To naj bi bila prvenstvena naloga sedanjih ali bodo&h novih upravnih odborov okrajnih društev kot tudi samih strokovnih podružnic. Tudi sam naš upravni odbor zveze, ki je svojo dejavnost usmeril bolj v reševanje najvažnejših problemov gozdarstva in lesne industrije, nekoliko pa zanemaril dejavnost ali nedejavnost naših organizacij sitih enot, bo moral posvetiti svojo skrb tudi sajnim organizacijskim vprašanjem. Upravni odbor zveze je imel v razdobju od zadnjega plenuma v Slovenjem Gradcu 11 sej s povprečno 57% udeležbo članov. Iz tega je razvidno, da je tudi udeležba članov odbora na sejah nekoliko upadla v primerjavi s preteklim obdobjem in to predvsem zaradi tovarišev izven Ljubljane, kar je navsezadnje razumljivo. Nato je blagajnik zveze p(;^ročal o denarnem poslovanju zveze v letu 19Ö2. Bilanca izkazuje z 31. 12, 1362 2,320.730 din dohodkov in 2,543,083 din izdatkov. Finančno poslovanje je bilo torej zakljuSeno z 222.954 din pasive, ki gre na račun prejšnjeletnih pnhranknv. Do tako neugodnega položaja je prišlo zalo, ker so okrajna društva le z 42,1% izpolnila svoje obveznosti do zveze, kajti od določenih 850 tisoč dinarjev prispevkov je bilo vplačanih le 358.DD0din. V poročilu glavnih urednikov strokovnih glasil zveze, t. j. Gozda rs Ic eg a vestni ka in Lesa je bilo prikazano delovanje obeh revij v pretekleiri letu in predložen program za leto 1963. Urednik Gozdarskega vestnika je med drugim poročal, da je bil lanski načrt na obsegu dosežen s 102,5% in da je bilo izhajanje revije vedno pravočasno. Analiza prispevkov glede na pestrost snovi ia število piscev daje zadovoljivo sliko, prav tako tiudi glede razmerja števila sotmdnikov iz operative in njihovega števila in centralnih strokovnih institucij. Lani si je ui-edniäki odbor po.-iebno prizadeval razširiti iti obogaliti rubriko, posvečeno seznanjanju bralcev z novimi domačimi in tujimi strokovnimi deli. Pri tem je dosežen dober napredek, ki bo v spodbudo za živahnejše tovrstno delovanje v lekoCem letu. Na predlog nekaterih sodelavcev, ki jim je razvoj njihovega strokovnega glasila pri srcu, se je uredniški odbor lani odločil za izboljšavo tehnične opreme revije. Ves letnik je bil namreč natisnjen na izboljšanem, t. j. 80-gramskem brezlesnem papirju, kar je razen, drugega omogočilo tudi boljSo reprodukcijo slikovnega gradiva. Finančno poslovanje glasila je lani potekalo v glavnem v okviru proračuna, ki je bil realiziran takole: Od predvidenih dohodkov v višini a,66S.OOO din je bilo uresničenih 2,444,308 din, t. j. kajti pla- nirane subvencije so bile realizirane le s 37,5%, Spričo tališne situacije se 3e pri izdatkih izi-edno štedilo in se je na mesto 3,048 B47 planiranih dinai-jev porabilo le 2,661.417 din, t. j. le 87,7% od predvidenega, Toda vkljab temu izkazuje lanskoletna bilanca 217.100 din pa.sive, ki jo je bilo potrebno pokriti iz prejšnjeletnih piihrankov. Po odobritvi zaključnega računa je bilanca na dan 31, 12. 1962 naslednja: Aktiva Pasiva Zap, §t. Predmet 1000 din Zap, Št. Predmet 1000 din i Inventar 61 1 Poslovni sklad 1766 2 Denarna sredstva 1675 2 Upniki 33 3 Dolžniki 37 4 Časovne razmejitve 26 Skupaj 1799 Skupaj 1799 Vodja računa; Edvaa-d Tancig s. r. Predsednik uprav, odbora ZIT GLI LRS: Ing, Rudi Strohmaier s. r. Odgovorni urednik; Ing, Miran Erinar s. r. Po diskusiji v zvezi t. fiejavnostjo zve^e v preteklem letu je nadzorni odbor predložil, naj se sprejme porodilo upravnega odbora in odbori zaključni rsičun Kveze in obeh revij. Piišotni so predlog soglasno sprejeli. Nato je blagajnik v imenu upravnega odbora zveze predložil proračun zveze za leto 1963, oba urednika pa za obe reviji. Prisotni so vse tri predloge brez pripomb soglasno sprejeli, prav tako tudi predlog prispevkov okrajnih druStev IT v prora-Čun zve2e za leto 1963 kot sestavni del proračuna zveze. Prispevki ok rajni h društev v proračun ZIT GLl S RS za leto 1963 OkrajnO' društvo Prispevek | za 1. 1962 1 Vplačano za 1962 j Obveznost [ iz 1. 1962 Prispevek za ,1, 1963 Skupaj Ljubljana Kranj Novo mesto 232,000 152,000 105.000 60.000 142.000 172.000 10.000 105,000 107.000 62,000 40.000 279 000 72,000 145,000 Skupaj OLO Ljubljana. 489.000 202.000 287.000 2Ö9.000 496.000 Celje 149.000 104,000 45.000 65.000 110 000 MarilDoo-Murska Sobota 132.000 18.000 18.000 132.000 77.000 18.000 209,000 18,000 Skupaj OLO Maribor 150.0000 18,000 132.000 95,000 227.000 Nova Gorica Koper a-i.ooo 28.000 34.000 28,000 34.000 28.000 34.000 56.000 Skupaj OLO Koper 62.000 34.000 28.000 62.000 SO.OOO Skupaj 850.000 358.000 402.000 431,000 923,000 Dohod Iii Proračun za, Gozdarski vestnik v letu 1963 Naročnine Oglasnlne Di-ugi dohodki Subvencije Izdatki 1,785.000 Place s prispevki 330.000 20O.Ü0Ö Avtorski honorarji 750.000 65.000 Režijski stroSki 180.000 1,100.000 Neposredni stroški 1,838,000 Posredni materialni stroSki 52.000 Skupaj 3,150.000 Skupaj 3,150.000 Proračun zveze predvideva 1,550.000 dohodkov in prav toliko izdatkov, s tem da bodo dohodki sestavljeni takole: 600.000 din t>d lastne družbene dejavnosti, 923.000 din od prispevkov okrajnih društev in 27.000 din izrednih dohodkov. Izdatki so doloSem naslednjim bilančnim skupinam: osebnim dohodkom s prispevki 370 tisoč din, mate-tlalnim izdatkom 450.000 din, funkcionalnim izdatkom 680.000 din in nepredvidenim 50.000 din. jyj ^ PRVO ZVEZNO SMUČARSKO TEKMOVANJE GOZDARJEV, LESARJEV in lovcev (Bled, 3S. 2. in 1. 3. 1963) Smučanje je pri Slovencih že tradicionalen šport, prvi začetki, če seveda ne upoštevamo nelidanjih bloških smučarjev, segajo že v leta pred prvo svetovnoi vojno, močno pa se je razmahnilo med obe-ma vojnama in doseglo pomembno množiCnosl Za vse tiste', ki so pri opravljanju svojega poklica navezani na terensko delo, torej predvsem za lovce in gozdarje, pa ne omogočajo smuči samo športnega izživljanja, ampak bistveno lajšajo težavne terenske obhode. Včasih je bila hoja pO zasneženem gozd« največkrat nemogoča; krplje, ki so jih uporabljali lovci in gozdarji, so bile sicer koristen pripomoček, toda za večje razdalje niso prihajale v poštev. Smuči so dandajies terenskim delavcem, še posebno v alpskih in drugih gorskih predelih, nepogrešljiv del službene opreme. Zato ni slučaj, da je prva pobuda za smučarska tekmovanja »^poklicnih smučarjev« prišla prav s Triglavskega območja. Täko so bile že leta 1955 v Bohinju, zibelki našega 7jmskega športa, prve tekme, tedaj v okrajnern merilu, ki so pomenile osnovo za nadaljnja, vedno bolj tradicionalna in množična tekmovanja. Tekmovalci sO' se zbirali potem še na Joštu, Bledu, na Krvavcu, Črni na Koroškem, pa spet v Bohinju. Zadnja tekmovanja so bila že republiška prvenstva. Razveseljiv je pri pogledu nazaj ^.aključek, da so bDa tekmovanja iz leta v leto bolj množična in kvalitetne]la. Težišče ni bilo na utrjevanju slovesa že znanih tekmovalcev, ki jih prav v vrstah gozdarjev in lovcev ni malo, ampak v tovai-iškem merjenju sil in športnem sodelovanju. Teltmovanja so pridobila na množičnosti in kvaliteti še posebno ob sodelovanju lesne industrije. Ob zaključku lanskih tekem v Zmagovalec veleslaloma Franc Primožič, GG Kranj, na startu 1. Odhod tekmovalcev na stavt — 2. Tekmovalna proga na Viševniku — 3. Zavoj v strmini — 4. Predsednik pripravljalnega odbora ing J. HoSevar Bohinju je bila dana pobuda, naj bi se letos tekmovanje razširilo na gozdarje, lovce in lesarje iz vse države. Ta predlog je bil dejansko uresničen s I. zveznim smučarskim tekmovanjem na Bledu letos aa. febi-uarja in l. marca. Led je bil prebit,, saj so poslali svoje zastopnike tudi tovariši iz Bosne iii "Hrvatsite. Udeležba iz drugih republik je bila resda slaba, kar pa je razumljivo, saj smučanje tam Se ni zajelo taka širokih krogov iiot v Sloveniji Bile pa so to tudi prve tekme v zveznem obsegu in je bilo se težko najti stik z organizacijami in kolektivi drugih republik. Kljub temu pa je biLo tekmovanje nadvse množično, saj je pomerilo svoje moči skupno stDpedsset tekmovalk in tekmovalcev, zastopnikov gozdarskih, lovskih in lesnopredelovalnih kolektivov in organizacij. Prvi dan so se pomerili v tekih, ženske na 6 km in moški na 10 km. Tekmovalne proge so bile speljane v slikoviti oko.liei Bleda. Drugi dan pa je bil veleslalom na pobočjih Visevnika nad Poidjuko. Vreme je bilo organizatorjem in tekmovalcem nadvse naklonjeno. Bled, posebno pa Še Pokljuka, sta se pokazala vsem v vsej svoji zimska lepoti in vedrini. Niti dokajšen mraz niti veter tekmovanja nista motila. Snežne zastave na Viševniitu in sosednjih grebenih so sicer že navsezgodaj kazale, da bo treba start za veleslalom premakniti v zavetnejšo lego, saj bi bilo zadrževanje tekmovalcev in starterjev na grebenu nad ZJato vodo zares nemogoče Nakoliko znižan start pa tekmovanju nJ prav nič äkodil. Proga je bila dolga okoli enega Mlo-metra in je imela višinsko razliko okidi tristo metrov, gaMevala pa je od tekmovalcev dol^ajšnjega znanja. Tehnično organizacijo tekmovanja je prevzela Triglavska podružnica društva IT gozdarstva in lesne industrije in je to svojo nalogo vzorno opravila. Priprava prog, telini£na služba med samim tekmovanjem, prevozi, obveščanje in Se mnogo drugili nujnih podrobnosti, vse je bilo kot je treba. Letošnje izkušnje bodo lahko koristile zlasti pn redi tel jem tekmovanja leta 1964, Se posebno priznanje zasluzi pri vsem tem za svojo pomoč JL.A i. Eudnega polja, ki je prevzela v svojo skrb marsikatero nalogo, zlasti pripravo- tekmovalne proge na Pokljuki, Prihodnje leto bo zvezno tekmovanje na Jahorini, organizacijo so prevzeli tovaj'iäi iz Bosne. Zaradi tega bo udeležba iz drugih republik gotovo večja. Za prireditelje tekmovanj v le-tu 1965 pa so se že sedaj prijavili tovariši iz Delnic. Tako je torej neprekinjenost naših smučarskih prireditev zagotovljena. Zmagovalci i. Zveznega tekmovanja za leto 1963 so bili naslednji: Tefc na 6 km žeriske. Posam-e^no: Anica Rozman, LIP Bled, Ekipno; LIP Bled, Tek na X0 fem, moSJci, Posamezno: Fi'anc Mandeljc, GG Bled. Posamezno — zvezni razred: Janez Peternbl, Planica Sport, Ljubljana, Ekipno: LTP Bled. Veleslalom, ženske, Posamezno; Anica Rozman, I^IP Bled. Ekipno: LIP Bled, Veleslalom,, mosfci. Posamezno: Franc Priniožič, GG Kranj. Ekipno: Zavod sa eojitev divjadi -Kozorog-, Kamnik, ^^^ C i g 1 a r PREDPISI odredba o glavnih podatkih iz investicijskega programa, ki jih morajo investitorji s področja ureditve hudournikov in varstva zemljišč pred erozijo pošiljati upravnemu organu okrajnega ljudskega odbora (Uradni list FLRJ, St. 21 od 5. 7 1962) I. Investitorji, ki gradijo objekte za ureditev hudournikov in varstvo zemljišč pred erozijo, morajo poslati za evidenco o investicijskih objektih v desetih dneh od dneva, ko je sprejet investicijski program, v treh izvodih za urejanje hudournikov in varstvo zemljišč pred erozijo pristojnemu upravnemu organu okrajnega ljudskega odbora, kjer ni okrajev, pa za urejanje hudournikov in varstvo zemljišč pred erozijo pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, tele glavne podatke iz investicijskega programa: a) Splošni podatki: 1. Ime hudournika oziroma investicijskega objekta 2. Kraj, občina in okraj, v katerem se in ves tiči j.ski objekt gradi 3, Erozijsko območje 4, Sprejemna reka 5- Dolžina porečja v km 6 Površina porečja v km^ 7. Del porečja, ki ga ogroža erozija, v km^ fl. Površina porečja, ki jo zajema investicijski program, v km^ 9. Investitor, njegov sedež in gospodarska panoga 10, AJi gre pri objektu za nov objekt, rekonstrukcijo ali veliko popravilo 11 Kdo je sprejel investicij ski program in kdaj 12. Glavna xaTnisel tehnične rešitve investicijskega programa. Pn tem je treba podčrtati: tip hudournika, razvitost erozijskiii procesov, objekte in ikodo, katero jim delajo erozija in hudourniki, ter trajanje del. Zamisel je treba vrisati na karto v merilUj v katerem je ta delana za investicijski program. b) Naturalni podatki T Merska __ Vrednost 1 enota v 000 din 11 Deia v strugi 1.2 Dela na porečju 1.2,] TehniCna dela 1.2.a Biološka dela 1.2.2.1 kmetijska 1.2.2.2 gozdai ska 1.3 Drugo in oprema 1.4 Izdelava projekta 15 Sliupni stroški za ves objekt Opomba: Kadar gre za regulacijo struge, je treba mersko enoto izraziti v kilometrih. 2 Delovna sila za nameravana dela, skupaj 2.1 ne)tvalificirani delavci 2.2 kvalificirani delavci 2.3 visokokvalificirani delavci 2.4 vodilno osebje 3 predvideni finančni viri milijoni dinarjev 3.1 kredit milijoni dinarjev 3.2 lastna sredstva milijoni dinarjev 3.3 sredstva brez vrnitve milijoni dinarjev 3.4 druga sredstva milijoni dinarjev 4 družbena opravifenost nameravanih del. Opomba; Ce gre za investicijski program, ki se dela za vrsto hudournikov na kakšnem erozijskem območju, je treba navesti podatke za vsak hudournik posebej in nato za vse hudournike skupaj. II, Po končani graditvi, tehničnem prevzemu in obra£unu investicijskega objekta moi-a poslati investitor pristojnemu upravnemu organu iz prvega odstavka I, točke te odredbe dokončen obračun za objekte, naštete v pi-vem odstavku I, točke b) pod 1, te odredbe III, Investitorji, ki so sprejeli investicijske programe potem, ko je začel veljali temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov, t. j. po 15. decembru 1961, pa do te odredbe še niso poslali glavnih podatkov investicijskega programa iz I, točke, jih morajo poslati v desetih dneh od dneva, ko začne ta odredba veljati. IV, Ta odredba velja od dneva objave v ^>Uradnem listu FLEJ«. St. 05-1451. Sekretar Beograd, 23. junija 1962. za kmetijstvo in gozadrstvo Slavko Komar s. r. NAVODILO O RAZKUŽEVANJU SADIK S PARCEL, NA KATERIH JE BIL UGOTOVLJEN KORENINSKI ALI TOPOLOV RAK (Uradni list FLRJ, St. 43 od 24. i:0, ].9G2> 1. Vse sadike in kljuSe, ki sicer ne veljajo za okužene, ki pa izvirajo s parcel, na Icaterih je bil ugotovljen koreninski rak (Bacterium tumefaciens Smith et Townsend) ali topolov rak (Dothichiza popojlea Sacc, et Briard), je treba, če naj gredo v promet, po tretjem odstavku člena IG. pravilniiia o zdravstveni kcintroli sadilnega materiala v notranjem, prometu najprej razicužiti, kakor je to opisano v tem navodilu, 2. Sadike s parcel, na katerih je bil ugotovljen koreninski rak, se razkužijo v ilovnatem pripravku, ki mu je dodan 1% Cerezan-močila alt kakega drugega podobnega močilnega ž i vos rebrnega preparata. Pripravek za razkuževanje sadik iz prvega odstavka te toCke se pripravlja iz ilovice, ki se ji po potrebi dodaja voda. Ta se meSa toliko Časa, dokler se ne dobi enolična gmota, dovolj redka, da se da vanjo pomočiti sadna korenina, nato pa se doda na 100 litrov takO' pripravljenega pripravka 1 kg žlvosrebrnega preparata. Ta preparat se najprej zmeša z manjSo količino vode, potem pa vlije v pripravek in dobro premeäa. Raakužitev se opravi tako, da se korenina sadnega drevesca do \Tha pomoči v pripravek, 3. Topolove sadike in ključi s parcel, na katerih je bil ugotovljen topolov rak, se razkužijo tako, da se pomočijo v vodno raztopino 1 %-nega Cerezan-močila ali kakSnega drugega podobnega močilnega živosrebrnega preparata, ali pa v 2%-no bakreno apno. Temperatura raztopine iz prvega odstavka te točke mora biti od 15" do 20" C, sadike in ključi pa morajo ostati v njej 20 minut, 4. Raakužitev sadik in ključev iz bega navodila se opravlja pod nadzorstvom upravnega organa občinskega ljudskega odbora, l(J je pristojen za varstvo rastlin. 5. To navodila začne veljati osmi dan od dneva objave v »Uradnem listu FLR.T-", Št, 0(1-2263/1. Direktor Beograd, 16. oktobra 1962, Zvezne uprave za varstvo rastlin; ing, Srboljub Todorovič, s. r. ODLOK o doloö1tvi gozdnogospodarskih obmoclj v okraju kranj (Uradni list LRS št. 10 od 9, 6, 1962) 1 V okraju Kranj se določita triglavsko in kranjsko gozdnogospodarsko območje. 2 Triglavska gozdnogospodarsko območje zajema vse gozdove v mejah občin Radovljica in Jesenice, Kranjsko gozdnogospodarsko DbnioČje zajema v,se gozdove v mejah občin Tržtč, Kranj in Skolja Loka. 3 Ta odlok vetja od dneva objave v n-Uradiiem vestniku okraja Kranj«, objavi se tudi v »►Uradnem listu LHS" St 331-0l2.'62-3 Predsednik OLG: Kranj, dne 22, maja 1962. Jakob 1, r, PRIVLACENJE LESA S PREDNJIM VITLOM TRAKTORJA FERGUSONA Fe-l? ALI PA S KONJI Zng, Amer Krivec (Postojna)* Traktor ierguson je kmetijski stroj in je v svoji osnovni izvedbi namenjen kmetijstvu. Narejen je za obdelavo zemlje in ima zato razne priključke. Gozdna proizvodnja potrebuje razna prevozna sredstva za prevažanje sor-timentov iz do potrošnika. Večji del stroškov (od izdela:ve produktov pa do prodaje potrošnikom) odpade na transport in le manjši na posek in izdelavo. Zato so za gozdarstvo posebno pomembne vse pripra.ve, ki rabijo za. prevoz soi-tjmentovi kamioni, traktorji, žitnice itd,, slasti v nekaterih fazah dela pri intenzivni eksploatadji gozdov. Za nas je najbolj kritično in najmanj mehanizirano spravilo lesa od panja do kamionske ceste. Ta faza se deli na dva dela, in acer na spravilo gozdnih sortimento\'" od panja do vlake ter na vlačenje ali vožnjo po vlaki do kamionske ceste, Pri tem spravUu smo 5e vedno pretežno odvisni od animalne vleke, ki pa jo spričo izredno težkih življenjskih in delovnih razmer v goedu postopoma opuščamo, -Furmanske*« usluge so vedno dražje. Zato smo prisiljeni uvajati mehanizirano spravilo lesa. Pri tem nas zanima, kakSna je razlika med stroški strojnega spravila in stroški za animalno vleko, Ali je vedno in za vsako ceno potrebno uvajati stroje in z njimi nadomeščati konje? Kdaj je to smotrno in kdaj ne? To je posebno važno v fazi privlačenja gozdnih sortimentov od panja pa do vlake. Eden od različnih načinov je tudi privlačenje s traktor.-ikim vitlom. Zanima nas njegova rentabilnost v primerjavi z uporabo konj. Privlačenje lesa od panja do vlake s traktorskim vitlom Traktor ferguson Fe-35 Smo delno opremili in usposobili za delo v gozdu, t. j. za vlačenje in prevoz po gozdnih vlakah. Uporabljali smo tudi polovične gosenice aH pa goseničaste verige le na zadnjih kolesih, da se poveča traktor-jeva adhezija. Dodali smo mu potrebno obtožitev, ker je prelahek za svojo moč motorja. Tako opremljen traktor lahko uspešno vleče po zelo slabih, strmih in zavitih vlakah, V gozdu mora biti traktor kos do 40% strminam. Razen omenjene opreme mora traktor imeti priključke za različna opravila. Za uspešno vlaČenje hlodovine je potrebna priprava za privezovanje tovora zsl traktor. Prvotno smo v ta namen izdelali »nosilni drog« (si. 1). Pozneje srr.o ga nadomestili z »»nosilnim jannom-i (si. 5). Razen priprave za privezovanje tovora mora imeti vsak traktor v gozdu tudi vitel, ki je pritrjen na prednjem ali zadnjem delu traktorja. Izdelali smo prednji traktorski vitel ■ Razprava je bila izdelana v okviru tematske naloge: "Proučevanje mehanizacije spravila lesa", obravnavane v Inätitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v sektorju za izkoriščanje gozdov, ki ga vodi prof. ing Zdravko Turk (pritrjen na prednji del traktorja). Lahko bi ga postavili tudi na zadnji del; vendar želimo Istočasn-o uporabljati viiel in nosilni jarem. Ce bi bil torej pritrjen na zadnjem delu, ne bi mogli uporabljati nosilnega jarma. Tako pa smo lahko istočasno uporabljali oba priključka, Nosilni jarem in prednji traktorski vitel se med seboj dopolnjujeta pri delu v gozdu, t. j. pri vlačenju lesa. Prednji traktorski vitel je pritrjen na sprednjem delu traktorja tako, da ne znižuje prostega prehoda (^klirensa^') (si, 2). Ima le en boben, na katerega se lahko navije ok, 70 m jeklene. 10 mm debele vrvi, ki je speljana od bobna preko prednjega in Eadnjega prenosnega škripca na zadnji del traktorja. Vrv se konča z jekleno kljuko ali s patentno zaponko v obliki številke 8. Na prednjem delu ima vitel 4 vrtljive valjčke, 2 ležeča in 2 pokončna, ki rabijo kot vodiln za vrv, kadar ju uporabljamo za vlačenje na prednjem ddu Slika 1. Nosilni drog s pripetim tovorom in možnost zavijanja traktorja (orig,) traktorja (si. 3). Vitel poganja traktorjev motor preko priključnih osi. Traktorist lahko upravlja z vitlom (navija vrv) s svojega sedeža, in sicer kadar traktor stoji in kadar se premika. To je zelo važno na težavnih terenih, kjer traktor ne more speljati tovora po strmini navzgor. Takrat, prestavimo jekleno vrv 2 zadnjega na prednji del traktorja, tako da teče med opisanimi vrtljivimi valjčki (prednja in zadnja vodilna škripca sta tako narejena, da vrv lahko vzamemo ven). TJa težavrnh terenih si tako traktor dodatno pomaga 2 vitlom. Traktorjev motor deluje iikrati na zadnja kolesa in na prednji vitel. To je smotrno tudi zato, ker v tem primeru ni potrebno izdelati vitla, ki bi imel veöjo pntezno moč od traktorja, kot je to pri večini drugih strojev, in so večji ter dražji, hkrati manj izkoriščeni. Na težavnejših terenih mora takšen vite! sam izvleči traktor in tovor, zato mora biti primerno dimenzioniran. Naš opisani vitel pa je narejen tako, da dodatno pomaga traktorju pri delu in je manjSi, zato tudi cenejši. Vsi vrtljivi deli navijalnega bobna in škripcev ležijo na krogličnih ležajih, zato se jeklena vrv zlahka odvija. Na zadnjem delu traktorja je potrebno za odvijanje vrvi le 5—6 kg sile. Delavec, ki odvija vrv, se zato pn delu manj utruja. Vitel vleče maksimalno 1500 kg; to pa je za naše fazinere dovolj. Po ravnem svetu lahko vleče tovc3r 3000 kg pri koeficientu trenja 0,50. Pri praktični uporabi je potrebno upoštevati različne ovire, na katere normalno naletimo pri takšnem delu: zatikanje hlodovine ob prirodne ovire: kamenje, štore, skale itd. Prednji traktorski vitel ima torej naslednje prednosti: 1. Na težavnem terenu, na strmem, močvirnem, mehkem itd. svetu si traktor lahko dodatno' pomaga z vitlom (si. 4). Pri delu v gozdu si z vitlom pripravlja tovor za vleko (jekleno vrv prenesemo na zadnji del traktorja prek Slika 2. Prednji traktorski vitel, gledan s strani (orig.) — Slika 3 Traktorski vitel, gledan od spredaj (orig.) Slika i. Traktor si pri \'ožnji pomaga Slika 5. Nosilni jarem na zadnjem delu z vitlom (orig.) fergusona dopolnjuje .uporabnost vitla prenosnih lahko vrtljivih škripcev). Tako lahko vitel deluje na zadnjem in prednjem delu traktorja. 2. Prednji traktorski vitel obtežuje 2 nosilnim ogrodjem prednji del traktorja; zato ni potrebno prednjega dela traktorja še posebno obtežiti. 3, Vitel na prednjem delu bolje izkoriSča prostor. Ce bi bil pritrjen na zadnjem delu, bi tam zaradi drugih priključkov nastale težave pri upravljanju s hidravlično napravo s traktorskega sedeža in bi s tem izgubili glavno prednost traktorjev fergusonov. Opisali smo nekatere prednosti prednjega traktorskega vitla pri fergusonu Fe-35. Osnovni namen vitla je izboljšati delovne pogoje pri vlatenju lesa s fergusoni po gozdnih via k a h. Za ta namen je vitel >>desna roka traktorja-fj; pomaga pri vlačenju bremena do traktorja na kratkih razdaljah, dviga hlode in s tem omogoča normalno in lahko privezovanje Lovora na nosilni jarem, po^maga traktorju pri vožnji na težavnih terenih itd. Vitel je torej važen pripomoček traktorja pri vlačenju lesa. Na boben traktorskega vitla lahko navijemo ok. 70 m jeklene vrvi. To pomeni, da bi traktor lahko privlačil les z razdalje ok. 70 metrov. Postavlja se vprašanje, ali lahko vitel rentabilno uporabimo tudi za priviačenje hlodov od panja do vlake oziroma, kaj je pri sedanji stopnji mehanizacije bolj primerno in rentabilno, vlačenje s prednjim traktorskim vitlom ali s konji? Za ta namen smo merili čas in učinke pri privlačenju lesa od panja do vlake na razdaljah do 60 m s konjsko vprego in prednjim traktorskim vitlom. Meritve smo izvršili v različnih predelih snežniškega pogorja, kjer je svet kraški, močno razgiban, z veliko kamenja in skal na površini. Oddelke, kjer smo merili, smo izbrali po načelu naključja. Skušali smo zajeti povprečne delovne razmere na kraškem svetu. Omejili smo se le na strmine od + 20 do — 20%; večjih nagibov tokrat nismo upoštevali, ker bodo obravnavani v posebni študiji Velika veČina terenov, lahko rečemo ok. 70—80%, kjer vlačimo s konji, je v mejah strmine ±20%. I. Privlačen je lesa s konji na razdaljah od 10 do 60 m 1. Casovtii podatki in njihoua liorelacija Odločili smo se za princip enakomernega števila vlačenj v posameznih interv^alih po 5 m na razdaljah 10-60 m. IzvršUi in izmerili smo 93 vlačenj jelove hlodovine. Upoštevali smo tradicijo konjskih voznikov, ki vlačijo s parom konj in ne s posameznim konjem. Opravičilo za to so različne dimenzije sor-timentov. Največji kosi dosežejo dolžino okrog 8 m in debelino ok. 50 cm. Posamezen hlod meri torej ok. 1,5 m\ Ce je les svež, pomeni to približno težo 1300-1500 kg. Ker je büo veČ drobnih sortimentov kot debelih, so bili v večini tovorov po 2—3 hlodi. Cas smo merili s stoparico na sekundo točno. Vsak vodnik je stregel enemu paru konj in je imel po enega pomožnega delavca, ki je pripravljal hlode v majhne kupe. Merjenje smo opravih s tremi pari konj oziroma s tremi vozniki, da bi se izognili morebitnim subjektivnim napakam Vse podatke smo sistematično razvrstili v posebni pomožni tabeli decimalnih vrednosti in kvadratov. Upoštevali smo intervale od 7,5 do 12,5 m (sredina 10 m), 12,5—17,5 {sredina 15 m) itd. Vse vrednosti smo nanesli na koordinatni sistem. Diagram 1 prikazuje regresijsko krivuljo blage kvadratne parabole tipa y = a + + (k = distanca vlačenja, y = čas vlačenja). Izračuinana regre-sijska krivulja je izražena z obrazcem y = f 0,224814 -r 0,147765 x - 0,001229 x^. Pripadajoči parametri so: indeks korelacije = 0,7286 in Test si gm f i kan mos ti (po Fisherju) Z = 1,01045. 1, Časovne vrednosti za prtviafen.ie lesa s konji Interval Srednja Število Izmerjeni Računsko iz- razdalje razdalja vlačenj čas 1 ravnani čas 7,5-12,5 10 7 i'5a" 1'35" 12,5-17,5 15 9 2-17'' a'io" 17..'5-22,5 20 Q 2'6Ö" l'il" 22,5—27,5 25 7 3'15" 3'09" 27,5-32,5 30 ^ 3'55" 3'33" 32,5-37,5 35 11 3'89" 3'53'' 37,5-42,5 40 6 4'17" 4'10" 43,3-47.5 45 8 4'39" 4'23" 47,5-52,5 50 9 4'54" 4'32'' 52,5-57.5 55 10 4'fi3" 4'3a" 57,5-62,5 60 4'66" 4'40" 62,5-67,5 GS 6 4'64" 4'3a" 67,5-72,5 70 2 4'55" 4'33" Merjene vrednosti nad 60 m so nekoliko manjše od tistih od 55 do 60 m, kar je nelogično, vendar pa je to mogoče pojasniti z okolnostjo, da sa^ bile te meritve izvršene na ngodnem bolj ravnem terenu in ni bilo posebnih ovir. Ce bi merili učinke na razdalji do 80 m, upoštevali pa bi jih le do 70 m, bi tudi ta napaka odpadla. Zato lahko imamo rezultate za razdaljo 60 m za realne. 3. Učinki vlačenja Usa s krmji v efektivni dalovni uri Razen časovnih vrednosti nas zanimajo tudi učinki vlačenja lesa v m'' na efektivno delovno uro. Podatke smo uvrstili v tabelo št. 2. Merili smo učinke vlačenja za gozdno suho jelovo hlodovino. (Predpostavljamo, da je teža 1 m^ 750 kg). Zato smo v petem stolpcu upoštevali težo 750 kg/m"", v četrtem stolp-[;li pa smo računali s svežo jelovo hlodovino s predpostavko, da je Ležka 900 kg/m^*. Povprečni tovor je znaial 0,80 m" ali ok. 600 kg; zato smo v zadnjem stolpcu Z&. en tovor računali zaokroženo 600 kg. Pod efektivnim delom razumemo delo brez zastojev, odmorov, oddihov, zadostitev prirodnim potrebam itd. To je čisti čas vlačenja, ki sestoji k prazne hoje konj od vlake do sortimentov, obračanja konj, zabijanja oziroma privezovanja tovora k vpregi, vlačenja lesa do vlake- in odpenjanja tovora. Logično je, da vsaki vožnji sledi kratek oddih. Zato na podlagi praktičnih ugotovitev lahko predpostavljamo, da je v osem urnem delu le ok, 50% čistega dela. Ves preostali čas odpade na važne krajše in daljše oddihe, postanke, odm.ore za malico in kajenje, na prazne prehode do kosov ali skupin posekanih sortimentov itd. Efektivne ure pri konjski vpregi bi lahko primerjali z obi'atovalmmi urami stroja — traktorja. V R-umem delovnem času pa ni upoštevan glavni odmor za kosilo, ki pri voznikih traja ok. 2 uri, da se konji lahko odpočijejo in na- 2. Učinek vlačenja lesa s konji v eni efektivni delovni uri Razdal.ja Cas enega vlačenja Število via če n j Kubični tehta 900 kg metri, če 1 m^ 750 kg Teža lesa v tonah 10 l'SS" 37,9 2S,3 30,4 22,9 15 2'10" 27,6 ia,3 22,0 16,5 20 Z'il" 22,4 14,9 17,9 13,4 25 3*09" 10,0 12,7 15,2 11,4 30 3'33" 16.9 11,1 13,3 10,0 35 15,4 10,2 12,3 9,2 40 4'10" 14,4 9,6 :i,5 8,6 45 4'23" 13,3 8,2 11,1 0,3 50 13,2 B,0 10,5 7,3 55 4'38" 13,9 8,fi 10,3 7,7 60 4'40" 12,S 8,6 10,3 7,7 65 4'38" 12,9 8,6 10,3 7,7 hranijo. Raivno tako v tem času ni upoštevana hoja od staje do delovišča in vi'nitev- Zato lahko rečemo, da je v 11—12 urneim čaau ß delcwnih in približno 4 efektivne delovne ure. »od staje do staje« le ok. 3. Stroški privlačenja lesa s konji za 1 m' Tia razdaljah 10—60 m Ce bi hoteli dognati natančne pc>datke O stroških privlačenja lesa za 1 m"*, bi morali izdelati samostojno kalkulacijo stroškov za 1 par konj oziroma za 1 efektivno delovno uro. Takšne kalkulacije pa nimamo, zato bomo uporabili izkustveno kalkulacijo, ki jo sedaj uporabljajo vsa gozdarska podjetja v Slo-veniii. Upoštevali bomo kosmate stroške, ki jih organizacija mora odšteti za spravilo lesa ne glede na strukturo teh stroškcv (ki se delijo na dohodke voz-Tiika in dajatve družbi, davke). V Sloveniji so ti stroški 6.000—10.000 din na dan za voznika s parom konj in s pomočnikom. Zato bomo obravnavali 3 variante, in sicer: 6000, BOOO, 10.000 din na dan ali za 1 efektivno uro 1500, 2000 in 2500 dinarjev na uro. 3, StroSki privlačenja lesa s Konji la, 1 m^ Dnina, je 6000 din Dnina je 8000 din Dnina, je 10 000 din Eaadalja in t&ža 1 m3 lesa in teža 1 lesa in tc«ža 1 m^ lesa 90ÜkÄ 750 kg 900 kg 750 kg 900 ki 750 kg 10 59 49 79 65 98 fl2 15 82 ßa 109 91 137 114 20 101 84 134 112 168 140 35 118 99 157 132 197 164 30 135 113 180 150 225 188 35 147 122 196 163 245 203 40 156 130 204 174 2B£) 217 45 163 135 217 lao 272 225 5[) 170 143 a27 191 234 238 55 175 146 233 194 290 242 60 175 146 233 194 290 242 Vsi podatki v tabeli 3 so izračunani s pomočjo povprečnega tovora, težkega ok. 600 kg. II. Prtvlacenje lesa s prednjim traktorskiiu vitlom na razdaljah 10 do 60 m 2, casoutii podatki iti njihova korelacija Tudi s traktorskim vitlom smo privlačili les na razdaljah 10—60 m. Pri tem delu sta bila zaposlena dva delavca, traktorist, ki je ravnal s strojem, in pomožni delavec, ki je vezal hlode ter vlačil pi-azno vrv. Hlode smo zapenjali s IdeSCami ali pa z žično vrvjo na zanko. Prvi naCm je lažji in hiti-ejši, od drugega. Hlode namreč ni poti"ebno vzdigovati kot pri zanki, ko moramo z vrvjo objeti hlod in jo zadrgniti. Slaba stran klešč pa je v tem. da z njimi lahko primemo le en lilod, medtem ko z vrvjo lahko zvežemo 2 ali 3 kose, pač glede na njihovo debelino. Slaba stran vezanja z vrvjo na zanko pa je tudi v tem, ker vitel vleče hlod nekoliko posti'ani ter tako težje premaga razne naravne ovire in se tovor raje zatika ob njih. Zato nastajajo pogosti zastoji in mora pomožni delavec pogosto pomagati. Posebno se to dogaja, kadar je dvoje Korelacija časa dovlačenja (y) od dolžine vlake (x) (prednji traktorski vitel in konjska vprega) > m Diagram 1 ali več hlodov zvezano v skupni tovor. Zato je bolje vezati manj hlodov, četudi moramo zato napraviti veČ vlakajev za enako količino lesa, ali pa vlačiti d al j fei les. Izmerih smo 82 vlačenj z vitlom na razdaljah do 60 m. Uporabili smo enak računski postopek kot pri konjski vleki. Izdelali smo pomožno tabelo elementov normalnih eriačb za izračun parametrov. Po vstavitvi podatkov v enačbe smo prišli do enačbe y = - 0,0345 + 0,157 x - 0,001 V tabeli ŠT.. 4 so na podlagi navedenega obrazca parabole izračunane vrednosti za razdalje 10,15, 20 m itd. Na temelju teh podatkov je narisana krivulja koreladje časa privlačenja (y), za različne dolžine vlaČenj (x). V diagramu 1 je narisana tudi krivulja korelscije časa privlačenja s konji. Regresijski krivulji 4. Časovne vrednosti za privlačen je lesa. s traktorski m vUlom Interval razdalje Srednja razdalja Število vlečenj Izmerjeni čas Izračunani čas 7,5-12,5 10 16 1,436 1*29" 12,5-17,5 15 8 2,102 2'06" 17,5-22,5 20 7 2,720 2'43" 22,5-27,5 25 G 3,290 3'17'' 27,5-32,5 30 8 3,B13 3'49" 32,5-37,5 35 7 2,2R8 4'17" 37,5-42,5 40 4 4,716 4'43" 42,5 47,5 45 5 5,096 5'06" 47,5-52,5 50 8 5,430 5'26" 52,5-57,5 55 6 5.715 3'43'' 57,5-62,5 GO — 5.954 5'57" 62,5-07,5 65 7 8,145 6'09" se sekata v eni točki in sicer pri vlečni razdalji ok. 15—20 m. To pomeni, da je čas privlačenja s traktorskim vitlmn in konjsko vprego pri 15—2O m enak. To tudi lahko vidimo iz tabel 1 in 4. Cas vlačenja pri 10 m je za vitel nekoliko krajši kot za konje. Pri razdaljah nad 20 m pa se krivulji razhajata in je čas privlačenja za vitel večji kot za konjsko vleko. To je razumljivo, če upoštevamo, da je na terenu veliko površinskih ovir (kamenje, skale, štori itd.), ob katere se zadeva tovor, ki ga z vitlom premočrtno vlačimo. Delavec mora neprestano spremljati vlača j in pomagati pri premagovanju ovir. S konji pa vlačimo hlode v vijugah in se na ta način izo^bamo različnim oviram. Razen tega je vlačenje 2 vitlom nekoliko počasnejše (ok, 25 m v minuti) od konj. Hitxejsi vitel pa. bi slabäe opravljal druge funkcije pri vlačenju lesa po gozdni vlaki. Na kratkih razdaljah od 10 do 20 m pa je vlačenje s konji precej zamudno, ker v takih primerih odpade več časa na zabijanje in izbijanje klinov (vezanje hlodov) ter obračanje konj na vlaki in v gozdu kot na samo vlačenje. 2. Učinek vlačenja lesa s traktorskivi vitlom v eni obratovalni uri V tabeli št. 4 so izi-ačunani časi vlačenja za posamezne razdalje. Te vrednosti smo upoi-abili za izračunavanje učinkov vlačenja lesa v eni obratovalni uri traktorja. PnkazaJi smo jih v 5. tabeli. Razen učinkov nas zanimajo še stroški za 1 m' vlačenja lesa s prednjim traktorskim vitlom, V tabeli št. 5 smo izračunali podatke za traktorsko vlačenje s povprečnim tovorom 600 kg, da bi jih ma.gli primerjati s konjsko vleko, kjer je bil toliko težak povprečni tovor. Toda pri vitlu je oh takem tovom veliko neizrabljene rezervne moči. Zato bomo to upoštevali in prikazali stroške oziroma uänek vlačenja za povprečni tovor 1000 kg. Na takšne primere težkih hlodov naletimo v tistih gozdovih, kjer sekajo predvsem debelejša drevesa in krojijo pretežno daljše Sortimente (pri iglavcih). Po večini pa so pri nas posekana drevesa tanjša in Sortiment! drobnejSi; zato bomo upoštevali tudi učinke in stroške vlačenja lesa za povprečni tovor 400 kg in za enak Čas vlačenja. V tabeli št. 6 so navedeni takšni podatki. 5. DčineU vlafenjii lesä z vitlom v eni obratovalni uri Kubični metri, Razdalja Cas enega vlaSenja Število če tehU Im® Teža lesa vlačenj v tonah 900 kg 750 kg 10 1'26" 41,8 27,8 32.5 25,0 rs 2'06" 28,G 19,1 22,9 17.2 20 2'43" 22,1 14,8 17,7 13.1 25 3'17" 18,3 12,2 14,7 11,0 30 3'49" 15,7 10,4 12,5 9,4 35 ril" 14.0 9.3 11.2 8,4 40 4'43" 12.7 8,+ 10.1 7.fi 45 3'OS" 11,8 7,9 9,5 7,1 50 5'2G" 11,0 7,3 8,8 6,6 55 5'43" 10,5 7,0 8,4 6,3 60 5'57" 10,1 6.7 8,0 6,0 C. Količina 7. vitlom privlečenega lesa v eni obratovalni uri (m^) Razdalja Povprečni tovoi- je Ležak 1000 kg. Teža 1 m^ lesa je Povprečni tovor j-e težak 400 kg. Teža 1 m^ lesa je 900 kg 7o0 kg 900 kg 750 kg 10 46,5 55,7 18.6 22,3 15 31,8 38,1 12^7 15,2 20 24,6 29,5 9,e 11,7 25 20,3 24.4 a,i 9,8 30 17,4 20,9 7,0 8,6 35 15.6 18,6 6,2 7,5 40 14,: 16,9 5,7 6.8 45 i3,l 15,7 5,2 6,3 50 12,2 14,7 4,9 5,9 55 11,7 14,0 4,7 5,6 60 11,2 13,5 4,4 5,3 7. Stroški privlačenja za 1 lU^ hlodov, stane obratovalna ura. traktorja tSDO din PtivpTpfni lovor j? l(??.ak Povprečni tovor ji težu); Povnrečiii lovnr je leiak Rmdaljü WFkg. Tciö 1 TiiJ Jeso je MC kg. t™ 1 m" lesa jp 1C00 kg. TeM i m' lesa je 90(1 kg note- WO ks ~n kg WW kg 750 kg 10 BI 67 54 47 32 27 15 na 99 79 65 47 39 20 153 128 101 85 61 51 25 185 153 124 102 74 61 30 214 174 144 120 86 72 35 242 200 161 134 9fi BO 40 263 220 174 149 106 89 45 288 238 190 153 114 90 50 306 254 306 170 123 1U2 55 319 268 214 179 128 107 60 341 383 224 188 134 111 201 3. Stroški za obriitovalno uro traktorja Ce hočemo ugotoviti stroške za spravilo lesa po enoti, moramo izračunati, koliko stane 1 obratovalna ura Lral?torja. V fca namen pa moramo izdelati posebno kalkulacijo. Cena obratovalne ure je v raznih delovnih razmerah različna. Ce predpostavimo, da je cena ene obratovalne ure 1500| 1900 ali pa 2300 din, znašajo stroški privlačenja z vitlom za različne razdalje, kot so prikazani v razpredelnicah št. 7, S in 9, 8. Strnški privlačenja za 1 m^ hlodov, če stane obratovalna, ura traktorja IflOOdin ffl-vpreinL tovor je tcSak. Povprečni tovojr ttžflk PoTpTečoi tovor jt tcŽAk 400 kg, rcäa 1 TU* Itffo je MOkg, Teža t t)l" les« /e 1ÜW) fc^. Teitt t m' [ceo je Jtdldäljü m kg 750 ks SOO kg 750 ks- WO tu ■50 tr ID 102 B5 68 59 41 34 15 149 125 99 93 6Ü 50 20 194 162 128 107 77 64 25 235 104 156 129 94 7B 31) 271 221 183 152 109 91 35 306 253 204 170 122 102 40 333 279 226 168 135 112 <15 365 301 240 200 145 121 50 387 322 360 216 156 129 S3 404 339 271 226 162 134 60 432 359 284 237 169 141 9. Stroški privlačenja. b]odov, Ce stane obralova.tna ura traktorja 331)0 din PoTprečrti tovor le težak Pn'i'oce^ni foror ife l^zök Povprečni tovor iß težak ; d al ja 4M) kg. Teža t m' lesa je 600 kg, Teifl 1 m' les» je IfiOÜ kf, TcJa i oi> lesa je (wn kg r50 kg «10 kg 750 kg 900 kfc- TSO kg 10 123 103 83 71 49 41 15 IBl 151 120 100 72 60 20 235 196 155 130 93 73 25 284 234 188 156 112 94 30 32B 274 221 184 132 110 35 371 306 247 2ÜS 146 123 40 403 338 274 226 163 13G 45 442 365 291 412 175 147 50 470 390 315 201 188 15S 55 490 410 329 274 196 164 SO 522 423 343 287 205 170 m. Analiza stoikov za privlačenje lesa s traktorskim vitlom ali s konji V tabelah 3 in 7-9 so prikazani stroški za privlačenje 1 m^ jelovih hlodov s konji in s prednjim traktorskim vitlom na razdaljah do 60 m, ki so sicer kratke, vendar rezultati ustrezajo in omogočajo medsebojno primerjavo. Pri vseh računih smo upoštevali 2 teži lesa, in sicer: težo svežega in teža gozdno suhega. To sta pravzaprav skrajni meji, med katerima se gibljejo vse ostale teže lesa, ki je najtežji takoj, ko ga posekamo, pozneje pa zgubi nekoliko vode ozirma se posuši, kolikor to omogoča gozdna klima. Zato bodo tudi cene za spravilo 1 m' lesa na raznih razdaljah odvisne od teže lesa. v 3, tabeli smo upoštevali 3 različne dnine, in sicer 6000, 8000 in 10.000 na dan. V diagramih 2..S in 4 smo zaradi primerjave prikazali stroškovno krivuljo tudi za dnino 12.000 din. Ce v diagi^amih 2, 3 ali 4 primerjamo krivulje spravil-nih stroäkov glede na dnini 6000 in 12.000 din, vidimo, da niso paralelne. To pomeni, da stroški za razdalje 10 do 60 m ne rastejo sorazmerno s povečanjem dnin od 6000 do 12000 din. Isto lahko ugotovimo s primerjavo podatkov v 3. tabeli. Regresi j ski krivulji korelacije Časa privlačenja s traktorskim vitlom in s konji (diagram 1) nam kažeta povprečne čase, potrebne za privlačenje na različnih razdaljah. Stroški privlačenja z vitlom za 1 m^ izhajajo iz cene obratovalne ure stroja. Uporabili smo različne primere za ceno obratovalne ure, in sicer: ISOO, 1900 in 2300 din. Upoštevali smo tudi različne teže povprečnega tovora v mejah zmogljivosti vitla, in sicer do 1000 kg. (Le izjemama bomo vlačili težje tovore.) Iz krivulj stroškov za privlačenja lesa z vitlom, kjer smo upoštevali 3 različne vrednosti obratovalne ure, in stroškov privlačevanja s konji [diagrami 2, 3 in 4) je razvidno: Krivulje stroškov privlačevanja s konjsko vleko in prednjim traktorskim vitlom (Din/m^) Obratovalna ura traktorja = 1500 din Irttts^ .JINJ ■ Etil -tl^l,. IX^ WO Diagram 2 a) Pi-i ceni obratovalne ure traktorja 1500 riin (diagram 2) - ce je povprečni tovor težak 1000 kg in je animalna dnina 6000, je ani-malna vleka dražja za ok. 50% (30-80%) od privlačenja z vitlom; - če je povprečni tovor težak 600 kg, potem so stroški privlačenja z vitlom enaki stroškom privlačenja z animalno vleko, katere dnina je med 6000 in aOOO din. Le za razdalje med 15 in 20 m je cenejše privlačiti les z vitlom kot s konji; - če pa je povprečni tovor težak le 400 kg, potem so stroški privlačenja z vitlom enaki stroškom animalne vleke z dnino 8000 do 12.000 din. b) Pri ceni obratovalne ure traktorja 1900 din (diagram 3) — če je povprečni tovor težak 1000 kg in stane konjska dnina 6000 din, je animalna vleka dražja v primerjavi z vitlom za ok. 20% (4:— — če je povprečni tovor težak 600 kg, potem eo stroški privlačenja z vitlom do razdalje ok 30 m enaki stroškom animalne dnine, t, j, 6000 do 3000 din in nad 35 m tistim od BOOO din do JO.OOO din; — če pa je povprečni tovor težak le 400 kg, so stroški privlačenja z vitlom enaki stroškom konjske vleke z dnino 10.000 do 12,000 din; Krivulje stroskov privlačevanja s konjsko vleko in prednjim traktorskim vitlom (Din'm'') Obratovalna ura traktorja = 190Ü din ^aniiUf vJtIit Diagram 3 c) Pri ceni obratovalne ure traktorja 2300 din (diagram 4} — če je povprečni tovor težak 1000 kg in stane animalna dnina 6000 din, je do razdalje 30—35 m privlačenje z vitlom cenejše kot s konji. Nad to razdaljo so stroški privlačenja z vitlom v okviru stroškov animalne vlake z dnino 6000 do 8000 din; — če je povprečni tovor težak 600 kg, se stroški privlačenja z vitlom gibljejo na razdalji 30—35 m med animalnimi stroški z dnino 8000 do 10.000 din, nad to razdaljo pa z dnino 10,000 do 12.000 din; — če pa je povprečni tovor težak le 400 kg, je privlačenje z vitlom na vseh i-azdaljah dražje, kot z animalno vleko, četudi je dnina 12.000 din. Z vitlom se nam tudi izplača privlačiti les na vseh težavnejsih terenih, t, j. iz kotanj, vrtač, lukenj itd. Cim težavnejši je teren, tem dražje je ptnvla-čenje s konji in tem cenejše z vitlom, Ce je svet lažje prehoden in so tovori manjši, tako da vitel pri vlačenju ni optimalno izkoriščen, pa je cenejše privlačenje s konji. rv. Tablicc stroškov za privlačenje hlodov s prednjim traktorsMm vitlom S pomočjo meritev, obravnavanih v tej študiji, je bila izdelana >*Tablica stroškov za privlačenje hlodov s prednjim traktorskim vitlom za eno tono hlo-do^nae^, v kateri smo upoštevali različne teže povprečnega bremena, ki največkrat pridejo pri nas v poštev, in sicer: 400. 600, 800 in 1000 kg. Izračunali smo in tabelarno prikazali stroške za privlačenje t tone lesa pri različnih cenah obratovalne ure, in sicer od 1500 do 3500 din za traktor ferguson Fe-35. V tabeli lahko vsak najde podatke o stroÄkih za privlačenja z vitlom na razdaljah od 10—00 m za 1 tono in to lahko preračuna za 1 m'. Primer: Ce ugotovimo, da stane obratovalna ura pri neki gospodarski organizaciji za traktor Fe-35, opremljen z vitlom za vlačenje lesa, ok. 2300 din in je povprečna razdalja za privlačenje z vitlom ok. 40 m ter spravljamo gozdno suho jelovo hlodovino, ki tehta ok. 750 kg/m', jelovi hlodi so drobnejši in je povprečno breme, ki ga Jahko vlačimo na konki-etnem deloviSču, težko ok. 600 kg, kolikšna bo cena za spravilo 1 tone oziroma 1 m^ jelove hlodovine? 1 u.. J Krivulje stroškov privlačevanja s konjsko vleko in prednjim traktorskim vitlom (Din'm') Obratovalna ura traktorja = 230G din Diagram 4 Iz tablice ugotovimo, da stane pri obratovalni uri 2300 din, povprečnem tovoru 600 kg in razdalji 40 m 1 tona 302 din. Ker ima hlodovina ok. 750 kg/m\ stane spravilo 1 m'' 227 din. Ce bi na istem delovišču v podobnih razmerah privlačili z enakim traktorjem bukovo hlodovino, ki ima specifično težo ok. llOOkg/ra^ bi stalo vlačenje 1 m' bukove hlodovine 332 din. Obravnavana tablica velja le za omenjene optimalne delovne razmere. V kolikor vlačimo les iz vrtač, lukenj itd., ki imajo večje naklone od 20%, moramo stroške privlačenja, ki so prikazani v tabeji, zvišati za določeni od- stotck. Približno zvišanje (podatki niso popolnoma natančni) znaša pri naklonih od 20 do 30% ok. 20%, pri naklonih od 30 do 40% ok. 25%, pri naklonih od 40 do 50?^ ok. 30%, pri naklonih od 50 do 60% ok. 35% in pri naklonih od 60 do 70% ok. Tablica stroškov m privlačcnje s prednjim traktorskim vitlom I tone hlodovine ob razlifinili bremenih in. različnih cenah obratovalne nre Ttazdaija 1500 din obrat. ura 1900 din obrat. ura v metrih 400 kg 600 kg 800 ]n v začetku tega stoletja, dO' prve svetovne vojne, ki je za dolgo prekinila začeto delo na pogozdovanju slabo rodni-h kraških zemljišč. Med obema vojnama je bilo na tem področju le malo storjenega in se je z intenzivnejšim pogozdovanjem kraških zemljišč znova pričelo šele po osvoboditvi. Spričo takšnega poteka pogozdovanj imamo na Krasu večinoma opravka s 45 do B5-letmmi nasadi črnega bora, ki so mnogi £e v pomlajevanju ali pa v premeni v prirodnejše, z listavci mešane sestoje. Le prav malo je odraščajočih sestojev, starih pod 45 let, več pa je zopet novih, do 15-letnih nasadov. Kot nasadi so sestoji črnega bora na Krasu tipično enodobni. Črni bor sicer nekoliko laže prenaša senco kakor rdeči bor, vendar pa že zaradi zelo neugodnih ekoloških razmer^ v katerih raste, teži k tipično enodobni obliki. S sajenjem dokaj na redko nastali nasadi Črnega bora dolgo niso bili redčenj, pa tudi pozneje so se v njih izvajala v glavnem le nizka redčenja. Koder so kasneje močneje posegli v sestoj, so se tla kaj rada zaplevelila ali porasla s travo. Marsikje so bila redčenja tudi zakasnela, tako da drevje po redčenju ni moglo razviti dovolj močnih kroženj, ostalo pa je grčavo zaradi saditve na redko. Spričo slabih ekoloških razmer ta drevesa tudi niso dosegla večjih debelin in višin. Metodika Terenska dela Pri izdelavi dvovhodnih deblovriic za Črni bor na Krasu, s katerimi naj bi preverili ali 'zamenjali uporabljane Boehmerlejeve deblovnice, .smo se zaradi malo sredstev in časa, ki nam je bil v ta namen na razpolago, omejili na ene deblovnice za celotno kraško območje in za vse starosti nasadov. Kolikor bi rezultati pokazali prevelike razlike med vzrastjo dreves iz teh ali Miih ekoloških tipov ali iz sestojev le ali one starosti, naj bi se s poznejšimi dopolnilnimi meritvami podatki toliko dopolnilij da bi bila taka razčlenitev deblovnic mogoča. Da bi deblovnice predočevale celotno kraško območje in sestoje vseh starosti, sm.o po podatkih, ki so bili dobljeni s prejšnjimi deli v zvezi z izdelavo melioracijskega načrta za gozdove na Krasu, ugotovili površino nasadov črnega boT-a na raznih talnih enotah kot glavnih nakazovalcih rastišča in a tem verjetno tudi vzrasti dreves ter smo predvideno potrebno .itevilo modelnih dreves porazdelili na te enote sorazmerno njihovi površini. Po teh enoUih smo njim dodeljeno število modelnih dreves nadalje porazdelili sorazmemo površini sestojev raitnih starosti. Po tej porazdelitvi modelnih dreve.s na talne enote in starostne razrede smo izbrali konkretne nasade črnega bora ter za vsakega od njih določili število modelnih dreves oziroma število stojišč za izmero teh dreves. Ta stojišča smo izbirah sistematično na mestu samem, Na vsakem stojišču smo odbrali ok. 5 dreves črnega bora premera od 10 cm navzgor, in to z Bitterlichovim relaskopom (za ha), s tem da smo upoštevali ali izpustih vsako toliko in toliko drevo. Izpustili pa smo drevesa brez vrha ali s hujšimi napakami, 3 kakršnimi pri bodočem rednem gospodarjenju s temi sestoji ni računati. Izbranim modelnim drevesom smo v stoječem i!;merili njihov prsni premer, opravljena je bila njöhova klasifikacija in njihov opis, nato pa so bUa dj-evesa na običajen način podrta, s tem da. je višina panja merila največ njegovega premera. Podrta in okleščena debla so bila nato premerjena po dvomelTskih sekcijah do začetka krošnje in po enometrških v krošnji. Poleg debla so bile premerjene tudi vE?je, debele 7 cm in več, ter vrh pod 7 cm premera. Poleg teh podatkov smo za morebilna poznejša raziskovanja ugotavljali tudi razne druge podatke. Obdelava meritvenih podatkov Iz meritvenih podatkov je biJa najprej izračunana kubatufa posameznih modelnih di eves, in to debeljad (deblovina brez panjevine do premera 7 cm in vejevlna nad 7 cm premera) ter deblovina (vključno vrh brez panja in vej). Poslednji podatek nam je bil potreben za primer, da deblovnic za de bel j ad ne bi bilo mogoče izdelati neposredno, temveč posredno, preko tablic za deblovino in posebnih tablic za vejevino in vrh o vi no. Pri izdelavi deblovnic smo namreč uporabili čisto računsko metodo fbrez kakršnegakoli grafičnega izravnavanja podatkov) in sicer Sch uma eher-Hallovo formulo (Schumacher and dos Santos Hall, 1933) po kateri je: v = d«, h^", k ... I) sli, pisano v logaritemski obliki: log v = a . log d + b . log h + log k ... 9) (v = volumen, d = prsni premer, h = višina drevesa, a in b sta parametra, k = konstanta), Ta formula (ki predpostavlja, da ležijo logaritemske vrednosti volumnov dreves raznih prsnih premerov in raznih višin v ravni ploskvi bolj ali manj nagnjeni k eni ali drugi koordinatni ravnini) pa veija neoporečno le za deblovin.o, ne pa toliko tudi za debeljad Za njo bi veljala le od določenega premera (nekako od 15 cm) navzgor, kjer prej kriva ploskev preide v ravno. Cmi bor pri nas ne dosega posebnih debelin pa bi popolno zanemai'janje tankih dreves lahko vodilo do nepotrebno velikih odstopanj v debelinskih stopnjah, ki vsebujejo praktično pomembno lesno zalogo. To in pa dejstvo, da smo modelna drevesa izbirali z BitterHchovim relaskopom [s tem je bilo število tankih modelnih dreves avtomatsko reducirano; glej tab. 1), nam je dovoljevalo, da smo pri naših računih za izdelavo dvovhodnih deblovnic za debeljad upoštevali vsa modelna drevesa (praktično od premera 12 cm navzgor, ker tanjših ni bilo). Za primerjavo pa smo izračunali tudi enačbo dvovhodnih deblovnic za deblovino. Ta primerjava pa je pokazala skoraj povsem enako srednje odstopanje {standardno deviacijo) in skoraj iste parametre oziroma isti obrazec za obe vrsti deblovnic (debela vejevina je približno enaka vrhovini). Tako ni bila potrebna posredna izdelava dvovhodnih deblovnic za debeljad preko deblovnic za deblovino niti ni bilo treba izločiti tankih dreves iz računa, temveč smo lahko iz podatkov za debeljad posameznih modelnih dreves neposredno izračunali tudi dvovhodne deblovnice za debeljad. Za izračunavanje dvovhodnih deblovnic smo uporabili logaritemski obrazec (2), Na podlagi tega obrazca smo za v poštev prihajajoče pi-emere in višine dreves najprej izračunali logaritemske vi-ednosti volumnov, nato pa smo z antilogaritmiranjem teh vrednosti dobili njihove naravne vrednosti, Deblovnice smo iz-delali za premere od 7 do 50 cm in za višine od 5 do 27 m. Pri tem smo morali pri premerih ekstra poli rati tako navzdol kot navzgor, ker med modelrumi drevesi ni bilo izredno tankih in izredno debelih dreves. JMajhno ekstrapoliranje tako navzdol kakor navzgor je bilo potirebno tudi pri višinah dreves, da bi z deblovnicami zajeli tudi morebitne izjemne primere, na kakršne pri izbiri modelnih dreves nismo naleteli. Takšno ekstrapoliranje je pri izdelavi dvovhodnih deblovnic dopustno in običajno, ker med modelnimi drevesi navadno ni vseh možnih skrajnih primerov. Drevje skrajnih mer, ki zahteva ekstrapoliranje, je tudi redko in morebitne napake, ki iz ekstra p ohranja izvirajo, ne vplivajo zelo na natančnost podatkov. Rezultati Opis gradiva Pri kalkulaciji števila potrebnih modelnih dreves smo se odločili za najmanj 300 dreves, kolikor je po naših prejšnjih izkušnjah {lit. 3) pri računski izdelavi dvovhodnih deblovnic potrebno. Stvarno je pri terenskih delih napadlo 327 modelnih dreves, V primerjavi s številom modelnih dreves, uporabljenih pri izdelavi nemških dvovhodnih deblovnic, je naše število zelo majhno. Dokazano pa je (lit. 9), da je za računsko izdelavo dvovhodnih deblovnic potrebno neprimerno manj modelnih dreves kakor za grafično izdelavo, kakršna je bila uporabljena pri nemških dvovhodnih deblovnicah. Dognano je tudi, da od določenega števila modelnih dreves z nadaljnjimi modelnimi drevesi ni mogoče več bistveno povečati natančnosti deblovnic. Porazdelitev teh dreves po premerih in višinah nam kaže tabela 1, Zelo ugodno porazdelitev modelnih dreves po premerih je pripisati njihovi izbii-i z Bitfcerlichovim relaskopom. Največ, in to 110 od 327j jih je v debelinski sixrpnji 20—24 cm, Nadalje je 71 dreves v debelinski stopnji 25-29 cm, 62 v stopnji 3034 cm, 48 v stopnji 15—19cm, 21 v stopnji 35—39 cm in 10 dreves v stopnji 10— 14 cm. Največ modelnih dreves je s tem napadlo v debelinskih stopnjah z običajno največjo temeljnico in s tem največjo lesno zalogo, najmanj pa v stopnjah 2 običajno malo pomembnimi lesnimi zalogami. Mnenja smo, da bodo na taksni bazi izdelane dvovhodne deblovnice tudi v splošnem dajale na j pravilne jše rezultate, ker so najbolj prilagojene volumnom dreves tistih premerov, ki imajo tudi največjo lesno zalogo. Zaradi velike enoličnosti in enodobnega značaja nasadov čiTiega bora na Krasu je razpon premerov modelnih dreves dokaj majhen. Sega od 12 cm kot najtanjšega do 48 cm kot najdebelejšoga modelnega drevesa; večje debeline je Črni bor doslej zaradi sliibih ekoloških razmer pač le redko kje dosegel. Tudi razpon višin se giblje v dokaj ozkih mejah, med 9 m kot najmanjšo in 23 m kot največjo višino, Usü'ezne srednje vrednosti tega gradiva pa so te-le: srednji premer modelnih dreves d,, = 23,4 cm, srednja višina modelnih dreves hj ■= 14,2 m, srednji volumen modelnih dreves je za a) debeljad Vj = 0,330 m® in za b) deblo-vino Vi = 0,332 m^ Pripominjamo, da gre tu za geometrične srednje vrednosti, izvirajoče iz njihovega izračunavanja preko logaritemskih vrednosti, in da so dejanske, aritmetič-ne srednje vrednosti nekoliko večje. V primerjavi s srednjimi vi'ednostmi modelnih dreves, ki so bila uporabljena pri izdelavi nemških dvovhodnih deblovnic, so naše srednje vredncifti še razmeroma visoke, čeprav gre za sestoje s tanjšimj drev^i. Zasluga za to gre izbiri modelnih dreva-j z Bitterlichovim rdaskopom, pri čemer se avtomatsko izločajo številnejša pa manj pomembna tanjša modelna drevesa in v večji meri vključujejo sicer manj številna pa po volumnu mnogo pomembnejša drevesa. Kljub temu da izvira gradivo naše dvovhodne deblovnice iz raznih rastišč (talnih enot oziroma kompleksov) in iz; nasadov raznih starosti, kaže še vedno dokajsnjo homogenost. Srednji odklon (standardna deviacija) volumnov posamemih dreves istega premera in iste višine (s,) od njihovega srednjega volumna (v) meri sicer še vedno 0,0407 m' ali 12,3% 2a debeljad oziroma 0.0401 m'' ali 12,1% za deblovino (ustrezne logaritemske vrednosti so: siojf t = 0.05452 ali 2,13% logaritma srednjega volumna za debeljad oziroma sujr, = 0 05233 ali logaritma srednjega volumna za deblovlno). Ta odklon pa je povsem v okviru odklonov, kakršni so bili ugotovljeni tudi pri izdelavi drugih dvovhodnih deblovnic. Zmanjšati bi ga bilo morda mosoče le s tem, da se izdelajo posebne deblovnice za mlajše in posebne za starejše sestoje in verjetno podobno tudi za zelo različne rastiščne tipe; lahko pa so še druge okolnosti, iti vplivajo na vzrast dreves in bi torej tudi narekovale izdelavo posebnih deblovnic. Takšna drobitev deblovnic pa ne bi bila na mestu. Predvsem je treba ugotoviti, da s tem, ker nismo upoštevali starosti, ni nastala tako velika napaka, kot se na pi-vi pogled zdi Res da imajo drevesa enakega premera v mlajšem sestoju višji socialni položaj kakor enako debela drevesa v starejšem sestoju in da je kot posledica tega tudi vzrast osivoma polnolesnost teh dreves različna. Upoštevati pa je treba tudi, da je drevje v mlajšem sestoju pri istem premeru manjše višine kakor enako debela drevesa v starejšem sestoju. Ce smo modelna drevesa izbirali v enih in drugih sestojih, pripadajo v dvovhodnih deblovnicah drevesa 2 manjšimi višinami normalno mlajšim, drevesa z večjimi \išinami pri istem premeru pa starejšim sestojem in pride že 3 tem ta razlika v enotnih dvovhodnih deblovnicah kolikor toliko do izraza. Z razčlenitvijo deblovnic na mlajše in starejše sestoje torej ne bi bilo mogoče pomembno povečati homogenosti gradiva. Nismo dognali, kohko vpliva na vzrast drevja rastišče in koliko bi bilo zaradi tega mogoče natančnost deblovnic povečati, če bi jih razčlenih na glavne rastiščne tipe Za ta namen bi namreč bilo potrebno dokaj več meritev. Ob Času izdelave deblovnic rastiščni tipi za kraške go^^dove še niso bili dokončno 1'ormi-rani in smo se tudi zaradi tega morali odreči tem, sicer zelo zanimivim raziskovanjem. Ne samo teoretične, temveč tudi praktične važnosti bi bilo tudi raziskovanje vpliva drugih čirdteljev vzrast drevja, kakor so sklenjenost sestoja, velikost krošnje (kot posledica intenzitete redčenj), sodalnega položaja drevesa itd. Podatke za takšna proučevanja smo sicer zbirali, poti-ebna pa bi biUi še njihova obdelava. Dvovhodne deblovnice Po posebnih obrazcih izveden račun parametrov (a in b) ter konstante (k) za enačbo regresijske ploskve, v kateri ležijo vrednosti za volumne dreves raznih premerov in raznih višin, nam je dal te-le podatke (za «-d« v cm, ^h^^ v m in »v- v dm"): za debeljad za deblovino a 2,0103671 1,059080 b 0,8826127 0,8863B9 log k - 1,2912139 - 1,221332 Iz teh podatkov iahaj.aita naslednji dve enačbi za dvovhodne dehlovnice za črni bor na Krasu: a) za debeljad: log v = 2,0103671 log d 4 0,8826127 log h - 1,2912133 m b) za doblovino: log v= 1,95!)0B log d + 0,886389 log h - 1,221332, Po obrazcu: Sjj = s,j / |'n izračunana srednja napaka vrednosti deblovnic znaša za debeljad 0,68%, za deblovino pa 0,67% volumns srednjega drevesa. Kakov vidimo, je ta napaka kljub razmeroma majhnemu številu modelnih dreves nepomembna in bi še s tako velikim povečanjem števila teh dreves dobili komaj kaj bolj natančne podatke. Tu se kaže izredna prednost računskega ugotavljanja podatkov pred njihovim grafičnim izravnai'anjem. Kakor še rečeno, nam je račun srednjega »d ki ona (standardne deviaciie) dal skoraj povsem enake rezultate za debeljad kot zz deblovino, s tem da je □dklon za poslednjo komaj za spoznanje manjši. To pomeni, da se izračunana regresi j ska ploskev za debeljad enako dobro prilega danim podatkom kakor regresijska ploskev za deblovino. Hkrati nam to dovoljuje, da dvovhodne deblov-nice za debeljad izračunamo neposredno iz enačbe za debeljad in ne šele posredno preko dvovhodnih deblovnic za deblovino in se posebnih tablic za vejevino in vrhovi no. Nasprobio bi bilo pri tem posrednem izračunavanju potrebno računati Še z večjimi napakami, kei- tablic za vejevino in vrhovdno ne bi bil O' mogoče izdelati enako natančno kot tablice za deblovino. Zato smo dvovhodne deblovnice za debeljad izračunali neposredno iz enačbe za debeljad. Proti pričakovanju izkazujejo tako nastale deblovnice (tab. 2) skoraj povsem enake, pri večjih višinah še celo za spoznanje večje volumne kakor uvodoma omenjene avstrijske (Boehmerlejeve) deblovnice. Zavoljo slabih rastišč na Krasu in v domnevi, da dobrota rastišč vpliva na vzrast oziroma na polnc^ le.snost dreves, bi paČ obratno pričakovali na Krasu nižje podatke kakor jih izkazujejo avstrijske deblovnice. Verjetno izvira tudi gradivo za te poslednje deblovnice z zelo slabih rastišč, značilnih za črni bor O tem nas prepričujejo tudi majhne drevesne višine, za katere so sestavljene avstrijske deblovnice, na kakršne tudi pri izbiri modelnih dreves pri naših terenskih delih nismo naleteli, naleteli. Sklep Kljub vedno večji uporabi raznih tarif pri urejanju gozdov so dvovbodnf deblovnice Še vedno potrebne kot pripomoček pri urejanju gozdov ter pri raznih raziskovalnih delih. V uporabnost obstoječih deblovnic obstajajo dvomi, pa se je zato kakor drugod, tako tudi pri nas pojavila potreba, da se preverijo obstoječe oziroma po potrebi izdelajo nove dvovhodne deblovnice. Med drugim je obstajal tudi dvom glede uporabnosti av.itrijskih (Boehmerle-jevih) dvovhodnih deblovnic za črni bor pri nasadih črnega bora na našem Krasu. Meritve toliko sistematično izbranih modelnih dreves tega bora, kot jih je zadoščalo za izdelavo novih dvovhodnih deblovnic po sodobnih računskih metodah, pa so pokazale uporabnost omenjenih avstrijskih dvovhodnih deblovnic tudi za te nasade. Zaradi nekih, Čeprav majhnih razlik pa bi bilo vsekakor bolje uporabljati nove, na podlagi teh meritev izdelane dvovhodne deblovnice. To delo tudi ponovno in nedvomno potrjuje, da je z minimalnim številom sistematično izbranih modelnih dreves mogoče po sodobnih metodah ne samo preverjati obstoječe dvovhodne deblovnice dvomljive uporabnosti, temveč izdelovati tudi nove, krajevnim razmeram najbolje prilagojene deblovnice. Tab. 1 — Število modelnih flreves po njihovih pri;merih in višinah 12 U H 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 36 27 2B 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 46 Skup. 9 1 1 2 2 2 B 10 2 1 3 2 1 1 3 1 : 1 1 I 18 U 2 3 1 4 2 1 2 1 2 G 3 1 1 1 30 12 2 2 2 1 2 1 3 3 3 2 5 2 1 2 4 2 2 1 1 41 13 1 1 1 2 1 1 3 4 4 3 4 3 1 3 3 1 1 1 33 14 1 1 1 1 1 4 5 10 1 2 1 1 2 3 1 1 1 1 3g m 1 1 2 1 2 3 2 3 2 2 2 1 1 23 le 1 : 1 4 1 2 6 5 2 4 2 Ö ^ 2 1 1 1 1 3 1 415 17 1 1 2 1 1 i 4 1 3 6 2 4 1 1 3 1 36 le 1 2 2 1 2 3 5 1 4 3 1 2 1 1 39 19 1 1 1 2 1 1 1 6 2t) 1 1 Z 21 1 1 1 3 22 1 1 2 23 1 1 1 3 Sli. 3 3 4 9 7 12 12 8 Ift 15 17 2B 32 10 12 15 IG 16 2[) 12 15 8 7 5 5 4 6 1 1 1 1 1 1 327 M K) O Tab. 2 — Dvuvhuiinc deblovnicc aa črni bur na Krasu (Cold 13G3 - Osnova 327 di'eves) Drevo, pQl 1,3 m nad tlemi debelo (cm) revess {in> 7 8 9 10 11 12 13 14 15 10 17 IB 19 20 meri (m" debeljadi) 5 0,011 0,014 0,018 0,022 G 0,012 0,016 0,021 0,025 0,031 0,037 0,042 0,050 0,058 7 0,014 0,019 0,024 0,02!) 0,035 0,042 0,04W 0,057 0,066 0,075 0,085 0,095 0,106 0,118 8 0,01 G 0,021 0,036 0,033 0,040 0,047 0,05e 0,065 0,074 0,064 0,095 0,107 0,119 0,132 Ü 0,0 IB 0,023 0,029 0,036 0,044 0,053 0,062 0,072 0,083 0,094 0,10S 0,119 0,132 0,147 U) 0,02ü 0,026 0,032 0,040 0,048 0,058 0,06« 0,079 0,090 0,103 0,116 0,130 0,145 0,101 U 0,021 0,028 0,035 0,044 0,053 0,063 0,074 0,08S 0,098 0,112 0,12B 0,142 0,158 0,175 13 0,023 0,030 0,038 0,047 0,057 0,068 0,080 0,003 0,100 0,121 0,13e 0,153 0,171 0,190 i:) 0,025 0,032 0,041 0,050 0,061 0,073 0,0fl5 0,100 0,114 0,130 0,140 0,164 0,1 B3 0,303 14 0,D26 0,034 0,044 0,054 0,065 0,078 0.091 o.ioe 0,122 0,138 0,15G 0,175 0,196 0,217 IS 0,03C 0,046 0,0.^7 0,069 0,082 o,oa7 0.112 0,129 0,147 0,166 0,186 0,20B 0,230 Iti 0,049 0,080 0,073 0,087 0,102 0,119 0,137 0,156 0,176 0,197 0,220 0,24i 17 0,077 0,002 0.10,T 0,126 0,144 0,1 B4 0,180 0,308 0,232 0,257 L0 0.114 0,132 0,152 0,173 0,195 0,319 0,244 0,270 m 0,159 0,181 0,205 0,230 0,256 0,284 20 0,214 0,240 0,26B 0,297 21 0,280 0,310 M Drevo, pri 1,3 m nad tlemi dobelo (cm) i/ltlnii revcsa (»g a n t a r j e«, povezane a trtami in zabite z daljšimi odami 45 do 50 cm dolžine. V sredini so bili tramovi raznih dimenzij, spredaj in zadaj počez je bila lega letev in i>štaflov- za oporo veslačem. Druga naklada, spredaj za 3,80 m in zadaj za 3 m odmaknjena, je bila ravno tako ob straneh založena z gantnarji, v sredini je bilo zloženo deloma tramovje — deloma pa žagan les. Tretja in vsaka nadaljnja do 8 naklad je bila za 1,50 do 2 m krajša in ožja; povsod na strani sO' bili gantnarji, v sredini največ desk in letev. Na vsaki strani splava je bil privezan po en najdebelfjsi tram, imenovan konj. Rabili so jih, če je nasedel splav na plitvini. Odvezali so konja na eni strani splava, po potrebi še na drugi strani, da ga je vlekel vodni tok in s tem tuda splav. Kakor pri Šajkah, so bili na obeh koncih splava trije lemiezi. Drog je meril 7 m, sam lemez je bil 9" širok, 1" debel in 1 seženj dolg. Lemezi so bili navezani s trtami na kolih, ki so bili pogreznjeni v sprednjo in zadnjo ježeso Odprtino SO naredili z več izvrtki s svedrom. Za stabilnost kola sta bila zabita poJeg njega dva lesena š t u 1 a r j a. Kakor že povedano, je bil proti vrhu splav prj vsaki legi krajši in ožji. V glavnem je imel obliko velikega čolna; trebuh je segal najgloblje v vodo. Na splav so povezali in naložili 80 do 130 m" lesa, povprečno 93 m^, običajno do dve tretjini tesanih tramov in nad tretjino žaganega lesa. Dimenzije tramov, zlasti pa stopnja suho.sti lesa so določale količino lesa. Splav je imel grezi, t. j. globino potopa 50 do 80 cm. Oblastveno je bilo izjemno dovoljeno največ 1 m grezi. Organizacija splavatjenja, tarife in promet Organizacija moštva pri splavih je ostala prav takšna kakor pri šajkah; po stopnji kormaniž in 5 hlapcev, po opravilu kormaniž spredaj na desni poleg njega prednjaka, zadaj desno ravnjac in dva Hosarja (rekli so jim tudi >.Nach-fahrer«). P)-i šajki so stali veslači na krovu, pri splavu pa nizko nad podom. Splav je povezalo 5 splavarjev v 2 dneh, Če so bile terenske razmere pristanišča ugodne glede nagiba in bližine skladišča. Pri nakladanju šajke so nosili splavarji suhe deske in letve, medtem ko je bilo treba za splave odbirati na skladišču primerne tramove za vezanje. Debelejše in daljše so vlačili s cepini k vodi in na splav, manjže trame, deske in letve pa so nosili. Za prehrano za časa vezanja splava ni skrbel lastnik, kakor nekdaj pri šajkarstvu, temveč se je vsak kormaniž in splavar hranil po svoje Kakor na šajkah, je bila tudi na splavu prenosna pečica za kuho, --»p r i-i emovc-i — koL za ^prijemanje« (privezovanje) splava na obali, 2—3 flosarske vrvi -štriki-«, več kolov in -štanov" za dviganje splava, če je nasedel na plitvini in kompletni rezervni lemez. Druge so izdelali po potrebi na potu. Na krovu splava je bila koliba za prenočevanja za primer dežja, 2 m široka iz zloženih desk s streho. Zadnji splav v transportu je nosil na krovu za kolibo čoln — ranča, po potrebi tudi dva. Gospodar ni bil več uslužbenec kakor pri šajkarstvu, marveč akordant, ki je bil plačan za prevoz lesa po kubnem metrü za določene razdalje. On je najel kormaniže in splavarje. ZAGREB V prejšnjih stoletjih je bilo sredisče šajkarstva v starodavni Vuzenici. Po prvi svetovni vojni, ko je dobilo splavarstvo svoj razmah, so se splavarji Dravske doline organizirali v Ožbaltu ob Di-avi. Skoraj vsi splavarski gospodarji, veČina kormanižev in dosti splavarjev so bili prebivalci Ožbalta in okolice. Kakor so šajkarji nekdaj imeli svoj ceh v Vuzenici, tako so ustanovili splavarji svojo zadrugo v Ožbaltu. Povzemam poglavitna določila iz splavarskih pravil, ki so bila sestavljena skladno s takrat veljavnim zakonom: »Zadruga se imenuje: Zadruga splavarjev Dravske doline r.z.z.o. in ima svoj sedež v Ožbaltu ob Dravi. Njen namen .ie razpečavati kmetijske pridelke in lesne izdelke svojih članov, ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča, oskrbovati svojim članom splavarske potrebščine, pospeševati blaginja svojih udov zlasti s tem, da izdaja uredbe v pavadi-go splavarstva, daje v splavarskih zadevah svojim udom nasvete, prireja poučne splavarske sestanke; ureja razmerje med delodajalcem in delojemalcem ter daje svojim udom podporo v primeru bolezni, brezposelnosti in starostne onemoglosti. Clan zadruge lahko postane vsak splavat-, ki je vsaj že eno leto pri tej stroki zaposlen. O sprejemu odloča načelstvo. Članstvo se pridobi šele s podpisom pismene pristopnice in vplačilom pristojbine Delež znaša 10 din. Zaradi revizije pristopi zadnjga po določilih zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. št. 133 k Zadružni zvezi v Ljubljani. Pra^nla se smejo v 1., 8., 13., 21., 26., 20., in 34. členu Jjpremeniti samo z dovoljenjem Zadružne zveze v Liubljani,-« Usta- ^TEVILO SPiAtfOy ? I.ESOM, »f/ S£) "iUi! BPLAVNKO HSFAiA / LET!» fSlO Ü0 i.97 J7S 1S2 JtO 3SS iSD Sflß 42i, 1S7 SSJ IrrS lOJS/Oil 1113 9IS ffW fOJ isto n ii n J' >'j IS it iS is 30 ji ji 14 JS }S J7 Ji> 39 40 fSit novni občni zbor se je vršil 19. II. 1933 v Ožbaltu. Na&lnik je bil Anton Ropič, namestnik Anten Rozman, lajnik Franc Bregar, šo). upr. Letna Sanarina je xnaäala 5 din, letni promet ok. 10.000 din Registracija pri Okrožnem kot trgovskem sodišču je bila opravljena 20. V 1939. Kot je razvidno iz delovanja, je imela zadruga glavni namen varovati pravne in gmotne interese svojih članov, in je bila torej nekakšen splavarski .sindikat. Listina o plačah je določala splavarjem za 1938. oziroma sia 1939, leto naslednje mezde oziroma tarife; Dnevnice, vezanje in vožnja do Maribora za kormaniža 4D din. za hlapca 40 din, od Maribora naprej za kormaniža 40 din, za hlapca 30 din; po sumi (»-ober-« od D. Dubrave naprej) za kormaniža 35 din, za hlapca 30 din: za »rajžo- v Donjo Dubravo iz Libelič za korminaža 350 din, za hlapca 175 din; iz Dravograda zsi kormaniža 300 din, za hlapca 150 din; iz Fale za kormaniža 225 din, za hlapca 112,50 din; iz Maribora za kormaniža 200 din, za hlapca 100 din, Za »r a j ž o po šumi«: hlapec skozi, kormaniž iz D Dubrave naprej, ravnjsč 25 din več. (Pav.šalne plače za potovanja zaradi enostavnost) navajam posebej v pregledu poleg drugih podatkov. Sumaki so bili splavarji, ki so vozili splave še od D, Dubrave naprej. •'O b e je bil kormaniž iz Medžimurja, ki je vozil samo iz Donje Dubrave naprej.) Za izdelavo splava so računali dvojno dnevnico, vlak je plačal gospodar 75% do Maribora, šumakom so plačali do Ožbalta vso vožnjo z vlakom. Splavarske tarife za leto 1941 so bile naslednje: od Maribora za kormaniža 80 din, za hlapca 60 din; do Maribora za kormaniža 80 din, za hlapca 80 din; od D, Dubrave za kormaniža 70 din, za hlapca 60 din; za iztovarjanje splava so računali dvojno dnevnico, za povratek pod D. Dubravo 1 dnevnico, nad D. Dubravo pol dne-vnice, za vožnje, &e so legitimacije 75%, če jih ni IW% do Maribora; predvidene so bile bonifikacije splavarjem za nošenje vi'vi. Vsak splaval' je moral imeti sekiro in cepin, vsak kofmaniž sekiro in sveder. Dne 3. februarja 1935 je bil sestanek gospodarjev in kormanižev, kjer so sklenili pogodbo zaradi enotne cene prevoza lastnikom splavov. Na listini je odpisanih 12 gospodarjev in 19 kormanižev. Original je hranila Zadruga spla-varjev Dravske doline, prepis pa je prejel vsak podpisnik. (Nadaljevanje bo sledilo) OGLJE IN GOZDNI HUM CS — NAR./VVNI GNOJILI ZA DREVESNICE IN NASADE Konrad S a j d 1 (Sevnica) Vedno večja potreba po lesu nas navaja k razmišljanju, kako pospešiti rast gozdnega drevja in s tem skrajšati razmeroma dolgo dobo (obhodnjo) od osnovanja gozda do sečnje. V ta namen smo se v zadnjem času lotili intenzivne gozdne proizvodnje, pri čemer uporabljamo izbrane, že po naravi hitro rastoče drevesne vrste. Od listavcev je to predvsem topol, od iglavcev pa smreka, macesen, zeleni bor, duglazija, cipresovec in drugi. Poleg drevesne vrste so za hitro proizvodnjo lesa odločilne važnosti tudi gojitvena oblika, plodnost zemljišč in način gnojenja ter nega osncvanih nasadov. Tudi v Sloveniji se na ustreznih zemljl-ščih uveljavljajo topolovi nasadi v plantažah, ki jih prva leta obdelujejo in gnojijo v kombinaciji s poljščinami. Kot osnovno gnojUo je na prvem mestu hlevski gnoj, Ta način lesne proizvodnje se je že precej uveljavil, in naša predelovalna industrija bo že čez nekaj let dobila pi-ve kubike lesa iz topolovih plantaž. Drugačna, bolj zapletena in težja pa je situacija pri gojitvi intenzivnih nasadov iglavcev, o katerih se je doslej veliko ugibalo jn razpravljalo. Gojenje teh nasadov je za nas se vedno zelo draga zadeva, posebno še, kadar se odločimo za sodobno obdelovanje zemlje in uporabo dragih umetnih gnojU, Zato bi morda kazalo intenzivne nasade iglavcev gojiti na ustaljenih, razmeroma dobrih gozdnih tleh, ki bi jih ob osnovanju gnojili s cenenimi in učinkovitimi naravnimi gnojili, kot so na primer ostanki lesnega oglja s starih kopišč in gozdni humus. Za zdrav, hiter in uspeSen razvoj nasada, na primer smreke, je zlasti odločilen izbor sadik. Pri tem je važno, da razen pi'ovenience semena poznamo in upoštevamo tudi način, kako so bile sadike vzgojene in s čim so bile gnojene. Naše ugotovitve v obdobju 1956-195S V obsavsko-dolenjskih gozdnih drevesnicah že več let s pridom uporabljamo najcenejše gnojilo, t, j, ostanke inprah lesnega oglja s stai'ih kopiSč. Na zelo preprost in prepričljiv način nam je pokazala praksa, kako zelp koristna je uporaba tega gnojila. Leta 1955 smo osnovali v Lanišču na obgozdnem travniku novo, 0,50 ha veliko gozdno drevesnico. Slučajno smo v to drevesnico zajeli tudi veliko staro kopišče. Pri rigolanju smo odstranili rušo in z njo dobršen del rodovitne zemlje tn ta material uporabili za pripravo komposta. Naslednje leto smo zemljišče dobro pognojili s hlevskim gnojem ter večino drevesnice lasejali s smt-eko, rdečim borom in listavci, Na 300 m" veliki lehi, kjer je bilo nekdaj kopišče, kakor tudi na sosednjih lehah, smo posejali smrekovo seme, ki je sicer dobro vzklilo, vendar je dobršen del nežnih smrekovih sejančkov že v prvem deževnem poletju propadel zaradi poleganja. Edino na lehi z ogljem so se smrečice dobro obdi-žale in dosegle prvo leto višino 6 cm. Naslednjo pomlad (1957) je pozna spomladanska pozeba uničila že odgnale smrekove vršičke. Po krajšem aastanku so smrečice na lehi z ogljem ponovno odgnale in dosegle višino do 14 cm, na lehah brez oglja pa so sadike (razen borovih) skoraj popolnoma propadle; kolikor pa jiJi je ostalo, so bile bledo rumene in so bile v jeseni 1957 le ok. 7 cm visoke. Naslednje leto (1953} so sadike na lehi z ogljem bujno odgnale in so dosegle višine do 40 cm, drugod pa komaj do 20 cm. Na bivšeim kopišču so bile posledice mraza vidne le po tem, da jc imel določen odstotek sadik poi dva ali več vršičkov. Razlika med sadikami z ogljem in tistimi brez oglja pa se je Se povečala potem, ko smo sadike presadili na teren. Sadike, gojene brez oglja, so bile po opravljenem pogozdovanju bledo zelene in so priraščale v višino na leto komaj po 1—2 cm. Takšne so ostale še 3—3 leta in jih je med tem plevel zelo dušU ter jih je celo uničil, kjer jih nismo skrbno reševali. Bile so torej v nasadu skrajno oslabljene. Sadike z bivšega kopišča pa so ohranile po presaditvi temno zeleno barvo ter so že prvo leto odgnale po ö—12 cm dolge poganjke. Naslednje leto je bil višinski prira,stek 20 cm in več, pozneje pa je Še naraščal. Na ta način so se wadike hitro rešile plevela, poslale so krepke, samostojne in zato odpornejše proti boleznim in škodljivcem. Njihov nadaljnji hiter razvoj je torej zagotovljen. Rast sadik v nasadu bi še bolj pospešili, če bi ob saditvi zemlji primešali 5% oglenega prahu (prostormnsko računano) ali pa sadikam dodali primerno količino oglaste prsti. Posebno pa moramo opozoriti na naslednji pojav: Pozneje, po letul958 smo pri ponovnem posevku ugotovili, da je na opisani lehi (bivšem kopišču) bilo preveč oglja. Čeprav so se sadike tam krepkeje razvile kot na sosednjih lehah, so vendar ob hudi suši občasno trpele Zemlja je bila namreč preveč cglena in podvržena močnemu izsuševanju. Prevelik delež oglja v zemlji je bil torej v tem primeru škodljiv. Na opisanem primeru smo videli, da pravilna primes oglja zemlji učinkuje kod odlično gnojilo, razen tega pa deluje kot razkuževalno sredstvo ter uničuje razne škodljive gljivice, ki povzročajo poleganje in druge bolezni. Uspešna uporaba oglja in humusa — opažanja 1960—1963 V isti drevesnici smo napravili nov poizkus gnojenja z odpadnim lesnim ogljem in smo pri tem dosegli odličen uspeh v proizvodnji zelo dobrih sadik. To potrjuje.io tudi fotografije, ki jih objavljamo. Dve enaki, po 300 m= veliki lehi, kjer smo izkopah sadike gorskega javora, smo leta 1960 pognojih s kompostom na ta način, da smo dodali približno 30 htrov komposta na 1 m^ Setev 'jmrekovega semena je srednje dobro uspela. Naslednje leto (1961) smo v februarju eno leho pognojili z zemljastim ogljem, ki smo ga pripeljali z bližnjega kopišča, starega okrog 30 let. Med vrsticami smo zrahljali zemljo ter smo ji primešali ok. 6 litrov oglenega gnojila na 1 m^ Tako je prišlo oglje 5 cm in tudi globlje v zemljo. Ze v istem letu so se sadike pod vplivom oglja lepo razvile, postale so temno zelene in so dosegle višine do 30 cm, na lehi brez oglja pa le po 10 cm. "V tretjem letu (1962) so se sadike, ki so bile gnojene z ogljem, krepko razvile ter dosegle izreden prirastek (do 40 cm) in povTDtecno višino 70 cm {slika 1), medtem ko so sadike brez oglja zrasle poprečno^ le do 2,5 cm (slika 2). Sadike na lehi z ogljem so dosegle skoraj trojno višino in so tudi kakovostno veliko boljše cwä kontrolnih. Razlika je posebno očitna tam, kjer se stikata ohe lehi. Zaradi poleganja je na lehi brez oglja propadlo nad 50% sadik, medtem ko na lehi z ogljem ni bilo izgub. Triletne smrekove sadike so bile različno visoke, nekatere celo 80 cm. To je pripisati okolnosti, da dodajanje zemljastega oglja med vrstice I-letnih smrečic — tudi ob najskrbnejsem prizade- Slika 1 : Tiiletne smrekove sadike, /rasle na lehi z ogljem — Slika 2.: Trileliie smrekove sadike z lehe brez o^ja —Sli k a 3.: Poprečni triletni smrekovi sadiki z lehe brez oglja in t ogljem, visoJd 25 oziroma 70 cm. vanju — ne more biti popolnoma enakomerno. Korenine smrečic torej niso mogle biti v enaki meri deležne dodatka. Pri uporabi obravnavanih gredic za novo setev pa se bo z obdelavo zemlje oglje bolj enakomerno premešalo v tleh in v bodoče ne bo več takth razlik. Pri sadikah z cgljem se vzporedno z nadzemnim delom sadike dobro razvija tudi koreninje (slika 3), ki je sicer bolj redko, vendar daljše in krepkejše ter zagotavlja sadiki potrebno stabilnost ter preskrbo z vodo in hrano. V omenjeni drevesnici (LaniŠče) so bili vršički z zemljastim ogljem pognojenih, 70 cm visokih 3-letnih smrekovih sadik proti koncu zime 1962/63 že izven snežne odeje. Kljub hudim mrazom ni pozebla nobena od 15.000 sadik. V drugi drevesnici (Hotemež) so pri 5-letnih, prav tako 70 cm visokih smrekovih sadikah (3~letnih presajenkah), ki niso bile deležne oglenega gnojenja, vršički prav tako gledali iz snega. Čeprav je ta drevesnica manj izpostavljena mrazu kot pa tista v Lanišču^ so na 50% vršičkov 20.000 sadik po mrazu porumenele iglice, ki so nato odpadle, medtem ko so popki ostali. To je podoben primer, kakor že prej omenjena pomladanska pozeha leta 1957 v drevesnici LanišČe, ko je pozna slana uničila večino I-letnih smrecic brez oglja, medlem ko so si vse smrečice z ogljem prav dobro opomogle. Iz obeh primerov vidimo, da odlična prehrana v tleh z ogljem utrjuje, sadike proti mrazu Ce pa že pride do pozebe, si sadike temeljito opomorejo. Drugo odlično gnojilo je navaden gozdni h q m u s, ki ga v kombinaciji z oglenim prahom uspešno uporabljamo v gozdnih drevesnicah in z nJim dosežemo dvostransko korist. Star ohičaj je, da sadike v jeseni zavarujemo z mahom proti s r e ž u, ki nastopa pozimi in zgodaj sponJadi, če je kopno. Mah polagamo med viretice in ga moramo spomladi pred začetkom vegetacijske aktivnosti odstraniti. Nabiranje mahu, polaganje med vrstice hi pozneje odstranjevanje je razmeroma zelo drago, po drugi strani pa tudi škodljivo, ker z mahom vred prinesemo v drevesnico škodljive glivice in mr&es. Veliko ceneje ter preprosteje in koristno je, če namesto mahu nakopljemo oziroma nagrabimo razkrojem gozdni humus, ki ga pomeSamo z zemljastim ogljem s kopišča v razmerju 5 : 1 (pet delov humusa na 1 del zemljastega oglja). Med enoletne sadike nasujemo namesto mahu 8—12 1 omenjene mešanice na 1 m-. Količina je odvisna od velikosti sadik HLimusa spomladi ne odstraniroo, ampak ga pustimo med vrsticami, ker deluje kot odlično gnojilo. Seveda tudi s humusom prinesemo v drevesnico nezaželene glivice, zato moramo na vsak način primešati oglje, ki — kot že omenjeno — uničuje škodljive glivice; raiien tega pa smo opazili, da preprečuje zadrževanje rajnega mrčesa v humusu. Ce nimamo na razpolago zemljastega oglja s kopi.šča, dodamo humusu oglen prah ali drobne odpadke v razmerju humus : oglje = 20 : 1 do 10 : 1, Z opisanim postopkom se izognem» pojavu sreža, ki dvigne sadike, in raznim tankim zelenkastim mahovom, ki pospešujejo zakisanje tal. Po izkopu sadik ostane na gredicah še precej humusa z ogljem, ki }U pri naslednjem prekopavanju spravimo globlje v zemljo, kjer delujeta kot dolgotrajno gnojilo. Zadnja leta povzroča v gozdnih drevesnicah veliko škode in preglavic glivična bolezen — osip borovih iglic (Lophodermium pinasti Chew.), ki napada predvsem pregoste borove posevke. Med pregostimi sadikami se namreč stalno zadržuje vlaga, ki zato ob ugodnih vremenskih razmerah pospešuje razvoj omenjene glivice. Pred leti smo res imeli velike težave zaradi osipa borovih iglic ter smo morali veČ sto tisoč sadik sežgat.i. Z redko setvijo ter gnojenjem z ogljem in humusom na opisani način pa že iz osnove vzgojimo krepke in odporne sadike, ki uspeSno kljubujejo napadu glivic borovega osipa in omejujejo njihov i-azvoj na neškodljivo stopnjo. Znano je, da izdatna prehrana omogoča borovim sadikam potreben turgor in s tem krepi njihovo odpornost proti osipu iglic. To je učinkovitejša in preprostejša zaščita, kot pa škropljenje že oslabelih okuženih sadik s kemičnimi sredstvi. Sploh pa je dobra prehrana za sleherno živo bitje najuspešnejša obramba proti napadom bolezni. Seveda je najboljše, Če setev opravimo v zemljo, ki smo ji že prej dodali oglje, tako da bodo že kalčki zavarovani pred gUvičnimi boleznimi, Zaključek Zaželeno bi bilo, da bi gozdarski praktiki, ki se ukvarjajo z gojenjem gozdov, bolj uporabljali cenena naravna gnojila, kot so ostanki lesnega oglja in gozdni humus. V dolenjskih gozdovih je pridobivanje tega materiala zelo preprosto, saj skoraj na vsakih nekaj sto metrov naletimo na stara opuščena kopišča, kjer pa jih nj, bi se izplačalo le za ta namen kuhati oglje iz raznih sečnih odpadkov. Pri tem naj bi £e gozdarski strokovnjaki ravnali po navodilih v razpravah in člankih ing. VI, E e 11 r a m a, ki so ixsli v "Gozdarskem vestniku« 4/1951, 1-2/1902, 5-6/1962, 1-2/1,963 in v -Socialističnem kmetijstvu in gozdarstvu-^ 6/1963. Avtor priporoča uporabo lesnega oglja, in sicer 0,5 kg ali 2—3 litre na 1 m- za drevesnice ter %% proatorninsko primes oglja zemlji pri saditvi sadik na terenu. Oglje naj ima strukturo prahu do 2—3 mm debelih zrnc. Pri snovanju uvodoma omenjenih intenzivnih nasadov iglavcev je poglavitno to, da pripravimo zdrav, krepak in odporen saditveni material, to pa bomo dosegli z majhnimi stroški, če bomo uporabljali opisana naravna gnojila že v gozdnih drevesnicah in pozneje v nasadih. Na ta način bi se zelo zmanjšali tudi veliki stfoski za nego, zlasti pa večkratne obžetve nasadoVj ki za zdaj pomenijo še največji izdatek pri gojenju gozdov. Kakor se je oglje izkazalo kot svojevrsten razkuževalec in kot odlično trajno gnojilo v drevesnicah, prav tako bo delovalo tudi v nasadih ter bc hkrati učinkovito sredstvo proti koreninski gnilobi (Armillaria mellea, Trameies radiciperda) pri smreki, zelenem boru in duglaziji. Glede na to, da na starih kopiščih bujno uspevata prn-odno zasejana iva in trepetlika, bo dodajanje oglenih odpadkov uspešno tudi pri zasajanju topolov. Pri tem lahko vsa] korenirge zasujemo s prstjo, ki smo ji primešali oglje. Naša 8-letna opazovanja in izkušnje, kakor tudi originalna analiza Gozdarskega inštituta v Beogradu o izredno koristnem vplivu oglja na odmiranje škodljivih glivic in na razmnoževanje koristnih mikroorganizmov v tleh (R a-dovanovič, 2.: «-Uticaj drvenog uglja na razvitak bora, smrce i jele-, Gozdar, vestni k 6/1962), so dovolj prepričljivo dokazno gradivo o veliki prednosti teh dveh naravnih gnojil pred drugimi vrstami gnojil. Zlasti velja to za iglavce, ki so sicer izpostavljeni neštetim boleznim. Ne le v drevesnicah, ampak tudi na starih kopiščih v gozdu je viden učinek oglja v poprečno Ifl-kiat bolj gostem naravnem smrekovem in jelovem mladju 35-letne jelke, ki rastejo na kopiščih, imajo celo za 2,5-krat večjo kubaturo, kot primerjalne jelke, rastoče izven kopišč, kot je to ugotoivil Radovanovič, Medtem smo zvedeli od ing., Miloša Obradoviča iz Gozdnega gospodarstva Gospič (Lika), da so pri .»Žumariji Gospič-« pri pogozdovanju spomladi 1962 dodali smrekovim sadikam oglene odpadke Izredno hudo in dolgo poletno sušo 1962 so te sadike odlično prestale, medtem ko se je veliko sadik brez oglja posušilo. Zato so že pri naslednjem jesenskem pogozdovanju 1962 dodali oglje nad 80 tisočem smrekovih sadik, Tudi na Hrvaškem zelo uspešno uporabljajo oglje v gozdnih drevesnicah. To pa je prvi doslej znani primer uporabe oglja neposredno pri samem pogozdovanju. Zakaj ne bi izkoristili in posnemali pojava, na katerega nas narava sama nenehno opozarja, goste in bujne rasti naravnega mladja na robovih kopišč in kasneje tudi na samih kopiščih v gozdu? Pri pogozdovanju s setvijo na krpe (podsetev jelke in pod.) lahko zemlji (na krpi npr. 20 X 20 cm) primešamo 0,5 deciUtra oglenega prahu v zgornjo 3 cm debelo plast. Kjer ni travne vegetacije, ki bi se pod vplivom oglja nevarno razbohotita in dušila naš posevek, bo to uspešno in poceni, .saj bo za lO.OOf) krp potrebno 500 litrov ali komaj 100 kg oglja. (Pripomba uredništva.) v SPOMIN PROF. ING. JOZETU Sl.ANDRU Gozdna direkcija v Sarajevu je leta 1937 piMlavljala ustanovitev tretje gozdne direkcije v Bosni in Hercegovini, in sicer v Mostarju. Po končani službeni večerji sva se spoznala in dolgo pogovarjala. Veliko svojih doživljajev mi je takrat povedal in kopico življenjskih napotkov mi je dal. Hitro Je minil ta najm prvi sestanek, vendar mi je ostal še do dandanes v živem in prijetnem spominu. Takrat sem od njega zvedel, da je bil rojen 10. marca 1894 v Gornjem Gradu v prelepi Savinjski dolini. Oče zdravnik., ki je svoje otro^ke nad vse ljubil in jih skrbno vzgajal, je takrat dobil svojega najmlajšega .sina. Mati je bila zelo odločna in samorasla žena, ki je svoje številne otroke že v zgodnji mladosti vzgajala za čim samostojnejše življenje. Po zgodnji očetovi smrti so vzgojo najmlajših otrok prevzeli starejši bratje in sestre. Po končani osnovni Šoli v Gornjem Gradu je Jože obiskoval gimnazijo v Celju. Kot napreden Slovenec je že kot gimnazijec stcpil v sokolske vrste in postal izvrsten telovadec in član prve sokolske telovadne vrste v Celju, Zaradi narodno zavednega uveljavljanja so ga nemške šolske oblasti izključile iz celjske gimnazije. Toda v Mariboru ga je več kot očetovsko in prijateljsko, široko odprtih rok, sprejel napredni in zavedni slovenski ravnatelj klasične gimnazije dr. Tominsek. Kot oamošolca-maturanta ga je v Mariboru na gimnaziji dohitelo pomembno leto 1914. Na hitro je moral opraviti vojno maturo in oditi k vojakom v 87, celjski pešpolk. Po kratki pripravi je moral na naglo oditi po Ziljski dolini na Rosskopfl, južno od Smohorja, kjer je po izredno napornem in hitrem maršu prvi dosegel vrh in zavzel planinsko kočo le kakih 300 m pred nastopom Italijanov. Za to svojo prizadevnost si je že prvi dan v borbi zaslužil veliko srebrno medaljo. Po tem uspehu je s tem pešpolkom hitel branit nas slovenski Kras od Doberdoba do Gabrijela, kjer je večkrat sam s svojim pomočnikom iz kavern ustavljal množične napade italijanske vojske. Na Gabrijelu je padel končno v italijansko ujetništvo in je takrat le slučajno ostal živ, kajti Italijani so ga na poti od Gabrijela pa tja do Solkanskega mostu divje mučili, ker je nosil znake mitraljeskega voda, ki je Italijanom zadajal hude udarce in jih junaško kosil. V italijanskem ujetništvu se je prijavil med dobrovoljce jugoslovanske divizije, ki .se je takrat v zavezniških državah formirala za solunsko fronto. Toda Italijani niso hoteli pustiti teh ujetnikov med dobrovoljce, vendar pa mu je intervencija angleških in ameriških vojnih oblasti v Italiji končno omogočila odhod na solunsko fronto. Tam je sodeloval na fCajmakčalanu pii slavnem proboju solunske fronte, ki je septembra leta 1918 zapečatila usode balkanske fronte, V novi jugoslovanski vojski je ostal do demobilizacije leta 1919 kot poročnik. Po demobilizaciji se je vpisal na gozdarsko fakulteto v Zagi-ebu, kjer je ostal do leta 1922. Tam je organiziral prenos sedeža slovenskega akademskega društva >^Triglav.- iz Gradca v Zagreb in postal njegov prvi predsednik. I>ta 1922 je odšel nadaljevat študije na Dunaj, kjer je 27. marca 1927 diplomiral za gozdarskega inženirja. Takoj po diplomi je nastopil službo pri takratnem velikem županstvu v Mariboru, kjer je služboval vse do razformiranja županstva leta 1929, Med tem je z uspehom organiziral zatiranje brestovega pod-lubnika v Murski šumi v takratnem dnlnjelendavakem okraju. Nato ga je pot pripeljala v Bosno, kjer je od 1930, do 1932. leta služboval kot sef gozdne uprave v Han Pjesku, V tem nepreglednem prostranstvu smrekovih gozdov je imel priložnost pokazati svoje znanje in sposobnosti zlasti na področju varstva gozdov, kajti takrat se je v siloviti kalamiteti razpasel smrekov prelec (Liparis monacha L), razsajali so veliki gozdni požari in veliki smrekov lubadar (Ips typographus L.), ki so pustošili v tamkajšnjih gozdovih, S svojim izrednim strokovmm znanjem je vodil uspešno borbo proti vsem tem umčevalcem zaupanih mu gozdov, bil pa je hkrati tudi voditelj in epigon slavnega entomologa prof, dr. Esdiericba, ki je takrat zaradi .študija teh kalamitet obiskal njegovo gozdno upravo Leta 1932 je bil ing. Slander premeščen v Mostar za šefa gozdne uprave, kjer je delal do leta 1935. Tam. je organiziral in opravljal obsežna pogozdovanja kraških goličav in je zlasti s svojo originalno metodo sajenja s pomočjo železnih drogov in posebnega zaščitnega pasu okrog po.sajenih sadik dosegel izredne uspehe. Tu se je v njemu spocela tudi zamisel o spremljanju razvoja gozdnih škodljivcev, iz nje je razvil svojo idejo o uporabi in konstrukciji etno-mološkega zaboja, ki ga je takrat prvič uporabil. Nato je bil ing. Slander od 1935. do 1938. leta referent za zaščito gozdov in lovstvo pri gozdni direkciji v Sarajevu, od tam pa je bil premeščen kot referent za lovstvo na ministrstvo 2a gozdove in rude v Beograd, kjer je bil hkrati tudi upravnik dvorskih lovišč vse do začetka vojne leta 1911. Po kapitulaciji Jugoslavije ga v aprilu 1941 spet srečamo na gozdni direkciji v Sarajevu, kjer je opravljal različne funkcije od Šefa taksacije, referenta za izkoriščanje postranskih gozdnih proizvodov ter referenta za varstvo gozdov in lovstvo. Odtod je bil leta 1943 premeščen — kakor tudi vsi drugi Slovenci — kot nezaželena oseba v Travnik. Leta 1944 je odšel v partizane in je delal pri ZANOBIH v Jajcu, po osvoboditvi leta 1945 pa se vrnil na direkcijo Sarajevo. Ob prvem srečanju si mi takrat, dragi Jože, pripovedoval o svojih doživljajih v Travniku, kjer si že drugič izgubil vse svoje premoženje in si rešil le to, kar si im.el na sebi in golo življenje. Takrat si me tudi zaprosil za Prešernove -.Poezije-s ki so Ti bile nato dolge mesece zvesti spremljevalec in na-vdihovalec ob tako pomembnih dogodkih osvoboditve jugoslovanskih narodov in graditve nove države. Leta 1946 se je ing. Slander po dolgih letih vrnil zopet v Slovenijo, kjer je najprej delal na gozdni upravi v Novem mestu, nato pa na inventarizaciji slovenskih gozdov na Notranjskem in Primorskem. Po končani inventarizaci]i je bil referent za zaščito gozdov in lovstvo pri ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani. V tej dobi je organiziral zatiranje lubadarjev na ozemlju vse republike Slovenije in ga je tudi uspešno zaključil. Leta 1948 je bil poklican v zvezno ministrstvo za gozdarstvo v Beogradu, Kot referent za varstvo gozdov je organiziral borbo proti gobarju v vsej državi in proti borovemu sprevodnemu prelcu (Thaumetopoea pityocampa Schiff.) v Slovenskem Primorju. Takrat se je lotil študija biološkega zatiranja gobarja in je to pomembno delo objavil v glasilu Sumarstvo št. 4/1949. Leta 1950 se je zopel vrnil v Ljubljano in je bil 1. novembra izvoljen za. izrednega profesorja za predmete; gozdarska entomologija, Iitopatologija in varstvo gozdov na fakulteti za agronomijo in gozdarstvo. Od teh predmetov je predaval ves čas svojega delovanja na fakulteti le gozdno entomologijo in varstvo gozdov. Iz nič si začel, dragi Jože, ustvarjati katedro za varstvo gozdov m se lotil zbiranja eksponatov in modelov ter vzorcev žuželk in poškodb na gozdnem drevju ter si uredil zbirko do take popolnosti, da je lahke vzor vsem gozdarskim fak^iltetam. Svojo zbirko si spopolnil s primernimi grafikoni, kartami in slikami različnih škodljivcev in poškodb. Nenehoma si se spopolnjeval s študijem domače in tuje strokovne literature. Da bi potrdil pravilnost svojega dela, si leta 1955 obiskal katedro za varstvo gozdov pri visoki šoli sa kulturo zemljišča na Dunaju in gozdarsko šolo v Brucku na Muri. Zelo vesel si se vrnil s tega strokovnega potovanja, kjer si se prepričal, da si s svojim kratkim delom ustvaril veliko več in organiziral svoje' zbirke do take popolnosti, da v vsakem pogledu prekašajo zbirke starih in uglednih gozdarskih sol. Posebna vrednost te zbirke je v tem, da ni sestavljena iz kupljenih in umetno izdelanih modelov in vzorcev, temveč sestoji iz naravnih eksponatov, zbranih na ozemlju vse Slovenije, Ta zbirka je tako bogata in tako pestra, da ne rabi samo študentom pri učenju predelovane snovi, temveč je lahko odličen pripomoček za specialne študije in poglabljanje strokovne izobrazbe iz posameznih izbranih poglavij teh ter za tretjestopenjski gtudij. Tvoja predavanja so bila vedno zanimiva, pestra in sočna ter ilustrirana s stvarnimi dogodki in primeri, tako da so vedno pritegovala pozornost slušateljev, vkljub temu pa so bila vedno na univerzitetni ravni. Velik deleš si doprinesel t-udi pri orgamzaciji gozdarskega oddelka agronomsko-gozdarsko-vete-rinarske fakultete. Bil si drugi predstojnik gozdarskega oddelka, član tiskovne komisije, predstojnik katedre — nazadnje instituta za varstvo gozdov, kjer si vedno z živahnimi diskusijami pripomogel, da so se tekoče naloge in načelna vprašanja o organizaciji fakultete in študija pravilneje reševala. Ing, Slander je vkljub mnogim centralnim lunkcijam, ki jih je opravljal, vedno zelo tesno sodeloval z operativo. Leta 1956 je bil izvoljen za zunanjega sodelavca na inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, kjer je do svoje smrti opravljal dolžnost šefa sektorja za varstvo gozdov. Izmed številnih problemov varstva gozdov so ga posebno interesirale ptice. Na to temo je imel več predavanj in sestankov o zaščiti koristnih ptic ter o njihovem vplivu na biološko ravnotežje v gozdu. Uspešno je tudi opravil preseljevanje in kolonizacijo gozdnih mravelj iz viSinskih predelov v nižje gozdove pri Kamniški Bistrici. Tam je tudi z več poizkusi dokazal neprekinjenost rojenja smrekovega lubadarja in s tem ovrgel staro teorijo o periodičnem rojenju. Tam se je tudi lotil zaščite gozdov pred divjadjo, ki je povzročala v tamkajšnjih gozdovih občutno Škodo, S pravilno prehrano divjadi pozimi kakor tudi z osnovanjem gozdnih jas je v glavnem uspešno rešil vprašanje škode v gozdovih po divjadi. Nadalje je uspešno rešil tudi problem biološkega zatiranja gobarja s pomočjo umetnega razmnoževanja gobarjevih parazitov v naravi. Bil je prvi pobornik z to metodo pri nas. Odločno je pokazal na napake pri pogozdovanju s smrekovimi sadikami, ki pozneje hirajo in propadajo za rdečo gnilobo. Kot velik prijatelj narave in gozda si, dragi Jože, vedno imel divjad za neločljiv del gozdne biocenoze in za njen okras. Vedno si s te strani gledal na lov, kjer te je najbolj veselilo opazovanje in gojenje divjadi, združeno z nenehno skrbjo za njeno zdravje in pravilno prehrano pozimi in med letom Ing. Slander je napisal 36 različnih Člankov, ki so bili v glavnem objavljeni v Gozdarskem vestniku, Lesu in Sumarstvu, več pa jih je ostalo v rokopisu. Napisal je tudi 167 strani obsegajoča skripta Gozdna eniomologija in na 154 straneh Varstvo gozdov in ohranjevanje lesa. Aktivno je sodeloval v mnogih društvih in organizacijah, v DIT gozdarstva in lesne industrije kot Član uredniškega odbora Gozdarskega veStnika, v društvu 2a zaščito ptic, njegove matice v Ljubljani; bil je član sekcije za zaščito rastlin, Zveze borcev, SZDLS, Rdečega križa. Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov itd. Enaindvajsetega aprila lani je bil izvoljen za rednega univerzitetnega pro-tesorja, vendar ga je takrat že napadla zahrbtna in neozdravljiva bolezen, ki je bila obenem njegova prva in zadnja bolezen, ki ji jc podlegel po dolgi mučni borbi lani 28. avgusta. V svojem življenju si šel, dragi Jože, pogumno in nesebično skozi mnoge nevarnosti, zato te je vedno spremljala sreča, in sc ti je vedno oddolžila ^a tvojo odločnost in brezkompromisno doslednost. Tvoja borbenost in napredna miselnost sta te pravilno vodili skozi življenje, ki je bilo pestro in bogato dogodkov, pomembno povedanih s kulturnim in zgodovinskim razvojem io z borbo za osvoboditev slovenskega ljudstva. Značilnosti tvoje življenjske poti so zlasti sodelovanje v naprednem sokolskem društvu, tvoje vedenje na soški in solunski fronti, tvoja triglavanska dejavnost v Zagrebu in končno odhod k partizanom. Vedno je bilo tvoje delo posvečeno našemu kulturnemu in gospodarskemu napredku za čim boljše življenje delovnega človeka. Nepozabna nam bodo ostala zlasti tudi doživetja, ki smo jih bili deležni izven delovnega Časa v tvoji topli in vedno zaželeni družbi, ko si nas s svojim lepim baritonom razveseljeval in žlahtnil naša Čustva, Čeprav te, dragi Jože, odslej ne bo več med nami, vendar v nas Še niso izzvenele tvoje pesmi, ki so ti bile najbolj pri srcu; >-Student*<, -^En starček...-« in «Mojcej vzemi mene^-. Dragi Jože, glej, zares te je Mojcej — po večnem zakonu o obtoku materije — vzela in dokončno, za vedno sprejela vase. Naj ti bo lahka slovenska zemlja, ki si jo tako goreče ljubil in se vedno nesebično boril za njeno srečo, spomin nate pa bo živel nepozabno med nami! Ing. Franjo S g e r m SODOBNA VPRAŠANJA NEKATERA DOGNANJA SODOBNE GOZDARSKE GENETIKE (Nadaljevanje) R. B i n g ti a m, E. S ci u U 1 a C e in J. \V r i g h t so proučevali odpornost ameriških borov proti mehurki, (Breeding Blister Rust Resistant Western White Pine, 33^1/1960.) Raziskovanja so se nanašala na SI različnih potomstev rezistentnih in normalnih nerezistentnih borov Pin us monticola Dougl. glede dovzetnosti za okužbo po mehurki (Cronartlum ribicola Fischer). Pri tem so uporabili deloma kontrolirano ~ deloma prosto opraševanje raEterinsklh dreves. Po umetni infekciji z obravnavano rjo so vzgajali sadike v okuženem območju Idahe in Montane. Posledice so ugotavljali na G-lemam materialu, Od potomstva normalnih stargev je ostalo živih 5,3% sadik, od selekcioniranih prosto opraSenih ženskih dreves 9,3%, rrti obeh selekcioniranih staršev pa 17,9% sadik, Hezultat na nekatere najboljše zarodnilce pa se je povzpel celo do 49%. Razlike so bile slg ni ti kan me, testirana dednost v ožjern pomenu je znašala 68%, v širSem po 0,369. Doseženi selekcijski učinek v eni generaciji znaša 24%. Glede na U>, da genetska konstitucLja obravnavanega materiala ni bila d-ovolj znana, je dofnane vrednosti upoštevati s pridfžkorn, vendar pa pisci menijo, da z opravljenim izborom še ni bil dosežen selekcijsM višek, t, j, najvišja dosegljiva stopnja. Prej omenjena prva dva pisca sta skupno z R. Patlonom preizkuSala tudi razne križance ameriških borov glede odpornosti proLi mehurki. (Vigor, Disease, Resistancej and Field Performance in Jouvenile Progenies of the Hybrid Pinus mon-ticola Dougl. X Pinus strobus L,, 104—112/1956.) Z narnenom ustvariti križance, ki bi bili odporni proti bolezni Cronartiurn ribicola Fischer, so raziskovali last-nosti potomstva. vzgojenega s križanjem borov Pinus monticola Dougl, X Pinus strobus L, Prvi dve leti so posamezni osebki križancev občutno hiti'eje rasli od čistega potomstva obeh zarodnikov, Vendar pa se glede odpornosti na obravnavano rjo prva hibridna generacija ni posebno obnesla. Zato si od druge hibridne generacije obetajo uspehov glede povečanja rezistenčnosit. Zanimivo je dejstvo, da so med uporabljenimi materinskimi drevesi bora P. monticola odkrili osebek, ki svoje odpornosti proti mehurki ne prenaša la na potomstvo iste vrste, ampak tudi na križance. Križanci Na podlagi uspehov v kmetijstvu in lastnih opazovanj so prišli gozdarji postopoma do spoznanja, da so križanci gozdnega drevja — bodisi vDters.pecifi6ra ali pa intraspecifični — v določenih primerih v tolikšni meri nosilci zaželenih lastnosti, da celo prekaSajo svoje zarodnike ali pa združujejo v sebi nekatere prednosti, lastne posameznemu izhodiščnemu piaitnerju. H£^terDzr)ost, pojav, znan že dolgo v kmetijstvu, je bil ugotovljen tudi na gozdn-em drevju. S primerno kombinacijo staržev je mogoče ustvariti hibridno potomstvo ne le s povečano rastnosljo in vitalnostjo, ampak tudi takšno, ki se odlikuje s fiziološko prednostjo, katera je lahl;o v določenih ekoloških razmerah odločilni činite-lj za obstanek in uspeSen razvoj prizadete vrste ali zvrsti. V gozdovih srečujemo prirodne križance, nastale od fllogenetsko bolj ali manj oddaljenih sorodnikov; razen tega pa so novejša raziskovanja pokazala, da spontani hibridi gozdnega drevja niso le osamljeni redki primeri, kot se to navadno misli, temveč da so veliko pogostnejSi kot bi jih pričakovali. Tovrstna raziskovanja nam otiknvajo v več primerih presenetljive ugotovitve, ki spravljajo ne le genetike, ampak tudi gozdne gojitelje ter celo tehnologe in lesnoindustrijce v neljubo zadrego. Ce uporabimo za primer le dc^nanje o prirodnem križanju doba in gradna ali pa rdečega in črnega bora, bo razumljivo, da takšne ugotovitve povzročajo nezaželeno zmedo, hin-ati pa terjajo poglobljena znanstvena raziskovanja na področju gozdarske genetike. Spričo vsestranskih možnosti žlahtnjenja gozdnega drevja z ustvarjanjem umetnih križancev, ki jim s sistematično kombinacijo zai-odniških prednosti ustalimo dominantne zaželene lastnosti in ob pogostnih potrebah za analitično determinacijo spontanih hibridov je torej razumljivo, da gozdarski genetiki pa tudi sistematiki posvečajo vedno več pozornosti vpražanjem iz tega področja, zlasti pa proučevanju znanstveno utemeljenih načel in najustreznejših metod za umetno križanje kakor tudi ugotavljanju zanesljivih nakazovalcev za nedvomljivo detemninacijo hibridov. H. K en g in E. Little sta proučevala značilnosti iglic borovih križancev, meedle Characteristics of Hybrid Pines, 131—146/1961.) Avtorja sta v inštitutu za gozdarsko genetikov Pacervillii (Kalifornija) raziskovala morfološke in mikroskopske razlike glede Kgvadbe iglic 42 različnih hibridov, nastalih s križanjeiri 30 boirovih vrst, 6 borovih različkov, 2 trihibridov, 3 borov, nastalih ä povratnim križanjem in 2 intrsspecifiemh ali varietetnih hibridov. Pregledno sta pnkasala naslednje irnačilnosti, ki omogočajo i identifikacijo' hibridov zlasti pri mladih drevescih, ki se nirnajo storšev število, dolžina in ba.r\-a iglic, število in položaj dorzalnih oziroma ventralnih sVom, oblika, položaj in gte^nlo hipodermalnih stanic, agradba endodertne in položaj ter število smolnih kanaia^^ Toda na podlagi morfoloških in mikroskopskih razlik pri iglicah ni mogoče zanesljivo determinirati borovih hibridov med vrstami, ki taksonomsko med seboj niso zelo oddaljene. Kvantitatj^Tie la.stnosti iglic križancev obravnavanih borovih vrst imajo intermetSiarnl značaj, medtem ko se kvalitativne približujejo enemu od obeh zarodnikov. M. V i d a k o v i č je raziskoval intermediarne forme kiižancev rdečega in črnega bora. (Investigations on the Intermediate Type between the Au.^itrian and the Scots Pine, 12—19/1958.) Avtor je v bližini Emm^^ndsboja na Danskem v sestoju črnega bora opazil 3 drevesa, ki so se glede na razne morfološke značilnosti razlikovala od drugih borov. Pisec je sklepal, da gre za križance med či-nim in rdečim bororn. Svojo predpostavko je skušal potrditi z raziskoranji zgradbe iglic in je dognal, da so zunanji mor^ološki znaki iglic obravnavanih 3 borov vmes med ustreznimi značjlnostmi Črnega in rdečega bora, Pri meiozi v pelodovih celicah ni opazil nobenih nepravilnosti. Tudi cvetni prah obraimavanih dreves je bil ploden. Črni in rdeči bor sc razlikujeta po dolžini hromosomov. Avtor je ugotovil signifikantno razliko med nagnjenostjo regrasijskih premic kot linearnih funkcij števila vzorcev, vendar pa ni bilo mogoče signifikantno utemeljiti tovrstnih razlik med obetma vrstama na eni strani in med tremi obraivnavanimi emmendbojskimi bori, Moifološki in v določeni meri tudi nekateri citološki znalti so avtorju omogočili, da je uvrstil obravnavane 3 hibridne bore sredi med črni in rdeči bor. Za raziskovane osebke je bil v določeni meri ugotovljen pojav heteroznosti. P Schiitt in H. Hattemer sta proučevala uporabnost anatamsko morfoloških značilnosti na poprečnem prerezu iglic za determiniran je hibridov rdefega iji črnega bora. (Die Eignung von Merkmalen des Nadelquerschnitts für die KiefernBast ar d diagnose, 93—99/1959.) Povod za objavo njune razprave je avtorjema dal prej omenjeni članek dr. Mirka Vidakovlča. V ta namen sla pisca raziskala 200 štiriletnih boi-ovih sadik, zelo verjetno medvrstnih jarižancev rdečega in črnega bora. Primerjava zgradbe iglic, ugotsvijane s pomočjo povprečnih prerezov, je pokarala tako velike individualne razlike, da sta se avtorja odločila za podrobnejše proučevanje vprašanja, kako vpliva okolje na obravnavane morfološke značilnosti. Raziskala sta iglice 77 zarodniških dreives čistega rdečega oziroma črnega bora. Ra^en tega sta proučevala anatomsko morfološke značilnosti iglic čudi na borovih sadikah, proizvedenih 7. neposrednim in recipročnim križanjem obeh borovih vrst, kakor tudi na sadikah, piridobljenih s samooplodnjo obeh zarodniških vrst. Obravnavani so bili naslednji nakazovalci: štsvilo in dolžina smolnih kanalov, tvorba sklerenhima med smolnimi kanali, debelina hipoderme in oblika središčnega valja. Z njihovo pri-mei-javo je bila ugotovljena močna variabilnost glede na posamezne osebke, glede na starost iglic, glede na njihov položaj na drevesu kakor tudi glede na njihov medsebojni položaj. Se najmanj sta bila podvTžena spremembajn položaj smolnih l^^nalov in tvorba sJclerenhima med cevnimi povezki, vendar pa se tudi na te znake ni mogoče zanesljivo opreti pri determiniranju hibridov. Obravnavana raziskovanja torej niso potrdila ugotovitev drr, M, Vidako^fiča, po katerih naj bi bile navedene ana-ton^sko morfološke značilnosti zanesljivi nakazovalci in naj bi bile pri hibridih intermediame. Karakteristike poprečnih prerezov iglic, ki so bile priporočane za diagnozo borovih hibridov, torej niso dovolj stabilne, zato pisca od.svetujeta njihovo upoirabo v takžne niimene. J Wright in W. Gabriel sta poskusno kL-lŽala rame vrste borov iz sekcije Sylvestres, (Species Hybridization in the Hard Pines, Seiies Sylvestres, 1O9-115/L9S0,) Pisca sta opravljala 8 let v gozdarskem inštitutu Northeastern Forest Experim&it Station blizu Filadelfije raziskovanja. Pri tem sta uporabljala razen drugih tudi metodi povratnega in recipročnega ki-iSanja. Od 55 kombinacij je bilo 23 uspešnih, 1 dvomJjiva. 31 pa se jih ni posrečilo. Dognala sta, da. bora Pinus resinosa ni mogoče križati z nobeno od drugih obravnavanih vrat. S križanjem, rdečega in črnega bora sta dobila le malo hibridov. Dvoletni hibridni naraščaj, proizveden z medsebojnim križajijem borov P. thunbergii, P. densiflora. P. taiivanensis, P. massoniana, P. sil-vwitris in P. nigricans je hitreje priraščal v višino kot čistj3 potoi-nstvo navedenih borovih vrst. Sadike, vzgojene iz semena, pridobljenega s samooplodnjo borov P. thunbergii ali pa P. densiflora, so v rasti občutno zaostajale ra hibridnim potomstvom navedenih borovib vrst. F. M e r g e n se je za opredelitev borovih hibridov oprl na razlike Slede razporeditve stomatskib odprtin (A'pplicability of the Distribution of Stomates to Verify Pine Hybrids, 107—109/1959.) Pisec je ugotovil, da so lahko razlike glede števila in razporeditve stomatskib odprtin na borovih Iglicah zelo zanesljiv nakazovalec pri deteriTiiniranju spontanih borovih hibridov kol tudi pri raziskovanju križancev, nastalih s pomočjo kontroliranega opra.ševanja različnih borovih vrst, Z upocabo te metode je bilo mogoče dokazati, da gre 7a prave hibride borov Pinus thunbergü >; P. densiflora, P. denslQora X P. nigra, P. montlcola X P. strobus. Tudi za hibridno potomstvo, nastalo s prosto opira sit vi jo, je mogoče s pomočjo tega res ta precej zanesljivo identificirati vrste, ki jim pripadajo zai-odniki. Raziskovanja glede ätevila in razporeditve sLomatakih odprtin so se nanašala na različne 6-letne borox'e sadike iz podrodov Diploxylon in Haploxylon. D. Fowler in C. Heimburger sta raziskovala križance molike in zelenega bora. (The Hybrid Pinus peuce Griesb. X Pinus strobus L , 81—86/1950.) V Mor-ganovem arboretumu v Kanadi so odkrili spontaTie hibride vrst Pinus peuce in Pinus strobus, Z raziskovanji so dognaU, da gre zelo verjetno za in termed! ar no potomstvo, ki izvira od materinskega drevesa molike. rastočega poleg zelenih borov. Uporabljali so Anderswiovoi t. i. »-indeksno metodo-< za proučevanje križancev. Upoštevali število iglic, njihov položaj v odnosu do vejic, divergenoo brsticnih hwk, smolnatcst popkov, površino in obliko igličnih nastavkov ter povoščeno«.t st.omalskih odprtin. Pomembni nakazovalci so bili tudi: dolžina .storzev, sennena in krilc, oblika Stoiržmh lusk in velikost semenskih ležišč Križanci obravnavanih borovih iTs-t so za gojenje gozdov zelo pomembni, ker v določeni meri združujejo prednost zelenega bora glede hitre rasti z dobrimi lastnostmi molike, zlasti glede dobrega lesa, odpornosti proti vetru in rei2ist.enčnosti proti nveburki (Cronartium ribicola Dtetr.), ki ogroža obstanek zelenega bora. H. G o E h e je proučeval potomstvo, nastalo s križanjem evropskega in japonskega macesna. (Ein Kreuzungsversuch mit Larix europaea D. C-, Herkunft Schlitz, und Larix leptolepis Gord., Hfi-125/1QS6.) Štiriletna opaaovanja in merjenja .potomstva, nastalega z recipročnim križanjem evropskega In japonskega macesna, so pokazala, da so hibridi občutno hitreje priraščali v višino kot čisto potomstvo obeh macesnovih vrst. Slo je torej 'za izrazit pojav heteroznosti. V enem letu so se kli-matične razmere zelo približale atlantskim značilnostim, zato je naraščaj japonskega macesna izredno hitro rasel v viSiiio, medtem ko so mladice evropskega macesna močno zaostale. Vendar pa, upoštevajoč klimatične razmere in. letni potek višinske rasti, ni bilo mogoSe zanesljivo dognati odvisnosti od dednih lastnosti, prav tako pa U!di ne glede odnosa kUmatične in fiziološke periodičnosti. Toda & pomočjo (eno-ložkih opaz.ovanj so bile ugotovljene dedne razlike različnih iriacesnovih vrst glede začetka vegetacijske aktivnosti, RaziskoA-'anja nakazujejo določeno stopnjo korelaeije med višinsltiJTi in debelinskim prirastkom obeh macesnovih hibridov B, Scheplitz je obravnaval naravne križainjce koloradske in vankuiTske jeliie. {Über einen natürlichen Abeis-Bastard Morphologische und h-o'lztechnolo'äische Un-lersiichnngen an Artbastard en Abies con col or X Abies grand is, 71—7i), ISrifi ) Spontani Kibridi, nastali v znanem berlinskem arboiralumu Dahl&m s križanjem partnerjev Abies concolor in A, grandis, so bili vsestransko raziskani z namenom, da bi ugotovili morebitne« poboljäanje Üzioloiitih in tehnoloških lastnosti v primerjavi z obema zarodnj-koma, pri čemer naj bi vankuvrska jelka prispevala svojo prednost hitre rasli, Icoloradska jelka pa večjo odpornost proti škodljivim klimatičnim vplivom, Dognano je bilo, da so' bili hibridi odporni proti suSi, razen tega pa so uspešno kljubovali dalj časa trajajočim nizkim i^-mperaturam; končno pa zaradi poznega brstenja niso bili podvrženi poškodbam od spomladanskih slan. Glede na to, da je Viil obravnavani material precej ■oinejen, ni bilo mogoče priti do zanesljivih dokončnih zaključkov glede povečanega prirastita, prav tako tudi niso bile dokazane prednosti glede tchnološlHli lastnosti lesa. Po mor/riloskih anaUiii so bili bibridi delorna podobni zarodnikoma, veliko pa jih je bilo prehodnih oblik. Ta pojav opozarja na dejstvo, da so- bile obravnavane lastnosti vsaj pri enem od zarodnikov heterozigotnega značaja. Tudi P G a thy je raziskoval spontane hibride koloradske in vankuvrske jelke. (Apropos de I'hy bride natural Abies con color X Abies ffrandis, IBG—ISO'ISST.) Tz semena, pridelanega s spontanim križanjem jelk A.bies concolor in A. grandis v arbo-retumu ipri Brugesu v Flandriji, so bile vzgojene .sadike, ki so jim raziskovali morfoi-loške in fizioloSke lastnosti ter so jih primerjali z njihovima zarod ni kom a. Večina mladic je pripadala vrsti grandis, najmanj je bilo intermediarnib, na vrsto concolor pa je odpadla ena tretjina sadik Glede višinskega prirastka so bile na prvem rnastu jelke z značilnostmi vrste grandis, intermediarni osebki so nekoliko zaostajali za njimi, najmanjši prirastel^ pa je pripadal mladicam vrste concolor Ce ne upoštevamo Števila stomatsklh prog, niso mogli ugotoviti beterotičnosti. Vsestranska opazovanja in primerjave, zlasti pa pojav, da se vrsti A, grandis in A. concolor ter njihova sorodni<;a A. iowiana med seboj zelo lahko križajo, potrjujejo domnevo, da se te vrste Se niso zelo izdiferencirale in da je njihovo razhajajije recentno. Odnosi teh treh vrst jelke so tako tesni, da bo potrebno njihove taksonomske vrednosti ponovno proučiti in presoditi. Z, lilies se je ukvarjala z vprašanjem poliembrionalncisti pri smreäii. (Weitere Mehrlingsuiitei'suchungen bei Picea abies (L.t Karst., 111-113/1959 ) Avtorica je raziskovala potomstvo', proizvedeno s prosto in kontrolirano oprašitvijo 7 izbranih smrek. Ženski cvetovi nekaterih od teh dreves so vsako leto proJzi.'ed)i zelo velik delei poliembrionainih semen (do 16,8%). Obravnavani pojav je torej v veliko- večji meri odvisen od ženskih kot od moških zarodnikov. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da je bilo potomstvo določenih dreves, nastalo s prosto in s kontrolirano oprašitvijo £ pelodom določenih očetovskih di-eves, za .prizadetega ženskega zarodnika vedno tipično poliembrionalno in je inieio določene morfološke posebnosti. Vendar pa niso mogli odkriti povezave med pc/javom poliembrionaliiiCisti in nenormalnim številom kromosomov. Skoraj vedno so odkrivati nenormalne«t kromosomov celo pri naraščaju z odebeljenimi kalčki, torej ne v zvsKi s primeri poliembrionalnosti, W L a n g n e r je poskušal križati sitko s Pančičevo omoriko (Ergebnisse einiger Hybridisierungsversuche zwischen Picea sitchensis (Bong.) Carr. und Picea omorica (Pančič) Purkyne, l.'is-l^s/igsg.} Od križancev med omoriko in sitko lahko pričaku- jemo zelo ugodne kombinacije njunih prednosti, kot npr. ozito krošnjo omoi-jke z velikim prirastkom sUke in zrnanjšanje zalitevnosti sitlie za zračno vlago. 2ato je avtor ti dve drevesni vrsti ponovrso križal in je končno pridelal malo hibridnega .semerija. Pri fcejn je ugotovil, da je lertilnost verjetno odvisna öd indii'idualriih lastnosti obravnavanih osebkov. Hibridno seme je bilo normalno vit-alno. Iz semena, pridobljenega z recipročnim opra Sevan jem, so se rai^vile mladice s hibridnim značajem in so nekatere med njimi glede prirastka prekašale svoje zarodnike. Križanci so bili glede večine svojih snaöilnosti intermediainega značaja, zlasti glede ravnosti debele pri 1- do 2-letnih sadiJrabna tudi kot Bitterlichov reloskop za "merjenje temeljnic pri ugotavljanju lesnih zalog po statističnih metodah in za dnjge namene. Inštitut je doslej izdelal ok, 50 višinomerov za 30 gozdarskili gcispodarsJitih organizacij iz Vise države. Frirastni sveder Sveder za merienje prirastka lesa v gozdu in ja Ugotavljanje starosti, Icakovosti Jesa in zdravja stoječih dreves. Nadalje se vedno več uporablja la ugotavljainje l:akovasti lesa pri gozdnih lesnih sortirnenUh, globine vpijanja 7-aščitnih sredstev, zdravja in k^^Htete lesa pri železniških pragovih, drogovih, st&brih itd. Sestavni deli svedra so ročaj, ilebič za izvlačenje IziTtka, palifica za praznenje svedra. Odprtina v svedru je 4,5 do 5,5 mm široka, dolga je poljudno od 10 dn 3Scm; teža Evedra je odvisna od dolžine in znaša 13—35 dkg. Doslej je inštitut dobavil S30 svedrov raznim gozdarskim in lesnoindustrijskim kupcem. Iz specialnega jekla izdeJani pri-rastni sveder s svojimi sestavnimi deli; z ročajem, votlim svedrom, žlebičem za izvlačatije izvrtkov in paličico za praznjenje svedra =08 stm Prirastno kladivo Kladivo za ocenjevanje prirastka, zlasti pri odkazovanju drevja za sečnjo, za ugotavljanje globine vpijanja zaščitnih sredstev pri železniških pragovih, drogovih, stebrih itd. Sestavni deli so: glava s koničasto cevčico in palčko za praznjenje cevčice ter ročaj. Dolžina 25 cm, teža 40 dkg. Institut za gozdno in lesno gospodarstvo Sloo^enije je doslej izdelal pri rastna kladiva za številna gozdnogospodarska in lesnoindustrijska podjetja in ustanove, A. Ver derber IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA TRVA SLOVENSK.4 GOZDARSKA SOLA V SNEŽNJKD Revolucija 1848 je avstrijske narode reSila fevdalnih spon in tako odpravila zadnje ovire kapitalističnim družbenim odno,som. Pretežni del industrijskih in rudarskih obratov ter denariüh zavodov je na Slovenskem osnovala nemSka burio-azija. Vzporedno z nemSkim kapitalom pa je zelo pogasi rastel tudi domaČi, ki je Imel tri poglavitne vire. 2ivahna trgovina je ustvarjala precejšen kapital, ki ga je vlagala v industrijsko proizvodnjo. Lepe dobičke je nudil tudi zakup davkov. Glavni del slovenskega kapitala pa je bil izž6t iK našega kmeUi. Revolacija mu je sicer priznala zemljo za določeno odškodnino, toda navzlic temu se je njegov položaj vedno bolj slabšal zaradi naglega prodiranja kapitalističnih družbenih odn-osov na vas. Odslej je moral kmet plačevati vse v gotovini; odškodnino, davke, vojne dajatve; skrb za njegovo gospodarstvo in orodje pa je zahtevala tudi precejšnje zneske. Edini vir dohodkov, obrt, mu je industrijska proizvodnja v veliki m-eri uničila V stiski £e je kmet 2atekal k vaškim ali mestnim oderuhom, kj so mu dajali posojilo samo proti velikim obrestim. Da se ne bi preveč zadolžil, je kmet poravnaval dolgove s odprodajo posesti in lesa. Vendar pa si s tem ni velLlio pomagal. Od prodanega gozda je imel korist le mežetar, lesni trgovec in vaški ali mestni mogotec, OderuäLvo je pi'ivedlö do kmečke proleiarizaclje, istočasno pa do pomembne akumulacije slovenskega kapitala. V želji, da bi se mlada slovenska buržoaaija osamosvojila, je začela na pobudo dr. Josipa Vožnjaka ustanavljati hranilnice na zadružni osnovi, Z naraščanjem domačega kapitala se je krepila tudi narodna zaviest, ki so jo vzbujali v krogu čitalnic in kasneje- na ljudskih shodih — taborili. Dobili smo tud; prve slovenske politične Časnike. {Naprej, Slovenec, Slovenski narod) Sredi gospodat-skih sprememb, nacionalnega poleta, bujnega političnega in kulturnega življenja so se vršile tudi priprave za ustanovitev prve slovenske gozdat-ske šole na Kranjskem, da bi nedavno pridobljeni kmečki gozdovi dobUi domače strokovne oskrbnike. Iz zgodovinskega gradiva iz tega obdobja povzemamo zanimive podatke o pripravah Ka ustanovitev, delovanju in prenehanju te Sole. Na šestnajsti seji deželnega zbora v letu 1866 je bilo sklenjeno, da se us-tanove na Kranjskem kmetijske šole, tako za sadjarstvo, vinarstvo, svilogojstvo in čebelarstvo na Dolenjskem in nižja gozdarska Šola na Goi-enjskem ali Notranjskem. Začetne priprave so bile zaupane deželnemu odboru, ki mu je bila prva skrb poiskati kraje, kjer naj bi se šoli osnovali. Odbor je imel tri možnosti; 1. da si dežela kupi posestvo. Iti bi bilo primerno za šoli, 2. da vzajTic takšno posestvo v najem in ,1. da kakšen večji veleposestnik proti primerni dotaciji ustanovi šolo na svojem posestvu. Ker bi prvi dve rešitvi preveč prizadeli deželni sklad, se Je deželni odbor odloČil tretjo. S pismeno prošnjo se je obrnil na razne veleposestnike in tudi v '^Novice« in >'La.ibacherico" je dal oglas, (30. a,pi'ila 1Ö67). 2e v septembru ia67 se je zbralo dvajset dolenjskih veleposestnikov pod vodstvom viteza Gutniansthala na posvetovanje, kj« na Dolenjskem bi se ustanovila kmetijska šola. Med ponudnilvi je bila najprimernejša graščina Grm, Pri vzdrževanju desetih štipendistov bi znašali stroški v prvem letu 5000 do 6000 goldinarjev. Kar zadeva nižjo gozdarsko Šolo pa se je oglasil s ponudbo blejski graščak Viktor Ruaid. vendar ni mogel takoj ustreči željam deželnega odbora. Tudj Jurij SchÖnburg-Walden-bui-g, posestnik snežniške graščine na Notranjskem, je predložil svojo izredno ponudbo. Pripravljen je bil brezplačno odstopiti hišo poleg gozdarskega urada s petimi sobami za oseni do deset učencev, kuhinjo, sobno in posteljno opremo, drva za kurjavo in nastaviti za vodjo in prvega učitelja Šole svojega višjega logai-ja Bodensteina, -lü pa mora biti vešč slovenskega jezika-. Za praktični pouk odmeri knez Ssliönburg 2000 oralov gOMla, lahko pa služi tudi ostali gozd snežniške graščine (2G(100 oralov) šolskemu namenu, 2a hrano, razsvetljavo, dovoz drv, ki so potrebna za ogrevanje sob in učilnic, učila, knjige, pisarske in risarske potrebščine, orodje, gozdarsko zbirko predmetov in podobno bi moral preskrbetj denar deželni odbor iz deželnega sklada. Višji lügai- Bodenstein, po rodu Ceh, ki je končal gozdarsko šolo V Beli na C«š.kem in pognal ureditev več gozdarskih šol, je priporočil deželnemu odboru, da bi biLa bodoča kranjska gozdarska šola urejena po vzorcu "Erste niedeioesterreichisehe Waldbauschute in der Hinterbrühl'-, Namen te šole (hinterbruhlske) je bil mladeniče o gozdarstvu tako poučiti, da bi bili sposobni samostojno gospodariti z mar.jšimi, zlasti s krnrfldmj in občinskimi gozdovi, in da bi bili dobii gozdarski, pomočniki, (Forstgehilfe). Praktična izurjenost pa je bil Še posebm cilj te šole. Učni predmeti so bili; gozdarslto računstvo, praktična geometiija, Icsoreja, poraba gozda, vaj'stvo gozdov s pozna vanj &m gozdu Škodljivih in koristnih živali, gozdna in lovska policija, vaj? v spisih in vaje v risanju. Pouk so bogRtilp redne ekskurzije v druge gozdove. Po predloženem načrtu se učenci te Sole uče le dve urt v äolski sobi, preostali čas pa je namenjen pralitifenini vajam in lastnemu učenju. Učenci se ravnajo po določenem liišnem redu od jutra do večera, ob delavnikih, nedeljah in praznikih. Kdor želi obiskovati Hinterbrühl.sko Solo, ki je imela doslej prostore le za dvanajst Štipendistov, mora biti dobrega zdravja, lepega vedenja, imeti Šestnajst let in vsaj z dobrim uspehom dovršeno ljudsko äolo. Pred no "kandidata sprejmejo, dela pri Žolskem vodji sprejemni izpit, ki obsega snov doikončane ljudske šole. Hinterbrühlska sola traja eno leto: pouk se začne v oktobru in konča v septembru. Ob koncu enoletnega, kurza delajo učenci zaJtljucni izpit v prisotnosti komisarja c. kr. kmetijske di-užbe. Kandidati z uspeäno op-ravljenim izpitom dobijo spričevalo; tisti pa, ki se jim sreča ni nasmehnila, lahko šol-0 ponavljajo, rendar samo anki-ac, V to šolo se sprejmejo tudi učenci, ki nimajo štipendije, temveč se sami vzdržujejo. To so bile osnove nižje gozdarske šole v Hinterbriihlu, ki jih je deželnemu odbni-u predložil grasčinski logar Bodenstein. Deželni odbor je proučil ponudbe. Najprimernejši sta bili ponudbi posestnikov Aniona Smoleta iz Grma in kneza Sehönburga iz Snežnilca. Ker pa je stala dežela na prešibkih finančnih nogah, da bi mogla uresničiti obe ufiodjii priložnosti, je bil deželni odbor mnenja, naj se zavzamejo za ustanovitev gozdarske šo-le v snežniški graščind. Stroški za ustanwitev te šole so bili veliko manjši in za skromno deželno blagajno dosti bolj sprejemljivi. Dežela bi skrbela le za štipendije in učila. Za osem Štipendij po 180 gld na leto in 300 gld za šolske potrebščine bi znašal isdatek dežeJue blagajne v prvpm šolskem letu Ig' 1740 gld, ki se ga deželni odbor ni ustrašil ob upoštevanju dejstva, kakO' zelo potrebna je bila deželi ta šola. Obenem deželni odbor tudi ni m.ogei zavreči izredne priložnosti, ki se morda ne bi nikoli več ponudila, da ob tako neznatnih izdatkih vzgoji v gozdnem gospodarstvu domače slovenske sinove Pri razpravljanju deželnega odbora o tem, če so štipendije potrebne ali ne. je prevladalo mnenje, da vse dežele podpirajo take ustanove. Kmete je treba zvabiti v Solo, in kjer ni štipendij, so učilnice prazne. V razliko od hinterbrühlske enoletne šole naj bi bila snežniška, dvoletna, kajti ta)(e kopice težkih pzedmetov, ki jih zahteva učni program, učenci z dokončano ljudsko šolo drugače na bi zmogli. Ce pa skušnje tega ne bi potrdile, bi pozneje šolo skrajšali na eno leto. Konžno je ostal Se problem šloskih knjig. Slovenci smo imeli hore malo knjig o gozdnem rastlinstvu in gozdnem gospodarstvu v slovenščini, ki bi služile pri pouku. Toda začetno pomanjkanje šolskih luijig ni moglo preprečiti ustanovitve šole. saj tudi hinterbriihlska, ki je bila ustanovljena ze v letu 1B6S, teh še ni imela. Ko bodo izšle knjige te šole, bo vodstvo snežniške Šole brž poskrbelo za njih prevod v slovenščino, jMJSftbno' če bo deželni sklad pomagal pri izdaji, je bilo sklenjeno. Po tej podrobni analizi je deželni odbor sklenil: 1. Predvidena ustanovitev šole za -vsadjc in vinorcjo, za .svilo in čbelorejo« na Dolenjskem se opusti. 2 Hvala gre knezu snežniške graščine za njegovo naklonjenost in izdatno pomot pri ustanovitvi nižje gozdarske šole, 3, Sola se imenuje Deželna nižja gozdarska šola, osnovana js po vzgledu hinterbrühlske gozdarske šole na Spodnjem Avstrijskem, traja dve lelt, učni jezik je slovenski 4, Učenci revnejših staršev, ki so z dobrim uspehom končali nižjo vealko a'i nekaj realkinih let ali vsaj ljudsko šolo, se sprejmejo v to Solo, kjer jih brezplačno poučujejo in jim zastonj dajejo stanovanje, hrano, knjige in dvuge šolske potrebščine, le Ka obleko si morajo sami skrbeti, štipendije (ki jih je osem) ne dobe učenci, temveč se plačajo po pogodbi šolskemu vodstvu iz deželnega sklada. Štipendije podeljuje deŽRlni odbor. 5, Za äoläke potrebščine se iz deželnega sklada podeli prvo leto 300 gld in naslednje letCf 200 gld- 6, Deželni odbor je zadolžen, da sporazimtno s knezom Schönburgom in Šolskim vodstvom poskrbi za čimprejšnji začetek pouka, najkasneje do marca 1870. Deželni odbor naj pošilja svojega nameslinika h konfnim izpitom, 7, V šolo se lahko vpišejo tudi učenci, ki se vzdržujejo sami, če je po dovoljenju snežniškega kneza, zanje prostora. (1) Soia je bila odprta ie 1. oktobra 1869. leta. Ob otvoritvi so »►Novice- priobčile izčrpen članek o .ijej, o priprai'ah za njo in naklonjenosti kneza snežniške graSČine Schönburg — Waldenburga, Tu tudi zvemo, da je bil za vodjo Šole imenovan višji logar Bodenstein, ki je postal njen prvi učitelj. Pri pouku mu je bil v pomoč pod-učitelj J, Furlan. Za višje vodstvo je skrbel deSelni odbor, ki je podoljeval tudi osmim najpotrebnejšim mladeničem štipendije. Pogoj za sprejem v šolo je bila petnajstletna starost, dobro zdravje in lepo vedenje ter vsaj z dobrim uspehom dokončana ljudska šola, Ce je deželni odbor uvidel potrebo, so se lahko določili sprejerrurd izpiti, Sola je trajala dve leti. Dveletni šolski tečaj je bil razdeljen na štiri polletja: dva zimska, (od 1. oltlobra do 15. marca) in dva letna (od 15. marca do Iconca avgusta). Učni program je obsegal naslednje predmete: a) gozdai-sko računstvo in prv'i poduk v zemljemerstvu; bj gozdarsko rastlinoznanstvo gO(zdncga drevja in grmov.ia Kranjske dežele; c) znanstvo najimenitnejših gozdu škodljivih in koristnih živali in naravoslovje lovskih živali; č) lesoi'eja; d) raba gozda, to je naul(, kakoi se ima z gwsdnim lesom ravnati; e) obris lovskega nauka, kako se ima divjačina gojiti in rabiti; f) varstvo gozda zoper škodo po ljudeh in podnebnih nezgodah; g) vaje v risanju; h) vaje v spiskih,«* Deželni odbor je ustanovil osem štipendij, ki so bile namenjene fevnim in pridnim učencem. Tisti mladeniči pa, ki so se sami vzdrževali, so morali plačevati šolnino za vsako polletje p<> 15 gld. Celotna ustanova je znašala 200 gld. Kdor je le kaj prispeval k štipendij ara, je imel pravico predlagati učenca v to šolo. Zanimivo je tudi, kaj je moral novinec prinesti s seboj v internat: obleko za nedelje in delovne dni, delovno suknjo in suknjo, hlače ter čepico z zelenim obrobkom za nedel,ie in pravnike, poleg tega pa se troje spodnjih hlae, tri zavrat.nice, štiri srajce. Štiri pare nogavic, tri žepne robce, tri brisače, dva para škornjev iz juhtcuvirve (ene od teh morajo segati čez kolena) in en par škornjev iz telečjega usnja. Vsak učenec si je lahko omislil tudi puško z vsem priborom, lovski meč in lovsko torbo. Vse te stvari so hranili učitelji. Ce je učenec zbolel, so zanj morali skrbeti starši in nositi vse scroške v času njegove bolezni. Vsi učni pripomočki so tuli kupljeni na deželne stroške S proänjo pa so se obračali tudi na pnemoitiejŠe dezelane, da prispevajo k zbirki po svojih močeh (2), Viljem Kindler nam v svojem sestavku pod naslovom »Beležke iz preteklosti snežniških gozdov- omenja, da so se pri programu snežniške šole vzgledovali tudi po načrtu gozdai-ske šole v Križevcih (Kr. gozdarsko učilišče v Križevcih), ki je bila ust,aiiovljena leta 1860 (3). Torej samo omemba. Kaj več nam viri o tem ns poročajo. V Šolskih letih 1869/70 in 1870.'71 je bilo rta šoli po devet učencev, osem štipendistov in eden, ki se je vzdrževal na lastne stroške (4). Tudi naslednji dve leti je šolo pod vckdstvom gozdana Laskya in kasneje pl. Obereigiierja obiskovalo devet učencev. Torej je šolo dokončalo osemnajst učencev; od teh se je trinajst zaposlilo v drf.avni službi ali pa na graSäinah, eden je ostal doma na posestvu, eden se je izneveril gozdarskemu poklicu, dva sta umrla, za enega pa se ni vedelo, kje jo. Mnogi od teh so svoj študij nadaljevali. Tako je Jurij Kosmač vzorno končal križevsko g-ozdai-sko šolo, toda žal je kmalu umrl (-š}. Med najpomembnejše dijake te šole sodi vsekakor Frane Padar, doma iz Gojnič. 2e koL novinec šole je objavljal v t>Novicali'' (iz leta IB69, str. 372 in 590 ter iz leta 1870, str, 9—II, 17, 34) 'zanimive sestavke o pomenu, varstvu, gojejiju in izkoriščanju gozdov pod naslovom -Iz šneperske gozdarske šole« (6). Njegov namen je bil posredovati pridobljeno znanje o gozdovih kmef-kim sinovom, ki niso mogli obiskovati šole. Pomen Franca Padarja pa je še večji: bil Je prvi slovenski stroko^'ni pisec o gozdarstvu v Kmetijskih Novicah. Kot dijak deželne učilnice v Snežniku se je udeležil v Postojni prvega gozdarskega tabora na Slovenskein, ki ga je priredila kranjska kmetijska družba 25. septembra 1870. Tu se je zbralo, nad 300 ljudi. Zbranim je o gozdarstvu predaval nadgozdar Ludvik Dimic. Fran Padaj- je v -»Novicah* (iz ieta 1G70, Str. 315) vabil derielane, naj se udeležijo podobnih shodov v nedeljah 2, in 9. oktobra 187Q v Senožečah in Bistrici. Velike zasluge pa si je Padar pridobil tudi pri pogozdovanju krasa in jc bil zaradi tega imenovan za častnjega člana občine Zgornje Vreme na Krasu (18&6). Prvotni namen gozdarske šole v Snežniku nuditi kmečkim sinovom s poukom in praktičnimi vajami osnovne pojme o gozdarstvu in ob tem vzbujati med kranjskim kmečkim ljudstvom smisel za gospodarstvo in gojitev majhnih in zanemarjenih gojdnih kompleksov, se je iajalwil. V šolo se namreč niso prijavljali kmeiki fantje, marveč sinovi meščanov in uradnikov, kj bi se radi posvetili gozdarskemu poklicu in po končani šoli ]x>s.tali uradniki večjih gozdnih posestev ali pa nadaljevali študij na kaki višji gozdarski šoli. Ker ni bilo pričakovati, da bi bilo v bodoče kaj več zanimanja kmečkih fantov za gozdarsko šolo, ki jim je omogočala znanje o gozdarstvu, ki predstavlja le del kmečkega gospodarstva, je deželni odbor sklenil šolo ukiniti in pripraviti otvoritev kmetijske šole na Dolenjskem, Tako je bila nižja gozdarska šola v Snežniku na predlog knežjega direktorja Obereignerja II, oktobra 1875. leta ukinjena (7). Nikakor ne bi bilo prav, da bi iskali vzroke za ukinitev v rwn, ker ru bil dosežen prvotni naman šole. Resnica je, da so kranjski gcvzdovi potrebovali tudi skrbne in slovensko misleče oskrbnike, gozdarske uradnike ali gozdarje. Tudi teh kranjska dežela ni imela preveč. Vedimö. da je bila naša šola slovenska, n.jen učni jezik je bila slovenščiina in učne knjige v slovenščini, 6ola je nastala ob narodnem vrvenju, ki so ga rodile ugodne razmere po izgubljenih vojnah v letih 1859 in 1866 Toda po trancosko-pruski vojni leta 1870/71 so se časi spremenili. Nemški pritisk je bilo Čutiti tudi v gozdarskih službah Iz nacionalnih in strateških razlogov so nastavljaU pretežno nemške ali vsaj nemštvu vdane gozdarje. Novice iz leta 18äl [str. 302—3Ü3) so objavile Še druge vzroke za ukinitev snežniške Šole. Sola je bila nižja, torej je bil njen namen vzgojili nižjo gozdarsko moč, njeni učenci pa so sc nameravali po končani šoli zaposliti v višjih gozdarskih službah. Po poročilu deželnega odbora iz leta 1075 (pišejo Kovice dalje) je bila ta šola opuščena U. več vzrokov, od katerih sta dva pomembnejša: 1. knezovi gozdai-jl so imeli več posla z oskrbovanjem graščine in so se tako odtegovali gozdarski Šoli in 2, deželni odbor je pričakoval ustanovitev nižje kmetijske sole na Dolenjskem, kjer bi se učilo tudi iojenje gozdov. Toda to upanje je splavalo po vodi. Tudi te navedbe so imele namen prikriti resničen vzrok ukinitve, Snežniški učenci so se v službah izkazali kot dobri delavci. Bili so zanesljivi in ponosni na svoj poklic. Pridobili so si tudi zaupanje ljudi. Nedvomno je bila snežniška sola za gozdarstvo nadvse koristna. Čeravno šola ni bila brez pomanjkljivosti, je le vzgojila lepo Itevilo dobrih in spretniti gozdarjev, ki jib je slovensko gozdarstvo zelo potrebovalo, Viri in literatura 1. Novice gospodarske, obrtnijske in nai'odne, Ljubljana 1B68, str. 313—321, 356, 2. Novice gospodarske, obrtnijske in narodne, Ljubljana 1869, str 381, 372, 390. 3 Kindler Viljem: Beležke iz preteklosti snežniških gozdov. Gozdarski vestni k L955, št. 1-2'. 4 Stitistlčno poročilo Trgovsko-obilriijske zbornice v Ljubljani o trgovini, ohrt-niji in prometu na Kranjskem le-ta 1870, Ljubljana 1872, str. 394. 5. Novice gospodarske, obrtnijske in narodne, Ljubljana 1881, str. 302—303. 6. Novice gospodai-^ke, obrtnijske in narodne, Ljubljana 1870, str 9—11, 17, 94, 31. 7. Zgodovina kmetijskega šolstva pt> slovenskem uzemlju do osvoboditrve 1945, fasc. 203, Slovensid šolski muzej v Ljubljani. Katarina Kobe-Arzenšek pomembnejši gozdarski strokovnjaki na slovenskem v preteklosti (Nadaljevanje) ING. VIKTOR ŠUŠKOVIC Suškovič je bil rojen 4, oktobra 1909 "v Mariboru v učiteljski rodbini. Osnovno šolo in realko je obiskoval v Mariboru, kjer je leta 1937 maturlral. V študijskih letih 1927/28 do 19a0/31 je bil vpisan na gozdarskem odseku kmetijsko gozdarske fakultete v 2agrebu, Vseskozi marljiv študent, je tam diplomiral 12. oktobra 1931 z odličnim uspehom. Študiral je v težkih gmotnih razmerah, ker je že v deških letih izgubil očeta. Po kortSanih študijah se je začela zanj trnova pot, značilna za mnoge progresivne slc^ venske intelektualce v stai'i Jugoslaviji, Kot absolvent — predno je diplomiral — je dobil začasno zaposlitev pri upravi graščine Oskarja Koslerja v Ortneku, kjer je (od 15. Vil. 1931 do 31. xn. 1932) opravljal razna geodetska deJa __pri izdelavi ureditvenih elaboratov za graščinske gozdove. Po končanju teh del je bil brezposeln, kajti njegova prošnja za namestitev v državni službi gozdarske stroke dolgo ni bila rešena. Da bi se nekako pretolkel skozi življenje, je bil prisiljen sprejeti zaposlitev izven svoje stroke v Mariboi-u. Sele leta 1934 je bil sprejet v služtio pri gozdni direkciji v Ljubljani kot dnevnicai" »zvaničnik«. Mesta pa ni mogel nastopiti, kajin medtem se je v težkih življenjskih razmerah njegova bolezen na pljučih tako poslabšala, da je moral oditi na zdravljenje na Golnik. Po treh letih se mu je zdravje toliko popravilo, da je lahko nastopil službo praktik an ta pri ban ski upravi rf, v Ljubljani, Icjer je (od 1. V. do 10. Vni. 1937) delal pri gozdno teh ničnem odselcu za urejanje hudournikov. Tega leta pa. je bil končno le nameščen kot lUradniški pripravnik pri gozdni direkciji na Sušaku, Mesto je sicer nastopi], vendar se je Icmalu pokazalo, da primorsko podnebje ne prija njegovemu zdravju. Zato je zaprosil za premestitev v Slovenijo in talto je bil naslednjega leta premeščen kot uradnilki pripravnik pri urejanju liudournikov k banski upravi v Ljubljani, Kolikor toliko urejene službene razmere so mu omogočile, da si je uredil rodbinsko Življenje Dne 9- XT, 1940 je opravil s prav dobrim uspehom državni strokovni izpit v Beogradu. Kmalu nato je bil imonovan za gozdarskega pristava pri isti ustanovi in je služboval tam do zloma Jugoslavije, Pod italijansko okupacijo je bil preriieSčen januarja leta 1942 kot gozdarski pristav k okrajnemu glavarstvu v Ljubljani J^aradi svoje dokazano aktivnosti v Osvobodilni fronti je bil 24. XU, IS-IS aretiran, 10. III, 1943 za obsojen na 30 let zapora. Ob kapitulaciji Italije, septembra 1043, je bil izpuščen- post.a] je brezposeln in se je z družino v stiski prebijal le z veliko težavo Nasprotniki so nanj budno pazili in ni jim ostalo skrito njegovo nadaljnje delovajije v OF, Zato je bil 28. I. 1945 ponovno aretiran, 4, V. 1945, tik pred osvoboditvijo domovine, pa po beldlagi zaključnega računa 6. Amortizacijska sredstva uporablja gozdnogospodarska organizacija v skladu s 4 točko odloka: za vzdrževanje in obnovitev gozdov ter za investicije v tehnično in drugačno posipt-sevanje gozdne proizvodnje, 2 vzdrževajijem in obnovitvijo gozdov so mišljena gozdtiokuUurna dela, ki se opravljajo v mejah gozdnogospodarskih območij in obsegajo: 1) nego gozdov (čiščenje, kleščenje vej na stoječem drevjUi redčenje, resarekcij-ske, sanitarne in druge gojitvene sečnje), varstvo gozdov (pred požarom, škodljivci, boleznimi In drugimi elementarnimi nezgodami), vzdrževanje m«ja in čuvanje gozdov; 2) pogozdovanje posek in požganic (ne starejših kot 10 let), pomladitev gozdov in nego mladih kultur (okopavanje, plevljenje, uničevanje plevela in drugačno' kul-tivacijo). Z investicijami za tehnično in drugačno pospeševanje gozdne proizvodnje v mejah gozdrtogosrpudarekih območij je razumeti: 1 ) gozdnokulturna dela, ki obsegajo: introdukcijo v ohranjene gozdove; spremembo gozdw v intenzivne kulture ali plantaže; konverzijo vzgojnih tipov gozdov, spremembo degradiranih gozdov in grmiSč v gospodarske gozdove; izsuševanje in gnojenje gozdov; pogozdovanje kraškega in golega sveta, peska in gozdnih goljav; vzgojo intenzivnih kultur in plantaž ter vzgojo varovalnih gozdnih pasov, drevoredov in podobnih nasadov gozdnega d^e^'ja; 2) izdelavo gozdnogosfiodarskih osnov in inventuro gozdov; 3) napravo gozdnih drevesnic in drugih objektov za pridelovanje in hrambo semena in gozdnih sadik; 4) gradnjo gozdnih prometnih zvez in drugih gospodarskih objektov, namenjenih za intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi; 5) nakup opreme za pospeševanje gozdne proizvodnje; e) nakup oziroma pndobjtev zemljišč v smislu 12., 42. in 43. člena temeljnega zakona o gozdovih; 7) znanstveno raziskovalno delo za pospeäevanje s!ozdne proizvodnje, 8) participacije k investicijskim kreditom za naniene, naštete pod 1) do 6) v tem odstavku. Za investicije v tehnično in drugačno pospeševanje gozdne proizvodnje se šetejejo tudi vse naložbe v intenzivne kulture in plantaže gozdnega drevja izven gozdnogospodarskega območja. 7, Amortizacijska sredstva se smejo uporabljati: 1) del, namenjen za vzdrževanje in obnovitev gozdov — od dneva vplačila; 2) del, namenjen za lehnično in dmgačno pospeševanje gozdne proizvodnje — po preteku tromesečja, v katerem so bila sredstva vplačana. B, Amortizacijska sredstva, ki niso bila porabljena v letu 1962 in so bila kot taka prenesena v leto 1963, je treba uporabiti v tem letu predvsem za dovršitev v letu 1982 začetih del. Ostanek se sme uporabiti samo za namene, ki jih določata odlok in to navodilo. Gozdnogospodarska organizacija doloSa samostojno, kolikšen del sredstev iz prveaa odstavka t« toeke (ostanek v letu 1962 ne^«) rabi j en i h sredstev) uporabi za vzdi'tevanje in obnovo gozdov, kolikSen del pa za investicije v tehnično in drugačno pospeševanje gozdne proizvodnje. 9. Določbe t«ga navodila veljajo smiselno tudi za gospodarske organizacije, zavode in državne organe, ki v smislu. 4. in 6, člena temeljnega zakona o gosdoviln ("Uradni list FLRJ-"« št. 16/61) gospodarijo z gozdovi izven gozdnogospodarskega območja. 1Q. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v "Uradnem listu SFRJ«, Št. 1-7603/1 Beograd, 27. aprila 1963, ^^ Kiro Gligorov s. r. odredba o obvezni dobavi žaganega jelovega, smrek0ve:ga in borovega lesa potrošnikom določenih kategorij v letu 196,') (Uradni list FLRJ, št. 2 od 16. I. 1063) 1. Kontingent žaganega .jelovega, smrekovega in borovega lesa, ki bo dobavljen v letu 1963 potroänikom določenih kategorij, znaša 31.000 m jelovega in smrekovega lesa ter 4.000 m' borovega lesa v dimejnzijah in kakovostih po JUS D.C1.041 in JUS D.C1,042 ter je nameaijen za tele potrošnike: 1) za podjetja za re-mont in izdelovanje tirnih vozil (vagonov): a) žaganega jelovega in smrekovega lesa 20.000 m™; b) žaganega borovega lesa 3.000 m'; 2) za železniška lrans.portna podjetja; a) žaganega jelovega in smrekovega le.iia 11.000 m^; b) žaganega tjorovega lesa 1 000 m^, 2. Kupne in prodajne pogodbe za žagan jelov, srnrekov in borov les sklenejo lesnoindustrijska podjetja s potrošniki po razporedu (programu), ki ga doloOi Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za trgovino in turizem na predlog Zvezne go.spodarske zbornice — Sveta za gozdarstvo, lesno industrijo in papir, in Skupnosti jugoslovanskih železnic. 3. Lesnoindustrijska podjetja so dolžna v letu 1963 dobaviti Žagan jelov, smrekov in borov les v količinah, dimenzijah irt kakovostih, kot je to določeno v 1. točki tc odredbe. 4. Lesnoindustrijska podjetja in potrošniki, ki so določeni v 1. točiti te odredbe, morajo pošiljati Sekretariatu Zveznega izvršnega sveta za trgovino in turizem na njegovo zahtevo podatke o proizvodnji ter o dobavah, zalogah in potrošnji žaganega jelovega, smrekovega in borovega lesa. 5. Ta odredba velja od dneva objave v -^Uradnem listu FLRJ«. St. 66/1. Beograd, 7, januarja 1963. Sekretar za trgovino in turizem: Marjan Brecelj s. i DOSEDANJI REZULTATI GOJENJA TOPOLOV V VRBINI PRI BREŽICAH Ing, Vlado Jenko (Bre&ce) Minulo je 7 let, odkar vzgajamo v lastni regionalni topolovi drevesnici topolove sadike, S let odkar snujemo topolove nasade nasploh ter 2 leti, odkar v revirju Vrbina pri Brežicah snujemo topolove plantaže na najintenztvriejži način. V teh letih smo doživeli in se odločili za korenite spremembe v tehnoloških postopkih gojenja topolov. Od vegetativnega razmnoževanja topolov v matičnjakih smo preSli na vegetativno razmnoževanje po sistemu »zakoreni-nišče ~ rastišče«. Od začetnih 46 rami h topolovih klon o v, vrst in provenienc smo s selekcijo izločili za nadaljnje razmnoževanje in uporabo le 9 klonov oziroma sort. Po 3-letnem skoraj brezuspešnem snovanju topolovih nasadov na klasični gozdarski način, {brez totalne obdelave zemljišča, gnojenja in di'uge nege) smo v zadnjih 2 letih obvladali najsodobnejši in skoraj v celoti mehanizirani tehnoIoSki proces snovanja tako imenovanih industrijskih nasadov za proizvodnjo topolovine. V nadaljevanju nameravam navesti nekaj podatkov o dosedanjih uspehih, ki jih je doseglo Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice pri gojenju topolov v revirju Vrbina pri Brežicah. Podatki so predvsem dendrometrijske narave in se nanašajo na meritve topolovih sadik v drevesnici, topolovih dreves v eno^ in dvoletni topolovt plantaži ter v šestletnem linijskem nasadu topolov. Vse meritve so bile opravljene izvean vegetacijskega obdobja, bodisi v jeseni po zaključku, bodisi spomladi pred začetkom vegetacije. Debeline sadik oziroma dreves smo merili z malimi klupami z milimetrsko skalo, višine pa z letvo z lO-centimelrsk-o skalo. Lesna masa je bila izračunana le za 6-letna topol ova drevesa po metodi sekcioniranja stoječih topolov na l-metrske sekcije. Pri podatkih o pi-snih premerih dreves v nasadih je treba upoštevati dejstvo, da topole sadimo 1 m globlje kot so ti rasli v drevesnici in je zato normalen pojav, da ima topolov nasad takoj po osnovanju (včasih pa tudi še po 1. letu) manjši povprečni prsni premer in krajšo povprečno višino kot prej sadike v drevesnici, kjer merimo premere 1 m od tal. Stotinke v številčnih podatkih so nastale zaradi računanja povprečij iz večjega ätevila dreves. Starost nasada je povsod računana od leta osnovanja naprej; niso pa upoštevana leta, ki so jih sadike preživele v drevesnici (tak je bil sklep mednarodne komisije za topol). 1. Izbira klonov Kot sem Se uvodoma omenil, je bilo v regionabii topolovi drevesnici leta 1956 takoj ob osnovanju 46 različnih topolovih klonov in sort raznega izvora. Med 5-letnim ugotavljanjem podatkov za vse klone in sorte v drevesnici, tako glede debelinskega in višinskega prirastka, kakor tudi glede odpornosti proti hakteriozi, rji, raznim kozličkom, drugim škodljivcem in boleznim ter proti pozebi je bilo po posvetovanju z dr. Silvijem Mayeni, italijanskim ekspertom FAO za gojitev topolov, ter s predstavniki Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije jeseni leta I960 in spomladi leta 1961 izločenih 9 klonov oziroma sort za nadaljnjo reprodukcijo in uporabo v dolenjski topolovi regiji. Izbrani so bili naslednji kloni: 1. Populus euroannericana, klon M76. 2. Popvilus euroamericana, klon 1-214. 3. Populus euroamericana, klon 1-154. 4. Populus e-uroamericana, klon I-4Ö5. 5. Po-pulus euroamericana, klon 1-262. 6. Populus euroamericana, klon 1-45/51. 7. Populus euroamericana, klon Jacometti 3. Populus eui'oamericana, cv regenerata (ev. št. 112), 9 Populus euroamericana, cv. robusta (ev. št. 119). V f-Grafiko(nu topolovih premerov in viSin,*< ki ga objavljam, so označeni izbrani kloni z navpično črto. V grafikonu se dobro vidi prednost izbranih klonov pred drugimi, in sicer tako glede premerov kot tudi višin. Italijanski klon 1-455 po vzrasti sicer zaostaja za drugimi, vendar smo ga zaradi njegove odpornosti, predvsem proti bakteriozi, uvrstili med izbrane. Populus euroamericana cv. rotusta (ev. št. 119) prav tako zaostaja v rasti za drugimi, razen tega je tudi njegova odpornost proti boleznim dvomljiva, zato ga bomo po letu 1963 izločili iz nadaljnje reprodukcije v drevesnici. Osem klonov oziroma sort je dovolj, da zagotovimo pestrost oziroma ustrezno meSanost bodočih plantaž. Z izbranimi kloini je zajamčena največja proizvodna sposobnost topolovih plantaž in njihova odpornost proti boleznim in škodljivcem. Kot posledica smotrne selekcije saditvenega matei-iala, s katero smo izločili manj produktivne sorte topolov, delno pa tudi zaradi intenzivnejšega gnojenja in obdelovanja tal v drevesnici so se začetne dimenzije sadik (merjene takoj po osnovanju nasada) iz leta v leto povečavale kot je prikazano v naslednji razpredelnici. cšk "--i odsek osnova« Število Srednji Srednja sadik kosov klonov oz. sort prsni premer ctn vi&ina m Vrbijia, odd, 1/asp. 1961 1245 23 2,14 3,14 Vrbina, odd. I/bsp, 1962 1365 5 3,66 5,44 Vrbina, odd. 1/djes. 1M3 2467 R 3,17 4,70 Srednji prsni premer in srednja višina sadik sta bila leta 1961 v odd. l/a zato majhna, kei' je bilo v tem primeru tam veliko (23) različnih klonov oziroma sort, poleg 8 selekcioniranih klonov namreč tudi še 15 drugih topolovih sort, ki po rasti zelo zaostajajo za izbranimi in zato občutno znižujejo srednje vrednosti. V naslednjem letu, tj. leta 1962 je bilo v oddelku l/b posajenih le 5 selekcioniranih klonov, zato so bili njihovi srednji premeri in višine že občutno večje. Prav tako tudi v odd. l/d, vendar pa imajo tam sadike nekoliko manjše srednje vrednosti kot v odd. Bile so naznreč med razvojem v drevesnici ofilabljene v rasti zaradi škode po poplavi, ki je odnesla zemljo in razgalila gornji del koreninja. Selekcija je torej bistveno in odločujoče vplivala na izboljšanje kakovosti saditvenega materiala, ki torej zagotavlja bodoči uspeh osnovanih plantaž. 2. Kaj so pokazale meritve prirastka Prvo leto, ko se sadike v nasadu še niso dobro zakoreninüe in so razvile le zelo majhne krošnjice (zlasti če smo sadili popolnoma obrezane'sadike), sta bila debelinski in višinski prirastek majhna. Podatki iz tabele 3, ki so izračunani iz povprečja za 1245 dreves in za 23 različnih klonov in sort v Metnem nasadu v odd. I/a, kažejo naslednje letne prirastke: PRCHER cm GRAFIKON TOPOLOVIH PKEHLROV M VlilN (ViE krn-HMO LETA ----VIŽINE - Pfi(MWl (p^l i IN In* 1,J0n„ pri 3 ma 1m OD TAL) 1 2C-2LETm NAanb, vnaiM* l/o ii'i loblj 2 1 >: litnl NASAD.VRftlNA .d Vi> (i» lab.Z) i saomt vi let v BREVESNltl VIŠINA m iKto Ifl s HI ^ T- 03 ■ = « v drevesnici 1, leto v nasadu 2. let» v nasadu Sklepaj Debelinski pnrastek ViSinski prirastek 2,14 cm 3,14 m 2,70 cm 1,87 m 5,72 cm 2,4fl m 10,5« cm 7,49 m Najuspešnejši predstavnik italijanskih klonov I-47S ie priraščai v istem nasadu takole (povprečje za 115 dreves): Debelinski prirastek Visinski prirastek V drevesnici 1. leto v nasadu 2. leto v nasadu Skupaj 2,40 cm 3,50 era 7,72 cm 13,62 cm 3,55 m 2,24 m 3,98 m 8,77 m Ce upoštevamo le 8 sel&kdoniranih klonov (T-47 6, 1-154, 1-455, 1-214, 1-262, 1-45/51, robusta in regenerata) v istem 2-letneni nasadu (glej tabelo 3!), dobimo naslednje srednje podatke (povprečje za 760 dreves): Debelinski prirastek Višinski prirastek V drevesnici 1 leto v nasadu 2. leto v nasadu Skupaj 2,72 cm 3,42 cm 7,10 cm 13,24 cm 3.34 m 2.35 m 3,07 m 9,26 m V oddelku l/a so bile posajene vse sadike ne ob rezane, tj. 2 vsenni vejami in celotnim koreninjem, takšne kot so bile zrastle v di-evesnici. V oddelku 1/b pa je bilo posajenih 2041 topolovih sadik, ki so bile popolnoma obvejene in s popolnoma odrezanimi stranskimi koreninami. V tem nasadu srcio merili 1365 dreves (glej tabelo 2!) in dobili naslednje rezultate; Debelinski, prirastek Višinski prirastek V drevesnici 1. leto v nasadu S tu,pa i 3,66 cm 1,23 cm 4,94 cm 5,44 m o,as m 5,99 m Kljub saidikam z večjimi začetrumi dimenzijami v odd. 1/b sta bila prvo leto debelinski in višinski prirastek nnanjSa kot v odd. l/a, kjer je bil izhodiščni saditveni material tanjši in krajši, kar naborno kaže primerjava v naslednji tabeli: Vrsta prirastka. Debelinski (cm) Viäinski (m) Odd. l/a 612 neobrezanih sadik izhodiščni material 2,22 3,31 l.leto v nasadu 3,09 2,13 Odd. J/b 1365 obrezanih sadik izhodiščni material 3,66 5,44 l.leto v nasadu 1,23 0,55 PrimeiTava je bila za oba oddelka izvršena za iste klone, in sicer sa 1-262, 1-214, 1-455, 1-154 in 1-476. Vsi podatki o debelinskih in višinskih prirastkih v drevesnici oziroma zs izhodiščni material se nanašajo na sadike^ stai'e 2/3 leta. Popolno obvejevanje ter obrezovanje korenin sadikam pred sadnjo v prvem in verjetno še tudi v drugem letu starosti nasada očitno zmanjšuje debelinski in višinski prirastek v primerjavi s prirastki v nasadu, ki je bil osnovan z neobrezanimi sadikami. Krošnje se sklenejo pri sadikah, ki smo jih pred sadnjo popolnoma obvejili, najmanj 2 leti pozneje in nato razlik ni več opaziti,. Glede izenačevanja prirastka za sedaj i?, lastnih izkušenj še ne moremo dati svojega Toi>olova pla-iitaža takoj po osnovanju Revir Vrbina pii Brežicah, oddelek l/d, p&VTäina 9,0ha. Nasad je bil osnovan v jeseni 1932 s sadikami, starimi 2/3 Jeta Zap. ŠL Eva d. St. Klon oz. sorta St&vilo sadik Merjeno v ; sred, p. pr. cm jeseni 1962 sred. višina m 1. 114 1-455 546 3,43 4,95 2. 116 1-214 273 3,65 5,37 115 1-263 S4e 3,06 4,71 4. 118 1-154 54G 3,1.7 4,74 5. 133 robu sta 273 2,75 4.07 6. 122 robüsta 273 2,81 4,07 Skupaj — povprečje 2.457 3,17 4,70 Tabela 1 Enolcln;! topol ova plantaža. Rewir Vrbina pvi Brežicah, oddelek 1/b, površina 5,00 ha, Nasad je bil osnovan spomladi 1962 s sadikami, starimi 2/3 leta Merjeno Zap.; Evi d. Število spomladi 1, 19ö2 v jeseni 1962 St. Klon sadik sred. sred. sred. sred. l-letni pnrasl p'.pr viš. p,pr. viš. deb. viš. cm m cm m cm ni 1. 115 i-ae2 273 3,74 3,15 5,27 5,S2 1,53 0,67 2 lis 1-214 273 3,79 5,50 3,22 5.76 1,43 0,26 3. 114 1-45S 273 3,47 5,30 4,52 5,65 1,Ü5 0,35 4. 118 1-154 273 3,56 5,55 5,01 6,30 1,45 0,75 5. 113 1-476 273 3,72 5,71 4,65 6,45 0,93 0,74 Skupaj — povprečje t365 3,S6 5.44 4,94 5,99 l,2fl 0,55 Dvoletna, tcxpolova. plantaža Revir Vrbina pri Brežicah, oddelek l/a, površina 5,30ha. Nasad je bil osnovan spomladi 1961 s sadikami, starimi 2/3 leta Zap SI. Sv. 31. Klon 01. tCtCU Slev. üidik Merjenje spnm . [9S1 v jtsenl 1561 v Jeseni 1962 p, pr. cm sred vii. m sred. P [T cm -sred-TlS. m telnl pf tr. SFed. p. pi. ctn sred-vfi. tn lelnl prir. Jeb ctn m det), cm vlä- m I. 113 1-476 115 2,40 3,55 5.90 5,79 3,50 2,24 13,62 B,77 7,72 2,98 2. 118 1-154 195 2,05 3,45 5,22 5,48 3,17 2,03 10,72 8,11 5,50 2,C3 3. 114 r-455 95 1.95 2,00 4,82 4,79 2.87 1,09 9.73 7,40 4,91 2,61 4. 110 1-214 107 2,57 3,50 5,75 5,74 3,18 2,24 12,30 8,50 6,55 2,76 g. US 1-262 100 2,20 3,05 4,82 5,26 2,62 2,21 10,52 7,R3 5,70 2,57 6. 117 1-45/51 16 2,70 2,80 5,10 4,60 2,40 1,80 10,74 6,8.5 5,[>4 2,25 7. M 9 rob us ta 76 2,10 3,55 4,30 4,79 2,20 1,24 9,77 7,04 5,47 2,25 8. 133 rob us ta 71 2,15 3.10 4,39 4,67 2,24 1,57 9,59 7,05 5,20 2,38 9, 122 robu sta 53 1,95 3,10 4,29- 4,58 2,34 1,48 9,32 7,20 5,03 2,62 10. 52 robusta 10 2,05 3,00 4,20 4,40 2,15 1,40 9.(53 6,35 5,43 1,05 11, 51 robu s ta 44 2,10 3.00 4,50 4,57 2,40 1,57 0,82 6,82 5,32 2,25 12. 25 rob ust a .19 2,25 3,10 4,43 4,72 2,18 1,62 10,08 7,10 5,65 2,38 13. 54 robust a 23' 2,00 3,00 4,30 4.55 2,30 1,55 9,54 6,93 5,24 2,38 14. E?- robusta 26 2,00 2,90 ■1,20 4,59 2,20 1,69 9,52 6,78 5,32 2,19 lE.. 110 robu s ta 17 1,75 2,60 4,49 4,61 2,74 2,01 3,99 6,98 5,50 2,37 10. 56 robusta IB l.BO 3,00 3,90 4,42 2,10 1,42 B,91 6,83 5,01 2,41 17 47 marilandica 20 1,95 2,40 4,02 4,12 3.07 1,72 9,21 6,17 5,19 2.05 18. 36 marilaindica 27 2,10 2,75 4,30 4,74 2,20 199 9.71 6,34 5,41 1,60 19. 79 marilandica 46 2,15 2,50 4,46 4,20 2,31 1.76 9,63 6,32 0,17 2,0G 20. 2 marilandica 42 2,00 2,45 4,17 4,05 2,17 1,60 9,69 6,13 5,52 2,00 21. 112 regenerata 56 2,20 3,15 4,87 4,95 2,67 l,BO 11,70 7,47 6,83 2,52 22. 78 regen erata 38 l.SO 2,70 4,22 4,51 2,42 1,81 8,BI 6,58 4,59 2,07 23. 123 serotina bad. 6 1.90 3,25 4,56 5,18 2,B6 1,93 10,25 7,13 5,69 1,95 Skupaj — povpr. 1.24S 2,14 3.U 4,84 5,01 2,70 1,87 10,50 7,43 5,72 2,4H Ta!)ela 3 končnega mnenja. Vendai- pa ima nasad z obrezanimi sadikami prednost zaradi tanjših vej, ki pozneje zrastejo, zaradi lažjega poznejšega obvejevanja in boljšega zaraščanja raja; tudi deblo je gladkejše, prostor med vrstami topolov, ki ]e namenjen prva leta za proizvodnjo poljščin, je deležen ve^ svetlobe in je zaradi manjšega zasenčenja brez dvoma vsaj 2 leti dalj iiporaben za proizvodnjo poiljščin. Nismo izračunali lesne mase v 1- in 2-letnih nasadih na 1 direvo ali na 1 ha, ker bi bilo zato potrebno veliko terenskega dela (sekdoniranje veliko tankih drevesc). Pač pa smo lesno maso ugotovili v 5-letnem linijskem topolovem nasadu, ki je bil o,snovan s 23 drevesi (glej tabelo 4!), in sicer s še neselekcioni-ranimi kultivari in kloni na zemljišču, ki ni bilo prej obdelano in gnojeno, vendar ga je bilo za rast topolov optimalno. Od vseh 10 sort oziroma klonov je tam najuspešnejši italijanski klon 1-262, ki je drugače ud šestih itaHjanskih klonov, ki smo jih izbrali za nadaljnjD reprodukcijo, po produktivnosti na 4. do 5. mestu. Kljub temu pa je dosegel povprečni letni prirastek v debelino 3,88 cm in v višino 2,25 m. IVLeritve v tem 5-letnein linijskem nasadu so pokazale, da je odpadek lesne mase relativno izredno velik. Pri mlajših topolovih rlrevesih (5—7 let} je odstotek lubja napram čisti lesni gmoti velik; nadalje je tam sorazmerno velik delež lesne mase pod 7 cm premera, kajti omenjene meritve kažejo, da je lesna masa nad 7 cm premera le v dobri spodnji polovici drevesne višine, medtem ko obsega ^»vrh-« drevesa takorekoč skoraj polovico drevesne višine. 3. Zaključelt Razen dendrometrijskih meritev na topolovih plantažah opravljamo na istih objektih tudi tedenske meritve nivoja podtalne vode v 6 arterijskih ceveh. Hkrati merimo tudi stanje vode na Savi, ki teče tik plantažnih objektov, da hi ga mogli primerjati z nihanjem nivoja podtalnice. Redno zbiramo tudi podaüceo padavinah in temperaturah. Z večletno primerjavo vseh teh meteoroloških in kliniatsitih podatkov in pa podatkov o letnih prirastkih topolov si bomo ustvarili natančno podobo o odvisnosti priraščanj.a različnih klonov na plantaži od razpoložljivih količin vode oziroma vlage kot enega glavnih faktorjev za dobro uspevanje topolov. Nasploh pa so nam podatki rednih letnih meritev topolov že sedaj, v bodoče pa se za dsdjšo dobo nazaj kažipot pri izboru najproduktivnejših in hkrati najodpornejših topolovih klonov in kuUivatorjev. Petletni linijski topolov nasad Revir Vrbina pra Brežicah, oddelek 2'b. Nasad je bü osnovan jeseni 1957 S sadikami staiiiml 1/2 leti Zap. št. Ev. Št. Klon Število dreves Merjeno v jeseni . 1962 Povprečm letni prirastek (v G letih) 02. sorta sred. p. P'r. cm sred, vis. m le,sna masa nad 7 cm m^ deb. cm viŽ. m 1. 25 rohus t a 2 17,75 11,35 0,093 2,96 1,88 2. 34 wislizenii 2 19,50 1.1,10 0,132 3,25 1,85 3. 54 robusta 2 19,75 13,00 0,134 3,29 2,17 4. 134 F-161 2 21,50 12,75 0,170 3,58 2,13 5. 115 1-262 5 23,30 13,50 0,2U 3,88 2,25 6, 133 rob usta a 21,SO 13,25 0,174 3,38 2,21 7. 76 eugenii 2 21,00 12,25 0,151 3,50 2,04 a. 119 robusta 3 20,65 12,00 0,150 3,44 3,00 9. 110 robiista 2 20,75 12,00 0,162 3,46 2,00 10, 108 delt. Virgin i 24,50 13,50 0,199 4,08 3,25 Skupaj - - povprečje 23 2],:Ö 12,53 0,163 3,53 2,09 Tabeli 4 NEGA GOZDA — OSNOVNI CINITELJ GOZDNE PROIZVODNJE IN NUJNA GOSPODARSKA NALOGA Ing Vladislav Bel t ram (Ljubljana) Izkoriščanje- gozdov je staro kot človeški rod. Skrb za obnovo gozdov pa se je pojavila šele taki-at, ko je clavek gozd izčrpal, tj. ko je zabredel v težave glede daljnje preskrbe z lesom. Opazovanje v nasadih iglavcev je privedlo do spoznanja, da je potcebno odstranjevati hirajoče in mrtvo drevje, ki ogroža zdravje sestoja. Varst-veni ukrepi te vrste so se kmalu uveljavili in brez posebnih težav prodrli v pi^akso, saj so precej preprosti Ln veČ kot prepričljivi. Zatem se je pojavilo iskanje potov za povečanje prirastka umetnih in naravnih sestojev ter za izboljšanje kakovosti lesa s pomočjo nege. V preteklem in Še v našem stoletju so se razširili tudj razni načini šablonskih, povsem protinaravnih in Škodljivih posegov, kot je npr tako Imenovano »^nizko red-čenje^*, zlasti v mešanih sestojih listavcev. Končno pa se je uveljavilo kot pravilno Schadelinovo načelo selektivnega redčenja, gojitvene metode za dosego donosov največje vrednosti. Odpadla je šablona za lovom oziroma za izločanjem samo malovrednega drevja ter ga je zamenjalo spoznanje, da je treba izbirati med drevesi in pomagati tistim osebkom, ki so lepi, zdravi in dobre rasti ter proizvajajo najboljši les. Začela se je uveljavljati pozitivna izbira. Biološko in gospodarsko pravilni ukrepi so potrebni že pri negi mladja in gošče ter ne zahtevajo velikih žrtev in izdatkov, če jih opravljamo pravilno in pravočasno. Ti ukrepi obenem pospešujejo prirastek in zboljšujejo kakovost sestoja, utrjujejo mu stojnost in odpornost proti ujmam, škodljivcem in boleznim, sčasom pa dajejo tudi že prav znatne količine dobrega lesa iz gojitvenih redčenj. Sodobna gozdna nega je vznikla v deželah Srednje Evrope in je zadnje č.ase deležna splošnega priznanja. Kijub temu pa med vsemi gozdarskimi dejavnostmi najpočasneje prodira v prakso. Tudi v gospodarsko in tehnično najrazvitejših deželah so se vse druge dejavnosti na področju gozdarstva (taksadja, varstvo, mehanizacija pii gradnji cest ter izltoriščanju idr.) veliko hitreje in bolje uveljavile. Kljub dobrim razmeram glede strokovnega osebja in ugodni mreži komunikacij pa sodobna nega še zdaleč ni prevzela vloge, ki bi ji morala pripasti. Poučen primer za to najdemo npr. tudi v sosednji Avstriji. Dolga leta so se vlekle razprave, ali se s sodobnim redčenjem zares lahko poveča proizvodnost gozda, dokler ni končno le zmagalo spoznanje, da so ti ukrepi neogibni in koristni. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da so morali letno predelati 300,000 hlodovine iglavcev v celulozo, ker je primanjkovalo tega sorti-menta. Gozdarji, ki so se že dolgo brez pravega uspeha borili za uvedbo sodobne nege, pa so dokazali, da v fMregostih neredčenih sestojih ni izkoriščena letna kapaciteta 1 milijona m' celuloznega lesa iglavcev. Sele tedaj, leta 1955, je zadeva prodrla, kakor je to razvidno iz ŠteviJnih strokovnih razprav v dunajski Allgemeine Forstzeitung 1953 (Beritram: »Celulozni in jamski les — zadeva nege sestojev«, GV 6-7/1956). Tudi v ,Jugoslaviji je ta izredno pereča gospodarska naloga marsikje šele na pragu prve razvojne stopnje. Problem nege gozda je bil doslej podrobno osvetljen le za Hrvatsko in Srbijo, Avtorji so znani strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo že dolgo vrsto let in poznajo razmere v teh republikah, - Na posvetovanju Zveze gozdarskih društev SR Hrvatske 21.—23. XI. 1962 v Veliki pri Slavonski PoSegi je ing, VI, Hren podal referat »Stanje Šuma sjeverne Hrvatske^', V njem opozarja, kako prirodni ekonomski gozdovi hrasta, buk-ve, gabra in drugih listavcev severne Hrvatske (med Savo in Dravo ter na območjih Banije, Korduna in Zumberka) zaradi zanemai-jene nege močno pešajo na kakovosti. Gozdarski inštitut v Zagrebu je postavil 1. 1961 pri 17 gozdnih gospodarstvih, sporazumno z njimi, 74 primerjalnih ploskev v enodob-nih čistih in meSanih gozdovih. Podatki s teh ploskev v primerjavi s podatki znanih tablic o prirastku in donosih (Gerhai-d, Wimmenauerj Schwappach) opozarjajo na naravnost porazno stanje. Na primerjalnih ploskvah je pri starosti do 2Ü let 5-krat več dreves (tudi večja temeljnica in večja višina) kot v tablicah; v starosti 55—60 let je ob enaki temeljnid in enaki višini tudi Število drevja enako; v starosti 90 let pa je število drevja za 30% manjše {ob manjši višini in manjši temeljnici) v primerjavi s tablicami, čeprav so naravne ekološke razmere ugodnejše kot v Nemčiji, kjer so bile tablice izdelane. Na vseh raziskovalnih ploskvah in v vseh dobnih razredih je razmerje med dobrimi krošnjami, srednje dobrimi in slabimi 1 : 3 : 6. Enako razmerje je tudi glede kakovosti, tj, med dobrimi, srednjimi in slabimi debli vseh dobnih rajrredov 1 :3 Tako skrajno slabo razmerje v stai*ejšem sestoju bi se s pomočjo pravočasnih negovalnih ukrepov lahko temeljito spremenilo na boljše, toda bilo je zanemarjeno, V 15-letnem sestoju je na 1 hektaru npr, 40—5Ü 00Ü drevesc, od tega samo 4 5000 dobrih, kar je več kot dovolj, da se bo kakovost sestoja s pomočjo nege temeljito zboljšala. Ob pravočasni negi pomladka, mladja in gošče pa bi se bilo razmerje dobrih in slabih osebkov že davno izboljšalo, Struktura sestojev na primerjalnih ploskvah je neugodna, saj znaša v vseh dobnih razredih delež dobrega drevja komaj 10%, niedtem ko je delež nekvalitetnega izredno velik Nezaželeno drevje s premočno razvitimi krošnjami v zgornjem sloju prevladuje in duši tanjša dobra drevesa. Posledica je za 3(\% manj dreves pri starosti 90 let ter občutno slabša kakovost v primerjavi s tablicami. Grafikoni nazorno prikazujejo dejansko stanje v primerjavi z normalnim, Vrednostni nakazovale!, izraženi v denarju bi še bolj drastično pokazali ekonomski pomen pravilne nege. Analize stanja poskusnih ploskev dovolj prepričljivo dokazujejo posledice zanemarjene nege. Na omenjenem posvetovanju Zveze gozdarskih društev SEH je bila nega gozda glavna tema, ki so jo obravnavali 4 referati. Glavni referat, zelo obširen in dokumentaren, je podal ing, P. D r a g i š i č »Problemi nege v prirodnih ekonomskih enodobuih in prebiralnih visokih gozdovih listavcev in iglavcev v SR Hrvatski- (Sumar, list 11-12/1962). Na podlagi zbranih podatkov predvideva avtor samo za družbene gozdove Hrvatske negovalna dela za obdobje 19^1—1965 naslednji obseg dejavnosti: nega pomladka in mladja (do 10 let starosti) 90.000 ha nega gošče (11 do 20 let) 75 ÜODha nega drogovnjaka (21 do 40 let) 116.700 ha nega srednjedobnih sestojev (41 do 80 let) 237.700 ha nega starejših sestojev (81 do 100 let) 55,600 ha nega v vseh družberuh gozdovih 575.000 ha 265 Za isto obdobje 1961—1965 računa Dragišič z maso iz redčenja v družbenih enodobnih visokih gozdovih na površini 410.000 ha, starih 21 do 100 let 1:522.000 m''' in iz nege prebiralnih gozdov na 318.000 ha 729.000 m', iz vseh družbenih gozdov torej letno 2,251,000 V referatu je masa iz redčenja prikazana po dobnih in debelinskih razredih, Za prebiralne gozdove Züradi dolgih obhodnjic (10 in več let) maso iz gojitvenih posegov loti od mase iz redne sečnje. Na istem posvetovanju je referat ing. T. S p a 1 j a -p-Problemi nege prebiralnih gozdov« opozoi-il na to, da se tanjSim debelinskim razredom v prebiral-nem gozdu ne posveča potrebna pozornost. Nega pa je glavni ukrep za pospeševanje deleža iglavcev in važen tudi za vnašanje iglavcev v listnate gozdove. V prebiralnih gozdovih se je le eno gozdno gospodarstvo doslej lotilo nege (Delnice). [z podatkov Zveznega zavoda za statistiko za leto 1960 vidimo, da je masa iz redčenja v družbenih ekonomskih gozdcrvih Hrvatske zajela komaj 1,094.000 m'' aU 48% tega, kar predvideva Dragišič {2,251.000 m'), čeprav so njegove postavke zelo zmerne, saj zajemajo za cnodobne gozdove povprečno letno le 3,7 m"/ha ali 1,8% lesne zaloge ter za prebiralne 2,3 m"/ha ali 1,1%. Po statističnih podatkih za letO' 1960 je sečnja brez redčenja v družbenih gozdovih dosegla 2.195 000 m'. Dragišičev račun predvideva celo nekoliko večjo maso iz redčenja kot pa znaša masa iz sečnje, kar je zelo realno. Sodobni način redčenja je prodrl že pred dobrimi 30 leti v gozdarstvu vzhodrie Hrvatske, Ing. P. Dragišič že več kot 10 let dela v Institutu za gozdarstvo in lovstvo SR Hrvatske izključno na uvajanju gozdne nege. Zakaj realizacija mase iz redčenja celo nekaj več kot 50% zaostaja od predvidenih potreb? Med težavami več ali manj objektivne narave omenja Dragišič tudi povsem subjektivne momente, ki to dejavnost močno zavirajo. Plani redčenja, sestavljeni na podlagi ureditvenih elaboratov, pogosto predvidevajo komaj M do 'A mase, ki bi jo lahko vi-glo pravilno i'edcenje. Pri tem se gozdarska inšpekcija preveč slepo di'zi elaborata in plana ter mora operativa zmanjšati površino za redčenje na '/i ali celo na 'A ali pa temu primerno reducirati intenziteto redčenja. To so posledice birokratskega stališča, pri katerem ni merilo pravilno delo, temveč nerealni, napačni podatki elaborata in plana, ki ne more predočiti resničnih razmer, ki naj bi odločale glede intenzivnosti redčenja. Hrvatska je na dobri poti, da bo v doglcdnem času uvedla sodobno nego v večini svojih gozdov. To je uspeh dolgoletnih praktičnih izkušenj in prizadevanja strokovnjakov, ki so s to nalogo v inštitutu posebno zadolženi. Petrovič — Markovič; Nega gozda v Srbiji Kmetijsko gozdarska zboiTuca SR Srbije je izdala leta 1960 zelo aktualen, obširen in poglobljen prispevek dr. ing. Dragoljuba P e t r o v i č a ter ing Lju-bomira M ar kovica ■^Nega šuma u Srbiji« (500 strani). To je prvo obsežno delo v Jugoslaviji, ki konkretno obravnava eno najbolj perečih nalog gozdarstva in njeno rešitev Avtor ing. Markovič, absolvent francoske gozdarske visoke šole v Nancyju, priznan gozdarski strokovnjak, je bil že od leta 1925 dalje med prvimi v Jugoslaviji, ki so zagovarjali uvajanje sodobnega načina nege, predvsem redčenja. (Markovič, Lj.: »Slavonske Sume i njihovo gospodarenje u prošlosti i u bu-dučnosti<-, Sumai-. list 1927, Zagreb). Dober vliv teh prizadevanj je opazil tudi prol, dr. Leibundgut ob svojem prvem prihodu v našo državo leta 1947, ko je obiskal tudi nekatere gozdove v Sremu in Slavoniji. Petrovič in Markovič prikazujeta nadvse zanimiv m svojevrsten pojav: Nega gosda v zasebnih gozdovih Srbije je opazna že v 2, polovici XLX. stoletja — ne da bi nanjo vplivali gozdarski strokovnjaki, ki jih je bilo tedaj le še prav malo — ter v XX. stoletju. Srbski kmet je sčasom izoblikova) zase in za svoj gozd primeren in koristen način nege mladih sestojev, ki ustreza tako biološkim kot ekonomskim zahtevam dinamičnega gojenja goizda. Neki naseljenci iz ožje Srbije so uvedli to delo na Kosovu, kjer so ga tudi domačini -Sprejeli. Zasebni go&podarski gozdovi obsegajo 770.000 ha. Negujejo pa jih takole: V večini gozdov opravljajo nego mladja in gošče bolj ali manj pravilno. Pri čiščenju istočasno odrezujejo suhe in močno zasenčene spodnje veje. Obenem tudi rahljajo, ce je mladovje pregosto. Čiščenje ponavljajo vsaka 1 do 3 leta, V skoraj vseh zasebnih gozdovih redčijo enodobne nizke in visoke sestoje, pri čemor nadaljujejo s previdnim klescenjem spodnjih vej. Redčenje ponavljajo vsaJkih 1—5 let. Skrbni lastniki opravljajo nego tako, da popolnoma ustreza zahtevam: začni zgodaj, poisegaj zmerno in se vračaj pogosto! Njihov način redčenja se razlikuje od nizkega in visokega redčenja predvsem s tem, da posega v vse sloje, da z odstranjevanjem odvečnih vej Čisti deblo, da prične s selekcijo zelo zgodaj ter da jo nadaljuje tja do obnove sestoja. Zasebne visoke prebiralne gozdove negujejo večinoma 7. izločanjem dreves, Id ovirajo boljše in nižje osebke ter mladje. Avtorja imenujeta ta način ^^srpska proreda« (srbsko redčenje) ter opozarjata nanj go^.darske strokovnjake, naj ga na terenu kritično proučijo in na podlagi izkušenj tudi sami uporabijo. To je tem važneje, ker so novi predpisi usmerili gospodarjenje v zasebnih gozdovih, tako da z letwm 1956 v njih ni več dovoljena sečnja brez prejšnjega odkazila, za katero so zadolžena gozdna gospodarstva. Značilno pa je, da je nega v družbenih gozdovih ožje Srbije ter AKMO (Kosova'-Met oh i je) šele v povojih. Zdi se zares neverjetno, da je v ožji Srbiji pravilna nega v zasebnem gozdu vznikla spontano v ljudstvu ter se je uveljavila in zakoreninila, medtem ko je bila v gozdovih družbene lastnine, s katerimi gospodari gozdarski strokovni kader, še do včeraj praktično neznana. Prav to je dokaz, da je razumevanje gozda z biološkega vidika, ki ga prav nega največ zahteva, daleč od tehničnih izsledkov, ter da tukaj še tako dobra teoretična podlaga ne zaleže, ■če ni bila tesno povezana z opazovanjem in zasledovanjem naravnega razrvoja gozda in njegtwih osebkov. Avtorja knjige odlično poznata gozdarske in splošne razmere v Srbiji, Omenjene ugotovitve pa seveda še ne pomenijo, da je morebiti stanje zasebnih gozdov v Srbiji povsod vzorno in dobro. Kako so tudi izvirna ljudska dognanja in izkušnje lahko kontsne iri pravilne, naj koi dokaz ometilin svojevrsten, originalen način uspešne melioracije kishh zemljiäe z uporabo različnega naravnega apnenčevega maleriala na Kor-dunu in Baniji (Hrv,) ter v Rujiški in Podgrmeču (zahodna Bosna), ki ga opravlja ljudstvo na podlagi lastnih izkušenj in opažanj že nad 40 let z najboljšim uspehom. Njihove izkušnje se docela ujemajo z znanstvenimi izsledki, čeprav jim ipri tem noben strokovnjak niti z nasveti ni pomagal ter se strokovna ja^most za to sploh ne zanima. Kmečka razumevanja raznih talnih tipov, apnenčevega materiala in rajličnlh dodatkov apnenca so popolnoma razči.Ščena in pi-avilnia! (Po nalogu Gospodarskega oddelka ZAVNOH sem to delo v 3 mesecih osebno pregledal in analiziral leta 1944. Bel tram; »»Kalcifikadja zemlji-äta obi£nim kre^njacima"!, Beograd 1948.) V družbenih gozdovih ožje Srbije so začeli redčiti v glavnem po letu 1952, predvsem v panjevskih gozdovih, kd so pač najbolj dostopni, na Kosovu-Metohiji pa po leLu 1954. Naloge gozdne nege so: izboljšanje zdravstvenega stanja, povečanje hektarske zaloge, izboljšanje kakovosti, delno izkoriščanje prirastka. V poglavju M-Presoja o bodoči negi gozda-« avtorja konkretno obravnavata to gospodareko nalogo, V tabelarnih pregledih pnka^ujeta potreben obseg gozdne nege v družbenem in zasebnem lastništvu SR Srbije, in sicer v visokih enodobnih gozdovih 340.000 ha, v nizkih enodobnih 760.000 ha in v prebiralnih 150.000 ha, skupno torej 1,250.000 ha. V vsej Srbiji je razmeroma veliko mladih visokih in nizkih enodobnih gozdov, ki zahtevajo sodobno nego. To velja tudi za prebiralne gozdove, v katerih bi se pri obhodnjici 10, 15 aji celo 20 let vsaj vsakih 5 let nnorala opravljati nega. Prikazana površina obsega 74% vseh gospodarskih gozdov SR Srbije (76% ožje Srbije, 85% APV in 65% AKMO). Nega naj bi zajela letno 250.000 ha ter dala letno 2,300,000 m' lesa iz redčenja, v povprečju 11,2 m®/ha. Za gospodarske družbene gozdove, ki zajemajo 923.000 ha, predvidevata avtorja nego v prvih 5 letih na 655.000 ha ali 71 % celotne površine. Letno bi prišlo na vrsto za redčenje 131,000 ha ter bi napadlo 1,581,000 m^ lesa, od tega 1,474,000 m' listavcev in 107.000 m=" iglavcev. Ce te podatke primerjamo s poročilom Zveznega zavoda za statistiko za leto 1960 D opravljenih sečnjah in redčenjih v družbenih gospodarskih gozdovih, ugotovimo izredno slabo realizacijo redčenja, tako po površini kot po masi: Na območju Po površini Po masi potreba | ostvarjeno potreba | ostvarjeno 000 lia 1 % 000 m" 1 % o^^je Srbije 80 8,0 50 934 51 5,4 APV IS 9,1 48 259 131 51,0 AKMO 32 1,9 6 388 17 4,4 SR Srbija 131 19,0 15 1581 199 12,6 Podatki kažejo, da ]e bila leta 1960 nega edino v družbenih gozdovih Vojvodine äe nekam zadovoljiva, medtenr\ ko je bila v ožji Srbiji in Kosovu-Me-tohiji zares šele v začetni fazi svojega razvoja. Namesto 1,581.000 m' mase, kolikor je avtorja predvidevata kot neogibno potrebno, je ostvarjeno le 199.000 m% medtem ko je ostalo neizkoriščeno 1,383.000 m» ali 87,4%, in sicer v škodo nadaljnjega razvoja gozdov. Po statističnih podatkih je znašala sečnja brez redčenja v družbenih gozdovih leta 1960 skupaj 1,063,000 Razmerje med izkoriščeno maso brez redčenj in maso iz redčenj bi bilo po Petroviču — Markoviču 40 : 60 in bi masa iz redčenj presegla maso iz' redne sečnje nič manj kot za 50%, To je glede na velik delež mladih gozdov popolnoma razumljivo. Predvideni povečani dotok lesa iz negovalnih redčenj bi znatno zmanjSal primanjkljaj tehničnega lesa in drv v SR Srbiji. Istočasno bi omogočil zmanj- šanje pretiranih sečenj v di'ugih gozdovih ter tudi marsikatero nezakonito seönjo, ki je v tamkajšnjih razmerah precej pogostna. Pog&ji za izvajanje nege v Srbiji so naslednji: možnost za oddajo lesa in drv v SR Srbiji je dobra; gozdovi so v APV prav lahko dostopna, v ožji Srbiji in AKMO pa je potrebno zgraditi gozdne ceste; SR Srbija ima odprtih 43,5% gozdov, nezadostTio odprtih 52,5%, neodprtih pa 4%; strokovnega osebja primanjkuje samo v AKMO; delovna sila ni nikjer problem. Avtorja pr&dlagata konkretne ukrepe glede plaiiiranja, linandranja in izvajanja nege. Program nege gozdov v SR Srbiji naj bi predložili v odobritev Ljudski skupSČini SR Srbije, da bi dobil zakonsko moč in postal za vsakega obvezen. Omenjeno pionirsko delo priznanih strokovnjakov je dobra in zanesljiva analiza stanja gozdarstva SR Srbije in možnosti za njegov hitrejši napredek. Problem nege v zveznem meril« Postavke v prejšnjih dveh poglavjih o velikih in le delno ali pa še zelo slabo izkoriščenih potencialih lesa iz redčenja v splošno družbenih gozdovih SR Hrvatske in Srbije so zmerne in realne. Neizkoriščene proizvodne zmogljivosti pa SaJ ne gredo v korist obstoječega gozdnega sklada temveč v škodo njegove kakovosti, prirastka in zdravstvenega stanja. Za ostale 4 naše republike: Slovenijo, BiH, Makedonijo in Črno goro nimamo na razpolago podobnih elaboratov. Vendar bodo že sami podatki Zveznega zavoda za statistiko za leto 1960 kolikor toliko osvetlili ta problem in njegov obseg. Podatki nam kažejo pregled semnje v di^užbenih gozdovih (brez zadružnih), po tipih gozdov in po načinu sečnje. Podoba o masah vseh sečenj in redčenj je prikazana v razpredelnici. Celotna sečnja 000 m-» Sečnja brez redčenja 000 ni^ Redčenje 000 m" Äiasrt ii redčenju, i^ETiatcnH s SGcnjo btfti redčftnjfl, bi povctflia nn Vt Hrvatska 3,289 2.195 1.094 2O0 APV 444 313 131 240 Slovenija 1,165 901 264 340 Srbija (vsa) 1,262 1-06.^ 199 530 Makedonija 5S0 4B2 7B 620 AKMO U6 129 17 760 BiH 4.571 4.203 3L4 1.340 Črna gcwa 378 358 20 1.730 SFRJ 11.171 9.202 1.9S9 470 Za leto 1961 ni podatkov o masah iz raznih načinov sečenj, zato tudi primerjava ni mogoča. V primerjavi 2 letom 1959 pa je masa iz redčenj v letu 1960 približno za 'A večja. Ob sodobnem gospodarjenju in pravilnem izvajanju nege bi morala masa iz redčenj biti najmanj enaka, če ne še večja od ostale sečnje. To še posebno velja za splošno jugoslovanske kakor tudi za slovenske razmere, kjer prevladujejo mladi gozdovi. Medtem ko nega še ni prodrla v potrebnem obsegu v enodobne gozdove, Še neprimerno bolj zaostaja v prebii'alnih gozdovih. Se sedaj so za posege v prebiralni gozd, seveda 2 izjemami, tale glavna merila; eks-ploatadja, lesna zaloga, razmerje med debelinskimi razredi ter sanitarna sečnja. Sicer pa je večina prebiralnih gozdov po struktui-i debelinskih razredov na videz prebiralna, v resnici pa bolj raznodobnih oblik, z manjšimi ali večjimi skupinami ali celo sestoji enodobnega drevja. Prelomnico v tem kažeta republiški jn zvezni seminar o prebiralnih gozdovih v Lovi-encu na Pohorju (1962, 1Ö63), pod vodstvom doc. dr. ing. D. Mlinska. Odkazilo drevja se usmerja po naslednjih načelih: 1. nega, 2. pi'e-biralna struktura, 3, pomlajevanje, 4. izkoriščanje. Podatki Zveznega zavoda za statistiko o opravljeni negi v letu 1980 so pre d oceni v naslednji tabeli. I. Nega ohranjenih gozdov ir. Melioracija degradiranih gozdov a) čiščenje b) redčenje a) čiščenje degrad. b) čiščenje grmišč 000 ha 000 ha 000 ha gozdov ÜOÜ ha Hrvatska 21,0 39,7 1,5 4,3 APV 5,6 0,4 — Slovenija B,0 2.0 0,4 0,1 Srtiija (vsa) 30,5 8,5 2,7 0,3 Makedonija 0,4 1,9 1,5 0,1 AKMO 0,9 1,0 1.0 0,2 BiH 14,0 13,6 24,7 46,5 Črna gora 0,1 0,01 0,3 0,02 SFEJ 54,0 65,74 31,1 51,33 (V podatku za redčenje v ohranjenih gozdovih Slovemje pod 1. b je očitno napaka. Namesto 2000 je gotovo 20,000 ha, že glede na maso iz redčenja 264.000 m" iz prve razpredelnice,) V negi ohranjenih gozdov nedvomno vodi Hrvatska, Bosna in H, pa se je lotila predvsem mclioradje degradiranih gozdov — panjevcev in grmišč, kot je tudi spložno znano, Skupna površina, ki jo je leta 1960 zajela v SFRJ nega, bi znašala (s popravkom za Slovenijo pri I, b) zaokroženo 220.000 ha. Glede na površino gozdov, ob upoštevanju š-tevila kadrov, dostopnosti gozdov in dr, pa bi morala biti površina opravljene nege v zveznem merilu vsaj 5-kratna, v slovenskem merilu pa 4-kratna. Čeprav bi bili morda upravičeni ugovori glede točnosti podatkov, vendar navedene številke kolikor toliko objektivno opozarjajo na veliko nalogo za dvig proizvodnosti gozdov, tako v zveznem kot republiških merilih. W.ajvečji vzpon v hektarskem prirastku, kakovosti sestojev in vrednosti lesa, kar je vse uspeh intenzivne nege, je dosegla D ans k a. Ta dežela ima komaj 10% površine pod gozdom, ki pa porašča razmeroma dobra tla v ravninah ali na zmerno valovitem terenu, ki ne dosega niti 180 m nadmorske višine. Danska je izkoristila svoje ugodne naravne razmere in stoletaio prizadevanje ter izkušnje svojih gozdarjev. To se kaže v visokih priras-tkih, kj presegajo podatke znanih tablic prirastka in donosov tudi za 50 % za isto drevesno vrsto in boniteto rastišča^ ob odlični Itakovosti ter večjih dimenzijah lesa v negovanih gozdovih, Dansko redčenje se povsem ujema z načeli nege, ki jih poznamo kot r^odobne in napredne. Razlikuje se le v tohko, da so v sestojih, starih nad 30 let, ki so bili doelej že dobro negovani, posegi močnejši, Danska redfienja je torej mogoče uvesti šele v do'bro' negovanih sestojih, na dobrih rastiščih in ugodnih terenih. Zaključek za razmere v SR Sloveniji PredoČena 2 pregleda nam omogočata vpogled v veliko nalogo na področju zaostale nege — tako glede mase iz redčenj kakor tudi glede prizadete povrSine. Prof. dr. H, Leibundgut na str. 16 svojega poročila o seminarju za gojenje gozdov iz leta 1957, po iprejšnjih in takratnem 15-dnevnem ogledu gozdov po Sloveniji, v poglavju «-Intenziviranje nege gozdov- piše: .Intenziviranje nege gozdov je v Sloveniji povsod nujno in tudi m.ogoče. Mladje in gošča sta na splošno malo negovana, sestoji pa nezadostno in nepravilno redčeni. V pregledanih gozdovih je mogoče v prihodnjih letih kriti celoten etat iz redčenja, brer poslabšanja asortimana, (Ldbundgut; «Neki problemi gajenja šuma u Jugoslaviji-«, Sarajevo 1961.) KakSne škode so pretrpeli pregosti mladi borovi sestoji zaradi snegolomov v 1937/58 in 1962/63, predvsem kmečki gozdovi na Dravskem polju in v Prek-murju, je dobro znano. Ti mladi gozdovi zaradi svoje skromne lesne zaloge niso bili "interesa nt ni«. Ker ureditveni elaborati niso predvidevali mase iz redčenj, so pač bili gozdovi deležni samo čuvanja. Ing, Zn i d ar Sic (»Kmečki borov gozd", Ljubljana 1961) je obdelal prve uspele negovalne ukrepe v teh gozdovih. Njihova dostopnost, obilje delovne sile ter dobra oddaja vseh sorti-mentov iz čiščenja in redčenja pospešujejo opravljanje tega dela. Kljub najugodnejšim objektivnim pogojem pa se mladi borovi gozdovi v Dravski dolini med Mariborom in Falo še nadalje dušijo. Ali so elaborati krivi, ker niso predpisali redčenja? Morda bi kdo pomislil, da bo s tem prihranjena rezerva surovine za novo tovarno sulfatne celuloze in natron papirja nekje v mariborskem okraju? Izguba v p^-irastku in nevarnost pred škodo od snega sta močna ai'gu-menta, ki tako mnenje zavi'acata. Končni posek jc res izkoriščanje, nega pa je ukrep za povečanje organske proizvodnje, ki se v tem primeru lahko ponavlja v zelo kratkih presledkih 2—3 let. 2al pa se pogosto srečujemo tudi s pojavi, ki močno zavirajo napredek, npr. 2-kralna korenšta reorganizacija gozdarstva v zasebnem sektorju lastništva v pičlih 3 letih. Tudi povečavanje planskih sečen j odteguje strokovno delovno silo od >>plansko manj vrednih-« nalog. V zadnjih letih se je zanimanje za gozdno nego tudi v Sloveniji povečalo. Republiški seminarji za sodobno gospodarjenje, ki mu je temeljna podlaga nega, v Dobi-ni, na Ko-lovcu, v Loivrencu aa Pohorju ter v Idriji, ki jih je vodil dr. Mlinšek, utirajo pot solidnemu in naprednemu gospodarjenju. Seveda sta pri tem potrebna delo in čas, da operativa pridobi tudi potrebne in koristne lastne izkušnje na svojem terenu. Za večjo in boljšo proizvodnost kakor tudi za zdravje gozdov je nega glavni in odločilni ukrep. Z zanemarjanjem nege pa se ne kopičijo zaloge lesa, kot bi kdo utegnil mislati. Zato bi bila težka in nepopravljiva gospodarska zabloda, če bi hoteli na račun neizkoriščenih ^rezerv«, zaradi zanemarjene nege povečati glavni (končni) posek. Prav tako pa se tudi ne smemo zaleteti z nego nesolidno ali kampanjsko:, ker bi to povzročilo več Škode kot koristi Pri tem se rnoramo zavedati pogoja da je treba to nalogo zaupali samo tLstirn strokovnjakom na terenu, ki imajo za to potreben čut in razumevanje, ter ustvarjati tam najprej žarišča naprednega dela, ki naj postanejo vzgJeden primer svojemu okolju. Napačna nega ni škodljiva le za sestoj, temveč zahteva tudi veliko naporov in časa za preusmerjanje kadra iz napačnega v pravilno delo. Posebno težko je spreobračanje tistih, ki so postali žrtve šablonskega de-la. Zavedati se moramo, da je gozdna nega velikanska gospodarska naloga trajnega pomena, ki je za njo potrebno razumevanja, dobre volje, znanja in lastnih izkušenj, prizadevanja in veliko časa, da se lahko pravilno in gospodarno vpelje, zamujeno dohiti ter nato pravočasno opravlja- Večji dotok lesa iz redčenj bo omogočil tudi zmanjäanje končnega poseka ter površin v pomlajevanju in s tem tudi zagotovil sanacijo stanja naših gozdov. Nega je tudi osnovni ukrep, ki omogoča racionalno skrajševanje obhodnje v enodobnih sestojih. VPRASAA'JE POVEČANJA STORILNOSTI PRI SEČNJI IN IZDELAVI GOZDNIH SORTIMENTOV Ing. Mai'ijan PreseČnik (Nova &iwica) Ce hočemo izboljšati gospodarsko stanje v naših gozdnogospodarskih organizacijah, moramo predvsem poskrbeti za znižanje proizvodnih stroškov. Znatni delež odpade pri tem tudi na stroške za sečnjo m izdelavo, ki jih lahko pocenimo na dva načina, in sicer z znižanjem osebnih dohodkov ali pa s povečanjem storilnosti. Ker so osebni dohodki gozdnih delavcev v primerjavi z osebnimi dohodki v drugih gospodarskih panogah že itak nizki, njihovo zmanjševanje ne pride v poštev Preostane nam torej le povečanje storilnosti. V nadaljnji razpravi so bomo dotaknili ukrepov, ki bi mogli povečati sedanjo storilnost, To pa so: 1, izboljšanje organizacije dela, 2. izboljšanje delovne tehnike, 3. pravilna prehrana, 4. pravilno, dobro vzdrževano in zadostno orodje, 5. delovna disciplina in 6. šolanje in usposabljanje. Izboljšanje organizaLije dela Organizacija dela je lahko plod proučevanja posameznih delovnih faz, ki se po uskladitvi poedinih operacij prilagodi razmeram in kraju, tako da dosežemo največjo storilnost pri najmanjši porabi sil izvajalca — delavca. Organizacija dela pa se lahko razvije tudi iz praktičnih izkušenj, ki jih delavci sčasoma pridobijo, ali izkušenj, ki se prenašajo iz roda v rod. Menim, da je organizacija dela pri nas nastala na slednji naeln in da nI plod Študijskih raziskav, zato je pri istovrstnem delu različna. Ta razlika je posledica različnih temperamentov delavcev, različnih klimatskih in terenskih razmer, odvisna je od velikosti in vrste sortimentov oziroma drevja, iz katerega se gozdni sortimenti izdelujejo, pa tudi od različnega orodja, ki ga delavci ali njihove skupine uporabljajo. Delovna tehnika in organizacija gozdnega dela je v nordijskih deželah drugačna kot v srednjeevropskih, ta pa zopet drugačna kot v južnoevropskih Ze pri nas lahko zasledimo razlike v organizaciji dela na Kevemcm, srednjem al L južnem delu države. Za primer naj navedem, da nordijski gozdni delavci delajo v majhnih skupinah, Še rajši pa posamič; v srednjeevropskih deželah so skupine od tri do pet ali celo do sedem delavcev, pri nas na jugu pa Lmamo tudi večje skupine. Od .severa proti jugj Evrope se povečava teža sortimentov in je tudi to eden vzrokov za različno organizacijo dela. Vendar pa to ni edini vzrok za različno velikost skupin, temveč je odločilen temperament, ki usmerja .severnjaka, da dela sam, juänjaka pa zvablja k skupnemu delu. Ko sem pred drugo svetovno vojno služboval n.a ozemlju sedanjih republik Srbije in Hrvatske, sem se srečaval z izrazi: M-rušaČ«, -^äliperas^«, »►hvatar^<. Skupine so imele ti-inajst do petnajst delavcev ter je bilo njihovo delo oi-ganizirano podobno kot pri. brigadnem sistemu. Bilo je specializirano po delovnih fazah in po delavcih, »Rušači« so podirali drevje in izdelovali hlode za furnir in žago, za njimi so prišli '^šliperaaiii ki so tesali prage, za njimi "hvatarji-'-' ki so iz preostalega lesa izdelali drva in skrbeli za sečni red. »»Rušači«, »SliperaŠi« in whvatarji« Često niao bili delavci iz iste skupine, temveč so bili spedallzlrani samo za posamezno vi^to dela in so zaLo uporabljali tudi posebno orodje. Pri nas .se sedaj zastavlja vprašanje, kakšna naj bi bila. organizacija dela v naših razmerah in naših sestojih ter kolikšne naj bi bile skupine gozdnih! delavcev. Na to bodo odgovorili Šele Številni poskusi, ki jih bosta morala postopno opraviti naš inštitut ali fakulteta, kajti operativci za to nalogo nimajo opreme ne časa. Navedel pa bi nekaj svojih izkušenj, ka niso podprte s številkami, ampak se opirajo le na opažanja. Po tabeli finskega strokovnjaka Malinemija (Hugo Hilf- Arbeitswissenschaft, 1957, str. 156) upada storilnost pri izdelavi gozdnih sortimentov z ročnim orodjem s povečanjem števila delavcev takole: učinek 1 delavca je 100%, učinek 2 ddavcev je 84%, uČitiek 3 delavcev je 65%, učinek 4 delavcev je 76%, učinek 5 delavcev je 46 %, učinek 6 delavcev je 60%. Cim večja je torej skupina, tem manjSi je učinek na 1 delavca. Posebno slab je učinek pri neparnih skupinah. Tudi pri nas ugotavljamo, da se pritožujejo nekateri delavci iz večjih skupin, ki so jih sestavili Šefi obratov, da ne dosegajo takih uspehov kot manjše skupine. Zmanjševanje učinka v večjih skupinah lahko razložimo takole: 1. organizacijo dela v večji skupini je teže tako izpeljati, da ni nepotrebnega postajanja ali hoje, ki delavca utruja brez ustreznega učinka; 2. nepotrebni neproduktivni čas je večji zaradi pogovorov in podobnega početja; 3. v večjih skupinah se delavci bolj specializirajo za določeno delo, zato se mišice enosti-ansko in preveč utrujajo, zato pa pada učinek. Tudi v gozdarstvu bi moralo biti delo tako organizirano, da bi vsak delavec v skupini poznal zaporedje opravil, ki jih v delovnem procesu, mora izvršiti. To zaporedje pa mora biti proučeno in določeno za delo enega, skupino dveh ali več delavcev, za iglavce posebej, za listavce posebej, za drobno drevje posebej i-n za debelo drevje zopet pos(?bcj. Eden od ciljev vojaškega urjenja je ta, da vojak po priučitvi podzavestno napravi to, kar se je učil. To bi morali doseči tudi pri organizaciji gozdnega dela. Na podoben praktični primer naletimo npr. tudi v knjigi Anhang zum Lehrbuch der Forstbetrieb s dien st (Neumann-Neu dämm, 1942), kjer so navodila za skupino dveh delavcev pri sečnji iglavcev in listavcev ter drobnega in debelega drevja. Skušal sem po teh navodilih prilagoditi oi'ganizacijo dela iiašim razmeram. Toda delavci jo zelo neradi uporabljajo, Iter se jih loteva občutek, da je s tem konec j^svobode"', da inorajo delati pod kontrolo ter da bo tako organi7irano delo prineslo s seboj zvašanje norm. Poizkusa pa teh navodölih organiziranega dela pa so pokazali, da se je učinek zelo povečal, kar so delavci tudi sanii priznali. Smotrna organizacija dela gozdnega delavca pri se£nji in izdelavi mora biti tudi taka, da dopušča pri delu odpočivanje — rekreacijo določenih skupin mišičja. Iznienoma morajo biti obremenjene mišice rok, hrbta in nog, to pa je odvisne tudi od pravilne delovne tehnike. Pri žaganju z motorko morajo biti predvsem obremenjene mišice nog, pri Icleščenju mišice na rokah, pri lupljenju hrbtne mišice, pri cepljenju mišice na rokah, nogah in hi'btu. Ce delo organiziramo tako, da se menja delo mišic, potem se bo delavec manj utrudil kot pri neprestani obremenitvi enih in istih mišic. S tem pa brez posebnih naporov lahko povečamo učinek. Zelo važno je tudi. kako dolgi so odmori in kako so razvrščeni v delovnem času. Norveški gozdar Föyn iz Elveruma mi je dejal, da je proučevanje pokazalo, da odmori, ki so daljši od 20 minut niso priporočljivi. Z izsledki fizioloških raziskav je bilo dognano, da mišičje do 20 minut počiva, po 2Q minutah pa otrpne in je za normalno delo potrebno ponovno razgibavanje ali kot pravijo športniki "Ogrevanje«. Pri nas je predpisan 8-urni dcla\mik, v katerega je vključen polurni odmor Menim, da je za industrijo to pravilno, ker se tam telesni napor v vdiki meri prenaša na delo raznih mehanskih naprav, ki olajšujejo delo mišic. Delo v gozdarstvu pa je težko in Je malo mehanizirano. V svoji praksi zato poskušam uvajati dvakratni 15-minutni odmor, in sicer po treh urah dela ter nato po nadaljnjih dveh urah in pol. Skupno delo traja torej sedem ur in pol, dva odmora pa pol ure. Mislim, da bi morala biti oba odmora daljša in trajati vsaj po 20 minut, da bi delavci lahko mirno pojedli. Vendar sem naletel s takšnim stahščem na hud odpor. Uspehi .so bili le neznatni, ker so naši delavci konservativni in so norme prenizke in niso realne ter ne navajajo delavcev k razmišljanju, kako bi jih dosegli, razen tega pa je kontrola zelo težavna. Kadar so pri skupinah inštruktorji, ki delo po navodilih organizirajo, so učinki precej večji, Vendar na oni skrbijo le za pravilno zaporedje posameznih delovnih faz, ne vplivajo pa na skrajšanje nepotrebnega neproduktivnega časa (kajenje in govorjenje). Učinki so navadno od 50 do 100% večji kot drugače' Ko sta delala inštruktorja sama tako kot sta bila naučeiia in sta popolnoma izkoriščala svoj predpisani delovni Čas, sta npr. v enem dnevu presegla normo za 350%. Brž ko inštruktorji odidejo, delaj» delavci zopet po starem. Nepotrebni neproduktivni čas v pomembni meri izvira od kajenja in pogovarjanja. Ni dovolj, da smo v proizvodni proces sečnje in izdelave gozdnih sorti-mentov uvedli motorne žage namesto ročnih, ampak moramo ustrezno spremeniti tudi proizvodni proces. Upoštevati moramo namreč skrajšanje časa za žaganje in podsekovanje in olajšanje teh faz dela v razmerju do drugih opravil. V praksi moramo torej preizku.siti razne ukrepe, ki zboljšujejo organizacijo dela ali zmanjšujejo delavčeve napore in nepotrebno izgubo časa. Spopol-njevati moramo delovni proces. Izboljšanje delovne tehnike Delovna tehnika mora biti taka, da delavec čimbolj varčuje s svojimi močmi. To bomo dosegli po eni struni z organizacijo dela, ki mora biti taka, da omogoča rekreacijo mišic med delom, po drugi strani pa s praviliio delovno tehniko in uporabo primernega orodja: žage, sekire, lupUnika, cepilnega baUi in tako dalje. Delovna tehnika 2 motorno žago mora biLi taka, da večina delavčevih mišic počiva in da motorka dela za delavca. Ce namreč opazujemo delo naSi>t motoristov, vidimo, da je zelo utrudljivo, da je včasih telesna di-ža ski-ajno napačna, zato se' dogaja, da nekateri obratovodje trdijo, da je to delo napor-nejše od dela drugih delavcev v skupini. Delovna tehnilta s sekiro in z lupilnikom mora biti taka, da se gibi z orodjem opravljajo z nihanjem in ne tezno. Izkoristiti moramo silo zamaha in kinetično enei'gijo, ki jo orodje dobi z brzino zamaha. S pravilno delovno tehniko pri ustrezni organizaciji dela se bo delavčevo mišičje vsestransko okrepilo in pravilno razvilo. Drugače posamezne mišice ne bodo dovolj razvite. Torej, brž ko le nekoliko spremenimo dosedanji način dela, tako da vpreiemo v delo druge mišice, to delavca kmalu vsega »zlomi-, ker pri dotedanjem delu ni uporabljal vseh mišic. Pravilna prehrana Pravilna prehrana je osnovni pogoj za ohranitev delavčevega zdi-avja in njegove moči. Toda hrana večine naših gozdnih delavcev je enolična in. nezadostna, tako vitaminsko kot kalorično. Takšne razmere so posledica ravnanja v preteklih Časih, ko se za gozdnega delavca nihče ni brigal, medtem ko so Lndusti'ijski delavci povečini dosegli primerno sestavo hrane. Telo rabi pri delu toploto za presnavljanje in za obnavljanje izrabljenih snovi- Kalorije so potrebne za opravljanje dela. Hrana našega gozdnega delavca je v premnogih primerih hladna, težko prebavljiva, zato se povečuje krvni obtok v območju prebavil, zmanjšuje pa se v mišicah, ki so najbolj obremenjene. To pa povzroča utrujenost in zmanjševanje delovnega učinka. Se posebno fiziološko slabo vpliva na zdravje in na telesno zmogljivost gozdnega delavca, če pije mrzlo tekočino, zlasti vodo, da alkoholnih pijač sploh ne omenjam. S pitjem mrzle vode oziroma mrzlih tekočin se dragocene kalorije, ki naj bi se spremenile v učinek, porabijo za gretje teh tekočin v želodcu. Važna je tudi pravilna porazdelitev obrokov od jutra do večera. Najizdat-nejši obrok bi moral biti zjutraj pred odhodom na delo, drugi izdaten obrok pa po delu. Preostali obroki naj bi bili dopolnilnega značaja in bi morali biti prirejeni za ohranitev energije — moči de!avca. Pri vseh obrokih bi moral delavec uživati toplo hrano, ki naj bi bila primerno kalorična, ne pa talto obilna, da delavca >»poleni-«. Pravilno, dobro vzdrževano in zadostno orodje Pri izdelavi orodja se pri nas äe nismo povzpeli od obi-tniškega individualnega načina na Industrijsko izdelavo. Zato naletimo na naših deloviščih na vse mc^oČe oblike sekir, lupilnikov, klinov in drugega orodja. Naš inštitut se je sicer z nekaterimi tovarnami domenil giedf oblik in kakovosti rajnih vrst orodja, toda tovarne se žal niso držale domenjenih oblik, zlasti pa orodje ne izpolnjuje kakovostnih, pogojev. Zato dclavci ne zaupajo več industrijski sekiri, ampak bolj cenijo sekLi-o od kovača, pa čeprav je mogoče slabša. Pri sekirah uporabljamo še vedno ravne ročaje, ki so navadno predolgi in ovirajo delavca pri delu, nismo pa se uvedli pravilno izoblikovanih ročajev, ki se drugod prodajajo v trgovinah za gozdno orodje. Pi-imanjkuje šablon in drugih pripomočkov za dobro vzdrževanje orodja Ce pa ga vendar le lahko kupimo, je to mogoče le v večjih trgovskih središčih, v trgovinah, ki so specializirane in zato večini naših delavcev ni dosegljivo, podjetja pa so v večini primerov prevalila to skrb na delavce z nadomestilom za obrabo orodja. Delavcem tudi ni omogočena zadostna izbira orodja, da bi mogli vedno uporabljati najprimernejše orodje. Ponekod imajo premalo klinov, premalo prilagojenih sekir, nimajo obračalnikov itd. Res je, da so določena orodja in pripomočki redkeje potrebni, toda, kadar bi prišli v poštev, jih ni; zato takrat utrpimo občutno izgubo delovnega časa. Nas institut bi moral v povezavi z gospodarsko zbornico odločilneje poseči v ta problem in ga odstraniti z dnevnega reda. Tudi naš gozdarski strokovni tisk bi lahko k rešitvi tega vprašanja veliko prispeval, Če bi s i-sUko in besedo« objavljal novosti, ki jih nahajamo v raznih katalogih in drugih inozemskih virih. Delovna disciplina Delovna disciplina predstavlja posebno važno poglavje v problematiki našega gozdnega dela. Menda je to hkrati tudi najbolj kočljivo vprašanje. Gozdni delavec se zaveda, da je njegovo delo težko, rad bi Šel v korak z industrijskim delavcem, toda poraja se vprašanje ali mu ne manjka za to discipline? Kontrolo dela v gozdarstvu opravljamo navadna s pomočjo nakazoval cev o doseganju norme; Norme so v gozdarstvu problematične, zato je tudi ta, lahko bi rs'kli, administi^ativna kontrola dolžine delovnega Časa in njegovega izkoriščanja problematična in odvisna od občasne kontrole, ki pa je pogosto se površna in nezanesljiva. Takšne okoliščine pa so zatrle ali oslabile gozdnemu delavcu tisto delovno zavest, ki je pri industrijskem delavcu, zaposlenem pri stroju ali pod stalnim nadzorstvom v pokritem in toplem prostoru, na visoki stopnji. Naše ugotovitve kažejo, da izkoriščanje delovnega časa ni zadovoljivo in da večkratni izostanki zaradi raztresenih ddovišč v razgibanem terenu niso niti evidentirani. Tudi vremenske razmere, ki jim je gozdni delavec izpostavljen bolj kot katerikoli drugi, prispevajo k temu svoj delež. Zelo škodljivo vplivajo na miselnost gozdnega delavca tudi zastareli nazori: da .je vsak sposoben za gozdno delo in da se za gozdnega delavca ni potrebno nič učiti. Nadalje živi naš gozdni delavec med kmeti in je včasih celo sam posestnik njivice in tako vedno niha med stalnim in sezonskim delavcem. Menim, da delovne zavesti naših gozdnih delavcev ne bo okrepila kontrola, ampak šolanje in ust^^arjanje pogojev, ki bodo utrdiH njegovo stanovsko zavest ter ga približali industrijskemu delavcu. En med temi pogoji pa je tudi stvar-ncjše nagrajevanje kot je sedaj, ko Še vedno šepa zaradi raznih napačnih ocen in tendenc iz preteklih let. Zavedati se moramo, da prihaja naš gozdni delavec iz tistih krajev, kjer je bilo najhujše siromaštvo in najnižji življenjski standard. Njemu je sedaj potrebno vec, da bi si ustvaril normalne življenjske pogoje, da bi bil preskrbljen z vsemi industrijskimi dobrinami, kot pa industrijskemu delavcu, ki je že od začetka svoje zaposlitve v&e to užival ali pa si pridobival To so, rekli bi, glavni vzroki, ki negativno vplivajo na delovno disciplino in privedejo marsikaterega gozdnega delavca do tega, da postane »-dvoživka^', ki pretolce del svojega življenja kot pomožni delavec na kakSni kmetiji ali kot nek valj fid rani delavec pri kakšnem zasebniku, drugi del pa v gozdu pri delii, S približanjem norm k stvarni zmogljivosti povprečnega delavca in s pravilno politiko nagrajevanja bi se gozdni delavec gospodarsko bolj osamosvojil in se posvetil le gozdnemu delu, s tem pa bi se tudi utrdila njegova delovna disciplina. Po svoje vpliva tudi pomanjkanje primernih stanovanjskih prostorov, ki ne ustrezajo sodobnim zahtevam delavca, njihova osamljenost v odročnih gozdnih predelih, vsakodnevno odhajanje domov, Čeprav taka pot traja tudi več u,r dnevno. Seveda šteje marsikateri gozdni delavec v svoj delovni Sas tudi del poti oziroma je utrujen, ko pride na delovi&če in zato slabo izkorišča svoj delovni čas. "Vsekakor pa moramo dosledneje spremljati delovni čas, da bi vsaj spoznali sedanje stanje in bi se mogli odločiti za ustrezne izboljševalne ukrepe. Šolanje in izobraževanje Veliko govorimo tudi o strokovnem usposabljanju gozdnih delavcev. Poglejmo ga malo bliže! Statistike nam povedo, da je toliko in toliko delavcev opravilo izpit za poikvalificiranega ali kvalificiranega delavca. Ko bi si pa tak delavec, ki je ►vuspeSncH' opravil skušnjo, moral sam izračunati svoje osebne dohodke ali pa izi'acunati prostornino izdelanega okroglega lesa, bi jih bilo le prav malo kos tej nalogi. Pi'irejamo tečaje, imamo na razpolago skripta in najrazličnejše pripomočke, toda za nažega gozdnega delavca vse to ni zanimivo, ker je bil navadno že v osnovni šoli slab učenec in ni prijatelj knjige, v gozdu pa je zaradi enostranskega dela povrhu še otopel. Ko je hodil v šolo, je moral delati doma, šola pa mu je bila postranska stvar, sedaj pa naj s 14-dnevnim tečajem izpopolnimo vso to praznino? Dobro bi bilo, če bi nagega gozdnega delavca naučili vsaj pravilno delati; pa tudi za to je njegova učna doba prekratka. Skratka, pri nas ni obdelan sistem Šolanja gozdnega delavca, ker se vedno nismo popolnoma preboleli miselnosti, ki sem jo Že omenil, tj. da je vsakdo sposoben za gozdno delo in da je le-to sezonska zaposlitev. Posledica takSne miselnosti je šibka storilnost v gozdu, težko prlučevanje na nove načine dela, slabo in nepravilno ravnanje z gozdarskimi stroji in podobno. Odločneje moramo pripraviti in uveljaviti učenje naših delavcev, najti načine, da bomo pridobili mlad kader, ki bo po končani osemletki kot vajenec začel z delom v gozdu; kajti delavcev, ki imajo že 10 in več let gozdnega dela za seboj, ne bomo zlepa .^spreobrnili-' in usposobili za moderne delovne metode. KJjiič za to so seveda tudi finančna sredstva, vendar pa le-ta ne bi smela biti ovira. Dovolj denarja za to bodo imele tiste gozdnogospodarske organizacije, ki imajo na razpolago iglaste gozdove, manj pa tiste, ki se "borijo z bukovino^'. Namen tega sestavka ni sprožiti polemiko o pravilnosti mojih trditev. Prepričan sem, da marsikatera navedena opažania in sklepi ne bodo vzdržali studijske obdelave, vendar mislim, da je potrebno začeti 2 znanstvenim proiičevanj&m dela našega gozdnega delavca, da je potrebno ostvariti organizirane pogoje za doseganje večje storilnosti in za varčevanje s telesno inočjo naSih delavcev, ki jo sedaj še razmetajemo. Za to delo je potrebno zbuditi zanimanje širšega kj'oga strokovnjakov, ki bi se res posvetili kompleksnemu resevaniu teh problemov, Le-ti bi morali tudi v inozemstvu videti, kako tam skrbijo za gozdnega delavca in kako ukrepajo, da bi mu olajšali deJo in bi mu nai'edili gozdno delo v odročnih predelih zanimivo in privlačno. Ki prijetno poslusati na deloviščih očitke, da le zvišujemo norme in da gozdni delavci nikoli ne bodo dočakali upokojitve, ker se bodo prej izčrpali pri opravljanju svojih nalog. Več skrbi bo treba posvečati vr.goji naSega gozdnega delavca, tako da bo znal upoi-abljati nova orodja, sodobne delovne metode, hkrati pa tudi pridobitve višjega življenjskega standarda. Nedopustna gospodarska škoda bi bila, če bi vzorne stavbe, odlično opremo in najboljše orodje zaupali neusposobljenim delavcem, ki t^a ne bi niti znali ceniti, niti uporabljati in ki bi vse to umčib, ker jih nismo naučili s tem pravilno ravnati. NajuspešnejSe jim bomo pomagali, če jih bomo naučili telesne moči smotino uporabljati. Zastaviti moramo vse sile, da bomo ohranib gozdnega delavca zdravega in krepkega ne samo v mladosti, ampak celo tja do njegovega pokoja, ko bo lahko užival plodove svojega težavnega dela, V zvezi z obravnavanim vprašanjem bom navedel še nekaj pripomb k snemanjem učinkov, ki jih sedaj opravljamo na terenu. Menim, da ta snemanja ne bodo veliko koristila, oziroma bodo dala le podatke o potrebnih in nepotrebnih neproduktivnih Časih jn Časih efektivnega dela pri sedanji delovni organizaciji ten- da podatki o učinku, tj. o količini izdelanih sortimentov ne bodo realni. Ra7:loge za to sem deloma že doslej navedel, deloma pa so naslednji: Sedaj uporabljajo delavci nepravilno organizacijo dela in neustrezno delovno tehniko, imajo neprimerno prehrano, pri ugotavljanju učinkov pa premalo uposbevaino zunanje vplive (vi-očina. mraz, vlaga, veter), o katerih še ne vemo. kako delujejo n.a storilnost, Najprej b! morali delavce naučiti pravilnega dela. To se pravi, organiziiati bi morali skupino, ki je po telesnih in umskili sposobnostih izenačena, in to skupino enega delavca, dveh in končano treh delavcev. Menim, da pri naših dimenzijah gozdnega drevja večje skupine sploh ne pridejo v poštev. Vsakega člana take skupine bi morali prej naučiti pravilne delovne tehmke, ki se mora pokazati tako v pravilnem delu z orodjem, kot tudi smotrnem izkoriščanju svojih miSic — lastnih sil Za vsako skupino bi morali določiti vi sto in zaporedje opravil za vsakega delavca. Na podlagi taJto vnaprej določene organizacije dela in priučene delOTne tehmke bi §ele začeli z merjenjem učinkov. Analiza teh meritev pa bi nato lahko služila kot osnova za prikaze in določanje učinkov, Popolnoma napačno pa je analizirati sedanji način dela in takšne rezultate uporabljati kot osnovo za novo norme. Kaj bi dosegli, če bi na osnovi sedanje organizacije in tehnike dela predpisovali norme? S tem bi lahko izključno le utrdili delovno disciplino, tj, efektivni delovni čas bi približali sedmim in pol uram. Dovoljevali pa bi bodisi čezmerno utrujanje in izčrpavanje delavca, bodisi nepravilno delo tudi v bodoče Oboje pa končno povzroča majhen delovni učinek, o katerem smo si vsi na jasnem, da je glede na vloženo energijo prenizek. Tudi časovna raz- raerja med posameznimi delovnimi fazami ne bodo pravilna. Drugačna organizacija dela in dingatna delovna tehnika bosta verjetno sprememli Časovne odnose med delovnimi fazami. Pri snemanjih, ki jih sedaj opravljamo s pomočjo stitistične metotJe, kot jo je obdelal tov. ing. Kovač, n« bomo posebej evidentirali časov, ki so izgubljeni zaradi nepravilne organizacije dela, tj. nepotrebno i7,gubljenih časov, ki nastajajo v proizvodnem procesu in so pod predpostavko sedanje organizacije dela neogibno zajeti v posamezni delovni operaciji. Nova organizacija dela pa bi izključila te nepotrebno izgubljene öase in bi zato bila dolžina trajanja posameznih faz pri prvotni in novi, spremenjeni organizaciji dela, različna. ŠAJKE IN SPLAVI NA DRAVI Ing. Franjo Paherivik (Maribor) (Nadaljevanje) Pregled plovnega časa, prevoznih cen za lastnike splavov in pavšalnih plač za »rajže« na navedenih razdaljah Iz pristanišča Dravograd Vuzen i ca ~ Vuh red PrevD'i 1 m^ leta 1936/39 »fRajja« splavai'jev 1938/39 1940 dni din. din din Maribor 1/2 _ _ _ Pluj 1 — — — Donja Dubrava 1-2 48 150 230 Vievar 3-4 5S 200 300 Osijek 7 67 350 540 Al j m a s (Draueck) 7-8 70 375 570 Sombor (pO' kanalu) 11-12 90 475 780 Vukovar 8-9 70 320 425 Bačka Palanka 10-n 75 450 700 N"£>vi Sad 11-12 80 500 780 Beograd (Bano^vd) t'l-15 98 575 900 Slankanien 12-13 80 550 355 Titel (po Tisi) 12-14 85 573 055 B&Sej (po Tisi) 13-14 100 600 935 Bela crkva (Ban Pal.) ie-17 110 750 1150 Dubravi ca na Mora vi 17-1K 120 700 lOftÜ VeUko Gradiäte 17-20 130 aoo 1200 Prevozni čas je naveden za primer ugodnega vremena. Po vojvodinskih kanalih in Tisi je vlačil remorker naenkrat po več splavov. Remorkerja je poiskal kupec splava ali transporta. Razen določenih mezd in pavšala za potovanje je dobil vsak splavar in kormaniž v Mariboru polič vina in vogal floaarskega kruha, v Borlu samo kormaiiiž polič vina, v Donjj Dubravi kormaniž 1 liter, splavar pa pol litra vina. Predno so splavi odpluli, je moral lastnik splavov za prevoz od Donje Dubrave oziroma Legrada dalje priskrbeti pri »Kapetaniji rečne plovidbe« v Osijeku »uverenje-^ zaradi plovbe po Dravi ob madžarski meji. V Dubravi so cariniki iz Kotoribe pregledali splave in vidirali »i-uverenje«, ki ga je potem gospodar transporta odda! v Osijeku wKapetaniji rečne plovidbe«. Dovoljenje za napravo pristaniSČa na Dravi iz leta. IBßä je bilo obnovljeno Iftta. 1924 z odlokom št 2275/1., ki glasi: »Gospodu Francu Paherniloj, poseat-niku v Vuhredu, podeljujem na prošnjo z dne 11. marca 1924 na temelju 3. razglasa z dne 22. aprila 1877 dež. sak. st. 1.2 o plovbi po Dravi ter 70 vodnega zakona za. Štajersko iz leta 1872 dež, zak. št. 8 dovoljenje za napravo in obratovanje pristajal išea ob Dravi v Vuhredu na zemljišču pare, št, 141 b, 14Ü in 144 a ter b^ k. o. Vuhred, na mestu, kjer je imel pristajališče že njegov ded Franc Pahernik, pod pogojem, da: 1. postavi vodonner, ki. korespondira z onim v Mariboiu, relacijo med obema bo določil naJtnadno državni liidrotehnik, 2. napravi z dragi, vesli in rešilno vrvjo opremljeni reäiLni čoln, ki mora biti vedno pripravljen pri pristajališču, 3. nabije separatno odobreni cenik za pristajanje na vidnem mestu na tablo pri pristajališfu, 4. da se pismeno zaveäe, da ne bo zahteval nobene odäkodnine za škodo, ki bi mu nastala zaradi obstoja in obrata železnice Maribor-koroška meja. Vsa La deiLa je izvršiti tekom 1 meseca ter izvršitev javiti sreskeniiu poglavarju v Prevalju, kateremu je tudi predložiti pismeno obvezo pod 4/. Nadalje je natančno upoštevati in Izvriiti sledeče predpise^ a) polov, ki vodijo med zgoraj omenjenimi parcelami in so občinska last, m dovoljeno prestavljati ali zalagati z lesom; b) vodno policijske predpise je najnatančneje izpolnjevati; c) paziti se mora, da se splavi in Sajke ne ovirajo pri pristajališču; temveč da pi-x'i splavi taltO' pristajajo, da imajo sledeči prostor za neovirano pristajanje; d) vožnja se ne sme izvršiti pri vodosiajvh, ki so rdeče označeni na vodomeru; e) za varno pritrjevanje splavov in sajk je soodgovoren posestnik prista-jališča in mora skrbeti, da se splavi itd. posebno pn naraščajoči vodi ne odtrgajo. Odkladalni prostor za les mora ležati nad linijo visoke vode; f) pristaiiiščar se mora ravnali po navodilih rečnega osebja in v smislu rečno policijskih predpisov; g) na državnem svetu pod parcelami, na katerih se napravi pristajališče proti vodi, se Tie sme postaviti nobene zgi-adhe, pridržujem si pravico za uporabo tega sveta in dovolitev pristajališča sploh naltjiadijo zahtevati za državo primerno odškodnino. To dovoljenje velja do preklica. Proti temu odloku je dovoljen priziv na ministrstvo za poljedelstvo ia vode v Beogradu. Poziv se ima vložiti tekom 14 dni po vročitvi tega odloka pri sreskem poglavarju v Prevaljali. Veliki župan mariliorske oblasti, V Mariboru, dne 22, 7 1934,, Dr. Pirk-majer 1. r.«. Ing". Fi-anjo Pahernik, Vuhred ob Dravi. CENIK za nabrežne ležarinske prostore ob Dravi na zemljišč« podpisanega ter za napravo Šajk in splavov, pristajanje, nakladanje in odkladanje istih. Ležarinslu prostor za les mesečno: od 1 m' 0,20 din, pristala šajka 20 din, odkladanje äajke 50 din, naprava šajke 50 din, pristali splav 12 din, odkladanje splava 25 din, naprava splava 25 din. Stev. 2275/1. Gornji cenik se odobruje do preklica. Veliki župan mariborske oblasti. V Mariboru, dne 22. julija 1924. Dr. Pirkmajer 1, r. IZJAVA zastopnika direkcije državnih železnic Ljubljana Proti napravi in obratovanju pristajališča ob Dravi v km 44.2/3 proge Maribor—Holmec ni ugovora, ako izpolni oziroma prizna lastnik pristajališča sledeče pogoje: 1, Rezanje in sekanje lesa, v kolikor tega ni treba za obratovanje pristaja liSča, se ne sme izvršiti na pristajališču, ter mora torej les ostati v kompaktnih kosih (deskah, drogih, tramih) In zložen. Ravno talco je treba paziti, da izostanejo vsa dejanja z ognjem in da se na pristajališiu strogo prepove kajenje. 2. Za hitro gašenje slučajnega ognja mora biti gasilno orodje zm&raj uporabljivo pri rolcah. 3. Lastnik pristajaüsEa se mora zase in za svoje pravne «aslednike odreči vsaki odškodnini za poškodbo pristajališSa in na njem. ležeče stvari povzročene po obratu in obstoju železnice. 4. Obvezati vse poškodbe na progovjiiJi napravah in sosednjem imetju, Id bi nastale zaradi ognja na pristajaliSču, popraviti prt slednjem pa samo toliko, v kolikor bo žeJeznica primorana do odškodnine, 5. Predstoječi pogoji se morajo vnesli v gradbeno dovoljertje kot pogoje, pod katerimi se dovoljuje naprava in obratovanje pristajalisca. Maribor, dne 3. IX, 1934. Zastopnik, direkcije drž. žel. Ljubljana; načelnik sekcije. 2e pred gradnjo hidroelektrarne Fala je bilo oblastveno določeno, da morajo privlačiti splave k splavnid, da ne bi bili i^adržani. Pp dograditvi elektrarne so vlačili splave z malim remorkerjem) pozneje &o to opustili in se pobotali s splavarji, da jim za zamujeni Čas plačujejo po splavu 75 din Od Ozbalta do splavnice je rabil motorni vlačilec s splavom 1,5 ure, brfiz njega je plul splav 2,75 do 3 ure; po malem so ga poganjali tudi splavarji z vesli. Celotna procedura pasaže skozi splavnico je trajala 20 do 30 minut. Splav je zaplaval po prihodu v prvo komoro, nato so izpraznili vodo iz nje, odprli drugo komoro, v katero je zaplul splav; ko so od tam izpustili vodo, je bil splav že na spodnji gladini Drave, curek vode od zadaj je potisnil splav naprej, nakar se je zaziba.1 na pot-pflecwj fffCKire^cji sfmvoi/ ^ c/fAoeeNrM uso» PO meseci», Kr so Ptl/ll SKOI/ SPL/a/MCO F^lJl lEJtH mo OO ISil odprti tok. Pogrezal se je precej hitro, da sem komaj utegnil dodati svoj podpis k drugim na steno komore, Sedaj, ko ni več splavarstva na Dravi, ker je omejeno te,sanje lesa za prodajo, zlasti pa zaradi gradnje nadaljnjih hidrocentral na Dravi, namerava vodstvo falske elektrarne vgraditi v splavnico agregat s 24.000 KM. Pred splavnico je bil registriran vsak splav in merjena grez ali globina potopa. Ce je presegala dopustno mero, navadno niso izplačali odškodnine za zamudo. Iz zapiskov hidroelektrarne Fala je razvidno, da je bil v letih 1920 in 1921 zelo skromen začetek splavarjenja, kajti ni še bilo potrebnih izkušenj zsl vezanje in plovljenje splavov, poleg tega pa razen, v Beogradu še ni bilo posebnega povpraševanja po gradb&nem lesu. Število splavov na Dravi se je v naslednjih letih povečalo in je doseglo svojo kulminacijo v letih 1935 do 1G39. Leta 1940 pa se je zmanjšalo število zavoljo delne mobilizacije, 1941 pa zaradi splošne mobilizacije in vojne. Od junija do konca 1911 so okupatorji Se dali ploviti les, ki so ga Eaplenili Slovencem, Prevoz splavov je bil navadno v januarju in februarju majhen, narasel je v marcu, še bolj v aprilu in je ostal na vtšku skoraj do novembra, ter močno upadel decembra, Skoraj ista tendenca je biJa pri prevozu drv in vinogradniškega kolja. Za letne Čase je bilo največ odločilno vreme in pa potreba po lesu. Včasih je decembra splavarje že zalotil sneg. Nekod so splavi zamrznili blizu vasi Cadjaviea v Slavoniji, Morali so jih razložiti in prodati les bližnjim kmetom. Gibanje števila splavov po letih za gradbeni les kakor tudi ^a drva in vinogradniško kolje ponazoruje grafikon. V konjukturnih letih 1935 do 1939 je šlo skozi Maribor okoli 100.000 m" lesa letnos v 22 letih pa povprečno okrog 50,000 m', skupno v teh letih čez milijon kubičnih metrov gradbenega lesa. Ce se prištejemo dolžinska debla in tesane trame, naložene z drvmi za kurjavo, se poveča ta količina Še za več tisoč kubičnih metrov gradbenega lesa. Do Maribora ali še naprej so v letih 1920 do 1941 prepeljali splavi še okrog pol milijona prostornih metrov drv in sedem milijonov vinogradniških kolov. Ce primerjamo izdelavo šajke z vezavo splava iz opisa na začetku razprave vidimO) da je bila slednja bolj komplicirana. Splav je nosil najmanj 50% več lesa kot šajka in plul hitreje, ker je šajko močneje oviral plovbi nasprotni veter. Kadar je Drava ob trajnih nalivih močno narasla, je poplavila »>1 e n š t a t e« in so morali lastniki odpeljati tam zloženi les in tudi šajke potegniti na varno mesto. Takrat je bila vožnja po Dravi nemogoča. Tudi pri zeJo nizki vodi je bila plovba zaradi podvodnih čeri in sipin nevarna. Ponoči so vozili splave iz Belišča naprej po Donavi le ob popolni mesečini, ob lepem vremenu brez vetra in megle. Prenočevali so splavarji izmenoma po štirje, večinoma na krovu splava v kolibi, postlani s slamo. Pokrivali so se s koci, ob hladnem vremenu so zamašili špranje kolibe s slamo. Včasih so prenočevali v Ptuju, Borlu in Varaždinu, največ pa v Donji Dubravi in drugod po gostilnah in skednjih; gospodai" transporta pa vedno v postelji. Obvezno je ostajal vedno po en stražar na splavu. VeČina splavarjev ni bila vešča plavanja, kakor je bilo to svoj Čas pri ribičih na morju. Povprečna starost splavarjev je bila okoli 35 let, od Iß do 60 let. Splavarji so bili po veČini iz vrst malih kmetov in gozdnih delavcev, ki so v zimskih mesecih drvarili ter sankali drva in hlode po pohorskih in kobanskih gozdovih. Prevoz lesa iz Dravske doline po splavih je dosegel takšen razmah, da so Jugoslovanske državne železnice uvedle posebno ali izjemno konkurenčno tarifo (aneks 20) za prevoz lesa z železniških postaj Dravske doline do namembnih železniških postaj v Slavoniji, Vojvodini in Srbiji ob Dravi, Donavi in Tisi l.er vojvodinskih kanalih, tako imenovano ►Jlosarsko tarifo-'. Nevarna mesta za plovbo so bili mostovi v Dravogradu, Vuzenici, posebno most v Ptuju in pod Borlom, tolmuni in podvodne čeri niže Vuhreda, Gotjenk in Celjustnica pod Podvelko, Rebija niže Ožbalta, Mariborski otok, nadalje sipine in panji od Maribora do Donje Dubrave, Skalo pod falsko elektrarno so razstrelili leta 1917. Vsako leto okoli sv. Gz^egorja, 12. marca, ko je bila voda še primerno čista, so povezali manjši splav, ki so ga vodili sami kormaniži. Pregledovali in pre-sklicali so tok Drave zaradi morebitnih sprememb v izogib neprilikam na poznejših potovanjih. Za svojega varuha so v starih Easih splavai-ji Častili sv. Miklavža, pa tudi Aleksa. Zanimivo je, da je patron tisočletne nadžupnijske cerkve v Vuzenid tudi sv. Miklavž, Na levem bregu Drave nasproti falske graščine je stal še v zadnjem času masiven kip tega svetnika. OI^VAjHI so aiLA Pf>£PELJ^HA NA S^Lfll/WCD He FAIA V LSTlH Dü ISil 17) U7 SS 7J WS SO SO i7 Ii 2a H 3? 77 SO tO AB J5 20 33 I I I I I I 'Mfl 7} }3 H 15 1$ f IB 19 30 iT 3» 13 J.« JJ Ji 31 iŠ it ISit Splavai'ji so prirejali v pustnem času "flosarski bal«, navadno v Gornji Vižingi. N"a licitaciji so prodajali maketo splava, debelega koštruna ah kakšno drugo primerno darilo. >fPerjei< so puščali pri tej Sali splavarski gospodarji in lesni trgovci. Največ splavov je bilo vezanih na Mezi in v okolici Dravogi-ada. Zato ni čudno, da so bih sestoji teh krajev precej presvetljeni. Manj splavov je šlo iz Vuzenice in z Mute. V Vuhredu je bilo nad Dravo zidano skladišče za les, kjer so nakladali gozdni zmogljivosti primerno Število splavov, manj v Podvelki. Rušah in Selnici, precej pa v OSbaltu, Kljub nevarnosti in pogostim hudim naporom je bilo šajkarstvo in splavarstvo mikaven in donosen posel in za mnoge prebivalce Dravske doline gmotno koristen. Plovba ob lepem vremenu je bila zabavna, naporna v neurju, neprijetna v deževju in mrazu. Gorje pa splavarjem, če jih je v Podonavju zalotila podivjana kosava, ki je razbijala in trgala splave. Leta 1937 je pri Banovcih kraj Beograda razbesnela kosava terjala celo življenja splavarjev. Na splavu Na »lenštatu« v Meži pri Dravogradu je postalo živahno, splavarji prihajajo iz gostiln na mostu in s trga, zasedajo svoja mesta in skupina splavov drvi po Dravi, čez čas zagledamo Vuzenico, kjer hrani ogromno starinsko župnišče listine o šajkarskem cehu. Kmalu se nam pokaže prijazni Vuhred z ugodno mlako in lenštatom. Dolina postaja ožja, s pohorske strani nas pozdravljajo temni gozdovi jelk, smrek in redke bukve, na levem bregu pa se skriva vasica Brezno. Za uro vožnje smo v Ožbaltu, središču splavarstva. Po falskem jezeru plovemo mirno in komaj vidno, kormaniž maha nekoliko z lemezom za hitrejši pomik, drugi vtikajo lemeze v rinke, ki so pletene iz Sibja in so pritrjene ob koncu droga na tleh, ter udarijo po kartah. Spuščamo se v splavnico elektrarne, zidovi so polni podpisov, hiteti sem moral s svojim. Bližamo se Mariborskemu otoku. Nekaj mladih kopalcev priplava in sede na splav in že smo v naši podravski metropoli. Splavarji — razen straž — hitijo v gostilno Mariborske Benetke, njen vogal sega v Dravo, nakupijo najpotrebnejše in splavi nadaljujejo svojo pot. Pokrajina spreminja svoje lice. Od daleč se prikaže mogočni Ptujski grad, sedaj muzej, potem Dorl žalostnega spomina iz časov okupacije. Tukaj prenočujemo. V jutranjih urah zagledamo mestece Ormož z vinorodno okoUco. V pristanu starodavnega mesta Varaždina se za krajši čas ustavimo, potem plovemo po Medžimurju. Daljši počitek je odmerjen za Donjo Dubravo. Na poziv prihajajo cariniki iz Kotoribej pregledajo splave in vi d i rajo listine. Nekaj mo&tva se vrača proti domu. Slovo praznujemo v stari gostilni Rusak, Spominjam se iz otroških let gostilničarjevega pradeda, ko nas je obiskal v Vuhredu. Med nami je mladi flosai-, ki se prvič vozi naprej od Donje Dubrave pc »šumski rajži-", čaka ga flosarski krst. Ko vstopi v gostilno', se prime gostilničarka aa nos in reče: v>NGkrščen pogan smrdi!<< Flosarji potrdijo. Začne se obred. Stasit kormaniž, odet s haljo, pokrit s kučmo in s knjigo v rokah, v spremstvu mlajšega flosarja — ministranta, stopi za mizico, Krščenec je medtem naprosil petičaega kormaniža za botra. Kormaniži in starejši flosarji stavijo mladeniču razna vprašanja in skrbijo za obilen smeh. Na mizico postavijo vrč vina in vrč vode. Krstitelj počasti krščenca in navzoče a primernim nagovorom, Končno vpraša, s Čim hoče biti pogan krščen. Ce odgovori, da z vodo. ISJD 21 Ji Ji li }? IS Ž9 JO JI i7 JJ Jt iievtLO tPiAvOM 7 ifOijfM, so •iMU s-piMutca HC: Pm/^ y LSltH \320 DO *o isf ga polije po glavi, če reče, da z vinom, ga mora nagniti do dna. VeseljaČili smo dolgo v noč. Nekaj podjetnih mladeničev je zginilo potiho k svojim ljubicam v vas. Drugi dan odhajamo iz vesele Dubrave. z nekaj flosarji Medžimurci. V Legradu sledi še pregled graničarjev — tam se steka Mura v Dravo. Naselje je na naši strani, železniška postaja pa na madžarski. Nadaljnji plovbi so rekli »I umska r a j ž a«, ker so flosarji gledali na obalah Drave in Donave gozde hrast j a, gabra, vrbovja, topolov in še drugega drevja, Drava je Široka; ob lepem vremenu potujemo ugodno. Po nekaj slabših in boljših prenočevanjih prihajamo v bogato Slavonijo. Razen v Donji Dubravi so se zabavali splavarji najraje v Osijeku in Vukovaru. Pcwnali so jih že po noši. Mnogo jih je bilo v kratkih hlačah z lovskim klobukom, okrašenim s peresi kanje, divjega petelina ali celo s krivt.i ruSevca. Pri. tečni hi'ani in dobrem vinu, k-t je bilo takrat poceni, so pozabili na vse tegobe na poti. Tudi j;ala dekleta so prihajala. Nekateri flosarji so odnesli prijetne spomine, drugi pa prazen zep in cclo bolezni. Nekaterim je moral dati gospodar predujem na prihodnjo rajžo, skromnejši pa so odnesli domov lepe dcnarce in si postavili ob Dravi lične hišice. Pisatelj Anton Ingolič se je v mladih letih udeleževal flosarskih rajž in je zanimivo opisal ävljenje podravskih splavarjev v svojem romanu Na splavih leta 1940. Mnogi splavarji so pustili svoje življenje v osvobodilnih bojih in taboriščih. Preživeli se kaj radi pogovarjajo o nekdanjih potovanjih in uživajo v spominih na te Saše. Časi so dt'ugi, hišice splavarjev, mlake in lenstate sedaj pokriva leno tek-oča uklenjena voda Drave. Ta alpska reka s poletno ledenižko vodo služi sedaj v interesu skupnosti drugim namenom. Minuli časi pa so ostali v najlepšem spominu splavarjem in vsem tistim, ki so bili tesneje povezani z njimi. Viri Časopis za zgodovin» in narodopisje, Maribor, 1927. Mirko Pla'jvas, kap. broda v p. v Mariborm »Tschaikenkorps-i' FerdinaYid Koten iz Brezna, nekdaj kormaniž na šajkah, podatlti o gradnji in plačah pri šajkah, Miha Sarman, kormaniz iz Ožfaalda, slušatelj Vis. kom. Šole v Mariboru, informacije o vezavi splavov. Simoti Peteržinek, biväi splavarski gospodar iz Ožbalta, razni podatki o splavarstvu. Franc Sarnau, bivSi splavarslti gospodar iz Ožbalda, spisi o plačah za splavarje. Državni arhiv LRS v Mariboru — Koncesijska listina HF Fala, Pristaniski red in Pristaniške tarife mesta Maribor. Okrožno sodiSČe Maribor — trgovski register, Elektrarna Fala — Statistika o pasaži splavov. I.^stna opazovanja pisca o gradnji in plovbi šajk in splavov na Dravi. MARGIINALIJE OB GRADIVU ZA GOZDARSKI STROKOVNI SLOVAR Ing. Miran Brin ar (Ljubljana) Minilo je že zvrhano leto, odkar je bilo v Gozdarskem vestniku v celoti objavljeno Gradivo za strokovni slovar, hkrati pa že četrto leto, odkar je ta zbirka strokovnega izrazja začela izhajati v omenjenem glasUu. V članku ob začetku objavljanja gradiva, tj, v spremni besedi k-»tretji etapi zbiranj a, u r e j a n j a in p r e či š Č e v a n j a strokovnih izrazov gozdnega gospodarstva«, kot je to napisal ing. J. Miklavžič v vlogi protagonista, je bila izražena želja, naj objavljanje gradiva sproži sodelovanje bravcev pii ustvarjanju strokovnega izrazja. Tudi v uvodm pripombi uredništva je bilo tedaj izraženo takšno pričakovanje. Toda kljub temu, da je poteklo, kot se iz omenjenega vidi, že veliko — najbrž Že kar preveč — Časa, se želje in pričakc^ vanja niso izpolnila, kajti doslej ni bilo ne pripomb ne spopolnitev. Ker med našimi gozdarskimi strokovnjald niso redki, ki se zanimajo za slovensko gozdarsko izrazje in spričo dejstva, da s poglabljanjem naše strokovne kulture nenehno raste potreba za prečiščevali J cm tehniškega izrazja in za njegovo vsaj začasno kodifikadjo, omenjeni molk ne moremo pripisovati morebitni nezavzetosti sti'okovne javr!os.ti za to vprašanje. Vzroki za navidezno pasivnost ležijo pač drugje. Lastna razlaga vzrokov za zagato, kjer je obtičala omenjena »tretja etapa^ dela na sti-okovnem izrazju, me je pripeljala do odločitve posredovati javnosti svoje pripombe in s tem prispevati pospešek delu, ki se je očitno zataknilo v usodni "tretji etapi*-, hkrati pa dodati tudi svoja dotiolnila in popravke k prvim dvem etapam, ki sta bili po mnenju ing. J. Miklavžiča končani. Zbiranje in izbira strokovnega izrazja Upoštevajoč navedeni spremni članek, se zdi, da je okvir za izrazno gradivo nesporno določen z definicijo: »strokovni izrazi gozdnega gospodarstva«. Poglejmo torej, s kakšno doslednostjo in skrbnostjo je bilo upoštevano to okvirno načelo pn. dosedanjem zbiranju in urejevanju objavljenih gesel oziroma sti-okovnega besedišča! S področja poklicev, panog in opravil gozdarske dejavnosti pogrešamo npr. v abecedni razporeditvi naslednja gesla, tj, izraze, ki jih pri svojem strokovnem delu uporabljamo tako rekoč na vsakem koraku: čedenje (pomladka), drevesrdčar, drevcsničarka^ drevesručarski, hudotL')'ničar, hudour-niStva, hudourniški, klupaii, klupnja, lopaUUi, lopatanie, manipulacija, mani-pidani, nakladavec, odkasovavec^ plevka, presvetlitev (sestoja), pogozdovavec, pogozdovavka, rahljanje (pomladka), saditi, .fadtwee, sadivka, semenar^ taksator, laksiTanje, iramariti itd. Po drugi plati pa se spotikamo v gradivo ob izrazih, ki nimajo z gozdarsko dejavnostjo prav ničesai- skupnega, npr.; matirati, medliti, Togliciti itd.' Med splošnimi strokoTOimi pojmi pogrešamo go^rfnogos-podorjiJco območjs, saj je uopraba tega izraza že zvrhano desetletje v skrajnem ospredju in je pravda med območjem in področjem v omenjeni zvezi že zdavnaj končana prvemu v prid. Pri ocenjevanju obravnavanega gradiva glede na uspeh zbiranja in izbora strokovnega izrazja biološko tehničnega značaja se hom omejil le na navedbo po S primerov pomanjkljivosti za vsako črko, da bi tako pripomogel k utemeljenemu odgovoru na vprašanje, ali je dosedanje gradivo potrebno spo-polnitve z gesli, ki niso niti nova niti strokovno ah pa jezikovno sporna. Torej: agrotehničen, ameriški jesen, amorfa, animalen (vožnja, spravilo), avksin; bledica, botiti, brozga, bruncati, bnmce; celefc, cimozen, cipresovec, cvek, cvetana; čedenje, čemsu, če.Ujika, čistost (semenja), Čuga; deblovnik, dirak, dlačica (kore-ninslca), dobrovita, dreSnik; ebenovec, eksogsUj eaceUi ekspropriacija, epiderma; fendrati, filogeneza, forma, foliaren, fototropizem; gaber kraški, gledicija, gnojilo, goseničarka, gradacija; herbicid, heterozen, hmeljevka, hranivka, hudolesovina; imun, insekt, inxercija, introdukcija, izkoreninjenec; jadikovec, jarovizacija^ jasast (gozd), jelševje, jesenovee; kalcifikacija, kalilnik, konijera, koreiiinje, krožljm; letora.-it, les (gozd), listja, logarnica, lupiiia; macesnouec, majiv, makroklima, modifikacija, motorka; nadmeren, TiegimdoneCj nekrotičen, ničeln (črta), numerator; ohžeti (mladje), octovec, okopati, (sadike), okrožljivoit: pacipresa, pelod, plantaia, poslovodja (gozdarski), predrasi; rakitovina, rastnik, rašeljika, rebrščak, rohinija; samosevec, sanitaren (sečnja), seciscä, sojora, suš; ščetina (pri podžagovanju), š&iinik (za kolena), šilovje, Sopirnik, Hirjak; talen, tofnica, tla, (gozdna itd.>, tesalisče, tisovec, ugodlika, ukoreniniti, uprava (gozdna), v.pognjenec, utrditi se; varieteta, vecletnica, vegetativen (razmnoževanje), mlišče, vlačivka; zakop, zapoka, zastomost, zasukan (les), zemljiHe — zemlja (1. svet ali posest, Z. snov ali prst; gozdna, paSniška, globoka, lahka itd ); žaganje, zagarst.vo, zalujka, zelodar, zwica itd. Hkrati pa naletimo v objavljenem gradiv\i na kopico izrazov, bi nimajo 2 gozdnogospodarsko dejavnostjo ničesar skupnega in so menda le po čudnem naključju zašli v gozdarsko besedišče, zato jih bo potrebno izločiti, da bo bodoči strokovni slovar pridobil na resnosti in tehtnosti, ki mu po pomembnosti naše dejavnosti pripada. Navedel bom le nekaj takšnih primerovr Hangarja tie moremo ob najzivahnejši domišljiji vključiti v gozdarsko dejavnost, še zlasti ne z opredelitvijo, da je »lesena lopa za letala.^. Komodo, pručico, ležalni stol, šatuljo in krividjnik sicer morebiti res lahko najdemo v gozdarjevem stanovanju ali pisarni, toda z njegovo strokovno dejavnostjo nimajo nič tesnejše zveze kot npr. z astronavtovo Nadalje bo proizvodni proces, ki ga uravnava gozdarska široka, prav lahko shajal brez naslednjih predmetov in pripomočkov, ki so zašli v obravnavano gradivo; difuzer (pravilno: difuzor), kalender, smirek, tesnilo, tesnilka, tuljava in pod. Ce nadalje v gozdarskem besedju res ne smemo pogrešati hekstoze z njeno zelo izčrpno kemično definidjo, zakaj tam ni najti glukoze ali saharoze, ki nista prav nič msnj vključeni v življenje rastlin in gozda kot pi-va? Ko naletimo v gradivu na preboreahio dobo (z ra^zlago, ki je okoma in netočna), lahko upravičeno pričakujemo, da bomo našli tam tudi izraze za druge poledene dobe, ki so za nastanek gozdov dokaj pomembnejše, vendar se pri tem razočaramo. Med tem ko je preboresl omogočil le boren razvoj pritlika\ih brez na pustih tundrah, so boreal, atlantik, subboreal in mbatlantik neprimerno izdatneje prispevali k nastanku gozdov, in sicer tistih drevesnih vrst, ki imajo vodilni gospodai-ski pomen. Vkljub temu pa se le prvi izraz šopiri v gradivu, medtem ko druge v njem zaman ižčemo. Na prvi pogled nas- srečanje s hmeljem ne preseneča, Četudi ga bomo v gozdu le poredko našli.' Tudi s kriptomerijo bi se v gozdarskem besedišču še mogli sprijazniti, vendar pa dišeči les {Calycantus flori d us L,), ki je celo v velikih parkih zelo redek grm, vkljub svojemu opojno dišečemu cvetju ne sodi v obravnavano gradivo. Isto velja tudi za miišji les (Quassia amara L.) Po drugi plati pa pogrešamo pomembne drevesne in grmovne vrste, ki pri nas niso neaiane bodisi kot domačinke ali pa kot vnesene tujke, kot so npr,: srebrrta lipa (Tilia argentca Desf,), kraški gaber (Caipinus orientalis Mill.), phitasti brest (Ulmus campestiis, var. suberosa Sehn.), robinija (Bobinia pseudoacacia L.). pritlikavi brin (Junipems nana Willd ), smrdl^iui brin (J. sabina L.), tisouec (Taxodium distichum Rich ), cipresouec (Chainaecyparis Lawsoniana Pari.), češ-Ißka ah reseljika (Prunus mahaleb L.), čuga, kanadska in zahodnoameriška (Tsuga canadensis Carr. in T. heterophylla Sa.rg.), gledičija ali trnovec (GJe-ditschia triacanthos L,), hrvaški hrast (Quercus croatica Vuk.), ogrski hrast (Q. conferta Kit.], jadifcouec ali Judeževo drvo {Cercis siliquastinmi L.), planinski javor (Acer Heldreicliii Orph.), kavkaška jelka (Abies Nordmanniana Spach.), fcoioradsko. jelka (Abies concolor lindl.), velika ali vankuvrska jelka (A, gran-dis Jjndl,), grška jelka (A. cephalooica Loud.), cilicijsfca jelka (A. dlidca Carr,), nwnidijskü ali alžireJca jelka (A. iiUTnidiea De Lann.), marofcansfca jelka {A, marocana Trab,), Španska ali andaluzijska jelka (A. pinsapo Boiss,), ameriški jenen {J'raxmus americana L); jeseiiovec ali smrdijivka (Ailantlius glandulosa Desf.), joSejica (Daphne ene ona m L.), kovačnik (Lonicera capri folium L.), nižinski macesen, sudetski mac&sen. fcruavi macese?!, jctoua omela (Vis cum lax um Boiss.), pavlovnija (Paulavnia tomentosa Steud,), japonska sofora (Sophora japonica L,), Pormanjkanje kriterija pri zbiranju in inborn strokovnega izrazja pa ni nič manj očitno tudi na področju gozdne favne. Res je, da jc govnohrbea zanimiv, minica pa ličen hrosček in da je pi/capolonica zelo priljubljena živalica, vendar pa so le-te v našem gos-podarjenju z gozdovi tako zelo nepomembne, da ne sodijo v resno urejeno strokovno jezikovno gradivo, kjer so se presenetljivo ugnezdile ne le s svojimi rodovi, temveč celo z vrstami in ustreznimi lalnnskrimi termini. Medtem ko si nadalje ne moremo najti razlage, zakaj sta v naše gradivo zašli trepetalka in žužlja, pa tam zaman iščemo vaiine člane gozdne zoocen-oze, kot so npr,: tahine, goseničarke itd. Od metuljev je padel v gi-adivo menda edini beiin skupno s svojim latinskim imenom. Čeprav gozdnemu gospodai-stvu ni ne v korist ne v spotiko, medtem ko za gozd važne metulje pc^rešamo. Glede na razvojno stopnjo našega gospodarjenja z gozdovi končno menda res tudi že lahko priznavamo pticam, zlasti pevkam tolikšen pomen za uravnavanje biološkega ravnovesja v gozdovih, da bi jih morali uvrstiti v obravnavano gradivo, ker v njem ni ne sirtice ne kosa ne ščinkavca ne dmgih koristnih -t-desinsektorjev«. Čeprav o zbiranju in prečiščovanju lovskega besedišča Se nismo niiesar slišali in je menda to vprašanje prepuščeno v skrb organizacijam, ki usmerjajo lovno gospöd.arsL"VO, vendar bi ne glede na morebiti predvideni posebni lovski slovar morali uvrstiti vse tiste izi'aze, ki so tesno povej^ni z gozdnim prostorom, v gozdarsko gradivo, kot npr i krmišče, loviSie, lož, mrhovišče, preža, stečina in dr., pač po vzgledu solnice in zimske krme za divjad. Med lovnimi živalmi nas močno preseneti pižmovka s pripadajočo etiketo v latinščini, toda zbirka naših izrazov se dosledno izogiba srni, sinjaku in smjadi sploh kot tudi jelenu, košuti in je len] a d i, čeprav ravno ta d nas čin a povzroča gospodarjenju z gozdovi hude preglavice in sodi v prvo kategorijo škodljivcev ter zato tudi v gozdarsko besedišče. Menim nadalje, da prisotnost veverice ne bi motila lisice z njenim soprogom in otročiči v lisičini. Če je bil okvir obravnavanega gradiva morobiti namenoma določen izven lova in so zato izpuščene tudi vse izpeljanke, kot so npr,; louec, ioijski, iouŠČina, lovitev, lovarina itd,, se vendar ne bi smel izogniti louištiii, ki je hkrati s svojimi izvedenkami in zvezami usodno povezano z gozdnim okoljem. Lani je izšel prvi del Splošnega tehniškega slovarja, v kratkem pa bomo dobili še njegovo drugo polovico, V tehniškem in splošnem tisku je bilo doslej Že veliko napisanega o tem pomembnem kodeksu tehniškega besedišča,* Glede na splošni značaj omenjenega besednjaka bi pričakovali, da v njem ne bo takšnih izrazov s področja ožje gozdarske dejavnosti, ki jih naše gradivo ne bi obravnavalo. Vendar pa smo ugotovili nasprotno, in to za marsikatere naše izraze iz žive strokovne rahe, V svojem dopolnilnem gi'adivu takšnih izraaov nisem posebno upašteval, ker bodo pri bodočem delu na gozdarskem izrazju itak neposredno dosegljivi v omenjenem splošnem slovarju. Tukaj pa bom prispodobi 1 sa. vsako doslej objavljeno črko le po tri gesla iz Splošnega * Oba dela Splošnega tehniškega slovarja je še mogoče naroöti pri Zvezi IT SES (Ljubljana, Erjavčeva 15) pO subskribcijski ceni 8000 din, ki je plačljiva tudi v 4 mesečnih obrokih. Uredništvo tehniškega slovarjiä, ki jih v našem gradivu pogrešamo. Torej: akomodirati, alkalen, anemokoren; bazen (surovinski, gozdarsko lesni), hezgovina, bresto-vina- cedrovina, cepciti (les)i cepljiv; češarek, četve.mik, tresla ti; difuzen, dobo-vina, dogar; endogen, eocen, erozijski; forma, frekventnost, fotosinteza.; generacijski, genetič&ri, gradacija; hlodišee, hrastovina, huiriiflkacija; insekt, insolacija, iisaditi; jablonovina, javorje, jesenovina; koljesek, kopariti, krožljivost; lemez, Upovina, listje; macesnovje, mladika, mutacija; nakalati, nakol (svier^ v kateri se les kolje), nažagati; obličavost, območje (gozdnogospodarsko), okrožljivost. V povzetku pripomb in vzorčnih prim&rov iz tega poglavja moram torej ugotcwiti, da je bil dosedanji u&peh z.biranja gozdarskih sb'okovnih izrazov zdo nepopoln in da izbira izrazja m bila zasnovana na doslednih ki-iterijih. Čeprav je büo obravnavano gradivo posredovano javnosti s pripombo, da ne more biti nikoli popolno in da ga je potrebno nenehno dopolnjevati z novimi iarazi, pogojenimi z novimi metodami in novo tehniko, vendar takšna omejitev nt more opravičiti vzorčno ilustriranih in drugih nedoslednosti in pomanjkljivosti, kj se nanašajo na besedje 12 naše dosedanje dolgoletne takorekoč. vsakodnevne žive rabe. Za ta prispevek predvideni prostor mi tu dopustil navesti vseh strokovnih izrazov in gesel, ki jih pogrešam v objavljeni xbirki kot tudi drugih lepih domačih izrazov, soznačnic in svez. Po moji dosedanji ugotovitvi gre nami'eß za ok. 1000 izpuščenih gesel, ki jih bom dal na razpolago ob drugi priložnosti in s tem izpopolnil objavljeno gradivo za ok, 30%, kajti le-to je zajelo ok. 5000 iiraKov. Iz omenjenega spremnega članka ing. J. Miklavžiča smo zvedeli, da je besedno gradivo, ki ga je ing. A. Sivic leta 1951 izročil gozdarskemu inštitutu, obsegalo ok. 9000 tehniških izrazov, zato bi mogli domnevati, da bo s skrbnim pregledom in odgovornim preudarkom Sivicevega gradiva, ki je menda še nekje, shranjeno, mogoče še izpopolniti objavljeno besedišče. Razen tega bi bilo potrebno pritegniti k opravljanju obravnavane naloge širši krog strokovnjakov, ki bodo nedvomno občutno spopolnili in obogatili bodoči strokovni besednjak. Ocena obravnavanega gradiva glede izčrpnosti gesel nam namreč pokaže, da je do tam, do koder so sodelovali tudi razni strokovnjaki izven same terminološke komisije (nekako do Črke »k«), neprimerno popolnejše kot pozneje, ko se je 2 nalogo ukvarjala le tenninološka komisija sama, kajti za črke, ki so bile obravnavane ob širšem sodelovanju, sem ugotovil poprečno le po 17 manjkajočih gesel, medtem ko za drugi del gradiva, ko se komisija ni več obračala 7a sodelovanje izven svojega sestava, dosega poprečna pomanjkljivost po 55 izrazov za vsako črko. Urejanje in prečišcevanje izrazov Od objavljenega gradiva, ki je bilo po podatkih iz že omenjenega spremnega članka prečiščeno po strokovni tei'mlnoloski komisiji in nato še po ustrezni komisiji Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bi opravičeno pričakovali, da bo bravcu in koristniku v kolikor toliko zanesljivo oporo pri ustrezni izbiri izrazov in njihovih prai.-ilnih oblik. Očitno je tudi uvedba križca in zvezdice v gradivu skušala prispevati k čiščenju str'okovnega besed ja in k razvoju čim lepšega gozdarskega tehniškega jezika. Toda že nekoliko skrbnejši pregled nam razodene naslednjo kakovost opravljenega dela: Čeprav se V slovenski pisani (rokopisni) in predavani gozdarski besedi ne manjka strokovnih izrazov, za katere si moremo biti kaj lahko na jasnem, da gre za neudomačene tujke, navadno še spatedrane, ki pa imajo v veČini primerov dobre domače soznačmce, vendar najdemo v gradivu le 22 gesel, opremljenih s križcem in le 9 izrazov z zvezdico. Pri odgovarneni prizadevanju, da se strokovno izrazje prečisti, bi morali biti zajeti v gradivo vsi uporabljani strokovni izrazi ne glede na njihovo pravilnost, vendar pa bi morala biti hkrati ugotovljena in označena stopnja njihove jezikovne in pomenske vrednosti. S tem, da so gesla, o katerih se sodi, da jezikovno ali pomensko ne ustrezajo, preprosto izpuSČena — kot se zdi, da se je ravnalO' v našem primeru —, je bila napravljena gozdarskemu izrazju le medvedja usluga. Nadalje se bo vsajc naš gozdar, ki ima kobčkaj razvit posJuh ja pravilni jezik, le težko sprijaznil s čudnim stališčem vseh, ki so ■•■ prečiščevali« obravnavano gradivo in so se pri tem odločili pri zanesti spakedrankam ozimma pomensko zgrešenim izrazom, kot so npr.; akacija, bukevca, cvizla, gater, gaterist, gola sečnja, izvržek, jela, lavina, lakarica, pikirati, prspikirati, Temelj, rešetka, tačka, žilišče itd. Takšni in podobni izrazi bi zaslužili križec ali pa vsaj zvezdico, ker so v njihovo nadomestilo vendar v splošni rabi pomensko pravilni al: jezikovno neoporečni naslednji izrazi: rohinija, bukovica, razsoha pa tudi rogovila, vile. aii dvojnik, jarmenik, jarmeničnr, sečnja v golo, izmeček, jelka, snežni plaz, ločna žaga, presajati, presaditi, letev, mreža ali lesci, samokolnica, ritina itd. Skrbni tirejevaJci in prečiščevalci si nadalje ne bi smeli privoščiti jezikovnih spodrsljajev oziroma pomenskih napak, ki prav gotovo ne prispevajo k uspeSnemu razvoju strokovnega besedišča. Omejil se bom na navedbo le nekaj takšnih primerov in jih povezal z ustreznimi pravilnimi gesli: gr^zdjičje — grozdičje, alofamija — aloga-mija, komori/ca — komorovec, mena — premena, mikroton — mikrotom, modelsko drevo — modeino dreuoj munika — munjika, ogljen — oglen, ostroniti — ostromiti, poledna doha — paledena doba, tmolica — trnoljica, vskladiSČitl — uskladiščiti, vskladiščen — uskladiščen, reSelika — raše-Ijika itd. itd. Pri izbiri gesel pogrešamo nadalje potrebno doslednost, kajti včasih je slabši ali tuj izraz izbran kot geslo, medtem ko boljši ali domači sploh ni uvričen kot geslo, npr,; eksota, panjevec, species namesto: tuja drevesna vrsta, štoTOvec, vrsta. Naletimo celo na primere, pri katerih so edino izrazi, ki niso dopustni, uporabljeni za gesla, medtem ko pravilnih soznačnie v abecednem razporedu sploh ne najdemo, npr.: premeriti, premerjanje namesto: fclupafi, klupanje, klupnja. Se posebno presenetljivo pa je dejstvo, da se takšno stalj.?če uveljavlja celo še dobro leto po končani ostri diskusiji v strokovnem tisku (Gozdarski vestnik 1553, str. 89—90 in 181-182), v kateri smo bih seznanjeni s stališči terminološke komisije, ki so bravca prepričevala, da je vprašanje merjenja in klupnje razčiščeno v prid poslednje. Tudi drugega izraza, ki je bil obravnavan v omenjeni polemiki in končno obveljal kot boljši, tj. >>debeljadi" ne najdemo med gesli, pač pa »deheljavo^, o kateri je zaključno stališče polemike ugotovilo, da je manj primerna. Ce končno pogledamo, kako je z uvi'stitvijo tretjega in zadnjega tedaj spornega termina »dreuina« — ^>dreves^^ina«, moramo žal tudi v tem primeru ugotoviti, da je obravnavano gradivo prisodilo pravico vodilnega abecednega gesla le drevesnini, ki naj bi bila po oceni ing. M, Cokla, člana gozdacreke terminološke komisije, slabša od drevtne, medtem ko slednji odreka pi-avico do takšnega položaja. Takšni in podobni primeri nas pripeljejo do spoznanja, da gradivo napačnim in slabšim izrazom odreja vodilno vlogo v abecedno razporejenih geslih, medtem ko v mnogih primerih do boljših in pravDnejših soznačnic lahko pridemo samo preko slabših, ali pa jih lahko po naključju odkrijemo v definicijah oziroma pojasnjevalnih sinonimih. Nadalje si pri oceni gesel ne moremo razložiti, zakaj je npr, obfeodnjicn ožigosana s križcem in namesto nje priporočan termin »»/colobcir«, medtem ko je ^>obhodnja« sprejeta kot uporabna in dobra, pri definid]i oziroma pojasnilu gesla »tumws« pa najdemo v isti vreči obhodnjo in kolobar. Ne glede na pomensko nepravilnost, ki uporabnika gradiva navaja na zmotno mišljenje, da sta si obhodnja in obhodnjica pomensko enaki, pa bo prav težko braniti staliSče, da je neki izraz v osnovni obliki pravilen, v deminutivu pa napačen, zlasti ŠG ob upoštevanju dejstva, da ne eden ne dmgi nimaU ustrezajoče soznačnice. Kajti uporaba predvidenega sinonima za obhodniico bi bila slovenskim gozdai-jem nerazumljiva, saj nihče ne bi vedel, kaj ima npr, pre-biralni gozd skupnega s •^kolobarjenjem'« in s t*^koloharjem-», ki imata oba že določen, čisto drug pomen, v ničemer navezan na prebiralni goad. Prav tako si ne najdemo razlage, zakaj je izi-az -^podstojen« obsojen na križanje, medtem ko je ^^■nadstoi■n.e■m.v,t■< priznana neoporečna pravilnost in veljava. Glede na svojo enako jezikovno in pomensko vrednost bi pač morala bili oba izraza deležna enake usode, ali obsodbe in uvedbe sinonimov »podraseU oziroma >-nadrasel« ali prevladujoč-, ali pa bi se morala obema priznati domo^nnska pravica v gozdai-skem izrazju. Med redkjmi izrazi, ki »^nosijo svoj križ-i- in jih torej ne bi sraeÜ uporabljati, je npr. »ohlovina^. Ob njej se priporoča kot boljši termin -^debeljava-i. Zdi se mi, da je prav, da vztrajamo pri dosedanjem preganjanju 'yoblavine«, vendar namesto nje ne moremo uporabljati izraza »debeljava^, ki pomensko se zdaleč ni identičen z "^oblovinO". Medtem ko je >^debeIJavkoren^ zvemo iz gradiva, da je lahko drevesen, ne pojasni nam pa, ali pomeni isto kot korenina, ali pa je le del debla tik nad tlemi. Ob lovoru ugibamo, ali gre za soznačnico lovoriki, kajti geslo nima razlage. Glede pomena gesla »lufe« in "lubjE- se nam sprva zdi, da tudi brez gesla ne bo treba podvomiti, za kaj gre. Pozneje pa uvidimo, da nas pomanjkanje definicije vendarle spravi v zadrego, in sicer pri geslu »sfeorja«, ki je namreč razloženo z ugotovitvijo, da je to opluteneli zunanji del luba skupaj z najstarejšimi deli ličja, za "ličjem pa zvemo, da je notranja plast lubja, v kateri se pretakajo usvojene snovi. Ne glede na to, koliko sta obe razlagi pravilni, ae obe sklicujeta na pojma »lub^^ in ki pa "i^ta opredeljena niti z definicijo niti s sinonimom. Tehniški slovar pa je — čeprav je le splošen — lub, lubje in skorjo vendarle ustrezno definiral in dodal še različne zveze. Tudi pomen >-op!oda^ bi bilo potrebno opredeliti, ker s sklepanjem na istokorenske besede lahko pridemo do kaj različnih, nasprotujočih si razlag. Kaj delamo, kadar »plasHčimo'', nam gradivo tudi ne pojasni, ker pa gre za prav redko uporabljan izraz, si ga bomo morali razložiti zopet le s pomočjo boljših slovarjev. Za geslo *'podneta« in "-podJcura" bi mogli uganiti le tobko, da imata nekaj opraviti s kurjenjem, morebiti pri kopi ali pa pri Eipnemd aH pa kar na spi osno. Čeprav sta sicer klena toda redka izraza uvrščena v gradivo, bi jih vendarle morala spremljati ustrezna razlaga. Gesli >»trebi£i« in iftrebljenje-», kot ju najdemo v gi-adi™, sta odveč in le šibita uporabnost in namen zbranega strokovnega izrazja. Toda oprti na razlago, ki ie bila v našem strokovnem tisku še ponovno objavljena, da gre namreč pri tem za odstranjevanje poganjkov iz panjev, bi oba izraza nedvomno prispevala k razvoju strokovnega besedišča. Nadalje v gradivu le kar prepogosto srečujemo okorne ali nepopolne razlage odroma so^na črtice ali zveze, ki na i bi pnpomt^le k lažji opredelitvi pojmov. Le nekaj primerov: V gozdarstvu le poredko ugotavljamo, ali so tla avtohtona ali ne, ker so drugi primeri le redki. Zelo pogosto pa govorimo in pišemo o drevju in rastlinah, ki so ali pa niso avtohtone, zato takšnih zvez v gradivu ne bi smeli pogrešati. Nadalje ni endemična le bolezen, ampak lahko tudi v^ka rastlina. Opredelitev kapacitete s sinonimon\ >>-zmoglji-iiQst'CepičU^< najdemo razlago, da ga uporabljamo 7a vegetativno križanje, vendar pa gie praviloma le za vegetativno raz-^nnaževanje, kajti, pripadnost določcnun biološkim strujam, ki se niso splošno priznane, pri objektivnem in. odgovornem sestavljanju strokovnega besednjaka ne bi smela priti do izraza. Zimzelena cipresa ni isto kot cipresavec, marveč prvo imenujemo latinsko Cupressus sempemrens L, drugega pa Hamaeciparis Lawsoniana Pari. Cmi tm ni Crataegus nigra W. in K., temveč Pruniis spi-nosa L. Nadalje »j-dr^a« nI isto kot «rižfl«, zlasti vodna ne, marveč je »pravilna naprava za spuščanje lesa po tleh, medtem ko je riža lahko samo lesena, vodna ali pa zidana. Isrto napačno i^azlago najdemo tudi pri geslih »-d.r-sefi« in »riža-", Nadalje -»dTzanje« ni odstranjevanje lubja, ko se les maji«, marveč je odstranjevanje [:čja z olupljenega lesa. >»Efeo£ip« ni rastiščna rasa z dednimi spremembami", temveč je oblika vrste, ki se razlikuje po skupnih znakih glede na prilagodljivost določenim razmeram rastišča Tudi w/etioiipvj ni »^obtifca rastlinske ali žii>alsf;e VTSts, odvisna od zunanjih vplivov-", marveč populacija, ki se zaradi modifikacije in pri rodne selekcije ter vpliva okolja razlikuje po določenih lastnostih od pripadnikov iste vrste in zvrsti ali od drugih istovrstnih populacij. Lahko ga imenujemo tudi »modi/idratii genotip^<. Črka "F« ni označba za rodove križancev filialnih generacij-", ampak je pi-vi rod, ki izvira iz rodu staršev (P), Gdjiti gozd nd isto koft gojiti gozd, kajti prvi izraz je pomensko enak sinonimu HŠlahtniti" (hi-v.: opl&menjivati, nem.: züchten). Globaca m le '^poglobljen «jet«, marveč pogostneje globok kolovoz. Poljsfci javor ali Acer campcstre L. ni maklen, temveč tudi klen, medtem ko maklenu ali vrsti Acer monspessulanum L. pravimo tudi »liljeiJiiwi''. 'fKonverziji sestojev-" slovensko ne pravimo -niiena«, marveč ^»premeno«, medtem ko o mem govorimo pri luni, vi-emenu, starosti in pod. y^Kresni poganjek« ali -^poganjek o kresu-^ .ni poganjek po pomladanski pczebi, mai^veČ je to pojav, ki je genetično ali ekološko pogojen in je le redko kdaj odvisen od pozebe. »Gozdno kulturo« ne bi smeli razlagati z '^umetnim gozdnim mladjem^<, temveč pravilneje z wfiasadom gozdnega drevja«. Gozdnemu plevelu, ki mu pravimo po latinsko Rubus idaeus L., slovensko ne rečemo ■»moIŽTi.a^j mai-več "malinjak«, -►■malmje« ali pa mali-novje«, medtem ko je malina le pripadajoči plod. Pojasnjevanje in istovetenje ^■metahoUje« z metamorfozo-» kaže na skrajno neodgovomo opravljanje prevzete naloge s področja strokovnega izrazja. Za Tiadsfojno drevje razlaga oh-.-javljeno gradivo, da je drevje, ki je višje in vlada nad drugim drevjem in 2. drevje, ki je po svojem stojiSču višje. Zakaj je potrebno z 2. definicijo vnašati zmedo in änbiü znano opredeljenost pojma, ki je v strokovni rabi le v 1 pamenu? Dvojna definicija obstojnosti lesa ne prispeva k jasnosti pojmovege pomena, ki izraža hkrati trpežnost in odpornost proti kakršnemu koli uničevalnemu- delovanju. Osemenitev gozda s pripadnjočim glagolom ni pravilno rad ozena, s sinonimom »na semenih«, kajti z osemenitvijo se živo bitje op J odi in govorimo npr. o osemenjevalni postaji za krave, Plavnici ali plovnici pripada lahko samo soznačnica "Vodna riža*', nikakor pa ne •^drča^', Plazina ni ^'■svet, koder drsijo plazom, marveč svet, kjer se zemlja plazi, medtem ko plazovi drsijo po plaziSr.ih, Slovenski gojitelji si Že dolgo prizadevajo dosledno uveljavili stalisče, po katerem imamo opraviti s polnilnim delom sestoja, toda obravnavano gradivo očitno nasprotuje takim nazorom, ko uporablja izraz "polmlni sestoj-H. Odkar je že pred leti izrečena razsodba v pravdi med področjem in območjem, ki smo jo vsi pozdraviti, res ne bi smelo biti več "povirnih področij-« in tudi ne '>gozdTU3gospodarskih področij". Steblo ni razvito le pri cvetnicah, marveč tako imenujemo deblo vseh zelnatih rastlin. Kako je lahko sadika stopni-časfo razvita, si le težko predstavljamo, pač pa vsi poznamo stopničast gozd, sestoj, mladje ali nasad, toda o njih v gradivu ni sledu. slovenščina ne pozna, pač pa uporablja za rdeči dren žensko obliko -e ž«. Slovensko ime moškega .'jpola za ta grm je ^'svibovecf. Isto napako najdemo tudi ob geslu "dreTivj; Pri I'srezu^ bi bilo potrebno uporabljeno razlago spopolniti s pojasnilom, dia pomeni tudi privzdignjeno zemeljsko skorjo ob zmrzovanju, kajti zemlja se sreži in dreyes-mca je spomladi lahko srešnata, če je proti temu pojavu v jeseni ne zavarujemo. Razlaga slovenäöirii tujega gesla »■ŽiliSče^■< z n-mestom, kjer prehajajo koreninske žile v st.ebelne (debelne)^*, pomeni epohalno odkritje ali pa gre za konfuznost. Jezik tn še kaj Jezikovne vrednosti gesel smo so dotaknili že v drugem odstavku tretjega poglavja in smo pri tem opozorili na razne spakedranke in slovenščini tuje izraze. Vendar se ne moremo ogniti še nekaterim pripombam glede splošne jezikovne kakovosti obravnavanega gradiva. Poudarna znamenja, ki bolj ali manj pravilno spremljajo gesla skoTi vso abecedo in se nekako do pred črko tu in tam prikradejo tudi na nekatere soimačnice, za omenjeno prekretnico dnvje naseljujejo celo zveze, zglede in izv^ denke. Torej zopet nedoslednost in premalo skrbnosti pri urejanju gradiva. Menim, da bi zadoščalo označevanje poudarkov na gesilih, in so na soznačnicah, zlasti pa na zvezah in geslih odveč. Pri skrbno urejenem gradivu se morajo vsi po]asnjevalnj sinonimi itak vedno pojaviti v ustre^nera abecednem redu tudi v vlogi gesel in so tam deležni poudarnih znamenj, Naša vsakdanja Jezikovna raba nas utrjuje na naslednjem stališču, ki ga tudi slovenska slovnica jasno določa, tj, da morajo biti stalno rabljeni določilni pridevniki vedno le v določeni obliki. Ravno sti-okovni besednjak je zbirališče takšnih zvez: s stalno rabljenimi določenimi pridevnilri, toda v našem primeru so bili mačehovsko zapostavljeni in preži rani. Oglejmo si nekaj značUnih primerov napačne rabe nedoločne oblike v zvezah: ■'droben les« (protje, šibe, palice itd.) namesto 'fdrobni /es«, »meša« sestoji' namesto 'vmešam sestoj«, okume je >^tropicen mehek listavec'^ namesto '4ropi6m mehki l^stavec^■', "poltrd les« namesto »'poltrdi les«, -^^pozen !es« namesto »-posm les«, -prebiralen gozd^- namesto '♦prebi/oltii gozdih, »-trd les« namesto »trdi les« itd, 2e omenjeni spremni članek ugotavlja potrebo po skrbnem iskanju in tudi ustvarjanju novih izrazov. Ce končno se glede na to nalogo skušamo oceniti opravljeno delo, se ne moremo otresti vtisa, da v gradivu pravzaprav ne opazimo pridobitev te vrste, saj jih spričo pomanjkljivosti, na katere smo pri listanju skozi obravnavano gradivo naleteli, skorajda ne smemo niti pričakovati. To je dokaj trpko spoznanje, zlastd ob prepričanju, ustvarjenem skozi vsakodnevno strokovno delo, da je namreč še kar precej pomembnih pojmoT' na področju naše strokovne dejavnosti, za katere še nimamo ustremih lastTiih izrazov, V spremni besedi ing. Miklavziča h Gradivu za strokovni slovar smo zvedeliu da je treba, pri zbiranju, urejanju in prečiščevanju strokovnih izrazov gozdnega gospodarstva vložiti veliko truda, iskanja, skrbnosti in potrpežljivosti. V povzetku tega svojega zapisa na robu rad pi-itegnem takšni ugotovitvi, hkrati pa jo dopolnjujem z dodatkom: >rzlasti pa s i s t e m a ti čn o s ti, doslednosti in odgovornosti, ki naj vsaj v bodoče spremljajo tovrstna prizadevanja-«. Tudi ne dvomim o točnosti ugotovitev omenjenega članka, da je delo potekalo skozi težave, vendar pa se mi vsiljuje pomislek, ali so res bile najtežje ovire v finančnem vprsžanju, saj je vendar republiški gozdni sklad za to delo na področju gozdnega in lesnega gospodarstva izplačal od 1954. do 1960. leta nad dva in četrt milijona din, kar ustreza valorizirani sedanji vi-ednosti nad šest in pol miUjonov dinarjev. Nadaljnjo skrb za strokovno besedišče je prevzela Zveza IT G LI S RS in pričakujemOj da bo zastavljeno delo uspešno nadaljevala, tako da bo naše gozdno in lesno gospodarstvo ubogatija s prepotrebnim in končno vendarle dobrim besednjakcjm strokovnega izrazja. Viri Bfljec, A., Kolatič, R,, Rupel, M.: Slovenska slovnica, Ljubljana, 195G. Brinor, JVf..- Za boljše razumevanje bistva nege gozdov, GozdarsW vestnik 1956, str. 213-319. Horvatič, S.: Bilinar, Zagreb, 1954. Mayer, E.; Pregled spontane dendroflore Slovenije, Gozdarski vestnik, 1953, str. 161-191. Mifclofžičj J.: Gozdarsko strokovno izrazoslovje. Gozdarski vestnik, 1960 str, 13—15, Piskernik, A.; Ključ za določanje cvetnic in praprotnic, Ljubljana, IflSl. Pleteršnik, M.: Slovensko-nemški slovar, Ljubljana, 1894. Sadar, V.: Kmetijsko tehniški slovar, 1. knjiga, Poljedelstvo, Ljubljana, 1961 Sadar, V.: Kmetijsko tehniški slovar, ], knjiga, Poljedelstvo, travniätvo in pašništvo, Ljubljanaj 1962. Sadar, V.: Kmetijsko tehniški slovar, 1. knjiga, Varstvo rastlin, Ljubljana, 3.961. SAZU: Slovenski pravopis, Ljubljana, 1950- SAZU: Slovenski pravopis, Ljubljana, 1962. ToTrtiic, F.; Slovensko-nemiki slovar, Ljubljana, 19.18. Ugrenoinč, A-: Tehnika trgovine drvetom, Zagreb, 1934. Wraber, M.: Nauk o gozdnem drevju in gi-movju, rokopis, Ljubljana, 1952. Zveza. IT ERS: Splf^ni tehniški slovar, Ljubljana, 1962. UMRL JE ING. ANTON SIVIC Po dolgotrajnem in težkem bolehanju je 13. septembra preminil za razvoj nažega gozdarstva in lovstva zelo zaslužni gozdarski inšpektor ing. Anton Sivic, Hodil se je v Ljubljani 13. februarja 1879. Zibel njegovega očeta in prednikov je tekla na Gorenjskem v kmetski hiši na Brezjah pri Radovljici, Osnovno šolo in klasično gimnazijo je z maturo dokončal v Ljubljani leta 1399. 2e v mladih letih je ljubil naravo, posebno pa je rad zahajal v gozdove na Gorenjskem, kar je bil tudi povod, da je svoj gimnazijski Študij nadaljeval na takrat od Slovencev le malo obiskani gozdarski fakulteti na Visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaju. V krogu svojih maloštevilnih visokošolskih tovarišev je napredno sodeloval v bakratni gozdarski podružnici akademskega društva Slovenija, predhodnici poznejSega akademskega društva »Kras^' na omenjeni fakulteti. Sludij na visoki feli je kon&l po tretjem, s prav dobrim uspehom opravljenem državnem izpitu leta 1902. Kakor vsi takratni slovenski absolventi gozdarske fakultete si je Sivic zaman prizadeval dobiti službo pri upravi državnih ali zasebnih gozdov na Slovenskem, ZatO' je vstopil 1. septembra 1902 v službo pri Gozdnem ravnateljstvu kneza Schwarzenberg a v Murau na Gornjem Štajerskem, kjer je služboval do 31. maja 1904, ko je bil sprejet v državno službo pri Sekciji za zagra-je vanje hudournikov v Beljaku na Koroškem, kjer je sodeloval dve leti pri ureditvi hudournikov Kanalske in Podjunske doline, ob Osojskem in Ba.Škem jezeru na Koroškem. Jeseni 1904 je po dveletmi gozdarski praksi opravdl praktični izpit za gozdarskch-tehnično službovanje. Dve leti pozneje je Sivic stopil v politično goedai^sko-tehnižno službo. Od 15. avgusta 1906 do 31. aprila 1911 je bil gozdarski referent pri Okrajnem glavarstvu v Radovljici za okraja Radovljica in Kranj. Dne 1. maja 1911 pa je v istem svojstvu nastopil službo pri Deželnem gozdnem nadzorništvu za Kranjsko v Ljubljani. Tam je bil obenem gozdarski referent za politična okraja Ljubljana in Kočevje ter za mesto Ljubljano. Opravljal je poleg tega še gozdnonadzorniške posle za pohtične okraje Kamnik, Litija, Kranj, Radovljica vse do zJoma Avstrije po končani prvi svetovni vojni. Med vojno je bil tajnik in blagajnik Kranjsko-primorskega gozdarskega društva. Leta 1919 je sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovanskega šuraarskega udru-ženja v Zagrebu in njegove podružnice v Ljubljaiii. Decembra 1918 je Narodna vlada Slovenije imenovala ing. Sivica za višjega gozdarskega komisarja, novembra 1919 pa ga je Ministrstvo za gozdove in ru-dnike v Beogradu povzdignilo v gozdarskega svetnika. Maja 1920 je bil postavljen za šefa občeupravnega gozdarskega oddelka takratne Deželne vlade Slovenije in je bil z ukazom povišan v višjega gozdarskega svetnika. Ko so leta 1924 nastale velike župani je, je bil postavljen 2a oblastnega gozdarskega referenta pri Ljubljanski županiji. Ko pa so bile leta 1929 velike Županije ukinjene in so nastale banske uprave, je bil ing, Sivic postavljen za šefa gozdarskega odseka omenjene uprave. Januarja 1930 mu je bil dodeljen naziv gozdarskega inšpektorja. Dne 29, aprila 1930 je bil gozdarski odsek Dravske banovine kot prvi v Jugoslaviji neposredno podrejen banu in so bile na njegovega Šefa prenesene dolžnosti in pravice, ki so jih imeli načelniki oddelkov. Tako je ing. šivic vso dobo v bivši Jugoslaviji odločilno vplival na ureditev in poslovanje obceupravne gozdarske ^užbe. Iniciativno je sodeloval pri izenačenju gozdarskih in lovskih predpisov za vse dele združene Slovenije, pri vseh naredbah in pravilnikih, izdanih za izvrševanje gozdnega in lovskega zakona, pri ui'editvi gozdnega in lovskega katastra, pri izdelavi ministrskih naredb k zakonu o gozdih in pri pregledu komentarja k temu zakonu v Beogradu in Zagrebu. Skrbel je za ustanovitev gozdnega in lovskega sklada ter za evidenco gozdnega in lovskega katastra. Leta 1939 je bil kooptiran za člana Kmetijske zbornice Dravske banovine v Ljubljani. Septembra 1939 je bil ing. Sivic upokojen in januarja 1940 razrešen aktivne službe. Po osvoboditvi leta 1945 je bil pokojni od septembra naprej zaposlen pri statističnem uradu Slovenije, občasno v Ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo LRS, do sredi 1952 pri Zavodu za .spomeniško varstvo LRS, referatu za varstvo prirode. Aktivno se je uveljavljal pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo LRS, od leta 1948 kot Član sotrudnik, od leta 1954 kot zunanji znanstveni sodelavec. Sivic je do svoje smrti nepretrgoma literarno deloval za napredek našega gozdnega gospodarstva in lovstva. Objavljal je strokovne poučne Hanke že v predvojni avstrijski dobi, posebno pa še po razsulu stare Avsti-ije, v poznejši dobi pod bivšo Jugoslavijo in po osvoboditvi v kmetijskih ter gozdarskih časopisih in knjigah. S publicističnim delom ni prenehal niti zadnja leta pred smrtjo, ko ga je zavratna bolezen priklenila med stene ozke delovne sobe. S svojim neutrudljivim delom je Sivic veliko prispeval k razvoju gozdarske prosvete v stroki in pri gozdnih posestnikih ter je ogromno pripomogel k napredku slovenskega gozdnega in le.^nega gospodarstva. V naslednjem bi bilo omemü le nekatere njegove knjige in brošure: Poljudno navodilo za merjenje lesa. Gozdarstvo v Sloveniji, Go^dai^tvo v ljubljanski oblasti 1926 jn 1927, Zbirka lovs:kjh predpisov, vsakoletna poročila o stanju gozdarstva in lovstva v Dravski banovini od 1930 do 1937. Seat let je urejeval slovenski del Sumarskega Usta, sest let lovsko glasilo Lovec, več let gozdarski del Kmetovalca, Napisal je veliko poučnih gozdai-skih člankov v Kmetovalcu, Sumarskem listu, Jugoslovanski šumi, Gozdarskem vestnibu, v Etnografskem vestniku, v glasih h kmetijske zbornice, v Samoupravi, Pro-teusu, v kmetijskih koledarjih, raznih zbornikih in v drugih gozdarskih, kmetijskih in lovskih publikacijah. Sodeloval je pri obširnem komentarju k zakonu o lovu (1936), Objavil je več tankov v Oraču, v Kmetijskih novicah, glasilu Kmetijske zbornice, objavljal je razne strokovne spiske v dnevnem časopisju, v mesečniku Lovec, spisal prispevek k zgodovini slovenskega lovstva itd. Neobjavljena pa so ostala še številna daljša dela, med temi: Kratek pregled zgodovine gozdarstva na slovenskem ozemlju od 1846 do 1945, Pogozdovanje krasa na Primorskem, v Istri in na Notranjskem. Zgodovinski razvoj urejanja hudouimikov. Urejanje gozdov na slovenskem ozemlju (zgodovinski prikaz), Zbirka gozdarsldh biografskih podatkov Na vseh aktivnih službenih mestih je bil ing. Sivic deležen primernih pohval in več odlikovanj. Leta 1939 ga je izvolila Kmetijska zbornica za ■častnega člana zbornJČnega sveta. V zvezi s 50, letnico njegovega diplomiranja mu je podelila Visoka Sola 2a zemljedelstvo na Dunaju leta 1955 zlato inženirsko diplomo. Upraviii odbor republiške lovske zveze Slovenije ga je leta 195?. odlikoval z znakom za zasluge za lovstvo, leta 1956 pa z redom 11. stopnje. Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS pa ga je na občnem zboru 7 marca 1959 izvolilo za svojega častnega člana. Sivicevo obsiino strokovno publicistično delo je vsestransko obogatilo TiaŠe slovensko, do nedavnega še zelo skromno gozdarsko slovstvo, S svojim ne-utrudljivim, nesebi&nim strokovnim literarnim delom za čim širši kultujTii razvoj gozdarstva in lovstva in s tem za napredek gospodarskega stanja naših .gozdov in sodobnega razvoja lovstva si je pokojnik postavil ti'ajen spomenik. Ing. Janko U r b a s V SPOMIN IN2. VLADISLAVU FASANU V visoiki starosti skoro 83 let je umrl 23. julija t.l. veteran sJovenskega hudoumištva, inž, Vladislav Fasan, višji gozdarski inšpektor v pokoju, mož vreden velikega spoštovanja kot človek in kot ugleden strokovnjak za urejanje hudournikov. Inž. Fa&an se je rodil v Grčaricah pri Ribnici 20. 12. 1875. V šolo je hodil doma in na realki v Ljubljani, kjer je maturiral 1, 1894, ter na Dunaju na visoki šoli za zemljedelstvo. Diploniiral je 1. 1897 iz gozdarstva. Najprej je bil nekaj mesecev zaposlen pri gozdni upravi v Radovljici, od 1. 7, 1898, do J. T, 1902. pa pri gozdnotehnični sekciji za urejanje hudournikov v Beljaku, kjer je med di\agim zavaroval plazorvje v Lokavšku pri Ajdovščini. Iz Beljaka je bil premeščen k namestmiStvu v Zadar in dodeljen deželnemu gozdnemu nadzorstvu k ^vdelitvi občinskili zemljišč, sposobmh za poljedelstvo,« kjer je ostal do 1. 7.1909. Ta dela, pri katerih se je prav posebno izkazal, so bila zanj usodna. Ker so jih opravljali dostikrat v močvirnih krajih, je zbolel za malarijo. Zaradi uživanja kinina je postal naglušen, polagoma — po 30 letih — pa popolnoma gluh. Od nam est ni št va v Zadi-u je bil premeščen k nekdanji zadrski sekciji za urejanje hudournikov, kjer je služboval od 1. 7.1909. do 1.3. 1919, Zelo uspešno je opravljal razna dela v hudournikih severne Dalmacije n. pr, v Rupah pri Skradinu, na Rabu in. Obrovcu. Med prvo svetovno vojno, ko je bil sedež zadrske sekcije začasno prenesen v Gradec, je vodil hudourniška dela na Štajerskem in sestavil generalne načrte za vse hudoiu-nike v okolki Gradca. Marca 1919 je prispel iz Dalmacije v Ljubljano, kjer je bil najprej dodeljen agrarnim operacijam kot strokovnjak za gozdarska vprašanja, po smrti inž. Vladislava Sukljeta pa je postal 1,3.1921. njegov naslednik v vodstvu gozdno~tehničnega odseka za urejanje hudournikov za Slovenijo, kjer je ostal do upokojitve 1. 4. 1933. Po upokojitvi se strokovno ni več uveljavljal, ker je popolnoma oglušel in ker ga je silno potrla najprej smrt obeh sinov potem še zgodnja izguba žene. Taka je büa življenjska pot inž, Fasana. Malo mu je bila posuta s cvetjem, večinoma le s trnjem. Trikrat je moral menjati službeno mesto in se seliti, dvakrat celo spremeniti stroko. Zaradi službe je ogluŠel, umrla sta mu oba sinova, verjetno zaradi selitve iz Zadi'a z milim mcn-sldm podnebjem v I^jub-Ijano z ostro, že bolj celinsko klimo. Razmeroma zgodaj mu je umrla tudi ljubljena žena. Marsikdo drug bi na njegovem mestu obupal. Toda on je po- gumno prenašal vse življenjske udarce in službene težave ter ]e opravljal zaupane mu naloge vzorno in z najboljšim uspehom. Inž, Fasan je bil izvrsten strokovnjak. O tem priča npr. zelo posrečena ureditev Mojstranske Bistrice v Mo jat rani, za katero je napravil načrte, nadalje tudi kin&tiranje Sp. Snioljeve v Železnikih ob izlivu in ureditev hudournika v LcÄkem potoku. Večja dela kot v Sloveniji, kjer j& bilo zaradi te^h gospodarsicih in di'ugih razmer v prvih 15 letih po prvi svetovni vojni za urejanje hudournikov zelo malo sredstev, je projektiral in izvedel v Dalmaciji. Zelo se je uveljavil kot hudourničar tudi v Gradcu. Z največjo hvaležnostjo se spominjajo inž. Vladislava Faaana prebivalci okrog Sinja in Zatira, ki jim jo 7 let s priznano natančnostjo in pravičnostjo za ceno svojega zdravja delil skupna zemljišča in jih uspesno urejal. V najlepšem spominu ga imajo in ga bodo ohranili njegovi sicer sedaj ze zelo maloštevilni sodelavci, prijatelji in znanci, ki so ga ceinili in spoštovali zlasti zaradi njegove izredne značajnosti, poätenosti, nesebičnosti, narodne zavesti in življenjske vedrosti, končno tudi zato, ker jim je bil dober tovariš, iskren in zvest prijatelj, prijeten, ljubezniv in zelo razgledan družabnik, poln življenjske modrosti. Zato inž. Fasan zasluži, da ga ohranimo v najčastnejšem spominu, Strancar 17 PRAKSE NEKAJ PRAKTICIVIH UGOTOVITEV PKI PRESAJANJU SADIK IGLAVCEV Namen tega sestavka je odgovoriti na vprašanji, l^daj najprimemeje presajati glavne vrste iglavcev in kako s-tare, da bomo v čim krajSem času z naj-majijSimi stroski proizvedli dobre, velike in krepke sadike, ki jih potrebujemo za snovanje intenzivnih nasadov, za raalične premene, za pogozdovanje zelo zaple-veljenih gozdnih zemljišč itd. Izkušnje, Jtj smo jih pridobili v drevesnici v Gradcu v Beli krajini, osnovani 19Ö0, in v drevesnici v iljokvah pri Črnomlju, nam oniogočajo odgovor na obe vprašanji. Osnovne drevesne vrste, Id smo jih presajali v teh drevesnicali, so bile: smreka zeleni bor, duglazija in macesen, zato se ugotovljeni rezultati nanašajo pradvsen^ na omenjene vr^te. Podatki so izpopolnjeni tudi z dognanji v 6i-ugih dolenjskih drevesnicah. Največjo pozornost pa smo posvetili smreki, J^e-ta se je pokazala kot izi'edno'plastifina vreta. Pri različnem gnojenju, dognojevanju in p resa je van ju v raz-mh letnih časih in ptri različni stamsti smo doseglj zalo razjične uspehe. Naj navedem samo primer, da so triletne ^lejanke dosegle višino nad 1 m, povprečno pa. ok. 60 cm na gredicah, ki so bile gnojene z BO t hlevskega gnoja na 1 ha in pni rednem dognojevanju z nitrofo^calom (letno 600 kg/ha), v nasprotju s sadikami istega posevka, ki so pri manjSih doaah gnoja zrasle le do SO ctn visoko. Stnreka Enoletne smrekove sejanke so' preroajhne in zato niso primerne za presajanje, S spomladanskim presajanjem dvoletnih sejank smo doseg h naslednje usipehe: Dvoletne semenite dosežejo v naSih drevosniicah viäino 10 do 20 cm. Pri presajanju jih zakopljemo nekoliko globlje kot so rastle v posevkih, Talto znaša začetna višina dvoletnih presajenk ok. 10 do 13 cm. Po enem letu rasti v presajališču. L j. pri starösti 2/1 let, so dnisegle sadike pn^Jprečno višino ok. 15 do 17 cm, PLazvoj korenin ja je bil skromen. Prav taJto se je tudi asimilacijslca površina le malo povečala.. Prirastek vejic je znašal le 2 do 3 cm. V drugem letu rasti v presajaliSču so dosegle sadike raziične povprečne višine, pač glede na naCLr d-oenojevanja. Pri dognojevanju s kalijevimi in fosfornitrU gnojili se je razvijalo predvsem koreninje. nadzemni deli pa so slabo priraščali. Povprečni višinski prirastek je vnašal 13 cm. Pri dognojevanju •L nitrofofikaiom (4 : 13 ; 9) pa je dospel vižinski prirastek povprečje 20 cm. Dognojevanje z nitromorkal-om je povzroCilo velike višinske prirastke (20—30 cm) in slabši razvoj liorenin. Dog.nojevanje z ndttofoskalom je dalo torej najlepše rezultate. Vendar se je le malo sadik tako vsestransko razvilo, da so bile pri starosti 2/2 leti sposobne za snovanje nasadov, kjer so potrebne velike in mofne sadike. Praviloma so se dovolj razvile Šele v tretjem letu rasti v presajališču, ko so dosegle poivpiiečno višino 50 cm, t. j. tisto, ki je potrebna za snwanje intenzivnih nasadov, S poletnim presajanjem dvoletnih sejank snno d-osegli naslednje uspehe: Razvoj dvoletnih sejank, presajenih ob koncu avgusta in v začetku septembra je bil mnogo bolj.si od razvoja enako starih sadik, presajenih spomladi. 2e Štirinajst dni po presajainju je Isilo opaziti rast lasastjh koreninic, ki so v tem času dosegle dolžine iudj do 5 cm. Do konca rasti v novembnJ so se sadike že dol)-ro zak-oreninale in razvile močnejše koreninje, To je omogočilo bujnejšo rasi v naslednji vegetaciji, ki smo jO' opazili tudj v drugem in tretjem letu rasti v prasajaJiSču, Sadike, stare 2/3 leta, so bile povpreČrio za 10—15 cm večje kot sadike, presajene spomladi. Ok, 25?^ sadik pa je doseglo ze pri starosti 2/2 leti tak i-azvoj, da so bile sposobne za presaditev na teren. S presajanjem dvoleinili sejank je bilo torej rta splošno Šele po treh letih rasti v presajali-Sču mogofe vzgojiti sadike, sposobne za snovanje nasadov Zelo neugodno je vplivalo dejstvo, da dwletruh smrekovih sejajik ni mogoče dovolj dobro soi'tirati po kakovosti in višini. Po višini jih lahko praktično klasi-iiciramo le v dva višinska razreda, glede na kakovost pa. je razlikovanje- Se težje, ker v svojem drugsm letu še ne po-kažeijo dovolj izrazito vseh morfoloških lastnosti. Zato so sadike v drugerm in tretjem letu zelo različnih višin. To pa onemogoča, da bi lepo razvite in visoke sadike že pri starosti 2/2 leti pa-esadili na teren. Veliko tako sortiranih sadik tudi pri starosti 2/3 leta ne doseže potrebnih dimenzij, Takih sadik je bilo' navadno 20 do 2S?ä. Ker jih ne moremo uporabiti za snovanje nasadov, so zatO' druge njihove vrstnice za 20 do 25% dražje. Wadalje je 10 do 15% sadik pokazalo svoje slabe lastnosti šele v 3. ali 4. letu starosti. S tem se je odstotek dobrih sadik zopet zmanjšal. Tako se je izkazalo, da VKgojimo pri presajanju dvoletnih sejajik !e 65 do 709S dovolj la'epMh in dobrih sadik. Navadno pa se zgodi, da ne dosežemo niti tollltšnega odstotka, ker se normalno 0 do 10% sadik posuši. 3 spomladanskim presajanjem triletnih sejank smo dosegli naslednje uspehie: Za presajanje trjletmh smrekovih sejank smo se odločili z željo, da bi čimbolj skrajšali čas rasti v pj-esajališču, ker se z vsakim letom sadika Lam podraži z^ S do B dini. 2e enolert.noi skra,iSaJije proizvodnje bi torej ponrienilo pomembno zmanjšanje proijivodinih stroškov, V presajaJišču je veliko lažje doseči dobei- in hiter razvoj korenin kot pa zadostne višLnei, Nasprotno pa v pose viti h ni posebno težko v treh letih vzgojiti tudi do im visoke sadike. Zato smo v posevkih vzgojili velike triletne sadike, visoke 30 do 120 cm. Sadik,' višjih od 60 cm je bilo ok. 20%, nad 40 cm pa ok. 40%, Sadik pod 30 om nismo presajali, Sejančki so rastli v dobro pognojeni zen^ji in so bili redno dognojeva.ni, tako da so bili ob presajaiiju dobro prehranjeni in temno zeleni. Drugače pa so' bili razviti tako itot ^ normalno razvite triletne sejanke. Več takšnih sadik smo v aprilu presadili 50 X 20 cin vsaksebi. Zemljo smo proj pognojili s 700 kg mLkroiosa, SOOike kalijevega sulCata in s 401 hlevskega gnoja na I ha. Dognojevali smo' v zafietku juntja s 600 kg kalijevih in fostorovih gnojil na Iba, da bi s tem pospešili razvoj korenin. Ker je bilo začetno gnojeiige nekoliko prepozno izvršeno, začela gnojila delovati precej kasno. Zato so bile sadike do-začetka julija rumenkaste, nato pa so v desetih dneh pcxstale temno zelene in ostale take tudi pozneje. Te sadike smo v jeseni istega leta izkopali. Vse so razvile izredno moCan Šop lasastih looremnic, ki so bile dolge nad 30 cm. Ker so bile sadike dognojevane izključno s fosCorom in kalij-em, ki skrajšujeta vegetacijo, je' bil viSinski prirastek majhen (5 do 8 cm), prav tako skromno se je razvila tudi krošnja. Nasprotno pa je bilo stebelce pri vetjih, sadikah debelo kot palec. Po presaditvi v nasad so poka2iale te sadilte že talToj prvo leto vsestransko lep prirastek, Natančno meritve še niso bile izvržene. Dober us.j>eb, ki smoi ga dosegli s spomladanskim presajanjem triletnih smrekovih sejank, nas je priipeljal do poletnega presajanja, triletnih sadik. E^esajali smo ob koncu avgusta do 15. septembra. Do tedaj je bil višinski prirastek že zaključen. Uspehi ob koncu prvega leta po presaditvi, t. j. pri starosti 3/1 leto, so bili izredino dobri. Kar so bile sadike pred presaditvijo sortirane v tri višinske razrede, bom v naslednji razpredelnici tudi prirastke in viMne prikazal za vsak razred posebej. Vis. prirastek Višinski razred SJc-upna pop. višina cm v 1. letu po presaditvi cm Hazpon viMn v cm 1 I II HI 60 51 37 26 22 IB 45~9Q 35-65 25-55 Pri meritvah niso bile upoštevane ekstremne višin«, kj jih je bilo la nekaj odstotkov. Sorazmerno z bujnim nadzemnim delom se je razvilo tudd krepka koreninje. tako da so sadike v vsakem pc^ledu ustrezale pogojem za snovanje intenzivnih nasado-\r. Samo sadike tretjega višinskega razreda niso popolnoma dosegale predpisanih višin. Kljub temu pa jih je bilo okoli 50 cm visokih. Do te nje^ormaJ-nosti je prišlo zara.di klasjtLkacije po višinah pred presaditvijo, ker je bila zgornja meja najnižjega razreda previsoko določena. Osnovno gnojenje presajaliSČa je bilo enako kot v primeru spomladanske presaditve triletnih smrekovih sejank. Do&nojevali pa smo s eOOkg tiitrofoskala na 1 ha (4 : 12 : 9), Ker so bile sadike presajene pri starosti treh let, jih je bilo mogoče brez težav klasificinati po višini in kakovosti. Zato so bile tudi vse presajene sadike prav dobre, skoraj brez ekstremno majhnih in brez običajnega izpada zaradi posušitve, ki je pomembna pri presajanju dvoletnih sejank. posuSilo se ni niti 1% tilletnih sadik. Prednosti poletnega presajanja trileljiih sadik pa se še bolj jasno pokažejo, če primerjamo med seboj proizvodne stroške sadik, starih 2/3 leta in 3/1 leto. Iz rezultatov presajanja različno starih sadik je razvidno, da marajo rasti dvoletne sadike v presajališču Še tri leta. Le ok. 25% sadilt je že po dvole.Lni rasti v pre- sajališču siposobniJi za presaditev v nasad. Nasprotno pa pri presajanju triletnih sadili samo ok. 20% ne doseie potrebrüh dimenzij v 1. letu, ampak šele v drugem. Primerjava slioÄkov za proizvodnjo na 1 ha presajaliSea pa nam da naslednjo podobo: r. Str-oSki proizvodfije v primeru presajanja dvoletnih sejajik: Lastna ccna dvoletnih sejank, 100,000 kosw 6öfl.OOO din Proizvodni stroški prvo leto v presajaUšču 1,320,000 din Proizvodni stroški drugo leto v presajaliäßu 562 000 din Proizvodni stroSlti tretje leto v presajalisču (za 75% sadik) 434.000 din Skupaj 2,ai6.000'din II. Stroäki proizvodnje v primeru presajanja triletnih sadik; Lastna cena triletnih sejank, 100,000 kosov 900,000din Proizvodni stroäki prvo leto v presajalisču 1,365.000 din Proizvodni stroski drugo leto v presajalisču (za preostalih 20% sadik) 99.000 din Skupaj 2,364 000 din Razlika med stroški za I, in II. je 452.000 din Ce upoštevamo, da vzgojimo pri presajanja dvoletnih sejank samo ok. 70% dobrih sadik, pri presajanju triletnih pa 95—99% (povprečno 97%), t. j. okofli n% več, potem znaSajo Sftroäki za eno sadiko v I. primeru 40 din ali 4,000,000 din za 1 ha drevesnice, v II, primeru pa 24 din ali 2,400.000 din za 1 ha. Razlika znaža nič manj kot 1,600.000 din/ha, TakO' občutna pocenitev proizvodnih stroškov pa govori v vsakenn primeru v prid poletnega presajanja triletnih sadik. Ptiednosli poletnega presajanja triletnih smrekovih sejank v prinrieriavi. s pire-sajanjem mJajSih sejank so na kratko povzeto naslednjer 1. majhm izpad po Številu in kakovosti, 2. občutno znižanje piroizvodnih stroškov, 3. povečana prrxizvodnja na površinsko enoto zaradi skrajäane protKVodnje. Kdaj začnemo s poletnim presajanjem, za smreko ni odločilne važnosti. Uspeh je bil isti, če smo presajali v začetku ali ob koncu avgusta ali pa v zače^iku septembra, Priporočljivo pa je počakata, da sadike zaključijo svoj vifiinski priraateli. TfajmanjSi izpadi zaradi sušenja smo v normalno vročih letih dosegli pri presajanju po 15. avgustu. Pri presaditvi po 15, septembru razvijajo sadike slabše korenin je. Zeleni bor Podobno kot pri smreki smo tudi pri zelenenn boru preizkusili, Irako; vpliva čas presajanja in starost sejank na hitrost rasti v prcsa,ialiiču. Odločili smo se za naslednje kombinacije; enoletjie sejanke smo presadili spomladi (aprila), dvoletne sejanke smo presadili spomladi (aprila), dvoletne sejanke v začetku avgusta, dvoletne sejanke v začetku septembra, triletne sej a nice koncem avgusta, triletne sejanke smo pi-esadili v začetku septembra. S poskusi smo priäli do naslednjih ugotovitev: enoletnih sadik se ne iJiplaČa presajati, ker bi jnorale rasti äe tri do Štiri leta v presajalisču, da bi dosegle potrebne dimenzije ("ICHiO cm viSine), Ksr so te vrste sadik zelo občutliiire, se jih prt presajanju posuEi do 15%. Nekaj se jih uniči £e pozneje pri pletvi in okopaivanju, tako da je 20% irpad normalen. Sadik pred Fa-esajanjem n« moretno. dobro klasificirati niti ipo višini niti (po kakovosti. Zato vzgojimo po 3 do 4 Letih rasti v pre-sajališču sadike zelo: različnili viSin in raziiene kaikovosti. Med rastjo v drevesnici se jih veliko tudi mehanično poškoduje. Tako je pri starosti 1/3 leta tucii do SQ% sadik krajših od 30cm Razpon vi&ine je od 20 do 80 cm; povprečje 58 cm, prirastek v zadnjem letu pa 40 cm. Do enakih ugotovitev smo prišli tudi pri presajanju dvoletnih sejank, Iii jih prav tako ni mogoče dovolj uspešno klasificirati po višini in kakovosti. Velika razlika pa se je pokazala med spomladanskim in poletnim presajanjem, Sadike, ki so bile presajene v začetku septembra, so pri starosti 2/3 lata dosei^e enako višino: kot spomladi presajene, stare 2/4 leta NajboIjSe uspehe smo dosegli, ixri poletnem presajanju triletnih sejank, ki jih je rrtogoče brez težav klasificirati n,a tri viSinsite razirede. V tretjeni letu starosti tudi niso več tako zelo občutljive za presajanje, prav taJto pa se lahko že precej zanesljivo ugotavlja njihova kaJcovost. Eato odpadejo ekstrem.no majhne in neizenačene viäine ter kakovostno neustrezne sadike, s kaltršnimi imamo opraviti pri presajevanju dvoletnih sejank. Sadike I. in 11. raareda so bile že v prvem letu po .presaditvi sposobjne za uporabo, v nasadu. Po drugem letu rasti v presajaliSču, t, j. pri starosti 3/2 leti so dosegle sadike I, in ir. višinskega razreda višino 70—120 cm. Poletno presajanje triletnih sadili toirej skrajša; ra&t v presajališču za eno ali dve leti, Za zeleni bor je značilno, da do tretjega leta ne raste hitro, zato je še posebno priporočljivo, da ga presadimo po končani tretji vegetaciji, ko se mu normalno tudi višinski priraste močno poveča. Povprečna višina sadik 3/1, ki so pripadale I, viSin-sitemu razredu, je znašala 50icm, prirastek pa 26 cm. V 11, višin.skem razredu je bila povprečna višina 39 cm, prirastek ,pa 18 cm. Sadik 1, in 11. višinskega razreda je bilo 60%, Izpad^k pri presajanju je znašal ok, Za sadike III, višinskega razreda je bilo značilno, da so imele tudi po presadilrvi zelo skromen prirastek, zato menim, da ae ne splača presajati za potrebe intenzivnih nasadov sejank zelenega bora, ki v posevku ne dosežejo povprečne višine posevka. V nasipi-otju s smroko je za zeleni bor zelo važno, kdaj ga poleti pi^osajamo. Pri saditvi v začetku avgusta se je veliko sadik posušilo Ce ni prevroče, lahko presajamo ob koncu avgusta. Najboljši uspeh smo dosegli s presajanjem po pivem septeTObru, Ce nameravamo presajati triletne sejanke, moramo posevke sejati redko. Pri setvi 4 kg na 1 ar zraste pn normalni kalitvi večinoma pregost posevek, sadike so tanke in slabotne in je tudi uspeh ipresajevanja slabši. Setev 2 kg semena na lat po dolžinskih vrs.ticah pa bo dala dovolj redek posevek, kjer se lahko razvijajo krepke in dobre sadike, V splošnem velja za zeleni bor, da je veliko manj plastičen kot smreka in mu z dognojevanjem in drugimi ukrepi ne moremo pi>spešiti rasti v drevesnici kot npr, smreki, Duglazija in macesen 2elo hiter višinski prirastek teh dveih vrst nam omogoča, da vzgojimo sadike potrebnih di-mesnzij že v starosti 1/2 leti, t. j, da jih presadimo enoletne spomladi. Ker so pri presajanju zelo občiitljive, je boije, če jih pr^adimo spomlaidn in ne poleti. Brez večjih težav je v dnigem letu rasti v presajališču mogoče vzgojiti lefpo razvite sadike z višinami nad 50 cm. Sadike lahlto dosežejo že pri starosti 1/1 leito ki so bili predpisani z odločbo o jugoslovanskih standardih s področja izkoriSSanja gozdov (^'Uradtii list FLRJ« ät. 5/62). 2. Jugoslovanski standardi iz 1. točke te odločbe nehajo veljati 31. oktobra 1962. 3. Predpisujejo se tile jugoslovanski standardi; Hlodi, modi za furnir F (listavci) . .......................JUS D.B4.020 Hlodi Hlodi za furnir F (iglavci)...................rUS D.B4.021 Hlodi. Hlodi za luSčenje L (listavci).................JUS D.B4.022 Hlodi. Hlodi za luSčenje L (iglavci)................. JUS D.B4-023 Hlodi. Hlodi za vžigalice S (listavci).................JUS D.B4,024 Hlodi. Hlodi za vžigalice S (iglavci).....................JUS D.B4.n25 Hlodi. Hlodi za pragove P (listavci) . . ......-..... . JUS D.E4.02fi Hlodi. Kombiniram hlodi ........................JUS D.B4.037 Hlodi. Hlodi za žaganje (Ostavci)..........................JUS D.B4.()2B Hlodi. Hlodi za Žaganje (iglavci) ............... . . JUS D.B4.029, ki jih je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji iz leta 1Ö55, ki je sestavni del te odločbe. 4. Jugoslovanski standardi iz 3. tocke te odločbe so obvezni in veljajo od 1. novembra 1962. gt. Oe-5226. Direktor Beograd, 25. septembra 1962. Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo; ing. Slavoljub Vltorovii s. r. ODLOČBA O JUGOSLOVANSKEM STANDARDU S PODROČJA KONZERVIRANJA LESA (Uradni list FLRJ, ät. 2 od 16. 1, 1963) 1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpisuje tale jugoslovanski standard: Konaerviranje lesa. Impregniranje vlažnih lesenih drogov za vode s solnimi raztopinami ..... JUS D,T4.024 2. Jugoslovanski standard iz 1.-točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe. 3. Jugoslovanski standard iz 1. točke te odločba je obvezen in velja od 1. maja 1&63. SL Ü6-5S/1. Direktor Beograd, 7. januarja 1Ü63. Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo ing. Slavoljub Vitorovii s. r. 4) IcraSk] svet, goUčave in iivi pesek) de jih uporabljajo organizacije, ki gospodarijo 7. gozdovi; 5) zemljišče, na katerem se goji začasno (manj kot S let) kmetijska kuitura, da bi se ipripraviio' za ponovno pGgozdUev, 2. Ne šteje se za gozdno zemljižCe zemljišče na gozdnogospodarskeni območju: 1) ki ni zaraščeno 7, gozdnim drevjem in se trajno (več kot 5 let} uporablja za kraeftijsko proizvodnjo aJi za druge namene; 2) na katerem so stavbe ali gozdne poti in drugi gradbeni objekti; 3) ki se uporablja za stalno razkladajnje ali za manipulativne in podobne namene. Za gozdno zemljišče se tudi ne Šteje zemljišče, na katerem je stalna gozdna drevesnica. 3. V sporu, ali naj velja kakäno zemljiäfe za gozdno zemljiSče v smislu te odredbe, odloča občinski upravni organ, ki je pristojen za gozdarstvo, v soglasju z občinskim upravnim organom, ki je pristojen za finance 4. Ta odredba zafine veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«. St 06-615/4, Beograd, 15. aprila 1963. Zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo: Slavko Komar s. r, ODLOČBA O JUGOSLOVANSKEM STANDARDU S PODROCJJA LESNE INDUSTRIJE (Uradni list FLRJ, Št. 2 od 16, I. 1963) 1. Jügosloi.'anBki zavod za standardizacijo predpisuje tale jugoslovanski standard: Mozaični iparket JUS D,D5.021. 2. Jugoslo'vaiiski standard iz 1. točke te odločbe je objavU Jugoslovanski zavod ža standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe, 3. Jugoslovaneki standard iz 1. točke te odločbe je obvezen in velja od I. maja 1963. St. 06-57/1 Direktor Beograd, 7. januarja 1903. Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo ing. Slavoljub Vitorovid s. r. ODLOČBA O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH S PODROČJA IZKORIŠČANJA GOZDOV (Uradni list FLRJ, St. 41 od 10, 10. 1963) 1. Veljati nehajo tile jugoslovanski standardi: Hlodi za estetski lumjr F. Listavci................JUS D,B4.020 Hlodi za estetski furnir F. Iglavci Hlodi za slepe furnirje L. Listavci Hlodi za slepe furnirje L. Iglavci Hlfldi za vžigalice S. Listavci . . Hodi za vžigalice S. Iglavci . , , Hlodi za pragove P,...... Kombinirani hlodi K. , . . , . ^ ..............JUS D.B4.021 ................JUS D,B4.022 ................JUS D,B4.023 ................JUS D,B4.024 ..............JUS D.B4.025 ..............JUS D.B4.Ü2Ö ................JUS D.B4.027 Hlodi za žaganje R. Listavci .......................JUS D.B4.028 Hlodi za žaganje R, Iglavci.....................JUS D.B4.U29 St.! 5/6 — lfi63r Ing, Lo j zo 2u m er : Etat in preskrba z lesom. Ing, N i ko Kralj : Merski standardi pri .pohištvu. Ing. Adolf Svel. ličič: Lesna indu-starija Slovenije v letu 1962 Polde Pristave: Nanašajije laikov z oblivanjem. Ing. MiloS Slovnik: Izkoriščanje strojne opreme. St.: 7/8 — 1963: Inig. Lojze Žumer: Iskanje novega razmerja med mehanično in kemično predelavo lesa. Ing Zrnago Novak; Ivema plošča v proizvodnji pohištva. Ing. Viktor Rebolj: Transportne na,pi-ave in strojna oprema na sodobno urejenih žaga;"skih obratih France Erman: Ob novem anonimnem natečaju idejnih osnutkov za razjie vrste pohi&tva, Katarina Kobe-Arzen-šek . Obdelava in predelava lesa, ter lesnoindustrijski obrati na Kranjskem V drugi polovici 19. stoletja, DRVNA INDUSTRIJA - Zagreb St.: 3/4 — 1963: Ing. Stanko Badjun in ing. Marijan Brežnjak: Izkoriščanje surovine pri proizvodnji mozaik-parketov s .posebnim oeirom na različnost laraelnih dimenzij, D r. i n g. Jj a z a r V U j i č i č : Algejbrska metoda linearnega programiranja v lesnoindustrijskih podjetjih. Ing. Milan Kovačevič; Primerjalno preizkušasnje štirih poskusnih spojev ivernih plosS iz konopljinega pezdirja. St.: 5/e — 1963: Ing, Marijan Brežnjak in ing. Gullik Hvamb: Študija o žagnih listih iairmenikov z razperjenimi in stlačendnni zobmi glede na natančnost Žaganjai Ing. Dragutin Murko: Možnost izkoriščanja sulfitnega odpadnega luga. Ing. Nedo Višnjevac: Žagarski okrogli les kot surovina za proizvodnjo vezanih plošč. St.: — 1963: I n g. M i 1 an Kovačevič: Možnost zmanjšanja debelinskega nabrekanja pri tvemih ploščah iz konopljinega pezdirja. Ing. Marijan Brežnjak i Eaganje pragov in velikost rdečega srca pri bukovem okroglem lesu za prage. Ing, Zvonimir Ettinger: Tipizacija in standardizacija v pohištveni industriji. g PREDPISI ODREDBA O DOLOČITVI GOZDNEGA ZEMLJIŠČA {Uradni Ust FLJEU, št. 16 od 24. 4, 1963) 1, Za gozdno zemljišče se šteje po drugem odstavku 47, člena zakona o sredstvih gctfi-podarsldh organizacij: 1) zemljišče, ki meri najmanj 5 arov, zaraščeno z gozdnim drevjem, katerega krone pokrivajo najmanj tretjino njegove površine; 2) poseke, požganice in dnjge zemljiške površine, s katerih je izginil gozd zaradi: opustošenja, brezpravnega sekanja na golo in krčenja, napada škodljivcev in bolezni, suše, pozebe, vetra, Iti je polomil ali tzruval drevje, povodnji in drugih elementarnih nesreč, ter zemljišča, na katerih se ni posrečila pomladitev go^da — če se potem, ko je izginil gozd, ne uporabljajo trajno (več kot 5 let) v kmetijske ali druge namene; 3) zemljišče s plantažami gozdnega drevja hitre rasti z obhodnjo najmanj 15 lest. S plantažami gozdnega drevja hitre rasti so mišljeni najiadi na povi'äini, ki meri več kot en hektar, na kateri raste najmanj 200 debel takega drevja na hektar, St.: 3/5 — 1963: Dr. ing. Milan Dudič; Vpliv gama žarkov na borovo smolo. Ing. M o m i r N"! ko 1 i či : Izračunavanje kolaktofja pri odstrajijevalcu lesnih odpadkov Ing. Novak Mihajlovid; Znanost in praksa Sovjetske Kvez.e v borbi proti ero7iji zeniljišč. Dr. ing. Emilija Vukičevlc in ing. Zora Lazarevič: Nekatere medonosne vrste, primerne za ei'odirana območja, Inn. Milan Stanoikovič: Računiske metode za. dimenzioniranje kamnitih betonskih pregradb. Ing. Vladislav Beltrami Nega g-ozdov — velika gospo-daraka naloga. P«tar Jovič: Nekaj podatkov irt mišljenj o proizvodnji smole pir i nas. Ing Pavle Koso no gov: Kontrolna metoda in njene osnove, NARODNI SUMAR -Sarajevo St.: 3/i — 1963; Ing. Oton Suäteräic; Hrispevek k poznavanju goednega ionda In njegova uporaba v B i H. Ing, Ostoja Stojanovič; Za sodobno invcntarizacijo gozdov je potrebna sodobnejäa koncepcija dendromstrije. Ing. Slavko Jovanovič: Plantažna proizvodnja lesa. Ing. Radoslav Curič: Donosne možnosti nasadtw Srnega bora na sarpentinskcm območju v Centralni Bosni Ing. Isak Papo; Uporal>a katrana za gradnjo poti in notranjih komunikacij pri kombinatu aa'predolavo lessa, St.: S/6 — 19Ö3: Ing Slavko Jovanovič: Plantažna proizvodnja lesa Ing. Stevan Bojanin: Določanje izdelovalnega časa po rnetodi kratkih po-,'3neUtov. Ing. Mirko SuCcvič: Položaj ir razporeditev strokovnjakov pn gospodarjenju z gozdovi v SR Bosni in Hercegovini, Ing. Vladimir Zegarac: Prispevek k akciji za napredek gospodarjenja z goadon. Ing. Momir Ostojiči O "gozdnem redu« in drugih zanikmostih na naših gozdnih seČiSČih, Ing. Sveto-zar Kneževič: Desetletni spor zaradi gozdov na meji SR Črne gore in SiR Bos-ne in Hercegovine Ing. Sreten Vučjak: Oblikovanje in delitev celotnega dohodika, dohodka in čistega dobička v gospodarskih organizacijah, St,: 7/8 — 1963: Ing, Radoslav Curič: Taksacijski elementi nekaterih nasadov Črnega ir rdečega bora na območju severne Bosne. Dr. ing, Milorad Jovančevič: Pojav in pomembnost mutacij za žlahtnjenje gozdnega drevja. Prof, dr, Vojin GligIč. Nase smrekie na Svedsicem. Ing. Sreten VuČjak; Osebni dohodlu v gozdarstvu Bosne in Hercegovine, Ing. Srdjan Tanaskovic-Izkuixvje z delom motornih žag v gozdovih fakultetnega vzoirnega posestva i^Igman^-. Ing. Vladimir Zita: Bolezni abiotičnega značaja na gozdnih sadikah, TOPOLA — Beiograd St,; 1/6 — 1Ö63; V. Vujovic; Plantaža topolov na novosadskem sejmu. Ing. Vojin Vasic: V Sipomin dr. Giacomu Piccaj-olu, Ing. Djordje Mažirevič; NaSi mehki in trdi listavci kot surovina za proizvodnjo celuloze. M. Jurkovič in M, Vidakovid: Prispevek k proučevanju vegetativnega razmnoževanja evropskega mac&sna. Mirko Vidakovič: Semenska pJantaŽa poljskega jesena (Fra-jrijiTis angustifolia Vabi.) v Lipovljanih. Ing. Milomir Vasič, ing, Dra-goljub Jovjč, ing. Velinka Munkačevič in ing. Mitar Djono-vi<=: Kako je gojitveni center ^>'KoäutAia'k«' izvršil plan plantaži ran j a topolov na 12B3 ha v rekordnem času 23 dni. Ing. N, Hruška: Potrdilo vrednosti klona 1-214, LES Ljubljana Št,: 3/4 — 1963: Ing. Ludvik Cebular: Racionalizacija transporta v lesni industriji. Ferdo Rakuša: Nove tehnološke rešitve v .proizvodnji omarastega pohištva v SZ. Ing. Viktor Rebolj; 2agotot,1mo neprekinjeno proizvodnjo žagalnici. Ing, M,ilo& Slovnik: Izkoriščanje strojne opreme. Katarina Kobe-ArzenSck : Prve parne žage na Kranjskem. jezičnimi slovarji treba omeniti Italijansko delo iz L 1957: G Trippodo: Vctcaboüano tecnico o comrnerciale del Legno-Wood-Bois-Holz, 300 strani v oktavnem formatu, Stirijezicni slovar je namenjen predvsem industriji in trgovini. Nemci pa pripravljajo mnogo obsefcnejai go7darako-lesm slovar v petih jezikih: nemškem, angieälcam, ürancoskem, ruskem in španskem Vseboval bo ok. 11.000 gesel s posebninii opozorit vami na ■pomanjldjivostl pri tiistih izrTa7.ih, ki se ne ujemajo popolnoma To deio pripravlja Zvezni zavod za gozdno in lesn/j gospodai'stvo v Reinbeku, izšlo pa bo siK>mladi 19M. L. 2umer KNJIŽEVNOST domaČe strokovne revije SUMARSKI LIST - Zagreb St.: 3/t - 1963: Ing. Fr,anjo Knebl in Gjuka Vasic- Lovstvo v SR Hrvatski glede na lovski turizem. Dr. Zdeako T o m a ä e £ o v i t; Uporaba fotogrametrije ipri izdelavi gozdnogospodarskih proj^tov. Ing. Mirijana Kalinič: Odnos nekaterih naSih drevesnih vrst in sestojev do talnih tipov. Ing. Oskar PiSkorlč: Dinamika višinskega pirirastka poganjkov iz panjev Črnega hrasta [Quercus ilex L.) Ing. Vladislav BeLtram: Šefinja bukve in drugih listavcev ob koncu poletja — biološki način sušenja lesa, St.: 5/6 — 1963: Ing. Svetozar Knezeviö: Nacionalni park Sutj«ifika, Ing. Vladislav Bel tram; Lesno oglje — selektivni sterllizatoi- in tcajno posredno gnojUo. Dr. Ivanka Milatovič; Pollaccia elefians Scrv., povzročiteljica poletnega, odpadanja listja pri topolu. Ing. Stjepan Skopac: Novi sistem urejanja prebiralnih gozdov prof. dr. Duäana Klepca in njegova praktična uporaba. Ing. Branimir Ma r i n ko v i č : Prispevek k poznavanju škodljivcev na hrastu plutavcu (Quercus suber L.}. St.; 1/8 — 1863: Prof. dr. Ouäan Kleipac; Gibanje lesne mase in proizvodnje na poskusnih ploskvah v gostpodarski anoti "Josip Kozarac", Ing. Dimitrije B u r a ; Ekonomski pon>en varstva gozdov pred požari. Ing. H a 1 i d S 3-r a j 1 i č : Stabilizacija terena s ipomočjo konturnih rovov in gradonov. Ing Ivan Oštfič: Možnosti rentabilne proizvodnje topolovega celuloznega lesa v namenskih plainta-žah. Prof. dr. Milan Anid: Vpliv hlevskega gnoja na razvoj dobovih nasadov. Ing, Zvonimir Tomac: O fitocenoloäki terminologiji. SUMARSTVO - Beograd St.: 1/3 — 1963; L j u bo m i r Petrovič- rJova ustava — nove razvojne perspektive. Dr. ing, Dragoljub Mirkovič: Nekateri problemi znanstvenoraziskovalnega dela v gozdarstvu in lesni industriji Srbije, Inž, Božidar Ni-čota: Nekatere značilnosti planinskih tipov rdečega bora na planini Nidže (Pi-nus silvestrris L., ssp. harnata From), D r, i n g, J o v a n P a v i č ; Sušenje zraka v oddelkih za proizvodnjo lurni-rja. Ing, Milorad Glišič: Prvi rezultati gojenja nekaterih hitro rastočih evroamerislcih topolovih hibridov izven naplavin velikih rek. Ing, BrankO' Martinovih: Pogled na dosedanjo graditev in na današnje stanje gozdnih (prometnic v Cmi gori. Ing, Vladislav Beltram: Več pozornosti izkotiSčanju in gojenju bi-eze. nizaci.ji F AO in lUF&O (Inlei-na.iional Union ol Forest Research Organizations). Skupni komite je neposredno začel obdelovati področje bibliografije, svoje uveljav-}ianje pa je šele lotos razSiril tudi na podrofje tarminologije, ki je seveda precej bolj koCljivoi kot medriarodna klasifikacija strokovne literature. Prve sadove korrütejevega dela smo dobili z avtori'iinrano angleško sestavo' decimalne klasifikacije za literaturo gozdnega in lesnega gospodarstva po oxlordskem sistemu, ki je izSla v 1, 1954, Tri lal^a pozneje so Nemci (Deutsche Zentralstelle für forstliche BibUo^raphie in Preiburg i. Br.) izd-elali avtorizii'an prevod angleške sestave, njim so sledili francoski, äpanski in italijanski prevodi, medtem ko se iportu-aalska, turška in Šved sita vei'zija še pripravljajo. Ta klasifikacija Litei-atore, ki jo uporabljamo tudi pri nas, se stalno Bboljäuje in dopolnijuje ter so po prvolni publikaciji v 1 1954 izšli doslej štirje aneksi. V skupnem koimiteju je. psevladovalo stališče, da se je šele sedaj, toa-ej pa ureditvi bibliografske klasifikacije, mogoče lotiti sistematičnega deia na poenotenju terminologije. Kot izhodiščni jezik je sprejel komite angleščino, zato ker je v tem jezT-ku že izdelana najsodobnejša in najobsežnejša gozdarsko - lesna tcirmiTiiologija, in sicer n.a oti strani v >^Foirest Terminology of the Sncierty of American Foresters^ in na dmgi strani v »Commounwealth Forest TenrminoloSy- Organiizacijsko središče celotnega t^rrninološkega dela je postal >fCom mounwealth Forestj^ Bureau« v Ox-fordu. Predsednik skupnega komiteja je E, Saari iz Hel-sinkov, zastopnik angleškega jezikovnega območja je F, C. Robertson, fi-ancoskega R. Vüiey iz Nancy j a, španskega V. Garcia PereEz, n.emskega K, Abetz. Dela se v glavnem po metodiki, objavljeni v članku »Multilingual Forest Terminology« (Unasylva 1955 št, 41. V izhodiSčni angleški lenrmtnologiji imata vsak pojesm in njegova definicija svoje spoznavno število, ki se ob izstopom en &kj h izrazih prenaša tudi v dru^e jezike. Na ta način se ohranja večjezična terminologija v enotnem sistemu nieglede na število jeaikov. Bazične kartice v angleščini dostavljajo vsem delujočim komitejem oziroma jezikovnim skupinam, V okviru nemške zveze gozdarskih raziskovalnih ustanov deluje posebni odbor 7,a bibhf^rafijo in terminologijo. Predsednik je K. Abetz iz Freiburga i. Bt., tajnik pa S. Scbradej- iz BeLnbeika, Zajeima vse nemško jezikovno območje ter sodelujejo z njim tudi A. Richter za D. R. Nemčijo, Fr Hafner za Avstrijo in H. Leabundgut za Švico. Doslej je prirpravil dispozicijo gesel, ki obsega Čez 8000 pojmov. V mednarodni okvir zajeto töTTUTiol(«ko delo zadeva na različne težave. Strokovnega izraza, ki se rabi v eni deželi, Često ni mogoče dobesedno prevesti v drugi jezik ali pa bi dob^edni prevod mogei imeti bis'tveivo drugačen pomen. Dosedanje delo kaže tudi, da je med angleškimi razmeroma veliko gesel, za katere v drugih jezikih ni ustii-eanih izraaav; Šele na podlagi definicije se išče v drugih jezakih ustrezno geisJo, sinonim ali pa sorodni pi>jem. Nasprotno pa se iz bazične kartoteke tudi vidi, d!a v angloščinl često manjkaj» izrazi, ki so se v drugih jeizikoi-mih območjih oziroma ob dfugačnem razvoju posameznih dejavnosti u koren i nil i Med težavami je treba pwebej omemiti tudi zamudo, k! zavira izdelavo bazične kartotek e v angleščini, Med tcmiini iz dveh vi-st gradiva, ameriškega in angleškega se tudi pojavljajo razlilco, ki jih na hitro nI rnogoče odpraviti. 2a sedaj se bazična kartoteka na tekočem prededuje v francoščino, nemščino in španSčino. Poročilo o mednaro-djiem terminološkem delu bi bilo nepopolno, Če se ne bi ozrli tudi na drugi tir, na katerem se ustvarja in čisti strokovno izrazje, Večjezični strokovni slovarji imajo sicer drugačen značaj kot mednarodna terminologija, te ne morejo nadomestiti, ker se pojimi ne opirajo na definicije, pač pa prispevajo k prvi premostit\1 med raznimi jezikovnimi območji. V tej zvezi je med novejšimi več- Vprašanje isbire modelov za stroje, iprifcljučke in razne priprave, ki bi pa-iSle v postev za. uvoz, bi razpravljali na ožjih sestankiih ad hoc lormdrajiih skujiln strokovnjakov, Po izbiri vrste prilcljufikov bi. izdelali progfaro nakupa iz uvoaa, za njegovo realizacijo ,pa je tareba zagotoviti potrebne devize. B) Žičnice in žične naprave — Pri spravilu in transfportu z žičnicami iri žičnimi napravami se je potrebno opreti na domato pixwzvodnjo — na podjetje ^>-ZL£nioo«; Ki im.a Še nadalje v svojem programu izdelavo žifcnih žerjavo.v KS-1, Da bi jih moglt še dalje izdelovati, Je potarebno v ta namefn čimiprej zagotoviti uvoz motorjev na zračno hlajenje »•■Waircha-lovsky« (Avstrija). Za .sedaj teh motorjev pri nas ne izdelujemo, letno pa jih potrebujemo okoli 30 do 40 kosov. — Za razvoj in vi)eljavo tega načina spravila lesa na israUte in srednje razdalje je treba zagotoviti uvoe modelov raznih vrst vozitkov najnovejših konstrukcij, katere bi pireizkusili na neJtalierih gozdnih gospodarstvih in na pocUagi tega izboljšali domačo proizvodnjo;. IVIeh^izacijä nakladanja iti ra,zkladan,ia snrtimentov — Ob sodelovanju z domačo strojno industrijo motornih vozil je treba pnjuCiti možnost adaptacije obstoječih vozil za vgradi t w nakladalnih napraiV na vosila,. — Zagotoviti je treba uvoz modelov nakladalnih naprav; nakladalnih dvjgal faznih konstrukcij in nakladalnih vitlov z dvema bobnoma S pogonom motomeiga vozila. Na osnovi preizku&nje njihove uporabnosti pri delu bj domača strojna industrija izdelala ptiototipe, jih preizkusila v praksi, dopolnjevala, in nato izdalovaia. Sodelovanjc z domačo strojno industrija — Za hitrejše uvajanje in stalni razvoj delovne tehnike pri izkoriSčanju gozdov tia osnovi sodobnih mehamičnih sredsterv, za spremljanje najnovejših tehnifinih dognanj na tem .področju drugod in za dosego ustreznih rešitev za' naše terenske In proizvodne razmere je potrebno tesno in stalno sodelovanje gozdarstva z domačo strojno industrijo, — Za sedaj, dokleff se ne ustvari trdnejša organizacija povezovanja domaČih proizvajalcev sOrojev, naj se pri zvezni gospodarski zbornici ustanovi koordinacijsko telo predstavnikov strojne industrije in gozdnogospodarslcih organizacij, kt bi proučili :n določili način sodelovanja, — Glede na tO, da nekateri proizvajalci strojev že delajo na določenih adaptacijah traktorjev in na izdelavi paiototlpov dodatne opreme za dela pri izkoriščanju gozdov, jc 'potrebno, da službi svota za gozdarstvo in sveta za kovinsko' industrijo zvezne goöpodarsk« zbornice organizia-ata že mesecu juniju t. 1. sestanke s proizvajalci in proučila vprašanje načina dela in sodelovanja. g t VEČJEZIČNA COZDAESKO - LESNA TERMINOLOGIJA Ob sodelovanju predstavnikov gozdnega in lesnega go.'spodarstva na mednarodni tavtii se že dolgo pogreša poenotena in od pristojnega gremija priznana večjezična strokovna termi no] c^ija. Ze tretji svetovni gozdarski Icongres (1949, Helsinki) je sklenil, da naj pripravljeno delo prevzame organizacija FAO, kj je sprejeto nalogo zaupala sku'pnemu komiteju za. bibliogi-atijo, ki sta ga &e isto leto ustanovili orga- Pri nadaljnjih nakupih iz uvoza si moramo prizadevali vpeljati dolgoročnoj^ politiko ter zagotoviti preskrbo z zadostno količino rezat-vnih delov in s solidno servisno službo. Naši, industriji moranno. sugerirati, naj postopoma preide ii koop'eraci'jslci izdelavi nekaterih delov veirig in drugega, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da gre za posebno kvaliteto materiala in izdelave. — Za vzdirževanje motork, ki so že v uporabi, se najostreje postavlja vprašanje reizervnih delov in je zato potrebno zagotoviti njihov nakup iz uvoza oziroma zagotoviti usti^cOTa devizna sredstva. — Da bi mogli dovolj zanesljivo ugotoviti upoa-abnost in eikoniomičnost faznih vrst (znami! in tipov) motofk pri deJu za različne delovne vazinere in da bi n^ogli vzporejati r6zuJta,te, je treba izdelati in sprejeti za vso državo enotno zadevno metodologijo, InStitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije obravnava to vprašanje, pa je treba o tej problematiki čimpirei prirediti sestanek. V zvezi s tem je zvezni sekretariat za kmetijstvo in gozdaj^tvo načel vprašanje testiranja strojev. Sprejert; je bU predlog, da pri tem sodeluje tudi omenjeni svet gospodarsko zbornice. — Za dodelavo sortimentoVj t, j, za lupljenje in draanje je ti-eba iz uvoza kupiti določeno št-evilo raznih modelov strojev, da bi jih preizkusili in proučili pri delu v aiažih razmerah in na podlagi tega izdelali prototipe za domaČo proizvodnjo {npr. Bark-Lasso kot priključek za traktor), V okviru dottiaSe proizvodnje je bil izdelan stroj za dirzanje PO-1; njegovo uporabnost in ekonomičnost je treba pireizkusiti v raznih delovnih razmerah, da bi ga lahko pniporočili za širšo uporabo. Mehanizacija spravila sortitneotov A) Trakiorji — Sprejeto je bilo mišljen:®, da se moramo pri mehaniziran ju spravila lesa oiientirati na traktorje domače izdelave, s tem da jih adaptiramo in opreinimoi i usti-eznimi •priključiti za ta dela. V poštev .pridejo: — traktorji kodesniki ITM^533 (MF-ä5) in ITIVI-551 (MF^fiS), — iraktorji gosenočarji TG-50 in 45 KS (v izdedavi). Proučiti je tireba tudi uporabnost traktorja BNr. — V inozemstvu kontinuirano raziskujejo konstiukcije novih tipov ti^torje.v različnih moči, ki pridejo v postav za spravilo lesa. Omogočiti je treba uvoz modelov, ki bi po pmo'ueitvi ijn preizliušnji v naših terenskih razmerah rabili domači industriji strojev kot osnova za izbiro in prilagoditev ustreznih najboljših konstnjk-djskih rešitev. — Ob tesnem sodelovanju z domaČo s.troj'iiio industrijo je treba izpopolnjevati in tehnično izboljševati že izdelane priključke za traktorje. Da bi na&li najboljše tehnične rešitve priključkov, moramo zagotoviti uvoz modelov ter njihovo uporabnost proučiti v naäih razmerah na nekatadh gozdnih gospodarstvih. Na podlag le-teh bi po preizkušnji domača strojna industrija v stalnem sodelovanju z gozdarskimi strokovnjaki delala na prototipih, jih proučila na terenu, dopolnjevala ter nato izdelovala. — Za dea faze privlačenja sortimantw od panja do mesta njihove koncentracije, t. j. na krajše razdalje, je tn'eba uvažati kot vzorce vitle z enim in dvema bobnoma, razne prenosne in samohodne vitle najnovejših konstrukcij, SODOBNA VPRAŠANJA SKLEPI o vprašanju nadaljnjega razvoja mehanizacije v gozdarstvu Svet za gozdarstivo, lesno in papiaTio industrijo zve/jie gospodarske zbornice je v sodelovanju s svetorn za kovdneko ini elektro-industrijo priredil konzul tati vni sestancit o vprašanju povečanja stopnje mehanizirani a del pri izkoriščanju gozdov, ki je bil 29. in 30'. maja 1.1. v Beogradu. Na sestanku so sodelovali fyredstavniki zveznega £ekretairia,ta ia kmetijstvo in gozdarstvo, rapubliältih gospodarskih Ebornic (ra7;en Makedonije in Črne gore), nekaterih gozdnogospodarskih organizacij in tovarne strojev "-14 Oktobar«. Namen sestanka je bil proučiti sedanje stanje Lchnitne opreme v gozdarstvu pri izkoriščanju gozdov po posameznih fazah in ugotoviti možnost nadaljnje, bolj organizirane akcije za povečanje s.topnjje mehanizacije na tem področju ter možnost tesnejšega sodelovanja z- domačo stix>ino industrijo pri reSevanju te aktualne pro-blernatike. Na sestanku je bilo ugotovi j £ino naslednje: — Gozdarstvo je pred vaino nalogo proizvodnje gozdnih sortimentöv za zadovoljitev potreb lesnopredelovalne industrije. Zarada sedanje nezadostne qpremljenosti s sodobnimi tehničnimi ^edstvl planov ne raoi'emo realizirati, Zato je za racionalizacijo gozdnih del orärorna za povečanje produktivnosti dela pri izkoriSčanju gozdov treba začefti z intetnaivnim in oi'ganiziranim uvajanjem ustarezne sodobne mehanizacije. — Prt reäevanju problematike nadaljnjega opremljanja gozdne proizvodnje s potrebnima sodobnimi stroji in p«ključki, kt ustTecjajo določenim terenskim razmeram in načinu izkoriščanja, je potrebno tesno in stalno sodelovanje gozdne proizvodnje z domačo indusitrijo strojev. Domača strojna industrija izdeluje stroje, ki bi jih mogli s primemo adaptacijo in z izdel-avo potrebnih pcriključkov koristno UTDorabiti pri izkoriščanju gozdov. ~ V goadarsko naprednih deželah imajo vrsto teh veliko slabäi od letoänjega. Pojavil se je napad luzarije in smo morali dvakrat skropiTÄ z dithanonn 0,3%. Zato pa bomo prihodnje leto predvideli v drevesnicah koniirolne gredice, da bomo lahko ugotoiViU neposrodjno razliko ob uporabi oglja in brez njega Nameravamo pa tu(S že v jeseni 1963 napravili poskuse z uporabo oglenega .prahu pri pogozdovanju na Gorjancih (Vahta), kjer imamo v načrtu do leta 1965 os-novati 180 ha velik nasad. Doslej je posajeno 40 ha, v jeseni 10G3 pa bomo zasadili Se nadaljnjih 30 ha, Pri pripravi tal napade veliko dračja in drugih odpadkov, ki bi jih mogli koristno uporabiti za gnojenje sadik. U lesa ibi skuhali oglje in ga dodali sadikam, V kolikor se bodo pokazali uspehi, bomo gnojili z ogljem, kjerkoli bodo za Uroš K as teli C ^ Natapanjc težko kaldvega semena iglavcev in listavcev namesto stratifikaciJe se je v i»iakst že odlično uveljavilo, o čemer pričajo tudi prejSnji pra.