OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA Vinko OŠlak "VERNICHTUNGSKRIEG - VERBRECHEN DER WEHRMACHT 1941 BIS 1944" (OB CELOVŠKI RAZSTAVI "UNIČEVALNA VOJNA ZLOČINI NEMŠKEGA WEHRMACHTA") Zlepa ni kakšno kulturno ali izobraževalno dejanje na Koroškem vzbudilo toliko pozornosti, a še več zgražanja, kakor na videz dokaj nedolžna razsrava iz Hamburga " Vei 1i ich I m igsfcrieg'. Pripravljala razstave izhajajo iz teze, da je zločine nad civilnim prebivalstvom in vojnimi ujetniki opravljala ludi redna nemška vojska (Wc!tr-nieichf}, ki jo javno mnenje, predvsem pa zainteresirani krogi, radi prikazujejo kol relativno korektno ustanovo, vse zločine pa pripisujejo le nekaterim "norim" posameznikom in skupinam Odpor zoper razstav o, ki je na ravni d izkaza) za človeka z luknjastim spominom. Svetovni judovski kongres s sedežem v Ameriki ga je v sporazumu z avstrijskimi socialisti obtožil udeleženosti v nemških zločinih na Balkanu. Vaklheiinu sicer ni bilo mogoče dokazali neposredne odgovornosti za zločine, vsekakor pa jedo-volj značilno in za avstrijsko politično sceno nespodbudno, da se je pi v i mož republike motal iz sv ojih " pozab" in majhnih neresnic kdi šolarček, ki ga učitelj zaloti pri leni, da se dela Neumnega. Prav pretiravanje judovskega svetovnega kongresa pri obtožbah na račun Waldheima in pretirana gesla ^uierike. ki je \\ aldheima postav ila na seznam nezaželenih prav i.i Amerika, ki te dala zavetje lolikerim nacističnim zločincem in ki je danes morda največja izvoznica nacist ierie 'uiselnosii jn ludi zarotniške dejavnosti!) pa je povzročilo pri ■'vstrij.ških volilcih slabo premišljeno, čeprav psihološko t:|zumlji\o reakcijo, da so nazadnje izvolili za predsednika države prav dr. Kurta Waldheima, čeprav je to Avstrijo na "icduarodnem diplomatskem parketu kar za nekaj let osamilo Predsednik \Valtlheim je lahko obiskoval bolj ali maffl samo arabske eminite, evropske in ameriške demokrati* pa so mu zaprle vrata Pomembno pa je. da je Waldhei-"lova ieza. kako je samo "opravljal dolžnost", razdelila Avstrijce na tiste, ki so se začeli vpraševati, ali res more Avstrije opravljati dolžnost" v vojaški formaciji sovražne države, •vije Avstrijo okupirdfa in v njej uvedla zločinski tiranski režim - in na one, ki so pritegnili Wa Idile trnu in tako še za nekaj časa odložili nujni opravek z lastno vestjo in pametjo, ki sta bili v vojnem času potisnjeni na stran. In zdaj, ko se je \Vald-heiniova operetna vloga na čelu avstrijske države nekako iztekla brez večjih družbenih pretresov, je razstava o zločinih WehrirUichtd pokazala, kako se za operetnim besedilom \\aldheimove zgodbe skriva tragično besedilo tolikerih Avstrijcev, ki še danes mislijo, da so v Avstriji sovražiti Hitlerjevi vojski na ukrajinskih, ruskih, slovenskih, srbskih ah grških tleh resnično opravljali svojo dolžnost" in se žrtvovali za domovino. Kajpada ne gre za poseben inteligenčni primanjkljaj listih Avstrijcev, ki se ob ni Z s(avi O zločinih \Vehrmuchta čutijo osebno prizadete in užaljene, da ne bi mogli razumeli, kako je bilo služenje v Hitlerjevi vojski v najboljšem primeru žaloslna prisila, ki bi se ji bilo mogoče upreti samo z zavestnim žrtvovanjem lastnega življenja in življenja svojcev, Česar nihče nima pravice od nikogar zahtevati Gre za racionalizacijo "pristanka na posilstvo", kakor bi lahko s seksualnim motivom ponazt »rili to. kar se je dogodilo lolikerim Evropejcem [istega časa. Med njimi seveda niso samO Avstrijci, temveč ludi pripadniki drugih narodov , od Francozov do Angležev in seveda ludi Slovencev. Ce se skušamo vživeti v dušo ljudi, kt jim je iedanja strahotna gospodarska situacija več kot olajšala pristanek na Hitlerjevo posilstvo, potem lahko nekako razumemo, tla si tega pristanka ni tako lahko oprostiti in da ga je lako ludi zelo težko priznati drugim, posebej še žrtvam lega nasilslva. "Anlilašizein'. kakršnega je na paradni ravni uganjal evropski komunizem - ki je prav tako čez noč pozabil, tla je prav Stalin dojil I lillerja na svojih prsih, dokler la ni iz političnega dojenčka odrasel v nevarnega pobalina prav tako ni olajševal duševnega iu političnega očiščevanja v teh ljudeh. Da bi le procese lažje razumeli, si oglejmo, kako "predelujejo" svojo preteklost pripadniki drugega totalitarnega in zločinskega sistema, namreč komunizma, Pri tem moram pripomniti. tla se zločin.skosl tu ne nanaša na idejno podlago, kakoi je to primei pri nacionalnem socializmu, kjer je zločinska že ideja sama, temveč velja v selej te za konkretno komunistu no pari ijo / njenim likvidaior.sk im in terorističnim aparatom v obliki lajne policije, partijskega sodstva in drugih državnih struktur; ki se jili je partija popolnoma polastila za svoje obračunavanje z nasprotniki Obstajajo namreč tudi komunistične partije (npr. islandska in finska), ki so se distancirale od doku ine "diktature proletarlata" in so spoštovale demokratična prav ila igre ler po volilnem porazu mirno odšle z vladne pozicije. Tudi pripadniki totalitarnih komunističnih strank danes niso zmožni resnega soočenja s svojo pretek- 1 Ha-sutru je hita uci ogled od (, šeptemhnt do (t. obtohrn /<)<>(> r Kliustlullh' Kilter r Celorcir GLASNIK SED 36/1996, št. 4 71 OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA lost jo. čeprav hi prav to osvobodilo nje same p:t tudi ljudstvo, ki so ga toliko let terorizirali, ropali in poneumljali; Da bi si olajšali vest in da bi še haprej, tudi v demokratičnem okviru, ohranili kar največji tlel nekdanje oblasti in privilegijev, so izumili nekaj raiiniranih kategorij, s katerimi skušajo prikriti svoja početja in svojo vlogo prikazati v ugodnejši luči. Tako govorijo o nekakšnem "enoumju" kot pojavu, katerega žrtev naj bi bili tudi sami skupaj z. vsemi drugimi, ne da bi pojasnili, katero polarno ljuUstveee je to "enoumje" prineslo v te kraje in ga vsililo ljudem Govorijo — prav v tej točki se niti za dlako ne razlikujejo od nacifitov — kako seje vendar tudi v prejšnjem sistemu veliko zgradilo in vse tudi ni bilo tako slabo, kakor bi radi predstavljali nasprotniki komunizma. Seveda imajo tako nacisti kakor (udi komunisti prav v tem, da tudi najbolj grozoviti sistemi ne morejo dokončno iztrebili človečnosti in Človeške podjetnosti in da se celo v okviru teli sistemov dogaja tudi marsikaj dobrega Vendar je velika razlika ali so dobre reči nastajale ali se vsaj ohranjale kljub nacizmu in komunizmu ali pa prav zaradi njiju. Mislim, tla je tU ustreznejši veznik "kljub" kakoi pa "zaradi ". Tega ne pripovedujem zato, ker bi rad še sam dodajal vrstice k obtožnici zoper protagoniste komunistične diktature. Ta se je sama najbolj obsodila že s tem navidez formalnim in banalnim dejstvom, da so tudi komunisti prav tako kakor Waklhc imov oče, spremenili svoje ime in sedanes skrivajo pod imeni, ki so sicer vzela i/, slovarja demokratičnih družb. Ce s<> kdaj koli res verjeli v komunizem, poleni bi morali, če bi imeli k:i| poštenega značaja kol komunisti delovati ludi v demokraciji Demokracija komunistov namreč ne izključuje, kakor so oni api iori izključevali demokrate in demokratične institucije. To navajam le zaradi tega, da bi se lažje vživeli v duševnost tistih udeležencev 1 liilerjevega roparskega pohoda, ki so to službo vzeli ne kot vsiljeno dejstvo, temveč kot sprejeto "služenje domovini" Tudi ta razstava, kakor je sicer v osnovi pozitivna, ponavlja napako zahodnih zaveznikov, ki so na niirnberškem procesu, da ne bi jezili zaveznika Stalina, izključili vsakršno obravnavi t Stalinovega napada na lansko m I'oljsko in njegovih zločinov nad civilnim prebivalstvom, med njimi tudi nad Judi, lo ni le lepotna napaka tega znamenitega procesa to je cinična politična formula, ki ohranja svojo veljavo v se do danes - in lo je tudi pomanjkljivost te sicei še kako potrebne razstave. 72 GLASNIK SED 36/1996, št. 4