Cena 3 din, za Italijo 1.40 L Poštnina plačana v gotovini Iz filma ..Koncert v Tirolah Številka 9. Spored od 26. februarja do 4. marca 1939. RADIO najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek. Dot&nosi vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radijske naročnike pri H tadiaAauslu GddotM ¥fOr»¥Tr¥T»V»r ^frfrlrffr? pcstafi v Bleiweisova 54 Plemeniti zvofc stare violine SS^-r" SMI° R A D10 N E tipa 539 A Din 540°- Z H®Din 6000_ Glas tega šestelektronskega aparata je čudovit. Mehak je in zvonk, nežen in silen, jasen in teman, vriska in poje. Tudi .ta aparat ima svojo dušo. Za Vas, ki imate čut za glasbene finese, pride v pošte v le aparat RADIONE 539,'fl Zahtevajte takoj poseben prospekt. Poslušajte ta aparat pri nas in pri naših zastopnikih „RADI0" družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesia 7 Potrebe slovenskega radia Iz govora g. svetnika dr. Kamušiča na X. rednem zasedanju Banskega sveta Dravske banovine Naša največja kulturna organizacija Prosvetna zveza je že 1.1928 spoznala kot prva v državi važnost radio-fonije za ljudsko izobrazbo. Zavedajoč se svoje dolžnosti napram slovenskemu narodu je z velikimi žrtvami zgradila ljubljansko radio oddajno postajo v nameri, da si bo v tej novi napravi stvorila močnega in uspešnega sodelavca, ki ji bo trajno pomagal širiti in poglobljevati prosveto med vsemi sloji našega ljudstva. Z 3 v prvih letih svojega obstoja je ljubljanska radio oddajna postaja vršila v sološno zadovoljnost svoje kulturno delo. V 1.1933., v času diktatorskega režima, je bilo Prosvetni zvezi protizakonito odvzeto vodstvo naše radio oddajne postaje. Ko je bila leta 1935. ta krivica popravljena, je izvršila Prosvetna zveza temeljito reorganizacijo notranje uprave in izpopolnila program oddajne postaje. Veliko pozornost je polagala v to, da bi oddajni program ljubljanske radio oddajne postaje dejansko odgovarjal zahtevam in potrebam slovenskega Banski svetnik, advokat dr. Josip Kamušič. bodni domovini in jih .trajno opominja, da so in da morajo ostati zvesti sinovi naše slovenske narodne družine. Na žalost naša radio oddajna postaja vseh teh nalog ne more izvrševati v taki meri, kot bi hotela in bi tudi bilo potrebno, ker je prešibka. Močne inozemske postaje, ki so zgrajene v neposredni bližini severne in zapadne meje, jo ovirajo in motijo prejem njenih oddajnih programov. Te motnje so tako velike, da onemogočajo radio slušateljem iz Maribora in skoraj vseh štajerskih krajev, da bi poslušali nemoteno program ljubljanske radio postaje. V takem stanju je uspešno delo naše radio postaje nemogoče in je iz narodnih ter državnih ozirov potrebna nujna odpomoč. Vodstvo naše radio postaje je stavilo poštnemu ministrstvu ugodno ponudbo, da bi na lastne stroške zgradilo v Ljubljani novo radio oddajno napravo, ki bi imela dvakratno kapaciteto sedanje postaje. V Mariboru bi se zgradila iz naprav sedanje ljubljanske radio postaje nova relejna postaja. Kljub temu, da ne bi imela država s tako razširitvijo naše radijske mreže nobenih izdatkov, nasprotno bi ljudstva. Priznati moramo, da je bil ta trud uspešen ter da imamo v naši ljubljanski radio oddajni postaji danes ustanovo, ki trajno nudi našemu narodu poleg udobne zabave koristen poduk v vseh panogah naše umske in gospodarske kulture ter ga dnevno v njegovi omiki izpopolnjuje. Poleg te, za bodočnost našega naroda zelo pomembne naloge, vrši naša radio oddajna postaja tudi narodno propagandno delo, ki ni nič manj važno in ravno tako koristno in potrebno. Vsled izseljevanja in določb mirovnih pogodb biva velik del Slovencev izven meja naše narodne države. Naša radio oddajna postaja ustvarja trajno duhovno zvezo naše slovenske domovine z njenimi udi, ki niso z njo združeni. Dnevno spaja vse naše, po celem svetu raztresene brate z našim narodnim življenjem v svo- Ga. Tamara Velbicka, čl. beogr. opere; poslušali jo bomo v našem radiu 26. febr. ob 11.30. G. Ivan Petrov, čl. beogr. opere; nastopi v našem radiu 26. febr. ob 11.30. se njeni dohodki vsled utemeljeno pričakovanega porasta raiijskih naročnikov še povečali, poštno ministrstvo noče ta predlog odobriti. Tako postopanje centralnih oblasti je nepravilno in povzroča veliko škodo narodnim in državnim interesom v Sloveniji. Smatram, da je dolžnost banskega sveta, da se zavzame za ugodno rešitev te naše splošne narodne zadeve in predlagam zato sprejem sledeče resolucije: BANSKISVET Dravske banovine, zbran na svojem X. rednem zasedanju, razpravljajoč o prosvetnih zadevah Slovenije, ugotav- lja, da ljubljanska radijska postaja v sedanjem stanju ne odgovarja svojemu namenu in ne more pravilno upravljati svoje prosvetne, narodne in državne naloge kot obmejna postaja in je radi tega iz narodnih in državnih ozirov nujno potrebno: 1. da se čimpreje zgradi v Ljubljani nova radijska postaja s povečano kapaciteto, 2. da se sedanja ljubljanska radijska postaja prenese v Maribor in tam zgradi relejna postaja. Resolucija je bila soglasno z odobravanjem sprejeta. Ljubljanski radio in slovenska glasba Nedavno je neki list prinesel poročilo, ki priča, kako malo so mu znani glasbeni sporedi ljubljanske radijske postaje. Zato navajamo nekai opomb in načelnih misli, ki se jih drži vodstvo radijske postaje pri svojih glasbenih sporedih. Vsa programska razdelitev ljubljanske radijske postaje je usmerjena tako, da se izvaja čim več domače glasbe. V prvi vrsti goji slovensko narodno pesem. Z nagradnimi razpisi in po osebni iniciativi je postaja oskrbela veliko število daljših skladb za orkester, kjer ie narodna pesem obdelana v vsej številni raznolikosti. Vodstvo postaje pa se posveča tudi vsej slovenski vokalni in instrumentalni umetni tvorbi. Po iniciativi ra-diopostaje so bile prirejene in izvedene skladbe n. pr. že docela v pozabo zapadlega Jurija Mihevca, istotako celotnega Parma, zlasti pomembne pa so bile izvedbe njegovih skladb za zbor in orkester (Lepa Kunica. Povodni mož). Njegove opere, ki jih sicer postaja ne more izvajati, nudi v izvlečku za orkester svojim poslušalcem. Radijska postaja je poklicala v življenje Ipavčevega »Tičnika« in še letos bo izvedena Vilharjeva »Jamska Ivanka«. Postaja je domače skladatelje že vse po vrsti v besedi in skladbah predelala: za njihove jubileje je preskrbela tudi izvedbe orkestralnih del, ki v celoti sploh še niso bila izvajana. m f 9 f It II Bratje Malenšek nastopijo v radiu 2. III. ob 22.15. Tako je n. pr. izvedla vse orkestralne skladbe Adamiča in Lajovca. Ponovno je vodstvo postaje zaprosi- Cimermanov kvartet bomc slišali v radiu 26. februarja ob 17.30. G. Andrej Jarc poje samospeve 26. febr. ob 10. lo posamezne skladatelje, naj pogledajo po svojih arhivih in mu pošljejo še neizvajane skladbe, ki so bile potem v radijskih izvajanjih tudi oživljene. Kolikor je bilo mogoče je tehnično vodstvo postaje napravilo na gramofonskih ploščah posnetke naše domače glasbe. Ljubljanska radijska postaja je storila, kolikor je bilo v njenih močeh, za prospeh slovenske glasbe. Ne zapira pa vrat pred tujo glasbeno kulturo. Saj tega ne store niti radiopo-staje velikih narodov, ki bi mnogo lažje izhajale brez tuje glasbe, celo niti take države, ki jim je nacionalistično načelo izhodišče pri vseh kulturnih vprašanjih, torej tudi pri radiu; vzemimo n. pr. Italijo ali Nemčijo. Na koncertih iz Nemčije slišite zelo pogosto avtorje slovanske in romanske narodnosti. Tega niso opuščali niti tedaj, ko se je vsa zunanja politika vperjala proti Čehom in Francozom. Bo najbrže že kaj koristnega na tem, da poslušamo Beethovna, četudi ni Slovenec. In zabavno uro brez Straussovega valčka si tudi težko mislimo, prav tako pri nas, kakor v Franciji, na Švedskem ali pa v Kanadi. Trditve, ki se tu in tam slišijo, da postaja zanemarja domačo slovensko glasbo, bi pobila tudi ugotovitev lanskega končnega rezultata reparticij-ske komisije Udruženja jugosl. muz. avtorjev, ki je po g. Prelovcu sporočila postaji, da je izmed vseh 3 postaj ljubljanska radiopostaja izvajala največ domačih del in razdelila največ avtorskih tantiem domačim skladateljem v Jugoslaviji. Tudi letos je zaprosila postaja reparticijsko komisijo, da pove rezultate, katera postaja izvaja največ domačih del. Šele potem bomo mogli pravično presojati, ali izvaja Radio Ljubljana kaj domače glasbe. Podobne trditve prihajajo navadno iz vrst ljudi, ki dela radiopostaje sploh ne poznajo ali pa le površno spremljajo. Radijski napovedovalec Služba radijskega napovedovalca se zdi .navidez lahka, njegovo delo enostavno, njegove zmožnosti in znanje povprečno. Njegov napor? Mar ne stopi le nekajkrat na dan pred mikrofon, malo napoveduje in govori, še to prav za prav le bsre in pazi, da oddaja poteka v redu? In za to lahko delo dobi plačo, je ljubljenec radijskih poslušalcev, povsod poznan, cenjen in spoštovan. Nič lažjega, nič bolj prijetnega, kot biti radijski napovedovalec, microphoniste, kot ga imenujejo Francozi, ali speaker, kot ga nazivajo Angleži in Amerikanci. In vendar je precej drugače. O tem nas bodo prepričale naslednje vrstice. Radijski napovedovalec je brez dvoma eden izmed najbolj popularnih ljudi naša dobe — čeprav neviden. Mogoče je prav ta nevidnost, a obenem stalna povezanost z ljudmi preko čudovitega radia priljubljenost še povečala in pomnožila tuii željo — videti ga. Radijski napovedovalec je popularen v drugačnem smislu, kot n. pr. športniki. Tisoči in stotisoči ga poslušajo, pazijo na njegov glas, si zapomnijo njegove lastnosti, odlike in slabosti, tipajo za tem glasom človeka, ugibajo o njem, ga vzljubijo in spoštujejo. A pri tem vsakdo navadno misli le na slavo, ki jo radi„ski napovedovalec uživa, bolj malo ali nič pa mislijo na trud in delo, ki je z napovedovalsko službo v zvezi. Služba radijskega napovedovalca zahteva človeka s posebnimi zmožnostmi in znanjem. O tem se je marsikateri kandidat prepričal š;le tedaj, ko je bil odklonjen. Vrhu tega spričo naglega razvoja in napredka radiofo-nije postajajo zahteve za radijskega napovedovalca vedno težje in večje. Nedavno smo brali, kako so ponekod imeli posebne izpite za radijske napovedovalce in kako malo je bilo tistih kandidatov, ki so izpit srečno prestali. Za napovedovalca ni dober le tisti, ki ima vedno jasen in blagodoneč glas, brezhibno izgovarjavo, dobro in vsestransko izobrazbo, nadarjenost in čut za jezike, dober nastop, iznajdljivost v zadregah in še in še več drugih lastnosti. Obvladati mora tuje jezike, vsaj v pravilni izgovarjavi, biti mora glasbeno izobražen, človek z vsaj malo pisateljskim darom in časnikarsko »žilico« in poznanjem literature in glasbe. To so velike zahteve in priznati moramo, da je malokateri napovedovalec na svetu, ki ne bi šepal v kateri izmed omenjenih lastnosti. Radijski napovedovalec mora biti človek olike in takta, človek prijaznega občevanja z vsakovrstnimi ljudmi, s katerimi pride v stik navadno v studiu. In njegovo delo! Koliko malenkostnih stvari mora opraviti, za katere radijski poslušalci ne vedo. Pravočasno se mora seznaniti z vsemi podrobnostmi sporedov, zlasti še z onimi, ki terjajo še posebne pozornosti, kot so n. pr. poročila i. p. Sprejemati mora sodelujoče in jih uvajati v skrivnosti studia. Med oddajo mora paziti na red in točnost, biti mora v neprestanem stiku s tehniki in paziti na vsako malenkost, da se vse v najlepšem redu vrši in da nobena stvar ne moti dobre oddaje. Sprejema poročila in jih ureja in pri tem mora paziti na marsikaj. Zdaj se oglasi telefon, zdaj je na vrsti to, zdaj ono in pri vsaki stvari mora biti na mestu. Za tako delo je treba zmožnosti in do- G. polkovnik F. Herzog, kapelnik godbe Dravske divizije. brih živcev. Napovedovalec je tisti, ki prav za prav vse vodi in opravlja veliko delo, karega ne vidimo. Pri napovedovalcu so važne že posamezne napovedi sporeda, kako jih napove, kako se izraža. Večkrat že! z napovedjo samo pritegne poslušalce, pa tudi odbije. Iz vsega tega uvidimo, kako je služba radijskega napovedovalca lepa, častna, a tudi težka in odgovorna in kako je upravičljiva njegova popularnost in priljubljenost, če to službo res dobro vrši. Kot poklic je eden izmed najnovejših. Zato tudi ni zanj še posebnih šol in strogo predpisane izobrazbe. Velik del evropskih radijskih napovedovalcev se je »izoblikoval« iz gledaliških igralcev. Patos so morali seveda zavreči. Ce pogledamo v zgodovino, dobimo nekake predhodnike sodobnih radijskih napovedovalcev: Zborovodje v starih grških dramah, bralci prologa, pojasnjevalci, razlagalci i. p. Podobno se javljajo taki »predhodniki« današnjih radijskih napovedovalcev v starem veku pri Grkih, v srednjeveških misterijih, pri Shakespeareu v Goethejevem »Faustu« in v nekaterih novejših delih. Nekaj podobnih »predhodnikov« bi mogli zaslediti v zgodovini od dvornih glasnikov do vaških nočnih čuvarjev, ki so napovedovali nočne ure: (»Čujte me, ljudje predragi; Enajst pri nas je zdaj in v Pragi. 2s bliža ura se duhov, Hitite hitro vsi domov.«) A vse te primere ne smemo vzeti tako dobesedno, ker gre pri njih kvečjemu za neko daljno zvezo in sorodnost. Poklic radijskega napovedovalca je tako svojevrsten in nov, da že to dejstvo samo zanika vse morebitne primere podobnosti, če bi jih hoteli resno vzporejati. Poklic sam se je od prvih radijskih oddaj do danes močno izpopolnil in terja danes od človeka mnogo več, kot pred 20 leti. Iz filma »Koncert v Tirolah«. Film ima na sporedu kino »Union«. Dr. R. Kolarič: Slovenščina za Slovence VII. 1. Kroj urežem. Vrezal sem se. — Blago vrežem ali urežem? — Kroj, blago, obleko, obutev urežem (torej z u-), v kolikor ne rečemo rajši, da obleko ali blago ukrojimo. Prav tako si palico, kruh urežem. Pomen tega u je, da nekaj stran odrežem. Enako pravimo in pišemo: urežem se, urezal sem se (z u), to se pravi — pri rezanju česa mi nož zdrkne stran od predmeta, ki ga režem, v del mojega telesa. Pač pa je prav: vrežem ime v drevesno skorjo. — Ta ločitev je precej umetna, narejena po stari cerkveni slovanščini, a v knjižnem jeziku je v veljavi in se je moramo držati: 2. Za desko za rezance nimamo izrazite besede. Bi bila dobra teste-njača? — Ne bi bila napačna, vendar pa sem prepričan, da se ne bo uveljavila. Z desko za rezance smo čisto dobro ponašili nemško Nudelbrett, zato je jaz ne bi preganjal, posebno še zato ne, ker je že splošno v rabi. Jezikovno ji ni mogoče oporekati. Nikjer pa ni rečeno, da bi za nemško Nudelbrett Slovenci ne smeli imeti opisanega izraza, temveč eno samo besedo. Za Nudel-brett najdete po slovarjih že besede: deska za testo, razvaljal-nica, mlinčnica, pa nobeden izmed njih se ni udomačil in mislim, da se tudi testen j ača ne bo. 3. Se li piše skupaj ali narazen krat-komalo in pravzaprav? — Novi Pravopis piše oboje narazen, torej kratko malo in prav za prav; tudi prej smo te besede po večini narazen pisali, ker domala še vsi čutimo samostojnost njih sestavin. 4. Slišimo izraze: krofi, krapi, bobi, fantovci itd.; kateri je najboljši? — Po pravilih kuharske umetnosti pomenijo ti izrazi vsak nekaj drugega: krofi so nadevani, bobi so brez nadeva in nekoliko manjši, krapi pa sploh ne spadajo v družino krofov; kje je njihovo mesto, pa ne vem natančno, menda spadajo bolj k izbranemu pecivu; fantovci, kar je nastalo po ljudski razlagi iz flancati, pa spadajo med krofe in so tanki, narezljani in prepleteni ali zmedeni krofi. Zato jim pravijo tudi zmedenci. — Treba bo torej pustiti vse štiri izraze, kakor so. Le za fantovce ali flancate bi lahko mirno rabili zmedence, seveda fantovcev s tem ne bomo odpravili, ker so preveč udomačeni. 5. Zmedenci ali flancati. Boljšega izraza za zmedence res ne vem in mislim, da bi ga težko dobili, če pa bi ga že našli, se gotovo ne bo uveljavil. 6. Žlice denemo pri pogrinjanju mize med krožnik in skledo z juho. Kako se izrazimo: Deni žlico pred ali za krožnik? — Tega velevažnega vprašanja si sam nisem upal rešiti in sem vprašal ženo: kam denemo žlico, pred krožnik ali za krožnik, pa mi je odgovorila, da nad krožnik. — Tako, sedaj je naša logika še bolj zavozlana. — Po mojem mnenju je pred krožnikom spredaj pred njim, to je prostor med miznim robom in krožnikom; na nasprotni strani je po mojem občutku za krožnikom, podobno, kakor je prostor pred čelno stranjo mize prostor pred mizo, na nasprotni strani pa prostor za mizo. Zato bi tudi jaz rekel: Daj žlico za krožnik, čeprav krožnik nima prave čelne strani, ker je okrogel in z vseh strani enak. Vzamem pač tisto stran krožnika za čelno ali sprednjo, na kateri sedim sam in s katere jem. To gledanje je, bi rekli, ravninsko; gledanje tistih^ ki pravijo: daj žlico nad krožnik, je pa bolj višinsko. Meni se v tem primeru višinsko gledanje upira. S stališča delajo-čega človeka bi torej rekli samo daj žlico za krožnik, s stališča trpnega krožnika bi pa morali kajpada reči daj žlico pred krožnik, kakor pravimo: postavi stol predme. Meni je stališče živega, delujočega človeka prijetnejše od mrtvega krožnika in mu dajem prednost. 7. Imamo li kak boljši izraz za skledo, v kateri serviramo juho (Sup-pentopf) ? — Precej udomačen izraz je jušnik; je prav lep in vsega priporočila vreden. 8. Že večkrat sem v gledališču v Ljubljani slišal, da izgovarjajo vse nedoločene glagolske oblike (peti, streljati, pisati, brati itd.) kakor na-menilnike, a na podeželskih odrih s končnico »i«, ker seveda navadno na-menilnike zgreše. Mojim ušesom bolj prija izgovarjava nedoločnika brez »i« (delat, govorit, hvalit itd.), četudi ne služi v stavku kot namenilnik, morda zato, ker tako postane naglas bessde podoben gorenjskemu narečju, zlasti kadar stoji v stavku v zvezi z glagoli smem, hočem, morem, moram, želim. Glagolske oblike pet, streljat, pisat, brat in druge, ki jih slišimo v ljubljanskem gledališču, niso namenilni-ki, kakor marsikdo meni, temveč tako imenovani kratki nedoločniki. Na zunaj se kratki nedoločnik in namenilnik sicer ne ločita v ničemer. V resnici pa se ločita po naglasu, ne sicer po mestu, pač pa po kakovosti naglasa. Dolgi nedoločnik brati ima dolg rastoč naglas, kratki nedoločnik brat, n. pr. ne morem brat pa ima kratek naglas, namenilnik brat, n. pr. grem brat pa ima dolg padajoč naglas. Le dobro še enkrat poslušajte: Ne morem spati ali ne morem spat, pač pa grem spat. Pri glagolih z dvozložnim daljšim nedoločnikom (brati* spati, peti itd.) se ta razlika prav dobro čuti, ker kratki nedoločnik skrajša ko-likost naglasa, kakovost pa ostane v bistvu nespremenjena; namenilnik pa ima tako imenovano metatonijo, to se pravi: če ima nedoločnik rastoč poudarek, ima namenilnik padajočega in obratno. Pri .tro- in večzložnih gla- golih pa v naglasu kratkega in dolgega nedoločnika ni razlike, če naglas ni na zadnjem zlogu, n. pr. delati, delat, streljati, streljat, pisati, pisat itd. Namenilnik pa ima zopet spremembo poudarkove kakovosti v rastoči, če je nedoločnik padajoče poudarjen (in narobe): ne morem pisat (i) — grem pisat. To so sicer nekoliko težke reči, a če imate tenka ušesa, pa boste to razliko v našem jeziku čutili. Pripomnim naj še, da v pisavi ne delamo razlike med dolgim in kratkim nedoločnikom (pišemo vedno le daljšo obliko z »i«), v vsakdanji izreki pa to razliko dobro ohranjamo. In take pogovorne oblike vsakdanjega govora ste slišali tudi v gledališču, saj se v drami čisto naravno gojijo pogovorne oblike. V višjem slogu, n. pr. v predavanjih, slovesnih govorih in recitacijah pa moramo izgovarjati daljšo nedoločniško obliko. 9. Kako pišimo v slovenskem tekstu latinska imena živali, rastlin itd. »Doslej sem bil mnenja«, pravi gospod višji sadjarski nadzornik in urednik Humek, »da je slovenskemu pravopisu najbolj prikladno, ako pišemo obe besedi (n. pr. anhis pomi ali crocus albiflorus itd.) z malo začetnico. Tega sem se držal tudi v vseh svojih spisih. G. inž. F. Lukman, referent za sadjarstvo in vinarstvo pri kmetijskem ministrstvu v Beogradu, je pa drugačnega mnenja, kakor izvolite posneti iz priloženega dopisa. Kdo ima prav?« Dr. Bevk piše v svoji Botaniki vse z malo začetnico, dr. Poljanec v svojem Prirodopisu živalstva pa vse z veliko. Kdo ima prav? Poglejmo najprej, kaj pravi gospod inž. Lukman. Takole piše: »Naš priljubljeni urednik nam je v januarski številki naštel lepo število narodnih sadjarskih izrazov. S stališča slovenskega jezika mu moramo biti za to prav hvaležni. S čiščenjem in olepšavanjem slovenskega jezika bi morali po mojem mnenju še nadaljevati in upamo, da nas bo g. urednik opozoril še na mnogotero nerodnost. Toda eno ne bo držalo: latinska imena rastlin in živali (škodljivcev in bolezni) bomo morali vseeno pisati z veliko začetnico, namreč prvo ime. Torej na primer Vaccinium myrtillus in ne vaccinium; Cydia pomonella in ne cydia. To pa zato, ker je bilo na raznih mednarodnih znanstvenih, botaničnih in zooloških kongresih (na primer na botaničnih kongresih 1905 na Dunaju in 1910 v Bruslju) sklenjeno, da se naj ta imena pišejo z veliko začetnico. Tudi Francozi, Angleži, Italijani in vsi slovanski narodi imajo navado, pisati svoja narodna imena za borovnico, zavijača itd. z malo začetno črko. Vendar latinska imena pišejo vsi ti narodi enodušno z veliko začetnico. Ne bomo torej storili sile slovenskemu jeziku, niti ne bomo posnemali Nemcev, če bomo latinska imena živali in rastlin pisali z veliko začetno črko v prvem imenu.« Tako pravi g. inž. Lukman in se sklicire pri tem na sklepe kongresov in na druge j~zike. Glede sklepov kongresov je moje trdno prepričanje, da nas Slovencev ne vežejo, ker prejkone noben Slovenec ni bil navzoč; pa tudi če je bil, to vprašanje ne spada v področje kongresa. Sicer je pa predlog za pisavo teh imen z veliko začetnico najbrž prišel od Nemcev, ki samostalnike pišejo z veliko začetnico pa jih je pravilna latinska pisava z malo začetnico motila. Kako je glede pisanja latinskih imen rastlin in živali pri Francozih, Angležih, Italijanih in pri drugih Slovanih, žal ne morem mnenja g. inženirja niti potrditi niti zanikati, ker nimam pri roki potrebnih prirodopis-nih knjig. Za francoščino pa vendar moram pripomniti, da piše Petit La-rousse illustree poleg francoskega imena v oklepaju latinsko ime z malo začetnico. Zdi se torej, da se tudi Francozi sklepov raznih kongresov ne držijo, če niso v skladu z njihovo ustaljeno pisavo. Glede Slovencev pa moram povedati, da smo imeli že od Pleteršniko-vega slovarja dalje (torej že več ko 40 let) ustaljeno pisavo teh imen z Fr. Sal. Finžgar: DEKLA ANČKA K sporedu v radiu 28. febr. ob 20.20 »Dekla Ančka« je v svoji prvotni obliki novela. Finžgar jo je spisal 1. 1913. v Sori. V noveli opisuje zgodbo dveh liudi, ki v svoji liubezni gresta predaleč, njuno trpljenje zaradi nepremišljenosti in njun napor, da si ustvarita skupen dom in srečo. Za radio je priredil »Deklo Ančko« profesor France Koblar. Osebe : Ka^žar Anton, njegova žena Mina, hči Ančka; Mokar, premožen posestnik, njegova žena Polona, veliki hlapec Janez, hlapca Lukež in Miha, dekli Špela in Reza, župnik in lektor. Kraj : Globel, Retje, St. Jurij, Amerika. Kratka vsebina: Kajžar Anton in njegova žena skleneta dati hčer Ančko služit k Mokarju. Ančka je zadovoljna. Pri Mokarju se kmalu privadi, vsi jo imajo radi, posebno gospodinja ji je naklonjena. Kmalu sta malo začetnico in se to popolnoma sklada z latinščino. Saj se tudi v latinščini vsa ta imena pišejo samo z malo začetnico in ga v resnici ni pametnega razloga, da bi morali sedaj ta imena kakšnim kongresom ali tujim narodom na ljubo pisati z veliko začetnico. Kaj so nam drugi narodi in jeziki mari? Ali se morda oni ozirajo na naš jezik? Ali je kongres vprašal slovenski iezik ? V novejšem času so res začele šolske knjige delati v tem pogledu zmedo. G. dr. Bevk še pravilno piše ta imena z malo začetnico, ker se pač drži naše stare in ustaljene rabe. Ka-pusovo Ratlinstvo, Verbič-Valesovo Živalstvo za nižje šole in kakor omenjate, g. nadzornik, tudi Poljančev Prirodopis živalstva pa jih pišejo z veliko, a jaz zares ne vem, ne zakaj ne čemu tako. Vprašal sem še za mnenie g. vseuči-liškega prof. Ramovša, sourednika novega Pravopisa, pa mi je odgovoril, da jih je treba pisati na vsak način z malo začetnico, ker je to pri nas ustaljena raba in tudi pravilno po latinščini. — Jaz S"m le radoveden, kakšni razlogi so vodili botanični kongres, da je sklenil tako pisavo. se začela z velikim hlapcem Janezom zbliževati. Vzljubita se. To njuno razmerje prinese v družino mrke poglede in tiho sovraštvo. Ko gospodar to vidi, hoče Ančko odsloviti, a gospodinja je na njeni strani. Obenem je Mokarica, ki je dobro vedela za ljubezen med Janezom in Ančko, prigovarjala svojemu možu, naj jima proda svojo kajžo na hribu. Janez ni imel toliko denarja, da bi mogel kupiti kajžo, Ančka pa tudi ni imela dote. Neke nedelje sta Janez in Ančka sama doma. Po tem dogodku iu je še bolj gnalo po skupnem in lastnem domu. Janez gre v Ameriko, da bi tam hitro zaslužil denar in kupil kajžo. Kasneje gre za njim tudi Ančka, a jo zdravnik v Ameriki odslovi. Ko se vrne domov, so domači ravno molili in Ančka vstopi v sobo z besedami: »Odpustite !« m Ljubljanski godalni kvartet. — K sporedu v radiu 27. febr. ob 20. Iz filmskega sveta »Koncert v Tirolah« je naslov filmu, ki ga bomo v kratkem videli v ljubljanskem kinu »Union«. Zgodba, ki nam jo prikazuje film, se dogaja v mali vasi pri Kietzbiichlu. Učitelj Kern in mlada Leni se ljubita, a njuna ljubezen je skrita, ker Lenin oče hoče preskrbeti svoji hčeri bogatega trgovca. V vas pride mlada gospodična Silva, ki se trudi, da bi dobila Kerna. Ob neki priložnosti se vadiio Ker-novi učenci za božično igro v šupi Le-ninega očeta, ne da bi ta vedel za to. Po vaji se sestaneta Kern in Leni, a nanju preži trgovec, ki je bil skrit. Nad Kernom se hoče maščevati in zažge šupo. Preiskava dožene, da je Kern zanetil požar. Nima denarja, da bi najel zagovornika pred sodiščem. S šolskimi otroci priredi koncert v Kietzbiichlu in otroci sklenejo, da bodo z dobljenim denarjem preskrbeli svoiemu učitelju zagovornika. Med nadaljnjo sodnijsko preiskavo pride na dan Kernova nedolžnost. Omehča se tudi Lenin oče in vse se srečno konča. Filmska zgodba je v celoti lepo zasnovana. Glavno privlačnost pa daje filmu znani »Dunajski otroški pevski zbor«. Seznam postaj za normalne in dolge valove prinašamo v današnji številki. Obsega 53 postaj na dolge valove (med 2000 in 600 m) in 265 postaj na normale valove (med 600 in 200 m). Nekatere manjše postaje, ki delajo na skupnih valovih z zelo majhno energijo, smo navedli le številčno, da nam seznam preveč ne naraste . Ce bi našteli še te, bi dobili normalnovalovnih postaj 330. Upamo, da smo z objavo tega seznama vsem našim naročnikom zelo ustregli. Marsikdo bo ob pregledu tega seznama moral priznati, da je delal veliko krivico svojemu aparatu, 'ko ga je dolžil, da je — neselektiven. Iz seznama se namreč vidi, da na več kot 100 mestih oddaja na istem valu več postaj, ki se seveda morajo med sabo motiti. Saj je znano, da mora biti med dvema postajama, če jih hočemo nemoteno poslušati, razlika v valovni dolžini za vsaj 9 kilociklov. Če bi se pa postaje te razlike držale, bi moglo oddajati na dolgih valovih le kakih 40 postaj, na normalnih pa le kakih 110,v Ker jih oddaja na dolgih nad 50, na normalnih pa nad 300, vidimo, da mora biti na dolgovalovnem območju vsaj 10 mest, kjer so motnje, na normalnem pa vsaj 300. K sreči so razmere nekoliko ugodnejše, ker oddaja veliko postaj na povsem istem valu, tako da se motena mesta radi tega nekoliko skrčijo. Kljub temu pa ostane na normalnih valovih še nad 70 takih mest. Iz seznama morete tudi ugotoviti, katera postaja na posameznem mestu moti. CM P-* 1 9 MAD1 t IN I L Kaj pa to?! piše g. P. R. iz Brni-kov — »Zadnji čas nam kar po dvakrat opoldne preberete, koliko snega, mraza in vetra imajo po vseh mogočih »zimskošportnih postojankah«. — Nas to nič ne zanima. Zato mislimo, da bi bila dovoljna objava ob 14 po končani oddaji. —« Saj smo vedeli, da bodo prišli taki odzivi in odmevi iz naše javnosti. — Dovolite nam nekoliko razlage. Zimski šport je eden najvažnejših elementov tujskega prometa pri nas — tujski promet pa za velik del Slovenije velika postavka v narodnem gospodarstvu. Koristi tujskega prometa pa ne ustvarja tisti, ki gre za eno popoldne na Katarino ali za dan v Kranjsko goro ter nese s seboj malico in čaj, temveč tisti, ki v določenem kraju dalj časa preživi ter pri tem poskrbi za zdravje svoje duše in telesa, zlasti pa za ugodno življenje in bivanje. Prenočevanje, prehrana, zabave, vožnje in podobne stvari do-našajo dohodke. To pa premorejo po-največ tujci. Za naše zimskošportne postojanke prihajajo največ v poštev Zagrebčani in Beograjčani ter prebivalci še nekaterih drugih mest. 1 ^Mszm Dokler ni bila urejena poročevalna služba, je ta ali oni bral v časopisu, kako sijajne snežne prilike so tu in tu — ko pa je po dobrem dnevu prijadral v tisti kraj, je videl, da so razmere čisto drugačne. Pa je bilo poročilo najbrže pravilno napisano, le razdobje med tem, ko je oskrbnik te ali one koče dal podatke ter športnik ali izletnik prišel na lice mrsta, je bilo preveliko. Moderna obveščevalna služba želi to razdobje zmanjšati na najmanjšo mero. Zjutraj ob 7 uri sestavijo pooblaščene osebe podatke o snežnih prilikah po raznih postojankah. Te podatke telefonsko ali brzojavno sporoče v Ljubljano. V Ljubljani se podatki, zbrani iz raznih krajev, opoldne dostavijo radijski postaji. Ta objavi ob 13 uri poročilo iz glavnih zimskošportnih postojank. To poročilo sprejemata tujskoprometna VRSI& !' urada v Zagrebu in v Beogradu in ga v 30 minutah dostavita časopisom ve-černikom ter obema radijskima postajama. Radio Zgb in radio Bgd imata torej naša poročila v rokah že isti dan ob 14 uri ter lahko objavita najvažnejše podatke. Ta način posredovanja je mnogo hitrejši, mnogo cenejši, pa tudi bolj siguren od telefonskega ali brzojavnega, ker lahko številni smučarji iz raznih pokrajin dobe neposredno in brez zakasnitve najnovejša poročila. Upoštevati je treba, da gre ob 14 uri že mnogo nameščencev spet v službe in da je že zaradi tega upravičena tudi opoldanska objava teh podatkov. * Naš znanec g. Peter Z. iz Dobrave nam je poslal med drugim tole svoje mnenje: »Poslušal sem na debeli četrtek zabavni večer: prizori iz Trebušnikove-ga življenja. — Pravim, pravim, kar dobro je bilo, samo nekaj me je močno motilo. — Na progi Ljubljana—Jesenice in od tam na Gorico vendar ne vozi kavni mlinček ali kamničan. Ka- ko, da ste za zvočno spremljavo uporabili ravno ropot kamniškega vlaka, saj bi vendar lahko z enakimi stroški posneli na plošče tudi pošten sodoben brzovlak ali vsaj krščanski potniški vlak.« Prav zanimiva pripomba, ki kaže, kako ostra ušesa imajo naši poslušalci. Dopisnik ie prav gotovo železničar, da je tako znan v raznih zvokih raznih voz in garnitur- Vedeti pa je treba, da ostra ušesa še niso vse, temveč, da je treba tudi poštenega pre-misTeka za vsako kritiko. Res je, da dandanes na označeni prosi ne vodijo igrače, temveč velike, težke lokomotive in pullmanski vaso^i. Ali pa mislite, da ie tako Trebušnikovo potovanje v Trst možno v s~daniih časih? Ni, treba se ie prestaviti nazai v tiste čas°, ko so naši kran š°le za^lrdali to novotarro in ko ie bila železnica še v začetnih fazah. Takrat so pa vozile tudi na velikih in dolgih progah garniture. ki bi se jim mi dandanes smejali. Zelo laskavo pa je priznanje, da smo posneli na plošče karmrški vlak. — Tehnično to dandanes ni nobena težava, treba pa ie imeti nekatere naprave, ki jih ljubljanska postaja ne premore. N. pr. vsai kratkovalovno oddamo postajo ali snemalno napravo, ki ni vezana na el°ktrično omrežje. Dokler t°s?a ne dobimo, si moraio rež;serji in tehniki pomagati na druge načine. Vaše priznanje je dokaz, da se je posnetek zvoka povsem posrečil, čeprav je bil napravljen kar v studiu. Šlo ie pa takole: Okroa: bobna za imitacijo v^tra so tehniki naopli p-robo platno, ki je imelo na dveh krajih viseča konca. Ta dva konca sta pri obračanju bobna zadevala v leseno letvo ("nosilno konstrukcijo"! in v no-s°bno škatlio. To škatlio ie bilo težko na4.ti, ne lepenkasta, ne lesena, ne večja pločevinasta niso dale primernega zvoka; pač pa se je nadvse izkazal pepelnik, ki ga polagamo pred peči. Vsak konec blaga je torej zadel najprej v les in nato v pločevinasto škat-ljo, s čimer se je dosegla imitacija zvoka, ki nastane, ko udarjajo železniška kolesa v stike tračnic. Da bi ne bila posebna težava, napraviti zvoke brzovlaka, je sedaj jasno. Treba bi bilo samo nekoliko hitreje obračati boben. Torej ni bil zvok, ki ga navajate, nepremišljen ali celo nepravilen, temveč čisto hote postavljen v taki obliki. To je samo droben primer številnih nalog, ki jih srečujejo režiserji in tehniki pri zvočnih igrah. Treba je mnogo iznajdljivosti, mnogo potrpljenja in mnogo časa, preden se dobi primerna rešitev, primeren zvok, ki je včasih potreben samo par sekund. To je, bi dejal, svet za sebe in številne postaje imajo za take naloge nastavljene posebne strokovnjake. So pa tudi ljudje, ki so se vrgli samo na to Tale dva »delata« ropot v studiu, in uredijo pri raznih postajah za lepe denarce najrazličnejše naprave, plošče in dru^o za posnemanje vsakovrstnih šumov in zvokov. Če vas zanima, pa še drugič kaj! Arnošt Adamič : Zavzetje severnega tečaja (K mladinski uri v radiu 1. marca ob 18. uri.) Slušna igra »Cookova pot na Severni tečaj« je prirejena po Cookovi knjigi, v kateri je popisal svojo pot prav na vrh sveta ali »Big-Nail« kot pravijo Eskimi in pomeni v našem jeziku »Zebelj sveta«. V slušno igro so zajeti najbolj značilni prizori do tre-notka, ko se Cook in njegova dva spremljevalca Eskima Arvila in Ituki-čuk do smrti izmučeni zgrudijo na pragu pokrajine, kjer jih rešijo domačini. Cookovo prvenstvo na odkritju Severnega tečaja mu je vse do zadnjega osporaval Peery, toda slednjič je tudi znanost, razdeljena v dva tabora, prisodila zmago Cooku. -•mm- PO 7 essu: RAPIISKEM fejgl SVETU Izvolitev novega papeža, naslednika Pija XI. bodo izvedeli hkrati po vsem svetu, ker bo izvolitev objavila vatikanska kratkovalovna radijska postaja. Praznik lutk japonskih deklic v japonskem radiu. Pričeli smo objavljati v reviji vsakodnevne japonske oddaje za Evropo. V mesecu marcu (3.) praznujejo na Japonskem tako imenovan »Lutkovni praznik japonskih deklic«. Slovesnosti tega praznika bo prenašal tudi japonski radio. Praznik imenujejo Japonci »Hina Matsu-ri« in ga praznujejo po vseh japonskih družinah, kjer imajo dsklice. Za ta dan izdelajo posebne vrste lutk, oblečejo jih v dragocene starodavne kostume in predstavljajo cesarja in cesarico, visoke dvorjane in plemiče, dvorne pevce in plesalce. Prijateljice se ta dan med seboj obiskujejo, si razkazujejo lutke in postrežejo druga drugi s posebnimi slaščicami. Prav tako se obiskujejo ta dan med seboj sorodniki in znanci in na tak način počasti io sveje hčere. Prvotno je imel praznik lutk verski značaj, v teku časa pa je dobil pomen otroškega praznika. Praznik naj bi bil simbol srečnega družinskega življenja ter vdanosti in zvestobe otrok. Italiianska radijska družba EIAR je nedavno imela v Rimu drugi poučni tečaj za radijske napovedovalce. Ob tej priložnosti je min. za ljudsko izobrazbo Alfieri govoril o razvoju italijanskega radia. Poudaril je pomembnost radia in opozoril na veliko odgovornost, ki jo imajo radijski napovedovalci. Tečaja za radijske napovedovalce se je udeležilo 819 tekmovalcev, a je bilo od teh prepuščenih k nadaljnim tečajem le 30. Minister Alfieri je sporočil ob tej priliki tudi ducejevo pohvalo nad italijanskim radiem. National Broodcasting Company poroča v svojem letnem poročilu za lansko radijsko leto med drugim tudi to, da je predsednik USA Roosevelt govoril v lanskem letu 32 krat po NBC radiu in da ie imel isti od 1.1933 dalie po radiu 157 govorov. Italijanska radijska družba E.I.A.R. namerava zgraditi v Milanu novo ra-diisko palačo. V ta namen so že razpisali nagradno tekmovanje za načrte. Indijska radijska družba »Ali In-dia« se je obrnila s posebno anketo na radijske poslušalce, če imajo kakšne posebne želje glede spremembe programov. Pri tej anketi so ugotovili, da Indijanci odklanjajo evropsko glasbo, pa naj bo ta resna ali vesela in želijo namesto evropske domačo indijsko glasbo. Knez Abd el Monelim, egiptski princ je častni predsednik egiptske družbe za študij radiofonije in znan navdušen amater kratkovalovnih sprejemnikov. Njegova zas-bna kratkovalovna radijska postaja ima znak SUL—AM. Z mesecem oktobrom lanskega leta je ipričela indijska vlada s pomoč io radijskih predavanj poučevati indijske kmete o vsemogočih kmetijskih zadevah. Da bodo deležni vsi kmeti pouka, bo dobila vsaka več^a vas radi iski aparat. Po teh letih bodo dali poročilo o uspehu teh radijskih predavanj. Pariška radijska postaia »Radio Pariš« bo 28. februarja oddaia Schil-lerjevo tragedijo »Maria Stuart«, ki jo je priredil za radio Jean Variot. Spričo novega uravnavanja in razdelitve radijskih valovnih dolžin se ie postavila Italija na stališče, da hoče imeti zase čimveč usrodnosti pri raz-delievanju valovnih dolžin za radrske postaje, ki jih namerava v bližnji bodočnosti zgraditi. Mednarodna radijska zveza pa stoii na stališču enakopravnosti za vse dežele in države, kar je edino pravilno. Rim se pripravlja na v°liko svetovno razstavo, ki bo leta 1942. Na tej razstavi bodo prirejeni posebni oddelki za radio. V radijskih razstavnih prostorih bodo namestili različne maihne postaje, poleg tega bo na razstavi delovala majhna televizijska radijska postaja. Znani radijski publicist Rerche Paul je umrl v starosti štiridesetih let. Ber-che je bil od leta 1923 glavni izdajatelj radijskega lista »L' Antenne« in kasneje »Maniteur de la Radio«. Znano je njegovo delo »Radrska te-oriia in praksa«, ki spada med najbolj razširjene knjige na polju radiofonije. LEStNA LETVA "BUc;o ^PLOČEVINASTA IkATijFv. nedelja, 16. Mmfi LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Vesel pozdrav (plošče): Boga-rov: Ciganska zgodba. Brodszky: Kjer bori zelenijo. Erichsen: Nocoj gremo na ples. Metra: Španjolski valček. 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: Zvonovi so zapeli. Oljsko goro tiha noč pokriva. Duša moja, čakaj. Tam na vrtu 01:ske gore. 8.45: Verski govor (g. dr. Roman To-minec). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Angleške skladbe (plošče): El-gar: Enigma, varijacije za orkester. Eccles: Sonata za gosli in klavir. Warlock: A cornish shrastmas carol corpus Christi. Handel: Me-nust iz Berenice. Purcell: Trije plesi. 10.00: Radijski šramel. Vmes samospevi g. Andreja Jarca ob sprem-ljsvanju klaviria. Vedral: Slovanska koračnica. Parma: Pozdrav Gorenjski, valček. Flaišman: Metuljček. Moje jutro. Volarič: Pogled v nefolžno oko. Ruska fantazija. Volarič: Biseri. Ipavec: Ciganska Ma-riia. G. Krek: Tam zunaj je sneg. Rubinstein: Melodija v F-duru. Adamič: Planinec. Pri zibeli. Pavčič: Pred durmi. Šarvenka: Polski narodni plesi. Pavčič: Padale so cvetne sanje. Lajovic: Zacvela je roža. Ravnik: Pozdrav iz daljave. Drapal: Mazurka. Pavčič: Slovenska nar koračnica št. 3. 11.30: Operni spevi in odlomki. Sodelujejo : ga. Tamara Velbicka in Ivan Petrov, člana beogr. opere in pomožen Radijski orkester: Borodin: Knez Igor, uvertura. Knez Igor, arija. Leoncavallo: Prolog in fantazija op. Bajazzo. Musorgski: Arija Marfe iz on. »Hovanščina«. 2 ariji iz op. »Boris Codunov«. Saint Sanes: Arija iz op. »Samson in Da-lila«. Bizet: Toreador iz op. »Car-men«. Ciganska arija. Puccini: Ma-non Lescaut, fantazija. 13 00: Napovedi. 13.20: Pevski zbor »Sava«: Haidrih: Slava Slovencem. Juvanc: Slovanska. Zega: Vinski bratje. Venturi-ni: Vsejal sem nageljne in rože. Po.idem na prejo. harm. Venturini: Halo. Pavčič: Lovska. Narodne (harm. Venturini): Slovenski fantje. Barka zaplavala. Mornar. Uspavanka. Srečno ljubca moja. Srečali smo raka. Krasna zemlja. Istro mila. 14.00: Godbe na pihala (plošče): Som-merfeld: Parada azijatske straže. Voičah: V orientu. Siede: Cvet jablane. Ob tabornem ognju. Kotta-un: Koračnica bikoborcev. Konig Balfour: Poštni rog, galop. Lewac-ki: Koračnica krakovčanov. Wran-ski: Goralska koračnica. (Oddaja prekinjena od 14,30 do 17.) 17.00: Kmetijska ura: Kreditne za- druge, temelji narodnega gospodarstva (g. dr. Jože Besaj). 17.30: Cimermanov kvartet, vmes wurliške orgle in havajske kitare (plošče): de Micheli: Zvezdnata noč (wurl. orgle). Warren: Čarobna noč ob morju (wurl. orgle). Stolz: Čigavo bo Vaše srce, fox. Lehar: Lu^emburg, valček. Mdn-ken: Wabash ^ues (hav. orkester). Mesečina na Havajskem (isti). Ri-xio: Vrni se čudo, tango. N. Gay: Lamberth Walk, slow. fox. Lewis Joung: Zaupaj mi (wurl. orgle — ksilofon). Zamorčevo domctožje (isti). Schmidt: Žena lahko prenese vse, angl. valček. Negode: Polka za harmoniko. Luvaun: Moana Rose (hav. kit in klavir). Schprtzinger: March-ta (hav. kit. in klavir). Sil-vers: Mementnes Enchanfgs, slow-fox. Lincke: Ti moj deklic, valček. Venček valčkov (wurl. orsrle). Thompson: Havajski valček (hav. trio). Foderl: Naj Ti podarim ta nagelj, tango. LMhoff: Suzana, Suzana, fox. Kekuku: Pravi havajski ples (hav. trio). Kiister: Za malo dogodivščino, tango, Ko-tscher: Mali harmonikar, tango (wurl. orgle). 19 00: Napovedi, poročila. 19 30: Nacionalna ura: D^ura Jakšič, glasnik, — ob 60 letnici nipgove smrti (VeFsko Petrovič) B«rd. 19.50: Klavirski koncert ^dč. Herte Seifert: Dvorak: Humoreske št. 3, 4, 5. 7. Valčki št. 5, 6, 7. Ljadov: Valček oo. 9 št. 1. Borodin: Mazurka. Musorgski: Otroška šala. Go-pak. Konorc: Medvedek. 20,30: Zabavni koncert Radijskega orkestra: Or°gorc: Rimske Toplice, koračnica, Lehar: Zlato in srebro, valček. Suope: Uvertura k onti. Lepa Galathea. Verdi: Fantazija iz op. PIps v maskah. Fuč;k: Zimski viharji, valček. Jos. Raihenič: Pokljuka, slov. suita: Čuk se je oženil —- Na jezeru — R°giment po cesti gre — Potrkan ples. Ziehr^r: Potpuri melodij Joh. Straussa, Mil-lockerja, Suppeja. Schonherr: Iz slovanskih krajev, valček. 22 00: Napovedi, poročila. 22.15: Schurnann: Karnevalska suita op. 9 (plošče): Sprevod — Pi^rrot — Arlequin. Valček — Eusebisus — Plorestan ■— Koketka — Metuljčki — Pisemca — Ch.iarina. — Chopin — Estrella — Priznanje — Pavliha in Colombina — Nemški valček -—• Paganini — Privolitev — Promenada — Odmor — Pohod Davidtovcev proti Filisteicem. (Iz-vaia london, sinf. ork., dir.: Lan-don Ronal.) Konec ob 23. uri. BELGRAD 437 3-686 20 kw 6.45 Te1 ovadba. Telovadba. O- Jedilni list. 9.30 Prenos bogoslužja. 11.50 • o vodnem stanju, 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje. 12.03 Zabavni 4 na O- 12.45 4 RO. 13 Radiodnevnik. 13.10 Narodne pesmi (Nada Aleksandrovič in RO). 13.40 Napovedi. ©. 13.50 Presenečenja. 15.40 Napovedi. Objave. 15.45 športna reportaža s tekme med Nemčijo in Jugoslavijo. 16.40 Zdravniška ura. 17 Narodne na O- 17.30 4 RO. 18.15 Prenos. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 športna •. 20 Narodne pesmi (solisti in tamburaški RO). 21 4 pevskega društva. 22 Napovedi. • . šport. '22.15 Plesna glasba. BELGRAD n. 6.45 Himna. Napovedi. •. Objave. 7 Jutranji 4- 7.45 Dnevne, športne in druge novice. 8 Himna. 9.30 Prenos bogoslužja. 12.45 Himna. Objave. Napovedi. • . 13 Radiodnevnik. 13.10 4- 13.40 O- 14 Zgodovinski pomen Štefana Nema-nja. 14.15 •. 18 Himna. Napov. 4. 18.30 Predavanje. 19 19.30 Nacionalna ura. 19.30 Zanimivosti. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 •. 21 4. 21.30 • iz inozemstva. 22,30 Plesna glasba. 23.15 •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 10 Prenos bogoslužja iz Markove cerkve. 12 Zvonjenje. 12.01 Koncert zagrebškega komornega zbora. 13 Vesela reportaža. 13 15 Prireditev društva »Sklad«. 13.45 •. 16.30 •. 16.45 Orkestralni 4. 17.45 Katedralis: Iz zgodov:'ne Zagreba. 18 OtroSka ura. 19.15 •. Napovedi. 19.30 Nacionalna ura. 20 Pevski koncert g. Marjana Rusa. 20.30 Recitacije. 20.45 športna •. 21 Zabavni koncert. 22 •. Objave. Napovedi. 22.20 4 radijskega kvarteta, 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.45 Jutranja oddaja. 7.30 O- 7.50 •. 8.45 Razmišljanje (M. Urban). 9 Prenos katoliškega bogoslužja. 10 Prenos protest, bogoslužja. 11 Književno predavanje. 11.30 Koncert (Brno). 12.30 Praga. 13 50 Prešov. 14.05 O- 14-1° Delavska ura. 15 15 Odd. Hlinkove šole. (Predavanje, petje in glasba.) 17.10 Slovaški plesi (O)- 17.40 O- 18 Prečov. 18.45 Plošče. 18.50 •. 19.35 Zanimivosti. 19.45 Jazz. 20 Koncert zabavne glasbe (RO). 21 Predavanje. 21.15 O- 22.15 •. 22.25 Ciganska glasba. 23 •. 23.15 Jazz. BRNO 825.4-922 32 kw 6.45 Praga. 8.30 Delavec in knjiga (Predavanje). 8.45 Praga. 11 4. RO. 12 Praga. 15 Otroška ura. 1 5.20 Praga. 17.50 Nemška oddaja. 18.50 Nemška oddaja. 18.50 •. 18.55 Praga. 19.20 Igra. 20 Bratislava. 21 Praga. 21.10 Predavanje. 21.30 Praga. 22.20 •. 22.35 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.45 Jutranja oddaja. 7.30 Koncert zabavne glasbe. (RO in solisti). 8.30 Delavska ura. 8.45 O- 9-30 Književno predavanje. 10 Nove knjige. 10.05 O- 10.15 Gospodarska ura. 10 30 Narodni koncert. (Brno). 12.05 •. 12.30 Koncert zabavne glasbe. 15 Brno (Mladinska ura.) -15.20 4 Salonskega orkestra. 16.20 Igra, 17.10 4 orkestra FOK. 17.40 Predavanje. 17.55 Lahka glasba 18.25 4 voiačke godbe. 19 • . 19.30 Veseloigra. 20 Bratislava (Lahka glasba). 21 Napovedi. •. 21.10 O- 21.15 Predavanje. 21.30 Jazz. 22 Napovedi. • . 22.20 O- 22.35 Jazz. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Jutranja oddaja. 7.50 Prenos bogoslužja. 10.30 Predavanje. 10.45 12 Narodna glasba. 12.30 •. 12.45 Zabavna glasba. 13.30 Lahka in plesna glasba. 16 Kmetijsko predavanje. 17 Otroška ura. 18 Lahka glasba. 19 Koncert narodne gl. 19.30 | tria. 20 Pevski & glasbe Milkove-Zolotovič, čl. Nar. opere. 20.30 •. 20.55 Operetna glasba. 21.30 Lahka glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 7.15 Verski spev. 7.20 Jutranji £.8 •. 8.15 Oddaja za deželo. 9.15 Prenos bogoslužja. 12.03 Simfonični koncert. 13 Predavanje. 13.05 Kulturni pregled. 13.05 Mladinska glasbena ura. 14.40 Otroška ura. 15 Oddaja za deželo. 16.30 Vokalni kvartet. 17.10 Predavanje. 17.30 Opereta. 18.40 19.30 O- 20.15 •. Napovedi. 21.20 Lahka in plesna glasba. 21.50 Vesel večer. 22.30 Plesna glasba. 23 •. Napovedi. BERLIN 356.7-841 100 kw 6 10 Telovadba. 6.30 Hamburg. 8.20 Q. 8.55 Bogoslužje. 10 Pisan f 11.30 O- 12 £ orkestra Hans Bund in solistov. 14.05 Voščila nato koncert - O- 15.30 Priljubljene melodije. 16 Zabavni 18 Vesela glasba. 19.20 $ godbe na pihala. 20 •. 20.10 Miinchen. 22 •. 22.30 Frankfurt. BEROMtJNSTER 540-556 100 kw Napovedi. 12.40 £ RO II. 13.30 £ landlerjev. 14 Pripovedka. 14.20 Zabavni & na O- 14-45 Prizori iz dobe svetovne vojne. 16 Koračnica (O)- 16.10 Gospodarsko predavanje. 16.35 $ belgijskega orkestra Geroday. 17.35 Vzgojno predavanje. 18 O- 1815 Predavanje o Eskimih. 18.40 Bazel. 19.15 O o smuških tekmah za švicarsko prvenstvo na 50 km. 19.30 Napovedi. •. Šport. 19.50 Vesela pustna nedelja. (Bazelj). 21 Zabavni koncert RO. 21.30 Narodna pesem in ples v Švici. BRESLAU 315.8-950 100 kw 6 Hamburg. 8.15 O- 9-30 Violina in klavir. 10 Koncert po željah. 11 Mozart in Bruckner. 12 $ po željah. 14.30 4 po željah. 15.30 Literarna ura. 16 $ po željah. 20 •. 20.10 $ po željah. 22 •. 22.30 Koncert po željah. 24 Dunaj. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8.45 •. 10 Prenosi bogosl. 12.30 Koncert opernega orkestra. 13.10 Predavanje. 14 O- 15 Kmetijska ura. 15.45 4 RO. 17 • v slovaščini. 17.10 Plesna gl. (O). 18 Predavanje. 18.30 Ciganski orkester. 19.15 Predavanje. 19.30 Ciganski orkester. 19.15 Predavanje. 19.30 Klavirski 19.50 športna •. 20 Zvočna igra. 21.40 •. 22 $ vojaške godbe. 22.45 Poročila v nemščini in italijanščini. 23 | ciganske godbe. BUKAREST 364.5-823 12 kw 7.30 Jutranja oddaja. 8.55 Prenos bogoslužja. 12 Napovedi. •. 12.10 13.10 • . 13.30 4 (nadaljevanje). 14.05 Glasbe- ni skeč. 14.20 Kmetijska ura. 14.35 $. 15.15 Romunske pesmi in plesi. 16.45 Narodna glasba (O)- 17.02 Koncert zabavne glasbe. 18 Zdravniška ura. 18.15 $ RO. 19.15 Tedenska kronika. 19.30 | na ci-trah in harfi. 20 Igra. 21 •. šport. 21.15 O- 22 •. 22.15 Plesna glasba (O)- DUNAJ 506.7-592 100 kw 6 Hamburg. 8.20 O- 9-30 Nemški humor. 11 Kmečka nedelja. 12 $ RO. 14 4 po željah. 16 Nogomet Nemčija - Jugoslavija. 16.45 Pisan 4- 18 Pisana slušna prireditev. 19.15 Veolončelo in klavir. 20 • . 20.10 »Zlati čevlji«. Komična opera. 22 •. 2'2.30 Plesna in zabavna glasba. 24 Nočni g. FRANKFURT 251-1195 25 kw 6 Hamburg. 8.10 Bogoslužje. 8 50 Violina in klavir. 10 Zborovno petje. 12' Dunaj. 14 Marionetno gledališče. 14.30 O-16 Zabavni 4. 18 Vaška nedelja . 18.45 Veseli odmevi iz lovskih časov. 20 •. 20.10 »Casarova«, opera Lortzing. 22.10 • . 22.30 Zabavna in plesna glasba. 24 Nočni 4- HAMBURG 331.9-904 100 kw 6 Hamburg. 8.35 Dopoldanski 10 15 Bogoslužje. 12 Dunaj. 14 Otroška ura. pravljična igra. 15 O- 16 Pisan pop. 4 (Saarbrucken). 18 Trenutki groze, slušna prireditev. 18.25 Plesna glasba. 19.30 O- 20 •. 20 10 IX. ljudski konc. igra RO in solisti. 22 •. 22.30 Stuttgart. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni program obsega postaje: Rim I., Neapel I., Bari I., Bolonja, Bo-zen, Milan I., Turin I., Genova I., Trst, Firenca I., Palermo, Ancona, Catania Rim II., Tripolis. 8.30 •. 10 Poljedelska ura. 11 Maša. 12 Pridiga. 12.30 O- i3 •- 13-15 Koncertna ura. 13.45 Operna glasba. O- Program I. obsega postaje: Rim I., Bari I., Bolonja, Bozen, Nea-pol II., Milan III., Turin III., Tripolis. Program II. obsega postaje: Milan I., Turin I., Genova I., Trst, Palermo, Catanija, Firenca II., Rim II. Program III. obsega postaje: Firenca I., Neapel Iv Rim III., Bari II., Milan II., Turin II., Genova II., Ancona in Rim (kratkovalovna). I. 17 4 moderne glasbe. 18.40 športne vesti. 19 19.40 Šport. 20 •. 20.30 O- 21 Večerni 4. 22 Vokalni 23 Poročila. 23.15 Plesna glasba. n. 16.45 •. 17 Simfonični koncert. 19.40 Športne vesti. 20 •. 20.30 O (izvzemši Milan). 21 Komedija. 22.30 Večerni 23 • . 23.15 Plesna glasba. III. 15 Rigoletto - opera - Verdi. 19 4 kvarteta. 19.40 šport. 20 •. 20.30 Planinski in vokalni $. 21 Sinkopska glasba. 21.40 Slušna slika. Plesna glasba. 22 Kitala. 22.30 Plesna glasba. KOLN 455.9-658, 100 kw 6 Hamburg. 8.30 Nedeljska glasba. 9.15 O- 11-15 Ctivo in pesmi. 12 Prome-nadni 4. 13.10 O- 14 Kolnske melodije. 15 Marinetna igra. 16 | v prid Z. p. 17.15 Koncertna ura. 18 Poziv tovarišem s fronte. 19.30 »Marta« - opera - flotow. 21.50 O- 22 •■ 22-15 Nočna in plesna gl. 24 Dunaj. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6 Hamburg. 8 Q. 9.10 Bogoslužje. 10.30 Čtivo. 12 4 RO. 14 šah. 14.30 Zabavna glasba. 16 Nogometna tekma Nemčija -Jugoslavija. 16.45 Zabavn aglasba (Q)-17 Koncert sodobnih kompozicij. 19 Po-zvi tovarišem s fronte. 20 20.10 Pisan večer. 22 •. 22.40 Zabavna in plesna gl. LIPSKO 382.2-785 120 kw 6 Hamburg. 8 Bogoslužje. 8.30 Orgle. 10.15 O- 12 Dunaj. 14.05 O- 15 30 Otroci pojo. 16 Nogometna tekma Nemčija -Jugoslavija. 16.45 Zabavna glasba. 18.20 Klasične popotne pesmi. 18.45 Dekličji medaljoni - slušna prireditev. 19.30 O-20 •. 20.10 Zabavni 4 simfoničnega orkestra in solistov. 22 e. 22.30 Frankfurt. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 6.30 m. 6.35 O- 7-30 Jutranji pozdrav. 7.50 8.15 Pisan 9.30 Koncert zabavne glasbe. 11.30 Verski govor. 11.45 • . 12.30 Koncert vesele glasbe. 13 Igra. 13.30 Pevski 14 Pisana glasba. 15.15 Valčki. 15.30 Veselo popoldne (Orkester in solisti.) 19 Skeč. 19.30 Zabavna gl. 20.30 Predavanje. 20.40 •. 20.55 šport. 21.15 Kino orgle. 21.30 Koncert zabavne glasbe. 23 Plesna glasba. 23.30 O- MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Hamburg. 8 Bogoslužje. 8.30 Nemške narodne pesmi. 9 Proslava Hitlerjeve mladine. 9.30 O- 1° 30 Narodna glasba. 12 Dunaj. 14 4 RO. 15 Vesela otroška ura. 16 Nogometna tekma - Nemčija -Jugoslavija. 16.45 Zabavni | (O)- 18.45 Prenos. 20 •. 20.10 Operni koncert RO. 22 •. 22.30 Pisan nočni MOSKVA 1744-172 500 kw 16. ©. 16.15 Oddaja Rdeče armade. 17.30 18 Dežele kapitalistov. 18 30 Književna oddaja. 19 4- 21.30 Poročila. 21.55 Prenos iz rdečega trga. 22 Oddaja v angleščini. (50 m). 23 Oddaja v francoščini. (50 m). 24 Oddaja v španščini (31, 25, 31, 51, 49, 75 m.) M. CENERI 257.1-1167 15 kw 11 4 RO. 11.40 Verski govor. 12 švicarske melodije. 12.29 Napovedi. •. 12.40 4 RO. 13.25 Pogovori. 13.30 Koncert Filharmonije. 15.15 Šport. 16.15 4 RO. 16.45 Klavirski 4. 17 Otroška ura. 17.45 športna • . O- 18.25 Pevski g. 18 55 Smuško tekmovanje za prvenstvo Švice. 19.30 •. Napovedi. 20 Drama. 22.15 Orgelski koncert Lisztovih in Bachovih skladb. PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. 7.20 O- 8 športno predavanje. 8.20 O- 8-30 •. 8.40 4. 9 Poročila. 9.10 Prenos koncerta iz Str,asbo-urga. 9.40 O- 9-45 4 lahke glasbe. 10.15 Kmetijska ura. 10.45 4. 11.15 O- U-20 Pogovori. 11.35 O- H-40 Koncert zabavne glasbe. 12.05 Razne pesmi. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Prenos 13.50 Vokalni kvartet. 14.15 O- i4-20 Grenoble. 16.25 Prenos koncerta iz Niče. 17 Prenos koncerta. 19 •. 19.30 Harfa. 20.15 Preda- vanje. 20.30 Igra. 22.30 •. Napovedi. 22.45 23 Plesna glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.30 •. Napovedi. 12.40 Glasb. slike. 14 O- 15-15 športna reportaža. 16.10 4-17.30 Prenos s smuških tekem za prvenstvo Švice. 18 Verska glasba na Q. 18.25 Katoliški verski govor. 18.50 Pevski 19.30 Šport. 19.50 •. Napovedi. 20 Radioroman. 20.30 Predavanje. 20.55 Koncert BO. 22.25 Plesna glasba. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 12.30 Objave. O- •- l3-15 Orkestralni 4 II. 13.40 Gospodarska ura. 13.55 Nedeljsko kramljanje. 14.10 O- l4-20 Angleški 15 Pisan spored. 16 Koncert Konser-vatorija iz Nancyja. 17.45 O- P° željah. 18.30 Petje. 19 •. Napovedi. 19.40 Pevski zbor na O- 20-15 O- 20-30 Švicarske narodne pesmi in plesi. (Prenos iz Švice). 21.30 Opereta. 22.30 •. Napovedi. 23 Plesna glasba. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6 Nedeljski jutranji $. 8 15 Telovadba. 8.30 Bogoslužje. 9.30 4 RO. 10.30 Vesele melodije (Q)- l2 Berlin. 14 Marionetno LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 12.00: Razne zborovske točke (plošče) : Poteluem dai zabienie (zbor Šulakovski). Vo s' dule vogorode. Mozart: Ave verum (duna.,ski deški zbor). Mendelssohn: Elija »Angel chorus« (isti). Doret: Molitev na Riitliju (Friburški zbor). Bovet: Bela hiša. Kuku (Tičinski p. zbor). Lepa plavolaska (isti). Doret: Pesem o lepi Juliji (Zbor Lutry). Komu dajmo rožo (isti). Davy: Biskajski zaliv (angl. nar. zbor). Woodgate: Tu je zdravje (isti). Pastir pa pase ovce tri (zbora iz Ra-diš in Sel). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Lahna glasba, igra Radijski orkester: Fischer: Jezdec iz Pampa-sa, argent. kor. Rožanc: Baletna scena. Hruby: V žalosti in smehu, potpuri. Gregorc: Uspavanka. Reinl: Cvetlični valček. 14.00: Napovedi. 18.00: Zdravstvena ura: Paberki iz vsakdanjega zdravstva: O prebavnih motnjah (g. dr. A. Brecelj). 18.20: Citraške točke (plošče): Freundorfer: Prešerna koračnica. Po višinah, lendler. Cez gore in doline, koračnica. Loffelmayer: Mo-nakovski otroci. Damberger: Pozdravi iz Štajerske. 18.40: Umetniški značaj slovenskega Štajerja (g. dr. Fr. Štele). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Bogastvo sonca in lepota jugoslovanske zemlje (Kosta Popovič) Bgd. 19.50: Zanimivosti. 20.00: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta: Beethoven: D-dvr gledališče. 14.30 O- 15.30 Zborovno petje. 16 | RO. 18 Slušna slika o J. Keplerju. 19 šport in O- 20 20-10 Pisana glasba. 22 •. 22.30 Plesna in zabavna glasba - igra RO. 24 Frankfurt. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 10.15 Koncert nedelj, glasbe. 11.20 Pogovori. 11.35 O- l2-20 Orkestr. 4 (Tour Eiffel). 13 •. Napovedi. 13.20 Veseloigra. 14.05 Kmetijska ura. 14.35 Pisan spored. lo,05 Lahka glasba. 17 4 (Pariz). 18.30 Gospodarska ura. 19 Predavanje. 19.30 •. Napovedi. 20 športna kronika. 20.30 Prenos opere iz Pariza. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Plesna glasba. 23.15 Oddaja v španščini. TOKIO 25.42-11.800 20.30 Napoved v angleščini, nemščini in francoščini. 20.35 • v angleščini. 20.45 Predavanje oz. 21.05 • v nemščini. 21.15 Koncert. 21.35 • v francoščini. 21.45 • v francoskem jeziku. VATIKAN (kratkovalovna) 11 Oddaja v franc. na valu 21.06 m, 9660 kc/s. 19 • in predavanje v angleščini na valu 19.84 m, 15120 kc/s. op. 18, št. 3. Allegro — Andante con moto — Allegro — Presto. Schubert: d-mol: Allegro — Andante con moto — Allegro molto — Presto. 20.45: Večerni koncert Radijskega orkestra: Auber: Uvertura k op. Nema iz Portici. Zielke: Življenja radosti, suita: Introdukcija in pastirska pesem — Otroške igre — Sestanek. Smetana: Fantazija iz op. Prodana nevesta. Bernard: Slovenski smo fantje, potpuri. Schubert-Bsr-te: Življenje v Monakovem, valček. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona«. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telov. •. O- Jedilni list. 11.50 • o vod. stanju. 12 Zvonjenje. 12.03 Tamburaški RO. 12.45 O- 13 i RO-13.40 Napovedi. •. 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 Narodne na O- 17 & RO. 18 Predavanje o gospej Curue. 18.20 Pevski | gdč. Vere Todorove. 18.50 O- 19-15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Uvod v prenos. 20 Prenos iz opere. V odmorih: • . Napovedi. Objave. BELGRAD H. 6.45 Himna. Napovedi. Objave. •. 7 Jutranji 7.45 Dnevne, športne in druge novice. 13 Himna. Objave. Radiodnevnik. 13.10 Koncert. 13.40 Plošče. 14 Jugoslovanski skladatelji. 14.15 Poročila. Himna. 18 Himna. Objave. 18.30 Predavanje v .tujem jeziku. 19.15 •. 19.30 Predavanje. 19.50 Reportaža. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 • v francoščini. 21 Koncert. 21.30 • iz inozemstva. 21.40 • v tujih jezikih. 22.30 4. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.20 Navodila za gospodinje. 12.25 O- 12 55 Napovedi. •. 13.10 Operni odlomki (O)- l3-50 Tržna •. 14 časopisne vesti. 16.45 •. 17.15 Zborov 4. 17.45 Narodne pesmi. 18 Pevski 4 Zorke Vičar. 18.15 Predavanje. 18.30 Prof. Stražnicki predava o pomembnejših glasbenih prireditvah v tednu. 18.50 •. Napovedi. 19.10 Francoščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Prenos. 22 •. Napovedi. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Verski spev. 6.35 O- 6-50 Poročila. 6.55 Plošče. 7.15 Poročila. 7.25 O-9.30 Šolska ura. 16.10 O- 10-45 ženska ura. 11.05 Koncert vojaške godbe. 12.15 O- 12-40 •. 13 4 RO. 14 Praga. 15.15 Praga. 15.45 Oddaja za Podkarpatsko Rusijo. 16.10 Praga. 17.10 Otroška ura. 17.30 O- 17.50 O- l8 Prešov. 18.45 •. 19.35 Aktualnosti. 19.45 Plošče. 19.55 Glasbena slika. 20.55 Zunanje politični pregled. 21.10 Brno. 22 Praga. 22.25 O-23 •. 23.15 O- BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 Bratislava. 7.20 Praga. 9.45 Praga. 10.15 šolska ura. 10.40 Praga. 12 Kmetijska ura. 12.10 Praga. 13 Bratislava. 13.50 O- I4 Praga. 14.05 Predavanje. 15.15 Praga. 15.45 Predavanje. 16 Praga. 17 25 Predavanje. 17.40 Nemška oddaja. 18.05 O- l8-40 •- 18-55 Praga. 19.25 4 RO. 20 Praga. 21.10 Večer skladatelja Fr. Neumanna. 22 Praga. 22.20 •. 22.35 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica, Telovadba. Godba in petje. 7 Poročila. Napovedi. 7.15 Bratislava ($). 8 Poziv šolam. 9.57 Plošče. 10.15 Brno. 10.40 O- 10.45 Ženska ura. 11 Brno. 12.11 O- 12.30 •. Napovedi. 13 Bratislava. 13.50 Gospodarska ura. 15.15 Koncert (FOK). 15.45 Predavanje. 16 •. ura. 17.30 Godalni kvartet. 18.50 OrdS Napovedi 16.10 Koncert orkestra češke filharmonije. 17.10 Otroška ura. 17.25 Pevski 4. 18.10 O- 1S-25 Vojaška godba. 19 Napovedi. •. 19.25 Salonski orkester. (Brno*). 20 Veseloigra. 21 Napovedi. •. 21.10 O- 21-15 Predavanje o katoliški akciji. 21.30 Brno. 22 Napovedi. «. 22.20 Plošče. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 četrt ure telovadbe. 6.20 4 lahke glasbe. 6.30 Dnevni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka gl. 7.30 Pred. 11 4 lahke glasbe. 11.15 Opoldanski 4-11.30 Predavanje. 11.55 Koncert. 12 •. 12.10 Koncert zabavne glasbe. 12.30 •. 12.45 $. 13.20 Plesna glasba. 17.30 Izvlečki iz filmov. 18 Lahka glasba. 18.15 Narodne pesmi. 18.45 Predavanje. 19 Pevski 4 gdč. Dore Kabakčiove. 19.30 4 Bethovnovih skladb. 20 Pevski S. 20.30 • . 20.55 Simfonični koncert. 21.50 Predavanje v ital. 22 Plesna glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.30 Verski spev. 6.35 Te'ovadba. 6.50 Plošče. 7 Poročila. 7.15 Plošče. 8 šolska ura. 8.10 Notranji pregled. 11 šolska ura. 11.20 O- l2-03 Opoldanska oddaja. 13.30 UfiMdeliek, 2?, fekun;* Dijaški glasbeni spored. 14 Predavanje. 15 Mladinska ura. 16 •. 16.20 Zdravstvena kronika. 16.35 Violinski 4. 17.05 Predavanje. 17.20 Mazurke in polke. 18 Oddaja za deželo. 18.30 O- 19 Pisan 4. 20.35 • . 21 Pevski 21.40 Književnosti. 22 Glasbeno predavanje in 22.55 •. * BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Breslau. 8.20 O-8.30 Breslau. 9.30 O- 9.45 Reportažni program. 12 Leipz:'g. 14 •. 14.20 Hamburg. 15 Valčki. 15.15 Borza in O- 16.30 Film - teorija in praksa. 17 Koncertna ura. - Klavir in oboa. 18 Glasbena umetnost. 19 Zabavni | RO. 20 •. 20.10 Pisan spored. 22 •. 22.30 Koln. BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 12 O- 12.29 Napovedi. •. 12.40 Vesele na ploščah. 16 Predavanje in O- 17 Reportaža. 18 4 l&ndlerjev. 18.30 švicarsko pustno veselje. (Kramljanje). 18.50 O-19.15 ženska ura. 19.30 Napovedi. •. 19.40 Ziirich. 20.50 Vesela godba. 21.30 Oddaja za izseljence. BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O- 6.10 Telovadba. 6.30 4 Ratibor-skega mestnega orkestra. 8.30 4 za delavstvo. 10 Koln. 12 Leipzig. 14 •. 14.10 O- 16 4 pokrajinskega orkestra. 18 Domača glasba. 19 Obmejne pesmi. 20 •. 20.10 »Plavi ponedeljek« - slušna prireditev. 22 •. 22.30 Koncertna ura. 24 Koln. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 6.45 Telovadba. •. O- Jedilni list. 10 Poročila. 10.20 Predavanje. 10.45 Predavanje. 12 Zvonjenje. Himna. 12.10 Salonski kvintet. 12.30 •. 13.30 Ciganski orkester. 14.35 •. 16.15 Dijatka ura. 16.45 •. 17 • v slovaščini. 17.10 Predavanje. 17.40 4 vojaške godbe. 18.50 Predavanje. 19.20 Bolgarski večer. Koncert. Predavanje in rec.tacije. 20.20 Predavanje. 20.50 Ciganski orkester. 21.40 • . 22 O- 22.45 • v tujih jezikih. 23 Koncert opernega orkestra. BUKAREST 1875.160 150» w 12 Napovedi. •. 12.10 Opoldanski 4. 13.10 Radiodnevnik. 13.30 ^Nadaljevanje 4. 17.05 Predavanje. 18 Književna kronika. 18.15 Komorna glasba. 18.45 4 na kiarinet. 19 Predavanje. 19.15 4 RO. 20.35 | na violončelo (Bernard Miiche-lin - Pariz). 21 •. šport. 21.15 Radijski kabaret. 22 •. 22.15 Prenos 22.45 • v francoščini in nemščini. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 Breslau. 11.20 Za mesto in deželo. 12 Hamburg. 14 •. 14.10 Operne melodije. O- 16 Zabavni | orkestra. 18.15 Pesmi in klavirske kompozicije Josipa Marža. 19 Kulturni pregled dunajskega sejma. 19.10 Plesna glasba. O- 20 20.10 »ženski vrag«, drama. 21.10 Domovinski večer. 22 •. 22.40 Koln. 24 Koln. FRANKFURT 251-1195 25 kw 6.10 Telovadba. 6.30 4 vojaške godbe. 8.30 Breslau. 10 Šolska ura. 12 Hamburg. 14 14.10 Operetna glasba. 16 Vesele melodije. 19.30 O- 20-15 4 v prid Zimske pomoči. 22 •. 22.20 Plesna glasba. 24 Stuttgart. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 10 Pravljice. 10.30 Dopoldanski 4 RO. 12' 4 spodnjesaškega orkestra. 14 •. 14.20 Zabavna glasba. 15.25 Violinska glasba. 16 Popoldanski 18 Pustna proslava. 19.10 Uverture in medigre. 20 •. 20.10 Hans Pfitznerjev večer. 22 •. 22.20 Zabavna glasba. ITALIJANSKE POSTAJE 8 •. 9.45 Glasbena šolska ura. 10.30 4 orkestra Gloria. 12.30 O- I3 Poročila. 13.15 4 orkestra Gallino. 14 •. 16.40 Mladinska ura. 17 •. I. 17.15 Plesna glasba. 19.10 4 orkestra. 19.40 Nemšč.na. 20 •. 20.30 4 orkestra. 21 Večerni 4. 22.15 Moderna glasba. 23 • . 23.15 Plesna glasba. H. 17.15 Pianinski 4. 19.20 O- 19-40 Nemščina. 20 •. 20.30 | orkestra (izvz. Milan). 21 Pisan 4- 22.15 Koncert kvarteta Rogo. 23 •. 23.15 Piesna glasba. HI. 19 Pisana glasba. 19.20 # orkestra Ramponi. 20 •. 20.30 Operetni prenos. Plesna glasba. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 O- 7-l° Frankfurt. 8.30 O- 1° Delovno ljudstvo, slušna igra. 12 4 za oddih. 13.15 Hamburg. 14 • . 14.10 Kolnske melodije. 15.30 Ob.sk v otroškem vrtcu. 16 Popoldanski 4 orkestra Otto Dobrin,dt. 18.2t> 4 na dveh klavirjih. 19 O- 20 •. 20.10 i.aroane pesmi. 21 Beethovnov koncert. 22 •. 22.15 O- 22.30 Nočna in plesna glasba. 24 Pisana zabavna glasba. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6.30 4 vojaške godbe. 8.15 Telovadba. 8.30 Zabavni 4 orkestra. 10 Delovno ljudstvo. 12 4 saškega orkestra. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16.05 športna gl. (O). 18 Komorna glasba. 19 Zabavna gl. 20 •. 20.10 4 RO. 21.10 Reportaža. 22 • . 22.45 4 godbe na pihala. LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Telovadba. 6.30 4 vojaške godbe. 8.20 Koncertna ura. 8.30 Breslau. 10 Koln. 12 4 orkestra - klavir in violina. 14 • . 14.05 O- 16 Dunaj. 18.15 Flavta in klavir. 19 Pisana slušna prireditev. 20 •. 20.10 Velik pisan večer. 22 •. 22.30 Koln. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 6.30 •. Napovedi. 6.35 Koncert. 7.25 Telovadba. 7.30 Jutranji pozdrav. 7.50 • . 8 Angleški 4. 10.45 O- H Havajski trio. 11.15 •. 11.25 Zabavna oddaja za dame. 12.05 Koncert zabavne glasbe. 12.28 Otroška ura. 13 •. 13.30 Klavirski 4 Brahmsovih skladb. 14 •. Objave. 14.15 Angleški koncert. 17.30 ženska ura. 18 Orkestralni 4. 18.30 •. Napovedi. 18.45 švicarske na O- 19 •- 19.30 Prenos. 20.10 Opereta. 21.50 Predavanje. 22 •. 22.05 Prenos koncerta iz Pariza. 23 Za ples. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 • in telovadba. 6.30 Franksrt. 8.30 4 RO. 10 Koln. 11 O- 12 4 orkestra Bern-hard Stimmler. 13.15 4 RO. 14 •. 14.15 4 zabavnega kvinteta. 15 Vesela otročka ura. 16 Popoldanski 4■ 18 20 AugsburLki komponisti. 19.15 Plesna glasba. 21 čti-vo. 21.20 Bachove kompozicije. 22 •. 22.20 Svetovno politični pregled. 22.40 Koln. MOSKVA 1744-172 500 kw 16. •. 16.15 Oddaja Rdeče armade. 17.30 Prenos iz opere. 21.30 •. 21.55 Prenos z Rdečega trga. 22 Oddaja v angleščini. 23 Oddaja v madžarščini. 24 Oddaja v španščini. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 O- 12.29 Napovedi. •. 12.40 4 RO. 17 švicarska oddaja. 19 O- 19-25 Kmetijska ura. 19.40 Plošče. 19.50 •. Napovedi. 20 4 na harfi. 20.20 Predavanje. 20.30 Instrumentalni 4. 21.30 Oddaja za izseljence (Bern). PARIZ 431.70-695 120 kw 11.50 Prenos 4. 12.30 Napevi. 12 45 • . Napovedi. 13.05 Grieg, Sonata op. 13. 13.40 Prenos 4 (Grenoble). 14.20 Pevski 4. 14.30 šolska ura. 15 Predavanje. 15.05 4. 15.45 O- 16 Predavanje. 16.25 Stras-bourg (koncert). 17.05 Književna kritika. 17.35 Orgelski 4• 18.05 O- 18-30 Prenos koncerta iz Niče. 19 •. Napovedi. 20 4 lahke glasbe. 20.30 Orkestralni 4• 21 Koncert komorne glasbe. 22.30 • . Napovedi. 22.45 Oddaja v esperanto. SOTTENS 440.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. •. 12.40 $ (O)- 17 Koncert. 18 ženska ura. 18.15 Jazz. 18.40 Esperanto. 18.50 O- 19-15 Pisan drobiž. 19.50 •. 20 Prenos. 20.30 Koncert. 21.05 Orgelski 21.30 Odidaja za izseljence. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 •. Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.30 O- 8 Predavanje. 8.15 O- 8.30 Poročila. 11 Prenos 4. 11.40 •. 11.50 Koncert. 12.45 • . Napovedi. 13.15 Narodna glasba na O- 13.40 Prenos 4. 15.05 Koncert. 15.45 O- 16 šlagerji. (Pl.) 16.25 Orkestralni 4. 17.05 Kmetijska ura. 17.20 Književna kronika. 17.35 Orgelski 4. (O). 18.15 Gospodarska ura. 18.30 Prenos iz Niče. 19 •. 19.30 O- 20 •. 20.15 Lahka glasba. 20.30 Glasbena igra. 22.30 Poročila. Napovedi. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 4 vojaške godbe. 8.30 O- 1° K°ln- H-30 Narodna glasba. 12 Leipzig. 14 O- 16 Popoldanski 4 RO. 17 4 simfoničnega orkestra. 18 Zabavna glasba. 19 Vesela slušna prireditev. 20 • . 20 15 Vesel večerni 4. 22 •. 22.30 Koln. 24 Nočni 4. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 6.30 •. Napov. 6.40 Prenos | iz Pariza. 7.50 O- 8 Predavanje. 8.30 •. 8.40 4. 9 • . 9.10 O- 10-30 Prenos iz Lilla. 11 Lahka glasba. 12 O- 12.15 Gospodarska ura. 12.30 Pogovori. 13 •. Napovedi. 13.20 Pevski 4. 13.35 O- l4-20 Prenos 4 (Tour Eiffel). 15.05 šolska ura. 15.35 Lahka glasba. 16 Klavirski 4. 16.15 O- 16-30 Zvočna igra. 17.45 Koncert RO. 18.30 Gospodarska ura. 19 Predavanje. 19.30 • . Napovedi. 20.30 Koncert RO. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Plesna glasba. 23.15 Oddaja v španščini. TOKIO 25.42-11.800 20.30 Napoved v ang.eščini, nemščini in francoščini. 20.35 • v angleščini. 20.45 Predavanje oz. 4- 21.05 • v nemščini. TAtuk, 2B. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 11.00: Šolska ura: Naš skladatelj Emil Adamič — glasbeno predavanje in plošče (g. Vinko Rupnik). 12.00: Naši pevci, naše pevke (plošče): Puccini: Spev iz op. La Bo-heme (Zl. Gjungjenac). Gounod: Spev iz op. Faust. Šteimann: Kaz-bek: Anatol Manoševski). Glinka: Spev iz op. Življenje za carja (M. Vuškovič). Vilhar: O ti dušo; Veni cviete (M. Zaludova). Massenet: Vision (Nikola Cvejič). Pavčič:' Uspavanka (Jelka Igličeva). Bizet: Torerova pesem (Marijan Rus). Gounod: Valentinova molitev iz op. Faust (Vekoslav Janko). Zvesti Johny (Drago Žagar). Tega je že davno (isti). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Šramel »Škerjanček«: Verbič: Planinski pozdrav, koračnica. Kom-zak: Monakovsko dete, valček. Joh. Strauss: Cigan baron, venček. Kotscher: Pizicato, tango. Prelo-vec-Bsrnard: Slovenske narodne. Blankenburg: K svetlobi, korač. 14.00: Napovedi. 18.00: Koncert Radijskega orkestra: Gade Niels: Spomini iz Ossiana, uvertura. De Micheli: II. suita: Pre-ludij — Scherzando — Domotožje — Finale. Gilb:rt: Potpuri iz opte. Gospa v hermelinu. 18.40: Problem malega naroda (g. dr. Veber). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Aleksa Bač-vanski, veliki srbski gledališki umetnik (prof. Borivoje Stojkovič) Bgd. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Odmevi iz Angkške (plošče): Vaughan Williams: Dve pesmi (St. Robcrson). Welške pesmi (Gyn Wil-liams & Welški pevci). Angleški plesi (angl. nar. orkester). 20.20: F. S. Finžgar: »Dekla Ančka«. Za radio priredil prof. Franc Kob-lar. Izvajajo člani rad. igr. družine. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Lahka glasba, Radijski orkester: Jaki: Pozdrav z Bleda, koračnica. Gorni: Pozabi me, če moreš, tango. Krome: Valček radosti. Ca-rosio: Bršljan, seranada. Schon-herr-Kemeter: Pivske in pevske, potpuri. Fr. W. Rust: Solze v očeh lepe žene, tango. Jaki: Ob morski obali, valček. 21.15 Koncert. 21.35 • v francoščini. 21.45 • v francoskem jeziku. VATIKAN (kratkovalovna) 20 Oddaja v holandščini na valu 48.47 oz. 48.75 m, 6190 oz. 60.10 kc/s. 20.20 Oddaja v italijanščini na istem valu kot ob 20. 21 Oddaja v poljščini na istem valu kot ob 20. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telov. •. O- Jedilni list. 11.50 • o vod. stanju. 12 Zvonjenje. 12.03 Zabavni 4 na O- 12 45 O- I3 Radiodnevnik. 13.10 Narodne pesmi poje gospa Darinka Tatovič ob spremljavi tambura-škega RO. 13.40 Napovedi. •. 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 Harmonika. 17 4 RO. 18 Komorni 4- 18.30 Predavanje o narodni pesmi. 18.50 O- 19-15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Reportaža. 20 4 jugoslovanskih skladb. 20.30 Zabavni koncert RO I. 21 Predavanje. 2115 Zabavni koncert RO II. 22 Napovedi. • . 22.15 O- BELGRAD n. 6.45 Himna. Napovedi. Objave. 7 Jutranji 4- 7.45 Dnevne, športne in druge novice. 13 Himna. Objave. Radiodnevnik. 13.10 Koncert. 13.40 Plošče. 14 Turistični pogoji v črni Gori. 14.15 Poroč. Himna. 18 Himna. Objave. 4. 18.30 Predavanje v tujem jeziku. 19.15 •. 19.30 Predavanje. 19.50 Reportaža. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 • v francoščini. 21 Koncert. 21.30 • iz inozemstva. 21.40 • v tujih jezikih. 22.30 4. 23.15 Poročila. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.20 Navadila za gospodinje. 12.25 12.25 Otroški zbor poje. 12.55 Napovedi. • . 13.10 O- 13.50 Borza. 14 •. 16 Iz domače književnosti. 16.45 Poročila. 17.15 4 RO. 17.50 Zborov 4. 18.50 •. Napovedi. 19.10 Italijanščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Zvočna igra. 20.30 Koncert komorne glasbe. 21 Zabavni koncert. 22 •. Objave. Napovedi. 22.20 Plesna gl. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Verski spev. 6.35 O- 6-50 Poročila. 6.55 Plošče. 7.15 Poročila. 7.25 O-Praga. 10.45 ženska ura. 11.05 Brno. 12.20 O-' 12.40 •. 13 4 RO. 13.50 Za otroke. 15.15 Praga. 15.45 življenje otrok na Kitajskem. Predavanje. 16.10 Brno. 18 Praga. 18.45 •. 19.35 Zanimivosti. 19.45 Praga. 20.45 Razgovor. 21.10 Praga. 22.15 •. 22.25 Lepi napevi. 23 •. 23.15 Plošče. BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 Bratislava. 7.20 Praga. 9.45 Praga. 11 4 RO. 11.15 Praga. 13 Bratislava. 13.50 Gospodarska ura. 14 Praga. 15.45 Predavanje. 16 Praga. 16.10 4 RO. 17.10 Praga. 17.30 Delavska ura. 18 Praga. 18.35 O- l8-40 • v nemščini. 18.55 Praga. 22.20 •. 22.35 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica, Telovadba. Godba in petje. 7 Poročila. Napovedi. 7.15 Bratislava (4). 8 Poziv šolam. 9.57 Plošče. 10.45 ženska ura. 11 Brno. 12.11 O- 12-30 • . Napovedi. 13 Bratislava. 13.50 Gospodarska ura. 15.15 Koncert (FOK). 15.45 Predavanje. 16 •. Napovedi. 16.10 Brno. 17.10 Mladinska ura. 17 30 Godalni kvartet. 18.50 O- I9 Napovedi. •. 19.25 Pisan večer orkestra FOK in solistov. 20.45 Predavanje. 21 Napovedi. • . 21.10 4 RO. 22 Napovedi. •. 22.20 O- SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 četrt ure telovadbe. 6.20 4 lahke glasbe. 6.30 Dnevni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka gl. 7.30 Pred. 11 Koncert mednarodne glasbe (Prenos iz Varne). 11.30 Predavanje. 11.45 4. 12 • . Objave. 12.10 4. 12.30 •. 12.45 Vokalna glasba. 13.20 Lahka in plesna gl. 16.30 Družinska ura. 17.30 4 vojaške godbe. 18.15 Glasbeno predavanje in 4-19 Pevski 4. 19.30 4 RO. 20 Koncert Bolgarskega kvarteta. 20.30 •. 20.55 Ruske romance. 21.25 Lahka gl. 21.50 Predavanje. 22 Za ples. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.30 Verski spev. 6.35 Telovadba. 6.50 ura. 8.10 Notranji pregled. 11 šolska ura. Plošče. 7 Poročila. 7.15 Plošče. 8 šolska ura. 11.15 O- 12-03 Opoldanska odidaja. 13 Notranji pregled. 15 Mladinska ura. 16 •. 16.30 Pesmi. 17 Predavanje. 17.15 Pisan 4. 18 Oddaja za deželo. 18.30 Delavska ura. 19 Koncert polske glasbe. 20.35 • 21 Prenos koncerta z Varšavskega konservatorija. 22 Sprehod po Atenah. 22.25 Klavirski 4. 23 •. X PERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 4 udruženja orkestrov. 8.20 O- 8 30 Munchen. 9.30 Pisan spored. 10 Slušne slike. 12 Frankfurt. 14 • . 14.20 Hamburg. 15 Veseli zvoki. 16 Konigsberg. 18 Zabavni 4 RO. 19 O- 20 • . 20.10 Operetna in filmska glasba. 21 Prenos koncerta iz Turina. 22 •. 22.30 Hamburg. BEROMuNSTER 540-556 100 kw 12 O- 12-29 Napovedi. •. 12.40 O- 16 Italijanska in francoska narodna glasba. (O)- 16.30 Predavanje. 16.45 Zabavni 4 (O). 17 Lausanne. 17 Vesele narodne (O)- 18-30 Predavanje. 18.50 O- 19 Predavanje. 19.10 Politični pregled. 19.25 Objave., Napovedi. •. 19.40 4 Beethovnovih skladb. 20 Presenečenja. 20.10 Uvod v spored. 20.17 Simfonični koncert. 20.50 Klavirski 4. 21.20 »Parižanka« (veseloigra). 22 Plesna glasba. BRESLAU 315.8-950 100 kw 8.30 Munchen. 12 4 za odd:h. 13.15 4 gledališkega ork. 15 30 Otroška ura. 16 4 RO in plesne godbe. 19.15 Beethovnove klavirske sonate. 20 •. 20.10 Narodna gl. 21.15 Slušne slike. 22 22.35 Hamburg. 24 Nočna in plesna glasba. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 6.45 Telovadba. •. O- Jedilni list. 10 Poročila. 10.20 Predavanje. 10.45 Pre- davanje. 12 Zvonjenje. Himna. 12.10 Ciganski orkester. 12.30 •. 13.30 4 RO. 14.35 •. 16.10 ženska ura. 16.45 17 • v slovaščini. 17.10 Pevski zbor. 17.45 Predavanje o Slovakih. 18.15 Petje in ciganska godba. 1915 Predavanje. 19.45 Celistični 4. 20.20 Zvočna igra. 21.20 4 RO. 21.40 •. 22.45 • v tujih jezikih. 23 Plesna glasba. BUKAREST 1875.160 150 kw 6 Jutranja oddaja. 11 Zabavni 4 na O-12 Napovedi. •. 12.10 Opoldanski 4. 13.10 Radiodnevnik. 13.30 Nadaljevanje 4. 17.02 Predavanje. 17.17 Rumunska glasba na Q. 18 Znanstvena kronika. 1815 4 mandolin. 18.45 Angleški zbor. 19 Predavanje. 19.15 Romance in pesmi. 20 Simfonični koncert. (Beethoven.) 21 • . 21.15 Klavirski 4. 22 •. 22.15 Prenos & iz restavracije. 22.45 • v francoščini in angleščini. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 Munchen. 1120 Za mesto in deželo. 12 Frankfurt. 14 •. 14.10 4 RO. 16 Leipzig. 18 Slušna prireditev. 18.15 Narodna gl. 18.50 Klasična in moderna komorna gl. 20 •. 20.10 Pisan večer. 22 •. 22.35 Zabavna in plesna glasba. 24 Breslau. FRANKFURT 251-1195 25 kw 6.10 Telovadba. 6.30 4 RO. 8.30 Miin-chen. 10 šolska ura. 12 | porenekega deželnega orkestra. 14 •. 14.15 Operna glasba iz čarostrelca. 16 Konigsberg. 18.30 Nemške narodne pesmi. 19.30 Slušne slike. 20 •. 20.15 4 po željah. 21 Mladi Goethe »Lili«. 22 •. 22.35 Hamburg. 24 Nočni L HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Vesela glasba. 10.30 Dopoldanski 4. 12 4 za oddih. 13.15 Frankfurt. 14 •. 14.20 Zabavna glasba. 15.20 O- Helga Roswaenge poje. 16 Zabavni 17.15 Pisana ura. 18 Bachove kompozicije. 19 Večerni 4 obmejnega orkestra. 20 •. 20.10 Vesel večer. 22 •. 22.30 Zabavna glasba. ITALIJANSKE POSTAJE 8 •. 11.30 Plesna glasba. 12.30 O- 13 • . 13.15 Slušna prireditev. 14 Poročila. 14.10 Borza. 16.40 Mladinska ura. 17 •. I. 17.15 Reklamni 4. 19.20 O- 19-40 Angleščina. 20 •. 20.30 O- 21 Tri sicilijan-ske igre. Komedija. •. n. 17.15 Plesna glasba. 19.20 O- 19-40 Angleščina. 20 •. 20 30 O (izvz. Milan). 21 Simfonični koncert. 22.10 Operetna glasba. 23 •. 23.15 Plesna glasba. III. 19 Pisana glasba. 19.20 4 kvarteta. 20 • . 20.30 Klaricembale. 21.05 »Stenoti-pistka«, komedija. 22.30 Plesna glasba. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 O- 7.10 O- 8.30 Munchen. 10.30 Otroški vrtec. 12 Italijanska glasba, igraRO. 14 •. 14.10 Koln-ske melodije. 16 Konigsberg. 18.30 Vsakdanji kruh. 19.10 Ura Z mrke pomoči. 20 • . 20.10 O filmu. 20.30 P sana slušna prireditev. 21.30 O- Erna Sack 111 TIto Sipa pojeta. 22 •. 22.15 O- 22.30 Hamburg. 24 Breslau. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 Munchen. 10 SI išr.e slike. 12 Frankfurt. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16 4 RO. 18.20 O- 19 Koncertna ura. 20 •. 20.10 O- 22 •. 22.35 Plesna glasba. LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Berlin. 6.30 Frankfurt. 8.20 Citre. 8 30 Munchen. 12 Frankfurt. 14 •, nato O- 16 Zabavni 4. 18.20 Pisana glasba. 19 Vesele zgodbe. 20 •. 20.10 Zabavni 4 radijskega zbora in orkestra ter solistov. 22 •. 22.30 Hamburg. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 6.30 •. Napovedi. 6.35 O- 7 30 Jutranji pozdrav. 7.50 8 Angleški koncert. 10.45 Valčki. 11 Plesna glasba. 11.15 •. 11.25 Oddaja za dame. 11.45 Predavanje. 12.05 Plesna glasba. 12.52 Predavanje. 13 •. 13.30 Akordeon. 14 •. Napovedi. 14.15 Angleški &. 17.30 ženska ura. 18.30 ženska ura. 18.30 •. Napovedi. 18.45 O za Švicarje. 19 •. Napovedi. 19.10 Pisan spored. 20.10 Ajshil: »Per-zej« - tragedija. Prenos iz Pariza. 22 •. Napovedi. 23 Plesna glasba. MONAKO VO 405.4-740 100 kw 6 • in telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 4 šramel orkestra. 11 Vaški godci. 12 4 RO. 14 •. 14.15 Dunaj. 15 Vesela otroška ura. 15.40 Slušna prireditev. 16 Plesna glasba. 18 čtivo. 18.20 Hans Ditznerjeve pesmi. 18 40 Stari mojstri. 19 Poetični ABC. 19.15 4 po željah. 20 •. 20.10 Pisan večerni program. 21.15 Beethoven: Klavirski koncert v Es- duru. 22 •. 22.20 O- 22.30 Hamburg. MOSKVA 1744-172 500 kw 16. •. 16.15 Oddaja Rdeče armade. 17.30 Narodna umetnost v Rusiji. 21.30 • . 21.55 Prenos z Rdečega trga. 22 Oddaja v holandščini. 23 Oddaja v švedskem jeziku. 24 Oddaja v španščini. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 O- 12-29 Napovedi. •. 12.40 O- i3 Predavanje. 13.10 Plošče. 17 Lausanne. 19 Plošče. 19.50 Napovedi. •. 20 Koncert stare francoske glasbe. 21 Lugano. 22 Plesna glasba. PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 7.20 Koncert. 8 Predavanje. 8.20 Lahka glasba. 8.30 Poročila. Napovedi. 8.40 O- 9 •. 9.10 Prenos. 9.30 Predavanje. 10 Prenos koncerta iz Niče. 11 šolska ura. 11.30 4-12.45 •. Napovedi. 13.05 Orkestralni 4. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 12 00: Vsakemu nekaj (plošče: D n-za: Fu^iculi fu^icula (Orače Moor). Puccini: Pes^m Mus~tte. Loffelmayrr: Monakcvska deca (citrs). Damberg-r: Pozdravi iz Štajerske (citre). Jalowicz: Poto- 13.40 Prenos. 14.20 Napevi. 14 30 Šolska ura. 15 O- 15-05 Strasbourg. 15.45 Lahka glasba. 16.10 Predavanje. 16.20 O- 17-05 Književne novosti. 17.27 Otro."ka ura. 17.35 Pevska vaja. 18.05 Napevi. 18.30 Koncert zabavne glasbe. 19 Napovedi. 19.30 Pisan 4. 20.30 Prenos iz opere. 22.45 •. Napovedi. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. Poroč 12.40 Koncert. 17 O- 18 Mladinska ura. 18 30 O- 18-50 Kulturna kronika. 19 O- 19.30 Gledališka kronika. 19.40 Predavanje. 19.50 •. 20 Igra. 20.30 Pisan večer. 21.30 Veseloigra. 22.15 Vesele na O- STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 •. Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.30 O- 8 Predavanje. 8.15 O- 8-30 Poročila. 11 Prenos f 11.40 •. 11.50 Prenos koncerta iz Lyona. 12.45 •. Napovedi. 13.15 O- 13.40 Koncert. 15.05 Orkestralni 15.45 O- 16 Plesna glasba. 16.25 Prenos 4. 17.05 Zanimivosti. 17.20 Lahka glasba. 18.15 Gospodarska ura. 18 30 Koncert zabavne glasbe. 19 •. 19.30 Alza-ška in zvočna igra. 21.45 Prenos glave. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Glasba (Pariz). STUTTGART 522 6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 O- 8.30 O- 10 Slušna igra. 11.30 Narodna glasba. 12 Frankfurt. 14 O- 16 4 RO. 18 O- i9 Vesela slušna prireditev. 2 0». 20.10 Zabavni 4 RO. 21 Frankfurt. 22 •. 22.35 Zabavni 4 RO. 24 Nočni 4. TOULOUSE 386.6-776 -120 kw 8.40 $ (Pariz). 9 •. 9.20 Lahka glasba. 10.30 Prenos iz Lilla. 11 šolska ura. 11.30 Pisan 4 (Q). 12.30 Pogovori. 13 • . Napovedi. 13.20 Vokalni 4. 13.35 O-14.05 Gospodarska ura. 14.20 Koncert RO. 15.05 šolska ura. 15.35 Lahka glasba. 15.45 Prenos 4. 16.30 O- 17-45 4 (Tour Eifsel). 18.30 šolska ura. 19 Predavanje. 19.15 O- 19-30 •. Napovedi. 20.30 Veseloigra. 22.30 Napovedi. 22.45 Plesna glasba. 23.15 Oddaja v španščini. TOKIO 25.42-11.800 20.30 Napoved v angleščini, nemščini in francoščini. 20.35 • v angleščini. 20.45 Predavanje oz. 4■ 21.05 • v nemščini. 21.15 Koncert. 21.35 • v francoščini. 21.45 • v francoskem jeziku. VATIKAN (kratkovalovna) 14.30 Oddaja v angleščini na valu 25.55 m, 11740 kc/s. 16.30 Oddaja v angleščini na valu 19.48 m, 15120 kc/s. 20 Oddaja v angleščini na valu 48.47 oziroma 49.75 m, 6190 oz. 6030 kc/s. 20.30 Oddaja v nemščini na istem valu kot ob 20. ! vani-e po Sredozemskem morju (orkester). Lidzki: Legionarski venč~k voj. go?ba). Derksen: Dunajska srca, valček (orkester). Košat: Ob vrbskem jezeru. Long: Stric Miklavž. Meakin: Na vaškem ž^gna-nju. Straussovi valčki (Ch. Kunz). Steda, t 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13 20: Narodne p~smi s spr^mljeva-njem harmonike. Poje ^dč. Poldka 7unanova. spremlja g. A. Stanko: Po^t0, Po't. Dali-bor. Jos, Rajhenič: Iz jugoslovanskih oner., fantazija. Urfcach: Iz vrelca Čajkovskijevih metodi1'. Šan-tel: Baletka glasba iz opte. B'eiski zvon. Vladigerov: Romanca za violino solo in orkester. CeM, Z. mm 22.15: Originalna švicarska godba (bratje Malerš^k). Konec ob 23. uri. BET,GRAD 437 3-686 20 kw 6 30 Koračnica Telov. •. O- Jedilni list. 11.50 • o vod. stanju. 12 Zvonjenje. 12.03 Simfon-čni $ na O■ 12 45 Predavanje. 13 Radiodnevnik. 13 10 Od'omki iz čeških oper (O)- 13-40 Napovedi. •. 16.40 Napovedi. Objave. 16.^5 Dijaška ura. 17.30 Narodna pesmi gdč. Dobrila Mikič. Spremlja RO. 18 Pesmi iz restavracije. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža. 20 Humor. 21 Odlomki iz oper (solisti in RO). 22 Napovedi. •. 22.15 O- belgrad n. 6.45 H;mna. Napovedi. Objave. •. 7 Jutranji 7.45 Dnevne, športne in druge novice. 13 Himna. Objave. Radiodnevnik. 13.10 Koncert. 13.40 Plošče. 14 Predavanje. 14.15 •. Himna. 18 Himna. Objave. Koncert. 18.30 Predavanje v tujem jeziku.. 19.15 Poročila. 19.30 Predavanje. 19.50 Reportaža. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 • v francoščini. 21 Koncert. 21.30 • iz inozemstva. 21.40 • v tujih jezikih. 22.30 23 15 Poročila. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.20 Navodila za gospodinje. 12.25 Pesmi na O- 12 55 Napovedi. •. 13.10 O-13.50 Tržna •. 16.45 Poročila. 17.15 4 RO. 18.15 Predavanje. 18.50 •. Napovedi. 19.10 Francoščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Potovanje okoli sveta po radijskih valovih. 20 30 Prenos iz Belgrada. 22 Poročila. Objave. Napovedi. 22.20 Plesna gl. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13. kw 6.30 Verski spev. 6.35 O- 6.50 Poročila. 6.55 Plošče. 7.15 Poročila. 7.25 O-9 45 Praga. 9.55 O- 10-10 šolska ura. 1105 Plošče. 11.15 Brno. 12.15 Plošče. 12.40 •. 13 Brno. 13.50 Predavanje. 14 Praga. 15 15 P-aga. 15.45 Oddaja za Pod-kernat^ko Rusijo. 16.10 Pisan £ RO in O-17.10 Madžarska otroška ura. 17.30 Glasbene slike, 18 Prešov. 18.20 O- 18-45 •. 19.35 Aktualnosti. 19.45 Slovaške narodne pesmi. 20.05 Glasbena ;gra. 22 Praga. 22.15 •. 22.25 O- 23 •. 23.15 O- BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 B-atislava. 7.20 Praga. 9 <*5 Praga. 11.15 Salonski orkester. 12.10 Praga. 13 ž RO. 13.50 O- 15-15 Praga. 15.45 Predavanje. 16.10 Bratislava. 17.10 Lepota češkega pesniškega jezika (Predavanje). 18 Praga. 18.40 •. 18 55 Praga. 19.30 Igra. 20 Praga. 21.15 Predavanje. 21.30 Praga. 22.20 •. 22.35 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica, Telovadba. Godba in petje. 7 Poroč la. Napovedi. 7.15 Bratislava (£). 8 Poziv šolam. 9.57 Plošče. 10.10 šolska ura. 11 ženska ura. 11.15 Brno. 12.11 Q. 12.30 •. Napovedi. 13 Brno 13.50 Gospodarska #ura. 15.15 $ RO Brno. 15.45 Predavanje. 16 •. Napovedi. 16.10 Bratislava. 17.10 Brno. 17.40 Klarinet in klavir. 18 Kmetijska ura. 18.10 O- 18.15 Delavska ura. 18.25 Vojaška godba 19 Napovedi. •. 19.25 O-19.30 Koncert Svetovnih skladb. 20 Brno. 20.30 Smetanov večer, (ob 12.05) Ob 125 letnici njegovega rojstva). 22 Napovedi. • :22.20 Plošče. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 četrt ure telovadbe. 6.20 - 11 šolska ura. 11.50 Prenos koncerta iz Niče. 12.30 Napevi. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Otroika ura. 13.40 Stras-bourg 14.20 O- 14-30 šolska ura. 15 O- 15.05 4• 15.45 Vzgojno predavanje. 16.05 Predavanje. 16.25 4. 17.05 šolska ura. 17.35 Violinski 4. 17.50 4 kvinteta republikanske garde. 18 Petje. 18.30 Orgelski 4. 19 •. Napovedi. 19.45 Zvočna igra. 20.15 Predavanje. 20.30 Calderon de la Barca, Sodnik Zalamsjski (igra). 22.30 •. Napovedi. 22.45 4. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. Poroč. 12.40 Koncert. 17 Koncert. (Lugano). 18 ženska ura. 18.30 O- 18-50 Predavanje. 19 Zabavni 4 na O- 19.30 Knj.ževno predavanje. 20 Predavanje. 20.30 Pisan glasbeni večer. 21.45 Veseloigra. 22.10 Q. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 11.50 Prenos koncerta iz Niče, 12.45 •. Napovedi. 13.15 O- X3-40 Valčki. 15.05 Prenos koncerta. 15.45 O- Plesna gl. (Pl.). 16.25 Koncert. 17.05 Otroška ura. 18.15 GospodarsKo predavanje. 19 •. Napovedi. i.0.15 Vesel luu-odni večer. 20.50 O- 21 Pisan 4 godbe na p.hala. 22 Pevski 4. 22.30 Napovedi. 22.45 Glasba. (Pariz.) STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pes.au. 1130 Narodna glasba. 12 Munchen. lo •. 13.15 Miinchen. 14 Nemška operna glasba (Q). 16 Popoldanski 4 orkestra Oito uobrindt. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 11.00: Šolska ura: Marec doma in v pnrodi - dialog (vodi g. Miroslav Zor). 12.00: Slovenske pesmi (plošče): Tam kjer teče bistra Žila (zbor iz Sel). O ti preburna ženska stvar (zbor iz Sel). Treba ni (Udovič & Lauša). Ko tičica ta mala (isti). Dokler sm jaz pobič (Št. Jakobski oktet). Moj pubč je iz spodnjega okraja (isti). Kadar dež gre. O j ta mlinar (Zbora iz Radiš in Sel). V hredič v ta hujšam note (isti). En šuštar me je vprašal. V davnih starih časih. So še rožce v hartelnu žavovale (M. Rus). Hribčki ponižajte se (Akad. p. kvintet). Jaz sem si pa nekaj zmislil (isti). Jaz S3m en lušten ja-ger (Banovec in Kmečki trio). Ja-ger gre na jago. 12.45 Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Lautenschlager: Lepa mladenka, uvertura. Englemann: V prodajalni igrač, suita: Lutka v zi-beli — Gugalni konj — Piereta na gugalnici — Parada punčk. Tijar-dovič: Mala Floramye, potpuri. Jaki: Poloneza. 14.00: Napovedi. 18.00: Ženska ura: Mati se vzgaja ob svojem otroku (ga. Vlasta Sterle). 18.20: Pisan drob.ž (plošče): Oli-phant: Praznik male deklice. Hey-kens: Metulčki rajajo. Landschulz: Polka malih lutk. Powel: Kodrola-šček, intermezzo. Rosen: Pri škratih v baru, gl. slika. 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Le-ben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Trgovske zveze Bosne in Hercsgovine z Dubrovnikom in Benetkami v XVIII stol. 19 Zabavni 4 RO. 20 •. 20.15 Frankfurt. 22 •. 22.30 Narodna in zabavna glasba. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 12.15 Gospodarsko predav. 12.30 Pogovori. 13 •. Napovedi. 13.20 Vokalni 4. 13.Š5 O- 14-05 Gospodarska ura. 14.30 Veseloigra. 15.05 šo.ska ura. 15.35 O-15.45 Koncert RO. 16.30 Otroška ura. 17.30 O- 17-45 Prenos 4. 18.30 Šolska ura. 19 Predavanje. 19.15 O- l0-30 •• Napovedi. 20.15 Lahka g.asba. 20.30 Pisan večer. 22.30 •."Napovedi. 22.45 Plesna glasba. 23.15 Oddaja v španščini. TOMO 25.42-11.800 20.30 Napoved v aiig.ešani, nemščini in francoščini. 20.35 • v angleščini. 20.45 Predavanje oz. koncert. 21.05 Koncert orkestral. glasb v Japonski kompoziciji. VATIKAN (kratkovalovna) 20 Oddaja v angleščini. 20.30 Očdaja v italijanšč.ni. 21 udaaja v poljščin.. Vse odaaje na valu 38.4V oz. 4ii.iiim, 61.90, oz. 60.30 kc/s. (Safet Burina) Bgd. 19.50: O varstvu prerode (g. Kunaver Pavel). 20.00: Orgelski koncert (g. prof. Pavel Rančigaj), vmes samospevi (gdč. Štefanija Pavlovčič): Sprin-ger: P ugeta na ime Bach v B-duru. Mendelsssohn - Bartholdy: Lrave, Adagio in Allegro maesteso e v.va-ce iz sonate v c-molu. Čajkovski: Zapoj mi pesem o mati. Kdor hrepeni kot jaz. Liszt: Adagio. Ave maris stella. Schubert: Ave Marija. Gounod: Serenada. Rcgcr op. 80 št. 5: Ave Marija, op. 80 št. 10: Intermezzo. Chopin: Litavska pesem. Žal. Dolinar: Zdrava Marija. Sattner: Postcommunio. Hochrei-•ter: Preludij v C-duru. Springer: VIII. Postludij v D-duru. 21.15: Simfonična glasba, igra Radijski orkester: Mozart: Jupiter - simfonija. Allegro vivace. Andante cantabile. Menuetto. Molto Allegro. ' Sonata v F-duru, 1. stavek : Allegro. 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telov. •. O- Jedilni list. 11.50 • o vod. stanju. 12 Zvonjenje. 12.03 Narodne pesmi. 12.45 O- I3 Radiodnevnik. 13.10 Zabavni 4 na O- l3-40 Napovedi. 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 Harmonika. 17 Pesmi poje gdč. Tatjana Batranjac. 17.30 Ciganski orkester. 18.30 Vzgojno predavanje. 18.50 4 angleške gl. (O)- 19-15 Rad odnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža. 20 Prenos iz Zagreba. 20.30 Drama. 22 Napovedi. • . 22.15 Pevski 4 ge. Zl. Gjungjenac. BELGRAD II. 6.45 Himna. Napovedi. Objave. 7 Jutranji 4. 7.45 Dnevne, športne in dru- pjlek, 1. mmr ge novice. 13 Himna. Objave. Radiodnevnik. 13.10 Koncert. 13.40 Plošče. 14 Predavanje. 14.15 Poročila. Himna. 18 Himna. Objave. Koncert. 18.30 Predavanje v tujem jeziku. 19.15 Poročila. 19.30 Predavanje. 19.50 Reportaža. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 • v francoščini. 21 Koncert. 21.30 • iz inozemstva. 21.40 • v tujih jezikih. 22.30 4-23.15 Poročila. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.20 Navodila za gospodinje. 12.25 Ruska orkestralna glasba (O) - 12.55 Napovedi. • . 13.10 O- 13-50 Tržna poročila. 14 časopisne vesti. 16 Iz domače književnosti. 16.45 •. Napovedi. 17.15 4 radijskega kvarteta. 18.15 Predavanje. 18.40 športna •. 18.55 •. 19.10 Italijanščina. 19.30 Nac.onalna ura. 20 4 Antonija Janiga. 20.30 Skladbe Zlatka Grgo-še^ič. 21.20 šlagerji Iva Tijardoriea. 22 •. Objave. Napovedi. 22.20 Plesna gl. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 12.40 •. 13 | RO. 14.05 Plošče. 15.15 Praga. 16 Oddaja za Podkarpatsko Rusijo. 16.45 Otroška ura. 17.30 Orgelski 18.45 •. 19.45 4 vojaške godbe. 20.30 Koncert lahke glasbe. 21.10 Predavanje. 21.35 bonatine. 22 Praga. 22.25 O- 23 •. 23.15 O- BRNO 825.4-922 32 kw 12.10 Praga. 12.45 Praga II. 13 Bratislava. 14 Praga. 15.15 Praga. 16.40 Godalni kvartet. 17.15 O- l7-25 Nove češke knjige. 17.40 Nemška oddaja. 18 O-18.40 •. 18.55 Praga. 19.25 4 salonskega orkestra in solistov. 20 Praga. 22.20 •. 22.35 O- 22.50 • v esperanto. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 12.30 •. Napovedi. 12.45 Plošče. 13 Bratislava. 15.15 O- 16 •• Napovedi. 16.10 Plošče. 16.20 Predavanje. 16.40 Brno. 17.15 O- 1740 Predavanje. 18 O-18.10 Predavanje. 18.25 Pisan glasbeni in pevski spored. 19 Napovedi. •. 19.25 Salonski orkester (Brno). 20 Pogovori. 20.30 4 RO. 21 Napovedi. •. 21.10 4 RO. 21.40 Branje. 22 Mapovedi. •. 22.20 O- SOFIJA 352.9-850 100 kw 11.45 f 12.30 Poročila. 12.45 Narodna glasba. 14.30 Za ples. 16.30 Vesela gl. 17.30 Koncert narodne glasbe. 18 Pred. 18.15 Zabavna glasha. 18.45 Narodna gl. 19.15 Veolinski 4. 19.50 Rossini: »Se-viljski brivec«. (Prenos iz opere.) 20.30 • . 22 Lahka glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 11.15 O- 12-03 Opoldanska oddaja. 13 Notranji pregled. 15 Mladinska ura. Predavanje in glasba. 16 Poročila. 16.20 Predavanje za bolnike. 3 6.35 4 na flavti. 16.50 Predavanje. 17.05 Prenos iz cerkve Vstajenja v Poznanju (£). 17.45 Predavanje. 18 Kmetijska ura. 19 O- l9-25 Notranji pregled. 19.30 Koncert polske In švedske glasbe. 20.10 O- 20.35 • 21 Pevski 21.15 Koncert filharmonije. 22.45 O-23 •. BERLIN 356.7-841 100 kw 8.30 Koln. 12 4 simfoničnega orke-Koncert simfoničnega orkestra. 14 •. 14.20 Hamburg. 15 O- l5-15 Borza in O-17 Domač koncert. 18 Koncert Krepela seksteta. 19 Pisana glasba. O- l0-50 •• 20 čarostrelec - opera. Carl Marija von Weber. 21.10 •. 22.40 Leipzig, BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 12 Slavni pevci. 12.29 Napov. •. 12.40 Vesele na O- l6 O- l6-30 Predavanje. 17 4 RO. 18 Otroška ura. 18.35 Novosti na tehničnem polju. 18 45 O- l8-50 Korsika in Švicarji. (Predavanje.) 19.20 Glasbeno predavanje. 19.30 Napovedi. •. 19.40 • o smuških tekmah. 20 Dve glasbeni zgodbi. 20.30 Stara švicarska glasba. 21.20 Cerkvena g.asba. 22 Vesele na ploščah. BRESLAU 315.S-950 100 kw 8.30 Koln. 9.40 O- 10 Slušna igra. 12 stra. 14 •. 14.10 W. 16 £ gledališkega orkestra. 18 Klavirski 4. 18.30 V spomin 20 letnice smrti borcev za svobodo. 19.15 Pod južn.m soncem. 20 •. 20.10 »Madame ilucterflj« - opera. 22.40 •. 23 Leipzig. 24 Zabavna glasba. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12 Zvonjenje. Himna. 12.10 Klavirski 4. 12.30 Poročila. 13.30 Ciganski orkester. 14.35 •. 16.15 DijašKa ura. 17 • v slovaščini. 17.10 Ciganski orkester. 17.50 športna poročila. 18 Predavanje. 18.20 O- 19-15 Predavanje. 20 Verdi. »Trubadur«, (prenos iz opere). 22.30 • v tujih jezikih. 23.20 Jazz. BUKAREST 364.5-823 12 kw 12 Napovedi. •. 12.10 Opoldanski 4. 13.10 Radiodnevnik. 13.30 Nadaljevanje 4. 17.02 Zbor »Vissarion« poje pravoslavne verske pesmi. 17.40 Katoliška duhovna glasba.. (O)- l8 Gospodarsko predavanje. 18.15 4 RO. 18.50 Predavanje. 19.05 4 RO. 19.35 Prenos iz opere. 22.45 • v francoščini in nemščini. DUNAJ 506.7-592 100 kw 11.20 Za mesto in deželo. 12 Koncert Simfoničnega orkestra (Saarbriicken.) 14 • . 14.10 Pisan 4. O- 15.05 O- 15-15 Prenos 4 iz Turina. 15.30 Koncertna ura. 16 Umetnica na ledu. KSnlgsberg. 18 Kanta ta. 18.30 Breslau. 19.10 Za smučarje. 20 •. 20.10 Stutt-gart. 22 •. 22.35 Nočni 4 zabavnega orkestra. 24 Breslau. FRANKFURT 251-1195 25 kw 10 šolska ura. 12 Koncert simfoničnega orkestra. 14 •. 14.15 Ema Sock in Kari Schmitt Walter pozeta - igra RO. 16 Pisan $. 18.30 Vesela narodna glasba. 19.30 O- 20 •. 20.15 4 po željah. O- 20-45 Komorna glasba Beethovnovih skladb. 22 •. 22.20 Nemška kolonija. 22.30 Leipzig. HAMBURG 331.9-904 100 kw 12 Konc. godbe na pihala. 14 •. 14.20 Zabavna glasba. 15.15 Prenos iz Italije (lurin). 15.30 Johan Straussove skladbe - O- i6 Dopoldanski 4 zabavne glasbe. 18.10 Narodni plesi. 19.10 Vesele melod.je. O- 20 •• 20-l° Hans Pfitzner dirigira lastna dela. 21.15 »Dorotejina nevestina pot«, veseloigra. 22 •. 22.30 Leipzig. ITALIJANSKE POSTAJE 8.30 •. 10.30 šolska ura. 11.30 4 orkestra Zeme. 12.30 O- I3 •- 13.15 4 orkestra Cetra. 14 •. 14.15 Borza. 16.40 Mladinska ura. 17 •. I. 17 •. 17.15 Prenos 4 iz dvorane Bo-romini. 18.45 •. 19.20 O- l0-40 Angleščina. 20 •. 20.30 O- 2'1 Operetni prenos. 23 •. 23.15 Plesna glasba. II. 17 Zborovni 4. 19.20 O- l9-40 Angleščina. 20 •. 20.30 O (izvz- Milan). 21 Simfonični koncert. 23 •. 23.15 Plesna glasba. ^ in. 19 Plesna glasba. 19.20 Pisan 4. 20 •. 20.30 Enodejanka. 21 Lodoletta - lirična drama. •. KOLN 455.9-658 100 kw 8.30 Zabavni 10 Slušna prireditev o porcelanu. 12 4 za oddih. 13.15 Prenos 4 iz Saarbriickna. 14 •. 14.10 Kolnske melodije. 16 4 RO. 17.30 4 moškega zbora. 18.30 O- I9 Narodna glasba - mandoline. 20 •. 20.10 Lovski večer. 21 O- 22 •-22.15 O- 22-30 Leipzig. 24 Breslau. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 8.30 Koln. 11 Francoščina. 12 Koncert deželnega simfoničnega orkestra. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16 Plesna glasba. 18.15 Vzhodno pruski komponisti. 19 Narodne pesmi. 20 •. 20.10 4 RO. 21.30 Načini igranja človeštva. 22 •. 22.40 O- LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10Telovadba. 6.30 Konigsberg. 8.20 Klavir in violončelo. 8.30 Koln. 12 4 za oddih. 13.15 ) 1 Turku (Finska. 0.5 Aleksandrija II (Egipet) 0.3 Miskolcz (Madžarska) 1-25 Kalmar (švedska) 0.2 Burgos EAJ 27 (Španija) 5 Cordoba EAJ 24 (Španija) 0.2 Boras (švedska) 0.2 Tour Eiffel (Francija) 20 Zanora (Španija) 0-2 Dresden (Nemčija) 2 Pecs (Madžarska) 1-25 3 belg. postaje (Belgija) 0.065 Bournemouth (Anglija) 1 Plymouth (Anglija) 0.2 8 belg. postaj (Belgija) 0.065 Gavle (švedska) 0.2 7 belg. postaj (Belgija) 0.065 R^rio-Nimes (Francija) 2 5 belg. postaj (Belgija) 0.065 Upsala (švedska) 0.2 28 span. postaj (Španija) 0.2 23 span. postaj (Španija) 0.2 7 belg. postaj (Belgija) 0.065 Pietersaari (Finska) 0.25 Kristin ehamm (Švedska) 0.2 Jonkoping (švedska) 0.2 Helsinki II (Finska) 1 Karlskrona (švedska) 0.5 Liepaga (Letonska) 0.1