Poslednfe vesti. OBVSSTILO. Doznali smo, da brezvestneži kapuJejo od vlngateljev naše hranilne knjižlce Ie za 70 % prave vrednosti. Pri tem skoraj gotovo povdarjajo, da bo denar na vrednosti zgubil, da so knjižice manj vredne, da Je bolje imeti manj denarja v gotovini, kot pa več v knjižici. Ti brezvestneži le plašijo vlagatelje, sami imajo pa korist. Naše vlagatelje zagotavljamo, da so vloge pri nas popoloma varne, da imajo polno vrednost, da za vse vloge jamči mestna občina Maribor. Ne ponujajte knjižlc v prodajo, ker boste od tega Imeli le izgubo. Brezvestne kupce pa zapodite, ker Vas hočejo le samo izkoristiti! Če ste v zadregi, piidite k nam, mi Vam bomo pravilno svetovali. Maribor, dne i. septembra 1933. Ravnateljstvo Mestne hranilnice Maribor: Franjo Bureš m. p., predsednlk ravna- teljstva. Drago Kocmut m. p., ravnatelj. Kot vladni komisar pri Mestni l_ra.nilr_ici potrjujem, da so gornji podatki resnični, in da je ta denarni zavod vreden vsega zaupanja. Maribor, dne 4. sepetmbra 1933. Dr. Senekovič, sreski glavar in vladni komisar. , PROSLAVA 19C0LETNICE SMRTI OBREŠENIKA. Velika Nedelja, 4. sept. 1933. Že dolgo ni doživela velikonedeljska dekanija takega praznika, kakor je bila včerajšnja nedelja praznovana pri Veliki Nedelji. Vsa proslava, katere ee je udeležilo prebivalstvo yse dekanije pred- in popoldne, je bila veličastna, vredna predmeta, katerega se je proelavljalo. Posebnost cele slovesnosti je bila oddolžitev človeš-tva božjomu Odrešeniku za Njegovo ljubezen na križu in v presveti Evharistiiji, z deli pokore in molitve, kakor kliče v tem jubilejnem letu ljudstvu vsega sveta, da bode rešeno iz sedanjega vsestranskega gorja. Vsi sloji ljudstva cele dekanije, ki šteje okoli 2000 Ijudi, so globoko razumeli edini pravi klic sv. Očeta; zato so se tako mnogoštevilno udeležili celodnevne slovesnosti. Krona predpo.danske elavnosti je bila slovesna sprava in posvetitev presv. Srcu vseh župnij dekanije pod milim nebom pred Najsvetejšim. Najlepši in najveličastnejši ter ob enem najbolj ganljiv je bil popoldanski zaključek slovesnosti, pri kateri je pevsko društvo »Maribor« pod vodstvom svojega požrtvovalnega g. Janeza Ev. Gašpariča doyršeno proizvajalo Haydnovo znamenito cerkveno skladbo »Sedem poslednjih besed JezujK>yih na križu«. Pred vsako poslednjo besedo je vlfi. g. dekan Friderik Horvat na fcratko obrazložil njen pomen za vse človeštvo, kar je vsemu občinstvu v natlačeno polni cerkvi do globljega razumevanja skladbe same in skladatelja-mojstra dobro elužilo. Vse je pretresljivo učinkovalo na srca navzočih. Iskrena zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej vse požrtvovalnosti vredne alavnosti. K 251etniei septemberskih dogodkov v Ptuju. Izmad žrtev, ki &o zaradi svojega slovenskega imena in rodu pred 25 leti največ morale pretrpeti, je najbolj spomina vreden Janža Brenčič, posestnik in mlinar v Žabjaku pri Ptuju. Dne 13. septembra 1908 ga je na poti k zborovanju C. M. D. pred ptujsko postajo napadla nemškutarska druhal. Hoteli so mu strgati z jopiča slovenski znak. Ker ee je branil, ga je tolpa naskočila, dva policaja sta ga zgrabila in zahtevala, da mora znak sneti. Ker se korenjaški Brenčič ni hotel udati, so ga začeli biti z gorjačami, nekdo je zavpil, da ima Brenčič samokres pri sebi, pobalini so mu preiskali vse žepe in mu pri tem ukradli za tisto dobo velik znesek 130 goldinarjev. Nato sta ga policaja vklenila in ga gnala na magistrat pred vsemogočnega ptujskega župana Orniga. Ta je Brenčiča surovo nahrulil, naj se Izgubi iz mesta. Ko se je Brenčič pritožil, da mu je bila ob napadu ukradena večja vsota denarja, je Ornig odvmil, da ga to nii ne biiga ter naj izgine. Moral se je udati t&r zbit, krvav, z raztrgano obleko in brez denarja zapustiti Ptuj. Toda ni še bilo dovolj trpljenja. Sledila je še ovadba državnega pravdništva proti Brenčiču, češ, da je zakrivil zločin javnega nasilstva, ker je baje strgal policaju pri ruvanju in ko se je branil pred udarci, njegovo »dinstmedaljo« s prsi. Okrožno sodišče v Mariboru ga je obsodilo na tri tedne težke ječe. Moral jih je odsedeti, ker njegovi prošnji za pomiloščenje niso ugodili. — Janža Brenčič je gotovo izmed vseh Slovencev zaradi septemberskih dogodkov največ pretrpel. Bil je tepen do krvi, okraden in zaprt. Vendar se ni uklonil, prestal je težko žrtev za svojo narodno zavednost, ostal vsa leta prej in slej kmečka korenina, vzrasttla iz naše zemlje, . njo zvezan in zvest svojemu rodu do smrti. Sramotni žig, ki mu ga je hotelo vtisniti nasilno nemštvo in nemčur&tvo pred 25 leti z batinami in ječo, naj mu bo častno znamenje možatosti in zavednosti ter vztrajnosti v boju za laiitni rod in za jezik svojih očetov. Smitna žrtev lcose. Zadnjo nedeljo popoldne je zabodel smrtno s koso Štefan Bauman banovinskega cestarja Antona Goleja iz Šikol pri Pragerskem. ZloCin se je zgodil v Račah. Pogorela Je v Zgornjih Pletarjih pri Cirkovcah domačija posestnika Franca Pernata. Ljubljr.na v Jeseiti je otvorila v soboto dno 2 t. m. v prazničnem razpoloženju vrata svoji nad vse bogati in pestri jesenski razstavi. Preseneča nas vzorno urejena veterinarska izložba, do sedaj največja in najpreglednejša v naši državi. Naše veterinarstvo se je s to svojo prireditvijo odlično vzporedilo z živinozdravništvom sosednih držav. Vrstijo se ostale razstave, vse prirejene z veliko ljubeznijo: razstava slovenskih cerkva s čudovito lepo kapeiico našega umetnika Toneta Kralja; prekrasna razstava »Slovenske Madone«; razkošne da-lije s čudovitim barvami v stoterih oblikah te pozdravljajo Naše gospod.ii.je ti prikazujejo »Red in snago v stanovan.u«; mlekarstvo in sirarstvo nudi svoje odlične izdelke; cedi se med in opojno diši ro&dica. Žlahtni pridelki naših vinorodnih krajev tekmuj&jo med seboj v kakovosti. Diviš se pridelkom na- ših vrtov. Bogato je zastopana naša obrt ia industrija. Razstava jugomontafonske živin-. ske pasme nam je pokazala, kako smo izboljšali to našo plemensko živinsko vrsto. Od 5. do 11. t. m. razstavi »Živalica« koze in ovce. Pestrost povsod, kamorkoli pogledaš. Vsak dan ti je dvakrat popolnoma brezplačno na razpolago nad vse zanimiv velikomestni varijete in zvečer se koplješ v morju luč. na zabaviščih. Letoš-nja velesojmska razstava zasluži, da si jo ogleda prav vsak, ki se veseli napredka na vseh poljih našega gospodarskega in kulturega življenja.