ŠTEVILKA 31. PTUJ, 18. AVGUSTA 1961 CENA 20 DIN Letnik XIV Glosilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Isdaja »Ptujski tednflc«, zavod s samostojnim fiaansö-anjem Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništvo is uprava Ptu}. Lackova 8. Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj 4t 604-19-3-206 ftolcof>isov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Marftor. CeJotoa naročnina za tuzemstvo 1000 diia. za inozenistvo 1500 din Za zbore volivcev zbranih mnogo novih problemov Na območju krajevnih odborov v ptujski občini bodo v času do 3. septembra 1961 zbori volivcev. Na njih bodo razpravljali o stanju občinskih cest in o njihovem vzdr- ževanju s pomočjo krajevnega samoprispevka in o enotni rešitvi tepa problema v občini po zgledu krajevnih odbo- rov, ki so že samoiniciativno uvedli krajevni samoprispe- vek in so začeli z delom. Nadalje bodo volivci na teh zborih seznanjeni z odgo- vori in stališči Občinskega ljudskega odbora Ptuj na predloge z zadnjih zborov volivcev ter z dosedanjim le- tošnjim delom občinskega odbora. Končno bodo na zborih izvolili glede na združitev kra- jevnih odborov ustrezno število članov krajevnih odborov. In sedaj nekaj podatkov v zvezi z bodočimi zbori voliv- cev in problemi, ki so že reše- ni ter drugimi, ki bodo do kon- ca leta. VzdrŽevanje občinskih cest Da bi bil čimprej in čim- bolje rešen glavni nerešeni problem vzdrževanja in izbolj- šanja občinskih cest, je bil v letu 1960 ustanovljen poseben ravofl za vzdrževanje preko 190 km najbolj prometnih ob- činskih cest. 458 km kategori- ziranih ce^t IV. reda je ostalo na skrbi krajevnih odborov in stanovanjske skupnosti. V ta namen je bilo krajevnim odbo- rom dodeljeno v letu 1961 ne- kaj čez 6 milijonov din sred- stev, in sicer 7000 do 9000 .lin po kilometru kategorizirane ceste. S temi sredstvi in sred- stvi krajevnega* samoprispevka bi se naj poleg teli kategorizi- ranih cest vzdrževale tudi osta- le občinske ceste in |><)ljsike poti. Občinski zavod za vzdrž .a- nje cest ima sedaj 2'î cestar- jev in cestnega nadzornika. Na vsakem območju krajevnega tirada je po en cestar. Večina cestarjev je v /elo kratkem času najbolj prometno občin- ske ceste znatno zboljšalo. Po- teza Obč. LO z iistan# itvijo zavoda je bila utemeljena in potrebna. Za letošnje leto ima zavod za vzdrževanje cest in plače cestarjev ca. 12.>(И).00() di- nanjev sredstev kot dotacijo iz proračuna občine. Elektrifikacijo ]/. sredstev za elektrifikacijo v letošnjem letu je v občini na razpolago znesek 14.030.(K)0 di- narjev. Obč. 1,0 ga je že dode- lil kot posojilo raznim kori>it- nikom. Podjetje *Klektro- Ma- ribor-okolica bo v letošnjem letu v občini Ptuj na novograd- njah in rekonstrukcijah elek- trifikacijskih objektov izvršilo dela v skupni vrednosti 59 mi- lijonov 200.000 dinarjev. V teh delih je upoštevana tudi javna cestna razsvetljava. Oddelek za gospodarstvo Obč. LO je al izdelati projekte za cestno raz- svetljavo v Markovcih, Spuhlji. Mihovcih in Cirkovcah. Na sejah sveta za komunal- ne in stanovanjske zadeve Ob- činskega ljudskega odbora so bila za elektrifikacijo v htu 1961 razdeljena naslednja po- sojila: Mole asanacije Za male asanacije je v pro- računu občine 500.000 din. V siporaziimu z občinskim odbo- rom RK. se bo tudi letos nada- ljevalo delo pri asanacijah ч novogradnjah javnih vodnja- kov predvsem v Halozah in Slovenskih goricah (Dolane, Repišče, Strmec pri Polenšaku Ш Cermožiše). VzdrŽevanje pokopališč \ občini Ptuj je 26 pokopa- lišč v upravi krajevnih odbo- rov. Nekatera pokopališča so potrebna večjih popravil. V ta namen je v proračunu občine za leto 1961 500.0(K) dinarjev. Temu znesku je treba prišteti še sredstva, ki jih krajevni otl- bori dobijo iz prispevkov po pokopališkem redu. Obč. LO je priskrbel projekte za manjše mrtvašnice. Stroški za gradnjo ene mrtvašnice znašajo 2 mili- jona 710.000 din. Zaradi |)0- manjkanja finančnih sredstev bo gradnja mrtvašnic postop- na in siccr najprej v krajih, kjer so te najbolj potrebne. Gradnja učiteljskih stanovanj Obč. LO bo nadaljeval z iz- gradnjo učiteljskih stanovanj. V Leskoviu. Lovrencu, juršin- cih in Trnovski vasi so bili do- grajeni 4 bloki, letošnje leto pa je prcMlvitlena gradnja dveh devetstanovan jskih blokov v Vidmu in Pcxllehniku (predra- čunska vrednost 45,000.000 di- narjev). V letM 1962 in nasled- njih Ictili pa bodo prišli na vr- sto sledeči kraji: Markovci. De- sternik, Polenšak. Cirkovci, Cirkiilane, Zavrč in Domava. S tem bo problem stanovanj- skih prostorov za učitelje zado- voljivo rešen. Prosvetne dvorane v občini Ptuj je 19 prosvet- nih dvoran. Vse so potrebne večjega i)opravila in ustrezne- ga inventarja. V letu 1960 sta bila v ta namen porabljena 2 milijona dinarjev. Znatnejša sredstva za ureditev dvoran so dobila prosvetna društva Desternik, Markovci, Zetale in Rogoznica ter vaški odbor SZDL Turnišče, Grajena in Ga- jevci. Letos je bilo v ta namen predvidenih skupno 5,200.000 di- narjev. Doslej so bila dodelje- na sredstva naslednjim organi- zacijam: Ostala sredstva so predvidena za ureditev gledališča v Ptuju in ureditev prostorov za pionir- sko knjižnico. Л'^ naslednjem le- tu bodo prišle na vrsto še osta- le prosvetne dvorane. Bilo pa bi prav. da bi tudi te organizacije samoiniciativno zbrale več sred- stev za vzdrže\anje prosvetnih flvoran. Ni prav, da samo ča- kajo, koliko jim Ik) v ta namen ilodelil občinski ljudski odbor. Davčne obveznosti v 1961. letu A'ečina krajevnih odborov je naknadno zahtevala za volivce obvestilo o davčnih obveznostih za leto 1961 po vrstah davščin. Zaradi lažjega razumevanja ne- kaj splošnih podatkov o tem: V priloženem preglcdti so pri- kazane davčne obveznosti po vrstah davščin in po krajevnih uradih za leto lOhl. Primerjava leta 1961 z letom 1960 je naslednja: Dohodnina od stavb je bila za leto 1960 prvotno odmerjena v višini 55,900.000 din, kot je to tudi zgoraj prikazano; zaradi spremembe občinskega odloka pa je bila znižana za 6 milijo- nov 449.000 dinarjev. Prav tako je bila znižana občinska dokla- da za leto 1960 in sicer za 1 mi- lijon 290.000 dinarjev. Kot je razvidno iz gornje primerjave za leti 61'60, je ob- činska doklada kmečkih zave- zancev povečaлa za 19' e. To je predvsem zaradi povišanja lest- vice občinskih doklad za Slo- venske gorice in sicer za 6';». To povečanje so narekovale sledeče okoliščine: V letu 1959 je bil katastrski dohodek za območje Slovenskih goric povišan za 40" e do 50 "/o samo v 12. katastrskih občinah; to so predvsem nižinski pre- deli Slovenskih iforic, ki bi se skoraj lahko primerjali s Ptuj- skim poljem. Ce pa ne bi bilo občasnih poplav, bi ti nižinski predeli Slovenskih goric bili boljij kot pa Ptujsko polje. Ostalim katastrskim občinam (>2 po številu) pa je bil kata- «:trski dohodek zvišan le a 20" n ali pa še manj. Na zvišanje občinskih doklad v Slovenskih goricah je vpli- vala tudi okoliščina, da imajo vse sosednje občine, ki mejijo na naše področje Slovenskih goric, kljub povišanju še vedno občutno višje odstotke ob" ske doklade. Komisije, ki so letos ugotav- ljale škodo na poplavnih pod- ročjih Slovenskih goric zaradi Pesnice, so končale svoje delo na terenu in sedaj izračunava- jo ^stotke škode na pt dlagi cenilnih zapisnikov. Prav tako ocenjujejo komisije škodo, ki jo je povzročila toča na po ročju Haloz. Pregledani so -e KU: Zetale, Podlehnik, Lesko- vec, Cirkulane in Zavrč. Tudi te komisije bodo ta mesec kon- čale svoje delo na terenu. ^ letošnjem letu bodo prc- klasificirana zemljišča v slede- čih katastrskih občinah: Sp. Rreg, Pobrežje, Lancova vas, I rnovec, Sela, Gerečja vas in Apače. Katastrski urad p-i- pravlja že vse potrebno za iz- vršitev te preklasifikacije. V letu 1962 pa je predvidena pre- klasifikacija zemljišč v k. o.: Hajdina, Skorba. Hajdoše, Slo- venja vas in Starošinci. S tem bi se oflpravile največ- je neskladnosti v katastru v naši občini, U. K. PTUJ — tokrat v sredini med zel enjem, kakor ga vidijo z breške strani. Kruh iz nove pekarne Za kolektiv podjetja pekarne in mlini »Vinko Reš« v Ptuju je bila sreda, 16. avgusta 1961 dan, ki si ga bodo zapomnili vsi člani. Tega dne so pripravili za potroš- nike kruh v novi peči in je že bil v četrtek 16. t. m. v prodaji. S poskusi so začeli že v petek 11. avgusta t. I. Potrebno je bilo pre- izkusiti ves postopek in pripraviti vse za redno obratovanje nove pekarne, o kateri so se predstav- niki s predsednico tov. Stropni- kovo na čelu ob otvoritvi 8. av- gusta t. I. zelo pohvalno izrazili. Tokrat so bili vsi izredno dobre volje. Direktor podjetja tov. Jože Sotlar je s pravim veseljem in zadovoljstvom zvrščal novopečeni kruh po novih stelažah v velikem oddelku za pečen kruh. Kurjač je pridno pogledoval v peč. če je y njej dovolj premoga. Službujo- či pri grlu peči je pridno polagal na tekoči trak pripravljen kruh m ga pošiljal dalje skoz.! peč. V veliki pripravljalnici kruha je bilo 6 članov kolektiva, ki so priprav- ljali kruh za peč. Najstarejši med njimi tov. Koželj je pridno tehtal in se nasmehnil ob pripombi: »Le pazite, da se ne bodo gospodinje pritoževale, če ni pol kilograma kruha!« Pn stroju za mešanje te- sta je bil tov. Franc Lukman. Sam je bil v velikem prostoru s Fwsodami za testo in je bil zatop- ljen v delo s strojem za mešanje testa. Projektant peči inž. Branko Skri- njar iz Zagreba je skrbno pregle- doval zdaj ta, zdaj drugi del peči in kontroliral njeno delo. Na vprašai^je, kako je zadovoljen z montažo in vsem. je odvrnil: »Mora biti v redu. sicer ne bi šlo!« V. J. Naš komentar Razdeljena Nemčija in sosedne dežel« V nedeljo so v Berlinu postavili na sektorski meji med divema de- loma mesta žične ovire ter s tem za'prii prehod za državlijane Vzhod n« Nemčije v zahodni Berfliin. Vse varnostne ukrepe je izvedla vzhod- nonemška oblast, tako da labko govorimo o uvedbi državne meje med vzhodnim in zahodnim delom Ber ina. S temi ukrepi niso pri- zadejali zahodnih pravic v Ber- linu, niti niso onemogočili zvez med Zahodno Nentčijo in vzhoda nim delom mesta. Vsi ukrepi so nastali za to, da bi prekinili odtok vzhodnonem- škega prebivalstva na Zahod, ob- enem pa ie to del politične ofen- zive proti velikim zahodnim si- lam, de se čim'prej odločijo za pogajanja o Berlinu in Nemčiji. Naj se na Zahodu še tako tru- dijo, da bi ber.inski problem pri- kazali ko^ izoliran svetovni zeiplet brez ozadja, ne uspevajo, kajti vsi vedo, da je Berlin p>ovod, ozi- roma tista točka, ki mora spre- iemeti napetost na svoja rame- na. Sovjetska zveza bi rada pod- pisala mirovno pogodbo z Nemči- jo. ker bi s tem »razorožila« tisto «■ilo, ki je za zahodne veija'ke zelo primemo orožje ze napad na Vzhod. V splošni sovjetski poli- tiki — ra)zibijanja zahodne enot- nosti in moči, je mirovna pogodba in paraliziranje Nemčije deC ce- lote. Tega se na Zahodu zavedajo, pravtako kot se zavedaijo, da je sovjetska teza dokaj pravilne. Hruščev namreč vedno trdi, da naj prepustijo vprašanje združit- ve Nemčije obema državama, ki obstajata, toda na Zahodu bi radi nekaj, kar si želijo in ni. Nika- kor nočejo priznati dejanskega položaija. Sovjetska politika jih v to vedno bolj sili. Sedaj so se iznašlii pred tem problemom. V Londonu in celo v Washington.! so začeii namigovati na potrebo, da priznajo Vzhodno Nemčijo. Ves trenutni zaplet in vso voj- no vzdušje moramo gledati tudi skozi priznvo blokovskih ne&protij. Berlin je tasti jeziček na tehtnici, ki se vedno boij nagiba v korist Sovjetsike zveze. Zakaj? Hruščev že nekaj let govori o mirovni po- godbi, Zabod pa vse zavrača. S takšnimi potezami, kot je trenut- na benliniska kriza, se na Zahodu morajo odiločiti za pogajanja, aii pa za vojno. Pogarjanja so poraz zahodne diplomacije, ker se mo- rajo pogiaijati o stvareh, ki jih vsiijuje Sovjetska zveza. Odločitev za vojno pa je silno tvegana zade- va, saij v morebitni tretji sve- tovni vojni ne bo zmagova'.cev. In, ker je tako, jiim ne preostane nič drugega, kot prihod na konferen- co, ker je edina zidraiva odločitev. Tuka/j najibolje vidimo, da je vTsako napenjanje odnosov za bo- doči razvoj sveta zelo tvegano. Blokovski spopad lahko povzroči vojaško intervencijo in s tem tudi prenos družbenih sistemov v en aid drugi del sveta. Na ta način bodo nasprotja ostala, seveda v drugačnih oblikah. Posvetovanja in pogajanja bodo omogočila, da bodo morebitni spor poda'ljšaii, v nedogled, tako da bo priš'o na Zahodu do temeljitih sprememb. V tem zapletu igra posebno vlo- go Zahodna Nemčija. Sedaij bi ra- de pregovorila svoje zahodne part- nerje. naj pokažejo vso odločnost, čeprav rxiim ni mnogo do tega. Nemčija bi rada nemški probđ«m rešila v svoj prid. Rožljanje z orožjem v tem tre- nutku je tvegano. Nerazvrščene dežeile to dobro vedo, zato pripi- su.te'jo beograjski konferenci iz- redno velik pomen, sej bodo na njej šefi držav in v>d zavzeli sta^ lišča do problemov na svetu in povedaiH svoja načela o tem, kako naj bi spore rečevali. Važno je, da je pri obstoju dveh bV.kov ved- no več držav, ki nočejo sodelo- vati z njiima ter .јатч tako jemlje»b udarno moč in predvsem pravico, da govorite v imenu vsega sveta. Ptujčani v Ribnici I Iz občine Ptuj se je udeležilo pr oslave za 20-letmco vstaje v , Ribnici na Pohorju 12. in 13. av gusta 1961 nad 4.000 ljudi. I Med nepregledno množico so se ob slovesnostih v Ribnici srečali stari in mladi znanci iz vseh str ani Sloveni.jt. ^^tf!!! 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 18 AVGUSTA lìfox Ob 20-letnící vstaje Ptujski borci drugod po domovini in Evropi Moral sem iz Ptuja Tovariš Miha Vidovič, o ka- terem smo že pisali v članku >Zbiralci orožja<, je povedal, da je moral junija 1941 iz ptujskega okoliša, ker je bil pri Nemcih črno zapisan. Zvon- ko Sagadin mu je svetoval, naj odide v Maribor, kjer ga je .spoznal s Slavo K lavoro. Po- zneje je Miha spoznal tudi inž. Hermanka in šr nekatere mari- borske pobornike za svobodo. V svojih spominih omenja: >V ^íariboгu sem pomagal pri dveh trosilnih akcijah. Le- taki, ki smo jih posipali po ce- stah, kjer so delali delavci in tudi po drugih krajih, so po- zivali v Osvobodilno fronto. Na sestanke sem hodil na Ma- riborski otok in k I ršičevim v Bresternico. Tam sem Slavici Klavora priskrbel nekajkrat prenočišče in hrano. Prve dni avgusta 1941 sem Slavici poso- dil svoj dežni plašč. o. Za beg je bilo pripravljenih 16 fantov. Zara- di izdaje pa ^o dva zaprli v. Brucku na Muri, nato pa še druge. Vse so rnlpeljali v g.rHr ške zapore. Miha jo v zaporu zgubil povezavo s svojimi to- variši. Po mnogih zaslišanjih, so ga poslali tja i)risilno delo v Miirzuschlag. kjer je bil s )et skupaj s Slovenci iz ptuj- ske okolice. NA FRONTI Marca 1944 so Miha mobili- zirali v nemško vojsko in ga- poslali na zapadno fronto. Ne- kaj" fednov- s-e je potikal.po Holandiji, kjer j-e dobil zvc.o s holaudskitni uporniki. ^Sku- paj s Slovencem Tomšetom iz Brežic, z -nekim Dunajčanom in Poljakom so pobegnili in prinesli holandskim part.izà- nom novo orožje. Pot jili je nato peljala v Anglijo, kjer je j Miha v vojnem taborišču zbiral , prijavljence za 'NO'V. "Pri "tem | telu je pimiagal kapetanu Rav- j nikarju, ki je stal na čelu šta- ba, kot član vojne misija» iz- jugoslavije. Zbrali so , okoli . nOO prostovoljcev. AngJe/.i ..o. jih i)rooblekli v. angleška v.oja-. ške unifortne in jih spustili na |)rost(>. V času. ko so čakali na' , transjiort v domovino, so''s(*'' udarili s četniki, ki s'd aviti- rali za četništvo. Na koncu le- ta 1944 so krenili iz Liverpola preko Gibraltarja v Bari,' kjer so formiraji V. Pfek'ofnors'ko" brigado. 0(1 tám so jih "prefte-" Ijali v SpHf, kamor so'prišli-na koncu (1есчпп1)г'а 1944. Oboroži-- li SÒ jih v" Itali j F. nekaj fK|>re- me pa so dobili-v Splitu. 'r li' «ÎO -se- v Liiki-,-pri- Koí'evju, pri R-ibniei. Л ^LjiU>ljauj sç> učakali •ö■s•v-obo!JJtl^^^,, R. .V.,... -, - .¿Drugič, d.afje) Akcije SZDL v«bčini Občinski odbor SZDL Ptuj je začel s prostovoljnimi akcijami v samem Ptuju in bo sčasoma prešel na nje po občini. Enako kot so člani SZDL pomagali pri gra- ditvi razširjene ceste na ptujski grad, bodo lahko člani SZDL po vaseh pomagali pri urejanju cest. kjer tega ne zmorejo sami cestarji. Kjer bodo vsi prijeli '.a delo, bo-uspeh v kratkem-opazen in vedno manj bo sčasomt pri- tožb, da imamo-po-občini močno avtobusno mrežo, .da pa so ceste vedno slabše in da za to na- menjena sredstva ne zaleže.jo.. V. V. ■«пваннвнваававввв! Tovariš dr. Jože Potrč v My|tri|s]âlt (^ra^^ kmetijskem kombinatu Po - letošnjem - občinske ti prazniku je dn Jože Potrč, na'š zvezni ljudski;-;.ppsl.iyie.c ostal- nekaj dni v -riá'sí obČihi z že^ Ijo, da bi spoznal uspehe v dustriji in kmetijstvu v aši komuni. S tovarišem Jankom Vogrincem. sekretarjem obč. komiteja KPS v Ptuju, sta v ponedeljek. 7. avgusta, obiskala najprej hleve kmetijskega kombinata v Kidričevem / mo- dernimi napravami za molžo, svinjegojstvo v Turnišču. Kme- tijsko..šolo v Turnišču ih pe- rutniuarsko farmo na Brctrii. y torek popoldne je (Ir. Jo- že Potrč v spremstvu tovariša Janka ^'ogrinca obiskal ptujs industrijske obrate, tovorno perila >Peltò«;^ Teksitilno to- iv-arno. Stro.iue delavnÌ€e;:Ài Tt>- viiriio avtoopreme. .I^feotl so gosta toplo' pozdraviti,' prip^ A'edovali o razvoju, v obratu, |)okazali delo v tovarni, in po- \edâli o razvojnih' perspekti- vah,, Tako namerava ' vDelta« razširiti svoj. obrat z .'jra^'itvi- ¿ј() ])0riza(lev'ajo' drse- či čTinvec Uspehov pr'i'srojeni delu,- .saj od niiliovega dela-od- . vis-ijo v .veliki .. .meri.., .Ji^iPfhi podjetja in s teni živijeiijska raven delavcev.' V s'redò' í-i ' Je dr. Potrč oglrnlal -še- br-eskvin-e plantaže .na .Panoranii,.. Dr. Jožf« Potrf^ je-^iTrjaviK:: da • so razvidni veliki uspehi v raz- voju v industriji in v kmetij- stvu, 4'ézanc'(iì v -■kineli'fskih gospodarstvih^. V .i.ndustriji 'e sedaj v |)tujski komuni zai)0- slenih nad "îTpO delavcev, pred vojno pa [ПГ|'с bilo néka'j'liad 1000? ; ■^ • " ' Naš zvezni Ijiidskr" iTOslaiieć' žal ni l'fi'èghil 'pogledati drVi- gih ptujskih obratov:. k-i- jiji. bo obiskal oh prvi priliki^- V. R. . Breskve iz'Štukov in^ s Panorame slovijo pov,sod Peli mcdnarodfil $€|€ш tchnihc ЈЂт&Ш Beograjsko razstavlsce — posnet tk Iz'aviona Peti mednarodni sejem-tehni- ke v BeQgi-.Ädu -bodo odpr-U- .dqe 22. avgusta zvečer in bo od na- slednjega dne dalje odprt.za vse obiskovalce. Trajal bo vse do 2. septembra. Osnovna tendenca letošnjega sejma tehnike je razstavljanje predmetov visokega tehničnega nivoja in izpopwlnitev razvrstit- ve razstavljanja po skupinah proizvodov: KaJior na d.osQdajìj.ih se.imih-,í bodo tudi na letošajoip rastavljeni proizvodi storila.pio,- izvajalnih področij; induçljçfje predelave metalov, .Lndusl^rije nekovin,..elektroindustrije in ke- mične industrije.. Ta pQdrpíja bodo Koncentrirana ne. glede na poreklo proizvajalca.. kar . bo omogo'čilp kupcem najboljša £)ri- eintacijo. Navedena štiri področja indu- strijske dejavnosti .bodo-.obsegla po skupinah.vse proizvode, ki so potrebni v indu-striji, .obrti, trgo- vini, gostinstvu in v široki po- trošnji v tbžnji, da bi razstavlje- ni predmeti na seimu predstav- Ijáli najsodobnejše in najbolj dovršene- tehnične dosežke, ki imajo istočasno tudi komercial- ni 7načaj. Te dni v občini Velike okrajne prof^lave 20. obletnice ljudske revolucije, ki je bila v soboto in nedeljo, 12. in 13. avgusta, v Ribnici na Pohorju, se je iz ptujske ob- čine udeležilo nad 4(Х)П ljudi, od teh pa je bilo iz delovnih kolektivov Ptuja, Kidričevega in Majšperka nad "450 ljudi. Udeleženci proslave so bili ze- lo zatnikov, galanteristov, fotografov, mli- narjev, svečarjev in mcdičar- jev. Se^-tanek sklicuje Občin- ski sindikalni svet Ptuj v zve- zi > pripravami na ustanovni občni zbor sindikalne podruž- nice obrtnih delavcev. ^ V tore-k, 22. avgusta 1961, bo ob 1". uri v Delavskem klubu T Ptuju posvetovanje iired- sednikov sindikalnih podruž- nic in predsednikov delavskih svetov v zvezi s pripravami na delovne konference sindikal- nih podružnic in najaktualnej- ših nalogah v zvezi z uveljav- ljanjem novega gospodarskega sistema, izdelave pravilnika o delitvi čistega dohodka in pra- rilnika o delitvi osebnega do- hodka. V čelrtek. 24. avgusta 1961. bo ob 1Г. uri v Delavskem klu- bu v Ptuju sestanek obrtnih delavcev, zaposlenih pri zaseb- nih obrtnih mojstrih strok: silikoples^karjev. mizarjev, ko- "larjev, lesostrugarjev in ion-: carjev, ki ga sklicuje Občin- ski sindikalni' svet Ptuj. Na sestanek so vabljeni tudi va- jenci omenjenih strok. ^ V petek, 2). avgusta 1961, bo ob 17. iirr v Delavskem klubu v Ptuju sestanek obrtnih de- lavcev pri zasebnih obrtnih moistrih:' avtomehanikih, klju- čavničarjih. kleparjih, livar- jih in Л ulkanizerjih. Sestanek sklicuje Občinski sindikalni svet in so "nanj tabljeni tudi vajenci VMnenienih strok. ^ , V zvezi s sestanki obrtnih delavcev, zaposlenih p-ri zaseb- nih obrtnih mojstrih pripomi- njamo, da imajo predvsem .na- men izvršiti vse potrebne pri- prave na ustanov-ni občni zbor nove sindikalne podružnice obrtnih delavcev >Obrtnik« Ptuj, v katero bodo vključeni vsi delavci in vajenci, ki. so zaposleni ..pri zasebnih obrtnih moisirili. Prêre(lvsem nalogo pospe- šiti uveljavljanje - novega go- spodarskega sis-tema,. dati oce- no gospodarjenja v prvem pol- letju .tega leta, oceniti uvcljiiv- Ijanje ekonomskih enot in vlo- go proizvajalcev v ekonom- skih enotah^ v upravljanju, in odločanju. Na konferencah nio- ra biti omogočeno vsi^mu član- stvu. da bo svoborih De- lavskega klulja. P(> skunui seji . bf> .ogled ptujskega «iiuzeja. Popoldne b(> . ogled Tovarne glini.ce in .aluminija »Boris Kidrič« y Kidričevc.Hii. po oglf^ du i)a rnzgovof s. predlstavniki sindikata, organov, .de.lavske-ga samoupravljanja in jiodjetia TG.V Ividričcio o vprašanjih, ki bodo goste zá'nimala. Več skrbi za oddih delovnih ljudi Predsedstvo Občinskega n- dikalnega sveta je proučilo te- :zé r Cent ralnega sveta ZSj v zvezi s i)roblcmatik() dnevnega ■nedeljskega in letnega oddilia delovnih ljudi. O teh vpraša- njih ho v Beogradu '20. avgu- sta l')61 razprava, ki jo skii- ]iaj prij)ravljala Centralni svfit /.S j in Sekretariat za delo Zveznega . .jjívrsncjía, . sv(Ua. Predsedstvo" jo sjirí.'jclo stal.i- šča, istočasno pa tu.dj sklep, .da bo o problemih oddiha delov- nih ljudi razpravljala tudi le- tiišnja delovna ^konferenca .sin- dikatov ptujske koniufje. Gre namreč za u s ta h ovi te v organi- zacije. ki bo skrbela za dnev- ni, nedel jski in. letni oddih .de- lovnih ljudi." z. nanienom.. da se omog(>čf 'dflovnirii Ijudéln in mladihi. vsebinsko bogat?»}- .še in uspešnejše ^korr^čenf(*' diha v vseh pogkdili. F. -R.'- PÍUJ, I>NÎ 1«. AVGUSTA- laeí PTUJSKI TSDIIK Stran 3 Iz Ptuja ninvw« bo ini«! rwi% |N4>stort pri iM«znükÍ tevomi poetefî , Tî^gevsko podjetje »Javor« Ptuj ae že resne pripravlja na graditev uevlh poslovnih prestorev. Sedaj 9i«di na stavitišcu pri žeieniški tovorni post. m«d cesto in sJdadlščem »Petreta« ograjo eôcrefl parcele, k^er bo stal prevl- mrii ra uprave in kjer bo skladi-' ' iès resanefla lesa, cementa, apna In tirugega gradbenega material». Podijietje »Jawr« si .i« zagotovi- le z \^likim stavbiiàèem in poeloijr- nim pro&tvorom možnost tovorne postaj«. Ko bo kcr.čana ograja,' bo zečelo podjetje »Gradnje« z gra- ditvijo с«"о\42ог1ја za upravo in deponaž za lee in osta'i material. Nova kuKNtia »Pri Rozl- ki« bo velika in svetla Gostišče »Pri Roziki« urei» seda v oitviru obeezRih ad^acijskih M. prostorne in svetle kuhinie v prizidku. Zaradi letošnje adaptacije ko- lektiv ni mogel doseči prejšnjega pcomeU z jestvinami in pijačami, vendar pričakuje, de bo v prihod- njem letu čisto prenovljen obrat presegel promet prejšnjih let. »Mesnlnoft urejato svoje prodajalne PosiovaJnica »Mesnin« pri Ti- tCTvem trgu bo imela v kratkem na novo urejeno hladiilnico za msso 1гга lokala ze prodajo mesa, I>la so že v teku. Zidarska de- ja so v glavnem gctova. Potreb- fta je še montaža nove hladilne naprave in obložitev sten s por- celanskimi ploščicami. Zgradba »Petovie« na Bregu bo kmalu v celoti obnovljena Vinekordeča fasada ' zgradbe »Petovie« na Bregu z vzidanimi ok- ni in z urejeno notranjostjo be v kratkem lahke izroéena namen«, ker se bližajo zidarska dela tudi Bi vzhodni strani h koneu. Obnovo zgradbe je oora vd'o pod- .tetje »Gradnje« Ptu,i. Ta obnovlje- na zgradba bo služila prehrab- ni industriji DO dolgoletnem čaka- nju na čas, ko so tudi z n.i« zbri- sani sledovi zadnje vojne. Kokošja forma na Sp. Bregu ima nov betonski most Pri kokošji farmi na Sp. Bregu .i« bi' v Ic-atkem čas.u zgrajen be- tcr«ki mcît čez Studenčnico za razmeroma močan promet ökrog novozgrajene, sodobno' ure- jene kokošje farme. V mestnem kopališču zopet oder za sončenje Mestno kopališče v Ptuju je do- nólo v tem poletju nov cder za sončenje vzdolž ob kooa'liščnem zidu. Stari oder je bi! nizko zgra- jen in večinoma iz "esa. V letih .ie propadel ш oa je bilo potrebno cdstraniti. Sedai je oder na tra- ^zah v mti Isgi kot prej in ga Orava zlahka ne more doseči. Vrtanje lukenj za nosilce odra je bilo mopoce samo s kompre- ^jem, ki ,]ie bil nekaj dni in no- ci neprenehoma v pogonu. Ročno delo je biiio gVfde na ckamenel be- ten nemogoče. S tem odrom ¡e kopa''cem pove- čano udobje, ker niso več stisnje- ni na tesen prostor kot je to bi'o v času. ko m bilo odra. Sedanjo pa.tudi preisnio rešitev je na- rekovala potreba. V Domovi raste 4. večje gospodarsko poslopje za rejo svhtj v Domavi pri Ptujü je v teiku graditev 4. večjega hl«va. za ple- »îienske svinje m bekone. To . no- vo gospodarsko poslopje, dolžine (dcrog »O m. bo gotovo letos kon- cern septembri. . >*бга«1ф« Ptu| vsestron- ^ * ike zop¿ttOTf Vsa {sradnc)!»' gcsidbana d¡ela iz- vsiÍB. pedöetje í>Ger«idnüíw<, là j« le^ tes am^Hwuflio nagiv giade na raz- «irpvnee« јп lu vac^ ka- mâtÊU. kot ^^--Éagil» рк^ј ^^ V naselju v Kidričevem bo lahko še mnogo lepše Kidričevo je vehko industrijsko sreijifeče, kamor prihaja mnogo poslovnih ljudi, delegacij in šol- skih ekskurzij ter izletnikov. Mnogi si ogledajo tovarno pa tu- di naselje jn kmetijski obrat, ne- kateri pa celo ostanejo za več časa v Kidričevem. Mimo uprave tovarne in naselja vodi zelo pro- metna cesta, tako da si marsikdo tudi mimogrede ogleda vsaj del naselja v^Kidričevem. Kogar pa zanima ureditev kraja, način živ- ljenja, navade ljudi itd., si pač Kidričevo dobro ogleda in spozna njiegove vrline in slabosti. Ko na- nese kjerkoli razgovor na Kidri- čevo, pač ljudje povedo vse, kar vedo o njem. Kraj im.a svoje po- sebriosti, svoje vrline in slabosti in marsikaj se da v njem še ure- diti. če je za to dovolj dobre vo- lje. razumevanja in vztrajnosti. Rojaki Iz Francije so bili navdušeni Pred nedavnim sem razkazoval izletnikom, rojakom, ki živijo v Franciji, Kidričevo. Vsi >>o se nad vsem, kar so videli, o tovarni, o naselju in vsem, zelo pohvalno izražali in priznali našim naro- dom,'vodstvu, zlasti pa Komuni- stični partiji kot inicia tor ju vse- ga... kar imamo lepega in velikega. V raznih listih so zasledili poro- čila o vsem, kar se pri nas gradi in ustvarja. V Kidričevem so jim zelo ugajali stanovanjski bloki in z njimj vred lepi balkoni, polni cvetja. Več rojakov je imelo fotoaparate in vsi so slikali. Sli- ke bodo baje porabili za tisk v Franciji. Ta ali drugi se je tudi malce porogal. ko je zagledal na balkonih in oknih, kar tja ne spada. Pozneje sem razmišljal o nji- hovih izjavah in kritikah, v koli- kor so upravičene ali neumestne. Nekaj časa za tem sem se zopet zadrževal v Kidričevem in sem si ogledal stanovanjska poslopja z obeh strani, vse balkone in okna, Z veseljem sem ugotovil, da ima- jo prebivalci naselja v Kidriče- vem mnogo smisla in potrpljenja z gojenjem cvetja. Človeku se zdi, ko gleda na balkonih m oknih cvetlice, kot da bi videl tam same prijazne, vesele m ve- dno nasmejane obraze dobrosrč- nih ljudi in kot da bi ti pravili: »Dobrodošel!« Stanovanjski blok št. 1 najlepši Zelo lepo se vidi s ceste, kako se na balkonih bloka št. 1 bohoti cvetje in okrasno zelenje. Res prava cvetličarr^, ki po^vi vsu bližnjo okolico. 'Vsak reče;. »Тч pa je res lepo!«.Stanovanjski blok št. 1 je tudi najlepši. Škoda, da ni toliko cvetja na vseh blakonih. Ob pogledu na razobešeno perilo, pa kritizirajo nekateri pro- jektante, da so mislili samo na sušenje perila pred hišo." na bal- konih in na podstrešju, malokje pa na sušilni prostor zraven pral- nice. Balkon je za marsikogar na j priročne jše mesto za sušenje perila in pri tem ne misli na kri- tiko zaradi neskladnosti s cvetli- cami in okrasnim ze'enjem. Vsak blok ima svoje posebnosti Blok sL. 2 ima le na zapadni strani eno samo okno s cvetjem, drugače je pust ter je skupno s samskim blokom — hotelom zelo dolgočasen. Podoben je blok št. 12. Bloka št. 3 in 9 sta To srečnem na- ključju vozil z nami, pa nam je neposredno približalo velike do- godke. Ogledali smo si tudi po- rušeni žužemberški grad. Prosla- va je bila odlično organizirana, kljub ogromni množici ljudi ni bilo nikjer stiske, dovolj je bilo stojnic z okrepčili, miz in klopi, povsod so bila plesišča, godbe, pevci. Tudi odbojkarski turnir je zabaval mladino. Dolžni smo za- hvalo odboru SZDL Novo me- sto, ki nam je oskrbel brezplačen prevoz s kamionom in tako omo- gočil udeležbo. Tudi sicer nam bo gostoljubna prijaznost o''-"^ ga prebivalstva in uprave kme- tijskega gospodarstva v Strugi ostala v trajnem spominu. Nepozabni ostanejo dnevi ob Krki, Pozdravljena, Dolen.i'Ska, m na s-'idenje! Ptu^ki taborniki ^^tf!!! 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 18 AVGUSTA lìfox (Nadaljevanje s 3. strani) primerna igrišča in zadostm športno zaposlitev v prostem ča su, ne bodo mamice več tožil« nad neugnanimi otroci, očetje pi nad skaljenim mirom. Kidričevo zgled Velenju, ne obratno v Kidričevem se bo lahko vsi v dobro spremenilo in bo tam še marsikdo videl mnoge nove pozi- tivp-^ so'-mem'îe. Ko'ektiv tovar- ne in večina stanovalcev želi, da bi Kidričevo postalo reprezenta- tivno naselje po zgledu Velenja, Moralo bi biti obratno, da bi se po stgreišem Kidričevem zgledo- valo Velenje, kar se tiče ureditve naselja in stanovanj. Velenjčani so marsikaj žrtvovali za ureditev, lepoto in urejenost .svojega kraja. Enake možnosti imajo prebivalci iz Kidričevega. Kidričevo bi lah- ko imenovali industrijski in tu- ristični kraj, v katerem turist ne vidi samo novih poslopij, balko- nov in oken s cvetlicami ali brez njih. V mnogih krajih je napis: »Na- ša okolica, naš ponos!« To načelo je uresničljivo tudi v Kidričevem. In cvetice z oken in balkonov naj gledajo obiskovalce naselja name- sto skrbnih gospodinj, ki večkrat nimajo časa za to. B. J. — Vendar je nekaj zanimivega ta spiritizem! — Resnično! Zadnjič je medij poklical mojo sestro. — Ali ni to nekaj grandiozne- ga. — Gotovo! Kajti jaz nikdar ni- sem imel sestre. Brez besed Gasilsko društvo LOVRENC pred 75 leti in danes Da se oddolžimo spominu prednikov, ki so ustanovili pred 75. leti gasilsko dru.štvo Lo- vrenc na Dr. p., iz kronike ga- silskega društva Lovrenc ne- kaj p osvoboditvi gasilsko društvo Lovrenc, je pristopil k pripra- vam na veliko proslavo 75-let- nice gasilskega društva, ki bo skupaj s proslavo 20-letnice vstaje sloAenskega naroda dne 3. 9. 1961. D. F. Letos 86 novih stanovanj Veliko pomanjkanje stanovanj, ki je značilno za hiter razvoj in industrializacijo naše dežele, še vedno ni rešeno. Kriza ostaja še vedno huda, čeprav rastejo sta- novan.}ski bloki in družinske hiši- ce kot gobe po dežju. Vzrok vse- mu temu je priseljevanje v me- sta in industri.jske kraje, "kjer najdejo boljši zaslužek in lepše življenje. Tudi v Ptuju je stanovanjska kriza zelo huda. Na stanovanj- skem odseku ptujske občine je na stotine nerešenih prošenj z? sta- novanje. Marsikatera družina, ki živi v slabih razmerah, v nepri- mernih, kletnih, vlažnih, tesnih in temnih stanovanjih, zaman čaka na novo stanovanje. Čaka in upa. Toda to je često vse. Stanovanj ni in ne pomagajo niti obojestran- ska razburjenja na stanovanjskem odseku, ki preidejo včasih že kar meje dostojnosti. Da je temu res tako, nam pove vsakodneven in kratkotrajen obisk na občini, .kjer imajo na stanovanjskem odseku zelo težko delo. АИ se bodo v letošnjem letu, ko bodo zgradili v Ptuju 86 novih stanovanj, razmere kaj izboljša- le? Upajmo, da se bodo uredili vsaj najnujnejši in najbolj kritič- ni primeri. Pri delitvi stanovanj je vsekakor potrebna velika mera pravičnosti in odločnosti, ker je stanovanjski problem pereč in je treba stvar kar najbolje urediti. -eč Izobraževalno deSo Zavosii za napredek gospoilii|sl¥a v soboto, 12. avgusta 1961, je končal pri Zavodu za napredek gospodinjstva v Ptuju 10-dnevni tečaj I. stopnje za izobraževanje za poklic kuHarja v mlečni ku- hinji. Obiskovalo ga je 12 kuha- ric šolskih in mlečnih kuhinj v občini, ki so ticdi same nosile finančno breme tečaja. Dnevno so prihajale v Ptuj na predavanja in pmktično delo. Prireditelj tečaja je bil Zavod za napredek gospo- dinjstva, Predavateljice so bile tov. Zora llovar, Zojka Kodrič, Danica iiakuš in Jože Kodrič. Pri izpitu na koncu tečaja je bila predsednica izpraševalne komisi- je tov. Zora Kranjčič, člana pa tov. Mirko Majcen in Jože Erha- tič. Spraševala je tov. Zojka Ko- drič. Pet tečajnic je opravilo iz- pit z odliko, 7 pa s prav dobrim uspehom. , Predavanja so bila dnevno do- poldne 5-6 ur, praktično delo pa popoldne enako število ur. Pre- davanja so bila 50 ur. Največ ur je odpadlo na nauk o prehrani, na gospodinjstvo, higieno z zdrav- stvom in na osnove moralne vzgo- je. Praktične vaje pa so bile iz kuhanja, priprav hladne in tople hrane, kuhanja mleka i-n mleč- nih jestvin itd. Tečajnice so potrdile, da je ku- haricam v mlečnih in šolskih ku- hinjah potrebna teoretična pod- laga za delo v teh kuhinjah in se,bodo v bodoče v podobne tečaje rade prijavile tud; ostale kuha- rice iz šolskih in mlečnih kuhinj v občini. Sedanje tečajnice so bile iz šol; Ptuj, Hajdina, Gorišnica, Desternik, Domava, Naraplje, Lovrenc, Cirkulane, Podlehnik, Majšperk ter Vitomarci O vseh tečajnicah se je tov. Zora llovar v imenu Zavoda za napredek go- spodinjstva zelo pohvalno izrazi- la, enako pa tudi predavatelji. Tov. Kranjčičeva je dejala te- čajnicam ob razglasitvi uspehov tečaja med drugim sledeče: »Ugotovili smo, da ste snov v tem razmeroma kratkem času 10 dni dobro razumele, da jo dobro obvladate, kar je posledica vaše prizadevnosti in truda vaših pre- davateljev. Ta teoretična osnova in ti praktični primeri ki ste si jih v tečaju pridobile, naj vam bo- do kot osnova, na kateri boste pri praktičnem delu še ncfjrej gra- dile in se še naprej same gospo- dinjsko in zdravstveno-higien- sko izobraževale in izpopolnjeva- le. Tudi gospodinjska znanost, tudi nauk o prehrani se razvija in vsi vemo, kako velike važnosti je zdrava, vitaminsko bogata, pra- vilno sestavljena prehrana za vsako družino, za vsako ustanovo, šolo, za delovnega človeka sploh! .. .« Predvidoma bo sledečj tečaj v polletnih šolskih počitnicah. Delo bo lažje, ker so tudj za vodstvo in izvedbo takega tečaja prido- bljene potrebne izkušnje. Sčasoma bo pristopil zavod tudi k tečaju za goifpodinjske pomočnice, ki ga Ptuj doslej ni imel in je nujno potreben ter koristen dekletom, ki so sprva zaposlene v gospO' dinjstvu, a pozneje vso pridoblje- no znanje in izkušnje koristijo v lastnem gospodinjstvu. V J. Spretna kuharica mnogo pomeni za šolsko kuhinjo Žerjav, ki je po težkem delu, pri nakopavanju gline za opekarno Zabjak, nadomestil ljudi, dobro služi namenu ter tvori de! nove- ga, sodobnega strojnega parka, ki ga je v zadnjih letih nabavilo podjetje Ljudje med seboj Sovraštvo med ljudmi si išče razna pota v uteho in zadoščenje. Često so ta pota brezobzirna, ne- človeška in surova. Vse samo za- to, da bi se maščevali •.. Toda roka pravice je s svojimi zakoni preprečila najhujše. Strah pred za- koni pa pripelje do novih, zahrbt- nejših oblik «maščevanja«, do no- vih poti v uteho. Vsi ti načini pa jasno dokazujejo moralne kvali- tete maščevanja željnih ljudi, ki so navadno tako zelo nizke, da o človeški morali sploh туе moremo govor H.i. Ena izmed najsramotnejših oblik »maščevanja« pa je zastru- pljanje domačih živali tistim, ka- terim bi jim se radi maščevali. Če ne gre drugače, pa je za te ljudi tudi ta način dober. Na ža- lost moramo ugotoviti, da je teh nezdravih pojavov pri nas mno- go, saj se srečujemo z njimi sko- raj vsak dan. V ptujski občini, predvsem pa v Ptuju samem če- sto slišimo pritožbe in tarnanje, da je nekdo nekomu zastrupil mačko, psa, kokoši, ali kakšno drugo domačo žival. Marsikdaj storilca ugotovijo, često pa se za to zahrbtno obliko »maščevanja« skrivajo premeteni in po duši ze- lo pokvareni ljudje. Da je temu res tako, govorijo njihova podla dejanja. Saj žival ni ničesar kri- va, pa le mora poginiti v hudjh bolečinah, da bi dobil zadoščenje »užaljeni« sosed. Teh pojavov )e v Ptuju samem in okolici vedno več. Zanimivo bi bilo vedeti, kje dobijo ljudje strup, da ga dajejo nedolžnim živalim. Strožja kon- trola nikakor ne bi bila odveč, potrebni pa bi bili tudi strožji ukrepi in kazni za storjlce. To nepotrebno zlo, ki se zdi marsi- komu malenkostno, v resnici pe ni, bomo morali čimprej odpravi- ti, saj je sramotno za vsakega poštenega človeka, posebno pa še za člana socialistične družbe. -eč HUMOR Pozna ura. Dva prijatelja v ko- tu neke točilnice, eden je že za- span. — Zbudi me, ko bom žejen! — Kako pa naj jaz to vem. — Kadarkoli me boš zbudil. Iz programa RTV Ljubliana N-EDELJA, 20. AVGUSTA 6.0C—e.30 Jutranji pozdraT — trne» ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska na- poved in dnevni koledar. 6.30 Reklame. 6.40 Vedri napevi. 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska in vremenska na- poved. 7.15 Pesmi in plese raznih naro- dov izvaja grupa Georga Espitalier-ja. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Vrtimo ploščo za ploščo.. 8.00 Mladinska radijska igra. 11.40 Novak Bo!a: Počitnice na dvorišču (reportaža). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestita in za- bavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.50 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — U- 15.00 Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Maj- hen mozaik priljubljenih melodij. le.OO Igramo za vas. 17.00 Športno popoldne. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glas- ba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Za- bavni zvoki za vse. 21.00 Športna po- ročila. 21.10 Sergej Rahmaninov: Simfo- nija št. 2 v e-molu. 22.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesna glasba. 23.00 Poročila. 23.05 Noč- ni koncert operne glasbe. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. POVEDELJEK, 21. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro' (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—i.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00— 6.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pri treh glasbenih avtorjih: Aleksandru Lajovcu, Pavletu Merkuju in Zvonimirju Cigliču. 11.30 Zabavna ruleta. 12.00 »Do- bri znanci« iz Celja nastopajo. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 N'apoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Slovenske narodne v različnih izvedbah. 13.55 Iz romantičnih baletov. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melo- dij. 21.00 Z letošnjega lestivala v Du- brovniku. 22.50 Koncert Zagrebških so- listov pod vodstvom Antonia Janigra. 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 22. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.10—5.30 Kekaj domačih. 6.00— 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Zagrebški jazz kvartet. 11.15 Branje za vroče dni — F. Vurnik: Mesto Kvomož- no — !.. 11.35 Harfistka Statica 2u?.ko- va in violončelist Vlado Požar. 12.00 Veseli hribovci igrajo in pojo. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Pol ure s slavnimi pevci. 14.00 Pevci Marijana Deržaj, Vice Vukov, Kr- sta Petrovič in ' orkester Helmuth Za- charias. 19.00 Obvestila, reklame in za- bavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Poje zbor iz Dornberga p. v. Ccneta Matičiča. 20.30 Radijski dnevnik 21.33 Georg Friedrich Händel: Koncert za har- fo in orkester. 21.48 Zvočni kaleido- skop. 22.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 23. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila. vremenska napoved in dnevni ko ledar 5.25—5.45 Nekaj domačih fi.on- 6.15 N'apoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Popevke se vrstijo. 11.30 Deset minut iz naše beležnice. 11.40 Benjamin Brit- ten; Preprosta simfonija. 12.00 Dalma- tinske narodne pesmi. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pi- halni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča. 13.55 Glasbeni desert. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Majhna prodajalna s popevkami in zabavnimi melodijami. 20.30 Marij Kogoj: Crne maske, radijska priredba opere. 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled spo- rna za naslednji dan. ČETRTEK, 24. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00— 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. .Milka Skoberneta. 11.15 Branje za vroče dni — Vurnik: Mesto Kvomožno — 11. 11.35 Romunska, češkoslovaška in sov- jetska zabavna glasba. 12.00 Slovenske narodne noie duet .Marija Gazvoda in Lovro Rešek, spremlja Avgust Stanko. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska nnpoved in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Drobne orkestralne sklad- be. 14.05 Radi jih poslušate. 19.00 Ob- vestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Glasbe- na rhedigra. 20.50 Literarni večer — Ler- montov: Demon — II. 21.30 Lucijan Ma- rija Skerianc: Koncert za violino in or- kpster. 22.00 Napoved časa, r^cočila. vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK. 25. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00— 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar, 8.00 Poročila. 11.00 Sestanek instrumentov. 11.40 Otroci po- zdravljajo. 12.00 Vokalni oktet bratov Pirnat iz Jarš. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Klavir v ritmu. 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja. 13.00 Napoved časa,- poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Veseli zvoki v ljud- skem tonu. 13.55 Iz Donizetti'eve za- kladnice melodij. 19.00 Obvestila, rekla- me in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana. 20.15 Tedenski zunanjepolitič- ni pregled. 20.30 Iz del Antonina Dvofa- ka. 21.15 Oddaja o morju in pomoršča- kih. 22.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 26. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—j.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.10—5.30 N'e'Kaj domačih. 6.00— 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved m obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 ^oročila. 12.00 Vaški kvintet s pevci. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Narodne pesmi in plesi iz bratskih l'ipublik. 12.45 Havajski zvo- ki. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe. 14.00 Pol ure v vedrem tonu. 19.00 Obvestila, rekianve in zabavna glasba. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Domači vižarji se ko- sajo. 20.20 Radijska komedija. 21.21 Melodije za prijeten konec tedna. 22.0& Nanoved časa, poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. PTUJ. DNE 18. AVGUSTA 196Í PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Priznanje in zahvala 00 SZDL Maribor prirediteljem in udeležencem proslave v Ribnici na Pohorju Proslava 2()-letnire začet- ka ohorožeiu-jr. upora ljud- stva se\eriie Slo\eiiije, ki je bila v Ribnici na l'ohorju 12. in 13. avgu.sta, je za nami. — Udeležilo se je je okrog 40 tisoč ljudi in je bila lepa slika revolucionarnega vzdušja in pri- vrženosti prFbivalcev severnega dela Slovenije naši narodni revo- lucionarni borb) in piridobitvam socialistične Izgradnje. — To še posebej potrjuje izred- no razpoloženje udeležencev, fii so kljub dežju v soboto na predstavi »Prodane neveste« in po njej ter še iposebej v nedeljo dQpoIdne z veliko udeležbo poča- stili revolucijo, pozorno sledili zborovanju in živahno reagirali. — Proslava v Ribnici je bila res proslava začetka naše ljudske re- volucije, proslava prebivalcev se- verne . Slovenijo. Prireditelj, okrajni odbor SZDL, je storil sa- mi.) .svojo dolžnost, ko je ljudem irnariborskeqa in sosednjih okra- jev omogočil manifestacijo za na- šo revolucijo in njene pridobitve. — Odboru za proslavo 20-letni- ce ljudske revolucije pri OO SZDL izrekamo posebno zahvalo v znak priznanja za sodelovanje pri tej — za naš okraj — tako veličastni proslavi. — Posebna zahva'a gre komi- siji za promet in ipi-ipadnikom LM ¿a brezhibno organizacijo prome- ta, železniškemu transportnemu podjetju za pripravo in odpremo vlakov, kakor tudi mariborskemu avtobusnemu premetu za uspešno organizacijo in varno prevažanje udeležencev proslave ter cestni upravi za ureditev cest. — Prav tako se OO SZDL za- hvaljuje občinskim odborom za proslavo 20-letnice vstaje, orga- nizacijam SZDL, sindikalnim po^ družnicam, mrganizacijam ZB,gar- niziii JLA Maribor ter ostalim . družbenim organizacijam in dru- I štvom, ki so s svojo aktivnostjo , prispevali k tako veliki udeležbi in slavju. — O'krajni odbor SZDL izreka prizjiamje ir. zahvalo tudi okraj- nemu svetu Svobod in upravi SNG Maribor za kulturni spored, aero- klubu »Žarko Majcen« za prefet eskadre letal in pozdrav, gostin- ski zbornici za oskrbo z okrepčili za zborovalce, tehničnemu osebju pri ureditvi zborovalnega prostora ill vsem ostalim, ki so kakor koli po svojih močeh prispevali k ve- ličastnosti okrajne proslave. — Iskreno se zahvaljujemo prebivalcem Ribnice in poTitične- mu aktivu tega kraja, kakor tudi aktivu občine Radlje ob Dravi v imenu vseh udeležencev za ves trud pri ureditvi kraja in gosto- ljuben ter zares psrtizanski spre- jem. Okrajni odbor SZDL Maribor HOTEL V VELENJU nova pridobitev slovenskega turizma Völenje je vsaj iz časoipisov znano slehernemu našemu č.ove- ku, saj je o njem bLo že mnogo nepisanega in izgovorjenega. Številni izletniki so si to mesto rudarjev tudi že ogledali. Ker ga tere i sikoraj že vsi poznamo, bi kaj več o njem ne pisal. Bralcem bi povedal le še najnovejšo novi- co iz Velenija. in sicer, da so se Velenjčani postavili še z eno no- vo stavbo. Že z ceste, ki vodi iz Ce'ja, se opazi elegantno stavbo. Drugačna j'e od drugih predvsem zaradi te- ga, ker ni tako visoka, kot bi č"o- vek glede ne njeno širino priča- kovali. Na ograji terase vrhu stav- be beremo orjaški naipis: HOTEL PAKA. Pred hotelom je na lepo ure- jenem pločniku veliko omizje s senčniki. Udobna in prijetna zu- nanjost že na prvi pogled človeka privabi, da sede in se odpočije ter nekaj popije. Povsod okroq so lepi zeleni in cvetlični nasadi, kar napraivi na človeka izredno dober vtis. Udobnost hotela pa sem hi- tro tudi sam preizkusi', in oceni., ko sem si lahko po vožnji z mo- tornim kolesom in po popravljanju umazane roke umil v tekoči topli vodi. Hotel Ракч je petnadstropno najsodobne.ie grajeno poslopje. V pritličju sta večji in manjši jedil- ni salon, v prvem nadstropju pa je ckusno opremljena slavnostna dvorana. Hotelska restavracija ima 150 sedežev in nudi bogat jedi nik in izbiro kvalitetnih vin. V osta- lih nadstrcip.iih so sobe za goste, vrhu stavbe pa terasa z lepo ure- j.enim omizjem vrtnih geirnitur. S terase je lep razgled na Velenje in okolico, na sosedne hribe in .planine. Hotel ima 70 ležišč, 14. dvopo,- steljnih sob, dva apartmaja v pr- vem nadstropju s TV sprejemniki. Hrana za domače goste: zajtrk 150, kosilo 400 in večerja 350 di- narjev. V samoposrt^režni restavra- ciji pa stane zajtrk 40 din, kosilo 140 in večerja 130 din! Kdor se bo kdaj mudil v Vele- nju, se mu bo prav gotovo izpla- čalo obiskati še hotel Paka, ker bo tam našel vso udobje ter prijetno postrežbo osebja, ki se zaveda, da je tam zaradi gostov, ne pa obrat- no. BJ Novo Velenje 4000 let poštnega tekača 10. sept, bo v Mariboru IV. mednarodno srečanje filatelistov Avstrije in Jugoslavije Na tokratnem srečanju bodo prvič sodelovali mnogi filatelisti iz vse Avstrije in Jugoslavije, udeležili pa se ga bodo tudi gostje iz Trsta. .Namen tega sre- čanja je predvsem izmenjava mnenj o filateiliji in i/dajah znam.k v obeh državah in drugod po svetu. Srečanja se bo udele- žilo okroo 250 "filateli.stov. V čast srečanju bt> filatrfi- stično društvo v Mariboru sim- bolično obnovilo prenos pošte s teCiači Z.qodovinski viri p'avijo, da so poštne tekače poznali že pred štiri tisoč leti. Tokrat bo- do pošto ponesli tekači od Ma- ribora do Ptuja v posebni štafe- ti, tako da bo na tej progi so- delovalo pri prenosu pošte 26 tekačev. Ob tej priložnosti b^do fila- telisti izdali posebne pisemske ovitke pa tudi poseben poštni žig bo precej prispeval k filatelistič- ni pomembnosti teh dogodkov. Ob pro.slavl 20-letnice vstaje v Ribnici na Pohorju je filateli- stično društv.j Maribor p-av tako izdalo spominski piseimski ovitek s posebnim poštnim žigom Upravni odbor Kmeti.iske zadruge Cir'ogcdbo, katero sklenejo v pism.eni obliki in jo morajo pred- ložiti stanovanjskim organom v potrditev. Nosiilec stanovanjske pravice, ki stanuje v stan., katerega ima posameznik ali pravna oseba na- men prodati, mora ponuditi ta dd s priporočenim pismom alli z vlogo po sodišču napredaj no- silcev stanovanjske pravice ter mu sporočiti ceno in diruge prodajne pogoje. Če tisti, ki mu je stanovanje ponujeno, ne izjavi v 30 dneh od sporočitve ponudbe, da ponudbo sprejema, lahko proda ponudnik tak del stavbe drugemu, vendar samo z enakimi pogoji ali z viš.jo ceno. S tem je omogočena predkupna praivica nosilca stano- vanjske pravice. V celoti gledano postaja insti- tucija etažne 'lastnine v skladu s smernicami našega spolšnega go- spodarskega in družbenega raz- voja oblika osebne lastnine na stanovanju kot predmetu osebne potrošnje. Z vsemi drugimi ukrepi pa zelo ugodno vpliva na hitrejše in bolj učinkovite stanovanjske krize. Vsi ti predpisi skupaj pa so te- meljito posegli v reševanje mnogo vprašanj stanovanjske zakcnoda- je, ki se po starih predpisih sploh niso reševali ali pa je bilo njih reševanje zelo zapleteno ali kom- plicirano. Razen tega se priprav- ljajo nadalnje spremembe s tega področja, ki bodo reševale še ne- katere dosedai nerešena vpraša- nja. Matevž CESTNIK ^^tf!!! 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 18 AVGUSTA lìfox Občinski ljudski odbor Ptuj ìoRì in odločbe Po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. štev. 19-83/52), 26. členu statuta občine Ptuj in po predlogu sveta za šolstvo z dne 26. maja 1961, je občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in seji zbo- ra proizvajalcev, dne 17. julija 1961 sprejel odločbo o prenosu pravic in dolžnosti jstanovitelja do vrtcev in otro- ških jasli na stanovanjske skup- nosti Ptuj in Kidričevo. 1. Pravice in dolžnosti, ki jih ima občinski ljudski odbpr Ptuj kot ustanovitelj do vrtcev* in otroških jasli, se prenesejo s prvim avgu- stom 1961 na posamezne stano- vanjske skupnosti in sicer: — otroški vrtec Breg in otroški vrtec Ptuj na stanovanjsko skupnost Ptuj, — otroški vrtec Kidričevo in otroške jasli Kidričevo na sta- novanjsko skupnost Kidričevo. 2. Občinski ljudski odbor Ptuj ob- drži od dosedanjih ustanovitelj- skih dolžnosti do vrtcev in otro- ških jasli do nadaljnjega skrb, da v občinskem proračunu zagotavlja finančna sredstva za — plače vzgojnega in zdravstve- nega osebja in — investicije. 3. Občinski ljudski odbor Ptuj si pridržuje naslednje pravice do prenesenih vrtcev in jasli: — da proučuje! lin obravnava vzgojna vprašanja na področ- ju občine ter sprejema ustre- zne ukrepe za izboljševanje vzgojnega dela v prenesenih vrtcih in jaslih; — da organizira pomoč za siste- matično strokovno usposablja- nje kvalificiranega in laičnega vzgojnega osebja; — opravlja druge zadeve v skla- du z veljavnimi predpisi. 4. Ta odločba se objavi v »Urad- nem vestniku okraia Maribor«. Številka: 067-6-78,'4-61 Ptuj, dne 17. avgusta 1961. Predsednica občinskeaal judskeqa odbora Lojza Stropnik OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Urad- ni list LRS, št. 19-88/52), 5. členu uredbe o povračilih potnih in dru- gih stroškov javnim uslužbencem (Uradni list FLRJ, št. 9/60) in 1. članu uredbe o dopolnitvi uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnim uslužbencem (Uradni list FLRJ, št. 15-249/61) je Občinski ljudski odbor Ptuj na sejah občinskega zbora in na se- jah zbora proizvajalcev, dne 29/4 1961 in 17/7-1961 sprejel odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o višini dnevnic za uradna poto- vanja, nadomestila za ločeno ži- vljenje in kilometrine za usluž- bence in tehnično osebje organov in zavodov Občinskega LO Ptuj, tako da se prečiščeno besedilo odloka z dne 9. maja 1960 (Urad- ni vestnik okraja Maribor, št. 20-214/60 z dne 7. julija 1960) glasi: ODLOK o višini dnevni« za uradna poto- vanja, nadomestila za ločeno živ- ljenje in kilometrine za usluž- bence in tehnično osebje organov in zavodov Občinskega ljudskega odbora Ptuj 1. člen Dnevnica uslužbencev in tehnič- nega osebja organov Občinskega ljudskega odbora Ptuj znaša: 1. za uslužbence raz- vrščene do vštetega V. plačilnega raz- reda ter tehnično osebje 1.700 din 2. za uslužbence, raz- vrščene od IV. pla- čilnega razreda na- vzgor 2.000 din 3. za voljene pred- stavnike, katerim se določa nagrada po predpisih iz čl, 59 Statuta Občine Ptuj 2.500 din Če traja službeno potovanje skupaj manj kot 24 ur, toda več kot 12, in uslužbenec na tem po- tovanju ni prenočeval in ni bil na poti več kot 4 ure v času od 22. do 6. ure, se mu dnevnica zmanj- ša za 30«/o. Honorarnim uslužbencem se do- loča dnevnica po honorarju v skladu z določili, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni edini рокЦс, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodnejše. 2. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša za uslužbence in delavce organov Občinskega LO Ptuj od 6.000 do 10.000 dinarjev na me- sec. Izjemoma se sme priznati uslužbencem I. in II. vrste ter ' tehničnemu osebju s kvalifikacijo visoko kvalificiranega delavca na- domestilo, ki pa ne sme presegatj j 20.000 din na mesec. Če se prizna uslužbencem na- domestilo nad 10.000 dinarjev, mora izdati o tem pristojni organ posebno obrazloženo odločbo. 3. člen I Uslužbenci in delavci organov Občinskega LO Ptuj, ki po nalogu pristojnega starešine potujejo : službeno z lastnim motornim vo- zilom ali kolesom, imajo ob po- i gojih 14. člena uredbe o povračilu I potnih in drugih stroškov usluž- ' bencem, pravice do kilometrine, ki znaša: — za osebni avtomobil 45 din — za motorno kolo 30 din — za moped in dvokolo 25 din ze prevožen kilometer. Uslužbenci in delavci organov Občinskega LO Ptuj, ki službeno potujejo s službenim motornim kolesom, mopedom, kolesom ali opravijo službeno potovanje peš, imajo pravico do kilometrine, ki znaša 15 din za vsak prevoženi oz. prehojeni kilometer, 4. člen Odredbodajalci za službena po- tovanja so dolžni na nalogu za ■ službeno potovanje točno označi-, ti prevozno sredstvo, katerega sme uslužbenec ali delavec na po- j tovanju uporabiti. Uporaba službenih ali lastnih prevoznih sredstev je dovoljena le, če ni mogoče opraviti službe- nega potovanja z javnimi prevoz, nimi sredstvi (vlak, avtobus). 5. člen Uslužbencem in delavcem Ob- činskega LO Ptuj, zavodov in skladov, ki se z javnimi promet- nimi sredstvi vozijo na delo in z dela, se lahko povrnejo prevo- vozni stroški, ki presegajo 600 din na mesec. 6. člen Ta prečiščeni odlok stopi v ve- ljavo na dan objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, upora- blja pa se glede višine dnevnic za uradna potovanja po 1. členu in povračila po 3. členu odloka s 1. julijem 1961, glede povračila po 5. členu pa s 1. aprilom 1961. Številka: OM-1-117/1-61 Ptuj, dne 17. julija 1961 Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik Obvestilo Obvestilo podjetjem, ustanovam in državljanom, ki potrebujejo stanovanja Ob&inski stanovanjski sklad porodaija nas'.ednja stanovanja v Ptuju : I. 2 trosobni stanovanji in v novi zgradbi v Lackovi u'.ici, vse'j.ivi 1. septembra 1961. II. 2 trosobna sta.novanj3 in 8 samskih sob, s skupno upora- bo kuhinje in kopalnice v novi zgradbi v Trstenjakovi uli- ci pni »Belem križu«, vseljivo 1. oktobra 1961. III. 10 enosobnih 14 trosobnih m 4 štirisobnih stan'Ovan.i v novem bloku v Ciril^Metodo- vem drevoredu, vse-ljiva 29. no- vembra 1961. Vse podrobne podatke o pogojih prodaje stanovanj dobijo zastop- niki p>odjistij, ustanov in osebe v delovnem razmerju na Občinskem stanovanjskem skladu v Ptuju, Srbski trg št. l/Il. Posamezniki-interesentii! Pripo- ročite se svojim upravam, kjer ste zaposleni, naj Vam odkupijo stanovanja. Ptuj. dne 14. avgusta 1961. Občinski stanovainjski sklad Ptuj RazDis .\bsolventi gimnazi.i in srednjih strokovnih šol Po 3. členu pravilnika o spre- jemanju absolventov srednjih splošno izobraževalinih in stro- kovnih šol v učiteljsko službo razpisuje Svet za šolstvo ObLO Ptuj spre- jem absolventov gimnazij in sred- njih strokovnih šol v učiteljisko službo v ptujski občini. Absolventi srednjih šo'. morajo imeti za sprejem v učiteljsko službo naslednje pogoje: 1. dopolnjeno 18. leto starosti, 2. spričsvalo o zaključnem iz- pitu na srednji šoM, 3. telesno in duševno sposob- nost za učitelijski poklic (ugotovi jo uiradni zdravnik), 4. potrebe moralne in politične kvaiifikaci.ie za učiteljski pciklic, ki jih na podla-gi mnenja šole in družbenih organizacij ugotovi or- gan, pristojen za namestitev. Absolventi s-redn^ih šol se spre- jemajo v učitel.isko službo do opravlijleneqa ddiplonnskega izpita iz pedagoške skupine na uičiteiijii- šču samo pogodbeno, to .je hono- rarno s plačo učitelja-začetnika. Za službovanje v kra.jiih, ki se šte- .jiejo v vasi, .je predvideno brez- plačno stanovanje in kurivo, v mnogih kra.jih pa celo posebni do- datek. Abso vent srednje šole se lahko namćsti pogodbeno tudi kot uči- telj za predmetni pouk, v višjih razredih osemletnih šol, če ima poleg naštetih pogo.jev še nasled.- n.j-e : 1. dober splošni uisipeh v spri- čevalu sirednje šole, 2. prav dobro aii najmanj do- bro oceno iz predmetov, ki jih bo uči' na viš.jli stopn.ji osnovne šole. Pravilno kol'kovane prošnje z ustreznimi dokum'Pnti ite poslati svetu za šo'stvo ObLO Ptuj. rej- oozne.je do 10. septembra 1961. *iv€t za šolstvo ObLO Ptuj MESTNI KINO PTUJ predvaja od 18. do 20 avgusta italijansko- francoski barv. film »Splavarji z Volge« in od 22. do 24. av- gusta francoski barvni film »Kvartopirec«. KINO ORMOŽ predvaja 19. in 20. avgusta ameriški film »Ljubi me ali pusti me«, 23. in 24. av- gusta ameriški barvni film »Magiori Morningstar«. KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja 19. avgusta jugoslo- vanski film »Sam«, 23. avgusta francoski film »Zločin in ka- zen«. KINO ZA VRČ predvaja 20. avgu- sta ameriški barvni film «Obra- čun pri Oak Korala«. STANOVANJE dobi oseba, ki bi mi čuvaia dveletnega otroka. Naslov v upravi. SAMSKA USLUŽBENKA išče ne- ciprem/jieno stanovanje v Ptuju aid bM:žn.id okolici. Plačam dobro! Naslov v upravi lista. OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM 10 HA POSESTVA s sta- novanjskim in gospodarskim poslopjem Hisa v dobrem sta- nju. Horvat Franc, Desenci 7, Desternik. UGODNO PRODAMO VODOVODNO ČRPALKO v dobrem stanju. Gostilna »Pri pošti«, Ptuj, Lac- kova 6. PRODAM DOBRO OHRANJEN ZI- D.AN ŠTEDILNIK s češkimi plo- scicami. Vprašati pri Kostanj- sek Emi, Vičavska pot 5. UGODNO PRODAM TRAVNIK v bližini Ptuja, primeren za grad- bene parcele. Vprašati v upra- vi lista. HIŠO prodam takoj vseljivo. Roš- nja 19. PRODAM DOBRO OHRANJENO POHIŠTVO ter njivo v bližini Ljudskega vrta. Naslov v upravi lista. AKTOVKO sem izgubila od Ptuja do Rogoznice. Prosim vrnite v upravi. VAJENCA ČEVLJARSKE STROKE spre.jmem. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Kekec Franc', Gor. Rad van je, Maribor. NOVI DAROVALCI KRVI 11. 8. 1961 so darovali kn krvo- dajalci iz Stoperc; Jernejšek Jože, Kovačič Stanko, Korez Zinka, Lampret Frančiška, Taciga Feliks, Krumpak Gi'zela, Kopše Lucija, Lampret Jožefa, Galun Marija, Franič Albina, Fra- nič Elza, Krneža Jožefa, Kovačič Matilda, Korez Elizabeta, Frlez Franc, Lubej Martin, Galun Matil- da, Lampret Leopoldina, Kopše Adolf, Galun Neža, Kovačii Ana, Rampre Mira, Rampre Matevž, Adam Franc. V preteklem tednu so darovali kri tudi posamezni krvodajalci: Kolarič Marija, Petek Marija, Hrga Ana, Ciglar Terezija, Čreš- nik Liza, Horvat Nežka, Prelog Liza, Mlinarič Genovefa, Vsem požrtvovalnim krvodajal- cem in organizatorjem v imenu bolnikov iskrena hvala! Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj Sin predsednika republi- ke rešil smučfirja Sin itali.janskega predsednika republike Mario Gronchi je pred dnevi skupaj z gorskim vodičem Paneyem rešil nekega norveškega smučarja. Gronchi se je smučal po ledeniku Colle del Gigante, ko je naenkrat zagledal drugega smu- čarja, ki je treščil v kakih 20 m globok prepad. Po treh urah reše- vanja je Gronchiju ¡n Paneyu uspelo izvleči smučarja 26-letnega Ermanna Mehrena iz prepada. Norvežan se kljub padcu v globok prepad skorajda ni ranil. Nove naprave za hlajenje Skupina gruzijskih strokovnja- kov je Í24Í€)lala novo napravo za eksperimentalno hlajenje in po- stopno segrevan.je organizma. Ta neprava je pokazala boljše rezul- tate kot vse dosedanje tovrstne naorave. zato jo bodo verjetno že kmalu pričeli uporabljati. Gozdni požari na New Foundlandu Saint Johns, 14 avg. (AFP). Na otoku New Foundland že nekaj dni besne gozdn- požari. Več vasi i e obkolil ogenj. Pre. bivalçi čakajo na varnih me- stih, da jih odpeljejo z ladja- mi. Etna spet bruha Catania, 14. avg. (AP) V soboto je znova pričel delo- vati vulkan Etna na Siciliji. Zarečo lavo bruha 450 m vi- soko. Za se>Po Jugoslaviji« ali »Praga—Berlin— Varšava«, izpostavljeni velikim fi- zičnim naporom. V eni etapi, dolgi 100 do 200 kilometrov v hudi vročini lahko kolesar izgubi 4 do 5 kilogramov svoje teže. To je posledica izgube tekočine pri znojenju. Znano je, da na ta način izgubijo kolesarji do 14 litrov vode. Z znojenjem pa izgubljajo sol, tudi po 40 gramov. Izguba soli je lahko zelo nevarna, če kolesar pije med vožnjo čisto vodo. Pitje čiste vode povečuje že,jo. kar povzroča večjo izgubo soli. Simptoni, ki nastopijo zaradi izgube soli, se pojavljajo v raznih stadijih. Najprej nastopi splošna slabost, izguba teka, okusa in vo- nja. Ta stadij spremljajo bolečine v trebuhu in glavobol. V drugem stadiju nastopijo, če se izguba vo- de in soli nadaljuje, suha koža, padec krvnega pritiska, suh jezik in vnetje oči. V najtežjem tret- jem stadiju se pojavlja razbur- jenost, neorientiranost, razdraž- Ijivost, driska, krči in bruhanje, lahko pa nastopi tudi koma, ki povzroča smrt. Zaradi tega morajo dirkači v času hude vročine med vožnjo piti slane pijače: slano vodo ali slano juho, ker s tem preprečijo izgubo soli v organizmu. Na kon- cu dirke je kolesar za nekaj ki- logramov lažji, so pa tudi takšni, ki ne izgubijo več kot 1 do 2 ki- lograma. Vse je odvisno od fi- zične pripravljenosti in nadome- ščanja izgubljenih kalorij. Sklepna revma in protin Od »putike« ali »podagre« v naslonjač priklenjeni debelušnež je bil svoječasno priljubljeni lik šaljivih listov. Čeprav so razisko* vanja o protinu rodila celo vrsto posameznih izsledkov, velja še dandanes, da je dobro (oziroma predobro) življenje eden od vzrokov za nastajanje protina. Pravi protin je razmeroma red- ka bolezen, Vsekakor pa velja o nastajanju protina naslednje; Normalno se z živili zaužita, odvisna sečna kislina izloča z od- vajanjem vode. Pri protinastem bolniku je presnova sečne kisli- ne toliko neredna, da se kristali sečne kisline nabirajo v enem ali več sklepih ali v uhlju in tako povzročajo nastanek protinastih oteklin. Ta krog se sklene s tem', da protinasti tip nagiba k hra- ni, bogati z beljakovinami, torej uživa preveč mesa in jajc. Pri tem pa ljubi še dobro kapljico. Ce se pridruži uživanju živil, bogatih s snovmi, ki tvorijo seč- no kislino, še nezmožnost, da se ta kislina zopet izloči, se pojavi nekega dne — včasih že v mlaj- ših letih — akutni napad proti- na ali pa postane bolezen že kar v začetku kronična. Pri tej bolezni je pomembna tudi dednost. Večkrat je govor o »protinastih družinah«. Pred akutnim napadom proti- na — največkrat napade protin prvi sklep palca na nogi — za- čuti bolnik splošno neugodje, po- stane razdražljiv, glava ga boli in trebuh mu je napihnjen. To so prvi znaki oKolenja. Navadno so zgodnje jutranje ure čas, ko bolnika predrami močna boleči- na v palcu na nogi. Se posteljna odeja mu povzroča bolečine. Akutni protinov napad traja redko dlje od 24 ur. Ce postane bolezen kronična, kar se lahko zgodi, če bolezni ne zdravimo, se pojavijo omenjene otekline in deformacije sklepov z bolečimi motnjami v njihovem opravilu. Poleg zdravljenja z zdravili, ki jih predpisuje zdravnik, so potrebni še naslednji ukrepi: Hrana naj bo preprosta! Po- sebno se je treba vzdrževati jajc in mesa, predvsem notranjih or- ganov — jeter, priželjca, ledvic, možgan itd. Vegetarijanska hra- na, vsaj enkrat na teden dan s sadjem ali sočivjem dela včasih čudeže, prav tako poštenje; o tem naj seveda odloča zdravnik, ki naj nadzoruje tudi poštenje. Odp>ovedati se je treba alko- holu! Protinasti bolnik naj uživa mnogo tekočin — ne pri jedi, pač pa sicer. Najboljše so alkal- ne slatine. Mnogo gibanja! Kdor se paradi svojega poklica telesno ne na- preza, naj goji katerikoli šport, da to nadomesti. Masaža, kopeli in vroči obklad- ki na boleča mesta so nadaljnji ustrezni ukrepi za obvarovanje pred boleznijo in za zdravljenje. Pri pravi sklepni revmi razli- kujemo dve veliki skupini: prvič akutna ali kronična revmatična vnetja sklepov in drugič dege- nerativno deformirajoče siclepne spremembe. Strokovnjak govori v prvem primeru o artritisu, v drugem o artrozi. Jc več teorij o nastajanju rev- matičnega sklepnega vnetja; naj- važnejše so: sklepna revma ima svojega specifičnega povzročitelja; sklepna revma nastaja na pod- lagi alergije (preobčutljivosti); sklepna revma ima svoj vzrok v »vnetiščih« (v mandljih, v zo- beh itd.). Vse te teorije imajo nekaj, kar zagovarja njihov obstoj, vendar ni nobena znanstveno dokazana. Po tem ni treba še posebej po- udariti, da je spoznavanje in zdravljenje bolezni samo stvar zdravnika. Je važno, da tu go- vorimo o tem. Vsak namreč lah- ko stori precej, da se bolezen skrajša. Naj svetujemo: Pojdite takoj k zdravniku, če zbolite za vročino in začutite bo- lečine, čeprav neznatne, v skle- pih. Mnogo upanja je, da se sklepni revmatizem, pravočasno zdravljen, tudi ozdravi. Pred- vsem se s pravočasnim zdrav- ljenjem zmanjša nevarnost za komplikacije, ki so neprimerno hujše kakor pojavi na raznih de- lih telesa. Te so: okvare na srcu, na ledvicah in živcih. Sprijaznite se s tem, da se bo- ste morali odreči nekaj časa svo- jim dosedanjim navadam v jedi! Revmatična obolenja sklepov terjajo na beljakovinah revno hrano; dnevi s sadjem in sočiv- jem ter poštenje so iz izkušenj dragoceni zdravilni ukrepi. Potrebna je pravočasna pra- vilna zdravstvena skrb za skle- pe. Neposredno potem, ko se unesejo akutna znamenja, še v bolniški postelji, je potrebno sklepe najprej pasivno razgibati, zmasirati in nato razgibati s po- sebno telovadbo. Ce se ravnamo po tem in upo- števamo še druga zdravniška navodila, lahko računamo s tem, da se bo večina revmatičnih vne- tij vnesla že v nekaj tednih. Vso našteto seveda ne velja le za sklepne bolečine z vročino, temveč tudi za redlcejšo sklepno revmo brez vročine. Mnoiro, mnogo prezjroda.f nas jc za vedno po kratki in za- hrbtni bolezni zapustil naš nenadomestljivi in zlati atek, mož, dedek, tast, zet, brat, svak in sin STANKO VESENJAK avtoprevoznik v Ptuju \se do bolezni nadvse delavnega, skrbnega in vzornega družinskega očeta bomo odpel.jaii k zadnjemu počitku v soboto, dne 19. avg., ob 16. uri iz hiše žalosti, Ptuj, Na postajo 13. na pokopališče v Hajdino. Prosimo tihega sožalja. Žalujoči: žena Ivana, hčerka Jelka, sina Milko in Stanko z ženo Silvo in vnukom Silvinom, tašča, bratje, sestri, mati, svakinje in svaki ter vse talo sorodstvo.