TEDNIK Ptuj, 28. decembra 2000, letnik LIII, št 52 - CENA 150 SIT fA TEDEN / TA TEDEN Srečffo 2001! Saj ni bilo tako hudo, kaj pravite? 366 dni nam je minilo kar mirno, hitro, niti ne tako slabo. Pravzaprav — če bi človek sodil po zapisih v današnjem Tedniku — nam je šlo zelo dobro. V zadnji letošnji številki "vaše štajerske kronike" smo namreč s sodelavci pogledali, kaj se je dogajalo po občinah v zadnjem letu drugega tisočletja. In rezultati so zelo prijetni, kot boste najbrž ugotovili tudi vi, če boste prelistali po današ- nji številki. Že res, da večina bralcev, poslušalcev ali gledal- cev izdelkov, kijih ustvarjamo v raznovrstnih javnih glasilih, najraje prebere {tako pravijo raziskave) črno kroniko in zapise o lopovščinah, ki se dogajajo povsod okrog nas {najbrž si ob tem mislijo: "Hvala bogu, da se to ni zgodilo meni!"), ampak verjemite mi, da enako radi objavimo na straneh Tednika tudi prijetne plati življenja. Po lepem se zgledujmo, ne po slabem. Ko je pred leti velika občina Ptuj razpadla na množico manjših lokalnih skupnosti, so bili nekateri prepričani, da je prišel konec sveta. Pa ni, kajti te male skupnosti, kot kaže, dosti bolje razumejo potrebe ljudi v svojem okolju, občani pa svojo malo občino jemljemo bolj za "svojo", kot smo "tisto tam v mestu", od katere ni "nikoli prišlo nič dobrega v naš kraj". No, saj ne trdim, da je vse, kar nastane po naših občinah, suho zlato {če samo omenim množico potiskanega papirja, ki ga njegovi ustvarjalci imenujejo "časopis", "novinarji" pa so vsi, ki imajo pet minut časa, je najbrž precej povedanega o kakovosti nekaterih "lokalnih storitev", da o občinskih odlokih, objavljenih v raznih "uradnih objavah", ne izgubljam besed, ker povprečno pismen človek ne ve, ali bi se nad njimi razjo- kal, jezil ali smejal) —je vendar prijetno spremljati poročila o izboljšanju kakovosti življenja v naših krajih, pa čeprav ob tem v isti sapi vse prerodi tarnamo, da smo od države pozab- ljeni. No, smo se vsaj naučili zanašati se na svoje sile. Naj je bilo leto 2000, ki se bo v nekaj dneh končalo, za vas, dragi Tednikovi bralci, takšno ali drugačno, prepričan sem, da mu je Tednik med letom podržal pošteno ogledalo, v katerem so se lahko videle dobre in slabe plati življenje. Da bi bilo dobrih v prihodnjem letu še več, vam želimo vsi, ki se trudimo za to, da smo v 53 letih, kolikor izhajamo, postali že dobrodošli četrt- kovi znanci — upam, da v marsikaterem primeru že kar pri- jatelji. Srečno tretje tisočletje, dragi _- --- naši prijatelji! Potrudimo se, / / |a . da ga bomo naredili prijetnega l/^ sebi in drugim! ^ Vse najlpoliše V letu 200 1 ! foto: Martin Oxmec PTUJ / PODPIS POGODBE MED TALUMOM IN KONZORCIJEM BANK 76 miliionov dolariev la moder'* niiaiiio pniivodnie aluminiia Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor, celovška Zveza bank in hranilnic ter članice skupine NLB: LHB Frankfurt, Adria Bank Dunaj in LBS Nov York so se povezale v sindikat bank, ki je v sredo, 20. decembra, z družbo TALUM iz Kidričevega podpisal pogodbo o kredi- tiranju druge faze modernizacije proizvodnje primarnega aluminija MPPAL. Vrednost dolgoročnega deviznega kre- dita je 76 milijonov dolarjev. Projekt Taluma je vzbudil pri bankah velik interes, saj je bilo povabljenih k sodelovanju 14 tujih in dve domači banki. Izbor dokazuje, da so domače banke sposobne in pripravljene kvali- tetno podpirati razvojne proje- kte ter da tudi v tem pogledu ne zaostajajo za tujo konkurenco. Predračunska vrednost druge faze projekta MPPAL je sicer 119 milijonov dolarjev, od tega je Talum že zagotovil 34 milijo- nov. Projekt je razdeljen v pet podprojektov, od katerih je naj- pomembnejša nova elektroliza, ki jo bodo v Kidričevem pričeli graditi že prihodnje leto. Celo- tno delo naj bi bilo končano v 18 mesecih, zagon prvih peči pa je predviden v juliju 2002, s čimer bo Talum povečal pro- izvodnjo aluminija s sedanjih 75.000 ton na 117.000 ton letno, celotno proizvodnjo aluminij- skih izdelkov pa s sedanjih 100.000 ton na 155.000 ton letno. -OM Obsežen projekt modernizacije je predstavil glavni direktor Taluma mag. Danilo Toplek 2 Četrtek, 28. decembra 2000 - TEDNIH KRONIKA 2000 PTUJ / IZ MERCATORJA, SVS, d.d. Iziemno investiiijsko leto Letošnje leto bo delniška družba Mercator SVS kon- čala s 57 milijardami bruto prometa, 1840 zaposlenimi ter 204 prodajnimi enotami. Za njimi je tudi nadvse uspe- šno investicijsko leto: za inves- ticije so namenili 4,5 milijarde tolarjev, posodobili in razširili so 20 maloprodajnih enot, od tega blagovnici v Ormožu in na Ptuju; ptujska je dobila tudi novo zunanjost predvsem po iz- biri stroke, čeprav so pričakovali, da bo s predlogi sodelovala tudi javnost, ker je bila obnova že od vsega začetka načrtovana zelo provokativno, poudarja predse- dnik uprave Mercatorja Stanis- lav Brodnjak. Se posebej izpostavljajo inves- ticijo v 8000 m2 dodatnih pros- torov v skladiščno-distribucijski center na Rogozniški, ki ima po novem kar blizu 24 tisoč m2 po- vršine in sodi med največje tovr- stne centre v Slovenije. Ponosni so tudi na Mercator j ev center Maribor, ki je s svojimi 16 tisoč m2 (dodatnih 8 tisoč m2 prodaj- nih površin so namenu predali 8. decembra letos) postal naj- večji Mercatorjev trgovski cen- ter v Sloveniji in zunaj nje. V njem kupci lahko izbirajo med 33 tisoč izdelki, 100 tisoč pa jih je na voljo v celem centru, kjer je ob Mercatorjevi trgovini od- prtih še 29 drugih prodajaln. S prvim januarjem letos so pri- pojili Mercator Klas Maribor, število zaposlenih se je s 1130 po- večalo na 1480. Skoraj celo leto so se ukvarjali z družbami Mer- cator Planika iz Slovenske Bis- trice in Mercator Jelša iz Šmarij pri Jelšah, da bi bili s pripoji- tvijo v novembru letos čim bli- že organiziranosti in poslovanju Stanislav Brodnjak, predsednik uprave in generalni direktor Mercatorja SVS, d.d., Ptuj. Foto: Črtomir Goznik po Mercatorjevih standardih. V letošnjem letu je Mercator med svojimi strateškimi vrednotami, med katerimi je na prvem mestu kupec, na drugem zaposleni, na tretjem lastnik, na četrtem druž- beno okolje, v katerem Mercator živi in dela, ter na petem poslov- ni partnerji in dobavitelji, skozi različne aktivnosti pokazal do- ber odnos do družbenega okolja, zlasti še s humanitarnimi akcija- mi in donacijami. Se posebej so po besedah predsednika uprave in generalnega direktorja Merca- torja SVS, d.d., Ptuj, Stanislava Brodnjaka ponosni na donacijo dveh reševalnih vozil za mari- borske in ptujske reševalce. Pri uvajanju standardov kakovosti v poslovanje pa so v fazi sprejema- nju pravil; končna presoja naj bi bila opravljena maja ali junija 2001. Sistem kakovosti uvajajo v vse poslovne funkcije. Novo poslovno leto ne bo lah- ko, konkurenčno okolje na ce- lem območju delovanja družbe je bolj ali manj izenačeno, zato bo še posebna skrb veljala ohra- nitvi in povečanju sedanje ravni konkurenčnosti skozi različne oblike trženja, v okviru katerih imajo vse pomembnejšo vlogo Mercatorjeve blagovne znamke, slovenska košarica in številne akcije, kol so projekti trajno niz- kih cen in mesečne akcijske po- nudbe. Z naložbenega vidika pa bo pomembno, da zgradijo tr- govska centra v Šentjurju, Slo- venskih Konjicah in še kje, torej na območjih, kjer Mercatorja še ni, in da nadaljujejo prestruktu- riranje prodajnih enot iz manj- ših v večje zaradi zmanjševanja stroškov in povečevanja ponu- dbe. Za naložbe bodo namenili 2,5 milijarde tolarjev. Leto 2001 bo pomembno tudi zaradi proje- kta povečanja notranje učinko- vitosti poslovanja. V Mariboru bodo pričeli internet trgovino. Predvsem pa si želijo, da bi ob- držali zaupanje kupcev in jim s prijazno in kvalitetno ter kon- kurenčno ponudbo olepšali vsak dan v novem letu. MG PTUJ / 10 LET PODJETJA PETUA Malopndaia, uvoz in zastopstvd V letošnjem letu je podjetje Petlja praznovalo desetletnico uspešnega dela. Začetki poslovanja segajo v leto 1990, ko so v Dravski ulici na Ptuju odprli trgovino s papirno galan- terijo. 76 zaposlenih je letos ustvarilo okrog 2,5 milijarde bruto prometa, kar je za 15 odstotkov več kot v letu 1999. Tudi letos so bili med najhitreje rastočimi podjetji, uvrstili pa so se tudi med tako imenovane "gazele" - najbolj dina- mična podjetja po indeksu Da Beg. Večjo investicijo so letos izve- dli v Lenartu, kjer so uredili so- dobno trgovino s prehrambenim blagom - market center - v ve- likosti 1500 m2 neto prodajnih površin. Naložba jih je veljala več kot 300 milijonov tolarjev. Odziv strank je dober, pričaku- jejo, da bo tako tudi v nasled- njih letih. V drugih prodajalnah letos niso investirali, cilj v leto- šnjem letu jim je bil ob že omen- jeni gradnji strankam zagotoviti čim boljšo storitev in izbiro bla- ga. Trenutno imajo v svoji sestavi pet prodajaln na drobno, s svojo maloprodajo pokrivajo območje Ptuja, Ormoža in Lenarta z oko- lico, z veleprodajo živil pa celo Slovenijo. Prvič letos so izvedli akcijo "Presenečenje meseca", ki je ime- la zelo dober odziv. Vsak mesec so med svojimi kupci izžrebali do 50 nagrajencev in jih peljali na izlet, jim omogočili ogled celj- skega sejma, kopanje v toplicah in ogled gledaliških predstav. To akcijo bodo nadaljevali tudi v letu 2001. Na področju veleprodaje, kjer imajo osem eksluzivnih zastop- stev tujih firm za slovenski trg, udarni program so marmelade in džemi UWE, ter na področju uvoza so kljub veliki konkuren- ci in tudi izgubi kupcev (vklju- čitev v druge trgovske sistemi uspeli promet povečati za pet o( stotkov. Izgubo so nadoknadi v okviru drugih trgovskih veri oziroma v okviru sebi podobni podjetij, ki v Sloveniji že obsti jajo. Direktor Petlje Ivan Rojs p je še posebej zadovoljen z rezu tati, ki jih dosegajo z oddelkoi gastronomije. Veliko kupcev s pridobili preko javnih razpiso več kot sto gostinskih in drugi podjetij pa se je za sodelovanje njimi odločilo samo. Zavedajo se, da bo poslovanj v letu 2001 težje, kot je bilo tem letu. Ob relativno že zdj visokih prometih bo težko po noviti oziroma še občutnej povečati promet z obstoječin kapacitetami. Poudarek bod dali predvsem lastni malopro daji in gastronomiji. Načrtujeji posodobitev ene od prodajali možna je tudi večja investicij v samem Ptuju. Skupaj z novii^ strateškim partnerjem pa bod izvedli še katerega od drugi načrtov. S tem si bodo v prvi vi sti izboljšali nabavne pogoje i^ bodo tudi lažje vzdržali konku renčni boj, ki je na področju tr govine iz leta v leto hujši. Že dj sedaj pa jim po navedbah dira ktorja Ivana Rojsa kombinacij uvoza, maloprodaje in oskrbe ni področju prehrane daje možnos ti za cenovno konkuriranje veli kim trgovskim podjetjem, hkrat pa jim omogoča ohranjati likvi dnosl ter prilagajati se trgu. 2 dejavnostjo uvoza, kjer so ene večjih zasebnih podjetij na ten področju v Sloveniji, in zastopsi tva pa želijo prodreti tudi na trg< bivše Juposlavije. MG Ivan Rojs, direktor Petlje, d.o.o., Ptuj. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / V PODRUŽNICI NOVE LJUBLJANSKE BANKE Po moč/ druga banko aa Ffuiskem v letu 2000 je ptujska podružnica Nove Ljubljanske banke slavila sedmo obletnico uspešnega dela. Čeprav je bilo njeno rojstvo težko, je v tem obdobju uspela s svojim delom, ki temelji na zaupanju strank - podjetij in prebivalcev, do- kazati, da si to okolje zasluži dobro drugo banko. Ljubljanska banka je po letu 1990 začela širiti svojo mrežo tudi na območja zunaj ljubljan- ske kotline, Ptuj pa je potreboval novo bančno ponudbo, ki bi v ta prostor vnesla potrebno konku- rečnost. Kolektiv z mag. Fran- cem Visenjakom na čelu se je vedno trudil, da bi bil boljši od konkurence. Uspešno banko so zgradili skupaj s komitenti, ki so dolgoročno videli pozitivne strani poslovanja z novo banko, po sedmih letih pa je že mogoče reči, da so v svojih ciljih uspeli. Zgradili so podružnico univer- zalnega tipa, kar pomeni, da komitenti v njihovi podružnici lahko opravijo vse potrebne fi- nančne posle, finančni servis pa nenehno izboljšujejo skladno z najnovejšimi tehnologijami. Cene storitev so takšne kot v ce- lotnem sistemu NLB. Svoje poslovanje je podružni- ca razširila tudi na komitente z ormoškega območja, kjer so leta 1997 odprli poslovalnico s peti- mi zaposlenimi. Direktor mag. Franc Visenjak z zadovoljstvom ugotavlja, da je podružnica NLB na Ptuju po se- dmih letih poslovanja po moči druga banka na Ptujskem. Uspe- šno uresničujejo dohodkovne ci- lje, njeni razvojni cilji so skladni konceptu celotne banke, odprti so za vsako idejo in projekt, ki prinaša razvoj temu okolju. Raz- vojno perspektivo vidijo v novih tržnih poteh, s katerimi bode na dolgi rok zmanjševali stroške Kot prvi so na Ptujskem pričeli razvijati koncept bančne trgovi- ne. Danes podružnica zaposluje že 38 strokovnih delavce, ob za- četku pa jih je bilo 16. ...............________MG Mag. Franc Visenjak, direktor podružnice NLB Ptuj. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / KMETIJSKI KOMBINAT V LETU 2000 Kljvb sittbi letini uspešno poslovanje Kmetijstvo se je v zadnjih dveh letih spopadalo z dvema katastrofama. Leta 1999 je zaradi nadpovprečnih količin dežja propadel dobršen del kmetijske proizvodnje v Pesni- ški dolini, letos pa zaradi suše na območju Dravskega in Ptujskega polja. Kmetijski kombinat Ptuj ima na obeh ob- močjih večji del obdelovalnih površin, zato je narava nje- govo poslovanje prizadela tako lani kot letos. Kljub temu je bilo poslovanje Kmetijskega kombinata Ptuj v letu 2000 uspešno, ocenjuje gene- ralni direktor mag. Alojz Erlač. Podjetje bo doseglo načrtovane prihodke oziroma bo s štirimi milijardami prihodka celo pre- seglo pričakovanja, realizacija v letošnjem letu pa bo večja kot v letu 1999. Pomembno je tudi dejstvo, da so uspeli obvladovati stroške, ki bodo za okoli 15 odstotkov nižji v primerjavi s stroški lanskega leta. Rezultat poslovanja bo dobiček vsaj na ravni tistega v letu 1999. Kmetijski kombinat kljub opi- sanim težavam že tretje poslo- vno leto zapored zaključuje s pozitivnim rezultatom. Finanč- ni rezultati pa bi bili še bistveno ugodnejši, če bi se lahko pohva- lili z normalno kmetijsko letino. Suša je povzročila velik količin- ski in dohodkovni izpad tako rekoč pri vseh poljščinah razen pri pšenici. Za 30 do 40 odstot- kov manjši so bili pridelki koru- ze in sladkorne pese, pri hmelju pa je izpad več kot 60-odstoten. Intervencijski zakon je sicer pre- dvidel pomoč kmetijstvu, ven- dar je bil Kmetijski kombinat doslej deležen le pomoči v višini deset odstotkov ocenjene škode. V drugi polovici letošnjega leta so začeli v KK Ptuj izdelavo stra- teškega razvojnega načrta, ki bo zaključen v prvem delu novega leta. Znanih je že nekaj elemen- tov gospodarjenja za leto 2001, v katerem bodo nadaljevali ra- cionalizacijo poslovanja, saj je pričakovati, da se bodo cene kmetijskih proizvodov po vsto- pu Slovenije v Evropsko unijo nižale. Uspešnost poslovanja bo torej mogoče zagotavljati le z ve- čjo produktivnostjo in manjšo porabo vhodnih materialov. To zahteva tudi vlaganja v posodo- bitev tehnološke opremljenosti družbe. V naslednjem letu bodo tako celotno amortizacijo pono- vno usmerili v posodobitve zmo- gljivosti na področju vinarstva in na področju kmetijske meha- nizacije, nekatere investicije pa načrtujejo tudi v prašičereji. JB Generalni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj, d.d., mag. Alojz Erlač. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega defa, kt ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor; Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (v.d. odgovornega urednika), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov; RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 7.800 to- larjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopi- sov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič Strani na Internetu: wvvw. radio-tednik. si. E-pošta: tednik@amis.net nabiral ni k@rad io-ted n i k. si TEDNIK - Četrtek, 28. decembra 2000 3 KRONIKA 2000 PTUJ / MESTNA OBČINA V LETU 2000 Ptuj med želiami in priiakovan^ Od leta 2000 so v mestni občini Ptuj pričakovali veliko, saj naj bi bilo nova razvojna pri- ložnost, a so žal nekateri vitalni načrti in pričakovanja ostali za zdaj neuresničeni. Dobro pa se je leto pričelo za ptujskega dializnega bolnika Franca Šnajderja, ki so mu kot prve- mu Slovencu v letošnjem letu (9. januarja) presadili ledvico, bil pa je tudi prvi prejemnik v okviru združenja Eurotransplant in je po 12 letih dialize zaživel na novo. Kljub prizadevanjem delitve- na bilanca med občinami na Ptujskem še ni doživela konč- nega epiloga - iz prvega kroga manjka podpis še iz Majšperka. Odlok o ustanovitvi lokalne tu- ristične organizacije je ostal na papirju in občina tako še vedno nima statusa turističnega obmo- čja. Celo leto so se zapletale najrazličnejše "igrice" okrog go- spodarskega interesnega združe- nja Poetovio vivat, ali ga še imeti ali ugasniti, a jim tudi ob koncu leta še ni videti konca. Sedanja direktorica Minja Vučinič lahko le resignirano pove, da so finan- čne zagate velike in da čarobne palice ni. Novo kurentovanje je pred vra- ti, tržno bi moralo nadpovprečno uspeti, da bi z dobičkom lahko pokrili izpade iz prejšnjega obo- dja, a žal programa, ki bi moral iti za med, še prav tako ni. Druga kadrovska menjava na turističnem področju je bila op- ravljena v vodstvu ptujskih Term, kjer pa tudi še ni zelene luči za nov investicijski ciklus, ki je si- cer bil že večkrat napovedan. Center za interesne dejavnosti na novi lokaciji v centru Drava, pa tudi mladinski hotel še nista zaživela. Gradnja gimnazije je v bistvu končana, ker pa ni opre- me, bo selitev mogoča šele v pr- vih mesecih leta 2001. V letu 2000 so se v mestni ob- lasti precej ukvarjali s problemi ptujskega zdravstvenega doma, pa jim tudi ob koncu leta 2000 še ni kmalu videti konca. Ni pa bilo ovir za nadzidavo zdravstvenega doma na Potrčevi; bojda mestna oblast ni imela ničesar pri grad- nji, čeprav je ena od ustanovite- ljic. V ptujski bolnišnici se jim je le uspelo dogovoriti o pomoči mestne občine pri ureditvi nove- ga dializnega oddelka, čeprav do gradnje še ni prišlo, opravili pa so tudi prvi odvzem organov v okviru programa donorstva. Le- karnam Ptuj pa je uspelo odpre- ti dve novi enoti - eno na Ptuju, eno v Gorišnici, gradijo pa tudi že enoto na Ormoški cesti. Zataknilo se je pri izbiri lo- kacije za regijsko deponijo; lo- kacije tako še vedno ni, bliže uresničitvi je morda le trasa za obvoznico. Župani se prav tako še niso mogli dogovoriti glede obnove bivše počitniške kolonije Bio- grad na morju, bliže pa so si bili pri oblikovanju območja s poseb- nimi razvojnimi problemi. Tudi zakon je bil vložen, čeprav so predlagateljem iz vrst SDS očita- li, da s tem zganjajo predvolilno kampanjo, zato so "stari" poslan- ci Miroslav Luci, Alojz Vesenjak in Franc Pukšič predlog zakona o ustanovitvi pokrajine Spodnje Podravje vložili šele po volitvah, 24. oktobra. Trenutno je v parla- mentarni proceduri še več podo- bnih predlogov zakonov, ki naj bi državo prisilili, da pohiti s pripravo zakona o pokrajinah. Načrti, da Ptuj postane regijsko središče, so še vedno aktualni. Če drugo ne, moramo biti Ptuj- čani ponosni na svojo novo knji- žnico, ki je - roko na srce - ne bi bilo, če ne bi bilo vztrajne ravna- teljice Lidije Majnik, ki je med- tem uspela tudi s kandidaturo na letošnjih državnozborskih voli- tvah. Da bi ji tudi v državnem zboru tako uspevalo kot doma, je želja številnih Ptujčanov. Prometne zagate v starem me- stnem jedru so se nadaljevali tudi v letu 2000; obrtnikom in pod- jetnikom na tem območju živci dobesedno popuščajo, zato se bo Območna obrtna zbornica Ptuj iz Vošnjakove 13 zagotovo izselila. Dijaški dom Ptuj je letos praz- noval 100-letnico uspešnega dela, vrtec 55-letnico, ptujski vodo- vod pa 40-letnico. Jubilejev je bilo še veliko, vseh niti nismo "opazili", v podjetjih pa so na- daljevali bitko za nove trge. Za nekatere se je naporno delo kon- čalo s pridobitvijo certifikatov kakovosti; med drugim ga je pre- jel Agis Plus, Agis Zavore pa je kot prvo ptujsko podjetje prejel okoljski certifikat. Na Agisovem pogorišču tako počasi in vztraj- no raste novo ptujsko razvojno jedro. Mercator SVS, d.d., Ptuj, je nadaljeval še eno uspešno inve- sticijsko leto, vedno bolj je pri- soten tudi na mariborskem trgu. Nova obleka njihove najstarejše blagovnice na Ptuju je marsiko- ga razburila (vsake oči imajo pač svojega malarja), a je šlo pri tej obnovi za provokacijo, pa prilož- nosti tisti, ki novo podobo sedaj blatijo, ko so imeli možnost, da bi jo zastavili kako drugače, niso izkoristili. Stroke to ni vznemi- rilo, opravila je svoje. Na grajskem hribu se prav tako ni zgodilo nič tako usod- nega, razen da bodo dobili s pr- vim januarjem novega direktorja v Pokrajinskem muzeju. Na ob- novo restavracije pa bo potrebno še nekaj časa počakati. Kadrovske kuhinje kuhajo tudi v primeru ptujske knjižni- ce, saj je kandidatk in kandida- tov je izredno veliko. In kateri(a) bo zmagal(a)? O cestah, vodovodih, kanali- zaciji, razsvetljavi in pločnikih tokrat ne bomo govorili, vso pro- blematiko v posameznih četrtih še kako poznajo, pa tudi to, da bo preteklo še nekaj let, da bo rešena. Bolj kot to naj nas skrbi, kako se bomo v bodoče razvijali, da ne bomo še bolj zaostajali. Z novo lokalno samoupravo je bila Slovenija razdeljena na množi- co manjših občin, ki so jim gla- vni in osrednji projekti uspešno realizirani infrastrukturni pro- grami. Država je sicer sprejela zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, s katerim naj bi zagotovili dolgoročnejši razvoj in odpiranje kakovostnih delovnih mest. Gre pa za pone- srečeno rešitev, saj je s to re- šitvijo Slovenija razdeljena na dvanajst tako imenovanih "sta- tističnih regij", ki v pravnem pomenu nimajo nobenih pristoj- nosti in odgovornosti, pa se ne ve, kdo pije, kdo plača. Kot po- udarja dr. Štefan Čelan, direktor znanstvenoraziskovalnega sredi- šča Bistra Ptuj, pa je zgodba še bolj ponesrečena, ker podatki kažejo, da je skoraj polovica dr- žave v dveh statističnih regijah (osrednjeslovenske in naše pod- ravske), druga polovica pa v pre- ostalih desetih. "Vso tragiko te zgodbe je pokazal zadnji razpis ministrstva, pristojnega za izva- janje tega zakona: vsaka statis- tična regija je lahko prijavila le pet projektov, kar pomeni enako količino denarja za regijo s tre- mi občinami in tisto z 32, kot je podravska. Če ob tem pomi- slimo, da je v naši regiji drugo največje mesto v državi, ki je žal razvojno zelo zaostalo, si ni te- žko predstavljati, kaj nam taka ureditev države prinaša. Vseh teh nevarnosti smo se v našem zavodu zavedali že v času, ko je zakon nastajal. Zato smo v letu 2000 veliko dela in energije vlo- žili v oblikovanje območja s po- sebnimi razvojnimi problemi, ki zajema 19 občin statistične regi- je Podravje. S tem želimo našim občinam izboriti čim boljši sta- tus pri pridobivanju državnih in še zlasti mednarodnih finanč- nih sredstev. Zelo pomembno je namreč, da razumemo, kako se bo evropska skupnost reorgani- zirala. Vse aktivnosti so vezane na tako imenovano povezovanje Evrope preko regij. Tistega, ki ne bo imel statusa regije, prepro- sto ne bo pri mizi, kjer se bodo sprejemale ključne razvojne us- meritve in s tem povezano finan- ciranje razvojnih projektov. MG v Krčevini pri Vurberku odločno nasprotujejo gradnji centra za odpadke Lepotice z izbora za miss Štajerske na Ptuju so bile zmagovalke tudi na državni ravni. Fotografije: Črtomir Goznik Do kdaj bo Ptuj še razvojno zaostajal?; Otroci ptujskega vrtca so takole zaplesali ob 55. rojstnem dne- vu Vrtca Ptuj Dijaški dom je letos prazno- val 100-letnico Gradnja gimnazije je končana, čakajo le še na opremo 4 Četrtek, 28. decembra 2000 - TEDNIK KULTURA. IZOBRAieVANje SC PTUJ - ŽIVAHNA RAZSTAVNA DEJAVNOST NA EKONOMSKI ŠOLI DeloH, koniafi, objaviH... ... je geslo dijakov in profesorjev Ekonomske šole Ptuj, ki že vrsto let gojijo in negujejo komuniciranje s pomočjo šolskega radia, šolskih glasil, publikacij, raziskovalnih in seminarskih nalog ter razstav. Tudi v letošnjem šolskem letu so dijaki in profesorji aktivni v številnih projektih od- prte šole, ki jih podpira ministrstvo za šolstvo in šport. Vsak projekt pa je kamenček v mozaiku pridobljenih znanj in izkušenj. Profesorici Metka Babusek Medic in Blanka Potrč sta vo- dji projekta razstav z ekonom- sko tematiko na šoli. Osnovni namen programa je spodbujan- je dijakov k samostojnemu pri- pravljanju razstav na določeno ekonomsko temo. Dijaki sku- paj z mentorji v prostorih šole pripravijo vsaj eno razstavo na mesec, kar pripomore k širi- tvi in poglabljanju strokovne- ga znanja dijakov, dijaki pa se seznanijo še s pomenom harmoničnega in atraktivnega oblikovanja za uspešnost v ko- mercialni dejavnosti. Katere razstave so dijaki že pripravili? V septembru so drugošolci ekonomsko- komer- cialne usmeritve obiskali Med- narodni obrtni sejem v Celju, dijaki 4. letnikov pa Mednaro- dni sejem v Gradcu in zbrali dovolj gradiva za razstavo Se- jem bil je živ ... Ker je oktober mesec varčevanja, so v tem me- secu pripravili razstavo Varčuj- te za lepšo in boljšo prihodnost, ob obletnici uvedbe slovenske- ga tolarja 8. oktobra in po podelitvi posebnega priznanja Banke Slovenije za uspešno ra- ziskovalno nalogo Joj, kam bi del?, ki so jo pripravile dija- kinje ptujske ekonomske šole, pa še razstavo Obisk pri guver- nerju Banke Slovenije. V da- našnjem času prihaja tudi do intenzivnega povezovanja sve- ta, zato so v novembru prostor namenili razstavi Mednarodna trgovina; dijaki 3. letnika eko- nomske gimnazije pa so skupaj s profesorico Sonjo Mlinaric predstavili Evropsko unijo. Trenutno si lahko ogledate raz- stavo Poslovni razgovor. To so le nekatere razstave, ki so jih pripravili na Ekonomski šoli Ptuj, saj si je poleg razstav, po- ! vezanih z določeno ekonomsko tematiko, vedno mogoče ogle- dati še kakšno drugo razstavo. Vabijo vas, da si jih ogledate! mbm FILMSKI KOTIČEK Charlijevi angeliki (Charlle's Angels) Kateri moški ne sanja o ženski, pregrešno lepi, smrtonosno nevarni in neverjetno kratke pameti? Takšna fatalna ženska je šibkost sko- raj vsakega moškega, če pa se pojavijo kar tri skupaj, je to prelepo, da bi bilo res - očitno je govora o filmu Charlijevi angelčki. Računalniškemu podjetju Knox je nekdo ukra- del pomemben program, za nameček pa so ugrabili še njegovega direktorja. Naloga elitne skupine za boj proti kriminalu je najti ugrabljen- ca in vrniti program, toda kmalu so tudi življenja pogumnih bork za pravico v nevarnosti... Film je beden, kar lahko razberemo že iz re- klame. Tri ženske brez trohice sala na telesu (kaj šele mišic) s spretnim brcanjem in frča- njem po zraku lovijo najbolj pretkane lopove. Vendar to niso superženske na vseh področjih - ena nemogoče kuha, druga ima kratko pa- met, tretja je z vsakim pripravljena iti v postel- jo. Človeške napake pač, ki so precej pogoste (še najbolj pa v šalah o blondinkah). Toda ne mislite, da je film čisto ponesre- čen. Če se boste slučajno naveličali nenehne akcije in 'zapletene' vsebine, pa se gotovo ne boste mogli dovolj nagledati brhkih teles mla- dih bojevnic. Vsaj moški del občinstva ne. Ves čas jih bo razveseljeval pogled na migajoče ritke in poskakujoče prsi - in to ne od katere- koli dame, pač pa svetovnih zvezd Cameron Diaz, Drew Barrimore in Lucy Liu. Pa naj še kdo reče, da film ni vreden ogleda! Vsaj za moške. Tokrat smo namreč ženske spet 'izvi- sele'. Ne samo zato, ker se poleg angelčkov ne pojavi noben pregrešno dober moški, čaka vas še hujše zlo - medtem ko bo pogled vaše- ga dragega z veseljem sledil brhkim dekletom na platnu, pa boste ve najverjetneje v mislih spet kovale novo dieto. Nataša Žuran; TEDNIKOVA KNJIGARNICA Nai bo sreino! Srečno! je največkrat izgo- vorjena in zapisana bese- da ob koncu leta, ko si prazniki kar podajajo roke. V silni vnemi nakupovanja, pripravljanja vsega, kar pač sodi k praznikom (domovi so posebej čisti in bleščeči v prazničnem okrasju, diši- jo po izbrani hrani in slad- kostih ...) zmanjkuje časa za resnično druženje. Za blagim božičem, ki ga pre- glašajo hrupni trgovci, se zavrtinči pričakovanje no- vega leta s silvestrovanjem, ki je najmlajše praznovanje v decembrskih dneh. Po Miklavžu in Božičku mar- sikateri otrok pričakuje še dedka Mraza, ki je prvič obi- ska! slovenske otroke po drugi svetovni vojni. Dedek Mraz ni sovjetska zamisel, kakor mnogi mislijo, mar- več je otroke razveseljeval že v carski Rusiji, Tudi boži- čno obdarovanje ni kdove kako staro, saj je bilo prvo pred dvesto leti v Nemčiji, pri nas pa se je pojavilo pred približno petdesetimi leti v meščanskem okolju. Silvestrovanje ]e dobilo ime po godu sv. Silvestra na za- dnji dan leta. Silvester je bil rimski papež, ki so ga upo- dabljali s ključem. Le-ta od- ktepa novo leto. Množična, veseljaška silvestrovanja so znana po prvi svetovni voj- ni predvsem v mestih, pravi razmah pa je bučno novo- letno pričakovanje doživelo po letu 1945. Vse praznične navade spre- mljajo simboli sreče ter tak- šne in drugačne navade, ki naj omogočajo blaginjo. Podkev na voščilnici ali da- rilnem zavoju pomeni sre- čo in zdravje ter pomaga odganjati zle duhove. Enak pomen ima tudi zvon, pika- polonica je prastar simbol sreče in rodovitnosti, s sre- čo sta povezani tudi mušni- ca in štiriperesna deteljica, ki preganja tudi uroke. Di- mnikarček, ki ima oprtano lestev, je prinašalec dru- žinske sreče. Spremljevalci novoletnih praznikov so tudi škratje, nadnaravna bitja, ki so zaščitniki narave in nara- vnih bogastev ter modrosti. Tudi pujsek, ki rije naprej, je prinašalec sreče; znan je običaj, ko je prvi novole- tni grižljaj košček svinjske- ga rilca, da bo šlo v novem letu vse dobro naprej (ko- koši pa krempljajo nazaj in jih vraževerni ne marajo na novoletni mizi). O decembrskih praznova- njih je veliko napisanega tudi v knjigah. Za vedoželj- ne priporočam tri novejše, poljudne in bogato ilustrira- ne izdaje: Trije dobri možje Damjana J. Ovsca (Ljub- ljana: Kmečki glas, 2000), Velika knjiga o praznikih istega avtorja (Ljubljana: Domus, 1992) in Smo kaj šegavi? Janeza Bogataja (Ljubljana: Mladinska knji- ga, 1998). Torej srečno, zdravo in tudi Šegavo novo leto vam želi Liljana Klemenčič s sodelavci iz Kr^imice Ivana Potrča Ptuj PTUJ / PRED 25-LETNICO BOLNIŠNIČNE FOLKLORNE SEKCIJE Ko zaigra sne, zaplešejo pete To bi lahko bilo najkrajše sporočilo z občnega zbora fol- klorne sekcije Bolnišnica Ptuj, ki že nekaj let deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj in ji bo še naprej predsedoval Franc Štumberger. V letu 2001, ko bodo prazno- vali 25 let dela in poslanstva, bodo imeli kaj zapisati v prilož- nostno publikacijo. Kljub temu da s svojimi skupinami nasto- pajo na najrazličnejših prire- ditvah v občini, jih premalo poznamo. Predvsem zato, ker s svojo skromnostjo ne delajo preveč hrupa in skoraj bolj kot Ptujčani jih poznajo drugod po Sloveniji, pa tudi v Franciji in Madžarski. Pa ne da jih samo poznajo, tudi cenijo jih. Kar številna družina so in vsa zahvala gre Cvetki Glatz, ki z vso srčnostjo vodi člansko fol- klorno skupino že skoraj 25 let, v zadnjem času pa še najmlaj- še, torej podmladek. Bogatemu repertoarju štajerskih, gorenj- skih, prekmurskih in koroških plesov so v letu 1997 dodali še meščanske noše in plese iz dru- ge polovice 19. stoletja. Resnič- no uspel jim je ta projekt. Seveda folklora ne more brez glasbenikov, ki spremljajo tako ljudske kot meščanske plese. Že od leta 1992 nad njimi bdi in jih pripravlja na nastope Meta Gregl-Trop. V okviru sekcije zelo uspeš- no prepevajo tudi članice sek- steta Spominčice pod vodstvom Marije Stoger. In prav te dni se jim je pridružil še predstav- nik močnejšega spola. In namesto zaključka? Naj še dolgo plešejo in prepevajo ter igrajo! In naj krepijo ter ohra- njajo ljudska izročila! Stanko Lepej Folkloristi, pevke in glasbeniki. Foto: Langerholc TEDNIK - Četrtek, 28. decembra 2000 5 KRONIKA 2000 PTUJ / PODJETJE ROHAMI - EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA BLAGOVNO ZNAMKO BIG STAR Big Star osvojil mlade V Sloveniji je enajst originalnih trgovin, kjer prodajajo izdelke blagovne znamke Big Star. Kot je povedal eden od direktorjev in lastnikov podjetja Rohami, d.o.o., Maribor, Roman Razbočan (drugi je Robert Hvaleč), ki je ekskluzivni zastopnik za blagovno znam- ko Big Star za Slovenijo in Hrvaško, kjer so pred kratkim odprli dve novi trgovini, pa te izdelke prodajajo tudi v več franšiznih in nekaterih drugih prodajalnah. Ptujsko trgovino Big Star imajo za zdaj v najemu. Ekskluzivno zastopstvo imajo tudi za blagovno znamko Swisch jeans in za španske čevlje Selha. V Mariboru pa ima podjetje še trgovino z izdelki Max Mare, ki jo vodi Razbočanova žena. Podjetje Rohami je staro enajst let. Prva tri leta se je ukvarjalo s prodajo tehničnega blaga. Za- radi velike konkurence prodaja ni bila najboljša, zato so iskali novo priložnost na področju tek- stila - in ta se je izkazala za pra- vo. "Tekstil se mi je motal po glavi že dolgo. Čas je pokazal, da sem imel prav. Podjetje je tre- nutno v špici pri prodaji hlač, kar je zasluga ugleda in kako- vosti izdelkov blagovne znamke Big Star. Po strategiji te švicar- ske firme bodo oblačila jeans že v dveh, treh letih ponovno osvo- jila mlado in staro po svetu. Big Star ima eno večjih in najbolj- ših pralnic v Evropi in pere bla- go tudi za Mustang, v povezavi z Edwin Jeansom, japonsko fir- mo, ki proizvaja najboljši de- nim - material za jeans oblačila, kavbojke, pa lahko trgu resni- čno ponudi najboljšo kakovost. Omenjeni firmi načrtujeta tudi ustanovitev skupne firme," je še povedal Roman Razbočan. V Ptuju se je Big Star uspel uve- ljaviti že od vsega začetka, lani je trgovina dobila tudi priznanje Gospodarske zbornice Slovenije kot ena najbolj urejenih prodajaln na področju tekstila v Podravju. Mladim se je priljubil ne samo za- radi kvalitete, temveč tudi razpo- znavnosti v primerjavi z drugimi blagovnimi znamkami, ki so prav tako namenjene mladim. Navse- zadnje je tudi reklama tista, ki prepelje izdelek do kupca. MG Z lanske revije Big Stara v prostorih Rothaus Caffe na Ptuju. ^ Foto: Črtomir Goznik Roman Razbočan, eden od direktorjev in solastnikov podjetja Rohami, d.o.o., Maribor, ki je ekskluzivni zastopnik za blagov- no znamko Big Star v Sloveniji in Hrvaški. Foto: MG PTUJ / TERME PRED NOVIMI RAZVOJNIMI IZZIVI PiMK Čez 42 fisol miitev v 23-letni zgodovini ptujskih Term, ki so hčerinsko podjetje v 100-odstotni lasti Kme- tijskega kombinata Ptuj, se je prvič zgodilo, da so zabeležili čez 42 tisoč nočitev; po navedbah direktorja Andreja Klasinca jih pred tem nikoli niso dosegli polnih 40 tisoč. Apartmajsko naselje in bungalon, kjer je skupaj 200 postelj, so dobro zasedeni tudi te dni, pa tudi v zimskih počitnicah pričakujejo dober obisk, še posebej če bo mariborsko Pohorje pokril sneg, ker so s Smučarskim klubom Branik Maribor dogovorjeni, da bodo imeli gostje ptujskih Term na smučiščih 30-odstotni popust. Andrej Klasinc, direktor ptujskih Term, d.o.o. Foto: Črtomir Goznik Po kategorizaciji v lanskem letu so nočitvene zmogljivosti opredeljene s tremi zvezdicami. Tri zvezdice ima tudi avtokamp, ki je med tovrstni- mi objekti uvrščen v prvo kategorijo. Velik porast nočitev zlasti v avtokampu kaže na to, da se vra- čajo tuji gostje v tranzitu. V kopališkem delu so imeli letos 180 tisoč kopalcev, kar je povprečje za- dnjih let. Letošnja poletna sezona je po rezultatih boljša od lanske. V celoti gledano bodo ptujske Terme letos izkazale dobiček. Ker tudi v nasled- njih letih ni pričakovati manjšega števila nočitev, kvečjemu se bodo še povečevale, bodo v nasled- njih letih te morali nujno povečati. V letih 2001 in 2002 pa bo nujno razširiti in obnoviti tudi no- tranje termalno kopališče. O tem se intenzivno pogovarjajo z lastnikom. Kmetijskim kombina- tom Ptuj. Imajo nekatere zamisli, ki bi jih lahko izvedli že v naslednjem letu, kaj pa to bo, v tem trenutku Andrej Klasinc še ne želi govoriti, ker dogovori še niso tako daleč. Razvoj Term nestrpno pričakujejo tudi drugi turistični ponudniki v mestu oziroma v celi me- stni občini Ptuj, kjer že dolgo stavijo na razvoj turizma kot primerjalno prednost tega okolja - a žal le na papirju. MG PTUJ / IZ EMONE MERKURJA, d.d. lef a 2QQ0 - leto povezav v podjetju Emona - Merkur, d.d., Ptuj je bilo v letu 2000 zaposlenih 120 delavcev, vseh prodajnih enot pa je bilo 14. Bodočnost srednje velikih trgovskih podjetij je v poslovnih povezavah, poudarja direktor Marjan Ostroško. Za Emono - Merkur jih je bilo v letošnjem letu kar nekaj: vključili so se v PC Štajerska, so v skupini Era Velenje in v gospo- darskem interesnem združenju za trgovino Suma. Povezo- vanje v okviru vseh blagovnih skupin, od tehničnega blaga, ži\11 do pohištva, prinaša konkurenčne cene, na področju tehničnega blaga in živil tudi prednosti v razvoju ter kori- ščenje vseh poslovnih povezav, ki jih ima neka skupina. Marjan Ostroško, direktor Emone Merkurja, d.d., Ptuj, Foto: MG Tako v samopostrežni proda- jalni z živili Bratje Res, ki so jo odprli leta 1984, že zelo uspeš- no uveljavljajo modre in super modre cene, ki so nadvse kon- kurenčne. Podobno je v tehni- čni stroki, kjer dosegajo boljše vhodne cene, ki jim omogočajo oblikovanje nižjih cen in s tem večjo konkurenčnost, to pa je ob kvalitetni izbiri tudi najbo- ljši motiv kupca za nakup nekih izdelkov. Večina njihovih trgo- vin je v starem mestnem jedru, to pa je zaradi neprimerne pro- metne ureditve vse manj vablji- ve za nakupe. Zaradi tega jim je promet v nekaterih trgovinah upadel tudi do 30 odstotkov. Na takšno upadanje prometa opozarjajo tudi drugi podjet- niki oziroma obrtniki na tem območju.Že nekaj časa sta za Emono - Merkur zanimivi pred- vsem dve naložbi: prva je na ob- močju sedanje trgovine Volan, druga pa v skladišča v Vegovi ulici. Za prvi objekt je pridobi- vanje dokumentacije v teku. Na mestu nekdanjega Volana, ki ga bodo podrli, naj bi zrasel nov Merkurjev nakupovalni center s koncentrirano ponudbo. Ker bo z novim letom ukinjena tudi Emonska plačilna kartica, v teh prednovoletnih dneh že pripra- vljajo nadomestilo zanjo. Sicer pa so v teh prazničnih dneh za kupce pripravili številne akcije, ki so vabile k cenejšemu naku- pu. Po Miklavževem tednu, ted- nu Kroja, tednu Mure in drugih ugodnih nakupih bodo nagra- dili tudi kupce pohištva. Med njihovimi večjimi inves- ticijami je bila letos obnova naj- starejše prodajalne s pohištvom Oprema v Trstenjakovi ulici. V letu 2001 pa bodo vse sile, kot že rečeno, usmerili v gradnjo Merkurjevega centra, ki bo iz- popolnil podobo Novega trga, kjer sta obsežni investiciji že izvedla Mercator in Perutnina, trg pa čakajo še druge izpopol- nitve. Nekateri tam želijo videti fontano in več zelenja. MG Z odprtja prenovljene nastarejše prodajalne s pohištvom na Ptuju v Trstenjakovi ulici. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / ŠE ENO USPEŠNO LETO ZA TENZOR Obiufen fmmt pnmetm Firma Tenzor, d.o.o., Ptuj, se ukvarja z varovanjem premo- ženja; tržno nišo je našla v instaliranju sistemov proti kraji in je ena najuspešnejših na tem področju na Ptujskem in v Sloveniji. V zadnjih letih seje z nadpovrečno rastjo večkrat uvrstila med najhitreje rastoča tovrstna podjetja v Sloveni- ji. Letošnji promet je bil za 60 odstotkov večji od lanskega. Od lani ima podjetje urejeno poslovanje skladno s certifika- tom kakovosti ISO 9001 na po- dročju fizičnega in tehničnega varovanja. Da so ga pridobili, so morali opraviti veliko dela, ker ni bilo na voljo vzorcev za vzpostavitev sistema kakovosti na področju dela, ki ga opravlja- jo, zaradi vse večje konkurence pa so ga morali čim prej pri- dobiti. Letos so ustanovili tudi podjetje v Makedoniji, kjer so zaposlili štiri delavce. Za njimi so že prvi večji posli, prve obje- kte so z napravami za varovanje premoženja in videonadzorom opremili tudi v Sarajevu, kar po- meni začetek prodora tudi na bosanski trg, kjer bodo že priho- dnje leto ustanovili samostojno enoto oziroma firmo. Trenutno ima podjetje 22 zaposlenih, samo v letošnjem letu so pridobili okrog 400 novih strank, vseh objektov, kjer so v sedmih letih instalirali naprave za varovanje premoženja, pa imajo na refe- renčni listi že okoli 1200. Ob večjem prodoru na trge bi- vše skupne države pa v letu 2001 v Tenzorju napovedujejo tudi začetek turistično-gostinske de- javnosti. V centru Ptuja bodo uredili večnamenski gostinski objekt. Po njihovem bi se ptuj- ski turizem lahko bolje tržil, če bi se več ptujskih firm poveza- lo pri gradnji turistične infras- trukture. Zavedajo se tudi, da je razvoj turizma na Ptuju predv- sem odvisen od razvoja Term, ki morajo pridobiti nove vodne in hotelske zmogljivosti. MG Miran Senčar, direktor Tenzorja, d.o.o. Foto: Črtomir Goznik 6 Četrtek, 28. decembra 2000 - TEDNIK KRONIKA 2000 KIDRIČEVO / LETO ŠTEVILNIH PRIDOBITEV IN DOGODKOV Naivei o gradnii sežigalni€e Za občino Kidričevo se olirogio leto 20U0 zaključuje v zna- menju številnih pridobitev in investicij, od katerih sicer ni nobena večja od 50 milijonov tolarjev, letošnji občinski proračun pa je kljub temu "težji" od predvidenega, saj so ga zaradi lanskih neporabljenih sredstev povečali s 564 na 705 milijonov tolarjev. Sicer pa si bodo letošnje leto zapomnili tudi zaradi zavlačevanja šolskega ministrstva z objavo javnega razpisa za gradnjo šolskega prostora v Cir- kovcah in vrtca v Kidričevem, zaradi kasnitve gradnje ploč- nikov v Šikolah, po številnih razpravah in shodih zaradi nameravane gradnje sežigalnice odpadkov na območju Ta- luma, o čemer bodo 14. januarja izvedli poizvedovalni refe- rendum, pa tudi po kasnitvi komasacij na zahodnem delu občine in še čem. Po zatrjevanju župana Alojza Spraha so v občini ponosni na svoje delo, saj skorajda ni kraja, kjer napredka ne bi čutili. Tako so nadaljevali gradnjo kanaliza- cije v Njivercah, modernizirali ceste na območju Cirkovc, Apač, Sikol in Spodnjega Gaja. Javno razsvetljavo so obnovili tudi v Strnišču. Kupili so socialno sta- novanje za rešitev najbolj pere- čega stanovanjskega problema. V Kidričevem so obnovili ce- sto proti železniški postaji in na novo uredili pločnik od kopali- šča do gradu. Na sistem daljin- skega ogrevanja so priključili še kidričevski vrtec in kot zadnjega Zdravstveni dom. Na področju oskrbe z vodo so vložili 11 mi- lijonov za obnovo vodovodnega omrežja in zamenjavo hidrantov, 11 za opremo osnovnih šol in 6 za investicije v vrtcu. Precej občin- skega denarja so namenili tudi za adaptacije dvoran po naseljih. Precej sredstev so že namenili za pripravo projektne dokumen- tacije za projekte, ki jih na- črtujejo, predvsem za izdelavo projektov za gradnjo večnamen- ske dvorane v Kidričevem, za ureditev krajevnega središča v Lovrencu na Dravskem polju ter parkirišča in javne razsvetljave pri OŠ Kidričevo. Odločili so se da pristopijo k izdelavi in- tegralnega razvojnega programa občine, projekt za javno predsta- vitev na razvojni konferenci pa zaupali znanstvenoraziskovalne- mu središču Bistra iz Ptuja. O pomembnejših dogodkih v občini Kidričevo smo sicer red- no poročali v Tedniku, pa vendar, naj spomnimo le na nekatere, ki si jih bodo v občini Kidričevo morda posebej zapomnili: - 17. februarja je minister za okolje in prostor Pavle Gantar obiskal Talum in občino Kidri- čevo, kjer so se pogovarjali o gra- dnji sežigalnice. - 7. marca so na 8. fašenku v Cirkovcah za pustnega carja us- toličili Borisa Urbančiča. - 1. aprila so Zeleni Kidričeve- ga pripravili okroglo mizo o gra- dnji sežigalnice, 12. aprila pa so ustanovili društvo žensk Kidri- čevo in za predsednico izvolili Marto Pinterič. - 9. junija so proslavili 10 let podjetja Albin promotion. 11. ju- nija so v Cirkovcah potekale 4. pastirske igre, 17. junija v Apa- čah 5. dan gasilcev, 25. junija pa so z osrednjo slovesnostjo v Lo- vrencu sklenili prireditve ob 3. občinskem prazniku. - 5. avgusta je v Lovrencu po- tekalo 7. srečanje upokojencev Podravja. - 7. septembra je na pobudo Civilne iniciative proti sežigal- nici pred občino potekal prote- stni shod, ki se ga je udeležilo okoli 200 občanov, 24. septembra so v Starošincih proglasili najle- pše urejene vasi v letu 2000, neu- glednim pa podelili 4 koprive. - 26. oktobra je PGD Talum ob izdatni pomoči Taluma in firme VARGAS-AL predalo namenu gasilsko vozilo, vredno 35 mili- jonov tolarjev. - 11. decembra je Geoplin iz Ljubljane na polju pri Cirkovcah predstavil novo plinsko kompre- sorsko postajo. Naj ob koncu zapišemo da so v predprazničnih dneh na obmo- čju občine Kidirčevo pripravili bogat program prireditev z Mi- klavžem, te dni pa še z Boži- čkom in dedkom Mrazom. V Kidričevem Lovrencu in Cirko- vcah so pogostili starejše občane, 31. decembra pa pripravljajo že tradicionalno silvestrovanje na prostem, ki se bo začelo ob 21. uri v Parku mladosti sredi Kidri- čevega z zabavnim programom, bogatim ognjemetom in polno- čnim nagovorom župana Alojza Spraha. M.Ozmec Gradnja plinske postaje na polju pri Cirkovcah, projekt Geo- plina iz Ljubljane, je v zaključni fazi Gradnja sežigalnice v Kidričevem je čez leto najbolj burila du- hove, zato bodo 14. januarja izvedli poizvedovalni občinski re- ferendum. Foto: M. Ozmec V Lovrencu se je zbralo več kot 2500 upokojencev iz Podravja TEDNIK - Četrtek, 28. decembra 2000 7 OP TOD fff TAM PTUJ / Z MARIJO OVČAR O NJENIH BANČNIH DNEH Haredila najboljše, kar je zmogla v Novi Kreditni banlii Maribor - podružnici Ptuj oziroma »ivši Kreditni banlii Ptuj, iiot seje prva ptujslia banlia ime- novala ob njenem prihodu, je Marija Ovčar, ki je bila za- Jnjih dvajset let vodja oddelka poslovne mreže, preživela skoraj polna štiri desetletja. Zadnjih nekaj let je nadome- ščala tudi "prisotne" in "odsotne" direktorje ptujske podru- žnice. Oktobra letos se je upokojila. Dela ni postavila v Kot, s svojimi bogatimi izkušnjami ga nadaljuje v drugem okolju, a še vedno dovolj blizu bančnega dela. V sinovem podjetju Hosting, d.o.o., namreč pomaga uresničevati prvi projekt prenosa plačilnega prometa v banko v okviru NKB na Ptujskem. Dogovor o tem so sprejeli še pred njenim od- hodom v pokoj. Ko smo jo po nekaj tednih penzije povprašali po občutkih, nam je povedala, da se v bistvu sploh še ni zavedla, da ji je sko- raj 40 let dela v banki tako hit- ro minilo, morda zaradi dobrih sodelavcev in ker ji je delo s ko- mitenti pomenilo vedno vses- plošno zadovoljstvo. "Penzijske krize" pa tudi ni bilo, ker kljub odhodu še vedno ostaja poveza- na s bančnim delom in bivšimi sodelavci. Delo pri pospravljan- ju mize pa ji zadnji delovni dan le ni šlo najbolje od rok. Že kot dijakinja srednje ptuj- ske ekonomske šole je postala bančna štipendistka. Pogodba jo je trdno zavezala, da se po končanem šolanju v banki tudi zaposli. V okviru pripravništva se je usposabljala v vseh resor- jih takratne samostojne Kredit- ne banke Ptuj, strokovni bančni izpit pa je opravila na združen- ju bank Slovenije v Ljubljani. "Že zelo zgodaj sem se zaveda- la, da ne glede na to, v katerem okolju deluješ, vedno moraš hi- tro teči, da bi preživel in uresni- čil svojo vizijo. V banki je imel vsak delavec možnost notranje- ga razvoja in napredovanja. V želji po dodatnem znanju sem sledila stroki v okviru inter- nega izobraževanja, končala pa sem tudi univerzitetni program študija na takratni visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru. Vedno sem bila zelo ponosna na institucijo, v kateri sem delala. Dobro sem poznala to okolje, pa tudi veliko večino naših komitentov, njihove fi- nančne potrebe in razvoj. Rasla sem s kolektivom, ki je bil ob mojem prihodu veliko številč- nejši, kot je danes, zelo dobro sem poznala sposobnosti sode- lavcev, hkrati pa upoštevala nji- hove želje." Z bančnico Marijo Ovčar smo se pogosto srečevali tudi v naši družbi, sodelovala je v pogo- vorih za Tednik in radio Ptuj. Srečanja so bila pogostejša ob aktivnostih v okviru meseca ozi- roma dneva varčevanja. Varče- valcem oziroma komitentom je predstavljala nove bančne sto- ritve, posebne ponudbe, intere- se banke pa je zastopala tudi na javnih oziroma kulturnih prireditvah. Ker NKB Maribor pokriva velik tržni delež na Ptujskem in širše, ima tudi pos- luh za kulturni utrip v tem oko- lju in denarno občutno podpira množične kulturne priredite. Ko se je poslavljala od so- delavcev, jim je na vabilo ob svoji odhodnici zapisala: "No- bena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil naj- boljše, kar je zmogel." Vesela je bila, da so ji sodelavci pritrdili. Še danes pa ima v ušesih tople besede, ki jih ji je ob odhodnici izrekel njen bivši direktor, se- daj član uprave NKB Maribor Matjaž Kovačič. V novem okolju ji postaja vse bližji turizem v ožjem in šir- šem pomenu besede. Kot ugo- tavlja, na Ptuju turizmu ne gre zato, ker ponudniki niso med seboj trdno povezani. Prepriča- na je tudi, da so ptujske Terme tisto turistično področje, kjer se da v bodoče veliko narediti. Zgledi drugih tovrstnih ponud- nikov bi nas morali že zdavnaj povleči, je prepričana. MG Marija Ovčar. Foto: Črtomir Goznik PREsaimo Odgovor na uvodnik Tednika z dne 14. 12. 2000 Vemo, da pismo pod "Prejeli smo" ne odte- hta časopisnega uvodnika, vendar mislimo, da je vsekakor potrebno predstaviti javnosti ne- kaj pojasnil s področja ljubiteljske kulture, ki jo obravnava uvodnik prejšnje številke Ted- nika. Iztočnica za uvodnik je bila odločitev, da bodo kulturna društva v Ormožu odslej za vaje v kulturnem domu plačevala najemni- no, o čemer ne želimo polemizirati, saj sodi financiranje družbenih dejavnosti povsem v pristojnost občin. K odgovoru so nas spodbu- dila nekatera stališča, ki jih avtorica uvodnika predstavlja kot posplošitve. Naj navedemo nekaj misli iz omenjenega uvodnika. "Nekoč je bilo dovolj, da so imeli ljudje voljo. Delali so udarniško in od nekod so se nekako na čudežen način potem našla tudi sredstva. Danes je v kulturi najprej po- trebno imeti sredstva, potem voljo in nato še malo sreče." Hm. Razmišljajmo še mi: nekoč so ljudje hodili peš, vstajali ob zori in legali z mrakom, ob zimskih večerih so peli in si pripovedovali zgodbe ... Nekoč je bilo res drugače kot danes. Tudi udarniško delo je bilo pred približno pol stoletja zelo pomembno in marsikateri kultur- ni dom je zrasel predvsem na osnovi tovrstne- ga naprezanja, manj na osnovi čudežev. In če razmišljamo o tem, kar v ljubiteljski kulturi rabimo danes, bi bil vrstni red naslednji: zna- nje, prostor, sredstva. Večina novih kulturnih skupin namreč tudi danes začenja brez sred- stev, ne morejo pa delati brez znanja, pa tudi brez vadbenega prostora ne. Volja žal že dol- go ne zadostuje več, je pa potrebna in to v precejšnjih količinah. Mnogi strokovni vodje skupin delajo brez honorarja kot zborovodje, režiserji, koreografi vse leto, ker se jim prepro- sto zdi vredno postaviti na noge novo kultur- no skupino. Temu ne rečemo udarniško delo, ampak prostovoljno. Prostovoljno delo pa je lahko plačano ali brezplačno. V praksi je na- vadno tako, da je za začetek potrebnega veli- ko brezplačnega prostovoljnega dela, kasneje, ko se dejavnost ustali, pa postane prostovoljno strokovno vodenje kulturnih skupin plačano. Popolnoma pa se strinjamo s tem, da je bilo v kulturi nekoč in danes potrebne tudi nekaj sreče. Razmerja moči pri oblikovanju držav- nega in občinskih proračunov kažejo, da je bomo potrebovali zmeraj več. Radi bi pokomentirali še zadnji del članka, zato ga dobesedno navajamo. "Kulturna de- javnost se je tudi pri nas nepreklicno prese- lila v sfero hobija, ki ima svojo ceno. Treba se bo sprijazniti, da hobiji stanejo, in v tak- šnem vzdušju je pričakovati tudi osip članstva, morda bodo kakšna društva tudi prenehala delovati. Najprodornejši, najsposobnejši in najvztrajnejši pa bodo preživeli in nas razve- seljevali še naprej." Zapisano zveni kot posploševanje, ki ni omejeno na določeno okolje, zato je vredno postaviti nekaj vprašanj. Je to res neverjeten cinizem ali samo sveta preproščina? Ali bere- mo narobe in ne razumemo, da je hotela av- torica zadevo ironizirati? Ali je zapisala svoje osebno mnenje? Kdo pravi, da se mora kdor- koli sprijazniti s čimerkoli slabim in zakaj bi se? Ali tisti, ki v prostem času igra tenis, za javno življenje v svojem kraju prispeva enako kot član pihalnega orkestra, ki javno nastopa na različnih prireditvah? Ali so najsposobnej- ši tisti, ki lahko plačajo najemnino, tisti, ki je ne morejo, pa so torej nesposobni? Ali ste že slišali za mlade, alternativne skupine dijakov in študentov, ki članarine ne morejo plačeva- ti, pa kljub temu zelo živo ustvarjajo v svojem kraju in ga predstavljajo na medobmočnih in državnih srečanjih kulturnih skupin? Ali ves- te, da obstaja množica skupin ljudskih pevcev in godcev, ki prav tako potrebujejo prostor za vaje, čeprav majhen, pa od svojih pokojnin ne plačujejo članarine? Pričakovati je torej osip članstva, ampak samo tistega, ki je finančno neperspektivno. Ste že kaj brali ali slišali o tem, kako ponekod v tujini sodelujejo v druš- tvih samo žlahtni meščani (krajani, občani), ki si lahko plačajo članarino z vsem, kar sodi vanjo? Pri petju in raznovrstnem udejstvova- nju sicer zvenijo in izgledajo bolj klavrno, si pa lahko privoščijo gostovanja v daljnih kra- jih, kjer jih vljudno poslušajo. Si kdo želi to- vrstne vztrajnosti in prodornosti? Kakovostne razlike med skupinami v posa- mezni zvrsti ljubiteljske kulture so velike in nihče ne trdi, da je vse, kar nastane na tem po- dročju, žlahtno. Res pa je, da člani poklicnih umetniških ansamblov in vrhunskih skupin praviloma izhajajo iz mladinskih in društve- nih ljubiteljskih vrst. Ljubiteljska kulturna dejavnost je tako po eni strani šola za vse tis- te, ki se kasneje podajo na poklicno umetniško pot, po drugi pa za vse, ki kot gledalci spreje- majo ustvarjalne dosežke in jih hkrati kritično vrednotijo. Kot zanimivost naj omenimo še to, da sta v očeh članov komisije Evropske skupnosti, ki je vrednotila kulturno življenje v Sloveniji, do- bili nadpovprečno oceno samo dve področji: dobro organizirana mreža knjižnic in - dobro organizirana ljubiteljska kultura. Zakaj le? Nevenka Gerl, za Območno izpostavo Sklada RS za ljubi- teljske kulturne dejavnosti Ptuj HAJDINA / Z IZREDNE SEJE SVETA OBČINE Hove najemnine la grobove Hajdinski svetniki so se 20. decembra sestali na drugi izre- dni seji. Sprejeli so sklep o višini najemnine - grobnine, ki ga bodo pričeli začel uporabljati prvega januarja 2001, in o enkratnem nadomestilu o najemu groba na novem delu hajdinskega pokopališča, ki ga bodo prav tako pričeli upo- rabljati 1. januarja 2001. Nova najemnina za enojni grob na starem delu pokopališ- ča znaša 3380 tolarjev, na novem delu pa 4420, uporaba mrliške vežice 3900 tolarjev na dan, upo- raba hladilne komore pa 1950 tolarjev na dan. Za občane ob- čin, ki sofinancirajo investicije na pokopališču Hajdina, pa zna- ša najemnina za enojni grob na starem delu pokopališča 2600 to- larjev, na novem delu 3400 tolar- jev, uporaba mrliške vežice 3000 tolarjev na dan, hladilne komo- re pa 1500 tolarjev na dan. S sklepom o enkratnem na- domestilu o najemu groba na novem delu pokopališča pa so določili, da bo v letu 2001 za na- jem prostora ob pokopu na no- vem delu pokopališča najemnik plačal enkratni znesek v višini 39130 tolarjev, za občane občin, ki sofinacirajo investicije na pokopališču, pa znaša ta cena 30100 tolarjev. Te dni bodo najemniki grobov prejeli položnice za leto 2000 z zneski po veljavnem sklepu za letošnje leto. MG ... PA BREZ ZAMERE ... E, pa je šlo še eno po gobe. Zavesa je padla. Konec. Finito. Zaključna runda. Spijte, gremo. Uradne ure so fertik, pridite jutri. Ali pa naslednje leto. Za letos smo končali. Stacuna je zaprta. Kar ste pokupili, ste, česar pa niste, pa sploh ni naš problem. Boste pač morali pri- ti naslednje leto, eee, naslednji milenij. Seveda, če bo svet še obstajal. Če ne bo 31. decembra konec sveta, ne, saj veste, da je ob takem času baje največja verjetnost, da se v našo ljubo Žemljico zaleti kakšen komet ali kakšna druga podobna kozmična gmota, ki ji je prav malo mar, ali se na tretjem kamnu od sonca kaj doga- ja ali ne. Ali pa, da Bili Clinton (ja, zaenkrat je še vedno v sedlu naš dragi Bili) pomotoma pritisne rdeči gumb in pošlje nad rusko carstvo ter njihove sosede Ki- tajce nekaj novoletnih raket in petard, jedrskih seveda, njegovo radodamost pa mu srečni obdarovanci seveda rade volje vrnejo. Ali pa je vesolja enostavno fertik. Kakršenkoli scenarij vam je torej všeč. Nas pravza- prav to ne zanima, ne zanima nas niti to, ali bomo prvega januarja sploh še živi, nas zanima zgolj naša štacuna 2000 in ta je sedaj dokončno zaprta. Ker pa smo zgledni mešetarji, se spodobi, da ob koncu, se pravi zdaj, ko je blago 2000 že postalo roba, ki ji je pretekel čas uporabnosti in jo umikamo iz prodaje ter uporabe, naredimo kratko inventuro. Heh, letošnje leto je zašibalo mimo s svetlobno, eee, milenijsko hitrostjo. S hitrostjo ISDN-ja. S hitrostjo misli. Kakor da bi imeli v glavi najmanj osemstome- gaherčni procesor, ne, seveda skupaj z milenijskimi windowsi. Pa še kako super zmogljivo grafično karti- co. Če pravzaprav dobro premislimo, je leto 2000 bilo dejansko en sam velik fleš misli, kalejdoskop, ki se je odrolal mimo s svetlobno hitrostjo, ja, kot en velik mi- lenijski masovni egotrip, ki ga razumeš šele tedaj, ko je že mimo. Ali pa še tedaj ne. Kot neskončnost slik, stisnjenih v jpeg format. Halucinatomo? Ja, definitiv- no. Na ravni novega milenija? Vsekakor Kibemetič- no? Absolutno. Ne verjamete? Kaj moramo storiti, če hočemo narediti inventuro tega svetlobno hitrega milenijskega egotripa, te milenij- ske informacije, ki se je s tako hitrostjo vcepila v nas? Ja, točno, treba je izvesti metodični flashback. Začni- mo torej na začetku. Kako se je torej vse skupaj zače- lo? Pravilno, minulo leto ne bi bilo v znamenju novega milenija, če se že ne bi začelo bolj moderno, napredno. In kaj doživlja največji napredek ter razvoj v zadnjih letih, ali, če obrnemo vprašanje, kaj mislite, kaj dan- današnji {in tudi jutrišnji, če ne še bolj jutrišnji in pojutnšnji) svet drži skupaj, kaj je tista stvar, zaradi katere se bi, če bi se sesula, sesul ves svet? E, ni Ameri- ka, saj tudi - če ne predvsem -Amenko drži nekaj sku- paj. In to ni Bili Clinton. Tudi ta mali od Busha ne. In še posebej ne Al Gore. Heh, če ne bi bilo tega, kar drži Ameriko {in tudi svet, ne smete pozabiti) skupaj, zadnjih dveh sploh ne bi bilo oziroma, eee, bolje rečeno, bil bi samo eden. Točno, uganili ste, to so mašine. Se bolje, računalniki. Se bolje, procesorji. Ja, kolaps ra- čunalniških sistemov pomeni kolaps sveta. Še celo ra- čunalniškemu atu Billu Gatesu ne bi bilo prizanešeno, uh. Torej, minulo leto se je, tako kot se za tako po- membno prelomnico v informacijski dobi spodobi, za- čelo v znamenju računalniške tehnologije. Pravzaprav v znamenju rahle panike, pravzaprav možnega zaple- ta v informacijski tehnologiji. In kar je možen zaplet v informacijski tehnologiji, postane velika panika v sve- tu. Kaj panika, množična histerija. Se še spomnite? Y2K! Milenijski hrošč, brrr. Armagedonje tu! Prihaja sodni dan! Apokalipsa zdaj, uh. Štirje jezdeci so bili že na obzorju. To bo konec sveta, kot ga poznamo. Avioni bodo padali z neba kot zrele hruška, jedrske elektrarne bodo druga za drugo eksplodirale kot novoletne petar- de, računalniško nadzorovani raketni sistemi, seveda oboroženi z jedrskimi konicami, se bodo sprožili sami od sebe, jezovi bodo popustili, začeli se bodo potresi, požari in poplave. Pa še elektrike bo zmanjkalo, heh. Ja, vesoljni potop, če že hočete. Če mislite, da smo se potem nekako le izvlekli mile- nij skemu hrošču, se krepko motite. Milenijski hrošč je ravno to, kar pove že njegovo ime. Milenijski, namreč. In kar pove že ime, prisoten bo celoten milenij, če ne še dalj. Kakor seveda tudi tehnologija, ki jo pooseblja {hm, ne ravno posrečen izraz). In, kar je še zanimivej- še, verjetno ga sploh ne boste zaznali, saj boste sčasoma postali dobesedno njegov integrirani del. Kiborg. Ki- bemetični organizem. Kar me spomni na znano teorijo oziroma paradoks, kise imenuje "Možgani v škatli" {Brain in a hox). Zelo na kratko in ohlapno: lahko, da mi sami, v taki for- mi, kot se dojemamo, sploh ne obstajamo. Še huje, ne obstaja niti svet, kot ga dojemamo. Niti m nujno, da sploh obstaja svet. Niti čustva. Lahko, da od nas obstajajo samo naši možgani, ki plavajo v nekakšni raztopini, v njih pa imamo zapičene elektrode, preko katerih nam v možgane pošiljajo impulze ter s tem in- ducirajo vsa naša čustva, precepcije ter počutja. Tak signal za smeh, drugi za žalost, tretji spet za to, da mi povzroči občutek, kot da svet obstaja, občutek, da ga vidim in tako dalje, ter je to, kar se nam dozdeva ter čutimo kot življenje v vseh svoji pestrosti in polnosti, zgolj mešanica impulzov, kijih prejmejo naši možga- ni. Uh. Če ste torej v preteklem letu izgubili službo, finančno propadli, če vas je zapustila žena ali vas je mož preva- ral, če se vam zdi, da je preteklo leto šli mimo vas v sekundi, se ne sekirajte preveč. Konec koncev to itak ni realnost, ampak so le kibemetične sanje. Gregor Alič 8 Četrtek, 28. decembra 2000 - TEDNIK ffASf KRASI IN UUDJe ZETALE / USPEŠNO LETO 2000 Prvi vodovod, nova šola, asfaltne ceste... Občina Žetale leži na jugovzhodnem delu Haloz. Njen teri- torij je izredno razgiban in zanj so značilna strma pobočja. Posamezni vrhovi se vzpenjajo nad 400 metrov. Občina se razprostira na 38 kvadratnih kilometrih površine gozdna- tih Haloz, razpeta je med najvzhodnjše ostanke Alp, 824 metrov visoko Donačko goro, Macelj in Resenik. 60 odstot- kov območja pokrivajo gozdovi. Občina je v celoti hribovi- ta, le ozke doline omogočajo normalno prometno povezavo s svetom. Drugo leto življenja občine, po številu prebivalcev ene naj- manjših v Sloveniji, je bilo izredno delavno in bogato z do- godki, nadvse pomembnimi za življenje tamkajšnjih ljudi. "Us- pehov, ki jih je občina dosegla pri razvoju svojega območja v tem kratkem obdobju, je kar precej," je že sredi leta dejal župan Anton Butolen, vendar so bile največje pridobitve ta- krat šele "na poti". Kratek pogled pove, da se je občina lotila pomembnih pro- jektov takoj po nastanku. Že leta 1999 so začeli modernizaci- jo dveh in pol kilometrov cest, uredili so podlago, letos so delo nadaljevali z asfaltiranjem. Sa- nirali so del vodotoka Rogatni- ca in večji plaz. Ob gradbišču osnovne šole so uredili novo as- faltno igrišče. Poleg naštetega so v lanskem letu pridobili in ure- dili zdravstveno ambulanto in priročno lekarno, tako da ima- jo v Žetalah vsak dan splošnega zdravnika. Uredili so tudi zača- sne prostore, centralno kurjavo in vse drugo, potrebno za delo- vanje občine. V opisu občine župan sredi leta pove, da je občina Žetale ena redkih slovenskih občin brez javnega vodovoda, da ima- jo 21 kilometrov lokalnih cest, od tega približno polovico ne- moderniziranih. Imajo tudi 57 kilometrov javnih poti, od tega več kot 90 odstotkov makadam- skih, poleg tega še 27 kilome- trov gozdnih cest, ki so vse makadamske. Na cestnem po- dročju jih torej čaka še veliko dela. Ogromno jim ga nalaga tudi narava z nenehnim prože- njem plazov. Turizem naj bi bila ena naj- večjih perspektiv tega območja, vendar je za njegov uspešen raz- voj potrebno izpolnjevati nekaj osnovnih pogojev, med temi pa je prav urejena infrastruktura. "Dokler nimajo ljudje zagotov- ljene neoporečne vode in pre- voznih cest, je težko govoriti o turizmu," poudarja župan. prvi javini vodovod Čeprav je od 300 gospodinj- stev dobilo sredi poletja javni vodovod le 30 hiš, je bil to obe- taven začetek. Gradnja prvega javnega vodovoda je veljala 45 milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo za ekonomske od- nose in razvoj primaknilo 15 milijonov, 24 milijonov je zago- tovila občina, kljub skromnim prihodkom pa je vsako gospo- dinjstvo prispevalo po 200.000 tolarjev. V naslednjih letih jih čaka nadaljevanje gradnje po haloških gričih. Ta del bo za- htevnejši in tudi dražji, zato računajo na izdatnejšo pomoč države. Dr. Marjan Senjur, ta- kratni minister za ekonomske odnose in razvoj, je ob tem de- jal, da jim je država pričakova- no pomoč dolžna zagotoviti. po večletnem prizadevanju nova šola 162 učencev z območja obči- ne Žetale je v v začetku septem- bra začelo pouk v novi, sodobni šolski stavbi. Svečano so jo od- prli v petek, 1. septembra, in ob tem pripravili veliko sloves- nost. Nova šola meri 2.400 kva- dratnih metrov, ima 9 sodobno opremljenih učilnic, tri specia- lizirane učilnice, sodobno telo- vadnico, 7 kabinetov, zbornico in pisarne, moderno opremlje- no kuhinjo, pa tudi osvetljeno zunanje igrišče, urejeno infra- strukturo in čistilno napravo. Investicija je veljala 400 milijo- nov tolarjev, od tega je država prispevala 231 milijonov, obča- ni pa so del sredstev prispevali tudi s samoprispevkom, ki ga bodo plačevali še naslednji dve leti. Župan je v slavnostnem na- govoru ob otvoritvi šole dejal: "Za nas se 21. stoletje začenja že danes, v petek, 1. septembra!" 21. oktober-prvi občinski praznik V žetalah so letos prvič praz- novali 21. oktober kot občinski praznik in obenem 10. kostan- jev piknik. Številne prireditve so se vrstile od 6. do 22. okto- bra. Na osrednji slovesnosti so prvič predstavili simbole obči- ne ter podelili občinska priz- nanja in plaketo. Proslavili so otvoritev dveh asfaltiranih cest: Grabe - Šardinje (900 m) in Kr- hiče - Stopnica (1,5 km). Člani PGD Žetale so dobili orodno vozilo, ki je veljalo 8,5 milijona tolarjev. Prostovoljno gasilsko društvo Žetale je bilo ustanov- ljeno leta 1953, danes združuje 72 članov, po njihovi poti pa sto- pa tudi 35 pionirjev in mladin- cev. Poleg požarnega varstva je njihova pomembna naloga os- krba prebivalcev s pitno vodo, kar je bilo izrednega pomena v letošnji suši, ko je bila gasilska cisterna na delu noč in dan. Prebivalci občine Žetale se bodo leta 2000 zagotovo spo- minjali kot izredno uspešnega. Z vzpodbudami letošnjega leta se bodo zagotovo lotili nalog prihodnjih let, ko bodo morali hiteti z ustvarjanjem boljših živ- ljenjskih razmer, takih, kot jih imajo ljudje razvitejših območij Slovenije. Pri tem, pa tudi sicer jim uredništvo Tednika želi sre- čno 2001. /. Bračič Najpomembnejša pridobitev v občini Žetale je nova, moderna in prostorna osnovna šola VIDEM / NAJVEČ INVESTICIJ V INFRASTRUKTURO Woda^ cesfey raisvetljavm Ravninsko-haloška občina Videm je tudi v letu 2000 nada- < Ijevala investiranje v infrastrukturne objekte. V haloškem; delu so v ospredju potrebe po gradnji vodovoda in cest, j medtem ko v ravninskem poleg modernizacije cest gradijo | javno razsvetljavo in razmišljajo o gradnji kanalizacije in^ čistilnih naprav. Iz občine Videm smo tako med letom po- ] ročali predvsem o številnih pridobitvah, nekaj najnovejših pa še niso predali namenu. Na Habekovem hribu v Strm- cu pri Leskovcu je bila 5. maja slovesnost ob odprtju skoraj 11 km dolgega vodovodnega om- režja, po katerem je končno pri- tekla pitna voda v 54 haloških domačij na tem območju. Inve- sticija je veljala blizu 31 milijo- nov tolarjev, od tega so tretjino zagotovili krajani, tretjino ob- čina Videm in tretjino minis- trstvo za ekonomske odnose in razvoj. Ob tretjem občinskem praz- niku sredi leta je župan Franc Kirbiš poudaril, da je bilo tudi obdobje med obema prazniko- ma za razvoj občine nadvse pomembno. Občina je postala bogatejša za 6.700 metrov asfal- tnih cest. Ob tem so skrbeli tudi za vzdrževanje komunalnih ob- jektov in za gramoziranje cest. Pomembno vlogo pri vsem so po mnenju župana odigrali svet občine in njegovi odbori in mo- goče je trditi, da je bilo nareje- nega največ, kar je bilo v danih razmerah glede na omejena fi- nančna sredstva mogoče. V občini Videm skrbijo tudi za ekologijo. Odločili so se za nakup stroja za mletje odpad- kov. Gre za zmogljiv stroj, ki zmelje biološke in druge odpad- ke, med drugim tudi debelejše veje; predvsem ga uporabljajo za mletje, kompostiranje in od- voz odpadkov s pokopališč. V krajevni skupnosti Soviče - Dravci - Vareja so 12. avgusta slavili prvi krajevni praznik. Že nekaj let zapored tamkajš- nje kulturno-turistično društvo Klopotec v tem času simbolično zažene velik klopotec in s tem naznani bližajočo se trgatev. Le- tošnjo slovesnost so združili z otvoritvijo kilometra novega as- falta. V KS Pobrežje so jeseni v uporabo predali kar tri nove pridobitve, vredne 18 milijonov tolarjev. Prva otvoritvena slove- snost je bila na lokalni cesti, ki povezuje Pobrežje s Tržcem in Lancovo vasjo, druga na ce- sti Pobrežje - Šturmovci. No- vost v Pobrežju je tudi del javne razsvetljave. Na Martinovo nedeljo so v krajevni skupnosti Lancova vas v uporabo predali dober kilo- meter in pol asfaltirane ceste in obnovljeno Macunovo brv čez Polskavo, skupna vrednost obeh investicij je blizu 15 milijonov tolarjev. Posebej pomembna je nova asfaltna povezavo ob Pol- skavi, ki je zbližala Lancovo vas, Popovce in Sela. November je prinesel veselje prebivalcem haloškega Berinjaka. Odprli so namreč asfaltirano cesto in si s tem izpolnili dolgoletno željo, vasico v KS Leskovec in občini Videm pa naredili dostopnejšo za domačine in obiskovalce. Be- rinjak je vasica s komaj 17 hišni- mi številkami. Cesta iz doline je izredno strma, zato je pomenila finančno in izvedbeno najtežji cestni projekt v občini doslej. Investicijska vrednost dobrega kilometra ceste je veljala 18 mi- lijonov tolarjev, od tega je 4 mi- lijone prispevala država, drugo pa občina, KS in krajani. Beri- njak je s to pridobitvijo postal edino naselje v KS Leskovec in verjetno tudi v občini Videm, ki ima v celoti urejeno infrastruk- turo. Tudi v krajevni skupnosti Sela v občini Videm so letos boga- tejši za nekaj pridobitev v ko- munalni infrastrukturi. Javno razsvetljavo že imajo speljano po Selih, Barislovcih, Trnovcu in manjšem delu Zgornje Pri- stave, ostali del z naseljem Po- povci pa bo dokončno urejen prihodnje leto. Pridobili so tudi dva asfaltna odseka krajevnih cest; prvi vodi iz Sel v Barislo- vce, drugi pa je povezava med Seli in Barislovcami. /. Bračič Najzahtevnejša "cestna" investicija je bila cesta v haloški Berinjak Upravna stavba občine Videm TEDNIK - Četrtek, 28. decembra 2000 PO NAŠIH KRAJIH ORMOŽ / MALA OBČINSKA KRONIKA Aktualno v letu 2000 priči: iek gradnje gimnazijske zgradbe Gimnazija Ormož že tri leta deluje v zgradbi osnovne šole. Do prihodnjega septembra naj bi stala v neposredni bližini športne dvorane v Raičevi ulici na Hardeku novozgrajena gim- nazijska zgradba. Obsegala bo skupno 2880 kvadratnih metrov površin. Od tega bosta 702 met- ra učilnic in kabinetov, 606 kva- dratov bo namenjenih knjižnici, čitalnici in medioteki, približ- no tako velika bo tudi telovad- nica. Gimnazija se bo ponašala tudi s pokritim bazenom v iz- meri 670 kvadratov, ki bo poleg gimnazijskih služil tudi potre- bam osnovnih šol celotne obči- ne in občanov. Gradnja gimnazijske zgradbe bo stala 600 milijonov tolarjev in ti so že zagotovljeni. V zne- sku pa niso zajeti stroški opre- me, za katero denarja še ni. simboli občine ormož V minulem letu je občina ure- dila tudi svoje predstavljanje navzven. Zunanjo podobo po- nazarja grb občine, kjer stoji na zelenem hribu modrega ščita srebrn stolp z zlatim soncem z desne in srebrnim polmesecem z leve strani. V zelenem hribu je zlat vinski grozd, ki je spodaj spremljan z dvema žitnima kla- soma. Spremenila se je tudi zastava, ki je sedaj modre in bele barve, s tem da je v njenem srednjem modrem delu predstavljen atri- but iz občinskega grba: bel sto- lp, ki ga spremljata dva zlata žitna klasa in vinski grozd. K simbolom spada tudi župan- ska veriga - simbol županove odgovornosti in časti. Županova dolžnost je, da odet v župansko verigo nastopa na vseh sveča- nostih občinskega, medobčin- skega, regijskega, državnega in meddržavnega pomena. suša Žal je bila med stvarmi, ki jih bomo v ormoški občini nezmo- tljivo povezovali z iztekajočim se letom, tudi izjemna suša. Dež se je našega kraja dosledno izo- gibal, in četudi je deževalo na Ptuju ali v Ljutomeru, je dež tik pred Ormožem ponehal. Zato je na kmetijskih površinah nasta- la velika škoda. Kmetijski oško- dovanci so za odpravo posledic škode po suši prejeli skupno 149.568.000,00 tolarjev sredstev državne pomoči. Skupen zbir škode po suši po kulturah v kmetijstvu v občini pa znaša 835.765.242,00 tolarjev. obnovuena šola in vrtec pri sv. tomažu Z obnovo prostorov osnovne šole in vzgojno-varstvene enote je bil v ormoški občini uresni- čen program investicij v šolstvu do leta 2000. Realiziran je bil v celoti in v predvidenem času. Pred letom dni so pri Sv. Toma- žu že odpirali telovadnico, ki je del investicije, skupno ocenjene na 382 milijonov tolarjev. Konč- ni stroški znašajo 400 milijonov tolarjev, urediti pa bo treba še transformatorsko postajo in čis- tilno napravo. Glavni financer je občina, država pa naj bi pri- spevala 182 milijonov tolarjev. Tomaževski vrtec se je iz pre- cej neustreznih prostorov pre- selil na 350 kvadratnih metrov svetlih in izjemno prijetno op- remljenih površin. 57 otrok ima na voljo tri igralnice in skupen prostor. Za otroke, ki so razdel- jeni v štiri skupine, skrbijo štiri vzgojiteljice in tri pomočnice. Osnovno šolo pri Sv. Tomažu obiskuje 222 otrok, ki jim v pre- novljeni šoli še vedno primanj- kuje prostora, saj pouk za nekaj oddelkov še vedno poteka tudi popoldne. pricetek gradnje doma starejših Pred slabimi tremi meseci je bil položen temeljni kamen, za- radi izjemno ugodnega vremena pa stojijo že tudi temelji novega doma, ki bo v pričetku leta 2002 že sprejel prve od skupno 150 os- krbovancev. Dom bo stal čez mi- lijardo tolarjev. 300 milijonov bo investirala občina, 200 milijo- nov investicijsko podjetje Sava, za 550 mihjonov pa si bo občina najela dolgoročni kredit razvoj- ne banke pri Svetu Evrope s triletnim moratorijem. Kredit nameravajo odplačati iz dejav- nosti doma, za kar jamči občina. izjemna vinska letina Leto 2000 je kljub vsem vre- menskim tegobam dalo izjem- no vinsko letino. Bila je bogata tako po kvantiteti kot tudi po kvaliteti. V prazničnih dneh se bodo pod drobnogledom pozna- valcev in priložnostnih pivcev znašla tudi letošnja mlada vina. viki klemenčič ivanuša Zastava občine Ormož Letos so se temeljni kamni kar vrstili. Fotografije: Štefan Hozyan Novi, svetli prostori za otroke vrtca pri Sv. Tomažu HAJDINA/V SLIKI IN BESEDI SKOZI LETO 2000 Leto 2000 je za občino Hajdino še posebej pomembno, saj so prešli so na lastno financiranje, tudi po zaslugi uvedbe plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po drugem rebalansu so sredstva proračuna dosegla sko- raj 400 milijonov tolarjev, na začetku leta pa so jih plani- rali v višini 240 milijonov tolarjev. Na posamezna področja so de- nar porazdelili skladno z zako- nom o lokalni samoupravi. V okviru vzdrževalnih del so veli- ko naredili pri obnovah vaških in društvenih domov, moderni- zirali so nekaj občinskih cest, postavili nove hidrante, s čemer so izpopolnili mrežo za požarno varnost, napredek je bil dosežen pri urejanju javne razsvetljave po vaseh, začela so se dela na največjem občinskem projektu, ki bo trajal desetletje in več, to je gradnji kanalizacijskega om- režja: v kratkem bodo pričeli na Spodnji Hajdini, v začetku prihodnjega leta pa bo dokon- čan celovit in dopolnjen projekt za celo občino, ki bo vključeval tudi Kungoto. Več nujnih del je bilo opra- vljenih na hajdinskem pokopa- lišču: stari del so tlakovali, v obeh delih so napeljali vodovod in elektriko, zasteklili pa so tudi zunanji - odprti del mrlišle ve- žice ter uredili parkirišče. Skladno z možnostmi in ob upoštevanjem potreb pa so pro- računska sredstva namenili tudi za dejavnost kulture, športa, so- financirali so dela pri OS Hajdi- na, da je lahko pouk v devetletki normalno potekal. V okviru le- tošnjega proračuna so v občini Hajdina, ki jo je letos prizadeja- la strahotna suša (škode je bilo za 135 milijonov tolarjev, iz dr- žave pa je doslej prišlo le borih 26 milijonov), okrog štiri mili- jone tolarjev namenili tudi za sanacijo te naravne katastrofe. Vse leto je potekalo bogato kulturno, športno in družabno življenje s številnimi prireditva- mi. Nekatere so že tradicional- ne, nekatere pa so šele začeli, kot je bila na primer prva nagradna občinska revija frajtonarjev. Od letos ima občina Hajdina, v kateri so novembra praznova- li drugi občinski praznik, svojo zastavo in grb. Prvo občinsko priznanje pa je župan ob tej pri- ložnosti podelil Karlu Fureku za njegovo požrtvovalnost na področju krvodajalstva - doslej je kri daroval 102 krat. Ob praznikih pa v občini niso pozabili na svoje najmlajše, saj so sofinancirali obdarovanje otrok ob obisku Miklavža in Božička. Občanom so ob zaključku leta 2000 podarili božično-novoletni koncert, ki je bil 22. decembra v cerkvi sv. Martina kjer je na- stopil trio Luvvigana s pevko Norino Radovan, izkazalo pa se je tudi nekaj mladih hajdinskih pevskih talentov. Slovo od starega leta je bilo lepo tudi po zaslugi številnih ob- činskih projektov, ki so prispeva- li kamenčke v mozaik napredka mlade občine, ki si je ob ustano- vitvi pred dvema letoma zasta- vila ambiciozno nalogo, čimprej nadoknaditi razvojni zaostanek za drugimi občinami, ki so sa- mostojnost dobile pred njimi. MG Javno razsvetljavo je letos dobila tudi Zgornja Hajdina na ob- močju prek železnice Prvo občinsko priznanje je letos prejel Kari Furek iz Dražencev; župan mu ga je podelil za humanitarno dejavnost na področju krvodajalstva. Fotografije: Črtomir Goznik, MG Lepšo podobo ima od letos tudi hajdinska občinska stavba lOi četrtek, 28. decembra 2000 - TEDNIH OD rOO Iff TAM SLOVENSKA BISTRICA / FERDO SERBELJ - NOVI DOKTOR ZNANOSTI Baroina vmeinosi na Goriškem In Fyrlanlfl Konec letošnjega novembra je na filozofski fakulteti ljub- ljanske univerze pred komisijo (sestavljali so jo dr. Nace Šumi, dr. Sergej Vrišer, dr. Leo Menaše in dr. Milče Ko- melj) zagovarjal svojo doktorsko disertacijo z naslovom "Baročna umetnost na Goriškem in Furlaniji" Slovenjebi- stričan Ferdo Šerbelj, višji kustos v ljubljanski Narodni galeriji, strokovnak za starejšo umetnost in specialist za barok. Šerbeljeva doktorska naloga je prvi primer, ko je baročno slikar- stvo obravnavano v celoti neke zgodovinske pokrajine, sočasno pa je vzorec zglednega sodelo- vanja med strokovnjaki na pod- ročju umetnostne zgodovine na obeh straneh meje, med Slove- nijo in Italijo. Iz dobrih rezulta- tov Serbeljeve doktorske naloge je ministrstvo za kulturo odo- brilo projekt razstave "Baročno slikarstvo na Goriškem", ki bo postavljena konec leta 2001 na gradu Dobrovo v Goriških br- dih. Kljub temu da dr. Ferdo Šer- belj že tri desetletja živi in dela v Ljubljani, pa je v srcu še ved- no Bistričan. Zelo rad pride med svoje rojake, ki ga posebej visoko cenijo zaradi njegovega obsež- nega znanja. Tako jih je v za- dnjih letih pogosto popeljal v zibelke domače in svetovne ume- tnosti. Med drugim so si ogledali Rim, Firence, Verono, Mantovo, Oglej, Čedad in Dunaj, bili pa so tudi po naši severni etnični meji na avstrijskem Koroškem. Ker obljuba dela dolg, imajo Bi- stričani "v dobro" še nekaj zani- miv ekskurzij, med drugim tudi Prago in gradove južne Češke, pa še nekatera mesta v Italiji ter ogled krajev, kjer je potekala med prvo vojno soška fronta. Ob tujih krajih pa dr. Šerbelj ne zanemarja tudi domačih. V lanskem letu je popeljal Bistri- čane po Vipavski dolini in Go- riškem, pred tremi leti pa na ogled sakralnih in drugih spo- menikov v bistriški in oplotni- ški občini. Prvi del potepanja je potekal po hribovitem pohor- skem delu obeh občin, v drugem je bil na vrsti nižinski del občine s skokom na Ptujsko Goro, pa na Štatenberg, kjer je imel predava- nje o Attemsih, potep pa so skle- nili v mestu Slovenska Bistrica ob obhodih po mestnih ulicah z obiskom gradu ter vseh treh mestnih cerkva. Pogosto ga po- vabijo tudi na razna druga pre- davanja; kar nekaj jih je bilo v zadnjih letih, zadnje takšno sre- čanje z domačini pa je bilo 7. decembra z ogledom na novo od- kritih romanskih fresk v šmar- ski cerkvi na Pohorju. Dr. Ferdo Šerbelj je veliko po- magal tudi pri izdaji obeh bistri- ških zbornikov. Meni, da se je od izida zadnjega (1989) pa do da- nes nabralo že veliko materiala in tako že misli (seveda mora po- buda proti tudi od domačinov) na izdajo tretjega. Vida Topolovec Ferdo Šerbelj na eni izmed številnih ekskurzij. Foto; VT SLOVENSKA BISTRICA / PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI Od brlžlnskih spomenikov do samostojnosti Občina Slovenska Bistrica je skupaj z Zavodom za kulturo v sobo- to, 23. decembra, v viteški dvorani gradu pripravila osrednjo občin- sko proslavo ob dnevu slovenske samostojnosti. V kulturnem delu so sodelovali KUD Nonet Vivere ter učenci in profesorji Srednje glasbene in baletne šole Maribor - enote Slovenska Bistrica. Slav- nostni govornik je bil ravnatelj Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Stane Gradišnik. Program je povezovala Jana Jeglič. "Stane Gradišnik je govoril o zgodovini Slovencev, o naši tradiciji, pre- bujanju slovenske narodne zavesti s poudarki na pomembnih mejnikih naše preteklosti in zavedanja, od Brižinskih spomenikov, prve slovenske knjige, preko Prešerna, Slomška, želje po zedinjeni Sloveniji v letu 1848, Rudolfa Maistra ter borbe za našo severno mejo in druge vojne in na- rodnoosvobodilnega gibanja, povojnih časov vse začetka osemdesetih let, ko se Slovenci še posebej zavedamo svoje narodne biti in obstoja. Dotaknil se je tudi 57. številke Nove revije s programom samostojne Slo- venije ter sklenil še z našo vojno za osvoboditev v juniju in juliju 1991. leta in našim približevanjem Evropski uniji. (VT) PTUJ / CERTIFIKAT KAKOVOSTI ZA AGIS PLUS ■ Nosilni programi - avtomobilski sedeži in komponente Družba Agis Plus, tovarna avtomobilske opreme, d.o.o., je podjetje v zasebni lasti z notranjim in zunanjim las- tništvom, ki je pričelo poslovati v letu 1995, zaposluje 84 delavcev in je proizvajalec opreme motornih vozil, ki se vgrajuje v pretežni meri v gospodarska in delovna vozila. V večini svoje izdelke (največji delež v proizvodnem progra- mu imajo avtomobilski sedeži) izvozi. Najpomembnejša strateška partnerja sta pri programu se- dežev nemška firma Grammer in ameriško podjetje Freedman. Vse pomembnejše pa postaja tudi sodelovanje s firmo Steyer za- radi programskih in logističnih razlogov. V tem trenutku pa že potekajo aktivnosti za pridobi- tev četrtega strateškega partnerja na področju zapornih elementov. Proizvodni program so prenovi- li, 80 odstotkov izvoza vrednos- tno predstavlja tudi delež novih izdelkov. S pridobitvijo certifikata ISO 9001 13. decembra na prilož- nostni slovesnosti ' restavraciji Ribič je Agis Plus postal ena od firm v avtomobilski industriji, ki zagotavlja kakovost. Pomen cer- tifikata je še toliko večii, ker so se priprave nanj priček v obdo- bju reševanja proizvodnega pro- grama in obstoja firme, je na podelitvi prvega certifikata ka- kovosti podjetju Agis Plus po- vedal Emil Frangež iz podjetja Tiiv Bayern Sava, ki je podjetje certificiralo. Certifikat so prejeli za področje razvoja, konstruk- cije, proizvodnje in trženja av- tomobilske opreme, ki je tudi pogoj za obstoj na tržišču. "Za po- djetje pomeni pridobitev certifi- kata kakovosti ISO 9001 veliko, ker s tem standardom ostajamo v družbi podjetij v avtomobilski industriji, kjer so zahteve po kva- liteti izredno visoke. Leta 2000 je bilo prelomnica, v njem so po- djetja, ki so direktni dobavitelji avtomobilske industrije, morala imeti oziroma pridobiti vsaj ene- ga od certifikatov kakovosti. To je sedaj uspelo tudi družbi Agis Plus. V tem času pa nam je uspe- lo osvojiti tudi druge zahteve na področju razvoja, kvalitete in in- formatike, ki so prav tako nujne za spremljanje firm iz avtomobil- ske industrije v Evropi. Veliko smo naredili pri razvoju, proje- ktiranju in vseh drugih potre- bnih fazah, da lahko nemoteno komuniciramo z našimi direkt- nimi partnerji in da bomo lah- ko osvtjali naslednje potrebne standarde," je med drugim pove- dal direktor Rudi Papst. Letos )e pod)et)e proizvodnjo povečal za 35 odstotkov, enako rast načr tujejo za leto 2001. Uspešni pa s^ bili tudi pri finančni konsolid^ ciji. V naslednjih letih načrtujej^ pridobitev še drugih standardoM ki so pomembni na področju av| tomobilske industrije, pa tud krovnega standarda kakovosti i avtomobilski industriji - stan darda TS 16949, ki pokriva vsj področja, vključno z ekologijo zadovoljstvom kupca in dobavi telja. To je v tem trenutku na po dročju standardov največ. Podjetju sta za pridobitev cer tifikata kakovosti ISO 9001 cesti tala tudi ptujski župan Miroslav Luci in direktor znanstveno- raziskovalnega središča Bistra dr. Štefan Čelan, ki je podjetju zaželel, da razvije svojo blagovj no znamko v sodelovanju s kate- ro od velikih multinacionalnil družb. Še prej pa se bo potrebne razvojno povezati na lastnen dvorišču in doseči, da bodo \ mednarodno povezavo sprejeti kot razvojniki, ne pa kot izvajal- ci lohn poslov. I Podjetje Agis Plus se uspešno povezuje znotraj avtomobilske industrije tudi v klastre. Tre- nutno je vključeno v klaster za ključavnice in za komercialne nastope. Kot je povedal direktor podjetja Rudi Papst, je povezova- nje v klastre izrednega pomena že zaradi združevanja tehno- logije, skupnega komercialnega nastopa, skupnega zagotavljanja deficitarne tehnologije in sode- lovanja na področju standardovj Podjetju je uspelo iz sistemskega postati razvojni dobavitelj kom- ponent za evropsko avtomobil- sko industrijo. Še posebej so se predstavniki Agisa Plusa ob podelitvi certifi- kata zahvalili sodelavcu Danilu Gaspariju, ki je že pred leti za- čel uveljavljati sistem kakovosti v celem podjetju. Za prijetne trenutke na pode- litvi certifikata kakovosti je pos- krbel ptujski kvartet v razširjeni sestavi. MG Certifikat kakovosti ISO 9001 sta direktorju Agisa Plusa Rudiju Papstu (prvi z leve) podelila predstavnik Tiiv Bayern Sava EmH Frangež (drugi z leve) in ptujski župan Miroslav Luci. Foto: MG SEDEM (NEIPOMEMBNIH DNI ii .......'4; V zgodovinskem spominu Slo- vencev in Slovenije ostaja de- cembrski plebiscit iz leta 1990 še naprej eden izmed najpomem- bnejših mejnikov in pomnikov iz- jemne enotnosti in trdne nesporne večinske odločenosti o vzpostavi- tvi samostojne in neodvisne drža- ve. ZDRUŽITEV NEZDRUŽUlVIH Seveda obstajajo različne razla- ge in različne utemeljitve o tem, kdo in kateri razlogi so privedli do tega enkratnega dejanja. Takšnih interpretacij bo pravzaprav z od- mikanjem časa čedalje več, ven- dar pa nihče izmed ocenjevalcev ne bo mogel in smel prezreti po- glavitnega dejstva, da je bil refe- rendumski rezultat predvsem tudi seštevek glasov vseh tistih, ki so se pred njim in po njem sicer so- očali kot ljudje različnih nazorskih in drugih opredelitev, kot verniki in neverniki, kot levičarji ali desničar- ji, kot "kontinuiteta" ali kot "nove sile" ... Lahko bi rekli, da je ple- biscit združil tudi nezdružljive, ali še bolje, da je (vsaj za kratek čas) zmanjšal ali celo odstranil tenzije med različnimi skrajnostmi. Dose- gel je skratka poenotenje, ki ga v normalnem, vsakdanjem življenju ni bilo in m zaslediti. Za kaj tak- šnega v glavnem tudi ni potrebe in zato se zdijo občasni (obupani) pozivi posameznih politikov z leve ali desne strani slovenske politič- ne scene, da bi bilo treba Slo- vence spet "poenotiti" tako kot v času plebiscita, povsem nere- alni in so v bistvu sprti z logiko demokratičnega življenja. Ob ple- biscitnem odločanju je Slovence združilo globoko nezadovoljstvo s takratnimi političnimi in gospodar- skimi razmerami v Jugoslaviji, zato je bil proti unitarističnim in nede- mokratičnim vzorcem za reševan- je krize, ki jih je nasilno vsiljevala politika, utelešena v Slobodanu Miloševiču in podobnih. Brez pre- tiravanja lahko rečemo, da so bili proti takšni politiki vsi Slovenci, tako tisti, ki so zasedali posamez- ne pomembne pozicije oblasti, kot tisti, ki jih lahko pogojno in de- jansko uvrščamo med nasprotni- ke tedanjega režima. S tega vidika se zdijo nepotrebne občasne po- lemike o tem, kdo od političnih ak- terjev je najzaslužnejši za izvedbo in uspeh referenduma. Seveda je res, da je bil velik del inciativ in akcij v zvezi z njim v rokah takrat vladajoče koalicije Demos, prav tako pa je tudi res, da so bili rav- no opozicijski socialisti (nasledni- ki nekdanje SZDL) tisti, ki so se prvi pojavili z idejo za razpis plebiscita o slovenski samostojnosti... Kljub različnim razpravam in dilemam je v slovenski politiki vendarle pre- vladovalo enotno prepričanje, da mora ljudstvo kot celota odločati o svoji usodi in da je treba takšno odločitev dosledno spoštovati. Se- veda ni nikakrša skrivnost, da bi bilo referendumsko dogajanje ve- liko bolj zapleteno, če ne bi bilo takšne enotne politične volje. Vse- kakor ni dobro, če kdo poskuša preveč samovoljno (in brez upoš- tevanja vseh relevantnih dejstev) podeljevati in odvzemati zasluge za referendumsko opredelitev o samostojnosti Slovenije zgolj ne- katerim strankam ali posamezni- kom. Po drugi strani pa tudi ni moč pristajati na nekakšne pos- plošene zasluge vseh, ki zavestno ali pa zgolj zaradi slabega zgodo- vinskega spomina nekaterim deja- vnikom relativizirajo in minimizirajo njihov nesporno nadpovprečni pri- spevek pri osamosvajanju. Ta je znan, ta mora ostati, ne glede na njihovo poznejše ponašanje, opredeljevanje ali politično spor- no ravnanje. Če naj bom konkre- ten: nesporno se ne more negirati ogromnega prispevka Janše, Ru- pla, Bavčarja, Bučarja, Jambreka NESPORNE MILO- ŠEVIČEVE ZASLUGE Seveda pa ne kaže pozabiti, da so najzaslužnejši za uspeh refe- renduma ravno ljudje in da so ti največji zmagovalci. Izjemne zas- luge za poenotenje Slovencev in za plebiscitno odločitev o samo- stojni Sloveniji pa ima nedvomno predvsem tudi Slobodan Miloše- vič, ki je s svojo hujskaško in na- silniško politiko tudi tiste, ki so še do zadnjega poskušali verjeti v možnost sožitja znotraj Jugoslavi- je, prepričal, da je to čedalje bolj zgolj iluzija. Nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je bil ob plebiscitu pred desetimi leti ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske pokrajinske škofovske konference, se za Družino spomi- nja "nepopisnega veselja in prese- nečenja zaradi velike udeležbe na volitvah in predvsem, da je toliko ljudi glasovalo za samostojno Slo- venijo. Pokazala se je enotnost v slovenskem narodu kakor morda še nikoli v zgodovini. Še bolj pa je ta enostnost prišla do izraza ob napadu jugoslovanske vojske na Slovenijo ob razglasitvi samostoj- nosti pol leta pozneje. Bojim se, da take edinosti slovenskega na- roda, kakor smo jo doživeli v tis- tem času, v novejši zgodovini nt bilo in je najbrž ne bo več tako hitro. Vtis imam, da je danes te edinosti vedno manj. Preveč je strankarskih prepirov in razprtij.,," Dr, France Bučar, ki je bil ob plebiscitu predsednik slovenske- ga parlamenta, pa je za Družino zapisal, da je bil plebiscit "morda najpomembnejši dogodek v živ- ljenju slovenskega naroda. S tem dejanjem smo se odločili za sa- mostojno državo in prerasli tako rekoč iz ljudstva prek naroda v na- cijo. To je stvar, ki je edinstvena ne samo po posledicah, ampak tudi po tem, kako je do nje prišlo, kajti tu se je prvič pokazala popolna enotnost naroda, odločenost, da sprejme to odločitev kljub naspro- tovanju zahodnih politikov, jugos- lovanskega vodstva in armade, pa tudi v nasprotju z misijonskim oko- ljem, ki nas je obdajalo. To odloči- tev je bilo treba najprej sprejeti kot notranje dejanje. Osvoboditi smo se morali najprej v lastnih glavah, premagati občutek manjvrednos- ti, ki so nam je stoletja vcepljali v glavo, in priti do spoznanja, da znamo biti drugim enakovredni. Predvsem pa smo pokazali po- gum, ki ga v zgodovini zlepa nis- mo. To so ob spočetju naše države v genetični zapis vtisnjene lastno- sti, ki jih moramo negovati. Vse te lastnosti so v narodu že bile, sicer v latentni obliki, pred desetletjem pa so zaradi spleta okoliščin prišle do izraza,,." ENOSTRANSKI SPOMIN Dr. Jože Pučnik, ki je bil ob plebiscita predsednik Demosa, v Družini piše, da je glasovanje Slo- vencev na refrerendumu 28. de- cembra 1990 dogodek, ki mu ne vidi enakega v slovenski zgodovi- ni, "Nikoli prej in nikoli pozneje ni uspelo Slovencev tako poeno- titi in tako tesno povezati za sku- pni cilj. Ne le v Beogradu - tudi drugod po Evropi so bili prese- nečeni ob tako prepričljivem nas- topu majhnega naroda ,,, Vendar je to le ena plat zadeve. Kakor je pravilno, da smo ponosni na svo- jo takratno enotnost, tako tudi ne smemo pozabiti, da je leta 1990 v ozadju te pomembne odločitve nastopala velika skupina politikov, ki so odločno nasprotovali tako re- ferendumu kakor tudi hitri osamo- svojitvi Lojze Peterle v Družini piše, da je bila "samostojna Slovenija pro- jekt slovenske pomladi. Ta je dobil potrditev že na volitvah, na plebi- scitu pa široko ljudsko podporo. Stare politične sile so s Temeljno listino hotele Slovenijo v Jugosla- viji, Edinost je pokazal narod - in tega ne more nič zasenčiti, v vod- stvih nekaterih strank komunistič- nega porekla pa ta volje ni bilo čutiti po plebiscitu Škoda, da se je Družina po ak- tualna mnenja ob desetletnici ple- biscita zatekla zgolj k enem delu udeležencev in akterjev tega slo- venskega zgodovinskega dejanja. Tako je spomin nanj nujno enos- tanski, izbor vprašanih pa ne pred- stavlja realne in celovite podobe vseh tistih, katerih pričevanje je nujno za ustvarjanje čim bolj real- ne (in objektivne) podobe vseh ta- kratnih dogajanj. Jak Koprive TEDNIK - Četrtek, 28. decembra 2000 Ul m OMIKA 2000 OBČINA ZAVRČ OB IZTEKU LETA Obiinski tolarji za vodovod in cesfe Dobro in slabo se je godilo v občini Zavrč v letu, ki se iz- teka. Dobro je bilo, da so v občini uspeli dokončati (tudi finančno) nekatere zahtevne naložbe v komunalni infras- trukturi v prid boljšemu življenju ljudi v devetih naseljih občine. Kje iskati slabosti? Morda v pomanjkanju sredstev, kajti država do malih občin ob meji tudi letos ni bila rado- darna, težave so še zmeraj v brezposelnosti, pa tudi narava je s sušo povzročila precej škode. Ko dobro in slabo zdru-j žimo, pa na srečo prevladuje dobor, kar je zasluga delavno naravnega občinskega sveta z županom Miranom Vukomj in občinsko upravo. j Delovno vzdušje je v občini zavladalo že v januarju, ko je občinski svet razglabljal o no- vem proračunu. V občinski vre- či pač ni bilo dosti denarja in s 182 milijoni tolarjev — ob kon- cu leta se je proračun obogatil še z nekaj milijoni — pač ni možnosti za velike, drage nalo- žbe. Na pomlad so gradbeniki prvič zakopali v zemljo in še v zadnjih naseljih občine: v Gori- čaku, Drenovcu, Turškem Vrhu in delu Korenjaka pričeli izgra- dnjo vodovoda. pestro na šoli, med gasilci in kulturniki Za malenkost boljši časi so se občini pokazali ob obisku te- danjega ministra za promet in zveze mag. Antona Bergauerja. Prvič je bil na delovnem obisku v Zavrču zato, da bi videl stan- je v infrastrukturi, predvsem da bi pogledal, kako je s cestami ob meji s Hrvaško. Župan Miran Vuk je ministru ob tej priložno- sti z veseljem predstavil načrte in pričakovanja, ki jih ima ob-- čina ob napovedani gradnji hi- tre ceste Hajdina — Ormož, na katero bi se po nekaterih napo- vedih lahko priključil še Zavrč z mednarodnim mejnim preho- dom. Pa iz tega do danes ni bilo nič, tudi minister obljub do iz- teka mandata ni izpolnil. V šoli so poleg številnih šol- skih in tudi obšolskih dejav- nostih poskrbeli za zanimivo državno srečanje učencev, ki skrbijo za urejen šolski vrt in okolico šol. Gasilci pa so 4. ju- nija v Obergralli v sosednji Av- striji s tamkajšnjim gasilskim društvom podpisali listino pri- jateljstva. O kulturnem in športnem do- gajanju v občini je bilo slišati večkrat v letu; prijetno kulturno prireditev pa je KUD Zavrč pri- pravilo v predprazničnih dneh decembra in jo posvetilo veli- kima Slovencema Prešernu in Slomšku. priznanje tzs za šolo Pričakovanja so bila dosti ve- čja jeseni. Se pred uradnim pri- četkom jeseni se je v završkih vinogradih ob trgatvi razlegala pesem, pričelo se je tudi novo šolsko leto in završka podružni- ca je bila med šolami, ki so se uspele vključiti v 9-letko, pa še novo vodjo podružnice so do- bili — Marto Bosilj. Šola je le- tos prejela priznanje Turistične zveze Slovenije s pečatom go- stoljubnosti za 1. mesto med šolami v Sloveniji. jesen v znamenju občinskega praznovanja Na Svabovem so pripravili okroglo mizo o razvojnih mo- žnostih Haloz in pričakovali, da jim bo o njih povedal mag. Franc But, državni sekretar in pogajalec z EU, danes novi mi- nister za kmetijstvo. Pa bodo, po pogovoru sodeč, Haložani na razvojne možnosti še kar čakali in čakali. V septembru so imeli polne roke dela s pripravami na četrti občinski praznik. Osrednji pra- znični dan je bil 30. septembra, obeležen s skromno proslavo, podelitvijo najvišjih občinskih priznanj in s tremi pomembnej- šimi otvoritvami. Sicer pa bi se morali ob prazniku najbolj hva- liti občani, ki so od letošnje jese- ni bogatejši za vodovod v skoraj vsakem gospodinjstvu, pa tudi za nekaj novih kilometrov as- faltnih cest. Voda obeta še lep- šo prihodnost, ki jo po besedah župana Vuka gradijo za mlade rodove. Vendar načrtov in želja s kon- cem tega leta ne manjka, kajti pripravljene imajo že nove raz- vojne naloge (tudi za drobno gospodarstvo, kmetijstvo in tu- rizem naj bi našli kak tolar) in katerih se bo mogoče razpisati že v januarju, ko bodo spreje- mali nov proračun. Ta(/ana Mohorko Pitna voda je pritekla skoraj že v vsako završko gospodinjstvo Prvi završki devetletletkarji Po boljših haloških cestah se je voziti fajn GORIŠNICA o občini Gorišnica, ki se rada pohvali, daje majhna in skro- mna, smo v letošnjem letu že neštetokrat pisali tudi v našem časopisu. Spremljali smo dogodke skorajda povsod po ob- čini. Posebej odmevne pa so bile slovesnosti v Zamušanih, Gorišnici, Cirkulanah, Placerovcih-Gajevcih in še kje. Župan Slavko Visenjak "svo- jo" občino predstavlja kot uspe- šno, ki si vedno prizadeva za nove razvojne naloge, občino, ki se v letih svojega obstoja lahko pohvali s pomembnimi prido- bitvami za občane ravninskega dela in haloških naselij, obči- no, ki ob rednem delu ne po- zablja na druženje, ohranjanje kulturno—etnografskega izro- čila in je vedno bolj odprta za nove ideje prihodnosti. Tudi ob letošnjem 5. občinskem prazni- ku, saj je županu, svetnikom in občinski upravi uspelo uresni- čiti mnoge predvolilne obljube na tej in oni strani občine. V letu, ki se izteka, je bil župan Visenjak nemalokrat pohvaljen, saj je po mnenju občanov resni- čno dober župan. za 400 milijonov tolarjev naložb Ko potegnemo črto pod do- godke v občini Gorišnica, težko presodimo, kateri so bili naj- pomembnejši v letu 2000. Seje občinskega sveta, res niso naj- pomembnejši dogodki, čeprav usodni za razvoj. Posebej je- senska seja, na kateri so svetni- ki odločili, da bo občina poslej imela "svoj" odlok o plačevanju nadomestila za uporabo stav- bnih zemljišč, kar ljudem še da- nes ni pogodu. Vendar odlok velja in občina bo od nadome- stil pridobila vsaj 10 milijonov tolarjev lastnega prihodka, kar ni tako malo. Tu so še praznovanja, sloves- nosti in otvoritve, ki so jih že po stari navadi priredili sko- rajda vsak mesec po eno ali dve. Začnemo lahko pri obmo- čnem srečanju otroških folklor- nih skupin, ki je bilo letos v Gorišnici, potem so kulturniki v Gorišnici in Cirkulanah prip- ravili praznovanje slovenskega kulturnega praznika, v podjet- ju Žiher v Moškanjcih so odprli nove poslovne prostore, korak k čistejši okolici občine pa so naredili v Gorišnici, ko so pri Mercatorjevi trgovini v upora- bo predali nov ekološki otok. Tudi gorišniški lovci, ki so letos iz društva "napredovali" v dru- žino in julija razvili prvi prapor, so dodali svoj prispevek v od- pravljanju divjih odlagališč. v zamušanih železniški nadvoz Pred poletjem so imeli precej dela gradbeniki, ki so zaključe- vali gradnjo letošnje največje in najdražje občinske investicije v Zamušanih. Naložba je bila vre- dna dobrih 205 milijonov tolar- jev, Slovenske železnice in Dars pa sta imela na ramenih najve- čji delež investicije. Zamušan- čani so si tako lahko oddahnili in pripravili veliko otvoritveno slovesnost, na kateri ni manjkal niti minister mag. Anton Ber- gauer. Prizidek v Cirkulanah je po- leti dobival končno podobo, v Gorišnici so pričeli gradnjo mo- derne mrliške vežice (od 1. no- vembra je že v uporabi), niso pa pozabili na drobno gospo- darstvo, kajti industrijska cona v Forminu je že dobila nekaj vsebine. Tudi na najbolj pridne učence — odličnjake gorišniški župan ni pozabil in jim je na gradu Bori priredil sprejem; tam so tudi letos ustvarjali likovniki mednarodne likovne kolonije in grajsko galerijo obogatili za ne- kaj novih del. Potem je prišlo na vrsto osre- dnje občinsko praznovanje - te- den dni prireditev in osrednja 28. julija na Borlu, kjer so pode- lili tudi najvišja občinska pri- znanja. Ne smemo pozabiti na zlati jubilej, ki so ga poleti pra- znovali v PGD Gajevci- Pla- cerovci, kjer so se ob dnevu gasilcev srečali gasilci iz cele občine Gorišnica. V Moškanjcih so se predsta- vili z Malo vaško kroniko, kate- re avtor je domačin Ivan Obran, navdušenci športa pa so v praz- ničnih dneh prišli na svoj račun na 2. vaški olimpiadi. Šolsko obarvan pa je bil sep- tember, saj so na OŠ Cirkulane pričeli 9-letko in povrhu dobili še prizidek. Veselje so občani delili še ob martinovem, tudi malih liikaricah v Moškanjcih je bilo prav prijetno. Pa s tem veselja ob koncu leta še ni ko- nec, saj bo pred občinsko hišo v Gorišnici silvestrovanje - župan Visenjak bo z občani nazdravil takoj po polnoči 1. januarja. O novih idejah, načrtih in pričakovanjih pa v novem letu, v katerem se bo občina trudila pridobiti naziv urejene in gos- toljubne občine. Tatjana Mohorko Na OŠ Cirkulane so dobili nov prizidek in težko pričakovano šolsko kuhinjo z jedilnico. Foto: MS in TM Letošnji 5. občinski praznik je bil mladosten in živahen; po- pestrili so ga mladi pevci in plesalci Za gorišniške šolarje, ki so se prvi podali čez nadvoz v Zamu- šanih, nedvomno največjo letošnjo pridobitev občine, je pot v šolo od letošnjega prvega šolskega dne precej varnejša 12] Četrtek, 28. decembra 2000 - TEDNIK OD TOD IN TAM KIDRIČEVO / ODSLEJ BOXMAR LEATHER Sihmidt seli del proizvodnje na Hrvaško Kot smo poročali, je revija Gospodarski vestnik v novem- bru objavila lestvico 500 najhitreje rastočih podjetij v Slo- veniji in za drugo najboljše proglasila podjetje Schmidt šiviljstvo iz Kidričevega, ki je ob ustanovitvi leta 1995 za- poslovalo le 26 delavk, novembra letos pa jih je bilo že 971. Gre za družbo, Id je v lasti avstrijskega koncema Schmidt in ima prepričljivo največjo sorazmerno rast števila zapo- slenih med vsemi 500 uspešnimi podjetji. Pred zaključ- kom poslovnega leta smo jih ponovno obiskali in direktor Bojan Vauda ni skrival zadovoljstva. "Očitno delamo kvalitetno in očitno dober glas seže v deveto vas. Poleg Audija želijo naše us- njene sedežne garniture tudi v Mercedesu in Oplu, vendar smo v Kidričevem prostorsko maksi- malno omejeni. Razumemo ob- činske oblasti, da nam večjih površin ne more zagotoviti. La- stnik našega podjetja gospod Schmidt si že nekaj let prizadeva povečati proizvodnjo usnja. Ker sta njegovi dve tovarni usnja v Avstriji že povsem zasedeni, re- sno razmišlja o gradnji nove us- njarne. Ker mu to v minulih letih v Sloveniji ni uspelo predvsem zaradi strožjih naravovarstvenih zakonov, kot veljajo v Evropi, se je odločil za postavitev tovarne usnja na Hrvaškem, v bližini Va- raždina, ker mu je Hrvaška vlada v zameno za to, da on zaposli 1.932 delavcev, brezplačno po- nudila industrijsko komunalno opremljeno zemljišče, veliko 22 hektarov. Poleg usnjarne bo go- spod Schmidt v Varaždinu zgra- dil še prirezovalnico in šivalnico - prav to, kar smo želeli in na- meravali zgraditi v Kidričevem, kjer pa žal nismo uspeli dobiti us- treznih površin. Zagotovo bomo zaradi tega število zaposlenih v Kidričevem morali nekoliko zma- njšati, vendar o tem za sedaj še ne morem govoriti," nam je pojasnil direktor Bojan Vauda. OM PTUJ / Z 22. SEJE MESTNEGA SVETA Kazvoi naj be m mvma mestui Ptujski mestni svetniki so 22. sejo sveta 22. decembra pri- čeli ob 13. uri in jo končali okrog 22. ure, ko so sklenili, da bodo prekinjeno razpravo okrog osnutka proračuna za leto 2001 (čaka še jih razprava o komunalnem delu) in o imenovanju novega direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj nadaljevali takoj po praznikih. Za večino svetnikov, sodeč po razpravah, predlagani kandidat, ki ima sicer podporo v strokovnem svetu in svetu zavoda ter v komisijah za volitve in imenovanja občin Ptuj in Ormož, ni pravi. Nagibajo se k ptujskemu kandidatu oziroma kandidatki (Aleš Arih je namreč Mariborčan), vprašujejo pa se tudi, ali lahko pra- vega kandidata najdejo med do sedaj prijavljenimi. Za mesto direktorja Pokrajin- skega muzeja Ptuj so se potegova- li glede na razpisne pogoje štirje enakovredni kandidati: ob Alešu Arihu še Kristina Samperl Purg, Ivan Žižek in Andrej Brence. Da bi se lažje odločili, so na nada- ljevanje v petek prekinjene seje (nadaljevali so jo včeraj) povabili kandidata Aleša Ariha. Ob tem pa bo potrebno rešiti tudi še od- nose z občino Ormož; ormoški svetniki so bili za to, da Aleš Arih postane novi direktor PM Ptuj, morda tudi zato, ker se jih to vprašanje toliko ne tiče, ker bodo nadaljevali že začete aktivnosti za ustanovitev svojega muzeja. Večino 22. seje so svetniki na- menili razpravi osnutka proraču- na mestne občine za leto 2001. Prihodki naj bi v tem letu dosegli tri milijarde 225 milijonov tolar- jev. Začetek razprave je bil buren. Ob tem so nekateri svetniki opo- zorili na že sprejete sklepe, kate- rih realizacijo bi morali nakazati z novim proračunom, a jih v ve- čini v predloženem dokumentu niso našli. Poleg tega so jih bega- li pripravljeni razvojni načrti za posamezna področja v letih 2001, 2002, 2003 in 2004. O teh naj bi vodili posebno razpravo, ker so jih prejeli šele nekaj dni pred sejo sveta. Prvič v letu 2001 mora pro- račun namreč vsebovati tudi raz- vojni načrt za omenjeno obdobje. Prav tako iz osnutka proračuna ni razvidno, koliko bodo na ne- katerih področjih, ki so skupna, koristijo pa jih tudi občani dru- gih občin na Ptujskem, z ustre- znimi deleži soudeležene tudi te občine. Občine morajo prevzeti te obveznosti, je bil kategoričen podžupan Mitja Mrgole. Svetnik Anton Brglez je opozo- ril na probleme v ptujskem Po- krajinskem muzeju, še posebej glede Miheličeve galerije, kjer ne gre, kot bi moralo. Odsotnost de- lavke na porodniškem dopustu bi morali ustrezno nadomestiti, v mestni občini pa so prepričani, da bi ta problem lahko rešili v okvi- ru obstoječega kadra, saj jih imajo v primerjavi s primerljivi muzeji v Sloveniji že tako preveč. Anka Ostrman je bila prepriča- na, da bo v osnutku proračuna za letos našla rešitev za varno hišo (zatočišče za preganjane ženske); bojda bodo to sprejeto obveznost realizirali v okviru stanovanjske dejavnosti. Skrbi pa jo tudi zma- njšan delež proračuna za družbe- ne dejavnosti. Če se želi občina razvijati, mora vlagati v svoj člo- veški potencial, od vrtcev naprej. Za investicijo v ptujskem zdrav- stvenem domu, kjer nadzidavajo enega od traktov, se je še posebej zanimal svetnik Milan Križe. Gre za investicijo ptujskega zdravs- tvenega doma, kot pa kaže, sedaj pričakujejo tudi prispevek mes- tne občine. Čeprav naj bi do gra- dnje prišlo samovoljno, mestna občina kot ustanoviteljica o njej ni odločala. Največ pa so mestni svetniki v okviru proračunske razprave go- vorili o športu v mestni občini, s poudarkom na športu mladih, strokovnih kadrih in o športni infrastrukturi. Prišel je čas, da tudi šport v mestni občini dobi tisto mesto, ki mu pripada. Nasploh pa je nekaj svetnikov opozorilo na to, da se nove obči- ne komunalno bolj razvijajo kot mestna, ki pa mora plačevati ne- katere ustanove, ki so jih usta- novili za skupne potrebe nekoč velike občine, sedaj pa je njihovo financiranje ostalo le na ramenih mestne občine, čeprav jih koristi- jo tudi v drugih občinah. Država bo morala nekaj narediti za kvali- tetnejšo prerazporeditev sredstev za javno porabo, so prepričani ptujski svetniki. Veliko oljenko bodo za dosežke na kulturnem in muzejskem po- dročju podelili dr. Marjeti Cigle- nečki. Da pri prejšnjem izračunu o so- financerskem deležu mestne obči- ne Ptuj pri rekonstrukciji baročne fasade minoritske cerkve ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, je sklepati iz informacije, ki so jo dobili svetniki; razpravo oziroma sklepanje o deležu so namreč pre- stavili, ker niso dobili dopolnje- nega pisnega gradiva, kot so ga zahtevali na 21. seji. Strokovne službe Zavoda za varstvo narav- ne in kulturne dediščine Maribor so namreč pričele pripravljati os- nove za razpis za izvedbo rekon- strukcije fasade, podroben popis materialov, količine, tehnologijo izvedbe in natančnejše vrednos- ti. Delo bodo končali najpozneje do konca januarja 2001. Omen- jeni popis bo osnova za izdelavo investicijskega programa celotne fasade. MG HAJDINA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Denaria okrog 400 milijonov tolariev Hajdinski svetniki so se 14. decembra sestali na osem- najsti seji občinskega sveta. Razpravljali so o trinajstih to- čkah dnevnega reda; med drugim so spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in spremem- be proračuna za letos sprejeli po skrajšanem postopku. V okviru dodatne točke dne- vnega reda so določili vrednost točke za izračun nadomestila za stavbno zemljišče za leto 2001. Potrdili so tudi pravilnik o do- ločitvi odškodnine na varstvenih območjih pitne vode in ga posla- li v uskladitev vladni službi s po- dročja varstva okolja. S spremembami odloka o na- domestilu za uporabo stavbnega zemljišča so nekoliko razbreme- nili uporabnike s področja kme- tijstva, gostinstva in turizma. Po novem se nadomestilo za upo- rabo stavbnega zemljišča več ne plačuje za stavbe, ki so namenje- ne kmetijstvu, znižali pa so tudi število dodatnih točk za trgovino in gostinstvo. Z drugim rebalansom so pro- račun za letos povečali na skoraj 400 milijonov tolarjev. Letošnja suša je v občini Hajdi- na povzročila velikansko škodo, skupaj je je bilo za 135 milijonov; iz državnih sredstev so doslej za omilitev posledic prejeli le 26 mi- lijonov, okrog štiri milijone to- larjev pa je prizadetim namenila občina. O pravilniku o štipendiranju za nadarjene študente v občini Haj- dini bodo še razpravljali, doku- ment so pustili v prvem branju. MG SREDIŠČE OB DRAVI / V JANUARJU VERIFIKACIJA takaioi na lekarno v Središču že nekaj let nestrpno priča- kujejo, da bodo v kraju ponovno odprli lekarno. Najprej to ni bilo mogoče, ker niso imeli zaposlenih s primemo izobra- zbo, kasneje pa se je Izkazalo, da je po- trebno lekarno tudi obnoviti. V ormoški lekarni so za potrebe lekarne v Središču že zaposlili delavko s potrebno izobraz- bo, že nekaj časa pa so dokončani tudi prenov- ljeni prostori zanjo. Pri občanih je dolgo čakanje vzbujalo vse hujšo nejevoljo, saj so posebej sta- rejši ljudje s težavo prišli do zdravil. Kljub temu da imajo zdravnika v Središču, se po zdravila morajo odpeljati v Ormož. Za starejše ljudi pa pomeni tam težavo tudi velika oddaljenost med avtobusno postajo in lekarno. Zato so večkrat opozarjali, da naj se lekarna v kraju čimprej od- pre. Njihove apele so obravnavali tudi člani sve- ta krajevne skupnosti Središče ob Dravi. V minulih dneh je lekarna dobila uporabno dovoljenje, tako da je sedaj potrebno počakati le še na pregled in poročilo verifikacijske komisije pri ministrstvu za zdravstvo. To pa menda, kot so povedali v Lekarni Ormož, pričakujejo v ja- nuarju. V tem času bodo pričeli lekarno zalagati z zdravili, tako da bodo v primeru pozitivnega poročila verifikacijske komisije lahko takoj za- čeli delati. vkii OD TOD IN TAM PTUJ / Silvestrovanje na prostem v organizaciji GIZ Poetovio vivat bo tudi letos na Mestnem trgu na Ptuju potekalo silvestrova- nje na prostem. Pričeli ga bodo ob 21. uri z mehansko glasbo, nadaljevali pa z nastopom skupine Mitrej, Ob polnoči bo zbrane nagovoril ptujski župan Miroslav Luci, četrt čez polnoč pa se bo pričel ognjemet, (MG) SLOVENSKA BISTRICA/ V pričakovanju leta 2001 Razvojno-informacijski center Slovenska Bistri- ca je v sodelovanju z občino Slovenska Bistrica tudi letos organiziral decembrske praznične pri- reditve, ki so se vrstile od 14, pa do 31, decem- bra. Tako je med 14, in 24, decembrom potekal na Trgu svobode novoletni sejem, minuli četrtek je obiskal otroke dedek Mraz, vrhunec prireditev pa bo na silvestrovo, 31, decembra, v pričako- vanju novega leta na prostem z gostinsko po- nudbo in nastopom ansambla. Prireditev se bo pričela ob 21,30 uri, po polnoči pa bo ognjemet ter nagovor slovenjebistriškega župana dr, Ivana Žagarja, (VT) PTUJ / Vloge za podaljšani obratovalni ias Do 15. decembra bi morali ptujski gostinci od- dati vloge za podaljšani obratovalni čas, za delo po 22. uri. Eni so to sicer že storili, večina pa še ne. V mestni občini Ruj bodo vloge prejemali še ta teden. (MG) MARIBOR/ V Meriotorjevem ientru tudi Intersport 22. decembra so v Mercatorjevem centru Ma- ribor odprli že peto Mercatorjevo prodajalno In- tersport v Sloveniji. Mercator ima že od lanskega julija generalno licenco za odpiranje Interspor- tovih trgovin v Sloveniji, od letošnjega julija pa še za Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. V letu 2001 bodo Intersportove prodajalne odprli še v Novi Gorici, Kamniku, Kranju, Kopru in na Jese- nicah. (MG) PTUJ / Klub Obzorje v letu 2001 Dejavnost ptujskega kluba Obzorja bo tudi v prvem mesecu novega leta izredno zanimiva. Za- čeli bodo že 3. januarja s slikanjem na steklo in učenjem angleščine. Podrobne informacije daje- jo na sedežu kluba na Potrčevi 34. (MG) PTUJ / Ta teden na kabelski televiziji v soboto ob 21. uri in nedelja ob 10. uri bodo oddajo začeli s prispevkom o proslavi ob dnevu samostojnosti, zatem pa se bodo zvrstili prispe- vki o pomembnejših dogodkih v zadnjih decem- brskih dneh: novoletna jelka pred Mestno hišo, ki jo je Ptujčanom podaril žetalski župan, ptuj- ske otroke je obiskal Božiček z Laponske, dedek Mraz in Maša Mere sta obdarila otroke v ptujski bolnišnici, novoletna prireditev v OŠ dr. Ljudevita Pivka, 4. ptujska avdicija za bodoče manekenke in manekene, glasbena skupina Hudobni volk m novoletna poslanica ptujskega župana Miroslava Lucija. (MG) ORMOŽ / 26. SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejeli proraiun za leto 2001 Najpomembnejši sklep seje ormoškega občinskega sveta je bilo sprejetje proračuna občine za leto 2001. Kot je pove- dal Otmar Medik, se je najbrž še kakšen svetnik med manjšim in večjim zlom odločil za manjše zlo — za po- trditev proračuna, kajti zavrnitev bi pripeljala do kopice težav pri delovanju zavodov, šol in drugih uporabnikov pro- računskih sredstev. K proračunu je bilo vloženih le šest amandmajev, pa še te je vse vložil župan, ki je hkrati tudi predlagatelj proračuna. Proračun občine za prihodnje leto je težak dobri dve milijardi tolarjev. Svetniki so obravnavali osnu- tek sprememb in dopolnitev sta- tuta ter poslovnika občine; Po daljši razpravi so sprejeli osnu- tek odloka o zimski službi, ki naj bi natančno določil način in pri- oritete izvajanja zimske službe. Potrdili so tudi spremembe treh občinskih pravilnikov: o dodel- jevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega go- spodarstva, o dodeljevanju prora- čunskih sredstev za pospeševanje kmetijstva ter o merilih za op- rostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. K spremembi zadnjega pravilnika jih je vzpodbudila nesreča druži- ne Kelenc, in da bi v vseh podo- bnih primerih ravnali enako, so izdelali natančna merila in kri- terije, po katerih bodo prizadeti oproščeni plačila nadomestila. Župan Vili Trofenik je povedal, da bodo občani od pričetka leta plačevali porabo vode, kanalšči- no, odvoz smeti in najem grobov po eni sami položnici, ki jo bo iz- dajala občina. Občanom jih bodo poslali v začetku meseca, rok za- padlosti plačila pa bo 15, v me- secu. Za direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj so svetniki potrdili Aleša Ariha, Željko Nardin Milo- vanovič pa so potrdili za vršilko dolžnosti direktorice knjižnice za dobo treh mesecev. Svet zavoda knjižnice namreč ni v predpisa- nem roku izdal razpisa za direk- torja. Direktorici poteče mandat danes in tako bi ostala knjižnica brez vodstva. Svetniki so potrdi- li tudi cene za najem prostorov za kulturne dejavnosti. Svetnik Bo- ris Skok pa je ob tem opozoril, da bi bilo treba izdelati enotne ceni- ke, saj je najem športnih dvoran prepoceni. Ura uporabe športne dvorane z okrog 1000 kvadrati s potrebnim ogrevanjem, razsve- tljavo in pripadajočimi prostori stane namreč le 2300 tolarjev. Za konec si je Viktor Ozmec zaželel, naj že končno zamenjajo računalnik pri glasovalni napra- vi, da bo glasovanje potekalo hi- treje. Župan je pojasnil, da imajo ormoški svetniki eno najmoder- nejših glasovalnih naprav v drža- vi, vredno 5 milijonov tolarjev, in si jo menda hodijo ogledovat celo župani mestnih občin, nenehne težave, ki so povezane z njo, pa je pripisal neustreznemu računalni- ku. vki TEDNIK - Četrtek, 28. decembra 2000 131 PO ff4SfH KRAJIH TRBOVUE / KRIŽEV POT SLEPEGA DUŠANA JESENSKA V KNJIGI "MOJA POT DO SVETLOBE" Od otroških strahov in mladeniške steklenue do zrele resnite "To je zgodba o eni izmed možnili poti, iialto se lahko iz ne- | zadovoljnega, prestrašenega in neodločnega človeka pre- levimo v umirjenega, optimističnega ter samozavestnega človeka, polnega veselja ter življenjske energije, kako se lahko prelevimo v nekoga, ki je pripravljen, da se na pravi način spopade z življenjskimi preizkušnjami. Čisto mogo- če je, da boste v tej zgodbi našli delček samega sebe, delček lastnih težav. In če vas bo tole vsaj malo spodbudilo, da se boste zamislili nad lastnim življenjem ter malce pobrskali po svoji notranjosti, potem bom resnično zadovoljen," je na srca in pamet bralcev svoje knjige Moja pot do svetlobe po- trkal Dušan Jesenšek. Trbovlje so majhno mesto in zdaj triinštiridesetletnega Trbo- veljčana Dušana so ljudje pozna- li po vsem mogočem. Sosedje so vedeli, da je plah deček, vrstniki v šoli so opazili le njegova debe- la očala in še debelejšo postavo. Dokler je hodil v srednjo šolo in še kaj videl, je slovel kot stalni obiskovalec kinodvoran - četudi je filmske predstave bolj kot gle- dal samo še poslušal. Izgubljen sam v sebi je kasneje našel druž- bo le še med sebi enakimi, skru- šenimi in zapitimi, za točilnim pultom gostilne Dimnik. Kljub temu se je razširil glas, kako škoda ga je, ker je odličen šahist in sposoben telefonist. Govorilo se je, da zna na pamet več kot tisoč petsto telefonskih številk. Danes sta, skupaj z mamo, znameniti trboveljski sprehajalni par. V dežju pod enim dežnikom, v poletni pripeki z rumenima po- krivaloma. Tudi po petdeset ki- lometrov premeljeta vsak dan. In vse, kar so ljudje opazili, videli, slišali o Dušanu, je čisto res. Vse je, pa še podrobnej in na moč berljivo, zapisano v njegovem pr- vencu, ki se zaužije na dah. Dušan je knjigo spisal čisto sam, črko za črko, na starem pi- salnem stroju. Kako je to mogo- če, če je slep, je prvo vprašanje na vsaki predstavitvi knjige. Du- šan pojasnjuje, kako je 'goljufal'. Najprej je spomine strnil na ka- seti. Ker je minilo petindvajset let, kar se je učil tipkanja na slepo, se je najprej opogumil in z opravljenim zaključnim izpi- tom dokončal šolo. Med pisan- jem knjige je še vedno tipal po tipkovnici, zato si je nekaj črk označil z lepilnim trakom. Nit misli mu je navadno ušla iz gla- ve, ko je bilo treba zamenjati list in kadar so se dve, tri tipke sprijele. Ker je lahko pisal samo v miru noči, bi moral zbuditi mamo. Pa je ni in včasih je od večera do jutra nastalo le nekaj strani. Tudi to so zdaj le še spo- mini, tako kot vse tisto, kar gren- kega in sladkega prinaša knjiga. Obujeni so spomini na otroške strahove, moreče sanje, dolgole- tna vprašanja, zakaj ravno jaz in kaj bo iz mene, na lažno moč v prazni steklenici, na želeni ko- nec trpljenja s smrtjo. Tudi is- krivejši so med njimi, drobni spomini iz otroštva in mogo- čnejši iz let poguma na novi poti. Pretresljivi zaradi hudiče- vega objema bolezni, slepote in duševnega razpadanja in angel- ski zaradi spoznanja, da je naj- hujša težava tista, ki se ji človek ne upre. Za pokušino o zgodbi, ki pri- poveduje o premaganem strahu. Dušana je zmrazilo vsakič, ko je zaslišal brenčanje žuželk. Če so bile to pse ali čebeif, še posebej. Prerojeni Dušan pa je zmogel neverjetno preizkušnjo: stopil je v čebelnjak, kjer je brnelo mili- jone čebel in se — sproščal. Zato čebelnjak na naslovnici knjige Moja pot do svetlobe. Tako kot je knjigo pisal, tako jo Dušan Jesenšek tudi prodaja sam. Njegov naslov je Gimna- zijska 17, 1420 Trbovlje, in tele- fon: 03 56 28 519. Veseli pa se tudi vsakega vabila k predstavi- tvi knjige. Mateja Grošelj Dušan z mamo Majdo pmtii SMO čas spominov in želja Novo leto je praznik, ko si ljudje ob nestr- pnem pričakovanju daril izrečemo največ želja za srečo in zdravje ter uresničenje tihih upanj. Mnogim pa pomeni tudi čas spominov in no- stalgičnih vračanj v preteklost. Spominjam se oddaljenega novega leta pred skoraj petinštiridesetimi leti. Bila je zima z ve- liko snega. V ptujskem parku je bil postavljen pravljični svet, v katerem so otroke razveselje- vale tudi srne. Starši so prihajali s svojimi otro- ki, ki so nemirno čakali prihod dedka Mraza. Ko se je z mosta približal odprt tovornjak, so ve- deli, da prihaja dedek Mraz s svojimi vilami in palčki. Otrokom ob robu ceste je delil bonbone. Ob železnici, v visoki stavbi za zdravstvenim domom, je v zgornjem nadstropju živela po svoje skromno in boleče življenje štiričlanska družina. Otroka sta bila kot noč in dan: še ne petletna deklica temnih, na kratko kot fant pos- triženih las in temne polti ter leto mlajši fantek svetlih, kodrastih las in neizmerno nežen. Tudi za njiju je bilo Silvestrovo, čeprav brez parka, srnic in bonbonov dedka Mraza. Tega dne sta bila otroka srečna. Dedek Mraz je dobil njuni pismi in poslal darili: deklici nove čevlje in fantku leseno puško na zamašek. Očeta kot ponavadi ni bilo doma, zato se je sreča z vsako uro, ko se je bližala noč, prevešala v strah. Le- zel je v srca obeh otrok in mame, ki sta jo ime- la neizmerno rada. Ko je prišel čas spanja, se je strah razrasel v grozo pred očetovim prihodom. Ko sta otroka darili položila na nočno omarico, so se vsi trije stisnili v ogreto posteljo: mama na sredini, otroka pa ob strani, z rokami na var- nem maminem obrazu in vratu. Dolgo so tre- petali v temo, dokler niso prišle sanje. V njih sta otroka vse, česar čez dan nista razumela, po otroško pozabila. Sanjala sta o novoletni jelki, ki sta jo skupaj z očetom in mamo krasila. Tedaj pa ju je nekaj zbudilo. Mame ni bilo več. Ob postelji je stal oče. Najprej je zbudil fantka, nato še deklico. "Kje je mama?" je zav- pil. Od njega je zavela že znana sapa po vinu in cigaretah. Otrpnila sta. Pomislila sta, da niti nocoj, ko so bili z mamo tako srečni in mirni, ne bo nič drugače kot druge dni. In spet sta zaslišala: "Slišita, kaj pravim? Kje je mama?" Strah jima ni dovolil, da bi sprego- vorila. Tedaj se je očetova roka grozeče dvigni- la nad njune glave. "Ne vem," se je tiho oglasil fantek. Očetova roka se je spustila. Plosko je udarila in zaslišal se je tihi jok. Ne da bi pogle- dala bratca, je deklica prijela očetovo roko, se stisnila k njegovemu velikemu telesu in ga brez besed odpeljala v zadnjo sobo, kjer ni bilo luči. Tam sta bili dve veliki omari, v katerih je mama pred očetom skrivala še zadnje vredne stvari. Pred drugo omaro se je deklica ustavila, spusti- la očetovo roko in preprosto rekla: "Tu je." Ko so v pridušenih krikih mamine bolečine odmevali zvoki očetovih udarcev in kletvic, sta se otroka v postelji tesno objela in trepetaje čakala, čakala... Zjutraj je bilo vse mirno in tiho. Z upanjem sta se otroka ozrla na nočno omarico, kjer sta bili njuni darili. Toda tam ni bilo ničesar. Ni bilo niti čevljev niti lesene puške. Tedaj sta zaslišala mamin žalosten glas: "Nisem mogla skriti..." Zato, ker je zgodba resnična, se vsakokrat, ko voščim srečno novo leto, spomnim teh dveh ot- rok ter si zaželim, da bi bili vsem otrokom no- voletni prazniki lepši in mirnejši. Tudi tistim za zidovi domov, kamor ne vidimo in ne slišimo ... LIBANJA / NENAVADNA ZELVJA ZGODBA i v i Zeha Tina se vraia Zgodba Ružice Polajnko iz Libanje pri Ormožu in njene | želve Tine zveni skoraj neverjetno. Daljnega leta 1974 je! hči Slavica s počitnic v Splitu prinesla želvo. Ta se je takoj' priljubila vsej družini, še posebej mami Ružici. Toda žel kmalu seje želva prav po želvje trdovratno odločila, da ji je ^ domače dvorišče premalo in da bo raziskala svet. Pobegni- ■ la je - pa se letos jeseni po 27 letih vrnila domov. ^ Jeseni je Ružica s sinom šla skozi gozd in kot vedno v tem času je pogledovala, ali bi kje za- gledala kakšno gobo. Nekaj ko- rakov proč je zagledala v listju velik gobji klobuk in poklicala je sina, da mu pokaže svojo veli- ko trofejo. Toda ko je prišla bli- že, je opazila, da to ni goba, pač pa želva. Ko si je dodobra ogle- dala od blata umazano živalico, je po obročku, ki so ji ga pred leti namestili, ugotovila, da je to prav njena Tina. Sicer za želvo ne vedo natanko, ali je Tinček ali Tinica, to pa pri takem imenu niti ni tako pomembno. Po tele- fonu je poklicala vse svoje štiri otroke in še isti večer so vsi pri- hiteli domov gledat čudežno vr- nitev. Sicer pa je bila Tina že od nekdaj polepinka, saj je pred tem že enkrat pobegnila, pa so jo sosedje, ki so vedeli, čigava je, prinesli nazaj. Tina je pri Polajn- kovih vzbudila ljubezen do želv in zato ni čudno, da ima Slaviči- na hčerka želvo Špelo. Povratnice se vsi veselijo in godi se ji prav lepo. Stanuje v ku- hinji in zgodi se, da že oddrema kakšno kitico svojega zimskega spanca. Nekoliko manj tudi je, sicer pa je kar požrešna, še naj- raje ima solato, travo, jabolka in kekse. Vsaka dva dneva ji Ruži- ca menja steljo in vsak teden jo tudi okopa. Kako je Tina preživela ta dolga leta, ne ve nihče, sklepajo pa, da jih je preživela zunaj, saj ima na telesu znake aktivnega življenja. Gospa Polajnko ima poleg želv rada tudi druge živali: družbo ji dela)o še njene tri muce in pes Fidor. Gospa Polajnko drži želvo Tino po več kot četrt stoletja pono- vno v svojih rokah. Foto: Bo- jan Žalar PTUJ / SLAVICA ŠKRINJAR S TURŠKEGA VRHA RODILA DESETEGA OTROKA Ofrocf so jui ŠkriniarieMih najveiie veseli Slavica Škrinjar s Turškega Vrha je 15. decembra v ptujski porodnišnici, kjer se letos nadejajo vsaj toliko rojstev kot v lanskem letu, rodila desetega otroka, punčko Ines. Devet jih živi, eden je žal umrl. Ob našem obisku v ptujski poro- dnišnici so se ob njeni postelji zbrali vsi razen najstarejše- ga sina, kije zbolel. Z možem Stanislavom, ki služi kruh za svojo številno družino kot gradbeni delavec in večino časa preživi na terenu (nazadnje je delal v Bovcu) sta zelo ponosna na svojo družino. Vsi njuni otroci so zaželeni, da \ jih bosta imela več, pa nista nikoli razmišljala. i "Prišlo je tako, srečni smo, da jih imamo. Koliko je neusliša- nih mamic, ki si otroke želijo, pa jih ne morejo imeti!. Res, da mi dela v tako veliki družini nikoli ne zmanjka, ampak če delaš s sr- cem in če si srečen med otroki tako kot midva z možem Stani- slavom, nič ni pretežko. Moj delavnik se prične ob pol šestih zjutraj in traja pozno v noč. Ker je mož v glavnem na te- renu, večina bremena ostane na meni. Prostega časa skorajda ni- mam, če pa ga že imam, je to za deset minut, da skočim k sose- di. Imam pa veliko pomoč že v otrocih. Najina velika želja je, da bi se otroci izšolali in da bi bili zdravi," je povedala mama Slavi- ca in pri tem božala malo Ines. 14-letna Petra, ki obisjue 8. razred OŠ Ljudevita Pivka, je v imenu vseh povedala, da o tem ni dvoma, da se ne bi izšolali. Sama si želi postati kuharica; mami je v kuhinji v veliko pomoč, ko je doma, kuha pa rada vse jedi. Pet- ra pravi, da je za njih praznik, ko se zberejo vsi za mizo, ponavadi je to ob koncu tedna. Čeprav je njihova družina veli- ka, mama Slavica in oče Stanislav ne obupujeta. Ker nimajo velikih zahtev, se z otroškimi dodatki in eno plačo pretolčejo čez mesec. Ob novem letu nimajo posebnih želja, njihove praznične trenutke bodo olepšali v ptujskih Termah. Direktor Andrej Klasinc jih je povabil na novoletno kosilo in kopanje. Mami Slavici je prinesel tudi šopek vrtnic. Družin, kot je Škrinjarjeva, je tudi v slovenskem merilu malo. Vsaka pozornost, ki je bodo dele- žni ne samo v prazničnih dneh, temveč tudi sicer, jim bo veliko pomenila. Bogastvo ni v spreje- manju, je v dajanju. MG Slavica Škrinjar z novorojen- ko Ines Družina Škrinjar (manjka le najstarejši sin, ki je zbolel). Foto: MG 14 Četrtek, 28. decembra 2000 - TEDNIK PO MASIH KRAJIH MAJSPERK/ NAPORNO LETO INVESTICIJ lVo|Več za cesf e iit vodovod v Halozah v občini Majšperli so lahlio z letom, ki se izteka, resnično zadovoljni, saj so storili veliko, iz občinskega proračuna, v katerem je bilo letos po rebalansu na razpolago 515 mili- jonov, so za najrazličnejše investicije namenili skoraj polo- vico - 264 milijonov. IMed pomembnejše sodijo investicije v komunalno infrastrukturo, saj so na območju Haloz zgra- dili več kot 7,5 kni asfaltnih cest, uredili so trg na Ptujski Gori, nadaljujejo pa tudi gradnjo vodovodnega in kanaliza- cijskega omrežja. Kdaj bo na vrsti nova šola v Majšperku? Po besedah majšperškega župana Franca Bezjaka so z letošnjimi aktivnostmi v glav- nem zadovoljni, čeprav je bilo leto naporno in polno investi- cij. Najpomembnejše pridobit- ve so predali namenu sredi leta v počastitev dneva državnosti. Tako so v juniju odprli zadnji kilometer do tedaj neasfaltirane državne ceste Slape - Doklece in 2,2 km dolgo lokalno asfalt- no cesto Doklece - Janški Vrh., septembra ob občinskem praz- niku pa še dve asfaltni cesti: 2 km odsek Preša - Koritno in 1,4 km odsek Koritno - Koritjek. Tudi za izboljšanje pogojev za dejavnost društev so dobro skrbeli. V športnem društvu Podlože so bogatejši za sodob- no športno igrišče, v gasilskem društvu Medvedce so predali namenu popolnoma prenovlje- no gasilsko vozilo, v majšper- ški župniji so uredili prostore za KUD Zvon in Karitas, za po- trebe društev in občine pa so uredili tudi prostore nekdanje KS Majšperk. Pred kratkim so začeli moder- nizacijo 1,5 km dolge ceste Sto- perce - Gnanji Vrh, ki bo dobila asfaltno prevleko v začetku pri- hodnjega leta. V gradnji je ploč- nik ob cesti Majšperk - Lešje, ki ga bodo zaradi nizkih tempera- tur asfaltirali drugo leto. Ena zelo pomembnih investi- cij pa je gradnja vodovodnega omrežja v Halozah, ki so se je lotili skupaj z občinama Žetale in Videm. Od celotne vrednosti investicije, ki bo veljala 300 mi- lijonov tolarjev, bodo v Majšper- ku zagotovili 60-odstotni delež. Sicer pa so že letos zgradili os- novni vodovod na Ptujski Gori in prečrpališče v Narapljah, dela naj bi nadaljevali in končali v letu 2002, prihodnje leto pa naj bi končali tudi gradnjo kanali- zacije v naselju Breg. Omeniti velja tudi ureditev mrliške veži- ce na Ptujski Gori, ki že dobiva novo obliko, ter župnijske cer- kve v Stopercah, ki so jo tudi na novo prekrili. Med pomembnejšimi dogod- ki pa bodo v občini Majšperk letos zagotovo pomnili vsaj nas- lednje: - 10. marca, ko so v dvorani TVI proslavili 50-letnico pla- ninskega društva Majšperk, 20. marca pa so pod geslom Knjiga in jaz proslavili dan šole na Ptujski Gori; - 26. in 27. maja so v Stoper- cah proslavili 8. kmečki praz- nik in predstavili spevoigro V kraljestvu Zlatoroga. 27. maja je bila tretja revija pevskih zborov, na kateri je zapelo več kot 100 pevcev iz šestih zborov; - 21. junija je minister za okolje in prostor Andrej Umek v Slapah svečano odprl jez na Dravinji, ki je veljal več kot 23 milijonov tolarjev; - 24. junija je na Ptujski Gori potekalo regijsko srečanje inva- lidov Podravja, ki se ga je ude- ležilo več kot 700 invalidov, isto popoldne pa so odprli popolno- ma prenovljen trg pod cerkvijo ter nov most v Narapljah. 25. junija so na Janškem Vrhu od- prli 2,2 km asfaltne ceste, vred- ne 39 milijonov tolarjev; - 17. septembra so na osred- nji prireditvi sklenili 17-dnevni program prireditev ob 4. občin- skem prazniku, ki so se vrstile v vseh 26 krajih na območju obči- ne, ki po zadnjih podatkih šteje 4.150 prebivalcev; - 25. novembra je v dvorani TVI potekal kviz ob zaključku akcije policijskega oddelka v Podlehniku Pustite nam živeti, na katerem je sodelovalo 13 tri- članskih ekip; - 1. decembra so v znamenju Prešernovih pesmi proslavili 14. dan šole. Ker se zavedajo, da lahko Ha- lozam zagotovijo lepšo bodoč- nost le z urejeno infrastrukturo, se bodo tudi prihodnje leto po- svetili predvsem gradnji cest, vodovoda in kanalizacije. Za- četek ene največjih investicij, gradnje nove osnovne šole v Majšperku, ki naj bi veljala več kot 600 milijonov, pa je odvisen predvsem od države, ki naj bi zagotovila 60-odstotni delež. M.Ozmec Na 8. kmečkem prazniku v Stopercah so tudi letos tekmovali v ročni košnji. Foto; M. Ozmec Med pomembnejše občinske investicije sodi lepo urejen trg pod Marijino cerkvijo na Ptujski Gori Ob dnevu državnosti so v Narapljah odprli novi most DESTRNIK/ OBČINA, PREPOZNAVNA PO SVOJEM ZUPANU iefo naglih sprememb Občina Destmik je bila v letu 2000 nedvomno ena kotraver- znejših slovenjegoriških občin tako zaradi nepričakovanih potez župana Franca Pukšiča kot tudi številnih investicij, ki so jih občani skupaj z občino in državo uspeli uresničiti v relativno kratkem obdobju svoje samostojnosti. Če odmi- slimo nekatere spodrsljaje, ki jih mediji seveda najprej za- beležimo, so v ospredju nedvomno destmiške pridobitve: urejeno središče občine z javno razsvetljavo, kanalizacijo in plinom, nova zdravstvena ambulanta, sodoben turistični dom, novi kilometri asfalta in še bi lahko naštevali. Leto 2000 je bilo volilno leto in tega se je destrniški poslanec in župan Franc Pukšič dobro za- vedal. Skupaj s ptujskim župa- nom in poslancem Miroslavom Lucijem je že januarja pripravil sestanek o ureditvi potoka Ro- goznica, vendar se tega ne destr- niški in ne ptujski župan zaradi državnozborskih obveznosti ni- sta udeležila. So pa bili v petek 7. januarja na Destrniku pred- stavniki resornih ministrstev in zadolženi za problematiko v zvezi s potrebno regulacijo po- toka, ki v deževnejših obdobjih poplavlja tudi okoli 400 hektar- jev obdelovalnih površin. A se- stanek, le eden v nizu mnogih v zadnjih dvajsetih letih, tudi takrat ni postregel z vidnejšimi rezultati. Obnovili spomenik bratov Reš Javnost je v začetku leta raz- burila vest o izginotju spome- nika borcev Slovenjegoriške- Lackove čete bratov Reš v Vin- tarovcih. Kar nekaj različnih zgodb se je stkalo na to temo, a resnična je bila ta, da je bil sporni, delno poškodovani spo- menik zares pri kamnoseku v Slovenji vasi, od koder so ga spomladi ponovno pripeljali v Vintarovce in skoraj v celoti po- mirili vse razvnete strasti. Jav- nost ali le nekatere posameznike je nato motil spremenjen videz spomenika, a se je kmalu tudi to pozabilo. Več samozavesti je eni uspe- šnejših občin na širšem ptuj- skem območju prineslo odprtje informacijske pisarne Upravne enote Ptuj in obisk takratnega slovenskega notranjega minis- tra Boruta Šukljeta, ki je nove prostore odprl. Številne prireditve ob občinskem prazniku Topli sončni žarki so maja polepšali praznovanje 2. občin- skega praznika, ki ga občina praznuje na dan sv. Urbana. Ta je na Destrniku letos mineval v znamenju športa in kulture in tradicionalno dobrih destrniš- kih kulinaričnih dobrot. Mla- do in staro je ob prazniku razveseljevala Pomladna Orfej- čkova parada, ki sta jo pripra- vila PGD Destmik in družba Radio-Tednik Ptuj. Pridobitve leta v drugi polovici poletja so na Destrniku pripravili tradici- onalni kmečki praznik s povor- ko in prikazom starih kmečkih opravil in običajev, na kateri je nastopilo blizu 300 nastopajo- čih iz domala vseh sedemnajstih vasi destrniške občine. Čeprav so sprva v tem času napovedova- li tudi odprtje zdravstvene am- bulante in turističnega doma, se to avgusta ni zgodilo, pač pa do- ber mesec kasneje, ko je občino obiskal minister za zdravstvo v Bajukovi vladi Andrej Bručan. Nekaj otvoritev je bilo tudi v času predvolilne kampanje, ko so odprli asfaltirano javno pot na Janežovski Vrh in na vodo- vodno omrežje priključili nova gospodinjstva v Spodnjem Velo- vleku. Splošno gledano je bilo leto 2000 leto številnih pridobitev za destrniško občino in občane ter leto nekaterih spodrsljajev, ki pa so kaj kmalu šli v pozabo. ak Nov turistični dom na Destrniku Destrnik je septembra dobil novo zdravstveno ambulanto. Na prireditvi so sta bila v družbi župana tudi bivši minister za zdrav- stvo dr. Andrej Bručan in direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko Širšo javnost je razburilo izginotje spomenika bratov Reš Med dogodki leta je odprtje informacijske pisarne; na fotogra- fiji Kristina Pukšič in nekdanji notranji minister Borut Šuklje TEDNIK - Četrtek, 28. decembra 2000 19 KRONIKA 2000 OBČINA MARKOVCI / SAMOSTOJNA OBČINA - DOBRA ODLOČITEV Bodoinost - podietnistvog obrt in samoiaposlovanie čeprav sodi občina Marliovci med mlajše, saj deluje šele dve leti, se lahko pohvali s številnimi pomembnimi prido- bitvami, ki jih po mnenju župana Franca Kekca zagotovo ne bi bilo, če bi bili še danes pod mestno občino Ptuj. Ko so z velikimi napori dosegli ustanovitev svoje občine, so se prvo leto še malce lovili, nato pa zavihali rokave in se dela resno lotili. Po rebalansu so v občinski proračunski malhi letos zbrali 514 milijonov tolarjev in jih porabili preračun- ljivo in nadvse smotrno. O pridobitvah smo v Tedniku sproti poročali, med najpomem- bnejše pa zagotovo sodi nova, večnamenska poslovna stavba, ki so jo uredili iz že skoraj pro- padle stare osnovne šole. Bo- dočnost občine vidijo v razvoju obrti in podjetništva, saj je v ospredju gradnja obrtne cone v naselju Novi Jork. S tem želijo zagotoviti delovna mesta čim- večim od trenutno 270 brezpo- selnim občanom. Sicer pa se je med letom pripetilo veliko vse- ga. Naj vas spomnimo le na ne- katere pomembnejše dogodke: - 10. februarja so začeli javno razpravo o trasi hitre ceste Haj- dina - Ormož skozi območje občine, 27. februarja pa so v kinodvorani predstavili stare etnografsko-turistične filme o Markovcih iz let med 1948 in 1957; - 4. marca so odprli razstavo tradicionalnega slikarskega ex tempora, na katerem je ustvar- jalo 54 slikarjev iz Slovenije in Trsta. 5. marca so izvedli 9. mar- kovski fašenk; - 25. aprila so ob občinskem prazniku predstavili občinske simbole, predstavili kaseto ljud- skih pevk iz Zabovcev, v šoli pa pripravili razstavo domačih ku- linaričnih dobrot; - 11. junija so v Bukovcih proslavili 90-letnico gasilskega društva in 4. dan gasilcev, 18. junija pa je bila v Stojncih veli- ka tombola; - 9. julija so imeli po 40 letih v markovski fari spet novo mna- šo; - 21. oktobra so v okviru me- seca požarne varnosti izvedli ve- liko gasilsko vajo; - 11. novembra je bilo v Bu- kovcih martinovanje s krstom mošta za vso občino, 15. novem- bra so izvedli simpozijh o po- membnem rojaku dr. Ljudevitu Pivku, 17. novembra pa je bila osrednja slovesnost ob odprtju večnamenske poslovne zgradbe, katere preureditev je stala 163 milijonov, ureditev okolice pa dodatnih 28 milijonov; - 11. decembra je bila razpra- va o celostnem razvoju pode- želja in vasi, 17. decembra pa kulturni večer ob 200. obletni- ci rojstva F. Prešerna in A. M. Slomška. Seveda je treba v občini še marsikaj urediti. Trenutno si prizadevajo za ureditev otroške- ga vrtca. Sprva so razmišljali o novogradnji, ker pa nataliteta v občini pada, jim je v dogovoru z vodstvom osnovne šole uspelo zagotoviti tri učilnice v sedanji osnovni šoli, ki naj bi jih pre- uredili v igralnice za najmlajše. Dogovarjajo se o gradnji kana- lizacijskega sistema in čistilne naprave v Markovcih za čišče- nje odplak iz gospodinjstev. Že v začetku prihodnjega leta naj bi začeli gradnjo kanalizacije v naseljih Zabovci, Markovci in v obrtni coni Novi Jork. Lotili se bodo tudi obsežne komasacije kmetijskih zemljišč in gradnje namakalnih siste- mov. Svoje programe so usmerili tudi na področje izobraževanja, kulture, športne dejavnosti in zagotavljanja socialne varnosti. Radi bi zgradili kajakaško stezo. sanirali laguno v Šturmovcih, revitalizirali Galunovo jamo v Prvencih. Za to so za projekt celostnega razvoja podeželja in vasi že lani namenili pol milijo- na, letos pa bodo 3 milijone. In jutri? Anketa, ki so jo izve- dli med prebivalci Markovcev, kaže na to, da so anketiranci na prvo mesto postavili razvoj po- djetništva, obrti in zaposlovan- ja, na drugo izobraževanje, na j tretje gradnjo infrastrukturnih objektov in šele na četrto mesto razvoj kmetijstva. Ob vsem tem pa so v občini trdno prepriča- ni, da so in bodo vse dejavnosti financirane bistveno bolje kot v okviru prejšnje občine Ptuj. Trud za samostojno občino se je torej še kako izplačal. M.Ozmec V jeseni so občino na več mestih ogrožale poplave. Foto: M. Ozmec V Bukovcih so proslavili 90-letnlco gasilskega društva i Odprtje nove večnamenske poslovne stavbe je počastil tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger OBČINA BENEDIKT / ENA NAJMANJŠIH SLOVENJEGORISKIH OBČIN Središie Benedikta dobiva novo f^MMto Benedikt v Slovenskih goricah je zadnje leto doživel kar nekaj prelomnic. Julija so proslavili 1. občinski pra- znik, na jesen končali načrtovana dela na komunalni infrastrukturi, novembra so svetniki podprli gradnjo stanovanjsko-poslovnega kompleksa in obrtno-industrijske cone, s čimer Benedikt dobiva urbanejši videz. Občina, ki je še do nedavnega veljala za pretežno kmetijsko, danes možnosti razvoja odkriva v obrti, podjetništvu in turizmu. Zavedajo se, da razdrobljene kmetije, v povprečju velike le dobre tri hektarje, ob vse večji konkurenci na trgu kmetij- skih izdelkov ne prinašajo dovolj dohodka. Benedikt si kljub majhnosti - obsega namreč le 24 kvadratnih kilometrov in šteje dobrih 2000 prebivalcev - ne zastavlja skro- mnih razvojnih načrtov. Na po- gled majhna in idilična občina štirinajstih vasi prihodnost vidi v turizmu, zato skupaj z drugimi lenarškimi občinami podpira v začetku leta ustanovljeno Lo- kalno turistično organizacijo Slo- venske gorice. Turistov v kraje znamenitih slatinskih vrelcev, gotske cerkve sv. Treh krajev, cerkve sv. Benedikta ter ne na- zadnje rojstnega kraja narodne- ga buditelja Dominika Čolnika ne bo, če ne bo urejenih cest, kar vedo tudi svetniki, zato pod- pirajo naglo posodabljanje cest. V Benediktu so prepričani, da jim lastna občina prinaša več prednosti, zlasti pa denarja. V primerjavi z letošnjim letom je v proračunu za 2001 že za okoli 60 milijonov tolarjev več prihod- kov, proračun pa obsega nekaj več kot 327 milijonov tolarjev. prvi občinski praznik V Benediktu so v začetku ju- lija praznovali 1. občinski praz- nik. Nekajdnevno praznovanje pod šotorom je bilo namenjeno predvsem zabavi, pa tudi pre- gledu doslej opravljenega dela. Župan Milan Gumzar je ob tej priložnosti povedal, da je Bene- dikt uspešna občina. Na benediškem koncu so po- nosni na pridobitve zadnjega leta, ko so z nadstrešnicami op- remili vse avtobusne čakalnice, očistiti potok Drvanjo in asfal- tirali dobrih 6 kilometrov cest. Od skupaj 48 kilometrov lokal- nih cest jih na asfaltno prevleko čaka še 18. Benedičani so pristopili tudi h gradnji prečrpalne postaje Siker, zato bo v bodoče v poletnih me- secih manj problemov s pitno vodo. Veliko načrtov imajo tudi za prihodnja leta. Svetniki so namreč na zadnji letošnji seji občinskega sveta skupaj s pro- računom za leto 2001 sprejeli program dela za prihodnja štiri leta. Program prednostnih nalog naj bi pripomogel k hitrejšemu razvoju občine na gospodar- skem področju, v komunalni infrastrukturi in družbenih de- javnostih. Med glavnimi pa se že v prihodnjih treh letih predvi- deva dograditev kanalizacijske- ga kolektorja s čistilno napravo, v načrtu pa je še ureditev komu- nalne infrastrukture in pridobi- tev stavbnih zemljišč za obrtno in stanovanjsko gradnjo ter pri- četek gradnje dvorane s telova- dnico in dograditev šole. Med načrti so tudi asfaltiran- je, razširitev in preplastitev jav- nih poti in lokalnih cest, gradnja občinskih stanovanj, dograditev vrtca, obnova kulturnega doma, izdelava prostorskega plana in zazidalnih načrtov, nabava ga- silskega avtomobila ter obnova cerkve sv. Treh kraljev - več kot dovolj načrtov za kratko obdo- bje štirih let. Občina Benedikt bo s pomo- čjo kreditov v bodoče spodbuja- la razvoj obrti, podjetništva in kmetijstva ter društveno življe- nje v tem predelu Slovenskih goric, saj je tod kar nekaj dru- štev. Čeprav je bilo obveznosti za mlado občino v letu 2000 več kot dovolj, v vsakodnevni nagli- ci Benedičani še niso pozabili Vogrinovih sirot z Negovskega Vrha. Ne občina, ne občani. Kljub samostojnosti Benedikt ostaja tesno povezan s preo- stalimi lenarškimi občinami. Projekta Lokalna turistična or- ganizacija Slovenske gorice in ustanovitev subregije Slovenske gorice sta le dva izmed njih. V Beneditku so se v letu 2000 prvi odločili, da za ustanovitev ob- močja s posebnimi razvojnimi problemi podpišejo pogodbo z znanstvenoraziskovalnim sredi- ščem Bistra Ptuj in odločitve niso preložili na ramena župa- nov, kot so to storili pri Sveti Ani, v Lenartu in Cerkvenjaku. Kakšna regija se bo v teh krajih dejansko oblikovala, pa ne vedo ne v Benediktu in ne drugod po Slovenskih goricah, kjer so se na jesen odločili za oblikovanje subregije Slovenske gorice. Ali bo ta dejansko zaživela, pa je se- veda že nova zgodba iz Sloven- skih goric. Kakorkoli že, Benedikt je tudi v letu 2000 ohranil pokončno držo in vztrajal pri jasno začrta- ni poti, saj le to prinaša razvoj v nerazvita področja Slovenskih goric. ak V letu 2000 so v občini Bene- dikt dobili nov občinski grb. Izdelal ga je ptujski oblikova- lec Boštjan Vauda Vogrinove sirote ne ostajajo pozabljene Središče Benedikta postaja vse sodobnejše Obrtno-industrijska cona v Benediktu že na papirju TEDNIK - Četrtek, 28. decembra 2000 21 MASveri RADIESTEZIST, ČARODEJ IN PREROK MIRKO KOCMUT/ NAPOVEDI ZA LETO 2001 JCicijf po ce vse res Mnogi preroki so nam grozili in nas svarili, kaj bo doletelo človeštvo leta 2000 in 2001, tudi Nostradamus ni bil izje- ma. Mnogo smo razpravljali o tem, kaj nam prinaša novo tisočletje, in tudi jaz sem bil eden teh prerokov. In glej ga, zlomka, vse se je res uresničilo, kot sem napovedal. Velikokrat se izkaže, da nas ne- kateri preroki razočarajo. Zakaj? Pri njih šteje le denar. Kaj pa zna- nje? Smo ljudje, ki povečini resno razmišljamo o prihodnosti, načr- tujemo, modrujemo, ker bi se zelo radi počutili varno, kar je seveda prav. Da bi odkrili, kaj nam pri- naša prihodnost, se ljudje vedno bolj oklepamo prerokov, kristal- nih krogel, horoskopov itd. Do- kler nam raznorazni vedeževalci napovejo kaj lepega in koristnega, je vse lepo in prav, toda na žalost so nam nevedni preroki mnogo- krat lahko samo v škodo in lahko celo usodno vplivajo na nas. Kaj in kdo so preroki? To so lju- dje, ki napovedujejo prihodnost na osnovi nadnaravnega razsve- tljenja. Vedeževanje je staro toli- ko kot človeštvo oziroma toliko kot spoznanje, da sta poleg časa in prostora še neki drugi čas in pros- tor. Prastarši prerokovanja so do- mišljija, radovednost, sanje, vera in upanje. Nič ni novega: že od nekdaj polagamo karte, opazuje- mo kavno usedlino in prerokuje- mo bodočnost iz položaja zvezd in črt na dlaneh ter se bojimo sanj, ker verjamemo, da imajo moč vi- denja v prihodnost. Že v antični Grčiji so menili, da je prerokova- nje plemenito delo. V nekaterih drugih krajih in okoljih so imeli vedeževanje za prekletstvo, za kri- vo vero, čarovništvo in duhovno hrano ubogim na duhu in celo za plod norosti. Nekateri strokov- njaki trdijo, da so preroki čudni ljudje, drugi pa, da gre za zelo premetene in pametne ljudi, saj se mnogo sklicujejo na nadravne sposobnosti prerokovanja in s tem skušajo doseči svoje cilje. Razmi- slek o tem, kateri so ti cilji, pa prepuščam vam, dragi bralci. Je pa res, da imajo mnogo glavarji dežel svoje preroke in pred odlo- čitvami se z njimi posvetujejo. V letu 2001 ne bo konca sveta, z neba ne bo prišel velik kralj gro- ze in ne bo oživel mogočni kralj Mongolov. Planet Jupiter je tisti, ki nam bo pomagal krojiti usodo leta 2001. Zato, ker je velik? Mor- da. Jupitrov premer je 141.300 km, iz njega bi lahko naredili 1264 planetov prav tako velikih, kot je Zemlja. Leto je na Jupitru 12 krat tako dolgo kot pri nas. Okrog svoje osi pa se zasuče v 10 urah, torej ima kratke dneve. Ni- koli ga ne bomo obiskali, saj je od sonca oddaljen 773 milijona km. Pravijo, da ima velik človek ve- liko srce. Verjamem, da ima pla- net Jupiter veliko srce, in leto 2001 bo srečno, saj se smatra kot vladar, ki naj bi bil največji do- brotnik materi Zemlji. Jupiter je simbol uspeha in bogastva. Kljub temu bodimo previdni, saj nas ta planet opozarja na mnoge nove bolezni, posebno pljučne, na novo leto, na novo vojno na vzhodu, nove katastrofe, za katere pa ne smemo kriviti Jupitra. Prav tako ne smemo kriviti Jupitra za ne- katere nenaravne dogodke, ki jih bomo srečevali v letu 2001. Lahko se zgodi, da bo prišel iz Arje vasi in Žikarc poltergeist - zlobni duh tudi na Ptuj, saj nekateri dogodki na Ptuju kažejo, da je poltergeist že na delu in pridno razbija luči, stekla, uničuje fasade in tudi uni- čuje grobove. Planet Jupiter tudi opozarja, da se v letu 2001 lahko zgodi, da Ptuj ne bo več najboljši pri gospodar- jenju s prostorom. Zato moramo v letu 2001 biti zelo previdni pri nadnaravnih pojavih, kot so ener- getska polja, psihokenetična na- darjenost, nakopičenje energije v posameznikih itd. Kot čarodej in radieslezist vem, da včasih pri ta- kih dejanjih bolj pomaga metla kot postavljanje piramid. Bolje bi bilo, da bi v letu 2001 nastopili duhovi živih, koristni duhovi in duhovi dolžnosti. Pa srečno novo leto 2001 vam želi čarodej, radiestezist in prerok Mirko Kocmut iz Ptuja STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Fofovoltaiini solarni sistemi Nadaljevanje iz prejšnje številke V primeru, da imamo vgrajene takšne module, da lahko spremi- njamo naklonski kot modula in ga obračamo proti soncu, je takšna izvedba zelo draga. Če pa dodat- no uporabljamo zrcala in zbiralne leče, ki povečujejo intenziteto son- čnega sevanja preko 1000 W/m2, je slabost takšnega načina, da lah- ko pride do pregrevanja celic in tako je potrebno dodatno hlajenje, kar tudi podraži izvedbo. Odlike dobrih modulov so tudi te, da so odporni na vremenske vplive (mraz, vročina, toča, slana, morski zrak) in imajo "počasno staranje", kar pomeni, da znaša garantirana moč po petih letih še vedno 90 % začetne moči. 3.2. Regulatorji Solarni polnilni regulator je os- rednji del električne solarne na- prave in ima nalogo regulirati polnjenje akumulatorjev iz solar- nih celic, preprečuje povratni tok, signalizira stanje akumulatorja. Stroški, vloženi v nakup akumu- latorja, so smiselni, če mu zagoto- vimo polno življenjsko dobo, zato je primerno, da izvedemo ustrez- no zaščito pred prenapolnjenjem in prevelikim izpraznjenjem. Zaščita akumulatorja je izvede- na na način, da regulator polnjenja odklopi sončne celice od akumula- torja, ko je dosežena maksimalna dopustna napetost, s tem pa prep- reči škodljivo prenapolnitev. V pri- meru, ko se akumulator prazni in njegova napetost pade pod dovo- ljeno spodnjo mejo, regulator iz- ključi vse porabnike in spet zaščiti akumulator. Nekateri porabniki, kot so halogenska žarnica, hladil- nik, elektromotor itd., zahtevajo ob vklopu kratkotrajni tokovni su- nek, ki za trenutek zniža napetost akumulatorja. Da v tem primeru ne pride do nepotrebnega izklopa, je delovanje zaščite zakasnjeno. Ko napetost po razbremenitvi in po- novnem napolnjenju naraste, se porabniki spet vključijo. Glede na izvedbo poznamo li- nearne in stikalne regulatorje. Linearni ali enostopenjski re- gulatorji so lahko: - serijski - izklopijo polnjenje, ko je dosežena končna polnilna napetost, - paralelni - uporabljamo jih pri majhnih solarnih sistemih, kjer so polnilni tokovi iz modulov manjši kot 20 A. Regulacijski del je sesta- vljen iz močnostnega tranzistorja, ki je vzporedno vezan z akumu- latorjem. Pri slabši osvetljenosti (ponoči) zaporna dioda prepreči povratni tok iz akumulatorja v modul. Sam način regulacije povz- roča veliko oddajanje toplote, zato je potrebno poskrbeti za hlajenje in odvajanje toplote. Bojan Grobovšek univ. dipl. ing. str. Regulacija polnjenja akumulatorja za enojni solarni sistem Nagradno turistiino vprašanje Predstavniki Ptuja so se tudi letos dobro odrezali v okviru mednarodnega tekmovanja Narodi v razcvetu, kije poteka- lo od 30. novembra do 4. decembra v Washingtonu. Postali so zmagovalci v okviru ene od kategorij, v kateri so ocenje- vali skrb za ravnanje s krajino. Priznanje je toliko večje, ker so se za to nagrado potegovali vsi udeleženci tekmova- nja, ne samo tekmovalci znotraj ene kategorije mest. Ptuj je namreč tekmoval v skupini mest z od 10 do 50 tisoč pre- bivalci, kjer je letos tekmovalo deset mest (lani v Emiratih le šest). Med 33 mesti so Ptuj skupaj s še šestimi mesti izbrali, da svoj projekt "Ptuj - mesto na križišču evropskih civilizacij" predstavi še na mednarodnem simpoziju. Se- daj mesto in njegovo oblast čaka težji del: kako to priznanje vnov- čiti. Sicer pa je v teh dneh Ptuj odet v praznično preobleko, čeprav skro- mnejšo kot nekatera druga mesta. Lani je bilo napovedano, da bodo projekt novoletne okrasitve mes- ta zastavili skupaj z vsemi ponu- dniki storitev na območju mesta, kaže pa, da ni uspelo. Na Mestnem trgu se je 15. de- cembra pričel božično-novoletni sejem, na katerem pa prodaja malo prodajalcev. Nekaj belih šotorov so postavili tudi v Lackovi ulici oziroma na prostoru med banko in Volanom. Nagrado za predzadnje nagrad- no turistično vprašanje bomo po- delili Robertu Muhiču iz Ptuja, ki je pravilno zapisal, da je bilo letoš- nje mednarodno tekmovanje "Na- rodi v razcvetu" v Washingtonu. Za slovo od starega leta bomo začeli novo serijo nagradnih tu- rističnih vprašanj, ki bodo veza- na na slovenske vinske turistične ceste. Slovenija ima tri vinorod- ne dežele (primorsko, posavsko in podravsko), na katerih je 20 vin- skih cest; nekatere so bolj, druge manj aktivne. Podravska vinoro- dna dežela, največja med vsemi, je razdeljena na sedem okolišev, na njej pa je aktivnih 11 vinskih tu- rističnih cest. Na vinski turistični cesti, na kateri leži tudi Ptuj, je aktivnih 40 ponudnikov, iz Ptuja pa za zdaj samo ptujska vinska klet in ptujska kmetijska šola. Me- stni vinograd za zdaj ostaja zunaj ponudbe. Vprašujemo, na kateri vinski turistični cesti leži Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredniš- tvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 5. januarja. Izžrebancu bomo po- delili kvalitetna ptujska vina. Vsem reševalcem nagradnih turističnih vprašanj hvala za so- delovanje v letu 2000 in veliko sreče tudi v naslednjem tisočle- tju! MG Krvodajalci 12. decembra: Branko Kontarček, Hum 21/A, Jelka Kovačič, Trate 10, Viktorija Breznik, Podvinct 95/A, Janez Tement, Zabovci 46, Milan Nikolič, Černnožiše 63. Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1, Srečko Letonja, Sp. Velovlek 9/A, Ivan Črnila, Ig. Hajdina 199, Franc Krajnc, Lešje 10/8, Angela Sfodnjak, Zagorci 87, Smiljan Kovačec, Slomi 1, Aleš Luci, Ul. Lackove čete 44, Ruj, Milan Ciglar, Osojnikova 21, Ruj, Du- šan Kores, Medvedce 14, Sergej Cvikt, Ob železnici 15, Ptuj, l\4ilan Železnik, Čermožiše 80/A, Jelka Jur- gec. Pot v toplice 7, Ruj, Andrej Belšak, Podlehnik ^D, Bojan Sabotin, Volkmerjeva 27, Ruj, Zvonko Črešnik, Borovci 23/B, Edvard Koderman, Pobrežje 28, Andrej Čuš, Placar 13, Janez Kocmut, Žabjak 59. Franc Rižnar, Poienšak 41, Franc Štumberger, Nova vas 83. 14. decembra; Roman Vrečar, Kosarjeva 12, Mari- bor, Janko Murat, Skolibrova 8, Ormož, Igor Pucko, Žerovinci 12, Karmen Plošinjak, Stojnci 81, Bojan VJ- dovič, Barislovci 11/A, Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor, Franc Majerič, Sagadinova 13, Ruj, Alojz Emeršič, Lancova vas 56, Milan Železnik, Kočtce 67,, Janez Zatošnik, Lovrenc na Dravskem polju 1, Janez Škerjanec, Tibolci 19/b, Stojan Mlakar, Kočice 37, Adolf Brglez, Mariborska 57, Marica Vidovič, Doiena 19/c, Herman Jurgec, Paradiž 27/a, Janez Žnidarič, Lancova vas 96, tranc Cigula, Dornava 141, Franjo Bezjak, Trajanova 12, Ruj, Rudolf Petrovič, Pacinje 28, Branko Majerič, Selška c. 6, Ruj, Friderik Maj- cen, Spuhlja 118, Franc Mertuk, Trnovec 20, Ivan Kukovič, Suba veja 7, Anton Glaser, Borovci 50, Ivan Kovačič, Poienšak 44/B, Miran Valenko, Draženci 10/B, Sonja Predikaka, Šturmovci 11, Ivan Auer, Po- brežje 151/A, Edvard Hojnik, Kajubova 7, Kidričevo, Ivan Karo, Vintaroavci 18, Aleš Predikaka, Doklece 18, Jože Nerjaveč. CMO 16, Ruj, Mirko Horvat, Gornji Dolič 27, Marjan Frangež, Župančičeva 13, Maribor, Janez Marin, Podgorci 74, Damijan Lubej, Celjska 4, Maribor, Mirko Kozel, Lahova 19, Mari- bor, Drago Vrtič, Dornava 128/B, Roman Križnjak, Formtn 39, Stanislav Kuster, Loperšice 41, Marjan Cvetko, Brstje 23, Milivoj Drevenšek, Nova ulica 22, Miklavž na Dr. polju, Janez Venta, Senik 22, Zlatko Gajšek, Podlehnik 65/A, Dražen Kečkeš, Prušnikova 20, Maribor. PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KUN. PSIH. / KAKO OBVARUJE- MO DUŠEVNO ZDRAVJE - 310. NAD. Duševno zdravje ofrolr in mladostnikov - 22. nad. Zasnova dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov pri možnosti nastajanja psihosociainih motenj - 11. nad. Kako obvladujemo stresorje in kronično neugodne okoliščine - 3. nad. Krepitev ali ojeklevanje je proces, v katerem se otrokova odpornost in sposobnost obvladovanja krepita v neugodnih življenjskih okoliščinah in z negativnimi življenjskimi izkušnjami.To nekateri primerjajo z imunostjo, ki nastane zaradi prebo- lelih infekcij - torej gre za odpornost, ki ne izha- ja iz zdravega življenja. Primer za to so otroci, ki prevzamejo starševske vloge in odgovornost star- šev. Tudi pri nas v Sloveniji so pri mnogih otro- cih beguncev iz Bosne in Hercegovine ugotavljali krepitev obvladovalnih sposobnosti in zmogljivo- sti skozi neugodne življenjske izkušnje. Pozitivne verige delujejo na podoben način kot negativne, le v obratni smeri. Na primer uspeh na enem področju dvigne otrokovo samozavest in^ mu omogoča dobro delovanje na drugih področ- jih. Priložnosti in točke obrata pogosto preusme- rijo razvoj in življenjsko pot ljudi. Dobre izkuš- nje v vojski so za otroke iz slabih okolij izredno koristne, medtem ko na otroke iz normalnih oko- lij nimajo posebnega učinka. Mladi z asocialnim vedenjem dobijo v vojski možnost usposabljanja, lahko se izkažejo, ne spremljajo jih negativne oz- nake, kot jih spremljajo med šolanjem. Pozitivna točka obrata je lahko poroka z nedeviantnim par- tnerjem. Nekateri avtorji zelo poudarjajo pomen priložnosti in dogodkov, ki predstavljajo "nov za- četek življenja". Za preprečevanje psihosociainih motenj mladostnikov je nadvse pomembna ugo- tovitev o izgubi priložnosti in o točki obrata v ne- gativno smer, ki predstavlja izključitev ali izstop razvojno ogroženega mladostnika iz šolskega si- stema. Pri ljudeh z veliko obremenjenostjo z dejavni- ki tveganja, pri katerih se pot obrne v dobro, gre bodisi za ciljne sposobnosti obvladovanja ali pa srečne priložnosti in odločitve. Še nekaj o tem pa še naslednjič. 22 Četrtek, 28. decembra 2000 - TEDNIK KRONIKA 2000 TRNOVSKA VAS / URESNIČILI MANJ, KOT SO SI ZASTAVILI Utenrno obarvano leto 2000 Dogodkov, ki bi jih beležili kronosti, je bilo v letu 2000 ve- liko tudi v trnovski vasi. Ob povsem vsakdanjih zadevah, otvoritvah odsekov asfaltnih cest, ki se jih Bolfenčani zelo veselijo, je občina v iztekajočem se letu dosegla kar nekaj zavidljivih uspehov na kulturnem področju, manj pa žal na gospodarskem. Oživljanjem spomina na ve- like može trnovskovaške zgo- dovine so pričeli že zdavnaj, vendar so prvi doprsni kip dr. Jožeta Muršca dobili šele ob letošnjem 2. prazniku občine. Pravzprav je bil tudi datum pra- znika občine določen letos, ko so svetniki in svetnica sklenili, da bo občina praznovala na dan, ko je davnega leta 1895 v avs- trijskem Gradcu umrl rojak dr. Jožef Muršec. 25. oktober se bo v zgodovino Trnovske vasi z letom 2000 zapisal kot novi občinski praznik, ki ga že Bol- fenčani odslej združujejo s far- nim žegnanjem. ZAZVONIL "TRNOVSKI ZVON" Trnovska vas se je z občin- skim praznikom uvrstila med občine, ki premorejo lastno gla- silo. Zakaj ne, ko pa ga ima že skorajda vsaka vas, ki premore nekaj bolj pišočih navdušencev. V letu 2000 so pod uredniško ta- ktirko Marije Pukšič izdali dve številki v nakladi 350 izvodov. Slab mesec potem, ko so pro- slavili 2. občinski praznik in odprli odseke na novo asfaltira- nih cest v Črmlji, na Trnovskem Vrhu in Stražeh, so v domu kra- janov v Trnovski vasi pripravili še eno presenečenje - predstavi- tev dela Spomini Antona Ferša, ki jih je v samozaložbi izdal in uredil ptujski pater dr. Slavko Krajnc, vnuk pred 20 leti umr- lega Ferša. Anton Ferš v svojih spominih, zapisanih v več zvez- kih, opisuje Trnovsko vas, živ- ljenje, delo in trpljenje ljudi v obdobju med letoma 1919 in 1955. Ob zanimivih zgodovin- skih opisih in podatkih Ferševi spomini v šaljivi obliki opisujejo tudi zaselke župnije sv. Bolfen- ka - današnje občine Trnovska vas. Z vidika naradoslovja so za- nimivi opisi vsakdanjika, praz- novanja in dela na vasi. Knjiga pa bralcu odgrinja tudi tančico nepoznavanja lastne zgodovine in zbuja ljubezen do predni- kov, domovine, narodove omi- ke, jezika in predvsem ljubezni do domačega kraja. Karakter ljudskega pisatelja - bolfenškega kronista Antona Ferša je mogo- če prepoznati tudi skozi prebi- ranje lirskih in epskih pesnitev, med katerimi izstopa hvalospev Materi v spomin. Neprecenlji- ve vrednosti pa so seveda kro- nološki zapisi, strnjeni v šestih poglavjih: Spis prednikov in so- rodstva. Spomini na predšolsko dobo. Moja šolska leta, Zadnja leta pri starših. Fantovska doba in Življenje do 40-letnice po- roke. Spomini Antona Ferša so nedvomno posebnost med lite- rarnimi deli Slovenskih goric, saj jih je spisal povsem preprost Slovejegoričan, zato je vrednost dela toliko večja. UPOČASNJEN GOS- PODARSKI RAZVOJ Trnovska vas pa v letu 2000 ni uspela uresničiti nekaterih lani zastavljenih ciljev, kot so oblikovanje industrijsko-obrtne cone, turistične transverzale in drugih projektov, s katerimi si v svoje kraje želijo privabiti več obiskovalcev. Kraji sive čaplje, slikovitih vinogradov in ravnic bodo v prihodnje verjetno pot- rebovali še kaj več, da jih bodo obiskovali popotniki, željni ne- okrnjene narave, ki je na obmo- čju Trnovske vasi res ne manjka. A vprašanje je, ali si Trnovsko- vaščani to želijo. Željo po odpr- tju prave turistične kmetije so doslej izrazili samo Požegarje- vi. Več uspehov kot v gospodar- stvu so minulo leto dosegli na področju komunalne infrastru- kture. Od skupaj 16,91 kilome- trov lokalnih in 33 kilometrov javnih poti je večina cest že as- faltiranih, na posodovitev pa jih še čaka približno 10 kilometrov. Modernizacije cest, vključno z meloracijo jarka v Ločiču, so občino stale več kot 70 milijo- nov tolarjev. V letu, ki prihaja, pa naj bi v tej slovenjegoriški občini do- končali gradnjo vodovodnega omrežja v Sovjaku in delno Črmlji s prečrpališčem v Bišu. Med načrti ostaja ureditev kana- lizacije v Trnovski vasi, priklju- čene na obstoječo čistilno nap- ravo. Vse bližje pa je po podat- kih občine z letom 2000 gradnja novih šolskih prostorov za šes- trazredni pouk s telovadnico, ki naj bi služila tudi za športno in kulturno dejavnost. Načrtovana gradnja je trenutno na 34. mes- tu za sofinanciranje investicij v osnovno šolstvo, medtem ko je gradnja vrtca na 10. mestu. ak Asfalt so z letom 2000 položili tudi no Severjev breg na Bi- šečkem Vrhu Možnosti na področju turizma ostajajo neizkoriščene V Trnovski vosi je vse več novogradenj Spomini na Antona Ferša obudili spomin na preteklost Bolfenške fore LENART / NAGLI RAZVOJNI KORAKI V LETU 2000 Investiiiisko nmavnaim abiina Dogodkov in prireditev, ki so zaznamovali leto 2000, je bilo tudi v Lenartu veliko več, kot jih lahko strnemo v tem se- stavku. Največ medijske pozornosti so bile deležne nove pridobitve, zlasti odprtje dveh večjih nakupovalnih središč, seje lenarškega občinskega sveta, volitve, pa tudi ena prvih slovenskih raziskav o delu občinske uprave z naslovom Kako so občani Lenarta zadovoljni s kakovostjo storitev občinske uprave in kakšni so predlogi za izboljšanje stanje v občini. Lenart je v minulem letu samo okrepil vodilno mesto med ob- činami Slovenskih goric. Sta- tistika kaže, da so v največji slovenjegoriški občini z nekaj več kot 11 tisočimi prebivalci uspeli znižati stopnjo brezpo- selnosti na okoli 7 odstotkov, največ novih delovnih mest pa je bilo odprtih v Tovarni bov- dnov in plastike ter Preventu, manj v drugih manjših podje- tjih, tudi V dveh novih naku- povalnih središčih, ki so jih v Lenartu dobili v drugi polovici leta. Povečalo se je tudi število obratovalnic Območne obrtne zbornice Lenart, ki združuje obrtnike in podjetnike vseh šti- rih lenarških občin. Skupaj so jih sredi septembra IMELI 379, samo v Lenartu 300. Med vidnejše uspehe občine in celotnega območja je potreb- no vnesti tudi začetek delovanja Lokalne turistične organizacije Slovenske gorice s sedežem v hotelu Črni les. Hotel je v izte- kajočem se letu preživel kar ne- kaj manjših pretresov, zamenjal lastnike, vendar pa ti uradnih informacij za medije niso želeli dajati. OB LETU PRIZI- DEK H KNJIŽNICI Veliko je občina Lenart v letu 2000 storila na komunalni infra- strukturi. Po programu moder- nizacije in rekonstrukcije cest v občini je bilo v letu 2000 asfalti- ranih 16,5 kilometrov lokalnih cest in javnih poti v vrednosti okoli 237 milijonov tolarjev, re- konstruiranih pa je bilo še do- brih 9 kilometrov lokalnih cest v vrednosti 180 milijonov tolar- jev. Občina je tako samo za ceste na širšem lenarškem območju v iztekajočem se letu namenila okoli 417 milijonov tolarjev. Med pomembnejše še nedo- končane investicije se uvršča začetek dozidave matične knji- žnice Lenart, katere vrednost se ocenjuje na dobrih 74 milijonov tolarjev. Dograditev knjižnič- nih prostorov, ki bodo omo- gočili normalnejše pogoje dela lenarških knjižničarjev, naj bi bila končana konec julija. Splo- šno gledano je občina v tem letu kulturi namenila kar nekaj sredstev. Med izstopajočimi na- ložbami na področju družbe- nih dejavnosti občine Lenart so še končana obnovitvena dela kulturnega doma Zavrh z Ma- istrovo spominsko sobo, nakaj posodobitev na osnovnih šolah Sveti Jurij, Lenart, Voličina in Sveta Trojica ter vzdrževalna dela v lenarškem vrtcu. Občina pa je sredstva prispevala tudi za novi Lenarški zbornik, izdan sredi decembra, ki ga je uredil Marijan Toš. Še bi lahko naštevali dogod- ke in pridobitve, saj jih je bilo v letu 2000 zares veliko. Med ti- stimi, ki občini niso v ponos, je zagotovo neljub dogodek za občinski praznik, ko Društvo podeželske mladine Slovenske gorice iz rok župan na osrednji slovesnosti ni dobilo predvide- nega srebrnega občinskega grba. Potezo župana Ivana Vogrina so obiskovalci razumeli različ- no, prav tako mediji, vendar pa oboji prej negativno kot poziti- vno. Delovanje lenarške občinske uprave pa sodeč po zadnji ra- ziskavi, ki so jo predstavili no- vembra, različno razumejo tudi občani. Ena prvih tovrstnih ra- ziskav dela občinskih uprav je namreč dokazala, da se bodo lenarški občinarji morali še potruditi, če želijo zadovoljiti pričakovanja občanov. Načrtov tudi za leto 2001 ne manjka, saj je tudi prihodnji le- narški proračun z milijardo in skoraj 500 milijoni tolarjev pri- hodkov naravnan investicijsko, nam je omenil eden najbolj podjetniško razmišljajočih slo- venjegoriških županov Ivan Vo- gnn. ak V Voličini so na jesen odprli novo balinišče, atletsko progo in teniška igrišča, še pred tem pa prvo slovenjegoriško sa- dno cesto Pomembna pridobitev je tudi prečrpalna postaja v Močni pri Lenartu. Graditi so jo pričeli julija letos Sv. Trojica je ob novem pro- spektu bogatejša za obnov- ljene stopnice, ki vodijo od cerkve proti jezeru Lenarška občina je cestam v tem letu namenila okoli 417 milijonov tolarjev TEDNIK - Četrtek, 28. decembra 2000 23 ZA KRATEK CAS Hladi dopisniki \ BOŽIČ NEKOČ Babica mi je pripovedovala, kako so praznovali božič, ko je bila ona majhna. Nekaj dni pred božičem so odšli v gozd po smreko. Izbrali so najlepšo in veliko, da je se- gala do stropa. S podstrešja so prinesli okraske in jaslice, da so lahko vse pripravili. Dan pred božičem je oče na- sadil smreko na velik leseni križ, ki je služil za stojalo. Po kosilu so se že začele priprave za okrasitev smreke in posta- vitev jaslic. Gnetli so se okrog okraskov in se prepirali, kdo bo katerega obesil. Po večerji se je zbrala družina v sobi in začeli so delo. Mali otroci so postavili jaslice, veliki pa okra- sili smreko. Obeski so bili pre- prosti: pobarvani storži, orehi, poviti v svetel papir, navadni bonboni za smreko in nekaj kupljenih okraskov. Jaslice so bile izdelane doma, le redki so imeli kupljene. Mama je spe- kla potico in sadni kruh, pa tudi večerja je bila malo boljša. Starši so pod smreko postavili skromna darila. Na smrekici so prižgali sveč- ke, odprli darila, skupaj so za- peli božične pesmi, molili in se še dolgo pogovarjali. Odrasli so odšli k polnočnici, otroci pa spat. Rok Dolenc, 5. r., OS Cirkovce ŽIVUCNJE V NARAVI Učenci sedmih razredov OS Breg smo se 27. novembra od- pravili v Sečo pri Portorožu. V domu Burja smo preživeli se- dem nepozabnih dni. Po prihodu so nas namestili v bungalove in nas seznanili z različnimi dejavnostmi. Ka- sneje so nas razdelili v skupi- ne, ki so tekmovale med seboj. Spoznali smo polotok Seča in značilnosti slovenske obale. Tri popoldneve smo se seznanjali s prvo pomočjo, ki nam bo v življenju še večkrat koristila. Pešačili smo do Pirana, da bi spoznali njegovo zgodovino in njegove znamenitosti. S kanuji smo se vozili do gojišča školjk in rib. Soline smo obiskali s kolesi in jih podrobno spoz- nali. Seznanili smo se z orien- tacijo in kasneje svoje znanje potrdili z orientacijskim po- hodom, ki je trajal dve uri. Vo- zili smo se tudi z ladjo, ki nas je peljala ob obali slovenskega morja. Večeri so potekali špor- tno. Da nismo čisto pozabili na šolo, smo izvedli večerni kviz z različnih področij. Vse skupaj smo preživeli v spremstvu učiteljice Mije in učitelja Milana. Tam pa so nas sprejeli voditelji, ki so z nami preživeli teden dni. Takšno je bilo to naše nepo- zabno življenje v naravi. Učen- ci si želimo, da bi se še kdaj imeli tako lepo. Učenci 7. a in 7. b, OŠ Breg, Ptuj OTVORITEV OBČINSKE STAVBE v petek, 17. novembra, je bila v Markovcih otvoritev občin- ske stavbe. Na otvoritev so bili povabljeni tudi učitelji, ki so nekdaj v tej stavbi, ki je bila nekoč šola, učili. Nastopali so: folklorna skupina, ki jo vodi Milan Gabrovec, moški pevski zbor, gledališki igralki z recita- lom in cerkveni zbor Kor. Pri- sotni so bili zelo navdušeni. Tudi moji babici sta bili zado- voljni. Navzoči so si potem, ko je župan prerezal trak, ogledali posamezne prostore, ki jih je blagoslovil dr. Franc Kramber- ger. V avli je slikarska razstava korantovih likov. Nekaj slik je narisala naša učiteljica likovne vzgoje Olga Zorko. Lik koran- ta se nahaja tudi v občinskem grbu. Na koncu prireditve je bila še pogostitev za vse pova- bljene, ki jo je pripravil aktiv kmečkih žena. Iz nekdanje skoraj pripadle šolske stavbe je nastal sodoben občinski objekt. Vsi navzoči so bili presrečni, da je občina Markovci dobila novo stavbo. Zraven prostorov, namenjenih za potrebe občine, so še: poroč- na dvorana, zdravniška ordina- cija, zobozdravniška ordinacija, j papirnica in RTV servis. Tudi okolica je lepo urejena. Občina Markovci je že stopila v svoje drugo leto. Za hiter na- predek smo hvaležni zaslužnim občanom, ki so s svojim delom in požrtovalnostjo k temu naj- več pripomogli. Sedaj, v prednovoletnem času, stavba vsa žari v siju lučk. Pred je postavljena z mnogimi lučkami osvetljena novoletna smreka, stavbo pa krasijo sve- tlobna veriga in svetlobne sne- žinke. Tudi stebra ob vhodu sta odeta v svetlečo mrežo. Stavba deluje zelo svetlo in toplo. Leto 2001 bomo pričakali pred našo novo, lepo občinsko stavbo in si v iskrečih mavrič- nih barvah ognjemeta zaželeli srečno novo leto. Ponosen sem, da živim v občini Markovci. Samo Pukšič, 4. a, OŠ Markovci TAKO VIDIM SVET JAZ Vojna, sovraštvo, kriminal, ljubezen, prijateljstvo in še mnogo stvari se dogaja na na- šem planetu. Zakaj se ljudje vojskujejo? Veliko je mrtvih v času, ko poteka vojna. Tam- kajšnji ljudje še v trgovino ne morejo iti varno. Mimogrede postanejo vojne žrtve. Že dolgo časa poteka vojna v Izraelu, sve- ti državi. Vsak dan kdo umre. Zakaj je sovraštvo med ljud- mi? Veliko bolje bi bilo, če bi se pobotali in postali prijatelji. Veliko vojn nastane zaradi so- vraštva. En narod sovraži dru- gega in vname se prepir in nato vojna. Najbolj trpi civilno pre- bivalstvo. Veliko jih umre samo zato, ker se ljudje sovražijo. Kriminal se je razširil po vsem svetu. Nekdo stopi na uli- co in ga drugi ustreli v glavo. Vzame mu denar, nakit in do- kumente in že ga ni več. Izgi- ne kot kafra, čez nekaj let se pa spet vrne in krade dalje. Lakota. Največja mora slabo razvitih in nerazvitih držav. Tam ljudje nimajo ne hrane ne denarja, da bi si jo kupili. Dire- ktorji in naftni mogotci dobi- vajo toliko denarja, da ne vedo več, kam bi ga dali. Siromaki venemor prosijo za hrano ali denar. Vendar večina ljudi mi- sli, da bodo siromaki namesto hrane raje kupili alkoholno pi- jačo. V Afriki pa veliko število ljudi strada zaradi pomanjkan- ja hrane in vode. To so večino- ma domorodci, ki živijo daleč od naselij in mest. Nekateri so se zaposlili v mestu, večina pa jih živi daleč od poselitev. Nekateri ljudje dobro pozna- jo besedo ljubezen. Ljubezen med prijatelji, ljubezen v dru- žini, vendar pa pogosto pozabi- jo na tisto pravo ljubezen med nasprotnima spoloma. Takrat pozabita na vse drugo. Mislita le eden na drugega. Potem se poročita, imata otroke in vsi srečno živijo. Prijatelji so skoraj najpo- membnejši v našem življenju. Dobrim prijateljem se lahko zaupamo. Pomagajo nam in mi jim to vračamo. Ne moreš jih kupiti z denarjem. Ampak če imaš veliko vsotico denarja, okoli tebe kar mrgoli "prijate- ljev". Če jim plačaš pivo ali kaj podobnega, te imajo vsi radi. Ko pa ti denar zmanjka, te zapustijo. Mitja Kidrič, 8. c, OS Kidričevo UŽIVANJE V IZOLI Dolgo, predolgo na to smo čakali, zdaj končno v Izolo smo odpotovali. Iz avtobusa smo izstopili, teh šestih dni se veselili. Oblekli kopalke, skočili v morje in zaplavali na obzorje. Veselili smo se dan in noč, tako da teden ta je bil pojoč. Nabirali školjke, kamne z obale, ribice pa so se nas malo bale. Minili dnevi so srečno, vese- lo, ko odpotovali smo v domačo deželo. Zdaj smo doma in vsak dan v šoli, spominjamo se teh trenutkov kjerkoli. Neža, Andreja, Urška, Tin- ka, 4. a, OŠ Mladika GASILCI Gasilci so se pred šolo pripe- ljali in nam opremo razkazovali. Mnogo so nam govorili, da ne bi z vžigalicami okrog hodili. Letos so dimnike pregledo- vali in nam za varnost svetovali. Gasilni aparat je prava stvar, če nastane kje požar. Gasilci nam prihitijo na pomoč, če vode zmanjka nam čez noč. Učenci četrtega razreda OŠ Trnovska vas LUJZEK ŽDober den vsoki den, zodjič v totem leti. V leti, v kerem smo se valili, volili, preklijali in molili, sovroili in molili, sovroili in meli radi, tok kak pač tečejo tote zadeve po stori navadi. Z Mico sma že naredla hišno letno inventuro in ugotovla naslednjo bilančno stanje: pri hiši je ena močka manj in zato več miši, iz stale je odiša mlodi icek, na dvorišči pa je več en picek, pes v listjaki smrči in se mu prav lepo godi, pujceka smo zaklali in ga v tunko zama- zali, odpravli smo vse buhe in muhe in čokamo dobre duhe. Na srečo sma mija z Mico še obo na inventur- nem listi kejko tejko vesela in zdrava, tak kak je tudi naša krava Seka. V mislih mama še taužnt želja in se najboj veselima, da bi zdrava bila. Posebno zdrovje, srečo in dosti uspehov vošim v novem leti vsem, ki ste me toto leto prenošali, moja pisma šteli, včosik bili žalostni, včosik pa tudi veseli. Da bi dobri pili in jeli, ne bili predrobni in tudi ne predebeli. Mejte se radi ta stori in mladi. Spunte se kaj na mene in rm mojo Mico, pa tudi na svojo ta bojšo polovico. Spoštujte deset božjih zapovedi, pridno hodite k spovedi, vsega glih ne trebate povedati, morete pa fejst nedužno gledati. Moški in ženske ne glejte preveč eden drugemi v srce in med noge, saj se lahko hitro zgodi, da bote dobli šus med roge. Vidite, kak sen gnes čista I praznično in prednovoletno zrimani in čista narobe naštimani. Ne jemljite me preveč resno, ne zemeljsko in ne nebesno. Življeje jem- ljite enkrat z malo, enkrat z vejko žlico, cenite resnico in ne laži, saj to lehko vas in tudi druge boli. Pa smo na kunci. Se enkrat vam želim vse dobro, sladko in gladko, naj vam radost ne sfali. To vam Vaš LUJZEK želi. TOP 100 HITOV ZA UTO 2000! 1. music — Madonna 2. maria maria — Santana & Product G&B 3. its iviy life — Bon Jovi 4. oops! -1 did it again — Britney Spears 5. beautiful day — U2 6. could i have this kiss forever — Whitney Houston & Enrique Iglesias 7. shalala lala — Vengaboys 8. u\dy (hear me tonight) — Modjo 9. sex bomb — Tom Jones & Mousse T. 10. shape of my heart — Backstreet Boys 11. AMERICAN PIE — Madonna, 12. IT FEELS SO GOOD — Sonique, 13. THE REAL SLIM SHADY — Eminem, 14. GROOVEJET — Spiller, 15. NEVER BE THE SAME AGAIN — Melaine C. & Lisa Lopez, 16. LIFE IS A ROLLERCOA- STER — Ronan Keating, 17. DOESNT REALLV MATTER — Janet Jackson, 18. ROČK DJ — Robbie VVilliams, 19. COME ON OVER BABY — Christina Aguilera, 20. RISE — Gabrielle, 21. INDEPENDENT WOMAN — Destiny's Child, 22. 7.DAYS — Craig David, 23. BREATHLESS — The Corrs, 24. BVE BYE BVE — N'Sync, 25. BE WITH VOU — Enrique Iglesias, 26. PURE SHORES — Ail Saints, 27. HE VVASNT MAN ENOUGH — Toni Braxton, 28. BORN TO MAKE VOU HAPPV — Britney Spears, 29. AGAINST ALL ODDS — Ma- riah Carey & VVestlife, 30. MY HEART GOES BOOM — French Affair, 31. VOU SANG TO ME — Marc Anthony, 32. SPINNING AROUND — Kylie Minogue, 33. BREATHE — Faith Hill, 34. THONG SONG — Sisqo, 35. THE ONE — Backstreet Boys, 36. THANK GOD I FOUND VOU — Mariah Carey & Joe, 37. TRV AGAIN — Aaliyah, 38. IF I TOLD VOU THAT — Whitney Houston & George Michaei, 39. BENT — Matchbox 20, 40. WE WILL ROČK VOU — Five & Oueen, 41.CANT FIGHT THE MOONLIGHT — Leann Rimes, 42. ITS GONNA BE ME — N'Sync, 43. CALIFORNICATION — Red Hot Chili Peppers, 44. LUCKV — Britney Spears, 45. MV LOVE — VVestlife, 46. SANDSTORM — Darude, 47. HOLLER / LET LOVE LEAD THE WAV — Spice GirIs, 48. I TRV — Macy Gray, 49. SHE BANKS — Ricky Martin, 50. THATS THE WAV IT IS — Celine Dion, 51. VVHAT A GIRL VVANTS — Christina Aguilera, 52. LETS GET LOUD — Jennifer Lopez, 53. I KNEW I LOVED VOU — Savage Gar- den, 54. FREESTVLER — Boomfunk MCs, 55. TAKE ON ME — A1, 56. AGAIN — Lenny Kravitz, 57. REACH — S Club 7, 58. SPANISH GUITAR — Toni Braxton, 59. SAV MV NAME — Destiny's Child, 60. THE ŠPIRIT OF THE HAVVK — Rednex, 61. I TURN TO VOU — Christina Aguilera, 62, VVHAT IT IS — Mark Knopfler, 63. THANK VOU FOR LO- VING ME — Bon Jovi, 64. DONT GIVE UP — Chicane & Bryan Adams, 65. I HAVE A DREAM — VVestlife, 66. WHO LET THE DOGS OUT — Baha Man, 67. THERE VOU GO — Pink, 68. SHOVV ME THE MEANING OF BEING LONELV — Backstreet Boys, 69. KIDS — Robbie VVilliams & Kylie Minogue, 70. DONT CALL ME BABV — Madison Avenue, 71. AMAZED — Lonestar, 72. STOMP — Steps, 73. STAN — Eminem & Dido, 74. AROUND THE VVORLD — ATC, 75. IN DEMAND — Texas, 76. SHACKLESS — Mary Mary, 77. TAKE A LOOK AROUND — Limp Bizkit, 78. I VVISH — R. Kelly, 79. TOCAS MIRACLE — Fragma, 80. JOIN ME — Him, 81. DESERT ROSE — Sting, 82. GET IT ON TONIGHT — Montell Jordan, 83. SKV — Sonigue, 84. GOTTA TELL VOU — Samantha Mumba, 85. BACK AT ONE — Brian McKnight, 86. BABVLON — David Gray, 87. THE RIDDLE — Gigi DAgostino, 88. A SONG FOR THE LOVERS — Richard Ashcroft, 89. ABSOLUTELV EVERVBODV — Vanessa Amo- rosi, 90. TM OUTTA LOVE — Anastacia, 91. BV VOUR SIDE — Sade, 92. BLACK COFFEE — Ail Saints, 93. DANCING IN THE MOONLIGHT — Toploader, 94. GO LET IT OUT — Oasis, 95. GIVE ME JUST ONE NIGHT — 98 Degrees, 96. MOVE VOUR BODV - Eiffel 65, 97. OVERLOAD — Su- gababes, 98. THE BAD TOUCH — Bloodhoung Gang, 99. I TURN TO VOU — Melaine C. 1U0. MINORITV — Green Day David Breznik 24 Četrtek. 28. decembra 2U00 - TEDNIK KRONIKA 2000 OBČINA DORNAVA/ ŠE ENO USPEŠNO LETO Uiili so se, gradili in se veselili Leto 2000 so občani in občanl^e občine Dornava prvič pri- čaliali na javnem silvestrovanju. Bilo je tako veselo, da ga bodo letos ponovili. Ob izteku leta pa župan Franc Šegula s ponosom pove, da so uresničili skoraj vse, kar je v novo- letni čestitki napovedal. Pozimi so po vaseh občine Dornava pripravili več priredi- tev, ki so jih posvetili različnim praznikom. Še posebej prisrčne so bile tiste ob materinskem dnevu, ki so jih pripravili naj- mlajši. Tudi zimo so dobro pre- gnali z zdaj že tradicionalnim pustovanjem - Fašenkom po Dornavsko. Pomlad si bodo najbolj zapo- mnili odrasli duševno prizadeti, ki živijo v starem, neprimer- nem gradu, in zaposleni, saj je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve začelo gradnjo nadomestnih prostorov. Spomladi so v občini kar pre- cej gradili in delali na področju komunalne infrastrukture. Zelo hitro so nadaljevali gradnjo pri- zidka k osnovni šoli, kjer so dobili telovadnico, sanitarije, zbornico in še nekatere druge prostore. Niso spregledali, da so zavoljo zime "zacvetele" nekate- re lokalne ceste. Tako so letos dokončali obnovo asfaltne ces- te Brezovci - Tibolci, saj so ne- kateri Brezovčani že razmišljali, da če se to ne bi zgodilo, bi v času trgatve preprečili "Po- lenjcom" vstop do vinogradov. Da bi se izognili tudi medob- činskim sporom, saj vodi cesta v občino Gorišnico, so sklenili kompromis in cesto obnovili skupaj. Letos so posodobili če nekaj drugih cest: Dornava - Prvenci, Brezovci - Lasigovci, Dornava - Pacinje, cesto, ki meji z občino Juršinci. Z deli pohite- li že v prvi polovici leta, do 5. občinskega praznika, ko so ob- čane in druge goste lahko javno opozorili na svoje uspehe. Še posebej pestro je bilo v občini Dornava dogajanje na kulturnem, športnem in gospo- darskem področju v maju in juniju, pred občinskim praz- nikom. Posebej so bili aktivni gasilci, ki so imeli kar nekaj "mokrih " tekmovanj, in špor- tniki, ki so bili zlasti zagreti za strelstvo. V gradu pa sta v tem času gostovali pevka Shir- lie Roden in flavtistka Alenka Zupan. V občini Dornava so ugoto- vili, da potrebujejo ribiče; ti so uspeli urediti zelo prijeten pro- stor za druženje z ribnikom. Osrednje praznovanje letoš- njega občinskega praznika 11. junija je bilo hkrati s cerkvenim praznikom binkošti. Na osred- nji prireditvi v vaški dvorani je bilo veliko domačinov in gos- tov. Praznično vzdušje je nazna- nila letos ustanovljena pihalna godba, ki je bila še posebej v po- nos županu Francu Šeguli, saj je prispeval denar za njihova obla- čila. Minister za kmetijstvo Ci- ril Smrkolj je bil prvi državni minister v Dornavi. Po spom- ladanskih poplavah in poletni suši je bil verjetno najbolj zaže- len. V letu 2000 so v občini poča- stili dva visoka jubileja: v Dor- navi 100 let gasilskega društva in na Polenšaku 100 let zgradbe osnovne šole. V iztekajočem se letu so v ob- čini obnovili in zgradili kar ne- kaj stavb. Gasilci v Dornavi so na primer dobili sodoben gasil- ski dom. Bolj mokro je letos potekla tradicionalna žetev na Polenša- ku. Prvi dan, ko so odpirali raz- stavo kruha in pogač, je močno deževalo. Drugi dan se je vreme usmililo koscev in žanjic, da so pšenico uspeli požeti in pri- peljati pod streho. Toda tudi le- tos številnih obiskovalcev niso razočarale predvsem domačin- ke, saj so postregle s številnimi dobrotami. Dežja pa so si pred prireditvi- jo prav gotovo želeli v Zamencih na tradicionalnem gobarskem prazniku, saj je zaradi suše bila letošnja gobarska bera zelo skro- mna. Čeprav tudi letošnja letina čebule ni bila zadovoljiva, so lukarji na svojem lukarskem prazniku to prikrili z drugim dogajanjem. Letos so postavili še bolj domiselno kulinarično razstavo s kmečkim dvoriščem. (Največ preglavic jim je povzro- čila koklja, ki se je oglašala med županovim govorom.) Tudi le- tos pa so iznajdljive lukarce pro- dale ves luk, kljub temu da ni bil debel. V septembru so se veselili va- ščani Mezgovcev, saj so slove- sno odprli nove pločnike, kar je bila na področju komunalne infrastrukture ena večjih inve- sticij v občini Dornava. Pot do- mačinov bo svetla tudi ponoči. saj so ob pločnikih uredili ces- tno razsvetljavo. Tudi pozni jesenski meseci so bili delavni, saj sta ministrstvo za kulturo in uprava za kultur- no dedeščino naposled le ugoto- vila, da bolje pozimi kot nikoli in začela se je poraba 37 milijo- nov iz državnega proračuna za obnovo baročnega dvorca. Od- bor za obnovo gradu, ki ga se- stavljajo "nergavi domačini", pa je tudi letos pripravil v grajski dvorani nekaj prireditev. Letošnja lepa jesen in darova- nje župljanov sta omogočila, da so obnovili fasado na farni cer- kvi sv. Doroteje in ostrešje na cerkvi sv. Marije na Polenšaku. Prav tako so letos bile deležne obnove še kapela na Polenšaku in središču Dornave. Tudi v letu, ki prihaja, so v Dornavi optimistični. Upajo le, da bodo v prihodnosti imeli več potomcev, ki bodo lahko še dol- go uporabljali uspehe na pod- ročju komunalne infrastrukture ter da tudi v prihodnosti ne bodo pozabili na kulturne, du- hovne in druge dobrine, ki so prav tako potrebne za razvoj ob- čine. Marija Slodnjak Novi prostori za Zavod dr. Marijana Borštnarja rastejo Končno se je - tudi zaradi "nergavih domačinov", združenih v odbor za obnovo gradu - našlo nekaj denarja za streho in fasado Utrinek z lukarskega praznika OBČINA JURSINCI / SLABO POZABITI, DOBREGA SE SPOMINJATI Z iEkušniumi dfo uspehov v zimskem času so se prebivalci občine Juršinci posvetili predvsem za nabiranja znanja, zato je bilo več strokovnih posvetovanj za kletarjenje in trsničarje, te največje zelene tovarne, ki je še vedno gonilna sila v občini. Tudi društvo gospodinj, ki je v kraju zelo aktivno, je pripravilo nekaj učnih srečanj. Zimske mesece pa so namenili tudi za drugo družabno življenje. Tudi v občini Juršinci so le- tos namenili kar nekaj denarja in pozornosti za novogradnjo in posodobitev cest. V začetku po- letja si je predvsem župan Alojz Kaučič prizadeval za ureditev dokumentacije za začetek gra- dnje večnamenske dvorane, te- lovadnice in vrtca. Na tem projektu so delali že pet let. Pred dnevi jim je uspelo pos- taviti temelje za omenjeno in- vesticijo. Tega se v občini zelo veselijo, saj bodo tako lahko poleg kvalitetnejšega pouka te- lesne vzgoje spodbudili razvoj različnih športnih panog, imeli pa bodo prostor za različne prireditve. Letošnje poletje je bilo v ob- čini Juršinci še posebej vroče in zaradi suše so utrpeli kar ne- kaj škode. Uničeni so vinogradi, nasadi trsnih cepljenk in sadov- njaki - nekateri celo povsem, drugi pa bodo potrebovali več let, da si bodo opomogli. Seveda pa je bilo tudi nekaj veselih trenutkov. Te so občuti- le članice društva gospodinj, ki so na tradicionalnem gospodinj- skem prazniku na široko odprle vrata svojega novega doma. Letos so bili posebej delavni člani novo ustanovljenega druš- tva rojaka Janeza Puha, ki so skupaj z občino Juršinci in Za- vodom za naravno in kulturno dediščino so sklenili, da bodo uredili muzej v stari cimprači. Poleti so pripravili zanimivo prireditev, ko so prikazali žetev žita. V avtentičnem okolju se jim je pridružilo veliko doma- činov, predvsem pa člani druš- tva. Prireditev je uspela in staro cimpračo so prekrili rženo sla- mo tako kot nekoč. Domačini in člani društva so jo s ponosom gledali. Dan pred občinskim praznikom, ki ga praznujejo na dan sv. Lovrenca, so Puhov mu- zej želeli svečano odpreti, toda iz še vedno neznanih razlogov je muzej zgorel, v njem pa tudi veliko starega orodja in drugih dragocenosti, ki bi bile v poduk mlajši generaciji. Sumljiv požar pa je zanetil tudi kar nekaj so- vraštva po občini. Toda pamet je prevladala nad čustvi in ob-. činski praznik so naslednji dan kljub temu praznovali, Juršinci pa so dobivali moralno in ma- terialno podporo od vsepovsod, ponovno je prevladal optimi- zem, ki ga je med svoje občan- ke in občane vlival tudi župan Alojz Kaučič. Člani društva ro- jaka Janeza Puha in občina Jur- šinci so sklenili, da bodo Puhov muzej imeli in vztrajajo pri nje- govi obnovi. Tako kot vsako leto je tudi letos društvo za ohranjanje kulturne dediščine pripravilo Zahvalo jeseni in izbralo kralji- co jeseni - tokrat cvetja. Letošnjo jesen se je v Sloven- skih goricah je začela zgodaj. Pravijo, da je sicer manj vina kot prešnja leta, toda je kvalite- tnejše. Že večkrat smo omenili, da ima veliko vlogo in tudi tradi- cijo v Juršincih trsničarstvo, saj je Trsničarska zadruga prazno- vala 95-letnico. Seveda pa so postorili v jur- šinski občini še marsikaj, česar v tem kratkem zapisu nismo omenili; obnovili so, recimo, tudi fasado na občinski zgrad- bi. Leto, ki se izteka, je prebi- valce občine Juršinci kar nekaj- krat postavilo na preizkušnjo, zato se od njega poslavljajo zre- lejši in tudi bolj izkušeni. Ni pa jim vzelo optimizma, s katerim bodo pričakali leto 2001. Marija Slodnjak Juršinski in dornavski župan sta družno odprla cesto - sku- pen projekt dveh občin Zagnani člani društva za ohranjanje kulturne dediščine Juršinski trsničarji so proslavili 95-letnico Kljub temu da je Puhov muzej (v ozadju) uničil ogenj, se člani društva rojaka Janeza Puha ne bodo predali TEDNIK - Četrtek, 28. decembra 2000 25 KRONIKA 2000 CERKVENJAK / V SKRBI ZA OKOLJE IN ZDRAVJE Čisfilna naprava in devetletka Cerkvenjak v letu 2000 ni doživljal večjih sprememb, saj so se v tej slovenjegoriški občini odločili za postopen razvoj svojih 15 vasi, v katerih prebiva le dobrih 2000 prebivalcev. Podobno kot v sosednjih občinah so skrbeli za komunal- no infrastrukturo, za svoj drugi občinski praznik pa odpr- li novo čistilno napravo, nekaj novih odsekov asfaltiranih cest ter pločnike v središču občine. Čistilna naprava pomeni za Cerkvenjak konec dolgoletnega onesnaževanja andrenške doli- ne in neposredne bližine pod centrom Cerkvenjaka in Kad- rencev. Se posebej pa so po- nosni, ker so septembra uspeli odpreti vrata devetletki in se tako izogniti težavam, s kate- rim se srečujejo v sosednjih ob- činah. Več načrtov kot letos čaka cerkvenjaško občino naslednje leto. V proračunu z nekaj več kot 300 milijoni prihodkov so zagotovili sredstva za optimal- no obratovanje čistilne napra- ve. Po mnenju občinske uprave je nujna gradnja kanala ob re- gionalki do transformatorja v Cerkvenjaku in priključitev go- spodinjstev na kanalizacijo. Že zdavnaj so si zadali cilj, da uredijo rekreativno-športni center v Andrenški jami. Pri- hodnje leto naj bi dokupili dodatna potrebna zemljišča in izdelali projektno dokumenta- cijo za gradnjo objektov ob že obstoječem igrišču pri cerkve- njaški šoli, saj menijo, da bi lahko smotrneje izkoristili tudi nogometno igrišče pod središ- čem Cerkvenjaka. Župan Jože Kraner je že pred letom pove- dal, da si v Cerkvenjaku priza- devajo razvijati svoje turistične potenciale, zlasti dediščino sto- letij, ki so v tem predelu Sloven- skih goric zapustila neminljive sledi. Veliko starih, še ohranje- nih cimprač bi bilo treba uredi- ti, da bi dopolnjevale ponudbo krajev, kjer se prebivalstvo uk- varja pretežno s slabo donosno kmetijsko proizvodnjo, veliko pa jih na delo hodi v bližnja Le- nart in Maribor. UREDILI BODO OB- ČINSKO ZGRADBO Leto 2001 naj bi v Cerkvenjak prineslo novo podobo občinske zgradbe. Cerkvenjačani želijo urediti tudi svoj kulturni dom, kjer 15 let prirejajo festival na- rodnozabavne glasbe, saj je ta sleherno jesen pretesen za vse ljubitelje domačih viž. Letos je dom že dobil novo kritino. Ob večjih nalogah čaka Cer- kvenjak v prihodnje posodo- bitev nekaterih cest. Skromni občinski proračun ne omogoča uresničitve vsega, kar bi si in si želijo tamkajšnji ljudje, zato bodo postopni razvoj nadaljeva- li tudi v prihodnje. V letu 2001 bodo posodobili 1,5 kilometra makadamskih cest, okoli 3 ki- lometre cest pa nameravajo pre- plastiti. Med nujnejšimi deli za občino in državo, ki naj bi pri- spevala svoj delež, pa je tudi re- konstrukcija vodovoda. Cerkvenjak se ob vseh teža- vah, ki otežujejo zastavljene ci- lje, že sedaj lahko pohvali z uspehi na področju šolstva. Ob- čina je namreč še vedno edina v Slovenskih goricah, ki je le- tošnjega septembra odprla vra- ta devetletke. Sodobno urejena šola, ki jo obiskuje nekaj več kot 200 otrok, je večkrat tudi pro- stor za pripravo različnih prire- ditev, ki jih Cerkvenjačani radi obiskujejo. Tamkajšnji prebivalci so kot drugod po Slovenskih goricah veseli svoje samostojnosti in zglednega sodelovanja z drugi- mi novonastalimi občinami na Lenarškem, s katerimi ohranja- jo tesne vezi in iščejo možnosti sodelovanja z novimi vsebina- mi. Subregija Slovenske gorice in lokalna turistična organiza- cija z istim imenom sta dokaz za to. ak Brez večjih težav v šolstvu - leta 2000 so odprli vrata devetletke Pridobitev Cerkvenjaka v letu 2000 - nova čistilna naprava, ka- tere obratovanje je načrtovano v prihodnjem letu Neokrnjen svet Slovenskih goric V Cerkvenjaku bodo uredili občinsko poslopje in dom kulture SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH / ODLOČNI PRI DOSEGI CILJEV Mmetiisim nagaialo vreme, šolstvu država Sveti Andraž v Slovenskih goricah bo v zgodovino lastne občine zapisal kar nekaj odmevnejših dogodkov z letnico 2000, zagotovo pa več uspehov kot neuspehov, ki so sprem- ljali življenje ljudi v eni najmanjših slovenskih občin. Potem ko so se občani an- draške občine lansko jesen na referendumu izrekli za samop- rispevek za gradnjo šole, so se v letu 2000 pričeli intenzivneje potegovati tudi za državna sred- stva, ki bi jim olajšala gradnjo okoli 500 milijonov vredne na- ložbe. Uspešno ali tudi manj us- pešno, kot so namara nekateri pričakovali, se je andraška gra- dnja na seznamu predvidenih novogradenj v državi znašla na 35. mestu, kar pomeni, da de- narja iz države v to slovenje- goriško občino še ne bo tako kmalu. Vendar v Vitomarcih, središču občine in kraju pred- videne gradnje, ne omahujejo, temveč vztrajajo naprej. Med dogodke leta v občini z dobrimi 1300 prebivalci uvrš- čajo tudi prvi premierski obisk - oktobra jih je obiskal tedanji predsednik vlade dr. Andrej Ba- juk. Da se v krajih, kjer blestijo amaterski gledališčniki, tambu- raši in kulturniki, da dočakati tudi visoko starost, priča tudi konec septembra zabeležen 102. rojstni dan Frančišče Žižek iz Novincev. Letos je gospo Fran- čiško s svojim obiskom počastil tudi dr. Andrej Bajuk s soprogo, še vedno dokaj čilo mamo pa so na njenem domu 30. septembra obiskali tudi številni sorodniki. V OSPREDJU OPRAVLJENEGA DELA CESTE Po poletni suši, ki je v kme- tijstvu občine Sveti Andraž v Slvoenskih goricah povzročila za več kot 70 milijonov tolarjev škode, so se novembra spomni- li novih pridobitev, med kate- rimi so v ospredju posodobitve cest. V letu 2000 jim je uspelo asfaltirati 1,5 kilometra lokal- nih cest in javnih poti v Dr- betincih, Kobošaku in Gibini, prav toliko pa so jih preplastili - nekaj z občinskim, nekaj držav- nim denarjem. Vitomarci so za praznik občine dobili javno raz- svetljavo, ena večjih pridobitev pa je obnovljena Hrgova do- mačija v Vitomarcih, ki naj bi bila v prihodnje namenjena za promocijo občine. Sredstva za njeno obnovo v višini pet mi- lijonov tolarjev sta prispevali ministrstvi za kulturo in za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano. Izmed manjših naložb 17,6 kvadratnih kilometrov ve- like občine velja omeniti tudi 25 novih priključkov na vodovod- no omrežje v Drbetincih, Vito- marcih in Slavšini, uredili pa so tudi mrliško vežico v Vitomar- cih. Posebej veseli so bili prazni- ka občine letos upokojenci, ki so z njim dobili svoje prostore pri župnišču. Andraška občina v letu 2000 ni doživljala večjih premikov na gospodarskem področju, saj je ostala pretežno kmetijska, brez novih, donosnejših gospodar- skih panog. Se naprej se lahko pohvali z nekaterimi uspešni- mi kmetijami, usmerjenimi v pridelavo piščancev in sadja ter vina. V eni najmanjših slovenje- goriških občin se zavedajo krize v kmetijstvu, zato realne mož- nosti preživetja kmetij še vedno iščejo v intenzivnem kmeto- vanju, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in razvoju turiz- ma. A kot povsod drugod vedo, da bodo morali ljudem najprej zagotoviti normalne življenjske razmere. ak Pridobitev leta - obnovljena Hrgova domačija v Vitomarcih 58 Sveti Andraž v Slovenskih goricah ostaja pretežno kmetijska občina, več možnosti ponuja intenzivno kmetovanje V Vitomarcih so uredili mrliško vežico. Foto: Jožef Kocuvan 102 leti stara Frančiška Žižek iz Novincev je še vedno dokaj čila preprosta ženička V letu 2000 je občino obiskal tedanji premier dr. Andrej Bajuk s soprogo 28 Četrtek, 28. decembra 2000 - TEDNIK ŠPORT ROKOMET / 1. A SRL MOŠKI Termo - Velika Nedelia 29:25/15:13/ Rezultati 11. kroga: Termo - Velika Nedelja 29:25 /15:13/, Slovan - Mobitel Prule 67 22:29 /13:14/, Prevent - Celje Pivovarna Lašjo 24:30 /13:15/, Gorenje - Avtomikolič Rudar 32:23 /15:9/, Inles Riko - Dobova 22:20 /11:9/, Trimo Trebnje - Pivka Perutninarstvo 36:22 /20:7/. I.CELJE PIVOVARNA LAŠKO 11 10 1 O 378:245 21 2. MOBITEL PRULE 67 11 8 2 1 324:260 18 3. GORENJE 11 8 1 2 311:271 17 4. PREVENT 11 8 1 2 311:268 17 5. AVTOMIKOLIČ RUDAR 11 6 2 3 300:307 14 6. VELIKA NEDELJA 11 6 0 5 270:285 12 7. TRIMO TREBNJE 11 4 2 5 289:282 10 8. TERMO 11 3 3 5 284:308 9 9. SLOVAN 11 3 2 6 281:326 8 10. INLES RIKO 11 2 0 9 249:310 4 11. DOBOVA 11 O 3 8 271:308 3 12. PIVKA PERUTNINARSTVO 11 O 1 9 266:367 1 termo - velika nedelja 29:25/15:13/ VELIKA NEDELJA: Belšak 2, Mesarec, Tro- fenik 1, Cvetko 5, Potočnjak, Marčen, Bezjak 8, Šoštarič 4, Kokol, Belec, Poje, Okreša, Podpečan, Planine 5. Rokometaši v 1. A slovenski rokometni ligi so srečanje 11. kroga odigrali že v sredo in tako za- ključili prvi del tekmovanja. Rokometaši Velike Nedelje so gostovali v Skof)i Loki. Po zadnjih us- pešnih igrah so si ljubitelji rokometa želeli, da bi njihovi rokometaši ostali neporaženi in tako z odliko zaključili prvi del prvenstva, ob tem pa pozabili, da tudi drugi znajo igrati rokomet in da vedno ne gre vse po željah. V srečanju je bil rezul- tat izenačen do 20. minute. Le dve minuti kasne- je pa so si domači rokometaši priigrali prednost treh zadetkov. Začetek drugega polčasa se ni pričel po željah gostov. Ti so v 31. minuti ostali brez Planinca, ki je do tega trenutka dosegel pet zadetkov. V 41. minu- ti so si domačini priigrali pet zadetkov prednosti in znali to prednost obdržati do konca srečanja. Rokometaši Velike Nedelje so res doživeli po- raz, vendar je potrebno poudariti, da so bili pri- jetno presenečenje prvega dela prvenstva, da so dosegli šest zmag, kar je mogoče več, kot so v Ve- liki Nedelji pričakovali. Vsekakor pa lahko nji- hovo šesto mesto ocenimo kot velik uspeh. novo mesto - žrk ptuj 24:27 /10:13/ ŽRK PTUJ: A. Potočnik, Kelenc, Boj 2, N. Po- točnik 1, Sijanec 15, Bezjak, Majerič 2, Mikulič 2, Molnar, Maračič, Srebrnjak 2, Podvršek 3. Rokometašice ŽRK Ptuj so letošnje leto zaklju- čile z zmago v zaostalem srečanju 1. kroga v No- vem mestu. S tema dvema točkama so se učvrstile na tretjem mestu, kar jim pred drugim delom pr- venstva v 1. B SRL daje zelo dobro izhodišče, saj za prvouvrščenima ekipama Škocjana in Celja za- ostajajo samo dve točki. V Novem mestu praktično ni bilo dileme o zmagovalcu. Samo na začetku so domačinke še nekako držale korak z gostjami, potem pa so pre- vladovale gostje. Končni izid ne pove vsega, saj so Ptujčanke v drugem polčasu vodile že za sedem zadetkom in ves čas kontrolirale potek srečanje. Sobotna večer je minila v znamenju odlične Met- ke Sijanec, ki je dosegla petnajst zadetkov in bila s svojo odlično igro nerešljiva uganka za domače rokometašice. Danilo Klajnšek ODBOJKA / 1. A DRŽAVNA LIGA - ŽENSKE IN MOŠKI Granit - Consulting Brezovica 3:1 1. adol ženske Rezultati IL kroga: Nova KBM Meltal - Elektrologistika Ptuj 3:0, Ljubljana - HIT Nova Gorica 3:2, Formis Bell Miklavž - Kemiplas Koper 1:3, ZM Lju- tomer - Utrip Šempeter 3:0, Ve- nus Frupi Šou - TPV Novo mesto 0:3. 1. NOVA KBM MELTAL 11 11 O 33 2. LJUBLJANA 11 10 1 26 3. KEMIPLAS KOPER 10 8 2 25 4. HIT NOVA GORICA 10 5 5 18 5. UTRIP ŠEMPETER 11 6 5 16 6. ZM LJUTOMER 11 4 7 16 7. TPV NOVO MESTO 11 4 7 11 8. FORMIS BELL MIKLAVŽU 2 9 7 9. VENUS FRUPI ŠOU 11 2 9 6 10. ELEKTROLOGISTIKA 11 1 10 4 nova kbm meltal - elektrologisti- ka 3:0 ELEKTROLOGISTIKA: Horvatova, Matalnova, Mohor- kova, Ivanovičeva, Črešnarjeva, Ornikova, Vindiševa, Jadadiče- va. Odbojkarice ptujske Elektro- logistike so se iz Maribora, kjer so se pomerile z ekipo državnih prvakinj, vrnile poražene. Raz- lika med tema dvema ekipama je velika in bi bilo nespametno, če bi v tem srečanju pričakovale kaj več. Mogoče so v ptujskem taboru računali na kaj več za- radi dejstva, da so Mariborčan- ke imele nekaj težkih tekem. Toda srečanje proti ptujski eki- pi so dobile po petdesetih minu- tah igre. Rezultati nizov: 25:13, 25:18, 25:11. Odbojkaricam iz Ptuja sedaj ne preostane nič drugega, kot da se dobro pripravijo na pre- ostalih osem srečanj in si poi- zkušajo priigrati obstanek med prvoligaškimi ekipami. Prilož- nosti bo še dovolj. 1. adol moški granit- consulting brezovica 3:1 GRANIT: Zorenč, Kavnik, Pivko, Pušnik, Z. Bračko, Rajh, Lampret, M. Bračko, Pipenba- her, Jesenko. V vnaprej odigranem srečanju 1. A državne moške odbojkar- ske lige so odbojkarji bistriš- kega Granita v derbiju ekip iz spodnjega dela prvenstvene raz- predelnice sicer zmagali, vendar veliko težje, kot so pričakovali. Z osvojitvijo vseh treh točk so obstali med prvoligaši, saj sedaj njihova prednost pred predzad- njo ekipo znaša šest točk. Srečanje je bilo zelo dinami- čno, saj so se oboji zavedali pomembnosti zmage. V prvem nizu so gostje presenetili grani- tovce in brez večjih težav dobili igro. Nato so se domači le pre- budili in vse preostale tri igre dobili tesno, še najbolj pa zad- njo, četrto igro, ki so jo dobili po zaslugi razigranega Miša Pa- šnika. Rezultati nizov: 18:25, 25:22,25:21,26:24. Na tem srečanju se je od dresa Granita poslovil Zorenč, saj bo nadaljeval kariero v ruški Tur- bini. Danilo Klajnšek MALI NOGOMET zimska malonogometna liga ormož Rezultati 3. kroga v 1. ligi: Nova Slovenija — Makoter Cven 1:3, Smoki Fištravec — Holermu- os 2:9, Belcont — Vičanci 3:3, Joker Ivanjkovci — Makoter Cven 1:10, RTV Kupčič — Pušenci 1:5, Joker Ivanjkovci - Gostišče Grivec 3:0 b.b. Vrstni red: Makoter Cven 9, Holermuos 7, RTV Kupčič 6, Mladost Miklavž 6, Vičanci 5, Pušenci 4, Belcont 4, Joker Ivanjkovci 4, Nova Slovenija 3, Smoki Fištravec O, Gostišče Grivec 0. Rezultati 3. kroga v 2. ligi: Vičanci ml. — Av- toprevozništvo Novak 4:3, TSO Ormož — Trs- ničarstvo Žiher 4:3, Litmerk — Cvetkovci 2:4, Kog — Podgorci 4:3, Borec — Mladost Miklavž II 4:2, Zadnja šansa — Pušenci vet. 1:5, Borec — Vičanci ml. 2:5. Vrstni red: Vičanci ml. 9, Trsničarstvo Žiher 9, Pušenci vet. 7, Kog 7, Mladost Miklavž II 6, Cve- tkovci 6, Litmerk 3, Podgorci 3, Borec 3, TSO Ormož 3, Zadnja šansa 3, Avtoprevozništvo No- vak 0. Uroš Krstič občinska liga videm Rezultati 3. kroga 24. 12.: NK Tržeč čl. - NK Videm - ml. 1:2, KMN Majolka - NK Leskovec ml. 12:4, NK Leskovec čl. - ŠD Majski Vrh 1:10, ŠD Zg. Pristava - NK Videm čl. 3:5, Šturmovec - ŠD Pobrežje 2:2, ŠD Lancova vas - NK Tržeč kad.7:6. 1. KMN Majolka 3 3 0 0 31:7 9 2. ŠD Pobrežje 3 2 10 14:7 7 3. ŠD Lancova vas 3 2 O 1 15:12 6 4. NK Videm-čl. 3 2 0 1 14:11 6 5. ŠD Majski vrh 3 2 O 1 14:14 6 6. NK Videm - ml. 3 2 0 1 8:9 6 7. NK Leskovec - mL 3 2 O 1 12:14 6 8. Šturmovec 3 111 12:8 4 9. ŠD Zg. Pristava 3 1 O 2 10:15 3 10. NK Tržeč-ČL 3 0 0 3 1:8 O II.NKTržec-kad. 3 0 0 3 10:20 O 12. NK Leskovec-čl. 3 0 0 3 6:22 O Darko LAH ŠPORTNE NOVICE KIKBOKS/NadjaŠibila zmagala na Hrvaškem člani kluba borilnih veščin Ptuj nadaljujejo uspešne nasto- pe. Tokrat so nastopili v hrvaški Kutini, kjer je na božičnem tur- nirju v kikboksu nastopilo več kot 300 tekmovalcev. Najbolje se je odrezala Nadja Šibila, ki je v kategoriji do 65 kilogramov brez težav osvojila prvo mesto. Sandi Kolednik je nastopil do 63 kilogramov ter med mladin- ci osvojil tretje mesto. Oba sta nastopila v disciplini light kon- takt. Danilo Klajnšek KIKBOKS/Novi državni prvaki v Mariboru je potekalo dr- žavno prvenstvo v kikboksu v disciplini polni kontakt. Rezul- tati: članice: do 56 kg: 1. Ma- teja Erlač, KBV Ptuj; člani: do 63,5 kg: Danilo Korotaj, KBV Ormož - Vladimir Ilinkovič, KK Novo mesto 3:0; do 71 kg: Dejan Zavec, KBV Ptuj - Mar- ko Zidarič, KBV Ormož 3:0; do 75 kg: Andrej Leš, ŽŠD Mari- bor - Mitja Štruc, ŽŠD Maribor 3:0; do 86 kg: David Nagode KBV Vrhnika - Vlatko Nikolov, ŽŠD Ptuj 2:1; do 91 kg: Marko Pečovnik, ŽŠD Maribor; nad 91 kg: Toni Turk, KK Novo mesto - Igor Rašič ŽŠD Mari- bor 2:1. Danilo Klajnšek KOŠARKA/ Najboliši učenci OŠ Olge Meglii športni zavod Ptuj je izvedel medobčinsko prvenstvo v ko- šarki za učence sedmih in os- mih razredov osnovnih šol. Po pričakovanjih so slavili učenci OŠ Olge Meglic, ki so v finalu premagali vrstnike z OŠ Mladi- ka. Rezultati predtekmovanja - skupina A: Breg - Cirkovce 52:9, Dornava - Kidričevo 33:22, Breg - Kidričevo 32:22, Dornava - Cirkovce 43:16; sku- pina B: Majšperk - Gorišnica 26:33, Mladika - Olga Meglic 31:33, Gorišnica - Mladika 32:44, Majšperk - Olga Meglic 45:55; finalna skupina: Breg - Olga Meglic 42:48, Mladika : Dornava 51:27; za 3. mesto: Breg - Dornava 52:29; za 1. mesto: Olga Meglic - Mladika 55:47. Danilo Klajnšek PLANINSKI KOTIČEK Po poti Ivana Potrta in Matija Murka Ptujsko planinsko društvo in skupina pobudnikov Zreli vedež sta v sodelovanju z mestno občino Ptuj pripravila posebno presenečenje za preskok v novo tisočle- tje. Vabimo vas, da se nam pridružite na otvoritvi Ptujske kulturne poti v spomin in počastitev dveh naših velikih rojakov: Ivana Potrča in IVlatija Murka. Ker se je Ivan Potrč rodil 1. januarja 1913, smo se odločili, da določimo za pohod 2. ja- nuar. Zbrali se bomo ob 9. uri pred knjižnico Ivana Potrča na Prešernovi 33, od koder bomo skupaj krenili proti Panorami po poti Potrče- vega otroštva do njegove domačije na Štukih. Tam se bomo malo ustavili, se ogreli, nato pa nadaljevali pot med opuščenimi nasadi do Šir- čevega stoka in Herbersteinove domačije. Od tu dalje se nam odpre svet Matije Murka, ki je zatrdil, da )e na Placarskem vrhu najlepša raz- gledna točka, kar jih je poznal. Njegova pr\a pot od doma do hiše učenosti v mestu ga je vo- dila preko vrha, kjer se je vsakdan znova nau- žil lepot teh krajev. Pohodniki se bomo spustili do križišča pro- ti Drstelji in obiskali Murkovo rojstno hišo, nato pa zaključili pot pri Lackovi turistični kmetiji. Od tu se boste lahko vrnili proii me- stu počasi peš, kadar boste želeli. Želimo si, da bi skupaj z nami doživeli na tej naši novi skupni poti veliko lepega, predvsem pa da bi po novoletnih napornih dneh na pot nabrali novih moči za delo v novem letu. To je tudi naša voščilnica za novo tisočletje. Da ne boste ostali na poti praznih rok, smo vam pripravili pohodniške kartončke, spomin- ske žige in okrepitev na poti. Vse bo brezplač- no, vi morate prinesli samo dobro voljo in lepe misli. Velja? Se vidimo. Pričakujemo vas! V.D. TEDNIKOVA ANKETA / TEDNIKOVA ANKETA Novoletne želje ptujskih lepotU Ana Šerona , Gordana Ogrizek, Alenka Vindiš, Maja Žunkovič, Natalija Jelušič, Manja Gojkovič Ana Šerona: "Želim si, da bi uspešno opravila maturo, da bi se mi zgodile velike stvari, da bi potovala po svetu in da bi spoz- nala čim več ljudi. O študiju se še nisem odločila, verjetno bo to nekaj v smeri biologije." Manja Gojkovič: "Moja želja je, da bi bili vsi ljudje srečni in da bi uspela v svojem poslu." Maja Žunkovič: "V prvi vrsti si želim, da bi uspešno opravila maturo in da bi se lahko vpisala na želeni študij." Adelina Bombek: "Želja imam veliko, večina naj ostane skrita. Največja pa je, da mi bo- žiček prinese nov zob, ker sem ga izgubila. Želim si tudi večno mladost." Gordana Ogrizek: "Želim si samo veliko sreče in zdravja za mojo mlado družino." Mihaela Kukovec: "Moje želje za leto 2001 so polne ambi- cij, upam, da se mi bodo uresni- čile." Alenka Vindiš: "Ker sem se začela ukvarjati z različnimi humanitarnimi dajavnostmi, še posebej s projektom "Za boljši svet", je moja želja, da bi ljudi čim bolj osvestili s sporočili lju- bezni, miru, strpnosti, pozitiv- nem sporazumevanju, ker tega danes primanjkuje." Natalija Jelušič: "Želim si kar se da veliko zvezd na nebu; za vsako zvezdo naj se izpolni ena želja." Darja Koren: "Moja največja želja je uspešno končati študij. Ob tem pa želim uspešno nas- topati na manekenskih odrih in se ukvarjati z organizacijo mo- dnih revij." Nina Škerlak: "Predvsem si želim veliko notranje sreče, za- dovoljstva in miru ter da bi pri delu, ki ga opravljam v letu 2001, bila še boljša in uspešnej- ša. Vsem ljudem pa želim miru in naj se jim izpolnijo tudi naj- bolj skrite želje." Antonia Novak: "Veselim se vseh dosežkov, ki sem jih dose- gla v tem letu. Vsem, ki so mi pomagali, se najtopleje zahval- jujem. V novem letu si želim, da bi se mi uresničili zastavlje- ni cilji, da bi uspela na poti, ki sem si jo izbrala, ter da bi bilo v tem letu več iskrenih in pošte- nih ljudi." Tekst: MG Fotografije: Črtomir Goznik Adelina Bombek, Darja Koren, Mihaela Kukovec, Niva Škerlak, Antonia Novak ORMOŽ / PREDSTAVILI SO MUSKATNO PENIMO: X mehuriki v novo leto Letošnja peneča novost na vinskem trgu prihaja iz kleti Je- ruzalem Ormož. Namenjena je vsem izbranim okusom, še posebej pa ženskam. Čudovit okus in aromo daje penini muškat otonel in jo dela enkratno. Muškat ni sorta, ki bi bila ti- pična za penine. Smeli korak v novo je bila zamisel enologa Danila Snajderja in je v kra- tkem času naletela na izjemno dober odziv, saj je penina na začetku reklamne kampanje že razprodana. Muškatna penina je izdelana po metodi z večmesečnim na- ravnim zorenjem, imenovani charmat. Penina je polsuha, zato se poda kot aperitiv in izjemno dobro dopolnjuje nekatere sla- dice. Kletarji priporočajo, da jo ponudimo ohlajeno na 8 stopinj Celzija. Ljubitelji penin pravi- jo, da je primerna za vsak dan in vsako priložnost, najbolj men- da prija pri zajtrku, za posebne užitke pa zraven priporočajo še sveže rdeče jagode. Slovenski potrošniki na tovrstne običaje še niso navajeni, saj popijejo ne- kajkrat manj penine kot drugi evropski narodi, le pol litra let- no na osebo. Muškatne penine so v ormo- ški kleti pridelali 13.000 ste- klenic in so pošle v trenutku. Seveda so s prodajo zelo zadovo- ljni in so se odločili, da do maja pridelajo še eno serijo penine, ki bi lahko postala nova uspeš- nica kleti Jeruzalem Ormož. vili V teh dneh je ob praznovanju 110. obletnice rojstva agronoma Iva Zupaniča potekal na Kme- tijskem zavodu Maribor turnir pod nazivom Laški rizling - po- nos vinorodne dežele Podravje. Ocenjevanje je izvajala komisija priznanih slovenskih enologov pod predsedstvom Antona Vo- dovnika. Sodelovalo je 67 vzor- cev različnih letnikov in raznih trgatev. Najstarejši je bil iz leta 1958, najmlajši pa letošnji. Vina so bila razdeljena v pet skupin - suha, polsuha, polsladka, slad- ka in arhivska. Klet Jeruzalem Ormož je bila zmagovalec kar dvakrat. Ponaša se z najboljšim arhivskim vinom - laški rizling, jagodni izbor 1993. Najbolje ocenjeno sladko vino je bil laški rizling, ledeno vino 1999, ki je bil hkrati tudi skupni zmagova- lec turnirja. Muškatna penina se je pridružila dvema že znanima peninama iz ormoške kleti ORMOŽ / SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI Podelili najvišla priznanja obilne v torek je bila v grajskih prostorih svečana podelitev občinskih priznanj za leto 2000, ki jih je v imenu ob- čine podelil župan Vili IVofenik. ^ Po odločitvi občinskega sveta so zlato plaketo podelili Pieru Marii Francesconiu, generalnemu direktorju Carrere Optyl Ormož. Srebrno plaketo je prejela Zofka Skoršič, višja me- dicinska sestra. Bronasto plaketo pa je prejela osnovna šola Stanka Vraza Ormož. Na podelitvi je za kulturni program poskrbel kvartet Akord iz Celja, ki je nastopil tudi na osrednji počastitvi dneva samo- stojnosti, ki je potekala v torek zvečer v ormoškem domu kul' ture. 1 OSEBNA KRONIKA Poroke - Ptuj: Franc Brod- njak, Veliki Vrh 87, in Cve- tka Mulec, Stantetova ul. 10, Maribor; Mitja Kosi in Jelka Vaupotič, Orcšjc 103, PlU|. Umrli so: Jakob vSvenšek, Velika Varnica 127, rojen 1943, umrl 11. decembra 2000; Stanko Lazar, Turški Vrh 76, rojen 1933, umrl 13. decembra 2000; Terezija Serdinšek, rojena Topolo- vec, Gabrnik 61/a, rojena 1926, umrla 15. decembra 2000; Marija Zelenik, ro- jena Verlak, Nova vas pri Markovcih 96, rojena 1909, umrla 15. decembra 2000; Ivan Jurgec, VošnJakova ul. 1, Ptuj, rojen 1940, umrl 16. decembra 2000; Franc Šacer, Placerovci 15, rojena 1948, umrl 16. decembra 2000; Bara Vodušek, rojena Fer- čec, Sela 10/c, rojena 1919, umrla 17. decembra 2000; Antonija Hojnik, rojena Rojko, Čagona 57, rojena 1919, umrla 17. decembra 2000; Terezija Štumberger, rojena Vuzem, Potrčeva c. 46, Ptuj, rojena 1914, umrla 16. decembra 2000; Franc Golob, Dornava 52, rojen 1951, umrl 17. decembra 2000; Amalija Terezija Ha- bjanič, rojena Zorjan, Hum pri Ormožu 67, rojena 1931, umrla 14. decembra 2000; Ana Lačen, rojena Žampa, Aškerčeva ul. 7, rojena 1925, umrla 17. decembra 2000; Oto Horst Fluher, Jadranska ul. 15, Ptuj, rojen 1942, umrl 16. decembra 2000; Marija Plajnšek, rojena Simenko, Pobrežje 80, rojena 1908, umrla 17. decembra 2000. ČRNA kronika; OSKRBELI SO SE S PIJAČO v času med 16. in 19. decem- brom so neznani storilci vlomili v vikend v Ritmerku. Iz kleti so iz sodov izčrpali 12001 vina ter od- nesli pretočno črpalko za vino, 30 m PVC cevi, filter za filtriranje vina, vrtno kosilnico, nahrbtno motorno škropilnico, kosilnico na silk, mlin za grozdje in gre- lec za vino ter tri električne ra- diatorje in barvni TV sprejemnik starejše izvedbe. S tem so las- tnika B.M. oškodovali za okoli 600.000 SIT VLOM V ŠPORTNI ZABOJNIK Neznani storilec je med 18. in 19. decembrom vlomil v dva zabojnika na športno-rekreacijskem centru Polena v Lenartu. Iz notranjosti je odnesel kosilnico samohod- ko, koso za kosilnico in košem za travo, šest nogometnih žog, dva koluta plastične cevi za vodo, osem kartonov pralnega praška in škarje za rezanje žive meje. S tem je Nogometni klub Lenart oškodoval za okoli 1.500.000 SIT KOLESAR POŠKODOVAN 22. decembra ob 1.20 uri se je zgodila prometna nesreča v naselju Žabjak, ko je voznik ko- lesa R.R., star 29 let, iz Žabjaka vozil po lokalni cesti v smeri Ki- carja. V križišču je zavijal levo in pri tem zapeljal izven voziš- ča v obcestni jarek, kjer je pa- del naprej čez kolo, nato pa z glavo udaril v gramozno banki- no in tam obležal. Pri tem se je poškodoval in bil z reševal- nim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico. Kulturni križemkražem PTUJ * Nocoj, 28. de- cembra, ob 19. uri bo v vi- teški dvorani gradu koncert komornega godalnega or- kestra Amadeus s solisti Rastislavom Denisyukom (viola) in Janezom Kopše- tom (trobenta), ki mu dirigi- ra Štefan Garkov. Nastopili bodo s popularnimi deli iz klasične literature. Koncert je omogočilo podjetje Ta- lum, zato vstopnine ni. ORMOŽ * Danes, 28. de- cembra, ob 19. uri bo v športni dvorani osnovne šole Ormož na Hardeku tradicionalni 23. novoletni koncert pihalnega orkestra Ormož. Izvajali bodo pov- sem nov zabavni program, prvič pa bo z orkestrom nastopila pevka zabavne glasbe Katja Oserban. So- delovale bodo tudi velike in male mažorete ter plesalke plesnega centra Mambo. MARKOVCI * V soboto, 30. decembra, ob 18. uri bo v cerkvi sv. Marka bo- žični koncert, na katerem bodo nastopili otroški pev- ski zbor Zvonček, vokalna skupina Kor, mešani cer- kveni zbor sv. Marka in go- dalni kvartet. KINO PTUJ * Do sobote je ob 18. in 20. uri na spore- du film Grinch. Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes bo oblačno s padavina- mi. Meja sneženja se bo čez dan spustila do višine okoli 600 m. Popoldne bodo padavine oslabele in zvečer ponehale. Temperature bodo od O do 4, na Primorskem okoli 9 stopinj C. Obeti v petek in soboto bo pretežno oblačno, občasno bodo še pada- vine, v notranjosti Slovenije kot rahel sneg. Padavin ne bo veliko. Hladneje bo, na Primorskem bo še pihala zmerna burja.