Leto \% iiev. §3. Celle, četrtek is. mala 19M. PriMn ilitiii i ptnM. Nap«Aaln«. Zt JnflOiltTljo: metetno 7 Din, letno 84 Din. Zi iBOSCfflltrot letnp 240 Din. *••••¦!«*«¦ itovllka I Din« Ishala v tor«K, tetrtek in goboio. lUtfakoIJa in npratai StroiinaBtrjtTi ullci 1, prltl. Tel.65.-Ra&p.-C.*tvodi 10.666.^ O|la»lp«ttalMM caulk«. «> V Radi prazitika w č«trt«k n« Isld« sobotna AUvflka. Naše razmerje napram Avstriji. (Iz govora posl. dr. Pivka v skupščini.) V pondeljek se je v skupščini vr- šila razprava o ratifikaciji trgovinske pogodbe z Avstrijo, v teku katere se je (X'iitalo vladi, da omalovažuje narodno skupščino in da postopa pristransko. Poslanec dr. Šumenkovic pa je zlasti kritiziral jugoslovensko gospodarsko pofitiiko, češ, da obstoji v glavnem v veri na božjo pomoc. Mi nimamo, je dejal omenjeni poslanec, nikake trdne gospodarske politik«, ampak samo pro- simo Boga, da bi nam dal dobro le- tino. Za besedo se je na to oglasil nas poslanec dr. Pivko, ki je v uvodu svo-' jega govora naglasal, da je vsem sjiiho, da je prišlo do redne pogodbe z Av- strijo in da se s to državo nahajaino na potu stabiliziranja odnošajev. Med nanii ni nobenega, je trdil, ki bi ne go- jil iskrenih custev do Avstrije, in ki ne bi želel, da se ta država uredi in. razvija v gospodarskem in vsakem drugem pogtedu. Želeti bi morali, da se pozabi na preteklost. Klub SDS si prifcadeva, da se ustvarijo najboljsi. sosedni odnošaji z vsemi državami, po- sebno pa z Avstrijo, s katero je bil ve- liik del nasega ozemlja v stoletni stalni politični in gospodarski zvezi. Gospo- darske prilike Severnin krajev naše države zahtevajo, da se rai naši odno- šaji tako uredijo, da postanejo boljsi, da postanemo prijatelji. Govornik je nadalje izjavil, da v naši državi ni nobenega koscka zem- lje, na katerega bi mogla reflektirati Avstrija. Zaano dejstvo^ pa je, kako postopa jo posamezne države z naciijo- nalniimi manjšinanii in kako to kvari dobre odnošaje med narodi. Dr. Pivko je ugotovil, da Avstrija glede na našo narodno manjšino na Koroskem ne stori ničesar, da bi pridobila nase pri- jateljstvo. Avstrija danes ne bi smela vee nadaljevati politike denaciijonali- zacije, ki se je v prejšnjem cesarstvu vodila napram nasemu elementu na Koroškem. Avstrija bi se iz rezultata svetovne vojne mogla naučiti vsaj to, da 12 milijonov Jugostovenov ne mo- re izgubiti imteresa za to, kako žive naši ljudje v Avstriji in kaksne so raz- mere njihovega kulturnega življenja. Govornik se je dotaknil iizjave, ki jo je bivši prosvetni minister Sv. Pribiceviö podal lansko leto g. Rameku. Šolstvo našega nairoda v Avstriiji je sramoten žig; ne moremo pozabiti postopanja Avstrije z nasim elementom na Koro- skem, niti) sedaj, ko skl'epamo z Av- strijo trgovinsko pogodbo. Avstrija bi po svoji inicijttivi to rano mogla lah- ko izlečitii. Dr. Pivko je obsirno govoril o akciji, ki se je začela lani, da se na- rodne nianjsine dogovore med seboj za anketo, da bi se na ta nacin dosegel nekak sporaziun na podlagi recipro- citete. Navajal je besede dr. Krafta in pisanje nem&kih listov. Lojalni ponud- bi se je treba lojalno odzvati, vendar pa je položaj nasih kompaktno živečili rojakov na Koroškem radi terorja po- polnoma drugačen kakor je podožaj raztresenili Nemcev v naši državi. Trgovinska pogodba z Avstrijo pokazuje, da se je sestavila s trudom. Splosne odredbe v tej pogodbi so do- bre. S tehiiicne strani je ta pogodba najboJjea, kar j*h je dostej skfenila na- ša država. Nismo se pa mogli uveriti, je zatrjeval dr. Pivko, da je ta pogod- ba s stvarnega stališca res koriistna za našo državo. Vsi iiaši gospodarski krogi trdijo, da smo dali velike in pre- velike koncesije avstrijski industriji na škodo naše industrije z namenom, da dobimo koncesije za poljedelstvo. Po- Tjedelske koncesije pa se prakticno ne bodo izvedle. S posameznimi postav- kanii, ki govore o koncesrjah Avstriji, je dokazoval govornik, da je pogodba s stališča zašcite važnih panog naše domace industrije opasna in neugod- na. Omenjal je posebno točke, ki se ti- čejo izvom nasih goved in drugih do- mačih živali in vina, ter je pokazal, kako je pogodbena carina vplivala na zel'ezo in železne produkte ter na našo železno industrijo, od katere je odvis- na eksistenca tisočev delavcev v ljub- ljanski in mariborski oblasti. Nato je citiral predstavko trgovinske zbornice v Ljubljani in škodo, ki jo ima naša industrija zabojev in lesene embalaže radi koncesij, ki so se dale Avstriiji ter izpregovo'ril' o davku na poslovni pro- met, s katerim se Avstriji nudijo zopet mnoge koncesije. Koncem svojega govora je doka- zoval, kako se Avstrija trudi, da povz- digne svojo agrarno produkcijo in da se emancipiira od našega poljedelstva. Naš princip naj bo torej, da se vsaj v isti meri emancipiramo od avstrijske industrije, kolikor se hoce Avstrija emancipirati od! našega poljedektva. Drugi princip pa naj bo, da iščemo in najdemo za naše agrarne produkte v vecji meri konzumento drugod. Mnoga vprašanja. katera je bilo resKi v smislu senžermenske pogodbe, v tej pogodbi nifio bila likvidirajia in ravno radi ten vprašanj, ki so škod- Tjiva za interese nase države, je izja- vil govornik, klub samostojnith demo- kratov ne more glasovati za to po- godbo. Politika, p VEČNA KRIZA V VLADI V političnih krogih prevladuje vse bolj in bolj ninenje, da je starišče Uziino- vičeve vlade omajano z nastopom viad- ne krize v najbKžjih dneh. Spor med radikali in radicevci se je še bolj po- ostril. 0 priliki debate o korupcijskih aferah bo gksoval radicevski klub naj- brže z opozicijo proti radikalom. V ra- dikalskih vrstah vlada radi tega veti- ka napetost in skrb. Mnogi radikali so mnenja, da je bolje, če demisijonira vladä še pred razpravo o korupcijskih aferah. — Beograjska »Politika« ob- javlja čianek, v katerem pravi, da Ra- dic sißtematski rusi danažnjo situaci- jo, da doseže svoj končni cilj: stalno nisenje vsieh vM tya. boljseviiziiranje zpnalje. CeLemu svetu je jasno, da Ra- dic hodi to pot, samo ni to jasno opo- ziciji. KdorkoJi bo z Radicem napravil sporazum, bo prevarjen. Edina mož- nost, da se situacija takoj uresnici, je v voliitvah. p NASA NOTA V SOFIJIIZRO- ČENA. Iz ministrstva za notranje stvari se javlja, da je bila v pondeljek izročena Bolgarski nota povodom na- pada v Strumici. Pravijo, da je pok za odgovor zelo kratek in da je nota pi- sana v ostrejsem tonu. Naiša vlada za- hteva od Bolgarske, da takoj razžene vse komitaške organizacije in da pre- pove vse liste makedonstvujuščih, ki izhajajo v Sofiji. p STAVKA NA ANGLEŠKEM. Kakor se zdi, se bodo v kratkein zopet prLcela pogajanja med Jastniki rudni- kov in rudarji strokovnih organizacij. Ako ne bi prislo do direktnega spo- razuma, bi se z obojestranskim pri- stankoni doFocilo razsodišče, čigar od- ločitev bi bila obvezna. S to odlocitvijo bi se odstranil vzrok splošne stavke ter obenem varoval prestiz vlade in strokovnih organizacij. Zastopnik vla- de je ujavit novmarjem: Brez preti- mnega optimizma menim, da smo do- speli do preokreta v polozaju. Povsod se opaia gibanje za vzpostavitev dela. Število dnevnih vlakov je ob izbruhu stavke znašalo 849, v pondeljek pa 5830. Sodnik vrhovnega sodišča je iz- javil, da je bLLa proglasitev fipfosae stavke proti postavi in da nihče, ki je pozhal k stavki ali ki se je udeležil stavke, ne bo deležen zaščite zakona iz 1. 1906. glede induatrijalnih kon- fliktov. — Iz statistike je razvidno, da stavka 840.543 rudarjev, 454.924 že- lezničarjev, 397.126 transportnih de-( lavcev, 153.932 delavcev v tvornicaK železa in jekla, 349.658 stavbnih de- lavcev in 167.665 tiskarjev. Celjska kronika. c REDNI SESTANKI ClANOV KRAJEVNE ORGANIZACIJE SDS V CELJU, ki se začenjajo vsako sredo ob 20. uri, so zadnji čas tako dobro ob- iekani, da je klubova soba v Celjskem domu že premajhna. Zato bodo ti se- stamki od srede dne 12. t. m. naprej vedno v mali dvorani Celjskega doma. Članstvo se živahno udeležuje debate in re&ujejo se važna politicna, kultur- na, gospodarska ter organizatorična vprasania. Zeto dobro dbiskani so lu- di redni sesfanki organizarije za celj- sko oJcolko, ki se vrsijo vsak oetrtek menjaje po raznih okoliših. c IZLET ČLANOV SDS CBLJE- OKOLICA. V četrtek dne 13. maja po- poMne priredi kraj. organizacija SDS Gelje okolica izlet v Trnovlje. Zbira- lisoe ob 2. popoldne pred gostilno Wil- son v Gaberju. Odbor poziva članstvo, da se izlet a udefeži v kolikor mogoče velikem številu. Vabijo se tudi somii- ljeniki mestne organizacije. »VODNIKOVA DRUŽBA« prav lepo napreduje. Tekom zadnjega ted- na je naraislo števUo članov za okroglo tisoč. Danes šteje družba že 7000 čla- nov. Naj ne bo med poverjeniki nobe- nega brezbrižnika, naj smatra vsak za svojo sveto dolžnost, da nabere čimveč članov. Naj ne bo nobenega rodoljuba, nobene narodne rodbine in nobene ro- \JEm. Lilek. Zgodovinski opis Slovensko Štajerske in Frekmurja. (Spisal prof. dr. Fran Kovačič.) (Dalje.) Prof. dr. Kovacič je prvi sloven- ski pisatelj, ki je precej s kritičnim ocesom presodil zrinsko-frankopansko zaroto in vstajo leta 1670. On pise: »Zrinski je bit pač dober vojak, ali slab diplomat in politik«. K temu bi dodal, da je bil tudi slab strateg. Dalje piše: »Tattenbach je imel izprva prav tehtne pomisleke. A Zrinski ga je v svojem naivnem optimizmu zagotav- Ijal, da bo dovolj denarja in vsega dru- gega. Zrinski je vse svoje nade stavil na francoskega kralja Ludovika XIV. in na Turcijo. Ludovik je Zrinskega z lepimi besedami zagotavljal svojega prijateljstva, a ostalo je le pri besedah . . . Prvi polom so zarotniiki dozweti pri visoki porti (ker je bil veliki vezir od Avstrije podkupljen. Lk.). Vsa za- rota je bila nesrečno zasnovana in še bolj nesrecno končana. Zrinski je imel v Medjimurju kakih 8000 vojakov. Ko je padla njegova glava, so ti vojaki ne- kaj prestopili v cesarsko vojsko, nekaj se razDršifi ter se klatili okoli. beracili. kradli in ropali«. Zrinskega vojska, se- stavljena od njegovih kmeckih detičev in možakov od 14. do 50. leta, po sod- bi cesarja Leopolda »tumultuario mi- lite, so nur in Reiterei und Räubern besteht«, se ni razpršida še le, ko je glava Zrinskega padta — to je bilo 30. aprila 1671 — ampak že 13. aprila 1670, ko se je general Spankau, povelj- nifc cesarske vojske, pokazal v Medji- murju. Njegovo, porocilo vojnemu sve- tu z dne 14. aprila se- glasi, »dass der Herr Graff von Serin und Frangepa- ni, sobald sie vernomben, dass ich in der Insef angelangt, das Fussvolk zu- rückgelassen und mit der Reuiterei und Dragonern allein in sollen Drab forangegangen, sie beide sich dannach heimlich bei der Nacht davonge- macht«. Ce so Zrinskega vojaki v na- sih slovenskih krajih kradli in ropali; ce so oni in turška pomozna vojska imeli nal'og, vse uniciti in ubiti, kar ne bi z banom držalo; če je ban Peter sam kanil provaliti v Stajersko in Kranjsko in vse pobtoi in požgati, kar se mu ne bi podložilo, kakor so to ja- vili kranjski stanovi vojnemu svetu v Graden; ce je P. Zrinski hotel nase kraje spraviti pod Tutrško, proti kate- ri so se naši ljudje poprej zmirom ta- ko odlocno branifi: kakšen razlog ima- mo potem mi Slovenes, da slavimo Pe- tra Zrinskega in njegovega svaka Franjft Frankopana, ravnatelja vistaje, kot boritelja za narodno osvobojenje, in imenujemo naše ulice v njihovo ča- šcenje po njihoviih iraenih? In Srbi? Ni-li bid njim Turčin od biitke na Kosovem polju zakleti du&- manin? In zdaj sfavijo s Hrvaiti kot narodne velikane one, kateri so hoteli zopet spraviti pod turško kopito Srbe, ki so pobegli iz Turske na Hrvasko in v Vojaško krajino; slavijo Frankopar na, ki je v svojem prvem zaslišanju iz- povedal: der Graf von Zrin (habe) ei- nen Brief vom Bassa zu Canischa an di© Wallachen verlangt .... (dieser) aber vermaint, es sei dein Graffen von Zrin an diesem losen Gesinde! nichts gelegen (R. p. 294); slavijo tudi Zrin- skega, ki jih je slicno opsoval v svoji izpovedi 2. maja 1670: »da je zdaj otok (Medjiniurje) izpostavljen ropanju Vlahov in Graničarjev sumnfive vred- Hostie In Hrvati? Kaka je to dosled- nost, slaviti bana Nikolo I. Zrinskega, ki je teta 1566. pred Sigetom umri ju- naške snirtr, braneč to utrdbo proti Turkom, potem pa slavHi obenein ba- na Petra Zrinskega kot hrabrega ju- naka v borbi proti Tttröinu in kot tur- škega zaveznika? Kaka je to dosled- nost, obzalovati, da Zrinski ni uspel, da postane knez Hrvatske in Slavoni- je pod tursko oblastjo, a z druge stra- ni proslavljati osvobojenje Skvonvje od Turske 1. 1687.? Kaka je to bila do- slednost na strani Hrvatov, slaviti z ene strani vstajo Zrinskega proti Av- striji, a V svetovni vojni se boriiti besno za istec Avstrijo proti) Rusom in Srbom? Ali Hrvati ne berejo, kako so sodili istodobniki o Zriinskem in Frankopa- nu, n. pr. Louis XIV., francoska, itar lijanska in turška diplomacija? Ali se nie ne brigajo za sodbo o Zrinskem, Frankopanu in Katarini v zgodovin- skih knjigah novejšiih inozemskih zgo- dovinarjev? 0 Katarini, soprogi banal Petra, ki je bila. pram povzročMjica1 Zrinsko-frankopanske vstaje, in ki jo je Tresic-Paviöic postavil za junakinjo v tragediji »Katarina Zrinska«, piše dr. Adam Wolf v knjigi »Fürst Lob- kowiiz«: »Na njenih posestvih so se bali okrutne in trde gospodinje. Leta 1658. je držala nekega zupnoika dve feti vklenjenega na rokah in Eogah. Župnik je vsled tega umrl in jo pokli- cal pred božji sod.« V knjiigi »Oester- reichs Hort« beremo v I. zv. na str. 178: »Katarina Zrinska je baje znc- rela. Pogledom na to, da je tri sebi ta- ko bJizu stoječe osebe (soproga Petra, brata Franja in lubimca Tattenbacha) spravila pod sekiro, je ta vest verjetoa. V življenju te brezvestne žene iscemo zastonj pomiTljivih ertic. Z gnusam in studom se odvračamo od nje. Pravza- prav je tiebalo njo obglaviti, pa ne e Ä __________ .NOVA DOBA«___________________-----------------------------------------6tcv 53 StfMjg. _______——__—-—————— doljubne htte, ki bi ne bila član »Vod- nikov« druibec c OPOZARJAMO NA DANAŠ- NJI PODLISTEK, v katorem učeiii pwec odgrinja čisto norp stran snajt- ja in iivljenja Zrinskega in Franko- pana in ugotavlja njim ponien za ju- , gostovenstvo. v c POPRAVLJAMO. V zadnjem podlistku »Zgodovinski opüs . . .« ste se nam vrinili dve moteči pogreski: Na drugi strani v prvem stolfocu oeina vrsta odspod se naj imeniKJe kraj Bag (Carlopago) in ne — Baj. A v drugem stolbcu na isti strani v deveti mti mo- ra biti »Zagreb še v Slavoniji in ae — it v Slavoniji«. c DOBRO, DA SE SP0MNIM01 Pred nekaj leti Je vsled prizadevanja nekaterih slovenskih trgovcev v Celju morale »Slovensko trgovsko drustvo v Celju« postal samo »Trgovsko dru- Üvo v Cetju«. Voditelji tega častitlji- vega drustva. ki je imelo veHke zaslu- ge za strokovno in narpdno vzgojo in organizacijo, se v Avstriji naziva »slo- venako« nieo sramovali, ne ball. Nekaj let po osvobojenju pa je moralo odpa- sti irae slovensko, reklo se nam je, da zato, da se omogoci vstop tudi nemsko- mistečim trgovcem v Celju. Teiko smo tedaj to zainolčali, ali pozabili niamol Pred nedavnimi dnevi pa je zboroval v Celju zbor trg. pomočnikov, ki so se sestali v znamenju boja za 8-umi de- lavnik in v znamenju neke tipicne dvo- jezične enakopravnosti kakor da smo nekje drugje, pa ne v Celju, kjer mora zaxadi slovenskifa odjematoev vsak tr- govski pomocnik in menda tudi vsak trgovec znati slovensko, danes vendar nič nianj kakor za časa »ljubljene Av- sirije«. Na tern zboru je neki gospod pomocnik neke celjske trgovske firme na uljudno povabilo za pristop k one- mu samo »Trgovskemu društvu v Ce- lju * javno reagiral, da je drustvo pre- vec" nacijonalno! Take sadove rodi to- rej stovensko poniževanje! Mi dvomi- mo, da je tako nacijonalno poniieva- nje umestno in potrebno, ako je posel z Ijudmi, ki jih poznamo v Celju pod imenom »nemfiki trgovci in nemški trgovski pomocniki«. Stvar slovenske- ga občinstva iz mesta in z dezele pa je, da se čimbolj zateka v nemške trgovi- ne, morda pa le doseže, da se bodo nemski gg. trgovski pomocniki, zapos- leni pri oeljskih nemških firmah, v bodoce se bolj odkrito norcevali iz s?o- venske revščine in slovenske kratko- vidnosti. c POM0ČNIŠKI ZBOR PRI GRE- MIJU TRGOVCEV nam je poslal za objavo dopis, s katerim napada »Ju- tro«, kex je doe 7. t. m. baje »na jako brezobziren nacin napadlo odbor po- možnLkega zbora pri gremiju trgov- cev v Celju«. Ker mi seveda tudi ne morerno biti za prikrito ponemčevanje kakegakoli društva, dopisa ne objav- Ijamo. To pravico že imamo, saj ome- njeni dopis sam izvaja, da se tudi or- ganizacija »ne čuti dolžno dajati ko- murkoli odgovor za svoje društveno delovanje«. Notico v »Jutru« smo či- tatt tudi mi, a »da namerava pisec iste rubiti komaj dosfietw enotnost Pom^niskegi zbora, kar pa * mu, dokler bode oUtojal ladanji odb«, ne bo posrečilo«, to P$L ne bo driala Pi- m one notice je to proti ntpotrebni uemikutariji v letu 1926, ravno tako kakor smo mi. — Pač žaloitna taka enotnost, ko se mora veKka slovenska večina radi ljubega mira podati pesči- ci ponemčenih ah res samo nem&ku- tarskih tovaiišev, ki se danes norijo po Celju z Roseggerjankrli im z zelenim »Feindesabzeichnom« okoli klobuka! Kolegialnost je lepa rec, gospoda, mo- žatost pa se lepsa. c PISARNA ZA TUJSKI PRO- MET. Olepsevahio društvo v Celju je otvorilo v palači I. Hrv. stedione pi- sarno za tujski promet, ki je začela poslovati z 10. t. m. Stranke, katere iniajo ua razpolago opremljene sobe, jili naj prijavijo v pisarni med urad- nimi urami od 8. do 12. in 14. do 16. ure. c JEFTEJEVA PRISEGA V CE- LJU. Opozarjamo se enkrat, da pri- redi nar. žel. glaab. društvo v Celju v četrtek, dne 13. t. m. ob 16. koncert v Cefjskem domu. Poleg drugth zborov bodo peli tudi »Jeftejew prisego«. Omeniti je treba, da se priiredHve ude- leži sam sivolasi skladatelj p. Hugolin Sattner. c SPORED KONCERTA GODB. DR. »DRAVA« v Celjskem domu v če- trtek 13. t. m. ob štirih popoldne: E. Adamic: Lucipeter ban; 0. Dev: So še rožce v hartelnm žavcvale; E. Adamič: Za njega vse pretrpi; (moski zbori). Josip Michl: Cfoveka nikar; J. Haydn: Arija Simona iz »Letnih časov«; J. pi. Zajc: Mletačke elegije; (poje g. p. Ka- miio Kolb). — St. Premrl: Pojdimo spat; St. Premrl: Starček roma na go- ro; (ženski zbori s spremljevanjem klavirja). Prohaszka: Kak si fopa; Pavčid: Serenada (Gondoliera); Ver- di: Arija iz opere »Rigoletto«; (poje g. Avgust Živko); Verdalle: Larghet- to (öelo—harfa); Maiseder: Serenada (violina—harfa); Oelschlegel: Sere- nade (harfa—vioJina—čelo); 0. Dev: Oj Indija; E. Adamič: Oženil se bom; F. Marolt: Oj ta soldalki boben; (mo- ski zbor). — Po odmoru: P. H. Satt- ner: Jeftejeva prisetga (mešan zbor, soli in orkester). c LJUDSKO VSEUČILIŠČE V CELJÜ. V pondeljek 10. t. m. je pre- daval g. šolski upravitelj Josko Bizjak o svojem potovanju po Italiji, ki ga je napravil z društvom »Probuda« o ve- hki noci. Na podlagi episkopskih slik na» je povedel v mesto Botonja, Flo- renca in Rim, ter nam slikal zanimi- vosti teh krajev. Divili smo se stavbe- ni umetnosti in umotvorora najzna- meniiejših slikarjev in kiparjev vseh dob, kiso nakopičeni v teh me9tili, Po- sebno natančno smo spoznali večno mesto Rim. Predavatelj je žel za svoje temetjito in zelo zanimivo izvajanje popotno priznanje poslušakev. V pon- deljek due 17. t. m. se bo vršilo nada- ljevanje tega predavanja zopet na tr- govski šoli. Seznanili se bomo z mesti Napolij, Ankona, Benetke in Trst. Upa- mo, da tudi to inakvanje priivabi mnofo po»juWcev. ^ c if. iWU PRObtlKClM 00- JENCEV dUfcENK UJUIQ$ V CE- LJU se bo vriila v soboto, dn? 10. t. m. ob 8. Bvečer v roestnem fiedallWu. Na- stopajo po večini gojenci srednje stop- nje. Vstopnina prosta, pobiraJi se bo- do samo prostovotjni prlspevki. c ZA REZERVNE OFICIRJE. Kdor ni prejel okrožniee za slavnost v Zagrebu in se želi vsekakor udeležiti, naj se blagovoli osebno zglasiti na celj- ski pošti pri tovarišu J. Vengustu, ka- teri mu bo dal vse potrebne informa- cije in navodik. Cas za to je pa te se do konca tega tedna. c KONGRES REZ. OFICIRJEV. Kdor he nima od pododbora z zigoni overovl'jene slike za legitfrnacijo URO i R, naj jo takoj poslje pododboru v Ljubljano, da to stori! Pripominjamo, da se mora pri železniski blagajni pri vožnji na kongres v Zagreb vsakdo razun z objavo izJcazati tudi z društve- no legitimacijo, katera je pa brez slike in žiga pododbora neveljavna. Kdor | še ni prijavil poseta kongresa, naj to takoj stori, ker čas hiti! — Odbor Celj- ske sekcije Udr. rez. of. i ratnika. c SPOMNITE SE SLEPIH! Pro- simo vse one, ki so prejeli naso okrož- nico s priloženo položnico, da se bla- gohotno spomnijo s kakini darom nas najbecinojsih slepih. Za vsak tudi naj- manjši dar smo iz dna srea hvaležni. Trdno smo uverjeni, da ne bo nasa prošnja zaman. — Podporno drustvo slepih, Wolfova ulica 12, Ljubljana. c IZBIRNA TEKMA. V svrho končnoveljavne sestave celjakega re- prezentančnega moštva za predstoječe pomladanske medmestne tekme z Ma- riborom in Ljubljano priredi Med- klubski odbor v četrtek, dne 13. t. m. na igriscu »Pri Skalni kleti« izbiirno tekmo med dvema kombiniranima mo- štvonia. Tekma se začne ob 16. uri; so- dit ji bo g. Bizjak. Doloeeni so sledeči igralci: Schücker, Šaleker, Goršek, Kühn, Aistrich, Marussig, Vrecko, Stepančič, Orešnik, Blechmger, Gra- discher, Omerzu, Hojnik, Stožiir I., Stožir II., Hönigmann, Vrečko II., Scharer, Krajnc, Gril, Kunej, Ogrizek, Flack. — Ob 14. uri se bo vriila na istein igtiscü prijateljska tekma med S. K. Red Star : Atletik S. K. rez. — Službujoci odbornik je g. Krušnik. c ERHOLUNGSHEIM »MAXI- MILIAN« CILLI (TÜCHERN) SHS, kojega vodstvo je baje v nemskin ro- kah, priporoca po inozemsküi ILstih z veseto pisanimi barvami lastnik Max Oswatitsch v Celju. Da.si se je bati, da izrednih dobrot im lepot željni tujci ne z,vedo, da je ta dorn zdravja na Te- harju pri Celju, ga vendar tudi mi po svoje priiporocamo. c KOLKOV NI. Po celem mestu ni dobiti malih kolkov po 5, 10 par in tako naprej. Najmanjši kolki so baje po 50 par. Cemu zopet to? c CVETLIGNI DAN. Podružnica Ferijalnega Saveza na gimnaziji v Ce- lju priredi skupno s podružnico na trgovski soft v četrtek 13. t. m. evetlic- SiidUevy! to nijcinijll In NboU trpOnl, tgltjtf il jlh v trgovlnl A. Drofenlk, Olawwl trq. ni dan. V slučaju slabega vremena se priredUev preloii na nedeljo 16. t. m. c MAJNIŠKI IZLET priredi or- ganizaeija SDS v Marija Gradcu pri Laškem v nedeljo 16. t. m. popoldne v Rimske Toplice, kjer bo v hotelu »No- va pošta« prosta zabava. Prireditev obiščeta tudi narodna poslanca dr. Zerjav in dr. Pivko. c GLAVNA CEPITEV 1926 V, CELJU. (Razglas.) Redno javno cep- rjenje malih otrok (prvocepljencev) iz mesta Celja se vrši letos v Celju v pe- tek dne 21. maja v posvetovainici za klube na mestnem magistratu, začenši ob 14. uri (2. uri popold.). Pregledo- vanje cepljencev in cepljenje dne 21. izostalih otrok se vrši teden dni poz- neje t. j. v petek dne 28. maja ravno- tam in ob istem času. Cepljenju ob- vezni so vsi otroci rojeni 1. 1925. t. j. od 1. januarja do 31. dec. 1925. leta. Dalje vsi mali otroci, ki so pri lanski cepitvi ali prejsnjih cepitvah iz kate- regakoli vzroka izostali in še niso cep- ljeni. — Mestni magistrat celjski, dne 8. raaja 1926. — Župan: Dr. Juro Hrašovec s. r. c CEPLJENJE VAJENCEV IN UČENCEV. Glasom praviraika o cep- ljenju cl. 38 lit. 6 se morajo cepiti vsa- ko leto pri glavnem cepljenju proti ko- zam tudi vsi vajenci in učenci obrtne- in trgovske nadaljevalne sole, kateri zadnjiii 5 set niso bili cepljeni. Vsi oni iičenci, ki so v soli dobili poziv, da se morajo letos odzvati cepitvi, morajo torej priti dne 22. maja 1926, v soboto pop. ob 14. uri na mestni magmtrat I. nadstropje, kjer se vrii cepitev, in 29. maja 1926 istotam ob isti uri na pregledovanje. I c ZAKUP KOŠNJE. Mestna ob- cina proda draibenim potom za leto 1926 košnjo v zakup in sicer dne 25. maja 1926 ob 99. uri dopoldne na Sp. Lanovžu; 26. maja 1926 ob 9. uri do- poldne na mest. pokopališču; 27. ma- ja 1926 ob 9. uri dopoldne pri Sv. Jo- žefu in pri Seidlovem studencu. — Interesenti se vabijo, da se ob omenje- nih dnevih zgfasijo na določeniih me- stih. c CERESIT najuspesneje sredstvo proti vlagi. Vodna belina za konservi- ranje jajc. — FRANC ČUK, Cel je, Pre- šernova ulica 5. 474—10 Severni tečaj dosežen. V nedeljo je amerikanski oficir Byrd s svojim tetalom sistenia Fokker dosegel severni tečaj. one tri tepee, ki so podlegli noroeti pregrešne sene.« V romanu »Die GaJ- ierin auf der Riegersburg«, 2. d. p. 278 citamo, da je bila obema, Tatten- bachu in grofici Zrinski, prepoved, da se pri zadnjem sestanku ne smeta več poljubiti, bridkejsa kakor smrt. Grofi- ca je padla v obup in ludilo, ki je naj- hujse izbruhnilo 1. decembra 1671 ob ievetih dopoldne, ko je slisala mrtva- iki ayon «voniti kot znamenje za ob- glavljenje Tattenbacha. Grofica Zrin- ska ni samo svojega soproga nahuj- skala na nezwstobo, ampak tudi svo- jega brata in svojega ljubimca ter se a njirai vred vrgla v nesrečo.c Saj je Tattenbach sam priznal, da so ga za- grljaji grofice Zrinske spravili ob zad- njo trohico razuma. General Breuner j« o niej 2. maja 1670 poročal, da je v celi lemlji osovraiena. 0 Petru Zrioskem pide Majlath v svoji zgodovini avstrijsbe carevine, da je bil nadut, domilljav, osaben, hra- ber vojak, ali brez vecjih duševnih spo- sobnoeti. Hotel je vlado v strah pogna- ti in si s silo pridobiti v«čji ugied. Zgodovinar Weise püe o njem, da. je bi! brezznačajen, Wolf pa, da je bil cSÄtihlepen in lainiy. 0 njegovi brez- znacajnaeti in laznivosti imamo vse potato dokazonr v Rackega Izpravah o uroti P. Zriaskega i kneza Fr. Fran- kopana in v Bogi6icevih »Aeta coniur. P. a Zrinio et Fr. de Frankopan il- histr.«, v katerem delu je Bogišič obe- lodanil dopi&ovanje francoske diplo- macije z madjarskimi in hrvaškimi bujitomiki, Iz teh izprav in aktov do- znajemo, da P. Zrinski pri sodnijski razpravi ni govoril resnice in da je vse zanikal; da je valil vso krivdo na svo- jega svaka Frankopana,. da jq tudi Tattenbacha obdoliil sestave t. zv. »li- gec (zavezniskega lista); da je vse svo- je zaveznike kcdal in jih še k temu gr- do opsovaf. Turkom n. pr. predbacuje tirankjo, ošabnost, nehvaležnost m lo- kavost, mohamedansko vero imenuje »prekleto«; Madjare imenuje »čisto re- bekko pleme«, čiji vodje pa vendar najdejo pomilovanje (to cika na njego- vega aeta Rakoczyja); sumniči Hrvate, da bi se med njkni naslo mnogo ljudi, ki bi se radi z obema rokami oprijeli Djemu od Turkov stavljenih ponudb; izdal je svoje zveze z Gremonvillom, francoekim poslanikom na Dunaju, in je njega obdolzil kot povzrocitelja za- rote in vstaje, čeravno je poprej pre- jemal francosko penziao. Niti svoje že- ne Katarine ni štedil; Gremonville je pisal 30. maja leta 1670. francoskemu zunanjem ministru Lronnelu, »que le Comte de Zrin oust ad uoue (danes avoue) que j eusse mesnage* sa femme pour de 1' argent« (da sem rabtt njego- vo ženo za denar. Bogiöic p. 162). Iz gornjiih izprav zvemo, da je bil Peter Zrinski alkohotik (saj je od preisko- valnega sodnika zahteval več sodov vi- na iz Čakovca); da je bil zapra-vljivec in slab ptaenit, da je bil jako zadol- žen, da je povsod naokoli beračil za denar, tudi pri francoskem kralju, če- ravno je ta maNOVA D0B1« afran8. Iz Oslo je prüla vest, da namera- va Byrd Se enkrat pred Amundsenom podvzeti polet čez several tečaj na Alasko. Byrd je izjavil o svojem nedelj- skem poletu na severni tečaj sledece: »Ko sem se bliža! severnemu tečaju, sem se spuščal z letalom v gpiralih vedno globlje, da bi se preprical, ali se res nahajam na sevemem tečaju. Vr- gel sem na zemfyo amertško zastavo in zaboj z dokumenti, ki naj dokažejo moj prihod na severni tečaj. Nadel nisem kopne zemlje, temvec le siroko vodno globino. kakor jo je opisal tudi Amundsen. Vozil sem s povprečno hi- trostjo 155 km na uro. Življenskiii po- treb&in sem imel za tri dni. Priprav- ljen sem podvzeti še en pofet na sever- ni tečaj.« Kakor porocajo je Byrdu pri po- letu na severni teoaj popolnoma zmrz- nila leva roka. Zrakoplov »Norge« je v torek s Spitzbergov odplul proti severnemu tečaju. Odhod zrakoplova se je ilzvrsi) brez incidenta. Vsi trije motorji so ta- koj stopiti v akcijo. Amundsen in No- bile računata, da bosta mogla izvrsiti vsa nameravana znaiLstvena preiisko- vanja na tecaju, okoli katerega hoče- ta leteti trikrat. Nobile je izjavil, da se to zgodi celo, ako bi odpovedali vsi trije motorji in ako bi pošel bencin. Tudi v tem stučaju bi mogli ostati v zraku in bi se pustili voditi od vetra do najbližje obljudene tocke. Živil ima- jo za dva meseca. Mestno gledališče. V torek dne 18. t. m. nam uprizo- rijo ljubljanski gostje Shakespearejevo komeditjo v petih dejanjih »Kar hoce- te«. S tem gostovanj«m hoče naše dra- matieno društvo dokazati, da yr&i v polni meri svojo kulturno misi(jo. V igri — katere vsebitoo prioese »Nova Doba« v pondeljek 17. t. m. — nastopi skoraj ves anisambel ljubljanske dra- me. VpriÄoritev je zvezana z velikimi izdatki, Pričakovati je ioraj od strani občinstva, kateremu se bo nudiü iizre- den iiiitek, da napomi gledaliöce. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tvrdki Goričar & Leskovsek. äirom domovine. s UREDITEV POLOŽAJA ČLA- NOV DINASTIJE PETROVIČ. Kakor poročajo iz Beograda, bo vlada v naj- krajčein času vzela v razpravo naert zakona o «reditvi pofožaja članov biv- še črnogorske diaastije Petrovicev. Tudi krona želi, da se to vprasanje čimprej im čim povoljnejše reši. Za- konski načrt bo v kratkem predloien narodni skupščini. « INOZEMSKI IZLETNIKI V DALMACIJI. Po porocil'kh prihaja v Dalmacijo vsak dan več tujcev. Boka Kotorska in Dubrovnik sta skoraj že potna Nemcev in Angležev. Tudi v Spütu je že iepo število tuijcev. Letova- nje je v zadnjih tednih oviralo ne- ugodno vreme. Sedaj pa se je zjasnilo in niuBtopili so prav gorki dneri. š IMENOVANJE V FINANCNEM MINISTRSTVÜ. Naš ožji rojak dr. Konrad Šmid je imenavan za namest- nika generahwga direktorja carm. š DROBIZ IZ NIKLJA v vred- nosti po 25 par pride te dni v promet. Takeiga drobiža je za enkrai nakova- nega za 12,500.000 Din. Papirnate novčanke po 25 par se istodobno vza- mejo iz prometa. š DETOMOR. Posestnik Anton Vosinek iz Hošnice pri Laporju se je porotid pred dobrimi 3 meseci. Pred tremi tedni je njegova žena Marija po- rodila. Ker to ni šlo v račun in so se bali javnega mnenja, je mož pokopal dete v loncu kakih 100 korakov od hi- se. Orožništvu pa zlocm ni ostal pri» krit. Sodna komisija je na lieu mecta dognala, da je bit v toncu zakopan kre- pak fantek, ki je prifel živ na svet. Proti zločkcem Antonu Vošinku, nje- govi ženi Mariji in njenemu bratu Ja- nezu Ribicu, ki je baje tudi soudele- žen, je v teku sodna preiskava. s DRUG ZA DRUGIM. V Varai- dinu je shiiil 42 let pri eni ilruzini neki Andro Dreven. Dosegel je starwt 76 let, a njegova žena 65 let. Preteltfi torek mu je postalo slabo; sei je v sobo in je uanri Ko je iena videla mrtvoga moža se je tudi sama zgrudila in iz- dihnila. š SMRT INVALIDA. V Konjiču v Bosni se je obesil invalid Skender- berg Agic, ker mu je bila ustavljena iinvalidska podpora in ni imel sred- stev za preživljanje. š RAZPRAVA PROTI VQJKU MIKOLJIJI is Tuzie radi goljufije v skupnem znesku 1,745.083 dinarjev 88 para se je za&la 12. t. m. pred za- grebskim «odiscem. Mikoljjja je po de- jaoju pobegnit v Nemcijo in je bil Hainburgu aretiran. Zagrebški liisti se obširno pečajo s tem slucajem. 8 SAMOMOR MLADE UClTELJI- GE. Pri Beli peči se je vrgla z ielezni- skega mostu v globino v ŽLico učiielji- ca Vilenik, doma iz Zadra. Kaj jo je gnalo v smrt, še ni pojasmjeno. Bila je v Trstu, odkoder se je vrnila žalostna. š TRETJIC - PA ŠE NI ŠLO. V Novem Sadu se je vdova Adler nave- licala življenja. Donava je bliizu in zva- bilo jo je, da poskusi tretjič smrt v va- lovih. Pred skokom si je prerezala žite, skočila v vodo, ki jo je nesla precejšnjo daljavo. Pa zagledali so jo ribic.i in po- tegnili na suho — se pri življenju. š ROGAŠKA SLATINA, najbolj renomirano zdraviliiče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kam- nov, srea, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte Prospekte! 329 s REVMATIZEM - ZAHVALNA IZJAVA. Gospodu dr. Ivanu Rahleje- vu, Beograd, Kosovska ulica 43. Zelo se Vam zahva'fjujem za Vas lek »Ra- diorBalsamika«, ki me je ozdravel rev- matičnih boleciii, katere sem že 18 let trpel. Zato se Vam iz vsega srea za- hvaljujem in vedno hocem hvaliti Vas lek kamorkoli pridem. Prosim Vas, da mi za vsak slučaj pos7jete fie dve ste- klenice. Vedno Vam hvaležni Dusan Medak, trgovec. Knin (Dalraacija), 2. III. 1926. — Lek >Radio-BaLsami- ka« izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij Radio-Balsamika, Beograd, Kosovska ulica 43. 336 š JUGOSLOVENSKI UMETNIK IN DOLARSKA PRINGESA. Med naj- uglednejse jugoslovenske umetnike, ki so ponesfi glas nadega naroda v veliki svet, spada hrvatski goslač Zlatko Ba- lokovic. Najvecje uspehe je dosegel v Združenih državah, kjer je zasbvel kot velik mojster. — Ameriska kritika ga stavlja nad vse ostale živeče vijo- linske virtuoze. Dne 21. marca je do- vrsif 31. leto. Najnovejša senzacija je sedaj ta, da se je mladi virtuoz poro- oii z Američanko miss Jovce Border, večkratno mHijonarko, Iepo hčerko- odinco pokojnega čikaškega bankirja Borderja. š ZAKON 0 BRZOJAVNEM IN TELEFONSKEM PR0METÜ. V postr nem minrstrstvu izdeluje posebna ko- misija strokovnjakov nacrt zakona o brzojavnem in tetefonskem prometu. flilmitimbi doiaii vfni MifVNUMIIMHlNMlltfttta JO-14 I. P, If AtlKOviö, SlomftkoT tea 1. Novi »kon bo tudi vseixml doloöüo, da se smejo brwjavne in telefonsk« 11- nije dajati v ekspk&tacijo tudi privat- nim podjetjem. I Lahft« I hojo Imi I in polno I torbo dt- _____ ¦ mrji il r prlhrtnl vsik, kdorkupuje Cevljeiamov vele- trgovlnl R. STERMECKI, T ,, . C«IJe.lutnl fidelek,kakor tudi izdelek mjtlovitejilh tu- In Ino- Kmsklh tvornlc. Cene tilno znlftne: molkl ill fenskl liknvine Din 150*-, z teletlne 155--, Ixbok«i185' -.nlzkl i boksa 175s i* Semta 205*-, Iz semll 350*-, It lika 270*-, otroCjIiikozine 3O'r. ii teletine 41--, UbokwW-, iz Itka 122*-. Kdor pride i vlikom, dobl nikupuprlmemoDOvrnltev volnje. Trgovcl engro cene. Oglejttii Izlofbe. itirinika omara, omara ta knjlge, iteniki ura (Biedermaler), 2 bikrorea (Wagner, Beethoven), talomka obleka. Kocenovi uL 7,1. nadatr. 1-3 ¦¦¦ PHporeiAeiM mm iidtlowaliiloa in trjoyIm moih«aa ini»nsk«ga ¦¦Hi pSPilelaHB kakor tudi Cipk. Predtiskarija, entlanje na •troj ltd. Najnovejll vzorcl na rupolago. 35 Cene konkurenJne. 1 Postre2ba toCna in solidna. — Zaloga to- vame 2enskega perila »Leda«, Ljubljana. W» Srlbar, C#lj#t Ooapotka ul. 27. Postrežnica išče popoldanike poitrclbe ali kaj »Utneg». Po'rvi le v upravl Jfita. I SamofeSnf voziiek nov, se pocenl proda. VpraSa te v Petrovfth §t. 52. V koRkurxu sapuiöin« JuriJ« Kao v Polnli proda le iz proate roke zemljišCe vlož. Itev. 386, Polzelt. To poieatvo obatoja v glavnem iz v nepoiredni blifini atojeCe hIAe), v kateri ae |e v ladnjih letih izvrševala pekoviki in trgovika obit Ponudbe se naj itavijo do 30. maja tl. upravniku rnase dr. 0. S koberne, odvetniku v Celju, kl daje tudi po- trebna pojasnili. Prosio^oljna Javna draiba se vrSI v nedeljo, dne 16. t. rn. ob 3. uri popoldne pri Mariji Moskotevec, Spodnla Hudinja 44. Prodajalo te bo razno pohiltvo In dve atenski uri. MMrijaHii Rattao^a? YCtkJa irfijiij Tiltfen 17. Ustanovl)aBt 190». LaeW kaaiMtaBi Izdeluje vtakovrttne MgrobM spomenike iz marmoiji, m» niU, siicnIU Ltd., ntfrobftt plolče In okvlrjt, ginlteVf tt ipalnt in Jtdilnt sot», tMdm ploičt^ moulk in via v kan> noielko ttroko spadajoCa dtla. Prodtja tudi ia Btaatat ob- rokt. SUIno TDUka nloffa •pomtnlkOT od najpriproittjl« do ntlmodtmtjit obHkt. Za- htcvtjtt načrtt in proračimt. rmjiitu, emimutemn vlla (posastvo) dobro eltuiranl drullnl, kl ieli mirnefa livljenla. Lep rolnat vrt in ladonotnik, drvarnke, akladllCe. vrtna lopa, pralnlct, hlevl, dve kopalnl kablnl ob StvlniL Po* aestvo Ieli 15 rnlnut od Celja. Posredevalcl izkljuCeni. Ceno In naslov pove uprava. 2-1 Barv«y flrnež, laki, karboline), kit, «opiCI, barve v pulicah tor vie v itroko ipadajofie predmtte v najboljli kakovoiti nudl Franc Čuk, Celje 10 Prolernova ul. 5. 10 Hnuiili pnulttn. Cenj. obJInstvu vljudno nainanjatn, da aem pPMolil avojo 50-20 —^ irgovliia — a daaraMml la aioikUal ^^¦¦¦¦b alaHMalkl ^¦¦¦¦¦i ttr pripa«1ai»ftlMl ppotliaail tfWfftilOiiim (Mipptil hoUlei lfaalkanM) ter ae priporolam cenj. atrankam. Frame Gerat*» modisteriji, Celje, Ooaposka ulica It •• ¦ajoaatja la aajboljt ae fcupf/o molkl In ientkl itofi, railično molko perilo, belo in rjavo platno, ceflrf in gotove 20 rulične obleke ltd. pri Ivan Mastnaku. Oalja, atralja Patra •. IB. ¦iPilllltl IB Uotll tZaClffewBCB H*%> Nowo dospolo anglelko In Celko damsko in molko blago za pomladno sezono v veliki Izblrl In naj- boljsl kakovosti kakor tudi vse manufaktarno 50 in tnedno blago pri 17 Fr. Karboutz, Oaljo, »Pri eebeli« Kralj« Patr« o» 9. »¦« KhM so veCjt mnoiina "^ 20 ateklenlc " od klsle vod«. Tudi posameini komadi. Naalov v upravl NaJveCja zaltga In aanopndt|a Puch doles la kolea xaaiwka«^ ypWaff«npadc< reparaci|tka ^^L^^ NajveCja ulogi delov koles In llvalnih itrojev po mjniljlh cenah. Popravlla tujih (idelkov strokovnjalko, hltro, dobro in ceno. A. NEGERp Jfc «fjoslp KOSf CeljeT] LJobljanakt tetit 10 JüdiiilBlca mkafntilfe aaikii 90 Imlll Ii itFrtlil W)n. rt lidelajo viakovTitne gornjo dele, ( Vmv ttroko apaiajoeo poprtvUa C I potattaalcoaU^oatriawiWIiL I ***** --—» Stfan 4___________________________________________»NOVA DQBA« _________________________________Stev, 53, loffffrlw * W^f A jft A W A "^ "T di nr ~**_ W «J 'c « « — oLou«u>>o c ttco > XHHe/) O * id 111 š ? « "P • • s > V > > O O ^ h- W O U U Opomba Desman Ferdinand Eslh MatIJa .... Prledrich Ivan. . . Gorenjak Joslp . . Hohnjec Viktor . . Janiek Marlja... Junger Ludvlk . . Kroflič Aloji.... Lapornik Ivan . . . LeskoSek Ivan . . . Spiler ..... Permozer Anton . . Rebeuachegg Franc UrbančlČ Adolf . . Volsk RozalIJa. . . Reicher Ivan . . Zany Viktor .... Zavodnlk Alojilja . Senica Karl .... Bernardl Drago . . Pillh Ivan..... Leblt Panl . . . . Plefilvčnlk Ana . . Robek AnU . . . Krajčlnovlč Skoberne Pric . • . Trškan Alojzlja . . Reberiak ..... Žumer Joslp . . . 0_ _ i __ __ 1- 1 i 2--~ --------2----- 1 -----1-------_ ^ _ i — j .^ — —. ---------------4------------ --------1-- 4-------- -- 2-- 1----------------1 1 1---------------1 1-----._ 513-14 3----_ 21--------1 ---- - 1 - 1 2 1 - - ---------5_ 2 1----- 2-- 2 1---_ * 4 —. — BMP — ^— ^»— | ' ----- —--------------------|— ----- ---- 4 — /129-------------3 - [152------------------ 165102 34------------- - 83------------------ - 209------------------ _ loo _ _ _ _ - 42--------_ -126754124 - _ -- 334-------- -76--------_. -_ 183------------------ - 50------------------ - 272------------------ --------60------------- - 46 64------------- --------22------------- 32----------------------- slanine Skupno. . . —|—|i5 24 5 31 29|------1 3232622 304--------3 —a—a^¦¦¦¦—¦^¦^¦EB^s^MS^aM^a^B^MB^BBBnBI Popolnoma varno naloXite denarne prihranke pri zadrugi LASTNIDOM •tavb. la kredltni «adr.iom. xaveso ˇ Gabcrjn pri Celjn Obrestuje hranilne vloge po 6°/o* I VeCje stalne vlbge po dogovoru najugodneje. PV* Prl naloibl zneika po 20 Din se dobi 9+* nablralnlk na dom. ^| *W% <0Wk I Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. ------------------------------------------------------------------- I Pisarna v Cel|ut Prešernova uliea št. 15. Delaj, nabiraj in hranil Cas ie denar! e «5 ~ > o z cr S o » Ci oo. :=, o •C " m N 3 I ? n | Poiop 0OBtilnl6flME»JI! Dalmatinska z otoka «Vis» bela in Crna, Cez 11°0,vedno na razpolago VINfl domača iz znanih prvo- vrstnih vinogradov vedno v zalogi. [ 21 Brezkonkurenčne cene, prepričajte se! 4 | FILIP PÜKL, Oelje9 Gotposka ulioa it. 7. | Nogavicel za I gospode I ¦ Nogavice za otroke iRokavlcel I vseh I vrst I L. S>ukn, @elje !M, Vsahovrstna prlložnostna dorila: Okusni pismeni papir v kasetah in mapah, nalivna peresa, lepe usnjate rotne torbice, denarnice in usnjate taSke za akte i. t. d., i. t. d. HmotniibP Hfl7nlpHnirP ^^ VellkaIzblra vseh drugihpisarniS- UniBinianlS rilAglBUIIIbK.Oikihpotrebštin po zmemih cenah. \ZWlZ Flora Lager-Neckermann cAlL^rnova^. Ali ste si že kupili pomladansko obleko? Ako ne, se Vam priporoča manufakturna in modna trgovina Miloi Pieničnik, Celje kjer dobite pristno angleško in čeSko blago za gospode in damske obleke, kakor tudi velika izbira v svili, krepu, frotirju, delenu itd., flor in svilene nogavice, ro- kavice, srajce, kravate in Se mnogo drugih predmetov po znižani ceni in solidni postrežbi! Tiakovina waah vp»t, ad najpripraatajia do najfi- najia ixpaljava izdaluja hitro in pa konkurenöni oani ZVEZNA TISKARNA V CELJU ie R. Salmič, ez ST\^ ^eUe' Marodni dome ^mg^ WJWi Ure, zlatnina, srebrnina in optika K5B o * po najnižji konkurenčni ceni. ^HI^ Zahvala. Prilikom bridke izgube na§e ljubljene soproge, matere in stare matere, gospe Josipine Gospodarič izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za do- kaze srfnega soCuvstvovanja in mnogobrojno udeležbo na zadnji poti naSo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo ČČ. duhovSiini in darovalcem krasnih vencev ter vsem, ki so blago pokojnico spremili na zadnji poti. CELJE-BREG, dne 12. maja; 1926. Žalujoči ottali. Tisk« in Izdaja Z««sm« tlskaraa. - Odgovorni so: za Izdajatelja Pa««l ZalMk«tek| za tlskarno Mllaa 6*tla«| za redakcijo Vlnk« V. 6ak«ro. - Vsl v Celju.