Pesem mladine.
1916.
Mojo srino kri škropite             In srce jim bo ogrelo
po planinshih solnčnih tleh,      coeije, zraslo iz krvi,
kahor seme jo vrzite                  da za rod in dom plamtelo
po doleh in po bregeh!              bode jim do konca dni!
S. Gregorčlč.
Fn kamorkoli t>e oko obrne,                ki sivu le umljioo gouore . . .
cuete lepoie neopisne kras;                O, kam beziš, bobneči t/tas uodd,
prizor se za prizorom nam orlr/rne   -    šepet ti mehki našega vodovja ?
slik svezih, pestrih ileobojni pas.'      V zivljenje budi semena polja,
V nebo uisoko, v solnca lučprežarno   da blesk zasine zitnega valovja,
c/ord se kamen dviga vekouit,             ki v vetra se poljubih poigrava,
molče se pno grebeni i> nnč oiharno -    kot zlato morje pada, vstaja, plaoa... kaj more grom jim in kaj strele svit.'
Njih oeliiast stoji nepi-emagljiva,        0,ham?...Nilitamdollnašemorje,
kot je za dom Ijubezen neminljivn.    *' nosijo valovi mu pozdrav
od tod. kjer boii na.ie se obzorje?
Vpobočju gozd skrmnostno tam sumi:   Pozdrau sporoča naša mu tjubav !
zelena halja oije se v podolje;           Ko vode zemljo so nam porosile,
in s ptico ptica sladko govori,            o oblak se dvignile, vanj se izlile,
studenca oal odpeva dobre oolje;      gredo,dazmorjembizdruzilesespojile,
šum reke raste in drhfeč zanura,       ki — nikdar mirno — hrepeni u daljaoe,
kol da umetnihova roka dalei kje      hot ščit jeklen ob prsih očetnjave
mogočnim orglam tajnosti odpira,      o neba sinjino brizga val peneč,
..... r    ~~ 146 **"   v ¦ :-.nii, ,rnrr.v
te*o grozan, tako preteč!                     Ta uez na vek je nezlomljiva,
0, morja sila ti nepremagljiua,            kot je za dom Ijubezen neminljiva!
kot je za dom Ijubezen neminljioa!
Kar smo — to naša je pravica!
,,   ,        ,.                  ,       .            .      Stran, kdor grabliiao hoče k nam!
Pod zemlio pa pnroda vecno snuje,    A       .         "      J  ,
r _,.,,...                           Ce dviane ena se desmca,
nrecudne tvore otilikiue —                    •      ,    j         -        ¦.  .           .
......           .                         junak od nas ze osak je sam!
in clovek oslrmi zauzet,                        'jc              ,        „          J         ...
.        ..,.'.       ^                Ce pa oseh moc se v eno zdruzi,
zroc ta podzemski barru soet.                . .'.    ,     ,   ,                    ,          '
,.          '.      .                                            len tisoc rok le v eno pest,
Um rokt pota naraunaua,                                  .   .   ,           ,           , V.
.            '                    ...                   spoznai, kako se domu sluzi,
da seza v temo po zaklad,                  :  ,             ,   ,          ..        ,,
ki o ceni zraste tisočkrat,                   kak° Je VSak do smrtl zuest!
ko misli jasne moč mu zdraua           0> /)ag sne se ftr(f;> rfufe plaka^
namen odkaže in obliko da,               fe Jmrf objela ]g junaha _
ki nam naj služi, nam velja'              osak vreden meh Jg bole&n,
Nad njim pač sklanja misel vsaka
Nam? ¦ . . Kaj pravice veče čast,       ^0 mrzie jame se giobin!
ko svet je ta nam upisan v last?       & /,„• njegoua na^ mdi
Smo li, ko nismo nič imeli,               jasnejše, suobodnejše dni!
z nasiljem drugemu (ja vzeli?            jz te krvi, iz del junaštva,
Je li krvava naša pest                        L,• „ nyy/, mrje pohlep souraitoa,
in z grehi obtežena vest?                   premnoga zrteu dviga našo čast,
So li ga tujci nam ravnali,                 spoznanja v prsi lije slast:
brez dela mi plodove brali?               Ne „ spone stjsk ,'„ „ temo zmot -
Mordh brez ognja smo srca                naprej, navzgor gre naša pot! v lenobi duševni čakali,
da nam pero in knjigo da                  Mladina — jaz na mesta njih,
usmiljenje sovražnega sveta ? . . .       M bili so, a ni jih oef,
hitim duS razviharjenih,
Dni davnih doba, ti gooori,                k prisegi duigam glas grmeč:
če nisi 06 prosoete zori                      Do koder uid ponosno polje,
tu zrla nasih dedou ze,                      vsi ene misli, želje, nade, volje,
kako so misli njih rodile                    iz sil duha in rok gradeč,
zavest in doigale srce,                        nikdar s pokojem se mameč,
kako njih delavne roke                     \za dom stojimo vojska nezmagljiva,
tla so orale, dom gradile                    kot je Ijubezen naša neminljiva.'
in kot z uerigami nase                       Ustuarjamo, prerajamo —
to sveto zemljo priklenile!                  v iioljenje nouo vstajamo!
E. Gangl