VIA GEPPA N« TRIESTE
List izhaja vsako soboto zjutraj. PosamezSeTstevTika ŽArimč na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celbietne naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 li<: mesečna (Hr-ttF." Uredništvo in uprava: Trst, u:ica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega jstolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KO Ml) Ml ST it m D PARTIJK T.O.
2. stran je posvečena deželam socializma
OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 41 (367)
TRST - SOBOTA, 8. OKTOBRA 1955
CENA 20 LIR
'I
ke v grad'
Ljud-
kon-
e
s kast ko-
itične
i
orke-i č 15.3D arnt-:chio-•za ■ Ger-
Idaja
draic
nsj-
in enomosT
n PHAUice oeieuceu
Jrašv - 15. Caj-
V	teh dneh sc vrše številni “«likalni sestanki, sklicani po •lavski zvezi-CGIL ter po Uc--ki zbornici. Prvi sestanki so lo dobro obiskani in na njih
vidno zelo veliko navduše-; sestanki Delavske zborni-pa so mnogo slabše obiskalo na njih ni videti nikakš-gu navdušenja.
V	tovarnah je delovanje še ahnejše. Obširne in živahne «kusije delavcev spremljajo prave na volitve tovarniških
5 Po Len-a sle-Wa-;rški,
rogat' odi je
ncert Kon-19.15 tortni et M* Ite ev no- l-Jel: f amia- F pev- id
t: Pa-
velik |ah " vlo-lijsku lenti: 20.30 moni-hake-5 de-
lodije 17.55 v D lice *
oborov, ki predstavljajo ze-
___ važno bitko za nadaljnje
SÌÓ- Kbe tržaškega delavskega raz-nceri f,ia
Volitve v podjetju Standard se že začele ter se razvijajo teiln. Trajajo tri dni, da bi 'la dana možnost vsem name-hicein udeležiti se volitev. V 'nutku, ko gremo v stroj, je kjetno, da so izidi volitev Uda že znani.
V Strojni tovarni pri Sv. An-“ju in v ladjedelnici Sv. Mar-hodo volitve na isti dan, to v četrtek, 13. oktobra, ter Pev 'do trajale samo en dan. Istorio bodo volitve tudi v neka-r'h majhnih in srednjih in-'sirijskih podjetjih (SALDA, Gromek. Laboranti na Opči-'h, Taurus v Industrijski co-' in dr.). V ravnateljstvu atlA bodo volili 18. t. m. in ''Mizno v istem času ali ne-li kasneje v čistilnici Aquila. Mrzlično se razvija delo sin-'Ulov, pa tudi aktivnost delcev je zelo široka in polna PrtT "dušenja.
avni-
tokal-
Slikr
krito»
ansk»
inist»
z slo-
nosti:
«Vila
lorsa-
Uetf' ornim - 18. it ja -o v a »' 6. se-z m'. »ličit-> pre-
željah
>51- ,
»rl i' prof icdnlk inceri ržašK1 >ncei*t ar j* -sti m : Ne-ìaSnjr ■el Si-
lišče, da je treba spoštovati in braniti narodne pravice Sloveti-icev, kot je to vedno delala tako v mestu kot na podeželju. Tako danes vsi Slovenci vedo, da imajo na sedežu v ul. della Zonta ne samo svoje predstavnike, temveč celoten sindikalni organizem, povezan s Svetovno sindikalno zvezo, ki je zastavonoša enotnosti vseh delavcev ter solidarnosti med onimi, ki jim je drlo smisel življenja.
Delavska zveza, ki jr v letih enotnih borb utrdila medsebojni odnos razumevanja in solidarnosti med mestom in deželo, ponovno potrjuje, da je v tej enotnosti hotenj med delavci podeželja in delavci tovarn, med slovensko in italijansko govorečimi ona trdna osnova za vsak sedanji in bodoči uspeh v nenehni obrambi koristi vseh. In končno je ta enotnost tudi naj-gotovejši porok, da se bo vse gospodarstvo našega Ozemlja prerodilo, tako da ne bo več deset tisočev brezposelnih, da tisočem sposobnih in delavolj-nih mladeničev ne bo treba hoditi iskat dela in mirnega življenja v Avstralijo ali v druge kraje.
ZASEDANJE RIMSKEGA PARLAMENTA IM SENATA
Po enoletnem zavlačevanju
sprejet zahon o rotacijskem skladu
Parlament razpravlja o državnem proračunu - Poslanec Gianquinto o položaju v Trstu - Kritike zaradi policijskih akcij, ki jih vodi kvestor Mariano v Kalabriji
Po dolgem, skoro enoletnem zavlačevanju je končno v četrtek popoldne ' senatna, ta koimenovana peta komisija, odobrila zakon o rotacijskem skladu za Trst in Gorico. Novi zakon bo stopil v veljavo čim ga bo podpisal predsednik republike Gronchi in do objavljen ,v uradnem listu italijanske republike. Senatna komisija je v celoti odobrila zakon, kot ga je svojčas sprejel parlament in je zavrnila nekatere popravke, v korist tržaškega gospodarstva, katere so predlagali komunisti. S tem, da je zakon o rotacijskem skladu razširjen tudi na področje Gorice, je bil Trst oško-
je torej sprejet. Sedaj nastaja
dovan za okrog 8 milijard lir. Tržaško gospo'darstvo bo v resnici oškodovano tudi zaradi dejstva, da bodo 4 milijarde lir porabili za gradnjo novega stanovanjskega naselja v bližini Zavelj. Ce upoštevamo še dejstvo, da bodo precejšnje vsote potrošene iv namene, ki imajo malo zveze z dejansko poživitvijo tržaškega gospodarstva, pridemo do zaključka da bo ostalo na razpolago le še !) milijard lir, in to za Trst in Gorico.
vprašanje kako se bo ta izvajal. Tržaško prebivalstvo,; ki se že toliko časa bori za preporod gospodarstva, je zainteresirano na tem, da se sredstva, ki jih določa novi zakon smotrno uporabljajo, tako, da bo imelo tržaško gospodarstvo od tega v resnici nekaj koristi.
V parlamentu se še vedno nadaljujejo razprave o proračunih raznih ministrstev. Posebno živahne so razprave o vprašanjih, ki se nanašajo na
stva. Opozicija je ožigosala zllasti diskriminaqije in zlorabe bivše Scelbove vlade, katerih sedanja vlada še ni odpravila. Komunistični poslanec Gullo je posebno energično nastopil. Dejal je, da se sedanje zasedanje parlamenta vrši po zelo važnih dogodkih, med katerimi so: padec Scelbove vlade, izvolitev novega predsednika republike in programati-čni govor sedanjega ministrskega predsednika. Zavzel se je za spoštovanje enakopravnosti državljanov. Od ministra za notranje zadeve je zahteval, naj se izjavi ali namerava o-nraniti zapuščine Scelbove vlade, ali pa se namerava ravnati po programatični izjavi predsednika Segnija.
Izredno važna, zlasti za nas Tržačane, pa je bila intervencija, ki jo je imel v sredo po.
Zakon o rotacijskem skladu | zadeve notranjega ministr- slanec tov. Gianquinto iz Be-
evost'
eoflc)
W»r'
3Vi-
Firn1
ki» G
Jolum-
nede-
ob I6,
Vrnil» io tor-ibla. , ionov»
i Mi>n-belic).
a »re* za sor
ronovi-pa P*T lei fa1'.
drugi strani pa vidimo na Mtem koraku pritisk deloda-*v, grožnje in spletke De-vske zbornice ; loda vse to «amo še dvignilo voljo do Mie ter pripravljenost napeti * sile, da bi iz volitev izšli aiočnejši in zdravi tovarniški mori, ki bi v resnici zastopali "isti delavcev.
Posebno v podjetju Standard Prišlo do prvih brutalnih po-"Sov prisiliti delavce, da bi 'lili proti svojim interesom, r se je izvajal pritisk na kanate, da bi odstopili. Odločen e23vV l°P delavcev in takojšnja in-jjtcefj Kneijii Delavske zveze-.t ti- 'IL sta prisilila ravnateljstvo,
1 je postalo nekoliko previdne, Zvezo industrijcev pa,
1 je v pismu potrdila, da se Stajo volitve izvesti brez vrne-v»nja delodajalcev. Toda, žal, '?v ta vmešavanja so najbolj ''ljubljeno orožje Contindu-'lL s katerim hočejo prisiliti , l«ycc, da bi volili proti svoji in da bi dali prednost sindikalni organizaciji, ki , " '»nia naziva svobodno in de-c "Mitično, na drugi strani pa Ponižuje s sprejemanjem "'"bnih pomoči od delodajal-
I	jn ni nikdar pripravljena Mii se z odločnostjo proti Rovini ukazom. To se je domin pri Sv. Marku, kjer je Mlatcljstvo hotelo samo dolo-
II	število sedežev v tovarni-em odboru, pri čemer se Dolska zbornica ni pokazala
ve ob,, opravljeno stopiti v borbo, da odvrnila Pacchiarinija od . covih dobro znanih nakle-
X
,.bistveno se razlikujejo med I M, tako po tonu kot po vse-S tudi argumenti, ki jih iz-^nta ohe organizaciji. Delav-9 zbornica se napihuje z do-vnimi uspehi, s sklicevanjem * preteklost, predvsem pa s 'M da se izogiba obravnavati l^vna vprašanja, in še pogo ‘k, da laže o dejanskem polo > v pogledu delovnih pogodb delavskih zahtev. Njen ton 9 v sebi vedno prikrito grož-,9’ čeprav je njeno izsiljeva-vladnimi naročili in po-'ipjn izpadlo nadvse smešno. Pelavska zveza pa je zasno-
PRVI KONGRES ŽUPANOV GLAVNIH MEST V FLORENCI
Zupani sedemintridesetih prestolnic podpisali pakt o miru in prijateljstvu
Poziv državnikom, naj rešujejo mednarodne spore na miroljuben način in naj se odpovedo vojni
v!
ii
Au
ia kr>-last»1'
amo 1 rekV|' oj aitino P’ zen testi
utrP«1*
hočei"
'ti,
imi, k
* „ V»
z» c»
[CIO
»znb
»/li-
ta»
'I» svojo volilno kampanjo z
0	vedrostjo ter. se bori pred-St za to, da bi tudi ob tej x'*ki utrdila enotnost med
At delavci, enotnost, ki je ! sijajno dosežena v stavki Mcev pri Sv. Marku in ki je "(ločila najlepšo zmago, ki I, k ta kategorija kdaj koli
1	Xvi. Argument, ki danes lr,™olj živo zanima delavec, je j^odnina za menzo ; glede te
»Orinine so «svobodni» sin-ati podpisali dogovor, ki od-i;Ma vsakemu delavcu pri j A 90.000 lir i~ ki je zaradi Č" Vzbudil med prizadetimi "Vei veliko ogorčenje.
Aot v vseh dosedanjih, tako j.,Delavska zveza tudi v tej M ne bori proti drugim de-marveč proti Confindu-proti delodajalcem, proti ,,'ažnikom in izkoriščevalcem i^?vcev in predvsem proti ve-,'M monopolom in proti so-^z,,ikom gospodarstva našega Vi?" Ti 80 ®es,° zaradi dolo-l 'a interesov zelo tesno po-»ni z Delavsko zbornico, v ■M sede voditelji, ki pripa-°nim vladnim strankam, i a' na vse kriplje prizadevali na bi preprečile Trstu pro-(pDOno; kot je Delavska zve-^IL vedno podpirala zah-(( Po ustanovitvi proste luke. ài jo je Delavska zveza vedno vonjala in ni poslala niti Vc8a predstavnika na nedavno tj Man je za prosto cono.
I«. vska zveza potrjuje tudi
V sredo zvečer se je zaključil v Florenci kongres županov in predstavnikov županov 37 prestolnic iz raznih delov sveta. Zasedanje je pripravil in organiziral florentinski župan Giorgio La Pira, ki je znan, kot pošten demokristjan in iskren zagovornik mirnega sožitja mea narodi, kar mu mnogi njegovi somišljeniki odkrito zameravajo. Predlog za sklicanje kongresa županov svetovnih prestolnic so še spomladi iznesli pred občinski svet levičarski svetovalci in župan pa je sprejel ter sedaj uresničil, čeprav je naletel pri pripravah na nemajhne ovire zaradi upiranja nekaterih- sil, ki jim pomiritev v svetu ni nič kaj pogodu.
Na ta izredni, zgodovinski kongres so prišli župani ali predstavniki županov iz 37 dežel vseh petih kontinentov, tako iz socialističnega kot iz kapitalističnega sveta, tako da so bili v Florenci v resnici zastopani vsi narodi sveta po svojih izvoljenih predstavnikih. Poleg Rima so bila zastopana mesta: Beograd, Moskva, Washington, Budimpešta, Stockholm, Madrid, Bukarešta, Lima, Amsterdam, Panama, Varašava, Karači (Pakistan),
■ Novi Delhi, London, Bombaj, Teheran, Pariz, Sofija, Praga, Bruselj, Helsinki, Bonn, Peking, Rangoon in številna druga.
Zasedanje se je pričelo v nedeljo z otvoritvenim govorom župana La Pira,
Naslednji dan je bilo izvoljeno predsedstvo, ki so ga se. stavljali predstavniki Pariza Moskve, Washingtona, Londo. na, Karačija, Bombaja in Ca-petowna (Južna Afrika). V govorih, ki so jih imeli posamezni predstavniki, je bila poudarjena iskrena želja, da se ohrani mir in prijateljstvo med narodi. Tako je predstavnik mesta Londona zahteval, naj se atomska odkritja uporabljajo samo za izboljšanje življenjskih pogojev in blaginje narodov, da bi živeli brez
strahu pred vojnim razdejanjem. Zup-n Varšave je opisal strahote zadnje vojne, ki so spremenile poljsko prestolnico v eno samo ruševino ter napore varšavskega prebivalstva, da obnovi svoje mesto, njegove spomenike, cerkve in poslopja. Moskovski župan ■asnov je podčrtal doprinos sovjetske vlade stvari miru od zakona ki obsoja vsako vojno propagando do pobud na mednarodnem področju za dosego pomiritve. «Mislim, da se ne motim,, je dejal med drugim Jasnov, če izjavim, da so možje, ki so se tu zbrali, brez ozira na različnost njihovega političnega mišljenja in nje-hovih prepričanj, združeni ne samo po svojih socialnih dolžnostih, marveč tudi v odločnem prepričanju, da bodo za-
resničili popolno razumevanje in medsebojno zaupanje med državami, brez ozira na njihov notranji ustroj».
Tudi predstavnik občinske uprave v Parizu je podčrtal, da je plemeniti cilj tega zborovanja «enotnost vseh v naporu za pomiritev».
Na zaključnem zasedanju v sredo je bila svečano podpisana naslednja listina:
«M/, tupant in zastopniki županov ,prestolnic 37 detel sveta zbrani o-Florenci v dneh od 2. do 6. oktobra, soglasno odobravamo naslednjo resolucijo: 1) Poudarjamo vrednost mest kot duhovnega m materialnega premo- med raznimi detelami, tako da
če bi se zaradi vojne to dragoceno premoženje, ustvarjeno in zbrano z delom mnogih generacij uničilo, bi bil storjen napad proti človeški ciuilizaciji in bi bila povzročena giengdomestljS-ca duhovna in materialna izguba ne samo za sedanjo generacijo, marveč za vse človeštvo in za oodoče rodove; 3) Zaradi tega pozivamo ljudi, ki so odgovorni za usodo narodov, naj se odpovedo vojni in naj rešujejo mednarodne spore v duhu sodelovanja, poslužujoč se samo miroljubnih in konstruktivnih pogajanj. Pozivamo jih tudi, naj razširijo in okrepijo plodne odnose
OB PRVI OBLETNICI RAZKOSANJA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Kršitve določb Spomenice
in neizpolnjene obljube vlade
Položaj Iržaških Slovencev se je v zadnjem letu občutno poslabšal
tenja iivljeniske važnosti za vse človeštvo, ki so ga pretekla po-kolenja poverila sedanjim, da bi ga povečala in dalje izročila bodočim pokolenjem in ga nika-
gotovili mir med narodi in u- kor ne uničila; 2) izjavljamo, da
bi se čedalje bolj razvijale miroljubne tehnične, gospodarske, socialne, politične, kulturne in verske vezi in bi se tako utrjeval pravičen in trajen mir med vsemi narodi sveta».
netk. Analiziral je položaj, v katerem se nahaja Trst. S konkretnimi podatki je prikazal delovanje policijskega aparata v Tjjstu, zasliševanja prebivalcev, omejevanje demokratičnih svoboščin. Obsodil je ravnanje oblasti napram Slovencem, ovirs'e njihovega kulturnega izživljanja, uvajanje cenzure celo pri kulturnih prireditvah. Zahteval je, naj se likvidirajo vsi ostanki okupacijske oblasti naj se razveljavijo vse odredbe bivše ZVU, ki so v navzkrižju s Spomenico in s Posebnim statutom, vključitev predstavnikov opozicije v javne službe in spoštovanje pravic etničnih manjšin.
Te dni so v parlamentu mnogo govorili tudi o zadevah Kalabrije. Kot je znano se je v tej deželi zelo razpasel banditizem. Za pobijanje tega je vlada izbrala tržaškega kve-storja Marzana. Prav njegovo ravnanje so te dni v parlamentu zelo kritizirati. Banditizem pobijajo med drugim tudi s tem, da pošiljajo številne prebivalce v konfinacijo na otoke. Izgleda pa, da se pri tem vrše velike krivice. Številni poslanci so zahtevali odpravo teh nepravilnosti in krivic in učinkovitejše ukrepe ne le za pobijanje banditizma temveč tudi za odpravo vzrokov, ki so krivi, da se je banditizem razpasel
V	četrtek se je zaključila razprava o proračunu notra. njega ministrstva. Ob tej priliki je podal notranji minister nekaj zelo zanimivih zaključkov. Med drugim je dejal: «notranje pomirjenje ne sme pomeniti nobenega nedopustnega popuščanja ali kompromisarskega odpovedovanja» demokratičnemu redu države. Njegov govor je potrdil, da priznava, da je nastopil nov čas, čas pomirjenja, da pa kljub temu raje kot bi krenil na novo pot, ostane še vedno na starem tiru.
Po ministrovem govoru je bil sprejet proračun z običajno večino glasov.
V	zvezi z govorom ministra Tambronija je dal to\\, Togliatti izjavo, v kateri pravi med drugim, da tudi ta govor jasno kaže, da obstojajo kontradikcije v politiki, ki jo zasleduje sedanja vlada. Togliatti je o cenil govor Tambronija kot pozitiven korak naprej.
Ta teden je poteklo eno leto od dneva, ko so se zaključila pogajanja za razkosanje Svobodnega tržaškega ozemlja. Ta obletnica bi šla popolnoma neopazno mimo nas, ako se ne bi v tem letu dogodile stvari, ki so v zvezi s tem dogodkom in o katerih ni mogoče molčati.
Mi smo vedno trdili in trdimo še danes, da z razkosanjem STO ni bilo rešeno tako-imenovano tržaško vprašanje. Da smo imeli in da imamo prav nam potrjujejo številni otipljivi dokazi.
Kljub temu, da sta bila Spomenica o razkosanju STO in Posebni statut podpisana že pred enim letom, do danes še ni bilo njeno besedilo objavljeno v uradnem listu. Povsem razumljivo je, da se tudi njena določila ne izvajajo. Pač pa so se v tem času dogodila številna dejanja, ki so v popolnem navzkrižju s Spomenico in s Posebnim statu-
tom in z izjavo o človečanskih pravicah. S strani vladnih predstavnikov so bile v tem času dane številne obljube, toda na žalost, do sedaj so le maloštevilne bile uresničene.
Spomenica o ureditvi trza škega vprašanja pravi, da oblasti ne bodo podvzele nobenih ukrepov proti prebivalcem zaradi pretekle politične dejavnosti. Toda že kmalu po uvedbi italijanske uprave v Trstu sc bili aretirani številni antifašisti in bivši pripadniki partizanske vojske. Policija je izvedla nešteto zasliševanj. Zasliševala je številne prosvetne delavce. V nekaterih primerih je prišlo celo do poskusov ustrahovanja. Se danes so v zaporu številni antifašisti, katere je že svojčas zavezniško sodišče spoznalo za nekrive.
Spomenica o ureditvi tržaškega vprašanja predvideva u-reditev tržaške luke. Po enem letu je to vprašanje še vedno
nai se prepreči
Pismo slovenskih županov in občinskih svetovalcev predsedniku rimske vlade
NADALJNJA ZAOSTRITEV POLITIČNEGA POLOŽAJA V GRČIJI
Vedno bolj prihajajo do izraza zahteve po nevtralizaciji dežele
Politični položaj v Grčiji postaja vedno bolj resen. K temu je nedvomno pripomogla tudi smrt predsednika vlade maršala Papagosa. Ta je dan pred svojo smrtjo imenoval |Stefa-nopulosa za začasnega predsednika vlade. To je napravil kot vnet zagovornik NATO v upanju da bo pi^čil še hujšo zaostritev položaja v deželi. Zaradi tega je drugi podpredsednik Kanelopulos odstopil s svojega mesta. Toda ta odstop ni bil sprejet. Prav tako ni bilo veljavno imenovanje Stefano-pulosa za začasnega predsednika. Takoj po Papagosovi smrti so ga namreč razrešili mesta, ki mu je bilo poverjeno.
Kriza je torej zares velika. Ta se izraža ne le v notranji
politiki Grčije, temveč tudi na področju NATO. Tu je bilo precej trenja že pretekli teden, ko je Velika Britanija imenovala generala Hardinga za novega guvernerja na Cipru z namenom, da bi s silo zatrla željo tamkajšnjega ljudstva, ki vedno odločneje zahteva pravico do samoodločbe.
Težnja po nevtralizaciji Grčije se vedno bolj uveljavlja. To zlasti navdihovalce NATO zelo vznemirja. Celo v vrstah vladnih krogov prihaja do izraza mnenje, da je treba pričeti novo politiko, t. j. tako politiko, ki bo težila za ustvaritvijo nevtralizacije države.
Stefanopulosa je opozicija v zadnjem času pogostoma o-stro napadala. Zlasti ostro ga
je grajala, ker je sprejel vabilo za londonsko konferenco o ureditvi ciprskega vprašanja, ker je privolil v to, da se Turčija lahko vmešuje v gr-ško-ciprske zadeve in ker soglaša z britanskim stališčem glede ohranitve «statusa quo» na Cipru.
Vodja liberalno-demokrati-čne stranke Venizelos, ki je v opoziciji v parlamentu, je v nedeljo v nekem govoru, ki ga je imel v Solunu, podčrtal, da politiko, ki jo je do sedaj vodila atenska vlada obsoja velikanska večina grškega prebivalstva. Zato je zahteval takojšen odstop vlade, spreme-nitev volilnega zakona, razpis novih parlamentarnih, volitev in uveljavitev nove zunanje
V nedeljo je v Trstu govoril 1 aldo Magnani, voditelj Neodvisne socialistične zveze v lluliji. Zborovanje, ki se je vršilo v kinu «Aurora», je organiziral pripravljalni odbor za ustanovitev tržaške sekcije omenjene Zveze, t- katerem su dr. Dekleva, Franc Stoka, Kuzminu, Laureati, Petronio, razni importirani elementi iz republike, med katerimi je tudi «vodju» tržaških ma-gnacuechijevcev Carlo Andreoni doma iz Rima.
Pripravljalni odbor je bil u-stanovljen na nekem iestanku, kateremu je predsedoval Cucchi, Hi je bil svojčas, kot Magnani, zaradi izdajstva izključen iz Komunistične partije Italije. Spominjamo se, da je to izključitev pozdravil ves reakcionaren italijanski in svetovni tisk, kot začetek propadanja komunistke, nega gibanja u Italiji. Od tedaj magnaciicchijevci intenzivno delajo danes vemo od kod dobivajo denur in direktive. - za. to, da bi zrušili organizirano delavsko gibanje t) Italiji.
Že od tedaj, ko so mislili, da bodo z izdajstvom zabodli nož ) borbi svoje vztrajno sta- " v hrbet Komunistični partiji,raz-
Dejanje proti pomiritvi
politike, ki naj bo v skladu z ženevskim duhom. Tako je torej tudi Venizelos povedal, da njegova stranka popolnoma so. glaša z zahtevami, ki jih postavljajo ostale demokratične stranke.
vi ju jo kampanjo obrekovanj m klevet proti komunistom, proti Stalinu, proti Sovjetski zvezi, že od tedaj iščejo zavezništvu in skušajo ustvarili peto kolono v vrstah delavskega gibanja, za osamitev komunistov in pred. vsem za razbitje akcijske enotnosti med komunisti in socialisti.
Magnani je na nedeljskem zborovanju povedal to, kar smo pričakovali. Tržaške komuniste je obdolžil zavezništva z desničarji. Obdolžil jih je, da so odgovorni za razdvojenost na sindikalnem področju. Povedal je da njegova organizacija podpiru slovunsko. italijansko bratstvo. Ob tej priliki so magnacucchijevci prvikrat izgovorili besedo o slovan-sko-italijonskem bratsthu in isto. časno obdolžili tržaške komuniste antislavizma!
Ali se ne sramujejo tisti, ki so poslali te od italijanskega ljudstva osovražene ljudi v naše mesto? Mar mislijo, da ako bodo
pusiuviU v predsedstvo nekega l' odizko in kot govornika Mu-gnani ja, Slovenci ne bodo spoznali namena tega manevra, ki je: osibeti našo Partijo, ločiti Italijane ,od Slovencev, odvzeti podporo italijanskega proletaria, la, ki ga predstavljala predvsem dve veliki partiji delavskega razreda, KPI in PSI?
Ali hočejo še nadaljnjo polemiko glede tega, kdo je kriv razdvojenosti na sindikalnem področju v Trstu, o tem kdo je skušal razbiti slovansko-italijan. sko bratstvo, o tem kdo je bil til je zaveznik desničarjev, bodisi na italijanskem, kakor tudi na slovenskem področju? Ali hočejo polemiko o Stalinu, o sovjetskem imperializmu, o kominjor. mizmu, o titovstvu, o barantanju? Ali hočejo, da polemiziramo o tem, kdo je odgovoren za sedanji položaj Slovencev na Tržaškem, o razdvojnosti na pr o. svetnem področju?
Ako bi organizirali zborova-
nje in otvorili polemiko zato, du odgovorimo na vsa la vprašanja, o katerih je govoril v nedeljo Magnani in ,lus obdolžil, da smo posredno ali neposredno odgovorni za toliko zločinov, bi izpolnili samo eno dolžnost. Toda tega zboruvanja ne bomo organizirali, ker njihovo zborovanje - kakor tudi govor Magna-nija - je bilo Jirovokatorsko, kot so bili provokalorski lepaki z vprašanji Vidatiju, ki so jih razširili socialdemokrati, znani prijatelji magnacucchijevcev.
Povedati pa hočemo, da vse to ne koristi pomiritvi, ne ustva. rja boljšega ozračja na slovenskem jiodročju, ne služi enotni politiki za obrambo nacionalnih pravic Slovencev. To zadržanje ne predstavlja pozitivnega faktorja za to, da bi imeli na naši strani večino italijanskega delavskega razreda, t. j. politično aktivnega ljudstva, ki mora biti z nami ako hočemo doseči naše pravice.
To, kar pravimo, dobro razumejo Slovenci, ne samo tisti, ki so na naši strani, temveč tudi tisti, ki so - kot na bazoviški proslavi — zapustili kino «Aurora» i precej grenkimi usti.
Osvobodilna vojska v Severni Afriki
V torek je Faureovo vlado zadel nov nepričakovan udarec. Predsednik maroške'stranke «Istiklala» El Fasi in voditelj alžirske «Narodne fronte za osvoboditev» E.1 Kidra sta namreč v torek dala v Alžiru izjavo, v kateri sta u-radno razglasila, da obstoji redna vojska maroških in alžirskih rodoljubov, ki je 1. oktobra že posegla v boj ter napadla nekatere francosko utrdbe. Poudarila sta, da je naloga te vojske boj do končne osvoboditve vseh severnoafriških dežel ter vrnitev sultana Ben Jusefa na prestol. Tako se je končno alžirsko in maroško o-svobodilnn gibanje združilo pod enotnim poveljstvom.
Drug težek udarec za pariško vlado je bilo glasovanje v OZN, kjer je 28 držav proti 27 in 5 vzdržanimi izglasovala, naj pride alžirsko vprašanje na dnevni red tega zasedanja. V znak protesta je francoska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Pinaya zapustila zborovanje ter izjavila, da Francija ne bo priznala nobene akcije OZN. ki bi izšla iz te debate.
Vprašanje severne Afrike je imelo težke posledice tudi v vladi sami. Štirje ministri republikanski socialci (degolov-ski disidenti), na čelu z ministrom narodne obrambe so odstopili, ker se ne strinjajo s «popustljivo» politiko vlade. S tem je prišla v nevarnost vsa vlada, ker predstavljata skupini skrajne desnice jeziček na tehtnici pri morebitnem glasovanju.
Slotensiu župani in občinski sveiovaiu Tržaškega uzemija vsen političnih snuj so poslali predsedniku viade A. segniju naslednje pismo v zvezi s sodno razpravo, ki jo pripravlja videmsko porotno sodišče proti 30 bivšim partizanom:
Pod pisuni župani in občinski svetovulci si dovoljujejo v imenu vseh slovenskih občinskih svetovalcev tržaškega ozemlja o-pozori ti Lušo ekscelenco na škodljive posledice, ki jih bo nedvomno povzročil kazenski postopek proti Jiurtizanom Na-diske doline v očitno škodo mirnega sožitja in vzajemnega spoštovanja med Slovenci in ltu-tijuni a a vzhodnem področju Italije.
Možje, proti katerim teče po desetih letih od konca druge svetovne vojne proces pred porotnim sodiščem v V idmu zaradi dejunj storjenih med vojnimi operacijami, so se uprli nacističnemu okupatorju in njegovim fašističnim sodelavcem, kot je to storilo italijansko prebivalstvo v ostalih pokrajinah dr. žare. Uprli so se po 8. septembru 1943, v času, ko je nucisti-čati Nemčija ustanovila na tem’ ozemlju k J odransko Primorje'», kjer Gnulciter Rainer ni izvrševal samo upravnih, zakonodaj, nih in sodnih funkcij, temveč je tudi mobiliziral domačo mladi, no, da bi jo uvrstil v nacistično vojsko Današnji obtoženci so se borili v izredno težavnih okoliščinah v rednih vojaških enotah v okviru zavezniških in pridruženih sil.
Borci, ki so danes na zatožni klopi, so bili sestavni del osvobodilnega in odporniškega giba. nja in so s svoja borbo prispe vali ne le k porazu fašizma in l osvoboditvi svoje zemlje in Italije izpod nacizma, temveč dali svoj prispevek tudi za vel javi jun je načel ustave nove republikanske Italije.
Podpisani so zaradi tega mnenja, da je proces, ki ga priprav. Ijajo v Vidmu proti partizanom l\niliške doline, v nasprotju s črko in duhom členu 16 mirov-
ne pogodbe, kajti obtoženci so Uelovuti v korist stvari zavezniških in pridruženih sil. Proces je prav tako neskladen z duhom Spomenice o soglasju od 5. oktobra 1954, katere namen je bila pomiritev duhov in prijuteljsko sodelovanje med Slovenci in Itali juni.
Z namenom, da se prepreči nepotrebna zaostritev duhov in ponovno podpihovanje narodno, stnega sovraštva, pozivajo podpisani kašo ekscelenco, naj upošteva vse našteto zaradi ukrepov, ki bi jih narekovala človečanska vest ter dejansko in pravno stanje.
Ob tej priložnosti izražajo pod pisuni kaši ekscelenci svoje najgloblje spoštovanje.
Trst, 1. oktobra 1955.
JOSIP TERČON 1. r. - župan občine Devin-Nabrežina, OBAD VLADIMIR 1. r. - župan občine Zgonik.
iiiKABAR ALFONZ I r. - župan občine Repentabor.
DUŠAN LOVR1HA I. r. - župan občine Dolina.
AGNELETTO dr. JOSIP 1. r. - občinski svetovalec občine Trst.
DEKLEVA dr. JOSIP I. r. -občinski svetovalec občine Trst.
BERNETIC MARIJA 1. r. -občinska svetovalka občine Trst.
GOMBAČ FRANC I. r. - občinski svetovalec občine Trst.
lEGISA DRAGO 1. r. - občinski svetovalec občine De vin-Nabrežina.
ŠKRK dr. JOSIP 1. r. - občinski svetovalec občine Devin-Nabrežina.
Trgovina med M in FLRJ
Predstavniki SZ in FLRJ so pred kratkim določili nove kontingente v medsebojni izmenjavi blaga. Po novem povečanju blagovne izmenjave bo FLRJ uvozila iz SZ 200.000 ton premoga za koksiranje in 8.000 tnn ovsa. v SZ. pa bo izvozila 1.500 ton mesa, 500 ton fižola in suhega graha, 800 ton kalcijevega karbida in 50.000 ton cementa in drugega blaga.
na mrtvi točki. Sele v zadnjem času je bila oklicana mednarodna konferenca o ureditvi tržaške luke. Toda doslej ni še niti znan datum kdaj se bo ta konferenca vršila. Medtem pa . tržaška luka samuje in tržaško gospodarstvo vedno bolj hira, v mestu narašča brezposelnost, trajna negotovost pa sili domačine k izseljevanju v daljno tujino.
Posebni statut predvideva, da se ne bodo vršile nobene diskriminacije proti narodnim manjšinam. Vsakdanje življenje pa kaže. da se dogaja popolnoma nasprotno. Lahko rečemo, da so diskriminacije na dnevnem redu. Slovenec ne more v državnih in drugih u-radih občevati v svojem materinem jeziku. Se niti en Slovenec ni bil v smislu določil Posebnega statuta sprejet v državno službo. Slovenska šola je kljub številnim zagotovilom o skorajšnji uzakonitvi že vedno neuzakonjena. Raznarodovanje se nadaljuje s pospešenim tempom. Z enakim tempom se s silo spreminja etnični značaj tržaške okolice in celo podeželja. Dvojezični napisi še niso uvedeni.
Slovenski narodni skupnosti je rimska vlada zagotovila kulturne domove. Eno leto po obljubi ni še niti enega izročila in to kljub temu, da se Slovenci ne moremo izživljati na kulturnem področju ker nimamo primernih domov. Slovenske prosvetne in druge organizacije niso deležne nobene podpore iz državnih fondov.
Kljub temu, da je vprašanje slovenske šole še vedno odprto, kljub raznim zagotovilom Posebnega statuta, so bili že letos odpuščeni učitelji z jugoslovanskim državljanstvom.
Vprašanje beguncev, ki so zaradi razkosanja Ozemlja zapustili svoje domove in se naseli v Trstu, Miljah in drugod, je prav tako zelo pereče vprašanje. Njih položaj je še vedno neurejen in so v veliki večini odvisni od podpor, ki so bolj podobne miloščinam kot pa podpori.
Taka je torej enoletna bilanca. Poleg vseh teh dejstev ki smo jih navedli, bi lahko našteli se mnogo drugih. Toda že ta dovolj jasno kažejo na negativne posledice, ki jih je Tržaškemu ozemlju prineslo barantanje. In krivdo za vse to nosi predvsem rimska vlada.
Spričo vsega tega prebivalci Tržaškega ozemlja, Slovenci in Italijani, utrjujejo svojo enotnost, protestirajo proti krivicam in zahtevajo, naj se izpolnijo dane obljube, zahtev"-jo naj se spoštujejo določila Spomenice in Posebnega statuta, naj se prične z izvajanjem ukrepov za preporod gospodarstva, naj se odpravijo vse omejitve na luškem področju. Skratka, zahtevajo naj se v Trst vrne resnična normalizacija.
Parlamentarci INI v Jugoslaviji
V ponedeljek je prispela v Jugoslavijo parlamentarna delegacija ZSSR. Vodi jo predsednik Vrhovnega sovjeta ZSS R Volkov. V Jugoslaviji bo ostala tri tedne in bo obiskala vseh šest zveznih republik. V torek je predsednik Zvezne skupščine FLRJ Moša Pijade povabil goste na svečan sprejem, katerega so se udeležile tudi številne visoke politične osebnosti, med katerimi je bil tudi sovjetski veleposlanik v FLRJ Firjubin.
Samo pot enotnosti je pravilna
Za negativnim odgovorom, ki ga je objavilo glasilo «Demokracija», glede našega predloga o preučitvi nujnosti združitve vseh Slovencev za sodelovanje na prosvetnem in kulturnem področju, tudi «Primorski dnevnik», prinaša negativen odgovor, ki ga je dalo vodstvo SPZ. Prvaki okrog «Demokracije» so kategorično zanikali to združitev. Odgovor pa razkriva dejstvo, da se omenjeni prvaki bojijo stikov s slovensk1-mi množicami. Bojijo se za lastne pristaše, da bi imeli povezavo s komunisti in da bi se od dalj hi od nji h. Povedati moramo, da negativen odgovor nas ni iz-nenadil, ker poznamo delovanje organizacije dr. Agneletta. Znano je tudi, da mnogi somišljenki SDZ ne odobravajo negativnega odgovora za skupnoi sodelovanje in da se udeležijo skupnih kulturnih manifestacij in na njih tud i sodelujejo. Prav to čustvo, ki prevladuje na bazi bo moralo prepričati vodstvo SDZ, naj u-
pošteva nujnosti, ki koristijo kulturnemu in političnemu razvoju slovenskega življa,
Izjava, ki jo je dal Glavni odbor SPZ in je objavljena v «Primorskem dnevniku» je tudi negativna. Nobene združitve na prosvetnem področju. V izjavi se naštevajo vse vrline in muke, dejavnost in sredstva s katerimi razpo-laga SPZ. Kot izgleda računa zase tudi «sadove» Londonskega sporazuma, kot na primer slovenske kulturne domove, ki mora italijanska vlada dati vse j slovenski skupnosti. Potemtakem kdor kaj želi, naj ve da ni druge poti in da se mora zateči na SPZ. Tafco nam ta izjava Jasno razodeva kako pojmuje SPZ pot k enotnosti, SPZ ne daje možnosti svobodnega obravnavanja, še manj pa načina demokratičnega združenja.
Toda mi bomo vztrajali In iskar U pravilne poti do združitve vsega slovenskega življa. Prej alt slej bo ta nujnost zahtevala ob-
jasnitve, torej obravnavanje v pr a Sanja. To ne pomeni, da mi ne bomo vodili še naprej diskusijo v tem smislu. Diskusije ni mogoče prekiniti, ker naše ljudstvo si želi združitve. Zato debatira m si prizadeva najti rešitev na podlagi svobodnega in demokratičnega obravnavanja. T udi če je odgovor negativen, radi tega se mi ne mislimo odreči, marveč bomo ie vztrajali na vprašanju, ki je osnovno za obstoj našega naroda, to je združitev. In tudi če je bil odbit naš predlog, to ne pomeni, da ne bi obstojale možnosti in pobude za koordinirano in skupno delovanje, za združitev Slovencev na bazi, v tovarnah in na vasi.
Zato se bomo še nadalje zavzemali za enotno, koordinirano prosvetno in kulturno delovanje, za združitev slovenskega življa, za obrambo našega narodnega obstoja, za dosego naših narodnostnih pravic. In ta borba ne more biti drugačna kot demokratična koordinirana in enotna.
OB SESTI OBLETNICI USTANOVITVE LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE
za uresničitev socializma
Septembra 1949 je kitajska nacionalna skupščina, sestavljena iz predstavnikov 600 milijonov prebivalcev, soglasno odobrila ustanovitev Ljudske republike Kitajske. V otvoritvenem govoru prvega zasedanja je tov. Mao Ce Tung poudaril naslednje: «Ustava, ki jo bo treba sestaviti in uvesti v teku tega zasedanja, bo pripomogla k znatnemu napredovanju stvari socializma».
Naloga, ki so si jo postavili voditelji nove Kitajske je bila
gram Političnega posvetovalnega sveta problema socialistične izgradnje. To je odgovarjalo obstoječemu zgodovinskemu stanju v tistem določenem trenutku v deželi.
Kaj se je pa napravilo v šestih letih od ustanovitve ljudske republike in kakšen je napredek?
Po vsej Kitajski so bile uničene protirevolucionarne sile, utrjena je bila revolucionarna ureditev, vzpostavilo in razvijalo se je z uspehom nacional-
Pogled na petrolejska ležišča v Yumenu v severovzhodni Kitajski. V letu 1955 bo proizvodnja teh vrelcev za nad 30 odstotkov večja kot lansko leto
ogromna. Treba je bilo rešiti obstoječa protislovja med fevdalizmom in demokracijo, to je med veleposestniki in kmeti; ustvariti je bilo treba podlago za rešitev protislovij med kapitalizmom in socializmom; izvršiti je bilo treba demokratično preobrazbo v mestih in vaseh, v industriji in trgovini. Pripomniti je treba še, da so imele velike množice šibke pojme o socializmu in raven njihove zavesti je bila zelo nizka. Po drugi strani pa so bile izkušnje vodstva državne izgradnje povsem nezadostne. Iz vseh teh razlogov ni bilo mo-g če vključiti v splošni pro-
Zaščita zdravja
delavcev v ladMi
Higienslka služba za industrijske delavce je bila ustanovljena leta 1945. Vključena-je v Narodni inštitut za higieno in delo in se bavi z vprašanji higiene v industrijskih podjetjih z znanstvenimi preiskavami higienskih pogojev v tovarnah in na drugih krajih dela in s pobijanjem bolezni, ki izhajajo iz zastrupitve. Te bolezni, katerim so podvrženi delavci, ki imajo opravka s tvarinami, ki škodujejo čove-škemu organizmu, se imenujejo poklicne bolezni. Posebna zdravniška posvetovanja in preiskave, ki jih sistematično vodi že omenjeni inštitut, omogočajo varovanje zdravja delavcev, ki so zaposleni pri predelovanju strupenih snovi. Naloga inštituta je tudi, da skrbi za zdravljenje bolezni, ki so jih delavci dobili na delu, da jih oskrbuje in da jim po ozdravljenju poišče tako zaposlitev, ki odgovarja njihovim fizičnim pogojem. Vse to spada v program inštituta, ki ima lastne bolnice, zdravniške ambulante, opremljene z najsodobnejšimi napravami za radiologijo, spektrografijo, eiek trometrijo itd, kakor tudi la sino potujočo radiološko službo za delavce, ki žive daleč od bolnic.
Intenzivno delovanje inštituta je omogočilo, da se je na Madžarskem razvila zelo u-činkovita profilaksa v večini primerov nevarne poklicne bolezni. Na pobudo inštituta so bile prenovljene številne tovarne in opremljene z avtomatičnimi stroji za opravljanje najnevarneših del. "Po zaslugi ukrepov, ki so bili sprejeti na pobudo inštituta za hi gieno in delo, se je število obolenj za poklicnimi boleznimi zmanjšalo za 50 odst. v enem samem letu. Podvzeti so bili učinkoviti preventivni u-krepi proti zastrupitvam jx> arzeniku in živem srebru, kakor tudi proti organskemu razkrojevanju, zlasti pa proti silikozi. Zelo precizne tehnične naprave, znanstveni sodelavci in tehniki pomagajo inštitutu pri plodonosnem delovanju. To delo je zelo velikega pomena, zlasti za zdravljenje silikoze, ki predstavlja eno najhujših izklicnih bolezni.
no gospodarstvo, ustvarjen je bil mogočen sektor nacionalnega državno - socialističnega gospodarstva, ki ima važno vodilno mesto v vsem gosj?odar-stvu dežele. Pod vodstvom državnega sektorja se gospodarstvo posameznih kmetov in obrtnikov postopoma usmerja na zadružništvo, dočim se industrija in trgovina polagoma spreminjata v državni kapitalizem. Zadružniški sektor in sektor državnega kapitalizma se zadostno razvijata. V nekaj letih je začela država dejansko postopoma spreminjati gospodarsko obličje družbe in že danes 'e občuti utrditev socialističnih elementov.
Na podlagi , lastnih izkušenj se velike ljudske množice postopoma prepričujejo o superiornosti socializma. Njihova zavest se naglo razvija.
Ljudske množice so zadovoljne z ugodnostmi, ki jim jih je prinesla preobrazba v kmetijstvu in demokratična preobrazba na splošno. Danes že zahtevajo naj se jim zagotovi, sledeč po poti ustvarjanja mogočnega socialističnega gospodarstva, isti veder življenjski obstoj, ki ga ima sovjetsko ljudstvoi; zahtevajo! postopno izgradnjo socialistične družbe, v kateri ni razreda izkoriščevalcev. Socializem je postal skupen up vsega naroda.
Kitajska ustava proglaša, da pripada vsa oblast v ljudski republiki ljudstvu. Ustava pra-
vi nadalje, da morata imeti razvoj in preobrazba nacionalnega gospodarstva in nenehno pospeševanje proizvajalnih sil za cilj dvig materialne in kulturne ravni naroda ter krepitev neodvisnosti in varnosti dežele.
Za dosego velikega cilja izgradnje socializma se kitajsko ljudstvo dosledno oklepa ustave, brani jo kot lastno življenje, kot lastno ognjišče, kot svojo srečno bodočnost. Sleherni državljan je aktivno prisoten pri vodstvu in izgradnji države, kritizira napake vladnih organov in javnih uradnikov ter postavlja konkretne predloge za izboljšanje dela.
Kitajska ustava je najmogočnejše orožje za dosego veličastnega cilja izradnje socializma. To orožje je na razpolago slehernemu državljanu, ki
Kitajska delavka kmetijske proizvodne zadruge «Pet zvezd» v pokrajini Anjena ori pobiranju sončnic
se ga tudi poslužuje z globoko zavestjo in čutom odgovornosti.
Demokracija v tovarnah
Visoka raven mehanizacije vzporedna z visoko ravnijo življenjskih pogojev sovjetskega delavca
Eno izmed najvažnejših in najbolj značilnih dejstev, obstoječih v delovnih pogojih, ki jih uživajo sovjetski delavci kovinsko - mehaničnih tovarn, je predvsem popolna posred-nost med dovršeno mehanizacijo dela in visoko ravnijo življenjskih pogojev delavcev: mezde, varnostni ukrepi na delu ter higienska zaščita so dejstva, ki sama zase pričajo o ugodnem položaju delavcev v Sovjetski zvezi.
Toda kar bo tržaške delavce v sedanjem trenutku še najbolj zanimalo, je aktivna in demokratična udeležba sovjetskih delavcev pri določanju svojih delovnih pogojev, še posebno pa udeležba, oziroma sodelovanje delavcev pri določanju delovnih norm, kakor tudi sistematično nadziranje izvajanja in poteka dela, ki so ga sami določili. Takšen položaj delavcev v sovjetskih tovarnah nam neposredno nudi vpogled v mezdne pogoje in socialno žaščito, kar nam dokazuje, da se delavski razred
VSA VPRAŠANJA SE REŠUJEJO V TESNEM SODELOVANJU Z DIREKCIJO
Kakšne naloge imajo tovarniški odbori v SZ
Izredne delovne ure prepovedane, razen redkih primerov Koliko nr dela sovjetski kovinar - Delovni pogoji za žena
Naše bralce bo gotovo zanimalo vedeti kaj so in kako delujejo tovarniški odbori v Sovjetski zvezi in kakšni so delovni pogoji.
Poleg direkcije — tehnične in administrativne, imenovane od pristojnega ministrstva, ki mu načeljuje vodja delavnice — je najvažnejši organizem tovarniški odbor, izvoljen cd vseh delavcev. V odboru so tudi predstavniki vseh tovarniških oddelkov na splošno. V tovarniških delavnicah z velikimi oddelki so na čelu odbori oddelkov, izvoljeni prav tako od vseh delavcev z istimi funkcijami.
Celotna dejavnost tovarniškega odbora se za vsa vprašanja vrši v tesnem sodelovanju z odborom direkcije. Člani direkcije, kljub temu, da i-majo svoje osebne in neposredne odgovornosti za delo, ki ga opravljajo, se morajo vedno posvetovati s tovarniškim odborom
Najvažnejša in prva naloga tovarniškega oubora kakor tudi direkcije, je organizirati dejavnost. med delavci, ki predstavlja borbo za izpolnitev načrta proizvodnje. V načrtu so upoštevani vsi činitelji, ki zagotavljajo zvišanje blagostanja prebivalcev. Gre torej za neposredno sodelovanje med predstavniškimi organi in sicer med višjimi državnimi organi in delavci, v tovarnah, ki vodijo svoje delo, t. j. državni
Temeljita reforma šole v L.I1. Romuniji
Nujna potreba razvoja šole in kulture, je bila ena izmed nelahkih nalog, ki je čakala po osvoboditvi ljudsko oblast v Romuniji. Zapuščina, ki jo je podedovala nova oblast na tem področju je bila v resnici žalostna. Polfevdalni režim, ki je vladal skozi stoletje, je skrbel za šolo in kulturo le v kolikor mu je ta lahko služila za njegove razredne interese. Obveznost posečanja šol je bila dejansko samo na papirju, ker vlada sploh ni skrbela za gradnjo šol in namestitev potrebnega števila učiteljev.
Statistike iz desetletja 1921-31 poročajo, da 'je bilo vpisanih v podeželskih šolah 16.000.000 učencev, študije pa je končajo samo 370.000. V mestnih šolah je bilo vpisanih dva m pol milijona otrok, dovršilo pa je štuaije komaj 174.000. Leta 1930 je bilo v deželi nd vsega prebivalstva kakih 42% nepismenih, leta 1944 pa nad 4 milijone.
Demokratična šolska reforma je bil prvi korak ,ki ga je napravila nova oblast. Zaposlila je učitelje in profesorje. Do takrat so bili namreč na eni stvaiji milijoni nepismenih otrok, na drugi pa desettisoči brezposelnih šolnikov. Zgradile so se nove šole v vseh vaseh tako, da obvezno posečanje šole ni bilo več samo odlok, ki je osta! le na papirju. Od prvotnih štirih razredov osnove šole, se je slednja spremenila v se-demletko, Ustanovitev srde-
njih šol, to je bil drugi korak oblasti. Pred vojno je bilo samo 142 višjih srednjih šol s 15.000 dijaki. Srednješolska i-zobrazba je bila pod starim režimom privilegij ozke skupine izvoljencev, dočim se je morala ogromna večina zadovoljiti z nezadostno in površno osnovne šolsko izobrazbo. Nesorazmerje pa je vladalo tudi kar se tiče kmetijske strokovne usposobitve, upoštevajoč ta-kratili izrazito kmetijski značaj dežele. V lil letih pred vojno je doktoriralo za odvetnike 8.573 visokošolcev, na a-aronomskih zavodih pa komaj 192.
Zato je bilo treba tudi na tem področju korenitih sprememb. Zahvaljujoč se šolski reformi je bilo lansko leto v Romuniji 62.000 visokošolcev. Število se bo pa z napredovanjem mlade generacije v višje raz-re le in zavode, višalo od leta do leta. Lansko leto je štela Romunija 51 višjih šol s 155 fakultetami in 282 odseki, v primeri z 41 fakultetami pred vojno. Ustanovljeni so bili novi instituti za rudninstvo, petrolej in bencin, višji institut za kinematografijo, institut za prehrambeno industrijo, pomorsko mehaniko, lahko industrijo itd.
Šolska reforma se organi-čno vključuje v novo življenje ljudske republike. Sola je postala sredstvo za gospodarski in ‘socialni razvoj, ker dobavlja potrebne tehnične kadre in istočasno dviga splošno raven javne izobrazbe.
gospodarski načrt in so kot taki odgovorni pred vso državo za njegovo uresničitev.
Tovarniški odbor mora predvsem: 1. nadzirati točnost izvrševanja in uresničenja kolektivne delovne pogodbe; 2. upravljati ves sklad socialnega zavarovanja delavnice (ta sredstva, v nekaterih delavnicah, kjer je v tovarni zaposlenih nad 60-70.000 delavcev in tehnikov, presegajo milijar-
stojajo v vsakem jpodjetju. V dobi nosečnosti se delavkam dodeli lažje delo, z istim zaslužkom Delavke-matera gredo lahko vsaki dve uri v otroške jasli, kjer se lahko zadržijo pri svojem otroku po pol ure S tem ni njihov zaslužek niti najmanj prizadet. Poleg tega uživajo še posebne ugodnosti kot so: nagrade za novorojenčke, porodniški dopust za dobo 77 dni, ki je plačan v celoti.
z vso zavednostjo in oblastjo udeležuje v proizvodnji. V položaju, kjer je delo mehanizirano do popolnosti, je sodelovanje delavcev pri določanju delovnih mezd vsekakor bistveno jamstvd za popolno in neomejeno spoštovanje njihovih pravic.
Tukajšnji delavci se tega dobro zavedajo, ker vidijo, da je neprestano pospeševanje delovnega časa, vsiljeno s strani delodajalcev glavno orodje, ki se ga poslužujejo delodajalci, da bi tako do skrajnosti izkoriščali delavce.
Demokratično življenje v tovarnah in podjetjih, samostojna obramba delavskih pravic potom svojih sindikalnih organizacij in potom svojih, svobodno izvoljenih predstavniških organov, so največje pridobitve delavcev, ki jih Sovjetska zveza jamči, brani in stalno širi.
Enakopravnost delovnih pogojev žena-delavk, široke možnosti — ki so zajamčene vsem delavcem brez vsakih materialnih ali moralnih omejitev — za dostop do najvišjih poklicnih stopenj, kakor tudi do najvišjih stopenj splošne kulture, so najbolj učinkovita dejstva v življenjskih pogojih delavcev v Sovjetski zvezi.
go drugih strojev za obdelovanje zemlje in za živinorejo.
Samo v kraje, kjer se valorizira neplodna zemlja, so poslali s letu 1954 115.000 traktorjev, 18.000 kombajnov za žitarice in odgovarjajoče število pripomočkov za traktorsko vprego ter kmetijskih strojev.
Za državna posestva
Letos je sovjetska vlada vložila približno 3 milijarde rubljev za izgradnjo in obnovo na državnih posestvih. Z naglico se gradijo noVa poslopja za živinorejo, postaje in delavnice za popravila kmetijskih strojev. Za delavce, ki so zaposleni na državnih posestvih je v gradnji 5.000 novih stanovanjskih hiš, poleg tega pa si delavci gradijoi tudi lastne hiše z državnimi posojili, ki jih lahko dobijo na dolgoročna odplačila, s preskrbo potrebnega gradbenega materiala ter s prevoznimi sredstvi, vse pod ugodnimi pogoji.
SOVJETSKI FILMU
na Festivalu v Benetkah! I
Sovjetska filmska igralka Ljudmila Zeli-kovskaja, ki i-ma glavno vlogo v filmu «Škržat». Omenjeni tlim je prejel na Festivalu filma v Benetkah nagrado prvega izmed štirih «srebrnih levov». Zelikov-skajo pa je kritika ocenila kot najboljšo filmsko igralko v filmih na Festi-< valu
Sovjetski ser Leonid ’-v' kov, ki je reži1 ral film «Naprf ti novemu obrf
Dolž Jrizad M n e in vence\
žju», v družbi' vsestr
talijanske fU* dolžno
ske igralke M* 'Cg
rije Fiore 1,1 filmskem lesti valu v Benet' kah
»em j ^ tud 'irr.eg "brani Piover Nuji ‘'etici »ladni »saki
Stroji v Z.S.S.B.
Kmetijstvo v Sovjetski zvezi se stalno bogati z najmodernejšimi sredstvi, V dobi 1946-1953 je bilo za kmetijstvo izdelanih 9,5 milijonov raznih strojev in strojnih priprav, v preteklem letu pa je kmetijstvo prejelo 137.000 traktorjev za splošno uporabo (s 15 HP povprečne zmogljivosti) in
46.000	trakorjev za okopavanje in pletev kultur, ki rastejo v vrstah, 37.000 kombajnov za žitarice, 116.000 tovornih avtomobilov, 100.000 plugov za traktorsko vprego, 94.000 sejalnih strojev za traktorsko vprego, približno 200 tisoč strojev za pobiranje sena, ter ostalih strojnih pripomočkov,
94.000	obdelovalnih strojev za traktorsko vprego in še mno-
Načrtno
bogastev
el	«v v	e
izkoriščanje v Rodopih
Iz zapuščenih vasic nova naselja za rudarje Kakšne važnosti so Rodopi za Bolgarijo
j Pogled na del siderurškega tov arniškega kompleksa v Magnitogorsku
Rodopi so najrazteznejše gorovje na Bolgarskem, ki se dviga na južnem delu dežele.
Se pred nekaj leti so bili Rodopi eden izmed najbolj zaostalih predelov te dežele. Buržoazno zemljepisje in geologija sta jih nazivala «rodopski labirint». Nikoli ni bilo storjeno zemljepisno ali geološko razi-skanje, ki bi odkrilo neizmerna podzemska bogastva tega gorovja.
V glavnem je bilo prebivalstvo Rodnpov kmečkega stanu. Se do nedavnega so rodopski
kmetje obdelovali mala zemljišča, ki so bila raztresena po gorskih grebenih. Ogromna bo-' gastva rodopskih gozdov so bila nemilostno izkoriščana z brezobzirnim sekanvem, s čemer je bila storjena velika škoda, ker so bili opustošenj bregovi deročih rek, kar je povzročalo poplave. Rodopski tobik se je prodajal špekulantom po neznatnih cenah.
Po 9. septembru 1944 je začela ljudska vlada načrtno izkoriščati Rodope. Bolgarski geologi so s pomočjo sovjetskih znanstvenikov odkrili v notranjosti gora najrazličnejše neizčrpne rudnike. Odkrita so bila ležišča rudnin, kot o-pai. fluor, magnezij, itd in surovin za pridobivanje cinka železa itd.
Vlada je dosegla v petletnem gospodarskem planu velike pridobitve na področju izkoriščanja rodopskega bogastva. Od Velingrada do Ivajlovgrada je nastalo na desetine naselij za rudarje in nekatera izmed njih so postala prava rudar-| ska mesta.
Na mestu malih, zapuščenih.
rodopskih vasic so se dvignila moderna ‘socialistična naselja kot Madan, Rudozem, Borie-vo, titrašimir, Erma reka in druga. Popolnoma se je spremenilo težko življenje rodojp-skega prebivalstva. Ustvarili so se novi, lepši življenjski pogoji tamkajšnjega ljudstva, ki se je otreslo bede in samotnega življenja v gorah.
Rodopi predstavljajo za Bolgarsko veliko važnost tudi zaradi svojih deročih rek. Ugotovljeno je, da imajo rodopske reke močan dotok vodne energije, kar bo omogočilo zgraditev rodopskega hidrokombina-ta, ki bo zbiral potrebno e-nergijo za razvoj metalurgije v «bolgarskih Uralih».
de); 3. upravljati sklad posojilnice; 4. nadzirati delovanje tovarniških otroških vrtcev, jasli, menz, zdravstvenih uslug, upravo, vzdrževanje tovarniških stanovanjskih hiš, kulturnih in športnih organizacij; 5. skrbeti za strokovno usposobitev mladine ter za tehnično izpopolnitev delavcev.
Koliko ur delajo kovinarji? Ali imajo izredne delovne ure?
Sovjetski kovinarji delajo osem ur dnevno t. j. šest dni v tednu. Toda za težka in zdravju škodljiva dela se delovni urnik zniža tudi na sedem, šest in celo na štiri ure dnevno. Nočno delo traja sedem ur. Znižanje delovnih ur pa ne vpliva na zaslužek, ki ostane nespremenjen. Izredne delovne ure so v Sovjetski zvezi prepovedane, razen v redkih primerih, ko gre za izredne in nepredvidene slučaje kot n. pr. zamuda v dobavah proizvodnih sredstev, poškodba surovin ali strojev itd.
V takih primerih, ko je potrebno delati izredne ure, direkcija zahteva privolitev sindikata; izredne delovne ure pa se plačajo tako: 160 odstotkov za prvi dve izredni uri in 200 odstotkov za naslednje. Izredne delovne ure pa nikakor ne morejo preseči 120 delovnih ur na leto.
Pod kakšnimi pogoji delajo žene?
Sovjetska ustava prepoveduje zaposlitev žena na deloviščih, ki so škodljiva za ženski organizem. Za enako delo prejemajo žene enako plačilo kot moški. Zene-delavke imajo vse možnosti, da postanejo inženirji ali tehniki prav tako kakor moški. Njihovo delo ali študij je olajšano s številnimi otroškimi jasli in vrtci, ki ob-
NA OBALI SINJEGA JADRANA
Vlora prijazno letovišče
za albansko delovno ljudstvo
Izboljšanje življenjske ravni delavskih množic in skrb za zdravje ljudstvu sla dve zelo važni vprašanji, katerim posveča ljudska oblast največjo pozornost. To nam med drugim potrjuje tudi dejstvo, da je bilo v zadnjih letih zgrajenih na desetine počitniških domov v najpovoljnejših klimaličnih kra. jih.
Vlora, ki spada med najstarejša mesta Albanije, se nahaja v južnem predelu dežele. Na vzhodni strani mesta, nasproti sinjemu Jadranu, se razprostira prijazno gričevje, posejano z oljčnimi gozdiči, vinogradi in nasadi oranž in limon. Dobrih 5 km južno od središča Vlore, na prijaznih zelenih gričih, v bližini morskega obrežja stoje počitniški domovi za delavce in otroke. N a obrežju stoji vrsta vil in mnogo kabin.
V to letovišče prihaja iz vse dežele vsako leto na tisoče o-trok, zlasti poleti. Počitniški domovi so zelo udobni. Okrog njih je vse polno zelenja. Letovanje zelo ugodno vpliva na otroke. To se opazi že nekaj dni po prihodu v letovišče. O-troci imajo zelo velik red. Hrana vsebuje preko 4.000 kalorij dnevno. Toda otroci se tukaj tudi učijo. Seveda ne manjka brezskrbnega razvedrila. V počitniških domovih obstojajo tudi razni kulturni krožki, v katerih goje lepo zborovsko petje, folklorne plese in druge panoge kulturnega udejstvovanja, V
učilniških domovih dobe otro-
ci novih sil za učenje v šolah, ki se začenja že 1. septembra.
Toda v V lori obstojajo še drugi počitniški domovi. Na primer počitniški dom za delavce se dviga na čudovito lepem griču in je popolnoma obdan od gozdičev. Iz doma je prekrasen razgled na mesto, na nove tovarne in gradilišča, na pristanišče, kjer so zasidrane sovjetske ladje in ladje ljudskih demokracij in drugih držav. V tem domu preživijo svoje počitnice delavci iz Tirane, rudarji iz raznih predelov dežele, petrolejski delavci iz Pa. tosa in iz mesta Stalin, t. j. iz dveh največjih petrolejskih središč Albanije.
Eden izmed najboljših delavcev tekstilne tovarne «Stalin» iz Tirane, Tefik Marja, ki je prišel na počitnice v Ploro pravi: «Tu nam ne manjka ničesar. Tu je izvrstna hrana, kopanje v morju, sončenje, žaba-ba. Počitnice v Vlori so zame zelo velik praznik. Zato sem hvaležen Partiji in Ijiulski oblasti, ki toliko skrbe za nas delavce. Ko se bom dovolj okrepil pravi Tefik se bom z novimi energijami vrnil v tovarno in si bom prizadeval, da bom dosegel še boljše rezultate v realizaciji načrta in tako v naj-večji meri prispeval za izgradnjo temeljev socializma».
Tudi za delavce v tem počitniškem domu je preskrbljeno vse kar služi njihovemu počit-
ku. Tu obstojajo razna športna igrišča, dvorane, opremljene za razne igre, zlasti za šah, knjižnica itd. Vsak večer je ples.
Na obrežju Vlore so še drugi počitniški domovi, med katerimi■ moramo omeniti zlasti počitniški dom za obrtne delavce, dom rudarjev, dom hotelirjev. V vseh teh domovih preživi svoje počitnice na tisoče ljudi. Sem prihajajo tudi turisti in izletniki iz Sovjetske zveze in iz dežel ljudske demokracije.
Ljudska oblast si prizadeva, da še bolj uredi in izpopolni Vloro, sindikati pa posvečajo posebno skrb temu, da bi mogli vsako leto več delavcev in otrok poslati v prekrasno letovišče.
V najvišjih predelih Rodo-pov zapade vsako leto mnogo snega, ki onemogoča dotok voda nekaterih rek. Ljudska vlada je sklenila načrtno zgraditev elektrarn in jezov tako potrebnih za razvoj metalurgije, ki bodo obenem zagotovili vodo vsej okolici. V načrtu je povezava rek potom podzemskih jarkov, čim bo zgrajen elektrokombinat. Rodopski hidrokombinat bo oskrboval z vodo stotisoče hektarov zemlje v nižini ob reki Marici. S tem se bo povečala proizvodnja volne, pridelek zelenjave, grozdja itd.
Iz življenja LDliških Srhov
in zgi
=>lato ^*°lj h
!0 gg
V znamenitem, starodaVJ1 mestu Budisin v Nemčii'',
lž
je pred časom zaključil
kongres narodne organi*8® Lužiških Srbov «Domovi1" katerega se je udeležilo 1000 delegatov. Lužiški Srb' ^ prvič svobodno zadihali II Peš Demokratični republiki n ®rvi čiji; prvič so jim bili danijjl §°' goji za razvoj lužiško-sr&J ljudske kulture. Dočim je, v letu 1945 1 esedem luž*1
6i| Plot Tat
srbskih ufiteljev, ki so
kvalificirano sposobni za
. -ni
čevanje v materinskem Jef.-poučuje danes na 85 ld*1Sj srbskih šolah že nad 400 teljev. Na treh lužiškosrb® srednjih šolah študira 465 dincev in deklet, na uč*te, šču pa se vzgajajo nove teljske moči.	^
Vrsta raznih jiaerijpiLenv, , ^ zbor lužiškosrbske i*ar'
no ljudsko gledališče, —-j»
ntit
kulture, so postali močni teji v razvoju nogeva živi) lužiškosrbskega ljudstva.
Sa, i lik, C. «; bolj kipe ie p 12 : ltloš
Sih ne 1 Plot
Vre;
naj
Razvoj proizvodnje na Bolgarskem
Proizvodnja lahke in prehrambene industrije je v L.R. Bolgariji znatno narasla v prvih dveh in pol letih druge petletke. Zvišala se je proizvodnja predmetov široke potrošnje in izboljšala se je njihova kvaliteta.
Proizvodnja bombažnega blaga se je v primeri s 19418 zvišala za 2i,2l krat, volnenega blaga za 1,9 krat, svilenega blaga za 2,4 krat, čevljev za 12 krat, konservirane zelenjave za 7,9 krat, konservirane-ga sadja za 5,9 krat, olja za 3,1 krat.
Poseben aparat za meri6' fizične odpornosti delavca- ^ podlagi nreiskusa z anar» # se mu določi tako delo, k» najbolj primerno njegoV " zdravstvenemu stanj*1
va1’1
Velik porast lahke industrije v ZSSR
V prvih osmih mesecih tega leta je proizvodnja lahke industrije Sovjetske zveze porasla za 8:700 milijonov rubljev v primeri z istim razdobjem
lanskega leta. Izdelanih je bilo 74 milijonov m več bombažnega blaga, kot je predvideval načrt, 3,7 milijonov metrov volnenega blaga, 3,2 milijona parov usnjenih čevljev več ko je bilo predvideno v načrtu za prvih osem mesecev.
200 novih igrišč
Ustanova za vzdržeV' parkov je izdala statistik0^ katere je razvidno, da Je v Budimpešti — v zadnjih J
zgrajenih 2<^j| Jen
|l<
ha
Ipi
Dre Du tl iv Dos doc ie i n6j t 1 terr Pi
Der d. e Det 'tol
tei
da.
«e
setih letih
vih igrišč, medtem ko
osvoboditvijo Budimpešt* la igrišča samo v & parkih.
“Dan graditeljev, v Sovjetski zvezi v
Z odlokom Prezidiuh*® t hovnega sovjeta ZSSR» pred kratkim ustanoV
znik
«Dan graditeljev». praZ"lirjd«
čast graditeljev in n°va
se bo slavil vsako leto t cer drugo nedeljo v aVg
Gorovje Tatra na češkoslovaški meji
NADALJUJE SE DISKUSIJA O POLITIKI ENOTNOSTI
:ah\
le važna naloga sedanjega casa
r eftfti i id V>' e rtì't NapC n obrt
Ze v raznih člankih, ki jih ie objavil časopis «Delo»- v Majih tednih, je bil postavljen problem o nujnosti združitve vseh Slovencev našega žemlja v borbi za obrambo 'vojega obstoja in v borbi za 'asten kulturni razvoj. Res je, !° kar trdi tov. Marija Berne-'ičeva v svojem članku o tem brašanju je resnično. Naše iudstvo je prežeto z željo, da ti prišlo do dejanske združile in da bi v naših vrstah resnici zavladal duh enot-losti. To je namreč sad dol-loletne borbe slovenskega ži-'Ija na tem Ozemlju za svoj larodni obstoj. To je sad odlične borbe proti raznim za-iralcem, ki so gospodarili na m Ozemlju.
Dolžnost komunistov je, aa Irizadevanja za dosego naro-ine in kulturne enotnosti Slo-Vencev podpro in učvrste z
; ril» ke M* re
ružbi i vsestransko borbo. Zato je dolžnost komunistov, da se uo-vztrajne borbe na, social-lem področju aktivno udele-festi' ie tudi borbe za okrepitev kui-Beneh'urnega delovanja in borbe za hrambo nacionalnih pravic Slovencev.
Nujno je potrebno, da Slo-petici združeni nastopajo pred Sadnimi oblastmi in >o ob •saki priliki, ko gre za duse-io zgoraj navedenih c'ijev. iato se danes ko se opače, ^ >oij kot kdaj koli, pritisk in Fo se vedno bolj širi raznaro-
dovanje našega življa, poziva vse slovenske skupine k sodelovanju, k enotni borbi za obvarovanje našega obstoja in razvoja naše narodne kulture.
Na kateri osnovi moramo v tem trenutku delati za to, dia bi čimprej doseglii enotnost Slovencev na kulturnem področju?
Po mojem mnenju ni v tem trenutku toliko važno postavljati problem prosvetnih društev, v čigar odborih bi bile zastopane vse politične struje. Ta problem bi lahko postavljali šele v drugi fazi našega delovanja za ustvaritev enotne kulturne fronte Slovencev.
Predvsem je v tem trenutku nujno potrebno, da se poživijo in učvrstijo prosvetna društva, kakor tudi njih dra-matski, pevski in godbeni odseki ter da pridejo do izraza razne skupne iniciative, kulturne prireditve, predavanja, koncerti, konference, razne akcije za obrambo narodnostnih pravic, naše šole itd.
Pri tem skupnem kulturnem delovanju moramo biti mi komunisti v vzgled vsem. Delati moramo na tem, da pospešimo razne iniciative na kulturno - prosvetnem področju! Skrbeti moramo, da bodo te iniciative prežete z demokratičnim duhom in da ne bodo v nasprotju z interesi vsega delavskega razreda.
Gotovo je, da bomo še na-
rodaVJ11
imčiji'. jučil » ganit3®
imoviff ežilo ci Srt» dihali iki n1 dani iko-sfijj m je/ i lužil i s« d za f" im jez‘ i luž1*' 1 400 . ikosrbs* , 466 I*1
, »H
ZA MASE KMETE
Kipenje mošta
Razne so okolnosti, ki pospešujejo kipenje mošta. V Prvi vrsti pospešuje kipenje Ugodna temperatura mošta. Najprimernejša začetna toplota je od 14 do 16 stop. C. Ta toplota se sama potem zviša, in če je sod primerno velik, doseže tudi 22 do 25 stop. C. Ta toplota glivicam najbolj ugaja. Pri tej toploti se kipenje najbujnejše vrši. Ce ie pa začetna toplota nižja od 12 stop. C., moramo toploto itlošta umetno zvišati. V naših krajih ni nevarnosti, da ne bi imel mošt dovoljne to-Piote, ker je običajno v času trgatve še dovolj toplo Vreme. Le za radovedneže naj omenimo, da v primeru,
3'
! *'

merjf'
Mave»',
el", * $ ljegovH stanju
itistik0.
Trgntev
da ne bi imel mošt 12 stop, C., bi morali segreti .klet, ali Pa bi morali segreti nekoliko mošta katerega bi pomešali potem z moštom v sodu.
Zelo povoljno upava nr. ki-enje mošta tudi zrak. Zato ie priporočljivo pretočiti ošt v drug sod, ali pa ga Pretočiti tako, da se pri če-Pu toči, a pri vehi ponovno Zliva v isti sod. Zelo dobro Pospeši pokipevanje mošta dodatek metabisulfita. Dobro ie tudi proti koncu, ko kipe-nPj ponehuje, pomešati mošt z kako palico in dvigniti l®m drožje, ki se je poleglo. Previsoka ali prenizka temperatura mošta ovira kipe-n e. Ravno tako ovirajo kipenje mošta razni faktorji kot na pr. ako je preveč %dkobe v moštu, pomanjkanje kisline, ocetna kislina, ki se v moštu stvori, ako se je mošt skisal, ter žveplena .sokisfina, ki pride z tadimljenjem sodov v mošt Glede žveplene sokisline pa bnramo omeniti, da ta do
gotove mere kipenje samo zadržuje, ali ko potem tak mošt prične kipeti, pokipi zelo burno in popolno. Zato tudi vedno priporočamo uporabo kalijum - metabisulfita. Kipenje tudi ovira v veliki meri alkohol, katerega, kakor je znano glivice same tvorijo iz sladkorja. Nekatere močnejše glivice prenesejo tudi nad 12 stop. alkohola, druge pa ne. Zato pa ostanejo taka vina, ki so bila napravljena iz zelo sladkega mošta, navadno še celo teto in za vedno sladka.
Da ne bo krompir pretgodaj kalil
Krompir je treba hraniti v kolikor je mogoče hladnem prostoru in ne v visokih plasteh, marveč razgrnjeno. V nasprotnem primeru bi se krompir preveč segrel, kajti tudi krompirjevi gomolji dihajo, kakor diha vsako živo bitje. Tudi tema povzroča, da krompir bolj naglo kali, zato so svetli prostori boljši od temnih. Ce je začel krompir poganjati, se mora zato spraviti na svetlo. V svetlobi se napravi vsaj manjša kal. Ako se želi imeti krompir zgodaj, se lahko zasadi kar s to kaljo, ki je deloma ozelenela. Dolge in bele kali pa niso mnogo vredne. Krompirja ki ima take kali, ne rabimo za seme, ker je to znak, da je krompir že degeneriral. Zaman pa bi lahko čakali dober pridelek od takšnega krompirja.
Dandanes lahko najdemo -tudi snovi ki onemogočijo ali ki vsaj zamudijo kaljenje krompija. Te snovi na podlagi fitohormonov so še precej drage v razmeri z dobičkom, ki ga lahko imamo z njihovo uporabo. S temi snovmi, ki so v obliki prahu, poprašimo krompirjeve gomolje, katere nameravamo hraniti za -poznejšo uporabo. Te snovi na škodujejo krompirju, ki smo ga namenili za hrano, ker niso strupene in ker ne dajejo krompirju ni-kakega neprijetnega duha. Ne smemo pa popražiti krompirjeve gomolje, ki smo jih namenili za seme in to iz čisto razumljivih razlogov.
leteli na ovire s strani posameznih elementov, ki so pod vplivom raznih protikomunističnih skupin. Gotovo je, da bodo ti elementi odklanjali vsako sodelovanje, toda naša vztrajnost in poštena aktivnost na tem področju ter volja velike večine slovenskega ljudstva, bo premagala vse ovire.
Z vztrajno in odločno borbo bomo dosegli enotnost Slovencev na kulturnem področju.
Marija Husu-Vera
Ugoden razvoj trgovine
med LR Češkoslovaško in FLRJ
Gospodarski stiki med Češkoslovaško in Jugoslavijo se ustrezno trgovinski pogodbi razširjajo in utrjujejo.
Časopis «Rude pravo» sporoča, aa Češkoslovaška izvaža v Jugoslavijo bagre, Diezeljeve motorje, orodne stroje, radio-aparaturo, keramične surovine, bale papirja, porcelan za gospodarske potrebščine, šasije in pnevmatike za tovorne avtomobile. Razvija se tudi izvoz kemičnih industrijskih izdelkov, surovin za farmacevtsko industrijo itd.
«Vsaka nova dobava blaga, piše «Rude pravo», ne pred stavlja novega člena v ustvarjanju češkoslovaško - jugoslovanskega trgovinskega spo-razuma, temveč je tudi doprinos stvari utrjevanja gospodar' skih stikov med obema deželama».
Češkoslovaška ekspertna družba «Keramika» izdeluje veliko količino posebnih Samotnih glin za jugoslovanske veletovarne. Jugoslavija je Češkoslovaški naročila valjano železo, cevi za naftno industrijo, stroje in razno drugo opremo za gumijevo industrijo ter mehanizme za opremo pristanišča na Reki.
Jugoslavija pa prav tako dobavlja Češkoslovaški pomembno količino raznega blaga. Nedavno tega ji je na primer poslala živino in važne surovine. Češkoslovaška prejema od Jugoslavije konopljo, krompir, ribje konzerve, jajca, žagani ies, furnir, tobak in drugo blago.
Kaj neki je tako lepega...?
Kako sestavljajo vremenske napovedi
Z množico simptomov vremenski napovedalec poda svoje mnenje - Vloga elektronskih računskih strojev pri sestavljanju vremenskih napovedi
Vremenske napovedi temeljijo na preglednih primerjalnih zemljevidih, na katerih je vneseno okoli tisoč meteoroloških opazovanj, katera so napravili na določenih točkah, ki so razpršene po raznih krajih in ki jih po radiu a-li po daljnopisnem stroju prejema meteorološki urad. Meteorološka poročila, ki so potrebna za sestavo napovedi, morajo biti sveža, kajti njihova vrednost 'je zelo kratka.
Atmosfera, katere muhe ustvarjajo meteorološke prilike, je v stalnem gibanju. Vetrovi in zračni tokovi se mešajo ohlajajo in segrevajo ter se gibljejo kot para v kotlu. Po-
ČEMU SLUŽIJO SPORAZUMI AKO SE NE IZVAJAJO NJIH DOLOČILA
Zakaj je mali obmejni trgovinski promet še vedno na mrtvi točki?
Izvajanje rimskega sporazuma bi nudilo mnogo koristi vsem obmejnim področjem tako na italijanski kot na jugoslovanski strani - Jugoslovanska vlada trdi, da ni kriva zavlačevanja
Videmski sporazum o obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo vedno bolj jasno kaže svoje negativne strani. Zainteresirano obmejno prebivalstvo je mnogo pričakovalo od lega sporazuma. Toda v vsakdanji praksi prihaja do izraza to, kar je naša Partija v svojem komunikeju v zvezi s sklenitvijo videmskega sporazuma podčrtala, namreč, da sporazum ne zadovoljuje u-pravičenih pričakovanj prebivalstva, da je dosega listin, ki so potrebne za prehod preko meje združena s precejšnjimi težkočami in da je na izstavitev prepustnice treba čakati ddlgo časa, da je v sporazumu vse polno raznih odredb, ki omejujejo in v resnici ovirajo prosto gibanje prebivalstva. V praksi se je tudi pokazalo, da bo imelo prebivalstvo od prehodov pre ko meje prav malo ali nič koristi. Kot je znano se doslej ne izvajajo niti tiste točke dogovora, ki govore o količni blaga, ki ga prehodniki smejo nositi preko meje.
Toda poleg videmskega sporazuma obstaja še nek drug sporazum med Jugoslavijo in Italijo, L j. sporazum o malem prometu med Tržaškim ozemljem. Videmsko in Goriško pokrajino in sosednimi področji, ki spadajo pod Jugoslavijo. Ta sporazum je bil pod nisan že preteklega marca v Rimu in spada v okvir splošnega trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Ob podnisu sporazuma je bilo javljeno tudi, da bo vprašanje dokončno rešeno z izmenjavo not med obema vladama.
Kljub temu, da je poteklo že toliko mesecev od podpisa trgovinskega dogovora ni še prišlo do izmenjave omenjenih not med obema vladama.
Sporazum, ki so ga podpisali 31. marca v Rimu, predvideva poleg malega obmejnega trgovinskega prometa, tudi vrsto drugih ugodnosti, med katere spada tudi gospodarsko in tehnično sodelovanje med obema državama, ki je nedvomno važnega pomena za gospodarski razmah zainteresi-
'Ijev
zvezi
aiu,».- A Libanonu vedno bolj načrt ie V h 4*i° cene blaga, predvsem osnovnih življenjskih poljščin — tako poroča list Okhbar*. Tako je cena
diurh» nraz11**®
n°vaV i <
Knjižnica za inozemsko literaturo poseduje veliko število knjig jugoslovanskih pisateljev v srbščini, hrvaščini, slovenščini in rnakedonščini ter tudi v ruskih prevodih.
V	čitalnicah naše biblioteke si mnogo bralcev naroča dela eminentnega srbskega književnika lb. stoletja, nadarjenega lirika — Branka Radičeviča, katerega so imenovali «srbski Puškin».
Kič manj pa ni med našimi bralci popularen tudi Peter Njegoš, pisec znane knjige «Gorski vencev. Biblioteka skrbno hru-ni neki izvod te knjige, ki je izšla v Ljubljani, kajti na njem je avtorjev /aksimilje.
Zelo se zanimajo tudi za stihe Jovuna J »vanoviča-Zmaja, ki je znan, med ostalim, zaradi svojih prevodov Lermonlovlje-rega nUemonav in Puškinove mPoltuve» v srbščino.
Valentin Vodnik spada med ustanovitelje nove slovenske književnosti v XV lil - XIX stoletju. Njegovi izbrani spisi založbi «Slovenske Matice» Ljubljani, nikdar dolgo ne ležijo na policah. Bralci - slavisti pogosto naročajo v knjižnici pesmi Franceta Prešerna — u-stanovitelja nove slovenščine, e-minenlnega slovenskega pesnika in slovenskega narodno-osvo-bodilnega buditelja.
V	biblioteki so izmed sodobnih književnikov precej popolno zastopani G. Kovačič, pesnik
bojih
nec partizanskega gibanja, A. Cesaree, ki je bil za okupacije Jugoslavije ubit v koncentracijskem taborišču. Knjižnica poseduje tudi zgodovinske romane Ive Andriča, knjige Branka Popiča, knjigo Jovana Popoviča «Resnične bajke» in še mnogo drugih knjig.
Da se sovjetski ljudje zelo zanimajo za jugoslovansko književnost, dokazujejo tudi prevodi spisov jugoslovanskih književnikov v ruščino. Navajam samo nekatere izmed njih. Leta 1933 je na primer v založbi «Akademije» izšel debel zbor. nik srbskega narodnega epa. Pesnitev Mažuraniča «Smrt Smail-age Cangi ra » je bila prav tako prevtulena v ruščino. Roman A. Šenoe k Kmečki upor» je izšel leta 1949 in leta 1955. V ruščino so bila prevedena tudi dela slovenskega pesnika, borca za neodvisnost Antona Aškerca. Knjižnica hrani poleg tega tudi spise njegovega soborca Ivana Cankarja. Ima jih tako v slovenščini, kot tudi v ruskih prevodih.
Srbski pisatelj in dramatik Branislav Nušič slovi širom Sovjetske Zveze. Njegova igra «Gospa ministrica» je sovjetskemu občinstvu dobro poznana.
Sedaj znanstveno - bibliografski oddelek biblioteke za ina-
ia patriot, ki je leta 1944 padel I zemsko literaturo sestavlja bi-v bojih, V. Nazor — udeleže- ' bliograjijo sodobne jugoslovanske leposlovne literature. To gradivo bo sovjetskim bralcem dalo še popolnejšo predstavo o
dandanašnjih
književnikih.
jugoslovanskih
M. RUDOM1NO ravnatelj Vsezvezne državne knjižnice za inozemsko literaturo
ranih krajev.
Rimski sporazumi so zelo pomembni za ves nadaljnji raz-voj in poglobitev gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Zlasti važni pa so za področja Tržaškega ozemlja, Goriške in Slovenske Benečije, kakor tudi sosedna slovenska področja, ki spadajo pod Jugoslavijo. Posebno važen pa je prav sporazum o malem trgovinskem prometu, saj predvideva za 4,3 milijarde lir zamenjave obojestranskega prometa med Tržaškim ozemljem ter Sežano, Koprom in Bujami in 2 milijardi lir za promet med področji goriško-videmske pokrajine in sosednimi področji pod Jugoslavijo.
Za mali obmejni promet prihaja v poštev le ono blago, ki je izdelano na obmejnih področjih, tako da bi zamenjava v resnici pomagala pri krepitvi gospodarstva obmejnih predelov. Kot je znano bi morali na osnovi tega sporazuma med drugim uvažati iz jugoslovanskih področij sledeče blago: sveže mleko za 70 milijonov lir, svežo zelenjavo za 120 milijonov lir vino 250 mihj. lir, sveže ribe 60 milij. lir, konservirane ribe 100 milijonov lir, gradbeni les 150 milijonov lir, drva 100 milij. lir. opeko 120 milijonov lir, 2.000 glav goveje živine itd. Področja okrajev Nova Gorica in Koper pa bi uvažala sledeče količine blaga: riža za 50 milijonov lir. južnega sadja in druga živila za 175 milijonov lir, farmacevtskih proizvodov za 50 milijonov lir, tkanin in konfekcij za 120 milijonov lir, strojev in nadomestnih delov za 490 milijonov lir, prometnih sredstev in njih nadomestnih delov za 225 mi-
lijonov lir, Diesel motorjev in ladijske opreme za 300 milijonov lir, bencina za 75 milijonov lir. itd.
Ako bi se določila sporazuma izvajala, bi gotovo ta področja imela velike koristi. Toda na žalost je od podpisa sporazuma poteklo več kot pol leta. toda še vedno ni nobenega sledu o izvajanju.
Kljub temu pa, da se rimski sporazum o ureditvi malega trgovskega prometa med obmejnimi področji še ne izvaja, in da je še vedno v veljavi trgovinski dogovor, ki je bil sklenjen še za časa ZVU, se trgovina med zainteresiranimi področji vse prej kot pa zadovoljivo razvija. Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago je razvidno, da je trgovinska izmenjava med temi področji v prvi polovici tekočega leta dosegla sledečo vrednost: januar 281 milijonov lir. februar 169 milijonov, marec 139 milijonov, april 197 milijonov, maj 200 milijonov, junij 190 milijonov lir. To se pravi,
tNadaljevanje na IV. straniI
ročila o vseh teh spremembah mora dobiti meteorologi prej kot zastarajo.
S to množico tako spremenljivih dejstev sestavijo tehniki pregled, na podlagi katerega vremenski napovedovalec s pomočjo, svojih izkustev, razločevanja in svoje znanstvene sposobnosti poda svoje mlnenjev Saj gre samo aa «mnenje», kajti napoved je le «znanstvena ocenitev verjetnih dogodkov» in ne kako resnično in pravo prerokovanje; vedno še ostane neka negotovost Vendar je mnenje napovedovalca prav tako točno kot mnenje zdravnika ali sodnika in pride meteorolg do njega prav tako na podlagi preučitve simptomov in raznih znamenj. Povprečna točnost napovedb za 24 ur je pa zdaj tocnejša kot so bile dosedanje napovedi za krajši čas; vremenske napovedi, ki so potrebne za letalstvo, so resnično že zelo točne.
Meteorologi delajo zdaj zelo zanimive poskuse za sistemi-ziranje metode, ki bi povečala točnost napovedb ali podaljšala čas, za katerega napoved velja ali oboje. S temi poskusi so v zvezi matematični računi, ki jih omogoča danes izum elektronskih računskih strojev. «Meteorološko številčno napoved» je v vseh podrobnostih prvič razložil
Sla nje ljudskih šol na Angleškem
Pred nedavnim je angleški list «Daly Express» obširno poročal o položaju, v katerem se nahajajo številne ljudske šole na deželi. List je med drugim poudaril, da omenjene šole predstavljajo pravo sramot^ za deželo. Ljudsko šolo v Rai-slipu so učenci preimenovali v «hlev». V resnici tudi je bolj podobna hlevu kot pa šoli. To je zelo nizka baraka, in je bila postavljena kot začasna šola že leta 1931. 'Toda po 24 letih še vedno stoji kot «začasna» in vanjo zahaja okrog 400 otrok. Neka druga šola v kraju Slafor je bila že pred 30 leti označena kot neprimerna za pouk. Toda še vedno stoji in vanjo seveda še vedno zahajajo učenci. Poleg te je bilo pred 30 leti označenih za neuporabne še 69 šol. Toda vse še vedno stoje.
Novi ljudski dom v Križu
10-letnica društva
“ Rdeča zvezda “ v Saležu
«Vsak narod na svetu ljubi svojo kulturo in se zanjo zanima. Tako tudi slovenski narod. Naši ljudje se radi udejstvujejo v kulturnem delovanju, s svojimi dramskimi skupinami, pevskimi zbori, knjižnicami in čitalnicami. Takega delovanja smo se lotili tudi mi v Saležu in danes praznujemo 10-letnico našega društva. Toda kulturno življenje v naši vasi se ni pričelo pred desetimi leti, temveč že začetkom stoletja. Takrat se je komaj začelo razvijati, a že je dobro obetalo.
Leta 1914 je pa napočila prua svetovna vojna. Naši fantje so šli k vojakom in kulturno delovanje je prenehalo. Zopet se je vzbudilo k življenju leta 1918. ko so se možje vrnili domov. Leta 1919 sta začela delovati pevski zbor in dramska družina, ki je pogostokrat nastopila na raznih kulturnih prireditvah in veselicah.
Bila so leta, ko je postalo naše kulturno delovanje po vsej Primorski zelo plodno, toda nastopil je fašizem in leta 1922 je bil ukinjen Ljudski oder, ki je družil najnaprednejši del vaščanov v kulturnem izživljanju. Kasneje je bilo ukinjeno še društvo «Bratska sloga» (katerega namen je bilo širjenje slovenske kulture, slonelo je pa na liberalni osnovi - op. ur.) Sledilo je zatiranje našega jezika v šoli, cerkvi, uradu, povsod, toda prega
Naraščanje cen v Libanonu
t°r' finega olja porasla v krat-' ;*<h času za nad 200%. Zaradi <1>kih cen je sadje sploh nastopno, ne samo za družine Sivcev, marveč celo za sred-J* sloje. Temu je kriva mo-i Dolizacija, ki jo izvaja tuj 'Sitai pri pridelovanju sadja. ^Poredno z višanjem cen, S*4ča tudi brezposelnost in Posebno na podeželju.
* * *
Oslanki najstarejših sesalcev
Abteriška ustanova Smihso-Institution je sporočila, našli raziskovalci v Me-^ * dele živalskih okostnjaki stare po njihovem mnenju tjtianj 45 milijonov let. Te i^be bodo zapolnile nekate-jj. vrzeli na področju geolo-
'Z eno, besedo : veliki in vročični slovesni valovi so dvigali v Hcthegyu svet akacij in ljudi.
Toda zvečer v kazini, s katere podstrešja je z vzvišenim mirom plapolala v svet črna zastava, je nenadoma poklical živinozdravnik na stran v kot načelnika kazine, župana, in je začel v veliki tajnosti govoriti z njim. Ta živinozdravnik je hodil že vse popoldne jako nervozno in osorno v kazini sem ter tja, kot nekdo, ki ima težečo in neprijetno skrivnost in se bridko bojuje s to skrivnostjo.
Dragi prijatelj, je tiha začel živinozdravnik tam v kolu, povedati ti hočem sedaj neko jako važno stvar. Toda samo tebi jo povem, ne dajaj je dalje seveda.
Župan je znal kimati s čudovito vzvišenostjo, to je storil tudi sedaj. «No, ta hoče, naj prijateljsko odredim zopet kako živinsko kugo, da bo kaj zaslužil,» si je mislil in je medtem zadovoljno gledal zakajeni in umazani strop čitalnice, nje preperelo tramovje, luknjasta tla, majave stare stolce, iz sosedne
sobe režeči sc, z angleškimi obliži
pupo
lnoma
prelepljeni zeleni obraz ogoljenega biljarda in je videl pred dušnimi očmi povoščeni parket, svetle stene, velike z usnjem prevlečene fotelje in ves ta odlični sijaj in udobnost in lepoto, ki jih bodo kmalu pričarali sem z veličastno kretnjo enega mrtvega človek-«.
— To ti hočem povedati, je mrmral poleg njega živinozdravnik — da me je stari gospod zelo močno ljubil. Že zavoljo svojih psov. Iz-
ADR1JAN
BÒNYI
MAUK
vrstno sem znal skrbeti za njegove pse in ti so bili našemu stričku Martinu bolj pri srcu kakor vse drugo. Zaradi te ljubezni sem si očitno pridobil to zaupanje, da sem bil pri njegovi oporoki svoj čas eden izmed svedokov.
Župan sc je vzravnal, kakor da bi ga bil kdo pošteno sunil v hrbet.
Pri njegovi oporoki?
— Da, tam. Potem... Veš že ves dan hodim okoli s to grenko zavestjo. Vidim, da se vdajate različnim veličastnim mislim. Delate te in one načrte, jaz pa ne vzdržim več. Povem ti, toda zaupno, častna beseda, povem ti, ker boste za nekaj dni itijk izvedeli, samo da tega ne morem do tedaj ohraniti zase, povem ti torej, da v celem Héthcgyu ne bo podedovala nobena živa duša niti počenega groša.
Župan ga je gledal kakor blazneža :
— Niti groša ne?
Živinozdravnik se je potuhnil, morda so mu celo šklepetali zobje.
- Vse premoženje podeduje neki njegov nečak, ki stanuje v Budimpešti in je bil v vsem svojem življenju morda trikrat pri starcu. Vse premoženje ta, nekaj malenkosti pa nekateri njegovi prijatelji in njegovi služabniki.
potem pa je skrbel kvečjemu še za svoje pse. Tó je oporoka.
To je oporoka...
Župan ga je še enkrat pogledal, potem pa je nekaj pogoltnil, vstal, korakal po kazini, kakor da je imel ledene noge, tako odrevenelo in zmrznjeno, potem pa je vzel svojo suknjo in je odšel domov. Vso pot do doma je trepetal, in tudi doma je samo neprestano trepetal, dokler velike skrivnosti končno ni zaupal svoje ženi. Tedaj se je nekoliko pomiril.
Bržkone je bila gospa županja kriva, kajti drugega dne jih je od včerajšnjih sanjačev trepetalo že več, in ko je prišel popoldan pogreba, so stali na dvorišču dvorca sami ljudje zravnane hoje, šiljastega nosa, hladnih oči, trdih ust in rezkega dlesna. Venci so ovenelo počivali ob vznožju rakve, truma negibnih, brezizraznih in ravnodušnih oči je strmela hladno na rakev in niti ena solza ni kanila, ko je duhovnik zapel. Soproga okrajnega načelnika ni niti prišla, ker je ležala doma n» starem ripsdivanu. Vdova Domonkoš se je u-maknila v najbolj oddaljeni kot vrta hiše žalosti in je kljubovalno gledala zajetne vrtnice. Šepavi gradbenik je jezno štel minute,
kdaj se bo mogel tam zunaj ograje umaknili ob stran in zupaliti regalitas — vrag jo vzemi, ve je že tu! Čevljar Varka je krepko sunil psa Tamburja, najljubšega alzaškega hišnega čuvaja blagorodnega gospoda, ko se je tožno plazil slučajno mimo njegovih nog.
Ko pridemo do vrat, jo mahnem proti domu, si je mislil eden izmed mrkih žalujočih.
Dalje kot do vogala ai ne bom brusil pet, se je odločil drugi, in take misli bi bil videl človek v glavi vsakogar, če bi bil mogel slučajno pogledati vanje.
Potem je izzvenela zadnja glasna beseda obreda in malik je krenil v temni rakvi proti vratom.
In tedaj je prodrl skoz moške in ženske Tambur, alzaški hišni čuvaj. Svoj koprneči nos je nemo dvignil v zrak, ko je prišel za žalni voz, potem je nenadoma sklonil glavo in s povešeno glavo, s povešenimi očmi je kol prvi krenil s počasnimi koraki za kočijo.
lil ni še dosegel vrat zadnji malikov voz, ko je hipoma zadonel strašen in besneč zbor izza dvorca. To je bil vihar tulečih, cvilečih obupanih glasov, ki je daleč prekašal ganljivo donenje zvonov.
Hrti blagorodnega gospoda Martina Totha so objokovali svojega gospodarja.
Žalna množica se je kakor en sam človek zdrznila in je s povešenimi glavami krenila za velikim, hladnim, žalostnim starcem.
KONEC
njanja nas niso uklonila.
Po dolgem molku, je naše kulturno delovanje zopet oživelo leta 1915. Takrat smo si zopet ustanovili prosvetno društvo, ki je družilo vse vaščane.
V teh desetih letih delovanja smo storili kar je bilo v naših močeh da bi širili napredno kulturno delovanje v vasi. Naš pevski zbor druži pevce in pevke, ki so se vedno zavzemali za kulturo med Slovenci in to tudi v tistih časih, ko se ni smelo peti naših pesmi».
S temi besedami Je tov. Just Pegan otvo-ril prejšnjo nedeljo kulturno prireditev v Saležu o počastitev 10-obletnice obstoja prosvetnega društva «Hdeča zvezda». Pred nagovorom je Momači pevski zbor zapel v pozdrav navzoči množici domačinov in okoličanov pesem «Pozdravljeni». Sledil je kulturni nastop domačih šolskih otrok z enodejanko «Prijatelja», ki so jo mali igralci naštudirali v razmeroma kratkem času a kljub temu kar lepo podali. Pevski zbor Salež-Zgoni’- je pod vodstvom Hermana Miliča u-brano zapel med drugimi «Nazaj planinski raj», «Naše gore», «Gorenjsko» in «Slovan na dan». Dijakinja Duška je z lepim poudarkom recitirala Prešernovo «Zdravljica». Pegan Joško je podal pesem «Domovina», mali Karel Vidau z Opčin pa je rtaudu-šil prisotne z recitacijo «Slovenska mladina govori».
Nastopili sta še harmon ika-rici iz Barkovelj Silvana Škerlj in Franka Misiej z raznimi narodnimi komadi, med temi «Po jezeru», ki Je žel obilo odobravanja. Openska dramska družina je nastopila z drugim dejanjem «Naša kri», ki so jo prisotni nagradili z obilnim ploskanjem.
V imenu SHLP je prinesel pozdrav podpredsednik Franc Gombač, ki je v svojih besedah podčrtal stališče narodne manjšine, v katerem se nahajamo Slovenci po londonskih d ogovorih ter potrebo, da zaradi tega pospešimo enotno kulturno delovanje. Nakazal je možnosti kulturnega udejstvovanja ter nujnost, da se slednje razširi na vse mogoče panoge dela. Dotaknil se je nujnosti širjenja dobre, pučne knjige >er šolskega vprašanja. Nujno je, da se vsi borimo za ob stoj našega šolstva. Končno je izrekel pohvalo osem marljivim prosvetnim delavcem, ki so se v dobi tega desetletja trudili za razvoj kulturnega delovanja PD «Rdeča zvezda».
Soglasno je bila sprejeta vloga na ministrstvo za javno vzgojo, da se čimprej izglasuje v parlamentu obljubljeni zakon o ureditvi slovenskih šol.
leta 1920 L. F. Richardson, ki je v svoji knjigi prikazal, da se lahko z enačbami na podlagi opazovanj matematično izračuna glavne krivulje primerjalnega zemljevida, pri čemur se lokalne odklone — to je «variacije» zemljevida — doda na podlagi tekočega opazovanja. Leta 1920 je obstojala težava v zamotanosti potrebnih računov, ki jih ni nihče mogel napraviti tako hitro kot je bilo treba.
Njegovo zamisel so povzeli spel v povojnih letih hkrati izpopolnitvijo računskih strojev, ki lahko seštejejo dve števili z 10 številkami v petih tisočinkah sekunde ali pa pomnožijo v treh tisočinkah sekunde.
Po tej metodi je treba tudi vzeti «vzorec» iz ozračja. Tako se lahko pride do jjoeno-stavljene vendar zadostujoče enačbe, na podlagi katere lahko vremenski napovedovale« skupno s svojimi izkustvi tolmači trenutna meteorološka poročila.
Za letala, ki letijo v s etikih višinah, merijo veter in temperaturo do 18.000 m višine s pomočjo balončkov z «radijskimi sondami». Balončki so iz gumija in imajo, ko jih spustijo, premer 1,83 m. ki se pa nato poveča do 4,87 m pretino se razpočijo v kaki točki visoko v atmosferi, od koder padejo instrumenti, katé-re nosijo, s padalom na zemljo. Ko se balon dviga, oddaja «radiosonda» z malo radijsko oddajno postajo glasbene znake. ki se spreminjajo sorazmerno z meteorološkimi prilikami; te znake vlovi na zemlji oscilator. Iz njih izberejo nato podatke, ki zadevajo vlago, tlak in temperaturo. Zemljevide za atmosfero sestavljajo za različne višine dvakrat na dan.
Karte za vreme na zemlji sestavljajo v meteorološkem zavodu v Dunstablu dvakrat na dan za vso severno poloblo, osemkrat na dan za zahodno Evropo. Atlantik in del severne Amerike, vsako uro pa za britanske otoke. Podatki, na katerih slonijo te karte, prihajajo iz vseh dežel poloble po splošnem šifriranem kodeksu. Radijska meteorološka poročila tipkajo na daljno pisnih strojih s slušalkami o-premljeni operaterji. Iz te dvorane odhajajo poročila v dvorano, v kateri vnašajo v vremenski zemljevid razne znake in krivulje, katere napovedovalec primerja, ko nastopi trenutek za sestavo napovedi.
Kakor hitro so vremenski zemljevidi sestavljeni, jih g šifro ali z vremenskimi zemljevidi sporočijo vsem domačim in tujim postajam. Zidaj preskušajo nov sistem, po katerem bi prenašali ta poročila odnosno naravnost vremenske zemljevide v faksimilu. Nanje-sto razčlenjenih podatkov, ki jih je treba znova predelati — z raznimi malimi spremembami, do katerih je prišlo do trenutka sprejema — prenašajo po te:efctu cele vremenske zemljevide v velikosti 0,45 x 0,55 cm z vsemi znaki.
Za prenos in sprejem takega faksimila po tem sistemu je potrebno 10 do 25 minut, medtem ko je za predelavo po dalj-nopisnčm stroju prenešenih poročil potrebno 20 do 30 minut, po'e j tega pa odpade še nekaj časa na sestavo brzojavke.
Nečesa pa meteorološki tirad -n» more napraviti: spreminjati vremena. Meteorologi pač lahko napovedo, kakšno vreme lahko pričakujemo, ne morejo pa ničesar storiti ah pa ie zelo malo, da bi vplivali na vremenske pogoje.
Vrtnarji in kmetovalci, da ne govorimo o vojaških poveljnikih in o puščavskih potnikih bi gotovo radi imeli na to vprašanje jasen odgovor. Toda trenutno smo v tem oziru še vedno v poskusnem obdobju. Do dežja pride, kadar vodni hlapi v zraku, ki se zbirajo običajno v obliki oblakov, najdejo jedro, okoli katerega se zberejo v kapljah, ki padajo čim postanejo težje na zeljo. Ta pojav povzročijo v naravi spremembe temperatu-tako na primer takrat, ko
se ohladijo oblaki, ki jih ženejo zračni tokovi v višino.
Toda voda v atmosferi le težko zmrzne. V oblake je lahko spustiti snovi, ki ustvarjajo umetna jedra in ledene kristale ter tako dež tudi pri višjih temperaturah kot je 100 stopinj Celzija pod ničlo. Taka snov je tudi jodova spojina srebra, pa tudi suh led in navadna namizna sol. S poškrop-ljenjem primernega oblaka — na primer iz letala — s kakim katalizatorjem te vrste, se lahko včasih povzroči dež. Srebrni jodovec se lahko spusti v zrak z baloni, ki jih v primerni višini razstrelimo z raketo.
Vendar so težave ogromne. Do sedaj so stroški škropljenja oblakov s takimi snovmi mnogo večji kot je vrednost dežja. Poleg tega je čestokra1 verjetno, da bi deževalo tudi brez tega, ker se zračni tokovi naglo menjajo, V laboratoriju lahko ob vsakem času napravijo umeten dež z umetnimi oblaki, v naravi pa napravlja negotovost, ki preveva še vse študije o atmosferi, umeten dež ki je predrag za praktično uporabo.
Conski
proračun!955-56
Vladai generalni komisar je imel v ponedeljek tiskovno konferenco o conskem proračunu za dobo od 1. 7. 1955 do 39.U.195U. Prisotnim novinarjem krajevnih listov je obrazložil posamezne postavke izdatkov ter dal še druga pojasnila, ki so se nanašala na proračun.
Proračun predvideva 33 milijard in 970 milijonov lir izdatkov, dočim je bilo v prejšnjem proračunu nekaj nad 38 mi:ijard izdatkov. Tokrat odpadejo nekatere postavke za izredna nakazila, razen tega so bili znižani letos v proračunu nekateri izdatki, kot n. pr. za Selad, za nameščeno osebje itd.
Kar se tiče občin, so predvideni za dopolnitev občinskih proračunov naslednji zneski: Dolina 32 milijonov, Milje 67,8 milijona, Repentabor 4,5 milijona, Nabrežina 36,5 milijona, Zgonik li6„5 milijona. Res je sicer, da so letos nakazali za gornje občine nekaj več denarja, ki pa ne more niti zda-leka kriti realnih potreb navedenih občin.
K proračunu se bomo še povrnili v prihodnji številki.
DELO
V TOVARNI STROJEV IN PRI SV. MARKU BODO VOLITVE 13. OKTOBRA
Spominska svečanost v Trebčah
Ogorčenje pri Sv. Marku zaradi podkupovanja delavcev
Nenadni poviški plač nekaterim pripadnikom Delavske zbornice - Sedaj sprejemajo na delo 16 let stare vajence - Manever ravnateljstva ima ravno nasproten učinek
V nedeljo zjutraj je bila na vaškem trgu v Trebčah spominska svečanost ob obletnici odkritja spomenika padlim vaščanom v NOB. Pred spomenikom se je ob določeni uri zbralo veliko število domačinov. Prišla sta tudi vaški pevski zbor in godba, ki sta s svojim nastopom počastila spomin padlih.
Svecanostni govor je imel dolinski župan tov. Dušan Lovri-ha, ki je z jedrnatimi besedami poveličeval slavno osvobodilno borbo ter krvav doprinos našega ljudstva v tistih težkih letih. Dotaknil se je tudi sedanjega položaja na tem področju ter še posebno podčrtal važnost ustvaritve enotne fronte vseh Slovencev, ki bodo le na ta način in ob podpori italijanskega demokratičnega gibanja, lahko uspešno branili svoje narodne pravice.
Pp končani proslavi na trgu, so vaščani nesli vence na grobove padlih.
Od srede do včeraj so bile v čistilnici «Esso Standard» pri Sv. Soboti volitve za novi tovarniški odbor. Ker je bil naš list že v tisku še pred zaključkom volitev, bomo o izidu poročali v prihodnji številki. Danes lahko omenimo le, da je bila že prvi dan udeležba na volitvah visoka. Volilne operacije so se vršile v vzdušju delavskega navdušenja in zavesti o važnosti tega dogodka. Ravnateljstvo ni odnehalo do zadnjega trenutka s svojim grobim vmešavanjem v stvar, ki se tiče izključno delavcev. Delavska . zveza-CG1L je predložila kandidatno listo za zastopnike delavcev. Delavska zveza pa tudi za uradnike. Poleg teh je prišla skoro v zadnjem trenutku na dan še druga lista in sicer
takozvane Zveze uradnikov, ki je dejansko plod manevra ravnateljstva podjetja. Slednje bi hoteio na ta način razpršiti glasove, predvsem pa čimbolj šKodovati Delavski zvezi-CtiliL, ker se še predobro zaveda, da je ta edina sindikalna organizacija, ki se v resnici zavzema in dosledno, brez kompromisov ščiti interese delavcev.
V Tovarni strojev in ladjedelnici Sv. Marka bodo volitve v četrtek 13. oktobra. V okviru priprav na volitve se vrstijo vsak večer po okrajih sindikalna zborovanja Delavske zveze-CGIL, v manjšem številu pa Delavske zbornice. Voditelji Delavske zbornice, ki ne štedijo na zborovanjih s klevetanjem Delavske zveze, so popolnoma pozabili na
Smrt najstarejše članice sekcije v Križu
Sekcija KP 1,0 v Križu pri Trstu javlja žalostno vest, da je prejšnji torek, 4. t. m. tamkaj umna po kratki bolezni v 69. letu starosti tovarišica Justina 'Maganja roj. Tence, (pod. C iško va). Bila je najstarejša članica kriške sekcije in vendar vedno v j?omoč bodisi pri prosv. društvu, bodisi pri zidavi novega Ljudskega doma, kakor tudi pri vsem ostalem naprednem gibanju. Kako priljubljena je bila pri domačinih, je pričal v sredo pogreb, katerega se je udeležila skoro vsa vas. Ohranili jo bomo v trajnem, častnem spominu! Žalujoči družini izrekata globoko sožalje sekcija KP TO in «Vesna» iz Križa. Pridružujeta se «Delo» in SHLP.
PRIZADETI ŠE VEDNO ČAKAJO NA IZPOLNITEV OBLJUBE
Problem odškodnine
za deportirance v Nemčijo
Mali obmejni trgovinski promet
(Nadaljevanje s 3. strani)
na je po občutnem padcu, do katerega je prišlo v prvih treh mesecih tekočega leta trgovinska izmenjava ponovno nekoliko narasla, ne more se pa postaviti na krepko pozicijo.
Zato je jasno, da so te trgovinske izmenjave vse prej kot pa rožnate ali vsaj zadovoljive. Zato ni prav, da se v trenutku, ko se toliko govori in piše o tem, da je treba izboljšati gospodarski položaj na Tržaškem, pušča popolnoma ob strani tako važen dogovor, ki predvideva za nad 4 milijarde lir trgovinske izmenjave med sosednimi področji Italije in Jugoslavije.
Kje je torej iskati krivdo, da se trgovinski sporazumi ne izvajajo? Beograjska vlada namreč trdi, da z njene strani ne prihaja nobena ovira. Torej je to oviro treba iskati na strani italijanske vlade? To je vprašanje, s katerim se ukvarjajo zainteresirani tržaški trgovinski krogi. Toda to je obenem vprašanje, ki si ga postavlja sleherni Tržačan, ki čuti posledice kritičnega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja naše mesto in naše področje, zlasti v zadnjem času.
2e več let si Zveza bivših političnih preganjancev stalno prizadeva za priznanje pravice do odškodnine za bivše deportirance v Nemčijo. Potom omenjene organizacije je nad 1:600 deportirancev tega področja vložilo na zakladno ministrstvo prošnjo za priznanje škode, ki so jo utrpeli zaradi deportacije.
V vseh teh letih je Zveza neštetokrat urgirala rešitev zadeve pri pristojnih oblasteh področja ter v Rimu. Cim je bil odobren zakonsk- osnutek za izplačilo vor e škode — ki ni oil dovolj jasen kar se tiče deportirancev --je navedena organizacija dosegla pri zakladnem ministrstvu zagotovilo, da bo škoda ki so jo utrpeli deportiranci priznana ter da bodo predložene prošnje rešene v doglednem času.
Novembra meseca lani je bil v Trstu poslanec Maxia. Ob tej priliki je trdno zagotovil delegaciji Zveze bivših političnih preganjancev, da bo vprašanje priznanja odškodnine deportirancem rešeno v teku leta 1955. Zagotovil je tudi, da se bo dalo prednost pri reševanju bolnikom, starčkom in tistim, ki se nahajajo v veliki bedi.
Po nekaj mesecih je kakih deset deportirancev prejelo poziv naj obnovijo nekatere priložene listine, ki so zapadle, s strani pristojnega foruma so bile napravljene poizvedbe in 3 tem je bilo vsega konec. Niti eden izmed prizadetih ni prejel do danes likvidacije odškodnine, čeprav se leto 1955 nagiba h koncu.
Zaradi tega je omenjena Zveza poslala te dni poslancu Maxia pismo, v katerem ga opozarja na zagotovilo, ki ga je dal lansko leto v Trstu. Poudarja tudi, da prizadeti ne prosijo miloščine, marveč zahtevajo le svoje pravice.
Da bo zadeva v resnici čim-prej rešena pa je potrebna širša akcija, ki jo morajo podpreti vsi bivši dej?ortiranci. Organizirati bo treba v okrajih protestna zborovanja, sestaviti resolucije, imenovati delegacije, ki bodo iznesle problem pred oblastmi. S svoje strani je Zveza že stopila v stik z organizacijo vojnih oškodovancev za skupno akcijo, ki naj bi privedla do rešitve tega vprašanja.
končno utvoriii a do danes se to, zai, še ni zgouilo. Prišli so v našo šolo, ki se nahaja na pol poti med Padričami in Ur./pado, razni šoiski predstavniki v komisijah in posamezniki ter si ogledali prostore, ki naj bi bili namenjeni za vrtec, našli so tudi učilnico popolnoma prazno, a več not toliko se zadeva še ni zganila. Starši pa čakamo in čakamo, da bi svoje otroke, ki jih je letos 25, končno lahko zaupali v varstvo in v vzgojo otroškemu vrtcu, da bomo tako pri nujnih poljskih delih in drugih opravilih vsaj nekoliko razbremenjeni, a zaman. Sedaj pravijo, da manjka še vrtnarica. Mnenja pa smo, da to bi ne smela biti ovira, saj je na žalost toliko učiteljic brezposelnih, ki bi rade sprejele to mesto. Treba bi bilo le dobre volje s strani odgovornih o-blasti, pa bi bilo kmalu ugodeno tej naši nujni potrebi.
Apeliramo torej na merodajne oblasti, naj imenujejo končno vrtnarico ter čimprej otvorijo zaželeni otroški vrtec za Padriče-Gropado.
Oče iz Padrič
svoja svečana zagotovila in ognjevite besede iz časov e-nutne stavkovne akcije varilcev. Takrat so mnogo govorili o enotnosti, ki jo pa danes odbijajo. Dokaz temu je, da niso hoteli sprejeti predloga Delavske zveze za sestavo enotnih kandidatnih list in se sploh izogibajo enotnega nastopa proti vmešavanju ravnateljstva GRDA v potek volilne kampanje.
Nesramno vmešavanje ravnateljstva, ki hoče na vsak način vplivati na izid volitev, je prišlo zopet do izraza v ladjedelnici Sv. Marka. Kar se dogaja te dni v tej tovarni, se gabi ne samo pripadnikom Delavske zveze, marveč slehernemu trezno mislečemu delavcu. To kar počenja ravnateljstvo je dejansko žalitev delavcev. Kakih sto delavcev, ki so vpisani v Delavsko zbornico, je prejelo ta teden povsem nepričakovano «poviške za zasluge». Stvar je zelo jasna. Ravnateljstvo skuša na ta način odkrito podkupiti delavce, da bi -oddali svoj glas tisti listi, ki je vodstvu tovarne najbolj pri srcu. S takim odborom, bi tem lažje izkoriščali delavce in uvajali metode znanega inž. Pacchiarinija.
Razen tega so sprejeli na delo nekaj vajencev. Značilno je, da imajo vsi preko 16 let. Tudi s tem hočejo pridobiti nekaj glasov za sindikalno strujo, ki je vedno pripravljena na take kompromise, kateri niso v interesu delavcev. Poleg vajencev se je vrnilo na delu tudi nekaj specialistov, ki so dali sami demisije, ker so nameravali emigri-rati. Seveda so sprejeli le tiste, ki so vpisani v Delavsko zbornico.
S tem pa je ravnateljstvo doseglo ravno nasproten učinek. Pretežna večina delavcev obsoja — ne glede na sindikalno pripadnosti — tako nizkotno postopanje ravnateljstva, ki je za vsakega zaved nega delavca poniževalno in žaljivo^ Večina delavcev se zato dobro zaveda kakšen odgovor je treba dati na te podle spletke. Zaveda se, da gre glas na volitvah tisti organizaciji, ki si iskreno prizadeva za dosego delavske enotnosti, odbija take nakane in je vedno z dejanji pokazala svojo premočrtnost in doslednost v obrambi delavskih koristi.
Zborovanje komunističnih žena
V torek 11. oktobra .ob 20. uri bo na seoežu v ul. Madonnina 19 zborovanje komunističnih žena Ozemlja. Na zborovanju bodo žene razpravljale o nalogah komunisk v borbi za pravico do dela, za vedrejšo bodočnost otrok in pravico do dostojnega doma ter na splošno o vseh problemih, ki se tičejo žena v sedanjem gospodarskem položaju.
Prisostvoval bo sekretar Partije tov. Vittorio Vidali. Po zborovanju bo napitnica na čast delegaciji komunističnih žena, ki se bo udeležila konference komunističnih žena v Rimu.
Občina Dolina
priredi jutri, v nedeljo 9. oktobra 1955
v Boljuncu
IV. praznik Irgatve
z naslednjim sporedom:
ob 14.30: glasbeni koncert tržaške občinske godbe «Giuseppe Verdi» pod vodstvom dirigenta Pino Vatla;
ob 15.30: sprevod alegoričnih vozov;
ob 16.00: nastop združenih zborov iz dolinske občine.
ob 16.45: nagraditev najlepših alegoričnih vozov, ob prisotnosti vladnega generalnega komisarja dr. Pa-lamare;
ob 17.00: na top pevskega zbora iz Felleti (Videm), zmagovalca natečaja za polifonske zbore treh Benečij.
Med odmori bo igral vaški kvartet «Dolina» in nastopile bodo folklorne skupine iz našega Brega in Gorice.
Od 9. do 24. ure bosta na prostem kiosk za prodajo domačega grozdja v zavojčkih in bité s prodajo sladkega mošta in novega vina.
Avtobusi na obeh progah bodo vozili iz postaje Stare mitnice (Largo Barriera Vecchia) vsakih 15 minut od 12. ure dalje.
Ojačana postrežba v turističnem zavetišču «P.remuda» v Glinščici.
Šolske vesti
Na državni višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu začne novo šolsko leto 1955-1956 v ponedeljek dne 10. oktobra ob 9,30 s Sv. mašo v cerkvi Sv. Antona Starega.
* * *
Učenci in učenke učiteljišča in Trgovske akademije se zbe rejo v soboto 8. t.m. ob 8.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu k otvoritveni službi božji. Redni pouk začne v ponedeljek 10. oktobra.
Ljudska
prosvela
Naloge komunističnih žena
v sedanjem gospodarskem položaju
V torek, Ju. t. m. se bodo urzašite Komunistične žene siedale na zborovanju, Kjer bo-uo s.vupno proucne svoje na-iuge v seuanjih jjontičnin raziocina, ko se vodi borba za pomiritev, gospodarsko obnovo .insega mesi-, spoštovanje de-moKialičmn svoboščin, uresničitev najnujnejših teženj in potreb ueiuvnega ljudstva ier za aosego enaKopravnosti zena. Da bodo žene prišle pri-pravljenena zborovanje, so v teku po vsem ozemlju razpravljanja v sekcijskih komitejih, in celicah, zlasti ženskih celicah. Ugotavlja se, da so bili doseženi v zaunjih letih znatni uspehi: množična organizacija žena, v kateri delujejo komunistke, je dobro napredovala, razširila je svoj vpliv, pomnožila je svoje vrste. Borb, ki jih vodi naša Partija na političnem področju, za gospodarske in socialne pridobitve, se danes udeležuje večje število komunističnih žena in v družino tržaških komunistov je stopilo v zadnjih letih mnogo novih žena.
Toda pojavljajo se pomanjkljivosti in, naravno, napake. Povprečna politična raven naših žena, je še prenizka. Žene premalo študirajo, bodisi ker ni med njimi zadostnega pri-zadevaja, a tudi ker ni dovolj pomoči s strani tovarišev. Vča-
sih se zenske celice istovetijo z oubororn zenske organizacije v Kraju, na sestankih teh celic se r-zpravija o navodilih vodstva znJZ, se sklepa v tej zvezi in izvaja uetu, ne oziraje se na ostalo partijsko delovanje in na posebne naloge, ki jih imajo Komunistke v tej organizaciji. Mnogokrat se na drugi strani podcenjujejo žene in njih oelo. Obstajajo celice, Kjer tovariši mislijo, da morajo vse praktično delo izvesti žene, niKoii pa ne imeti vazne be^e-e pri določanju in razpravljanju o vprašanjih na-čenie važnosti. Ponekod se sploh ne postavlja vprašanje zena in njih vstopa v KP, češ da so preobložene z delom, i-majo otroke itd.
Vsemu bo pa treba najti rešitev. Prea nami so velike natege. Zato bo treba v aktivni borDi za izboljšanje gospodarskega stanja našega mesta pridobiti čimveč žena, saj so to vprašanja, ki jih najbolj zadevajo. Morali jih bomo usmeriti k odločni borbi za svojo e-nakopravnost, da bo njih delo upoštevano, da ne bodo več izkoriščane. V komunističnih ženah je treba vzbuditi večjo zavest, da so najbolj napredni in borbeni del množične organizacije žena in jih uvajati —; začenši z lahkimi razpravljanji o vprašanjih, ki jih utegne-
jo zanimati — k študiju za uvig svoje ideološke ravni. Akuvizirati jih bomo morali v cim večjem švevnu okrog vprašanj, ki jih najbolj cunjo, za Katera so najbolj dovzetne ali sposobne, fuvsoti, še posebno na podeželju, kjer je včlanjenih v KP premalo zena, si bodo morale sekcije in ceiice postavni resno vprašanje rekru-tacije zena in sploh ženskih vprašanj. Posebno skrb bomo morali posveti širjenju ženskega čtiva. Diskutirajmo o teh problemih, zlasti v vidiku bodočih volitev vpoštevajoč, da je večina volivcev — žena. Nedvomno bo vsaka borbo naše Partije uspešnejša, če se bomo resno zavzeli za žensko vprašanje.
Pred slovenskimi komunistkami stoji še naloga, kako prispevati v prizadevanju za enotnost slovenskega življa v obrambi njegovih pravic.
O vsem tem bomo še obravnavali na torkovem zborovanju in ob tej priliki se bo tudi določila delegacija komunističnih žena, ki bo v prihodnjih tednih odpotovala v Rim, de se udeleži nacionalnega zborovanja komunistk Italije, kjer se bo razpravljalo o vprašanjih. ki so slična našim, o borbi, ki je nam enaka in ki nas zato tembolj druži.
Jelka Gerbec
1,052.000 lir so poslale do sedaj sekcije za tisk
V Gropadi še 9 novih naročnikov za «Delo» - V Padričah izboljšano širjenje - V Podlonjerju 10 novih bralcev za naš lisi
Do sreae va prejela
Kdaj bodo odprli vrtec v Padričah ?
Letos sme starši iz Padrič in G ropa de ponovno prejeli zagotovilo, da nam bodo toliko pričakovani otroški vrtec
je osrednja upra-ud cene in sekcij v oKviru Kampanje za neniuKra učen Lisk skupno i.Uliž.UUU lir. Vsota, ki je biia uu seuaj naorana za naš tisk pa je neuvumno znatno večja, imamo namreč več sekcij in cene, posebno na pouezeiju, ki niso še uo danes dostavne nabranih zneskov. Da bo lahko imela osrednja uprava toč-nejši vpogled kako poteka kampanja, je jootrebuo, da pošljejo sekcije čimprej na-orani denar, tudi če niso še končale akcijo.
Do sedaj nabrana vsota preko 1 milijona lir predstavlja najboljši dokaz simpatije in predanosti, ki jo izkazujejo vedno širši krogi, delovnega ljudstva našemu tisku. Doseženi rezultat je sad požrtvovalnosti stotine tovarišev in tovarišic, ki so se mobilizirali v nabiralni akciji in tisočev podpornikov našega tiska, od delavca, kmeta, obrtnika do trgovca, ki so po svojih močeh
prispevali, aa je bila do danes dosežena tako visoka vsota, manfani znesek je lem boij pomemben, če upoštevamo pu-..aošane gospodarske razmen našega področja.
v tem tednu so bili dostavljeni naslednji zneski: Skedenj 3J.JÌ2, bv. ivan 3. polog 26 tisoč, Podtonjer 26.089, Sv. A-iojz 4.JOO, (Koionkovec '6.197, Barriera 6.605. Tovarišice celice Fentich so nabrale na čast rojstnemu dnevu tov. ViJalija 2.350 lir. Družina Gustinčič v počastitev spomina pokojne matere 2.000. Sekcija Skoljet 6.940. Sekcija Sv. Jakob: cel. Blažina 2.600, ženska cel. Blazina 4.000, cel. Rinaldi 4.775, tov.ca Blažič Katarina 2.000. Sekcija Skedenj:	cel. Žerjal
1.350, cel. Flego 2,650, cel. Mezgec 2.510. Sekcija Rojan 3.460, sek. Pončana 1.870, Tržaški arzenal 13.000 Devin 1.965, Sv. Alojz 4.210, Sv. Ana 6.800 od skupine trgovcev in obrtnikov, sekcija Sv. Ana 1.780.
Kar se tiče širjenja «Dela»
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Rezultati nedeljskih tekem so naslednji: Atalanta - Torino 1-2, Bologna - Novara 3-2, In-ter - Pro Patria 4-0, Juventus
-	Fiorentina 0-4, Napoli - Genoa 2-1, Padova - Milan 1-5, Roma - Spai 1-1, Sarnpdoria -Lanerossi 1-3, Triestina - Lazio 1-0.
Lestvica je naslednja: Inter 6 točk, Fiorentina 5, Torino 5, Milan 4x Bologna 4, Roma 4, Spai 4, Atalanta 3, Lazio 3, Napoli 3, Triestina 3, Lanerossi 2. Juventus 2, Novara 2, Sarnpdoria 2, Genoa 1, Pro Patria 1,- Padova 0.
Jutri bodo naslednje tekme: Fiorentina - Inter, Genoa - A-talanta, Lazio - Sarnpdoria, Lanerossi - Padova, Milan -Napoli, Novara - Roma, Torino
-	Juventus, Pro Patria - Bologna, Spai - Triestina.
DROBNE ŠPORTNE VESTI
BUDIMPEŠTA — Na lahko-
SpMldtonClUtl/SMCtu
atletskem mitingu, ki je bil prešnji teden, je madžarsko moštvo izboljšalo svetovni rekord v štafeti 4 x 1500 m. Dosegli so čas 15:14,8; prejšnji rekord — isto tako madžarski — je bil 15:21,2, Statelo so sestavljali Mikes, Tabori, Ros-zavoelgyi in Iharos.
BRATISLAVA — V lahkoatletskem dvoboju med CSR m Madžarsko, so Madžari porazili Cehe s 117 točkami proti 97. Tudi v ženski kategoriji je šla zmaga Madžarkam, čeprav z neznatno razliko v točkah. Zmagale so s 54 točkami proti 52.
DUNAJ — Dne 30. oktobra se bosta pomerili na Dunaju
nogometni reprezentanci Jugoslavije in Avstrije. Tekmo bo sodil italijanski sodnik Live-rani.
BUKAREŠTA — Sovjetski atlet Kuts je skušal v ponedeljek zrušiti svetovni rekord na 10.000 m, ki ga je postavil svojčas češki prvak Zato-pek. Poskus pa se mu ni obnesel, ker je pretekel progo v 28:59,2, dočim je svetovni rekord 28:24,2.
BOLOGNA — Na nedeljski kolesarski dirki si je Fausto Coppi končno osvojil državno prvenstvo. 100 km dolgo progo je prevozil v 2 urah 30”01’6, s povprečno brzino 39.992 km na uro. Drugi je prišel na cilj
Moser, 3. Minardi, 4. Defili]?-pis.
BEOGRAD — V nedeljo se je zaključila prvenstvena kolesarska sezona. Naslov državnega prvaka si je priboril Beograjčan Miroslav Ješič.
•MOSKVA —• Sovjetski atlet Vladimir Golubnič je jjosta-vil v tem tednu nov svetovni rekord v hoji na 20 km. Dosegel je čas 1.30:2,8. Prejšnji rekord je postavil Ceh Dole-žal s časom 1.30:26,4.
SPLIT — Naslov državnega prvaka v vaterpolu si je letos priborilo moštvo «Mornarja» iz Splita, ki je v klasilikaciji na prvem mestu z 8 točkami. Sledijo v vrstnem redu Mladost (7 točk), Jadran iz Splita (6). Jug (5), Primorje (3), Jadran iz Hercegnovega (1).
DUBROVNIK — Jutri bo v Dubrovniku tekma v vaterpolu med reprezentancama Jugoslavije in Madžarske,
olito v zauzijem času dobili v ui'uyaui se o sučuiiin. uaruc-uiKuV. i.aKo imamu sedaj v te, Vuai sKupnu fu naročnikov, ki prejemajo ust reano po pošti. Kveaea smo, da se tudi v ne-Katenn drugih vaseh poedini nra.ci nameravajo naročiti na naš list. rmše priporočilo tovarišem v vaseh za izboljšanje širjenja «Dela» je kot začetek daio oobre saoove. Tako so n. pr. tovariši iz Paurič razpravljali o tem vprašanju ter takoj prešli na konkretno delo. Z današnjim onem bodo — kot so nam sporočili —■ začeli raznašati «Delo» v vasi. Sirjenje lista bo postalo tako stalno. Po zastoju je to vsekakor dober korak naprej in prepričani smo, da se bodo marljivi tovariši tudi v resnici potrudili, da bo število stalnih bralcev raslo od tedna do tedna. Razen tega pa imajo tudi v Padričah v načrtu akcijo za pridobivanje stalnih naročnikov, ki bodo prejemali list po pošti. 'S tem bo raznašalcem znatno olajšano njihovo delo, krog naročnikov pa se bo še razširil.
Ko govorimo o i>ožrtvovainosi! naših raznašalcev, moramo še posebej pohvaliti tovariše in tovarišice iz Podlonjerja, ki si stalno prizadevajo da bodo imeli naši listi vedno večje število bralcev. Tako je n. pr. tov. Boris Englandi razprodal prejšnji teden še deset izyodov «Dela» več kot običajno. Po njegovi zaslugi imamo v Podlonjerju sedaj deset bralcev več za «Delo». Tovariši in tovarišice iz drugih sekcij in celic, posnemajte ga!
e*
mmm
z-
Prejšnji Leden se je moral zagovarjati pred kazenskim prizivnim sodiščem' 42-letni Carmine Bellucci iz ul. del Toro. Sodišču ga je prijavil neki Giuseppe Schi-raldi, ki je kupil1 svojčas od Bel-
nedeljkom je skušal izvršit; samomor 33-1 et ni Mario Vascotto brez stalnega bivališča. Našli so ga na neki klopi agenti, javne varnosti, ki so takoj opazili, da ima okrvavljene roke. S samo-
Kulturna prireditev v Barkovljah.
Drugo nedeljo 16. t. m. bo v Barkovljah pri Rumeni hiši zanimiva kulturna prireditev s pestrim sporedom. Poleg i-gre «Nogometna žoga» in priložnostnih recitacij bo prvič nastopil tudi domači harmonikarski kvintet, ki bo izvajal zahtevne skladbe ter izpričal uspehe svojega trudapolnega šolanja. Obeta se lepa kulturna prireditev, na kar opozarjamo že danes ljubitelje prosvetnega delovanja in zdrave zabave, ki znajo ceniti prizadevanje barkovljanske mladine pod okriljem prosvetnega društva «M. Matjašič». Prireditev pri Sv. Barbari,
ki je bila določena za nedeljo 16. t. m. bo morala biti odložena na nedeljo pozneje prav zaradi obljubljenega sodelovanja barkovljanske mladine, ki bo na omenjeni dan nastopila na domačem odru. Spored bomo objavili prihodnjič.
♦ * *
V okviru meseca demokratičnega tiska Je tudi SHLP po svojih močeh prispevala za širjenje dobrih slovenskih knjig, ki so bile v prodaji na Osrednjem prazniku tiska v Miljah, kjer je bil v to svrho prirejen okusen paviljon. Dalje so bile knjige v prodaji po propagandnih cenah z 20 odst. popustom na vseh večjih kulturnih prireditvah, kakor na Konkonelu, Opčinah, v Nabreži-ni, Velikem Repnu in Saležu. V propagandne svrhe so se raznašale tudi osebno od hiše do hiše v Barkovljah in Borštu. Za prihodnje nedelje imamo v načrtu še prodaje knjig v Barkovljah, prt Sv. Barbari, na Proseku in drugod.
SHLP bo imela na svojem sedela v Domu pristaniških delavcev II. nad., tel. 28-402 v prodaji knjige po zniianih cenah še ves oktober, na kar opozarjamo ljubitelje čtiva, posebno še dijake, ki bodo imeli pri nakupu izreden popust.
Za teden --- dni —
Sobota, 8 ; Brigida (zadnji W* jec)
Nedelja, 9. - Dionizij	j
Ponedeljek, 10 - Frančizek BOf , „ gija
Torek, 11. - Aleksander Sreda, 12. - Maksimilijan Četrtek, 13. - Edvard Petek, 14. - Kalist
ZGODOVINSKI DNEVI
9.	1792 se je rodil slovenski s" kar Matej 'Langus.
10.	1944 so se Jugoslovanski .
tizani prvič srečali z enota* Sovjetske armade.	.
12.	1492 je Krištof Kolumb odW‘ Ameriko.
13.	1863 se je vodil Hrabro# Volarič, skladatelj in zbirat« ljudskih pesmi.
po:
upi
f Do {rol 1 za
'PC
bnov
sv
Ji
RADIO ODDAJE
TRST A
SOBOTA: 12. Naša vina: D» go Valeri:	Vaiponcella, Bi»
6v/ v uit- i : .	v UljJUt ivcilct,
dolina in Soave - 13.55 Kitmw orK.esler Swinging Brothers e 15.30 Pogovor z ženo - 16.15 W varniški koncert - orkester PaC chiort -	18. Škerjanc: Koncer v . .
za klavir in orkester v A moW . . iti. 15 Radijska univerza:	Gn1* Sinici
sira Arnaldi. Tečai iz astro110 ide v a mije: 9« sest. - 20.30 Lepe sl». , , venske pesmi - Ravel- pap» *ml 1 nls i,n Cioè.	h jam
NEDELJA: 9. Kmetijska oddaj Ivški 10. Prenos maše iz katedra v . sv. Justa - 12. Oddaja za m uu mlajše: Janez Prepeluh: 08« arti„. rdečega kamna, I. del - )3; , ulede Glasba po željah - 15. Slavni P» ' del: ci - 17. Koncert zbora Tanče *6,
Nabrežine - 18. Čajkovski: L3®!| „ '7 dje jezero - 19.15 Po domoVjT’ _vel.
naših dedov: Rado Lenček: Ko# 1 2348. lec — kralj slovenske domati ! volit ■ 20.20 Gounod: «Faust», opera ': „
4 dejanjih.	, ^V.
PONEDELJEK: 12.10 Za Vi» Ovarn
kogar nekaj - 13.30 Iz opernel; ivska sveta - 18. Jacobi: Koncert * in viohno in orkester - 19.15 MI.
mica pripoveduje - 20.30 Lip0* 'Ja 6" šek: Orgiar, kantata - 21. OWlka zb v svet: Sodobni, načini barva»« ]3 59
- 22. Iz ital. književnosti in um« ,‘>J 1 nosti: Franz Jeza: Giovanni C^-CG misso in njegova zbirka novel Ovarn 22m)Ut,r,?hm|: .Simfonija št. L z(j(jr
Zrno do zrna pogača... zato ne podcenjujte skromnega prispevka, ki ga lahko žrtvujete za revnega dijaka. Tudi najmanjši dar bo zrno k pogači, ki jo Dijaška matica nudi revnim dijakom. Dodajte torej tudi vi svoje zrno.
TOREK: 12. Kramljanje o Kf* jih in ljudeh - 13.30 Glasba ? "kov željah - 18. De Falla: TriogeJn'* . Vel balet - 19.15 Radijska univerz1 lv . Tečaj biologije:	19. sestavek *Ka
20.30 Poje ženski duet ob spreIJ Dela 1 Javi harmonike - 21. Radijski » »v, 0 der: Georg Buechner - Mirko J vornik: Dantonova smrt, dram» . lt> 3 dejanjih.	jtasei
SREDA: 13 30 Lahke melo«1.If «te zt igra duo Harris - Primani " Warn
Mozart: Koncert za flavto in f,..	-
kes ter - 19.15 Zdravniški ve«? eV ji - 20 30 Poje ženski tercet Met»? »ih e £ek- ?L Slike naše preteklo«' r 2. Življenje v Trstu v rimski «J J'-1' bi - 21.30 Koncert pianistke pr(ti Micce Sa-nci.nove - 22. Iz slove? t. gla, ske književnosti in umetno»!; oa Rado Lenček: Osmi letnik «lS£ > 2 venskega etnografa» - 22.15 L»1!. Španska simfonija za violino 1 '»-CG orkester.	„	irni„
ČETRTEK: 12. Dežele Ital1?. "Isl Piemont - 13.30 Pestra opern„ ‘Dor
glasba - 18. Alan Šhulman:’K»J| likov cert za čelo in orkester - 1 "L I od< Lajovičeve samospeve poje t>ar. . u_ tonist Marjan Kos - 1915 R*"	3
ska univerza: Sodobna držav»: 1 i|a j.
univerza, oouoona arzav-v, i sestavek - 20.30 Lepe Slovan5?. inj pesmi - 21. Dramatizirana z® ba: Wagner - Gruenfeld - B Čič: Valkira - 22. Glasbeno Pr davanie.
PETEK: 12. S področja te« 'pri feV-H&Č?.	željah-
Gershwin: Knm-r-rt ^Z‘	5be'
orkester - 18.30 Z začarane « 6 r: ce: Vera Polak: Prijateljstvo R. i ve živalih - 19.15 Sola 'in vzg”' „ l UsV Marija Polak- Iz mojih So''s,i| . spominov - 21. Tržaški kultu»» v m razgledi - 21.30 Poje moški KV», tee. tet - 22. Iz svetovne knjlževn»’. tVski in umetnosti: Beličič: Mauser?, , roman «Kaplan Klemen» - 22‘‘ v < Schuman: Fantasiestuecke. glas
____	Us,
ws t	Einik<
Kino
»ga
OPČINE
VZ-I V-11VE.
Sobota, 8 okt.: Brezhibni zlojL
>v
ža
v\
> E
(Delitto perfetto). Barvni
Warner Bros.	, t,
Ponedeljek, 10. okt.: se ponovj-
...uuuijv.», iv/. VIVI... »c IWIW',	'ù,
Ponedeljek, 10. okt.: se .onov'-*, b0 Torek, 11. okt.: «Laž» (MetlZU- u
gna). Film Titanus.
Sieda, 12. okt.: «Bongo in
t.r'11
>Vcj
Izšel je „Naš list"
luccija star tovornik. Ko mu je mor lin im namenom- si je namreč
že izplačal kupnino, je zvedel, da je bil tovornik zarubljen. Obtoženec je na sodišču povedal, da mu takrat, ko je podpisal prodajno pogodbo sploh ni bilo ničesar znano o rubežu. Medtem je že vrnil 90.000 lir, za ostalo vsoto pa je podpisal menice. Prvič Je bit kljub temu obsojen na 6 mesecev zapora in globo. V prizivu je 'bil oproščen, ker dejanje ni kaznivo.
»*» Prejšnji četrtek so sprejeli
■ . . . i	: X „ i /.44alab tliilfoi£ni6
Zborovanje o prosti coni
Jutri, v nedeljo 9. t. m. ob 10.30 uri bo na prostoru, kjer konča ulica Cumano v Roco-lu, javno zborovanje o prosti coni. O važnem sodobnem vprašanju, ki zanima vso tržaško javnost, bosta govorila tovariša Franc Gombač in dr. Umberto Sajovitz.
na okulistični oddelek tukajšnje bolnice 18-letno Karlo Majer z Opčin. Ko je opazovala na nekem dvorišču mladeniča, ki Je cepil drva, ji je priletela v oko trska. Zdravniki pravijo, da bo okrevala v kakih 10 dneh, seveda, če ne bo komplikacij.
*** policija je prejšnji teden aretirala 28-letnega Giordana Schulza, 43-letno Vero Cornar por. Fonda in 44-letnega Gresta Ratzkya, ki jih je prijavil neki Marino Marussi iz ul. Panebianco. Trojica je hotela izvesti roparski napad, ki se je pa zaradi odločnosti Marussija izjalovil.
*** Prejšnji četrtek se je težko ponesrečil na delu 45-letni Valerio Galliano iz ul. Madonnina. V tiskarni «Editoriale Librarla»,, kjer je zaposlen, mu je rezalni stroj težko poškodoval prste desne roke. Okreval bo v 30 dneh.
*** Prejšnji petek je padel v morje s pomola Venezia 47-letni Attillo Dolenc Iz ul. Gozzi. Rešil ga je 17-letni Lucio Tarnburiini. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je bil precej vinjen. Pridržali so ga za par dni na opazovalnem oddelku.
Prejšnji teden je policija aretirala skupino oseb, ki so u-kradle izpred garaže De Bonlja v ul. Ireneo della Croce avtomobil in se nato odpeljale na izlet v Tržič. Med potjo so podrli pesta, ki so ga pustili, brez vsake pomoči na cesti, Policija je prišla na sled zlikovcem na podlagi izjav, ki jih je dal nameščenec garaže ter nadaljnjih poizvedb
*** Z lažjimi! znaki zastrupitve so v soboto sprejeli v bolnico 31-letno LMlano Vagnoz-zi por. Nate-k iz ul. Stuparich. Zena je zaužila preveliko količino uspavalnih praškov. Na srečo ne bo hujših posledic In bo okrevala v par dneh.
**» v noči med nedeljo In po-
porezal zapestji z 'britvico. Okreval bo v nekaj dneh.
*** Neki motorist je v ponedeljek podrl na tla 52-letn.ega Franca Vouka iz ul. Costalunga, ki je s precej negotovim korakom, hotel preko ulice. Prepeljali so ga v bomico z rešilnim avtom kK. Pridržali so ga s prognozo okrevanja v par dneh. V ooinico se je pozneje zatekel po prvo pomoč tudi motorist, ki ga je podrl.
--- v torek popoldne se je pripetila v bližini bivšega obmejnega bloka pri Devinu težka prometna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. 28-letni Nereo Marangoni, podnarednik civilne policije se je vozil z motorjem proti Tržiču, ko mu je nenadoma počila zračnica zadnjega kolesa, to je bilo zanj usodno; pri paucu z motorja je treščil z glavo ob obcestni kamen in obležal negiben. Kamen mu je prebil desno sence, kar je povzročiuo takojšnjo smrt. Njegov svak, ki je sedel z njim na motorju, je ostal nepoškodovan. Truplo so prepeljali v tržiško mrtvašnico. Pogreb Je bU v četrtek v Trstu.
**« Motorist je v sredo podrl na tla 66-'letno Attilio Verger por. Prodi, ki je hotela prekoračiti Istrsko cesto v bližini ul. Montecchi. Prepeljali so io takoj v bolnico, kjer so sl zdravniki pridržali prognozo.
V dneh od /29. septembra do 5. oktobra se je v tržaški občini rodilo 46 otrok, umrlo je 53 oseb, porok je bilo 56.
Premestitve na šolah
Te dni je izšla oktobrska številka «Našega lista», glasila ZDZ V tej številki bodo našle slovenske bralke precej zanimivih člankov, poleg običajnih rubrik, ki so vzbudile pri vsen ženah še posebno zanimanje. Kriianke bo gotovo zanimal članek, v katerem je opisan, njihov doprinos prt gradnji Ljudskega doma. Nadalje najdemo v listu kratek življenjepis partizanske borke Marte Daneu, članek o vprašanju izseljevanja itd.
Prepričani smo, da bodo slovenske žene sprejele tudi to številko «Našega lista» z veseljem in zadoščenjem, kar bo najboljše priznanje za požrtvovalni trud uredniškega kolektiva lista.
PO -Rdeča zvezda"
ministru Rossiju
P.D. «Rdeča zvezda» iz Sale-ža je poslalo te dni ministru za javno vzgojo dr. P. Rossiju naslednji dopis:
«Člani in prijatelji PD «Rdeča zvezda» iz Saleža pri Trstu, zbrani na kulturni prireditvi ob priliki 10-letnice ustanovitve svojega društva, se o-bračajo na Vas, gospod minister, da Vam izrazijo svojo željo po takojšnji uzakonitvi slo-venskih šol na Tržaškem ozemlju, kar predstavlja pravico, ki nam je jamči Posebni statut podpisan v Londonu leta 1954 Zakonska ureditev naših šol je nujno potrebna, ker bi zagotovila obstoj, in bodočnost slovenskega šolstva v teh krajih.»
pustolovci» (Bongo e ;l tre , ^ venturieri). Film RKO; w , , ‘ Disney).	, del
Četrtek, 13. okt.: «Na	irn:
jugu» (Mezzogiorno di fuot" |y„ Film Dear.	bJU
Petek, 14. okt.: se ponovi. jt, . ° V tednu začnejo predstavejj im s 18, zadnja ob 20. Oto nedelJJfc v in praznikih začetek ob 15, « n. nja ob 22. uri.	1
PROSEK	. “Ju
rniš
Sobota, 8. okt.: ob 20: «Hrast '
llkanov» (La quercia	dei	%o
ganti). Film Universal. j, ijVaf Nedelja, 9. okt. ob 17: se poh<>t l VdJ Sreda, 12. okt. ob 20: «Notre v Ve me». Film RKO.	1 ten
• NABREŽINA	Msl
Sobota, 8 Okt. ob 20: «V*»/* n paša (Yankee Fascia), Bar film Universal.	_„nfi. Itk.
Nedelja, 9. okt. ob 20: se
Sreda, 12. okt. 'ob 20: «Lepi 1 br (Lat bella preda). Barvni > 'i f6z Universal.
ČESTITKE — Danes, u poročita Albina in Emil S* l z * bar iz Velikega Repna. Tem Fj 6$
tom jima Iskreno čestitajo odi i^. ni in prijatelji. Pridružuje se t &r di uredništvo «Dela».
telit
- ì!i
Zasedanje
Centralnega ko m iter ZKM
'«del
9.30
Jutri, v nedeljo 9. t. lu/
uri bo na sedežu ■ ,v Capitolina št. 3 zasedanje ^ tralnega komiteja Zveze ...
munistične mladine. Na <*fll
nem redu je razprava ° '0t-študentov-komunistov za ey nost dijaške mladine v za prenovitev in bodo£ šole.
V
1
k
vz
Odgovorni urednik ,,	n, j
RUDOLF BLAŽIČ (BI**1' »L , Založništvo «DELA» , i’, Tlaka tib. RIVA. Torrebl»^ "vij,
v«, iz
Takoj po izidu naše prejšnje številke smo izvedeli, da so bile preklicane premestitve nekaterih didaktičnih ravnateljev in da višji šolski nadzornik Medič (in ne Benčič, kot je bilo pomotoma napisano) ni odšel v pokoj. Učitelji, ki imajo jugoslovansko državljanstvo pa so bili odpuščeni dodajamo še to, da je bilo s tekočim šolskim letom ukinjeno didaktično ravnateljstvo za miljsko občino pod čigar območje sta po razkosanju STO spadali samo še dve šoli.
ZAHVALA
Ob bridki in prerani izgubi našega nadvse ljublj«ne?a sina, brata in nečaka
Marijana Radoviča
se najlepše zahvaljujemo mladini in ožjim prijateljeh1 ^ Nabrežine za pripravo in spremstvo pri pogrebu, c. župniku, g. županu in svetovalcem, gospodični Delkb Zadnikovi, družini Frankovič, nabrežtnski godbi, P ž skemu zboru, darovalcem cvetja in vsem tistim, ki s^a.
nami sočustvovali in spremili našega nepozabnega rijana na njegovi zadnji poti.	,nV|Č
žalujoča družina Ra° in sorodniki
Nabrežina, 4. oktobra 1955.
a
s?
in *Di " 1;
i