Književna poročila. 697 mero, Dalmat. Koku ti pak vidifh eno troho v' tvojga Brata okej, inu bruna v' tvoim okej neftozhutifh ? — Hren: Kaku ti pak vidifh eno troho v' tvojga brata oztheffi inu bruna, kir je v' tvoim ozheffi nepreniislifh r — Stapl. Koku ti pakh Vidifh eno troho V tuoiga brata ozhefi, inu bruna v tuoim ozhefi ne pozhutish ? Prostor mi ne dopušča govoriti še o tem in onem; posebno bi bil rad omenil še vseh onih toček, kjer se strinjam popolnoma z g. pisateljem. Želim samo, da bi nam tudi prihodnje leto kdo podal jednak donesek — v ljubljanski knjižici je še dovolj gradiva nakopičenega, katero čaka svojega moža. — Ko je bila ta ocena že odposlana, dobim tožno vest, da A. Raiča ni več. Ž njim smo izgubili marljivega preiskovalca slovenščine, kateri bi bil na tem polji še storil marsikaj. V. Oblak. Imenik krajepisnih imen slovenskih. Durch die Ortsnamen, die alte-sten und dauerndsten Denkmaler, er-zahlt eine langst vergangene Nation gleichsam selbst ihre eigenen Schick-sale, und es fragt sicb. nur, ob ihre Stimme uns noch verstandlich bleibt. W. v. Humboldt. Pod okriljem »Matice Slovenske« zasnovalo se je že leta 1876. vele-važno podjetje, izprožili so že takrat rodoljubi misel, da je treba zbrati krajepisna imena po vsem Slovenskem, spoznali so živo potrebo krajepisnega imenika, ki so ga pogrešali ne toliko v praktičnem življenji, kolikor v znanstvenih preiskavah. Prvi je to misel izprožil g. prof. M. Pleteršnik v seji »Matice Slovenske* dnč 13. julija leta 1876., in njemu je naročila »Matica«, naj nabira krajepisna imena slovenskih dežel. Gospod Pleteršnik je nabiral ta imena, vender vspeh temu nabiranju ni bil povse ugoden. Mnogo tega, kar se mu je poslalo, porabiti se bode dalo zelo dobro ; mnogi zapiski pa niso bili dosti obširni in iz mnogih krajev ni se mu poslalo nič. Da bi to vele-važno podjetje nadaljevali, osnoval se je poseben odbor, da znova nabira imena po vsem Slovenskem, da torej započeto delo popolni, dovrši, uredi in za tisek priredi. Da se je ta odbor osnoval, ima največ zaslug g. dr. Mil-kovicz, ki je to misel znova izprožil in največ pripomogel, da se je zbralo kolo razumnikov, kateri so se dela zdušno poprijeli in kateri je bodo s pomočjo »Matice Slovenske« ter ostalih rodoljubov po vsem Slovenskem izvestno tudi srečno zacelili. Ne včmo sicer, koliko uspeha bode imel novi odbor; ali toliko slutimo, da bode imel vsekako več sreče, ker se je danes v obče vzbudilo tudi pri nas Slovencih večje zanimanje za domačo zgodovino. Naša lepa in nam toli mila domovina slovenska je ravno v zgodovinskem, osobito pa v topografskem pogledu velevažen izvor za jezik in zgo^ 698 Književna poročila. dovino. Na zdanjih slovenskih tleh so se vršili nekdaj raznih narodov prevažni zgodovinski dogodki; na naših tleh je bilo borišče raznih narodov, bila je cesta, ki je vodila razne narode v Italijo; tu se je vršil jeden največjih bojev rimskega sveta, namreč s keltogermanskim. Te narode je prignala in priklenila usoda na naše kraje in vsak teh narodov je ostavil tukaj sledove svojega delovanja, sledove, o katerih nam ne pripovedujejo stare listine. Zategadelj je naloga učenjakom, da iščo sledove teh narodov v naših krajih. Pozneje so slovanski narodi zavzeli te zemlje ter se nastanili v njih, in zopet je naloga slovanskim učenjakom, da razjašnjujo minulost domovine svoje. Maloštevilni slovenski narod prevzema to včliko nalogo, da iz starih ostankov, teh mrtvih spomenikov čita minulost prastarih svojih očakov in njih spred-nikov. V novejšem času se je izkopalo v naši domovini mnogo ostankov minulih narodov; Kranjska in sosedno ozčmlje sta prepolna takih sledov starožitnosti in na podlagi teh uspehov se mora vršiti jezikoslovno in zgodovinsko raziskovanje ter3 se med seboj razjašnjevati in popolnjevati. V poznejšem srednjem veku so se naseljevali v naših krajih Nemci in ravno krajepisna imena kažo nam glasno pot tega nemškega naseljevanja tam, kjer molčč in nehajo zgodovinske listine, kažo nam razširjenost slovenskega naroda in pot nemškega naseljevanja. Da to pojasnimo z vzgledi, navajamo le imena: Carniolia, Longaticum (Logatec), Gradišče, Ajdovščina, Artmanja. vas (Hart-mannsdorf), Uskoki (gora) itd. Pa tudi za življenje starih naših očetov važna so krajepisna imena. Evo da vidimo! Iz naziva Radomerje (kraj na Stirskem pri Ljutomeru), sklepamo, četudi za to nimamo nobene zgodovinske priče, da so tudi Slovenci, kakor njih bližnji bratje jugoslovanski, živeli v zadrugah. Evo tedaj vidimo, da ne navajamo več vzgledov, kako" so važna krajepisna imena za jezik in zgodovino in kako je skrajni čas, da jih zberemo po vsem Slovenskem. Imenik, ki ga kani izdati odbor za nabiranje krajepisnih imen, sestavljen ne bode tak6 kakor so sestavljeni dozdanji jednaki imeniki. V njem se ne bodo naštevala gola krajepisna imena, ampak ta imenik ima večje meje in večji obseg. Ta imenik bode zgodovinski slovar krajepisnih imen po Slovenskem, in takega imenika še mi nimamo in ravno takšnega nujno potrebujemo za znanstvene namene. Ta imenik bode tedaj sestavljal jezikoslovec in zgodovinar in s sadom tega vzajemnega dela bode se lahko okoriščal vsakdo, a jezik in zgodovina naša pa bodeta znatno obogatela. Narodnih imenikov slovenskih imen imamo že dokaj. Leta 1846. izdal je v Ljubljani Henrik Frever svoj: »Alphabetisches Verzeichniss aller Ortschaftsnamen und Schlosser in Krain«. Leta 1854 izdal je Peter K osi er: ¦»Kratek slovenski zemljopis in pregled politične in pravosodne razdelitve ilirskega kraljestva in štajerskega vojvodstva. S pridanim slovenskim in Književna poročila. 699 nemškim imenikom mest, trgov, krajev itd.<<: Potem imamo: ¦» Dešelnovladni list za kranjsko Vojvodino, IX. tečaj od 1. 1857. (Landesregierungsblatt fiir das Herzogthum Krain)«, dalje: ^ Ortsrepertorium des Herzogthums Kram. Auf Grundlage der Volkszahlung vom 31. December 1869 bearbeitet von der k. k. statistischen Centralcommission. (Imenik krajev Vojvodine kranjske. Sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra 1. 1869. po c. kr. statistični centralni komisiji.) Ljubljana, 1874, Kleinmavr & Bam-berg« ; dalje: Vollstdndiges » Ortschaftenverzeichniss dtr im Reichsrathe vertretenen Konigreiche nnd Ldnder. Nach den Ergebnissen der Volkszahlung vom 31. december 1880. Herausgegeben >on der k. k. statistischen Centralcommission in Wien. Wien 1882. Alfr. Hdlder«. — Iz zadnjega imenika imamo tudi posebne izdaje za pojedine dežele, poleg tega pa še drugih imenikov, tako da se radi tega ne bi mogli ravno pritoževati. Ali vsi ti imeniki nimajo za nas Slovence mnogo vrednosti. Sestavljeni so namreč le za praktične potrebe, in sicer po načelih, katerih ne odobravajo niti tisti, ki jim rabijo v praktične namene, niti znanstveniki. Vrhu tega so sestavljeni v oblikah, katere rabijo oblastvom, torej v oblikah, katere niso ravno na čast naši lepi slovenščini in katere je treba odsloviti. Sestavljeni pa so tudi le za posamične dežele, recimo za Kranjsko posžbe, takisto za Stirsko itd., in odbor za nabiranje krajepisnih imen hoče sestaviti imenik, kateri bode obsezal krajepisna imena vseh dežel in krajev, v katerih prebivajo Slovenci. Ta imenik kazal nam bode tedaj celokupnost vsega slovenskega sveta, in prav zato je to podjetje velevažno za vse Slovence. Ta imenik bode dobroslužen i za praktične potrebe i za znanstvene namene. Kakor smo rekli, določil bode pravilno pisavo imen, kakor jih je treba pisati v navadnem političnem, upravnem in trgovskem občevanji in kakor jih je tudi treba uvšsti v zemljevide. Po kakem načrtu bode delal odbor, vidimo najbolje iz vprašanj, katera razpošilja razumnikom po Slovenskem in katera podajemo čestitim čitateljem »Ljublj. Zvona*. Evo jih : I. Iz katerih prejšnjih občin je nastala sedanja občina in ali ta občina (ali katera vas v nji) ni imela prej drugega imena? II. Ali je v občini kak grad ali samostan, ali so kake grajske ali samostanske razvaline, ali pa kake druge znamenitosti zgodovinske, ali pa tudi prirodne (n. pr. jame, rudniki, slatine, toplice itd.)? III. Imena trgov, vasi, selišč, manjših okolic, posamičnih polj, njiv, travniko , gozdov itd. IV. Imena gor, hribov, gričev, klancev, sOtesek, dolin itd. V. Imena rek, potokov, studencev, izvirkov, jezer, ribnjakov, kalov močvirij itd. 700 Listek. VI. Spada li cela občina ali spadajo le posamični deli njeni pod kako širše krajepisno ime, katero ima ves kraj (okolica),- in kateri so ti deli? N. pr. Sorsko Polje, Suha Krajina, Slovenske Gorice, Mursko Polje itd. VII. Naj se kratko omenijo važne zgodovinske dogodbe, ki niso obče znane in se pripovedujejo. Opomnj e. i.) Imena, spadajoča pod II, III, IV in V naj se uredijo in razvrstiš po katastralnih občinah, ako je namreč sedanja občina iž njih nastala. 2.) Pri vsakem imeni pod II, III, IV in V zapiše naj se tudi nemško i m e, ako se rabi. 3.) Pri imenih pod III (trgi, vasi, selišča) naj se zapiše, kako se glasi na vprašanje kje, kam in od kod, in kako se glasi ime prebivalcev in adjektiv (pridevnik) iz tega imena. Na pr. Kamna Gorica, v Kamni Gorici, v Kamno Gorico, iz Kamne Gorice, Kamničan, kamniški; Ig, na Igu, na J g, z Iga, Jžanec, iški in ižanski. 4.) Vsako ime naj se zapiše z akcentom. 5.) Ako ljudstvo ime drugače izgovarja, nego se navadno piše, naj se to pripiše natančno tako, kakor dotično ime ljudstvo v narečji izgovarja. 6.) Odgovori naj se zapisujejo po zgoraj naštetih točkah s pristavljenimi številkami. Kakor vidimo, odbor se je dela dobro poprijel in zdaj je le pričakovati, da ga podpirajo zdušno vsi domoljubi. Delo se tiče, kakor smo že omenili, celokupne naše domovine, zato je tudi treba, da v ta namen posvetimo vse moči svoje. Anton Trstenjak. LISTEK. Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali: — Žepni koledar za leto 1889. Samozaložba »Kat. Tiskarne« v Ljubljani 1888, 16, 31 stranij. Cena 20 kr. —¦ Priročni ta koledar obseza tudi rod opis cesarske roAovine in vse evropske vladarje po njih rojstvu in njih vladni dobi. — Ilustrovani narodni koledar za navadno leto 1889. Za pouk in kratek čas. Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar. V Ljubljani natisnila »Narodna Tiskarna« 1888, 8, 88 stranij Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Ta koledar je kaj spretno urejen in obseza v kalenclariji razven navadnih katoliških tudi slovanska krstna imena in spisek imenitnih dogodkov iz slovenske, zlasti kranjske zgodovine, dalje rokopis cesarske vladarske rodoviue, imenik vseh evropskih vladarjev, splošna določila c. kr. pošte, brzojavni cenik in sejme na Kranjskem. V zabavnem delu nahajamo najprej spis »Stirideset-letnica vladanja cesarja Frana Josipa I. s podobo cesarjevo, cesaričino, Rudolfovo in Ste-fanijino. Pod naslovom »Naši zaslužni možje« se nam z dodanimi podobami opisujejo dr. Tanez Bleiweis, knezoškof dr. Janez Zl. Pogačar, Fran Erjavec, stolni prost Jožef Zupan jn dr. Fr. Preširen. V zadnjem životopisu je trditev, daje Preširen hodil v šolo v Kranj i