Na razstavah so -v trgovinah pa ne
Doforo igračo potrebuje vsak otirok tako kot k^ruh, obleiko, luubetsen. Teh besed (lci jim bo sčasama začelo groziti, da bodo postale fraza), se bolj kot kdajikoli prej med letom, spo-mndino prav zdaj, ko bo treba napolniti koš dedika Mraza.
Ni kaj reči, trgovine so se na to doforo pripravdle. Police se kar šibijo. A čeprav srno že v uvodu dvakrat zapisali bese-dico »dobro«, to še zdaleč ne pameni, da je položaj na trži-šdu z igračami v resnioi tudi dober. V resnici je namreč preoej klavirn, čepirav je seveda treba v isti sapi dodati, da je moč kupiti — tudi dobre igra-če. V vrsbi vsega, kar se proda-ja pod tem imenoim. A dobre igrače, moramo vedeti, so drage.
Vendar pa tokrat ne name-ravamo razglabljati o tem, za-fcaj so dobre igrače drage. O tem smo povedali v javnosti in tisku že veliko, zlasti glede za-dreg z uvoasom in domačo pro-iajvodnjo (pa vendar, kot kaže, Se premato). Tofcrait bi torej radi nanizali nekaj vtisoiv z razstave delovnega odbara »Do-bra igrača« iz Ulma, ki so jo pripravild minuli teden v pro-storih vzgojnovarstvenega za-voda »Ane Ziiierl«.
Razstavili so okoli 400 igrač primecrnih za raaalične otrokove starosti, ki jih je pregledala in ocenila mednarodna žMja in večini od njih podelila znak »Dobro se igraj« (Spii gut). Eazstava je obSla, kot so pove-dali, že mnoga sreddšča v Ev-ropi.
Akcija za dobro igračo, kjer sodeluje vrsta strokovnjakov in družbenih delavcev, ki jo ZPMS spodbuja ne samo v na-ši r^>iibliki, ampak z ustano-vibvijo zveane žirije za ocenje-vanje igrač pri Svetu Jugosla-vi^je tudd v zveznem merllu, je r mnogiih strokovnih in orga-
nizacijskih vidikih nastala na podlagi izfcušenj detovnega od-bora »Dobra igrača« iz Ulma in mednarodne organizacije za otroško igračo InternaUonal Oauncil for Childxen's Plav — I.C.C.P.
Pri nas so si pnzadevali, da bi tžO potujočo razsta/vo časov-no in prostorsko združili s tretjo razstavo »Dobra igrača«, ki je bila v Cedju, Tendar je tisti čas patovala dmigje, da tega ni bilo mogoče usfcladdti.
Razstavo »dobra igrača« so v Ljaibljani omogočili Informa-Mvani center pri konaulatu ZR Nemčije v Zagrebu, VVZ »Ane Ziherl« iz Ljubljane in Mestna skupnost otroškega varstva iz Ljubljane, ki je pokrovitelj razstave.
In kaj smo tam videli?
Najjprej je nemara treba re-či tole: Skoda, da je bila raz-stava mdino, pa je marsikdo ni videl; škoda, da so jo brez dvo-ma sicer sfcrbno in prizadevno pripravili, a v veliko premaj-hnem razstavnem prostoru, ali bolje rečeno v eni od kletnih srednjeveških sobic, kjer se je potem gnetla vrsta ljudi, pred-vsem dijakinj srednje vzgojd-teljske šole; škoda, da je bdla razstava pripravljena samo za odrasle in so zato nekatere mamdce težko »krotile« svoge najmlajše, ki bi dall vse, da bl lahko presfciusili kakšen leseni vlakec, domdselno pručko s ko-lesi,  mali lutlamii  kotiček...
Videli smo toreg veliko le-pih, domiselnih igrač, vsako za določraio starost, kajpada. Oko-li 400 kot rečeno. Vse od ro-potuljie in »igračk za v kopal-no kad« za dojenčke, pa igrač-ke — enostavna vozila, lesene želeanice, konja za jahanje, gugataice na tleh dn vrsto dru-gih reči za ofcroke od prvega do tretjega teta; in nato naprej vse vrste igirač za šolarje, tja do konca osnovne šole.   D. B.