pc,n,na p.ac, v gotovm, f eto LXI_ ^"	V Ljubljani, v četrtek 2. marca 1933_Stev. 51_Cena , Dir,
Sufn"'"! ^^^	TMF* fe A	^^P^fc. Ček.	Ljub-
fi^L ^ ^M V^v	^^ flV ^ Mv^ f	^^ ^ Irana
ce- ^^^^^ JHv	B ^^^^^ J^^^ m	,o ™
loletno 90 Din. za ^CH^ IBV	M # ff^^Bk.ff ^^^^ J^H
inozemstvo 120 Din ^HBffl fl» H	MV M3J JT M ^^M —	Hf
=7i7T	mSML^mJ
Kopitarjevi ul.6/111 ^^^^	^^^^ ^^^^^^^^^ ^	Uprava: Kopita r-
,....... ...	jeva 6. telefon 2993
teletom uredništva: dnevna složba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2090	--ixh«jn v8ak ,)„„ xjatraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Hitler triumlira
Nemški parlament je pogorel. Hitler, Papen bi Hugenberg trdijo, da so ga zažgali komunisti. Kako prav je prišel Hitlerju in tudi po letih in idejah starejšima tovarišema, ki mu jih je Hindenburg postavil za stražo, ta požig, kaže dejstvo, da komunisti in socialni demokrati dolžijo hitler-jevoe, da so oni sami s pomočjo provokaterjev podtaknili ogenj. Parlamenta ne potrebujejo ne hitlerjevci ne čisti marksisti, ker ne bi trpela ne diktatura prvih ne diktatura drugih svobodne besede ljudskega poslanca; požiig parlamenta bd lahko torej bil za obe ekstremni stranki nekako simboličnega značaja. V resnici je za obe mnogo, mnogo več.
Pri vsej otopelosti pravnega čuta, ki jo je prinesla vojna s svojo pravico močnejšega in jo še povečala gospodarska stiska, radi katere kloni jo pogosto tudi najkrepkejše hrbtenice, je na svetu še tolikšna množica ljudi, ki se zavedajo svojih državljanskih pravde, in demokracija ima še toliko pristašev, da pametni diktatorji čutijo potrebo, da svojo diktaturo, ki nujno omejuje državljanske dobrine, pred svetom opravičijo. Za to nd nujtno potreben vzrok, zadostuje tudi pretveza. Mussolini se je znal pred svetom pokazati v luči rešenika ne samo Italije, temveč vsega Zapada pred komunistično poplavo. V očeh povprečno informiranega zapadnjaka in strahopetnega plutokrata je duce to še danes, čeprav je zgodovinsko dokazano, da je obstojala komunistična, bolj točno marksistična (marksisti so se šele pozneje cepili) revolucija samo 1. 1919 in da ni bilo 1. 1922., ko je Mussolini prišel na vlado, o njej več sluha.
Hitler ima za domačo uporabo Versailles, nezasluženo ponižanje nemškega naroda, ki ni bil premagan na bojišču, a je bil vendar razorožen ter oropan zemlje in kolonij. Tega ponižanja in današnje gospodarske stiske so krive demokratske vlade. S tem bojnim geslom je Hitler spravil na noge najštevilnejšo stranko v Nemčiji; z njim se je povzj>el do kanclerskega mesta in z njim tudi vodi volivni boj... Kaj mari več danes masam nemških volivcev, če od tega ponižanja skoro sledu ni več, če več Nemčiji ni treba plačevati reparacij, če je že davno postala enakopravna članica Zveze narodov, če je Porenje že davno izpraznjeno in Nemčiji v načelu priznana enakopravnost. Alj nd prav tragično za nemški narod, da ga lahko en človek tako razburja, ga dviga proti svetu ter ga na znotraj cepi v nespravljive tabore in mu krade obenem najelementarnejše državljanske svoboščine s pretvezo, da ga popelje v boj za pravice, ki mu jih je svet že davno priznal? Prelat Kaas je prav te dni vzkliknil proti nekemu francoskemu novinarju: Prepozno, prepozno so prišle vaše koncesije, da bi bil mogel nemški narod izpregledati. Isti odlični politik je odločno zavrnil Hitlerjeve de-magoške očitke, da je nemške katastrofe v 1. 1918. in vsega ponižanja, ki je poslej zadelo Nemčijo, kriva nemška demokracija, češ, naj Hitler pove svojim volivoem resnico in sicer, da je kriv katastrofe v 1. 1918. tisti, ki je zapeljal nemški narod 1. 1914 v vojno 1 To je tista gospoda, ki vlada danes v Nemčiji in tisti pruski duh, kj ne trpi svobode. Kaasov klic pač ni prišel do ušes Hitlerjevih pristašev. Ves politični boj, vsa vzgoja nemške mladine v šoli in izven nje, da, vse povojno življenje je bilo preveč pod dojmom versajskega ponižanja, da bi bil lahko nemški narod danes dovzeten za objektivno sodbo, za resndoo, da bi se mogel ubraniti Hitlerjevih volivnih krilatic in stopiti v boj za svoje svoboščine tudi proti tistim, ki mu v zameno zanje obljubljajo III. kraljestvo poveMčane Nemčije.
Če bi bilo doma iin posebno v svetu kaj pomisleka o potrebi diktature narodne frcmte, evo vam marksistično nevarnost! Zato je požig parlamenta dobrodošel sedanjemu režimu. Antimarksi-stično akcijo bo pozdravila posebno Hindenbur-gova okolica; stari maršal je imel vedno neko antipatijo do mladega došleca Hitlerja, v antimarksd-stični fronti bi nekdanji soboslikar in maršal lahko stala drug ob drugem. Ne samo veleandustrijeu Hugenbergu, g. Pa-penu in drugim baronom iz Herrenkluba, temveč niti predsedniku Hinden-burgu niso po volji gibanja s socialno primesjo; dr. Briining je moral iti radi svojega načrta za razdelitev veleposestev v Vzhodni Prusiji in general Schleicher radi razkritja poneverb pri »Vzhodni pomočit, s katerimi so se kompromitirali nemški baroni. Antisocialna fronta je torej sklenjena od Hindenburga do Hitlerja.
Komunistični voditelja v ječah, komunistični lokali zaprti, komunistični in socialistični listi ustavljeni, osebna svoboda omejena, prav tako svoboda ostalega tiska, omejena zborovalna pravica tn pravica besede, pisemska tajnost odpravljena ter policija in milica z nalogom v žepu, naj pri streljanju ne ima posebnih ekruplov, skratka izjemno stanje. Ali Hitler ne slavi upravičeno volivne zmage že v soboto zvečer, to je dan pred volitvami? Alj dejansko že ne obstoji v Nemčiji fašistična diktatura?
Opozicija še vedno upa na Hindenburga, češ, da bo Hitlerja odslovil, ako ne zbere nacionalni blok absolutne večine, in proglasil politično premirje. To upanje je slabo utemeljeno. Kdo naj bi bil Hitlerjev naslednik? Morda general Schleicher? čemu ga je potem Hindenburg odslovil? Čemu je dal prav Hitlerju oblast, da razpiše volitve, ko je ni hotel dati bolj objektivnemu gen. Schleicherju? Kadar vlada sablja politika, je vsako iznenadenje mogoče, logično pa pelje razvoj v ant i marksistično diktaturo t morebitno toleranco centruma.
Izpred Državnega sodišča za zaščito države
Konec zasliševanja prič
Belgrad, 1. marca. 1. Danes dopoldne ob pol 9 se je nadaljevala raaprava pri Državnem sodišču za zaščito države. Predsedaik je nadaljeval s čitanjem ; izpovedi prič o dogodkih v Cerkljah, v Dolu, na : Primskovem in pri Sv. Trojici.
Globočnik Ivan
Kot prv: je prišel na vrsto Globočnik Ivan, kovač iz Cerkelj. Ta v 6voji izjavi obširno pripo-I veduje, da je prišel 8. maja zvečer v gostilno Ivana 1 Kerna obtoženi Jernej Vombergar. V gostilni je bilo mnogo ljudi. Tam je obtoženec pripovedoval, kako je potekla proslava (jO letnice dr. Korošca v Ljubljani in kakšni so bili vzkliki. Vombergar je pravil, da je pred »Figovcenu v Ljubljani slišal moža, ki je vzklikal: »Dol z Živkovičem! Dol z Marinkovičem! S Korošcem pa gor!« Pri teh besedah je Vom<bergar zaklical: »Živio dr. Korošec!«, nakar so mu vsi odvrnili z istim vzklikom. Spominjam se pa, da je govoril obtoženec ob drugi priliki tudi v gostilni, da 'sta se sestala dr. Korošec in Mussolini nekje na Francoskem in da je gotovo, da bo Italija odstopila dr. Korošcu Trst, Reko in celo Primorsko.
Omerza Janez
Naslednja priča Omerza Janez je pred preiskovalnimi sodnikom izjavila sledeče: Dne 8. maja sem bil zvečer v Kernovi gostilni, ko so prikričali v gostilno obtoženec Vombergar in še deset fantov in mož. To je bilo med 7 in 8 zvečer. Vpili so: Živio dr. Korošec! V gostilni sem bil samo Četrt ure in sem moral potem v občinski urad radi živinskega potnega lista. Ko sem se približno 5e<z eno uro vrnil, so se ljudje že razšli. Če se je Vombergar še nahajal v gostilni, se ne spominjam. Ko sem bil jaz v gostilni. Vombergarja nisem slišal pripovedovati o Koroščevi proslavi v Ljubljani. Nisem slišal nedovoljenih vzklikov, niti, da bi kaj govoril o samostojni Sloveniji.
B---zar Jože
Priča Erza-r Jože je izipovedal sledeče: Dne 8. maja sem prišel v Kernovo gostilno v Cerkljah z občinskim tajnikom Omerza. V gostilni sem našel obtoženega Vombergarja in večjo družbo gostov. Spominjam se, da je Vombergar čez kakih 10 minut pričel pripovedovati, kako je bilo v Ljubljani na shodu, da je bilo tam veliko ljudstva, da so zavili dr. Korošca v slovensko zastavo, da so ga nosili in da je pred »Figovcem« starček mahaje s palico v roki zavpil: Dol z Marinkovičem! Dol z Živkovičem! S Korošcem pa gor! Po predočitvi, da sem se tako izjavil na orožnlški postaji, izjavljam, da so tam sicer zapisali nedovoljene besede, toda jaz sem pri prečitanju zapisnika ugovarjal. Tudi tega nisem rekel orožnikom, da je Vombergar v gostilni pričel vpiti: Živio Slovenija! Pač pa je res, da je šel od gosta do gosta, ga potresel za suknjič od spredaj in ga vprašal, če je Slovenec ali izdajalec, če je govoril tudi kaj o Trstu in Reki, ee ne spominom. Po predočitvi, da sem pri orožnikih izjavil, da je pripovedoval nekaj o Reki in Trstu in o prostem izvozu, izjavljam, da se ne spominjam, ali sem res to rekel.
Dolinar Franc
Dolinar Franc, kovač Iz Poženka, pripoveduje: Dne 8. maja som bil v Kranju na občnem zboru gasilske župe. Vrnili smo se iz Kranja skupaj z vozom, na katerem je bil tudi Vombergar. Odšli smo v Cerklje v Kernovo gostilno, kjer je Vombergar pripovedoval, kako se je udeležil Koroščeve proslave v Ljubljani, da so Korošca zavili v slovensko zastavo. Dalje je pripovedoval o nekem možu, ki je vpil pred Figovcem, da s Korošcem gor. Ne spominjam se, da je Vombergar ob tej priliki rekel prepovedane besede. Tega jaz pred orožniki nisem izjavil. Za udeležbo na shod v Komendi me Vombergar ni nagovarjal. Goste je Vombergar silil, naj vpijejo za njim: Živio Korošec! Edini, ki tega ni storil, je bil Žnidar France. Ta mi je rekel ob drugi priliki že dolgo po tistih dogodkih, da bomo Vombergarja posadili tako za tri mesece.
Lapaine Juliian
Priča Lapajne J<ulijan. akademik, izpoveduje, da je bil istega dne, ko je Vombergar govoril o Koroščevi proslavi, v Kernovi gostilni. Vombergar je takrat govoril tudi o preureditvi naše države, tako da bi Slovenija poetala samostojna država in bi bil njen predsednik dr. Korošec. Vombergar je to pravil tudi po vseh ostalih gostilnah. Govorilo se je cel da je Vombergar dobil denar. Vombergar je še danes član Sokola v Cerkljah. Ne ve pa, ali je član Sokola samo iz oportunizma.
Jenko Aloizi
Priča Alojz Jenko pravi v svojem pričevanju, da Vombergarja dobro pozna in da ga je natančno slišal, ko je govoril o spremembah, ki naj bi se kmalu dogodile v naši državi. Vendar pa ni govoril ničesar proti državi. Svoja izvajanja je vselej zaključil s klicem: Živio dr. Korošec! Po značaju pa je Vombergar veternjak.
Sfer Janez
Janez šter obremenjuje Vombergarja, da je vzklika tudi nedovoljeno. Njegovemu pozivu, da bi vzklika »Živio dr. Korošec!«, da sta se uprla on tn Znidar. 'Ob drugi priliki je res, da sem rekel, da bi bilo dobro, Če bi kdo Vombergarja ovadil, ker hodu vodno po Koroščevlh shodih.« Glede Vombergarjevega značaja pravi, da je znan kol gobezdač. sicer pa se kljub temu najdejo ljudje, ki mu še verjamejo.
Miklavčič Ivan
Tudi priča Miklavčič Ivan izpoveduje da je slišal Vombergarja. kako je govoril v Kernovi gostilni o Koroščevi proslavi, vendar ga ni slišal vaklikati nedovoljena	j
Kern Ivan
Obširno je izpovedal o Vombergarjevo m pripovedovanju glede državne preureditve gostilničar v Cerkljah Ivan Kern. Z njim se je Vombergar pripeljal iz Kranja, vendar pa obtoženec med vožnjo ni ničesar govoril o dogodkih v Ljubljani. Ko pa ie prišel v gostilno, je Vombergar na dolgo in široko pripovedoval, kaj je bilo vse v Ljubljani. V gostilni je bilo precej ljudi in so ti po njegovem pripovedovanju vzklikali z njim vred »Živio dr. Korošec!« Obtoženca nisem nikoli slišal govoriti proti državi in drugo in tudi ni nikoli zahteval, da bi umaknil s stene neko sliko. Kar se Vombergarja tiče, pravi, da je bil tisti večer malo vinjen. Po značaju, trdi gostilničar Kern, je Vombergar veternjak in spremenljiv človek. Pred vojno je bil v Cerkljah vodja ondotnega »Orla«, po vojni pa se »Orel« v Cerkljah ni mogel obnesti. Pred par leti pa se je zapisal Vombergar k Sokolu. Ljudje ga ne smatrajo za resnega. Pripominjam, da je bil Vombergar med vojno velikokrat ranjen in se je moral podvreči težkim operacijam, kar gotovo ni moglo j ostati brez posledic. Tudi eden izmed njegovih strl-| cev je umrl v duševni zmedenosti. Njegov oče pa je popolnoma normalen. Vombergar sicer ni pijanec, pač pa rad zahaja v krčme in to radi družbe, ker je veseljak in tudi rad poje. Zadostuje pa že majhna količina alkohola, da obtoženca omami.
Stern Franc
Naslednja priča Kern Franc, posestnik iz Zaloga. je bil ovaden, da je izobesil slovensko zasta-j vo, pravi, da je to res napravil, da jo je pa doslej še pri vsaki priliki izobesil, ker ni vedel, da je prepovedano. 0 Vonvbergarju pravi, da ga ni nagovarjal, naj gre z njim v Komendo.
Kovač Andrei
Tudi Kovač Andrej, ki je bil zaslišan pred 1 sodiščem glede Vombergerja, trdi, da je obtoženec \ sicer mnogo govoril o spremembah, ki bodo vsak čas nastopile v državi, vendar pa ni ničesar go-: govoril proti državi ali kralju in iz njegovih ust
I nisem slišal nobenih tozadevnih vzklikov.
j
Dogodki v Dolu
S tem je bilo čitanje izpovedh posameznih prič J o dogodkih v Cerkljah končano in so prišli na vr-j sto dogodki v Dolu z dne 22. maja.
Šolski otroci - pričajo
Zaradi dogodkov v Dolu sedi na zatožni klopi
f en sam obtoženec in sicer Josip Loboda. Proti njemu govorijo predvsem obremenilno ljudsko-šolski otroci, stari od 10 do 12 let.
Klemenrič An ton
učenec 2. razreda ljudske šole, star 11 let, je izpovedal sledeče: Videl sem neznanega fanta, velike postave, ki je nosil večjo zastavo. Razporeditev barv mi ni znana, čeprav se mi to nariše. Tudi ne vem, ali je bila modra barva v sredi ali ne. Vpil pa je: »Živio Korošec, živijo slovenska zastava in živijo svoboda!« Jožefa Lobodo poznam. Tudi ou je vpil, toda pozabil sem, kaj. Šolskemu upravitelju sem o njem povedal samo eno stvar, pa ne vem več, katero. Da bi mene ali otroke nagovarjal, ne vem.
Micka Kuhar je vpila: »Živijo Korošec, živijo slovenska zastava!« Imela je manjšo zastavico v rokah. Tudi glede te velja isto o važni razporeditvi, kakor sem zgoraj povedal. Tudi Zorka Miroslava sem slišal vpiti »Živijo svoboda, živijo slovenska zastava!« Tudi Franca Kokalja sem slišal, toda ne vem več, kaj je vpil. Da bi bili poleg navedenega vpili še kaj drugega, nisem slišal, možno pa je. leta priča je ob drugem zasliševanju izjavila: Tudi jaz sem bil v sprevodu. Kaj je vpil Loboda, se ne spominjam več. Vem samo, da so me tudi v šoli izpraševali za njega, pa se ne spominjam, kaj sem takrat reikel.« Priči se predoči njegova izjava v šoli. »Ne spominjam se, če je Loboda res vpil: »Dol z goljufi, dol z izdajalci, živijo svoboda!« To pa lahko rečem, da se v šoli nisem lagal in sem govoril resnico. Loboda Jože me je res nagovarjal, naj vpijem, ampak ne samo mene, temveč tudi druge olroke, ki so bili pred Zidarjevo gostilno, ko je bilo vse pri kraju. Rekel nam je: »Otroci, le vpijte!« Ni pa rekel, kaj. Mi smo res vpili: »Živijo Korošec, živijo svoboda, do! z Maru-šičem!«
Zaic Kvctn
star 11 let, pravi, da je 1.oboda, katerega pozna, slišal vpiti prepovedane vzklike. Če je kaj drugega vpil, tega ne morem reči. Ob drugem zasliševanju pravi: »Lobodo poznam. Po domače mu pravijo Trobentarjev. Tudi jaz sem bil v sprevodu in sem slišal, da je vpil, kot že prej. Ne vem, če je vpil: »živijo republika in živijo svoboda.< Tudi teiga ne vem, da sem v šoli jHJvedal, da je tako vpil. V šoli sem govoril resnico. Takrat sem več vedel, kakor danes.«
Česen f Marifa
pripoveduje, da je slišala kričati olroke in ljudi »Živijo republika!« Drugo ni slišala. Videla sem Loboda v prvi vrsti in sem opazila, da je odpiral usta, ne vem pa, ali je vpil in če je vpil, kaj so bile njegove besede.
Einspieler /Miho
šolski upravitelj, izpoveduje, da je slišal klice, kakor »Dol z izdajalci slovenskega naroda, živijo republika, dol z Marinkovičem, dol z morilci slovenskega naroda, dol z goljufi, dol z Marušičem!« Ne morem pa povedati*,« pravi priča, « kdo je vpil in izustil posamezne vzklike. Priča nato obširno izpoveduje, kako se je tvoril sprevod po Dolu. kateremu na čelu je nosil akademik iz Ljubljane slovensko zastavo. Dozdeva se mu, da je la vpil:
»H,,] 7 Mnr,iu<AA>„	*	---x „ .— i-:
— - - — ——	'«>" 1 — IUJ1UIUUI, J, l 1 „ a, 1IIUI UM
I slovenskega naroda I« Loboda Jože je vpil v spre-| vodu, vendar pa nisem o tem trdno prepričan. Nisem ga namreč mogel videti v obraz, temveč sem ! samo po glasu sklepal, da mora biti dotična oseba samo on. Kol upravitelj osnovne šole sem napravil točen seznam šolarjev, ki 90 kričali pri deinon-sitracijah razne vzklike in sem šel k okrajnemu glavarju ter mu javil vso zadevo. Zelo sem se ob tej priliki zanimal, kaj je napraviti s prizadetimi šolarji. Bil sem mnenja, da jih je treba eksempla-rično kaznovati, da si bodo taiko bolje zapomnili, : kaj so zagrešili. S pričo, tovarišem Ivanom Čukom /em naslednji dan zasliševal učence.
Tudi drugi šolarji, med njimi Jovan Aleš in 1 Švab Venceslav so izpovedali nj zasliševanju, da j so ljudje vpili: »Dol z morilci!« Za Lobodo pravi i Jovan Aleš, da je vpil: »Živijo Korošec!« in da ga | je slišal peti ono pesem, ki pravi: »črna zemlja i naj pokrije.«
Po teh zasliševanjih vstane obtoženec I.oboda ■ in z jasnim glasom pravi: »Gospodje sodniki! Tz-i ključujem, da bi bi! vpil »Živio republika!« Otroci so tako izpovedali ker so jih bili tako naučili.«
Reich Mari a
Priča Reich Marija pravi, da je obtoženec Loboda vpil inkriminirane besede, vendar pa ne po vrsti, marveč tako, da je vselej za njim vpila tudi mmožica. Priča pravi: »Zame ni prav nobenega dvoma, da bi bil kdo drugi vpil, kakor Loboda. Gledala sva z možem ves sprevod iz naše hiše v pritličju. Moj mož je takoj, ko so padli nedovoljeni vzkliki, zabeležil v beležnico, da bi vedel in da ne bi pozabil, kaj je Loboda vpil. Njegov glas pa setn takrat dodobra poznala, kakor da bi vpil moj mož Loboda že poznam iz otroških let.
in Josip, men mož
šolski upravitelj v pokoju pravi: »S svojo ženo sem se nahajal ob oknu. Ko je prišel sprevod demonstrantov mimo, takrat sem videl in slišal Jožeta Lobodo, katerega prav dobro dobro poznam, kako je vpil. Oddaljen je bil od mene kakih sedem metrov in očitno je nastopal kot vodja, pri čemer je vpil: »Živio Korošec, živio republika, dol z vlado, dol z morilci Slovencev!« Natančno sem ga opazoval na ustih in videl, kako jih je odpiral ter klice spuščal. On je vpil naprej, drugi so pa ponavljali. Zgoraj navedene besede, katere je izustil Lobodi«, sem takoj napisal v svoj notes. Uradno se je ugotovilo, da so inkriminirano besede v resnici zabeležene v Reichovi beležniei pod odgovarjajočim datumom. Ali ni bilo označeno, kdo jih .je izrekel. Nato izjavlja priča: »Nisem smatral za potrebno zabeležili v notes, da jih je izrekel ravno Loboda, ker je bilo zame jasno in sem vedel, da je to on Bil sem godov, da ne bom pozabil, kdo jih je izrekel. Radi lega pač sem si hote! zabeležiti besede, ki bi jih lahko hitro pozabil.
Obtoženec Loboda: »Gospodje sodniki! Če bi jaz rekel inkriminirane besede, bi imel danes toliko poštenja v sebi, da bi te besede na tem mestu obžaloval in jih tudi priznal. Pripominjam, da nisem bil nikdar proli državi. Priča Reich je star in ni verodostojna priča. Reich je močno naglušen in povrhu tega še slep.«
Shod na Primskovem
S tem je bilo čitanje aktov o dogodku v Dolu zaključeno in začelo se je čitanje izpovedi prič radi shoda poslanca Mravljeta na Primskovem.
Trefali Franc
Kot prvi je prišel na vrsto Franc Trefalt ii Kranja. V svoji izpovedi navaja, da je bil 22. maja skupaj s Škrbecem in župnikom iz Kranja ter akademikom Ilijo na Primskovem. Trefalt zanika, da bi obtoženec Skrbeč govoril in hujskal množico, j kaikor tudi, da bi bil izgovoril inkriminirane be-| sede »Živio republika«. Kadarkoli se je dvignil Skrbeč proti množici, ki se je nahajala na zborova-lišču, je vselej miril. Na poziv poslanca Mravljeta, : naj spoštuje zalkon, je Škerbec odgovoril: Mi spo-; štujemo zakon in se mu pokorimo!« Skupno s Škerbecem sla zapustila dvorano in se tudi odpeljala naprej v Kranj. Ta priča, kakor tudi vse na-I slednje odločno zanikajo, da bi Škerbec govoril na tem zborovanju na Primskovem besede, katere navaja obtožnica in jih inkriminira.
Opekar Viktor
' Naslednja priča Opekar Viktor izpoveduje. Ko sem prišel na Mravljetov shod v Primskovo, |e bila dvorana že polna V prvih vrstah sem videl župnika Škrbca in Ilijo. Slišal sem, kako je Ilija zahteval, naj se izvoli predsednik shoda. Zahteval je skupno s Škrbcem besedo. Besede pa mu Mravlje ni hotel dati. Mravlje je potem med splošnim šumom rekel Skrbcu: »Ali ne spoštujete zakona?« Škrbec pa mu je odgovoril: »Zakon spoštujemo m se mu tudi pokoravamo«. Škrbec je razburjene ljudi večkrat miril. Mravlje je potem govoril nekaj o organizirani bandi. Te besede so množice še boij razburile. Skrbcu je rekel Mravlje, da je za-peljivec, on pa je odgovoril, da miri ljudi. Izključujem, pravi priča, da bi Škrbec vzklikal »Živijo republika« ali kaj sličnega. Nekdo iz množice pa jc ta vzklik napravil. Shod je bil potem zaključen. Bil sem tisti dan tudi v Šenčurju, kjer je imel popoldne napovedan shod poslanec Barle. V množici sem videl Brodarja, ki je bil popolnoma miren m ni hujskal ljudi. Kmalu nato ga je poklica' k sebi okrajni glavar dr. Ogrin. Pvega strela nisem slišal, pač pa potem streljanje.
Safouic Franc
Priča Franc Sajovec izključuje, da bi bila Skrbeč ali Ilija vpila »Živijo republika«, ali proti režimu. Ni videl, da je dal Skrbeč kako znamenji z r.0!10.1^ Palico, s katerim bi ljudi šuntal, na| vpijejo in razgrajajo. Tudi orožnikom ni tega rekel.
vutožeaev Skrbeč vstane in pravi odiočno:
•Gospodje sodniki! Samo konstatiram, da je imenovana priča Sajovic Frinc moj politični nasprotnik in verodostojna priča.«
Lokar Ivan
Priča Lokar Ivan, ki je bil predsednik zborovanja v Primskovem, trdi o Škerben, da je s svojimi klici množico hujskal. Na tem shodu je videl tndi tovarnarja Zabreta Jožka, ki je pripeljal na shod svoje delavce. Škerbec pa je pripeljal s seboj ljudi, katerim je dal podporo iz Vincencijevc konference. Sam se ne more spomniti, da bi bil Škerbec klical: Živijo republika! Ve pa, da je Škerbec rekel: -Mi zakon spoštujemo in se mu pokoravamo. • Po shodu jc Lokar zapustil kot eden izmed zadnjih dvorano in vide! na planem akademika llijo, ki je silil v orožniškega narednika Dolšino, da mu ta garantira, da se shod ne bo vršil naprej. Lokar pripominja, da se je ljudi hujskalo tudi po teh dogodkih in da se je celo po cerkvah molilo javno za zapornike.
Priča Mrkalj Milan, policijski uradnik, izjavlja, da mu je Mravlje istega popoldneva po zborovanju v Primskovem in Krizah pri Tržiču pripovedoval, da je vzkliknil Škerbec na zborovanju: Živijo republika!
Franc Bitenc
Nadaljnja priča Franc Bitenc pravi med drugim, da lahko pod prisego potrdi, da Škerbec ni dal množici v Šenčurju nobenega povelja in da ni vzklikal: Živio samostojna Slovenija! Tudi on se spominja, da je škerbec ponovno izrekel samo be-fede: »Spoštujemo zakon in se mu pokoravamo.«
Eržen - oče in sin
Priča Eržen Anton starejši je pred preiskovalnim sodnikom izpovedal sledeče: »Tudi jaz sem bi! na shodu v Primskovem. Šel sem tja in sem »e šele na potu pridružil drugim. Prišel sem tja, ko je bila dvorana že skoraj polna. Ko je bil shod otvorjen, je nekdo, ne vem kdo, zahteval, da se mora voliti predsednika. Poslanec Mravlje pa tega ni sprejel. Nato so začeli ljudje vpiti. Zatem so prišli orožniki in eden od njih je naznanil, da je shod v imenu zakona zaključen in da sc morajo ljudje raziti. Takoj nato je rekel župnik Škerbec: »Zakon spoštujemo in se zato odstranimo.« Drugega ni rekel. Nato so šli vsi ven. Jaz sem šel ven tiri drugih vratih. On je moral iti šc pred menoj ven, ker sem ga našel že zunaj. Zunaj je Škerbec zavpil: Živio Slovenija! Lahko prisežem, da ni zavpil: Živio samostojna Slovenija. Lahko pa prisežem tudi na to, da tudi v dvorani ni zavpil: Živio Slovenija! On ni šuntal ljudi in ni dajal nobenih znakov, naj ljudje kričijo in razgrajajo. Kadar so ljudje vpili, jc mahal z rokami, rekoč: »Tiho bodite!«
Priča Eržen Anton mlajši je izpovedal sledeče:
•	Na shod sem šel s svojim očetom. Dvorana je bila polna, le od zadaj bi lahko šlo notri še nekaj ljudi. Shod je otvoril Lokar iz Primskovega. Gospod župnik Škerbec je vstal in zahteval volitev predsednika. To zahtevo je ponovil ludi dijak Ilija. Mravlje pa jc to odklonil. Do tedaj so bili liudje mirni. Tedaj pa se jc začel šuder, Župnik Šker-nec ni hujskal ljudi, naj razgrajajo, ampak jih je miril in vedno rekel: Mir! Potem se je zopet pričelo prerekanje in kričanje, nakar je poslanec Mravlje rekel: Če ste kulturni ljudje in nc navadna banda, dajte mir! Ljudje so sc še bolj razhudili radi besede »banda« in so še bolj kričali. Zato so orožniki shod zaključili in pozvali množico, da sc razide. Župnik Škerbec je nato rekel: »M! zakon spoštujemo in zato se odstranimo!« Nato ■so začeli vsi odhajati. Bil sem v ozadju, župnik Škerbec pa spredaj. Nisem slišal in lahko potrdim pod prisego, da Škerbec ni rekel: Živio samostojna Slovenija! Od ljudstva sem slišal, da se obtožuje, da je vpil tudi: Živio republika! Tega nisem slišal in lahko pod prisego potrdim, da leh besed ni izgovoril. Vzklike: Živio Slovenija! sem slišal, ne veni pa, kdo jih je vpil.
Kern Janez, starejši
Prič« Janez Kern starejši jc izpovedal sloneče: 'Tudi jnz. sem bil nn shodu na Primsko-vein. Ko se jc zneol shod. je gospod župnik škerbec vprašal, čo imajo predsednika. Precej nato se je začel vriše, zaka j, pa ne vera. Poslance Mravlje je potem rekel, da smo banda, župniku Škerbcu pa. da je hu jskač. Nato sc je Škerbec obrnil proti nam, da smo za pričo, da mu je rekel hujskač. Potem so prišli orožniki. Rekli so, da sc shod ne bo vršil in da moramo vsi ven. Jaz sem šel ven pri enih vratih in sem videl, da je bil škerbcc na drugi strani dvorane, tako da sem še! ven prod njim. Nisem slišal, da bi bil župnik Škerbec kaj rekel, ko so orožniki povedali, da je shod zaključen. Ljudje so vpili: Živio dr. Korošec! in Živio Slovenija! Ne vera pa, ali je to vpil župnik šjkerbec. Vzklika: Živio republika! sploh nisem slišal. Da bi bil župnik škerbcc kaj hujskal ljudi, naj razgrajajo. nisem slišal. 1 oda j, ko je nastal vriše, sem videl, da je malo pomahal z roko, rekoč, naj bo mir. Drugogo ne vem.t
Kern Janez, mlajši
Priča Kern Janez mlajši je izporaedal: »Tudi in/, sem bil na Primskovem nn sbotbi. Tam sem bil pri maši in nisem niti vedel, .da bo shod. V dvorani sem bil liolj spredaj. Nekateri so sedeli, drugi stali. Videl sem tudi Žkeribca, ki je bil v prvi vrsti. Ko se jc shod ptričel, so se prerekali radi predsedniku. Radi nrcdsednika je začel govoriti neki mladenič. Kcjr poslanec Mravlje ui hotel o predsedniku ničet-ar vedeti, je nastal potem vriše. On je rekel ttmli, du smo bn udu. Ljudje so začeli vpiti, da nispio banda. /upniku škerbcu je rekel, da je zapieljivec. in radi le besede nas je škerbec pozval zn priče. Potem so prišli orožniki in so množico ra/gnali. \ise:ti dišal, če je Škerbec tedaj kaj rekel. Nihče ni vpil: Živio samostojna Slovenija! ali živio republika! Odšel seni med prv&pi in dobro vem, da je šel tedaj ven tudi Škelrbec. Zunaj je on zavpil: Živio Slovenija! Nji res, da l>i škerbec v dvorani hujskal ljudi, agmpak jih je še miril. Rekel jc, na j bodo liho in :naj nikar ne razgrajajo, ker je shod razpuščen«*
SSern Leopold
Priča štern Leopold iz Prcdoselj je izpovedni sledeče: ?Ko se je pričel shod, so tisti, ki so bili spredaj, zahtevali, naj se vt*li pred-ilnik. Jaz sem bil liolj v ozadju. Ivio jc po-
•	l(im i Mravlje to zahtevo odklonil, se je pričel \ riše ki sc je še povečal, takoj ko jc '.poslanec Mravlje izgovoril besede, dn smo organizirana IiuikL. Kako se je obnašal Škerbec. ne vem na-iiiii ::o. ker nisem mogel dobro videti. Tudi ne vem. kdaj jc odšel iz dvorane, ki sc je izpraznila. Lo so orožniki rekli, dn je shod zaključen. d« moramo vsi oditi. Jaz ni6ctn bil med zadnjimi. Vzklikov: Živio samostojna. Sloveli ja! iu Živio svoboda! nisem slišal.*
Košniti Janez
Priča Košnik Janez iz Primskovega jc Izpovedal: >Na shodil v Primskovem je najprej sovoril Lokar in nato poslanec Mravlje. Zatem rsc je pričel neki prepir, mislim, da radi predsednika. toda tega ni.seni dobro razumel, ker sem malo gluh. Začel se jo šunder. Videl sem, tla jc škerbec ljudi nagovarja! in rekel: Fantje, mirno! Ljudje so potem malo utihnili. Meti tecn [ki se je zopet pričelo kričanje, zakaj, ne vem. Ko so prišli orožniki, nisem razumel, kaj je orožnik govoril, ker som ga preslabo slišni. Slišal sem samo to, <lu je župnik zitklicul: Živio Slovenija! in nato so se začeli ljudje razhajati. Žc preje, ko je rekel ljudem, naj bodo mirni, sem slišal i.z njegovih ust tudi besedo: zakon, nisem pa razumel, kaj jc rekel. Dobro vem. dn je šel škerbec iz dvorane pred menoj, in lahko prisežem. dn ni zaklical: Živio samostojna .Slovenija! in tudi: živio republika! nc. Če je kaj meti šumltVini rekel, tega pa ne vem. škerbec je sedel pred menoj kakih pet korakov bolj desno. Ko pn je odhajal, je prišel meni nasproti, kjer sera jaz tedaj sedel.«
M ar kun Flori jan
Priča Markun Florijan je izpovedala: »Ko se je pričel shod, se jc takoj začelo prerekanje radi predsednika. Zahtevalo sc je. da se izvoli predsednik. Lokar je ugovarjul in tudi |K>sln-nec Mravlje. Ta skdnji je rekel, da smo organizirana banda. Ila<lf tega je nastal v dvorani velik nemir in so ljudje vpili, tla nismo banda. Da bi škerbec šantal ljudi, ni res, dobro pn veni, da jih je miril. Zamahnil je z roko in rekel: Mirni bodimo! Da bi vzkliknil: Živio republika!, nisem slišal. To bi si gotovo zapomnil, kdaj je šel škerbec ven. ne vem. Bil sem bolj v sredini, ko so 1 judjc »odhajali.*
Jauh Franc
Jauh Frane jc izpovedal: »Jaz kcih bil tudi nn shodu v Primskovem bolj otl zadaj. Opazil sem, dn je bil župnik škerbec spredaj. Prepirali so se radi predsedniku, l isti, ki so bili na odru, niso dovolili, du bi ga volili, kakor so nekateri zahtevali. Ljudje so vpili, ko je rekel jHislanec Mravlje, da smo- li.inda. tla nismo banda. du smo tudi civilizirani itd. Opazil sem, da se je škerbec bolj pogovarjal s predsednikom, ne pa hujskal ljudi. Tedaj, ko ,to orožniki rekli. dn jc shod zaključen, je rekel: Fantje, zdaj pn pojdimo! Vzklikov: Živio samostojna Slovenija! in /ivio republika! nisem slišal.
BenerSik Mart*n
Priča Henedik Martin je izpovedal: Bil sem na shodu v Primskovem. Sedel sent bolj sredi dvorane. Ko je prosil akademik ltija za besedo in ko je zahteval, tla se voli predsednik, je |K»lancc Mravlje lo odklonil in nas Imenoval navadno batido<\ Tedaj je bilo v dvorani popolnoma mirno. Ni res. da bi ljudje že tedaj kričali. Poslanec je izrekel te besede brez vsakega povoda, šele poleni je nastal nemir. Ljudje so se razburjali in jih je moral škerbec miriti. Nato so nastopili orožniki ter povedali, da jo shod zaključen. Zatem jo škerbec izjavil: Zakon spoštujemo iu prosim, da se razidete! Nisem slišal, da bi bil zaklical: Živio samostojna Slovenija ali Živio republika! Iz dvorane sem šel .pred njim.
Ipavec Stanko
Priča Ipavec Stanko pravi: Zvedel sem za shod šele po maši, ko so to razglasili pred cerkvijo. V dvorani sem stal bolj spredaj pri odru in srni videl škerbcu in llijo. V dvorani je bil velik nemir in nekateri so zahtevali besedo. Poslanec Mravlje jim je rekel: Če ste pametni, boste prišli do besede. Že prej je rekel škerbec, da je shod javen in dn bomo volili predsednika. Ker se nemir v dvorani ni polegel, je rekel poslanec Mravlje: ::če ste pametni, poslušajte, če sle pa kakšna organizirana banda... Kaj jo še rekel, ne vem. Zapomnil sem si, da so ljudje nato vpili, da nismo nobena banda. Takoj zalem so prišli orožniki in so shod razpustili. Ničesar ne vem o leni, da bi bil škerbec dajal na shodu kakšne znake, da bi vpili. On so je mirno obnašal. Nisem slišal, da bi vpil: Živio samostojna Slovenija ali Živio republika! Ljudje pa so res vpili: Živio Korošec! in vse sorte drugega, toda ne vem, kaj.
Senk Jože
Vzklikov:- Živio samostojna Slovenija nisem slišal, še manj pa: Živio republika!
Orožnika Doliina in Kunej
Naslednja priča Dolžina Franc, orožniški narednik, in Kunej Josip, orožniški kaplar, izpovedujeta v glavnem oba enako. Nobenega dvoma ni, da so se ljudje še bolj razburili in kričali samo radi skerbca. Pravi nadalje, da je dal Škerbec povod, d.l je začela množica razgrajali. Spominja se. da jc .škerbec zaklical: Živio Slovenija! Dolšlua Franc pa pravi, da je škerbec »lupil med prerekanjem in vpitjem ua stol in rekel množici: »Fantje, on (Dol-šiua) nas je pozval v Imenu zakona. Ml zakon spoštujemo. pojdimo vrl iz dvorane!.- Ljudje so nato zopet pričeli vpiti in odhajati iz dvorane. Ali ie lodaj zaklical »škerbec: živio samostojna Slovenija ali Živio republika. Dolina toga ni slišal, vendar tega ne more izključiti, ker je to rudi njega lahko zaklical. ker je bilo vpitje takšno, da se posamezne besede niso mogle razumeti.
Umnik Stanko
Priča Umnik Stanko jc bil tudi na shodti v Primskovem. Videl je v dvorani škerbca in Zabreta. V začetku so bili ljudje mirni, Škerbec je ves čas miril množico, In tudi, ko je Mravlje rekel, da smo organizirana banda. je škerbec vstal in pomirjevalno govoril ljudem. Pod prisego lahko potrdi. da Škerbec ni hujskal in ščuval ter da ni dajal nobenih znakov, da ljudje vpijejo in razgrajajo.
Pri Sv. Trojici
0 dogodkih pri Sv. Trojici, kjer je imel župnik Anton Koniljanec pred cerkvijo govor in kjer je po navedbi obtožnice Gregorln Franc vpil: Dol z režimom, sla bili prečitani izpovedbi Jožeta Mar-kiča. ki je slišal v vzkliku samo besedo
Predlogi zagovornikov
Dr, Jure Adlešič
Zagovornik dr. Adlešič je nato vstal in zahteval, da se prečilajo glede dogodkov v Šenčurju še izpovedbe ostalih prič, ki govorijo v prilog obtoženima Janezu Brodnrju in Antonu Umniku. Zahteval je od sodnega dvora rešitev o predlogih, ki jih je do sedaj stavil on kakor ludi vsi ostali zagovorniki obtožencev. Dalje ludi zahlevn, da se ludi prečlitajo članki, ki jih je napisal Janez Brodar v »Domoljubu in ki jasno pričajo, da jo bilo celotno delovanje obtoženca doslej samo v korist državo. Predlagal je tudi, d.i se kot priča zasliši pravnik Alojzij Žun, ki je videl v Trbojah pričo Prešerna, ki je sum trdil, da ga jc napadla množica funtov, in da jo bil ledaj popolnoma trezen, kako jo sedel tam v družbi fantov in da so popili samo lani tri do^štiri litre vinu.
Dr. Jaka Mohorič
Zagovornik tir. Mohorič predlaga, da se v zadevi obtoženega Umnika prečilajo izpovedi prič Ane Bulovec, Janka Krlstanca, Ane Okorn In Ane Svetel.
Dr. M ha Krek
Zagovornika dr. Miha Krek in dr. Pegan sta stavila glede svojih klijentov tudi predloge za pre-čitanje izpovedb več prič, ki jasno izpovedujejo neresničnost v obtožnici navedenih dellktov.
Sodni dvor se jc nato umaknil v posvetovalno dvorano in jc predsednik dr. Bubanj odredil polurno pavzo.
Po odmoru se je razprava nadaljevala.
Sodišče odbito predloge
Dr. Bubanj jo izjavil, da je sodišče v glavnem odbilo predloge vseh zagovornikov, ki so bili stavljeni, kakor tudi predlog, ki ga je slavil državni tožilec dr. Gjerman Čadrov. Nekatere predloge pa ' je sprejel in lako se je nadaljevalo s čitanfem izpovedb prič, ki so izpovedalo razbremenilno za i
obtoženega Janeza Brodarja, Antona Umnika ln Josipa Lobodo.
Dr. Mika Krek
Zagovornik dr. Krek prečita nato tudi pismo, ki ga je pravkar prejel in v katerem pričata Ivan Aloder in njegova žena Marija, da sta usodnega dne, ko so so vršile demonstracije v Dolu. stala na cesti nasproti Rajhove hiše. Tam sla točno v idela potek dogodkov. Lahko prlsežeta. da Loboda ni vzklikal nobenih protidržavnih klicev.
Dr. Bubanj je odklonil predlog zagovornika, češ, tla je taka izjava odveč.
Nato so bile prečitano Izjave prič: slikarja Janeza, Pipana Franca, Kristancn Janeza, Vidmarja Alojzija, Vavpctig Marije, Jagodica Ivana, Svetla Luke, Vrhoven Jožeta, Celarja Franca, Jerinc Mihe, Janšeta Franca, Kadivca Antona, Trllerja Janeza, Zupanca Franca, Svete! Aue, Okorn Ane, Moder Franca, MeJaČa Jožefa, Kuharja Franca, Jeniec Milke, Klemenč-iča Stanka, Cerarja Jožefa, Modra Matevža, Vokača Ivana. Mejnča Jakoba, Vokaču Franca, Proška Ferdinanda in Piandra Franca. Vse priče izpovedujejo več ali manj razbremenilno za obdolžence.
dr. Btibanj — dr. Vtaiič
Tu je prišlo med zagovornikom Vlajičcni it med predsednikom senala do ostroga medsebojnega prerekanja.
Nato je prešel predsednik senata dr. Bubanj na razkazovanja corpora delieti. Pokazal je naboje pa-tron, katere so našli varnostni organi v stanovanju župnika škerbca.
Obtoženi škerbec je izjavil: »Gospod predsednik. bil sem med svetovno vojno enoletni prostovoljec in sem Ic patrone prinesel kot spomin s soško fronte.
Opis značaja obtožencev
Glede značaja vseh obtožencev je prečita) predsednik senata dr. Bubanj zatem naslednji izkaz:
»Brodar Janez je bil doslej na zelo dobrem
glasu in še nikoli kaznovan, kar se pa tiče premoženja. pa jo premožen.
Glede Umnika čita, da je na dobrem glasu, da pa ,ie bil strasten pristaš Slovensko ljudske stranke, sicer pa še nekaznovan.
Tudi obloženi Janez štrein je bil na dobrem glasu in do sedaj še nekaznovan, radi hujskanja proti režimu pn ic bil žc večkrat ovaden.
' Vombergar jn sicer na popolnoma dobrem glasu, bil pa jo že trikrat kaznovan.
Vomberger: Ni res gospod predsednik. Kaznovan sem bil samo enkrat, ker smo enkrul eno šipo pofertlirbali. Za to sem bil tri dni zaprt.
Predsednik: »Pa Iu piše, dn ste bili tri puta kaznovani!«
Vomberger: Gospod predsednik! Pa lo je vendar pomota. Jaz sam nc veni, zakaj lam lako piše. Jaz sem bil samo enkrat kaznovan iu samo fri dni fein bil zaprl.
Vomberger se razburja in maha z rokami.
Gregor in Franc je bil na dobrem glasu, sicet že kaznovan.
Kos Vinko jc bil na dobrem glasu, enkrat pa žo kaznovan.
Loboda Josip je na dobrem glasu, sicer nekaznovan.
Ogrin Tomaž je na popolnoma dobrem glogu, nekazuovau.
Cerar Peter je na prav dobrem glasu in nekaznovan.
Akademik llija Alojz, je doslej nekaznovan in na popolnoma dobrem glasu.
0 škrbcu Matiji pravijo spisi, da je bil vnel in strasten pristaš SLS in da se je nelcpo izražal o režimu.
Gregorin Franc je bil kaznovan štirikrat.
Predsednik senala je nato izjavil, da je dokazno postopanje zaključeno. Nadaljevanje bo jutri zjutraj ob 8. Na jutrišnji razpravi bo prvi govoril državni tožilec dr. German čadrov, nakar bodo pričeli govorili zagovorniki posameznih obložen-ccv.
so že blizu prestolici
r. !
Priča šenk Jože je Izpovedal: Jaz sploh nisem bil na shodu v Primskovem, ki ga je priredil poslanec Mravlje. Prišel 6em med priče golovo pomotoma, ker je več Še.nkov z mojim imenom.
Cuderman Janez
Priča Cuderman .Tane& je izjavil: Jaz sem bil na shodu in sem sedel v sredini dvorane, škerbca sem videl, kako je bilo pa na shodu, se več natanko ne spominjam. Vem samo to, da jo Škerbec ljudi miril, da bi pa vzklikal: Živio samostojna Slovenija ali Živio republika, nisem slišal. Tudi drugih ljudi nisem slišal vpiti takih besed.
Muri Jožef
Priča Muri Jožef je izpovedal: Jaz nisem bil v dvorani, ko se je vršil shod na Primskovem. Prišel pa sem tja, ko so ljudje že prihajali ven.
€ mžar Janqz
Priča Čimžar Janez iz Predoselj je izpovedal: Tudi jaz sem se udeležil shoda na Primskovem. Sedel sem bolj zadaj in videl sem Škerbca spredaj. Ne vem. ali so ljudje prej kaj vpili ali razgrajali.
Ljudje so začeli vpiti: Nismo nobena organizirana banda! Nalo so ljudje začeli odhajati iz dvorane. Orožnika v dvorani nisem videl in mi ni nič znano, da so orožniki prišli in ukazali, da se mora dvorana izprazniti. Videl sem jih šele zunaj. Kako se je obnašal župnik Škerbec, ne veni. in nisem glodal vedno njega. Nisem slišal, da bi kdo vpil: Živio samostojna Slovenija ali Živio republika. Slišal sem samo vzklike: Živio Slovenci! Živio tir. Korošec!
Opeka Franc
Priča Opeka Franc jc izpovedal: Tudi jaz sem bil na shodu v Primskovem in sem videl v dvorani Škerbca, Zabreta in llijo. Še preden se je. znstor dvignil, so ljudje ploskali in so bili nemirni, loda škerbec jih je miril. Potem, ko se je zastor dvignil, je dal Lokar besedo poslancu Mravljetu. Tedaj se je oglasil Ilija in prosil tudi on za besedo. Prav lako se je oglasil Škerbec, da se voli predsednik, ker je to po zakonu. Mravlje pa o tem ni hotel ničesar slišati. Tudi župniku Škerbcu je zabrusil v obraz, da je hujskač. Ko so orožniki zaključili shod, je rekel Škerbec, da zakon spoštujemo in da gremo ven, nakar so vsi odšli. N'. res, da bi Šerbec množico hujskal ali šunlal. naj vpije. On je ljudi celo miril. Da bi župnik Škerbec kaj zaklical, ko se jo dvorana izpraznila, nisem slišal. Slišal sem pa, da so tadai druei ljudje vpili: Živio Slovenija!
London. 1. marca.
Japonske čete, prodirajoče v velikem polkrogu, kateri se razteza ob mandžurske-džeholski meji od severa doli do juga, kjer se stika veliki kitajski zid z obaljo Rumenega morja, zadevajo sedaj na resen odpor Kitajcev, ki branijo svojo deželo, 7. ozirom na izvrstno opremo japonskih vojakov pa na .-»'hove odlične strategične zmoz-nosti, predvsem pa zaradi njihovih modernih tehničnih sredstev sicer ni dvomiti, da bodo v primeroma kratkem času zasedli glavno mesto Džehola, Čer.gte, ki leži čisto v jugozapadnem kotu province na reki Lvangho, komaj par sto kilometrov od velikega zidu, vendar pa bodo imeli zaradi obupnega odpora Kitajcev
večje žrtve, nego so dosedaj mislili, in se bodo sploh morali požurlti, da dosežejo Lt.chol, še preden bo skopnel soeg, kajti pozneje sc bo izpre-menila nižina v eno samo neprehodno močvaro in ludi prehod čez reke, preko katerih ne vodijo skoro nobeni mostovi, bo v takem slučaju izredno težak. Tako napadalci, kakor branilci sc obnašajo zelo hrabro in se imajo boriti z izrednimi težavami, ki jih prizadeva mraz, snežni viharji in terenske težkoče. Kitajske čete, ki so prišle skozi veliki zid z juga, r.."so vajene džeholskega mraza in morajo, slabo odete, veliko trpeti v okopjih, izkopanih v trdi sneg, ko brije vanje
ledeni veter s puščave Gobi. Pa tudi od japonskih vojakov je že marsikdo zmrznil, dasi je Japonska svoje vojake zelo toplo oblekla in z neprestanimi vajami poskrbela, da so se utrdili. Največ izgub prizadevajo Kitajcem bombe, ki |lh mečejo japonske letalske eskadre na kitajske okope in s katerimi sejejo strah in grozo tudi med nedolžno kitajsko prebivalstvo v ozadju. Kljub temu, da ta ali ona kitajska četa, ki obstoja iz mongolskih prostovoljcev, v naglici najetih v Džeholu, preide k Japoncem, pa se kitajski rcd'-.i vojaki nc predajajo, ampak včasih
vztrajajo v okopjih do zadnjega.
Prodiranje Japoncev se vrSi v treh kolonah. Severna kolona pod poveljstvom generala Hattori se po zavzetju mesta Kailu počasi bliža čifengu, ki leži v sila goratem ozemlju severno od Čcngteja. Ta kolona fe napravila največjo pot in se nahaja sedaj žc 110 km stran od meje v notranjosti Džehola.
Srednja kolona pod poveljstvom konjeniškega ger.erala Mogija prodira v sredini v smeri iz Čin-čova v Čilskem zalivu proti meslu Lingvun, ki leži na sredi poti iz činčova v Čcngte.
Tretja japonska kolona, ki prodira na jugu iz Sanghajkvana, to je ločno tam, kjer se stikata Rumeno morje in veliki zid, ima premagati največje
Kita-ci se brani jo z velikitn junaštvom
težave, zakaj tukaj so sc Kitajci najbolj utrdili, ker je od juga prodiranje v Čengte ob reki Lvangho najlažje. Tukaj so Japonci zadeli na ljut od-P.°r °b	Pa'č«su, katerega so Kitajci močno
utrdili. Obramba )e lu poverjena ger.oralissimusu severnega Kitnja, maršalu Čansuljanu in njegova XIX. brigada jc
branila prelaz z neverjetno hrabrostjo. V okopjih se r.-ihajajo tudi kitajski dijaki iz Pe-lunga, ki dajejo pogum vojakom. Zalo je pričakovati na tem sektorju hudih bojev, preden bodo mogli Japonci zasesti Lingvan, ki tvori sedaj glavni objekt njhove ofenzive in od katerega do Dže-hola m dosti več kot 100 km. Vendar pa sploš« potozaj in do sedaj doseženi veliki uspehi Japoncev kažejo, da se hrabrim kitajskim brambovcem ne bo posrečilo preprečiti padca Čengtcja. Zakaj zadnjo poročilo iz Tokija pravi, da so japonske čete zlomile obupen odpor Kitajcev pred Llngva-nom in
zavzele prelaz Pajčisu
po tridnevnih ljutih bitkah, tako da so zdaj glavna vrata v prcstolico Džehola odprta. Obenem poročajo Japonci, da sc severno kolona generala Hatto-rija, ki je imel prestati zelo hude borbe s Kitajci, nahaja sedaj že neposrctlv.o pred Čifengom, in dn je poveljnik čiiendske garnizije, general Hsivenhua, Ki je Mongolcc, Japoncem ponudil kapitulacijo in izjavil, da hoče priseči zvestobo Mančukou.
vcrietno ic> Ja bo japonski generalissi-mus Muto, ki vodi operacijo japonske okupacijske armade, ako bi odpor Kitajcev nc ponehal, skuša'
udariti tudi na Peking,
da prepreči dotok kitajskih čet v džeholsko pro vinco, ki bo kmalu v japonskih rokah. V Pekingu so gledališča, kinematografi in druga zabavišča zapuščena. Trgovina umira, predvsem tudi zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev, ki jih je rekviri-ralo vojaštvo. Prebivalci si kopljejo podzemska zatočišča v strahu pred letalskimi napadi Japoncev,
""""'..........................."""Hm......................i,,,,,,,,,,,,,........„„„..............
Sprejeli smo
Uredništvo »Slovenca«, Ljubljana.
Prosimo, da z ozirom na noiico, objavljeno v 44. Številki Vašega cenjenega lista, sprejmete v smislu zakona o tisku sledeči popravek:
Ni res, da je misijonar O. M. vodil osebno skupino od 30 biciklistov na proslavo v Komendo in MengeS.
Tudi ni res. da jo samostan v Grobljnh stavil za to na razpolago prevozna sredstva.
Misijoniščc v Grobliah.
Zgodovinah govor g. ministra Jevliča:
Pakt M A je mogočno jamsivo miru in napredka Evrope
Belgrad, 1. marca. AA. Zunanji minister gosp. Bogoljub Jevtič je imel na današnji seji narodne skupščine pri razpravi o organizacijskem paktu Male antante govor, v katerem je izjavil:
Tak, kakršen je danes pakt pred vami, je sad dosedanjega razvoja odnošajev med našimi tremi drževami, plod zrele izkušnje našega intimnega sodelovanja ▼ mednarodni politiki. Od prvih vzpo-reCrib sporazumov med Romunijo, češkoslovaško ln Jugoslavijo pred 12 leti pa do dar.es je Mala antanta za svojega preteklega mednarodnega delovanja zgradila svojo skupnost ▼ sedanjo individualnost tako, da bo lahko še učinkoviteje posegla t pozitivno ustvarjanje mednarodnih odnošajcv.
Zdaj oblikuje Mala antanta, kot je rečeno ▼ predgovoru k temu paktu, takole svoj cilj: da se ohrani in organizira mir. da se okrepijo gospodarski stiki z vsemi državami srednje Evrope,
da se zaščiti mir v vseh slučajih in da se omogoči razvoj h kor-čni stabilizaciji razmer v srednji Evropi,
da se skupno varujejo skupni interesi treh držav Male antante.
Tako široko pojmovana naloga zahteva mnogo preudarnega dela in napora, zahteva skladno in čvrsto organizacijo. Vi ste videli, kako opredeljuje pakt to organizacijo.
Stalni svet Male antante združuje politične Interese naših treh držav. Ov.. ima svoje pomožne posvetovali e organe. Zavedajcč se, da stremi razvoj sodobnega mednarodnega življenja k čim višfi skupnosti, smo sp.ravili v sklad suverenostne interese naiih držav do te stopnje, da smo lahko omejili individualno samostojnost zaradi okrepitve dosedanje vzajemnosti
v novo zvezo
Med seboj popok-oma enake imajo naše tri države svojo višjo skupnost v stalnem svetu Male antante. Poglejte čL 6: Noben mednarodni politični dogovor se nc more sprejeti
brez soglasnega prstanha stalnega sveta
pa tndi nobena gospodarska pogodba z važnimi političnimi posledicami.
Mala antanta bi sebe zanikala, če bi odklanjala velika načela medverodmh paktov in drugih priznanih mednarodnih dejanj, na podlagi katerih je s polno lojalnostjo edino mogoče organizirati trajen mir. Morda pa bi se navzlic temu lahko trdilo, da nasprotuje ta pakt o organizaciji Male antante duhu in načelom DN. Res pa je, da so ne samo ta pakt, temveč vsa dosedaoja dejanja Male antante prešinjena s tem duhom in uravnana po teh načelih Za to imamo dokaze tudi te dni. Mi smo nedavno tega na razorožitveni konferenci poudarili, da je treba ▼ interesu miru in varnosti predvsem ustvariti <ii rti
mednarodni organ
ki naj bi proučeval združljivost mednarodnih pogodb s paktom o Društvu narodov. Mi bomo ta predlog tudi v bodoče podpirali.
Pakt Male antante — je nadaljeval minister — nima
nobenih talnih vojaških določb
Nihče se ne bo prevaral, če pakt oceni izključno po njegovem jasnem in javnem besedilu. Tn ci ničesar med vrsticami. Ta ni nobene skrite misli proti komurkoli Mala antanta ni mogla odkriteje reče, da je ta pakt pravno oblikovan izraz ne samo njene miroljubne politike in pozitivnega mednarodnega sodelovanja, temveč tudi nje&a jasno izražena volja,
nai se mir ohrani
in naj se mednarodno ustrojstvo spoštuje.
Prešinjena z zavestjo o skladnosti teh širokih vidikov, — tako je poudarjal gosp. minister v svo-ni izključno zaverovana sama vase. Njena strem-ni izključno zavarovana sama vase. Njer.-a stremljenja so v konsolidaciji in v napredku in njene metode v mednarodnem sodelovanju. Zato pakt tudi izrečno določa, da lahko pristopijo k malo-antantni skupini
tudi druge države
Na podlagi te resne osnove regionalnih pogodb mi krepko verujemo: Mednarodni napredek in organizacija miru sta izvedljiva, bodočnost p.a zagotovljena. Edino tako bo mogoč izhod iz sedanjih vrtoglavih gospodarskih stisk in iz splošnega nezaupanja, ki je mnoge države dovedlo do zelo hudega in obupanega stanja. Le s skupnimi močmi in z vzajemnim sodelovanjem bo mogoče popraviti sedanje hudo gospodarsko stanje in doživeti boljše čase. V tem oziru čakajo Malo antanto še veliki načrti. O njihovi postopni izvršitvi bodo posvečene vse sile Male antante in zato bodo splošno-evropskega pomena. Zato pomeni predloženi pakt
novo dobo Male antante
ki ne more p.rekrižanih rok pričakovati rešitve od drugih.
Gospodje narodni poslanci: Po razpadu Av-stro-Ogrske za naše tri male države in številni narodi, ki so povezani z Malo antanto z zgodovino in geografijo z ogromnimi gospodarskimi zmožnostmi in s socialno stalnostjo določeni, da največ prispevajo k organizaciji miru in napredku v tem predelu Evrope.
Nas čaka veliko in mučno delo in tega se moramo zavedati. Toda z vztrajnim in premišljenim delom in dobro organizacijo bomo to delo dokončali na naSo srečo. Iz tega bodo nastale tudi splošne mednarodne koristi.
Gospodje! Kraljevska vlada vam predlaga to važno mednarodno pogodbo v potrdilo z željo, naj bi postal zakon kraljevine Jugoslavije in da dobi od vas, ki ste merodajni tolmači čuvstev in vedre zavesti jugoslovanskega naroda, polno moralno silo, ki je hkratu tudi najmočnejša zaslomba zdrave zunanje politike. Kraljevska vlada je prepričana, da boste tej želji, gospodje, soglasno ugodili.
Dr. Beneš o pomenu pakta
Praga, 1. marca. tg. V zunanjem odboru poslanske zbornice je govoril dane« češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš o organizacijskem paktu Male antante.
Kot'vzroke, ki so povzročili ustvaritev novega oranizacijskega statuta, navaja dr. Beneš globoke političr.« spremembe v Nemčiji, konec locarnske politike, revizijonistični val, delitev Evrope v dva politična tabora, možni neuspeh razorožitvene konference in naravni razvoj sodelovanja med državami Male antante. Eden izmed glavnih razlogov pa je bila moralična kriza današnje mednarodne politike, ki boleha radi pomanjkanja odkritosti tn resničnosti.
V bodoče — tako je izvajal dalje dr. BeneS — je treba onemogočiti, da bi kak gospod Cortese, ali tovarna Mandl, železniški generalni ravnatelj Seefehlner ali kaka madjarska firma smela metati smolnate baklje v hišo centralne Evrope. Od-
Socialisti so se razklali
Daladier dobil zaupnico
ločilnega pomena je bila tudi želja, urediti vprašanje razmerja malih držav do velesil. Srednjeevropske male države nočejo biti več vplivna s leta za velesile. Geslo je: Srednjo Evropo sredr.ji Evropi, Balkan pa balkanskim narodom! Velesale, katerih odločilno važnost v mnogih vprašanjih dr. Beneš dobro razume, morajo končno spoznati, da se njihovi politični načrti in gospodarski cilji ne morejo uresničiti preko glav malih držav. Časi, ko sc je sanjalo o pangermanizmu in panslavfa:mu, ko se je govorilo o hegemoniji te ali or.<e velesile ▼ srednji Evropi ali na Balkanu, spadajo v preteklost.
Mala antanta meji na tri evropske velesile. Naperjena ni proti nobeni izmed njih, — je poudarjal dr. Beneš — posebno ne proti Italiji. Jugoslavija in Romunija n. pr. nimata nobenih direktnih diferenc z Nemčijo. Po novem statutu bosta vetfco stremeli za tem, da bi tudi Češkoslovaška vedno ostala z Nemčijo ▼ dobrem razmerju.
Pariz, 1 .marca. tg. Po petkratnem prerekanju med poslansko zbornico in senatom in p>otem, ko je po tretjem čitanju šlo saaio še za znižanje uradniških plač kot edino bistveno sporno točko, so se davi ob 4 sjjorazumeli v o-beh zbornicah na ta način, da so uradnišike plače, ki znašajo najmanj 12.000 frankov (poslanska zbornica je želela 15.000, senat pa 0.000), znižale za 2 do 8 odstotkov, pri čemer ostane prosta draginjskn doklada za ženo in otroke v znesku 3000 frankov. V obeh zbornicah je končno ministrski predsednik Daladier zahteval zaupnico. V senatu je dobil zaupnico s 172 proti 89 glasovom, v poslanski zbornici pa s 360 proti 204 glasovom.
S tem je dosežena prva važna etap>a za obnovo proračunskega ravnotežja. Prihodnje dni bo izpopolnjena z glasovanjem o proračunu in finančnem zakonu.
Na drugi strani je pa v zvezi z zadnjimi glasovanji v francoskem parlamentu treba ome-
Cirilo-Metodov pevski zbor
lito zvečer ob 8 priredi cerkven koncert v veliki dvorani Unionn Cirilo-Metodov pevski zbor iz Zagreba. Zbor je razdeljen v dva dela A in B. Koncert priredi zbor B (zgoraj) pomnožen z zborom A (»podaji
niti, da jc prišlo še do drugega važnega dogodka v parlamentarni politiki. Prvič v sedanji zakonodajni dobi se je namreč zgodilo, da se je socialistična skupina v poslanski zbornici pri glasovanju o zaupnici razklala. Ko je namreč vlada postavila pri novi redakciji člena 83 vprašanje zaupnice, je 20 socialistov glasovalo proti njej. Ta kršitev dotedanje discipline v socialistični skupini je med socialističnimi poslanci zbudila silen odziv in je dane-s težko presodti. kukšne posledice utegne to še imeti za stranko. Prvi neposredni posledici «ts Be že pokazali: Leon Blum je podal ostavko na pred-sedni.štvo socialistične skupine v parlamentu, ui pričakovit je, da bo tudi Auriol, ki je bil prošlo noč odsoten iz Pariza, sledil njegovemu zgledu. Manjšina v socialistični skupini namerava zahtevati sklicanje kongresa alji j>a vsaj vrhovnega odibora stranke, da se razčisti p>olo-žaj v j>arlamentarni skupini socialistih, stranke.
Berthelot odstopit
Pari«, 1. marca. AA. Francosko zunanje ministrstvo je izdalo uradno poročilo, da je zunanji minister sprejel na znanje ostavko generalnega tajnika zunanjega ministrstva Philippa Berthelota. Na Berthelotovo mesto je imenovan douedanji rav-natolj oddelka za trgovinsko politiko istega ministrstva Alei Leger.
Kitaici rabijo strupene pline
Mukden, t. marca. AA. Zaradi strupenih plinov, ki jih rabijo Kitajci v Džeholu. eo morali 104 jajjonske vojake prepeljati v bolnišnico v Liaojangu. Japonske in mandžuirke oblasti izražajo ogorčenje nad tem, du se kitajski vojaki v bojih poslužujejo strupenih plinov.
Belgrajske vesti
Belgrad, 1. marca. AA. t. aprila l>odo delali skušnje za pooblaščene inženjerje gradbeni inženjerji (hidrotehniki) od 2. do 6. aprila elektrotehniki, od 7. do ti. aprila strojni in letalski inženjerji, 12. in 13. aprila gradbeni inženjerji (železnice), od 18. do 22. aprila arhitekti, od 23. do 25. aprila gradbeni inženjerji (mostovi in železobeton), od 26. do 28. aprila gradbeni inženjerji (ceste).
Belgrad, 1. marca. AA. Gradbeni minister je predpisal pravilnik o tem. koliko morajo biti oddaljene stavbe v mestih in vasidi od železniške proge.
Iz vatikanske diplomacije
Rim, I. marca. tg. Glede novih preurediter zunanjega zastopstva Vatikana, ki so postale potrebne radi imenovanj novih kardinalov, se čuje. da bo novo mesto apostolskega delegata v Bukareštu, katero zapusti bodoči kardinal Dolci, zasedel sedanji apostolski delegat v Bolgariji Roncalli. Tudi apostolski delegat v Pekingu Constantini se bo vrnil v Rim iz zdravstvenih raz,Iogov. V vatikanskih krogih pn se govori o tem, da so te spremembe v vatikanski diplomaciji sacno začetek za večjo splošnej.še spremembe, ki se bodo razširile tudi n« velike evropske nunciature. Tako se trdi z gotovostjo, da bo nuncius t Madridu Tcdcsc.hini zapustil diplomatsko službo, ker bo na drugem konzi-storiiu, ki bo tekom svetega leta, postal kardinal.
Zagrebška vremenska napove«!. Zaradi baro-meterskega pritiska mi pričakovati v 24 urah nobene vremenske apretuoinbe
Za zaščito proti hripi, nahodu in angini priporočajo zdravniške avtoritete po celem svetu
J)cmflavm:
Jf PA$tii-*
Delujejo stijurno in no prijetnega okusa.
Dobivajo se v vsaki lekarni.
Narodna skupščina
Belgrad, 1. marca. 1. Narodna skupščina je pričela zborovati ilanes dopoldne ob 9. Skupščin« je bila danes zelo dobro zasedena po |>oslancih, navzoči pa so bili tudi številni senatorji. Na galerijah je bilo mnogo občinstva. Časnikarska loža j« bila zasedena z domačimi in inozemskimi časnikarji. V diplomatski loži smo opazili francoskega poslanika g. Naggiara, češkoslovaškega poslanika dr. Fliedra, romunskega poslanika dr. Guranescua, zastopnika poljskega poslanika Malhomea s svet. nikom |>oslnništva Lubačevskim. Dalje smo opazili v isti ložii tudi j>oniočnika zunanjega ministra dr. Jurišiča, dr. Puriča in Pakotiča. Tej seji je prisostvovala tudi številna množica, ki ni zavzela samo prvo, ampak tudi drugo galerijo, kar se zgodi le v izjemnih slučajih. 1'redsednik dr. Kosta Kuma-nudi je otvoril skupščinsko sejo. Skupščinski tajnik je nato prečital zapisnik zadnje seje, nakar so takoj prešli na dnevni red, na katerem so razpravljali o paktu o organizaciji Male antante, nakar je zunanji minister liogumil Jevtič med svečano |>o-zornostjo skupščine in galerij imel svoj govor o paktu M. A., ki ga priobčujemo na drugem mestu.
V	imenu vlad ne večine JRKD je govoril dr. Niko Perič, ki je v glavnem ponovil isto. kar je govoril ministrski predsednik. Predlagal je narodnim poslance:n. da soghisno sprejmejo ta zakon. V imenu JRKD sta še govorila dr. Ivan Paleček in Ivan Mohorič. V imenu JiNk je govoril Stuvra Trpkovič. predsednik tega kluba. Izjavil je, da bodo vsi člani tega kluba glasovali za ta zakonski osnutek. Slične izjave so podali zastopniki narodnega kmečkega kluba in narodnega kluba.
Nato je bil zakonski osnutek sprejet soglasno v načelu in v podrobnosti.
Besedo je dobil nato jx>ročevalec odbora g. Bogoljub Kujundžič, ki je predložil resolucijo, v kateri narodni poslanci zahtevajo od resornih ministrov, naj se po šolah predava o novem paktu Male antante.
Kriza v USA
New York, 1. marca. i. Včeraj dopoldne je na tisoče in tisoče ljudi stalo pred poslopjem Narodne federalne rezervne banke ter zahtevalo izplačilo svojih vlog v zlatu. Raditcga je morala banka nabaviti ogromno množino kovanega denarja. Istotako so pri državnih finančnih uradih zamenjavali bankovce za zlato. Ameriške vladne banke skušajo pomiriti javnost, vendar pa do sedaj niso imele nobenega uspeha.
New York, 2. marca. AA. Guvernerja driav Kentucky in Tennessee sta proglasila moratorij za banke v teh državah. V Topcki (Kansn-s) so zaprli pet hank, ki so imele za poldrug milijon dolarjev naložb.
Velike povodnji v Angliji
London, I. marca. AA. V severni Angliji, kakor tudi v zapadnih pokrajinah in v dolini Teinse so nastale zadnje dni velike povodnji. V severnih krajih sneg še vedno ni skopnel. Po nekod so šele sedaj spravili na varno avtomobile, ki so jih morali zaradi snežnih viharjev pustiti na cestah. V Walesu so uvedli brezžični promet s kratkimi valovi, da tako nadomestijo prekinjene telefonske zveze. V severnih |>okra-jinah so včeraj kidali sneg po glavnih cestah tudi z vojaškimi tanki. V dolini Temze vode že vpudajo. Navzlic teoiu pa so mnoga igrišča še vedno pod vodo. Davi je bila naselbina slovitega etonskega dijaškega konvikta še vsa obdana z vodo. Položaj je danes v toliko ugoden, ker včeraj in danes ni deževalo.
Športne vesti
V	New-Yorku se je pričela 26. prejšnjega meseca šestdnevna kolesarska dirka v tej zimski sezoni. Za to dirko se je prijavilo petnajst moštev, izmed katerih ima največ izgledov na zmago dvojica Audy-Peden.
Dunajski tenis-igralci so igrah pred kratkim v Stockholmu proti tamkajšnji reprezentanci ter so bili na celi črti premagani. Stockholmski igralci »o znani kot izborni igralci tenisa v zaprtih prostorih ter so bili vseskozi v premoči. Arkens je bil premagan od Oestberga z 8:6, 6:3 ter 6:4, Ram-berg je odpravil Matejko z 6:1, 6:1 in 7:5 in Oest-berg-Ramberg sta tolkla dvojico Artens-Matejka z 6:1, 1:6, 6:3. Tudi poslednji dan niso Avstrijci dosegli nobenega uspeha. Ramberg (Švedska) je premagal Artensa (Avstrija) z 6:2, 6:3 in 6:1. Oesrtberg (Švedska) pa je odpravil Matejko (Avstrija) z.7:5, 4:6, 6:0 in 6:4. Švedi so torej zmagali v tej meddržavni tekmi z 5:0 točkam.
Pariz, 28. februarja. AA. Po otvoritvi Meštro-vičeve razstave v Parizu je umetnik prejel mnoge čestitke z raznih strani, med temi tudi pozdravne brzojavke zagrebškega rotary-kluba in zagrebškega društva prijateljev Francije.
Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, poeiKjje pu bo aopot pričakovati rada vin.
t
Ljubljanske vesti:
Proces
proti Lombarju zopet preložen
LJubljana, 1. marca. Dne 17. februarja prekinjena velika raapiava proti Josipu Lomtbarju, obtoženemu roparskaga umora Bosanca Smajla Vojnikoviča, se je .Isimee ob S.30 nadaljevala pred istim velikim seualiuu pod predsedstvom viž. god. sv. g. Antona M In -d i č a. Razprava je bila ob 12.16 zuova preložena na 9. t. m., da se izvedejo še nekateri dokazi .in da se zasliši važna priča bosanski krosnjar I m -briševio, na katerega pbramba v glavnem naslanja ves razbremenilni materijal, kajti ta pričU naj bi potrdila, da je videla Vojnikoviča kritičnega dne 29. septembra 1980 še po noči okoli polnod' v Kolodvorski ulici v spremstvu že zaslišane priiie Rukavine. Današnja rasprava pa je bila prav sen» zncijonalua in polna dramatičnih prizorov.
Sodišče je danes zaslišalo še 12 prič, ki so po-« trdilo nekaj postranskih okolnosti in nekatere momente, važno za končno presojo. Zaslišani so bili Viljem Eberl, gostilničarka Stana Fašini, poštni uradnik Josip Tomaž, obtoženčeva sestra Mihaela, Lombar in drugI.
Predsednik je v nadaljnjem dokazn«n postopanju navajal, da so uradne poizvedbe dognale, da jo bil septembra usodne dni v »Matici« predvajan Tauberjev film »Pot k slavi«. Dalje, da je županstvo občine Križe (Tržič) ugotovilo, da ni bi! dne 29. septembra 1930, kakor je to zadnjič navajal priča Andrej Mali, izdan noben potni list zanj in sploh celo loto ne. Župan občine Fran Ahačič jc lanes tudi potrdil, da sta prišla po prvi razpravi k njemu brata priče Malija in ga prosila, da bi izdal potrdilo, da je bil tak živinski potni list res sestavljen in izdan. Priča pa jima je dejal, da mu to časi in županska dolžnost ne dovoljujeta.
Izvedenca, Vekoslav Adamič, poslovodja trrdka .Vdamič, in trgovec z železnino g. Fran Stupicn sta podala negativno poročilo o »vrvi--ah< in »žicah«. Priča viž. polic, nadzornik g. Fran Zajdnla je podal mnoga pojasnila k razuim policijskim raportom. Izjavil je med drugim, da mu je plačilni natakar pri »Šestici« res pravil, da jo '■armbar 5. oktobra menjal pri njem tisočak, kar druge priče zanikajo.
Višek senzacije Branilec dr. Fran Frlan se je nato dvignil m svečano iajavil: »Glavna priča Franc Kremžar j« bil nocoj okoli polnoči v Daj-damu. Tam je povedal obtoženčevemu bratu Antonu Lombarju in Gvidonu Korošcu, da Im» danes vso preklical, ker ga tako hudo peče vost, da je Lomburja po krivem obdolžil. Ispovedal bo tudi. da je na policiji za to dobil denar. Predlagam, da se zaslišijo vsi trije.«
Drž. tožilec dr. Fellacber: »K temu še predlagam, da se zasliži nadzornik jetniških paznikov g. Ca me rs i k. Ta jo videl Gvidona Korošca in Kremžarja ob 2 zjutraj pri Slamiču«. Ce * takimi sredstvi delajo za obtoženca, potem je ze-'o slabo.«
Branilec: -sSem za lo, da se vse priče zaslišijo. Ce Kremžar sedaj izključuje, polem njegova
Višek koncertnega
v • g • ■
ztvliena
Jšobotni koncert Cirilo-Mctodoregn zbora iz
Zagreba bo gotovo za Ljubljano višek vsega letošnjega koncertnega življenja. Saj so naši zbori vsi zaposleni povečini vedno z enimi in istimi sporedi, ki črpajo le zapadno vokalno in instrumentalno glasbo Ce nam tuintam nudi orkester ali kateri solist drobec moderne ali pa klasične, vzhodno glasbe, je to res le bežen refleks, kj ne more pustiti trajnega vtisa. Cirilo-Metodov zbor bo pa odpel v svojem koncertu celoten, umetniško zaokrožen sporpd vokalne vzhodne glasbe, in sicer najznamenitejša dela ruskih cerkvenih klasikov in najznamenitejših sodobnih skladateljev.
Prvič je pel C.-M. zbor ta spored v začetku junija lanskega leta v Sarajevu. O tem koncertu ooročajo »Novosti« v 255. štev. dne 7. julija 1932 poleg drugega tudi to-le: »če vzamemo v ozir program koncerta in vse njegove karakteristike, je jasno, da je imel zbor izredno težko nalogo. Izvedba pa je pokazala visoki umetniški niveau zbora in vse njegove pevske odlike. Zbor razpolaga ne-le s prvovrstnim, temveč tudi izvežbanim in izšolanim pevskim materialom. Posebej moramo omeniti popolno ubranost dinamičnih zahtev. Tudi čistost intonacije je treba izrecno omeniti, in to tem bolj, ker staroslovenska klasična glasba nima podpore v instrumentih, kot to izrecno zahteva moderna glasba. Prav zelo uglajeno izražanje poedinih stavkov je bilo pravi dokaz odličnih pevskih kvalitet Cirilo-Metodovega zbora, ki jih je bilo moči opazovati ves čas od začetka do konca... G. Komarevslci z lahkoto obvlada zbor in partituro. Z veliko sugestivnostjo si zbor popolnoma podvrže svojemu vodstvu. Vse bogate izkušnje, kj si jih je nabral v službi dirigenta ruske carske kapele (zbora) v Kijevu, je spretno uporabil in zelo varno vodil zbor v veeh najnevarnejših mestih. Veliki uspeh koncerta potrjuje dejstvo, da so morali koncert v nedeljo ponoviti, in »icer v gledališču mesto opere.<
Začetek točno ob osmih zvečer.
Pa če zunaj sneg in mraz, pri Slamiču pogreje nas kipeče vince in prigrizki, ki vse po ceni /e prav nizki.
Kai bo danes?
Drama: >Slava in njeni mešetarjt«. Red D. Opera: »Baletni večer«. Red C. Kino Kodeljevo: Ob 8 »Na planinah«. Znižane cenc.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 0 in mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trg 9. *
© Predavanje o Poljski. Vetfko pozorno* so
zbujali članki, ki jih je pred nekoliko tedna priob-leval »Slovenec« o Poljski. Pisatelj teb člankov, urednik dr. A. Kuhar bo drevi ob 8 v dvorani \kadeiH8kega doma (Miklošičeva cesta 5) s svežo čivo besedo predaval o svojih bogatih vtisih iz Poljske. Vstop proet.
© Razstava vzhodnih liturgičnih knjig. Ob priliki gostovanja zagrebškega Ciril.Melodovega kora so v otožnem oknu Jugoslovanske knjigarne i razstavljene vzhodne Hturgične knjige, ki se bodo | rabile pri vzhodni liturgiji v ljubljanski cerkvi sv. Petra v nedeljo, dne 5. marca. Najdragocenejši ie evangelij v dragoceni umetniški opremi in v modri mmi; prodan ia maki caric* * Ltfcaui m
obdolžitev pade v vodo. V koliko Je pravilno pričevanje Kremžarjevo, naj se tu dožene, saj smo v sodni dvorani. Korošec naj se zasliši o tem, koliko je bil Kremžar pijan. In vino veri t as!«
Priča Gvidon Korošec, pekovski pomočnik in zaročenec obtoženčeve sestre, je med splošno napetostjo opisal dogodek v Daj-damu. Predsednik; »Nove okolnosti se čujejo. Kakor pravijo, ste danes s Kremžarjcm pili pri Slamiču.« Priča: '•Da. Bil sem tam. Kremžar je pil z naml.< — Predsednik: »Tako je pijan Kremžar, da so ga morali spravili na varno-« — Priča: »Prišel jc "poprej v Daj-Dam. Bil jo že pijan.« — Predsednik pa je nato vmes vprašal, kje je priča dobil 730 Din. ki jih je dal shraniti Mihaeli. Na to vprašanje priča ni dal točnega odgovora. Priča: vOkoli polnoči je K r.mizar prišel v Daj-dam. »Ali mi daš kaj piti?« je dejal. Kupil sem mu dva deci cvička. Z-»čel je govoriti, da ga peče vest, da ne more spati, celo noč joka, ker je izrekel nepremišljene besede in da jo vsega kriva policija. Blagajničarka je v pretežni večini to slišala. Rekel sem mu. da je že dosti in da naj na razpravi govori. Pravil je, da sam ni šel na policijo iz lastnepa nagiba. Dobil je od policije denar. G. Žajdela mu je dal dva kovača.«
Eden sodnikov priči: »Vi pa za dva deci!"
Priča Anton Č a m e r n i k . nadzornik jetniških stražnikov je kratko opisal, kako je okoli 2 zjutraj videl Korošca iu Kremžarja v Slamlčcvem bufeju. Mislil si je: --Čudna žlahta. Glavna priča proti in glavna za Lombarja. Sedaj so pa skupaj!« , Kremžar je tam močno srestikuliral.
Ponovno pozvani Andrej Mali je na zadevno predsednikovo vprašanje izjavil, da vztraja pri »svoji prvotni izjavi in vzdržuje svojo trditev.
Ko so bile zaslišane še nekatere priče, jo Istniška straža privedla v dvorano močno razburkanega Kremžarja. Njegov naslop je bil dramatičen ijh mestoma žalosten. Kremžar je bil prišel že pced razpravo na sodišče, toda v takem stanju, da so ga spravili v samotno celico. Kremžar je pro-t,»itiral proti zaporu. Predsednik: »Priča Kremžar je> tako razburjen in, kol poroča jetnišnica, je v sjumolni celici razbil vse predmete.« Kremžar: »Šo Ie* v džungli je svoboden. Bomo že prišli na svoj raiun.f Ker jc bil Fr. Kremžar v takem stanju, da ni bil zmožen podajati jasnih izjav, je bil od-puftčen in bo prihodnjič zaslišan.
Državni tožilec je nnto zahteval, da se uvede prodi priči Andreju Mallju kazenska preiskava zaradi krive prisege in proti bratoma zamdi nagovarjanja župana, da izda lažne uradne listine.
Branilec je proti tenin predlogu protestiral in zahteval dalje, da se mora zaslišali priča Bosanec. ImlVriševič.
Po daljšem posvetovanju je senatni predsednik objavil sklep, da sc današnja preiskava prekine in nadaljuje 9. marca popoldne. Proti priči Andeeju Maliju pa se hkratu ukrene preiskovalni zapel*.
Bazprava je bila danes nato končana.
12.5001 Din. Razstavljeni evangelij v rdeči vezavi pa stt*ifi 8.200 Din.
CO Starši! Dr. Franta Mis predava drevi ob 8 zli d raji vn i učiteljski Boli v risalnici o vzgojni hi-gijeni. Ker jo predavanje aktualno za vse. ki imajo otrokei v šolah, vabi društvo »šola in Dom« vse svoje Hlane in one, ki se žele včlaniti, da se predavanja udeleže.
0 Letošnja zima in dovoz ledu. V tej zimi *mo iitleli do zdaj v najhujšem mrazu v mestu —11" C pod ničlo, zunaj mesta po —13 stopinj. Zato je. bil dovoz ledu z bližnjih ribnikov minimalen in »» obče nezadosten, če se pomisli, da potrebuje naie mesto za ccloletno uporabo do prihodnje zinaa najmanj kakih 100 do 200 vagonov ledu. * er se jji leto« ni toliko nasekalo po vodah okrog Ljubljane^ je odpomogla primanjkljaju klavnica, unionska pivovarna in dr.
Dnevna kronika
V SOBOTO 1. MARCA OB 8 ZVEC. V UNIONU
CERKVEN KONCERT
CIRILO - METODOVEGA ZBORA IZ ZAGREBA
0 Ali bo kaj ali nc bo c,ič? Trd oreh je za našo gospcMlo na magistratu naprava javnih stranišč! Načrta za stranišče pri Evropi in pred kolodvorom m. nr. bosta obhajala letos že — tridesetletni jubilej odkar ju je njun arhitekt ustvaril, Ljubljana iitfa 7 takozvanih »okrajev«, vsak izmed teh okrajev ima — še leta 1933 — samo po eno javno stran H če! Čujemo pa, da se bodo gospodje sedaj resno lotili naprave javnega stranišča pri novi carinami, ker so stari »kolera-špital« kasirali, za slučaj pojava nove take epidemije pa bi ne mogli te paSasti panati, če ne napravijo primernega etranižiSa. Torej, udajmo sc v usodo in po-trpimo!
© Nesrriša otroka. Na Zaloški cesti 13 je včeraj potega?! 1 leto stari delavčev sinček Ivan Kraajc lonec vrele vode nase in se močno »paril. Prenesli so g|i takoj v bolnišnico, ki je v bližini, vendar pa je stanje otroka zelo nevarno.
.0 Licitacija za dobavo kruha. Višje deželno sodišče v LjtlBdjani razpisuje prvo pismeno ofertal-no licitacijo 2)a dobavo kruha ljubljanski jelnišnici za proračunsl|:> leto 1933-34. Licitacija se bo vršila 25. marca ob enajstih pri upravi jetnršnice deželnega sodišča v Ljubljani, kjer dobijo interesenti tudi podrobnejša pojasnila glede dobave.
© Oklans, Predsnočnjim je trnovska stražnica poklicala, reševalno postajo, naj prepelje v bolnišnico nekto ranjenko. Ranjenka je bila 28 letna posteežnicat Angela F., ki jo je v koloniji na h?®^ ^e'1 cesarjev nekdo napadel m jo z nožem ofelal. Prvo ponnoč so ji nudili na stražnici sami. Njene poškodbe k sreči niso nevarne,
© Žile si in prereza). V neki gostilni v Janševi •d!* VČerai "popoldne udaril 2t letni natakar Josip Plevnik z v»so silo po šipi in si pri tem močno prerezal žile. Hoklican je bil reševalni avto, ki ga je prepeljal v liolinišnico.
© Modne hlače — pumparcc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Pelra cesta 14.
© Razproifoja konfekcijskega in modnega blaga P. Magdič, f Frančiškanska ulica 10. Samo krn-
Kaj pravite?
Ker je danes tisti četrtek, ki mu ponekod pravijo tudi »mali pust.-, bo to-le premišljevanje za la dan čisto primerno.
l{o bi bil jas trgovec ali tovarnar, bi pazil, da bi moji zastopniki in potniki nastopali povsod dostojno opravljeni in pravilno oblečeni, in menda res vsi trgovci nekaj dajo na tako zunanjo reprezentanco tvojih ljudi. i'saj jaz ne poznam nobenega agenta, ki bi hodil po svetu v zelenih hlačah, v Srni srajci, belem suknjiču in z rdečim klobukom in po-ieedrmimi. opunkami. Takega agenta bi povsod kal pustno mailcaro vrgli na cesto. Zato ljudje, prodajalci iu kupovulci, veliko dado na to, kako je listi, ki blago ponuja, oblečen. No, prav jc lako!
čudovito mahi pa je nekaterim mar, kako tisti, ki jih zastopu in ponuja njihuvo blago, govori. Jezik, la plemeniti človeški organ za izražanje človekovih misli, tega lahko agent namaškara, kakor in kolikor hoče, pa te trgovec ali tovarnar na trm ti e botla spotaknila. Celo jrzik, izraicn v tiskani besedi, sme bili znosen skupaj z vseh vetrov kakor »račje gnezdo, a trgovec ne bo mrdnil. To pomeni lahko dvoje: Ali je trgovce sicer tako civiliziran, dn zahteva od agentov brezhibno polikane hlače, zraven pa tako nclcullurcn. da m u je lepota jezika ipmiska ras'i Ali pa je lak trgovec tuko nadut in morda rrlo sovraien. da kaj takega nalašč dela, kakor bi se hotel norčevali iz jezika listih ljudi, katerim priporoča svojo robo* lino ali drugo — ali pa oboje!
I' rokah imam listek, na katerem nekdo priporoča nekn kavo v hrvatskem in slovenskem jeziku. Kako jn rmrcvarjena hrvaščina, tega bi ne mogel presoditi, ker nisem Hrvat. Slovenščina pa jc n. pr takale: 'Jako jr hranljiva in prijetnim vkusom pojačava apelit. Način upravljanja (na mesto pripravljanja): Mleveni ječam se pretijo mr-zlom rodom i kuha se tnlko dolgo dok dobro ne vri, potem se otlavi da sc staloii in na koncu sc ocedi.•	»
Smatram za osebno ialilev in žalitev slovenskega jezika, čc mi kdo na lak način priporoča stoje blago. Čc podjetje nima slovenščine sposobnih ljudi, naj jih pa nastavi in plača z denarjem, ki ga od nas dobi! To pa nc velja le sa ta-lc slučaj, ampak za celo rajdu takih namaškaranih in nekulturnih reklam.
Koledar
Četrtek, 2. marca: Simplicij, papež; Neža (Janja) Praška.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrl v visoki starosti '17 let gos|x>d Matija Briški, bivši gostilničar in posestnik. Pogreb bo v petek oh 4 popoldne. Blag črni spomin! Žalujočim uaše sožalje!
+ Na Mamolu. župnija Polšnik je v ponedeljek 27. febr. za pljučnico umrla Petričeva mama. Zapušča moža in 0 otrok, med njimi sina duhovnika. Brez dvomu je bila v veliki meri njena zasluga, da jc družina tudi v teb časih ostala globoko verna. Plačilo za vse njeno, zlasti vzgojno delo v družini je že prejela pri VsomogoČnem. -Družini naše sežalje!
-f" V Grajski vasi je umrl v starosti 27 let čevljarski mojster g. Avgust Drča. Rajni je bil iaiko priljubljen, marljiv, vesten in pošten obrtnik. Naj počiva v miru! Vrli Mihovčnvi hiši naše globoko sožalje.
Osebne vesti
Poročil se je g. Jakob Jerneje iz Grajske vasi z gdč. M'ci Ocvirk, posestnico v Sv. Pavlu pri Preboldu. Obilo sreče!
Ostale vesti
—	Organistom! Ker sc orjjani6lom iz ptujskega in ljutomerskega okraja ni bilo mogoče udeležiti občnega zbora v Celju zaradi oddaljenosti, zato sklicuje sDruštvo organistov« sestanek organistov v loTek 7. marca ob 9 dop. v gostilni Brenčič v Ptuju. Poročalo se bo o delovanju društva, o pokojninskem zavarovanju itd. Kdor še ni član, bo lahko pristopil. Pristopnina je 10 Din, članarina mesečno 2 Din. Prečitali se bodo vsi sklepi obč. zbora. Udeleženci bodo lahko stavili raznovrstne predloge.
—	Karitativna zveza v Ljubljani. Priglasila se nam je družina, ki jo pripravljena sprejeti deklico v popolno oskrbo, želi deklico, ki je že dovršila osnovno šolo. Deklica bi bila jako dobro oskrbljena. Imeli bi jo kakor za domačo. Družina, ki bi izročila svojega otroka, naj se pismeno prijavi Karitativni pisarni v Ljubljani (Poljanska cesta šl 28, Marijanišče). Otrok mora biti zdrav in nepokvarjen.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave št. 17 od 1. t:' m. je objavljena »Uredba o
i obliki prisege po predpisih civilnega pravdnega postopanja in o slovesni obljubi namesto prisege«, | daljo »Uredba o izpremembah in dopolnitvah v uredbi o ureditvi ministrstva za prosveto«, »Pojasnilo k tar. post. 12., pripombi 5., drugemu stavku, zakon« o taksah«, »Zvanje arhivarja v resortu ministrstva za zunanje posle«, »Razpisa. — 0 kontroli pri uvozu sirovih fosfatov. — Uvozno ocari-| njanje mehaničnih lestvic, montiranih na avtomo-bilskem stojalu«, »Razpisi. — Uvozno ocarinjanje transformatorjev in oljnih stikal, napolnjenih z : oljem. — Uvozno ocarinjanje katrana iz kamenega premoga in lahkih olj od katrana iz kamenega premoga — Uvozno ocarinjanje naprav (črpaik) za prodajanje bencina. — Nadomestitev razpisa štev. 35.559-1V—1.932 o postopku z fakturami pri ocari-njanju blaga«, »Mešanje bencina s špiritom«, »Cene špiritu«, »Ratifikacija mednarodne konvencije o antidifteričnem serumu po Mehiki«, »Pristop Malajskih federalnih držav k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del«, sIPristop Sil-vadorja k sporazumu o poštnih nakaznicah«, »Ratifikacija Poljske o mednarodni radiotelegrafski konvenciji«, »Ratifikacija mednarodne radiotele-grafske konvencije po Nikaragui« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1.933«.
—	Vlom v cerkev, V župni cerkvi v Šmihelu pri Novem mestu je neko noč preteklega tedna nekdo vlomil v tabernakelj na glavnem oltarju in v cerkvcno puščico pri stranskem oltarju. Pa se je hvala Bogu vlomilec temeljito opekel, kajti tabernakelj je našel prazen, ker g. župnik prenese vsak večer monštranco in ciborij na drugo varno mesto, v pušici pa je bilo tako malo, da se mu »trud« ni izplačal.
—	Dve nesreči. V Trzinu je padel na zmrzli cesti in si zlomil levo nogo 12 letni kretnikov sin Franc Strah. — V Sapu pri Šmarju je neki so-učenec pahnil 14 letnega posestnikovega sina Iva-
; na Jančarja tako nerodno, da je Jančar dobi! resne ■ poškodbe na glavi.
—	Ujela sta se. Kakor poročajo iz Somborja, sc jC k«3jCY«U pchciji v BezdaiiU 1-v:>itčuu aretirali
tihotapca tobaka v osebi kmeta Petra JanoSa iz Telečke. Janoš je bil že delj časa osumljen, da se peča s tihotapstvom tobaka. Zato mu je policija v soglasju s finančnimi stražniki nastavila na cesti Bczdan—Batina paat, v katero se je ujel. Janoš jc hotel voz z veliko množino najboljšega tobaka vtihotapiti v Baranjo, pa so ga nenadoma obetopili policisti in finančni stražniki in aretirali. Na vozu je bilo več kilogramov tobaka, Skoro istočasno so na podoben način prijeli tudi drugega tihotapca tobaka fvana Peotko, tudi iz Telečke. Tudi pri njem so našli večjo množino tobaka.
—- Pri žolčnih in boleznih na jetrih,
žolčnem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josef« grenčica na
naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem ičinko-vito domače zdravljenje s »Franz-Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode. »Franž-Josef« grenčica sc dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	V Službenem listu kraljevske banske
uprave dravske banovine št. 16 od 25. t. ra. so objavljeni! Splošna navodila za izdelavo uredbe, o izvajanju regulacijskega načrtu in gradbenega pravilniku« dalje ^Izpremembe in dopolnitve v navodilih za izvedbo organizacije finančne kontrole«. »Pravilnik o bol ničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnišnicah in bol ničnih ambulancah«, ^Odločba o dopolnitvi pravilnika o povračilu stroškov za prenos in prevoz «1 rž. stvari uslužbencev pri Kontroli mer«, »Deklaracija o iiodaljšanju pogodbo s Francijo«. -»Pristop Sudana k cnedna rodnemu sporazumu in mednarodni konvenciji o pobijanju trgovine r. belim blagom«, »Ratifikacija mednarodne konvencije zn pobijanje trgovine t. belimi sužnji jio Kgiptu«, Ratifikacija svetovne pošlne konvencije po Grčiji, Turčiji, Guatemali in Franciji«, .Ratifikacija konvencije zn izboljšanje usode ranjevcev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencijo o postopanju t vojnimi ujetniki po llolundski«, »Uveljavitev medn. konvencije o pobijanju ponarejanja denorjn za Dansko«. »Pristop Avstralijo h konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojinc« in »Objave banske uprave o jiohiranjn občinskih trošarin v 1. IOTS«.
—	Pohabljeni revčki. Znana stvar je, dn imamo v Sloveniji premalo zavodov, ki bi mogli oskrliovuti pohabljene ali slabo nadarjene otroke. Banovinska statistika za lansko leto izkazuje, <ln je v Sloveniji mnogo otrok, za katere ni prostora v zavodih in v šolah in za katere se nihče drugi nc brign, razen staršev ali svojcev, katerih skrb pa seveda v največ slučajih ni vzorna. Tako imamo v Sloveniji ne-oskrbljenih še vedno tO slrapih šoloobveznih otrok. 51 gluhonemih. 5\ pohabljenih, ~ rekon-vnlescentnih. 26 težko bolnih no očeh. in-becilnih in i5! slabo nadarjenih otrok, skupaj torej 23S otrok, ki bi prav za prav spadali v zav«vde. Razeri tega izkazuje statistika, da bi spadalo v znv<xl ali >ole za slabo nadarjeno deco 849 otrok iz prvih razredov <Tsnovnih šol, iz višjih razredov pa 439.	, ;
—	Neverna vlomilca. V stanovanje cerkveni-ka JožeJa Breitziga v Čonoplji pri Somborju sta ponoči, ko Breitziga ni bilo doma, vlomila dva roparja. Cerkvenikova družina je spala v zadnjem delu hiše in ni slišala vlomilcev. Vlomilca sta vlomila vse omare in preiskala vso sobo, v kateri sta mislila, da jc skrit denar. Ko se je proti polnoči Breitzirt vrnil domov in začul sumljiv šum, je šel pogledat. V trenotku, ko jc hotel stopiti v sobo, ga je eden izmed vlomilcev s težko ročico od voza pobi! na tla. Breitzig jc mogel še poklicati na pomoč, nato se je pa onesvestil. Prav takrat je šla mimo hiše orožniška patrulja, ki je slišala klice na pomoč. Stopila jc v hišo in aretirala oba vlomilca, v katerih so spoznali Ivana Ilitteljunga in Filipa Rotha iz Čonoplje. Poškodba Breitziga je smrtno-nevarna.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Algermissen K.: Die Gottloscnbewcguug der Gegenvvart uitd ihre Obenvindung. 358 strani, nevezano Din 80; Borkovvski S. D.: Die junge Kir-che. Bctrachtungen fiir Theologen aus der Apostel-geschichte. 300 strani, vez. 96 Din; Engel J. Dr.: Der Ruf von Golgatha. Sieben Fastenpredigten. 88 strani, nevez. Din 36; Fugleln G.: Die Vorfasten-unil Fastenzeit, 84 strani, nevez. Din 30: Hanser M.: Was Jesu Herz erduldet von Gethsemane bis Golgatlia. Kurze Fastenpredigten. 22 strani, nevez. Din 8; Kinscher A.: Religiiiser Schein und eehte Religinsitiit im Lichte des Loidens Christi. Sieben Fasten- und eine Osterpredigt, 101 stran, nevez. Din 36; Konermann-Marx: Brennendc Fragcn der Land- und Industrie Seelsorge. Predigten und Vor-trage fiir die Notzcit unseres Volkes. 512 strani, nevez. Din 96; Obendorfer An.: Blutrosen am Lei-donswoge Jcsn. Sieben Fastenpredigten iiber die Geheimnisse des schmerzhaften Rosenkranzes. 60 strani, nevez. Din 27; Soiron T. Dr.: In der Lei-dcnsschule des Herrn. 71 strani, nevez. Din 27; Thome J.: Im Ringen um die Kirche. 39 strani, nevez. Din 24; Waclismann P.: Vom christlichcn Gnadenleben. Ein Cyclus von Fastenpredigten. 67 s!rani, nevez. Din 30.
—	Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naTavne »Franz Josetove« grenčice.
Kvnn i
G. Ivan Rekar, trgovec s špecerijo v Kranju,
na Glavnem trgu, nas je prosil, naj pojasnimo javnosti, da on ni identičen z onim Ivanom Rekarjem, ki pred državnim sodiščem v procesu Brodar in tovariši nastopa kot priča.
Zemljevid Kranja in okoliee. Tujskoprometno društvo je letos izdalo in založilo nov, že dolgo pogrevšani zemljevid Kranja in okolice, ki je prejšnji tedein prišel iz tiskarne. Zemljevid je jako lepo izdelan, zelo precizen, upošteva vse potrebne podatke in je kljub temu dovolj pregleden. _ Tudi
reklama ob robu ne moti preveč. Nova karta, kakršne v Kranju po vojni Se nismo imeli, bo dobro služila domačinom, še bolj jo bodo rabili tujci, ki prispejo v Kranj in imajo tako hiter pregled nad vsem teritorijem, Gotovo pa bodo po zemljevidu posegla šolska vodstva, katerim bo služil kot pripomoček pri pouku zemljepisja. V primeri 7 drugimi tovrstnimi zemljevidi je treba poudariti, da to ni samo kaka navadna karta za turiste in izletnike. Lično izdelani zemljevid je tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani zaenkrat v tisoč izvodih ter p gre za izdelek vse priznanje.
Poroke V kranjski farni cerkvi so se poro-&h: V soboto 25. febr Kos Maks, mizarski mojster na Hujah^ tn Čebulj Frančiška, šivilja iz Kranja; v nedeljo 26. febr. pa Bončina Franjo, zvaničnik finančne kontrole v Ljubljani, in Tome Helena, priv. uradnica> v Kranju;_ Belehar Jožef iz Vokletfa s iiajjuc rtz»geio iz Prebačevetfa.
Zadnja poročila:
Vprašanje, hi ga stavlja ves sveti
Kdo je zazgal nemški parlament
Hude obtožbe inozemstva na naslov nemškega fašističnega režima
Resnica se še ne more izvedeti
Parii. 1. marcu. Tukajšnji politični krogi, ki so navadno o dogodkih \ Nemčiji dobri) poučeni, odgovarjajo ua vprašanje, kaj so naj sodi o nečuve-nom dogodku v Berlinu, da danes še ni mogoče s kakršnokoli verjetnostjo ali cclo z gotovostjo presoditi, kaj se jc prav za prav v Berlinu zganilo, oziroma kdo j« zazgal parlament. Človek bi moral liili pravi prerok. Ker je nemški levičarski tisk prepovedan, jc tem težje izvedeti rcsnico.
Mnenje, da so uprizorili požig nemški fašisti sami, pa čedalje bolj pridobiva tal v javnusti.
Policija dolži sfeptoprej požiga komunhie
Berlin, 1. marca. Ig. 1)» današnjega dopoldni v,t so imeli gasili i sc polno opravka i gašenj' m v poslopju državnega zbora. Sele potem so zadnje gasilske straže umaknili, ko so ugotovili, ila ne tli nobena iskra več. Sedaj preiskujejo, koliko jc bilo škode na poslopju. Kriminalna preis. kava jc do sedaj ugotovila, da jo bilo za pripravo neliliioea materijah! potrebnih 7—10 oseb, razen te ".a so morali požigaki zelo dobro poznati vse prostore v palači, kar jo mogoče samo takim osebam, ki so poslopje poznale Zc več let. Zato obstoja zelo velik sum proti komunističnim poslancem; ki so se v zadnjem času sestajali v parlamentarnem poslopju iz najrazličnejših vzrokov. Ugotovili) sc jc. da se jc holandski komunist van der IiUbbc Mulmi udeleževal sej komunističnega akcijskega odbora. Par ur pred požarom so ga videle najmanj tri priče v spremstvu frakiijskili voditeljev Torglcrja in Kocnena v parlamentarnem poslopju, katera dva sla zapustila palačo šole proti 10 zvečer, ko je bil požar že /apaljen, tako da proli njima obstoja nujen sum.
Kaj pravi Gming
Jsče so prenapolnjene
Berlin, t. marca. AA. Pruski notranji minister tiiiring jc izjavil, da materijal. ki ga .ic policija odkrila, opravičuje ukrepe proti komunistom. Ta materijal bn brez odloga objavljen.
V mestu vlada vročična atmosfera. Po ulicah patruliraio policijski stražniki in prestolnira se zdi. kakor bi bila v oh-orlncm stanju.
S komunističnega doma vihra nacionahio-socia-listična zastava. Oddelek hiflerjevskih napadalnih čet se je bil snoči ustavil pred domom in medtem. k<f jc njihov poveljnik imel kratek govor, so trije liaeionalni socialisti v uniformi razobesili zastavo s kljukastim križem.
Pariz, 1. marca. AA. Iz Berlina poročajo: Policijska preiskava proti članom koinuiiisiPiie, stranke sc je nadaljevala vso noč. Aretiranih jc bilo več ko 200 oseb, ki so jih odvedli na policijsko ravnateljstvo in jih dolgo zasliševali. Nato so jih pa zaprli v samotne celice. Na policijskem ravnateljstvu ni več prostora, da bi pozaprli vse aretiramo po celicah, in so zato morali nekatere prepeljati v druge ječe.
Represalije proti komunistom po vsej državi
Berlin, 1. marca. Ig. Akcija vlade proti komunistom sc je sedaj razširila na vso državo. Državni notranji minister dr. Frick jc na podlagi včerajšnje zasilne naredbe naprosil vse deželne vlade, naj prepovedo do nadaljnjega vse komunistične liste. Vsi shodi in sprevodi se. morajo prepovedati, tako da so komunistom zabranjeni vsi shodi iu vsa agitacija. V Berlinu so od včeraj dalje zaprli .'100 gostiln, v katere so zahajali komunisti. Komunističnim poslancem se od danes daljo 110 izplačujejo nobene ilijetc več.
Hstlerjevci se ogorčujejo nad inozemskimi listi
Berlin, 1. marca. tg. Eno najvažnejših vprašanj je sedaj inozemsko poročevanje o novem režimu v Nemčiji. Desničarski listi so s poročanjem inozemskih listov zelo nezadoveljni in žo zahte-
vajo, da nastopi vlada proti posameznim časnikarskim dopisnikom. Huger.bergova nočna izdaja priznava, da jc del angleških listov že spoznal, kakšne koristi prinaša odredba nemške vlade proti boljševizmu za vso Evropo, očita pa »Duily Tele-grephu«, da širi najneverjetnejše trditve r.roti nacionalni vladi. Še vedno so v Franciji pripravljeni agitirati proli Hitlerjevi vladi z oilcielno Hava-sovo agenturo vred, ki je poročala, da so parlament zažgali narod" asoc!alistični provakaterji. Nočna izdaja zato priporoča, naj se pazi na to, kateri nemški časnikarji so zaposleni v inozemstvu, ki razširjajo strahotne vesti o Nemčiji, najbolj pa jc treba opazovati francosko dep.joikc. Tudi berlinska »Borsen Zeitung. poživlja vlado, naj opozori berlinske dopisn!kc. francoskih listov, da zelo zlorcbljajo gostoljubje. Franciji je popolnoma vseeno, ali prodre val boljševizma do Rena, samo da Nemčija zgori v plemenih, še ostreje piše narodnosocialistični »Angriii« proti pariškemu >PopuIaireu«, ki očita požig samim narodnim socialistom, in prati prrški rndio-postaji, katera jc poročala, da so požar zanetili vladn; agentl-pro-vokaterji Narodrosocialistični listi poživljajo vlado, da se berlinski zastopnik praške radio-postajc pozove ua odgovornost.
„Država je v nevarnosti"!
Berlin. 1. marca. A A. Predsednik nemške države Hindenburg jc podpisal ureulio o zaščiti nemškega naroda in ncm.ikc držav- •,rvisi vladi daje predsednik s to uredbo prlumuieM - da prepreči in uiliisi politične zločine. I\»v ■: k;t . ukinjena vsa ustavna jamstva na vsem ozemlju nemške države. Ukinjene so osebna svoboda, -veboila tiska in svoboda stanovanj. Vsi prestopki proti tej uredbi sc kaznujejo z rabijo; zlohotni polipi, teroristična dejanja in veleizdaja pa se kaznujejo s smrtno kaznijo. V uredbi za zaščito države so stroge kazni tudi za poškodbe poštnega in telefonskega prometa, ftobija. in smrtna kazen sto predvideni istotako za zločinsko sabotažo železniškega prometa, za po skušane atentate na člane državne vlado in člane posameznih pokrajinskih vlad. kakor tudi za pod-piliovanjc in zavajanje k umorom in k oboroženi vstaji.
Vlada se brani očitkov inozemstva
Berlin. 1. marca. AA. \Volft poroča: Inozemski listi so prinesli vesti, po katerih naj hi se konec tega tedna organizirala po Nemčiji šentjernejska noč. Te vesti, ki so jih v ostalem ?o razni dopisniki tujih listov v Berlinu označili kot nczmisclnc, trde med drugim, da pripravljajo člani hiflerjevskih napadalnih oddelkov in drugi ekstreinni elementi pokolj komunističnih, marksističnih in židovskih voditeljev. vladnih krogih izjavljajo, ila so te ' osti lic/miselne ter docela izmišljene in hrer podlage. Lansirali so jih zainteresirani krogi v prozorne namene.
HišJer bo (|ooo:il
Berlin, 1. marca. tg. Narodnosocialistični :>Der Vngriff« sporoča, da, bo dno i. marca, ua dan vzbujajoče sc Nemčije, govoril Hitler v radiu iz Konigsborga s plaincnečiin manifestom ua nemški narod. Ta dan bodo morale vse hiše izobesiti zastave in sc bo moral dan smatrati za narodni praznik. Mnoga letala bodo krožila po vsej Nemčiji ii tudi po poljskem koridorju ter pošiljala prebivalstvu pozdrave. Starši bodo morali otrokom rajlagati pomen bližnjih volitev.
Dva Rusa aretirana
Dunaj, 1. marca. A A. Policija jc v Lincu aretirala dva Rusa, ki sta davi pripotovala iz Nemčije, ker ju sumi. da sta v zvezi s požarom v nemškem državnem zboru.
Ljudje se streljajo
Pariz, 1. marca. A A. Iz Berlina poročajo: 'Preteklo noč je vnovič prišlo na mnogih krajih v Nemčiji do krvavih spopadov. V Berlinu sta bila dva nacionalna socialista nevarno ranjena s streli iz revolverjev. V Hamburgu jc neki stražnik dobil osem krogel. V \Vormsu so pri streljanju med političnimi nasprotniki enega človeka ubili, več jih pa nevarno ranili.
V Stutgartu ie policija izvršila preiskavo v poslopju vviirtcnbcrškega deželnega zbora, posebno v dvorani, kjer so so shajali komunistični poslanci. Policija je komunistične poslance aretirala, a jih jo po dolgem zaslišanju spet izpustila.
Dr. Fr. Sušnik:
Prevaljška legenda
Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci: ker požirate hiše vdovam, medlem ko hinavsko opravljate dolge molitve!
Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci: ker prepotujete morje in celino, da koga spreobrnete k svoji veri; in ko se to zgodi, ga napravite, da jo sin pekla, dvakrat bolj ko vil
Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, ki postavljate spomenike Gospodu in govorite: ko bi mi bili živeli takrat, nc bi Ga bili križali, ampak za kralja postaviliI<
Kačo! Gndja zaloga! Kako boste ubežuli peklenski pogubi?.
Neznani je šo vedno stal, groza je navdala ljudi; liatj pa, ki jim je veljala beseda, so bili od srda bledi.
Udari ga! je znhretil debelak in se penil.
Razgibali so se, dvignili pesti: li. da bi ga tolkli, oni, da bi ga branili.
Tcdajci so pripehali in prisuvali žensko, ki sc jih jo obupno otepala.
Pustite nas!-: so vpili in ljudje so spoznali one nekatere, ki so bili prej odšli. Razmaknili so so, da so mogli z ženo pred neznanega.
Ko so jo postavili predenj, so ga vprašali na vos gin s:
Rekel si, da pojdejo nečistnice v nebesa. Ta ženska je nečistnlca 111 pvešuštnica; vsi to vemo. Mar ie torej prava? Povej!«
Tako so ga vprašali iz zlobe, da bi ga skušali.
Neznani pa sc jo pripognil 111 s prstom pisal po .prahu.
Ko ga pa niso nohali vpraševati, se je vzravnal, tako čudno božje pogledal po vpraševalcih, da jih je spreletela grozna slutnja, in rekel:
»Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen nanjo!-
In spet se je pripognil in pisal po tleh; vsem pa, ki so to culi, je legla mora na dušo. Drug za drugim so se umikali tožniki in se zadenski prerivali v množico.
Tako je ostala sama pred njim. Tedaj je dvignil glavo in rekel: »Žena, kje so? Ali to ni nobeden obsodil? •>Ona je rekla: Nobeden, gospod. On je rekel:
.Tudi jaz te ne boni. Pojdi in odslej več 110 grešile	s
Ta ga jc začudeno pogledala, razprta oči, omahnila mu prod noge iu solzna zaukala in spoznala :
-Ti sik
Mnogi so pokleknili in klicali: :>Ti si! Gospod, usmili so nas!-Tisti zadaj pa so odhajali, ker src odpreti niso hoteli.
•Ne verjamemo k so se tolažili--Potulio daje!« .so se mu upirali. Oblast naj bi ga zaprla!«
Z onimi pa, ki so ostali, je šel na drug kraj In jim gredo govoril:
-Ne iščite, kaj boste jedli 111 kaj pili. in si no I delajte skrbi I Vsega tega namreč iščejo nn svetu ! pogani; vaš Oče pa ve. da lega potrebujete, Iščilo | marveč božjegn kraljestvu in vso to se vam bo 1111-! vrglo. Prodajte, kar imate, in dajte v boga j me!
Ko pa je prišel z njimi na drugi kraj in so »o razposadili, se je bridko ozrl po njih; kajti bilo
Stavka avstrijskih železničarjev
Skliče se parlameut
Dunaj, 1. marca. tg. Mod 9 in 11 dopoldne so po vsej Avstriji izvršili žlezuiški uslužbenci protestno stavko proti nameri vlade, da izplača iinirče-ve plače v treh obrokih. Žc v zgodnjih jutranjih urah jc zasedla vse kolodvore policija in orožništvo, v manjših mestih tudi vojaštvo. Oni del nameščencev. ki je ostal pri delu. je mogel odpraviti samo par vlakov, ki pa so tudi obtičali, ker se ni vršila služba pri kretnicah in signalih. Brzovlaki so skoro prazni, ker sc inozeiuci bojijo zamud. Vlada jc odločena. da z vsemi najstrožjimi sredstvi prepreči tako ponovitev stavke. l)anc,s jc prepovedala izhajanje \rheitcr Zeitungr in -»liirte Kaline« radi hujskanja. Skoro vsi stavkovni odbori mi bili zaprli, zvečer pa so jih po zaslišanju zopet izpustili. Ker ie ravnateljstvo železnic izjavilo, da bn suspendiralo vse višje uradnike, ki >0 se udeležili stavke, so socialiiodcniokratski poslanci stavili predlog, da se nemudoma skliče avstrijski narodni svet. Predsednik narodnega sveta je v večernih urah sklical narodni svet za soboto, da ho razpravljal o stavki in o kaznovanju sinvk: nčeca osebja.
Zma^otiiio prodiranje Japoncev
London, 1, marca. t'j. Pri prodiranju med mestom Kajlu in gorskim prelazom Lingjau so Japonci zavzeli ilsiavo, tako da je v divjem begu zbežalo 10.000 neregularnih kitajskih čet.
Dva nevarna 12 letnika
Domžale 28. febr.
V torkovem »Slovencu-; smo poročali o vlomu v tovarno pletenih izdelkov v Jaršah, kjer jo vlomilec ubii okno v pisarno in skozi razbito šipo odprl okno. Vlom jo bil naravnost :noj-strsko izveden, zato pu tcnilxi!j preseneča doj-stvo, dn - tu vlom zasnovala in izvedla dva 12 letno dečka in sicer Ivan A. in Ivan O.
Oba Ivanu nla zapuščena otroka, ki jn vkljub raznim zahtevani nočejo sprejeti v kak primeren zavod, ker vsi odklanjajo vzdrževalne stroške. Dečka sta se torej /družila kot kaka :/.vc2bana hudodelca. Klatita so okoli, spita kjerkoli po kozolcih ali pod grmi in povsod kradeta, kur dobita. Sta raztrgana, čisto zanemarjena iu napol naga. Priznata, dn sta vlomila v tovarno v Jaršah — ukradeno štnnipiljko m> dobili pri njima. Že svojčas sta sc nekega dne vtihotapila skr'i okno v tovarno, k jer stu vso prebrskala, vendar ničesar odnesli, kor nista ni dobila. Pred kakimi 14> dnevi -In vlomila ii ukradla Mariji ^-tebo na Viru okoli -U0 Din in jih zapravila. Mnogo grehov ima na vesti Pubi«. Ta je doslej ukradel 2 kolesi, katerih ono je prodal v Mengšu zn 50 Din; mnogo plenu jo dobil pri kopalcih, katerim jo pobrul vse, kar se jc dalo z lahkoto odnesli. Tc dni je ukradel košaro jajco in jih prodal. Sprejeli s o gn žc pnrkrut v oskrbo dobri l judje, vendar sije vselej v njem oglasil potopuški duh. da jc pobegnil. Klati s(; p<, okolici in berači, vendar domov no prinese ničesar, temveč vso produ, denar ]xi zapravi. Kako mu pride vso prav, pričajo nogometni čevlji, ki jih j-' ukradel o božiču v Domžalah. Njegov beraški rajon je precej velik, saj je na takem svojem pohodu prišel celo v škofjo loko, k jer pn ee-jo vtihotapil na vlak in «e no odbijačih pripeljal v Ljubljano. Ljudje se malega poteponon močno bojo, ker jc docela pokvarjen in je zmožen' storiti vse. zlasti so boje njegovih grozilnih besed, da bo požga! poslopje, kur bi bilo rudi njegovo pokvarjenosti prav mogoče.
Apelira no na nierodajne kroge, da sc za ta zanemarjena otroka nujno zavzamejo in ju spravijo v kak zavod, ako nočejo v bodoče imeti opravka /. lopovoma velikega formata, ki bosta zmožna strahovati ljudi. Pričakujemo, da ta javni apel na mostu, kamor jo namenjen, no bo našel gluhih ušes v interesu zanemarjenih dečkov, ki .so bosta le pod strogim varstvom mogla razviti v |x>štonn človeka. To pričakujemo tembolj, kor jo ta upe I no samo prošnja, temveč tudi zahtevo, ki ne sme biti brezuspešna.
Celje
sžs Odvetnik dr. Ivan Stenonik iz Celja vljudno naznanja, da iuiu od I. marca 1953 naprej svojo pisarno v Celju. Aleksandrova ulica 3. prvo nadstropje.
.©- Odvetniška pisarna dr. Hodžarja ostane v dosedanjih prostorih, Vodnikova ulica (Ljudska posojilnica).
sr V mesecu februarju jo umrlo v Celju 23 oseb in sicer v javni bolnišnici 22 in 5 v mestu.
(\>
clamC.v
in deie£v za ma£o in velike
T r
GUMI PODPETNIKE IN
PALMA GUM! USNJE ZA PODPLATE
Odjicrnafiri vsakem mvtxmenu, poceni, ne drsi, -zefo trajne. Doči Ae jiri maAeai čeučjcirtke/n mojafiru.
jucosiaone«
Strahotna žetev letošnjega predpusta
Eden mrtev, drugi smrtno ranjen.
Pluj, 1. marca. N' noči na pustni torek je prišlo v Šolah pri Ptuju do strašnega krvoprelitje. Okrog polnoči so jo začel med veselo fantovsko družbo spor, ki jo končal s smrtjo poseslnikovega sina Mihe Kranjca iz Drnovc in z življenjsko nevarnimi ranami po-sostnikovega sina Franca Iutiharja iz Zapnč pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Oba f-ta v sporu navalila drug nn drugega z nožem Inllharjevo orožje se jc zasadilo Kranjcu v vrat in mu presekalo a&rto. V več metrov dolgem curku jn brizgala kri iz. rane. Kranjčev nož pa se je zasadil večkrat v Intiharjevo telo in ga zadel v prsi. Oba sla oblo. žala na bojišču, vsa oblila s krvjo. Kranjčeva poškodba j'' bila smrtna in mu jo v uekaj minutah iz smrtno rano odteklo življenje. Za Iutiharja pa ji dospela pomoč šo pravočasno. Prepeljali so ga takoj v ptujsko bolnišnico, kjer so ga zaslišali. Izjavil jo, da je ravnal v silobranu, ker ga jo Kraujc prvi zadel x nožem. Ker ni bilo pri dogodku neposrednih prič, bo težko ugotovili krivdo. Intihnr-jeve poškodbe so smrtno nevarne. Žalostni strašni dogodek jo izzval v vsej okolici jitujsko^a okraja splošno ogorčenje in obsodbo, iombolj. ker jo l>'lo zadnje dni v teh krajih vso polno i-ličnih žalostnih in krvavih dogodkov.
Ptui
Zagonetna smrt. Dne 27. februarja je nenaden"« umrl Ivan Piček, 68 let star posestnik v Drnžen-eih, no da bi bil bolan. En dan popreje, v nedeljo '26. februarja, jo bil šo na gostiji svojega nečaka Martina Kuroša. Nekako ob 21 mu je postalo slabo, začel Je bruhati, nakar so ga spravili nn njegov dom, naslednjega dne pa jo izdihnil. Kaj je vznik nenadni smrti, še ni ugotovljeno, zdi so pa, da je smrt nastopila zaradi proobilo zaužitega alkohola. Orožništvo je izvršilo ogled na licu mosta ler -poročilo ta zagoneten smrtni slučai sodišču.
Dve žalostni. V Novi vasi pri Sv. Marku ni/," Ptuja so imeii pri nekem posestniku domačo pustno >,abaVo. Ponoči so prišli Irije fantje ; : Slojneev ler i izsilili vstop v hišo z odprtimi nov.i Med plesom eden od došle.cev brez vzroka nil z nožem pos. sina Franca Mezna»iča i/. Novo vasi v prsi. da sc je zgrudil k^vav na tla. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer pa je takoj po prevozu mr I. -V Cirkovcih so proslavljali fantje pusta na zadnjo nedeljo. Preobila pijača je bila vzrok prepira in pretepa, v katerem je dobil 23 letni .iof.ef Klnsinc nevarne poškodbe z noži in latami. Zdra^: si v ptujski bolnišnici. Orožniki so aretirali osem o«ob icr jih izročili sodišču.
»Trboveljski občinski proračun- . Pri objavi v .Slovencu« z dne 26. februarja 1933 je pri postavki: »za cerkve-ne polrebe« mesto 2000 Din v pror,->C:i-nu postavljeno 20.000 Din, kar lojalno popravljamo.
Škoiia Loka
jili je le malo še. Kar pa jih jo bilo, so bili kakor plice pod nebom in lilijo na polju. Dejal .je tedaj in obrnil oči k nebu: »Glej, Oče, kamen, ki so ga zidarji zavrgli, bo postal zopet vogelni kamen!"
Eden izmed teh pa, ki so mu sledili umazani ili v prtenih delavskih oblekah, jo pogumno stopi! predenj in dejal:
Gospod! Težko smo le čakali in dolgo te ni bilo. Ostani pri nas, kajti večer jo in mrači se žek
19. Pismo škofu.
Čim bolj se jo bližala Velika Gospojnica, tem bolj se je ljudstvo vznemirjalo.
:>Zares, izpolnil sc je čas in prerokbe so na« zadele: Zmedlo se bo ljudstvo in ne bo več vedelo, katera vera o prava. Niti duhovni ne bodo vedeli, v planine bodo Sli ln samotne pastirje iskali in jih spraševali: Katera je?«
:>Da, vso jo tako! Lo pastirjev samotnih ni več; cigarete kadijo, novine prebirajo, ne cokel,j ne nosijo več, temveč kravale si vežejo okoli vratu,«
Izpolnil se jo čas in prerokbe so nas zadele: Ko ho na Veliko Gospojnlco prevaljška cerkev najbolj polna, se Iki Uršlja gora odprla in vode bodo zalile dolino od Prevalj do Guitanja in bo Jezero kakor nekoč pod Brinjevo goro in tja nad hotulj-ske domove.«:
Tak je šel glas in ljudje so bili podobni veščam. ki o<l luči ne morejo.
Kateri je? Kateri pravi Gospod? In župnik je napisal pismo presvetlemu gospodu škofu:
Prcvzvišeni gospod! Pišem Vam ubog; pastir črede prevaljške in
Zdravnik dr. Kocjančič so jo. preselil z dosedanjega stanovanja na Glavni Irg polog Ljudske hranilnice, kjer je bil nekdaj dr. Arko.
■	UUMTttmU I l>j»l1IIHII I
varuh in ječar Jezusa, Gospoda, Ujetniku pr; Devici Mariji na jezeru.
Videl je stisko lil odklenil si vrata in stopil med ovce; pa smo se Ga ustrašili.
Razbegala se mi je čreda in Ga išče in ne spozna. In mnogi so se pohujšali.
Šel seai za sledom Njegovim pa so me sreč:-vali, ki so imajo za pravične in medre, in so se ml hvalili: Hozana! Prišel je, da nam da kraljestvo!
Potem so me srečavali, ki so bili izgubljen: lil so vriskali: Gospod nas Je obiskal! Aleluja! Jaz pa ga nisem našel. Presvetli, prevzvišeni gospod! Pišem Vam in Vas kličem ubc il pastir črt d • prevaljške in ječar Jezusa, Gospoda. Ujetnika o -sega.
Kakor prazen tabernakelj mi je duša in Njim vpije in vpiljo mi Jo slabotno.
Na stežaj zija bela cerkev in iz monštraniv .o Jel in si Izbral hlev za prebivališče.
Tako jo napisal, in bilo je le Se sedem dni <'o Velike Gospojnice, ki je god prevaljške fare.
DR. MIHAEL OPEKA:	g
Nove pridige za nedelje in praznike: \
Raztreseno klasje
34 govorov (do sedaj je izšel I. del — 17 govorov). Cena nevezanemu zvezku jc Din 24 —. polplatno Din 32.—.
Založila Jugoslovanska knjigarna v Linblinni
Velik korak katoliških misijonov
Ogromna pot O. Considina po ioltem in črnem kontinentu
O. Consldine, ravnatelj katoliške agencije »Fi-dea« se je vrnil z dolgega potovanja po Aziji in Afriki, kamor si je šel ogledat napredek misi-jonstva. Na tem potu je prekoračil 95.000km!
Iz Rima je odpotoval leta 1981 in obiskal Palestino, Transjordamijo, Sirijo. Irak, Indijo, Birmo, Mi lako, Si jam, Indokino, Kitajsko, Korejo, Japonsko, Filipine, Malajski arhipclaj in otok Cejlon. Nato je krenil čez seychellske otoke v Afriko in obiskal Kenijo, Tanganyiko, Ugando, Belgijski Kongo, Francoski Kongo, Kamerun, Nigerijo, Da-homejr, Togo, Zlato obal in Niger. Prekoračil je Saharo, Algir in Turni«, pa se od tu vrnil v Rim.
To je bila pač ogromna in silno težavna pot. Na tej poti se je sestal o. Considine z 2000 duhovniki ter 1500 brati in sestrami, ki delujejo v 450 misijonskih postajah.
Po svojem povratku se je izjavil: Vsekakor dolgujem veliko hvalo misijonarjem dveh velikih kontinentov, žotte Azije in črne Afri-
ke, da sem dobil veličastno sliiko katoliških misijonov. Menim, da ni pretirano, ako rečem, da niso katoliški misijona dosegli nikoli take organizacije in takega obsega kot danes.
Po končani svetovni vojni se je tisoče in tisoče duhovnov, bratov in sestra posvetilo misijonskim ciljem, da bi odgovorili pozivu velikih misijonskih papežev, Benedikta XV. in Pija XI. Kongregacija za razširjenje vere je ustanovila v zadnjih 12 letih več novih cerkvenih okrožij kakor kdaj prej v vsem stoletju.
Semenišča in novic ija ti v miisijonih imajo več gojencev kakor sploh kdaj prej; domače duhov-ništvo in organizacije napredujejo s prečudno naglico. In ako ne bo kaka svetovna sila (kakor n. pr. vojska) posegla vmes, se bo poznal napredek misijonsitva v naslednjih desetih letih še moaočneje kakor preteklih deset let. Kakor je znano, so katoliški misijonarji krstili v zadnjih desetih letih okrog 10 milijonov poganov . ..
Modoi velikega čczoccanskega acroplana, ki ga je zasnoval in izdelal berlin. inženjer Hans VVamper. V perotih ima balone s plinom, a potniška kabina ima svoje prostore na sprednjem delu.
Žene znamenitih mož
Zadnje dni 90 divjali na Angleškem veliki snežni viharji, kakršnih ne poznajo angleški prebivalci že 50 let nazaj. Snežne odeje so dosegle ponekod toliko višino, da so bile manjše hiše povsem pokopane pod njo. Železniški promet se .je povsem ustavil. Telefonske zveze so pretrgane. Tudi nekaj človeških žrtev je bilo. — Slika Pustošenja snežnih viharjev v Cardiffu. Tu so vse telefonske
zveze pretrgane.
Ca?on'ška plamrrtica v I. 1933
V neki portugalska vasi je poklicala obolela kmetica svojo 6t>sedo, veščo »prerokinjo« k 6ebi, da bi ji povedala vzrok bolezni. Ta je rekla, da leži vzrok njene bolezni v neki sosedi, ki je v zvezi s hudičem, in opravlja službo čarovnice. Zatorej se je pet članov družine bolne sosede odpravilo k čarovnici, jo na smrt preteplo, nato pa tež fito. Morilci so kajpada zaprti
Sova v»ni v 1'arrzu. Pruiceainja Jaques Ue mulglie oznanja v Parizu novo vero, pri čemer uporablja najmodernejše sredstvo — radio. Njen verski nauk hoče združiti vse svetovne vere v eno.
Padec v strašno globino
Dva evropska in dvanajst južnoafriških ru-iarjev je v nekem johanesburškem rudniku zdrknilo v globino 2COO metrov in bilo kajpada na aiostu mrtvih. Misli se, da je vzrok tega strašnega padca v električnem toku, ki je pri avtomatični zavori kakorkoli odpovedal.
Francoske matere
V Toursu na Francoskem se je vršila te dni svojevrstna svečanost. Povabljene so namreč bile na slovesen banlket vse one matere, ki imajo 12 ali več otrok. In tu se je zbralo 50 taikih mater, ki so imele skupno 185 otrok. Ena od teh jih je imela 18, dve po 17, štiri po 16, tri po 15, dvanajst po 14. trinajst po 13 in štirinajst po 12 otrok. Slovesnost se je začela s službo božjo, a tej je sledilo zborovanje. Končno je priredila Zveza katoliških družin banket tem junaškim materam, ki pa so vsemu svetu skrite.
Zazidan zaklad
Ko so pred kratkim rušili v Rimu neko staro hišo. so odkrili med stenami zaklad, ki sega daleč nazaj v zgodovino in ima visoko vrednost. Gre namreč za zlat denar iz časov cesarja Avgusta, Nerona in Trajana. Med tem denarjem so tudi redki primeri s podobo Julije II., dalje papežev denar iz raznih dob srednjega veka in končno denar iz bizantinskega cesarstva. Ves zaklad tehta 17 kilogramov Ugotovili pa so, da ie ta zaklad last bivšega lastnika hiše, starinarja, ki ie iz zavisti pred svojimi dediči pred 15 leti zazidal svoje veliko imetje. Vrednost starega denarja namreč znaša več milijonov lir.
Pariz brez živlfenra
Gospodarsko življenje velemest je močno odvisno od tujskega prometa. Tujci namreč spravijo nov denarni tok v pogon. Od tega denarnega toka dobe novega življenja vse veje gospodarstva, celo delavski trg se znova poživlja. Statistika, ki je te dni izšla, daje pregled o tem. kako brezupen je tuiski promet v Parizu Mesto ob Seini ima približno 23.000 hotelov. Teh 23.000 hotelov, kateri imajo okrog 700.000 sob na razpolago, pa stoji skoraj praznih. Redki obiskovalci, ki še dnne-s stanujejo v udobnih hotelih, ne pomenijo pri ogromnem številu praznih sob — nič. »Mesto tujskega prometa. Pariš, potemtakem izgublja svoi tovrstni sloves. Sicer pa se naj tolaži z dejstvom, da se ne godi ostalim evropek:m velemestom nič bolje.
Zdravnik: ^Rešeni ste. Zdaj velja pa le še stisniti zobe in .. .<
»Moj Bog, pozabila sem jih na nočni omariti.«
Življenje žena. katerih možje zavzemajo v javnosti visok družabne položaje, se razlikuje od tisočev in tisočev ostalih žena. Življenje teh izbrank je sicer izpolnjeno z raznimi živimi dogodki, vendar ni zavidanja vredno, kakor to mislijo siro-mašnejše žene. Žena javnega delavca mora biti namreč zelo skromna v s"ojih zahtevah. Svojega moža. katerega drugi občudujejo na banketih, zborovanjih in v filmu, gleda ona doma zamišljena, zaskrbljena, zapuščena, saj tak mož največkrat nima več zmisla za njeni želje, za dom, za družino.
Nekatere žene pa se uživljajo v položaj svojega moža in dejansko sodelujejo v vseh njegovih dejanjih in nehanjih.
Eleonora Rooseveltova, žena sedanjega predsednika Združenih ameriških držav, je tip vladajoče kraljice. Ni mlada, ni lepa, a oblači se preprosto, brez smisla je za porajajočo se modo; ne ljubi slave niti ceremonij, a zna se ponašati kot kraljica, kadar je v družbi svojega moža. S svojim možem govori o vseh njegovih političnih zadevah, toda zahteva, da se tudi on posveča njenemu delu. V volivni borbi je bila zmerom ob njem kot zvesta tovarišica in najvdane.jša jx>močnica. Vendar pravi, da je nič ne ovira ime prve ameriške državljanke, da se ne bi posvečala z vso dušo 6vojim zasebnim delom, katera je opravljala tudi prej. V svojih političnih naborih se dokaj razlikuje od svojega moža, katerih pa ne skriva. Posehno njegova politika do »suhih« ji ni všeč.
Gospa Shavvova, žena angleškega pisatelja, ki sta zdaj na potu okrog sveta, živi tiho življenje, ne javlja se ob slavnem možu, ne uživa lovorik svojega moža To je dobra in skromna žena. Bernard Shaw je rekel o njej, da ne bi mogel najti boljše žene. To bo zanjo pač natjvišje odlikovanje.
Rechele Mnssolini je ostala samo mati in vzgojiteljica svojih sedmerih otrok. Do moževega poli-tičneia udejstvovanja je povsem pasivna, a v kolikor se zanima zanj, se niti zdaleč ne meša vanj. Povsem se pokorava njegovim željam. V tem svoj-stvu je v krogu svoje družine povsem srečna in ne pogreša življenja zunaj svojega doma.
Žena irskega voditelja de Valere ne sodeluje v političnem delu svojega moža, vendar spremlja z velikim zanosom vsak njegov korak. Je njegova
desna roka in upravlja njegov politični arhiv v pojiolno njegovo zadovoljstvo. Njuno domače življenje ima povsem karakter patrijarhalnega ustroja starih časov. Elni Villa pomeni gotovo zatočišče miru tudi za revolucionarnega in nemirnega duha, kot je de Valera. Njo zmerom potrebuje, k njej se zmerom vrača po slehernem težkem javnem delu. Njo potrebuje pa tudi sedmero otrok, na katere je ponosna in katere je tako odgojila, da ne bodo nikoli v sramoto družini.
iti a samuvodljiva raketa. Hamburški inženjer Zuoker je sestavil novi tip rakete, ki se dviga v višavje drugače kot dosedanje rakete. Ta se namreč dviga sama brez vodstva najprej v poševni smeri, v gotovi višini pa se izravna v horizontalno smer in leti na določen cilj (kamor pač hoče njen izumileti). Tam vrže s sebe baiast in hkrati sname potrebne fotografske jiosneHie, nato pa se vrne nmui na letališče. Raketa je dolga 5 metrov in tehta 100 kilocraonov.
Predsednik narodne Citv-bankc v New Yorku -I Mitcholl - je nepričakovano odstopil iz bančnega i vodstva, kar je vzbudilo v ameriških denarnih kro-kih porazno razpoloženje. Vzrok odstopa bo menda v velikem finančnem škandalu, ki je tik pred odkritjem.
Nova globina v Atlantskem oceanu
Pomorstva ekspedicija je odkrila pod vodstvom dr. Pavla Bartscha (kateri raziskuje morsko globino na jadrnici »Carolini«) severno od Portorike novi oceansko-globočinski rekord. Na omenjenem mestu namreč leži morsko dno v globini 13.500 m. Največja doslej znana ulobina v Tihem oceanu, ki jo je odkrila pred sedmimi leti nemška križarka »Emden« v tako zvanem »Filipinskem grabnuc (vzhodno od otoka Mindanov), je znašala 10.790 metrov. Zdaj pa bo nosil rekoirdni ponos Atlantski ocean. Ta ima še na dveh mestih nad 8000 metrov globine. Tudi pri Portoriko niso našli do zdaj več kot 8526 metrov globine. Zadnja večja merjenja je vršil nemški parnik »Meteor«, ki je 14 krat prevozil razdaljo med Afriko in Južno Ameriko. — Edina moderna metoda merjenja za velike globine je »odmev strela«. Na eni strani strelnega parnika se na morski gladini izstreli patrona, na drugi strani pa se izmeri čas od strela pa do prihoda odmeva (ki 9e je vrnil iz morske globočine). Določitev časovne razlike mora biti zelo točna; zakaj brzina odjeka znaša v vodi 1500 m na sekundo. Nemški fizik Behm pa je izumil sijajno »Behm-merilo«. katero se praktično izredno dobro ponaša. Tok eksplozije spravi potom mikrofona v gibanje neko kolo: pri vstopu odmeva iz morske globočine pa deluje dni(?i mikrofon, da se kolo tisti trenutek ,,£{<• vi. K"t IH crn tnrei napravi te kolo, služi kot merilo za pretekli čaa
Ameriška norost. Američanka v moških hlačah in smokingu; ta nova moda se zmerom bolj širi po Združenih ameriških državah. Ena izmed najbolj gorečih propagatoric je filmska igralka Marlene Dietrich. Upamo, da ta ameriška norost ne bo prestopila evropskih taL
Proti brezbožnikom
V Parizu je pričel izhajati pod uredništvom Huberta de Montbrisona novi mesečnik »Jutri«, ki je napovedal boj sovjetskim brezbožnikom in drugim aktivnim ateistom. Časopis je priredil razstavo delovanja brezbožnikov na ulici MabiUon, 2. Tu so razstavljeni poleg sovjetskih protiverskih izdaj tudi slike in predmeti, ki predočujejo sovjetsko šolo. brezverno in verno družinsko življenje itd. Brezbožno gibanje ima značaj novega jako oakosrčnega verstva — je rekel varuh muzeja so-trudnik »Paris-Midija«. Javnost mora videti, da to novo verstvo razvija živahno mednarodno propagando in napada sleherno versko prepričanje.
izdajalska papiga
Varšavski listi poročajo o aretaciji 135 komunistov, ki jih je izdala papiga! Prosvetno ministrstvo je pooblastilo šolska vodstva, naj podpirajo izvenšolski pouk. Vsled tega je ustregel ravnatelj neke židovske šole prosilcu, ki je potreboval prostore za večerne tečaje. Pouk se je marljivo vršil, dokler ni opazil ravnatelj, da je pomnožila njegova papiga, ki je bila na šolskem hodniku v kletki, svoj besedni zaklad. Stalno je ponavljala: Lenin, Stalin, Marks. revolucija se bliža in po dobno. Ravnatelj je obvestil policijo. Detektivi so presenetili tečaj in zaplenili veliko množino komunističnih spisov. Našli so tudi podatke o komunističnih krožkih ter zaprli 135 oseb.
Ako prejiusti gasilčeva žena svojemu kh»žt) umivanje posode ...
naročajte .Siovenca'1
Denarni trg
h poslovnega poročila Narodne banke posnemamo, da se je 51. 5 zakona o zaščiti kmeta doslej poslužilo 42 zavodov, dočim je skupno bank in ro gulativnih hranilnic v državi 099 (brez kreditnih zadrug). Seveda je paragraf 5 veliko bolj zadel naše denarstvo 'kot bi bilo soditi po teh številkah, ker jn treba vštevati dejstvo, da so se med njimi nahajali prav veliki denarni zavodi (Praštediona, Ljubljanska kred. banka, Jug. združena banka itd.), 'ii so se poslužili § 5, so smeli konec leta 1930. približno tretjino vseh tujih sredstev denarnih zavodov v naši državi.
Devizne kupčije Narodne banke
V teku leta 1982. je Narodna banka 'kupila de-ciz za 2138.8, prodala pa za 2271.5 milij. Din. Prejšnje leto 1031. je bil devizni promet znatno večji, kajti nakupljenih jc bilo deviz za 6730 milij., prodanih za 6105 milij. Od preje omenjenega zneska za 1932 jo bilo odkupljenih deviz od zasebnikov za 1118.8 milij., za zasebne potrebe je bilo prodanih deviz 765.3 milij. Din. Ostanek deviz je bil prodan državi, njenim ustanovam, samoupravnim ustanovam, deloma pa predstavlja ostalo devizne operacije banke.
*
Žrebanje vojne škode. Z ozirom na številna vprašanja glede izžrebanih srečk vojne škode sporočamo vsem interesentom, da smo objavili listi dobitkov dne 23. februarja št. 15 in jo izpopolnili po uradnih podatkih v naši št. 49 z dne 28. februarja 1933.
Združenje trgovcev v Ljubljani ima redno letno skupščino v nedeljo dne 5. t. m. točno ob !;10 dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma. Računski zaključek za leto 1932. in proračun za leto 1983. sta v smislu § 40 pravil vsakemu članu v tajništvu na vpogled. O samostojnih predlogih so na skupščini Sklepa le tedaj, če so v zmislu čl. 17. pruvii predloženi upravi tri dni pred skupščino. Proti sklepom skupščine se sme priložiti lo oni, ki je bil navzoč na skupščini. — Predsedstvo uprave.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Podgorška Franca, usnjarja v Domžalah, narok za sktepiinjo poravnave dhc 7. aprila, rok za oglasi-tev do 2. aprila. — Potrjena poravnava. Korošec Anton, neprot. trgovec v Malahornl za 50% v desetih obrokih.
Občni zbori. Kreditna zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani 17. marca ob 8 zvečer v Trgovskem domu (zopet sklepanje o likvidaciji zadruge), Štora, tovarna zaves v Št. Vidu 3. marca ob 11 v Zadr. gosp. banki, Balkan, d. d. za mednarodno transporte v likvidaciji, 4. marca ob 14 v družbftlih prostorih, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani 18. marca ob 10 (bilanca 1932, volitve nadzorstva), Strojilna, lesna in kemična industrija, d. d., Polzela. 20. marca ob IG v Jariivpodun. banki (bilanca, volilvo nadzorstva). Posojilnica v Trbovljah, r. z. z n. z., 25. marca ob 14, Splošno vzajemno podporno in kreditno društvo v Mariboru dno 12. marca ob 13 v Narodnem donru.
Bolniška blagajna »Merkurja« v Zagrebu ima svoje člane tudi v Sloveniji. Največ Članov ima društvo v Zagrebu (8974) iu Belgradu (3147). V Mariboru je članov 393. v Ljubljani pa 108. ' Zaklopne znamke XII. Ljubljanskega vele-ftejma izidejo v prihodnjih dneh. Dobe se brezplačno od urada Ljubljanskega velese.jtna, ho zelo lične in s slovenskim, srbohrvntskim. cirilsktm, rocoik želi. Poštna uprava je dovolila, da se smejo -«u t]!!' joj[,c>t 'mo[ipasaq um^meu jju uipjsoouiui te. znamke lepiti na vse poštne pošiljke. Nase tvrd-ke naj se teh znamk marljivo poslužujejo in tako propagirajo naš velesejem, ki ie v prvi vrsti revija domačih izdelkov in služi le koristim našega gospodarstva.
Uvoz semena krmskih rastlin v Italijo. Italija jo vsako leto izvažala mnogo semena domače detelje in luceriie. V prošlem letu je pa imela tako slab pridelek, da je primorana za lastno potrebo uvažati mnogo semena tonskih rastlin iz inozemstva. Da pa prepreči uvoz slabega semena, .jo italijanski kmeliijslki minister razposlal zavodom za rastlinsko bolezni razglas, <la z vso strogostjo pazijo na zlorabo pri uvozu semena krmskih rastlin. Uvoženo seme mora priti v notranji promet samo z navedbo njegovega izvora, nikakor pa ne kot zmes semena različnega izvora. V vsaki ponudbi morajo biti navedeni dežela, iz katere seme izvira in podatki o brezpredeničnosti, čistoči ter da seme nima bolezenskih klic. Posebno pažnjo je obračati ponudbam iz Južuc Amerike. Uvoz semena se pa no omejuje s kontingentiranjem. Ta odredba jc važna za Slovenijo, iki lahko izvaža v Italijo svojo domačo deteljo.
Zaščita domače živinoreje v Italiji. Že jeseni prošlega leta je italijanska vlada v zaščito svoje živinoreje vpeljala visoke uvozne carine, da čim-bolj omeji uvoz balkanske živine. Sedaj je še ugodila zahtevam italijanskih prašičjerejcev in predpisala žigosanje vseh uvoženih prašičev, žig se napravi a posebnimi 'kleščami na levem ušesu že pri uvozu. Pri klanju prašičev mora uradni živino-zdravnik potrditi ta žig tako, da pridejo te živali v razprodajo kot inozemski prašiči. — Vzlic temu in raznim drugim oviram pri uvozu inozemske živine so cene domači živini in mesu ponovno tako padle, da so uvedene zaščitne mere postale praktično brez učinka. Kmetijske korporacijc so zato ponovno zaprosile kmetijsko in finančno ministrstvo, naj uvede še druge zaščitne mere, drugače je cgrožen obstoj italijanske živinoreje. Kmetijski minister jo sicer obljubil, da bo takoj nekaj ukrenil. loda ima v tem pogledu precej vezane roke. Tako ne more več uvesti prisilnega zakola, ki naj bi kakor prejšno zimo rešil italijanski trg, ker mu je s trgovinskimi pogodbami, ki jih je za najvišjo uvozno carino sklenil z balkanskimi državami izročilo zabranjeno vse, kar bi pomenilo ludi zakrito kontliigerrtlranje. Zato si pomaga italijanska vlada sedaj z moralnim pritiskom na ta način, dn je mesarjem predpisala, da morajo pri prodaji označiti domače meso kot »italijanski proizvod«. Obenem je začela v listih propagando, naj kupujejo vsi le domače proizvode. Razen tega jc v prihodnjih tednih pričakovati še oetrejSlh odredb.
Borza
Dne 1. marca 1938.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali ne-ispremenjeni tečaji Amsterdama, Bruslja, Curiha. Londona in Pariza. Praga in Newyork sta se učvrstila. dočim sta Trst in Berlin popustila.
Avstrijski šiling je bil v zasebnem kliringu zaključen na ljubljanski borzi po 9.30, na zagrebški borzi pa je not i m1 9.05 9.15, zaključenih je bil., 10,000 šilingov po 9.10. Grški boni so notlrali 35.50 - 311.50.
Ljubljana. Amsterdam 2297.63—2308.99. Berlin i358. i7—i 364.27. Bruselj 798.02—801.96. Curih
Število protesti ran i h menic narašča, kar je razumljivo. še leta 1930. jih je bilo protes tiranih samo za 27.0 milij. Din, v letu 1931. je ta vsota narasla na 40.2 milij., v lanskem letu pa celo na 53.1 milij. Po poklicih so se razdelili menični dolžniki pri Narodni banki konec 1932 (v oklepajih podatki za 31. december 1931, vse v milij. Din): izvozniki 109.3 (124.7), uvozniki 107.3 (113.6), in-dustrijci 519.6 (598.0), denarni zavodi 1250.7 (1008.7), obrtniki 44.0 (32.9), kmetijske zadruge 28.5 (29.7) in ostali za 52.6 (58.05).
1108.35—1113.85, London 103.97—195.57, Newyork 5655.47—5683.73, Pariz 224.21—225.33, Praga 168.73 —169.59, Trst 289.00-292.30.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 62.110 Din.
Curih. Pariz 20.24. London 17.515, Newyork 512.25, Bruselj 72.075, Milan 26.215, Madrid 42.60, Amsterdam 207.30, Berlin 122.25, Dunaj 72 (58.25), Stockholm 93, Oslo 89.80, Kopenhagen 78.20. Sofija 3.74. Praga 15.225, Varšava 57.56, Atene 2.91, Carigrad 2.485, Bukarešta 3.08.
Vredno tni papirji
Današnja tendenca za državne papirje je bila elabejša in so biLi tečaji nižji kot včeraj. Do zaključkov na zagrebški borzi sploh ni prišlo. Med delnicami je bilo zaključenih 30 kom. Prlvil. agrarne banke.
Ljubljana. 7% invest. poe. 44—46, vojna škoda 195—200. 8% Bler. pos. 39—41. 7% Bler. pos. 36.50 —37.50, Trboveljska 145—150.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 44.50—46, agrarji 22 den., vojna škoda 191—195, 3, 197 bi., 6% begi. obv. 30-32, 8% Bler. pos. 30-10, 7% Bler. pos. 36.50-37, 7% pos. DIIB 41—13. — Delnice: Narodna banka 3900—4100, Priv. agrarna banka 226-220 (228), Impex 50 den . Isis 30 bi., Trboveljska 145—160, Ragusea 100 bi.
Belgrad. Narodna banka 4000 bi., Priv. agrar. banka 231-233 (232), 7% invest. pos. 44-44.50 (44.50), agrarji 28—21, vojua škoda 195.50—196.50 (197, 196.50), 3. zaklj. 192.50, 6% begi. obv. 32-32.25 (32), 8% Bler. pos. 38-39.50, 7% Bler. pos. 35—36, 7% pos. DHB 41.30—42.50.
Žitni trg
1'oložaj na žitnem trgu je ostal neizpremenjen. Na trgu vlada mrtvilo. Ponudba sedaj ni znatna, zato so tudi cene ostale.
Novi Sad. Koruza bač., srem., gar. kval. 64— 66. bač., srem. za marec, april, maj 68—70, ban., gar. kval. 63— 64. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 56 .vagonov.
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet slab. Pšenica marec 13.90—13.99, zaklj. 13.87—13.88, maj 13.83-13.95, zaklj. 13.84-13.85, rž marec 7.60-7.63, ntaj 8.07-8.15, zaklj. 8.14-8.15, koruza maj 7.26 -7.32, zaklj. 7.29-7.30, julij 7.04-7.74, zaklj. 7.68 —7.70.
Chicago. Pšenica maj 47. julij 47.625, september -18.50, koruza maj 24.125, julij "5.625. september 27, oves maj 16.
Winnlpcg. Pšenica maj 47.75. julij 48.75, oktober 50.
Živina
Ljubljanski živinski sejem t. marca 1933. Današnji živinski sejem je bil razmeroma živahen, posebno živahna jo bila kupčija z voli, katerih je bilo prodanih še največ. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 235 (50) konj, 105 (52) volov, 23 (10) krav, 10 (7) telet dn 28 (20) prašičkov za rejo. Cene so bile naslednje: Voli I 3 50 do 4.25, II. 3-3.50, Tli. 2.50-3, krave debele 2^1 do 3.a0, klobasarice 1—2, teleta 4—5 (vse v dinarjih za kilogram žive teže), nadalje je bilo nekaj več kupčije s konji, katere eo največ plačevali po 300 Din, v ostalem so se cene za konje gibale med 300 do 1000 Din, prašičkov za rejo je bilo malo in so zanje plačali 120 do 180 Din po'komadu.
Tdko vreme
škoduje Vaši kozi!
Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremo! Nadrgnite
si te meljito vsak večer pa tudi po dnevu, pr' len greste na prosto, roke in obruz z Nivea-kremo. Tako V„..i ostano koža nežna in [»rožna, odporna jiroti vetru in vremenu ter dobi ono milino in svežost ki jo vsi tako ljubimo pri nila i tu
Sami dobro veste: nobene druge kreme
ni, ki bi vsebovala eucerit, in zato se Nivea-kreina ne da nadomestiti
NIVEA-KREMA:
V dozah po Din &—, 12-—, 23•— v tubah po Din 12 — in Din J7-,
Programi Radio-Liabliana t
Četrtek, 2. marca: 12.15 Radiokvartot 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, radiokvarlet, borza 17 30 salonski kvinlet 18.30 Italijanščina (dr. Stanko Le-ben) 19.00 Korist rastlinstva (prof. 1'enoov) 19 SO Plošče 20.00 Prenos z Dunaja: Simfonični koncert 22.00 čas, poročila 22.13 Salonski kvintet.
Petek, 3. marca: 11.15 Šolska ura. — 12 45 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. _ 13 Čas, plošče borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Iz domače zgodovine (dr. K. Capuder). — 10 Francoščina (prof. Kuret). — 19.30 Zdravstveno vprašanje za družino in dom (dr. M. Šimec). — 20 Plošče. — 20.30 Švicarsko-evropski večer (prenos iz Švico). — 22,30 Čas, poročila.
Drugi programi»
Petek, 3. marca.
Zagreb: 20.30 Švicarski evropski koncert. _
Milan; 21 Simfonični koncert. — Barcelona: 21.10 Radio-orkester. — 21.45 Cimbale. — London: 22 Koncert vojaške godbe. — Stuttgart: 20.30 Evropski koncert, — Toulouse: 20.45 Simfonični koncert. — Bukarešt: 20 Simfonični koncert. — Suisse Romande: 20 Vokalni koncert. — 20.30 Evropski koncert. — Berlin: 20.05 Beethovnov koncert. — Belgrad: 20.30 Evropski koncert, prenos iz Švice. —■ Rim: 20.45 Pester koncert. — Beromilnster: 20.30 Švicarska glasba in melodije. — I.angenberg: 20 »Vojvodinja iz Čikaga«, opereta. — Praga: 19.55 Koncert orkestra Beneš. — 20.30 Prenos evropskega koncerta. - Dunaj: 20.30 Evropski koncert--Miinchen: 21 Simfonični koncert.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 2. marca: SLAVA IN NJENf MEŠETARJ1
Red D. Petek, 3. marca: Zaprto.
Sobota, 4. marca: CELJSK IGR0FJE. Zadnjič v sezoni. Globoko znižane cene. Izven
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 2. marca: BALETNI VEČER PIA IN PINO
MLAKARJA. Red C. Petek, 3. marca: MALA FLOR&MV. Gostuje g. Duha j le. Red A.	6 Sobot«, 4. marcn: RUSALKA. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne prezldenla dr. T. G. Masaryka. Red D.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 2. marca ob 20: BEG MAŠČEVANJA. B,
Moste prš Ljubljani
Kuhioja Elizabetne in Vincencijeve konference. (Nekoliko pojasnila.) Kuhinja v »Ljudskem domu« je pričela razdeljevati opoldansko hrano — vselej po dvoje jedil (tudi mesnih), zelo pogosto s kruhom, parkrat celo s priboljškom čaja in kave, — dne 21. decembra 1932. — V dobi dveh mesecev, t. j. do vštetega 20. februarja t, 1. je bilo razdeljenih 2633 kosil. Od 21. do vštetega 25. februarja je bilo razdeljenih nadaljnih 204 kosil, tako da je znašalo do tega dne skupno število 2837 kosu. Od teh je bilo v denarju plačanih samo dvoje
&o 3 Din, t. j. skupaj celih 6 Din j, v. Vse drugo je do dano brezplačno, seveda s podporami' dobrotnikov, ki so prispevali v blagu in denarju, živilih i, dr. — Ponovno jim zahvala! — Naleteli pa smo pri nabiralni akciji na nekatere težkoče. Ovirala se je od strani, od katere bi tega v normalnih razmerah ne mogli niti smeli pričakovati. Obljubljenih živil iz imartinske podobčine sploh nismo preje i. Vzrok nam jc znan, pa ga zamolčimo. Več bi bila lahko vrgla tudi prodaja za našo kuhinjo prirejenih kuponov po 25 par za razdeljevanje prosjakom namesto denarnih milodarov.
Podpore so zadnji čas skoroda izostale. Ali naj vzdržujejo kuhinjo iz lastnih žepov tisti, ki jo vodijo? Te in druge okolnosti, ki jih tudi zamolčimo, so bile povod, da smo kuhinjo začasno z dnem 26. februarja prekinili. Vendar pa smo se odločili spričo toliko potrebnih, da začnemo danes, z dnem 2. marca t. 1., iznova kuhati in razdeljevati opoldansko hrano, toda v omejenem številu, med družine, ki iniajo otroke, samcem pa le izjemoma po nakazilih salezijonskega »Mladinskega doma« ali če prineso dovoljno število naših kuponov. Eno pa smemo zahtevati od tistih, ki našo akcijo ne samo omalovažujejo, marveč jo z natolcevanjem in podpihovanjem v poosebljeni zlobi tudi ovirajo: Roke proč! Vsaj nc podirajte in ne razdirajte, ako ze nočete zidati. Qui capere vult, capiat. Vse naše podpiralelje in sodelavce ter sodelavke pa prosimo; Ne odrecite nam podpor še nadalje ter vztrajajte v karitativnem delu iz ljubezni do Boga in do bližnjega , F, K-n.
m&sSo
Gostovanje članov ljubljansko drame v Prosvetnem domu. Ljubljanska drama gostuje po daljšem presledku v Novem mestu jutri, v petek. Vprizori se zabavna in uspela veseloigra v treh dejanjih iRoksi", ki jt žela v ljubljanski drami ponovno velik uspeli. V glavnih vlogah nastopijo ga šaričeva, ga Mira Danilova, g. Jan, gdčna Bpitarjeva, g. Že-leznik in dva novomeška rojaka ga Medvedova in g. Cesar. Predstava se vrši v Prosvetnem domu in opozarjamo vso ljubitelje gledališča in dobro zabave, da poselijo v velikem številu predstavo, ki jo prirede 1 imblja-nski gostje. Pripomnimo naj Se to, da nastopila Medvedova in g. Cesar prvič na odru naš v Prosvetnega doma. zato upamo, da bo zanimanje .Vovomeščanov še celo večje. Nadalje se , občinstvo opozarja, da si preskrbi vstopnico žo v predprodaji, ker ho v slučaju slabe predpredaje in radi nesigurnega kritja stroškov predstava ne bo mogla vršiti.
Pevci bane. cerkvenega zbora so odigrali na pustno nedeljo VombergaTjfevo komedijo »Voda«. Prireditev, kateri jc prisostvoval pisatelj sam, je bila zelo dobro obiskana. Diletantje so se potrudili,so pogodili kmečke ':ipe in kmečki milje, Režija je bila dobra. Zlasti zadnji pribor s slavnostnim sprevodom jo bil izborno podan.
V frančiškanski cerkvi se je oglasil tat. Odtrgal -e eno puščico. Istotako jc tudi tat obiskal župno cerkev v Šmihelu pri Novem mestu in odnesel vse nabiralnike.
Ogenj. Gostilničarju Grobovšku iz Novega mesta je v Trški gori pogorela zidanica. Vinsko letino so pravočasno rešili.
Kronika: V novomeški župniji so umrle v mesecu februarju 4 osebe, v ženski javni bolnišnici pa 5 oseb. — Poročen je bil 1 par.
Spori
Poroke. V predpuslnem času so se poročili sledeči pari: Župane Luka, vpokojenec, in Herceg Marija, zaselinica; Ficko Franc, podprcglednlk finančne kontrole, in Petjak Antonija, zasebnica; Forstner Jakob, rudar, in Stropnik Štefanija, šivilja; Jedločmik Emil, knjigovodja, in Roženk Tc-j režija, zasebnica; Kolenc Franc, tesač, in Repotoč-| nik Marija, pos. hči. Bog daj srečo!
Nesreča pri smučanju. Gospa llusar Roza si : io pri smučanju zlomila nogo. Prvo pomoč ji je j nudil zdravnik dr. Erath, nato pa so jo z rešilnim | avtom odpeljali v bolnišnico.
Nagla smrt. Prejšnji teden je nenadoma umrl neki berač. Ne vo se, v katero občino ,e spadal, j Umrl je radi oslabitve . . . Bil je okrog 70 let star. ; Ker je prišel od drugod, so se ga hoteli na lep : način znebiti. Naložili so ga na voz in odpeljali v | • sosednjo občino, ker ga tam niso sprejeli, so ga i | seveda morali odpeljati nazaj — in šc v tem mra- . zu! No, ker se ga je vse branilo, pa ga je rešil Bog in vzel k sebi. Naj mu ho tam dobro, ko mu je bilo tu na svetu tako hudo... Socijalno skrbstvo pa je res na višku!
Jezica
Nenavaden pojav. Pred par dnevi sc je pojavilo na obrežju Save v dolžini kakih 800 metrov in širini 40 metrov na milijone mušic. Zgledalo je ravno tako, kakor bi posejal na gosto otrobov. Muiice so ležale po snegu ln so bile vse Jive. Na snegu so bile par d«tl in so potem zginile, ali so odletele ali pa jih je veter odnesel.
Občr« zbor Hranilnice in posojilnice se bo vršil v nedeljo, dne 26. marca 1933 po drugi sveti ! maši v uradnih prostorih hranilnice.
Poroeila se bo gdč. Nežika Verbič, posestnica v Složicah St. 42 Z gosp. L Pogačarjaffi, ž«lezni-j škim uslužbencem v Ljubljani. Iskreno čestitamo!
Cerkveni vestni*
Nočne časflTce opovarjamo na redno nočno
česeen ie. ki se nriene nnrni nh devetih v sfnl-»Jci, Molili bomo 6. uro.	i
SK Ti 'žič priredi v nedeljo, dne 5. marca tradicionalno smučarsko tekmo v smuku i/ Zelenite. Tekmuje se za prehodni /eleniški pokal. Na tej tekmi bodo zast«]>ani naši FIS tekmovalci in gorenjski kauoni. Siart ob 13, žrebanje ]>u ob 19 v smučarski koči na Zelenici. Prijavnimi 10 Din. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prijave sc sprejemajo do sobote zvečer v športni trgovini Stransky, Tržič.
Smuški odsek podružnice Slovenskega planinskega društvu v Kranjski gori priredi med-klubskc vztrajnostne smuške tekme na daljavo 30 km v nedeljo, dne 5. marca t. I. v Kranjski gori. Tekmu jejo lahko samo nad 20 let sturi in pri JZSS verificirani člani z verifikacijsko legitimacijo podzveze, odnosno zveze. Prijaviti sc je do 3. marca na zgoraj navedeni smuški odsek ter obenem poslati prijavnino v znesku 10 Din. Stari v nedeljo ob 8, popoldne ob 14 pa je propagandno skakanje. Za polovično vožnjo se je vse pogrebno ukrenilo,
Športniki! V petek, dne 3. t. m. ob 8 zvečer bo predaval g. R. S. Koekler v spodnjih prostorih hotela Metropol (Miklič) o svoji dve- ' letni ekspediciji po Afriki in Evropi. Imenovani je prepotoval omenjene kraje s Saclm motorjem. Vabijo sc vsi športniki, posebno še kolesarji in inotociklisti, da se tega predavanja v velikem številu udeleže, ker bo isto res zanimivo. Vstop prost!
Smučarski klub Celje priredi v nedeljo, dne 5, marca t. I. med klubsko damsko tekmo nu -1 km in medklubsko skakalno tekmo za prvenstvo Celja Start daniskc tekme ob 11 pri restavraciji Pctriček v Lisca h, cilj istotnm. Pravico starta imajo vse dame ne glede nn to ali so verificirane pri JZSS nli nc. Prijavnimi 5 Din. Darila: diplome in po možnosti praktična darila. Medklubska skakalna tekma zn prvenstvo Celja: pričetek tekme nn dr. Kugyjevi skakalnici v Liseah ob 2 jx>poldnc. Pravico starta imajo vsi verificirani tekmovalci JZSS. stn-nujoči v Celju in Gaberju. Prijavnina lo Din zn tekmovalca. Prvi prejme naslov prvak Celja v smuških skokih in lično diplomo, ostaln dva diplome. Tekmuje se po pravilniku JZSS, Prijave se sprejemajo za vse tekme do 4. marca opoldne v frizerskem salonu E. Paidasch in pol ure pred startom v restavraciji Pctriček v Listali. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril se vrši isti dan ob 8 zvečer v klubovem lokalu pri Zelenem travniku.
Avstrija in Poljska se bosta pomerili v roko-borbi v dneh 4. in 5. marca t. 1. V to svrho so že določeni posamezulki, kf bodo zastopali barve ene in druge države. Kot sodnik bo fungiral neki Madžar, da bo vsaka pristranost že a priori izključena.
Francoska reprezentanca v hockey-jti na ledu je pred nedavnim premagala v Briisslu belgijski tcam z 5:4.
Kanada pa je tolkla kombinirani evropski team v hockey-ju na ledu z 2:0 (1:0. 1:0. 0:0) 'tekma se je vršila v Pragi o priliki turnirja za svetovno prvenstvo v hockey-ju na ledu. Moštvi se nista posebno iiapen.f-.il, pr 'ali sla pn vseeno Izborno igro. Gledalcev jo bilo 0000, sodil pn ie Ka-nadCc.
Naznanila
Pevcem »Ljubljane«. Drevi ob S redna vaja celotnega pevskega zbofft. Vsi In točno! l'evo-vod ja!
Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta
se vrSi v petek, dne 3. t. ni. ob 20 v Filluirmo-ničtti dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice po znižanih koncertnih cenah od 6 do 15 Din.
Mladinski pevski zbor iz Trbovelj, ki je novembra meseca koucertiral v Zagrebu, je dosegel pri strogih zagrebških kritikih tako laskave ocene, kakor še malokak zbor. Tako je zapisal o njem skladatelj Tujo Šafranek-Knvie v sObzoru« med drugim: »Navdušila ene jc kristalno čista in sigurna intonacija, tehnika dihanju, vokali/acijc in fraziranja, tako du jc bil tekst, bilo slovenski, hrvatski ali srbski, do zadnje črke razumljiv. Vzorna je pevska disciplina in ritmična preciznost, sigurnost in jas-uo-st polifonskih stavkov in dinamična diferen-ciranost tega zboru. Najbolj pa moram pohvaliti dovršeni okus, s katerim so bile interpretirane vse tožke. Podajanje je bilo čudovito enostavno, vseskozi naravno, dolinsko ne/no iu iskreno, lo. kar nam je nudil ta nlarli slovenski otročji zbor, vzdrži vsako primerja\n / odlično kakovostjo slavnih »IV: nor Siingerkna-ben«. Razlika je le ta. da imajo dunajski |irw i posebno šolo, žc staro tradicijo m pa. da so uiu-ierijolno zavarovani, medtem ko je mladinski pevski /bor iz Trliovelj osnovan na čistem i<h-nlizniu in skrajni požrtvovalnosti, kar je te ;i večja zasluga njegovega odličnega dirigenta Avg. šulJgo.jfi. — Publika je dvakrat na]>ol-tiila dvorano >IIrv. glasb. Zavoda. Z iskreno radostjo bomo pozdruvili ta simpatični mladinski /bor. oko nas čimpreje /obet poseli,« Kom-crt tnko odlično ocenjenih »Trboveljskih slavrkoi .■»c vrši v nedeljo 5. t. tn. ob II v veliki dvorani hotelo Union, vstopnice po so v pretlplndaji v Matični knjigarni.
Mosfc pri Ljulitjani. I)re\i ob | bo v kapelici Sfllertfjattslcega mladinskega dom i pridiga za i no/c In fnnte, nato lifnnije in lilauo-slov. Možje In fantje, udeležite se le iih'-skupne mesečne pobožnosti I
Slovensko lovsko društvo v Ljubljani ima svojo redno Glavno skupščino, dne i" III. I0" v steklenem enlomi restnvrnelje glavnega kolodvora v Ljubljani. Začetek ob 10. — Odbor SI.I)
Slovensko ribnrsko društvo v Ljubljani ima v potok 3. marca ob 20.30 v restavraciji hotela »Metropol« /frirš(vr!l! sestanek - oredflvaniem Odborniki In člani ter ttuelrniii gusti povabljeni.
AVali oalati
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženllovonjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petifna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Blagajničarka
želi spremeniti službo, ter sprejme isto v restavraciji, kavarni ali sličnem obratu. Gre kamorkoli. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Vestna« št. 2221. (a)
Iščem službo
hišnika, sluge, raznašalca, delavca ali hlapca. Pošten zanesljiv in zvest. "Nastopim takoj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 2225.
[jiliižbodobe
Služkinja
dobi službo na gostilni. Pogoji: vajena kuhinjskih del, poštena, mlada in čedne zunanjosti. Glede dogovora se zglasiti osebno, Naslov pove uprava »Sloven.« pod označko .Notranjska« št. 2186. (b)
Zastopnike
za mesto in deželo sprejmemo takoj. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Garan-cija« št. 2195._(b)
Trgov, pomočnika
zmožnega samostojno voditi trgovino na deželi, s kavcijo 10.000 Din - takoj sprejmem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Zmožen« št. 2217. (b)
Jnserati

\Slovencu•
imajo največji uspeh:
Vložne knjižice
kupite ali prodaste najbolje pri Komand družbi M JANKOLE Liubliana. Selenburgova ulica 6. II Telefon 30-52.	Idi
Iščem 400.000 Din
na I. mesto, plačam 9% obresti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »I. mesto« št. 2162. Idi
Posojila podeljuje
»Zadruga«. Liubliana pp. 307 Sprejme poverieni-ke.	(dl
Trisobno stanovanje
s kopalnico, v novi hiši, Riharjava ul. 1, oddam takoj.	(č)
Stanovanje
4 sob, kopalnice in balkona, komfortno, se odda v sredini mesta. Poizve se pri Kari Prelog, Ljubljana, Gosposka 3. (č)
Sobo
parketirano, v centru, za 1 do 2 osebi takoj oddam. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 2153.	(s)
Sostanovalca
takoj sprejmem. Vhod prost. Ulica na Grad 7.
Opremljeno sobo
lepo, v bližini Evrope, takoj oddam A. Šuh, Voš-njakova 4/L, levo. (s)
Opremljeno sobo
solnčno, s električno razsvetljavo - oddam takoj boljšemu gospodu ali gospodični. — Vprašati: Trnovo, Kolezijska ul. 18,
Lep trgovski lokal
s postranskimi prostori se odda v sredini mesta s 1. aprilom t. 1. Povpraša se v pisarni dr. Luckma-na, Ljubljana, Gradišče 4.

Droben oglas v •Slovencu« posestvo ti hitro proda; če že ne t gotovim denarjem pač kupca ti s kniiž/eo da.
Radi preselitve
prodam ali dam v najem s 1. aprilom svojo hišo. inž. A Stebi, Rožna dolina, cesta X št. 6. Ogled vsak dan razen nedelje od 14—15.	(p)
Stavbna parcela
v bližini Sv. Petra v Ljubljani, naprodaj. Naslov v upr »Slov.« pod št. 2197.	(p)
Prodam P • V
niso
4 stanovanjsko s trgovskim lokalom na Jesenicah, Kralja Petra cesta št. 15. Franc Curk, Maribor, Frankopanova ulica št. U.
Hiša
nova, naprodaj za Bežigradom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2230. (p)
Vilo
v centru mesta prodam za knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Informacije daje Tehnični biro, Gradišče 13.	(p)
Poziv!
Dotičnega gospoda, ki je kupoval pri meni parcelo na podlagi oglasa v »SI.« pod šifro »Drevesnica«, prosim, da se še enkrat v nujni zadevi oglasi pri meni. Posestnik v Toma-čevem.	(p)
Vsakovrstno
fcapnte
»o nalviSiih .-enah
CERNE. luvelii Liubliana. Wolfov« ulica 1» 3
Moderna spalnica
18 kosov, se pod ceno proda. Naslov v upr. »SI.« pod št. 2224.	(š)
Spalnico
novo, prodam za 1600 Din Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2200.	(š)
Tri spalnice
poceni prodam. - Goljar Josip, mizarstvo, Gospo-svetska c. 13.	(š)
• •
Joughurt
sladka smetana, stolčena, razni sir. čaino maslo — najbolje in naiceneje v Mlekarni, Dunajska 17 (1
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam oudi » veliki izbiri oaiugodneie in naiceneje tvrdka Kari Prelog. Liubliana. Židovska ulica in Stan trtf (II
Pridite na poskušnjo
pristnih, direktno iz vinograda dobavljenih vin, katere točimo po konkurenčnih cenah od 8^12 Din. F. R. Kovačič, Miklošičeva cesta.	(1)
Na javni dražbi ugodno naprodaj
dne 3. marca ob 15 v Zg. Šiški, Vodnikova cesta 4: 1 par konj, 4 konjske opreme, 2 lojierska voza.
Živinsko peso
ugodno proda Fran Re-pič, Ljubljana, Trnovo. (1)
Danes ob 2 pop.
se prodajajo na Tyrševi c. 33, po javni dražbi v javnem skladišču sledeči predmeti: večja množina nogavic, gumbov, pletenin, čepic, srajc, perila, rokavic in drugo.	(1)
Vremenokaz
G. Klopčič Jože, Domžale, piše: »Prosim pobijate še en barometer, ker mi ugaja barometer, ki ste mi že poslali, zato naročam še enega.« - Da dobite tudi Vi to koristno napravo, pošljite ta oglas in znesek 3.50 Din v znamkah na naslov raz-pečevalca: Barometer -Ljubljana I., poštni predal št. 18. Ne zamudite ugodne prilike.	(1)
115 Din
1 ma žaganib bukovih drv prvovrstnih franko hiša nudi Velepič Sv Jerneia cesta 25 Telefon 27-08 It

Vogalna
MM v Graz-a
trinadstropna z 18 stanovanji in enim poslovnim lokalom, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Kupnino je plačati v gotovini v dinarjih v Jugoslaviji. V svrho bližnjih informacij naj izvolijo reflektanti javiti svoj naslov pod štev. 2057.
LlPSftfl POMLAD&NSItf VELESIJtN 1033
AA Začetek dne 5. marca AA Vse informacije daje
L I P S K I S E J PI S H I UP/ID
ali: častni zastopnik Ing. G. Tonnies, Ljubljana. Dvofakova ul. 3, telefon 2762
Sv. iahon-vreicc življenja
Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20-_.

+
Žične posteljne vloge
in zložljive železne postelje izdeluje naiceneje ter spreiema iste v popravilo Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta 13, Kolizej, Ljubljana. (t)
Lanene tropine
In rfrntn krmila natil »trene! Veletrgovina tit* Is moke.
A. VOLK, LJUBLJANA
Resliev* eeata 24.
Ni duha ne sluha
za kurjimi očesi in debelo kožo, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino
CLAVETYL CREME Cena škatlice 8 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Dolac kraj tržnice.
EDINO
s to znamko je
PRAVI
PRJJATEL.J GOSPODINJI:
U priltedl na kurivi do..........SOV.
pospeši kuhinje za.............MS,
poveča toploto za..............75«/,
Zastopstvo:
JKLonVO«, LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 8.
ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo ga bili deležni ob nenadomestljivi izgubi naše dobre soproge, tete, gospe
Antonije Macuh
kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence, izrekamo prisrčni Bog plačaj! Prav posebno se zahvaljujemo č. duhovščini, g. upr. pošte Maribor I in g. upr. pošte Maribor IL, šefom oddelkov, uradnikom in uradnicam, društvu Poštnih in brzojavnih nižjih uslužbencev, pevskemu društvu »Poštni rog« gg. zdravniltoma dr. Josipu Vrtovcu za prvo pomoč, in dr. Wankmiillerju, in vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Priporočamo rajnico še nadalje v blag spomin in molitev.
Maribor, dne 1. marca 1933.	Žalujoči ostali.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni stari oče in tast, gospod
Mafija Briški
bivši gostilničar in posestnik
dne 1. t. m. po dolgotrajni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 98. letu starosti, mirno umrl.
Pogreb bo v petek, dne 3. marca t. 1. ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča Sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. marca 1933.
Anton Kajfež, zet; Anton, Milan, Srečko, vnuki.

Zahvala
Težko prizadeti vsled izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in brata, gospoda
Janeza Štiherl
gostilničarja v Radovljici
katerega je Vsemogočni po kratki bolezni poklical k sebi, izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ga v iako obilnem številu spremili na zadnji poti in vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje. Zlacti se zahvaljujemo častiti duhovščini g. Teodorju Tavčarju, g. dekanu Faturju, gg. profesorjem Šolarju in Arhu in g. Tirin-gerju ter gasilnemu društvu v Radovljici. Posebno zahvalo izrekamo g. zdravniku dr. Šarcu za njegovo vsestransko skrb za časa njegove bolezni. Vse, ki so ga poznali, prosimo, naj ga ohranijo v blagem spominu.
Radovljica, dne 27. februarja 1933.
Jerica Štiherl, soproga ter ostalo sorodstvo.
er 2 o -O » : < o.c r
k-i:s g-
0	2. o =
s* 2 o« *
• S-B B3.
< j. -».g g.
E. o
o j b b
< Z ' * MS Irj "
S- ' % n" B trST«
" s o a n
1	S.«*- s.
B o5 «
«5.« t (i { * (fl n
30l»Ui O
a o o p N S
3'® 5-D g g
D	° W
ll I p" « ra?5 a , f >3
B
o
fgjfs*
•	B =
o o.' s nr S S " mg.
<♦ " a =: b
•	J » ;a
jo.	r~»
p *
n S. < =«
< a n a
On o;» <*
F,".1« *
P. C. Wren:
Lepi Miliael
51
i
Nad eno uro smo korakali po lepi cesti skozi puščavo navkreber po peščenih gričih, dokler nismo zazrli pred seboj starega grdega poslopja, sličnega zoprnemu fortu St. Jean, ki se je imenovalo, kakor je Boldini povedal, Fort St. Therese in je bilo naš sedanji cilj.
Prikorakali smo na dvorišče vojašnice, kjer je zopet neki podčastnik prebral naša imena, nakar so nas odvedli v skupno sobo.
Ko sem vstopil z Boldinijem in Glockom v sobo, sem začul dobro znani glas:
>Glej, tretji ropar je prišel!«
Pil je Digby.
Mihael in Digby sta sedela vsa osupla drug ob drugem na neki klopi z rokami v žepu in s pipami v ustih!
»Ljubi Bog!« je vzkliknil Mihael. »Ti nepopisni mladi bedak! Bog nam pomagaj!«
Planil sem k njima. Medtem ko sem stresal Mihaelovo roko, mi je stiskal Digby drugo roko, in ko sem prijel Digbyjevo roko, me je tresel Mihael za glavo. Nato sta me vrgla na skupno »posteljo«, ki je bila nekako dvajset čevljev dolga in šest čevljev široka, me vlekla za noge in me slednjič potegnila na tla. Vstal sem in objel Digbyja, Mihael pa naju je oba skupaj prevrnil. Vstala sva, se obesila na Mihaela in vsi trije smo zleteli na tla.
Po tem nam je nekoliko odleglo in opazili smo, da smo bili središče vsega zanimanja.
>Bes te lopi!« se je začudil Buddy,< rujejo se že, dasi so se šele opazili. Ali naj Jih pobijeva, Hank?«
»Mladi psički,« je menil Hank, »ki se vlečejo za ušesa.«
»Neumni Angleži,« je rekel Voguč in skomignil z rameni, »ti se tepejo, namesto da bi se objeli kakor izobraženi ljudje.«
Boldini nas je opazoval z velikim zanimanjem.
»Tretji ropar!« je rekel s pomenljivim poudarkom Glocku.
»Beau in Dig,« sem dejal, »dovolita, da vama pred. stavim dva čistokrvna pristna Američana — Hank in Buddy.. . Moja brata — Mihael in Digby.«
Smejala sta se in pomolila roki, Hank in Buddy pa sta jih radostno prijela in vsi štirje so si dolgo stiskali roke.
»Mr. Francesco Boldini,« sem predstavil, »moja brala.« Ne Mihael niti Digby nista ponudila Italijanu roke; toda la »gospod« je z veliko gorečnostjo zagrabil njuni roki.
»Mislim, gospodje, da bi morali to proslaviti z vinom,« je rekel in nas prebrisano gledal, »ko smo se trije roparji zopet sešli.« Mihael je povabil Hanka in Bud-dyja, naj se priključita, Boldini pa je prevzel vodstvo.
V tukajšnji kantini je bilo vino prav tako dobro in še ceneje kakor v fortu St. Jean — celo ceneje ko najcenejše pivo v Angliji.
Mi bratje smo pili le malo in ko so si ostali količkaj pogasili žejo. je Mihael plačal za vse in povrnili smo se v našo sobo v vojašnici. Ta je bila neverjetno zanemarjena in mračna; vso njeno opravo so tvorili že omenjeno veliko skupno ležišče (ki je bilo iz priprostih desk brez slamnjač in odej in je imelo prostora za približno dvajset ljudi), nekaj klopi in v nekem kotu kopica ostudnih rjavih odej. Ta prostor bi bil prav primeren tudi za ječo, če bi ga porabili za celico.
Boldini pa nas je prepričeval, da bo v Saidi ali Sidi-
bel-Abbčsu še vse drugače; domeval sem, da bo moralo biti bolje, kajti slabše že ni več moglo biti.
Ze znana juha in kruh sta bila zopet naša večerja. Boldini je rekel, da postrežejo v Afriki z zmeraj enakimi dnevnimi obroki, ki so bili: pol funta mesa z dodatkom sočivja za tri souje, poldrug funt kruha, pol unče kave in pol unče sladkorja. To da je zelo hranilno in zadostno, do smrti enolično, kar sem mu rad verjel. Da se nam je obetalo, da dobimo dvakrat na dan povsem enako hrano, se mi ni zdelo razveseljivo.
»Človek se navadi tega,« je tolažil Boldini, »kakor se marsikdo navadi, da se dnevno umiva z milom in vodo — ali se morda vi za spremembo umijete tudi s šampanjcem in kosom oglja?«
Po jedi zopet nismo vedeli kaj početi, zato smo šli v pivnico, ker trdnjavice nismo smeli zapustiti. Tam smo prebili večer in veselilo me je, da sta oba Američana ugajala mojima bratoma prav tako kakor meni, in da sta iste občutke imela tudi onadva. Digby je bil tokrat gostitelj in bili smo razposajeni in dobre volje.
Razen ene ali dveh izjem ni bil noben rekrut, ki je prišel z menoj ali z bratoma, kakorkoli zanimiv. Bili šo sami ubogi ljudje iz Francije, Belgije, Nemčije, Španije, Avstrije in Švice. Sodil sem jih za delavce, rokodelce, časniške raznašalce, trgovske pomočnike, male uradnike, kakor jih človek najde mnogo v revnih četrtih vsakega mesta. Nikakor niso sličili pretepačem ali zločincem.
Dva ali trije so bili dostojno oblečeni in so govorili omikano, in eden njih — o tem sem bil prepričan — je moral biti prejšnji častnik francoske ali belgijske armade. Bil je zelo lepega obnašanja in se je imenoval Jean St. Andrč. Domneval sem pa, da nam je zamolčal drugo ime s predlogom »de«. Priključil se nam je in vsi smo se z njim dobro razumeli.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč.
'sdajatelj: Ivaa Rakove«.
Urednik: Prane Eremžar.
Pozigalec v rokah pravice
št. Jurij ob Taboru, februarja.
V Ojslriiki vasi je v noči na 20, februar žc polu.ijsti8 v treh lotili bilo zažgano. Nenasilni mo-ioh -i jc izbral tokrat za svojo žrtev veliko, po večini leseno gospodarsko poslopje, skoraj sred', vasi, last še mladega gospodarja Aniona Ppdbregarja, p. d. Korcšlču. Plameni so visoko v nebo klicali po ni išeev.uiju. Daljna okolica jo bila razsvetljena s krvavim meglenim odsevom. Na rešitev poslopja sauitga ni bilo misliti, saj se jo skoraj v trenutku, ko se je ubogo -zbegano ljudstvo zamoglo zbral'., že porušilo in pokopalo pod svojo žerjavico dve kravi, šliri svinje in lepo število perutnine. Neustrašenim iu preizkušenim gasilcem sc je komaj posrečilo, da so potegnil! iz pl.inicnečega konjskega hleva šc skoraj spečega, žc priletnega hišnega strica', ki pa vendar ni ostal brez nevarnih opeklin.
Obenem so rešili iz lega hleva tudi še nepoškodovano veliko kobilo. Žena tako kruto prizadetega posestnika je od pn slanega strahu nevarno zbolela. Tako je porušil '.n ugonobil požigalec bridko preizkušeni in marljivi družini skoraj vso šc preostalo Irobico domačo sreče in še skoraj upih-ii i I dvoje človeških življenj, otrokom pa odtegnil pridno in skrbno inaler. Požigalca se kljub vsem
naporom domačinov iu skrbnega orožništva proj ni moglo zalotiti. Toda tokrat so. je začelo svilali. Božji previdnosti se je zdelo dovolj bridkosti. Sneg ga je izdal.
Nekaj vrlih '.n brihtnih fantov jc našlo sledove slopilij v snegu, ki so bile obrnjene proč od pogorišča. Zasledovali so le stopinje z lučjo lako dosledno in jih medlem sproti pokrivali, da jih nc zabriše padajoči sneg, dokler jih ni povedi« sled nn dom že davno osumljenega storilca. Roka pravice je naš!« pri n je n obuvalo, ki se je do pičico natančno ujemalo s pokritimi sledovi stopin j, in gn je v veliko pomir jen je širše okolice vzela v dobro varstvo. Vse se je globoko oddahnilo.
Vrlim fantom, ki ste pomagali ubogemu ljudstvu do takega oddiha in skrbnemu orožni-šlvu. pa vsa čast in zalivala! Primerna nagrada vam gre pred vsem od prizadetih zavarovalnic Velike \ usi. Končno še eno opozorilo javni varnosti: Ni li morda \ decembru m. i. izvršeni vlofu v občinsko pisarno kakorkoli v zvezi z osebo ali osebami, ki so požigalc, vsled česar jc padla zlitina tako nepremišljena obdolžitev. ki še dci danes ni našla zadoščenja.
Domžale 28. febr.
\ torkp.vcni Slovencu -um poročali o vlomu v tovarno pletenih izdelkov v Jaršah, kjer je vlomilec ubil okno v pisarno in skozi razbito šipo odprl okno. \loin je !>i! ia:nvnosl mojstrsko izveden, zato pa tembolj preseneča dejstvo, da sto vlom zusnov.iJii iu - i/.vedla dvu 12 letna dečka in sicer Ivan \. iu Ivan O.
Oba Ivanu sta zapuščena otroka, ki ju vkljub raznim zahtevani nočejo sprejeli v kak primeren zavori, ker vsi odklanjajo vzdrževalne stroške. Dečku sla sc I ure j zdru/iln kot kuka izvežbann hudodelcu. Klatilo se okoli, spita kjerkoli po kozolcih ali pod grmi in povsod krudeta, kar dobita. Sin raztrgan«, '"'isto zanemarjena ili napol naga. Priznala, <la sto vlomila v tovarno v Jaršah ukradeno šlampiljko so dobili pri njima, ž.e svojčas sta se nekega dne vtihotapila skozi okno v tovarno, kjer sta vso prebrskal«, vendar ničesar odnesti, ker nista nič dobila. Pred kakimi l-l-diiovi - tn v lomila in ukradla Moriji Šlehe nu \im okoli -00 Din in jih zapravila. Mnogo grehov ima na vesti Piibi . Tn jo doslej ukradel 2 kolesi, kn-terili eno je prodni v Mengšu za "50 Din; mnogo plena je dobil pri kopalcih, katerim jo |H>!>rnl vse. kar se je ilnlo z lahkoto odnesli, le dni jc
□	Stiiroslovenskc sv. pesmi bo proizvajal dno II. marca ob osmih zvečer na koncilu v dvorani IJiiiona znameniti Ciril-Metodijski zbor iz Zagreba. Naslednjega dne, v nedeljo 12. t. m. bo ob 10 dopoldne v stolnici sv. maša po griko-katoliškem obredu v stareslovenskem jeziku, pri kateri poje isli zbor. Vstopnico za koncerl se dobijo v predprodaji.
□	Pri mi. jezuitih v Levstikovi ulici se, še dobijo izvodi krasne knjige »Kristusov mladec; vez. r>o 30 Din, nevezani po 25 Din.
[H Poročila sta so v baziliki Matere Milosti zasebni uradnik Stanko Bruni en in gledališka igralka Marica Lubcjcva, priljubljena bivša subivta tuk. Narodnega gledališča. Novoporočenčema obilo blagoslova in sreče!
□	30 let. v zakonu. 30-letnico zglednega zakonskega življenja sta slavila pri Sv. Marjeti ob Pesnici bivši dolgoletni in pri ljudstvu priljubljeni župan občine Draguecva g. Valcntan in njegova vzorna zakonska družica. Bog živi vrla zakonca!
|"1 Smuk prodira. V nedeljo, dne 3. I. m. ho pri Sv. I.ovrcncu ua Pohorju slovesna otvoritev in blagoslovitev smuške skakalnice, jila-goslovitvene obrede bo opravil domači g. župnik Ohlnk. V zvozi z. blagoslovitvijo in otvoritvijo se bodo vršite propagandne skakalne i okni o. pri katerih bodo nastopili naši najboljši skukači. Pričctck prireditve ob 3 popoldne. Dobre železniške zveze, od postaje Sv. Lovrenc redni avtobusni proenet.
□	MSK. 5. marca izlet v Rimski vrelec. Kadi polovične vožnje se je zglasiti pri Putuiku. Odhod 4. III. ob 13.18 In 18.30. — Seja upravnega odbora jc v petek, dne 3. marca v Mariborskem dvoru.
j] Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19 predava prof. Jan Šedivy o : starem in novem Rel-gradtt . Predavanje botlo spremljale skioptične ell „•
□	Denar brez plačilnih list so prejeli včeraj. nu prvega številni mariborski uradi. Denar je moral v blagajno, ker brez plačilnih list ni bilo mogoče, izplačati uradništvu.
□	20 jurjev na IT občili. Lunako poletje jo toča hudo zabila nekatera področja ."slovenskih goric. Zlasti občine okoli Sv. Jakoba in
ukradel košaro jajce in jih prodal. Sprejeli .so ga žc parkrnt v oskrbo dobri ljudje, vendar se je vselej v njeni oglasi! potepuški duh, du je pobegnil. Klati sc po okolici j ii berači, vendar domov ne prinese ničesar, temveč vse proda, denar pa zapravi. Kako mu pride vse prav. pričajo nogometni čevlji, ki ji!' je ukradel o božiču v Domžalah. Njegov l.». ruški rajon je precej velik, saj je na I ,k i:i - jeni pohodu prišel celo \ škof Jo loko. kje: p i m? je, vtihotapil na vlak iu se n.t i<ii>' -ii pripeljal v Ljubljano. Lju<ljc se malc-r,, potepenca močno hoje, ker je docela pokvarjen in je zmožen storiti vse zlasti se bojo njc,-:iviii grozilnih besed, tla ho požga! poslopje, kar bi bilo radi njegovi- pokvarjenosti prav mogoče.
Apelira no na merodajne kroge, da se za ta zanemarjeno otroka nujno zavzamejo in ju spravijo v kak zavod, ako nočejo v bodoče imeti opravka z lopovoma velikega formata, ki bosta zmožna strahov al i ljudi. Pričakujemo, dn ta javili apel na mestu, kamor je namenjen, ne ho našel gluhih tišes v interesu zanemarjenih dečkov, ki tse hostn le pod strogim varstvom mogla razviti v poštena človeka. To pričakujemo tembolj, ker je ta apel nc samo prošnja, temveč tudi zahteva, ki ne sine hiti brezuspešni!.
Jurciiine so bile prizadete. Niti za seme ni osia-io poljskih pridelkov po loči, še manj seveda z.a jed. Prebivalstvo trpi že celo zimo hudo pomanjkanje. Banska uprava je nakazala kot nujno pomoč znesek 20.000 Din za prizadeto prebivalstvo v 17 občinah. Spričo velike potrebe je ta znesek z.a tuko velik okoliš vprav neznaten. Oni, ki so prejeli malenkost kot podporo, t^o hvaležni, toda veliko jih jc, ki niso dobili ničesar, dasi so potrebni.
LJ Dobro srce Maribora. Za zgradbo Froti-tubcrkuloznega azila v Mariboru ie nabrala PTL na dinarskih prispevkih meseca januarja 13.155 dinarjev. Uspeh nabiralne akcije v februarju je znašal 10.244 Din 50 par, V dveh mesecih je torej narastel fond za zgradbo azila na 23.309 Din 50 p.
□	Sveža gomila. V Gegovi ulici 12 je umrl v starosti 71 let monter drž. železnice g. Adolf Pa-sctzky. Pogreb blagega pokojnika bo jutri v petek ob pol 5 iz mrtvašnice na magdalclisko pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Šahisti se spoprimejo. V kavarni Jadran sc bodo srečali v nedeljo, dne 5. marca šahisti vseh mariborskih šahovskih organizacij n siocr najboljši predstavniki vsakega kluba. Šlo bo za ponosen naslov šahovskega prvaka; zmagovalec dobi ludi lep prehoden pokal. Pričetek tekem ob 9 dopoldne.
□	Akademija »Nanosa«, V soboto, 4. marca oh 20 priredi društvo »Nanos« v vseh prostorih Narodnega doma akademijo, na kateri nastopijo društveni odseki s sledečimi veseličnimi točkami: Veseli tamburaši. Slavček, Trst-Gorica-Reka, izvaja tamburaški naraščaj; Mladini. Flosarska, Mjesc-čino, 0 večerni uri, poje pevski odsek; »Naš ideal«, satirična enodejanska skica; Naša beseda, Komen, Ne v album — v srce, recitira gdč. R. Kraljeva; plesna točka male Kuzminove; soto pet:c gdč. Gregorčičeve.
□	Mariborski mali trg, Kljub prvemu je bi! trg dokaj slabo založen, Pac pa je bil obisk dober in kupčija živahna. Cene so ostale v glavnem ne-izpremcnjenc, nazadujejo pa čebuli, katere prihaja na trg čimdalje več ter jo kmetice, ponujajo v vencih z 10—15 glavicami žc po t.50 Din, in še po tej ceni jo s težavo prodajo. Obilo jc bil založen na pepeinico ribji trg, Sardel je bilo 35 kg po 14,
borboui 20 kg po 26, lipe 20 kg po 26, ugor 5 kg po 26, kalamar 8 kg po 26 kablio 50 kg po 18,
1'ilct 20 kg po 26 in !"0 l'g živih karpov po 10 Din za kg.
fTi Dr. ( erničev sanutorij	delavski azil?
Kakor smo že svoječasno poročali, je usodu dr. Černiccvcga sanlorija v Gosposki ulici -e vedno negotova. Na zadnjem občnem zboru Zdravniškega društva se je o tem obširno razpravljalo, ugotovilo pa sc je, da ie zaenkrat med zdravniki samimi nemogoče nnjli toliko kapitalu, da bi se uBlnnovih nameravana zadruga, ki bi sanatorij prevzela in vodila dalje. Funkcijonurji Zdravniškega društva so stopili že tudi v slike z, zasebnim kapiU/lom v Mariboru, toda niso našli pravega razumevanja. Sprožil se jo predlog, da bi si sanatorij zasigurala mariborska občina, ki je ua njegovi usedi najbolj 'j zainteresirana. Je namreč pri s inaloriju nekako ; soudeležena in sicer z 80% jamstvom. Na la način bi bil še nadalje osiguran obstoj le, za naše mesto zelo potrebne ustanove. Kakor doznnvamo, je v resnem razniotrlvanju šo en načrt: sanatorij naj so izpromeni v delavski azil. Mestna občina je že lani nameravala zgraditi v Mariboru delavski azil z cuomilijonskim brezobrestnim posojilom socijal-nega ministrstva. Grnilbu je lani padla v vodo, ker so jc podelilo posojilo Ljubljani mesto Mariboru Zasigurano pa je letos enako posojilo še v večjem iznosu. Borza dela bo stopila z lasi ni kotli sanatorija v sliko in če bo dosegla ugodno ceno, bo iz sanatorija nastal delavski azil. Potrebno bodo seveda še nekatere prizidave.
□	Napaden in ranjen. V Dobrovcih pri Hočah fo neznanci napadli 30letnega Franca Horvata ter ga hudo obdelali s koli in noži. Ranjenca so mariborski reševalci, ki so bili telefonično klicani, prepeljali v mariborsko bolnišnico, napadalce pa zasledujejo hočki orožniki,
U Smrt lia vozu. Od Sv. Jurija je pripeljal včeraj z ji: l,-a j voznik v Maribor brezposelnega in bolnega siromaka Alojzija Božiča; nameraval ga jc oddati v bolnišnico. Pa revežu ni bilo dano, da bi se v zadnjih urah navžil loplc postelje in skrbne nege. Ko je zavozil voznik na Aleksandrovo cesto, jo pričelo njegovega sopotnika nenadoma Iresli in v nekaj minutah jo bil mrlič. Policist, na katerega se jo preplašeni voznik obrnil, ne vedoč kam z mrličem, ga jo napotil na pogrebni zavod in tu so ga odpravili dalje v mrtvašnico na pobreSkom pokopališču, kjer je odložil mrtvega sopotnika. Pokopali bodo reveža danes ob treh popoldne na stroške mariborske občine, ker je umrl na njenem področju.
□	Octorn kislina... V bolnišnico so prepeljali ni:i; iti. »-J;i reševalci 22-Ietnega Josipa Z. iz Dravske uli. e. Mladenič jc segel po oetovi kislini let- s: s strupom do dobrn ožgal želodec, in grlo. V bolnišnici so mu z naglo pomočjo rešili življenje.
□Sainoui.ior v Narodni banki. Uslužbenci Narodne banke so včeraj okoli 1 popoldne začuli močno detonacijo, ki jo prihajala iz stranišča. Tam se jim jo nudil strašni prizor. Na tleli je ležalo okrvavljeno truplo dolgoletnega bančnega sluge, 42-letnega Jakoba H., ki si je pognal iz samokresa kroglo v senco in bil na mo?tu mrtev. Pozvali so takoj rešilno postajo, toda reševalci so mogli kon-slaliratj samo smrt ter so pustili truplo na mestu Ktmbumora. Policijska komisija, v kateri so bili zdravnik dr. Jurečko in vodja kriminalnega oddelka Cajnko, je ugotovila dejanski stan in odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Vzrok žalostnega dejanja trenotno so nj znan.
Cetiie
Odvetnik dr. Ivan Stnnonik iz Celja vljudno naznanja, da ima od I. marca lfJ33 naprej svojo jii irno v Celju. Aleksandrova ulica 3, prvo nadstropje.
Odvetniška pisarna dr. Hodžarja ostane v dosedanjih prostorih, Vodnikova ulica (Ljudska posojilnica).
O Umrli so v tukajšnji bolnišnici: .škorc 'I erozija. 73 letna občinska reva s Sv. Petra na Medvedjem selu in Marija Ciinerman, 39 letna žena železničarja iz Loke pri Zidanem mostu. Nn svojem stanovanju v Celju, Miklošičeva ulica 3 jc umi! Vondrušek Matiju, 81 letni davčni upravitelj v p Pogreli ho danes ob pol 5 n a okoliškem pokopališču. Naj [ločiva jo v ;niru!
V mesecu februarju je umrlo v Celju 23 oseh in sicer v javni bolnišnici 22 in 3 v mestu.
& Lastnike hiciklov, ki so že prijavili svoja vozilu pri predstojništvu mestne policije v Celju sc poziva, da si takoj nabavijo zadevne prometne knjižice in jih predložijo policijskemu uradu \ izpolnitev.
& Dobava živežnih potrebščin, fi.ini /.druženja trgovcev z.a okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah, sc opozarjajo na razpis kraljeve banske uprave, po katerem se razpisuje pismena ofertulna licitacija zn dobavo mesa. mesnih izdelkov, slanine, mleka, mlečnih izdelkov, .špecerijskega in kolonijalneg« blaga ler drugih hišnih potrebščin za razm- bolnišnice in hiralnico v dravski banovini. Licitacija se ho vršila v petek, dno 10. marca i. 1. oh 10 dopoldne in sicer pri dotičneni zavodu, kateremu želijo člani dobaviti, fstolum so tudi podrobnejši dobavni pogoji interesentom na razpolago.
Dr. Fr. Sušnik:
Prevatjšfaa $e$etM$a
»Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci: ker požirate iiiše vdovam, medlem ko hinavsko opravljale dolgo molitve!
Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci: ker prepotujete morje in celino, da koga spreobrnete k svoji veri; in ko se to zgodi, ga napravile, da jc sin pekla, dvakrat bolj ko vi!
Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, ki postavljate spomenike Gospodu in govorite: ko bi mi bili živeli takrat, nc bi Gn bili križali, ampak za kralja postavili!'
Kače! Gadja zalega! Kako boste ubežali peklenski pogubi?
Neznani je še vedno stal. groza jo navdala ljudi: tisti pa, ki jim jc veljala beseda, so bili cd srda bledi.
Udari ga! le znhretil debelak in sc penil.
Razgibali so se. dvignili pesti: ti, da bi ga tolkli, oni, da bi ga branili.
Tedajci so pripehali in prlsuvali žensko, ki se iih je obupno otepala.
Pustite nas! so vpili in ljudje so spoznali one nekatere, ki so bili prej odšli. Razmaknili so se, da so mogli z ženo pred neznanega.
Ko so jo postavili predenj, so ga vprašali na ves glas:
Rekel si, da pojdejo neSlstnice v nebesa. Ta ženska je nečislnica in prešuštnlca; vsi lo vemo. Mar je torej prava? Povej!-
Tako so ga vprašali iz zlobe, da b! ga skušali.
Neznani pa se ie piipoguil iti s prstom pisal no orahu.
t Ko ga pa niso nehali vpraševati, so je vzrav-| nal, tako čudno božje pogledal po vpraševalcih, ; da jili jc spreletela grozna slutnja, in rekel:
»Kdor izmed vas jc brez greha, naj prvi vrže kamen nanjo I
In spet se jo pripoguil in pisal po tleh; vsem pa, ki so lo čuii, jo legla mora na dušo. Drug za drugim so se umikali tožniki in sc zadenski prerivali v množico.
Tako je ostala sama pred njim. Tedaj je dvignil glavo in rekel: •Žena, kje so? AH le ni nobeden obsodil? Ona je rekla: Nobeden, gospod. On je rekel: Tudi jaz tc ne bom. Pojdi in odslej več ne greši! ■
Ta ga je začudeno pogledala, razprla oči, omahnila mu pred noge in solzna zaukala in spoznala:
-Ti si!
Mnogi so pokleknili in klicali: ■Ti si! Gospod, usmili so nas! Tisti zadaj pa so odhajali, ker src odpreti niso hoteli.
-Ne verjamemo! so sc tolažili. ■•Potuho daje!-: so se mu upirali. Oblast naj bi ga zaprla!
Z onimi pa. ki so ostali, jc šel na drug kraj in jim grede govoril:
No i Ščite, kaj boste jedli in kaj pili, in si no delajte skrbi! Vsega tega namreč iščejo na svetu pogaui: vaš Oče pa ve, da tega potrebujete. Iščite marveč božjegn kraljestva in vse to se vam bo na-vrglo. Prodajte, kar imate, in dajte vbogajmel
Ko pa jo prišel z. njimi na drugi kraj in so se razposadili. se je bridko ozrl po njih; kajti bilo
jih je le malo še. Kar pa jih jc bilo, so bili kakor ptice pod nebom in lilije na polju. Dejal jo tedaj In obrnil oči k nebu: •Glej, Oee, kamen, ki so ga zidarji zavrgli, bo poslal zopet vogelni kamen! •
Eden izmed teh pa, ki so mu sledili umazani in v prtenih delavskih oblekah, je pogumno stopil predenj in dejal:
..Gospod! Težko smo to čakali in dolgo lo ni bilo. Ostani pri nas, kajti večer jo in mrači se žel«
19. Pismo škofu.
Čim beli ,-e jc bližala Velika Gospojnica, leni bolj se je ljudstvo vznemirjalo.
Zares, izpolnil se jo čas in prerokbe no nas zadele: Zmedlo se bo ljudstvo in ne bo več vedelo, katera vera je prava. Nili duhovni ne bodo vedeli, v planine botlo šli In samotne pastirje iskali in jih spraševali: Katera je?*
:>Da, vso je tako! Le pastirjev samotnih ni več; cigarete kadijo, novine prebirajo, ne cokclj ne nosijo več, temveč kravate si vežejo okoli vratu.
Izpolnil se je čas in prerokbe so nas zadele: Ko bo na Veliko Gospojnico pravaljška cerkev najbolj polna, ae bo Uršlja gora odprla in vode bodo zalile dolino od Prevalj do Guštania in bo jezero kakor nekoč pod Brinjevo goro in tja und holulj-ske domove.:
Tak jo šel glas iu ljudje so bili podobni veščam. ki od luči ne morejo.
Kalerl je? Kateri pravi Gospod? lil župnik je napisal pismo presvetlemu gospodu škofu:
Ptvvzvišeni gespod! Pišem Vani uboiz: pastir črede prcvaljške in
Samcate '••-in deiefo m malh in veti ko-
GUMI PODPETNIKE
IN
PALMA GUMI USNJE ZA PODPLATE
Od/iorncfiri vsakem iiccranc/iu, poccni ne dt-M, ze/o trajne.
Cb6i te/irt makem ceo^ar^kem mojstra.
JC/COSi. IZDELEK
Sirahotna žetev
Kdcn mrtev, drugi smrtno ranjen.
Ptuj, I. marca.
V noči na pustni torek je prišlo v Selah pri Pluju do strašnega krvopreliija. Okrog polnoči se jo začel ined veselo fantovsko družbo spor, ki jc končal s smrtjo posestnikovega sina Mine Kranjca iz Drnovc in z življcnjsKo nevarnimi ranami posestnikovega sina Franca lntiharja iz Zapač pri Sv. Lovrencu nu Dravskem polju. Oba sla v sporu navalila drug na drugega z nožem. Inlihnrjnvo orožje: so je zasadilo Kranjcu v vrat in mu presekalo aorto. V več metrov dolgem curku je. brizgala kri iz. rane. Kranjčev nož pa se je zasadil vočkrnl v Intiharjevo lelo iu :a zndcl v prsi. Oba sta obležala na bojišču, vsa oblilu s krvjo. Kranjčeva poškodba je bila smrtna in mu je v nekaj minulah iz smrtno rane odteklo življenje. Za lntiharja pu jc dospela pomoč še pravočasno. Prepeljali so ga takoj v ptujsko bolnišnico, kjer so ga zaslišali. Izjavil je, da je ravnal v silobrauu, ker ga je Kranje prvi zadel z. nožem. Ker ui bilo pri dogodku neposrednih prič, bo težko ugotoviti krivdo. Intiharjevo poškodbe so smrtno nevarne. Zaloslni strašni dogodek je izzval v vsej okol-"j plujskegr okraja splošno ogorčenje in obsodbo, tembolj, ker je bile zadnje dni v teli krajih vse polno .'-ličilih žalostni! in krvavih dogodkov.
Phti
Zagonetna s mrl. Dne 27. februarja je nenadoma umrl Ivan 1'iček, 08 l"t star posestnik v Drnžen-rili, no da tii bil bolan, lin dan popreje. v nedeljo 2li. februarja, je bil še na gostiji svojega nečaka Martina Kurcša. Nekako oli 21 mu jo poslalo slabo, začel je bruhati, nakar so ga spravili na njegov doni, naslednjega dne pa jc izdihnil. Kaj jo vzrok nenadni smrti, šc ni ugotovljeno, zdi se pa, da jo smrt nastopila zaradi preohilo zaužitega alkohola. Orožnišlvo jo izvršilo ogled na licu mesln ler spo 'ilo tu zagoneten smrtni slučaj sodiš.u.
Dve Žalostni. V Novi vasi pri S*. Marku niže Ptuja so imeii pri nekem posestniku domač ) pustno zabavo. Ponoči so prišli lrijo fantje iz Slojncev ler si izsilili vstop v hišo z odprtimi noži. Med plesom jc eden od došleccv brez vzroka sunil z nožem pos. sina Franca Meznaricn iz Nove vasi v prsi, da sc je zgrudil krvav nn tla. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer pa je takoj po prevozu umrl. — V Cirkovrili so proslavljali liintje. pusta na zadnjo nedeljo. Preobila pijača je bila vzrok prepira in prelepa, v katerem jc dobil 23 letni Jožef Klusinc nevarne poškodbe z noži in lal.uni. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Orožniki so .- tirali osem oseb ter jih izročili sodišču.
»Trboveljski občinski proračun. . Pri objavi v Slovencu« z dne 26. februarja 1933 je pri postavki: »za ccrkvejic potrebe- mesto 2000 Din v proračunu postavljeno 20.000 Din, kar lojalno popravljamo.
Zdravnik dr. Kocjancič se jc preselil z dosedanjega stanovanja na Glavni Irg poleg l.jud.-ke hranilnice, kjer jc bil nekdaj dr. Arko.
varuh iu ječar Jezusa, Gospoda. Ujetnika pri Devici Moriji na jezeru.
Videl jo stisko iu odklenil si vrata in slopil med ovce; pa smo sc Ga ustrašili.
Razbegala sc mi jo čreda iu Ga išče in ne .spozna. In mnogi so se poliujšali.
Šel sem za sledom Njegovim, pa so me sreča-vali, ki se imajo za pravične ju mcr!re, in so se ml hvalili: Hozann! Prišel jo. da nam da kraljestvo!
Potem so ino srečavali, ki so bili izgubljeni, in so vriskali: Gospod nas jc obiskal! Aleluja!
Jaz pa ga nisem našel.
Presvetli, prevzvišcnl gospod!
Pišem Vam in Vas kličem ubogi pastir črede prcvaljške in ječar Jezusa, Gospoda. LJjelnikn na-šega.	, ,, .
Kakor prazen tabernakelj mi jc duša in zn Njim vpije in vpitje mi jc slabotno.
Na sležaj zija bela cerkev in iz inonšlr <t<v je šel In si izbral hlev zn prebivališče.
Tako je napisal, in bilo je lo še sedem dni do Velike Gospojnice, ki je god prcvaljške farc.
DR. MIHAEL OPEKA:	B
Nove pridige za nedelje in praznike: f<
Raztreseno klasje
34 govorov (do sedaj jo izšel L del — 17 govorov). Cena nevezanemu zvezku jc Din 24 —. polplntno Din 32.—.
Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljnhljan
Velik korak katoliških misifonov
Ogromna pot O. Considina po šoltem in črnem kontinentu
O. Considine, ravnatelj katoliške agencije »Fi-deer se je vrnil z dolgega potovanja po Aziji in Afriki, kamor si je šel ogledat napredek misi-jonstva. Na tem potu je prekoračil 95.000km! j Iz Rima je odpotoval leta 1931 in obiskal Palestino, Transjordanijo, Sirijo. Iraik, Indijo, Birmo, Malako, Sijam, Indokino, Kitajsko, Korejo, Japonsko, Filipine, Malajski arhipelaj in otok Cejlon. Nato je krenil čez seychel!ske otoke v Afriko in obiskal Kenijo, Tanganyiko, Ugando, Belgijski Konao, Francoski Kongo, Kamerun, Nigerijo, Da-hcmey, Togo. Zlato obal in Niger. Prekoračil je Saharo, Algir in Tumis, pa se od tu vrnil v Rim.
To je bila pač ogromna in silno težavna pot. Na tej poti se je sestal o. Considine z 2000 duhovniki ter 1500 brati in sestrami, ki delujejo v 450 misijonskih postajali.
Po svojem povratku se je izjavil: Vsekakor dolgujem veliko hvalo misijonarjem dveh velikih kontinentov, žolte Azije in črne Afri-
ke, da sem dobil veličastno slilko katoliških misijonov. Menim, da ni pretirano, ako rečem, da niso katoliški misijonii doeegli nikoli take organizacije in takega obsega kot danes.
Po končani svetovni vojni se je tisoče in tisoče duhovnov, bratov in sestra posvetilo misijonskim ciljem, da bi odgovorili pozivu velikih misijonskih papežev, Benedikta XV. in Pija XI. Kongregacija za razširjenje vere je ustanovila v zadnjih 12 letih več novih cerkvenih okrožij kakor kdaj prej v vsem stoletju.
Semenišča in novicijati v misijonih imajo več gojencev kakor sploh kdaj prej; domače duhov-ništvo in organizacije napredujejo s prečudno naglico. In ako ne bo kaka svetovna sila (kakor n. pr. vojska) posegla vmes, se bo poznal napredek misijonsitva v naslednjih desetih letih še mogočne je kakor preteklih deset let. Kakor je znano, so katoliški misijonarji krstili v zadnjih desetili letih okrog 10 milijonov poganov ...
Model vcbkega čezoceanskega acroplana, ki ga je zasnoval in izdelal berlin. inženjer Hans VVamper. V perotih ima balone s plinom, a potniška kabina ima svoje
prostore na sprednjem delu.
Žene znamenitih mož
Zadnje dni so divjali na Angleškem veliki snežni viharji, kakršnih ne poznajo angleški prebivalci že 50 let nazaj. Snežne odeje so dosegle ponekod toliko višino, da so bile manjše hiše povsem pokopane pod njo. Železniški promet se je |>ovsem ustavil. Telefonske zveze so pretrgane. Tudi nekaj človeških žrtev je bilo. — Slika Pustošenja snežnih viharjev v Cardiffu. Tu so vse telefonske
zveze pretrgane.
Zazidan zaklad
Pariz brez živlfen'a
^ova vera v Parizu. Prineeainja Jaques ue i>i jlglie oznanja v Parizu novo vero, pri čemer uporablja najmodernejše sredstvo — radio. Njen verski nauk hoče združiti vse svetovne vere v eno.
Gospodarsko življenje velemest je močno odvisno od tujskega premeta. Tujci namreč spravno nov denarni tok v pogon. Od tega denarnega toka dobe novega življenja vse veje gospodarstva, celo delavski trg se znova poživlja. Statistika, ki je te dni izšla, daje pregled o tem, knko brezupen je tujski promet v Parizu. Mesto ob Seini ima približno 23.000 bratelov. Teh 23.000 hotelov, kateri imajo okrog 700.000 sob na razpolago, pa stoji skoraj praznih. Redki obiskovalci, ki še d^nes stanujejo v udobnih hotelih, ne pomenijo pri ogrom-
Padec v strašno £?obino ;nem števi1u ?raznih sob - nif- »m^0 tujskega
W	nrnrmetn. Pnrift nntpmtnlfpm iTCMihlln cvni tmrrotril
Dva evropska in dvanajst južnoafriških ru-larjev je v nekem johanesburškem rudniku zdrknilo v globino 2000 metrov in bilo kajpada na mestu mrtvih. Misli se, da je vzrok tega strašnega padca v električnem toku, ki je pri avtomatični zavori kakorkoli odpovedal.
prometa, Pariš, potemtakem izgublja svoi tovrstni sloves. Sicer pa se naj tolaži z dejstvom, da se ne godi ostalim evropskim velemestom nič bolje.
Zdravnik: »Rešeni ste. Zdaj velja pa le še stisniti zobe in ...«
»Moj Bog, pozabila sem jih na nočni omariti.c
Prva sanruvodljiva raketa. Hamburški inženjer Zucker je sestavil novi tip rakete, ki se dviga v višavje drugače kot dosedanje rakete. Ta se namreč dviga sama brez vodstva najprej v poševni smeri, v gotovi višini pa se izravna v horizontalno smer in Ieli na določen cilj (kamor pač hoče njen izumitelj). Tam vrže s sebe balast in hkrati sname petrebne fotografske posnetke, nato |>a se vrne nasuti na letališče. linikela ilnluu nirfvtrov Lil tehta IOO Uili>irraiiu>v'-
Predsednik narodne. City-banke v New Yorku -Mitchell - je nepričakovano odstopil iz bančnega vodstva, kar je vzbudilo v ameriških denarnih kro-kih porazno razpoloženje. Vzrok odstopa bo menda v velikem finančnem škandalu, ki je tik pred odkritjem.
Nova globina v Atlantskem oceanu
Pomorska ekspedicija je odkrila pod vodstvom dr. Pavla Bartecha (kateri raziskuje morsko globino na jadrnici »Carolini«) severno od Portorike novi oceansko-globočinski rekord. Na omenjenem mestu namreč leži morsko dno v globini 13.500m. Največja doslej znana globina v Tihem oceanu, ki jo je odkrila pred sedmimi leti nemška križarka »Emdenc v tako zvanem »Filipinskem grabnu« (vzhodno od otoka Mindanov), je znašala 10.790 metrov. Zdaj pa bo nosil rekordni ponos Atlantski ocean. Ta ima še na dveh mestih nad 8000 metrov globine. Tudi pri Portoriko niso našli do zdaj več kol 8526 metrov globine. Zadnja večja merjenja je vršil nemški parnik »Meteor«, ki je 14 krat prevozil razdaljo med Afriko in Južno Ameriko. — Edina moderna metoda merjenja za velike globine je »odmev strela«. Na eni strani strelnega parnika se na morski gladini izstreli patrona, na drugi strani pa 6e izmeri čas od strela pa do prihoda odmeva (ki se je vrnil iz morske globočine). Določitev časovne razlike mora biti zelo točna; zakaj brzina odjeka znaša v vodi 1500 m na sekundo. Nemški fizik Behm pa je izumil sijajno »Behm-merilo«, katero se praktično izredno dobro ponaša. Tok eksplozije spravi potom mikrofona v gibanje neko kolo: pri vstopu odmeva iz morske globočine pa deluje drugi mikrofon, da so kolo tisti trenutek ustavi. Kot. ki ga torej napravi to kolo, služi kot merilo za pretekli čas-
Naročajte .Slovenca*!
Caro n sfen plamenica v I. 1933
V neki portugalski vasi je poklicala obolela kmetica svojo 6csedo, veščo »prerokinjo« k 6ebi, da bi ji povedala vzrok bolezni. Ta je rekla, da leži vzrok njene bolezni v neki sosedi, ki je v zvezi s hudičem, in opravlja službo čarovnice. Zatorej se je pet članov družine bolne sosede odpravilo k čarovnici, jo na smrt preteplo, nato pa »ež*T"V Mor;lci so knrpada zaprti
Francoske matere
V Toursu na Francoskem se je vršila te dni svojevrstna svečanost. Povabljene so namreč bile na slovesen baniket vse one matere, ki imajo 12 ali več otrok. In tu se je zbralo 50 talk'h mater, ki so imele skupno 185 otrok. Ena od teh jih je imela 18, dve po 17, štiri po 16, tri po 15, dvanajst po 14, trinajst po 13 in štirinajst po 12 otrok. Slovesnost se je začela s službo božjo, a tej je sledilo zborovanje. Končno je priredila Zveza katoliških družin banket tem junaškim materam, ki pa so vsemu »vetu skrite.
Ko so pred kratkim rušili v Rimu neko staro hišo. so odkrili med stenami zaklad, ki sega daleč nazaj v zgodovino in ima visoko vrednost. Gre namreč za zlat denar iz časov cesarja Avgusta, Nerona in Trajana. Med tem denarjem so tudi redki primeri s podobo Julije II., dalje papežev denar iz raznih dob srednjega veka in končno denar iz bizantinskega cesarstva. Ves zaklad telita 17 kilogramov Ugotovili pa so. da je ta zaklad last bivšega lastnika hiše, starinnrja, ki je iz zavisti pred svojimi! drdiči pred 15 leti zazidal svoie veliko imetje. Vrednost starega denarja namreč znaša več milijonov lir.
Ako prepusti gasilčeva žena svojemu mt/žn umivanje posode ...
Življenje žena, katerih možje zavzemajo v javnosti visok" družabne položaje, se razlikuje od tisočev in tisočev ostalih žena. Življenje teh izbrank je sicer izpolnjeno z raznimi ž'vimi dogodki, vendar ni zavidanja vredno, kakor to mislijo siromašne,jše žene. Žena javnega delavca mora biti namreč zq1o skromna v svojih zahtevah. Svojega moža. katerega drugi občudujejo na banketih, zbo-rovanjih in v filmu, gleda ona doma zamišljena, zaskrbljena, zapuščena, saj tak mož največkrat nima več zmisla za njene želje, za dom, za družino.
Nekatere žene pa se uživljajo v položaj svojega moža in dejansko sodelujejo v vseh njegovih dejanjih in nehanjih.
Eleonora Rooseveltova. žena sedanjega predsednika Združenih ameriških držav, je tip vladajoče kraljice. Ni mlada, ni lepa, a oblači se preprosto. brez smisla je za porajajočo se modo; ne ljubi slave niti ceremonij, a zna se ponašati kot kraljica, kadar je v družbi svojega moža. S svojim možem govori o vseh njegovih političnih zadevah, toda zahteva, da se tudi on posveča njenemu delu. V volivni borbi je bila zmerom ob njem kot zvesta tovarišica in najvdanejša pomočnica. Vendar pravi, da je nič ne ovira ime prve ameriške državljanke, da se ne bi posvečala z vso dušo svojim zasebnim delom, katera je opravljala tudi prej. V svojih političnih nazorih se dokaj razlikuje od svojega moža, katerih pa ne skriva. Posehno njegova politika do »suhih« ji ni všeč.
Gospa Shavvova, žena angleškega pisatelja, ki sta zdaj na potu okrog sveta, živi tiho življenje, ne javlja se ob slavnem možu, ne uživa lovorik svojega moža To je dobra in skromna žena. Bernard Shaw je rekel o njej, da ne bi mogel najti boljše žene. To bo zanio pač naijvišje odlikovanje.
Rechele Mussolini je ostala samo mati in vzgojiteljica svojih sedmerih otrok. Do moževega političnega udejstvovania je povsem pasivna, a v kolikor se zanima zanj, se niti zdaleč ne meša vanj. Povsem se pokorava njegovim željam. V tem svoj-stvu je v krogu svoje družine povsem srečna in ne pogreša življenja zunaj svojega doma.
Žena irskega voditelja de Valere ne sodeluje v političnem delu svojega moža, vendar spremlja z velikim zanosom vsak njegov korak. Je njegova
desna roka in upravlja njegov politični arhiv v popolno njegovo zadovoljstvo. Njuno domače življenje ima povsem karakter patrijarhalnega ustroja starih časov. Elm Villa pomeni gotovo zatočišče iniru tudi za revolucionarnega in nemirnega duha, kot je de Valera. Njo zmerom potrebuje, k njej se zmerom vrača po slehernem težkem javnem delu. Njo potrebuje pa tudi sedmero otrok, na katere je ponosna in katere je tako odgojila, da ne bodo nikoli v sramoto družini.
Ameriška norost. Američanka v moških hlačah in smoktngu; ta nova moda se zmerom bolj širi po Združenih ameriških di-žavah. Ena izmed najbolj gorečih propagadoric je filmska igralka Marlene Dietrich. Upamo, da ta ameriška norost ne bo prestopila evropskih tal.
Proti brezbožnikom
V Parizu je pričel izhajati pod uredništvom Huberta de Montbrisona novi mesečnik »Jutris, ki je napovedal boj sovjetskim brezbožnikom in drugim aktivnim ateistom. Časopis je priredil razstavo delovanja brezbožnikov na ulici Mabillon, 2. Tu so razstavljeni poleg sovjetskih protiverskih izdaj tudi slike in predmeti, ki predočujejo sovjetsko šolo, brezverno in verno družinsko življenje itd. Brezbožno gibanje ima značaj novega jako ozikosrčnega verstva — je rekel varuh muzeja so-trudnik Paris-Midija«. Javnost mora videti, da to novo verstvo razvija živahno mednarodno propagando in napada sleherno versko prepričanje.
Izdajalska papiga
Varšavski listi poročajo o aretaciji 135 komunistov, ki jih je izdala papiga! Prosvetno ministrstvo je pooblastilo šolska vodstva, naj podpirajo izvenšolski pouk. Vsled tega je ustregel ravnatelj neke židovske šole prosilcu, ki je potreboval prostore za večerne tečaje. Pouk se je marljivo vršil, dokler ni opazil ravnatelj, da je pomnožila njegova papiga, ki je bila na šolskem hodniku v kletki, svoj besedni zaklad. Stalno je ponavljala: Lenin, Stalin. Marks, revolucija se bliža in po dobno. Ravnatelj je obvestil policijo Detektivi so presenetili tečaj in zaplenili veliko množino komunističnih spisov. Našli so tudi podatke o komunističnih krožkih ter zaprli 135 oseb.