Poštnina plačana v gotovini.
Poftaneana Številka 1 <Jte.
Uredništvo in uprava: Strossmajerjev trg 1 / Tel. št 78
Leto XXIV Št. 47.
Kranj, 23. novembra 1940.
Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10
Rešitev Evrope
Evropska bojna poljana se kot krvoločni požar širi od skrajnega zapada proti skrajnemu vzhodu. Mnogi, ki so mislili, da se bo začeta vojna med obema orjaškima velesilama, med Anglijo in Nemčijo, omejila le na njihov življenjski prostor, so se temeljito zmotili. Zlom Francije, ki ga celo dobri poznavalci strategije niso pričakovali, kaže. da danes ni mogoče nikakor preroko-vti. katero in kakšno orožje bo odločilo, ker se pojavlja kot tajinstvena senca vprašanje, ali bo sploh odločilo v tem metežu orožje. Stavlja se vprašanje ali niso morda skrite sile tisto nevidno orožje, ki jih je ustvaril pokvarjeni in izmaličeni duh polpretekle dobe in ki bodo ob ugodnem trenutku udarile z vso močjo na dan. In to orožje je prav gotovo tisto, ki bi zmagovalo in končno tudi zmagalo.
Vse sedanje vojno zlo izvira iz velikih in popolnoma zgrešenih gospodarskih, političnih in duhovnih usnv ritev, ki jih preveva duh individualizma in skrajnega egoizma, ki sta nam ostala kot dediščina liberalizma. Dokazana zgodovinska resnica je, da je liberalizem odložil na ugodna tla uničujočo kal, iz katere so pognale veje na vsa poprišča človeškega udejstvovanja in ga zastrupljala. Liberalizem nas je vzgojil in nas tako zajel, da se njegovega duha niti v celoti ne zavedamo. In ni čudno, da evroskega človeka odlikuje svojstvena miselnost, da človek vidi v svojem sočloveku ne brata, ampak svojega sovražnika, ki se mu prilizuje le zato, da ga bo ugonobil in mu potem zadal smrtni zamah v srce. Tu. v tej miselnosti je iskati enega izmed glavnih vzrokov sedanje vojne \ihre. ki tako neusmiljeno uničuje in razdira. Kaj je drugega današnja vojna kot zgled nenasitnega sovraštva in pomanjkanje vsake humanitete, ki jo zastonj prepoveduje Cerkev po svojih poslancih!
Naše desetletje, ki je še tako blizu zadnje svetovne grozote in spomina nanjo, ni moglo strezniti evropskih krmarjev usode. Vsak svarilen glas Cerkve in njenih učenikov, ki so rotili in pozivali narode k preusmeritvi v duhu Kristusovem, vse to je bilo kot glas vpijočega v puščavi. Zajel je narode u-ničujoči laicizem, ki je neizprosni sovražnik vsakega vpliva krščanstva v javnost in celo v zasebno življenje. Kaj so napravile naše šole in to ne le naše. ampak tudi drugod po Evropi? Dale so človeka, ki je postal žalostna kreatura liberalističnega pojmovanja svet.i in življenja. Na razvalinah gnile Evrope se bomo morda naučili drugačnega mišljenja.
In kam drvi Evropa? Iz naših dosedanjih razmotri van j sledi jasna ugotovitev: Evropa je v gospodarskem, političnem in kulturnem zatonu. Vse ideologije, s katerimi so napolnjene glave evropskega človeštva in ki so zasidrane le v minljivosti tuzemstva, take ideologije bodo postale morda le zanimivo po-Prišče za bodoče raziskovalce zgodovinarje. Evropski človek, ki je žejen resnice, ta se bo moral iz notranje nujnosti obrniti in vračati tja, kjer je ostala resnica najmanj nepotvorjena in nepokvarjena, k čistemu studencu.
To resnico je oznanjal Kristus pred 2000 leti in jo ohranja njegova Cerkev po svojih učenikih in ko bi bil današnji evropski človek prežet s tem duhom, ne bi bilo treba nobenih vojska, ne suženjstva v gospodarskem, političnem  in duhovnemu življenju.
Nova pota našega gospodarstva
Misli današnjega človeka se v teh časih gibljejo okoli dveh stvari, od katerih prva je zasledovanje poteka težke borbe med dvema glavnima taboroma Anglijo in Nemčijo, druga pa je skrb o našem narodnem gospodarstvu. Draginja je predmet pogovora skoraj slehernega človeka in marsikdo preide z nje na razpravljanje o gospodarskih reformah, ki naj bi uredile pri nas trgovino in gospodarstvo sploh.
Takoj spomladi po vstopu Italije v vojno, so se v časopisih začele pojavljati razne napovedi o reformah, ki naj bi odpomogle razrvanemu stanju gospodarstva pri nas, v katero je zašlo zaradi težkih evropskih zapleti j ajev. Izgledalo je tedaj, da bomo v par dneh dobili obsežne uredbe, ki naj bi urejevale potrošnjo raznega blaga.
Toda tiste napovedi so bile preuranje. ne, kajti stvar ni tako enostavna, da bi se dala rešiti z nekaj uredbami, nakar bi šlo takoj vse spet po normalnem tiru. Treba je namreč zagotoviti stalne vire surovin, organizirati pravilno razdelitev živil med ljudstvo, urediti državne finance in preprečiti špekulacijo z blagom in cenami. Jasno je torej, da se stvar v kratkem času ne da preurediti. Da bi to dosegli, bi bilo treba pre-osnovati vse naše narodno gospodarstvo, kajti tako, kakršno je sedaj, ne odgovarja več novim prilikam v Evropi in v svetu sploh. Preživel se je gospodarski liberalizem in državni birokratizem, katerih mešanica je naše gospodarstvo. Reforme v tem pogledu pa zahtevajo temeljitega premisleka ter strokovnja-škega proučevanja naših gospodarskih razmer.
So pa na drugi strani uredbe, ki so trenutno nujno potrebne in ki naj gospodarstvo na tej stopnji, na kateri smo zdaj, prilagode novim izrednim prilikam. To je pobijanje draginje, ki nastaja deloma sama po sebi, v veliki meri pa jo namenoma povzročajo s kopičenjem in skrivanjem blaga posamezni trgovci in razne trgovske družbe. Primerov te vrste imamo polno vsepovsod, zato ni potiebno, da bi jih naštevali.
V tem pogledu so nastopile pri nas že razne oblasti in ustanove, tako javne kakor zasebne, ki so ustanovile razne prehranjevalne urade in prehranjevalne akcije. Te naj po eni strani zagoto-ve dovoljno količino živil za ljudsko prehrano čez nastopajočo zimo in po drugi urede pravično razdelitev med ljudstvo po zmernih cenah. Vzporedno s temi akcijami pa gredo zahteve delavcev, obrtnikov, nameščencev in uradnikov za povišanjem prejemkov oz, za zvišanjem cen njihovih izdelkov, kajti kaj pomaga dovoljna količna blaga, če
Evropa je danes težko oboleli bolnik. Nič mu ne bodo pomagali tisti zdravniki, ki so ga doslej zdravili, ta bolnik bo moral umreti. Zato pa rešitev Evrope ni stvar trenutnosti ampak stvar dolgotrajne duhovne preusmeritve in prepo-roditve v ideji bratske ljubezni in spoštovanja narodov med seboj. To uči krščanstvo in le v tem duhu prerojena Evropa bo morala vstati. Trenutno suženjstvo pa naj nas ne spravlja v obup in malodušje, ampak porabimo čas, ki nam je še dan, da skušamo vsaj malo popraviti to, kar smo zanemarili, pričnimo s preporoditvi jo s samim seboj. le potem bo vstala nova Evropa in bo morda rešena zn dolga stoletja suženjskih oklepov, v katerih se nahaja danes.
ceni.
pa potrošnik gmotno ni toliko pri moči, da bi si ga mogel nabaviti.
Drugo so pa dalekosežne reforme, ki naj bi prav iz temelja preobrnile naš gospodarski red in ga prilagodile sodobnim razmeram. To je pa stvar, v katero se laiki ne moremo spuščati, stvar, ki dela preglavice največjim gospodarskim strokovnjakom. Mnogo je poti za preureditev in nekoliko primerov oziroma poizkusov vidimo v raznih evropskih državah, predvsem večjih, ki so prevzele uravnavano ali dirigirano gospodarstvo. V sovjetski Rusiji na primer imajo kolektivistično uravnavano gospodarstvo, ki se izvaja po načrtu. Jasao je vsakomur, da se ta primer ni obnesel. Karakteristično za ta gospodarski red je velika težkoča pri razdeljevanju blaga in živil. Ljudje čakajo pred „trgovi -nami" ure in ure v dolgih kolonah in ko nrideio na vrsto, blaga ne dobijo ali ga dobe le ene vrste, kajti blago je tipizirano.
Strokovnjaki jemljejo za nas v poštev n ek a t e re en ači ce u ra vn avan ega gospoda r-stva. tako totalitarno uravnavano gospodarstvo. Ta vrsta zahteva razne predpogoje, ki so: jako zanesljiv upravni n^arat. discipliniranost prebivalstva in dobra organizacija gospodarske statistike. O vseh teli stvareh oa bi se pri nas dalo govoriti in torej ta sistem zaen-kmt še ne l>o primeren za našo državo.
Ubrati bo torej treba po mnenju strokovnjakov drago, nekakšno srednjo pot v smeri delno uravnavanefa in načrtnega gospodarstva-, ne birokratičnega. ampak
I korporaiivnega sloga. Saj je delno u-j ravna vanje v pogledu reguliranja zuna-i nje trgovine, kontrole cen in razdeljevanja nekaterih surovin pokazalo pri nas že nekaj uspeha, čeprav je tudi to naletelo na razne težkoče. Tudi napovedi naših ministrov dajo slutiti ta način reorganizaeje.
Uravnavanemu gospodarstvu se protivi zlasti trgovski stan, kajti popolnoma dirigirano gospodarstvo bi pomenilo izločitev zasebne trgovine kot posredovalke med izdelovalcem oz. pridelovalcem in potrošnikom. Na mesto trgovine bi stopil obširen uradniški aparat, ki bi zahteval ogromne izdatke, poleg tega pa bi bila državna blagajna oškodovana za težke dohodke, ki jih ima v obliki davščin od trgovine. Končno bi ta reorganizacija postavila na cesto veliko število trgovskega osebja.
Težak problem pri izdelovanju novega načrta pa je v tem, ali naj se načrt dela za vso državo ali pa po banovinah oz. po delih, ki so predvideni kot bodoče samostojne upravne enote. Ta problem je treba še rešiti.
Po mnenju trgovcev naj se država radi zgoraj navedenih vzrokov ne spušča v ustvarjanje novega gospodarskega reda, temveč naj obstoječi sistem izboljša s poostritvijo kontrole, ki je zaenkrat res potrebna.
Izgleda, da se v tem pogledu že temeljito! dela na izkorenitvi vseh kvarnih pojavov v naši trgovini. Dobro bi pa bilo postopati še krepkeje in natančneje, kajti tudi nekateri trgovci na deželi, ki niso tako pod kontrolo upravnih organov, izrabljajo sedanje razmere in izkoriščajo nevednost preprostih ljudi v korist svojega žepa.
Poplave na Gorenjskem
Od letošnjega deževnega leta res nismo mogli pričakovati v jeseni lepega vremena, toda da nam bo za zaključek pripravilo pravcato povodenj, tega si nismo mislili. Zemlja je od vednega deževja že vsa namočena in ne vpija več vode. Oni teden je skozi deževalo in v gorah se je topil sneg. Od vseh strani «o privreli hudourniki na dan in valili vedno več umazane vode V doline, kjer so reke vedno bolj naraščale. Rečne struge so se napolnile in voda je prestopila svoje bregove. Razlila se je po travnikih, odnašala zemljo, ruvala drevfe in ga nosila s seboj.
Največje razdejanje je napravila vsekakor Sava. 7.e v soboto je narasla za kake 3 m. v noči od nedelje na ponedeljek pa cehi za 4 m. Že od leta 1^26. Sava ni bila tako velika.
V Kranju.
V ponedeljek zjutraj smo začudeni opazovali ogromne mase umazane vode, ki jih je gnala Sava proti jugu. Po vodi so plavala odruvana drevesa, hlodi in ostale vrste lesa, da smo mogli sklepati na precejšnjo škodo. Sava je preplavila del Majdičevega otoka. V Majdičevi elektrarni so morali zaradi velikega navala vode zapreti vodne turbine in staviti v obrat Diesel motorje. Talna voda je v ponedeljek zgodaj zjutraj začela vdirati v kletne prostore Delavskega doma in pritekati v kuhinjo. Na pomoč poklicani kranjski gasilci so z motorno brizgalno praznili kuhinjo od 7. ure do poldneva. Tudi v ostalih ob Savi ležečih hišah je voda vdrli v kleti in celo v stanovanja. V Kol jalovi tovarni je pritekla voda skozi okno.
Tovarniške objekte Jugočeške vara je poplave nasip, toda v niže stoječem stanovanjskem delu je nastopila talna vo-
da v kleteh. Stanovalci Struževega v ponedeljek niso mogli priti v Kranj po spodnjem Savskem drevoredu, ker, je bil pod vodo. Spodnji del Struževega je bil prav tako poplavljen in je voda vdrla v kleti ter celo v stanovanja, tako da stanovalci niti niso mogli z doma. V kleteh je voda napravila dosti škode, kajti v njih imajo ljudje že mnogo pridelkov, spravljenih za zimo.
V Besnici preplavljena cesta.
Banovinska cesta Besnica—Kranj je bila pri postaji Sv. Jošt 2 dni s presledkom enega dne za vsak promet zaradi narasle Save popolnoma zaprta. Na o-beli straneh čuvajnice je Sava v soboto radi močnih nalivov preplavila cesto v dolžini po kakih 70 metrov. Voda je bila visoka do enega metra in je onemogočila za cel dan vsak promćV V nedeljo pa je voda že toliko upadla, da se je promet luhko nemoteno vršil.
V nedeljo zvečer pa je pričelo zopet močno deževati in Sava je zopet zalila cesto na istem kraju, toda še vse bolj kakor v soboto, tako da v ponedeljek zopet ni mogel nihče z vozom v Kranj. To pot pa je bilo vode do 2 m v višino. Nato je polagoma upadala in upadla v torek zjutraj ter nekoliko razpraskano cesto zopet izročila prometu, ki se je živahno obnovil.
Sreča v v nesreči pa je, da ima cesta tam, kjer nastopa Sava, dober temelj, ki pa ga bo ob sličnih povodnjih polagoma le izpodkopala in cesto raztrgala.
Vsako leto spomladi ali v jeseni v v času deževja Sava naraste in na tem mestu preplavi cesto ter nam za kakega pol dneva ustavi promet, kar ni prav nič prijazno za tistega, ki cesto uporablja. Dn bi pa Savn tako narasla kakor je preteklo soboto in ponedeljek, se pa le redko zgodi.
STRAH I a^*%*4-
^ (iORENJECc
Cesta pri postaji Sv. JoSt ima zelo nerodno iego. Na severni strani ceste je Sava, na južni železniški tir, cesta pa se stfektf med obema, kake)1 da zanjo ni prostora. Poleg tega je na vsakem koncu prehod čez tir in zapornice, kar <*> prav nič rie ujema z današnjim modernim časom.
Zajto pa upravičeno zahtevamo od odločilnih činiteljfev, da cesto tako urede, da nam Shva ne bo več zapirala prometa. .
Mlin pod Okrogltem je bil do polovice v vodi in je bila v njeni prizadeta precejšnja škoda.
Velika škoda v Pounartn.
V Podnartu je Sava pretrgala nasip med Podnartom iti Zalošami ter si spet izbrala novo strugo kar čez Podnartsko polje. Tako je Pogačnikova žaga ostala na otočku med Savo in novo strugo. Voda je od nje odnesla mnogo hlodov in rudi rezanega lesa ter ji prizadejala mnogo škode. Tudi delavci v Pogačni-kovi baraki so bili nekaj časa odrezani od kopnega. Tovarno bratov Pogačnikov Cimean je voda popolnoma obkrožila in fe delo v njej nekaj časa moralo počivati. Vse to zahteva, da se Sava pri Podnartu izpelje v staro strugo, sicer bo kraj vedno v strahu pred poplavami.
Pri izlivu Lipnice v Savo je bilo vse polje pod vodo. Prav tako je voda preplavila tudi po drugih krajih velike komplekse in bati se je, da bo pokvarila setev pšenice, ki je bila letos zaradi pomanjkanja moke precej večja kot druga leta. Mnogo mlinov in žag je zalila voda. odnesla precej lesa in pokvarila mjevske izdelke.
Sava odnesla Fnxovo brv.
V noči od nedelje na ponedeljek je voda uničila desno polovico Fusove brvi, ki veže Radovljico s Kamno gorico. Ostali so le betonski oporniki in potrgane železne vrvi. Voda je poplavila tudi polja na takozvani Lancovški gmajni.
Na Jes*»ni«»h
je Sava prestopila bregove ter podrla most pri Plavžu in nasip Pod Mežakljo.
Pokvarila je tudi cesto z Jesenic na Dobravo in odnesla Zvanov most pri Hru-sici. Tudi Sava Bohiaka je odnesla nekaj mostov, katerih deli so plavali po razburkani vodi.
Tržiška Bistrica
je tudi narasla in napravila mnogo škode pri Sv. Ani. V gostilni pri g. Anke-letu je vdrla v niže ležeče prostore. Pokvarila je nekaj obrežnih nasipov in preplavila ozimino, *
Na Jezerskem se je tj trgal oblak.
V noči od petka na soboto je neurje in deževje na Jezerskem povzročilo o-gromno povodenj, kakor je ne pomnijo najstarejši Jezerčani. Nad Virniko-vim Grintavcem in Koroškim Storžičem se je ob 11. ponoči utrgal obluk. Silni hudourniki so varovalne jezove, ki jih je pred dvema letoma zgradila banovina, deloma odnesli, deloma pa zasuli. Voda je s seboj donašala toliko gramoza, da je v kratkem zasula struge potokov in so se vode razlile čez jezersko ravnino, da je nastalo veliko jezero. V viharno noč je zadonel plat zvona in ljudje, ki jim je voda vdrla v hiše. so obupno klicali na pomoč. Najhujše je prizadet Podvršnik, ki mu je voda o-krog hiše nanesla vagone gramoze in zasula poslopje do vrha vrat. Iz več hlevov so ljudje komaj rešili živino. Iz pritličnih stanovanj so ljudje ponoči bežali na streho, da so si rešili gola življenja. Hudo so prizadeti tudi župan Franc Muri, Filip Vodjeb, Anton Muri, Franc Čemivc in Ivan Ofner. ki mu je v<}da vdrla v klet in uničila živila,
Voda je odnesla most pri žagah družbe Jezersko in mos*- na državni cesti pri restavraciji Crabner. 'Tndustrialcu Ofner j u je razdejala žago in odnesla mnogo lesa. Promet z dolino je bil nekaj časa prekinjen, ker je voda pretrpala cesto. Na Fužinah je Kokra raztrgala obrobni betonski zid v razdalji 150 m Veliko zgradb ob Kokri je bilo V nevarnosti, da jih voda odnese V dolini pa Kokra ni prizadejala posebne škode.
Škoda, ki jo je utrpela Gorenjska od te povodu ji. gre v milijone.
je »Gorenjec" tudi takoj preklical), da namreč nečlani ne smejo posečati naših prireditev. Ta dopis ni rodila skrb za društvo, ampak vse kaj drugega. Zato sedaj tudi nečlanstvo spet obiskuje kino in gledališke predstave, saj ni prosvetno društvo za to, da dela razprtije, temveč da je ognjišče vsega dela na prosvetnem polju in da vsem stanovom brez razlike nudi poieg izobrazbe tudi primerne zabave. Kot dosedanji, tako naj tudi novi odbor dela složno za razmah slovenske prosvete in naj pritegne k delu Vse stanove, da bo prosvetno društvo res prava ljudska univerza požrtvovalnega dela in medsebojne skupnosti ter bratske ljubezni.
Delavski 9bxornik -■■
Novi mesdni ra»redi v bolniikem xararoranju
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je z naredbo St. št. 28.G28 določil nove mezdne razrede, ki veljajo od 1, novembra 1940.
Mezdni razred	Dnevni zaslužek v dinarjih	Zavarovana mezda
0	do 10-	10
1	do 20'	15
2	nad 20- - do 25-—	20
3	nad 25 - do 30-—	25
	nad 30- - do 40-—	30
5	nad HO-    do 50 -	40
6	nad 50-- do 60-	50
7	nnd 60-- do 80-—	60
8	nad 80- - do	80
V mezdni razred z oznako 0 spadajo samo člani, ki so mlajši od 18 let in zaslužijo na dan do 10 — din ter vajenci, ki so mlajši od 18 let ne glede na višino njihovega zaslužka. Vsi drugi delavci spadajo v odgovarjajoče razrede po višini plače.
Zato se od l.XI. 1940. spremenijo tudi osnovni prispevki in dovoljeni odbitki:
A.) za one, ki so zavarovani tudi za onemoglost, starost in smrt znašajo:
Prosvetno delo Škof ji Loki
V četrtek 14. novembra se je v Dru-štvenem domu vršil občni zbor katoliškega prosvetnega društva v Škof j i Loki. Kakor vedno, tako je bilo tudi letos zanimanje zanj prav živahno in je bila tudi udeležba prav lepa. Poročila odbornikov so bila prav zanimiva. Najbolj razvesljivo je bilo poročilo blagajnika, saj že več let ni bilo prebitka in smo se vsi kar oddahnili, ker smo le enkrat prišli na zeleno vejico. Gradbeni odbor je poročal glede prezidave in a-peliral na vse zavedno članstvo, da čim bolj podpre prepotrebno akcijo za zboljšanje društvenih prostorov. Kino odsek je poročal, da se bo aparatura v kratkem izboljšala in da je na programu več izredno dobrih filmov, ki bodo vlekli. Ne smemo tudi prezreti živahnega dela gledališke družine in pa fan-
tov in deklet, ki se izobražujejo z vso resnostjo in mladostno vnemo. Tudi dijakinje in dijaki v svojih krožkih pridno delajo. Poudariti moramo, da je društvo priredilo 15 prosvetnih večerov z lepimi predavanji in veliko udeležbo. v novi odbor so izvoljeni: kaplan M. Golob, uradnik Tine Oman, cerkovnik Peter Klobovs. uradnik Franc šejra. trgovec Lado Finžgar. odvetnik dr. Pokom, učiteljica gdč. Piskernik-ova in delavec Janko Trdina.
Ves občni zbor je potekel v lepem razpoloženju in živahni debati mladih in starih prosvetarjev. na svoj račun pa niso prišli oni. ki bi radi v društvu utrjevali svoje položaje in iskali časti. Naibolj veselo je to. da je sedaj tudi nečlanstvo spoznalo, da društvo ni imelo nobene zveze z onim dopisom (kar
Razred	Osnovni prispevki na dan   na teden		Povnljcni odtegljaji na dan i na teden	
0	!•-	7--	050	3-50
1	2- -	11-	1- -	5-50
2	2--	15--	1-25	725
3	3-	19--	150	9--
4	4--	22--	1 75	1075
5	5--	30-	2-5U	1450
6	6--	37-	3-	18 -
7	7-	45-	B-90	: 2150
8	10--	60--	4-75	28 75
B.) za one, ki nisc zavarovani za starost, o-nemoglost in smrt znašajo
Razred	Osnovni prispevki na dan   na teden		Dovoljeni odtegljaji na dan   na teden	
0	1--	5-	050	250
1		8--	0-75	4- -
2	2--	11--	1 —	5-50
3	2-	14--	1-25	675
4	3--	17--	1-25	8--
5	4 —	23--	1-75	10-75
6	5- -	28 —	223	13-50
7	6-—	34-	2-75	16-25
8	8-	45- -	3-50	21-50
Opomba: Pri vajencih in osebah, ki so stari pod 18 let in zaslužijo v gotovini manj kot 10'-din na dan, odtegljaj prispevkov ni dovoljen.
Tablice prispevkov in odtegljajev za vse delovne dni bo urad mogel dostaviti delodajalcem okrog 1. decembra 1940.
Knjižno poročilo ==
flerfort: Zelena bratovščina
Herfort kot pisatelj čitateljem »Gorenjca" ni neznan. Že nekaj časa sem pogosto objavlja v našem listu lovske in zdravniške doživljaje. Podlistek je podlistek in se zgubi, naj bo dober ali slab, zato je prav, da se je pisatelj odločil, zbral najboljše, opilil in dodal še nekaj novega in tako smo dobili knjigo, ki smo jo lahko prav vedeli. Prav isti duh veje iz.te knjige kakor iz njegove prve, to je „Žive mavrice", ki smo jo dobili pred dvema letoma in ki je doživela povnod tako lep uspeh. „Zelena bratovščina" sicer ni nadaljevanje „Žive mavrice", vsekakor pa je del celote in dela, ki ga pisatelj še pripravlja.
„Zelena bratovščina" niso lovski spomini starega lovca, ki puško odlaga, marveč so nasprotno doživljaji mladega človeka, ki ni samo lovec po svojem poklicu, ki je naravoslovec, botanik, če hočete ljubitelj narave, zraven pa človek-zdravnik, psiholog, umetnik. Neka svežost diha iz vse knjige, zgodbe so celota in vendar vsaka delo zase. Pisatelj razgrinja pred nami svoj tnjin-stveni svet: zdaj nas pelje v hribe, kjer zaživimo in z njim v mrtvem skalovju odkrijemo bogastvo življenja, zdaj smo z niim nn nreži za poseko, zdaj dirjn-mo k bolniku in spet nom hudomušno
pripoveduje svoje pisane zgodbe. Živahno in precizno nam slika zgodbe in poteze ljudi, njihovo usodo, pred nami zažive in živimo z njimi.
Zgodbe so več kakor samo naštevanje dogodkov, vanje je vlil toliko življenja, pomešal hudomušnost in zdrav humor v najbolj poetične slike iz narave, iz življenja ljudi in živali. Prav to je bil morda za pisatelja velik riziko, a kljub temu je uspel. Ne išče sebe in svojih doživelij in čeprav govori večinoma v prvi osebi in o svojih lastnih doživljajih, je neprisiljen, ne odbija, ampak prav s tem privlačnost še poveča. Često se ob svojem ubijanju naravnost razneži in zgrozi in nikdar ne more zatajiti, da je tisti, ki življenje rešuje in ne uničuje (Jajinstveni svat).
Če bi bil pisatelj imel namen pisati kako ..lovsko latinščino", bi bil izbral ali pa si izmislil drugačne zgodbe. Tako pa so vzete neposredno iz njegovega resničnega življenja in pisatelj prav nič ne sega v svet fantazije ali smešnih izmišljotin, da je včasih celo pripravljen žrtvovati učinkovitost zgodbe za ceno resničnosti. To nikakor ne smemo smatrati za nekako pomanjkljivost, marveč ravno narobe, ker je pisatelj znal tem na videz brezpomembnim dogodkom dati tak okvir, da učinkujejo kot celota in človeka zadovoljijo.
Kolikor imamo pri nas knjig ali sploh napisanega, kar naj bi bilo   tej knjifii
i podobnega, ni še nihče šel preko „lov-I ske latinščine". Vsak je ostal ali zgolj naravoslovec ali pa humorist, prvi je uspel toliko, kolikor mu je nudila učenost, drugi pa toliko, kolikor mu je dala fantazija. Prav v tem je pa Her-j fortova knjiga v naši literaturi poseb-! liost in novost, ker združuje bogato poznanje narave, lovsko spretnost, nevsiljiv pouk in zdrav humor. Ni to lahko, celo tvegan poskus je, a pisatelja ni o-plašil in mirne duše lahko trdimo, da je tudi tukaj uspel.
„Zelena bratovščina" je knjiga, ki jo bo z veseljem prečital vsak lovec, ker SO pač lovske zgodbe; prečital jo bo tudi in jo bo vesel, kdor bo v njej iskal zgodb, zadovoljila pa bo vsakega prijatelja lepe knjige, ker je pisana v lepem, izklesanem jeziku in je. če jo gledamo zgolj s stališča literarnega jezika, knjiga trajne vrednosti.
Knjigo krasi dva in dvajset pisateljevih lastnih risb. ki so prav posrečene in z naslovno sliko kakor tudi lepo vezavo vrednost knjige še povečava jo.
Ni^em imel namena napisati strokovno literarno oceno knjige, to bodo storili tisti, ki so zato bolj poklicani, hotel sem napisati vtise, ki sem jih dobil ob čitanju. Tudi nisem imel nnmena napisati ..reklame", ker je za tako uspelo delo odveč, o čemer se bo lahko prepričal vsak .ki jo bo bral.
Jo/a Vovk.
Ker iz dosedanjih članskih prijavnic niso povsod razvidne plače, ki jih delojemalci prejemajo, bo urad prihodnje dni poslal vsem delodajalcem, ki prijavljajo delavce s članskimi prijavnicami, tiskovine „Ponovna prijava zaslutka". Delodajalce prosimo, da zelo točno izpolnijo vse stolpce tiskovine za vse delavce, ki so bili v novembru 1940 še v službi do dneva izstavitve tiskovine in jih pošljejo uradu najkasneje v 8 dneh. Delodajalce prosimo, da vpišejo v „Ponovno prijavo zaslužka" imenn delavcev po abecednem redu. Delavce, ki jih bodo delodajalci sprejeli v delo po odpravi tiskovine „Ponovna prijava za-sluska", naj delodajalci na dosedanjih članskih prijavnicah, ki ostanejo le nadalje v veljavi, navedejo višino zaslužka v denarju in naravi.
Gospodarstvo==
Dobičkanosna kokošjereja pred zimo in pozimi na kmetih.
1) AH se nam sedaj kokošjereja izplača?
S cer so btajerci v zadnjem času že nekje godrnjali, da posvečamo več pažnje plemenskim petelinom kot vsej naši konjerej'.pa je vseeno treba uvaževati, da skoraj ni hiše; brez kokoši, dočim se s plemensko rejo konj bavi lahko sumo prav trden kmet, ki ima posebne pogoje za uspevanje kopitarjev.
Tudi sicer posamezni kmetovalci iz kranjske okol ce niso preveč navdušeni za kokoši (razen, če bi b.le v loncu ali na krožniku), ker se jim vsa naša kokošjereja spričo velike množine zrnja, ki ga kure požrejo in spričo škode, ki jo napravijo dozdevno na posevkih in v kozolcih, zdi negospodarska, nedonosna. 2) Odbira kur za pleme in rejo.
Da pa se nam lx) kokošjereja le malo bolj izplačala, (ker čisto brez kur ne moremo biti), je predvsem potrebno, da sedaj pred zimo od-prodamo ali zakoljemo vse jarčice in petelin-čke, ki n'so prvovrstni za pleme, da odproda-mo ali zakoljemo vse kokoši, ki so nam služilo že tri leta kot jajčarice, kajti v i. le'u nes-nosti skoraj nobena kura ne da več tol ko jajc, da bi se reja izplačala. Saj itak veste, gospodinje in gospodarji, da se kokoš splača rediti samo 3 leta za nesenje!
Če nam je dala kokoš prvo leto n. pr. 130 jajc, nam bo dala drugo leto 120, tretje 90, četrto komaj' 50, peto mogoče le 30 do 20 itd.
Zfrn-ka teja in zjmsko krmljemje1, ko si kokoši same hrane zunaj ne morajlo nič več poiskati, je vendar najdražja, zato pred zimo odstranimo vse kokoši, ki nam z zadostno ne-snostjo  ne  obetajo poplačati reje.
3) Krmljenje kur pozimi.
Da se nam bo dalje pri odbranih kurah za zimo kokošjereja izplačala, ne krmite jim samo žita (predvsem ne samo koruze, ki v prvi vrsti debeli), temveč dajte kuram približno za 10 kokoši na dan:
Zjutraj ali opoldne: pol kg kuhanega krompirja, pol kg pšeničnih otrob in 1 liter k:s!ega posnetega mleka;
popoldne oz. zve/er, preden gredo kokoši spat pa pol kg žitnega zrnja (en dan pšen ce drug' dan ovsa, tretji ječmena, četrti koruze in zopet od začetka)!
Krompir, otrobi in kislo posneto mleko pripravite kot žgance. Tem /gancem bi lahko še primešali pol kg drobne suhe detelje, ki radi velike množine apna in bejakovine, prav dobro deluje nn ne-nos*.
Glavni dodatek, ki v naveden h žgancih vpliva na obilno nesnost, je beljakov nasto kislo posneto mleko. Ako tega nimate, morate pač (če hočete, dn bo nesnost količkaj večja) žgnlicem dodati kako drugo beljakov'nusto «nov D, pr. lanene tropine (preše) ali pa ribjo moko.
Glede beljakovinaste redilnostj lahko nadomesti v navedenih žgancih en liter posnetega mleka 50 do 70 gr ribje moke aH 150 do 200 gr lanenih tropin! Ribjo moko in preše dobite v Gorenj,  kmet. zadurgi!
Vsuk dan naj dobijo kokoši tudi nekaj ze-lenjudnh odpadkov in *iccr na 10 kokoši kak kilogrum. Ako nimate drugega, dajte kuram peso, katero nernzrezuno obesite nekje nekoliko višje, da so ž'ivaTi s stegovali jem po pesj malo več gibljejo in se ne zdebelijo preveč.
Krmite tudi vedno le v določenih časih in sicer: samo dvn ali trikrat na dan! Dokler si kokoši še lahko tudi zunaj na travnikib iščejo krmo, zadostuj,, dvakratno krmljenje: opoldne ;n popoldne orog 4. ure. Če je zapadel sneg in kokoši ne morejo več ven, pa krmile trikrat: torej tudi zjutraj. Paste, dn bodo imele kure vedno tudi droben pesek in svežo vodo na razpolagol — Mehko krmo po-kladujto samo opoldne ali zjutraj, zrnje pa samo popoldne.
*
Ako boste vse to poleg mnogega drugega (posebno ločene kurnice, zgodnje jarkiee, menjavanje petelinov itd.) ii|>ošteva(l', vam bo tudi  kokošjereja  na  kmetih dobičkonosna.
U postave j vedno in povsod, (espod'nja, da se mora tudi kokošjereja '/.plačati in da nam mora dati 15 kokoši na leto toliko dohodka, kol  srednjevelika, dobra krava.
ffr*   j w.
»UORENJEC«
STRAN J
fah l
Drobne novice % Jesenic
Spet cigani. Na Jesenicah so dogodki v zvezi s cigani kar na dnevnem redu. Prejšnji petek je bil pogreb 22 letnega cigana Viktorja Keiharta- Ko ne bi bilo tako strašno deževalo, bi imel mladi c gan kar sijajen pogreb. Saj gu je spremljala na zadnji poti ciganska godba in množica ciganskega rodu tam od Ljubljane, iz Škofje Loke, Tržiča in bogve odkod vse. Tudi radovednih Jeseničanov ni obdržal močan dež doma. Sicer je pa bil pogreb skoz-■nskoz re-sen in dostojen. Na pokapališču sta opravila obrede iz prijaznosti dva duhovnika. Le zaključek pogreba je bil bolji „ciganski". Ko sta duhovnika opravljala zaključne md'tve ob jami, se je kar nenadoma hotel btur umrlega zagnati v jamo. Močne roke ciganov in žilave ciganke so pa to seveda skušale prepre. č-ivi. Tod žalujoči brat se ni pustil kar tako komanc'i in se je hotel iztrgati iz rok sorodni) .astala je piava borba z vso cigansko ostjo. Množica pogrebcev je od časa do časa bežala narazen in spet šla skupaj, kakršna je bila pač nevarnost. Končno so cigana ukrotili. Omagal je in bil kot mrtev. Prijeli so ga za roke in noge ter ga nesli v gostilno. Raznesla se je že novica, da je c'gan mrtev. Toda v gostilni se je ob kozarcu vina kmalu spet zavedel.
Brivnice na Jesenicah in Koroški Beli ob ne_ deljah zaprte. Ban dr. Marko Narlučen je pod, pisal odlok o spremembi doiočila o brivskih in sorodu h obratovalnicah. Spremenjeno določilo določa, da bodo brivnice v Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah in na Koroški Be'i ob nedeljah zaprte. V vseh ostalih krajih pa bedo smele te obratovalnice ob nedeljah največ dve uri obratovati. Tako je končno ustreženo tako lastnikom kakor brivskemu osebju, da bodo ob nedeljah prosti. Vest o novi odreb-so s posebnim navdušenjem pozdravili brivski pomočniki in vajenci. V n am kraju resnično ni nobenega utemeljenega razloga, da bi bJi ti obrati ob nedeljah odprti. Ljudje se IkkIo brez težav navadili, da. se bodo pustili olepšati že v soboto.
Posledice močnega deževja. Zadnje močno deževje je povzročalo, da je Sava prestopila bregove in začela svoje razdiralno delo. Podrla je most pri Plavžu in nasip Podmežakljo, kjer je napravila znatno škodo KID. Načeta je tudj cesta z Jesenic na Dobravo. Občina je takoj  začela s popravljalnimi deli.
Ta nesrečna ura! Tista namreč z zleta v Beograd, ki so jo na vsak način hoteli naprtiti nekemu izletniku, članu ZZD, in radi katere se je vrš.la v tovarni malo manj kot Seja upravnega sveta in sicer še pred prihodom zletnikov domov in to na podlagi časop snih vesti, kakor jo je prinesla ..Delavska politika". Seveda pa tudi tu velja kot pri denarju, da ima vsak novec dve strani. Ze nekaj časa si ogledujemo drugo stran. Oklevetani delavec je vložil med drugim tudi proti ..Delavski politiki" tožbo. „Delavska polit.ka" je pa odgovorila, da ona nima nobenega interesa napačno poročati in  komu škodovati  in  da je
pripravljena podati tozadevno izjavo obžalovanja, da popravi krivico in da je voljna izdali pisce tiste grde, neresnične novice. Nato je sporočila, da je tisto poroči.hj poslal z Jesenic gospod Cvetko Kristan. No, lepa reč! Ker pa tozbeno postopanje še ni zaključeno, si pr liranimo poročilo o razvoju tožbe za poznejše številke „Gorenjca".
Mezdno gibanje pri KID kažf obr^e obsežnih in učinkovitih akcij nmalovaževanega delavstva. Vse štiri delavske organizacije so sestavile spomenico na upravni svet KID, v kameri se pritožujejo nad nelepim in ponižujočim postopanjem zastopnika KID (g- inž. Petrovči-ča) pri pogajanjih z delavskimi zastopniki. Dobili smo vtis. da KID s festivali vendar ni povsem uspavala delavstva, da se ne bi znalo potegniti za svoje koristi. Zdi se. da je bil izdatek za festival brez zažoljenih uspehov. Resolucijo delavstva objavijo te dni vsi delav. ki in tudi drugi časopisi, da se tako tudi š rša javnost opozori na delavske razmere pri KID.
Jelenovino je kupilaKlD.Takozvani rdeči kon-sum na Jesenicah je prišel v tako velike težave, da je moral prodati svojo najlepšo imovino —- stavbo „Pri Jelenu", kjer je bjlo od nekdaj središče marksist čnega gibanja. Ta lepa stavba je bila ponos rdečega delavstva, saj so bjli vloženi v njo žulji in žrtve tolikih sodrugov. Ponosna stavba je bila kot nekaka hranilna in naskakovalua trdnjava naisproti napravam KID. Toda rdeči sodrugi (vsekakor samo nekateri) so mnenja, če se Stalin brati s svojimi največjimi nasprotniki, smejo tudi on' to stvar prodati KID.
Park in igrišče Pod Mežakljo, ki so ga p>-rabljale razne marksistične organ zacije, je prešel z imovino ..Pri Jelenu" v lasi KID. \časih je po beznicah šla govorica, da so vsa
drevesa v tei.i parku že od<lana ko veša'a za razne marksistom neljubo Jeseničane. Sedaj je pa tako prišlo, da je obešen nan*ie jeseniški marksistični pokret.
Čitalnica v Krekovem domu. Strokovna organizacija ZZD na Jesenicah je prevzela od KPD v Krekovem domu sobo zraven svoje pisarne, da jo preuredi v čitalnico. Načrt za ureditev čitalnice v Krekovem domu se je že večkrat obravnaval. Zdi se. da bo sedanja rešitev najboljša.
Časopisi prihajajo pozno. Prejšnji ponedeljek zvečer je prvič izostafl vlak, ki odhaja iz Ljubljane na Jesenice ob poli 2. Ta vlak nosi na Jesenicah ime lumpar. Za lumparje Jeseničanom ni veliko, toda težje prenašajo to. da so od torka dalje izostali zjutraj dnevniki. Sedaj prihajajo časopisi in v glavnem vsa ostala pošta šele okoli osmih na Jesenice, naročniki jih pa dobivajo od devetih dalje Alj se ne bi dalo urediti tako. da bi Ljubljana po. šiljala pošto s kakim nočnim tovornim .lakom, kar le ludi drugod prakticira?
Celodnevno češčenje sv. R. T. je na Jeseni eah v farni cerkvi vsako leto 1. decembra. Letos pade  I. december nn nedeljo.
TEPE N3KE NOVICE
KRANJ
Dežurno zdr. službo ima v nedeljo zdravnik dr. Vrbnjak Vinko.
Namesto venca na grob pokojnemu naredniku vodniku I. razreda, sreskemu vojaškemu referentu g. Ločniškarju Ilinkotu je darovalo ura-dništvo in ostalo uslužbenstvo okrajnega načel-stva Dijaški kuhinji v Kranju din 440'-. Dijaška kuhinja se za dar najlepše zahvaljuje.
Rotary klub v Kranju se je odzval prošnji v „Goronjeu" in daroval za revno mater s 7 otro-čički vsoto din 500'—. Rotarv klubu se za to plemenito delo najlepšo zahvaljujemo in želimo, da bi dobil dosti posnemal oev.
Društvo zasebnih nameščencev In trgovskih pomočnikov v Kranju je imelo pred kratkim v hotelu Stara pošta svoj članski sestanek. Udeležilo se ga je lepo število članov in članic. Sestanek je vodil društveni predsednik g. Šmitek. Na njem je podal poročilo poleg domačih funkcionarjev tudi predsednik društva iz Ljubljnne ing. g. Košir, ki je govoril o skupnih name-scenskih akcijah. Naglasil je, ,la bo mogoče vse težnje nameščenskega stanu uresničiti le, če bo organizacija dovolj močna. Večer je potekel članom v prnv prijetnem razpoloženju. Društvo
zor posluje v Zdravstvenem domu OUZD in je imel v 1939. letu 3067 obiskov in je bil potemtakem vsak deseti kranjčan pregledan. liga pa j« pole? obiskov v dispanzerju vršil« po Svojem osebju tudi obisk« po domovih ter nudila bolnim revnim članom podporo v živilih, ljetni proračun lige se giblje okrog 70.000 din. fired--t\H za svoje delovanj« je dobivala liga iz runih virov: od industrije din Sij.blU, od občin din 12 730 nd protiilic. zveze din 4.000, od članov lige in obiskovalcev dispanzerja din 6.663, od obdih upravnih oblasti din 12.000 in od ostalih ustanov din 2.108 50. Vsa poročil« so bila sprejeta i odobravanjem. Pri volitvah je Ki izvoljen VC& stari odbor s predsedmkora g. dr. Bežkom na čglu.
Avtomobilska nesreća. V nedeljo zvečer je vozil avtoizvpšček Guzelj Alojz z avtom iz Kranja proti Naklem. Pred gostilno ,Bekse" je hotel v istem trenutku prekoračiti cesto miz. pomočnik Krišelj Frapee iz Šenčurja, ne da bi se ozrl, če je cesta prosta Nenadoma pa je zagledal pred seboj avto, zmedel se je in obstal. Avto ga je zgrabil, prevrgel in Krišelj je dobil poškodbe na nogah in na glavi. Avtoizvošček je vozil pravilno po desni in ne prehitro. Vzrok nesreče je bila najbrž malo omotena glava ponesrečenca.
ivavo, čaj v eni minuti — dobite samo v slaščičarni S i N K
imn namen, prirejati slične družabne večere čim večkrat.
Občni zbor protituberkulozne lige v Kranju.
V četrtek 7. nov. se je v gimnaziji vršil občni zbor protituberkulozne lige v Kranju. Udeležilo .-.e ga je malo članov, dasi jih šteje liga prav lepo število, nekaj nad 500, kar vzbuja pomisleke, da se naše ljudstvo ne zaveda še v zadostni meri važnosti boja proti je ti ki, tej naši najhujši ljudski bolezni. Občni zbor je vodil njen predsednik g. dr. Bežek Josip. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, knko požrtvovalno in nesebično deluje liga v borbi proti jetiki. Proti-tuberkulozna liga vzdržuje svoj lastni dispanzer, ki je opremljen z naj modernejšimi inštrumenti. Vodi ga zdaj mesto šefa zdravilišča Golnik dr. Neubauerja  njegov učenec dr. Grujie. Dispan-
_kino talija_
predvaja v soboto 23. nov. ob pol 9. zveč. in v nedeljo 24. nov. ob    6. In pol 9. uri
prisrčno prigodo malega 8-letnega,Carusa' Boby Brcen-a v divnem muzičiiem filmu:
PEVEC POTEPUH
s srčkano 6-letno drsalko Ireno Pare.
Svojevrstno zabavo sta pripravila stanovalcem Mestnega trga v noei od 14. na 15. november ob 3- zjutraj M. V. in G. L. Obhajala sta nam-
| reč godovanjc in sta na trgu zažgala petardo.
j Pok je mirne meščane prebudil iz spanja in jih raiburil. Zato je policija dala slavljencema pri-
| me.rno nagrado.
I   Neki .zgleden" oče je poslal svojega 8-letnega j sinčka v neko stanovanje, da je tam vzel iz kredence i00 din. Fantek je na policiji jokajoč priznal, da ga je k dejanju nagovoril oče.
Les kradejo povsod, pri stavbah in kar v gozdovih. Policija je dobila par prijav in 3 izročila sodišču v postopek.
Prvo društvo hišnih posestnikov v Kranju obvešča vse hišne posestnike, da glasom odredbe finančne direkcije v Ljubljani ni potreba vlagati prijave za zgradarino za leto 1941. Prijave se imajo vložiti samo od novih, v 1. 1940. zgrajenih hiš, ali ako je najemnina znižana.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Tukajšnje Prosvetno društvo je minulo nedeljo odigralo igro „Deseti brat" pri rekordni udeležbi, tako da je bila dvorana Šmartinskega doma nabito polna in ni bilo mogoče ustreči mnogim, ki so se morali vrniti. Opozarjamo, da se igra „Deseti brat" ponovi v nedeljo 24. t. in. ob 3. popoldne. Preskrbite si vstopnice pravočasno, ker je zanimanje veliko. Pričetek točen!
VOGLJE
Cerkveni pevski zbor priredi v nedeljo 24. nov. 1940. ob 3. popoldne v dvorani Prosvetnega doma v Voklein koncert s sporedom: 1. Jos. Flai-sman - Triglav, Blaž Potočnik •■ Zvonikarjeva, Karlo Adamič - Ples kralja Matjaža, St. Premrl -V Korotan; 2. nagovor; 8. Fr. Kimovec - Marko skače, J. Klcmenčie - Oj, poglejte ptičke, Anton Dolinar - Venček slovenskih narodnih pesmi; 4. spevoigra v enem dejanju „Srce in denar". Pri koncertu sodeluje farna godba iz Šenčurja. Vsi vljudno vabljeni!
VODICE
NaS Dom je zopet oživel. „Konec poti" je bila uvodna prireditev. Čisto dobro je izpadlo. Prav odlično je bil pripravljen oder. Občinski tajnik Kocelj je tu res mojster. Tudi občinstva je bilo toliko, da so pobrali prav vse vstopnice iu do konca napolnili dvorano, ki je res velika. Ljudje so bili prav zadovoljni z igro. Za advent želimo videti zopet kako dobro igro, ko bodo imeli igralci več časa za čim temelj i tej šo pripravo, ljudje gredo pa pozimi itak radi v dvorano.
Pred igro nam je predsednik društva g. svetnic Jane povedal, da bomo imeli vsak mesec v naši dvorani prosvetne večere. V četrtek, dne 28. t. m. bo začetek in sicer ob osmih zvečer. Prideta cerkljanski g. župnik Črnilec, izkušen prosvetni delavec in g. dr. Joža Bohinc. Veseli smo, da odbor prosvetnega društvn skrbi za tako izobrazbo in samo želimo, da bi te večere res vse izpeljal. Vsi člani prosvetnega društva in vsi naši ljudje so prav iskreno vabljeni.
Poroko smo imeli 18. t. m. Star orlovski delavec in telovadec Mihovčev France se je oženil. Ni tako star, ampak se le rado naredi, da fantje, ko pridejo tja do tridesetega leta, opuste organizacije. France pa se jc dosedaj pridno udej-stvoval pri našem odseku, ki mu želi vso srečo v zakonu. Za zgled povemo, da je kot odkupnino dal 40O-— din cerkvi sv. Štefana, pod katerega zvon spada nevesta in moramo tako dejanje hvaliti.
ŠKOFJA LOKA
Prosimo! Lani je občina napravila luči na Kolodvorski cesti od Balanta do Plevne. Te luči so bile nadvse potrebne. Čudno se nam pa zdi, zakaj te luči že dalj časa ne gore. Poleg teh ne gore tudi luči na Luhovem klancu, kj**r je razsvetljava prav 'ako nujno potrebna, če ne še bolj. Zaradi tega so se že čule neštevilne pritožbe od strani občinstva. Pritožbe so seveda upravičene. Zato prav vljudno prosimo ob i črnsko upravo, da  ta  nedostatak odpravi in
stori \.-e potrebno, da bodo te ceste razsvetljene. Pi se nekaj imamo na srcu. Pri bas imiuuo električne raaeveiijfcvo po mestnih ulicah urejeno na ta način, da nove obločnice,
ki so veuko bveSiejše, gore do di -ete ure čer. Nato obločnice ugasaejo, mesto njih P* zagore stare električne „Ieičerbe", ki nezadostno razsvetljujejo ulice. Na ta način seveda ob. čina precej prihrani. Zdi se nam pa umestno in je to tudi želj& premnog.h, da bi obločnice zopel pržgali vsaj ob pol, petih zjutraj. Zakaj? Zato, ker smatramo, da če so vredni zvečer boljiše razvetljave promenadarji, krokarji in recimo nekaj ljudi, ki čo poslovno zaposleai zunaj, toliko bolj so jo vredni oni, zlasti ob nedeljuh, ki hite k sv. maši. lipamo, da bo ustreženo naši želji.
..Škofjeloška predilnica" bo zopet redno obratovala. „Gorenjcc" je sproti poročal, da je radi pomanjkanja surovin tudi ..Škofjeloška predilnica" nekol ko omej la delovni čas. To skrajšanje pa je trajal« v tovarni le malo času. komaj štiri tedne Zadnje tedne pa je tovarna delala zopet s polnim obratom, vendar je vodstvo obrata sproti obveščalo, koliko dni se bo vsak teden delalo. Zadnjo soboto pa je vodstvo tovarne na veliko veselje delavstva razglasilo, da bo tovarna zopet obratovala s polnim delovnim časom. Tovarna je tudi uredila ob prilikil zadnjega izplačila mezde po novi banovi uredbi.
Pomanjkanje moke. Ta teden je bilo v našem mestu občutit' precejšnje pomanjkanje enotne krušne moke. Vse male trgovine, ki so navezane na veletrgovino Z. R.. že več dni niso ime'e moke. Kakor smo pa zadnji trenutek zvedeli, je v ponedeljek dobila večjo količino moke. ("ena čiste svinjske masti je poskočila na 30 din za kg. V kolikor nam je znano, je s tem prekoračena cena. ki je določena za mast. Splošno pa lahko rečemo da se cene še vedno polagoma dvigajo.
Ne pozabite! Na kaj pa. Na to vendar, da »e na lontrško žegnanje igrajo ob 9. uri zvečer na Društvenem odru ..Cigani". Burka je 'o, kakršne še n ste videli. Zato po smeh v dru-šiv eno dvorano!
PRIMSKOVO
B-i.-iii Trije tički bo ponovljeni v n-.-deljo -4. in.vembra ob 4. uri popoldu? v Prosvetnem domu na Primskovem. Kdor se Leli pi.šteno nasmejati in razvedriti, naj pride! ..Trije tit-ki" bodo vsakega spravili v dobro voljo. — Nstopnina običajna.
SV. JOŠT
Sredi poti od Javomika na Sv. Jošt so podjetni in verni župljani obnovili staro leseno /nunienje Kr žanega.
N nedeljo -'4. novembra po sv. maši ob 9.30 bo znamenje blagoslovil preč. g. Rott Joško iz  Sv. Jošta.
Strnimo in zberimo se okrog križa, prav na mirovao nedeljo, v goreči molitvi dvigajmo prošnje k Bogu. Daj nam mir. o Gospod!
LAHOVCE PRI KOMENDI
Pred dobrimi 10 leti so se gradile lepe h'šc pod gorami, letos pa se je stavbno veselje prešel.lo k nam. Čez nekaj časa pa ho morda stavbno navdušenje odhitelo zopet drugam. V vasi imamo dve novi, mogočni in lepi stavbi, v okras okolici in ponos lastnikom. Ne vemo. ali so tako mogočne hiše postavljene radi potrebe ali radi katerega drugega razloga. Najbrž bo potreba. Mnogi celo mislijo, da bomo v eni novi hiši dobili lokal, kjer se bo točila grozdna in sadna kaplj Ca. Da so taki prostori v naši občini nujno potrebni, je jasno vsakemu p jancu. Zato zahtevamo, naj se kmalu otvori nova gostilna ali restavracija ali kakor se bo že imenovala. Kje p« naj dobimo hladila za hudo žejo — posebno v teh vročih časih — kje naj zapravimo potrebne kovače in bognarje in jurje, če ne v pivskem lokalu? Torej popolnoma jasno: v naši občini je nujno potrebna nova gostilna. Zakai fc mnogo slovenskih družin razbitih? Gotovo ne rad pijače, pač pa radi preobilnega kruha! V naši občini prav gotovo ni nobene druž ne. ki bi trpela pomanjkanje radi dobre pijače? Resno poziva-viimn našo občinsko upravo, naj že Sedaj temelj to preštudira krajevno potrebo za novo gostilno. Čim več gostiln, tem več pijancev, leni več razbitih družin!
Poslu/ujmo se
»PUTNIKA«
V KRANJU
Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več. pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete.
Preden t« podaste na pot, pridite na brezplačen posvet
k »PUTNIKU«
STRAN 4<~~
GORICE
Kakor smo že poročali, priredi tukajšnjo prosvetno društvo v nedeljo 24. novembra 1940 igro »Pogodba". Prireditev se vrši ob 4. uri popoldne in ne ob uri, kakor je bilo ja>lje«o, to pa radi tuga, ker bodo v nedelji po vsem svetu molitve za mir in je v naši farni cerkvi zadnja molitvena ura od 3. do 4. ure. Zato prosimo cenjene občinstvo, da 'o upošteva. Živimo v času, ko so molitve za mir nujno potrebne. Torej jutri v nedeljo ob 4. uri V3i v „Naš dom", ki igri „Pogodba", ker je ta igra res lepa kmečka komedija.ki obravnava boj in zvijače mladega dekleta za bodočega življenjskega druga. Torej pridite pogledat, ne bo vam zaL Predprodaja vstopnic je v soboto zvečer in v nedeljo po deveti sv. maši v dvorani. — Bog živil
CERKLJE
Dva vagona novih cevi za vodovod smo zopet dobili. Porabili j:h bodo za zvezo zajetja z rezervoarjem. Dela so ra'.pisani. Montažo cevi razpisuje in oddaja banska uprava. Za izkop in zasutje jarka pa skrbi občina. Tako se vedno bolj bližamo uresničitvi davne želje.
V nedeljo 24. novembra bo v Ljudskem domu ob poli štirih drama „Razvalina življenja." Igra je vzeta iz kmečkega življenja, zat0 bo imela veliko gledalcev. Zanimanje za igro je zelo veliko.
Fantovski sestanki so :ob četrtkih zvečer. Fantje, ne pozabimo na nje!
Knjižnica Prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo in vsak praznik cd 1. do 2. ure popoldne. Z veseljem segajmo po knjigah prav pogosto.
TRBOJE
V nedeljo dne 24. novembra ob 3. uri popoldne se vabite vsi v Prosvetno dvorano na predavanje gosp. Antona Svelca. Povedal bo, kako je živel med Francozi in op sal trnjevo pot na begu v svoj rodni kraj. Udeležite se zan mivega predavanja s skioptčnimi slikam" v velikem številu.
PREDDVOR
Prosvetno društvo priredi proslavo |ža 1. december v dvorani Ljudskega doma popoldne ob 3. uri v nedeljo dne 1. decembra. Vabimo vse rodoljube, da se te proslave udelež jo polnoštevilno.
Miklavžev večer priredi prosvetno društvo dne 5. decembra in sicer popoldne ob 4. za mladino, ki poseča telovadbo in zvečer za odra. sle. Darovi se bodo sprejemali 5. decembra popoldne v spodnji dvorani. Zvečer ob 7. uri. pred pričetkom oziroma pred prihodom Miklavža bo kratka igra „Rebeljon v peklu".
Krajevna organizacija Jugoslovanske radikalne zajednice bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 24. novembra ob 8. ur z.ju. 'raj v spodnji dvorani Prosvetnega doma.
Koledariek Kmeike xve*e Kmet)«! Ne odlašajte z nakupom Koledarja
Kmečke zveze. Sicer se vam lahko zgodi, da boste ostali brez tega prekoristne&a kniečko-gospodsrskega priročnika! Tisti pa, ki ste naš letošnji koledar že kupili, pokažite ga svoj m sosedom in znancem! Obenem pa jih opozorite, da imajo letos najbrže Zadnjič priliko, da si za mal denar preskrbijo ogromno zbirko tabel in podatkov iz vseh kmetijsko-gospodarskih panog, kar jim bo lahko služilo dolgo vr9to let. Radi priročne žepne oblike in trpežne vezave nosijo kmetje ta koledar zmeraj s seboj in jim služi tudi kot notes in denarnica.
Kdor si ne more nabaviti koledarja pri domači Krajevni kmečki zvezi, kjer stane samo 10.— din, ga lahko dobi za 12.— din v vsaki knjiganr, ali pa naravnost pri Kmečki zvezi v Ljubljani, Tvrševa cesta 3a. Za naročilo za dostuje dopisnica I
--== O. F. O. =53-
KRANJ
Kranjsko Fantovsko okrožje priredj v nedeljo 24. novembra 1940 ob 9. uri dopoldne v Ljudskem domu v Kranju okrožni naraščajski svet. Sveta se morajo udeležiti vsi odsekovi vodje mladcev in naraščaja. Vabljeni tudi dru- | gi funkcionarji! — Odbor.
Narasčajska telovadba. FO in DK v Kranju sporočata, da se vrši telovadba za gojenke v Ljiudskem domu v sobotah ob 2. uri popoldne, za naraščajnike v četrtkih ob 2. uri in sobotah ob 4. uri popoldne v Ljudskem domu. Mladenke imajo telovadbo v ponedeljkih ob poli 6. v Ljudski šoli, mladci v petkih ob poli 6. v Ljudski šoli.
RAZGLAS.
Občina Kranj je oddala izmero zemljišč vasi Čirčiče, hujanskega polja in Planine. S terenskimi deli se bo pričelo takoj. Posestniki se pozivajo, da zameji-čijo vse svoje meje po določilih zakona o zemljiškem katastru na vseh prelomnih točkah in glavah parcel s trajnimi vidnimi mejniki. To delo je treba izvršiti najdalje do 5. decembra 1940. Tehničnim organom, ki bodo izvrševali predmetna merjenja, naj pozvani posestniki podajo vsa potrebna pojasnila, ki bi se od njih zahtevala. Eventuelne sporne meje morajo posestniki sami pravočasno urediti. | Občina Kranj.
I
Fotografij še nismo podražili FOTO JUG KRANJ
MALI 06LA8I I
Za vsako besedo v malih oglasih se I plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. ||
—~ »GORENJEC«
Takoj se odda soba s štedilnikom. Kranj, Coj-zova cesta 16.
Važno l Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Sipica)
Večje enodružinsko  stanovanje  se   odda v
Struževem  št.  48, pritličje.
Proda se gospodarsko poslopje v Kranju. Po-izve se pri Alojziju Zupančiču, Kopališka 4.
Ugodno prodam plašček in kapico za 2 do 5 letnega otroka ter otročji voziček-igrtčo. Poizve se v salonu „lna"; Pot na kolodvor 3.
Proda se dobro ohranjena slamoreznica na železnem stojalu. Cena po dogovoru Lovro Novak, Pivka—Naklo.
Šivalne stroje najugodneje kupite pri Zevnikn
v Stražišču.
Soliden gospod išče opremljeno sobo, eventuel-no tudi s hrano. Ponudbo upravi „Gorenjca" pod „1. januar".
Več stavbnih parcel v Kranju zelo ugodno prodam. Sušteršič, Ljubljana, Frankopanska 21.
Hiša na Klancu pri Kranju, zelo solidno zgrajena, z 900 kv. m lepega vrta — na prodaj. Naslov v upravi li.sta.
Vodovod Naklo išče paznika, ki bi bil sposoben vseh popravil pri vodovodu. Zglasiti se pri Legatu, Naklo.
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in
SOlidUG
K.TONEJC
Kranj
VINO
Za težko tlelo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11
Največja  zaloga damskih plaščev, oblek In hubertus plaščev.
Šivalne stroje
nove in rabljene kupite ali zamenjate poceni v trgovini
Omejc L, Kranj
Tavčarjeva ulica štev. f
Sprejema tudi popravila!
J88
G OSO A GOSPODIČNA. GpSPOD IN SINKO NOSIJO    KLOBUKI:   ZNAMKE   §1II PM.     C* •!
DOBIJO SE SAMO V KRANJU, POLEG FARNE CERKVE !
Za Miklavža SS;
zlatnina, nalivne peresa, kristal Itd.
B. RANGUS - KRANJ
JUVELIR IN DOBAVITELJ
POD   L   J   U   B   X   I   ft   K I
8 POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV
Ta dan se je odpravila iz Loke. kjer je bila doma, k Sv. Andreju po kak priboljšek. ljudje so jo drugače ša kar radi videli, ker je pač vedela toliko novic kot daleč naokoli nihče. Vendar pa ji nihče ni baš veliko verjel, ker je vsak poznal njen strupeni in opravljivj jezik. Večkrat so ji njene zgodbe oponašali, posebno mladi.
„Urša, to pa že nebo res! To si pa veliko pride jala I" in podobno: a ona jim ni zamerila, ker je kaj takega vsak dan neštetokrat slišala in se je vsemu privadila.
Ko je tako v soboto šla počasi in v primerni razdalji za Janezom in Ančko, se ji je zdelo boljše kakor da bi ji kdo podaril cekin.
To jo bilo nekaj zanjo! Povedala bo prav pri vsaki biši. Vsakemu, samo če jo bo hotel poslušati.. To bodo zijali in zmajevali z glavami. Saj ne bodo verjeli! Ona pa bo poklicala vse svetnike in samo Mamko božjo za pričo, da je vse res! Takole sta hodila: Pod pazduho sta se držala in za Kriščevo voljo in nazadnje sta se še kušnila! Tako bo povedala in ni zlomek, da ji ne hi verovali!
Ko sta se Janez in Ančka ločila, se je tudi Urša podvizala, in kmalu je bila pred Roparjem, pred prvo hišo pri Sv. Andreju. ..Dober dan, mamca!" je voščila Ruparioi. ko je vstopila v vežo in je bila gospodinja pred ognjiščem.
„Bog daj, Urša!" je odgovorila Ruparica.
„Za majhen dar vas bi prosila, mamca." je zamoledovala.
„Malo počakaj. Urša!" Ruparica je vsula žgance iz lonca v skledo in jih zabelila. Nato pa je odšla v klet in prinesla Urši dva jajčka.
Urša je vzela: ..Tisočkrat vam Bor plačaj mamca! Bog vam daj zdravje pri hiši. Povsod,
pri ljudeh in pri živini!" se je hitela zahvaljevati.
„Je že dobro, Urša! Pa malo moli za nas. Je kaj novega, Urša?" jo je nagajivo vprašala Ruparica, ki je dobro poznala njeno slabost.
To je bilo nekaj za Uršo: že sama je namreč mislila, kako bi pričela, pa si ni nič prav upala. Vedela je dobro, da so Ruparjevi in Grabnovi veliki prijatelji.
„0 novega pa, in še koliko!" je brž zaklepetala.
„Kaj pa je takega?" jo je že radovedna vprašala Ruparica.
„Poslušajte, mamca! Hribarjev Janez in Ga-brova Ančka sta pa tako. Videla sem ju na lastne oči. Nn lastne oči. vam pravim, mamca. No ja, saj to je bilo in tudi bo! lep par sta pa res! Kaj bo kmalu poroka? Ali kaj veste, mamca?" je vse v eni sapi zagostolela Urša.
..Tega pa ne verjamem. Urša. Tebi se sanja, ali pa spet lažeš. kakor je poč tvoja navada. Hribarjev pa Oabrova? — Ne, ne verjamem. Ti lažeš. Urša' Nikar lakih ne raznašaj. ker Bog te bo po jeziku!" Ruparica je bila skoraj besna.
„Za Kriščevo voljo, resnica je. čista resnica! Prav sedajle sem šla za njima od Bur.jovoa pa skoro do vasi. Nista me opazila, tako sta bila zaverovana drug v drugega. Tako je in nič drugače! Pa nravite. da sem se zlagala! Kar žal mi je. da sem vam povedala; zares žal mi je!" — Ruparica jo je prekinila. — ..Meni je pa žal, da sem te poslušala. Veš kaj. Urša? Kar pojdi in drugič kaj bolj resničnega povej!"
Urša je vsa užaljena odš^a. vendar se je po-jvrej še enkrat zahvalila za jajčka.
„Kaj pa, če je le res?", si je mislila Ruparica. Hribarjev Janez pa Gabrova Ančka? Ni in ni ji šlo v glavo. Prijatelji so si res oboji otroci že od mladih nog. a da sta * zaljubila: to, to! No končno tudi to ne bi bilo nič čudnega. Priložnost prinese vse. a če je res. kaj bo pa rekel Hribar, ki sovraži Gabrove. kolikor le more človek sovražiti? To bo polom! — Hribnrica je zaslutila nesrečo.
Novica je šla z Uršo od hiše do hiše in ni še
minila dobra ura, že jo je vedela vsa vas. Nekateri so verjeli, drugi pa tudi ne.
Da bi šla Urša prosit še k Hribarjevim in Gabrovim, se pa kar ni mogla odločiti. Končno pa so jo vendarle zniamili darovi, ki jih je vedno dobivala v teli dveh hišah. Odločila se je. da gre najprej h Gabrovim. Ali tukaj ni imela sreče, da bi materi ali očetu brž izklepetala novico, zakaj tudi tem ne bi prizanesla.
..Dober dan!" je voščila ko je stopila iz veže v hišo.
..Bog daj!" je začula v odgovor Ančkin ves srebrni glas iz kamre.
Ančka je hitro stopila iz kamre v hišo. da bi videla, kdo je prišel. Zagledala je Uršo. Nekam tesno ji je postalo ob jiogledu nanjo.
..Kaj bi pa radi. Urša?" je vprašala beračico.
..Za majhen božji dar bi te rada zaprosila, da boš imela večjo srečo!" Urša je že napeljevala vodo na svoj mlin.
Ančka se je obrnila in šla nazaj v kamro. Vzela je iz torbice dinar in ga dala starki.
..Stokrat ti Bog povrni in njegov žegen naj te žegna!" se je zahvaljevala in pristavila: „Pu v loki si že bila danes. Ančka: videla sem te na trgu ..." v —
..Bila sem. res: a zdajle nimam prav nič časa. Boš pa drugič kaj povedala, Urša!" jo je prekinilo Ančka in obenem stopila k vratom, da bi šla.
Zdaj jo Urša sprevidela, da tu ne bo nič in ie počasi odk rev sala. Ančka pa je odšla v hlev. Tako čudno ji je bilo pri duši; kar čutila je. da nekaj ni. kakor bi moralo biti.
Urša jo je počasi pobirala proti Hribarjevim. Micka je bila ravno v veži pri kotlu, kjer je kuhala za prašiče. Janez je bil v hlevu. France pa pod hišo na njivi, kjer je pulil repo. Stari Hribar je v hiši snažili in ogledoval svojo lovsko dvocevko, ker je mislil naslednji dan iti pogle.-dat v gmajno, če bi se dobil kak zajec ali srna. Hribar sicer ni imel dovoljenja Za lov, a bil je strasten divji lovec in ne malokrat je padla kaka divjad ped njegovimi šibrami. Nekajkrat se je že srečal z lovskim čuvajem, pa se je vselej znal izmazati.
Za urediTtl  n i dajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega drafitva v Kran