(TO. WD 99 TP APT Of OOTOlP C HIT. OB TQM AT THB FOtT OTWWM OT WWW TOU. W. Y. By Ordg of the Prcrdcnt, 4. B. Burleson, P. M. Q< ajvetji ▼ ▼. <'J. marca. — Državni department je danes objavil vsehino jugoslovanskega <*lgovora na zavezniški ultimatum kateremu »o bili poklali zavezniki dne 14. januarja jugoslovau- «• ki x ladi. J"go«lovani oi o vstrajajo pri koinpromisiU izza decembra. ki j«' bil \kl»-njen »ued Anglijo. Francijo in Združenimi država-ii!i -lede jadranskega vprašanja. Odredbo z dne *J. decembra ie l»il podpis.d v imenu Zdru/cuih držav tedanji državni podtajuik Polk. Z dotit*uo odredbo ^ Jugoslovani ediuole v tem oziru ne strinjajo. da KO proti od utopitvi otoka Visa Italiji. Sklicujejo se na či--»o jugoslo\an-ko prvluvalstvo t«ga otoka ter na gospodarske razmere. Kot znano. *ta jluglija in Francija predlagali, naj se temeljito I ifONiiuj.* Wil^onovo Tito. .Jugoslovani ^o odločno proti temu. V slučaju, da bi ta črta preoauovala — pravijo, bi fie to godilo ediuole na korist Italije. Potemtakem bi prišlo ** več Jugo-»lovauov pod tuji j art m. kar bi stvorilo novo jugoslovansko ire-dento. Ti Jugoslovani bi ravnotako hrepeneli po združitvi s svojo domovino kot mj hrepeneli pml in met! vojno avstrijski Lahi. Italjani pravijo, da bi bil Trst boljše zavarovan, če bi se poti..iknilo Wdsonovo črto pri Senožečah za šest milj proti vzhodu. To i. »< veda le italjauski izgovor, ki je brez vsake podlage. Resnica je pit ta: v slučaju, da bi t»e to zgodilo, bi segala ilaljanska meja prav • Sentpetra, v sled č< sar bi bila jako ogrožena jugoslovanska že-Uznu «, ki vodi proti Dunaju. Jugoslovani se p >]»olnoma strinjajo s predsednikom Wilsonom, Ivi pravi, da ne sme dobiti Italija koščka ozemlja med Italijo in reško železnico. Tozadevna odločitev bi naletela na velikanske težkoče. Jugoslovani so zadovoljni, da postaneta Reka in Zader neodvisni iiitsti. Na vsak način pa morata biti pod kontrolo Lige na- i iv lov Jugoslovani le lu-radi izročajo Zader. Če pa na vsak način morajo izročiti to mest'*, se mora Dalmatinska Zemeljska Banka preseliti kam drugam. f tilrde Albanije se drže .Jugoslovani statusa, ki ga je stvorila leta 1913 v Londonu poslanrika kouferenea. Tozadevni status določa lokalno samoupravo brez tujega vmešavanja. V slučaju, da pa preostaja še kaka druga rešitev, je treba na \>ak na^in revidirati severno albansko mejo, ki teče ob Jugoslaviji. .Jugoslovani vprašujejo nadalje zaveznike, kako nameravajo r.zdeliti bivšo avstrijsko vojno in trgovsko mornarico. London, Anglija. '2. marca. EBERTOV REŽIM OBJAVA JUGOSLOVANSKEGA CDGOVORA NA POSTAJA MOČNEJŠI ZAVEZNIŠKI ULTIMATUM Z DNE 14. JAN. __j __________ Konccsije zaveznikov ter gorkej- ZNAČILNA BRZOJAVKA BIVŠEGA TURŠKEGA VOJNEGA MI še vreme je navdušilo narod. — NISTRA ENVER PAŠE. — DOLGOTRAJNA VOJNA ZA SVOBO Erzberger potisnjen na stran. DODO BI BILA POSLEDICA RAZDELITVE TURČIJE. — PORO---ČILA O MASAKRIRANJU ARMENCEV SO BILA PRETIRANA. „ .. v. ... 0 POROČA. KAT . H. VON WIEGAND. Berlin, Nemčija, 2. marca. — _ Zadnjih šest tednov je proizved-' le čudovito izpreniembo v političnem ter tudi splošnem položa-. j>' v Nemčiji. Vsa znamenja kažejo. da je danes Kbertova vlada močnejša kot je bila kedaj preje. Stalno mrmranje naroda, katero je bilo paziti prjee. je skoro popolnoma izmrlo. To je treba mogoče pripisovati tako milemu; spomladanskemu vremenu kot; proklamaciji vojnega prava od strani Gustava Noskeja po tiso-dcpolnem IS. januarju ter izgredih, ki so se za vršil i tekom Jotič-nega dne. Copyright kj Under* o o d * L'ad«rw*«4. Rob. Johnson, zim. pasi. za Italijo in Avezzana, ital. posl. za Zdr. dr. NOVA FRANCOSKA MEDSOBOJNA PODPORA. VOJAŠKA POSTAVA POSPEŠITE SVOJE DELO. Nova vojaška postava, katero ie;Pertinax je pozval zaveznike, naj sprejela poslanska zbornica, Idi- pospešijo delo ter izjavil, da moče pod zastave 276,000 Francozov.1 ni en narod podpirati drugega. Pariz, Francija, J. marca. —; Pariz, Franc ja, marca. — Poslanskn zbornica je sprejela po-' Pertinax, politični urednik lista stavo s katero se kliče v obvezno, Echo de Paris, je izjavil v nekem vojaško službo 276;000 mladih manifestu, katerega je izdala vče-Francozov razreda 1920. Za re-'raj ekonomska sekcija najvišjega krute pa ni bila določena nobena; zavezniškega sveta, da bodo za-posebna službena doba. Dolgost j vozniške dežele pozvane, da razvi-službovanja bo soglasuo z vojnim j j(.j0 do skrajnosti svoje produk-ministrom odvisna od inednarod- i tivne sile ter nasvetoval, da je Dr. Ante Trumbič, jugoslovanski nih dogodkov ter praktične vred-|t,eba v ta namen postav, ki bodo nosti Lipre narodov. i/boljšale — Dne 1. januarja 1920 je iine-j lavcev. življenske pogoje de- .uuanji minister, je danes rekel nekemu časnikarskemu poročeval tu glede jadranskega: vprašanja naslednje: V kolikor pride .Jugoslavija v pošte v niso londonska pogaja-1 ,a Fruncija '"^"orožjem 974.000 j~~ — S tem ciljem v mislih, _ pi-,,ja -to nič napredovala. Mi smo ».do hvaležni predsedn.ku ^ »Is*-j raož? _ je rekeJ Jeau Fabiy poJže on, _ se bo razi^nim vladnm nu. ker tako trdno mtraja na svojem staliseu. tslanski zbornici, ko je govoril v povedalo, da morajo podpirati Berlin, Nemčija. I', marca. — Iz svojega skrivališča mi je pl>al Knver paša. bivši turšl i vojni minister ter pravi v svojem pismu, da se bo ves islamski svet spuntal, če bodo Turki izgubili Carigrad Pismo, ki je pisano v nemškem jeziku, se glasi: — Pišem vam vsl< dtega, ker so začele krožiti novice o miru. katerega nameravajo zavezniki diktirati Turčiji. Meni zaenkrat še ni znano, kakšno politiko zasledujeta Anglija in Francija in na kak način se skušata izkoristiti s sedanjim turškim položajem. — Pravijo, da nam bodo vzeli Carigrad, zlomili turški narod ter razdelili Turčijo, tla ne bo več član družine narodov. Mesto Smir- 'no, v katerem je samo turško prebivalstvo, so 2o dali Grkom. Fr;:n-leozi so zasedli Cilizijo ter prekoračili gore v smeri proti Marashu. Oborožili so Armence in zasejali povsod velik razdor. Jaz pravim, da turški narod ne bo izginil, dokler še bije kako turško srce dokler bedo verni mohamedanci od Moskve do Sambe zije, od Jave do baltiške obali sklanjali v molitvi svoje glave. Pr-Nadaljui faktorji, ki so doved-; žavniki ki hočejo zlamiti mojo deželo, pozabljajo, da je turški na-li do te izpremembe so bdi brez rQd vtelešeno narodno hrepenenje vsesa mohainedanskega sveta, dvoma popustljivost zaveznikov I Gtom4inski liarod šteje koniaj 25.000.000 ljudi, teda v Carigradu je glede izročitve vojnih kriminal-j^^ viadar vseh vernikov, katerih skupno število znaša nad 300 cev ter zavlečenje skrčenja ar-;mjijonov> made na 100.000 kot določeno v j AU sQ pozabili parjški in londouski modrijani na zgodovino? nrrovni pogodbi. Narod čuti P«>;Ali lie vedo da mohamedanci niso nikdar trpeli v okrilju svojih me-vsem tem, da bodo zavezniki volj-;^ kflko politično tuje teiGj da je turška armada pod Saladinora poni v teku časa izpremeniti doloc-|b51a križarje? In ta nagon do svobode je še vedno tako živ kot ie bil be mirovne pogodbe, ki so videeii tedaj Nemcem prav posebno trde. Celo ya$ vrliki glavar dežele, predsednik Wilson, je naznanil narodom ideal samoodločevanja. In mi Turki nočemo ničesar več. Mi se nismo vdeležili vojn-; vsled imperialističnih ciljev, mi smo se ho-proti vladi kot taki, čeprav jim;teH ,e otregti zan^evanega jarma kapitulacije Hoteli smo biti troje proees Erzberger-Heliferieli dal|spodarji v svoi0ebalni spiošne stavka rji, ki so .ledih pozivo na\luv.nc predloge> katero je vloži-stavko. ne bodo kaznovani. ; 1h v zboruiei avstrijska vlada, bo --------dobila država vsako leto Had tri Pariz, Francija, 2. marca. — tiw)C. majonov kron, dočim bo da-Stavka železničarjev po celi Fran-^ jal dobodninski davek približno eiji je bila končana včeraj zve-j 400,000,000 kron. ■er pod naslednjimi pogoji: { - — Pravica mož. da sc organizi- ffOVE VOLITVE NA JAPON-rajo, bo rešpektirana po vseh že-' SKXM bzniških sistemih Francije. Že- lezničarji sprejmejo razsojo gle- Honolulu, Havajsko otočje, 2. d- vseli točk, ki š* niso uruvnanei marc,a _ Volitev novih članov bil izgubljen tekom stavke, po- poslanske zbornice japonskega t.-r bo takoj pričelo s proučeva- parlamenta ge bodo Vršile maja ujeiu bodočih pravil, veljavnih za mebeca ^ot je bilo objavljeno da- brzojav-japonski /rlrzniee. Druibe ne bodo plačale j ncs> soglasno s posebno brzojav uslužbencem mezd za ča«, ki jeiko na jfippo Džidžu, te« ko je bila proglašena »ploi-ji^ kj izhaja tukaj, na stavka. Ravnatelji družb bodo j posebno zasedenje parlamenta revidirali druge kazni v duhu bo vrijj0 julija, meseca, da raz-pravičnosti in nepristranosti pravlja o vproaanju ženske volil-Pariz, Francija, 2. marca. ne pravice O izdatnem izboljšanju v obrat-i _ nih razmerah ne je poročalo iz u vojne. Iz tega razreda bo 170,000; — Potreba največje ekonomije rekrutov inkorporiranih tekom,v izdelovanju vojnega materijala meseca marca, — to so mladi mož- jo očividua v zvezi s čemur se bo je, ki so že prestali zdravniško j naslovilo slovesno svarilo na preiskušnjo, dočim jih pride 106; majhne centralno evropske drža-tisoč na vrsto oktobra meseca. Ti ve, ki kažejo znamenja, da hoče jc zahtevati pomoč orožja za u rtsničenje njih zahtev. Če potre-jdi iz takih, katerim se bo sedaj 1 ba, se bo storilo proti njim goto-dovolilo odlog iz tega ali onega ve razmere, je treba rekonstruira- ze, da bi Erzberger ne mogel več vzroka. To pomenja, da bosta po ti vse posamezne dele. Treba je ostati v urjidu. nadalje uveljaviti odredbe, da | Radikalni list Freiheit pravi, bosta Nemčija in Rusija prispe-'da bo prisilni resignaciji Matije bodo prihajali iz oproščenih provinc ter bodo deloma tudi obsta- revnava končana, so nekateri li sti pozdravljali ta korak kot vodeč k njegovemu stalnemu umak- kajti dokazi, katere se je spravi-|tri luiIJone madžarskih kron. Po lo na dan tekom obravnave, so j izvolitvi je poslala narodna skup-bili tako obteževalni, da je bfloi^ma deputacijo k admiralu, da omajano celo njegovo staliiče v!*» povede v zbornico, kjer je pri-centrumu, ki se je skozi vec let j«««1 ™ kier se mu ie Podložilo oziral nanj kot na svoj idol. besedilo postave, s katero se je (Nemški Šušteršič). Ko se je ob: ustvarilo njegov ravnava pričela, potem ko je Erz fcerger tožil prejšnjega podkan-celarja Helffericha radi žaljenja časti, je imel Erzberger malo pojma o obsegu in važnosti dokazov i urad. Nato so nastopili razni govorniki, ki so ga slavili kot rešitelja naroda iz pogina. Zunaj je ljudska množica seveda burno pozdravljala novega Drugi demokratični kandidati, katere se je omenjalo kot možno izbiro, so McAdoo, William Bryan, večni kandidat, governer Cox iz Ohija, James Gerard, prejšni poslanik v Nemčiji, Herbert Hoover, governer Edwards iz New Jersey, senator 0»ven iz Okle. ter Champ Clark iz Mis-souri-ja. skrbno! Matjaža. Helffericha, katere so zbrali privatni detektivi tekom j ~ — - — zadnjih treh let. Neki tednik pra-j PALMER KOT KANDIDAT , da je Erzberger sam zanikal vest, da je bil zadet od kroglje, ko je bil vprizorjen nanj atentat Washington, D. C., 2. marca.— Generalni pravdnik Palmer se je dne 25. januarja, potem ko se je Proglasil demokratičnim kandida-pričela obravnava. 'tom za Predsedniško mesto ter vo- — Ne. vem, kje so nastala po-jdi seznam demokratičnih aspiran-ročila, da sem bil resno ranjen, — za nominacijo, ker je prišel j® baje rekel Erzberger. — Na zaj sem bil na delu naslednji po- odkrito na dan s svojo izjavo. Izjava Palmer-ja bo imela naj-nedeljek.~ — Obravnava pa je bi- brž za posledico, da bodo prišli V - ISTRO, li OORIAKO VK - la preložena za dva tedna. Kmalu nato pa se je izvedelo, da je Hellfferich predložil take doka- radov različnih železniških družb, vendar pa ni pričakovati, da bi se vrnila pred popoldnevom na delo več na stavknjočih železničarjev, ki so včeraj »večer preklicali Mtavko. To je pripisovati težko-čaiu pri sporočitvi formalnih po-\ clj v mesta v provincah. Dorne-' M ZBTBZKO PORAZIL P Dm KofaM, Iowa, 2. marca. — Vladek Zbyszko, rokoborec, je porazil John Peselca iz Shelton, Nebr. Pesek je padel dvakrat izmed treh spopadov, ki so so vršili. aprilu meseeu dva razreda pod o-rožjem To je minimum, katerega smatra parlamentarna komisija potrebnim. Ko je bilo prečitano besedilo postave, se je unela živahna debata. Eden glavnih govornikov je bil general Castelnau. junaški branilec Nancy-ja leta 1914, ki je podpiral vlado. — Mi vemo, da ni Nemčija nič izgubila enojega organizacijskega instinkta, svojega oboževanja sile ter svojih upanj glede bodočnosti, — je rekel. — Če se Nemčija ne razoroži sama, je to njena stvar. Če pa ni razorožena, je pa nasa zadeva. — Potom govorov in naj bodo ie tako sjjajni, je ne moremo do- vali k ekonomskemu življenju ekonomske enotnosti. RUSKA KOŽUHOVHTA. Portland, Oregon, 2. marca. — Parnik "Waban", ki je prišel iz Vladivostoka, je privedel semkaj kožuhovino v vrednosti $750,000 ter zobe mrožov, katere se je izkopalo iz sibirskih ledenikov in o katerih se glasi, da so stari več kot sto let. vesti do tega, da bi izpolnila obveznosti pogodbe, temveč le potom aparata vojaške sile, simbola naše neizpremenljire volje. (To so preje tudi Nemci rekli). Erzbergerja sledila kabinetna kriza in to raditega, ker to Brber-gerja vse stranke smatrale te najbolj bistro glavo v celem kabinetu. — Brez Erzbergerja, — pravi ta list, — se bo to umetno poslopje sesedlo. Kljub temn pa je malo vrjetnosti, da se bo to proro-kovanje uresničilo, rarven Se bo kaka zunanja kriza poslabšala notranji položaj. AIIIKIRAL HORTHY KOT RS* tudi ostali demokratični kandida ti na dan s svojimi izjavami. Čeprav se republikanska kampanja vrši že dolgo časa, je Palmer vendar prvi kandidat, ki se je izjavil. Itnftajemo denarna Ispla&la popolnoma zanesljive In eedanjlal razmeram primerno tudi hitro pa celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po osemljn ki j* zasedeno po italjanski armadi,, Jamtimo ali garantlmamo ta vsako poftOjater, toda za kake bo. goie zamude v izplačilu ne more* me pesvseti irfkaks obveznosti« 100 lir .... $ 6.00 300 lir____$18.75 500 lir .... $30.00 1000 lir .... $60.00 iam poslati je najbolj« po PimiesHe Postal Money Orte aH pa po Www Teak Bank Draft Madžarske, S. marca. — Plača edmirsla Hbrthj-ja kot regente je bili dotota* m NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA i i Naše denarne pošiljatve razpofilja in izplačuje sedaj po ceD Jugoslaviji "Kraljevi poštni Čekovni urad" v Ljubljani; to je tak državni aavod, kakor je bila O. k. poštna hranilnica ne Dunaju, k* tera je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala naše denarne pošiljatve širom avstro-ogrske monarhije. Jamčimo za vsako denarno pošiljatev, toda sa kake mogoče zamude t izplačila, ki bi se povzročile po drugih, bres naše krivde, pa ne moremo prevzeti nikake obveznosti 100 kron .... $120 500 kron $ 5.00 900 kron .... $2^5 1,000 kron .... $ 9.50 800 kron .... $3.00 5,000 kron $47.50 400 kras .... $4.00 10,000 kron ----$85.00 eo veljavne do dne, ko ee nadomestijo s drugimi poslati Je najbolje po mmiBAiiM) i •'' ~ T ■ s? "" •; ~ • "z ,J* "V"*?' mm GLAS NAHODA, 3. MARCA 1920 "GLAS NAHODA ^ ---- ss^-s___-«r goslovani pravico izgnati hudodelca s silo in upravičeni bodo pozvati zedinjene države Amerike in alliirance na pomoč, ker so le ti zastavili svojo čast. da se ne dogaja tak napad na njih lastnino in j pravico. j Ako bi bili Jugo.-lovaui pri moreni živeti pod drugo vlado ka-; ;kor ono, ki so si jo sami izbrali, potem ni več časti med državami t Peter Zgaga Neka sotruuuiea Ave Marije » Amerikanski jurist o jadranskem vprašanju •kakor med posamezniki in internae-jolnalno pravo postane le krm-|mi J* P1«*1« dolS° Pls™<>, v kate-: i [ka, ki skriva grimase dvornega norca na dvorih velesil, kadar igra *em me umerja, zakaj ne pustiiu, j joaeauljen s kapo in z >vončki vlogo norca, v trojno sramoto svojegainjeu^ posvetnega patrona pri r ! kralja ali mojstra. > jmiru' Zcnšče * ^^ klepetavo f Barlett k (Biča *vojo razpravo s pripombo, da gre v tem slučaju jm Pove vsako stvar desetkrat me- j 1 za veliko več kakor kaka rahla čustva, gre za funtamentalne! *to enkrat. Pa naj me še tako dre-j j principe prava pred civiliziranimi narodi; kliče v spomin krasnein zbaJa> na hsit besede velikega Amerikanca Lincoln*: "Ni moja dolžnost, da zma-!bom **mo sem i gam. toda moja dolžnost je, da sem pravičen. Ni moja dolžnost, d« j Pi-eeital njeuo pesuuco, pa mi je, i uspevam, dolžnost mi je, da živini po svojem spoznanju. Stati mo-;bt' setlaj hudo v želodcu, rit m na strani onega, ki ima prav. lako dolgo, dokler je pravica na; * njegovi strani, in zapustiti ga. ako bi kreuil na krivično pot*\ Na-j Neki dragi rojak se je ženil in i iposled eitira besede augleškega ministrskega predsednika Uvoda | ženil. Toda ratati mu ni hotelo. Georga. ki jih je leta spregovoril 14. dec. 1917, ker bi te besede.u-jKe in ne. Zadnjič ran je pa vseeno' teguile veljati tudi za naše vprašanje: "Ceatokrat so se pojavile v i pri pjfci hfalilo. Pri piki pravim, svetovni zgodovini zločinske države Sedaj imamo opraviti z eno S prj piki, seveda, kako da ne. tako. In vedno bodo hudodelske države, dokler ne postane plačilo j _No, kako je? — sem ga vpraza mednarodne zločinec preveč nesigurno. da bi se zločin obnesel, j šal. in dokler ni kazen z« tak zločin pregotova da bi bil. isti še privla-j — Kako če biti, vraga? i — Kdaj bo poroka i Ve«, stvar je jako kočljiva: Jugoslovanska lg) —T m teto!« iledRoia rfrii Teta 1896 - tukorpannaa ki; isot« Oiavni urad v SLY, MINN 4 >vm iMMim c« n WtHIAtD Wf.ABOPWnt. rcodv »upnik. s. ni ml mmmt, vv. _ __PRAVNI WMRI WrAOWL Mr. Ml-Ttt M. Call IPS. "JOVKRN. ««-111« AT*. Datatk. «»t lOOOBUC. t SC. A- r - 'x —TT» f * Umed mnogoštevilnih publikacij, ki so glede našega spora z Italijo irile ali od nau ali oil itnljanUt« ali od druge strani, je gotovo i>npi>. ne ic ker ,e k.ze pisatelj dobro inlor- ^ ^ ^ ^ aJueriiki dr_ i, ,ranim o zgodovinskih, ekonomskih m narodnostnih razmerah, liavyau Unirl je za pljučnico. . i eni več ker pn motriva odlični amerikanski pravnik celo vprašanje! A ^^^ EvelcUiaj i/ fitro-zo mednarodno-justisti«*-nega stališča. Xajprvo ugotavlja P™-. toži Barbara Matekovič Dopisi __združevalni odbori Njen oče mi je dal besedo, d. je j KSgfiSE&J?- SZ&SSSn vse olrajt, mati mi je dala žegen.j vaoom ■naUf fci. wr-ia aw» Johutowa, Fa. nevesta pa korbico.... V O&Afl N Chisholm, BKmn. [priredi na belo nedeljo po Veliki j * * * uhjo** ,tTmr1 tikllJO* »• aradnih uder kakor tudi denarn® vonjata* mi m Tc dni so pokopali tukaj rojaka noči zabavo z zelo zanimivim vspo-j Med nami je precej ljudi, ki lOm^m*^ ISifeSSSl S?^ok^^Sp^J^SnSf^S^aST^S Mat. Trojeta. Doma je bil iz Boi- redom Vprizorila se bo tudi igra imajo tako mai0 zmisla za poezi, ^^^T^o^l^u. ~ pMpor^ j.^o^o« « oW1.B i- hnsiljen stan je zaničevan . Na-j j0 ,ia eei0 .sa,n; skladajo nemi. ^ Jaouot* pciuj« po "National Fraternal o t a učni program bo pozneje objavljen. . ---- ------- -- -----—------Congrtw" laatrld. "V blacalnl uatf ^ ! f*®-}*®*- (trlatotlaoC dolarjev). BolniSkih podpor, odlkodnln 1e poamrtnln M * ! 'Plavala nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota ateje okros t tlao« rednlk Clanč* S* - , » • • „ , c) okrc« • tiao« otrok v Mladinskem oddelku. , Le lina človek, smolo, JO »na tU- CroSn« Jednote nahajajo po icsnlk alevenakUk naaalblnak Via kjer fit Ker se je klub vdeleževal vseli i di v sreči. ▼»t*p<»yltev novih. Kdor ell poatatl Član. naj m t«Ual pri tai* , , .., I »*J>«n««a društva J 8. K_ J. t Ca vatanovlte-r novih Jxu*tev ae pa obrnlta M i za dvajset! JUg Van^ prireditev m za-j * * ■ Havn^r« tainlka Kovu druitvo aa lahko vatanovl a t Hani »a *jan;eam» /tsano mednarodno pmv.io pravilo, da mora vsaka država, ki si 1 tLsoč dolarjev odškodnine, Č€«, da baV !fr pr\utC? 0111080 f1^?1! Najlažje stališče ima oni, ki ho-!c v_ 7 . če osvojiti nov teritenj, opravičiti svojo zahtevo z enim sledečih ,ji je ^ljubil zttkoil? ,pa je ^aj|v naa naselbini se u«pa, da bodo;^ OSme«ti človeka. Ničesar dru-jOVeZI Zfak je potreben Za dobro ZCiraVje J * i----------------» ji ji uuijuuu ^ai\uii« pik jc svuaj i « ». • . • pravnih naUovov: a^ z efektivno poltjo, ako bi že kdo trdil, dajno<;.e vzetj y čeirav prid bo iz-'Vsa f, ,3 a , / "afI?a2,eijKe8» »» treb^ povedati -' » i i ter delovala na to, da bo vdelezba posest zadovoljiv pravni naslov; b) z nasledstvom v kak pravni padla obravnava, se zaenkrat še naslov; c s eesijo u't prenosom ; d) samoodločbo ali s pravico ljud-jne more reči. ,sijajna. * resnico o njem. * Dosi so zdravniki že zdavnaj s. vdržuje tako razmerje je du- stva, izvoliti si «nvrr»riteto. ptnl katero hoče živeti. \a l ? dokaže, du. a) Italija ni in ni bila v efektivni posesti 5 spornih ozemelj. Italija je prišla v posest te«ra teritorija le v svoji histnotoi ena izm«*«! mnogih ni' d vojsko aliiranih držav, nikakor j»a n«- kot poseben belligerent. K.ir |ui to«-»» oicupaeije Reke, ki je Lila zasedena po srbskih čela prrtlen je priplnlo italjansko brodov-je, "si je težko zamisliti bolj predrznega, neopravičljivcjra i^osto panja > kršenju slcheriiej?a principa internaeinalnejra prava '. b Indija ne mor«' tirjati >.pom«*jra ozemlja na ]tof\a \ kak pravni lia^tov; v t.-ni oziru ni ne »li-sli«"'. n-* naslednik ka-ke drajre države. c Jt.ilija ne mor« zahtevati spornega ozemlja vsU-d kako ne priznane «-e>,ijc ali ppphftii. Iialija m Pozdrav! Poročevalec. New York, K. Y. Taniburaški klub "Slovenka") Z bratskim pozdravom za tam-1 buraški klub "Slovenka" Elizabeth Cagran. tajnica. Vzgled varčevanja — Številne stvari, katerih ljudje vir; ) narost pri uporabi stvari, ki pr. 1M >. \ i oda ta poorodba m . , ,. ' , ' I so videii malenkostne vrednosti. kl« nj» na / zuarn m m> s privolitvijo ljudstva v opornem terito- . . . . . .. . . ... razvfcmo i/ delovanja onih. ki " konspiraci ia. po kateri -o Hotele evrop- \ . . ......... pobirajo rim cestah peske breskev. brutalno -ilo •• p^^esti m Ihmi«k-i politični i ' .. . . . . ... . . Na trdili je videti otroke m žen- lula je "akt. > katerim m* je zatrl clas i/ londonsk jrn pakta Ta p am if ej uUtva nlba je azpolaui a na rla i z VOJ*' bila Ker (etra terit e, jMitreb« rite kombinacij ■/mi skrita pr«*tl poj^bMlom (L bi bila spregovorjena ena bes«*da o pre-vzameš silouia «xl drutrejya, -ke. ki pobirajo ter spravljajo te tkejra materijala ' Zakaj si tako vesel, prijatelj ga ,21,aka- Jako iedko — I, no, pri zoboadravniku I f1 v Plsarna^ delavnicah ta-'sem bil '' sveze&a kakor bi moral biti. ' Ali je bilo tako prijetno prilTo ve,ja cel° v onih lučajih, ko , niso prostori prenapolneni • Ujtm t * I normalno število ljudi. najti Najbolj enostaven in zanesljiv način za to je, da se spustijo ok-na delavnice stalno odprta, tako da more prihajati noter sveži zrak od zunaj. Morda v bodočnosti bomo zares imeli delavnice ob eez pomešali s cementom. Številne! _ tiou,cl jra uj bilo. krasne hiše v številnih obmorskih j * . -s- Najbolj očividcu dokaz 5ko«llji-hirr>stem zra^u nekako po načinu krajih kot Sangliai, Kanton, Fn-j jzgovor je vrvica, s katero da- vosti nezadostno svežega zraka' Paviljonov za tuberknozne v sa- čov imajo zidovje, ki so naprav-! vest, da no more kričati. imamo, kadar se velike skupine I ''atorijili. < 'uloviti uspehi, ki smo ljeni iz razbite posode, pomešane • m • ljudi zberejo v slabo prezračeni! ^11 i,neli v milo^il1 krajih v Ame- s cementom. V velikih mestih jej Kazum spada že od nekdaj t j dvorani. Vsakdor je že to nosku- jriki s žolarai ob prosieni zraku. na stotine in stotine takih nabi-j prvi razred. sil in ni treba treba da dalje spre-f raleev, ki preživljajo sebe in svo-; Škoda, da so po republikah vsi; govorimo e tem. Slabe posledice I j.- družine izključno z nabiranjem razredi odpravljeni. 1 nesvežega zraka so manj očividnel RAZMERE V ITALIJI SO BOLJŠE rija t»*r so se zadušile njegove re-. , , peske na kupo. V mesecih mai. m- i.Ai;i.ni tu a spira ci je. 1 debzniki pakta so ... . . . v * *' j N ivolikoi Jamacije, e Mamo v h tiči iijk-vm, fi 4 leta % •rešeni tajni kraji, .ak^j ni tt» kraja, ».ar m tvoje m daš to naprej V Srbija ni stopili \ \«ijno v »»led kake pogodbe, ni stavila |kj^o-!• v /a svoj bodo« i ldai*obit .ili za svoje teritorijalno. politično ali konotnuno razmrjen.;« r ni zahtevala nič d mig*, ura, kakor svobodo. je frugahiost ali .pri ljudeh, ki delajo dan na dan Ko se glede jadranskega vpra-jv slabo ventiliranem prostoru, ali- bi mogla prenašati uijJn ^ vitle,i. ™'n*ke Jski-omnost Kitajcev prizadeta se|««nia niso mogli veliki zedinitiJte zle posledice se pojavljajo rav-jFim Washington, 1>. -J. man • nejših slojev v skupinah, ko 110-:n sodbo javnosti ,.J „ K ' s'jo »lomov cele košare tsikih pesk. Te p«-ške breskev s«, uporabi na ra zlične načine. Razbite na kosee ter posušene na sol n en predstavljajo izvrstno kurivo. Zrno. ki ima dobro tržno vrednost, pa prodajo domačim lekarnarjem, ki delajo iz njih različna zdravila. I;: cele košar" peška je mogoče izbrati jietnajst" ali šestnajst, ki so primerne /a graverje in take peške prodajo ženske po cent komad. vsi »»ti česar izpremene proč vržen materijal v dober dobiček. Tekom sezije lahko vidi človek v notranjosti južne Kitajske cele kupe takih pešk pri kočah domačinov, kjer se suše v solncu. Po- 1 atero i» branila in /e katero je itorila ; ni s«- «iala voditi po ka-ktu ntnazan« ta »'Miti^ii Sv*»hado. r»H*dvisno in nevezano po kaki IM^triMll»«-tii ohvesnosti <»• .i« I^orila / jnnaštvri*i. «»»» ni primere, ^ktip-i:o h t»vojin?i zavezniki. Italija ni bila v početkti voine ne prijatelj ?ic sovražnik entente. tudi nav*.tralna ni l ila vftl«*d svoje nmlločnoMi. tnia ni bila navdahnjena n<\ nobeni trn plenienitetra načela pravičnosti. Hladno je preračunavala. I'vide'a j<-. m« kateri >»rani bo zniaga. postavila stt je na to Kttan, zahtevrla pa za to plačilo. Kupčija se je sklenila pi-i»meno To je bmjjk> j. ^topilte ii;< dan i dr.::iva Srbov, Hrvatov m Slovepn-ev. ki ni Kila i/ilan^ n.i Kaki prikriti, ampak na opetova- •i«, javnn pro^lai^ui podlagi. Srbi. Hrvati in Slovenci niso /ahte- '1«'111 in pOSUŽi, izbe- v j j 11 /a won* navo državo ničesar, kar je pripadalo kakemu drtt- lvJ° niladi deCki največje. Manj-l •■mil 11.11 .^lu m ki T lišalo njim; zahtevali so >amo ta teritorij, ki j** Pe5ke w-bije ter porabi kot . v kompaktnih masah obljuden po Srbih, Hrvatih in Slovencih: kurivu potem ko se odstrani jeza! t vali m. da b«Hli Jadransko morje svobodno in obljubili so. da ,Jro- Poa*vadi prodajo peske le-l»o ravno toliko praviee na podarjenega, kakor jo je l^o povpraševanje po' celem Ki-etitenta prenesla s i cm. da je terotorij drugega naroda milostno po-j tajskem, kajti iz njih izdelujejo darila Italiji Tako oi,Hlneira prava in provičnosti. London- ido 80 centov. V številnih mestih, ^ki'fiakt je bil zu*no*;lj siepi » ->«*h >Jepe»-%' varati z vero. tla se da ta pogod-' pobira jo te iuačnie. Na glavnih in še iz* r»*iti v sedanjih mznierah. vogalih vsake kitajske ulice je vi- d) Italija pa tin! po priucipu saniooilločbe narodov nima no-'deti vedno košare, katere posta-l*«ne pravice do spor.'e«« teritorija. Jugoslavija je z nevrjetno po-jvijo oni, ki hočejo dobiti odpad rpežljivofttjo in doliroduimteljo čakala na kako akcijo najvišjega kc. — »veta miro>nie konference, p svoj poslovilni govor. na Kitajskem ne izgublja ničesar, j prepustUi rešitev malim, kajti eelo cestno blato je vredno denarja, če se ga odnese na polje, kjer ga farmerji kupujejo ter izpremene v gnojilo. Cene za take odpadke so različne in najdražji je pepel iz lesa. Nabiranje pepela preskrbija povprečno kitajsko družino vsaj r, čajem, kajti deček, |:neprijetne resnice. ki nabira pepel, dobi od vrtnar-'resmce" ja kateremu dobavlja pepel, go- fuo tako gotovo j Ne dihajte slabega zraka: imel J slednje preskušujc s., dokazali ! da so posledice, pripisane ";s!abe- * ~ mu zraku**, v veliki meri spojene — Možko in odkritosrčno govori pri slovesn. In govoril je resnice. Grenke in 7. napačno temparaturo in vlažnostjo. kakor tudi z pomanjkljivim gibanjem zraka. Strokovnja-toda bile soi« - t . - • - . , i K: se^strmjajo v tem. je register jtrehov onih mož. j opaziti v kitajskih mestih veliko ki so v Parizu diktirali mir. povpraeeranje po inozemskih li- * • • stih, magaeinih ter raznih publi-. Neki profesor je izračunal, da, kacijah. kater-i je bilo mogoče'je Rusija izgubila izza leta 1914j dobiti za tretino prvotne cene. Ta I nad petintrideset miljonov prebi-j papir so Kitajci brez dvoma upo-jvaleev. rabili za izdelovanje podplatov za; Ko bodo zavezniki to slišali, nej sandale bornejših razredov kita-j bodo sklepali z Rusijo nobenega : skega naroda, ki nosi take sanda-jmirn. Še nekoliko let bodo poča-| le v dobrem vremenu. kali, da bo ruski narod užival; Ce pa vsebujejo taki magaeinijvcihli mir in Pokoi-dobrg vojue slike, se jih boljše u-| * porabi kot pa za izdelovanje san-' na ne ne in ekonomske razmere v jlialiji s.- hitro izboljšujejo. — so-l*o- glasno s poročili, ki sf» prišla na tukajšnje italjansko poslaništvo. Najnovejše posojilo se j«» obneslo preko vsakega pričakovanja glede števila subskripeij in razmerje n ed uvozom ter izvozom je padlo na približno enako število. Opazili je tudi veliko pospešen je in-dustrljalne delavnosti. Depoziti v hanilnicah kažejo povečanje od t>00,000 lir leta 191s i?a preko tisoč miljonov in pol lir t trkom preteklega leta. .LI STE BOLNI? Jaz vam bom ozdravil. Že vet Kot trideset let sem zdravil vse bolezni. Kožne, krvne, živčne, ieledCne In revmatlzem ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokažem vet dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne čakajte. Prldtte k meni prr-dno je prepozno. Cene so take. da Jih lahko vsakdo znv>re. Prfi^kova brezplačna. Prof. Dr. H. ii. B A C K ŠPECIJALIST 311 SMITH FIELD STREET PITTSBURGH, PA. N sap roti poitnega urada. Listnica. dal. Ljudje so preveč revni, da bi se mogli sami izobraziti in vsled tega je najboljša izobrazba, katere morejo biti deležni ona, katero dobijo potom preučevanja slik v tujezemakih iluatriranili listih. UDU JK fBllM OULO "IK! COD WX TEUST ' HJL AMEBI-1 A. r., Glaveland, O. — Ne, Pre-! šeren ni bil general in ni imel ni-j kakih divizij. Tisto, kar vi inisli-j tt. so "Poezije*'. ]>a„ razen zračnih ladij, imamo; tudi take. ki vozijo po vodi. Uga-[ (nili ste. Te zadnje imenovane soj i starejše kot pa zračne. _ - : tii. niklju po pet centov mesto Geslo: — "In God we Ti^t"|dol«° obstaiai°^ra -esla ar je prvič rabilo na bakrenem i . , novcu po dva centa, ki je bil iz-1 J ^ et? I*™* dan leta 18(56. Ta novec je uvedel *?10 » M We James Pnlloek, ravnatelj novčar-! ^ se je prikazal na na^rot- ne z odobren jem Salmon P. Cha-if1 ™ tajniku Te pol-daterji, ki so «edaj^ v pro- se-at zakladniške^a besede so pt pokazale tudi ca iz-daii ia lete liis6 in sicer na dolarjih in poldolarskih srebrnikih - in metu. nosijo obe gesli. S rj i cvt v* viy«vf 1 fa» ; v«; vfyi:« J Dragocena Tonika. Dolžnosti, ki jih ima opravljati želodec in ves prebavni sistem, so večkrat težke ter puščajo telesne dele v oslabelem položaju. Trpeči hrepeni po toni ki, po zdravilu, ki bi ga ne le oživelo, pač pa tudi ohranilo njegove prebavne organe, delujoče soglasno z naravnimi postavami. C'c sc ga je uporabljalo dovolj zgodaj, jc bil v takih slučajih jako pripraven (prej znan pod imenom fcoverov Želodčni Greneče) ki je izboren želodčni mirilec dobra odvajalna tonika. katere pri. - poročajo za oslabele, stare in okrevajoče ljudi. Njegove zdravilne sestavine ga napravljajo kot zaupno zdravilo Kri zdravljenju zaprtja, neprebave. dispepsije. izgube teka ter splošno oslabelega stanja prebavnega sistema. Poskušajte steklenico tega zdravila dane«. Cena 75 iu $1.50, davek 3 ali 6 eeutov. Prodajajo ua vsi lekarnarji. W. F. Severa Co., cedar Rapid*, iow& GLAS NARODA, 3. MABCA 183» K petdesetletnici otvorjenja In Extremis M ' ( Med vterni kultui ionu deli človeštva ni izvajalo v celi ztrodo \tni človeškega roda nobeno tako temeljitih in trajnih posledic na skupni svetovni pron t kot otvorjenje Sueškega prekopa. Otvor-j ~ Gospod župnik, poinila sem jenje prve ameriške pacifičuc z-lezniee, ki sc je završilo pol leta|l,osodo iu va«a & P"- pred otvorjenjem Sueškega prekopa, pričele k obratovanju St. Gott-1 l,ravJjtiUa- Jaz grem. hard železnice, Silbirskc železnice in pred nedavnim časom otvorje- Dobro, Suzana, lahko noč. iije Panamskega prekopa, — vse to no bili dogodki naravnost epo-j " La,lko gospod župnik, halnega pomena. Vse te dogodke pa nadkriljnje otvorjenje Sueške- Sedeč poleg svojega okna je ga prekopa ter njega upliv na svetovni promet. Dan, ko je bil pred jvk,eI abbo Billionx kako je šla > c* kot petdesetimi leti posvečen Sueški prekop, naiuree 17. noveiu- ni<*ova stara služabnica preko bra leta 1869 je v resnici pomenjal najbolj znameniti dogodek v; ^rta- Xato 1'" 11-tPolnil Pi_ celi prometni zgodovini. Prerezanje ali pr ečkanje Istiua pri Su^zu.. ki je bilo prestavljeno takrat v dejstvo v a led navdušenja ter železne cneežije Lesscp-••a, pa ne predstavlja pri vsem tem nikake nove misli. Že neštetokrat preje sc je razpravljalo o misli,- d« se z veže Sredozemsko morji- z Kdečim morjem >1 že večkrat prej .se je pričelo z uspehom z uresničenjem načrtu, čeprav v drugačni, potrebam dotičnega ^asa j v,.>lgi primerni obliki, še dimes iu to celo v izobraženih krogih, je Liidno mulo znano, da je imel Levepsov kanal v teku tisočletij nič manj l ot tri ali celo štiri prednike, ki >o pripadali staremu veku ali 1100 l»t xsaka direktna zveza med Sredozemskim in iidečim morjem one-j mogočem*. i „ , • • „„. l olagonia so njegove misli zav- Da ve/.<* v sedanjem času kanal oba morja na mestu, kjer je most kopne zemlje najožji, ne more hiti presenetljivo vspričo današnjih potreb svetoviega premi ta. Predhodniki Lessepsovega kanala so sc nahajali na drugih iueat»li ter vezali oba svetovna morja preko Nila ha ta način, da se je izkopalo od najdalj proti iztoku segajočega rokava Nila kanal ali .irekop z ttdčega morja, na kateri način ji bila ustanovljena zveza s Sredozemskim morjem. Njastarejši teh starodavnih sueških kanalov je bil zgrajen pred več kot 3000 leti pred modernim kanalom. Prilagoden je bil prav posebnim potrebam Kvriptu ter ga je dal zgraditi najslavnejši vseh egiptovskih faraonov. Ramses 1!.. katerega so imenovali Grki Seso-stri>. Marsikaterega ho presenetilo, da se jc v tako davnem času pričelo s tako pomembnim tehničnim delom ter ga tudi uspešno završilo. Bolj razumljivo pa bo veliko podjetje, če izvemo, da so Ugip-čaui že v zelo zgodnjih časih, nekako 3000 let pred Kristom, redno vozili z ladjami po Kdečem morju. Prinašali so namreč s pomočjo ladij svoje visoko čislano kadilo ter druge trgovske predmete iz de-|beuo brenčanje žuželk. Nikakega žele Punt. ki je najbrž ležala ob obali Somali dežele ali pa, kar je! odmeva. Nič. še bolj vrjetno. v južni Arabiji. Da dospejo tjakaj, so morale egip-! Nekdo je trikrat nalahno potr-eanske ladje odjadrati iz dauastijega Koseirja ali kakega še bolj I kal na vrata. jr/no ležečega pristanišča v Rdečem morju, kar je bila zelo zamud- Abe je položil pipico na mizo na ter sitnu stvar vspri«'o dejstva, da se je celo politično in gospo- j ter vstal neslišno. Opazoval je oarsko življenje dežele osredotočevalo krog Nila. Iz dežele Punt vrt. še vedno viden v nedoločni privedeno blago j«* bilo i.eba spraviti po kopnem k bregovom Nila i luči. Zakaj ni "videl obiskovalca, 14 potovanju, ki je trajalo celih dvanajbt dni. l:i se je ravnokar približal ? l>a se odpomore temu nedostatke, se je pričelo že krog leta 1400! Odnesel je svetilko v ozek liod-pred Kristom, za časa vlade faraona Anienhotepa 111. graditi vod-i^k ter postavil na hodnik. Na-i.o eesto za ladje, pri l ater! dn« e.*st« naj bi vodil« od dolenjega Nila pa do Snezač Setlios I. J1' vzdilinil. kot da mu je od- 10 1324 pred Kr. Iti ]»'<:>.« I!. 0324—135^ sta na najbolj u-j sptsen na«'in pospeše*.al« grajenje tega prekopa. Pod zadnje imenovanim vladarjem je bila vodna cesta tudi dovršena in i:neno-^;; I i s<» jo *'ia ttiiat"' prer»/ . Porabna je bila celo za bojne ladje merjenja do napačnega sklepa, da t«*di« njega « asjt. Tekla j« ««1 Pibast-Bidmstis (Sagazig) skozi d a naš-1 leži vodna površin:* Sredozemske-eji Vadi Tuuiilat, d«-/. la m«*tu. a j«* po*i;:l p«»/u« j.- najl»rž iiep<e je ozrl nekoliko i"tzmišIjeno na gredice cvetk in na grmičevje, ki jo"že pričenjalo 110- zele določno obliko. Zdelo se mu je, da je neka čudna in vznemirjajoča misel stopila v njegovo dušo. Neka čiulna slutnja se ga je polastila iu stre*cl sc je. Kaj pa jc bilo to.' Zakaj je občutil tak nemir? Zakaj je prisluškoval tako pozorno ter sc sem-patam ozrl nazaj preko ramen f Zdelo sc mn je. da svetlika le slabo gori da pojenja. Privil jo je. V« ta čas pa je pozorno prisluškoval. Nobena stvar m motila tišine. Niti najmanjši glas ni prišel od kake «amotne nočne ptice in no- vpoštev pri grajenju kanala. Le-jn-re pa je prišel tekom svojega pa čilega izvida je opustil Napoleon misel na ; grajenje takega ka- skoro modrikast. Njene oči so bi- • le nepremične brez življenj«, kotj one slepega človeka. — Takoj pojdem. M. Grrselser .le pomočnik župana, kaj ne - —j Boiu tam v četrt ure. Zaprl je vrata ualiitro. Nato pa, je vzel svoj klobuk iu ključe, i vpihuil svetilko ter odliitel. Ko je; hodil, je mislil na življenje l*oja,' ki si ga je bil izbral. Tudi v tem j slučaju je pričakoval odi>ora, j mogoče celo žaljivk. Vedel je, k.do je Griselier, — da ni v mestu bolj agresivnega brezverca. Zh pot je vprašal neko staro gospo, ki je bila videti škandali- Trakulja Veliko molkih, žensk In otrok zdravijo broc uspoha za druge bol. vzRi, v resnici p« trpe bodisi vslsd trakulje, iker ali giiat. Gotova znamenja so: oddajenje malih delov teaa zajedale«. Pribitim znamenja so: Izguba teka v večji ali manjii meri. pokrit jezik zgaga, bolečine v želodcu, težke bolečine v notranjosti, izpehavanje neprestano nluvanje. neprebava, bolečine v hrbtu In bo-' ki h. omotica. H i izdelanost. potr- \ tost vsled iz- praznjenega te-lodca. črni kolobarji krog oči. Velo splošno zna men je pri otro-jf i h je neprestano trebi jen je nosa, nespečnost, pomanjkanje počitka, ter nobene votje do igranja. t_axatodes je namenjen v to. da prežene črve iz telesa in kot tak je slavno semensko zdravilo zoper črve, ki je v splošni rabi v Evropi in o u»t>rt ga vrednosti ni ie nihče dvomil. To je pravi zdravnik v obliki slad-korčka, katerega ljubijo otroci. Če slutite, da imate trakuljo ali kake druge črve, ne pozabite v svoj dobrobit poskušati naž Laxatodea. Prodaja ga samo Laxal Medicine Co. 666 Laxal Bldg., Pittsburgh, P«. Polno zdravi jen }e. 6 škatelj $10., polovično zdravljenje. 3 ihstetjo. SC. Ta vsako bakso Sc. davka. Dokazi. Nefeaj o rižu Za nas ni i iž tako važen eini-|ji. v zunanjem robu zrna. odgo-telj v vsakdanjem življenju kot'vorna za Beriberi bolezen, a i:aj-je za prebivalce Kitajske. 4apon- J novejša preiskavanja so poka/a-ske «ili Indije, kjer se gsi zavži- jva tako poeosto iu redno kot zav-• - živamo mi kruli. Oprav pa zav-Jžijemo le malo riža, . ri/ 'mi vi*stie*» v«-lik» pre-|lik<» boljši • »ki»- >•••' (»;t brli i<-r j«- nioirov** r ilt"; pr? vsi, i.i l.n :i. ntc naslednj« Jsenečenje. f Rjavi riž .j" /. ozliom na to kar je celožitna Graham moka za pšenico. uczmleti in naravni (produkt, ki prihaja naravnost iz roke narav«-, ilrli riž, kot «»?• jio-/iiaiuo mi ter zavživamo. je izgubil skorjo zrna s pomoi'jo polira-uja. Nekako osminko teže zrna se otlvzanie na-ta način, a več kot polovica preostalega predstavlja * ! pepel. Vsled t»'«r« zavživamo mi Dobro ititro. gospod župnik.: • , . „ ,- • - , , ' ° 1 1 i \ si demiiu'raliziratii produkt < pro- 3Iishla seiu, da boste se v poste-f i,,i., j i ♦ i ^ i «roizvotl. kateremu se je jlji ter vas najdem ze tukaj, v u- , i,.., i. ■ , - , J : j oridakal potnike cb prihodu naših par nlkov v Havrn ter jih točno odpremil. kamor so namenieni. — Ni nobena velika nesreča. — jc* od\Tuila služabnica. — Oni ne-vernik, Griselier. županov tajnik, je nenadno končal svoje grešno življenje, natančno ob polnoči. Duhovnik je vstal. Služabnica je pripisovati pomanjkljivi hrani. Parniki Francoske črte sn transpcrtir.it tekom vojne na tisoče cehoslovašKth vo Ker pa je bil riž glavni predmet, jakov brez vse neprmke. dijete obolelih na tej bolezni, je bilo povsem lahko zasledili vzrok te bolezni, namreč pomanjkanje snovi, ki so no naravi navzoče v žitu. Na mest j poliranega riža ^e je dalo naravni ri;r. in vse žrtve -o ozdravele ne da bi se pojavUi kaki novi slučaji. Ze dolgo časa Zi šifkarte n cene vprašajte v DRU2BINI PISARNI. 13 State St.. N. Y. C. ali pa pri lokalnih agsntifi. tia je je nato sklenil obnovi-j lom in Sueškim zalivom iu sicer t nbastis pri Nilu i. ob -kozi 126 let. Ko je namreč leta Kljub temu pa je imela spome- (Meeem morju. V elikansko «lelo(7t»7 po Kr. pretil vpad ukUm Mo-:iiiea l^ej»ere-ja za j»osledieo. da je .ie bilo izvrŠ.-no bi t z ozira na elo- l-. meda Ibn Abu Talibn iz Medi-; ostala misel na zgrajenje kanala »ka življenja ter je zahtevalo,1 m v Egipt, je dal kalif Abu Džafr živa in da jo kouečno prestavil - glasno s poioč loiu Henxlota.'al Mansur kanal zasuti ter imme-Jv dejstvo l.esseps. Ta spomenica ii- mati j koi rjO.UKl elovršk h nočna razde jati. | i«* bila. katero je leta 1Š32 sre- i i /it» v. Kuuivi-u pa je bilo delo, še Slavni kalit llarun al Kašid sejčen slučaj prinesel v roke ravno- pi-i dno j- bil kanal dovršen, u- je sie»>-r pe< al z mislijo, da bi na- kar v Aleksjmdrijo došlega ter ,\i |. .o. ki orakel proroko- novo zgradil ta kanal, vendar pa vsled karantene, ki je bila .pro-. a al, ti. i iu» bo kanal koristil I-^ip Jn: prišlo do uresničenj« tega na-'gl«šcna vsled kolere, zapuščenega • atiopi, l»mv"; Imirbarom. to je črta. Pozneje, v petnajstem sto- mladega francoskega podkonzla I ene anoin. Skoro sto lel je ostala letju. prav po^-buo kron leta Aleksandra de Lessepsa. Misel ga pričela zgradba taka kot so jo pu-[l480, so se Benečani resno pečali j je zanimala do skrajnosti ter ga stili gradil ki perzijski ptnirla*iil vladarjem Kgipta, do-'tii započftlu ni prišlo la dva desetletja, predno so zn- govoriti so se vrata odprla. Po- je preseneeeua ozrla vanj. kazal se je mož velike in močne — Ali je mrtev? — je vprašal postave ter strogega obraza. 'župnik po trenutnem pomisleku. Za njim. v sosedni sobi. je videl — Da. gospod župnik. župnik tri goste, ki ho sedeli krog _ Hvala vam. mize, pokrit« s steklenicami ter Xe da bi rekla kako nadaljno bili le anpol vidne vsled dima to- besedo je odšla služabnica v ku-baka. 1 hinjo Kmalu nato pa je slišala, — Kaj je? Ali me hoče kdo vi-;kako so se vrata zaprla in videla deti.' j jo svojega gospodarja, kako je hi- — Gotovo sem napravil napa-1 tel po cesti navzgor, ko, — je rekel župnik. — Šel sem, j Bilious je spoznal od daleč dč vidim Mr. Griselier-ja. Iliišo, proti kateri je korakal. Ne- — Griselier-ja ? — No, to nem j kako ducat oseb je bilo zbranih vendar jaz. Kaj? Kdo ste vi T —j pred vratini, v resnem pogovoru., Prosim vas oproščenja, — j*1 "a-!Kr0fr se odprl, ko sc j.' župnik j P®*1*« mOŽkc In Ženske, dalje val bolj nežno. — Nisem va- j približal. Brez dvoma so bili ti jen videti duhovnike v svoji hiši. j ljudje prijatelji zamrlega moža Nasmehnil se je. Nato pa je «laljjn tot on nevemiki. Nikdo pa ni služabniku znamenje z roko, na- !napravil nobene pripombe. Obraz kar je slednji izginil. duhovnika j*> nosil izraz globoke — Kaj morem storiti za vas.' j resnosti. — GoKpod. — je odvrnil nb*f Predsoba hiše je bila prazna. Bilious. — Moram se oprostiti pri j Župnik je stopil v sobo. v kateri vas. Le par minut preje mi je iie-^, je vršila prejšni večer slav-kdo rekel, da ste nevarno bolni. jl0*t. Tam je sedel si ari služab- — Brez dvoma dovtip. na nio-j,,]}- lia nekem stolu, opiral glavo je stroke ali pa na vaše. llB roki ter jokal. — Le težko si mislim, da bi bi-; _ gospod župnik! — je la beseda dovtip na mestu v tem i vzkliknit — Kaka nesreča! ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI je 11 onuievalo. SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. izguba forforja. ki s.- naha 'DRŽAVAH. + + + + + Nusa-Tone Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja ce ste slabega zdravja in pri slain moči, eo se vamV. J-pomin mraei in vaše telo m raci, če :-te se že nave-hf4»li jemati pomirljiva in narkotična sr«».litva. ix.tem |m» ku sajte NuKii-Tonc. in izj.r<»vid?!i bo-tc. kak« hitr..... I... t cutili dniKa«Mxii človeku! Oi-v-H .ie-ttin človečkih tx.lrzni. V.-t il|»«*havanje, anamija. rrvmatične htileT.tii. vlavi>l«o|. ttrv n! ,-ija. na rime slal>i tek, ntT»re«-vva. vetrovi in koleanj.-, ai.rJj.. iHtmanjkanje energije, pur .njkanje živahnosti. ni-rv»/.n<«- ■. i..--^peCnost. izhaja \7- pomanjkanja živčn« moči. redke zv(Micnei«- ki-w hi slah« krvne cirkulacije. Vsak ud, vsako delovanje tele>a ie oelier. Nastal jc molk. |ei. Nato (ni je dal vrli- j r: nii>lijo. da bi prerezalo Sue-! ni več zapiLsti! skozi celo življe ki kralj Darij, ki »e jc »ko ožino, a do kakega dejauske-! nje. čeprav je trajalo vee kot ce vriiti prekop. Leta 517 pred Kristom je bila ladijska zveza med To nič ne stori. — jc rekcx,strani Z >ke\ — Ali ga lahko vidim ter izmo-lim zadnje molitve ob ni ego vi * nanje okoliščine leta 1S54 Les V polnejšem ča>u ^ jc vec kot sepsu dovolile, da se je posvetil ,'iloin in Kdeciai morjem zopet (enkrat pojavil projekt, da se I praktičnemuuresničenju misli, ki ustanovljena ter služila od tedaj zgradi tak kanal. Spomin na ne- se je nato. hvala bodi njegovi ne-i»aprej nekako pol tiso«%letja tr- koi"' ob>iajajočo \odno eesto nijumorni eneržiji, dne 17. novem- bra leta 1809 tako resno uresničila. Kaj je postal Sueški kanal od onega časa naprej za človeštvo in go^sgeiuu živ l jen ti Egipta ter G r- namreč nikdar popolnoma zamrl, kov. ki so se nastanili v Aleksan»jSultan Solejmau Kra-ni (li!20— tliiji. Kun^i-no pa je tudi la drn-|l566' jc hotel leta l."»29 zgraditi Ki Sueški kanal zajadel usodi, ki tak kanal, a njegovi tehnični in je zadela prvi kanal, kajti vetrovi finaneijelni piipomočki niso bili,za njegovo svetovno zgodovino, je v puščave -*o neprt»«t«iio prinašali kos velikanski nalogi. Pozneje ni predobro znane, da bi nam bilo pes« k it puščave ter napolnili k«- bil nihče drugi kot veliki Leib- tieba razlagati na tem mestu. Kako velikanskega pomena je bil Sueški prekop, je razvidno že iz -Mioktii ladij, obloženih z zlatom ku XIV. zsrraditev Sueškega pre- dej^va, da ladjam^ki so vozile v Kleopatre s pomočjo teya kanala kopa. a zaman. Tudi slavni min i-i Indijo iu daljni Orijcnt. ni bilo pobegnilo pred aasledujočimi Him ster Colbert se j« takrat sinipa- več treba vprizarjati dolgotrajnih ljuni v Rdei"«e morje, a večina teh tično oziral »m ta načrt. Pozneje (vozen j. krog Rta Dobre nade v h dij ni mogla več skozi kanal, ki sta se tndi sultan Mustafa Tll. Jnžni Afriki, s čemur je bila skr-j iml Po bitki pri Akcija, leta 31 nit/, ki jc leta 1G71 nujno pripo-pn*d Kristom je baje par egip- ročil francoskemu kralju Ludovi- lastnik hiše. -- Prišli ste takoj in i y tem trenutkxi pa jc zapazil t«> je bilo zelo lepo od vas. — Ali jx. Billioux na naj»proti stoječem vum smem ponuditi čašico liker- ^^ jjifeo v ovalnem okvirju. Bil ja 1 — je to portret ženske izvanredno Abe je odklonil >» kretnjo. Gri-, ^j^ega liea ter žalostnih potez selier. ki je povesil oči. jc pričel J^-og lepih ustnic, nervozno puliti svoje brke. Župnik je stopil, ves presene- — In če. — jc rekel nato po-1korak nazaj. Spoznal je svo-east. — bi bil v resnici na koncu, j,- obiskovalko iz prejšnega v£-bi mi seveda napravili pridigo. kaj ne? Obrnil se je proti služabniku, — Absolutno ne. Sklonil bi se vpraša za pojasnila, a ta je preko vas in moje edine besede že USrttnil njegove misli ter rekel: bi bile: — Vi ste na pragu smrti. _ Ogledujete si portret tam. Ne morem vam govoriti o Bogu. ne gospod župnik? To je ma-Vedite pa, da je Bog vsepovsod. (]ama> žena mojega pokojnega go-On je tam, nad vami, — z odpr- j s,,odarja. Umrla je pred dvanaj-timi rokami. Pojdite naravnost k stim; leti____ ujemu! —-——-- Župniku je se je sdelo. da je postal njegov gostitelj nekoliko, ANGLIJA 81 J* PEIVOWlLA bled. Za kaši j-jI jc. stresel glavo | 8T4HDAU) OIL- kot človek, ki je v zadregi ter na- -- tc nenadno rekel : London, Anglija, 2. marca. — redno s ta vine. jezika. Nič več l>olečin in l«»lezni! Nrt'ii-Tonr .laje rudo. iti t-k dobro prebavo, stanovitne živce ter z.lravo «>kre;.čujoč< e. Nuira-fone obogati kri. uredi krvno cirkulacijo n-r prižene iarenje zdravja na lice in jasnost \ oči. Cradi močne in |»wt»Mi- rimrc. ln krasnej^e ženska'. Nava-Tone ne omamljivih r-.l l ne zdravil, katerih se človek navadi. Za\ it je \ prip-aven .avojč Pokrit je * sladkorjem. lurodnl«lil>»ii n Vnli« »teklenka 'jebajc d-vcldeetl <90 • ta Wet. polno mesečno zdravljenje Vi]«' int ilmdj. MdmMcno zdravljenj« u 4e«» ' »6.00' dolar)«*. Nw^Tm- d,«,. M( (20) dal nute x a de v i je ni z lupehom. vrnite preoatanck zaena • škatlo m im vam bomo ta kaj naiK denar. Vidite, d« ne mofete ufubiti mri »enija. - Mi prevzamemo riciko. --X0 NAROČATE, SE.POSLUŽITE TEGA KUPONA-- National I^.borator>-, S. - 0S7 South Dearborn St.. rhiut s peskom. K mahi nato je postal kanal popolnoma neporabljiv. % Vw kaže, da je rimski ce»ar I rojaii. vprizoril poskus, da pf»-pomor« kanala k novemu življenju. Ti pu jamo. kak etifte ima to prizadevanja a "arnnis Trajann' , o katerem poročajo kroničarji. Kljub tema pa je it tretjič ob« nl«jal predhotlnik Liom p WWW. vojskovodja (1757—1774) m Ali bej. zloglasni pfcša u Janije. ki je umrl leta 1S22 pedala s takim načrtom, ne da bi priiio do kakega dejanskega koraka. Konečno je bil nato Napoleon Beeapar+e. ki je dal ob priliki /e dal Ift® eesto med Ni- poboda v E^ipt v letih preje, ko je bilo treba poalnžUi 1798 in 17&9 prvi povod za zo-oiivijenje velikega načrta, Vndi primeren kanal. —« Svojamu inžinirjn Leper e je naro- p^ ^fl, naj motri vse m pre-oaemlje, ki bo priilo čena i>ot v Orijcnt za številne dni. Otvorjenje Sueškega prekopa p;- je imelo tudi u posledico, da ji blago iz jn t rovih dežel neizmerno hitrejše prihajalo v zapadae dežele kot je bilo mogoče kedaj sc dolgotrajne poti krog Južne Afrike, ali pa na. ifrti način dolge poti po kopnem, s pomočjo karavan, ki so predstavljale edino voz mad Onjantnm in aapndom stana i dolga stedetja. Pojdite tjakaj, — v moj u-!Obstoječe eene gazoliua se obso-rad. — gospod župnik. Moji pri-}jj, kot skrajno pretirane v poro-jatelji me bodo skoro zapustili ! katero je predložil neki ko-Vrail se bom in govorila bova. — iruitej, ki je bil imenovan soglas-Da, ne vem sicer natančno. — a no s postavo profitirjem. da pre-izmonjavala bova nazore. Prosim j iskujc eene potrebščin. Poročilo vaa» čakajte name na vsak način, pravi, da predstavlja končentra-Poredel je duhovnika v majhno;cjja kontrole vseh dobav v rokah •obe, v kateri jo gorela le majhna: mogočnih kombinacij tako mogoč-aveiilka. no silo, da ji mora vlada posve- Abe BUlionn j« pokleknil ter molil. Sm nro kasneje je zapuatil hi-io OrMier-ja ter se vrni! domov. titi svojo pozornost, če se to silo neprimerno rabi. Stavi se pred* log, n aj eene petroleja določi Liga narodov na podlagi mednarodnega dogovora. x, J I\VUidl\ -liho rnnalmili Tll«tln» PCNNA J Zdravim samo moške. Dr. Ketar JO aaJetereJM ikrvaakl ad ravnik. IpecJilSa ▼ Pltta- ije v adravljenjn mošklb bol eni. Zastrupljen Je krvi sdrarl f •tovitim 006, ki ca J« tanalil profeaor dr. Ehrlleh. Ako imata ▼ Zrlo. aka vam Upadaj« ImK vm Mi w kaateh, prldlta la MMO vm tan kri Nikakor a« tokajte, kajti ta bolaaaa m pvf Tao Uofcraajt la faaala m Upr^CznJe vode adrarlm po aaj-noTeJSt metodi m v kolikor me» »oce kratkem €aao. f»dir spe-■nate, da nimate več moSkm aol. ne Čakajte, tem ve« pridite la ▼mil vam bom mofto moi Kilo oadrarhn f BO nrafe Mi operacije. Bolečine ▼ mabarja, en W> aar pribajajo boieOae » ta krito, paleaja mi In oetale boleCtne te vrata adravlm a največjo gotovoetjo. g" 11 ■■Hu m. tomJc. I lir Ha i ateklkM, IttaJ. ikreOJe la Mta» Mani ki aaataaeje vatad aeBato krvi, eadmvim v Raaa. da al treba letati. Pnfcf we: T ponedeljek, sredo ln petek od Cl afatraj floln-poldne. V torek, eatrta* la »obete od «. ajatxaj de A —fcr. ▼ aede-l|e <*o 2 popoldne. Blovenald zdravnik. GLAS NAHODA. 3. MARCA 1920 GOZDNI ROMAR r t t • 169 I (Nadaljevanje.) Pepe se je posluid drugačne politike. Postil je, da se je Mestizo prvi dvignil in komaj je slednji dvignil čel onad d&blo, mu je vrgel \ glavo z vso silo svojo bojno sekiro. Pepe mu ni piustil fesa, da bi se prebudil iz omotice, v katero padel. Mestizo se ni v*č pre-naknil. Oče m sin sta lerala mrtva drug poleg drugega. Svojo obljubo mora človek držati, — je rekel Pepe ber pokazal Kunad«>u svoj«- bodalce, kojega ročaj j** tičak v prfcih Mestiza. Potegnil pa je v« n * precejšnim naporom, odprl s klimi tesno ».Lis njene zob«* pirata ter napravil s prsti neko nrpopi?«io kretnjo, na kar je vrgel krvavo iztrgano cunjo daleč od stibe. Kuj, ali bodo Loteli gavraui ta prokleti jfezik? — je dostavil fanatični in ne^pravljivi španski lovec Oslabelost rgW pretežkega dela, izdelanost. okoreli sklepi in miiiee. slaboten hrbet, pretegnjenje is izpahnenje, temu ja lehko hitroodpomoei e takojšnjo uporabo . "Prijatelja t po t reki" Družine, ki »o enkrat spoznale njepovo zdravilno mo bile i;gul>e velik**. Polovica vakeijev Don Avguština • obb/.ala na l»ojii":ii polju. kj»-r j.- padb> n"k:iko itiridesei izmed ■osemdesetih vojuikov, ki m> se znidli tukaj. Med mrtvima sta bila t.idi dva lovca na bivole, š.-t KoniamVv in Ka\on 15rulant sam j« bil t^žk" ranjen. Bo:* R«>•»♦• in Pepe. ki sta vedela, kako ravnati > ranami, sta se prva h-lila ndadega glavarja. Mrtve m> pokopali v precej plitvo, s sekiro izsekano jamo ir. ' eč nr poteklo p-< !nu *«o spravili na varno v s«* ranjeno. Solne« e že prehodilo dve t: "lini svoje poti. k«* je sledil Rad bi izvedel za mojega prijatelja JOŽEFA PLEŠIVEC. Že 4 le važnem vprašanju, ki sedaj v j Bilo je okrog 9. ure dne 23. fe- taru Cnec pri Rakeku na Notranj- leta- odkar sem bil pri njem na boardu na Homer City, Luzerne. Pa., potem sva bila skupaj na Main Re ni vršil r.obcu uamre^ o šolskem vprašanju. | njenem času se je vtrgala plast rane smrti je bil zastrupljenje kr- Thomasu, \V. Va. Od tistega ča-j , . . kamna in ga na mestu ubila. vi. Uuirla je 23. februarja zjutraj K* nisem več videi. Prosim Občni zbor je soglasno sprejeli f . . , .. . „ , - ....... ,, , " i i ... .. I lilagopokojm je b:l rojen due ob «. uri v bolnišnici v rrostbur- cenjene rojake, ce kdo ve /a naslednje resolucije: 1. Prosvjedujemo lilagopokojni 24. februarja 2875 v rojen va-ii Grenc Iščem prijatelja JOHNA TOMŠIČ. Doma je iz Koritnie pri Št Petru na Notranjskem, podomače Poljanov. Pred par leti se je nahajal nekje v Fayette Co , Pa. **rosim cenjene rojake. akt> kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se sam .avi. k»r mu imam nekaj \nžni ga sporočiti iz starega kraja. --loseph Delost. Box Canons burg, Pa. {2-3-^3 Md. Pokopali smo jo 25. febr. njegov naslov, naj mi ga blag« » ogorčeno|pri Sv. Duhu, p. bkofja Loka na zjutraj ob 9. uri na pokopališču sv.' vop naziianiti- sam čita ta Želim izvedeti za IGNACIJA Ml-odločnostjo proti postopanju za-'Gorenjskem. Doma zapušča ženo- M haela v Frostburgu s cerkve-; sedbeuih oblastev v stvari jugo ! vdovo Marijo in menda 4 nedo^ uill> obredom. zlasti proti'rastle otToke, a tu v Ameriki pa Ilaujka zapušča tukaj mene ža- siovanskega ši^lstva. :emu. da so v mnogih krajih slo-j^aka Florijan Debelaka, katere- lujočega soproga iu 2 uedorastla venske iu hrvatske šole zaprte, v mu na tem mestu izraža luuše dru-J otroka, starejši G let star. mlajši; nnogih tudi naravnost samovolj-,^*0 globoko sožalje oglas, naj se pa sam javi. Moji naslov je: Joseph Savli. Box 510. Morgautown. W. Va. (2-3—3) pa 4 leta: nadalje 3 sestre: Aiioi^m mojega striea ANDREJA t emu hrupu. To so bili dogodki dneva, katerim sc mora dolina Rdečih vilic zahvaliti za svttj žalostni sloves. Nemogoče je posU.i^iii, da bi opisali srečo Kaiuidisi, ker nam jt j »»mogoče orisati na primeren način srečo, katero je občutil Kana dce, ko je Fabijan zopet varno sedel polelg njega in v sled tega pre puščamo čitateljem, da si sami izslikajo to srečo. Mladi Komanč j*' počival uu mehkem ležišču ob Bobrovem jeze io i a protizakonito premen jene v lobok molk boj I taljanske; da se še vzdržuje ne ipravičena, nasilna prepoved zo letne otvoritve zasebnih šol in j ;elo zabranjuje zasebni pouk in 1 la se brez ozira na elementarne vulturue potrebe zavlačuje reši- Stev tudi najnujnejših šolskili zadev. Pogreb pokojnega sobrata se je Klemen v Lorainu. Ohio. Marijo . [vršil dne 25. februarja iz sloveti- Klemenelč v Coloradi, tukaj pa iske dvorane na katoliško pokopa- Terezijo Hribar. \ lišče Castle Shouon ob 1». uri zju- Tem potom se najiskreneje zn-traj ou veliki vdeležbi zgoraj ome- h val ju jem vsem rojakom in roja-njeuega društva, kakor tudi čla- kinjani, ki so mi bili v pomoč iu nov društva "Zvezda*' štev. 52 tolažbo v mojih žalostnih urah.j iiNPJ., katerega član je bil tudi kakor tudi onim. ki so ranjko ob-i 2. Zahtevamo v polni zavesti ni m krog njega so stali molčeči in nemirni, Uois Rose, Pepe, Fabi! ;v°Jih nezastarfjivih pravic m v jan, Gayferos, Wilson, Sir Frederick in trije Indijanci, ki so edini f .Mali od desetih vojuikov, katere je mladi glavar pripeljal s seboj Njegovemu pogumu in prisotnosti duha se je imel gozdni romar de Ionia zahvaliti za oproščenje Fabijana. On sam je s ceno svoje krvi oprostil hčerko Don Avguština in on sam je bil vzrok smrti obeh piratov step, ker jima je preprečil beg. Ravou Hrulunt je ležal na svojem ležišču in lice ter telo mu je umil Kanadee. ki je zbrisal pri tem tudi kričeče barve, s katerimi >e y niali vojnik pokril. Ilil je sedaj tak kot ga je napravila narava, krepak in lep kol indijski Bakhus. Žalostno sliko je nudil težko ranjeni mladi mož, obdan od ljudi, ki so bili v boju tako odločni, a sedaj tako potrti. Kanadee »e je obračal z očmi od Fabijana na Komanca ter pri I ovedoval svojemu sinu vse, kar je storil ta mladi vojnik, ki je sko-io umiral pred njih očmi. Fabijanu ni bilo treba izvedeti za vse posameznosti, da se čuti n* izmerno obvezanim proti Ravou Brulantu. Videl je, kako je Ind janec vrnil nezavestne Rosarito njenemu očetu in to je zadostovalo, da je čutil najbolj globoko nagnenje do mladega Komanča. več let. Prerano umrli sobrat. iskali na mrtvaškem odru ter jo, društvo spremili k večnemu počitku naj "Za združenje*' št. 117 SDPZ. Ti pokopališče. Prav lepo se zahva-kliče: Počivaj mirno v ameriški'ljujem družinam Bečaj, Požene!. leupogljivem odporu proti krivici. ki se nam godi. da se neznos-icmu, proti kulturnemu stanju dori konec in da se nam povrne-o naše šole vsaj v oni meri, v ka-eri smo jih imeli pred zasedbo, n to v svrho, zahtevamo, posebno, da se vzpostavi zakonita šolska uprava, da se spet skliče jo in >o potrebi dopolnejo šolski sveti ti da se ukrene potrebno, da se jugoslovanski učitelji lahko povr-•ejo na svoja mesta iz internaci-e ali z ubežništva, s primernimi iam&tvi za svojo svobodo in te-esno varnost, brez prikrajšave .vojih pravie; za Goriško pose->ej, da se kolikor prej popravijo, »ziroma vzpostavijo poškodovana Njegovo stanj»- se ni poslabšalo in to je dobro znamenje, — >olska poslopja. 3. Naročamo odboru Politične-ra društva "Edinosti", da naj z so vnemo in odločnostjo zasto-ia te pritožbe in zahteve ter po- j'„ rekel Pepe proti K:>nadcu. — Ce ni poškodovan kak plemenitejš: organ in če bo mog^l Gayferos najti nekaj indijanskega zelišča, ki ga je tako hitro ozdravilo, ga bomo lahko v treh dneh spravili v njegovo vas. — Takoj pojdcin iskat, — je odvrnil akalpiram gambusino, ki' »oskrbi, da izve za nje civilizirani v je takoj dvignil, da izpolni svojo obljubo. — Imamo še dve uri i *vet ter časa. Medtem pa se je lotilo Fabijana neko skrivnostno čustvo neza dovoljstva. K a nadeu. ki je sledil vsem njegovim kretnjam, ni mo gel uiti vzrok tega slabega razpoloženja. pozivamo jugoslovansko prebivalstvo, naj ne klone duhom, tem-*eč pogumno vztraja v bojn za •cše pravice do zmage, ki je pra- Kanadee in Pepe sta bila zaposlena s tem. da sta vzela puški I ,-ičiii stvari prej ali slej gotova. Mam Rougea in Mestiza narazen ter osnažila vse posamezne dele, a pri tem ni izgubil Kanadtn* Fabijana z oči. Fabijan se je dvignil s' svojega mesta, kot cla hoče iztegniti svoje otrple ude, nakar se je' II koncu je predsednik pozival se udeležnike, da naj vsepovsod iridobivajo nove člane in tako neopazen odstranil iz kroea svojih prijateljev ter se podal proti bo: azširjajo organizacijo. Naše poli- brovim kočam. Fabijan je skušal m:jti sl»*dove one, s katero je nekaj časa deli! ično društvo je ustanovljeno za se dežele, za katere se nahajajo zemlji! Michael Krdi, predsednik. Joim DoLnar, tajnik. John Žitnik, blagajnik. B rough ton. Pa., 25. feb. 1920. Y28-2—2-3) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan-• cem žalostno vest, da mi je nemila smrt vzela s tega sveta mojo preljubljeno soprogo KATARINO FRONETIČ, roj. Furlan. Bolehala je samo 9 dni za influ-j enco, kateri se je pridružila še j pljučnica. Umrla je 17. februarja ob eni uri popoldne v Memorial! bolnišnici v Johnstownu, Pa., pre-J videna a svetimi zakramenti za: umirajoče. Pogreb se je vršil 20. j februarja popoldne po cerkvenem j obredu na katoliško pokopališče; v Morrellville. Ranjka je bila rojena leta 1887; na Črnem vrhu pri Idriji. Tukaj! zapušča mene žalujočega soproga' in 4 nedorasle otroke, najstarejši je star 8 let. najmlajši pa 2 leti, ter enega bratranca. Tem potom se najlepše zahvaljujem družim Sopeič ter njenemu Stocin in Hribar za krasne vence, ravno tako društvu Slovenec štev. S9 SDPZ., ki je tudi darovalo pokojni krasen venec. Torej še enkrat prisrčna hvala vsem! Tebi. preljuba in nepozabljena žena in mati, naj bo lahka ameri-jška zemlja, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti! Žalujoči ostali: Frank Debelak, soprog. Mary in Frank, otroka. Annie, Mary in Theresa, sestre. Eckhart Mine, Md. (2-3—3) MULC ter moja dva bratranca FRANKA iu JAKOBA Ml'LC.I Pred nedavnim časom se je. Frank Mule nahajal v Rieh-{ woodu. AV. Va.. Jakob Mule pa( v Cl-'velandu, Ohio. Prosim, akoj kateri izmed rojakov ve za njih' bivališče, da mi naznani; ako i pa sami berejo te vrstice, prosim. da se mi oglasijo, ker jim imam nekaj važnega sporočiti. -John Mule, 1126 Maple Way, Braddock, Pa. (2-3—3) Rad bi izvedel, kje se nahaja moja sestra FRANČIŠKA KERNC omožena LAVRIČ. Doma je izj vasi Mali log pri Loškem poto-J llEVC, podomače ^tetieov i/ spodnjega Logatca na Notranj skem. Pred petimi 1^-ti je dela! v gozdu pri l amp 11, Slaty Fork. W. Va. Kakor sem izvedel. je bil močno boialri ter da so ga od tam poslali v neko b<>lnLš lih-o. Jaz imam zanj zelo važno novico iz starega kraja. Torej prosim cenjene rojake, ako kateremu kaj znano o njein. naj mi blagovoli .sporočili, za kar bom zelo hvaležen. — Andy Zla-toper. Box 22, Maynard. Ohio. (2-4—3^ Iščem svojega brata FRANKA ČEČELIČ, doma iz Regeroevasi št. 21 na Dolenjskem. Bival je pred časom v East Heleni. 3Iont., Box 15G, a sedaj ne vem zanj. Cenjene rojake po širni Ameriki prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga sporoči' ku. Pred 6. leti se je nahajala' za kar bom vsakemu zelo hva-v Forest City, Pa., od tistega; ležen, ker mu imam sporočiti več važnih novic iz starega kraja; ako pa sam čita te vrstice, časa pa nisem več slišal od nje. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njen naslov, da mi na-1 znani, ali pa če sama čita, naj, se mi oglasi. — Math. Kemc.1 Box 235, Newberrv, Mich. ' •' i (2-5—3) Rad bi izvedel, kje se nahaja JOHN MATIČIČ, doma iz Mar-tinjaka na Notranjskem. Pred 4. leti je bil v državi Colorado. Rojake prosim, ako kateri ve za njega, da mi naznani njegov na- j slov, ali pa ee sam čita ta oglas, j naj se mi sam javi, ker mu j imam nekaj važnega poročati iz; stare domovine. — John Turk.j Camp 54, Bos 3. Cheat Bridge.! W. Va. Rad bi izvedel za JOHNA STARE iz Spodnjega Bernika, fara •Cerklje, Gorenjsko. Če kdo ve za njegov naslov, prosim, uaj ga; mi naznani, ali pa naj se sam oglasi na naslov: J. A Galiot. Thompson, Ne v. ((2-3—3) KRETANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YO&KA P O Z O E La Touraine (2-3—3> I Noordam _ I Philadelphia --I President Wll»r| I Rochambeau STAVCI! France Rotterdam New york Tiskarna -'Glas Naroda" potre-!fjr,atic huje linijskega stavca. Savofe Unijska!st- Argentina bratrancu, kateri so ji bili v tolaž- del°' Prednost ^/ ^and bo in pomoč v času njene l>olezni. -Jl* ouL ki znai° staviti na str°j-Zahvaljujem se tudi vsem onim, v P°»"dbl & treba navesti svojo .v tništvo. Mogoče je ial najti sredi okrvavljene trave utise noge -srednje oblasti v Trstu, prej to-i kateri so še vdeležili njenega po lickliee, katero je ljubil bolj kot vse drugo na svetu. Ob vhodu v kočo. v kateri se je nahajala Ropomniti nečesa, a bi Moril mogoče boljše, če bi pozabil. — To sem si tudi rekel, Fabijan. ko sera se na morju in v gozdu j \edno opomnil majhn* dečka, katerega sem izgubil. Vedno zopet I eralnega civilnega komisarijata. p Tebi, preljuba nepozabljena že- ^ CorUandt 8t N york City «tn nTml^wlniV n^.i.nn nrivr^nn m m mati. naj bo lalika ameriška' J Cherbourg Cherbourg I Havre Cherbourg Trst Cherbourg Rotterdam Cherbourg' ____________Havre Glede cen za vozne listke in vsa druga pojasnila, obrnite se na tvrdko FRANKSAKSER u Cortland St- New York marca! marcat marcal marcal mareai marca! marca' marcat marca' marcat marcs' rurra' ap-ilal aprila! aprila! aprila' Havre Rotterdam Cherbourg Trst Havre .naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Anthony Čečelič, 3127 West 105. St., Cleveland, Ohio. (28-3—5-3) Kje je moj brat KAROL SE LAN ? Doma je iz Brda žt 34, p. Vič pri Ljubljani. Pred dvema letoma se je nahajal v ruskem ujetništvu v Barnoulu, Altajska gu-bemija, Sibirija, lager vojenn'i-pl jenny h Baroh No. 1. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi naznani njegov naslov, za kar bom zelo hvaležna ; ako pa sam čita te vrstice, naj se javi svoji sestri: ilrs Pauline Tilutrl Kanadee resnico te rs^e zadovoljil s tem, da prevzame dmpn mesto v njegovem srcu? Fabijan si tega ni mogel pojasniti. Fabijan »i v»cga tega ni mogel pojasniti. — Se je dan, — j" konečno rekel Kanadee, — ali hočea, da gre •a skupaj k Bivolovemu jezeru? Mogoče bova našla tam____ Gozdni romar ni končal svojega govora ^ v tem slučaju ga je Fabijan razumel in n * da bi /»pazil bolestno senco, ki je legla preko oči starega lovca, je vzkliknil: — Naprej! Nestrpni mladi mož in starec, ki je zatrl v aebi vzdih, sta se podala na pot. iN* jmtri) \otranske Kakršna naj že bo od-: očitev glede teh naših zemlja, tndar ne moremo čakati in odla-i rti. Tisti, ki smo pod eno pezo,' •noramo v skupni organizaciji ^kati pomočka. Ko pride ločitev.-ta j lc gredo tisti, ki bodo takoj rečni, v svobodo. Zato tndi odtod ; »oz i vam o brate iz Notranjske, da j nam pridružijo. Sedanja naša organizacija je le začasna, tudi društveni odbor jej •• začasen, kajti šele potem, ko ')o naša organizacija izvedena vse-j >ovsod, od Triglava do Kvarne-ra, tedaj se izvoli novi definitivni j • na: Ivan Ulj an, R- Box 66. Ridgwav, Pa. (3-4—3) Sever*'« Refolatar ( Sever« »v Ite^olator) je izt>orno »Iravilo za trpeče žeiuike. ki išče jo pomoči v srojih številnih neprilikah in nerednostih. Veli-ko jih je že pisalo za hvaina pisma, r katerih elave zdravilne kakovosti t epa zdra vila. Posktišajte ga. Gena $1.25 in 5 cen tov takse. Severa*« Batw mt Life. (Severoro ŽlvlJemU Balnann > Je izborim tonika in zdravilo, katerem naj bi bilo treba vaeti v pomlr-jenje pri zdravljenju takih bolezni kot bo zaprtje, neprebava. dispepatja. ter pri drugih jetrnih boleznih. Cena 8Sc. In 4c. takse. Ali kašljate? \'e dopustite, da l»i *o kaSelj razvil. Zavstavit« pa prej. predno s-c more razviti v kaj l>n!j ne\-arnepa. V! potrebujete dol>ro zdravilo, nekaj, kar Je kos tej na htjri in od katerejra »te lahko vedno odvisni. Vt^leil t epa poslušajte nas nasvet m vzemite S ever a s Balsam for Lungs Severov Balzam za Pljuča). To je ugodno zdravilo zoper kašelj za otroke kakor tudi za odrasle. Njegovi uspehi so hitri in zadovoljiv L Odstrani Iritacijo. po uitri uapore ter odstran uapade. Poskušajte ga. Pri snaii boste, da je bil naš nasvet pravilen. f®-enti hi ae ta zdravljenje kailja, prehlada, zga-UaJofegn se kailja ter kailjn prt tarfln- Cena 25 in 50 centov ter 1 ali 'i centa davka. Severn's Kidney and Liver Remedy i Severovo zdravilo za oisti in jetra) sc toplo priporo.a kot poram': zoper vse bolezni ki imajo svoj iz- vor v obistlli in mehurju. To zdravilu vanj bo iH»raapalo P repna t i glavobol, o-niotico in moCenje postelje . pri otrokih. Cena je 73e. in fL21 ter gc. ali 5c. takse. Severa'« Blood Purifier (Severov Krlčlstilecl vam čudovito poni a pn pri odpravijenju Izpahkov, lifiajev. turov in drugih bolezni, ki Imajo svoj izvor v krvi- Jafia ves sistem ter deluje jako ngodno kot pomladna tonika, osvež-a in ativlja. Cena $L21 in Oc. takse. Severova Drulinskka adrarila prodajajo ▼ vseh lekarnah. Vpraajte za Severov a in ne vzemitft mesto njih uičesa- drngegn. Če Jih ne morete dobiti, pofitjite pripravni znesek naravnost nam. ' W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, I A.