Poštnina plačana t gotovini LETO XVII DECEMBER 19 3 9 Dora Vodnik: NaSim izseljencem / Milena. Mohorii: Vojna / Vida, Täufer.■ Slepa, deklica joče / Minka Govekar: Slovenskim ienam / Preko vseh ovir — Misli ob razstavi bolgarske knjige / Ženska diplomacija v sedanjih težkih časih 1 Javni dogodki ,ki morajo zanimati tudi iene / Umetnost — K. V: Uprizoritve v ljubljanskem dramskem gledalüiii / K. V.: Baletni veter Maksa Kürbosa in Irene Litvinove / NaSe žene pri delu / Po ženskem, svetu / Nove knjige--r-; PesniSki svet Vide Tauferjeve / Koledar Družbe Cirila in Metoda (A. V.) / Gospodarska struktura Slovenije v luSi poklicne statistike in delavskega zavarovanja (A. V.) / H.A. — M. M. Obleka dela človeka (v modni prilogi) / Priloge: Nai dom, Modna priloga in krojna pola Vatečaj Razpisujemo tri nagrade za najboljša leposlovna dela in sicer: I. din 500'— za najboljšo novelo v obsegu 1 tiskane pole; n. dve nagradi po din 2S0*— za dve črtici v obsegu po okrog pol tiskane pole. Za nagrajena dela se izplača tudi običajni honorar. Rokopisi se sprejemajo do 31. dec. 1.1. Označeni naj bodo s psevdonimom, avtorjevo ime pa priloženo v zaprti kuverti. UREDNIŠTVO W. čč, naročnicam na znanje! Javljamo cenj. gg. naročnicam, da smo preselili našo pisarno iz Tavčarjeve ulice na Aleksandrovo cesto 16 I. nads^opje llh£jdnLŠČUj!> m. UpKOJ/jO. Zcndu Svet izhaja Tsak mesec y Ljubljani. Letna naročnina la list z gospodinjsko prilogo «Nal dom», modno prilogo in irojno polo i ročnimi deli inaäa din polletna din JJ—, četrt- letaa din 17 —. Posamezna ätevüia din 6'—. Sam list s prilogo «Naä dom» aU same 5. 2'*'—! posamezna žtevilia Lit 2'SO; za ostalo inozemstvo dm S}.—. Račun poštne hranilnice v Ljuiljani ätev. 1+.00+. Uredništvo in uprava t Ljubljani, Aleksandrova c. 16/1. Začasna telefonska štev. 35.91. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljnhljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna IVIilka Martelanc. Tiska tiskarna Vdt in drug, druiha z o. I., Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.) iiillii LJUBLJANA • LETO XVIJ. • DECEMBER 1939 Našim izseljencem ■ ' \ Mi srno paj-uUrli, v lopUk izbah, pK nfktč ni vsiid oil\ .f^fc itei/fit^sß-'iij^p: pqj^f^ii-yMfio ; lfM<'., /ii .bi (iC: pn;i,:ri(\(!nt;;i,, n,; pndclnji. Iti kdaj ic^ uiisrl: kohl-jiil ■ tpvfägä üstmrj(ficy:ps^:. ip ^fS's.prijdepa. ■ymjfiipi/r'isilo;-^^ in to /i: hOiriu Uoj<< dit!U(>!ir!c. . f '/tz- iega- dbienüt (I si- tjv/ml iurgnii:in- se p'QdniL iia potmrj.'t'p:n' t :(Urhtt^c4ii «rniraiio, uraiia tir d' • fok^e-Mr.tvem stroju j has^iirmX^^^Mc: ■ clmeško-jritš^^^ > pi:ti;ti<'ns!r.ft pa i; ti.itilr [tedhihit^i^u^ : Jäfi^/jflPö^ • ''' . S '--' : ■ v Jft [bi M'pi! tUis in bi- nkm 'vedrili A-Vj u-r,p<.c&(i rii-js:led(u'i. 'nrko-ruim- dnMef nr.zfu^^ adtrii&at eO.jt, d-nka:ui:rd, d4i\ic:LA-nÜ!n liiin f 249. darnejša, življenje udobnejše, človek boljši, njegova človečnost razsod-nejša, širokogrudnejša, prizanesljivejša in strpljivejša, bi nas tvoje izpovedi hudo zadele. Pa veš, kaj bi storili? Peljali bi te po tej ubogi mali zemlji naši in bi ti dejali: »Kar pritožuj se, da ii ni dala kruha, da ni poskrbela za tvojo deco, da je tako slabo porazdelila to, kar je prejela iz božjih rok za vse svoje otroke!« In ko bi izjokal vse tožbe in bi izvrel iz tebe ves gnev, bi te vprašali: Kdo ti je to storil? Zemlja, ki leži pred teboj radodarna, usmiljena, dobra? Tisti njen človek, ki živi na njej ne radi dobička in razkošja, temveč radi usodne tisočletne povezanosti z njeno trpko uSodo, ves predan njenemu trpljenju, ves zavzet za njeno rast? Ne, tisti resnično naš človek, ti ni storil nič zalega. Zemlja ti ni storila nič žalega. Glej, tisoči mož in žena, delavci po tovarnah in rovih, po poljih in gozdovih, v pisarnah in učilnicah vedo zate, vedo za tvoje zatrto odtrgano življenje. Vsi so se učlenili v vrste tistih, ki hočejo razširiti mejo tvoje domačije m ti odpreti vrata v širši, svetlejši hram. Ali nam moreš še verovati? Kako je vam tam zunaj? Kako je nam tu doma? Kaj je z vašimi sinovi? Kam so se obrnila vaša dekleta? Ali še pojejo našo pesem? Ali še praznujejo naš božič in- se postavljajo z dehtečim poprtnjakom na belem prtu, ki h-ži sredi mize kot zemlja sredi vesoljnega sveta? Ali vam je zvestoba naloga, ki jo z odporom komaj zmagujete, ali pa vam je še živ klic narave, ki mu z radostjo sledite? Pa ti, ljuba mati, draga sestra naša! Kaj je s tvojimi otroki? Daj, da bo žuborel studenec tvoje govorice skozi njihova srca kot pomladna rosa, da bo tvoja beseda kot vse objemajoč plamen obsvetila njihovo mladost in jih sklenila z nami! Pa pri nas doma? O, tu je pa še vse po starem: Še vedno tekmujemo, kdo bo hitreje zbral sile, kdo bo močnejši, kako bo dovolj temeljito pora-, zil nasprotnika. Kdor od daleč — kot bi stal na galerijskem stojišču, gleda ta vrvež v naši politični areni, se mu zazdi, da v kratkovidni igri namenoma hočemo pozabiti zemljo nad prepadom. A kadar nam bo vsem hudo, takrat se bomo najbolje razumeli in si marsikaj odpustili . . . Ta naša stara vsakdanjost je res že'nekam betežna. A mladina čvrsto raste in mladina ima vedno kaj za bregom. In to je dobro. Ali se bojimo? Da, za vse to naše malo, kar smo si rešili iz stiskajoče sile močni in brezobzirnih. A vkljub bojazni vendar tako strašno verujemo: Smo. Živimo. Imamo vse, kar narod imeti mora, da živeti sme. Poslušamo grom viharja in čakamo bodočnosti, ki se mora pognati kot val preko zemlje, zajeti vse naše brate in jih pripeljati nazaj v našo domačijo. Iz vse te stiske, smrti in groze mora zaoriti himna življenja, novega, bogatejšega, resničnejšega življenja. In to himno bomo zapeli tudi mi! 250. Tojna MilenaMohorič Mela Pođgornikova je liila žena, ki je bila ponosna, đa je ostala njena glava lilađna v vseh rrmogošte^'ilnih naključjih, ki jih prinaša življenje. Ponosna je bila, ,da so njena čustvena nihanja, ki jim podlega pač vsako človeško bitje, sicer, res spravila v hitrejše gibanje središče njenega ožilja, nikakor pa niso spravila v nered njenih možganov. Odkar se je poročila in se seznanila s treznimi malenkostmi vsakdanjosti, je bila preverjena, da je dala slovo tudi vsem brezplodnim iluzijam. Moških zdaj ni previsoko cenila. Njene dekliške sanje so v sivini dneva že davno obledele in priznala si je, da v vsem svojem življenju ni srečala niti enega pravega moža. S te strani tudi ni ničesar več pričakovala. Kljub vsemu pa je postavila razmerje do svojega moža na zdrav odnos človeka do človeka, ki računa z danimi možnostmi. Tudi s tem se je sprijaznila, da v svojem zakonu ni imela otrok. Nekoč bi se ji zdela ta misel naravnost nemogoča. Zdaj pa ji je bilo skoraj prav. In vendar ji je bilo nekoliko tesno, kadar si je priznala, da ni srečala nikogar, ki bi si ga želela za očeta svojemu otroku. — Ko se je nekoč vračala domov, je hotelo naključje, da je bila priča nenavadnega prizora. Otrok, kakih pet do šest let star, je tekel čez cesto in je padel. Naproti je drvel avtomobil. Vsi ljudje so okameneli, nihče se ni ganil. Tedaj je s pločnika iznenada skočil nekdo z bliskovito naglico, pograbil otroka in ga naglo odnesel. Odmaknil se je komaj za las, ko je privozil mimo voz z veliko brzino. Otrok je bil rešen, a je neutolažljivo jokal. Neznani človek — zdaj je jasno videla, da je bil še dovolj mlad, kakih osem in trideset do štirideset let star — je stal prav blizu nje; držal je otroka v naročju in ga tolažil. Očitno ga ni zanimalo prav nič razen otroka in ukvarjal se je samo z enim vprašanjem, kako ga bo nto-lažil in spravil domov. Meto je ta globoka predanost eni sami nalogi silno pretresla. In res se mu je tudi kmalu posrečilo, kar je želel. Otrok je odnehal in nenadoma je opazila, kako se je po vsem njegovem obrazu razlil blažen smehljaj. Nehote se je ozrla še v človeka, ki je držal otroka v naročju in ki se mu je ta umetnija posrečila. Zasijalo ji je nasproti dvoje oči, ki jih je ogreval ta hip čuden ogenj. In preko njegovega obraza je bil razlit najbolj prisrčen smeh,, kar ga je kdaj videla. Ljubeznjiv smeh je Meto od nekdaj vznemirjal, in tudi zdaj jo je zmedlo. «No,» je dejal otroku, «daj mi zdaj roko. Greva po čokolado in potem k mami.» Mali mož mu je dal poln zaupanja roko in izgubila sta se v množici. Meto je vse tako zanimalo, da je vprašala žensko, ki je stala poleg nje: «Kdo je bil to?» Začudeno jo je pogledala: «Kako pa naj jaz to vem?» Takrat pa se je začudila Meta nad seboj in nad svojim vprašanjem. Najsi je delala ves dan kar koli, neprestano je bilo nad njo vprašanje: Kdo je bil to? Zdelo se ji je, da nikoli ne bo mogla pozabiti, kako se je otroku razjasnilo lice. Bilo je kakor zarja pred sončnim vzhodom. In ko se-je v mislih še enkrat ozrla v obraz otrokovega rešitelja, ji je bilo toplo, kakor bi ji pomlad zavela naproti. Kaj je vendar bilo z njo? Njen mož, Janez Podgornik, je prišel zvečer domov in takoj je v njegovem žepu zagledala večernik, dasi je časopis sicer nikoli ni zanimal. 251. - 'i.BiloVji' jifiicratu-'--yrO'-i/:-:]-;;.«Kdb.? Eaj?»' .V ■■ ■ p min,am se, da-bi gabil po končanih studijai-srečal.» ' ^^ i^P^..-. ■■ Kako je. šlo danes: vse, kakor bi o'ävijal uro. ■ : . _ Na pbtrv kuHnjB je Meta.preudarjala; kaj bi zvečer: dobro ^i^toja, Ne. nalašč ne. Videti hočemo,.čj ima kaj .^a^^äSf: ■ ti.sto oblelM, v kateri;je bila povsem neznatna. .:'■ ■■ in in se odpravila, ji je Podgornik v vÄpomagai obleči^il&e"-^: ; m ]e opazil, kako zelo skromno se jo opravila. . V- «l.e za!,;.: n.'iüi;.-?: Iii ra$e\ :fo?v. , ■' ■■ ' ' : ' ' «Saf je vseeno. ,'Konmr ni všeč, naj. pogleda proč.» ' ■ ' ' ^ " V': 'vÄ'V^:: ..Podgornik je.zmajal z glavo. ' ■ . ' v": : : - Tako dolgo te: človfek-pozna, pa ia veflrio zSva^ presenečaš V^ka ženska, ki gre,z možein v družbo, Jtakno Le .■ ■pa se nalašč oblači.š kakor pepelkä.» . Mr se aa. i,i.. ^ - . . «Zapomni si,/dragi .Tanez. da je morda tudi to svojo vrste "koketeriia>>- ' ■ , ;<,,,,. hadrJ^^^^^Hff™' v' P" žcue patudi po mneriju-svojiS .. nadrejenih ,oblasti preveč stalen gost vseh . priznanih gbstilen, - kje?-" točijo.; .dobra,-x.'. ■■252 ."pfjstna, .sev]&;prij'aznb'.pdsin je -pozdravil^, je .zategnil fco't^" usth-iQ.in- iTiäckur Mpti- je bilö: takqj'- nekani "domafe,''pröfe'soria Ko;-; . Diftnä'.pa.je.ütalt imslä'rađa.. Yedelä .je,' da jevkjjub svöjim. napalcam'velik dobričina ; je-'bil poleg'Vsega &e _dülioyit'—;lastnostj M jo je visoko cenila.' ' .- ' . ■ Driigi je' bil ufednii'nekega lista..V skladu s š^ojo 'tozadeTao. funkcijo, je ;nösil" .žrn.'širokokrajen.klobtrk' ih. precej'zajetno, Viliravp kravato." Meti ee.je zdel-pirečcj ' .'.clslg&.čašen. ■..■■■■-.'. ' ' ., '" ■ . ' ■.•' ■Tretji, član' oiiiizjä je bil inženir Peter, Bil je velik-, širokopleč; oblika- njegove glavejje.bila podob kvadru. Bil je do zadnjega- guinba. korektno opravljen, dasi... ; je vzbujaj. liekolikö, stäroiiioden ^is. Govoril ni nmogo, dasi je.po,rtavljai pri deb»-tah škr^j.™''trezne prijDdihbe. Če pai je na njegove, možgane--lYfinköyala določeiia' ko^žina alkohola, je postal skoraj nasilen. Zavedal-se je svoje telesne premoči, vsi/,. ■ ^rugi /so bili zmj slabiči. Ob takih piiložnostih je ljudem sUno ra^i- našteval,zelo fleprijetne-rešnice, ' ■ ' ' ' . " .. ' ' . -. ..: , Tako bi .Meta-še'nadalje, reš.etala-omizje, da n-i vstopil uren človelf-Inaglift-krctenji toda. nekoliko liegptovega, neodločnega pogleda. Ko je prišelj-je bila .s; hrbtom-obrnj.c(ia .proti watorn.-'Njen živčni sprejeinni aparat je takoj zabeležil .njegovd-. bilžiiib-. Vse; ga je naznanjalo, äe preden ga je-zagledala in še jjreden so se vsi bbrr .'n-ili-prati'njemu... : . ' . '.■■,■'. ■ ,..., :š.el je do. miž.e iii tukaj najprej k Meti in .Podgorniku, ki..ga je predsta-^:^! svoji ; ženi.-' Naključje je hotelo, .'da je dp.bil dr. Korošak prostor poleg Mete. ' ' ■ ■ :-.. Ko iso ji ga'predstavljal^ je nprla Meta vanj svoj pogled. Pogledala ga j g. tako . Vprasujo'če, t.ako prođimo, da, .je Koro.šaka zmedlo in mu ni bilo prav .nič dobro pi:i diišii-'dasi; je-ŠB.r glas po deželi, da .ni neroden v žehski.družbi.. Metin pogled/ga.je.-Žnledd; v-Ijiiiu, ko.si je o njej že skoraj u^ ' ' , . - . ^ «HmV Pödgornikova žena. No, preveč z.animiva ne bo, preveč lepa ni, najbrže;! ;bo tudi preeej dolgpč^na, kakor tp .• ."Ko'.ga-je pa za- kratek hip "uklenila v svoj pogled, je nekaj neznanega -vztrepe: ttÜQ .v.i'njem. Zazdelo še mu je, da je v'povsem neznani okolici, ki mu. j.e moirda' ' .'sovražna. Zakaj in kako sovražna, tega bi ne mogel povedati. Bilo -mn je' skratka--.'neprijetjio, \ .. " : ' . ' " ' '' Ko'^^^ bolestno obCutil njen krepki prijem. Njd; pa',: j'e^presenetila, njegova drobna roka; Podal ji jo je precej mlahavo in dejala si je, -. da najbrže nima pireveč trdnega značaja. .".' . O^ä sta -bila' v napetem razpoloženju. Pri njej je .ta napetost prešla; v nekako..' ' .öiirib prp.žanje, kaioi: obide rnačko, če.ima..pred "seboj miš in natančno ve.,- da jo. bo'ti|ela,.'Nefcaj.kr'at jo izpusti, da jo. s tem večjim užitkom znova ylo-fi-, . - . . - ," Njemu je-bilo peklensko nerodno. In še poleg, nje je.sedel. Dmga.če je .'ž'^žen-i-skami'brez truda naglo opravil, povedal jim je kak poklon in most je bil zgrajen.. Tei obleka .'vam krasno prlstoja. Vaš klobuk je fudovit,- gospodična. O, kako" krasen ;. prstan imate. Kako naj reče kaj takega tej ženski, ki je .oblečena v sivo haljo, ki inta na.glavi ostarelo pokrivalo in ki nima nikjer nobenega- liakita. Če bi .zdaj -kaj--takega..dejal, bi se nesmrtno osmešil. To sploh ni bilo mogoče^ Nekaj bi moral i?en,- ; -đarIe..:"reoi. .Cudno,. sicer mu je. kar drselo z jezika, danes pa .ga neprestano slo-bi; da 'ŠB.ne bi blamiral.- Kaj je .neki tp? In ker ni našel niti ene besede, je to. končno .^ojazil .profesor Komah. Korošaka je imel rad, sam ni vedel. ziikaj, zato mu je-prif . . skob.iT na ppmoč in začel zanimi-vp.vprašanje e neki ižžvižgani drami. Kpmaj.s.p še. ;Tfiitur.j.eni' dvihpvi polegli, je hotel dati Kprošaku zadeščenje in je. napeljal pogbv.pr : ri a."današnji dogoijek. - : .' .i ' . ■ ■ - . ' -■ -Vsi sp mu.gla-snp pri-trjevah.-.Meta je izgubila Všo'svojo gotovost, bila je;»b-'.-tr^je'rieiiadom'a, vsa razdejana." Korošak pa je mahoma, na,§el tla pod nogami.. ■ . "253; «Veš, čemu sem se najbolj čudil, Koman?» «No?» ■ . «Da ni nikomur drugemu prišlo na misel, đa hi rešil otroka. Vsi so stali tam kakor ukopani m nihče se ni ganil.» «Vidiš, to je tipična reakcija mase, ki jo vedno vodijo samo nagoni, nikoli ne pameten preudarek.» storili J"'''' ™ i® ''"o iii'^đ njimi- Da ni tega nihče Koman se je ozrl vaiij, kakor bi bila samo ona dva prisotna «Vso to množico je obvladoval preplah, panika, kakor pravijo. In s to sposobnostjo množice, da odreveni v grozi, računajo vsi dilrtatorji svela.» «Res, zelo zanimivo. Nikoli bi si tega ne mislil in če bi mi kdo pripovedoval m mu te storije najbrže ne verjel.» — «Da, občudovala sem vaš pogum, še bolj pa dejstvo, da ste otroka tako naglo potolažili. To je bilo več kakor umetnost.» Korošak jo je pogledal od strani,, kor ni bil gotov, da se ne norčuje. Vendar je njen g as ralilo podrliteval, to je dobro čnUl. In ko jo je pogledal, je bil njen pogled tako poln sočutja in tako iskren, da ga je ogrelo. Skoraj je imel zanjo že pripravljen jedek odgovor, zdaj pa ji je preprosto, kakor da se že davno poznata, dejal, da se ji zahvaljuje za to priznanje in da ga je v resnici razveselilo «Da?» «Zares. Verujte mi, malo je ljudi, ki bi znali izluščiti človeško jedro kakega dejanja. Vi ste to razumeli, zato vam hvala.» Preskočila je naglo na drug predmet, oba sta se smejala in vendar je neprestano slisala grenki prizvok njegovih besed. Kako se je njegov obraz v hipu zresnil! Bilo J. je jasno, da ima pred seboj človeka, Id ga v notranjosti nekaj razjeda Še vec, nekaj ga notranje veže in sam nima moči. da bi te vezi raztrgal in sprostil vse svoje sile. Zopet je napeljala na dogodek. «Bila sem tam in sem videla ves prizor. Mnogo sem o tem premišljala » Ozrl se je k njej in se ji posmejal. Toda tokrat je bilo kakor bliskavica, opazna samo njej. ' r- T ^aiii' je obšla dr. Korošaka brezglava že- ' J_a da bi skratka vstal m jo odpeljal s seboj. Čutil je, da še nikoli ni .srečal človeka a bi brez besed tako natančno vedel, kako je z njim, ki bi opazil vsak njegov dih,-Ijaj. Zazdelo se mu je, da bi si moral za vsako ceno pridobiti to ženo, če bi naj kdai v resnici zadihal na vsa pljuča. . Ko so se pogovarjali krog mize o drugih stvareh, se je udeleževal vseh pogovorov m skrbno je pazil na vsako besedo. Obhajala ga je bojazen, da ne bi zinil kaj ncpriinemega. Imel je zavest, da njenim risjim očem ne uide nič — Ko je pnšla Meta iz njegovega začaranega kroga, ji je bilo, kakor bi se zdramila. Kako vpliva tä človek nanjo? Odkod njen notranji nemir'- Doma je bila zopet ona sama, zopet je razračunala sama s seboj in ugotovila da je vse skupaj njena ženska neumnost. Kaj pa je talcega na njem? ■ , prav navaden človek, niti ne preveč ostroumen. Bila hi sramota, da bi JO tak človek se dlje zaposloval. Le hladno kri, le trezno sodbo in nič iluzij Prisilila se jo, da se je še precej časa razgovarjala s Podgornikom. Tako sta •se menila kakor vedno; in Podgomik se ji je hipno nasmehnil. Metine dobre volje je bilo konec. Vznemirila jo je ugotovitev, da jo je prevzel tudi Podgornikov na- Primerilo se je, da so bili od takrat često v družbi. Kadai- je vedela, da ga bo srečala, je bila Meta kljub svojemu prepričanju in kljub svojim sklepom notranje 254. nemirna. Njeno razpoloženje se je izpreminjalo kakor vreme in kakor njene oči, ki so tile višnjevo modre, kadar je tilo zunaj sonce, in temno sive v mraku. Korošak jc bil vedno znova presenečen, vedno je bil pred njim drug človek. Koliko likov združuje v sebi ta ženska? Kakšno slepilo je vse to? Ali je vse to skupaj še resnično, ali so samo prividi, ki ga zasledujejo. In sklenil je, da ne pojde več v družbo, kjer bi srečal njo. Toda komaj je prišla ura običajnih sestankov po večerji, dr. Korošak ni zdržal doma,, ženo pa je potolažil, da ima sejo. Zahajal je celo redno v gledališče, če je mislil, da bo tam srečal Podgornikove. Meta je živela v čudnem, dvoreznem občutju. Kadar je mislia nanj, je nekaj nepopisnega omamljalo njeno zavest in jo slepo vleklo k njemu. Ko ga je pa enkrat videla in je v resnici govorila z njim, je delal njen razum celo posmehljive opazke na njegov račun in je ohladil vse njene prejšnje neugnane težnje. — Tako je prišlo poletje in Podgornikova sta odšla v hribe. Bilo je v nedeljo popoldan. Čudo-^dt poletni dan se je razpel nad Breško planino, Julijske alpe so žarele nasproti v rožnati barvi. Hotelski gostje so še povečini spali po obedu, tudi Podgomik je počival. Meta je sama hodila po lepi, od gozda obsenčeni gorski cesti. Nenadoma je zaslišala za seboj znak avtomobila in ko se je obrnila, je zagledala za seboj drag, znan obraz, ki se ji je nasmejal kakor sonce.-Takoj nato pa ga je preletel oblak in zakril %'5e, kar je bilo ljubeznjivega v njem. Voz se je usta-\dl. Iz njega je stopil Korošak in šel k Meti. Šibila so se ji kolena in kri ji je skoraj oledenela, ko ga je videla tako nepričakovano pred seboj. «Ali vam smem predstaviti svojo ženo in svoji hčerki, gospa Podgomikova? Nedelja je namreč edini dan, ko imam čas, in tega moram posvetiti družini. Sam bi ne mogel priti.» Bila je prošnja in opravičilo. Meto je to nepričakovano svidenje razburilo; ko ga je zagledala, bi se skoraj onesvestila. In vendar se je že takoj naslednji hip imela v oblasti in je hladno odgovorila: «Takoj bom poklicala svojega moža.» Vljudno in hladno je pozdrai-ila njegovo ženo, nekoliko topleje njegovi hčerki in ju zaplela v kratek razgovor. Nato je šla poklicat Podgornika, dasi je dobro vedela, da je obisk veljal samo njej. Ko so njeni znanci, dobili na terasi mizo in ko so posedli okrog nje, se je Meta v hipu poslovila od njih. Pustila je Podgornika pri gostih in odšla z neko letovi-ščarko botanizirat. .Težila se .je nase, nikoli ne bi verjela, da bi ji laliko kar koli tako prizadejalo, kakor jo je vznemiril njegov prihod. Kako malo ve človek prav za prav o sebi! Korošak je bil vse popoldne poparjen, dasi je svoje neugodje skrbno prikrival in se je igral z deklicama. Neprestano je držal uro v roki in čakal, ali se bo vrnila. Ko je videl, da je čas odhoda in Mete še vedno ni bilo nazaj, jo je vtaknil s tako silo v žep, da se jc zdrobilo steklo. Meta pa je na svoji poučni ekskurziji sklenila, da mu ne sme posvetiti nobene misli več. Dopovedovala si je celo to, da ji ni prav nič do njega in da je njegov prihod učinkoval nanjo, ker je bil pač nepričakovan. Nalašč je hodila tako dolgo, da bi ga ne srečala. Oči pa so ji uhajale po serpentinah, da bi morda vsaj iz daljave ugledala njegov voz. Tako se je zgodilo, da se je jela Meta Korošaka izogibati. S čedalje večjo trdo-vratnostjo je odbijala vsako njegovo približanje. Kadar koli jo je obšlo tisto nepopisno, nesmiselno hrepenenje po njem, si je dajala temeljite miselne injekcije zoper svojo očitno zaljubljenost. 255. r odrivala oi-sA^^ , , ■ tadizeno lArki. nolžnosli. Torej .Je-tako'najbolj prav ŽMi^fe : sfe,}, Ifeba-4 njim: Brei vzdihovanja. fireV neuinuosft. kđr " , ^ : ga le malotda] ■ videla/ ker sploh.ni hodila nikamor veS, ker Se je zagrizlä vase."' v' y : Zunaj je;. t^oM^ žedalje bolj napeto/Z vsfeh koncev^ .. ift, krajev se je b&ala vojna. Ko je prišel zve&r tistega dne Podgornii (}omöv,'ii ' - ■ M&ac^^^^ doma, Povedal j, je, da jizdan ükaz o mc,i : /^iP i'' pripovedoval o iem ukazu,- jo je obSIo"custVo..kakor ga^ feei n| po^ . ^liaia. \se,se;,]e uprio V.hjijj; Samo. eno je vedela, da pojde dr. Korbäat na Voirirt" -. , ■^đaj. ko gage ohstopija sen£a'šmrti, je..z vsemi: svojimi, nagoni vedete^ kaj ji^jVbji:; :.:: ;lli nikgli:mn-^i.priziiaiđ, da'ga ima rada in da je toliko'mislila iianj; Zapra:^'-' je:ženi. možno zapraviti na tem.svetu. Zdaj' se je žavede.la ds ša'' , ■ VSI, njem ugovori brezpomembni in 4a ji je grozila nenadomestljiva izguba' Kdin.o^: ' ,. .Jc.ar je resni&lo. kar je Vredno., življenja; je morda za: večno izgubila. "Vse 'kar se- ji-■ ; V)e .đrupče zdelo .upoštevanja vredno, ^žse je bilo-ničevo ob leh strašnih dogodkih ;. :-;. Pwu-süi. so .v.se-jezove, :ki jih jo leta ih leta skrbno gradila družba. Samo to je Meta:-... vedela, da se je šaiiia pregrešila.proti duhu življenja, s svojo domišljavosti o;'s svo-^ ■ Jim.n.epoboljšljj.vim razdejanjem in-razkrajanjem same sebe. ■ ■' .' ■'■..■" ■',■:'■" ■■ •..■■ ■ . Šla je k lerlefonu in je hotpla obrniti:njegovo številkb.."T- zađnjem hifu'je 'bH-''' ;.•: «gniTa roko in odšla na drugi konec solie. Še zdaj, kljub vsemu, ni mogla premagati '- . Ovirsv sehr. Skoraj dve uri je .hodila .od telefona- k oknu in spet nazaj;- Nazadnje- iii? • ..; opogumila in je vendar .vzela slušalko.-v roko. ' ■" ' -. . - ':.■■-..;-. .::-■ ■ ; -feHalovdr. Korošak.» ' -: ' , - ■ • ^ ' - ' : ../ V;-- . - . -.On je bil, skoraj, bi ga ne sp.oznala-po .glasu: Zvenel mu je^ zelo utrujeno,-njej ." Ee .je zflelo, da. je zvenel, hladno. .Po.veđa]a mu je svoje ime. - . . ■ ' ; . ; /«Vi,-gospa Meta? Zdaj ?» - ' ; \ .. .■- ^ s .IizaCiji.»-: . . . -- - -. ■.--.- . «Izdan je.» . : - - Eako. zakrknjeno" odgoväija. ■ ■ .■ / -. - ■... ■..■. «Takoj sem se spomnila na vas; šli boste.». ^ ^ ^ ' - V^ - «Dai šel bom. Aii Meta,-morda ne veste, kaj vse to .pomeni.» " ' ■ ' «Vem, mislila sem na-vaS.» ; j: : «Reš?»........... .. .- ■ ' .: ..- Mabi. se je usta;<4jala, potem je pogumno nadaljevala. . . - «Da,, zdaj in vedno.» . ■ . ■ .■" -. -■ ... «Jaz. tudi na vas> ... . ■ ^ ^Nl i^av vedela, ali. je to res-fejal, ali je :samo'njena domišljija. pričara3a-te" . besede, tako tihe.,80 bile. . ; . .. : . . ... ... . f ^ — potem pa -se mi je zdelo zopet nepotrebno. Nisem --: -mislil, da še. boste spomnUi name.» : . ,.- •. ... ■.;...-..• - «To ne more biti res.» .-..." ..'. «In-vendar je.». ' . : .■■-.. «Je.» ■ ■-. - ■,. -■-■-: . . Vse-sile je-napela, .da hi ji ne. ušla nobena njegova beseda ' ■ ' ■ ' . : .. .. «Hvala, vam zdaj. Ali veste, kakšno vprašanje me muči?» ' - ' . «Ne> ■- - ■ . -..-..-- . .- ;..-■,....--.■.. -/.-■ , :- - : .«Zakaj siva midva zanmdila življenje.» , . . . V'/-.^^..v :26i8i"'..^ -.V. ^ V: o; V--v. • J.;-«-® -veste; Tö-s^^ itisti-'piedshdMiiK srno jih, ne. otresetooj/dolder.- .Tii Inarđavprepo ; ■ 's'; ■ ■ ■■' ^ • ■ ■ / ■ ■ - ■ • «if valil >.ai! zu t!) ■Tirizr.a.ni«, Mrla.» ' ' . / ■ . ■ .: Spomnila se/je/da čas-beži m ■ ,-i'-'^In ždaj'?>? ' .; .. - y - KMoj vjai odide čez pol ^ ■ ; v/'«Nikar; Sprräula. vas boril! Z " /'«Nemogoče Ix' :■, ■ : . «Se-^loh lie bova več-nadela?» ■■ _ -./«To ni od-risno od. mene.» . ' -«Žbbgom, oglasite SQ.» ■ ■ «Zbogom,. Meta!»; ■ pba sta Hladno odložila-slTOalki. Eorosak je odšel na'vlak. Meta'.pa je sfedla na'. : slol.in; vso iioč .Šklepetala z zobmi. Pred njo je 7.ijalo .brezdno Svetovne vo.jne. ..;•. " Slepa deklica loče '.■■.■■.■■' V.i d a Täufer ':'■■ ■.■.'.' . - . Pošastna noc mi je.ves svet zakrila,- " ■ : ■ : zaman je zdaj ihtenje in moj klic; . ■;-: •. .-. ■. ' ./, ,. ne bo me. peč svetloba poljubila,.. ' " .- . . . -.• . : ne. bom čutila smeha vaših lic. ' : .■ ..' . Na zemlji raste raznobarvno cvetje,- .- . , ' .' . . .'..J . pošilja k nebu. svoj blesteči vzdih. ; •.. . ; Budi ga dan ia dnevom ptičje petje, ; ' :' . ' ! . ■. .■; : '.' in viak večer ga boza lilast dih.; ' / . ' : . Nikoli ne bom gledala sijaja, ■'.-;. : : . ko v rriehkem vonju se bo svetil maj, ^ : ; - . - ; čutila luči,.ki življenje-spaja, . ■ f / ' .- ■ za vedno.bo ostal mi tuj ta;kraj. -; - Saj tipljerh-le.z-boječimi rokami, ' . . . . iskanje.mi je temno .kakor dan. ' . Poznam le. žalost, ki me vedno drami, ..- -. in: vem, da čakam lepših dni zaman. . ;' ..■ : , ; Mož in žena sta si enaka. Med njima so razlike, ali ne iake-i da bi-smeti' gp-.. ■vfiriii o prirojeni neenakosti^ Razlika rned njima je fiziološka. Pravijo, da-je žena'-tfl^sno-šibkejša moda; če. vpoitevafno še to,, kako se-fizične šile šibkejši žeHe,' ■ rfifoäeiiäjj}, ..Sg: zdi,-da je sila iene. driigacfia kot moževa, toda ne slabša.. Mislim, da -.vsgojii.-kapice otrok, zlasti, v.nižjih in.do skrajnosti utesnjenih gösppdarskih- raz- ' '-metkah, zahLeva mnogo več živčnih moči kakor moževo poučevanje po. šoldh ali urad?.-mške šhdbe ali kakor koli drugo d^ . . : ' . . ^asgrjk' : ..:.■.Žena je po prirodi.; .določena: za mat.er, tako se glasi -geslo 'ninogož^tva^ .rnfioibmišti'a..:Tp ni 'reshica,..to ni. bolj resnica,- kot da mora mož; po priro.di biti:-. .•oč.e..'Ime mati hi prav nje. bolj sveto, kakor ime. oče,. oba imata nalogo., da^ čuvatit '. .-čuid d^nrni svojih otrok. -.. ■ '' Masaryk Treba je pomisliti^ kaj je merilo razumske energije. Priprosta delavka, ki ima več otrok, ki jih mora vzgajati, skrbeti zarije, paziti na vsako pdro^ mora po mojem mnenju misliti kot mož, ki hodi zgodaj v urad. Njegova naloga razumsko ni težka. Če si je človek 10—12 let vtepal v glavo nekaj, kar naj bi dosegel, ni čudež, če to doseže. ni i Masaryk . . . toda za vsem tem se skriva stari nazor, da mora žena živeti možu. Toda-ona mora živeti sebi kakor rru)ž; če se pa mož in žena združita za celo življenje in če je ta združitev upravičena, tedaj živita drug za drugega in vesta, kako je treba urejati ne samo svoje družinsko temveč tudi javno življenje. Masaryk ' Slovenskim ženam! Splošna, osebna in tajna volilna pravica je največje, najdragocenejše jamstvo svobode in soodločanja v vseh javnih vprašanjih. Slovenke smo se potezale zanjo že pred več nego 40 leti v bivši Avstriji in zahtevamo jo danes v Jugoslaviji zavestno in s pomnoženimi močmi. V prvem našem ženskem listu, v «Slovenki», so se od 1.1897. zgolj domoljubni, literarni in gospodinjski sestavki kmalu morali umikati spočetka sicer obzirno in rahlo izraženi, a pozneje stopnjevano, povsem jasno postavljeni zahtevi, da mora končno tudi žena postati kulturno, socialno, pravno in politično enakopraven član družbe. L. 1902 je Društvo slovenskih učiteljic kot pr\'a ženska organizacija povzdignilo svoj glas: Dajte nam volilno pravico! Učiteljicami je takoj sledilo Splošno žensko društvo v Ljubljani. Kot član Avstrijske žc-n-ske zveze, v kateri so bile včlanjene ženske organizacije vseh avstrijskih narodov, se je po zastopnicah pismeno ali brzojavno udeleževalo vseh feminističnih akcij, tako tudi velikega manifestačnega shoda za žensko vo- • lilnp pravico na Dunaju 1. 1912. Posebno pa se je Splošno žensko društvo zedinilo z neumorno delavnimi Čehinjami v borbi za žensko enakopravnost ter smo se pridniže-vale tudi konferencam in zborovanjem čepkih žen v Pragi. V tistih časih je izhajala od 1. 1905—12 Slovenska Gospodinja, po svoji vnanjosti skromen, mesečnik, toda po vsebini tehten in amerom sodoben in pogumen ženski list. Malodane v vsaki številki je SI. Gosp. klicala žene, naj vendar razumejo pomen volilne pravice in naj delajo za dosego ženske državljanske enakopravnosti. V to svrho je vedno iznova opozarjala na svetle primere — drugod, na uspehe ženstva. po najbolj naprednih svetovnih državah. Med svetovno vojno je imela naša žena dovolj prilik, da je uveljavila v vsakem pogledu svoje sposobnosti. Na vseli poljili javnega nđojstvovanja je bilo treba zamenjati moške i ženskami. Takrat so tudi jngoslo- ' vanske žene sijajno položile izpit zrelosti. In takrat smo se nadejale, da v novi, svobodni naši državi zaveje duh resnične demokracije. Toda ostale smo praznih rolc. Zaman so bili vsi naši napori, ki so bili skladni v sklepih in zahtevah vseh naprednih ženskih slojev Srbkinj, Hrvatic ih Slovenk. Velikanska zborovanja po vsej državi za popolno izenaienje političnih pravic, zlasti v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani 1. 1921. ter enaka zborovanja 1. 1935. po vseh večjih mestih Jiigoslavije s pobiranjem podpisov po vsej državi za popolno enakopravnost so ostala brezuspešna. Jugoslovanska ženska zveza s svojimi 500 včlanjenimi društvi ter Alijansa Ženskih Pokretov s številnimi svojimi edinicami v raznih predelih Jugoslavije sta leto za letom trkala na vrata merodajnih činitelj ev. Tudi posamezne ženske organizacije so prirejale ankete, shode, pošiljale pismene resolucije, zahteve^ prošnje. Od vsega začetka tega gibanja pa so najglasneje izražale svoje zahteve po ženski volilni pravici zastopnice delavskih žen. Toda klic na.ših žen in resnično naprednih m0ž, dasi se je ponavljal vedno odločneje in pogosteje, je našel povsod omalova- 258. . ževanje, glulia ušesa in kamenita srca. Kvečjemu smo čuli lepo doneče fraze in obetanja brez resnobe. Zaman dokazujemo, da se je povsod, kjer imajo tudi žene draavljanske pravice, žena dobro obnesla na javnem delu, da naša država potrebuje mnogo rok, glav in src za delo v občinah., na banovinali in na mestili, ki odločajo o napredku v vsem javnem življenju, ter da Jugoslavija ne sme bili med poslednjimi reakcijonarji in konservativci. Kako dolgo naj žene še stoje pred zaklenjenimi durmij ko manjši — moški del državljanov samovoljno odloča o usodi naših otrok in nas samih, o narodnogospodarskih, političnih in drugih vprašanjih, ki se tičejo vs^egd naroda?! Tam, kjer nam nalagajo vedno nova bremena, kjer odločajo, kako naj se ustvarjajo novi, često usodni zakoni, kjer iščejo novih potov ljudskega udejstvovanja in socialnega skrbstva, kjer sklepajo o poklicnih možnostih in končno ... o življenju naše dece, naših mož in nas žen — tam mora biti mesta prav tako za žene kakor za moške. V večini smo po številu, v večini po delu in. žrtvah, v večini tudi po zaslugah za sedanje in bodoče življenje. Povsod delamo in ustvarjamo. Zato zahtevamo tudi pravice! «Politika ni za žene! Žena.nazaj' v hišo k rodbini!» pravijo starokopitneži. Toda politilca je življenje, je borba za obstanek in -napredek . . . Kako hi mogla in smela žena, vir življenja, stati iaven te borbe? Zato ne -odnehamo, dokler ne zmagamo. Žena zahteva zase vse politične pravice, da bo delala za hišo. za rodbino, za okraj, banovino in vso državo kakor moški, ter da bo pomagala ustvarjati ugodnejše pogoje za življenje vseh državljanov obeh spolov. Od-. por, ki ga doži%djamo, samo podžiga našo borbenost, ki jo moramo zanesti med žene vfeh slojev in poklicev. Zeno, naj stoji ramo ob rami z možem socialno, "kulturno, -pravno in -politično enakopravna — to zahtevamo že nad 40 let. Tn . izjavljamo, da ne bomo odnehale ter ne mirovale, dokler nas ne pripuste kot volilke k žari ter stopimo kot izvoljenke v samo- • upravne odbore, banovinske svete in v narodno skupščino. Država ni samo zajednica moškega spola, marveč je zajednica složno združenih mož in žen. Naše zahteve izvirajo iz praktičnih izkušenj in iz vroče želje, da postane življenje za vse prebivalstvo Jugoslavije znosnejše, lepše, boljše. Minka Govekar Preko Tseh ovir Misli oh razstavi bolgarske knjige Preko vseh ovir, ki jih je ustvarila nevesela preteklost, ki ji .skušajo temne silo podaljšati življenje ter ovirati razmah v svetlejšo bodočnost, se ustvarjajo trdne vezi prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo. Danes spoznavajo narodi obeh di-žav, da je srečnejša bodočnost edinole v tesnem združenju, v resničnem bratskem objemu, ki ne bo ostal v besedah, mar\'cč bo prešel k dejanjem — čim bo prišel pravi čas za to. Ljudstvo obeh držav začenja spoznavati, da je bila mržnja, ki je poglabljala prepad med obema državama, umetno gojena, da jo. imel. korist od nje le tujec, ki je vedno netil ogenj na Balkanu v lastno korist — s pomočjo «rodolj\ibov», ki so za Judeževo plačilo zavajali ljudstvo v prepir in morijo. Toda danes vstaja nova gencracija, ki jasno gleda napake preteklosti — jasneje morda kot njene vrline. Ta generacija se ne bo dala zavesti v brezumno sovraštvo, zavedajoč se, da je samo v bratstvu med obema narodoma pogoj za lepše čase. Tako se da-' nes tudi že Srbija, ki je stala dolgo na drugi strani prepada, ki je ločil obe slovanski državi, približuje Bolgariji zlasti po svoji mladini, ki skuša porabiti vsako primerno priliko za zbližanje obeh narodov. A najplodnejša tla je našla misel zbližanja prav med Slovenci. Slovenci smo sicer najsevernejša veja južnih Slovanov, vendar smo prav mi vedno gojili do Bolgarov največje simpatije. Slovenski izobraženci, med katerimi je bil vedno najbolj vnet pristaš slovenskega in bolgarskega zbližanja pokojni Bezenšek, so skušali to prijateljstvo zanesti med Širše plasti naroda in so v tem namenu ustanavljali ■ te&j^ itjer so s jožrtvoTOlnOTtjo -širi : ■ nämi.ppOTaVäiije-bolgar&ke ltulUire \ter "jp'bla^ • .gali iali za'ztiižanje ebdi biatskili narodov. Pa v . šlovenslti poeziji -priča marsika-teifa-pesern, kako so■ Slovenci cenili in,obr ■■ čtidđv^li pravijiino junaštvo bolgarskega na-: roda.. Iako je slovenski narod sprejel med : - švpje-.iiajiepše pesmi Gregorčičevo «Hajdn-■. .Itcjvo oporoko», ki" T. svojem, spevu druži opis Sträliptnp krasnih gora Balkana z junaštvom : KUgarskega borca za svobodo. Pa tudi Stri-' 'SJ^a' in Aškerca .je privlačil. faotiv bolgar-.skegä junaštva." ; ; . Simpatije slovenskega naroda do. Bolga-):d.v..^isö'.nikdar zamrle id cakoj, ko je' po- • litično Dž-raSje v obeh državah omogočilo ■ ;toj3etnp. zbližanje, se je začela med nami ; živa propaganda za spoznavanje bolgarskega - .naroda, .in-j-ahko. rečemo, da .fe . Jugoslovan-■.■. ;slio.bqlgarsta liga v'tem pogledu slorila vsč. svojo dolžnost. Potovanjem v Bolgarijo, ■ spisom;'ki so nas seznanjali z bratsko zem-"Ijo ih njenim junaškim narodom,, ter slilmr-...■slntn tazstevam ■■ se je pridružila lotos'še ■■■ irazstavu. bolgarske hijige. ' ■ S ■ to razstavo- so tudi -.širše plasti med -;'.-nami Maj .približno "zaslutile Višino bofgar-■.:ske . knjižne kulture. Iz. predavanj, ki .so ;spremljala ogled .knjig, smo so.seznanili s ;.".čudovito-tvorno silo najuglednejših pisate-. IjBv,. liakor so Vazov, Botev, Karavelov, Mi-i - -hfijldvski in drugi. Množica .knjig pa nam ; je, ;pričala p plodovitosti bolgarskih pisate-. . ljey,.'-sj)isi, prevedeni pb. priliki razstave v ■ .sl«ypnščinp ter objavljeui v naših revijah, in "-;listih, pa so nam dali .okusiti samor^islpst, .S" "ka.terq se Iptevajo bolgarski-pisatelji raz-■.ličnih problemov, ki jih oblikujejo v svojih delih. ".-Največ simpatij nam pa vzbuja .nji-hb.va. borbenost ter njih živo stremljenje k .' svobodi — kar jo'ne.dv.omüo-.-dediä.öiha pji-■ hdve ,'i;'nu.<:i:r;p!.rü.k;c».ti..'. .' ; ':■ ;■. Dvojp nas. posebno presenetilid. na^Jcj" razstavi.: tu >..'že.iiska in .mladinska'ImK Ženske pisateljice" so v bolgiršjti'.H'teÄttiri' častno zastopane, saj . so plodoiitejše JkBt'pr;.. vseh treh ostalih južnih slovanskih narfldilš." Posebno . dobro znano' med Slovenkami.-je ime Jclisavete Bagrja'ne,.katero'.poznaiiiö pd^' sebno iz njene ..pesniške zbirke'.«Večna-;'ih -sveta», ki priča o svežini, inteligenci-in.''g'lö:.. bokem pojmovanju življenja". .Tudi Qdra Gabe, Ljuba Kasarova, Kalina..Maliiia' ,so . SI že nti-le' pot po vsem 'slovendiWni' ijiign'. v .Prav tako nas je iznenadila 'mladinAa'' ■knjiže-tnost. Očarala nas je. pnstna....izvii-r' nost v besedi in sliki ter iijena'; šppfenpst'. z življenj™ naroda. .Tuđi,'..za 'mlainskp-.: literaturo , velja, glede ploddv-itosli,':kar'' ia' žensko:.- nobeden ostalih naröd:o'v'''na-BaUca';:' rtu se ne; more ponašati .s .tolikim böga- , . stvom. ' ■■- ■.. '■."■- . ■ . .'.:.';>"' Kazstava bolgarske knjige pohienja ža naš-'-ihnogo ■ vei, 'kakor bi ' mogla pbmefiiti; .r'aiz.'^ stava literarnih proizvodov; ..kakega drugega.' naroda,.saj. nam ne odpira le. pojileda v -kujr '■ turno'življenje bolgarskega naroda; 'inaivv^j; tke med obenia narodoma vez, ki se 'n'e".s'rte'\ nikoli vež.-zrahljati;' temveč'mora-■postati'"', mpčnejša'in silnejša, da naS" bo'; netoč'zđi-Ur'"V žila v nerazdružno skupnost. Mnogp. j'e'.po--. gojev, ki nas bodre pri tem.'"žbliž—:.ni več" 'Vločila: od .politike, pa .tudi "ne Bd. klavirja, .;ođ.:"Cbopina" in Mozarta. Takoj po. vojni so ji/ppWriii predsedstvo ženskega dcmokrat-.:'8kega"kluba in mesto v odboru demokratske . slrante-.- Krr.n;o äli: ž' a^lgotr^jnim ^ . Vedano j® tiicji. Ysaio. freiiašmje-; ujetnitojn ■ ; ali od jijih;;. • ■ ■ ■ l'o svetu: r :. Vojni:cilp. Qd čas^ . do Saša-zasledimo, v ■ .časopisju razmDlriyänje b vojnili ciljih, obeh .'. ■ ypjskujoäk ■ se tahorov. Zapadne . demokra-. ; ■cije zasledujejo s svajo Vojno, akcijo tele na-y. mEine !. vpostavitev nove demokratične, vla-: . . davihe v Nemčiji, ki se mora za. vselej otre- . sti osvajalnih skomin, obnoyiter feežkoslo-;■:: Taške republike in Poljske. Slišijo se tudi - glasovi, čeprav nedficialni, o novi zvezni re-.;-publiki, ali celo monarhiji, ki naj bi jo tvo-V:- rila-Avst-rija, Bavarska in. Madžarska. An-_ gležki zunanji miiiister lord Halifax kakor -. tndi drugi večkrat povdarjajo, da so bore za . - en^opravnost narodov, češ, da velja angleška borba .vzvišenemu cilju, .da nadomesti .. ■surovo, silo in. nasilje s postavo. Toda če pomislimo, na mo.nakovsko razsodbo, ki je prav s pomočjo Angležev, dopustila neiz-memd ponižanje. češkega naroda, ostanemo mali narodi spričo lakih napovedi skeptični. . -jprav^žato, ker se kažeta Anglija ii Francija neomajni v svojih vojnih ciljii, ni iniši: .uspela ■ mirovni apel holaiidske ' kraljice ' mismiiie in helgipkegtt kmlfa Leopolda. ' Nizozemska (Holandäka) in Belgija. . sta .namreč .v sedanji vojni močno ogroženi' ker . - tvorita' nekak viiiesni člen med obema voj-. ■ skujdčiijia se - skupinama, in sta zlasti Nem-či-j-i močno na- poti. Zatö je razumljivo, da . trepetata za svojo usodo. Da se obvaruje .helnškega. vdora,-:je Nizozemska preplavila, z . -vodo -znaten del svoje zemlje, zlasti še, ker . Nemci podaljšujejo Svojo Siegfriedovo utrd-. bciio- črto vzdolž holandske meje. Kakor vse kaže^.. sta obe. skxipini vojskujočih se držav -..sklenili iti do konca. Na obeh straneh se ■ vrše velike priprave. Čeprav je na kopnern ■ in v zraku neznatna^aktivnost, pa delujejo tem uspešneje nemške podmornice. Dne ai. novembra poročajo listi, da so potopile '-v dveh dneh ?- ■velikih ladij, med njimi tudi ■ :jug.6sloiianski parnik-Carica Milica. Angleži .i:h. drugi prizadeti raziskujejo .vzrok, kako V's-o; mogle pomorske mine povzročiti nesrečo tolikih ladij - v tako. kratkem času.: Mnenja da gre za-novo orožje,', (ki so ga Nemci ;: ze,napovedali) in sicer za mine, ki imajo neke. vrste samostojen ^ pogon .ter imajo v mi -- ' --■s■l^o■ji;'-4ot■räItjüs(^'mo■čn'e! ..magnetejr-..k-f-';jinitt6--. -iz - V«-čj'e '-';'aaijavie-:.p6t.egrtej,o..^:^ .Ikdji-./Angleška; ;ailiHiraliteta.;'sg'^^ . Kaveđa 'nevarnosti 'tega 'or0žja-).'.\ki .'s^'doslej. ... še. ni pojavilo., ..'.; '-■:. -:.'.- "-.'ri'.;-'--:; - Balkan je- sicer. nevtralen;. vendär - je- po'T' - -zorišče najrazličnejših vpli.v-qv,-.:-.Oba-v-bjfcii--joča se .{abora ga .skušata..p'ridobit'i-Jvsäk'.'.na' svojo stran. V zadnjüi dneh. je pbleg: Rušije; .dosegla, največjo aktivnost' Italija, Id--sinafra.'. Balkan za. svoj življenjski prostor-., Treba, je' računati z. direktno: akcijo 'ItEdije za uštanof. , vitev nevtralnostnega ■ baULanskega --blpka- .- Italijanska vlada bo — kakbr-^povedcf ang'lS-'-. ški listi,- formalno predložila'.nataiiko.' lan -hačrt- za- omenjeno- -zVezo'..-"' To' -akcijü . italijanske vlade podpira v.-'po'lni . merf ;tudi''. - ■ \atikan,- kakor omenjajo angleški- listi;-'Namen attliianskega;vpliva na .Balkanu;- j^-pr^--. - prečiti riiski vpliv . v" jugo.vzhodrii'--Evf-bpi,---Od balkanskih-vlad se - je najbo:lj-.-'približaIa' za .enkrat Rusiji .Bolgarija, kjer.se .cfelb .s.Vor..' hodno prodajajo ruski olicialni-listi.'-: " .:■ ■';. - . -Atentat na. Hitlerja V mQnakovaii.:i5'eMii'i:.' hiši. je . povzro.čal razmeroma, inalo. .pozo'r- - hosti: -.:--;-■-;.....- ^ ■ y-.'-':-: ■ .. .&'et je-ponovno .globoko, pretresla .dija,ieikega naroda, ki menda sedaj. jjfežiV-. -Ija viš.ek svoje Kalvarije.-Ali.ji itnbgo'če'.fakb--' strašno mučenje naroda vpri-ča-'tsegi-svAa-^ Londonski listi, ob javljajo, b'zadnjih:'žilošt-.'-nih dogodkih v -Pragi tele- pbdrobnbsti,- ki" jjh naši listi ponatiskujejo-: Nemiri.-so se'fri-, .čeli že pred-d-neVi, ko s.e ' je holeio:', vesje'-število,dijakov: -udeležiti pogreba svojega :fb-.''f: varila, ki je bil. ubit pri denioaš.tracijah Sk'-' oktobra .od narodnosbčialis-tičnih- 'obr'a'infiiiiii-' oddelkov. Da hi. nemške bW'asti jprepriičile '' demonstracije, so narodno-sbciaUstični n.apa-' dalni oddelki .nastopili, s strojnicami...Oh^-. enem so . zasedli nekatera.; vseučiliška.--po---Slopja in institute. V . petek ob - zgbd-Jijih-jutranjih urah je bilo . hudo streljanje .v'bli- . žmi dijaškega doma in ČeSke -univerze.{'Ner' katerim dijakom; "se. je posrečilo 'pobegmti'-i' univerze v-dijaški dom-kralja-Aleksanđ'ra.. -': Od tu .so se. bili..:hudi ..boji ,4. SS .oddelki; ' Nizozemski listi poročajo,'.• da je-.biib-^že. . 50.000 aretadj:iv.zadnjih dneh jk;liiKV" .vsega skupaj postreljenih po .reemjih-^ :.ijt,-td-.'. ■ : nih vesteh 12- dijako-V.po ;p.re]t.em -s'o'auj'.-^o .-.. inf-bjinacijah iz -: drugih drŽav-' pa -'i^ij';/-N-id'--češkimi -mesti- je - razglašenb -oli'^edn-uvstanie,'-■-■'- -' ' Praga; Jcalto!:.. iz.üinrla;-'''V ' ■ VaBdrižže; Bii^enÄalä.-Mizii / je' ^Ijilo/idpeljaniKVriielia^^^^ jisoS- dijallcOT -z. Veä, : .pa;of^orji,. MećL'^etiranm jg .tugeneral -Nejtek, Jd mu. je- bil po,yorjen ta transport.-.•v;.Biidien-MsaMu-;'je.; tudi.-Mväi 'prajM žnpaa'' Zšiilcl. proži'rloTit protektorata' dr. .Hacha .je ■;điita-ni!:an'./y'sy.bji vili. Nemški listi pišejo, -olrolel itt .«da se bo "moral precej" časa _ izđra'vi.Ei:». Te dni-je moral prebrati po "radiu .'.izrja-yo-,' ki so mu jo sestavile-nemžke oblasti.' V6s 'sVet..glqhoko" žaluje s 'češkim narodom, ■ ■.i'o:-.umira eveftega-junaškega ljudstva, nje--;goya;mladina.;:. . , ■ : ■ ■ ■ . Tuih palfš-ki /«oT-ßä " pr^ivij'a •.težke, 'diif--; 'p&TŠšd. iiajiiu'jše ;.pamanjk6rije •'i žiteža,: po'-; . všdd -. trda... pest,■7,mägoYalc9 ■ nad. .premagan--, cem. Kakor porečajo'-tuji listi,' razlaatujejq-; Poljake: in', oddajajo zemljo .Nemcem. novembri- je; goi'dril -; .predsednik. Biyäe-. poljske -republike poljskemu naredit- po.'.; radiu: vlada- in. opozicija. Velike Britćmije : obljubljata; .da no odložita prej--orožja;. do'-kler ne bodo . p.oravnaiie krivice,: storjene: poljskemu narodtv YHs svet- ve za knvice, -ki se.-prizadevajo.poljskemu narodu. Poljska vojska, ki .se. je, zbrala na zapadu, bo pom-a-■ gala obnoviti ■ Poljsko. . . ' .■ -. . ' Umetnost Uprizoritve v. ljubljanskem dramskem gledališču . . . • 21':.>'oktobra je. bila v drami prva predf ■'st^.ä , S.ofoklejeve tragedije >i--Anti^ohe» v : lepgm'^prevodu Frana. Albrecbta. Nedvomno .' spada - Antigona med najbolj dovršciie. tragedije, .kar.jiK po^a svetovna dramska lite-ratilra. ."V .'Lrjubljani so jo' prvič .igrali .pred ' dolgimi, petindvajsetimi leti.. . Sn<3y naili je znana iz grške zgodovine in . prikazuje" usodo krcpostne,;-".razumne, lepe. ■;A'ntigonej' :ki kljubuje volji^ tirana. Krcona . iri: poktipjje .truplo..svojega, brata Polinejka. ■■Zato" pa :jp obsodi.-Kreon v kameiiit grob, ':.kjer-.se Ähtigona obesi. Radi tega se usinrti ■■pjetj: žardčenec^^ Kreonov sin, in njegova -užaloščeni:'kraljevska, mati. — Glavni,.na-. .■ spiotlijoči'si-.miselnosti v tragediji, 'ki pdga- ■ njata .časovno 'Strogo strnjeno dejanje, sta: :_:^ia-.eni' stram samovolja človeškega ■ zakona,. -rojenega iz' sebičnosti- "in prevzetnosti nad las'tno'močj'b, nasproti njemu pa. svetla resnica O 'večni - človečariski pra-vici, ki hodi 'Mimo .Vseh potrjenih in.napisanih zakonov .svojo -edinq pot k "eni Refinici." Pravzaprav ' sta'ti." dv(5 "nTiš'e}Tiosti v svojski.obliki prika-' .^ari."'boj m^d. temo in svetlobo.. ined lažjo in resnico;; med. nasilnikovo " voljo, ki mimo ■'.sVojega-.cllja; ^vladati, zmagati "— ne vidi ■ .ničesar: in med:"čl0yeško dolžnostjo,.ki je pi-:s£)'n"a .T;.'srcili'.čistih;, hrepenečih ljudi od' v-e-Itonn'aj.: V . '«4ntigono>i jć zajel; problem, H ■.je;'s 'svojim" zadnjim .odtSnfc.om' .bistvĐ; vsega■ pravega.;člo.v.e.škega'prizadevanja in z.'njim: ' združenega gorja, iji lepote. ■. Kakor je- ta grška tragedija" po svoji..ča-; ' misli čud.ovito" preprosta, skladna,^ enotna-, ; tako stavi t"uđi'jivojske zahteve: na .izivedbo; .'. ki. gredo preko všeh ■ načiiiov realističiie ali, . - naturalistične igre," kakršne . smo- vajeni • našem gledališču. «Antigona», kot .■ .vsaka; ■: odrska stvaritev,, zahteva, način igranja, pri-., katerem bi naj odrska .forma'tvdrila'.-z os-. " novno skladno enoto. Zato pa bi bil po.trer '. ben enoten način odrskega podajanja vseh . ■ 'igralcev, :ki pa s'e ne more izražati, le v iAi'--' nanji kretnji, ampak v pravilnem, enotnenr,.. skupnem odnosu vsega igralskega, zbora ■ do.." umetnine poleg stroge vnanje nbrTOOsti v glasovih, recitaciji, kretnji, odrski glasbi, sceneriji in v barvah, o.dra, oblačil, in lüö..';' Šele v taki strogi in dosledni, uprizoritvi," ki pa ne bi hotela biti- ■;ga, ne :režiserja," ne :igralcev," ampak nujno i?.: ■ . vira iz položaja, v kakršnem more biti y;đa-., naŠnjem času narodno gledališ"če enmilijont . skega naroda. —. 'Saj je n. pr. govor, in ■ . zbor tebanskih starccv, ki so ga ražen g. Se^. . .yerja in g.-:Pre5otnika tvorili sami statisti,.; dal. največ, kar je mogel, in. ga j.e; občinstvo;"' . ■sprej.elo: z razumevanjem in. toplim prizna- 265. njem, čeprav vemo, da bi , morali sestavljati zbor nujno poklicni delavci z visoko igralsko kulturo. Naslovno vlogo Antigone je nosila gospa Šaričeva. Po mnogih sezonah smo imeli spet redko zadoSčenje, da smo videli na4o izredno kultivirano igralko v vlogi, ki je bila njena, kateri je mogla poleg popolnega tehničnega znanja in obvladanja dati za ozadje se globoko in trdno človeSko osebnost, ter je ustvarila prepričevalen, skladen odrski lik, kakršnega v tej obliki zmore pri nas samo ona. — Pravilno podana tragedija «Antigona» bi morala .učinkovati kot simfoničen koncert; pri na.ši predstavi pa si imel boleč občutek, da s tem igralskim orkestrom Sc dolgo ni vse v redu, da so inštrumenti različno uglašeni, nad vsem pa je lila svojo čisto, odločno melodijo prva violina — to jo bila igra Antigone same. prav do dna pravilno pojmovane in prinesene. Oprostite mi to primero, a sem se morala zateči k nji. ker malokdaj tako kot ob takih razglašenih predstavah se človek zave, kako je vsaka umetnost v svojem bistvu muzika in kako so. pri vsaki umetnostni stvaritvi nujne zahteve po uglašenosti v melodiji in ritmu. Vkljub vsemu je bila predstava «Antigone» za naše dramsko občinstvo lep dogodek, kritiki v dnevnem časopisju so se o njem na široko razpisali in vsaj enotna osnovna ubranost pri igalcih bi mnogo doprinesla k popolnejši izvedbi. V zvezi s tem se moram dotakniti Se vprašanja obeh debu-tantov ter gdčne Simončičeve in g. Igorja, kL sta vlogi naštudirala, in podob z vso vnemo in resno pridnostjo mladih, ki se podajajo na pot odrskega uspeha. Da sta prejela debut vprav v Antigoni, ki zahteva zrelih igralskih moči, v človeškem in čisto igralskem smislu, pa je bilo enotnosti predstave prav gotovo v večjo škodo nego korist. V »Strilku Vanju slika ruski pisatelj Cehov usode ljudi, pogreznjenih v medli ritem vsakdanjega življenja, iz katerega hočejo in hočejo, pa se jim to stremljenje ubije prav spet v vsakdanjosti in njenih neusmiljenih zahtevah. Preprosta, malce tožna zgodba, ki ji skoraj ne priliči naslov, kot ga ima, je izrez iz monotonih dni na ruskem podeželskem dvorcu, in je skoraj lirična, prelepa umetnina, katere smo lahko veseli, da je ponovno vidimo na našem odru. Predstava je bila hkrati režiserski debut dramaturga J. Vidmarja, ki si je nedvomno izbral stvar, katera mu je blizu kot človeku in teatrskemu človeku še posebej. Mene jo igra na odru presenetila po čudovito prodornem in preprostem režiserjevem Občutenju in razumevanju umetnino. Iz režije je, dihalo le stremljenje: biti do kraja Ävest zamisli pisatelja, slediti v slikanju na odru, stavek za stavkom, napisani igri oživeti ž ljubeznijo in toplim prizadevanjem človeške like, kot jih je videl pisatelj; Igra je pripravila našemu občinstvu mnogo lepih doživetij in mu nudila občutje' težkega ozračja v Rusiji prod razkolom .v zgodovini, kakršno je danes nam tako domače! Igralci , so našli v n]i mnogo hvaležnega dela, prav vsi, saj ni bilo čutiti majhnih in velikih vlog, vse so bile zelo skrbno izdelane in "predstava harmonično zajeta iz osnovnega režiserjevega dojemanja stvari! Čeprav nosi igra naslov po stričku Vanji in je Vanja tisti, ki sproži skromni dogodek, radi katerega se igra vrši, še vendar zdi. gledalcu, da je tehtnejša oseba v zgodbi zdravnik, ki v najostrej.ših banjah predstavlja človeka, razklanega v svojem življenjskem delu, med to, kar bi hoteli biti, in drugo, kar v resnici je. Po njem je povedal Cehov vse svoje onemoglo, strto hotenje, svoje strastno iskanje polnega človekovega ži-vlje- ■ nja. Zdravnikovi pojavi je brez dvoma vtisnjen pisateljev avtobiografski značaj. K.V. Baletni večer Maksa Kiirbosa in Irene Litvinove Ne-bom se ustavljala ob posameznih'točkah tega baletnega večera, izmed katerih so bile nekatere brezhibno izdelane (n. pr. Ren-des-voiis msse, Foot-ball) druge spet tehnič- ' no neizpiljene, ali celo neokusne, kot zadnja ^ drugem delu sporeda, pač pa moram omeniti sestavo programa, ki je bila tako dovršeno neenotna, pisana brez enotne usmerjenosti, da res ni obetala lepega večera. Reklama je privabila' mnogo občinstva, ■ plesalca sta prejela cvetje, aplavz in pohvalne kritike v našem dnevnem časopisju, in s tem vse, kar sta iskala. Mi pa smo odhajali od plesnega- večera prav" tako vsakdanji, kot smo prišli, in kdor je pričakoval, da se 1)0 ob znanih baletnih stvaritvah, ki jih je 66 napovedoval ta večer, naslajal nad lepoto seriozne, prečiščene plesne kretnje, prepojene z močno mislijo plesalca, aH je verjel, da bo doživel popolne baletne stvaritve, čeprav same sebi namen, je bil razočaran. Nad vso prireditvijo tega večera je lebdela pronicajoča misel osebnega nspeba in priznanja in temu se je misel o posvečenosti stvari ponižno umaknila. Pri nas sta nam plesalca Mlakarja pred sedmimi leti s svojim prvim nastopom in drugim plesnim večerom le dala trden kriterij vsaj za presojo, česa smemo od plesnih večerov pričakovati, če že "ne — koliko. Na nekaj drugega pa me je opozoril ta baletni večer, in to drugo potrjuje vse moje prejšnje trditve o glavnem namenu prire- ditve, to je dejstvo, da sta v programu tega baletnega večera uvrstila tudi nastop najmlajših učenk plesne šole Maksa Kürbosa. Te deklico so sicer od sile ljubeznive in prijetne ter so žele ogromen, navdušen aplavz od svojih znancev, so pa še pravtako od sile neizvežbane in bi s svojimi točkami spadale kar samo na intimno akademijo baletne šole za starše, nikakor pa ne na spored umetniškega plesnega večera. Mladima prijateljima smo vsi želeli mno-' go sreče na potu uspeha in to moje poročilo noče biti kritika, ampak le nekaj objektivnih opomb o plesni umetnosti v oporo tistim izmed nas, ki se resno zanimajo, za naše odrske plesne prireditve. K. V. IVaše žene pri delu Močno žensko gibanje v naši državi. — Borba za državljansko enakopravnost. Ko sta ministrski predsednik Cvetkovic in voditelj hrvatske stranke dr. Maček podpisala tako težko pričakovani sporazum, so se za-• čele kazati našemu državljanskemu življenju nove, resnični demokraciji ustrezajoče smernice. Zato so se tega političnega dogodka razveselile tudi žene. Sklepale so paČ: tako demokratično zasnovan načrt smatra tudi ženo za polnopravnega državljana in jo bo sam po sebi pritegnil k izpolnjevanju •vseh političnih dolžnosti in pravic — dal ji bo- volilno pravico. Upravičilo za tako sklepanje sta nam dala oba podpisnika sama 5 saj sta bila na glasu iskrenih zagovornikov ženske enakopravnosti, kar sta tudi javno priznavala. Pa tudi potrebe in težave sedanje dobe so nas potrjevale v tem upanju. Država, občina, druge ustanove kličejo ženo k socialnemu in narodno-obrambne m a delu, katerega si danes ni mogoče misliti brez. sodelovanja žene. Žene so sprejele nove naloge s pravilnim razumevanjem in poglobljeno državljansko zavestjo ter so bile prepričano, da si bosta javnost in zakonodajalec svesta, kako bo pritegnitev žene k soodločanju v občinskih, banovinskih in državnih zadevah pomenila pomnožitev sil, k,' so danes tako nujno potrebne za modro ia odgovorno upravljanje političnega in socialnega življenja. Ivo so pa začeli prihajati v javnost pnd podatki o preurejenem volil- nem zakonu, ki izrecno govori le o državljanih moškega spola, tedaj so jugoslovanske žene spoznale, da se morajo same postaviti v borbo za svoje pravice. Prva pobuda za to gibanje je izšla iz Ženskega pokreta, društva za državljanske pravice žene. Takoj so se mu pridružile druge ženske organizacije in začele prirejati skupna zborovanja. Prve so stopile v javnost Srbkinje, zlasti' omladina, ki se zbira okoli lista «Žena danas». Izdale so proglas na vse žene v državi, naj poleg drugih prireditev zbirajo tudi podpise, ki bodo javnosti in vladi izpričali našo splošno zahtevo po volilni pravici. Zelo delavne so tudi slovenske žene; njih pokret usmerja dravska sekcija JŽZ. Sestanki po društvih, članki v časopisih, javna zborovanja, zbiranje podpisov, so sredstva, s katerimi bomo utemeljevale potrebo, da morajo tudi žene sodelovati pri sestavljanju zakonov, ki urejujejo življenje v državi. Zborovanja za žensko volilno pravico so se že vrnila po nekaterih mestih, na pr. v Somborn, Vukovaru, Vršcu, Srbobranu. Banji luki in dingod. 25. novembra je bil tudi ženski shod v Beogradu^ ki se ga je udeležilo nad 1000 žensk. Otvorila ga je v imenu uredništva «Žena danas» Olga Sirnotijevic, plavna govornica je bila pa Milena Atanac-kovic. Poleg nje je govorilo še veČ drugih žen iz raznih krajev države. Sprejele so resolucijo, ki zahteva popolno enakopravnost žen pri plačah in mezdah, zaščito žene 267. •! ' pri; = delu", . zlasti. ,pa • ••polno" 'zaš^itp.-žene-jna-' -tere;; dalje •• -vjavrLeTn življehjn, zl-gstT pa- zahieyo södclq-..:, : YflTija'- v :vsela' saänpupfavnib in-, zakonodajtüli ;; ibiTbotačijah/KoHČiio 2Šahtev-a. resolucija:-, da .';•- '-.se'V Ilovi .volilni ,žakon .za Tinrodnd-skupšČi-^-ii.o" sprejme tudi aktivna iTi-pasivna volilna ;; .prävi^. ra vse ženske in sicer, .pri .svoBodnili .in. tajidh. volitvah.; • . •. :.' Tokä. zborovanja bodo še po vseh krajih •■,' "drža.ve. "'Edino žene." v&lanjejie;v Hrvatski r/elja&hiy stra.7^'M'po izjavi- ■ Pavle. Ralmovićebš; v : «Hrvatskem , dnevni- • kii» , sodelava-Ie v iioheni. akci[i za- žensko. -vc^Iilnö pravico!-'čež, da jim je po-prbgramu^ HSS" zagotovljena popolna: Woboda«Žeiie- -,HSS se ne' čiitijo-sipostavljene. .Nam lii-tre-•/:'^--^nikak-ih-.sntraže.tk,-.- ženskih':p'ban}i" ne ' ■ ; >emäncipiränili» žen, ker jc to v nasprotjii V/.Tialo.-idečloj^ijp, ki temelji na'dnižini in dqmu. ICo .-bo priM. čas,, vemo; đa nam bodo •; 'tu^i - yše--. pravice-, zagotovljene.».- (Pribli&io. - .t^Q' So-.pisale, ttrdi "prista§inje nar. soc. gi-.'ba'irja; ko-je-prišel Hitler na oblast.) ^ . ■ Ali ff upanje, .da ho izšla iz HSS: ženska ' •.•.eriak"opra\Taost:? Zasto.pnice-' Živeze Ženskih pokretov šo bile -v.ta namen pri-ir. Mačku, _ . .-ti je sedaj podpredsednik vlade in vodja . '•. ;HS3..-Izjavil je; da bi pri7näli-volilno pra-"'.■yi.tb inorda kmeticam, toda sedanj'e'-pölitiöne- . •:' .prilike, niso primerne; ker bi pomenjala žen- -, :ska..-,'voliina. pravica- še '-neznosno |)ostavko---(.menda'v''politični ehačhi?) Pödoiino-se je' • i7.razi\ .dr. Lßza Markovič, minister pravde, .' • "ki je- izjavil, da bi. morda'' dobile 'žene vo^'-lilnö ■ pra^d.co. za - občine;^ kjer naj- najprej . polcažejo, ali SÖ. .sposobne. Edino är. Bi/.^?.!-' ysavljevic, minister za'sOcialfio politiko in •' . narodno zdravje, je i^kd, da: je bil vedno . .zato.ill-da. bo te težnje tudi.vedno podpiral. . •.. '. 'Te'či-na na^üi .listov redno beleži "v-"se do- ' •..'g.odke.,- -ki- .se. tičejo -propagande'..za'', žensko ' :'volihio prpičo. «Edinost» , se je z odločni-mi liesedami zavzela- za-to zahtevo celo prej," : prfedfto so ženska-društva-sama 'jav'nö na-.':'?töpila-;"Lepo •.'.s.e' . slišijo; zaključne 'be'sede - tega sestavka:-: «Pri nas bi-'.bil žagotovO -no- ' tranjepolitični položaj že davno "rešeiij -ako - , . bi-imele-pri.-stvari odločilno besedo -tudi • ženifke!»:- • • • . Na]v^,n«?]sa vprašanja v sedanjem pro-gt-amu ženskih društev iTrvirajo pač i-/, po-^trei; (Jasa-r narodnoobrambiio delo,- -priprava •' .'V.za' -boi,'proti ' draginjij-- •'rešei-an^^?. •• vprašanj,''borba-za'.držav'lja^^ • ■ iiost.'---'.'- .. ','..'' -.-','. .■--•■■■"•".'' '.•'.•■.: .-.•■;• _ . Splošno'. žensko'". đriistvo..' • si .• j e -:' tii.di eto.š-'. . jiä'delö- nälo-go'i -da. bo.-'poVVzomi. .njaterinP;. skih\§ol- dđj'alo: starS'j?ni'priUito; da-se'-SezW:.; .nijo ž.• najvažnejšimi.'vpr£isžin.j-i:•'•ö- "Jlej?!.'-,in-vzgoji'otroka - -z. zdravstven^ä'.- in !pedago-:'=' 'škega- '.-^idika. P'od naslovom «Vzgö.ja'ma.te-'.'-- re>> bo -prirediip. vpsto. prepayaüj).ina '-kateril.i".-.. •"- bodo 'govorili. priznani-.strokovnjaki'/ -;.-.-: . Zveza, -g-o'sfjodinj pr5dlo'ži"[aV'.oblas^"en\V spomonico, • v-;"katen," opOzarja na:..šk.bdljl-vć."; posledice- - letošnje '■• ohiHe ''•'žganjeku-he;..:.in.-.' '; i^redlaga nači'i' o- pametni^'TipQrahi''"žgari-j;š'.". ' v. splošne .|co.ristne 'svi-he. .Z.apööelä: j,e!-t.jidr . prej^otrebno äkcijö•■za^po:bijänje■-dr■a^^iij'e:'.•iH•:•_ ' navijanja-ceh.. To društvo prireja:ni-z. ^^dravt"--' niških .predavanj;. V JcKtei^ih 'jpriljubijena.;.^ . zdravnica dr. Bože^a- MerljakoVa-iia'^pravlv poljuden način; kaže- iji -poučuje,;.liak:ö'-'naj;. . go&p'odinja .pomagd' sebi in'•bližnicnuv. .--öh/'; sleherrii nezgodi;-.Taka'poti^.e'ne-'ili'usp.öe'öh'.-■ Ijene :žeile ;bod<) •.prv.öyrstue..'.p6moÖpLi -liV.'. Svetovalke .-družini v -mirjie;ra-..'jn". Vojnem"'.V ."času. .'••''• ' - .' ' ■' '•.•;-■ "'.••';•;' .••"•.-'-• •»Zveza;'.■gos-pbdifij^-, sp-ada;Vgöt-ovö/; nieä--• naša" najbolj'. delavna .društva^''Zlasti niar^-v. ' Ijivo ^.deluje n^QVc - gospodinjski' odsek^--ki''.-.je;". priredil .lani .'in letos grozdni tedeii'/.-.S-"to.---. akcijo je , omogočil. prodajo grozdja^-n-a^i^n".'^' vincrgradhikom -in preprečil, pridel'a"^^'.-."pi:e>;. obilnih alkoholniH pijač,' obcneüi pr'a'je.-razV^.' 'veselil ■.-mnogolteviliitS .otrplse, "ki-^so-^'o'fteni ;. potu 'prišli''do. okusnegain zd-räveg'a .'.Ba-v'-" deža. Društvene 'čla-nič.e -Sö, si s"'tp-. akci.jo-'-; naložile težko in odgovorilo klelö^'Saine 'SO-'; • hodile-•nalaipövat, 'grozdje '''ria-..lice, hriesta,'•.•". -učile .so, krnite, kako..'se:-gr9zdj;e.--"prävniiQ. odpremlja, in .ga.'oddajale .-šolam- in druži'^. • nam -po izredno " nizki-.'o en i;. vGospb^arski; , •odsek je- prire.dil.:na' Ijublj^njkeni-jesen^liemV • vele^j-mn posrcčeuo m potfe'bno " razÄtävo! •»Mleko •'v- gošpo.dinjstvu-:jn\ göspödars't'yn«.,-/• ..Vneto se -tiidi. zavzema za •poGemte'v-,-?l-a.d-T-' korj-a.';in za pobij.anje alkoholizma;-•••"•'.• - • •'.. • Marsikatera Ij-iibljanska gospodinjalne.-y^; da. nädz.örujejo ■ trg-" tud'i -žene-;^ '.tržni-;o.dr•. sek. Zveze. gospodinj..-Odbornicc "so -v- -stalni-. - -zvezi' z mestnim' bžnlin.-nadzorštv'om.-.- ki--'.^ jim.:-rednö. dostavlj.a . uradne Tigötövlj.ene' '.'. ;cene •"živil,; 'idi,pri-h-äjajö.' na''.trg." 'Tržni''od"'- ''. 268 : pjira -,pä ^e' .tuđi'.Tia; -potreW prodajalk; üi ./.prš^-ta^p ižJejo zaščite p^^ o ■ ■'gofjiodinjskifi,- rpojnodhic.' ie: bori i s^'-ojega obstoja. Söj; rilima .nobena; druga strokovna ;o.rgaiil-. zafcijßjtoliio .nasprotnikov kakor ta. In .ven-'. dar; ga-- ni iiämegöefida, š katerim bi bil pro-(spebV družine'lakö , trdno povezan, kakor z - gospodinjsko pomočnico.; Gospodinje si žele". . '.in ižiejo-sgosobnili/prosvetjjenili- pomočni«," ■V.ni&šar :p9 ie-'störe,-da bi. .omogočile dekle-■"fpm. iiobr-afevan.je:-.Se bolj .brezbrižne, naj-.ye^fcj-ät'.pijjo .našprolne: pa so do njib stro-.. kavne. orgatiizagije. öes^ da daje. članicam-. • ;fi6.tiuhb.!in jib biijska proti njim. Ko br go--pogledale v delo organizacije in ;ža-vodai .^..'n)eg.oYe napore iii smernice, bf •Sf'..prBpirieaiei. da .je delo za boljäe delovne -P.ogöjC-ppmo za koristi go- ■. ^f^Äiy'ie 's.^}?- Saj bo dekle zaslužilo boljši bo -liolje. usposobljeno- in bo . holj»-; .tistrezalb iahtevam delodajalke. In to . l?.^;.tl05Bčr-po,te Umevno ■" je.-.-da; je; tako .prizade-vänje zTezano;s stro-^ki';in .v<üikirii..-;pozrtYovanjöm . npravc in .;vođ.stva-, Gospodinjska pomoenica sama ni-. raa. toliko plašče,, da bi mogla odstopiti svoji. . .organizadji. izđatgn . prispevek;, tudi fasa S«'prospebu. ; Zato iV'se-morale; zav Zvezo gospo- .dipigka.'^ornoinic d^^ in denarnef .",ljstij:iove'.s primernimi gmotnimi podpora--mi.i tergisspodinjei ki naj, bi pomagale z na-,- švitp in./organi .; •: Zveža ■ igošpddihjskib pomočnic vzdržuje -.-..?a^etiäee.iji' paši-eđoval.nićo za službe ter iz- . •;#»W'M!.;«öo!ipodin-i»ka pomočnicah. Ob ne-deipb' so zbirajo članice y sbajaliJču v Der ;.laVs"ki iboriiiciv.Zk detožnjo poslovno doba iina. drii5.tvo prav obsežen program: poučna preilavänjaj kiibarske. tečaje za začetnice, •nadaljevalne tečaje'za boljšo kuho, za i-azrie . pmebn.osti.,; za-lculianje. na plin in elektriko; ; äivaln«.' tečaje; za br^ dekleta, jezi- kpvnes.tečaje, ,pa ;tečaje.za lepo vedenje,-petje ..in plesf 8, ..decembra t. L bodo iinelc-članice . .prircdite.y',z.igro;,;godbo, im petjem, o božiču . .za.bavf) s tombolo, y ■februarj-n .nagradno fc-e-■■.ba^e:.(jitalri:: strpj,. žen.sko kplo) . V načrtu . je .tiicfi ;?;va].nica .za popravlja-nje iii-. izdelo-.?enla- ter; stanpvskib službenih oblek. '-'vOrgä^i^^ -■.-llubljatiške, žeh'e naj. jp; podprp s 'tein,'dk " magajo vodstvu pri, t,Ä6m' delu .iii ;po.?ilja.jo' L 's.v-öj.e pomočnice k prireditvahi; zunanje .pa -. .;bodo pripomogle poedinim . dekletom. Če'"priporočajo ta zavod ženski mladini, ki'.si-li- v;. niesto za službami. Tudi glasilo tega društva. -^ .«Gospodinjska pomočnica»), zasluži.podporp'-naše žene. saj stane vsaka številka--le:.-!, din;-;"-prinaša pa mnogo' koristnega in informa-' -V . tivnega za-gospodinje in. pomočnice; . .-.' ... Kolo žen zt^rugürk/in 'Kolo jügosl^c^^ skih, seister tudi prirejata predavanja,-o jpa-sivni -obrambi. Odsek učiteljic, Ate7ia]''ien-y: ski odsek Soče, Vojn -ženski;, od-r .'- sek akademskega društva «Jugoslapije^. 'imä--.] jo Tla prvem mestu svojega programa d'elp žu zimsko' pomoč obmejnim krajem. - '. Društvo (ikfidemsjTo izohraženih žen, 'Ž^-' ski pokret; strokovne ženske organizacije' vodijo pokret za žensko volilno pravira; iii ■ državljansko enakopravnost. ■ - ' ■. Gospodinjska ^ala zd-.gpstihiičarshe-gos-por.-dinje je imela sredi, novembra svoj .pfeti,-občni zbor. Iz .vseh poročil je bilo' razvidxip'' težko, ..smotrno, in nspešiio .delo' .pdbora^... upra-v^e in vodstva, te uslanpve, .ki .ižpolnj.iije:-' "y:;našem zanemarjenem strokovnem šolstvu, veliko .'vrzel. Slovenija je izrazito tujsko;' prdinetii.a pokrajina, a ji je '^^.'vseb g^^tiii- ' .skih. obratih manjkalo strokovno in. npveirii,i. času primerno izobraženih..gospodinj, .šola ■ ima lepo število gojenk, ki so večinoina i^'.' gostinskih krogov. Za te gojenke'se. brigad, zavod tudi potem, ko dovrše äolo, Takp^Je'' ravnateljstvo petini učenls preskrbelo; 'tiuli ',^ prakso 'V' najboljših hotelskih in gostinšifih"' obratih na Gorenjskem. ' ' -:.' Spla je združena z intematom; Obe listaj: novi se borita s. težkimi finančnimi' vpra-\' sanji. Zanimivp . je, da. kažejo za- ta zavod privatniki večje razumevanje kot '.pblast ill . ga! velikodušno podpirajo. " ' Ženske organizadje sicrbe za študirajočo žensko mladino. V Ljubljani, sredijču .šolstva. vseli vrst, imamo doslej :že več za-; ', vodov, ki so ir rokab ženskih društev. Takö. so segle po samopomoči naše yisokoSolke" in so ustanovile .»Z>om ^nsokosplk<^, ki daje . akademičarkam prijetno stanovanje : ih .. .zdravo hrano po primerni.ceni, siromašnim pa prpti nizkeniu plačilu ali..celo brežplač.^.' 'no. .Dom visokpšplk predstavlja tudi kul--.. 269. tumo središče vsaki slovenski visokošolki in ji nudi marsikaj, česar ji študij ne more. dati, a bo družba zahtevala od nje. Internat Franje Tavčai-jeve v- Ljubljani, je zavod, ki so g-a ustanovile organizirane žene v" spomin zaslužne narodne delavke. Tu dobi zunanja dijakinja prijeten dom in skrbno pomoč pri učenju. »Gostilničarska .Sola«, ki so jo ustanovile žene v • okvirju Gostilničarskega udruženja, je pr^'i naš zavod-, ki usposablja dekleta za umno vodstvo gostilniških podjetij. Go- jenke se uče kuhe, drugih gospodinjskih del, knjigovodstva in vseh predmetov, spa-dajočih v gospodinjstvo, ki je tesno povezano s tujskim prometom, šola je združena z internatom, ki mu lahko podeželske matere mimo zaupajo svoje hčerke. Poleg teh domov sta nagi študirajoči ženski mladini na razpolago tudi zavoda »Mladika«.v Ljubljani in ■»Vesna« v Mariboru. Oba sta si pridobila že lepe zasluge za vzgojo in izobrazbo našega ženskega naraščaja. Po Ženskem svetu Katere so najpametnejše žene na svetu? O tem vprašanju je letošnjo jesen-konsorcij ženskih listov v New Yorku razpisal natečaj.' Povabili so Vse žene sveta, naj določijo ženo, ki je najbolj razumna; poleg te näj ^glasujejo še za devet drugih žen, ki so bolj razumne kot vsi milijoni drugih žen na svetu. Glasovanja se je udeležilo 5 milijonov žen —■ marsikje niso niti vedeli za ta natečaj. Vsaka od glasovalk je po vrsti navajala svoje kandidatke! Katera je dobila prvo mesto? Ruska revolucionarka Angelika Ba-lahanova! Na drugem mestu je tur.§ka uče-njakinja Halide Edib. za njo po vrsti indijska pesnica Saroni Naidu, potem žena kitajskega voditelja Cangkajšeka, žena predsednika Roosevelta, Poljakinja pokojna Marija Sklodowska-Curie, Margareta Mitchel, hčerka Sklodowske Gioliotova, francoska profesorica Gcrtruda, ameriška aviatičarka Jacline Cocrand. Balabanova je znana po svojem revolucio^ namcm delu. Pred časom je izdala znamenito knjigo «Moje revolucionarno življenje«. Tu omenja tudi svoje sodelovanje z bivšim italijanskim revolucionarjem Beni-tom Mussolinijem, ki je za svojega" bivanja v Švici mnogo občeval z ruskimi revolucionarnimi emigranti. Balabanova jo bila Leninova tajnica in njegova ožja sotrudnica. Njen poklic je bilo novinarstvo. Tmela je zveze in osebne stike z uredništvi največjih listov Evrope in s saloni, najuglednejših osebnosti. Zato predstavlja njena injiga niz najzanimivejših doživljajev in opazovanj ter je'izšla že v mnogih izdajah. V revolucionarno življenje je stopila že s 15 letom, umirila se je'šele sedaj, ko ima nad 60 let. Svoje življenje je pregledala ,iii-popisala pg-zno, z vidika zrelega in že oddaljenega opazovalca.. Žene, ki so prisodile njej prvo nie-^to, jo cenijo k«t osebo, ki najbolj pozna svet in njegova dogajanja. Halide Edib je profesorica na carigrajski univerzi. Zaslovela je po esejih, ki jih piše v 17 jezikih. Pokojni Kemal Atatürk jo .je visoko cenil in jo izbral za šoreformatorico mlade Turčije. Zavzemala se je predvsem za napredek in izobrazbo turške žene. Saroni Naidu je avtorica pesmi, katerim je zajamčena nesmrtnost. Posebno visoko jo. cenijo v Zedinjeiiih državah. Tudi ona se je zanimala za socialna gibanja in je bila vneta sodelavka Gandija. Gospa Čangkajšekova je po poklicti .ministrica. pilotka in novinarka. Študirala je univerzo, po poroki pa se je vsa posvetila velikim kitajskim idealom in je desna roka svojega moža. ■ Eleonoro Rooseveltovo pozna danes vsakdo, ki čita časopise. Tudi ona je" najzanesljivejša sodelavka- svojega moža ' politika, poleg tega pa marljiva novinarka in predavateljica. Njeni .članki izliajajo. vsak dan v 70 največjih ameriških listih pod rednim naslovom «Moj dan». Pred mesci je zaslovela po poslanici, ki jo je naslovila na žene vsega sveLa, predvsem pa na žene totalitarnih držav. V tej poslanici roti žene, naj se zanimajo za politiko svoje države in vplivajo na svoje može tako, da bodo razumevali politiko edino kot stremljenje k pravični in človekoljubni ureditvi sveta. Marijo Curie-Sklodowsko, ki je odkrila radij ih dala zdravilstvu neprecenljivo orožje v boju proti raku, prišteva ves syet med 270. najzaslužnejše osebe v vsej kulturni zgodovini. Tudi njeno hčerko, že slavno kemičarko, uvrščajo med velike znanstvenike. Ostalo tri žene, ki so jili čitateljice ameriških ženskih listov odlikovale, so znane bolj le zopadnemu svetu. Društvo omoženih žen preti angleški vladi. To društvo šteje nad 50.000 članic. Pred kratkim je imela predsednica javno predavanje, na katerem je naslovila oster opomin na vlado. Rekla je: «Ako v prihodnjem letu ne dobimo zahtevanih svoboščin in enakopravnosti, bomo poročene žene izkoristile orožje, ki ga imamo na razpolago; — Velika Britanija bo -utrpela močan padec rojstev.«. To grožnjo je utemeljevala s čisto praktičnimi razlogi. Obtoževala je državne in samoupravne oblasti, da se premalo brigajo za zdravje žene. Zmenijo se zanjo šele, ko postane mati. Pa še takrat ne v zadostni meri. Slaba prehraiia mnogih mladih žen ne vzbuja pomislekov pri nobeni oblasti in vendar hi prav država lahko pomagala. Slaba prehrana matere je mnogokrat vzrok prerani smrti otrok, zadnjih 5 let se je umrljivost dece dvignila za 12%. Nihče ne vidi neprestanega, težkega dela, M izčrpava mater v družini. Poročene žene, ki si morajo iskati zaposlitev izven doma, le težko dobe delo. Oe se jim vendar posreči, da dojje zaslužek, morajo plačevati toliko davka, kakor one, ki služijo le zase! Kaj bi šele relda ta organizacija, ko bi se njenim članicam godilo tako kakor omože-nim državnim uradnicam pri nas! IVoTC knjige Pesniški svet Vide Tauferjeve Do nastopa Vide Tauferjeve se je slovenska literarna javnost, ki drži v rokah merilo za presojo pesnikovih višin, širin in globin, iz večine le miihogrede z bodrilnim nasmeškom ali s pomilovalnim zmizgom ramen pomudila ob kakšnem ženskem pesniškem imenu. Tauferjeva jo je s svojo pesmijo prva ogrela. »Veje v vetru« — prvi strnjeni izraz njene pesniške moči je hkrati tudi prva zbirka slovenske pesnice, ki je naletela na vsestransko topel sprejem. Ne samo slovenska, tudi srbska, hrvatska in bolgarska javnost se zanima zanjo, celo tuje narodnosti (nemška, italijanska), bi si rade, kakor čujemo, v prevodih osvojile njeno pesem. Od priznanja v inozemstvu — to je za nas vedno merodajnejše — do ' pravega priznanja doma pa je za žensko pesnico še dolga pot. Nemara je izjava našega literarnega veljaka, da izstopi iz Peen-kluba, kakor hitro bi se v njem pojavilo kakšno žensko bitje, podtaknjena; verjetna je in v slogu z našimi razmerami je tudi. Nedolgo tega lahko berete celo v ženskem tisku moško mnenje, »da je pesem vendarle delo moža«. Isto pero se navdušuje nad pesnico, ker sluti v njej »vdanost in navezanost na močnega, v svetlih višinah, po samostojni poti bodečega moža, oh katsrem vidi ženska svojo življenjsko opravičenost*^ I (Ženski svet 1939, str. 187.) Ali je to pesniški svet Vide Tauferjeve? Dr. Tone Smerdel, ki je posvetil »Vejam v vetru« obsežno študijo v 10.—11. št. bosanske revije Franjevački Vijestnik, "odmerja pesničini erotični »vdanosti in navezanosti na močnega ... moža« veliko manj pozornosti. Prepričan je, da sluti Tauferjeva-veliko globlje svetove, ob katerih vidi svojo življenjsko opravičenost. Ocenjevalcu je njena pesniška pot svetla, visoka, samostojna. Kot osnovne poteze v lirskem vzponu Vide Tauferjeve naglaša nežnost, povezanost z grudo, idealizirano erotiko, prečiščeno religioznost. Njena lirika se mu zdi povsem po-duhovljena, polna tragičnega življenjskega občutja, leopardijske vere v misterij trpljenja. Med različnimi akordi loči v zbirki v glavnem »tri akorde neenake dolžine in glasbene lepote v svoji polnosti«:. preko srečanja z življenjem (I. del), preživljene ljubezni ter obračuna z življenjem (II. del), je pesnica dosegla stadij, ko je s seboj obračunala in prehaja zdaj v objektivnost (III. del). Zanimiva je izjava, da so postale avtorju' mnoge lepote Rilkerjeve subtilne poezije bližje in toplejše, da jih ima kakor na dlani, odkar je nekajkrat prebral »Veje v vetru«. Pri tem pa je prepričan, da je ta pesniška sorodnost povsem prirodna, brez vsakršne medsebojne literarne odvisnosti. Tudi z drugimi pesniki svetovnega formata primerja poezijo Tauferjeve (Verlaine, Keats i. dr.), 27. ; :\l;i>;!l,d(>ri«;. 'ra It.esniifßVL -56 -Kiäi peiia' "od; ■■■^y.nBtl^JisiHy ■ •• ÜHI;!«": -[I.usnuiir/.i.ih pv.-Rij: ji'iMincui,.- (nl.„r. ^ z iisöl^-in-iju. da i.; :o rd ■• '. hl iiKiellii.škn • rnjiKilj ;trvfViii-iii, i(.r »s'il, je:; Vnr ;;' ■ ^i^BiHfejijeye: ■V-' • '-v ■■" Täkti^ jipisei^rtitpi đi-iSjSerclsf' hrvatski reviji.' ■ - " " \ '■■ir't. '-' ■ - ■ ;; Ov.7|: arnblennh, -niafep;nqrai(i; Vaz-' piavl),! IiKisii)! Iiolcdai Družbe lJin( oi.injX!,,,/..filf ijüji ^ >:ri-.!. K; S(, MMkKz:,!,. /a,,^; v ' •■ ii: nan.i-tiu p'-iihv-ni»-.'.\V- . n.'^.i,, i.i; v.:!>i:i :h, . {läV-.'ihii I«iiv,-i;!,.; pt.|r,:iiiHi" ,-MA;.r iVÄiQsw;;'"v■'• -v'^ :■ ■ i 'MVil ndlr.j ji? ii.:ibfr.../>-i|., ki .J.v'.ii:(:.v...,%' ■ VpšTi^itA ■ ^^ ogrd.i^- -. pd -Tijih- jie. por', uri ki-njiv.; ia'k,!lci.(: .«■■.ji liiku vci.tlo znv/.i'-. ,-i:V.ia K>iI..m!.-.v CMD ravjrn-ii.a n.i.-r.-:' 7iii,i;iav>- »like stiHiulii!-'!.! /.i-.;]];r.ja pravno;.", ■ •.icli hraj.-v/.ki jili •;:i..hil .ni.i/.r..it' v-,-.». SI<.Vi!l!i\:.- 'Viik.! i;.:H;/.a.ii:ii> i/. z:.:irr.:k.a Svr;.-;. ;;!>i ((>.■•.• )> CMD J.a.viavi';! .-.);.,. .i/, '.a.m)iii sci-fi^.liiv, ^-^JO^iäVeG',äh'-. lieđasjla-, :ii>il siirä: f !■!;..:;;(,:i.„-j -:ri';;ut:, ki jt-::a ki-sto Istgi yxbijjai .pricej; zm crav .jia.Umi -inixr kra;,>',SI,.v«iskih ftori.-. .:>kl-l)' ;■ iio ..zfcrti piiil.i;.k-; oftin' predöüuj'ejo■ gospa'^ liitrski iii'; ijajodni. 'k-I- ■.Imltii.171.1 ■.fftkgaj -teH; ■ IrHifv.; zaiii:»;».»^ (isctiiViUi; ica->. iiaji j.V ■ iMiirsiknS' iccridÜT;'üngljaj xa' lutit- cli'in ir jMsccv. -fuiiim:-.' pregj..i(j . i:.Miu>;.il;nejži': 372 'iti^iliy ' "V i;.;" ^ ti i-oćc; ijcijiiiiiyi-io'Ti;,.»!!. «sS-.- .'dlir^iiti •.ivVj.-i ijnilalu) .i» ■nj.'-^nVČ.; niZMt-aSd .kr.C .;ii) uudi/fii.K-i;»!; iföftr' \ v 'mpogäjtak^^ y.idiivair.r, iv :z;T.i,r.ii,!ci:i.5 J.«!.i:r.-Ha iwri.Ja'.^ •«lüi.i sicj.i. .kar jv r,.l(!v.ji;iuu;d.>kilz; '■ ^iiteti;;.^^ j'račeinoi^ijtam OospocUiriKa stiukim.i Slovenije v luCi poklicne stati.slikc iti dclavskiHga zavafii-' ■ ■vanj&i. :V:;pEßj|iip ■■ Zc.il>k; s.M-t. n.a dfio':;,.Wtialijoetiitioo-;-',;' .'; skrpn ;:is-.il.:i:a V 1 ;i.5i' rozi.ska:- .■i1:-,v..i;jj,,',.!. MVii.' ip .ji: ;;"■ T«jV liik.V^■ojüeiitbp(S--L . delo;;za , \ 'naröäj. .'l-a ;ninl-.v;- .Zhjij ; .za.unx;:-. prav vv.«!.'.!!,-- i" uiivtll) ;.; .■?.. y.i,r.r:,a |i.)| /U '■vB.^Wi®, :'^; SÄli^M . |.:.«i:ajfi sUltlniciiiJli 'iz.-ra^Hl.m^-.-.iiT/i'!»!-;»)!!! ' ■■:■ .Iz. prv.ri ra?.|.:-a. o.. ^nv.id'i! h" .dKiif." :.,pi'.i.pada ■ " i.'iU.Kit Ij;:,!;; t'v;' - sliiso'-p.;kinöS'ki-:-; -.{a'Ji-i.. ;kp.ji.-!-ü.-ij;' .0 .pr-;' p..i«jji.kili «.■■«»;;. p.ui;ji( ..i;.:.' I',)., v.kitii^'jsna.:. ;.stii iudiistrijä: Ual,. :i.ijVfC ..<;< v!<:;>ki.-(;a.- . In Tji/- ' .i^AOi.? Ij.M-i, idi j:).(;?% 4si.!i.ftviVicct::.'■ . Slo', t-ji;.:. S.U !r.:.|.».nS,il.k.i iiavi'i'n.ja r.ft. . Prii7.pr.,\!, naš p.-i f «.inanp! 5 meta;. -; v'vMvvvv..;■ >.;:■■; ^ ■ töniidio- j'nivV.ii;>:T.v; i.;!. }.-;,-' a-ppšlinijo." pr".!i;i;driKjiri .Zi.V.;mi«\-f4rT-.' riz- f; ».-ai.-Ä. ki. ;<;;:\mi!i.-:i.o .'dö^nä.7;. li'f:" ;')'.h Vi^ijniiwgüi-.;' ■'j Knjiga? . zaplmäla .ziratUjsi;-jžime') ^i:-^-- ^polaicilii.-.ppito •!!C dfliivlsc..- .- Dc.in-^c: V x^ok..'. kiiji^iunf ::■.. ; ]\agrade9 ki smo jih namenile redno pla-čujočim naročnicam za prihodnje leto kot dobitek pri žrebanju, so tako praktične in sodobne, da bo gotovo vsakteri žal, ki bo zamudila plačilni rok. Zato bo za tiste, ki plačujejo v V2 ali 1/4 letnih obrokih najbolje, da pošljejo 1. obrok še tekom decembra, da bodo utegnile izplačati pravočasno celo naročnino. Podrobnosti objavimo v Poleg SToje januarski številki. sieTÜke bo vsaka naročnica dobila po eno šteTilko za Tsako na novo prijavljeno naročnico. Lisinica uredništra Poročilo o razstavi likovnih umetnic je dospelo prekasno, zato ga bomo priobčUi v januarski številki. DaroTi za tiskoTni sklad Za tiskovni sklad so darovale: ga. Mezek Ivanka din 7.—; ga. Kaluža Ivana Lit 4.— ; ga. Spindler Gizela din 3--; po din 2-—: gg. Štukelj Hela, Rebemik Janja in Bukovec Antonija; ga. Gruntai Ema Lit 6-—. Vsem cenj. gg. daro-valkam iskrena hvala. Naročnice t inozemstru! Prosimo, ne pošiljajte dinarjev v priporočenem, niti v denarnem pismu, ker se domača valuta iz inozemstva zapleni! Pošljite le tujo valuto ali ček. Uprava. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v LJUBLJANI Podružnice: Beograd, Celje, Kranj, Maribor, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagrebi se Vam priporoča za izvrševanje vseh bančnih poslov Sprejema vloge na knjižice in tekoče račune proti najugodnejšem obresiovanju, finansira industrijo in trgovino, izvršuje nakazila v tu- in inozemstvu, kupuje in prodaja valute, devize, vrednostne papirje itd. Mlade matere, ki pripravljate perilo za svojega novorojenčka, naročite si pri nas polo s 25 modeli in kroji za vse perilo, ki ga potrebuje novorojenček ■K Z naročilom pošljite din 5'—, lahko tudi v znamkah Sveže najfinejše norveško ribjje oljje iz lekarne dr.G.Piccolila T Liubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne