Poštnina plačana v gotovini. gCena 25,— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18, CENA: posamezne številka L 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni, računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-181.27 Leto VIII. - Štev. 26 Trst - Gorica 25. junija 1954 Izhaja vsak petek V TRŽAŠKEM M E S T N E K !\ SVETI J ENA SAMA ALTERNATIVA: A li Sl r< D - j n i ■ 1 ra izkosanje? Govor dr. Agneletta - Kdor je proti razkosanju, je za STO - Kje je dr. Jože Dekleva in bazoviška prisega ? Dne 18. t. m. se je občinski trži-ški svet zopet bavil z vprašanjem Svobodnega tržaškega ozemlja. Za sejo je vladalo živo zanimanje, galerije so bile polne. Italijanske stranke večine z mišim in kominformisti so predložili v sprejem resolucijo, ki se v bistvu glasi: '»Tržaški občinski svet poudarja svoje odločno nasprotstvo proti delitvi Ozemlja kot rešitvi Tržaškega problema in označa svo boden plebiscit kot najbolj primerno sredstvo za odločanje, o .usodi Oizemlja.« 'Na sestanek, kjer se je ta resolucija pripravljala, niso bile povabljene stranke za neodvisnost in tudi ne SDZ. Besedo je dobil najprej vodja demokrščanske skupine, svet. Gre-goretti, ki je dejal, da so oni pripravljeni žrtvovati svojo nestrpnost za celovito rešitev Tržaškega problema, ki bi ga označila ljudska volja s plebiscitom, da pa odklanjajo STO, ki ga predlagajo stranke za neodvisnost in kominformisti. Za njim je govoril svet. dr. Belihar (F.I.), da je njegova stranka za STO in da bi plebiscit sprejela samo v podrejeni vrsti. S tem pridržkom sprejema predlagano resolucijo. Svetnik Tolloy je .prišel do enakega zaključka. Nato je govoril sveit. dr. Morei-li od MSI, ki je ostro .napadel STO in mirovno pogodbo. Naglasil je, da gredo politične težnje Italije z« tem, da dobi Trst kot prvo stopnja in potem Snežnik in Dinarske Alpe (v 'Dalmaciji) kot drugo stop-njo.To naj si vtakne za klobuk u-radna Jugoslavija in naši titovci, nju, toda so obenem tudi proti STO, češ, vse Ozemlje mora zopet pod italijansko vrhovnost. Ne udajajmo se, gospodje svetovalci, utvaram! Bodimo stvarni in presojajmo stvari -zemeljskega vprašanja: ker gre za narodnostno mešano ozemlje; pa it udi zato, ker mora STO tvoriti most zbližanja med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. Zato smo bili proti predlogu treh velesil od 20. marca 1948, da se STO odstopi Italiji. Gospodje svetovalci, razu meli boste, da kot Slovenci nismo mogli biti za to, da se STO vrne pod Italijo, kakor ne bi mogli bit: vi, kot Italijani, iza to. da se to O zemlje priključi Jugoslaviji. Iz te ga razloga smo bili proti predlogu od 8. oktobra 1953. Danes je .razkosanje STO, kakor piše časopisje in kar izhaja -tud: iz pogajanj zadnjih tednov, pred vrati. Predlog o delitvi ni bil na stavljen samo od uradne Jugoslavije, ampak tudi od Amerike in Anglije. Gre. za. tem, da dobi po dročje B Jugoslavija in področje A Italija. Prepričan sem, da smo si vsi složni v tem, da taka delitev no bo 'zadovoljila niti slovanskega, ni ti italijanskega prebivalstva. STO je narodnostno mešano ozemlje in njegovo razkosanje v.reže v živo tako 'Slovane kot Italijane. Ali ne samo to. Tako razkosanje ne bo od stranilo nesoglasij med Jugoslavi d'- in Italijo, ampak jih -bo že po, globilo. Zato nosi ono od vsega za četka v sebi kal novih vojnih za p Jetija jev. V tem usodepolnem trenutku je naša dolžnost, da preudarimo, kaj more in kaj mora tržaški mestni svet storiti, da prepreči tako delitev. Slišal sem govornike Italijanskih strank, ki so sicer proti razkosa- le; dajajo Trst Italiji, Dr.JHaeelli. 4«kler..'ho Avst*rija..zasede,aa od. sabo .glasoval proti resoluciji, ker ne vsebuje vsega, česar so se domenili na sestanku. Odgovarjal mu je svet. Dulci, socialdemokrat, ki je omenil Colognattijevo izjavo v Rimu. Svetnik Golog.natti, tajnik MSI za Trst, je izjavil, da je povedal le osebno mnenje, ko je v Rimu dejal, da je za Italijane boljše STO kot njegova delitev. »On je prepričan«, je dejal, »da pomeni za .nas T.rst brez področja B po litično in gospodarsko smrt.« Ob 8. in tri četrt je pričel pn nabito polni dvorani svoj prepričevalen govor svet. dr. Agneletto. pridnih velesil in od Sovjetske zveze, ne more priti do izgraditve STO in do .imenovanja guvernerja. Za-o, četudi1 smo slovenski demokra ti trdno za STO v smislu mirovne pogodbe in ,za spoštovanje mednarodnih pogodb, vendar se moramo pod pritiskom sedanjih razmer, da se prepreči preteče razkosanje O-zemlja, zateči še k drugemu skraj ne mu sredstvu. Apelirati moramo še na spoštovanje načela o samo-odločitvi narodov, na katero se \i teoriji tako radi pozivajo visoki diplomatje. In zato, raje ko da se razkosa STO me,d Italijo in Jugoslavijo, naj se prebivalstvu obeh področij nudi možnost ,da v SVOBODNEM PLEBISCITU izrazi svojo voljo o STO. Resolucija, ki jo predlaga večina, se izreka odločno proti razkosanju in označuje SVOBODEN PLEBISCIT kot najbolj primerno sredstvo -za odločitev o usodi STO. Predgovorniki večine so izjavili, da sicer sprejemajo plebiscit, ali da je za njih vrnitev vsega Ozemlja k Italiji končni cilj. Zato je treba točnejše opredeliti, kakšen naj bo ta plebiscit. Moje mnenje je, da če že do ple- •le o dveh alternativah — Italija a-li Jugoslavija —- AMPAK PREBIVALSTVU JrE TREBA DATI MOŽNOST, DA SE IZREČE ZA STO ALI ZA ITALIJO ALI ZA JUGOSLAVIJO. Omejiti vnaprej glasovanje le na dve alternativi — Italija ali Jugoslavija — bi pomenilo že od vsega začetka omejiti svobodno izražanje ljudske volje, ker bi .bila izključena odločitev za STO. Ali poleg te ga moramo imeti, pred očmi,- da plebiscita o dvojni alternativi: Italija ali Jugoslavija ne bi Jugoslavija nikoli sprejela. Iz vsega tega sledi, da svoboden plebiscit mora dati prebivalstvu možnost, da se izreče ZA STO ALI ZA ITALIJO ALI ZA JUGOSLAVIJO. 'Dosledno tem izvajanjem je stavil dr. Agneletto resolucijo, ki jo prinašamo na drugem mestu. Nadaljevanje 22. 6. Debata o STO in o štirih resolucijah se je nadaljevala. Obširen govor je imel svetnik Vidali za ko-minformistično resolucijo, ki je e-na'ka oni, ki je bila sprejeta soglasno v Miljah. Svetnik Battigelli je očital, da niso Slovenci nič ^rty> vali v prvi svetovni vojni za rešitev Trsta. Odgovoril mu je svet. dr. Agneletto, da ;so Slovenci, Hrvati in Srbi bivše Avstroogrske dosti 'Storili za .zrušenje monarhije. Omenil je junaštvo prof. dr. Pivka na trentinškd fronti in prostovoljno divizijo Slovencev, Hrvatov in Srbov, iki se je v letih 1916 -1? borila v Dcbrudži proti Nem-.csm, .jBcigarom. in Av&t.iajggm, lek prostovoljcev je bilo preko 40.000. 'Pri glasovanju ,je bila sprejeta z 42 od 53 glasov resolucija večine in ostale tri resolucije so bile / glasovi iste večine zavrnjene. RESOLUCIJA Tržaški občinski svet, kot tolmač volje tržaškega prebivalstva, je preučil sedanji položaj STO in upoštevajoč, da je, v tem trenutku nemogoča izgradnja STO v smislu mirovne pogodbe, četudi ostane ta rešitev najboljša rešitev Tržaškega problema, nujno apelira na štiri velesile, na vlado Republike Italije in na vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije ter na Varnostni svet in na Organizacijo združenih narodov, da odredijo — .zato, da preprečijo razkosanje STO in iz spoštovanja do načela o samoodločbi narodov — na vsem STO plebiscit, s tem, da nu dijo prebivalstvu .možnost, da izreče s svobodnim glasovanjem pod mednarodnim nadzorstvom svojo voljo: za STO ali za Italijo ali za Jugoslavijo. Trst, 18. jun. 1954. Dr. Jos. Agneletto KJE JE Dr. JOŽE DEKLEVA? Tako se sprašujejo njegovi volivci. Na sedežu OF kujejo puhle izgovore, kuhajo dialektična izmotavanja in prozorna slepila .ter obnavljajo politična zvodništva iz nedavne preteklosti. To so njihovi zasebni posli, za katere se tržaška javnost, kljub dolgoveznim, nedoslednim in špekulantskim propa gandnim tiradam »Primorskega dnevnika« ne briga. Zato pa z vso pravico terja prisotnost in jasnj besedo v mestnem svetu od človeka, ki ga je del tržaških volivcev postavil na okope obrambe Svo bodnega tržaškega ozemlja! ALT JE Dr. JOŽE DEKLEVA STRAHOPETNO POBEGNIL ALI CELO STOJI 2E V VRSTAH NASPROTNIKOV SVOBODNEGA TEŽAŠKEGA OZEMLJA? ODGOVOR JE LAHKO SAMO DVOJEN: DA A-LI NE! Ta odgovor terjajo volivci od svojega svetovalca! Kaj je. govorila .na velikonočni ponedeljek leta 1952 deset tisočgla-vi množici PRISEGA Dr. DEKLE* VE: »BORBA ZA SVOBODNO TR- . ZASKO OZEMLJE!« In kaj je ostalo od ite prisege, izrečene na tleh, prepojenih s krvjo slovenskih primorskih mučencev? MOLK 'POZABLJENE IN ONE-CASCENE PRISEGE' Pesek v oči V teh odločilnih dneh v resnici ni važno, na katerem zapečku in o čem se pomenjkujejo ubogljivi uslužbenci muhavega gospodarja, ki niso nikdar zastopali drugega kot voljo svojega krušnega očeta Važno pa. je, kje .stoji tisti, ki ga je jivkaj tisoč. Siovenaov in nekaj sto Italijanov pripeljalo v mestni svet pod izrecnim pogojem, di brani in ZASTOPA PREDVSEM URESNIČENJE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA. Iredentistična večina se je v svoji petkovi resoluciji izrekla proti delitvi Ozemlja in za svoboden plebiscit. S potrebnimi pridržki je bila ta resolucija sprejeta. Le »mi-sini« so ji nasprotovali. Zato je bilo določeno, da se sestanejo v to-7 e/c- vse skupine in skušajo sestaviti resolucijo, ki bi mogla biti soglasno sprejeta od vsega občinskega sveta. Ali v presenečenje zastopnikov opozicije je župan Bartoli na torkovem sestanku sporočil, da so stranke večine z »misi-ni« že v nedeljo zvečer imele sestanek in sprejele notx> resolucijo, ki se glasi: toli ravnal proti sporazumu o novem skupnem sestanku vseh skupin, ki je imel šele sklepati o morebitni novi enotni resoluciji. Ta nova resolucija večine je po-rld zahtevo po plebiscitu. To pa je bil najmočnejši argument proti pretečemu razkosanju Ozemlja. A li so se gospodje zbali svobodnegii plebiscita? Strah pred plebiscitom, ne pa »misinska« zahteva po p’.i‘ toničnem poudarjanju pravic Italija do STO! Ali, ker so že hoteti zavreči plebiscit, so morali najd opravičilo za novo Resolucijo brez, plebiscita. Zato so sprejeli »misin-sko« zahtevo o teoretični pravici vico Italije do dveh področij Tržaškega ozemlja, podčrtava načelo o njih neločljivosti in se izr ek J cdločno proti vsaki delitvi.« S tem postopanjem je župan Bar- Razvoj francoskih težau Francija se v Evropi odlikuje Iso storili vse *kar je bilo mogoče, po tem, da menjava vlade kakor da bi Francija izgubila vlado, v srajce, in to v najbolj nepričakovanih in tudi najbolj neprimernih trenutkih. Ta očitek je upravičen posebno za zadnjo francosko krizo, ki je v odločilnih dneh ženevske konference vrgla Lanielovo vlado. 'S tem je bila izzvana prekinitev teh važnih pogajanj. Z izpremem-'bo dosedanjega vodstva svoje zunanje politike je Francija obenem dala komunistom možnost, da poskušajo novo taktiko. Lanielova vlada je padla v glavnem iz dveh razlogov: zaradi neuspehov v Indokini in zaradi odpora proti takšni Evropski obrambni skupnosti, ki naj 'bi zopet dala Nemcem orožje v roke. V obeh biscita pride, se ne sme glasova:.! ' vprašanjih so 'bili Sovjeti tisti, ki Ču En-laj - kitajski Trocki Čdkar vodi kitajsko zastopstvo v Ženevi ministrski predsednik in zunanji minister Cu En-laj, se v svetovnem tisku s povečano trdovratnostjo širijo vesti o resnem o-bolenju Mao Ce-tunga. Pri tem se kar sama po sebi postavljajo ugibanja o njegovem nasledniku. Cu En-laj je gotovo eden izmed res nejših tekmecev za rdeči prestol komunistične Kitajske. Med berlinsko konferenco je ameriški zunanji minister g. Dulles z ogorčenjem vzkliknil: »Kdo pa je ta C.u En-laj?« Prav ženevska konferenca pa je dokazala, da je Cu En-laj osebnost svetovne politike in da je treba računati a obstojem tega ta-jinstvenega človeka. C« En-laj je star 57 let in ne pripada sloju »proletarskih« komunistov. Izhaja iz plemenitaškega rodu. Študiral je najprej na vseučilišču v Tiencinu In kasneje v Fariziu, kjer je tudi prejel komunistično posvečenje, kakor številni drugi vzhodnjaški komunisti. OPri presojanju osebnosti zunanjega ministra Rdeče Kitajske ne smemo pozabiti, da je polnih 13 •let sodeloval s Can Kaj-škom. Tudi ta komunistični poglavar je po- temtakem prebežnik ali uskok, in taka je tudi njegova narav. Leta 1931 se je pridružil Mao Ce-tungovi skupini in ji ostal več li manj zvest še vse do danes. Cu je morda eden izmed najsposobnejših in. najbolj pretkanih politični! mešetarjev med kitajskimi komunisti, in mnogi zahodni časnikarji ga nazivajo: kitajski Trocki Ce bo moral nekega dne Mao slediti Stalinu na oni svet, potem i ma Cu En-laj prav toliko izgledov za nasledstvo v tekmi s partijskim tajnikom Liu Sao-kijem, ki ga je vzgojila Moskva, kakor jih je i-mel Trocki po Leninovi smrti v tekmi s Stalinom. Osebna prerivanja so v komunističnih diktaturah temelj oblastnosti. Po svojem odhodu iz Švice je Cu En-laj odpotoval na obisk k indijskemu ministrskemu predsedniku Nehruju v Novi Delhi. Nehru je znan po svojih simpatijah do komunistične Kitajske. Ima pa s svo jo sosedo urediti! številna medsebojna1 vprašanja. Cu En-laj bo vsekakor poskušal indijskega pogla varja še bolj privezati na komuni izem, zato niso izključena presene čenja. .kateri sta Bidault ali Schuman vseh devet povojnih let vodilu politiko 'zahodnoevropske solidarnosti. Zato ni. Badault dosegel v Ze7 revi nobenega popuščanja, medtem ko se je položaj, vsaj na zunaj, takoj izipremenil, čim je postalo o-čitino, da bo novo vlado sestavil Mendes-France. Novi francoski ministrski predsednik je namreč zaupal vojno ministrstvo svoje vlade generalu Koenigu, za katerega je znano, da ni pristaš Evropske o-ibrambne skupnosti, in pred parlamentom se je obvezal, da bo od stopil, če ne bo do 20. julija dosegel premirja v Indokini. Sovjeti so takoj razumeli Men-des-Franceove namige in njihovi azijski priprežniki so na splošno presenečenje sprejeli predlog o odstranitvi vseh tujih čet iz Laosa in Kambodže. Tako so že popolnoma usahlemu upanju na kakršen koli uspeh ženevske konference prilili nekaj poživljajoče vode. Toda ne smemo si utvar jati, da gr r pri tem za resne namene. To je samo taktika, nekakšno mamilo, k: naj Farncoze zapelje, da onemogočijo ustvaritev Evropske obrambne skupnosti. Le-te se Sovjeti namreč najbolj bojijo, ker vedo, da bi te pomenila konec 'njihovega prodiranja v Evropi. Igra se torej nadaljuje. Rok, katerega je postavil Mendčs-Franoe je .sicer nekam nenavaden, ker kar vabi komuniste, da mu postavijo čim težje pogoje. Sai jim je sam povedal, da želi v najkrajšem času doseči miir! Obenem pa je to tudi svarilo komuni stom, češ, »če mi do te go roka ne omogočite, da sklenemo premirje, potem bo francoski narod razočarata in sledila mi bo nova vlada ki bo zopet naklonjena .ameriškim načrtom Evropske obrambne skup nosti in organiziranju aktivne protikomunistične fronte. Torei izbirajte!« To je bistvo to smisel Men-džs-Franceovega roka za dosego oremvrja. Prihodnji tedni bodo pokazali, ali so mu komunisti pripravljeni priti nasproti ali pa so hčno nič ne pomeni, ker je v navzkrižju z glavno zahtevo resolucije: odporom proti delitvi. Ze na petkovi seji tržaškega občinskega sveta sem italijanski večini in številnemu občinstvu na ga lerijah povedal jasno in bistro, da je sanjač vsak, kdor še upa in pričakuje, da bi mogli v današnjii; mednarodnih razmerah obe področji, A in B, STO priti pod Italijo. Naglasil sem na ves glas, da je le dvoje mogoče: alt delitev STO ali njegova izgraditev. mu bo sledila še popustljivejša, ne pa odločnejša vlada. Vsekakor je nepričakovana in nezaželena izprememba francoske vlade postavila vso evropsko politiko pred popolnoma nova vprašanja. Američani že odkrito razmišljajo, kako in s čim naj zamenjajo predvidevano Evropsko obrambno skupnost, katere Francija očitno ne bo hotela sprejeti v njeni dosedanji obliki. Edina dobra stran .najnovejše francoske vladne krize je bila v tem. da je bila razmeroma kratka. Značilno pa je, da je Mendes-France sestavil svojo vlado brez običajnega posvetovanja in pogajanja z voditelji političnih strank. Raz-govarjal je samo a osebami, katerim je ponudil posamezne položa-e. odnosno pri katerih se je zanimal za njihovo osebno mnenje. Tako je dosegel razmeroma široko udeležbo, saj so v njegovi vladi zastopani radikalni socialisti, republikanski socialisti (nekdanji gol-■l-isti), pripadniki stranke odporniškega gibanja, agrarci, neodvisni in, vkljub prepovedi svoje stranke, celo dva krščanska demokrata. Med vsemi je trinajst osebnosti, ki s prvič ministri. To pomeni, da je v vrhove francoske politike prišla nova kri. Število ministrstev in podtajnikov se je zmanjšalo, Francoska Severna Afrika in Maroko, ki sta doslej spadala pod zunanje ministrstvo, pa sta dobila posebnega ministra. To pomeni, da bo n*>-va vlada posvetila posebno pozor nost tem deželam, v katerih postaja položaj vedno bolj kritičen. Tudi na tem področju 'bo vodila novo politiko. Medtem je osrednje vodstvo »Ljudskega republikanskega gibanja« izključilo dva svoja vidna člana, ki sta kljub prepovedi stranke stopila v novo vlado. Mendčs France pa se je v Švici sestal s predsednikom Rdeče Kitajske C:i En-lajem. Razgovarjala sta verjetno o Indokini. Nova francoska vlada obrača poglede proti Vzhodu, da bi se otresla ameriškega »sitnarenja«, da bi ga sMenlll uničiti, prepričani, Ue pri fem le ne opekla! Nesmiselno je tedaj priznavati Italiji teoretično pravico do obeh con, obenem pa se upirati odločno proti delitvi STO. Resolucija proti delitvi brez zahteve po plebiscitu ostane brez u-činka. Zahodne velesile, Italija in Jugoslavija so proti STO. Zato, kdor se samo upira razkosanju, ne da bi nakazal poti iz zagate, ne bo razkosanja preprečil, ker hočejo o-menjene sile sedaj za vsako ceno rešiti Tržaški problem ravno z razkosanjem. Le zahteva, naj vendar ne postopajo z ljudmi na STO. kot z blagom, ampak naj vsaj čujeio voljo ljudstva, izraženo s svobodnim plebiscitom, bi utegnila razkosanje preprečiti. Zato sem vztrajal na torkovi seji pri svoji resoluciji, katera na e-ni strani trdno vztraja, da je STO še vedno najboljša rešitev problema; na drugi strani pa svetuje svoboden plebiscit o treh alterm-tivah samo zato, da prepreči preteče razkosanje STO. Resolucija večine je po mojem mhenju praktično in logično v protislovju sama s seboj, ima pa to dobro, da se izreka v glavnem 2 vso odločnostjo proti delitvi. I n to j e v sedanjem trenutku, ko stoji pribito, da celotno STO ne pride pod Italijo, merodajno. Glasovati proti resolucijam, ki se izrekajo odločno proti delitvi STO, pa naj pridejo od koder koli, bi bilo proti našim načelom, ker take resolucije vodijo dosledno k izgraditvi STO. Zato nisem proti večinski resoluciji glasoval. Nisem glasoval niti za resolucijo dr. Giampiccolija, ker proti resno preteči delitvi STO s strani držav, ki so proti STO, ni dovolj poudarjati, da je STO edina najboljša rešitev; sicer pa je moja resolucija tudi to misel vsebovala. Žalostno je, da se v tako odločil* nem trenutku ni mogel tržaški občinski svet sporazumeti za skupen nastop. Dr. JOSIP AdNELETTO . . .<> ; . ri Leto VIII. - Stev. 26 V ] e s: I z G O " R 1 § K E < G A Kakor delaš, tak si 2 Vsaka diktatura, tako nacifašistič-na kakor tudi komunistična, potegne ®a seboj slabše vrste .tako imenovanih politikov, katerim je le do osebnih koristi in ne tudi do ljudske blaginje. Taki »politiki« radi živijo od trenutnih režimov: črnih, ■belih, rdečih itd. V senci teh so več ali manj dobri služabniki, da je le korito polno! Za kako požrtvovalno, muke polno 'zavzemanje za .tlačenje pravic’ ljudstva, nimajo smisla, ker nimajo hrbtenice. Narodni javni delavci pa morajo biti pripravljeni na vse, tudi jv preganjanje od strani režimov in oblastnikov, tudi na trpljenje. Po gladki poti znajo hoditi tudi o-troci. Jeguljastega političnega zavijanja in zvijanja pa pošteni in ■značajni možje ne poznajo in n" smejo poznati, .ker škodi stvari in ugledu prizadetega ljudstva! Kdor je o svojih pravicah prepričan, kdor resnico pozna, temu bo boj proti krivici sveta stvar; naj bo še tako trd in s trpljenjem povezan. Naš narod je v matični državi ■komunizem zasužnjil. V zamejstvu pa smo Slovenci ogroženi od raznih nam nenaklonjenih vlad m strank. Vsi Slovenci trpimo kri vico! Zato je dolžiost tistih, ki znajo fp morejo, da trpečim bratom pomagajo, da se krivica odpravi Kdor tega ne dela, kdor samo za svoje koristi skrbi in misli ,ta ži vi od bratovega in narodnega trpljenja. »Sem levičar, zato sem socialno čuteč človek«, se nekateri tolčejo na prsa! Ne, gospodje, socialnost se ne odraža po obleki, ki pravite, da jo nosite. Socialnost se izraža samo v dejanjih. Kakor živiš, tako delaš in kakor delaš, tak si! Naš narod potrebuje javnih delavcev, povsod on kliče na pomoč, da ga rešijo trpljenja in nadloge, ne da ga še bolj priklenejo v jarem trenutnih oblastnikov! Kdo>-zagovarja režim komunistov, zagovarja komunizem! Priskočimo narodu na pomoč! Borimo se pametno in pošteno, a odločno in vzitraj-no proti vsem krivcem, proti vsem Sovražnikom našega trpečega naroda in .tud; proti krivim političnim prerokom, ki živijo od režima in za režim! Upati „Zone di confine“ ukinjen Italijanski listi poročajo, da je ministrski predsednik Scelba odredil ukinitev urada »Zone' di confi-ne« (urad »za obmejne kraje«), ki je imel sedež pri predsedstvu vla de in je skrbel za politiko proti ■narodnim manjšinam. Bržda so do ukinitve privedle vztrajne pritožbe narodnih manjšin, in tudi Furlanov, proti delovanju tega urada! Središča za delo Za leto 1954-55 je ministrstvo nakazalo zneske :za 6 delovnih središč v Gorici, 2 v Doberdobu, 1 \ Sovodnjah, 1 v Steverjanu, 5 za Krmin, 1 za Dolenje itd. Vsega skupaj 42 središč s 158 tisoč dninami. Uspehi strokovne šole Od 36 rednih gojencev tretjega razreda so zaključni izpit napravili sledeči: Batistič Cirila, Bensa Jožka, B:-aini Malvina, Carlovini Ardita, Castellan Pavel (z d. usp.), Cea-ne-tig Valentina (z odi.), Černigoj Klavdija, Devetta Mirko, Dornik Klavdij (z d. .usp.), Durčik Božidar (z d. usp.), Ferligoj Marij, Flo-renin Ivan, Frandolič Jožef, Gren dene Humbe.rt, Petejan Ma.rija, Rutar Ferucij (z d. usp.), Skarabot Darij, Tabaj, Edi, Tomažič Stanko, Tomšič Marija (z d. usp.), Turko Marija (z d. usp.), Vižintin Zlatko in Žižmond Lilijana, Jeseni popravljajo ostalih 13 g^>-jcmcev. Draga mladina, bila vam nadalj-na pot življenja polna cvetja in žlahtnega sadu! Otrobi vrtec v Sovodnjah V nedeljo 20. t. m. so v Sovod njah otvorili otroški vrtec, ki ga bo vzdrževala in vodila ONAIR, to je »Opera iNazionale Italia Re-denta«. Za priliko je bilo povab- ljenih več predstavnikov oblasti, tako škof mons. Ambrosi, ki je vr tec blagoslovil, prefekt, pokrajinski predsednik, slovenski župani in svetovalci ter razni drugi. Nagovorov ni manjkalo in vsi so poveličevali dogodek kot tak. Laški listi pišejo, da bo v vrtcu veljal slovenski jezik. To si mi Slovenci želimo! Vprašanje je, ali bodo pa otročičem stavljali v srce ljubezen do madrepatrie ali pa do lastnega rodu! Nismo proti temu da se otvarjajo slovenski vrtci, bolestno občutimo le, da v videmski pokrajini nima 50.000 Slovencev niti enega samega slovenskega vrtca in niti enega samega razreda slovenske osnovne šole! Vse same italijansko in v velikem obilju Vemo tudi, da je tam slovenska beseda v šoli strogo prepovedana že v otroških vrtcih! Vemo tudi, da so v nedeljo pri otvoritvi v Sovodnjah otročiči iz Standreža morali zapeti kar dve dolgi italijanski pesmi in samo e-no kratko slovensko! Zato smo hkrati zadovoljni z* vrtec in v skrbeh za bodočnost! Zopet tožba za držaoljastoo ■Pretekli petek 18. junija se je vršila seja goriškega občinskega sveta, na kateri je župan poročil, da je minitsrstvo znižalo občinski pioračun kar za 40 milijonov lir. To dejstvo pa sveta ni motilo, ke;-jih je bolj zanimala zadeva goriškega Slovenca g. Alojzija Dolje-ka, ki toži zs državljanstvo. Gospod Dol jak se je rodil v Grgarju, leta 1927 kot sin staršev italijanskih državljanov in je tako tudi on italijanski državljan. Nekaj let pred izbruhom druge svetovne vojne se je s starši preselil v Gorico in je 10. junija 1940 imel svoj domicil v Gorici ter je po členu 19. mirovne pogodbe ohranil italijan sko državljanstvo. Po nasvetu zakotnih pisarjev pa je 15. septembra 1947 prosil za podelitev italijanskega državljanstva. lugoslo vansko flospodarst vo Tuje ocene zmogljivosti - več industrije, manj hrane Prve mesece tega leta je objavila ženevska »Ekonomska komisija za Evropo« obširno študijo evropskega gospodarstva. Študija obravnava Jugoslavijo v ekupini, za katero je značilna a grarna preobljudenost,, nizka stopnja industrializacije, nepismenost in splošna zaostalost. Jugoslaviji delajo pri tem družbo Južna Italija, Španija, Portugalska, Grčija in Turčija. Študija obenem naglasa, da gre v primeru Jugoslavije za državo, ki se odlikuje z. velikim naravnim bogastvom in v kateri bi po vseh pravilih moralo vladati vsaj zmerno blagostanje. ' Manjši pridelki Evropska ekonomska komisija ■zlasti poudarja nizek donos obdelane zemlje na hektar. Tako n. pr, na Holandskem pridelajo na hektar 36 kvintalov pšenice, v Jugoslaviji pa samo 11 kvintalov. Tudi v drugih pogledih je primerjava i, bolj razvitimi evropskimi deželami zelo neugodna. Tako se umrljivost otrok ni nasproti predvojnemu stanju prav nič izpremenila in znaša še vedno 140 na 1000, med-■tem ko je v istem'razdobju v Ve •liki Britaniji padla od 50 na 31. Tudi na drugih področjih so v skoro vseh državah zaznamovali napredek, medtem ko je v Jugoslaviji marsikje prišlo do nazadovanja. Pravkar omenjeni pridelek po hektarju je manjši kakor pred vojno in tudi celotne obdelati« zemlje je za 9 odstotkov manj. Ker se je prebivalstvo od leta 1939 povečalo ta skoro dva milijona je agrarna preobljudenost hujša kakor kdajkoli. Res je, da se je število indu atrijskega delavstva istočasno podvojilo in znaša danes nekaj nad 600.000 oseb, toda ta dvig ji ctlo manjši kakor v Južni Italiji ali Turčiji, ,« V« t ! i ■ ‘ ' - -, ’ f \ Več industrije, toda manj obleke in čevljev Težke industrije je znatno več kakor jo je bilo pred vojno. Uspehi so bili doiseženi zlasti pri proizvodnji jekla, tovarniških strojev, turbo-generatorjev in elektrotehnične opreme. V marsikaterih panogah, izlasti tistih, ki skrbe za po itrošnika, pa je stanje slabše kakor pred vojno. Vzemimo na primer tekstilije in obutev. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je prišlo pred vojno na osebo povprečno 2,5 kg bombažnih in 0,8 kg volnenih tkani.'!, v letu 1951 pa samo 2 kg prvih ie 0,6 kg drugih tkanin, Leta 19J9 ■»n r\r\Cj so v Jugoslaviji izdelali 6,900.000, parov čevljev, leta 1953 pa samo 4,500.000 parov. Manj hrane 'Najbolj obžalovanja vreden je padec kalorične vrednosti zaužite iri razpoložljive hrane. Pred vojno je Jugoslovan zaužil povprečno več ko 3000 kalorij na dan, torej več 'kc prebivalec marsikatere drugt evropske države. V letu 1951 pa je vrednost njegove hrane padla na 2700 kalorij. V nekem drugem poročilu, ki so ga Združeni narodi letos objavili, pa je celo rečeno da je znašalo leta 1952 povprečno število dnevnih kalorij na osebo v Jugoslaviji samo 2500 kalorij, kar je najnižja stopnja v Evropi, Porazna kritika komunistične gospodarske politike Evropska ekonomska komisija, ki posluje v okviru Združenih narodov, izelo zanimivo razčlenjuje tudi dobo »nadrobnega državnega planiranja«, ki je trajala od lete. 1947 do 1. 1951. S tem grandioznim načrtom so hoteli jugoslovanski komunisti v petih letih povečati industrijsko proizvodnjo, v primerjavi s predvojno, za skoro petkrat. Poljedelstvu pa so odmerili 20-od-stotno povečanje. Dosegli pa niso ne prvega, ne drugega. Poročilo ugotavlja, da so načrti propadli zaradi »tehničnih pomanjkljivosti, vremenskih nezgod in predvsem zaradi tega, ker so dogodki hitro postavili na laž politične predpostavke, na katere so se načrti naslanjali«. Tudi v novi dobi toliko hvaljene »svobodne konkurence podjetij« v letih 1952-53 je bilo po mnenju sesta-vljalcev tega poroči- lo kaj malo resnične gospodarske svobode. Glavni del investicij gre še vedno skozi roke osrednje vlade in republiških organov. Z visokim it) d iskrimi natorni m obdavčenjem podjetij usmerjajo njihovo delovanje tako, kakor to prija vladnim organom. Tudi' 'nagrajevanje delavcev je že vedno v glavnem določeno fe centrale in trv. s>na-čelo razdeljevanja dobička med delavce« obstoja več ali manj stomo, na papirju. Prošnjo so mu zavrnili in nasvetovali, naj optira za ohranitev ita-ijanskega državljanstva, kar je tudi storil. Pozneje je j.ugoslovan ska oblast, kakor že mnogim d.ru im, opcijsko izjavo zavrnila z c-pombo, da je že italijanski državljan, ker je 10. jun. 1940 imel svoi domicil v Gorici. Na podlagi tega jugoslovanskega sporočila mu je .oriško županstvo italijansko državljanstvo priznalo. Toda vmes je posegla kvestura in prepovedala, da bi mu še nadalje županstvo izdalo kako potrdilo o italijanskem državljanstvu. Medtem pa so gospoda Doljaka klicali na vojaSki nabor in ga tudi potrdil- ter poklicali k vojakom! Hkrati se je zopet oglasila jugoslovan ska oblast in opcijsko izjavo potrdila z odlokom, ki mu priznava i-talijansko državljanstvo. Kot italijanski državljan, ki j* 10. jun. 1940 imel domicil v Gorici in mu ni bilo treba optirati, in kot italijanski vojak, kateremu vsaj po ‘točki I. člena 3 zakona št. 555 od 13. jun. 1912 pritiče državljanstvo, je g. Doljak pogostokrat zahteval državljanski list. Toda župan, ki je Dol jakovo pravico večkrat priznal vsaj iz naslova vojaške službe, se je končno vdal ukazu prefekture (kar je priznal tudi na petkovi seji!) in zahtevo po državljanskem listu odbil. Odtod tožba g. Doljaka, o kateri so na seji razpravljali. Zaman so se slovenski svetovalci, gg. dr. Birsa, Bratuž in Pavlin, trudili in druge prepričevali o pravici g. Do-l.iaka. Italijanska večina je sklenila, da se župan mora Doljakovi tožbi upirati! K stvari pripominjamo še to: da prefektura nima pravice ukazovati županu, kar se tiče civilnega stanja kot je zadeva državljanstva, ker ima v tem pogledu pravico nadziranja le državni pravdnik. Na drugi strani pa velja vsaj v Trstu pravilo, da se je ozirati na domicil, ki ga je stranka 10. jun. 1940 imela in ne na vpisano stalno bivališče. Le za Gorico to ne velja , ker zakone tolmači tukaj le prefektura, ki g. Doljaku1 .nočei niti opcijskega odloka potrditi in je zaman sicer predlagala ministrstvu vojske, naj g. Doljaka iz vojske izženejo! Končno pa je g. Doljak pripadnik italijanske vojske in ko' tak tudi italijanski državljfcn. Po mnenju goriške prefekture in goriških italijanskih občinskih svetovalcev z županom na čelu mora ■ mo 'Slovenci biti pravi brezpravni ljudje ,služiti vojakom in za blagor domovine tudi umirati, ile pa državljanskih pravic uživati!!! Tako oni ščitijo Slovence v Italiji!... Dejstvo, da je g. Doljak po septembru 1947 pomotoma prosil za podelitev državljanstva i» pomotoma pozneje optiral, ne prejudicira njegove pravice do državljanstva! V torek zvečer je goriški občinski svet začel , razpravo o gospodarskem položaju Gorice in Goriške sploh, na kateri je prišlo do prerekanja slovenskih svetovalcev z monarhistom Pedronijem, Na seji je imel besedo tudi g. dr. Karol Birsa, ki je govoril nad eno uro dolgo. Ker razprava ni še končana, bomo v zadevi poročali prihodnjič. » Natečaj ■Goriško županstvo razpisuje natečaj za služibo inženirja 'podvodje. za mesto računovodje (ragioniere) podvodje in za mesto vodje občinskih policajev. Prošnje na kolkovanem papirju za 100 lir sprejemajo do opoldne 31. julija 1954. Pogoji so razvidni iz razglasa na občinski deski. Tombola na Travniku Za sv. Petra in Pavla, 29. t. m., bo tudi letos običajna tombola na Travniku v Gorici, in sicer od 7.30 uri zvečer. Povišanje najemnin Italijanski ministrski svet bo piedložil poslanski zbornici zako;i: s katerim se stanovanjska zapora podaljša do konca leta 1960. Zakon določa, da se najemnine periodično povišujejo za 20 odstotkov. Prvo takšno povišanje bo verjetno izvedeno 1. avgusta, letos, nato pa 1, ja-nuarja vsakega leta. Za vsakih dosedanjih 1000 lir mesečne najemnine bodo torej stari najemniki plačevali: od 1. VIII. 1954 . . . 1.200 lir od 1. I. 1955 ..... 1.440 » od 1.1.1956 ...........'1.720 » od 1. I. 1957 ..... 2.064 » od 1. I. iaj;, .... 2.477 » od 1. I. 1959 ..... 3.975 » od 1. I. 1960 , , , . . 4.766 » Kakoir vidimo, se vsakokratno povišanje računa od celotne prejšnje leto plačane najemnine. Za najemnike, ki žive v težkih gmotnih razmerah, je povišanje znižano za polovico, t. j. na 10 odstotkov. Isto povišanje velja tudi za stanovanja, ki so bila prvič oddana med 31. oktobrom 1945 in 1. marcem 1947. Dvakratno povišanje t. j. 40-odstotno, pa je predvi deno iza luksuzne lokale, med katere šteje zakon kinematografe, ples ne dvorane, bare, kavarne, točilnice likerjev, sladoledarne, slaščičarne restavracije nad 3. kategorijo, .zlatarne, luksuzne brivnice, krojaške delavnice itd. V to skupino spadajo tudi lokali klubov in krožkov ,ki nimajo kulturnih ali športnih namenov. ■Zakon izključuje od ,povišanja najemnine za neprimerna stanovanja, ki so n. pr. v kletnih ali pol-kletnih prostorih, podstrešjih, zasilnih barakah itd. Za stanovanjske odpovedi je predvidena sestava po- GOSPODARSTVO| KMETIJSKI IZLET V FERRARO IN ROVIGO Goriški kmetijski nadzorni urad je 13. in 14. t. m. priredil izlet v Ferraro in Rovigo 'za obiskovalci; večernih tečajev. Udeležencev je bilo kakih osemdeset, med temi tudi osemnajst Slovencev. Namen izleta je bil ogled raznih modernih posestev. Tako smo videli med drugim tudi preizkusno perutninsko postajo v Rovigu in kmetijski kon' zorcij v Ferrari. Perutninska postaja preizkuša raizne pasme kokoši, mesne in nesne, .to je kokoši, za meso in kokoši jajčarice. Kot jajčarico so nam stavili za vzgled znano »livorniško«, in so nam povedali, da izbirajo kot. jajčarice samo take, ki znesejo 28(1 do 300 jajc na leto, druge »livorni-ške« takoj odpravijo. Druga dobra jf jčarica je kokoš »Susax«, ameriške vrste. Kot mesno in nesno (jajčarico) hkrarti redijo pa kokoš »Kat I-sitnd« in »Nujemseyer«, obe ameriške vrste. Na preizkušnji .imajo še razne ■druge pasme, kot na primer »Ply-mout«. V roviški okolici .smo sl ogledali še dve veliki posestvi, na katerih pridelujejo velike količine jabolk, hrušk in breskev. Predvsem pazijo tu, 'da pridelajo debelo in lepo barvano sadje za notranji trg in za izvoz. Omembe vredno je pethektarno posestvo v okolici Ferrare, last samostojnega poljedelca, na katerem prideluje izključno samo sadje, hruške in jabolka. Živine nič! Gnoji ga z umetnimi gnojili in smetmi iz mesta. Pridelal je že tudi do 1500 stotov sadja na hektar! V kmetijskem konzorciju v Ferrari, ki i>o obsegu izgleda kot kaka naša majhna vas in se deli v različne oddelke, smo pregledali odsek za stroje, odsek za umetni gnojfla, odsek za semena in tudi ledenico, v kateri lahko hladijo hkrati do 50.000 kvintalov sadja. Kmetje, ki stavijo sadje v lede nico, lahko plačajo ali s sadjem a-li pa v denarju. Sadje oddajo kmetje jeseni, konzorcij ga pa prodaja ob času ugodnem za najboljšo ceno, saj ga v ledenicah hranijo tudi do meseca maja. Hvaležni smo bili vsi ravnatelju g. dr. Marsanu za lep poučni izlet. Izletnik Tudi vse špranje v shrambi moramo razkužiti s prahom DDT in, skrbeti, da so shrambe čiste in zračne. BOLEZNI IN NAPAKE VINA' Bolezni in napake vi-na nastanejo, če z vinom nepravilno ravnamo. Bolezni povzročajo razne glivice. Napake nastanejo pa pri ne pravilnem ravnanju ,z vinsko po sedo in drugim orodjem. Predvsem velja pravilo, da je bolje bolezen preprečiti, nego pa ozdravljati, o čemer bomo govorci prihodnjič. sebnega seznama mest, v katerih bo sodnikom dana oblast, da odložijo prisilne, izselitve za- čas od '6 mesecev do 2 let. Medtem je ZViU izdala dne 23. t. m. uredbo št. 63, po kateri se v tržaški občini .rok za sodnijski izgon podaljša do 30. junija 1955 na temelju izvršnih razsodb, ki so bile izrečene po 31. dec. 1952. Za razsodbe' prad tem rokom oblast lahko podaljša izgon za eno leto v izjemnih slučajih. Teh ugodnosti pa •niso deležni najemniki, ki so v za-stanku z najemnino ali če se jim dokaže nemoralno življenje. ŠTEVERJAN Tudi mi pozdravljamo' mladega Cirila Terpina, ki je pred kratkim odšel služit vojakom. Pogrešali ga bomo za nekaj časa, saj je hi' vnet kulturni delavec. Želimo mu, da bi se dobro počutil v voja ški suknji. Stavka delavstva V Gorici so stavkali delavci gradbene stroke štiri ure iz protesta proti sporazumu o ureditvi plač in mezd. Neurje Zadnje deževje je povzročilo na posevkih i-m sadju precej škode. Ponekod občutno škodo povzroča peronospora in' tudi oidij se je že pojavil na .trtah. Smrtna kosa V ponedeljek 21. ,t. m. je umrl g. Karol De Rosa, lastnik kavarne »Garibaldi« v Gorici. NOVA SOLA V ČEKOVNIKU V Čekovniku nad Idrijo so v začetku junija slovesno otvorili novo poslopje ljudske šole. Zgradba ima poleg velike, zračne učilnice še dve stanovanji .za učitelja in, po-strežnika. Občina Idrija je prispevala 1 milijon 500 tisoč din. Veliko so prispevali domačini sami s prostovoljnim delom in gradbenim lesom. IZVOZ ISTRSKEGA PREMOGA Premogovniki v Raši bodo izvažali v tujino, predvsem v Trst, I-talijo, Grčijo, Avstrijo in Egipt o-koli 140 tisoč ton premoga. V jugoslovanski coni solunske lulke grade ti premogovniki, svoje skladišče za oskrbovanje tujh ladij. DROG ERI J A ANTON PODGORNIK GORICA : Trg. De Amicis, 12 na Kornu - Tel. 3009 V SHRAMBI Tudi v shrambi so razna semena podvržena škodljivcem, kot na primer pšenica žitnemu molju, črnemu žužku: isto tako tudi koruzi koruznemu molju; fižol fižolarju in tako dalje. (Napade Škodljivcev preprečimo s tem, da vsa ta semena premešamo i prahom DDT Gigy 33, ki ga vržemo sto gramov na stot semena. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE , JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNI ISKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizia jamb r e tla 1251J EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO ALDO HIEROLLI & C. MOTOFORNITURE GORICA ■ ULICA GARIBALDI S-TEL. 2723 t. -n -*T *. t* . C if CENA PO CENIKU LIR 150.000 PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM', OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV REPUBLIKA GUATEMALA komunistično vžiflalo v srcu Amerke Kdo je državni poglavar G.ua-temale? Jakob Arbez - Guzman, sin švicarskih prišel jenu?,v, komunistični sopotnik in kot tak srdit nasprotnik Združenih držav, marksistični eksperimentator. Kakšna dežela je .Guatemala? Meri 117.000 kvadratnih kilometrov, nekaj manj kakor pol Jugoslavije, in šteje dva in tri četrt milijona prebivalcev. Med temi je poldrugi milijon črncev. Izvaža v glavnem kavo in banane. jih ustvarile njegove marksistične preosnove, popolnom izpraznile državno blagajno. Gotovo je, da si vsaka država lahko po svoji volji nakupi toliko orožja, kolikor ima 'za to razpoložljivega denarja. Da pa prihajajo v deželo ladijske pošiljke orožja in municije, s katerimi bi bilo mogoče oborožiti ne samo 6000 vojakov, kolikor jih premore Guatemala, pač pa najmanj desetkrat toliko mož, vzbuja sumničenje, da je vodstvo državne politike prešlo pod nadzor Moskve. Posebno še, če u- poštevamo, da prihaja to orožje iz priprežniških držav. Naravno je, da so nastale razmere vzbudile pozornost ameriških držav, ki jim je lastna svoboda in. neodvisnost pri srcu. Komunistično vžigalo v srcu Amerike bi lahko povzročilo splošen požar na področjih Srednje in Južne Amerike. Nič čudnega, če je opozicija proti Arbenzovemu komunističnemu sopotništvu strnila svoje vrste ob takem političnem položaju in ob tekih izredno nevarnih perspektivah prešla v oborožen upor. I?r»l prekooceanski polet V Guatemali se je vnela državljanska vojna. Kakor so vsi. nasil-niški ukrepi za strmoglavljenje neke zakonite vlade nedemokratični m zato tudi .neopravičljivi, se je v Guatemali ponovilo pravzaprav sa mo to, kar počenjajo drugod po svetu komunisti. Tokrat se je o-rožje obrnilo pač proti njim. -Da bi pravilno doumeli sedanje dogodke v Guatemali, je potrebno, da imamo pred očmi strateške in taktične načrte hladne vojne, ki jo vodi Kremelj’ po vseh celinah svobodnega sveta. S prav posebno na peiostjo pa v neposredni bližini najmočnejše velesile Zahoda, Združenih držav. Vohunsko mrežo je Kremelj najprej raztegnil po Kanadi, in uspehi niso izostali, vsaj za nekaj časa. Vroča španska kri na jugu ZDA nudi kremeljskim poklicnim revolucionarjem izredne privlačnosti za vstaje pod najrazličnejšimi pretvezami, ki pa jih je vedno mogoče speljati v komunistične tokove. Mehika je že od nekdaj- priljubljeno torišče kremeljskih agentov, Guatemala pa jo prav tako politični, kot geološki o-gnjenik. Svojo samostojnost uživa dežela žc okrog 100 let. Od leta 1931 do 1944 je vladal deželi '»oče ljudstva«, general Ubico, po vzorcih evropskih nacifašističnih .diktatorjev te dobe. Svoje diktatorske pobude je opravičeval z izrekom: »Guatemali je potrebna železna, pest; država še ni zrela za demokracijo.« Res je, ko je Ubico nastopil svojo diktatorsko vladavino, je bilo v deželi nad 90 odsto nepismenih ljudi Diktator je uvedel obvezno delovno služenje, pričel je graditi moderne ceste in spreobračati gospodarstvo dežele. Ljudska vstaja* ga je pognala z oblasti. Na razmeroma svobodnih volitvah 1. 1945 je b:i za »Ciudadano Presidente« — za meščanskega predsednika izvoljen ljudskošolski učitelj Arevalo, ki je diktatorske vajeti znatno zrahljal. Sin švicarskega lekarnarja, Jakob Arbenz - Guzman, major gua--temalske vojske, si je zagotovil spoštovanje in ugled najprej v armadi. Ker daje ton .vsemu političnemu življenju v Guatemali vojska, se je mladi major pričel uveljavljati z uvajanjem marksističnih preosnov v deželi. Delavske plače to naraščale, delovni urink se je manjšal. Ko je potekla predsedniška doba. učitelja, so z veliko večino glasov izvolili za novega predsednika Jakoba Arbenza. Z nastopom predsedniške oblasti je Jakob Arbenz - Guzman na ste-žaj odprl vrata komunističnim socialnim in gospodarskim preosno-vam. Imel je več sreče kot mnogi njegovi tovariši na oni strani železne zavese. Cene kave so na med-narodnih tržiščih poskočile kakor že nikoli. Tako se je obvaroval popolnega finančnega poloma, saj so trikratni proizvajalni stroški, ki so & NI V zgodnjih jutranjih urah 15. junija 1919 — bila je oblačna in deževna nedelja — sta potrkala na radiooddajno postajo v mestecu Clifdenu ob zahodni obali Irske dva neobrita in premočena mladeniča v pilotski opremi in izročila službujočemu uradniku radiogram s takole vsebino: »DAILY MAIL LONDON FLEET STREET STOP — VIMY — AERO-FLAN IZ ST. JOHNSA NOVA lUlNDiLANDIJA OB 8,40 PRISTAL V CLIFDENU STOP ALCOCK IN BROWN STOP« Ta brzojavka je bila vredna 10 tisoč angleških funtov, v današnji veljavi okrog 68 milijonov lir. To je bila namreč nagrada, ki jo je razpisal lastnik »Daily Mail«-u, lord Nor.thcliff, tistemu pilotu, ki b; brez pristanka preletel Atlantski ocean. »To je .najpomembnejši napor v zgodovini letalstva«, je takrat ocenjeval ta dogodek svetovni tisk. Ko sta oba častnika britanskega letalstva in bojevnika v prvi svetovni vojni dospela v London, ju* je pričakovala množica poldrugi *sto tisoč občudovalcev in ju zasipala s cvetjem. Predsednik Wilson je s pariške konference v imenu ameriškega .naroda čestital obema letalcema in angleški kralj Jurij V. je Alcocku podelil plemstvo. Letalo, ki je rprvo preletelo A-tlantski ocean, Vickers-Vimy-Rolls-Roys, so prvotno namenili čisto drugim namenom. Zgradili so ga zato, da bi z njim bombardirali Berlin in tako povrnili bombardiranje Londona, ki so ga pred tem izvršili Nemci s svojimi Zeppelin'. Vojna pa je prej končala, kakor pa ie bilo letalo izgotovljeno. Alcock je nameraval vzleteti 14. junija 'zjutraj, da bi prehitel svojega tekmeca admirala Marka Kerr-a, ki je tudi prispel s svojim štirimotornim letalom Handley-Pa-ge prav tako v St. Johns in čakal da se vreme zboljša. Mesec dni pred tem je svojo srečo poskušal H. G. How:ker, pa so ga po 14-ur- •ntm tavanju po morju rešili na sredi oceana britanski, ribiči. V soboto 14. junija je vladalo viharno in deževno vreme, zato sta oba tekmeca .sklenila počakati na izboljšanje, vremena.. Ko je popoi dne včter nekoliko popustil, str Alcock in njegov spremljevalec Browin odletela ob 17,30. Med potjo sta trikrat izgubila vsako orientacijo zaradi izredno slabega vremena. Letalo je dobilo debelo skorjo ledu, iin imela sta veliko sreče, da nista ostala na oceanu. Nad irsko obalo je ležala debela megla. Ko sta letalca zagledala drogove, antene v mestecu Clifdenu, sta pričela spuščati svetlobne rakete, ki pa jih ni nihče opaizil Zato sta prisilno pristala na bliž njem močvirju in ostala nepoškodovana. Tako sta dva junaška letalca pred 35 leti prvič premagala atlantski ocean im odprla letalskemu prome tu nedogledne možnosti razvoja. ^Državni pofllavar“ - v ječi Robert Lombert je najbrž prvi verižnik tretje svetovne vojne. Ob času visoke napetosti v svetovni politiki je podjetni Holandec med svojimi prijatelji in znanci dokazoval, *da je tretja svetovna vojna pred vrati. Da bi se izognil vsem nevšečnostim, ki jih tretja svetovna vojna pripravlja človeštvu, je svojim prijateljem dopovedoval, da namerava ustanoviti svojo lastno državno skupnost. V tej novi državi bo postavil za vojnega ministra TOinstona Churchilla. On, Lombert, pa je pripravljen prevzeti predsedstvo nove republike. Neka teta Lomberta je prispevala 65.009 hol. goldinarjev (okrog 11 milijonov li.r), 73-letni notar Maastrich 300.000 goldinarjev (okrog 53 milijonov lir) in 65-letni .učitelj 58.000 goldinarjev. Prvega julija 1951 so člani »ekspedicije« v mestecu Rousse izvolili najprej novega državnega poglavarja Roberta. Nato so opremili 285 ton veliko jahto, za katero so plačali 26.000 angleških šterlin (43 milijonov lir) Ul jo krstili na ime »Predsednik Robert«. 18. julija 1951 je jahta zaplula Iz luke Zee-bruegge na neznano pot proti novi domovini. Najprej so državljani' nove republike prstali v Casablan-ki. Predsednik Robert je med potjo prirejal bogate pojedine in pridno delil odlikovanja. Stvar se je nerodno zasukala v trenutku, ko se je stari notar pričel pritoževati nad »predsedniko- vo« razsipčnostjo. V Casablamki je druščino najprej zapustil Robertov stric in se vrnil domov. Tudi ostali potniki so se polagoma pričeli vznemirjati. Kaj- naj bi pravzaprav hžala »obljubljena .dežela« tega tudi sedaj- pred sodiščem niso mogli povedati. Eni so mislili, da bi to moglo biti nekje v bližini Liberije, drugi so mislili na Južno Afriko. Dejansko se nikoli niso odmak nili dalje od Casablanke. Končno so potniki prisilili »predsednika Roberta« na povratek v Southampton. Od tam je večina odšla zopet domov, le stari notar si je izbral za zadnje zatočišče po največji pustolovščini svojega življenja — samostan na Irskem. 30. juniju sončni mrh Prihodnjo sredo, 30. junija, o-krog 12. .ure bo sonce mrknilo in večerni mrak nas 'bo zajel. Doživeli bomo — če nam bo vreme mi -. lostljivo — popolni sončni mrk. V posameznih krajih bo trajal mrk komaj dobrih 150 sekund, vendar se bo temačni mesec pričel pomikati z zahoda že devetdeset minu‘ poprej in bo sončno površino zapustil po dveh urah in pol na vzhodni strani sončne oble. Nastopila bo skoro popolna tema in nekaj svetlejših planetov (zlasti Ve nera in Merkur) bo zatrepetalo n s opoldanskem nebu. Mesec si bo za ta svečani trenutek nadel »krono« 75 odsto popolne zatemnitve. Mrk bo pričel v Kanadi, prekoračil bo Atlantski ocean, se bo dotakni! južne Groenlandije, zajel južno norveško obalo, južno Švedsko, Poljsko in Ukrajino vse do sever-r.ozahodne Indije. V tem 200 km širokem pasu bo zavladala. 100-od stotna zatemnitev. 'Sončni mrk vpliva na nekatere ljudi zelo neprijetno. Živčevje o peša i,n povzroča neljube motnje. 30. junija bodo učenjaki in raziskovalci imeli zopet svoj veliki dan. Astronomi, astrofiziki, raziskovalci svetlobnih žarkov, psihiatri vseh smeri, raziskovalci živalskih nagonov, botaniki in drugi številni učenjaki -bodo nabrali bo-gata^ gradiva, s katerimi bodo postajali potrditi ali ovreči določena znanstvena dognanja. Ameriške znanstvene družbe soorganizirale v ta namen številne znanstvene ekspedicije in tudi vojaške oblasti so na tem zanimivem naravnem pojavu zainteresirane. Ljubljanska opera pride v Trst V začetku julija bo v Trstu .nastopilo osebje Ljubljanske opere na »Stadionu 1. maja« s 4 operami Slišali bomo »Ohridsko legendo«, »Ero z onega sveta«, »Gorenjskega slavčka« in »Fausta«. Ker .bo nastop na prostem, jo bodo za to gostovanje okrepili pevci in pevke iz Zagreba in Beograda. Tržačan! V naših krajih bo mrk dosegel -bodo goste s srcem sprejeli. iiiiiuiiuinwiwiwiiiHuuuiiuMuyuiiifl!iuwnii!miuuit«tHW!UiiuiuiiHguiiiii!iii!!!ninuiiuiuiiiuiiii!tiiiHiiiiii!iuuuHiunuuniiniHiiiniiiiwinm«MmiiiiiuiiwumimmsHiiunuiuiuiminu!mimiimiiiunuuiiiiinmiuiiiuiuiniiniiiiiiiiiiiiiiuiiutiiuuiiiiuiiiniiiiii!uinui!umiiuin» IzSet v SatirEs Tajništvo S D D obvešča prijav ljence, da se izlet ne bo vršil v Sauris, ker je pot od prevelikih ploh pokvarjena in neuporabna. Namesto v Sauris pa pojdemo 4 julija v lep gorski kraj NEVEO, ki leži pod Kaninom. Ce bi kdo s spremembo kraja ne soglašal, dobi denar nazaj. Športna plemenitost še ni usahnila Za svetovno prvenstvo v rokoborbi so se na Japonskem potegovali atleti z vseh delov sveta. Gla ni junak dogodka pa ni bil morda kak poklicni ruski ali turškj športnik, pač pa danski amater Henrik Hansen. Kot kurjač in pomožni kuharsk pomočnik se je vkrcal na neko to vorno ladjo in si na ta način prislužil drago potnino do oddaljene dežele. Njegova športna zveza a-materjev namreč ni zmogla toliko denarja, da bi lahko potoval na njene stroške. Štiri tedne je traja la dolga vožnja. Njegovi tovariši so bili v treh 'dneh na licu mesta seveda kot potniki najhitrejših prometnih letal. Ob njegovem prihodu na Japonsko so ga naravnost triumfalno sprejeli. Ze po nekaj rundah so ga »črtali« iz liste udeležencev. Prevzela ga je skrb za povratek. Kar nenadoma pa so pričela deževati pisma, denarna nakazila od 100 do 50.000 lir ter številni paketi z japonskim servisom, fotografskimi a-parati, japonskimi pupami in podobna darila. Končno je od japonskega guvernerja v Tokiju, g. Ju-suija, prejel še prosto letalsko vozovnico do Kopenhagna. »Ostati zvest amaterstvu, to je stvar značajnosti«, je izjavil predsednik Mednarodne športne* zveze, ko je zvedel za Hansenov podvig. Hansen je svojo značaj nost v resnici tudi dokazal. Žrtvoval se je za tekmo, čeprav se je zavedal, da zanj ne bo lavorik. Japonci so občutili, da jih jp obiskal športnik, ki še vedno drži visoko nekdanje športne -ideale, in to v časih, ki so šjaortne delavnosti ponižali na po-vsem pridobitno raven. Iskreno in odkritosrčno so proslavili moža, ko, da ni prisjjel k njim iz neke druge celine ,pač pa z drugega sveta. S, tem pa so jpočastili tudi ostale a materje joo svetu, ki so si tudi v teh časih ohranili vse osnove zna čajnega športnika in ki jih je čedalje manj na tem svetu. OD TU IN TAM Predsednik Eisenhower mora dnevno igrati golf, da s tem sproti dokazuje ameriškim državljanom o svojem odličnem zdravju. Ce ga teden dni ni na spregled, se takoj irijo vesti, da mu nekaj ni prav. Ko je v prvih mesecih po prevzemu predsedništva midaljeval s svo-j,m vsakdanjim igranjem, so mu očitali, da bi bilo za državo koristnejše, če ne bi zapravljal časa na igriščih, pač pa se raje dalj časa zadrževal v pisarni. Kdo bi ustregel človeškim muhavostim? Skrb za zdravje in predsedniško linijo je stalno pri srcu ameriškemu predsedniku. Pred kratkim je na kongresu ameriških farmarjev priznal, da si večkrat v Beli hiši speče po kak obsežnejši biftek na gradeli. Njegova. skrb za predsedniško zdravje izhaja tudi iz pisma, s katerim je čestital novoizvoljenemu predsedniku njegovega kluba: »Iskreno Vam čestitam na zaupanju, ki smo ga Vam izkazali, Pričakujemo pa, da se boste danih Zagotovil tudi držali. Obljubili ste namreč: 1) da boste hrano kluba izboljšali; 2) pocenili obede; 3), znižali članarino. Ce boste s tem uspeli, me, prosim, obvestite, kako ste to dosegli.« V močvirnatih predelih severnih predelov Južne Amerike, vzhodno od Andov živi zanimiva jegulja treska. S pomočjo oscilografov so ugotovili, da jrroizvaja riba električni tok napetosti 600 Voltov in s storitvijo 40 Wattov. Jegulja treska s svojim dotikljajem človeka Ubije. Pomislimo samo, kakšno svetlobo nam nudi 40-ivattna žarnica! Rep jegulje treske znaša tri petine celotne dolžine ribe. V tem repu je nameščenih — kakor so ugotovili strokovnjaki — nič manj ko pet dc šest tisoč miniaturnih električnih členov z napetostjo 0,1 Volta za vsak člen. Medsebojno so povezani v učinkovito električno baterijo. To napetost najdemo tudi v drugih živcih živih bitij, saj jo je pri žabjih krakih ugotovil že Galvani. Učenjaki so sedaj pridno na delu, da bi izsledili funkcijo in izvor električne energije živčnega sistema. Trdno pričakujejo, da bodo prišli do presenetljivih odkritij. * * * Tehnični napredek našega stoletja se pogostokrat odraža v otroških igračah. V Ameriki dorašča rod, ki sanjari a potovanju v vse-mirje. V Nemčiji so med otroške igrače sedanjosti uvrstili tudi »VX raketo«. Raketo poganja mešanica plinov in doseže višino sto metrov. Mešanica, ki vsebuje kroglico kisika in vode ne more eksplodirati in je zato za otroško uporabo brez nevarnosti. Na zemljo se raketa i'rne s pomočjo posebnega padala. Prav tako kakor pri pravih raketnih izstrelkih. Bodoči rodovi se bodo verjetno morali v prihodnje privaditi na to, da bo budi ozračie otroško igrišče. • • • V Frankfurtu na Meni so policijske oblasti uvedle za nepazljive avtomobiliste vzorno poboljševalno navado. Ce zakrivi avtomobilist lažjo prometno nesrečo, prride stražnik in mu z oljnato belo barvo potegne širok trak čez ves sprednji pokrov. Ce je prometna nezgoda težja, pobarva stražnik pokrov rde če. Koliko časa mora neprevidni vozač vozariti m sramotnim znamenjem, novi predpisi ne določajo. Ta določila nimajo samo namena, da vozača javno osramotijo, pač pa opozarjajo tudi pešce na nezanesljivega vozača. Zato tudi vse beži v trenutku, ko se pojavi na ulici vozilo z belordečimi progami. To so nekaki tigri v prometni džungli današnjih velemest. iiiiniHimHimiiuinimiimiiiiiimiiiiiuuuiiuitniimiHuiiiuiunnnmtai POD ČRTO ŽABJI ROD Zapiski šestošolca Jožefovo. Naš profesor je .tako mimogrede omenil, da bi se lahko ukvarjali tudi z vzrejo —, žab, saj so preobrsževanja v današnjih časih naravnost zap>oved časa. Naš profesor nam namreč vedno rad postreže s kako pikro resnico. O tem govori več moj neuradni dnev r.ik, ki pa bo ostal radovednemu svetu prikrit vsaj do mature. Zamisel o vzreji žab pa mi le ni dala miru, zato sva jo dane? popoldne z Marjanom potegnila v Zavije, saj je ta del Svobodnega tržaškega ozemlja tisto univerzalno mazilo, ki zdravi vse’ bolečine našega političnega, gospodarskega, posestniškega, industrijskega, pristaniškega in ne vem še kakega drugega življenja. Zakaj ne b! Zavije rešile tudi vprašanja žabjega naraščaja. Res sva prinesla v dveh steklenicah nekaj čisto maji# nib žabjih paglavčov. Dihajo še s škrgami, so pa najmanj ‘Jtžtkp temperamentni kot tisti paglavci, ki ham od časa do časa privoščijo po kako bombno razstrelitev. ,Tudi moji paglavčki se podijo po vodi kot nogometna dvanajsterica Višje igimnazije. Drugih posebnosti pa zaenkrat še nisem opazil. Vso za- lego sem preložil v prostorno stekleno posodo, ki mi jo je prepustil dedek Pepi, iti ima. pekarno v mestu in je pred tem hranila češpljevo marmelado. Pa.glavčke krmim s solatnimi listi. Letos imamo namreč izredno bogato letino solate. Mami sem tudi izmaknil sveže jajce, da r6du postrežem s kapljico rumenjaka, ostanek pa tudi mojemu grlu ni škodil. 1. aprila. Moji varovančki napredujejo, ‘da je veselje. Sedaj že dihajo s pljuči, škrge so odšle rakom žvižgat. Sploh so to kar kratkočasne živalice. Včeraj šeni opazil pri njih skrajno nečedno In 'nemoralno opravilo. Na tleh sta leža-li dve polovici poginulega paglavčka — in ostala svojat še je z njima mastila. Packe nemarne kanibalske! Pošteno sem se razburil. Da imamo pri nas kulturnega kanibalstva v izobilju, to sem na žalost vedel, saj vemo koliko slovenskih otrok nam vsako leto pobašejo someščani laškega jezika, da pa so tudi žabji paglavčki take sorte, si res nisem mislil, saj sem jih vendar nabral na ozemlja slovenskih mlak. Sicer pa se gotovo niso zavedali, kaj počenjajo. Danes o mrtvačku ni več ne duha, ne sluha. Ne, (du-hd je še' nekaj,. če‘ vtakneš nos Taisto blizu vodne površine. Bogve. morda je malček zbolel na otroški paralizi in bi tudi tako ne živel več dolgo. V ostalem pa bodoče žabice sijajno napredujejo. 6. aprila. Ne vem, ali je tudi v meni pričela utripati znanstvena žilica? Skoraj bi rekel, da je .tako, Kaj me je sredi noči spravilo na noge, ko me drugače niti štiri budilke ' ne ‘zbudijo? V resnici prav štiri: eno ima moja teta, ki jahata že he vem koliko ducatov let v šolo in ima budilko, ki nobenega praznika in nobene nedelje ne za-špi. Vse' počitnice, velike in majhne, ropota nezmotljivo ob -pol šestih zjutraj. Drugo ima moja sestra, ki tudi že hodi v šolo najmanj petnajst let. T« sicer ni tako točna, ker je pač dete .današnjih zmešanih časov, njena lastnica pa sad današnje mladipe. Očka, ima tško, ki je prestala vse temperature tega sveta, seveda tiste visoko nad ničlo, va, čeprav in jo vsak dan zjutraj pred njenim prebujenjem nadzira. Tudi on pohaja namreč že nekaj desetletij v šolo. In četrto ima moja mama. Zadela jo je na loteriji in zato zvoni, kadar je ravn<} dobre volje. Dobra volja pa se je hprijema tako ob dveh ali‘treh ”^jutraj, na vsak način pa nikoli takrat, kadar drtigi ukažejo. Je nekoliko moj^ narave. Prepričati sem se hotel, ri- li moji paglavčki ponoči spijo? Včeraj mi je dedek ob pogledu na s vera, seveua usve v, o. Ta je .najbolj zaneslji-iv ji moj očk«,, ne verjame paglavčke prerokoval, da bodo postali same debele, bradavičaste --krastače in ne žabice. In to sedaj ponavljata v ujemajočem se duetu ves dan mama in moja sestra! Nezaslišano oorekovanje, jaz namreč načeloma napravim vedno vse narobe. To ugotavljajo podnevi in pc-noči vsi trije naši hišni krščeni leksikoni. Moje žabice se seveda za vse to prav nič ne zmenijo. 13. aprila. Kakšen nemaren dan! Prav tak kol vsi letošnji spomladanski dnevi, polni dežja, in -reši •tev. Tržaškega vprašanja — i.n še za žabji krak slabši. Gotovo se nc bojim številke 13, saj sem tudi v ostalih številkah koledarja prejemal petice in ne samo trinajstega, vendar, kar se je danes zgodilo.... Predvčerajšnjim sem žabicam na, priporočilo dedka postregel zopet s kapljico rumenjaka, ki sem ga pobral s pomazane sardele, ki jo je mama ravno polagala v ponvico. Ko divji so se paglavčki vrgli na okusno poslaščico in zavrteli z glavicami v rumeno kapljico s požrešnostjo, ki bi lahko tekmovala vsem našim narodnim nasprotnikom. Ce bi to vedel...? Vse žabice so poginile. To ima človek od prevelikega navdušenja za znanost ali kakor bo sedaj naš ženski tercet zapel: za ničvredno igračkanje. Rumenjak je bil nasoljen, ker pri pas neosoljenih sardel ne maramo, tako sem revčke zastrupil. Kako potrebuješ precej časa, predno za- se mi bodo vsi smejali! Kje naj dobim nove paglavce? Veliki petek. Lotil sem se nove reje. Z Marjanom sva odšla ponovno v Zavije .Po dolgem iskanju sva našla prav take paglarčke kot so bili prvi. Teh pa ne bom zani-ral v stekleno posodo, pač pa v prežagan pločevinasti sod, ki smq ga zaplenili .ubežniški vojski in ga je mama uporabljala pri pranju perila. Ze nekaj let pa ima mama Hoover in tako je spomin na hrabre bojevnike odveč. V Zavljah, kjer se mi 'je porodila nova zamisel žabjega stanovanja, sva nabrala tudi nekaj alg. Zabii zarod nai se hrani s prirodno žabjo hrano, da ne bo zopet nesreče. 2. maja. Paglavčki merijo že po dva centimetra. Gre jim boljše kot meni. Jutrišnje matematične nal-->-ge jim vsaj ni treba pisati in tudi z latinščino nimajo preglavic. Voda v sodu je močno potemnela in opazovanje je precej nerodno. 16 maja. Pod Tepkom sem opazil prve spočetke bodočih žabjih krakov, ki so, med nami rečeno, ocvrti prav tako okusni kot mladi piščanci. 17. maja. Sedaj rod skokoma napreduje. Živalic« imajo že čudovite zadnje krakce in tudi spre^rui plečki sta že do polovice dorastli. V sodu vlada itaka umazanija, da gledaš po kakega prebivalca. Vode pa ne morem izplati, da mi ne uide ves žabji trop. 22. maja. Sedaj so mlade žabice že kar postavne. Samo repek še razodeva njihovo mladost. Pa tudi ti polagoma izginja. . 27. maja. Ce z štiri dni bomb končali šolo. Živela svoboda! Prav zato imajo tudi moje žabice vso pravico, da same odločajo o svojem bodočem življenju. To je vendar demokracija, ki nam jo veliki demokrati odrekajo. Ne vem zakaj? Trinajst žabjih junakov je odšlo nazaj v Zavije. Industrijska delavnost jih gotovo tam ne bo preganjala še nekaj žabjih pokolenj.... Ko sva jih z Marjanom spuščala v vodo, se je vsa .trinajsterica, urnih krakov poskrila pod svežim novim listom in zapela svoj pr- vi kvak - kvak. Moj dedek je mislil, da se bodo sprevrgle v debele in bradavičaste krastače. Ko so se repki še trmasto držali zadkov, pe je Marjan prisegal, da bova vzredila — močerade. Zaenkrat pa je trop neovrgljivo — žabji trop; Pri dvoživkah 'pa ftifcoA ihe vfeš, kako in kaj. Tako vsaj nam je zatrjeval naš profesor — in on že ve, kako je S to Stvhrjo. Žab pa ne bom več vzrejal, dvoživke so mi kljub vsemu le zoprne. VES TIs TRŽAŠKEGA Doojna tehtnica nestrpnosti Nismo športniki in nogometne tekme za pisca teh, vrstic niso nobena posebna atrakcija. In vendar smo doživeli, svojevrstno zadovoljstvo, ko smo tudi v italijanskih listih črtali, da je bila tekma> med Brazilijo in Jugoslavijo ena izmed najlepš-ih, kar jih je bilo zadnje čase. V tem soglašajo »Gazzettu -dello Šport«, »Corriere della Sera«, da ne govorimo o švicarskih listih. Le »Giornale di Trieste« meni, da je bila jugoslovanska igra dokaj siromašna. Zadnja »Cittadella« nam pa s podpisom Giannija Sch-icehija nudi zopet primer bedastega in bahatega ter vsiljivega -neznanja- italijanskega pisuna. Kritizira jugoslovanske prospekte tržaškega velesejma ter jim pripisuje težnjo, da bi si radi prisvojili italijanske ■umetnine. Nihče ne bo mogel pobijati, da je arena v Pulju rimska in ne italijanska. Piscu »Cittadelle« bo kaj čudno zvenelo, če ugotovimo, da je Dioklecijanova palača, ta prva evropska zgradba v bizantinskem slogu, vzhodnjaška in ne rimska. Enako je Pore-ška bazilika bizantinska. prav tako kot sta bizantinski cerkvi v Ravenni in cerkev sv. Marka v Benetkah. Te 'bizantinsko zgradbe, znak bizantinskega gospostva nad Italijo, so tedaj sma-tiall v Italiji za tujke, kakor -izhaja iz korespondence med papežom Gregorjem II. i-n 'Stjepanom II., podobno kot avstrljanščina za časa Risargimenta,. Za pisca v »Cittadelli« so dalmatinske cerkve im tudi šibensk-a ka tedrala- italijansko delo, čeprav je ■tedaj v Dalmaciji obstojala posebna stavbarska umetnost in čeprav je ime graditelja Radovana že nad štiri sto lelt vklesano v zidovih ši-benske cerkve. »Cittadella« se posmehuje, če si svojimo Marka Pola, Slučajno so nekatera dejstva v Benetkah padla v oči Angležem. Tako na premer Ruskim. In doslej nam ni prav nič znano, da bi bil tudi Ru-skina podkupil Tito. Nedvomno smo v -borbi proti italijanski vsiljivosti tudi sami prisiljeni svoji znanosti dajati -nekake oborožen videz -scie-n-tia militans. Toda prav na to nas navajajo besede, ki jih je škof Santin dne 17. junija izgovoril Koprčanom, ko jih je pozval, »naj ostanejo verni jeziku, izročilu in preteklosti svojih pradedov«. To so lepe besede in vredne pohvale, čeprav jih iz ust katoliškega pastirja slovenskih vernikov čujemo ne,kam prepogosto. Toda, če š-kof Santin od Italijanov zahteva spoštovanje do sta- rine, jezika in naukov svoje preteklosti, bi njegovi sonarodnjaki žc- morali dopustiti, da tudi mi proslavljamo svoje starine in svoja izročila v času, ko si nekaj kulturnih norcev in nevednežev domišlja, da morejo .zanikati našo preteklost i-n -da to našo preteklost spremene ter -tako okrnjeno izpostavljajo posmehu kulturnih hajdukov, ki na sebi nimajo nič zanimivega, razen deviškega neznanja. Vemo, da je »Cittadella« satirični dodatek, .ki ne išče, niti ne prenaša polemike. Toda, če si ti ljudje domišljajo, da morejo s svojimi duhovitostmi zabavati svoje či-tatelje, tedaj pač ne- vemo, čemu bi se bolj čudili -njihovi- popolni nevednosti ali kulturni ravni, katero -pripisujejo, svojim eita-teljem In ti ljudje se še smatrajo za poklicane pisariti o italijanski kulturni nadrejenosti ter o pohlepnosti po tujem kulturnem blagu. Tudi Repentabor zaSTO V soboto popoldne se je tudi re-pentaborski občinski svet pridružil ostalim našim podeželskim občinam in izglasoval resolucijo, ki jo je predložil član občinskega sveia. g Karel Škabar, in ki zahteva o-stvaritev Svobodnega -tržaškega o-zemlja. Za resolucijo je glasovalo 10 občinskih svetovalcev, proti pa dva. Tako so titovci tudi v tej o-b-či.ni popolnoma pogoreli z razbijanjem Svobodnega tržaškega ozem lja, čeprav imajo občino v rokah prav po milosti volivcev, ki so jim jo zaupali .zato, ker so prisegali, da se bodo -borili za STO, sedaj po Zadnja pot luana Terčona Ze debelo uro pred napovedanim časom so se pred hišo žalosti v Mavhinjah pričele zbirati množice iz -bližnjih in daljnih -kraških vasi in tudi iz mesta, da se poslovijo od moža, ki je užival splošno spoštovanje vsega prebivalstva no glede na strankarsko opredelitev. Pogrebne obrede so opravili kar -štirje duhovniki. Cerkveni zbor je -pred hišo zapel žalostinko. Temu je sledilo -slovo pevskega društva »Avgust Tanče« iz Nabrežine. Veličastni sprevod se je nato pričel pomikati proti cerkvi in po opravljenih cerkvenih opravilih je nadaljeval pot proti pokopališču. V sprevodu so nosili 14 vencev -in o-■bilo cvetja. Nabrežinski občinski svet je vodil župan g. Josip Terčon. Osrednji odbor SDZ sta zastopala predsednik in -tajnik. V sprevodu smo opazili tudi zastopnike raznih oblasti. Ves pogreb je bil veličastna žalna manifestacija pokojnikove priljubljenosti. Prijazna kraška- vasica verjetno že zlepa ni doživela ■tako lepega pogreba. Pri odprtem grobu se je od pokojnika v izbranih besedah poslovil domači župnik,, g. Zorž, Nato je v imenu občinskega odbora in občinskega- sveta spregovoril župan, g. Terčon, ki je v kratkih besedah orisal napore in trud pokojnika za ■blagor največje slovenske občine področja A. Končno se je v imenu -SDZ od pokojnika poslovil predsednik dr. Josip Agneletto, ki je predvsem podčrtal kremeniti značaj pokojnika in njegov lik priporočal v posnemanje -današnji slovenski mladini. Nato so se od pokojnika poslovili še pevci. Terčonova hiša v Mavhinjah, vsa lepa vasica in vsa bližnja in daljna okolica zahodnega Krasa z na-brežinsko občinsko hišo vred, vse ■to 'bo ostalo -brez Ivana Terčona. Vrzel bo občutna za vse, ki so tega velikega -moža poznali in z njim sodelovali. Vsa teža vzornega posestnika se je zgrnila na sina- e-dinca Vankota, na gospo Justo in hčerki Boženo in Jelko. Verujemo, da bo spomin na Ivana Terčona. ki bo ostal neizbrisan v srcih naših Kiaševcev, to breme vsaj moralno lajšal, saj se je s to zavestjo pokojnik poslovil od svoje rodne zemlje. Naj počiva v miru! je njihovo OF vodstvo dano obljubo požrlo. Gorje titovski OF, če bi morali v tem trenutku na volitve! V naš-občini bi gotovo ne dobili pet glasov. V tem najusodnejšem -trenutku, ko veliki in mali davijo naše ozemlje, so se titovci — seveda kakor vedno — postavili na stran močnejših, ljudstvo pa je in bo o-stalo na strani pravice in dane moške besede. Sedanja izkušnja naj nam bo v pouk in svarilo, d;, se v bodoče moramo z vsemi sredstvi izogibati kandidatov, ki so u-•služb-enci kakršne že koli stranke. K sreči sedijo v našem občinskem svetu možakarji z moško hrbtenico in ne samo kimavci, ki slepi ubogajo, kar jim v Trstu- in Ljubljani naročijo. Tudi' naša občina si je rešila čast pred zunanjim svetom, -in to nam je' v nemajhno zadoščenje. Žalostna obletnica Pretekli torek je minilo točno deset let, odkar se je iz dotlej u-cjaslih dimnikov nekdanje rižarne pri Sv. Ani prvič privalil gost dim. Bilo je 22. junija 1944 in nacisti so preizkušali svojo pravkar zgrajeno peč za množično uničevanje telesnih ostankov svojih žrtev. Naprava je nato stalno služila svojemu namenu, vse dokler ni vojaški po raz zapečatil usode rjavega totalitarnega režima. Le malokdo je takrat z gotovostjo vedel, kaj pomenijo ti gosti o-blaki črnega dima. Žrtve, ki so prestopile prag te morilne naprave, se niso vračale v svobodo. Toda sčasoma so v javnost le prodrli glasovi, razširjala so se ugibanja in vsem Tržačanom je zastajalo srce, ko so videli, da je ta Ui-jinstveni sobrat« na delu. Ni zapiskov, ki bi govorili, kdaj so ga spustili v pogon. Zločinci so si bili svestni svojega zločina, in so vse uničili. Toda očividci so zabeležili irrvi zunanji znak tega novega udejstvovanja in zdaj, ob desetletnic i njegovega pojava., se spominjamo vseh žrtev, ki so včasih, v strašnih mukah izdihnile svoje dušo, še napol žive in morda pri zavesti. Odhod otrcli y počitnišHo holomijo Tajništvo SDD poziva starše > trak, ki so prejeli vabila našega urada za kolonijo, da se čimprej prijavijo v našem uradu. V nasprotnem primeru jih bomo čr-tali i-z seznama ter nadomestili z drugimi. Prijavljeni dečki naj pridejo no sedež društva v ulici Machiavelli 22-11. nad,str. 1. julija ob 9. uri zjutraj, kjer bo zdravniški pregled ipi nato odhod z avlopulma-nom v Devin. nabrežinshe občine ■Zadnje priprave za odhod naših otrok v počitniško kolonijo so v polnem teku. Letos si je uprava izbrala nov prostor v občini Forni di- Sopra. V tej občini v vasi Stinsans je prevzela v najem veliko dvonadstropno zgradbo. Prva skupina otrok odpotuje ;z Nabrežine v soboto 26. t. m. -zjutraj z -dvema avtobusoma. Tokrat o dečki na vrsti, i-n -sicer 60 slovenskih in 40 italijanskih. V slovenski skupini so -tudi otroci iz zgoniške in repentaborske o-bčine. Obe skupini spremlja določeno število učiteljic za vsaki oddelek posebej. V koloniji -bosta oba oddelka popolnoma samostojna v vsem življenju kolonije. Lega novega letovanja je res lepa, na odprtem prostoru, dovolj zraka in sonca, v okolici -pa je mnogo izletnih točk skozi gost smrekov gozd. Letoviški kraj leži 900 metrov nad morjem. Dečki ostanejo v koloniji točno en mesec dni, nakar jih bo zamenjalo enako število deklic. Z & H V A L A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, predvsem čč. duhovščini, posebno č. g. župniku Jožefu Žoržu, gg. zdravnikom, g. županu in občinskim svetovalcem, predsedniku SDZ, zastopnikom raznih organizacij, pevskima društvoma, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so spremili dragega nam Ivana Terčona na njegovi zadnji poti ali na kakršen koli način počastili njegov spomin. Užaloščena vdova JUSTA in otroci Mavhinje, 20. jun. 1954. ROSSONI RUGGERO KORZO GARIBALDI S Razstavlja, v paviljonih televizije in gospodinjskih električnih aparatov najboliše proizvode italijanske in inozemske proizvodnje Poskusne oddaje 71 ¥ 71 s teleprojektorji 1 175 palCCV italijanske televizijske družbe Obiščite stande na tržaškem vzorčnem velesejmu PRODAJA NA OBROKE Stoletnica sBstoiBunsSie šole Letos poteče 100 let, odkar so pri Sv. Ivanu v Trstu odprli prvo slovensko šolo. Proslava te pomembne obletnice za kulturni vzpon tržaških .Slovencev, naj b ibila, po prvotni zamisli, skupna- -zadeva vs-eih, Slovencev, ne g'e-de na strankarsko pripadnost. ’To načelo pa avtoritarnim strankam očitno ne prija, zato -bo proslava potekala po strankarskih -tirnicah in v strankarske namene. Slovenci, ki jim jc- partijsko izkoriščanje takih nestrankarskih proslav pri srcu, se bodo proslave udeležili v novi sve-toivanski šoli, ki bo pred priče-.-kom prihodnjega šolskega leta. Ta proslava 'bo gotovo nestrankarska ir. zgolj kulturna. | TRŽAŠKI PREPIHI POZIV Zupan nabrežinske občine pozivu prebivalstvo, da po svojih močeh prispeva za popavljence. Prispevke sprejemajo v občinski hiši, po vaseh pa v župniščih. Kupčkarji Gospod -urednik! »Oča Bieiweis« v zadnji številki »Demokracije« je zadei v črno. Del tiste naše inteligence, ki ji- je faši-zej utrjeval »značaj« in »hrbtenico«, se je močno razburil. To po-kolenje je doslej -udobno dremalo v senci tiste pr e račun j enos t i, s katero mu je rasistična- doba neizbrisno ukrojila kameleonsko prevleko. Takrat je obveljalo vodilno načelo: Ko si doma in oče preklinja fašizem m njegove zločine ter pošilja na dno pekla njegovega spočetnika, -tedaj mu pritrdi in po možnosti podžigaj njegovo ogorčenost! Ko pa pricapljaš v šolo in ti fašistični učitelj zabija v glavo, da je Mussolinija in njegovo zalego postavila sama previdnost na ta grešni -svet, potem tudi -njemu -pritrdi in neutrudno moli desnico navzgor. Crno -srajco oblači in slači kot ukazujeta učitelj ali pa oče! Tako sta v tistih časih, tako ža le sinih za nas, nastala dva kupčka, kupček domačega ognjišča in kupček fašistične slave. Oba sta zmlela -prirojeni značaj otroku in oba sla zmehčala njegovo mlado hrbtenico. Fašizem se je jpogreznil tako, krč žetone vse, kar ni naravnega. Kupčka pa ,s-ta ostala in ostala- je, tudi kameleonska prevleka. Danes velja načelo: Ce si med zavedno slovensko družbo, se postavi na slovenski kupček, če se pa približata le -dva -someščana italijanske narodnosti-, promptno preskoči na laški kupček! ,S tem pa kupčkanje še ni odpravljeno. Povojna doba je duhove oddelila 4 -dva- -strogo ločena kupčka: v demokratičnega, svobodnjaškega in v -diktatorskega, nasilniškega. Menda ni človeka na našem ozemlju in tudi drugod po svetu, ,ki se, ne bi zavedal, kateremu kupčku sam pripada, vsaj -z -dušo in -srcem, če že ne očitno in javno. Je pa vendar še nekaj ducatov razumnikov iz fašistične vzgojne šole, ki prav tako — kakor skačejo oportunistični Slovenci s slovenskega na italijanski kupček — skačejo oni z enega svetovno nazorskega kupčka na drugega, kakor pač veter piha. Mislim ,da med obema skupinama teh naših »Skrabarjev« ni nobene bistvene razlike! Imamo pa še tretjo vrsto k-up-čkarjev, ki -so v najtesnejšem sorodstvu z ostalima dvema skupinama. Da bi namreč kupčarstvo ne odšlo v pozabo in da bi kameleonska prevleka ne zbledela, so si tudi v samem Tržaškem vprašanju sredinci zopet postavili dva kuj> čka: Svobodno tržaško ozemlje na eni strani, Tito pa na drugi. Se pred časom so pridno plesali po »stojev-skem« kupčku, posebno v časih zadnjih občinskih volitev, ko ja na tem kupčku stal sam maršal Tito za nekaj volilno propagandnih minut. Ko pa so se Titovi u-službenci požvižgali na volilna gesla, so -tudi ti kupčkarji najiprej sramežljivo, potem pa kar odkrito preskočili na kupček razdelitve Svobodnega -tržaškega ozemlja. Tej skupini vzgojno nedoraslih pa so se pridružili tudi nekateri posamezniki, ki sicer niso rastli pod fašističnim veternjaštvom, pa so že po svoji naravi tista .zvrst lju di, ki -so jim tvarne ugodnosti in pri-dobitniške koristi življeAjski smoter. Zvesti vsem in vsakomer--do — -nove konjunkture, to je njihovo geslo. »Skrabarji« -tu, »-Skrabarji« tam.... ■Res je, da tega vrtenja -in ,pre skakovanja prvi niso sami krivi saj si gotovo -sami niso prostovoljno naročili fašistične vzgojne navlake. Star ^estalozzi je dejal, da je -tudi slaba vzgoja več vredna od nevzgoje, ker rodi nevzgoja — breznačelnost. Ta pa- je dojilja o-portunizma, ki- oropa človeka tistin značilnsti, ki dvigajo človeka do osebnosti. Neose-bnostni človek pa ne more biti niti vzgojitelj, uiti vodnik svojih sorojakov, čeprav bi ga narava obdarovala s še tako-bogatimi talenti. Pestalozzi se go tovo ni motil. ■Kar je bilo v mladosti 'zamujenega, pravi razumnik lahko izpopolni, saj človek ni nikoli -zadosti učen in izkušen. V slovenski ku1 -turni in politični zgodovini ne manjka vzorov. T-udi pri našem Kraševcu sta- imela značajnost in-možato-st vedno prvo -besedo. Zgodovina bo izbrisala k-upčkar-je in kupčke, -kakor je izbrisala- fašizem in nacizem in kakor bo odpihala tudi komunizem in oportunizem! Pepi Trdinec Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 M I Z 9 F j j fl Deske smreko-RIJIEfOBSlCi ^ ve, macesnove podjetnih! © in trdih lesov. trame In parket« nudi najugodneje TEL. 90441 CULE A TRST Vlal* Sonnlno, 2 4 DOSPELI SO NAJBOLJŠI HLADILNIKI n LEG u Izdelek največje angleške tovarne, ki je v celoti -tudi hladilna naprava (Compresor) - izdelan po mnogoletnih izkušnjah izključno v LEC-ovih tovarnah I Električni hladilnik LEC je edinstven izdelek; nedosegljiv v trajnosti, obliki in ceni LEC je Izdelan za Vas, ker ob vsaki priliki nudi svežo hrano, Vas ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečno prihrani mnogo denaria Naročila sprejema s takojšnjo dostavo in petletnim jamstvom tvrdka I. KERŽE TRST - Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019 Tudi na obrobno odplačevanje Zapomnite si: „LEC“ mora v Vaše gospodinsfvo / A. PERTOT TRST - ULICA GINNASTICA 22 Velika izbira vsakovrstnih zenskih in moških podlog BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE Vse po konkurenčnih cenah I