Poštarlna plačena u gotovom God. XI. Broj 34. U Zagrebu, 25. augusta 1939. Pojedini broj Di». i. Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARAKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJ 1’ 'L J A N A Erjavčeva 4a SKUPLJAJMO NARODNO BLAGO IZ ISTRE! ONO NAJRJEClTlJE GO¬ VORI, DA JE ONO ZEMLJA NASA. DA JE ONO KRV NAŠA! GLASUO SAVEZA JUGOSIOVENSKIH EM1C,1ANAJA M JULIJSKE KiAJSNE NARODNI TABORI V ISTRI! V prejšnjih številkah smo že prinesli daljša poročila in razglabljanja o taborih. Zaradi njihovega pomena za naš narod in za buditev narodne zavesti ne bo odveč, če kot spopolmlo prinašamo obširnejši pregled, ki obravnava vse tabore in nam tako podaja celotno sliko tega tako važnega faktorja pri stvaranju narodne zavesti našega naroda v Istri. Dva prejšnja članka o slovenskih tabo¬ rih sta gotovo vzbudila med našimi citate lji toliko zanimanja, da kaže spopolniti to sliko še s podatki, ki so značilni za pomen in važnost narodnega poleta one dobe v naši Istri. Ko so se množice, vzbujene po živahnih bojih za ustavo, smele zbirati pod milim nebom, da najprej na Štajerskem javno za¬ htevajo svoje človeške in narodne pravice, "ki so jim bile »zajamčene« po novih zako nih, se je razširil kmalu pravi val narod¬ nega preporoda na sosednje pokrajine in posegel tudi med istrske Hrvate. Sledeči pregled taborov — ki menda ni popoln — naj pokaže, kako so se vrstili po¬ samezni tabori po pokrajinah in časovno: Štajerska: 1868. Ljutomer 9. avgusta, Žalec 6. septembra; 1869. Sevnica 9. maja, Ormož 8. avgusta; 1870. Kapela; Koroška: 1868. Bistrica 29. sept., pre povedan; 1870. Bistrica; Zaporče; Kranjska: 1868. Kal 9. maja, Vižmarje 19. maja; 1870. Cerknica; Vipava; Goriška: 1868. Šempas 18. oktobra; 1869. Biljana 25. aprila, Sežana 20. junija, pre¬ povedan; 1870. Tolmin 1. maja; Sežana 29, maja; 1878. Kojsko; Kobarid; Istra: 1870. Kubed 7 avgusta; 1871. Kastav 21. maja; 1874. (?) Lindar; 1878. Dolina 27. oktobra; 1883. Brezovica 2. junija; 1884. Rižana, prepovedan. Ako izvzamemo Vižmarje pri Ljubljani, opazimo da so se vsi ostali tabori vršili le bolj v obmejnih središčih. Med taka smemo prištevati nekdanje prometne kraje na Notranjskem (Cerknica, Vipava in Kal), kjer je ljudstvo kakor ob meji v večji meri začutilo potrebo narodne obrambe in kjer je prej razumelo pretečo nevarnost od po¬ hlepnosti soseda nego drugje. Še proglas za kastavski tabor 1871. opozarja nekako pro- roško: »Neprijatelji naši, nas stanujučih na granieah Jugoslavije...« Prva in glavna točka vseh slovenskih taborov je bil program »Zedinjene Slove¬ nije«. Radi njega je vlada prepovedala že prvi koroški tabor v Bistri pri Pliberku 1868, in onega v Sežani 1869, Kastavski tabor je poskusil potem s še širšim poli¬ tičnim programom: »za združenje Jugoslav- jana« v smislu zgodovinskih sestankov v Sisku in zatem v Ljubljani dne 1. dec. 1870 , a zaman, ker vsako obravnavanje političnih izjav je bilo že predhodno od oblasti strogo zabranjeno, kakor tudi nameravani protest proti priključitvi Istre in Goriške k poli¬ tični upravi v Trstu. Leta 1878, pa je bil sprejet na dolinskem shodu sličen predlog Dubrovčana don Vuličeviča, v katerem je bila zahteva, naj se Istra odcepi od Tržaške in pridruži ljubljanski upravi. Ta radikalna zahteva je sicer silno razburila italijanske politike to- in onstran državne meje, kakor bomo niže videli, je pa razumljiva z ozi¬ rom na raščajočo napetost v času okupa cije Bosne in- pod pritiskom dualizma. Vu- lieevič je argumentiral, da samo Slovani hodo znali braniti svojo morsko obal, a da nemški elemenat, ne bo reših niti Avstrije. Ob tej priliki je prišlo, kakor na ostalih istrskih taborih, do iskrenega izražanja slovensko-hrvatskega pobratimstva, ki je ostalo na Primorskem neskaljeno do naših dni Tesna in medsebojna povezanost vsega taborskega gibanja, ki je globoko pre¬ šinilo ves naš narod skozi deset let in še več, ni izhajala le iz enotnosti politične ideje, ampak gotovo tudi iz praktičnega na¬ čina. ker so navadno nastopali govorniki, ki so že bili na glasu, da so se izkazali na prejšnjih zborovanjih ali drugje. Tako so govorili na šempaškem taboru dr. Josip Vošnjak že sloveč po štajerskih taborih, dr Tonkli, kasneje zastopnik Goričanov v Vižmarjih. dr. Lavrič, ki je vodil vsa go¬ rička zborovanja in neutrudljivi Ivan^ Na bergoj še v kratkih o 1,'občanskih »brgešah«, ki je znal tu prvič, kakor potem na vseh slovenskih taborih v Istri, vselej uspešno tolmačiti, kako so tujejezične učilnice le — mučilnice ljudstva Na isti način so tudi organizatorji hrvatskega tabora v Kastvu Steidle in tovariši nastopili že dve leti prej na Vilharjevem taboru na Kalu. odkoder so prinesli češka taborska gesla »Ne vdajmo se« in »Složimo se« A prav ta tabor v Ka¬ stvu, kateremu je vlada jemala vsak politi¬ čen značaj, ga je pridobil v obilni meri, ko sta na njemu nastopila dva znana hrvatska j politika namreč don Mijo Pavlinovič iz Dalmacije in dr. Marjan Derenčin, zastop nik sosednje Reke na zagrebškem saboru. Njima ni nihče mogel braniti, da ne bi go¬ vorila svojemu narodu iz srca! V kolikor se politične težnje niso mogle in smele razpravljati na vročem istrskem terenu, naglaševala se je na teh taborih to¬ liko bolj zahteva jezikovne ravno- pravnosti predvsem na šolskem pod rcčju in v javnih uradih, kjer je tujec iz¬ ključno in povsod brezobzirno gospodaril. Včasih so se čule celo pritožbe o zapostav¬ ljanju naših pravic v cerkvi, dasi so razni protivniki vedno le obdolževali duhovščino, da ona pospešuje naš povsem prirodni na¬ rodni pokret, v katerem so vohali pansla¬ vistične, ruske spletke. Vredno je tu še orne niti, da je že 1. 1878. Petar Peršič v Dolini zahteval neomejeno priznanje študija za istrske visokošolce na zagrebškem vseučili¬ šču, na kar avstrijska vlada ni nikakor ho¬ tela pristati. Kako izdaten je bil poleg drugega moralni učinek taborskega gibanja za naš preprosti narod, smo že čitali v prejšnjih člankih Podučno je zasledovati še, kako so itali¬ janski sosedje to sprejeli. Evo zani¬ miv primer: V zbirki političnih spisov P. Fambri »La Venezia Giulia« (Benetke 1885), ki je često omenjena v iredentističnih publikacijah, sta kot prilogi natisnjeni dve originalni poročili tržaških listov o taboru v Dolini 1. 1878. Na kratko ju povzemamo. Znani »Indipendente« je tedaj poročal, da ni nameraval ozirati se na zborovanje hrvatsko-slovenskih analfabetov, toda da ne more zamolčati, ko so bile sprejete neke re¬ solucije, ki so naperjene v škodo tržaškemu mestu. Na tem mitingu bi smeli pač sestav¬ ljati izjave lojalnosti ali proslavljati krvave poraze svojih bosanskih in hercegovskih bratov in nihče jim ne bi branil, če name¬ ravajo pogozdovati Kras, ki naj loči oba naroda tako različna po poreklu, običajih in težnjah. Toda podjetno meščanstvo Trsta in vse Primorske ne sme nikdar dovoliti hr- vatsko-slovenskim agitatorjem, da bi se vtikavali v zadeve, ki so jim tuje. Za tem nadaljuje omenjeni list: »Smešno je, če Kraševci, ki žive od tržaške civilizacije, za¬ htevajo naj se v naše šole uvede njih ne¬ razumljivo in tuje narečje in smešno je tudi, kako so ti ljudje zgubili vsak pravi narodni čut, a si sedaj drznejo nastopiti celo proti narodnosti drugih. Vse take reso¬ lucije, sprejete pri vinu od strani 300 ubo gih idiotov, nahujskanih po kakem župniku, učiteljčku ali po par fakinih, so dovolj značilne in pomenljive. Mogli bi jih sprejeli za neškodljive baharije, da ne bi bilo težjih posledic, ki uas spominjajo na tragične do- gotke med meščani in slovenskimi okoli čarni julija 1868. Tudi sedaj, kakor takrat, naši. plavolasi sosedje začenjajo izzivati in bog ne daj, da bi sedaj, kakor takrat, po pustila potrpežljivost našega mirnega in de¬ lovnega prebivalstva, ki ga ne sme nihče motiti, najmanj pa oni prebivalci iz jalovih slovenskih lukenj, ki bi morali brez zasluž ka, kakor so ga našli v našem mestu, le stradati od gladu.« Na nikakor oduren in zato ne manj stru pen način je pisal ob isti priliki tržaški list »Cittadino«. On zamerja najbolj »Triester Zeitungu«, da se je tako obširno in obzirno pečala z dolinskim zborovanjem. Zgolj iz protivnosti do Italijanov je ta list vslej pri¬ pravljen prijazno se nasmejati istim Sloven cem, katere v Ljubljani naravnost zaničuje Taki prijatelji so pač Nemci, ki se drže gesla »divide et impera«. Tu pri nas se po tegujejo za Slovence proti Italijanom, v Ljubljani podpirajo Nemce proti Sloveti cem, a v Dalmaciji pa celo Itali jane proti Slovanom. Pokazati ho¬ čejo nekako viteštvo, s tem da podpirajo slabšega proti močnejšemu, manjšino proti večini, so pa le premeteni, ker sejejo raz dor tam, kjer so narodnosti mešane, da oslabijo ene proti drugim, vse le v korist svoje vladajoče rase, ki je nemška. Vsekakor so to zanimiva opažanja laš kega lista, ki iz sovraštva do svojih sode želanov razkrinka celo tujce v lastno škodo A glej še pravo čudo! Prav gornji besni izbruh šovinističnega »Indipendenta« je našel v navedeni Fambrijevi knjigi svojo zavrnitev, kakršne s te strani ne bi priča kovali. Znameniti politični pisatelj Ruggero Bonghi razpravlja namreč v uvodu iste knjige obširno o narodnostnih razmerah. Primorske in ugotavlja, da treba upoštevati dejrtvo, da se nahajajo tudi Slovani v z n4t tnem številu na tem ozemlju. Pri tem pravi očevidno cikajoč na »Indipenden- tovo« smešenje: »Smešno bi bilo miš¬ ljenje, da Slovani nimajo pravi¬ ce bivati tamkaj; nesmiselno bi bilo zahtevati od njih, da se mo rajo zatajiti, ako hočejo ostati t a m.< Dalje Bonghi obsoja vsako zatiranje drugega naroda in upa le, da se Slovani po prirodni asimilaciji sčasoma prilagodijo bo¬ dočnosti, ki jih čaka na Primorskem, kakor se zdavnj opazuje tak proces v Južnem Ti rolu, kjer se staro nemštvo skozi stoletja le unika napredujočemu italijanstvu iz juga’ Na takem primeru, ki je postal celo aktue len, se jasno vidi, kako velika in bivstvena razlika je med treznimi nacionalisti, učenci Cavourja, Cantuja, Mazzinija, tvorcev Ita¬ lije in imperialisti vseh dob! J- P- -%%%%-% %■- ŽIVOTNI PROSTOR Zagrebački »Trgovački Vjesnik« od 5. kolovoza o. g. donio je pod tim naslovom ovaj članak: Unazad nekoliko mjeseci uskrsnula je jedna nova krilatica, pitanje tzv. »Lebens- rauma« (»životnog prostora«). To je onaj prostor, koji jedna prenapučena država za sebe traži u susjednoj državi u svrhu smještanja i zbrinjavanja svog prekobroj- nog pučanstva. Otkad svijet postoji bilo je sad manjih sad večih pokreta velikih masa. Onda u stara vremena zvali su se takovi pokreti jednostavno »seobom naroda« i prolazili su ponajviše bez mnogo borbe i krvi, jer je svuda bilo zemlje u izobilju i svako se je mogao smjestiti gdje mu se je činilo najzgodnije. Borbe su nastale tek nekoliko vijekova kasnije, kada su se narodi raz¬ množili i kada su im granice u davnini za- uzetih zemalja postale pretijesne. I tako je dolazilo do velikih osvajalačkih ratova, a glavni povod bilo je i onda osiguranje »Le- bensrauma« samo se to onda nije tako di¬ plomatski i fino nazivalo. Nakon osvajalačkih ratova došlo je »osiguravanje« »Lebensrauma« pod najraz- ličnijim oblicima, jer tzv. »širenje kulture na črni kontinent« itd., sve su to zapravo bila »osigurania« »Lebensrauma« vješto maskirana plemenitijim motivima. Nekada se je dakle do sticanja »život¬ nog prostora« dolazilo na temelju »jus gladii«, po »pravu mača«, ali kako je svl' jet danas na vrhuncu kulture, »osiguravatu« se danas »Lebensraumi« bez ijednog metka! Potreba »Lebensrauma« ruši stare dr¬ žavne granice kao da su bile od karata. Uzvitla se obično mnogo prašine, nastaje teško bombardovanie raznim notama. »VII. velevlast« (štampa) proliie rijeke znoja ’ tinte, ali stečeni »Lebensratim« ostaje sret nom dobitniku a kako je, ili kako če biti onima na čiji se je raniji posjed prodrlo o torne nitko ne vodi računa. Da li je to zdrava pojava? Ne če li jed nog dana ti »Lebensraumi« postati »Todes- raumi« za one koji su ih uzeli? Nama se to »osiguravanje« »Lebens raumova« čini baš tako, kao kad bi na se¬ lu jedan susjed imao 20 jutara a samo dvoje djece, drugi 10 jutara sa četvero djece, pa pošto mu je to premalo, sjeo jednostavno na susjedovu veču i eventual¬ no plodniju zemlju, jer i on mora imati svoj »životni prostor«! Što bi se kod nas u takvom slučaju »sikirama razgovarali«! Medjutini kod nas se tako ne radi. Gdje ih je previše »na gruntu«, tamo se šalju djeca trbuhom za kruhom. Traže rada gdje ga ima bez da drugome njegovo otimaju. Tako se je uvijek kod nas radilo, ali mo¬ derni vijek donio je i »moderne« nazore i čudne pojmove o pravima na »životne pro¬ store«. Ti moderni nazori doveli su do toga, da razne države jednostavno izjave: taj i ta) dio te i te zemlje je moj »životni prostor«, a drugi su — barem do sada — na sve samo kazali »amin«! I ako dotično podru- čje nije svaki puta zaposjednuto de Jure, osvojeno je de fakto ekonomsko-finansij- skim prodiranjem i zaobilaznom koloniza- cijom plusa populacije i ostalim doskoči- cania države koja je tražila »Lebensraum«. »Osiguranje« (to se inače drugačije zo- ve!) »Lebensrauma« bilo to sada brutal' nem šilom ili »na kunst« ostavlja žaoke. 1 pauk je pojeo muhu, vrebac pauka, gavran vrepca, škanjac gavrana, orao škanjca — ali i njemu se je našao majstor, lovac! Ono što se unazad nekoliko godina do- gadja na širokim prostorima največih im¬ perija svijeta, oni ogromni pokreti kasta, rasa i religija, to nije ništa drugo nego reakcija onih koje su potisnuli razni manji ib veči »lebensraumaši«. Ni onaj sičušni mrav neda se potisnuti sa svog mravinjaka, bori se, a kamo li bi ljudi mogli trajno podnašati proste uzur¬ pacije, koje se danas fino zovu »osigura¬ nje »životnog prostora«. ITALIJA TRAŽ3 SIROVIMA PO ISTRI Kako Italija uvelike oskudijeva raz¬ litim sirovinama, a naročito željeznom Irudačom, bez koje se jedan rat ne mo¬ lže uopče voditi, bacili su se u posljed- fnje vrijeme na grozničavo traženje Srudnih nalazišta po Istri, koja, kako ie (poznato, obiluje bauksitom. U okolici Žminja iskopali su 30 m Iduboku jamu po kojoj radnici vrtaju i Iruju motornim svrdlima po čitave da- Ine. U neposrednoj bližini Žminja več Ijfe iskopano preko 1000 tona izvršne Iriidače. koia sadrži veoma velike koli¬ čine aluminija. Interesantno je, da se u Žminjskoj lokolici na raznim mjestima nailazi na Ikapove kamenja, bijelog i laganog kao jperce, znak da sadrži čistog aluminija, ga kad su u bližini počel; kopati nijesu Inašli ni traga -rudači. Zagonetno je oda- |kie je i na koji način to kamenje amo jdospjelo. Velika istraživanja vrše se i u oko¬ lici Tinjana u srednjoj Istri. I tu je na- jjd;eno mnogo tragova te dragocjene ru- gdače. no na pravu žilu se još nijesu na- Imjerili. U zadnje vrijeme traže stručnjaci Srudarskog ureda iz Trsta velikem ener- igijom željeznu rudaču uz riieku Pivku li na području komenske opčine u Go- Iričkoj. pa če usiicro početi kopanjem Srudače u Nadražici i oko Velikog Dola Željezo. a specijalno aluminij, u mo- Idernom je ratu neophodno potrebna jsirovina, i ako je Italija ne bi usnjen Inači, njezin bi uspjeh u budučem rab’ Ibio svakako malo vierojatan. PREDAJA SUVISKA Z-STA Pula — Prefektura je objavila ogias. kojim ponovno upozorava seliake i produ¬ cente na odredbe zakona, koji predvidia da se sav višak žita ima predati u odrediena pokrajinska stovarišta. pa kaže: »Opaženo je da mnogi izbiegavaiu jasnu odredbu za¬ kona, koji nalaže da se sav višak žita ima predati u odrediena stovarišta. Upozoruiu e seljaci. da nema u tom nikakve iznimke i da se za vlastitu potreba smije zadržati samo onu količinu žita koja je potrebna za prehranu obitelji. za naplatu radnika i za sieme. Pod priietnjom globe zabranjeno ie predavati žito u drugo koje stovarište, a ne u ono pod koje proizvadjač spada. Pre- kršaji u tom pogledu smatrat če se špeku- laciiom na štetu narodnog gospodarstva.« Tom se prilikom ističe, kako Je ovaj na¬ čin magazinirania žita, koji je započeo 1936 godine, donio narodnom gospodarstvu ve¬ likih koristi poljodjelcima. jer da su na tai način za žito postizavali sve veče ciiene. Tako Je cijena žitu od 1932 do 1938 godine norasla za 25.8 pošto, dočim ie cijena bra- šnu porasla samo za 19.8 pošto, a kruhu samo za 14.9 pošto. Prema torne da su od ovog obligatnog predavanja viška žitaric- '.mali prvu i glavnu korist baš seljaci. PRIJAVA IMANJA Buzet — Opčinsko načelstvo pozva v 'e sve seljake, da u smislu čl. 1 Kr. dekre: 2-2-1939-XVII-br. 175 u roku od 15 da- prijave posebnom tiskanicom, koju če do biti u opčini: ime i prezime vlasnika zem lje. položaj i površinu zemliišta, koje obra djuiu, kao i količinu nroizvoda — žitarica, masiina. grozdja, povrča i voča — bilja za tkanine (lan, konoplja) i točan popis sve vrste stoke. Takvu su prijavu dužni podnijeti ne sa¬ mo vlasnici zemljišta. nego i kolonisti koji obradiuiu tudiu zemlju tzv. »polovičari«. POLJSKI LIST O TRSTU Sedaj, ko je nastopila napetost tud’ med Italijo in Poljsko, se je pričel prav; boj med poljskim in italijanskim časo¬ pisjem, ki eno drugemu ne ostane dol¬ žno za napade. To priča tudi tale čla- Inek znanega poljskega lista »Illustrowa- ny Kurjer Codzienny«; »Italiji svetujemo, da naj se ne za¬ nima za Gdansk in naj se raje zanima za Trst ip njegovo luko. ki po anšlusu nima prometa. Mesto, da bi nam dajala Jnasvete, bi Italija bolje storila, da pre¬ da Trst Nemčiji in da bi dovolila, da bi 'se gdansko prebivalstvo preselilo v Trst«. Na poljske nasvete je seveda tržaško Ičasopisje oštro reagiralo STRANA 2. IS T R A« BRO J 34 ■ Nova akcija za prostovoljce Postojna, avgusta 1939. — Japon¬ ska je daleč, in čeprav dnevno čitamo razburljive vesti o krvavih spopadih med Japonci in branečimi se Kitajci, vendar nikomur ne pade na misel, da bi ta zadeva kaj posredne j e imela kakega vpliva ali zveze z nami. Toda razdalja, izgleda, ne igra nikake vloge in smatrati nas morajo za kaj dobre vojake, ali pa menijo, da nas je kljub vsemu izseljeva¬ nju še vedno preveč, kajti v zadnjem času se razširja po naših vaseh živa propaganda za pristopanje naših ljudi v prostovoljsko službo za — Mandžukuo. — Interesentom obljubljajo 20 Lir dnev¬ no plače poleg drugih ugodnosti. Ne¬ verjetno a vendar resnično! Ni še dosti Abesinija, niti Španija, ki sta zahtevali toliko nedolžnih žrtev, sedaj naj se naš človek prijavi za pcijijanje nedolžnih Kitajcev in postavi v službo rumenih ja¬ ponskih vampirjev. Uspeh te čudne ak¬ cije je bil do sedaj seveda popolnoma negativen. Naš človek pač rajši doma umre od lakote kot pa v dalnji tujini za tuje interese. — (***) Zulum feilsioga potadee M r č a n a. — Kijalič Martin — ili Chialli, kako se sada zove — koji ovdje drži trgovinu mješovitom robom i trafi- ku, nanio je do sada mnogo zla našim ljudima. On vrši konfidentsku službu i aenuncira vlastima svakoga onoga, koji mu se bilo na koji način zamjeri, bez obzira na stvarne činjenice i na krivnju, odnosno nevinost pojedinaca. Tako se do¬ godi da najčešče stradaju i nevini ljudi. Taj fašist »della. prima ora« ne dozvo- Ijava da se u njegovom prisustvu uopče govori hrvatski. Ako ko j e dijete dodje u njegov dučan i pri tom pozdravi hrvat¬ ski, on se izdere na njega i istjera ga pred vrata da ga opet prisili da udje, u dučan i da pozdravi talij anski. POŽARA Gorica, avgusta 1939. — Zaradi ne¬ znanega vzroka je pričelo goreti v seni¬ ku 63-letnega Matije Hobana v Štan- drežu. Ogenj je kmalu objel vso streho in še bližnje poslopje, kjer je bilo shra¬ njeno gospodarsko orodje .Ker ni kazalo drugega in je bila velika nevarnost tudi za ostala poslopja, ki so v bližini, so po¬ klicali gasilce z bližnjega vojaškega le¬ tališča. Med tem časom je požar že vni- čil nekaj sena in koruze ter gospodar¬ sko orodje, ki ni bilo njegova last. Ogenj je bil po težkem delu pogašen. Zdi se, da se je seno samo vnelo, škode je preko 13.000 lir, ki pa je pokrita z zavaroval¬ nino. Drugi požar bi kmalu upepelil senik kmetovalcu Alojzu Besednjaku iz Cve- treža pri Ribemberku. Goreti je pričelo na vozu polnem sena, ki je bil spravljen v lopi. Ko je gospodar opazil da se kadi, je izvlekel voz sena seveda z največjim napori iz lope na prosto, kjer je požar popolnoma uničil voz in 15 stotov sena, ki je bilo na njem. škode je okoli 1000 lir. Zdi se, da se je tudi pri tem požaru seno vnelo smo od sebe. Si@ s© t© zbilo n Gaiežani Galežana — »Gazzeta Ufiiciale« od 9. kolovoza donosi dekret kojim se cijela uprava pučke i obrtniške štedionice u Ga- ležani stavlja pod istragu, a poslovanje šte- dione bit če u tančine pregledano. Utvrdjene cijene knkuruznom brašnu u Istri Puia — Pokrajinski korporacijski'sa- vjet odredio je da počevši od 11. kolovoza imaju važiti ove cijene kukuruznog brašna na malo: najfinije mljeveno 1.55 lira — cvi- iet 1.35 lira — grublja meljava 1.30 lira — obično 1.20 lira. Trgovine moraju imati iz- vješene ove ciiene i točno označiti pojedine vrste, koje prodaj«. GROM URIO DJEVOJČICU Krnica — Pred par dana je u selu šegotiči za velikog nevremena grom ubio jednu djevojčicu od osam godina. U ča¬ su nesreče, nalazila se je djevojčica u sobi s bratom, kojemu se nije nista do¬ godilo. Avtomobilska nezgoda Sveti Vičenat — U puliskoj je bol¬ nici preminuo 66-godišnji Ante Modrušan iz Svetog Vičenta, koga su karabinjeri našli teško ranjenog, u nesvijestici, na cesti. Iz- Meda da ga ie pregazio nekakav automobil koji je nakon toga odjurio .Karabinieri tra- že krivca, no kako starac nije uopče do- šao k svijesti, te nije mogao^dati nikakvih podataka. istraga je vrlo oteščana. '¥’|enoa«l i wm»II « Puli Pula. — Vjenčani: Marijan Poščič, mehaničar iz Pule i Josipa Benčič iz žminja. — Josip Rušnjak i Ana Lazarič iz Pule. — Miho Sandali iz Bala i Mari¬ ja Peruško iz Pule. — Ivan šuran iz Pu- le i Fuma Jugovac iz Poreča. Umrli: Antonija Krt iz Motovuna. — žurič Antun iz Oliba. — Rok Iveta iz Barbana. — Prane Jurcola iz Pazina. ZELO SLABA LETINA NA GORIŠKEM Gorica, avgusta 1939, — Kot je naš list že poročal, bo letos zlasti vsa Goriš¬ ka prizadeta z izredno slabo letino. Koj v spomladi, ko je polje potrebovalo son¬ ca, je neprestano lil dež, da se posevki niso mogli normalno razviti, nato pa je nastopila suša, ki traja z malina izjema¬ mi že par mesecev. Prekinjajo jo od časa do časa tako močni viharji, da zgledajo ponekod s krompirjem posejane njive kot požete. Ta prava neurja so ponekod učinila tudi skoro vse žito, ki je sicer obetalo precej dobro letino. Še posebno hudo pa je suša pritisnila zadnji mesec. Silna vročina vlada in vsak dan se nebo pooblači ter ljudje že upajo, da bo ven¬ dar zopet nekaj moče, pa vedno zapiha močan veter, ki razžene oblake tako, da ne pade niti kaplja dežja. Veter povzro¬ ča dvakratno škodo ker poleg tega da odganja dež, suši že itak vso od suše raz¬ pokano zemljo. Po njivah ni več nobene zelenjave. Kmetje nabirajo napol uvelo listje češnjevih dreves, da z njim krmijo 1 prašiče. Edini pridelek, ki je kmetom ne¬ kaj prinesel so bile češnje, poletne ze¬ lenjave, s katero so vedno dosti zaslužili, pa letos ne bo nič. Tako je znani in ce¬ njeni goriški radič tako zelo prizadet po suši, da ga skoro ne bo kaj za prodajo. Radi tega so tudi cene pridelkom zelo poskočile. Najboljši dokaz o skoro kata¬ strofalno slabi letini je izredna draginja vsem poljskim pridelkom na goriškem tr¬ gu. ki raste iz dneva v dan. V Gorici so n or. orodajali zadnji teden kg stročjega fižola že po 2,— liri, kg zeljnate glave po i liro itd. če bo suša še dalje tako pritiskala, ne bodo imeli kmetje skoraj kaj pospraviti v jeseni z njiv ter bodo občutno oškodovani tudi pri svojem naj¬ važnejšem pridelku — vinu. Zato ni ču¬ dno, če ljudje obupujejo in se prestraše¬ ni ter polni skrbi sprašujejo, kako bodo preživeli dolgo zimo in kako odplačevali visoke davke, ki so še ob dobrih letinah in zaslužku komaj zmogljivi. (***) ♦ Ljetina u Buzetu Buzet, kolovoza 1939. — U našem kraju je ove godine ljetina prilično dobra, premda je žito u izviesnim slučajevima i podbacilo. Očekuie se da če biti mnogo groždja i kukuruza, jer kise ima dovolino, a tuča do sada nije padala. LJETINA U MRČANI M r č a n a. kolovoza 1939. — Kod nas je ljetina ove godine nešto podbacila, i to s razloga što je kroz puna tri mjeseca vladala velika suša. Pšenica je urodila osrednje, ima je skoro koliko i lani. — Krumpira če biti vrlo malo, ni za naše potrebe, a kukuruza nista. Svu nadu sa¬ da polažemo u groždje, koje lijepo na¬ preduje i ako ne bude tuče rodit če bo¬ lje od prošlih godina. IZLOZBE NARODNIH RUKOTVORINA Pula — Po svim se istarskim mjestima organiziraju izložbe narodne umjetnosti i pučkog obrta. kao priprava za veliku po- krajinsku izložbu istarske narodne umjet¬ nosti, koja če početkom oktobra biti prire- djena u Puli. Prva takva izložba bila je uredjena u Vižinadi. druga u Rovinju, treča — vrlo zanimljiva — ovili dana u Labinu i sad če redom biti po drugim istarskim gradičima. Um oj? v Krate! pri Ledinah Idrija, avgusta 1939. — V Krnici pri Ledinah so našli mrtvega na svojem stanovanju kmetovalca Franca Deželo. Takoj so ugotovoli, da je Dežela umrl nasilne smrti zaradi poškodb po telesu, ki so bile nekatere smrtne. Uvedena je bila takoj preiskava, ki ni dala v prvem času nobenih rezultatov. Kmalu pa je bil pojasnjen ta umor. Karabinerji so aretirali njegovo ženo Josipino Mlinar, staro 32 let, ki je zločin priznala in iz¬ povedala, kako in zakaj je storila to de¬ lanje. Po njenem izkazu je prišlo med obema zakoncema do ostrega .prepira, zaradi ljubosumnosti. V napadu jeze In besnosti je Mlinarjeva pograbila pilo in zadala nekaj udarcev svojemu možu, ki je takoj padel na tla. Kmalu za tem je Dežela umrl zaradi zadobljenih ran na glavi Mlinarjeva bo predana sodišču zaradi umora. Na tim su izložbama prikazane sve na¬ rodne rukotvorine, lončarski proizvodi, na¬ rodne nošnje, narodne igračke, seljački alat i proizvodi kučnog obrta, pastirske izdiela- ne tvorevine, frule, štapovi i sl. Izložba u Labinu bila je naročito interesantna baš zbog toga, što se je na njoj i nehotice po¬ kazala sva bistrina i invenciia naših hrvat- skih seljaka. Kažnjavanje ti*govaca U Marezigama je kažnien trgovac Nikola Paravel. K niemu je došao u dučan zdravstveni čuvar Paliaga iz Kopra i po- čeo pregledavati makarone nijesu li rao- žda pljesnivi. Paravel je Paliagu isčuškao i bubotcima ga izbacio iz dučana. Karabi¬ nieri su zatvorili njega i njegov dučan. » U B o 1 j u n u su kažnjenl zatvaranjem dučana kroz tri dana tamošnji trgovci Jo¬ sip Buretič i Ana Brumnjak, jer su neku robu prodavali po cijeni višoj od maksi¬ malne. KONAČNO JE DOVRŠENA CESTA LAiNIŠčErLUPOGLAV L a n i š č e — Cesta Lanišče—Lupoglav ovih je dana konačno predana prometu. Gradnja je ceste tekla vrlo sporo. Započelo se još 1929 kad je izgradieno u svemu sa- Bik ga nabo sia mgove Dane. — Teška je nesreča 7. o. mj. zadesila našeg seljaka Floridan Juru. zvanog Giribin, koji je — da bi dobio kakovu liru — uzgajao bika, koji je bio njegovo vlasništvo. a težio je preko 800 kilograma. Spomenutog dana Jure je išao da ga nahrani, ali kad mu se je približio bik ga je uhvatio rogovima i prignječio ga uza jasle tako da mu je polomio prsni koš i rebra. Na njegov jauk dotrčali su ukučani i susjedi, ali nitko se nije usudic približiti, jer je bik bio odviše ratoboran. čim se je bik malo smirio, a to je 'bilo tek nakon dva sata čekanja izvukli su nesetnog pok. Juru ispod nogu bika, ali več mrtvog. Napo- minjemo da je pok .Jure bio u našem selu vrlo omiljen medju seijacima, jer je bio vrlo dobar gospodar, a i uzor čo- vjek u svakom pogledu i zato ga opla- kuje 1 žali za njim cijelo selo. Nek mu je laka zemlja, za koju se kao istaknuti narodni čovjek mnogo borio. mo 4 km. Od 1929 do 1933 izgradiena su još samo daljnja 3 km. a onda je sve zape¬ lo. Konačno su ljudi sami prionuli uz po- sao i dali besplatnu radnu snagu i ovih je dana cesta dovršena. Time je put od Lanišča do Pule, gdje se nalazi sjedište po- krajine, skracen za 38 km. jer su dosad Laniščani koji su htjeli putovati u Pulu, morali iči najprije u Buzet. Fofava živinske fool@xni Černiče, avgusta 1939. — Poleg iz¬ redno slabe letine, ki jo obeta našim kmetovalcem huda suša, se je v naši vasi pojavila še živinska kužna bolezen na gobcih in parkljih, ki se kljub vsem preventivnim meram nevarno širi in se je bati. da bo zajela tudi sosednje kraje. Radi hude suše in vročine se ljudje boje najhujših posledic in škode, ki jih lahko povzroči med živino ta nevarna epidemi¬ ja ter so vsi obupani, ker jih letos te¬ pejo vse mogoče nesreče, če bo šlo tako naprej, bo nujno potrebno, da nesrečnim kmetom priskoči na pomoč oblast sicer se je bati najhujšega. — (***) Fala s kruške Golac. — Teška i velika nesreča za¬ desila je početkom ovog mjeseca našeg seljaka Juriševič Josipa zvanog Palačko. On je poslao svoju trinajst-godišnju kčerku Anicu, da nabere malo krušaka u vrt. Kako je stablo kruške dosta vi¬ soko djevojčica se je popela na vrh i kada je bila na vrhu kruške prelomila se je pod njom grana i mala je pala tako nesretno, da je tijelom udarila o zid ispod kruške. Pri padu zadobila je vrlo teške tjelesne ozljede. Odmah je bila autom odvedena u Trst u bolnicu, ali je od zadobivenih ozljeda umrla još na putu, a da nije došla k svijesti. PRELOMIO HRPTENJAČU Pula — Ive Šošič pok. Martina, rad- nik u tvornici cementa pao je iz višine od 5 metara, ravno na stepenice. Prelomio ie hrptenjaču i teško da ostane živ. PAO POD VOZ Sveti Vinčenat — Teška nesreča dogodila se 31-godišniem Josipu Šifaru iz Svetog Vičenta. Sjedeči na vozu omakia mu se noga i on je pao pod kola, koia su mu prešla preko tijela. Dobio je teške po- vrijede rebara, z globova i hrptenjače. ŽITNA, VLA S U OKU Trst — U trščansku bolnicu doorem- liena je 51-godišnia Marija Pegan iz Malog Brda. Njoije za žetve, pala u oči žitna vlas i svi pokušaji da je izvadi nijesu joj uspieli. Oko se upalilo, slanika je neprestanim tre¬ njem ozlijedila rožnicu i Peganica ie kona¬ čno morala potražiti iiiečničku pomoč. * — Trst. — Umrli so: Jerič por. Dolič Josipina 56 let. živec vd. Kuželka Marila 76, Grgič por. Carli Frančiška 43 Čen¬ dak Martin 38. Basilij vd. Končič’Niko- lina 91. DROBIŽ Bale — Martina Brcana iz Bala rio je konj, u času kad ga je htio upre? a ' tako žestoko kopitom, da mu je preb'" 11 ’’ rebra. 10 2 * Barban — 21 bataljun 12-e bersar ske regimente došao je iz Pule u naše Najednom je cijelo mjesto vrvjelo V oin • ma, koji su sve uzbunili. ♦ — črni vrh. — Do pretepa je n ri6 , med 18-letnim Francem Rupnikom , dijakom Dominikom Sangallom zar J 1 dekleta. Ko se je Sangalli vračal domn 1 ga je Rupnik počakal. Sangalli p a i e ° 6 V ’ pravočasno odnesel pete, toda njegov kolo je Rupnik popolnoma razbil. s ° Vo ♦ — Dobrovo. — Družina Alojzija Ma riniča je dobila nagrado 700 lir za rm' stvo dvojčkov. * — Gorica, — Na 3 leta in 2000 n. denarne kazni ter na plačilo vseh stm škov je bil kaznovan Anton Cotič, star 38 let. zaradi poskusa tatvine. _ Pošt 1 ni uradnik iz Tribuše Peter Piemont! je bil kaznovan na eno leto in dva me* seča zapora m 355 lir den. kazni ter na prepoved javne službe za pet let, ker i e izvršil vrsto prevar na račun dveh do¬ mačinov. ♦ — Gorica. — Umrli so: Bregant por Colja Terezija 71, Kos Marija por. Ver¬ nika Marija 25, Gerbec por. Cotič Mari¬ ja 69, Fon Josip 60. ♦ — Gorica. — Mestna občina je zni¬ žala davek na gradbeni materijal, vsem tistim, ki dobo zidali v teku 1 . 1940. j n ki bodo zgradili poslopja do 31. dec. 1949 od 8 odstotkov na 6 odstotkov. ♦ — Gorica. — Dne 18. t. m. sta prišla dva posebna vlaka s 1900 romarji iz Lju¬ bljane, ki jih je vodil ljublj. škof dr Rožman. Po obisku Sv. Gore in drugih znamenitosti so odpotovali nazaj 19. po¬ poldne. * — Gorica. — Motociklist Josip Nico- letti, ki je peljal 19-letnega Zorka Čer¬ niča iz St. Petra, se je zaletel z motor¬ jem v avto. Nicoletti je bil pri priči mr¬ tev, a Černič težko ranjen in so ga s pre¬ tresenimi možgani prepeljali v bolni¬ šnico. ♦ —Kanal. — V predoru pri Loviščku je padel na glavo delavcu Antonu Ber¬ donu, staremu 46 let velik kamen. S te¬ žkimi poškodbami so ga prepeljali v go- riško bolnišnico. ♦ Labin. — Bacio Ženu preko stepeni- ca. Josip Jurič iz Labina posvadio se sa Ženom Marij om rodj. Dobrič i u svadji ju bacio niz stepenice baladura. Uzro- kom svadje je navodno neka žena iz Frate. ♦ M a r č a n a — Marčancu Mati Raduliču rodila je žena po drugiput dvojke pa je do¬ bio 800 lira nagrade. Prvi put je imao dvoj¬ ke 1936 godine pa ie i tada dobio 700 lira. * — Miren. — Kjer je zaklal tele bez dovoljenja oblasti je bil postavljen pred sodišče 36-letni Stanislav Lutman iz Mirna. Sodišče ga ie oprostilo. * Pula. — Zora Kocijan u svadji s mu- žem dohvatila je nož j ranila ga na lij e - vom laktu. Iza toga je otišla od kuče > razišla se mužem. Muž ju je tužio zbog ozlijeda i osudjena je na 9 mjeseci za- tvora. ★ — Šmartno pri Kojskem. — Kolonu Antonu Sreberniku sc neznanci zažgali nekaj sena In porezali nekaj trt. Zadeva je javljena karabinjerjem. — Torino. — Kvestura je aretirala 26-letno Doro Pare por. Pangoli, stanu¬ jočo v Torinu, ker je zaradi družinskih razmer zbežala z doma in pustila na ce¬ sti svoje otroke. — Trst. _ Aretirana je bila zaradi tihotapstva Avrelija Lovrečič, stara 34 let. Trst, avgusta 1939. — S škofijskim dekretom sta bila imenovana za častna kanonika kapitlja pri sv. Justu prof- Bertolomej Vascotto, župnik iz Trsta m Josip Glažar, župnik iz Sežane. — Vipava. — Edvard Mohorčič j? z avtomobilom težko povozil nekega voja¬ ka, ki se bo moral 40 dni zdraviti v bol¬ nišnici. * — Volče pri Tolminu. — Karabiner- ji so aretirali 24-letno Josipino čenčice- vo, ker je osumljena, da je izvršila splav- Trst. — Trst porabi dnevno 55 mili¬ jonov litrov vode. Vodo dobavlja Trstu nabrežinski vodovod, ki ima kapacitete 100 litrov vode dnevno na prebivalca (za 250.000 prebivalcev). * — Zgonik. — V mlekarice Marijo R u ' delovo iz Samotorče se je zaletel na Kon- tovelu neznani kolesar in jo podrl na tla. Z rešilnim avtom so jo otpeljali v bolnišnico, kjer su ugotovoli, da je dobila težke rane na glavi, da se bo morala zdraviti 5 tednov. »ISTRA« STRANA 3. NEKAJ 0 IDRIJSKEM ITALIJANSKEM DUHOVNIŠTVU Idrija, avgusta 1939. — Ko je ko¬ nec maja po dolgi borbi zasedel mesto idrijskega dekana in mestnega župnika Italijan don Ettore Carletti, se je iz uprave rudnika po Idriji razširila vest, da bo novi župnik deležen posebne pod¬ pore in priznanja s strani rudniške upra¬ ve v obliki mesečne podpore 1.400.— lir. Vse je ta razmeroma visoka plača osup¬ nila, čeprav so vedeli kam pes taco moli. Ranjki msgr. Arko se je namreč moral zadovoljevati z borimi 300.— čeprav so mu v njegovi poznani skromnosti bile dovoljne. Ko se je med idrijskimi Ita¬ lijani poleglo prvo navdušenje, so tudi govorice o tej visoki plači polagoma po¬ tihnile in sedaj smo izvedeli, da s to vi¬ soko nagrado ne bo nič, temveč bo ostalo pri starem, tako da bo nov: dekan pre¬ jemal od države 140 — L, od rudnika pa še 300.— L mesečno. Duhovniške plače pri nas so res smešno nizke in presneto bi slaba predla tistemu, ki bi se upal le z njo živeti. Kot najbolj zgovorno dejstvo naj navedemo, da prejema pri nas prvi kaplan kar celih 36.— L, drugi kaplan komaj 20.— L, in dekan ,kot že omenje¬ no, jedva 140.— Lir mesečne plače od dr¬ žave. če ne bi imeli dohodkov od pogre¬ bov, maš in sličnega, bi morali naši du hovniki od lakote pomreti. Ker je torej izostala visoka rudniška nagrada in pri nas ni v običaju bira, kot je to običaj po deželi, ki prinaša precejš¬ nje dohodke, je novi župnik uvidel, da s 440 L ne bo mogel kaj udobno živeti. Za¬ čel je misliti o tem, kako bi si zvišal do¬ hodke. V našem mestu je od 1930. 1. oskrboval dušno pastirstvo za ital. kolo¬ nijo in poučeval verouk v šoli p. Paolino Eossetti, za kar je prejemal mesečno 200 L. župnik je upregel vse sile, da izpodri¬ ne patra in njegove dolžnosti skupaj z mesečnimi 200.— L sam prevzame. V ak¬ ciji je uspel in svetogorski samostan je koncem prošlega meseca odpoklical pa¬ tra Paolina iz Idrije. Za odišlim Idrijča¬ ni ne žalujejo kaj posebno, ker se ni preveč zanimal za njih potrebe in jih z aušnopastirskega stališča tudi ni sku¬ šal pravilno razumeti. Poleg tega tudi z otroki v šoli ni kaj lepo ravnal, ter se je večkrat pripetilo da je nad. njimi iz¬ lival svojo nestrpnost. Novi župnik pa tudi s tem novim do¬ hodkom ni še bil zadovoljen, izmislil si je še drug nov način za njih zvišanja. Zvedel je, da je pok. dekan kaj rad obi¬ skoval v potrebi svoje farane in jim vli¬ val poguma in tolažbe v bolezni in ne¬ sreči, kar je bila nadvse lepa gesta, do¬ stojna božjega služabnika, ki ga je med vsem prebivalstvom priljubila. Ker je bila cerkev z ljudmi, so radi in svoje¬ voljno prispevali za cerkvene potrebe, saj je cerkev navezana le manj e, odkar je država odrekla svoj prispevek. S tem denarjem je prejšnji dekan varčno in pametno ravnal, ter so bile štiri idrijske cerkve vedno v najboljšem stanju. Don Varletti ga je skušal v tem posnemati, in je od začetka pridno obiskoval svoje farane. Toda po zgledu samostanskih bratov, ki potujejo po deželi in nabirajo milodare za samostane, je k vsakem obisku ponesel s seboj tudi puščico in ni opustil pri vsakem prilike, da ga spom¬ ni na potrebe cerkve in od teh prilikah nabiral denar. To pa je ljudi začudilo, ker niso bili vajeni takega načina nabi¬ ranja prispevkov, so se kmalu teh obi¬ skov naveličali ter dali župniku po ovin¬ kih vedeti, da jih niso nic kaj veseli. — Sedaj je župnik te vrste obiskov opustil. Kdor hoče kaj darovati za cerkev pač lahko vrže denar v zato pripravljen na¬ biralnik v cerkvi, kot je to pri nas že stara navada. Sicer do sedaj novi žup- VIJCSTI IZ DOMOVI N€ Talijanska odlikovanja oficirima naše ratne mornarice Tivat — Ovdje je bio talijanski kon¬ zul iz Dubrovnika, koji je u Oficirskom do¬ mu predao nekim našim oficirima i tehnič- kim činovnicima talijanska odlikovanja. Od¬ likovani su: komandant arsenala kapetan bojnog broda g. Vladimir Saškijevič, kap. bojnog broda g. Mihajlo Lepetič, poručnik g. Dobrila, poručnik b. b. g. Blaženič, g. Udaček, g. Mihovilovič, kapetan fregate g. Lah i poručnik fregate g. Vukanovič. Odli¬ kovanje je uslijedilo povodom nedavnog boravka talijanske ratne flote u našim vo¬ dama. Madžarski jezik na beogradskoj preparandiji Beograd. — Odlukom ministra pro- svjete beogradska muška učiteljska škola otvorit če ove godine dva razreda od ko¬ lih če u jednom biti nastavni jezik madžar¬ ski. U to če madžarsko odjeljenje biti pri- mljeno 30 učenika. IZLETI U ISTRU S u š a k. — Djačko ljetovalište u Mar- tinščici priredilo je do sada čitav niz izleta u Istru, Postojnu i Veneciju. U Po- stojnu upriličeno je šest ekskurzija, u Veneciju takodjer šest, a u Opatiji su bili dva puta. Zinka Kunc u milanskoj iskali Vrlo poznata hrvatska pjevačica iz Zagreba Zinka Kunc-Milanova, koja le stalno angažirana na Metropolitan operi u New-Yorku, pozvana je da u idučoj sezoni gostuje u milanskoj Skali. Nadintendant mi¬ lanske Skale Mataloni izjavio je da Italija nema pjevačice kvalitete Zinke Kunc. TALIJANI IZLAŽU NA ZAGREBAČKOM ZBORU. Zagreb. — Talijani če i ove godine izlagati na Zagrebačkom Zboru, gdje ima- du svoj vlastiti paviljon. Milanska firma Marelli — Fiat izložit če i ove godine električni vlak i motorne littorine. Lanjski pokušaji da Jugoslavija nabavi takove vla- kove za svoje željeznice nijesu uspjeli, jer su se vlakovi brodske tvornice vagona po¬ kazali boljima i praktičnijima (To je tip tzv. »ludog Sarajlije«). STRELSKA TEKMA V KRANJU. Članstvo obveščamo, da je v nedeljo dne 27 t. m. na strelišču v Struževem za¬ ključna tekma za Dr. Čokovo nagrado. Pra¬ vico do tekmovanja ima vsak redni član Sloge, ki se prijavi najkasneje do pričetka tekmovanja. Začetek ob 9 uri dopoldne. Po¬ drobnejša pojasnila v društvenem tajništvu. — Primorsko prosvetno in podporno dru¬ štvo »Sloga« v Kranju. MALE VIJESTI Broi Stanovnika pojedinih država. N j e- mačka ima danas 86,550.000 Stanovnika, od 6,800.000 Čeha u Češkom i Moravskom Protektoratu Na cijelom svijetu živi na- vodno 100 mil. Nijemaca. E n gl e s k a ima 47 mil. Stanovnika. Medjutim čitavo britan¬ sko carstvo s dominionima i kolonijama ima oko 525 mil. Stanovnika. Italija ima 44 mil., Francuska 42 mil., Poljska 35., Sovjetska Rusija ima 171 mil., od toga u Evropskom diielu Rusije 135 mil., Sjedinjene Države Amerike ima- iu 129 mil., a K i n a 437 mil. Kartel živega srebra, ki je imel do¬ slej svoj sedež v Londonu, se bo prese¬ lil sedaj v Rim. Italija je postala nam¬ reč po zopetni zasedbi Almandenskih rudnikov v Španiji, v katerih je imel italijanski kapital glavni delež, glavni dobavitelj te kovine in ima sedaj 80.000 ton letne proizvodnje in sicer brez Špa¬ nije, katere proizvodnja sedaj še ni znana. * — Montevideo (Uruguaj). — Dne 23. junija je umrl za jetiko v bolnišnici Er¬ nest Devetak, star 38 let. V Montevideo je prišel 1.1928 in je služil kot šofer. Do¬ ma je bil iz Dola na Krasu, kjer zapušča sestro in mačeho, v Ameriki pa brata. 4 MILIJARDE INVESTIRANEGA KAPITALA V ALBANIJI Ob koncu aprila t. 1. je bilo v Abe- siniji 4007 industrijskih podjetij s skup¬ nim investiranim kapitalom okoli dve miljarde in 700 miljonov lir ter 4785 tr¬ govskih podjetij z več kakor eno mi¬ lj ardo in 100 milj oni investiranega ka¬ pitala. Eritreja, ki je bila v italijanskih rokah že pred zavzetjem Abesinije Je imela 2298 industrijskih podjetij z 2 ml- ljardama in 200 miljoni investiranega kapitala in 2690 trgovskih odjetij s 400 miljoni invest. kapitala in je najbolj tr¬ govsko in industrijsko obdelana pokra¬ jina. Najmanj trgovskih in industrijskih podjetij pa ima področje Amhare na¬ mreč 162 industrij, podjetij z 22 miljoni in 510 trg. podjetij z 38 miljoni invest. kapitala. Omeniti je treba, da je Amha- ra bila v prejšnji Abesiniji vodeča de¬ žela in je njeno pleme bilo na krmilu bivše abesinske države, zaradi tega je tudi umevno, da je najmanj infiltrirana od novih gospodarjev. nik ni storil ničesar, kar hi dalo povoda za naše pritožbe. Z ljudmi je prijazen in skuša biti objektiven. Res je tudi, da je pri nas komaj dobre tri mesece in so to le prvi vtiski, čas bo pokazal, ali je to mesto, ki bi ga seveda a prior! po vsej pravici moral dobiti naš človek, zasedel pravi mož in če bo to v korist cerkvi. TALIJAiNSKE ČETE JOS NIJE¬ SU OTIŠLE IZ SPANJ DESKE Ravnateljstvo taiijanskih pošta javlja da se pisma naslovljena na talijanske vojnlke u Španjolskoj imaju adresirati potpunim adresama s točnom oznakom odredišnog mjesta, a ne kao do sada šifrom O. M. S. »Posta Speciale 500«. — Izuzetak čini tali¬ janska zračna baza na Mallorci, koja se još uvijek smatra bojnom poštom. Pišite nam ... 1) Kako narod u Vašem selu zove ime¬ na mjeseca u godini? 2) Opišite nam točno, kakova je narod¬ na nošnja u Vašem kraju i kako se zovu pojedini komadi odjeie! 3) Sjeiate li se kakve majčine uspavan¬ ke iz najranijeg svog djetinjstva. Pišite nam makar samo pojedine stihove, kojih se spominjete! 4) Opišite nam sa svim sitnicama, kako izgleda Vaše rodno mjesto i kakova imena noše pojedine livade, pašnjaci, vinogradi, šume i lokve! 5) Spominjete li se još kakve pjesme, koja se pjeva u Vašem rodnom kraju? A 'a pišite nam je makar samo u odlomcima kojih se još sjeiate. 6) Znadete li kakvu pučku priču o vje- šticama, vilama, vukodlacima, koju ste kod kuče čuli? Ne zahoravite je zabilježiti i od- mah nam je poslati! 7) Ima H narod u Vašem selu u Istri Icakvih pitalica, gatalica, poslovica ili ru- galica? Pišite nam ih! SMRT MORSKEGA VUKA Zadnji od seh je zaprl trudne oči. Va kamare na posteje je umrl stari Frane, jenega dana kada je sunce niško palo nad krajen. on ki je zagledal novo vreme i nove dane nove, čudne dane na ke ni bil navajen Bil je zadnji od noniči, ki je pred crekvun va nedejah stal i napušten od seh kako staro, suho drevo, va ten noven vremene pozabjen ostal. A nekada va najlepšeh letah je bil morski vuk i skroz njegovu mladost pasali su divji dani, daleke oštarije Šangaja, žene, vino, oceani, dela na more, nevere i uragani. Njegovi kumpanji su na more si umirali, pesan njin zadnju je bura na more fikala i ni samo jena od njineh mladosti va kakove škure oštarije Šangaja, al Kal¬ kute pod nožen piratsken ostala. A on je tomal va svoji kraji, zadnje si dane kratil je z svojemi spomini i hodeč tako pogrbjen mej mlajin sveton poslušal je nove, čudne glase, pogrbil se još više i povukal se va se. Zadnji od seh je zaprl trudne oči, va kamare na posteje je umrl stari Frane, a sunce je baš zad bregon zapalo, da bi zopet va noven dane nad njegoven se grobon stalo. IVAN BOŠTJANČIČ DA Ml JE... Oj, da mi je još ki put ovako pasat po šemi tihemi puti moje prve mladosti i va večer tihe bonace i mira posevat tako z srčen punen teple jubavi i radosti. Da mi je gledat va te njene modre oči i va ure kasne jubit usne teple male Marije, kad škure javorilce zadiše na Portiče i kot galebi va mrak se skriju kuče Opatije Oj, da mi je još ki put ovako pasat po te naše šume drage, friške i dišeče i negder na ten staren tihen pute da mi inkontrat malo davne sreče. Da mi je tako samo za jedan hip počinui na jene stare klupe, tamo puli sinja mora i poslušat prvi kanat barkajoli i ribari kad se stane sunce i zarudi rana zora. Oj, da mi je još ki put ovako pasat i zagledat šume, pute, more i gromače, oj, da mi je još ki put brez brige pasat va kraje naše. kraje drage i domače . .. IVAN BOŠTJANČIČ (iz zbirke »Istrijanska zemlja*) SKUPLJAJMO NARODNO VIŠNJAN I Par sati od mora, sjeverno od Poreča, na .iiepom brežuliku, opkoljenom vanredno plodnom zetnljom, smjestio se Višnian, gra¬ dič od nekih 3000 Stanovnika. Kao i u svim drugim gradovima zapadne Istre, tako se je i u Višnianu ugnijezdilo nekoliko talijan- skih porodica, ko.ie su davale gradiču tali- jansko obilježje, iako mu je cijela okolica, pa i najuže predgradje stopostotno hrvat- sko. Te obitelji mogle bi se na prste nabro- jiti Neke su starije kao Del Fabro, Della Pietra, Dell Oste, Neri, Corva i Fortuna, a neke su se doselile u najnovije doba, uglav- nom nakon što je Austrija izgubila Vene¬ ciju, Lombardiji! i Karniju. Te su porodice došle u Istru. koja je još bila siromašna i djevičanska. pa su se medju našim dobrim plemenitim i gostoljubivim narodom dobro ugnijezdiie. Bili su to večinom obrtmci, »štraceri« (sakupljači krpa) ili rrlani, ko- pači jama za sadnju loža, odnosno drvosie- če. Sve ostalo bio je čisti hrvatski eleme- nat, koji istina prije 50—60 godina do na- rodnog probudjenja u Istri još nue bio na¬ cionalno svijestan, ali je pred rat bio vec toliko osvješten, da je to postao oc * najborberijih i najsvjesnijih hrvatskih kra¬ je va Istre. Od sarnoga grada Višnjana mnogo je m- teresantnija njegova najbliža okolica, belo Barat, koje leži na lijepom brežuljčicu s crkvicom Sv. Blaža opkoljen je nepregled¬ nem ravnicom, po kojo.i se prostiru pomno uredjeni vinogradi i njive. Svake godine održava se na 3. veljače u Baratu godišnji sajam Sv. Blaža, na koji dolazi mnoštvo BLAGO OKOLICA naroda iz raznih krajeva Istre. Specijalitet je tog sajma sjemenje najraznovrsni.ieg po- vrča, osobito onog za presad. Kupus, zelje, luk, kelj, češnjak i drugo povrče moglo se je ovdje nabaviti u najbiranijim vrstama. Poznat je bio nadaleko i glasoviti ples na Baratskom sajmu, gdje su svirali brača Pu- liniči odnosno kasnije svirači iz sela Bal- daši. Na tim je plesovima dolazio do izra- žaja sav živahni temperamenat istarski. Dakako da je zbog djevojaka znao ovdje ponekad bljesnuti »kosir« ili »dageta«, no to u viteškom narodu, kao što je onaj za¬ padne Istre, kojemu je svijetlo oružje bilo oduvijek milo, nije ništa neobično. Podalje od Barata proteže se krasna bačvanska dolina. Bačva je podopčina viš- njanska, koja nema mnogo kuča, tek nekih 7, ali ima 2 crkve: crkvu Sv. Jakova i crkvu Gospe od Karmela. Oko crkve Go¬ spe od Karmela ima staro groblje, ali se posijednjih 30 godina tamo mrtve više ne pokapa, buduči da je pred 30 godina za cijelu bačvansku podopčinu sagradjeno novo groblje. Bačva je nekad bila veče mjesto, što se razabre iz brojnih ruševina, kojih se nalazi sve do pod brijeg nazvan Tinjanac. Kraj samoga sela nalazi se velika lokva »Bačvanka«. koja rijetko presuši i na koju dolaze za ljetnih suša ljudi iz udalje- nijih krajeva po vodu. Svake desete go¬ dine lokva se očisti od blata, mulja i taloga. Sva sela bačvanske podopčine šalju u te dane po koga na Bačvanku na »rabotu«. To čiščenje Bačvanke prava je revija blaga. Svaki rabotnik naime dolazi na rad s ko- lima na kojima se nalazi koš za odvažanje blata, a u kola su upregnuti najbolji volovi što ih selo ima. Najljepše blago imali su redovito seljaci iz sela Radovani. Njihovo je blago bilo na daleko poznato, pa su ljudi jedva očekivali, kada če opet doči do čiščenja Bačvanke, da se vidi kakvo koje selo ima blago. Pobiedu su skoro uvijek odnosili Radovani. Ali su Radovani zato i znali čuvati svoje blago. Nikad se nije dogodilo da bi Radovan pre- opteretio blago. Radovani su imali i druge neke osebine, zbog kojih su bili medju osta¬ lim seljaštvom poznati. Oni su bili skoro svi vrlo imučni, pune su im konobe bile vina, a tavani žute pšenice. Ali nijesu bili rasipni. Poznati su bili kao štediše. Kad je netko od njih prodavao vino nikad ga ne bi prodavao na obroke. Trgovac je morao ku¬ piti ili sve ili ništa. Ni odvozilo ga se nije na obroke. Cijelo selo upreglo bi volove i pomoglo voziti vino. Tako se je često puta znalo desiti, da bi krenula iz Radovana u Poreč na brod, ili u Višnjan na kolodvor čitava karavana radovanskih vozova nato- varenih vinom. Lijepo je bilo vldjeti, kako bi se po cesti poredala kola, natovarena bačvama. upregnuta krasnim volovima, a kraj svakih kola po koji ponosni Radovan. Prije nego što če krenuti stali bi svaki pred svoja kola i bičem napravili na cesti pred volovima znak križa. »U ime Boga!« i povorka bi krenula. Šti-šti!, ca-ca! od- jekivalo je cestom. Kad bi netko prodao vino priredjivala se obilna večera, na kojoj su prisustvovali svi susjedi. Tu se nije šte- dilo ni hranom ni vinom. Sela su višnjanska dosta razdaleko je- dno od drugoga, a sva su bogata. Tu su Radoši, Rafaeliči, Živkoviči, Pršuriči, Ko- šutiči, Ženodraga, Bukiči, Deklevi, Srebre- niči, Zoričiči, Baškoti, Buturiči, Štutiči, Bencani, Bršljanovo, Legoviči i još mnogo drugih. Več sama imena sela odaju njihovu čistu hrvatsku pripadnost, što nije potrebno posebno ni dokazivati, kad se zna, da niti jedan naš seljak iako je bio u čestom kon¬ taktu s gradom, nije znao ni riječi talijan¬ ske. Opčinska šuma višnjanska zove se Du- brava. U posljednje su vrijeme naišli u njoj na mnogo rovova bauksita ili kako naši kažu »porporota«, pa je več i taj kraj po- čeo bivati industrijaliziran. Sve šume, svi vinogradi, sva polja noše naša hrvatska imena. Sajmište u samom Višnjanu nalazi se uz šumicu, koja se zove Prijesika. Do Prijesike su Soline. Vinogradi višnjanskih Talijana noše takodjer od vajkada naša imena: znak da su ta imena daleko starija nego li su njihovi današnji viasnici. Tu je veliki Sinčičev (on se smatra Talijanom i piše se Sincich) vinograd, koji se zove »Omejak«, tu Fortunin »Racin-dol«, pa »Smokvice«, pa »Pavlovac« iako redom. Bogati su to i veliki vinogradi u kojima je nekad obilato rodilo groždje. Sam je Sinči¬ čev Omejak znao donijeti godišnie po 1000 hi vina. Sasvim je razumljivo, da je narod baš zbog svojih lijepih vinograda mnogo stra hovao od tuče, pa su ljudi svakog dana pomno gledali na nebo, kad bi se naoblačilo. Ako je obiak dolazio od Črvara značilo je da če biti tuče, a ako je dolazio s juga, od Lima navještao je dobru kišu. Od toga i potječe poslovica »Od Črvara tužna hrana, a od Lima kruha i vina.« U par smo poteza eto nabacili stiku Viš¬ njana i njegove okolice. Ne treba dokazi¬ vati, da su zemlja i kraj i ljudi Hrvati i da je svako naglašavanje pripadništva te ze¬ mlje^ i toga naroda drugome kome, prevara i laž Petar Branccla. STRANA 4. 4 S T R A« fi ^0j 34 ManSinshi problemi GLASME G IZMENI NAR. MANJINA Novosadski »Dan« koji je odmah na- kon senzacije sa selidbom njemačke manjine iz Južnog Tirola počeo zago- varati slični proces s vojvodjanskim Nijemcima, donio je prije nekoliko da na ponovno članak o tom pitanju u ko¬ me kaže: »Neki dan je zabilježena vijest u na- šoj dnevnoj štampi da su dvije prija¬ teljske zemlje Balkanskog pakta, Ju¬ goslavija i Turska, zaključile iseljiva- nje skoro 300 tisuča Turaka iz Jugo slavije natrag u Tursku. Jugoslavija dobiva svoje južne krajeve nacionalno homogenije, a Turska nov priliv u rad- noj snazi u kojoj takodjer oskudijeva, i svojim elementom če da naseli još ne dovoljno naseljene krajeve. Ako Reich bude repatrirao svoje su- narodnjake iz Madžarske i Rumunjske, nista ne bi trebalo da spriječi i razmje- nu stanovništva izmedju Njemačke i Jugoslavije. Slovenaca i Hrvata u Rei¬ chu, ne računajuči Lužičke Srbe, ima blizu 200.000. Pripadnika njemačke ma¬ njine u Jugoslaviji ima, kao što je po- znato, nešto više. U pravilno shvače- nom interesu i jedne i druge države bi¬ la bi razmjena nacionalno tudjeg sta¬ novništva. U Njemačku bi se vratio jedan dobar dio potomaka onih Nije- maca koji su se prije dva stolječa ova- mo doseljivali i koji su, bez svake sum- nje, dobri radnici. Jugoslavija bi ima- la Sloveniju sasvim homogenu, a i Voj¬ vodina bi svakako imala od toga ko¬ risti. Poslije bi Jugoslavija mogla da izvrši razmjenu stanovništva i s Ru- munjskom i sa Madžarskom.« (Zaista, čudnih li ideja! Op. Ur.) SL0VAC1 NE ZABORAVLJAJU SVOJIH MANJINA Bratislava — Ministar propagande Mach održao je govor na skupštini, koja se kao i niz drugih priredila u znak protesta protiv okupirania raznih dijelova Slovačke sa strane Madžarske i Poliske. Mach ie re- kao i ovo: Ml ne stvaramo nikakvu anti- poljsku ni antlmadžarsku politiku, ali mi nikada ne demo zaboravltl bra¬ da iza granlce. Mi demo i dalje zahtijevati da se oni s nama s J e- dine, da se oni nama priključe 1 zato smo spremni boriti se, ako bude potrebno. VIJESTI IZ ITALIJE SLIJEDEČA OLIMPIJADA IMALA BI BITI U RIMU pa se na račun toga več sada vrše u Rimu velike pripreme i gradi se Olim¬ pijski stadion, koji če moči primiti oko 100.000 osoba. Kako se medjutim go dine 1942. održava u Rimu i velika svjetska izložba, to se sve gradnje para lelno izvršuj u. VIJESTI IZ ORGANIZACIJA i Tabor Primorcev v Novem Mestu V nedeljo dne 13 t. m. je imala »Soča« iz Novega mesta letno prireditev, ki je prav dobro uspela. Že popoldanska tekma J balincarjev je pokazala vsestransko zani-1 manje. Prvenstvo za to leto si je priboril j železniški uslužbenec g. Jakob Vadnjal. [ Ostali popoldanski spored se je vršil r,a obsežnem vrtu g. Osolnika, ki se je razvil, v pravo narodno manifestacijo. Pevska zbora iz Kočevja in Karlovca sta v pleme-1 nitem tekmovanju dala prireditvi pravo obeležje. Ob vzpodbudnih pesmih »U boj«, »Slovenec, Srb, Hrvat«, »Jadransko morje«, j »Nazaj v planinski raj« je razpoloženje na- raščalo in prišlo do viška ob simbolični sli- j ki »Slovan na dan«, ki jo je moral »Orjctn« iz Kočevja ponoviti. Tudi mala komaj 7-let- j goslovenskih biskupija svečenieke pitomce, j na pevka je s pesmijo »Gor čez izaro« ZAVOD SV. JERONIMA U NOVOJ ZGRADI. Rim. — Kardinal Maglione, papinski tajnik, upravio je u papino ime monsignoru Madercu upravitelju zavoda sv. Jeronima u Rimu, pismo u kom kaže da je papa ra- dostan što se kolegij proširio i što če ima- ti novo sjedište u palači kraj istoimene cr- kve u via Tomacelii. To proširenje da če mu dozvoliti da odsada prima iz svih ju- IN MEMORIAM PRAVBOSLAVU REBEKU Dne 18 lipnia o. .g umro je u Ljubljani viši veterinarski savjeinik Pravdoslav D e _ bek, koji je imao mnogo znanaca i priiat e ' lja širom Jugoslavije, a naročito u Dr av ^ skoj banovini, gdje imade razmjerno naj! više emigranata iz bivšega austrijskog p r J morja. Bio sam uvjeren da če se medju nii- ma netko nači koji če se u »Istri« sjetiti koji če biti odgajani u rimskom duhu. BORBA PROTI OTROŠKI PARALIZI V ITALIJI V zadnjem letu se je v južnih delih Italije, zlasti v Rimu in Napolju zelo razširila ena najtežjih bolezni, proti kateri zaman iščejo leka, to je otroška, paraliza. Na tej bolezni je obolelo zlasti | prej - v Napolju v zadnjem času izredno mno¬ go otrok do 14 leta starosti, da je na- I Društvo marsikakega ganila do solz. — Pri zabav- j nem delu je Karlovec častno rešil svojo na-1 logo. Hvalevredno je omeniti razumevanje | domačega prebivalstva, ki je brez razlike političnega prepričanja napolnilo obsežni j vrt in moralno kakor tudi materialno pod¬ prlo društvo. »Soči« kličemo: Le tako na- ZAHVALA »Soča« iz Novega Mesta se stala u mestu med starši prava panika, vljudno zahvaljuje za sodelovanje bratsrd- Bolezen je bila tu doslej skoro neznana ma društvima »Orjem« iz Kočevja in »Istra, in je obolelo na njej le malo otrok, da to ni vzbujalo do sedaj nikakega stra hu. Vsled tega so pričele oblast na vso moč iskati povzročitelja te bolezni, pa tudi leka proti temu. Po raziskovanju so ugotovili, da je ta bolezen bila prene¬ sena iz Španije in da so jo verjetno prenesli vojaki. V Napolju se je usta¬ novil v ta namen poseben institut, ki pokojnog Rebeka, ali pošto se do danas nije nitko našao, dozvolite gospodine ured- niče, da ja napišem par riječi o njemu. Mislim da nema nijednog intelektualca sta- rije generacije, iz Istre, koji nebi Rebeka poznao. On je par decenija služio u Pazinu kao kotarski veterinar. Iz Pazina se je pre- selio šilom prilika u Sloveniju, kada ie ta- liianska vojska okupirala Istru. U Sloveniji je služio u raznim mjestima, dok se nije ko- načno nastanio u Ljubljani ispod Rožnika, gdje je kupio malu kuču za svoju uporabu’, u kojoj je i umro. Iza smrti ostavio je gospodju, redjenu Runko iz Pazina i četvero diece i to sina Radu, koji je apotekar na Bledu, Branka, graditelja u Ljubljani, kčeri Milenu apote- karicu u Ljubljani i Nevinu. profesoricu u Karlovcu. Rebek je bio rodjen u trščanskoi okolici Premda je u Trstu polazio i svršio talijan- sku pučku i srednju školu, on je svejedno Trst, Gorica« iz Karlovca te številnim de¬ legatom kakor tudi našim Novomeščanom, 1 oštaodobarSlaven, što se vidi medju usta- ki so v častnem številu prihiteli društvu na g | im j p0 tom