DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Stev. 34
Maribor, sreda, dne 28. aprila 1937
Leto XII
Manifestacija jugoslovansko-čehoslovaške
Sijajen sprejem tehoslovaSkega soclalnodemokratiinega	n2*m* a mm«*S
poslanca s. Karla Brožika v Mariboru, Celju in Trbovljah SOCiCI fl SSlICll© V Z3J 6 lil Bi O Sil
Prihod predsednika Zveze rudarjev v ČSR, podpredsednika Mednarodne unije rudarjev in socialno demokratičnega poslanca s. Karla Brožika v Slovenijo, na kongres Zveze rudarjev Jugoslavije, je bil povod za velike manifestacije solidarnosti in socialistične vzajemnosti jugoslovanskega in čehoslovaškega delavstva.
Dolgo že ni slovensko delavstvo v svojih centrih tako prisrčno po-
Majhni rdeči listki so vabili delavstvo na odposlanca čehoslovaškega svobodnega gibanja s. Karla Brožika. Odziv pa je bil naravnost ogromen. Qd vseh strani je v nedeljo, dne 25. t. m. privrelo delavstvo v veliko dvorano »Narodnega doma«, celo iz Štor, Laškega, Sevnice, Zabukovce in Liboj ter jo napolnilo do zadnjega kotička z galerijami vred. Navzočih je bilo na predavanju najmanj 1500 poslušalcev.
'Predavanje je otvoril sivolasi pr-voboritelj celjskega delavstva sodr. Plankar.
Kot v Mariboru je bilo tudi to predavanje resnična manifestacija solidarnosti celjskega in okoliškega delavstva s svobodnim socialističnim gibanjem v ČSR in za zvezo z demokratično Čehoslovaško in proti fašizmu. Zborovalci so navdušeno vzklikali prezidentu dr. Benešu in Masa-ryku.
Za njem je govoril s. Brožik, v svojem govoru večkrat prekinjen z navdušenim ploskanjem. Ne hoteč se vmešavati v naše notranje prilike, je izrazil svoje obžalovanje nad tem, kar se mu je kot čehoslovaškemu parlamentarcu pripetilo na. otvoritvi kongresa ZRJ, in kar se menda ni zgodilo še nikdar in nikjer na svetu, da je navzoči policijski organ zabra-nil prestavo njegovega govora na slovenski jezik in da se je to prepe-tilo v času, ko jugoslovanska parlamentarna delegacija potuje po ČSR. Njegov govor je prevajal s. dr. Reis-man in je iz govora s. Brožika zlasti podčrtal potrebo močnega delavskega tiska ter agitacije za »Delavsko Politiko«.
S. Brožik je s svojim govorom, da-si je bil v češčini, ogrel in fasciniral zborovalce. Prevajal je odlično s. dr. Reisman. Poslušalci so dajali duška
zdravilo predstavnika bratskega gibanja iz inozemstva, kot je pozdravilo s. Brožika. Pozdrav s. Brožiku je bil pozdrav čeloslovaški demokraciji, katere nosilec je delavski razred, svobodni čehoslovaški republiki, katere sostvaritelj je socialistično delavsko gibanje, njenima utelešei-nima simboloma, svobodno izvoljenima državnima poglavarjema, Mpsa-ryku in dr, Benešu in Mali antanti, ki naj ostane čuvarica miru in jez
svojemu zadovoljstvu, ko so čuli o velikih uspehih čehoslovaškega delavstva na polju socialne zakonodaje, ki je napravila delavca za soodloču-jočega faktorja v podjetju in v javnem življenju.
Za s. Brožikom je govoril s. Eržen o najvažnejši socialni zakonodaji, uredbi o minimalnih mezdah in starostnemu zavarovanju. Opozoril je na hibe uredbe o minimalnih mezdah in je zlasti povdaril potrebo, da ostane delavsko gibanje svobodno v boju za izboljšanje delovnih pogojev in zaslužka.
Glede starostnega zavarovanja je pokazal na možnost izboljšanja dajatev in skrajšanja čakalne dobe z državno pomočjo, za prvo silo s prispevkom dva milijona dinarjev, kar je najmanj, kolikor bi morala država po zakonu vsako leto prispevati za nezgodno in starostno zavarovanje, pa ne prispeva.
Zlasti prisrčno in veličastno so sprejeli s. Karla Brožika rudarji v revirjih, kjer je bil za pondeijek, dne 26. t. m. sklicano zborovanje v »Delavskem domu«.
Sodrugi so pričakovali gosta že na postaji.
Med tem pa so se pričele zgrinjati na prostornem dvorišču »Delavskega doma« in v dvorani množice rudarjev iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, odkoder so rudarji peš prišli čez hrib.
Ko je s. Pliberšek otvoril zborovanje, je zaigrala rudarska godba pozdrav, nato pa so pevci »Vzajemnosti« zapeli delavsko liitnno.
proti fašizmu v zvezi ostalih demokratičnih držav.
Teh manifestacij ni nihče organiziral in pripravljal, ampak so bile spontani izliv čustev in hotenja velikih delavskih množic, katerim je govoril s. Karel Brožik ob priliki svojih predavanj o uspehih čehoslovaškega socialističnega delavskega gibanja za socialne pravice delavstva in uveljavljenje
Zaključil pa je svoja izvajanja z besedami: »Delavsko* gibanje rabi svobodo in se zato strinja z besedami ministra Cvetkoviča, da se oblast ne more vzdržati samo s silo policije, ampak preko zadovoljnega ljudstva. Želja delavstva je, da bi minister o tem prepričal tudi vso svojo okolico.«
Naslednji govornik s. Jelen je razpravljal o potrebi močnih strokovnih organizacij, opozarjajoč delavstvo, da je po neuspešno zaključenih gibanjih dvojno potrebno, da se o-klene svojih organizacij. Delavstvo ne sme poznati strahu v boju za boljšo bodočnost.
Na poziv govornikov se je zglasilo
55 novih naročnikov
ki so s tem dokazali, da hočejo posnemati čehoslovaško delavstvo, katero smatra tisk, poleg organizacije, za najvažnejše sredstvo v boju za socializem.
Sodr. Pliberšek je z daljšim nagovorom pozdravil s. Brožika v imenu razredno zavednih rudarjev.
Za njim je spregovoril župan s. Klenovšek, želeč gostu dobrodošlico v imenu delavske občine.
Kot prvi je nato govoril s. Brožik, čigar govor je potem prevajal s. dr. Reisman. Kakor v Mariboru in Celju, je bilo tudi trboveljsko zborovanje manifestacija za demokracijo, proti fašizmu, za Čehoslovaško republiko in njene predstavnike.
Zaključno besedo je imel tajnik ZRJ s. Arh, ki je na kratko poročal navzočim o poteku kongresa.
Med zborovanjem je nabral s. dr.
ne samo politične, ampak tudi gospodarske in socialne demokracije v državi.
Ozko povezano delavsko gibanje v obeh državah je najboljša garancija za nadaljevanje prijateljstva med zaveznicama, ureditev političnih, socialnih in gospodarskih prilik, v zmi-slu predlogov socialističnega delavskega pokreta pa obenem tudi naj-solidnejši temelj, na katerem bo lahko mirno počivala državna zgradba.
Kal kujelo v Podunavlul
Po sestanku Schuschnigg—Mussolini v Benetkah
Beneški sestanek avstrijskega kanclerja dr. Sušnika in Mussolinija je imel tehtnejši pomen. Tako pra1-vijo listi, da Italija ne želi avstrijskega zbližanja s Čehoslovaško. Mussolini je baje zahteval, da sprejme kancler tudi naciste v vlado, da bi se s tem omilila agresivnost Nemčije, kar pa bi bilo le pospešilo ne-vzdržljivost sedanjega avstrijskega režima.
Politika Italije želi okrepiti os Rim—Berlin. Zato pa ovira konsolidacijo srednje Evrope in Balkana, kakor bi bila to naravna zveza, ker bi potem pomenila pozitiven politični in gospodarski kolos, s katerim- bi se velesile ne mogle poljubno igrati.
Okolo teh vprašanj se večinoma sučejo tudi številni politični obiski, ki jih opravljajo v zadnjem času z mrzlično naglostjo državniki in diplomati.
' #
Vredno je (zabeležiti vest italijanskih listov, ki pravijo, da se bo vprašanje Podunavja reševalo brez Čehoslovaške in Francije. »Slovenec« je te vesti ponatisnil na čelu lista z mastnim tiskom, brez vsakega komentarja. To ugotavljamo, da se ne bo »Slovenec« potem jezil nad opozicijo, ako bo po vsem tem povedala kakšno svoje mnenje glede zunanje politike.
Zanimiva delegacija v Španijo.
Anglikanska cerkvena delegacija je zahtevala potne liste za Španijo, da se prepriča o položaju v Valenciji in Kataloniji, ter, če republikanska vlada res preganja verstvo. Angleška vlada je dovolila potne liste šele na intervencijo zunanjega ministra Ede-na, ki bo moral to dovoljenje opravičiti v parlamentu,
Štirje zastopniki angleških delavskih zvez so službeno povabljeni, da se udeleže kronskih slavnosti v Londonu. Vi.ghli«,	|t	ttii\	\t1to
Reisman še 28 naročnikov; za »Delavsko Politiko«.
To veličastno zborovanje bo ostalo rudarjem še dolgo v spominu. Kljub temu, da je bil normalni delovnik, so rudarji napolnili ne samo dvorano in galerije, ampak so morali stati celo na dvorišču.
S to manifestacijo je bil obenem tudi dostojno zaključen 6. kongres Zveze rudarjev Jugoslavije.
NavduSen pozdrav s. Brožiku v Mariboru
V	Maribor je prispel s. Karel Brožik v petek, dne 23. aprila s popoldanskim brzovlakom. Na kolodvoru ga je pričakalo in sprejelo par sodrugov ter mu želelo dobrodošlico.
Ob 8. uri zvečer pa se je vršilo v dvorani Delavske zbornice predavanje, ki ga je sklical M®dstroko<vni odbor. Obžalovati je, da se ni vršilo predavanje v kakšni večji dvorani, ker je dvorana Delavske zbornice za take prireditve mnogo premajhna.
Udeleženci so s. Brožika ob njegovem prihodu v dvorano pozdravili 2 živahnim ploskanjem. S. Petejan je v uvodnih besedah tolmačil pomen prihoda s. Brožika za gojenje najožjih stikov med delavskimi gibanji dveh bratskih držav. Nazdravljajoč svobodnemu socialističnemu gibanju
v ČSR, demokratični Čehoslovaški republiki, Masaryku in dr. Benešu, so zaorili v dvorani navdušeni živijo-klici. Na kratko je nato s. Petejan orisal socialno politične razmere v naši državi, ki ima moderne zakone, pa prešibko delavsko gibanje, ki bi lahko izbojevalo delavskemu razredu tiste pravice, zlasti pa tisto svobodo, kot jo ima delavstvo v ČSR, kjer je v vladi zastopano po štirih socialističnih ministrih in ima neposredni vpliv na zakonodajo.
Govornik je naštel več krivic, ki jih trpi delavstvo, pa tudi stvari, ki delavskemu razredu niso v prid, ampak ga ovirajo v njegovem boju za socialno demokracijo in je kot poglavitno omenil omejitve (ki so ostale iz dobe diktature) svobode tiska, zboro-
vanja in združevanja. Dostavil pa je, da tega ne govori mogoče zato, da bi očrnil državo ali prosil pomoči od zunaj, kajti svoje pravice in svobodo si mora delavsko gibanje v vsaki državi samo izbojevati, ampak zato, da bo s, Brožik lahko tolmačil čehoslovaškemu delavstvu, kako težke so prilike, v katerih živimo in ustvarjamo.
Ob koncu predavanja so se ponovile manifestacije za demokracijo in proti nakanam fašizma, ki jih goji proti ČSR in ostalim demokratičnim državam.
V	petek in soboto je s. Brožik prebil v Mariboru v ožjem krogu sodrugov ter se je dodobra informiral o vseh težnjah našega gibanja in razmerah.
Mogoina manifestacija v Celju
Proletarijat v revirjih za sodelovanje s
čehoslovaško demokracijo
Ogromno zborovanje v Trbovljah
V’
Španija dalje krvavi za svobodo
Franco napada katoliSke Baske
Najbolj krvavi boji se odigravajo že nekaj dni na baskijskem bojišču v okolici mesta Duranga. Med tem, ko je ofenziva generala Mole z juga ponesrečila, jo skuša nadaljevati z vzhoda. V središču fronte,, ki sega od Biskajskega zaliva, t. j. od severa pr#ti jugu, so nacisti napredovali pri Eibaru, zavzeli so Elorijo in se približali Durangu na 5 kilometrov. Cilj te ofenzive je Bilbao, glavno mesto baskiške province.
Franco je na tem področju fronte zbral večje sile in precej letal, iz katerih bombardira ' u.un katoliški cerkvi verno vdane Baske. Eventuel-110 zavzetje Bilbaja, ki je glavno mesto baskiške province, bi bilo za Franca moralnega pomena. Najbrž upa, da bi potem* Baskom upadlo srce. Vidi se, da Franco ne ve ničesar o svetovni vojni, ker bi se potem
spomnil, da je Viljem sicer zavzel glavno mesto Belgije, Bruselj, da pa Belgijcev ni pokoril.
Ujeti nacisti v unlverzltetski Četrti
poskušajo, 'da bi se prebili iz obroča, pa zaman.
Pred Madridom
je zavladal mir, ki ga moti samo obstreljevanje univerzitetske četrti po vladinih četah.
Na juiitem boflSCu vladine Cete v napredovanju
Vladine čete še vedno napredujejo pri Fuenteovejuni in Penaroji ter Villaharti (severno od Cordobe), da-si ni zaenkrat večjih odločitev.
V	provinci Almeriji, v smeri pro-
ti Malagi, na jugu Španije so vladine čete zasedle rudarski revir Luhar.
Obkoljeni nacisti v Teruelu
nimajo nobene zveze več s Sara-gosso. Njihovi poskusi, da razbijejo obroč, ki so ga sklenile vladine čete, se je ponesrečil.
Blokada Bilbaja Frankova prazna groinja
Vse grožnje z blokado pristanišča v Bilbaju, ki bi ga general Mola rad izstradal, da bi ga lažje zavzel, so se izkazale kot popolnoma neos-novane. Angleški parobrodi, zaščiteni od angleške vojne mornarice prihajajo v pristanišče z živili.
Franco obtožuje Anglijo, da pomaga valencijski vladi, v resnici pa pomaga samo angleški trgovini do dobre kupčije.
doma in-po
Volitve v kmetiške zbornice v
Dravski banovini bodo dne 27. junija. O pomenu teh zbornic bomo lahko razmotrivali po volitvah.
Invazija nemškega kapitala. V
gospodarstvu je kapital potreben. Politični kapital je pa lahko tudi nevaren. Zato je važno to vprašanje. Nemškega kapitala v našem rudarstvu doslej ni bilo. Sedaj prvič so pa pogajanja zaključena, da kupi nemški kapital 49% delnic lisinske-ga rudnika.
Umor farovške kuharice 661etne Jožefe Martinčičeve na Javorju pri Dobrunjah, ki se je izvršil pod najbolj čudnimi in doslej še nepojasnjenimi okoliščinami dne 11. aprila med 6. in 8. uro zvečer v hlevu župnišča, je predmet živahnega razmotrivanja v javnosti. Kuharica je bila ubita z rovnico, ki so jo orožniki tudi našli. Vendar pa se na nji ne dajo ugotoviti prstni odtisi zločinca, ker so jo po umoru od župnika alarmirani kmetje prijemali v roke in s tem zabrisali pravo sled. Zanimivo je, da je morilec opravil svoje zločinsko delo za zaklenjenimi hlevskimi vrati in potem čakal do noči, da je lahko neopaženo zapustil lilev. Ključ od hlevnih vrat je Izginil, najbrž ga je morilec vzel s seboj. Župnik Jernej Klinec pripoveduje, da je usodnega večera, kot običajno čakal na večerjo, ker pa kuharice le ni hote-
lo	biti, jo je šel iskat in odkril zločin. Dosedanja preiskava ni rodi-
la' nobenih rezultatov. Vse iskanje nekega fanta s pumparicami, o katerem pripovedujeta, da sta ga videla kritično popoldne mežnar in župnik, je ostalo brez uspeha. Izvršena pa tudi ni bila doslej še nobena aretacija, zato vse nestrpno pričakuje, koga sumijo oblasti, da je zagrešil strašni umor.
Kako so gospodarili. V občini Klis se nahaja cementna tvornica »Split«. Občina je tvornici prepustila svet ter ji dovolila pavšalirane občinske davščine letno z Din 500 tisoč, čeprav bi tvornica morala plačevati Din 750.000. Tvornica obstoja. 26 let, avtoritativni režim pa ji je dovolil »nagrado«, ki je občino oškodovala za 2 in pol milijona v teku desetih let, kakor je bila sklenjena pogodba. Na pritožbo občine je upravno sodišče to grdo protekcij-sko kupčijo razveljavilo.
Jugoraz v Jevrejskem domu, »Politika« poroča, da je na shodu delavske sekcije Jugoraza (JRZ) v Sarajevu govoril minister Cvetkovič o delu vlade v zvezi z delavskimi vprašanji. (Zanimivo je, da se je shod vršil v Jevrejskem (židovskem) domu, nad čemer se, upamo, »Slovenec« ne bo spodtikal.) Minister je, kot že večkrat, tako tudi topot napadal socialiste in izvoljene uprave delavskih zbornic. Ko je potem govoril o uredbi o minimalnih mezdah, se je pa skliceval na to, da je tako uredbo skoro istočasno izdala tudi francoska vlada
(čije predstavnik s. Blum je najboljši prijatelj socialistov v Jugoslaviji. — Op. ur.)
♦
40 letnica obstoja delavske pekarne v Pragi. Pred 40 leti, dne 28. aprila 1897, po neuspeli stavki pekovskih pomočnikov (1. 1896) je 27 masreglo-vanih pomočnikov ustanovilo »Del-nicke pekamy«. V začetku so pekli po 300 hlebov kruha dnevno. Danes producira pekarna 30.000 hlebov kruha in 60.000 komadov peciva ter mnogo kilogramov slaščic dnevno. — Podjetje je največja pekarna v ČSR. Letno porabi 1000 vagonov moke, zaposluje 500 oseb, ima 120.000 odjemalcev in letnega prometa 140 milijonov Kč. Podporni fond za člane znaša 1.5 milijona Kč. Zadruga ima tudi lastno okrevališče. Delavski po-kret pa ima v zadrugi veliko oporo. Zavedno delavstvo lahko ustvarja prava gospodarska čuda.
Predrzni italijanski tisk. »Piccolo« se je zopet razpisal o nekem povečanju italijanskega vpliva v Srednji Evropi, pri čemer se sklicuje na Jugoslavijo in pravkar sklenjeni pakt. Nadalje pravi, da je vpliv Francije s tem dokončno izločen. i ij m loliiaii
Ogrska se približuje. »Pester Lloyd« poudarja v članku o jugoslovanski zunanji politiki, da se tudi Ogrska čuti kot soudeležnica balkanskih dežel, ki imajo z njo skupne zadeve, o katerih se je treba razgovoriti.
Fašisti in azilno pravo. Oblast v San Paulu v Braziliji je aretirala veliko število tamkaj živečih španskih protifašistov in jih s parnikom poslala na Portugalsko. Tako poročajo
časopisi. Kakor pa je znano, postopajo portugalski fašisti s španskimi protifašisti, ki v svoji naivnosti iščejo pred Frankom zatočišče na Portugalskem, tako, da jih izroče Fran-kovcem, ki jih na najbrutalnejši način pomore. In to naj bo križarska vojska za zmago idej in naukov Jezusa Kristusa, kakor hoče Frankovo akcijo naslikati naivnim bralcem naš »pošteni« Slovenec.
•
Nogometni šport propada. Listi so polni jadikovanja o neuspehih nogometnih klubov, kar povzroča, da zanimanje za nogomet v javnosti naglo opada. In vendar je to čisto prirodno. Šport, ki se goji radi športa, radi točk in rekorderstva, mora prej ali slej propasti. Tak pa je bil razvoj nogometnega športa. Iz, amaterskih športnikov nogometašev in amaterskih klubov so se rodili profesionalni nogometaši in profesionalni klubi, ki dominirajo na zelenem polju in onemogočajo, da bi se katerikoli drugi klub povzpel vsaj približno do tiste višine, na kateri bi utegnil ogrožati prvenstvo »favoritov«. Meščanski športni tisk, ki s strahom gleda ta razvoj nogometa, se menda še vedno ne zaveda, da so meščanski klubi sami največ krivi propadanje nogometa. Kupovanje športnikov nogometašev tkzv. ka-pranje, pričenja že v prvih početkih nogometa. Zlasti delavski športni klubi so bili odgojevališče bodočih športnih favoritov meščanskih klubov. Bogati meceni teh klubov so žrtvovali težke denarje, da so kupovali »duše« proletarskih športnikov, ki so, tuji ideji delavskega gibanja, videli samo sebe in rajši igra-
li	v lepih dresih, novih čevljih, s prvovrstno žogo ter na lepih igriščih, kot pa, da bi kot športniki imeli še skrb za vzdrževanje kluba. Ob priliki tekem so potem sedeli »denarni podporniki« na tribunah, kot rimski cesarji v arenah in gledali »gladija-torje«, ki so se borili za žogo, za »barve« kluba, v resnici pa za to, da kratkočasijo gospoda mecena, ki jim je za nameček plačal tu in tam še sodček piva, kadar so posebno dobro odrezali. Provincijalni meceni so dobili konkurente v še bogatejših mecenih v velikih mestih. Iz provin-cijalnih klubov so »selili« zvezdniki v renomirane klube velikih mest, dokler niso sedaj ti klubi, prenasičeni z izbranimi športniki, čijih) vzdrževanje stane ogromne vsote, končno prevzeli nogometa v zakup. Kar je še ostalo od nogometnih klubov v provinci, životari; meceni se odpovedujejo protektoratu, tekme se vrše brez gledalcev, blagajne so prazne in je le vprašanje časa, kdaj bo pomanjkanje denarja zavrlo poslednji nogomet v provinci, razen »divjih« klubov,^ki imajo, skoro bi lahko rekli, največ športnega duha.
A. M. de Jong:
13
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Mereyntje pa se je smehljal ves srečen in ponosen. Vrč je naglo stopal dalje. Zdelo se mu je, da izgleda hudo smešen; njegov obraz;, ki je med hojo in govorjenjem postal tako čudovito mehek, je naenkrat zopet izgledal kot običajno čmerikav in neprodiren. Otroke, ki so vedno bolj silili vanj, je ujedljivo zavrnil:
»Glejte, da se izgubite, smrkavci!... Do vraga z vami, prokleta zalega!«
Boječe so se umaknili sovrstniki pod vtisom grozečih besed, kljub temu pa so jima sledili v primerni razdalji. Med podboji hišnih vrat so se pojavile žene, brez običajnega pokrivala, kakor so pritekle od dela. da vidijo neverjetni prizor: Vrč, ta divji človek, ki se ga je vse balo, z otrokom* v naročju! Ako se sedaj svet ne bo pogreznil! ... Skozi hišna vrata se je prizibala debelu-šasta kolarjeva žena, ki je bila pravi leteči vaški časopis. Vedela je za vsak škandal, ki se je bil zgodil in vsako novico najprej in najbolje.
Ako se je zgodilo, da je kdo nekoliko prej zvedel za kakšno stvar, kot pa ona, jo je to tako grizlo, da ponoči ni mogla spati radi tega. Radi njene nenasitne radovednosti in pravljične klepetavosti so jo v vasi imenovali po časopisu, ki so ga ljudje v okolici mnogo čitali: »Večernica«. V
strahu, da bi jo utegnil kdo drugi prehiteti, je »Večernica« premagala gnus, ki jo je kot krepostno ženo, navdajal pred nebrzdanim, brezverskim po-hajačem in jo ubrala, zibajoč se v vsej svoji mastni obilnosti, naravnost proti Vrču. Goort je gledal tako divje okoli sebe, da ji nikakor ni bilo prijetno, stopiti mu pred oči, toda neutešna želja izvedeti novico, je bila močnejša kot pa strah, ki jo je navdajal, z medeno sladkim glasom je vprašala: »Ali se je ubožčku pripetila nezgoda?« »Nogo si je izvil,« je zagodel Vrč. Ko pa je zopet odprla svoja usta, da bi zvedela še več podrobnosti in je Vrč opazil, da se zbirajo radovedne sosede od vseh strani, je potisnil debeluško vstran in se ujedljivo obregnil ob njo:
»Oh, zgubi se mi, baba!«
In že je hitel dalje. Vanj uprti radovedni pogledi so povzročili, da ga je začel oblivati pot. Mereyntje je skoro pozabil na nesrečo in na kazen, ki ga čaka, tako imenitno se mu je zdelo, ko je videl, kako so leteli ljudje od vseh strani skupaj, da vidijo, kako ga nese močni Vrč, ki se ga je vse balo in ki sicer ni imel navade, da bi se za koga zanimal, najmanj pa za dečad!...
Divji lovec je še bolj pospešil svoj korak po cesti skozi vas, kot da bi tekel skozi šibe. Slišal je, da je »Večernica« nekaj vpila za njim, toda kaj, pa ni razumel. Kovač, ki je pred vrati na nakovalu klepal koso je takoj vedel za kaj gre, smejoč se, je zavpil:
»Hola, Goort! Položi ga previdno pred vrata. Pa glej, da pojde brez hrupa!... je že itak dovolj krika tam notri!...«
Toda Vrč ni vedel, kaj hoče kovač. Žile na sencih so mu nabrekle. Z glavo kot bik, je drvel dalje, naglo in vedno hitrejše, kot kakšen tat, ki ga zasledujejo.
»Oh, nee. Vrč... ne tako hitro... mene vendar boli! Cuj vendar!...«
»Držii jezik!...« je z grobim glasom zapovedal divji lovec in je naglo zavil na drugo stran ceste, kjer je bil doma Mereyntje Z nogo je sunil v vrata in že je stal s svojim lahkim bremenom, ki se mu je zdel zadnjih pet minut kot najtežji tovor, v veži, čije tla so bila obložena z rdečimi ploščicami.
»Hoj!...« je zaklical z glasom, ki se je tresel od razburjenja.
Toda nič se ni zganilo. Nestrpen je udaril z nogo ob tla. Potem pa je zaklical še glasneje in nestrpneje: »Hoj! Gromska strela! Ali m nikogar doma?«
V	tem hipu je nepopisen krik pretrgal zvok Goortovcga glasu. Oster krik, zategnjen, dolg, kot izraz nepopisne bolečine, strahoten, da se je človeku zdelo, kot da bi za skrivnostno zaprtimi vrati nekdo moril človeka, človeka, ki se je branil; bil je kakor poslednji krik človeka, predno izkrvavi. Z izbuljenimi očmi je planil Mereyntje v naročju divjega lovca pokonci, ki ga je zgrabil s svojimi rokami kot primež. Sivobled v obraz, se je Vrč nehote umaknil korak nazaj. V tem hipu je zategnjen, presunljiv glas povzročil, da se je zdel divji krik še strašnejši, potem pa se je pretvoril v vreščavo, ječanje, da je šlo človeku do srca ...
(Dalje prihodnjič.)
?g n&šiU UzaUv
Ljubljana
Konferenca krajevnega medstrokov nega odbora
nost v Ljubljani. Stavljenih je bilo še nekaj
se je vršila v zmislu sklepa z dne 31. januarja t. 1. v nedeljo dne 25. aprila 1937 v dvorani OUZJD v Ljubljani. Konferenca je soglasno sklenila uvesti krajevni prispevek za medstrokovni odbor, ki se uvede s 1. majem.
V imenu Strokovne komisije je pozdravil konferenco s. Margetič, ki je obljubil, da bo komisija odbor podpirala. — O delavskem zavarovanju za onemoglost in starost je poročal s. Likar s .poljudnim razlaganjem zakona in pojasnili, ki so jih delegati želeli. Konferenca je izrazila željo, da naj se skliče širše predavanje za vso delavsko jav-
predlogov, ki jih naj izvrši odbor.
Delegat stavbinske podružnice je apeliral na organizacije, da moralno podpro mezdna pogajanja stavbinskega delavstva
ter tudi sicer, če bi biLo treba.
Konferenca se je izvršila naravnost v najlepšeim redu, debate so bile stvarne, so-diružne in kratke, kakor so le mogoče med zrelimi sodrugi in sodružicaimi, ki jim je pri srcu samo skupnost in delo v strokovnih organizacijah. Predsednik konference se je udeležencem prav iskreno zahvalil za vzorno obravnavanje dnevnega reda in pohvalil voljo vseh, da delamo skupaj vsi in za vse.
S. Viktor Zore petdesetletnik. Vsi lezete v Abrahamovo in celo v Metuzalemovo starost. Drug za drugim. Tako je srečal tudi Tebe — Abraham. Viktor Zore, ki ga pozna domalo vse 'delavstvo v Ljubljani in tudi zunaj, je obhajal dne 4. aprila t. 1. svoj 50. rojstni dan. Zore je bil soustanovitelj organizacije lesnih delavcev, .zlasti pa reorgani-zator po vojni. Par let je bil tudi tajnik Strokovne komisije ter nje vzoren in stvaren delavec, kakršnih mora biti vsaka strokovna organizacija le vesela. Življenjska pot ga je kmalu po vojni sicer vodila v privatno
skrbi ipolno	življenje.	— Toda,	kakor
prej sočustvuje z delavskim gibanjem tudi danes in se silno veseli vsakega zdravega pojava v delavskem gibanju. Udejstvuje se danes v gospodarskem življenju prav z isto resnostjo in	vnetjostjo,	kakor se	je prej
udejstvoval v delavskem gibanju. Vodi namreč dobro znano in renomirano Produktivno zadrugo ljubljanskih mizarjev. Vsi sodrugi, ■prijatelji in .znanci, ki nas je mnogo, le pozdravljamo ob tej priliki iskreno ter želimo, ida bi	še dolgo,	dolgo nudil	svoje
zdrave moči	delavskim	interesom!
Maribor
Nerazumljiva odprodaja parcele na »raz-gledu« na poti na Kalvarijo. Mestna občina je odprodala nekemu privatnemu posestniku pod Kalvarijo precejšen kos parcele na tako-zvanem »razgledu«, mimo katerega vodi pot na vrh Kalvarije. Ta prostor je bil solnčen in kot nalašč za odpočitek zlasti, ako bi ga bili primerno planirali. Dočim je vrh Kalvarije za to neprimeren, ker je na razpolago samo ozek pas okoli cerkve. Nikakor ni mogoče razumeti, da se občina umika s takih -parcel, namesto, da bi jih izrabila v prid odpočitka in solnca potrebnemu prebivalstvu.
Kakšne so poštne razmere pri nas. Radvanjčani se pritožujejo radi neredne poštne dostave. Vse pritožbe pa nič ne zaležejo. Višja poštna uprava je sicer že uvidela, da je ta okoliš mnogo prevelik za enega dostav-ljalca in je .posebna komisija, ki je prišla v Maribor izvedla »rajoniranje«. Toda kaj pomaga razdeliti okoliš, ako .pa ni na razpolago kredita za nastavitev pismonoše! Mariborski pošti primanjkuje 10 ipismonoš, kakor čujemo bosta pa nastavljena komaj dva. Od prenaporne hoje in tekanja po stopnicah in bregovih, od jutra do večera, je večina pismonoš že tako izčrpana, da ne bo več dolgo vzdržala brez opasne škode za svoje zdravje. Poročajo nam o dogodku, ki je nadvse tragičen. Neki ^pismonoša je med raznašanjem pošle obnemogel in .nezavesten obležal. .Ko je omahnil je imel v torbi .Din 100.000 denarja! Le srečnemu slučaj« je pripisati, da ni bil okraden. Toda raje kot namestiti dovoljno število .pismonoš, se jih pusti garati do izčrpanja in riskira, da utopi poštna uprava ogromno škodo. To vendar ni v interesu poštnega prometa.	»«
Pri volitvah ene tretjine odbora »Na-bavljalne zadruge državnih nameščencev« Dreteklo nedeljo, dne 25. t. m. je prišlo do burnih nastopov opozicije proti sedanjemu odboru. Od 840 navzočih članov je lista opozicije dobila 190 glasov večine.
Volitev cerkveno-konkurenčnega odbora
za mestno in stolno župnijo, ki ga voli mestni občinski svet skupno z občinskim odborom občine Košaki, se bo vršila v torek, dne 27. t. m. ob pol 17. uri. — Ta odbor bo imel pravico skleniti doklade za kritje potreb stolne župnije, čijih izterjavo mora po zakonu prevzeti občina. Drugoverci teh doklad ne plačujejo.
Mariborsko gledališče
Viljem Werner: Na ledeni plošči. Komedija v treh dejanjih. Češkega komediografa Wernerja poznamo že iz lanske sezone, ko so igrali njegovo dramo »Medvedji ples«. »Na ledeni plošči« je mnogo boljša komedija od prejšnje in jo lahko štejemo k najuspelejšim predstavam v letošnjem letu. Dogajanje je zajeto prav iz današnjih dni, ki se v njih tragične razmere vsak hip iz-prevračajo v .grenko komedijanstvo. Pisatelj je zlasti dobro prikazal duševno razpoloženje sodobnega brezposelnega človeka v osebi inženjerja Zdenka Juneka in pa njegovega očeta, starega iprofesorja, ki je kremenit .značaj iz ustaljene pol pretekle dobe, ki ni poznala razkrajajočega boja protpadajoče družbe. Primera z ledeno ploščo je zelo posrečena. Na tej plošči živi današnja dru^ ižba, led pod njo se topi — in ali bodo prišle rešilne ladje o pravem času? — Režija J. Koviča je bila prav dobra in je spretno lavirala tmed tragiko in komedijo. Profesorja je igral P. Kovič z velikim razumevanjem, zunanje pa je bil pretrd in prestar, Nakrst je svojo vlogo brezposelnega inženjerja pravilno podčrtal in odlično podal. Verdonik je ibil sijajen Jirka. Tudi ostali igralci so ibili na svojih mestih. Notranjo vez med posameznimi člani Junekove rodbine so igralci kljub velikim kontrastom v značajih podali izredno harmonično. Predstava je zelo .dobro uspela.	—e.
Trbovlje
Odpoved stanovanj rudarskim upokojencem in hišni posestniki. TPD sodnijsko odpoveduje stanovanja svojim upokojencem. Sedaj jih je prišlo na vrsto 26, ki zaman iščejo, kje bi dobili streho. TPD se izgovarja, da rabi stanovanja za svoje aktivne delavce. S tem se je ipoostrila stanovanjska kriza in bi bilo nujno potrebno, da obnovi občina gradbeno akcijo za zgradbo stanovanjskih hiš v Trbovljah. Zidanje stanovanj je TPD že več let zelo zanemarjala (o tem pričajo nedovršene stanovanjske zgradbe, ki bi že .davno lahko služile svojemu namenu), tako, da nima sedaj niti stanovanja za one delavce, ki se jim podirajo rudniška stanovanja nad glavami. Pred 'kratkim se je moralo izseliti več družin na Doberni, ker je pričelo pokati zidovje in tramovje. Delavski zastopniki so vsled tega pri TPD že ponovno vlagali zahteve po .graditvi in dograditvi rudniških stanovanj. Istotako so se zavzeli delavski zastopniki za zgradbo stanovanjskih hiš na občini. Sodnijska odpoved rudniških stanovanj upokojencem kaže, kako potrebno je, da občina zgradi več stanovanjskih hiš, ker so ti upokojeni rudarji vsi pristojni v občino. V io svrho je tudi v občinskem proračunu določena svota Din 120.000, ki pa je mnogo premajhna in bi morala biti najmanj dvajsetkrat višja, da bi se stanovanjski Ibedi v Trbovljah vsaj deloma odpomoglo. Kakor ipa čujemo, so trboveljski hišni posestniki na nekem sestanku napadali občinski proračun in posebno pa ono postavko, ki je določena za zgradbo stanovanjskih .hiš. Tudi »Slovenec« je poveličeval protest hišnih posestnikov! Razumljivo je, da so mnogi hišni posestniki iproti zidanju stanovanjskih hiš, ker se boje, da bi svojih, v .pretežni večini nezdravih in zanemarjenih stanovanj ne mogli več tako drago oddajati v najem upokojencem, ki so jim sedaj .prepuščeni na milost in nemilost. Rudarsko delavstvo pa, ki je tudi v občini Trbovlje največji davkoplačevalec, odločno zahteva od sedanje občinske uprave, ne samo, da se takoj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, ki so za to odmerjena, za zidanje stanovanjskih hiš, ampak, da se priskrbijo v to svrho še nova, da bodo sedanji in bodoči upokojenci imeli na starost vsaj streho nad glavami. Iz protesta hišnih posestnikov se pa zrcali ironija časa, da naj oni, ki je omogočil hišnim posestnikom v našem mestu graditi vile in hiše, na starost tava okr^g kot brezdomec.
Pod tem nadpisom v prejšnji številki »Delavske Politike« je razbudil veliko pozornost. Samo, da se ni pripetil obsojanje vreden slučaj na štev. 45, pač <pa na štev. 48. Krivec pa je g. M.
Zagorja ob Savi
Svc-ečasno je občina dajala brezposelnim moko, koruzni zdrob, fižol in še nekatera druga živila, po malenkostno znižanih cenah. Po enkrat na 'dan so dobili tudi skromno toplo kosilo S porcijo kruha. Po navedbi občinske uprave se je izdalo za sam kruh v treh imesecih okoli Din 50.000. Seveda je občina podpirala brezposelne le v zimskih mesecih, medtem, ko je v poletju nudila zaposlitev pri javnih delih, da se je s tem vsaj delno omilila beda ljudstva. Pod sedanjo občinsko upravo pa je vse to (prenehalo. Brezposelni so naenkrat postali »delomržneži«, ker ne marajo delati v kamnolomu za Din 8 dnevno., ne marajo ti »jelo-mržneži« niti jesti v kuhinji, ker je ni. Višek nesramnosti od njih pa je, da tudi ne marajo več po znižani ceni konuze, moke in drugih živil (ker jim budi tega nihče ne priskrbi). Pa še kako so predrzni ti brezposelni, kajti pomislite, dan na dan postopajo pred občino in odklanjajo delo, jelo in sploh vse. Samo solnca ,prosijo, ker se baje od solnčnih žarkov tudi živi in še prav 'poceni, saj to ne obremenjuje občinskega proračuna, in razen tega so žarki zastonj. S takimi brezposelni je res križ. Sedanja občinska uprava se resno trudi, kako ustreči tem jelo- in delomržnežem. Pogruntali so očanci nov način podpiranja, prej vpeljani način pa vrgli v staro šaro, Uvedli so delitev podpor v bonih po Din 20 do Din 70 mesečno. Samec je dobil bon za Din 20 za en mesec. S takimi boni so v mesecih december, januar in februar prejemali pri raznih trgovcih živila, na plačilo pa trgovcci čakajo še sedaj. To je vsekakor dober način sanacije občinskega gospodarstva in res škoda bi bilo, da ga ne bi tudi še druge občine upeljale, osolbito one, katere imajo slabe finance. Banovina je sicer dala občini kredit v iznosu Din 50.000 za preskrbo brezposelnih čez zimo, vendar se občinski možje vedno izgovarjajo, da tega nakazila še niso prejeli. Pri nas je pa zopet težko, ker kredit in boni so eno, gotovina je pa. dr.ugo. — Trgovci težka čakajo na plačilo bonov, ker do sedaj še niso nikjer mogli plačati svojih dolgov, odnosno nakupiti blaga z boni, temveč vedno le z državnim plačilnim sredstvom, to je z gotovino. Tako postopanje ge lahko povzroči, da bi tudi med trgovci nastala brezposelnost, če ne celo konkurzi. če bi bila sedanja večina ob času volilne agitacije razkrila ta svoj program, ki ga sedaj izvršuje, prav .gotovo ne bi dobila nobenega glasu. Obljube delajo dolg in zelo veliko bo še treba priskrbeti in dajati, da boste vsaj eno četrtino svoje-časno danih obljub izvršili. Brezposelni čakajo	blagoslova,	todti v kaki
otipljivi obliki. — Pokažite ljubezen do bližnjega!
Celja
Kino ,METROPOL“ Celje prinaša:
28. in 29. aprila:	DRAGOCENI	POLJUB.
Izboren film za smeh in dltfbtro voljo. Liane Haid, Hans Moser in Svetislav Petrovič. — 30. aprila in 1. maja: Louis Pasteur REŠITELJ ČLOVEŠTVA. — Predstave po znižani ceni: 28. in 29. aiprila: VRAŽJA LUTKA.
Film samo za jako močne živce!!!
Senovo pri Rajnenburgu
V težkih časih živimo. Vsled gospodarske neurejenosti trpi delavstvo in podjetja. Vendar največ trpi le delavstvo. V takih razmerah, pravijo, da je namestu uvidevnosti na obeh straneh. Te uvidevnosti pa zelo manjka vodstviu tukajšnjega rudnika. Zato se tudi medsebojnai nasprotstva dan na dan zaostrujejo. V kolikor delavstvo ne trpi vsled praznovanja šihtov, nizkih zaslužkov, predvsem radi neupoštevanja raznih zaprek pri delu, se še neki nadpaznik, mož iz el o slabih živcev, zniaša nad rudarji tako, kot bi imel opravka z neumno živino. Tako ne bo šlo in ne sme iti več dalje. Rudarji so do skrajnosti razburjeni. Poseči bi morala vmes rudarska oblast in napravit red. To se mora zgoditi!
Sp. KaSelJ
V naši okclici se nahaja lokal, v katerega hodimo po potrebi, ali da si krajšamo dolgčas. Tam govorimo, kar je za lokal najbolj primerno. Na pr. sva zadnjič govorila ■z nekim znancem, kako je potekla nogometna tekma med SK Ljubljano in SK Hermesom. Kar nenadoma se vmeša v najin .pogovor gospodar in vpraša: »Ali bo res izredni občni zbor »Vzajemnosti?« Midva: »Res.« On pa: »Berač mi je pravil, da boš sedaj ti predsednik.« Midva sva se spogledala in .skomignila z rameni. On: »Kaj pravita, kdo neki požiga kozolce v naši okolici?« MidVa: »Bo že kakšen poseben zločinski ,tip’«. On: »Kaj pa .Španci', ali so
srečni, ko so se vrnili?« Midva: »Otb vrnitvi so prepevali, bodo menda že!« Med pogovorom sta od sosednje mize vstala dva orožnika in šla — smejoč se. S trudom sva začela midva nadaljevati najin pogovor, pa ne dolgo. Zopet se je začel vmešavati. Midva, hočeš nočeš, sva morala biti na u-slugo njemu in ne kakor bi moralo biti v takem lokalu, on nama. On: »,Domioljub' je dobro čtivo. Kdlo neki piše iz našega kraja v njem? .Gotovo tistile tam in pokaže s prstom.« Midva sva plačala in šla. Opisal sem samo en slučaj, kakršnih se zgodi dnevno več. Vkljub temu hodimo pa še vedno tja. — P-k-t.
Pobrežje pri Mariboru
Delavcev ne boste premotili!
Delavec nam ipiše:
Često čitamo v časopisju: Tam je nekdo lagal, tu je nekdo varal in bil Obsojen. Vprašam vas, kakšno kazen si pa zasluži gospoda okoli tetke »Fronte«?
Gospoda! še vedno mi dostavljate tetko »Fronto« na dom, čeprav sem jo že večkrat odklonil. — Od demagoških fraz, ki jih trosite, menda ne morete živeti. Za pobijanje delavske zavednosti morate imeti sredstva. Od kod le? Pa zaman. Svojo vlogo pri delavstvu ste doigrali. Delavski razred vas je že občutil na svojem hrbtu/ in vas še vedno čuti.
Laž ima kratke noge, pravi stari narodni pregovor. To si zapomnite dobro! Vi z izigravanjem ipomagate kapitalizmu, da uspeva v boju sproti delavskemu razredu. Duševno zaostale delavce učite ubogljivosti, ponižnosti in poslušnosti. Za plačilo jim obljubljate posmrtne dobrote. Zakaj se vi n* odrečete vseh pozemskih dobrot?
Mi zavedni delavci pa se hočemo na tem svetu boriti za boljše in človeka dostojno življenje. Vam prepuščamo vse drugo. Zato nam poštenim ljudem ne vsiljujte več vaših duševnih proizvodov. Vašeiga pisarjenja bodo postali siti tudi taki, ki so dušev-
KranJ
Tekstilno delavstvo ima po kolektivni pogodbi pravico, praznovati 1. maj, ako izrazi to željo z glasovanjem večina delavstva v tovarni. Delavci pravijo, da bodo glasovali za praznovanje, sam.o delavski zaupniki naj skrbe, da se bo glasovanje povsod izvedlo. Ker je bila kolektivna pogodba podpisana s sodelovanjem g. bana, menda ne bo nikomur padlo na um, da bi izvedbo te določbe v pogodbi skušal prefjTečiti. — Glasovanje mora seveda biti tajno.
MeiiSka dolina
Vodstvo Konzumnega društva za Mežiško dolino v Prevaljah obvešča vse svoje člane, da bodo na dan praznika dela, v sobote, dne 1. maja t. 1., vse podružnice ves dan zaprte, ter si naj že popreje nabavijo svoje potrebščine.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Za kamnolom velja 8urni delavnik. Nekateri podjetniki bi radi proglasili kamnolom za sezonsko delo, kjer je dopusten lOurni delavnik. Res pravi neka ministrska nared-ba, da je dopusten v kamnolomih IGurni delavnik. Toda to velja le za tiste kamnolome, ki delajo samo ob letnem času. Za industrijske kamnolome, kjer je zaposlenih nad 15 delavcev skozi leto in dan, kjer se dela kot pri nas, tudi pozimi, ob vsakem letnem času in vsakem vremenu, pa je dopusten le 8urni delavnik. Ko se je lastnik kamnoloma v Ribnici na Pohorju radi tega pravdal z delavci, so šle tiste tožbe do najvišjega sodišča, Stola sedmorice v Zagrebu in so tudi tam odločili, da je smatrati te pohorske kamnolome za industrijska podjetja, kjer je dopusten le 8urni delavnik. Vse, kar delajo naši kamnoseki preko 8 ur na dan, morajo torej dobiti plačano s 50% poviškom. Beležite si točno tako delo, čez 7 let vse prav pride. Delavcem pa mora podjetnik plačati vsako mezdo še za 3 leta nazaj. Držite skupaj v svoji organizaciji, eden za vse, vsi za enega, pa ne bo takšnega zatiranja delavske zakonodaje, s katero hoče država sama zaščititi delojemalca pred kapitalom.
Podpisani Hiittl Josip, posestnik in prevoznik, Sv. Lovrenc na Pahorju, izjavljam, da ne morem g. Rasu Rudolfu, mizarskemu mojstru v Sv. Lovrencu na Pohorju ničesar nečastnega očitati glede izvrševanja njegove mizarske obrti, katero izvršuje on solidno in strokovnjaško. Obžalujem žalitve in se zahvalim, da je odstopil .od tožbe.
Sv. Lovrenc na Pohorju, dne 24. 4 1937.
Josip Hiittl.
Slovenjgradec
Težek položaj delavstva tovarne Mikolič.
Ni še dolgo, ko se je med delom, ki ga opravlja v prašnih prostorih imenovane tovarne okroglo 135 delavcev (od tega približno polovica žensk), skoraj onesvestila od slabosti delavka Š. Ni se čuditi! Na delo prihaja od daleč, včasih z zamudo (zamude se kaznujejo!), včasih prerano, ker nima svoje ure. Kako si jo pa naj kupi, saj vendar mizerni zaslužek ne zadostuje niti za zasilno preživljanje večkrat brezposelnega moža in kopice otrok. Verna slika težkega položaja! Takih slik je lahko podati celo vrsto, saj večina tu zaposlenega delavstva, ki dela pod zelo težkimi pogoji, izpostavljena raznim šikanam, za Din 12 do Din 20 dnevno, živi v sličnih razmerah. Tudi z uredbo o minimalnih mezdah se v glavnem stanje ne bo spremenilo. Mladi delavci in delavke, ki skoro v vseh slučajih skrbijo za svoje brezposelne starše in mlajše otroke, bodo še v nadalje delali za Din 12 dnevno. Kako živi veččlanska družina z 12 Din dnevno, si lahko predstavi vsak. Počasi se zaveda delavstvo težkega položaja, ki združuje vse delavce in delavke, tudi one, ki se še danes prilizujejo in denunci-rajo ter delajo za šefa v svojo lastno škodo in škodo vsega delavstva (mislim na tistega, ki je kriv, da se začne delo že 10 minut pred 7. uro, da se ukrade delavcem 10 minut opoldanskega odmora in da gredo delavci po 10, včasih pa še več minut prepozno domovi). Počasi se zaveda delavstvo, toda zavedlo se bo, da si lahko poboljša položaj edino z enotno organizacijo, ki ne bo samo na papirju, temveč se bo dejansko potegnila za pravice trpečega in izkoriščanega delavstva ter za dosledno izvajanje socialne zakonodaje, na katero so se do danes gospodje požvižgali. Takrat pa nobeno podjetje ne bo več moglo prevarati delavstva za par kozarcev piva ali sadjevca, ker bodo vedeli vsi, da je v organizaciji — moč! — Del aiv e c.
Tiskovni sklad
'Na predavanju v Celju, dne 25. aprila t. 1. so zbrali za tiskovni sklad ss. Stante, Godnik, Vodopivec, Hriberšek in Tratnik Din 261.—. O. Teharje je daroval Din 5.— Iskrena hvala! Posnemajte!
no zaostali in težje spoznajo resnico. Toda tudi njim se bodo odprle oči.
Vašim varovancem se hoče lepega življenja na raičun izmozganega ljudstva, ra se je našlo dovolj pametnih delavcev, ki vam odkrito povedo, da se ne pustiio več varati in cepiti. Hočemo edinstvo malega človeka!
Širite nal list!
VZAJEMNOS1
Hrastnik
Pevski koncert »Vzajemnosti I«, dne 18. t. m. je potrdil napredek zbora in gre vse priznanje pevcem ter pevovodji s. Podlogarju. Na sporedu so bile same narodne pesmi; ob koncu pa so zaipeli ipevci pesem »Mi proletarska mlarina«. Nastopali so: moški, ženski in mešani zbor. Poslušalci so dali duška svojemu zadovoljstvu z živaihnim ploskanjem. Pevski zbor »Vzajemnosti I«, ki je vsekakor duša dr.uištva, tvorijo še povečini člani pevskega odseka razpuščene »Svobode«, nekaj je 'pa tiudi že novih, mlajših moči. Obisk ie bil kot navadno pri vseh prireditvah »Vzajemnosti« nadvse zadovoljiv, kar je ponoven dokaz, da uživa naše društvo siropatije pri vseh plasteh delovnega ljudstva, Družnost!	—u.
K prihodnji vaji pevskega odseka »Vzajemnosti I«, ki bo pravočasno objavljena, naj pridejo tudi novi ipevci in pevke, ki pa se bodo morali začlaniti v društvu. Odbor.
Kranj
Uspela odrska prireditev »Vzajemnosti«, Veseloigra »Dobri vojak Švejk«, vipri-zorjena na gledališkem odru »‘Narodnega dloma«, je vsestransko zadovoljivo uspela. Oibisk je bil izredno dober, ne samo s strani delavstva, temveč še posebno s strani meščanstva, tako, da je ibila dvorana nabito polna. Tako živega zanimanja za delavsko prireditev meščanstvo še ni pokazalo. Od vseh igralcev je pohvalno rešil svojo vlogo Švejik, ostali pa v splošnem zadovoljivo. — Upoštevati je treba, da so imeli igralci na odru, ki ga vsled' velikosti in scenerije niso bili vajeni, komaj dve skušnji, kar je posebno za novince premalo; razen tega pa so bili še nekaterikrat zadržani priti k skušnjam. Edino slabo stran ima dramatizacija »Dobri vojak Švejk« v Delakovi preredlbi za diletantske odre, da vsled večkratne spremembe odra postane publika nestrpna.
V	imenu »Vzajemnosti« naj se tudi na tem mestu zahvalimo »Narodni čitalnici«, ki nam ie šla pri tej iprireditvi vsestransko na roko.
Zaleg
Kdaj bo konec teh grdobij? Neradi pišemo, kar uganjajo gotovi ljudje pri nas. Njihova naloga je, da spretno provocirajo, da potem lahko kažejo, rekoč: »Poglejte jih, marksiste, kaj delajo!« Dolbro bi bilo posvetiti v to gnezdo intrigantov. Zlasti človeku, ki je z vsem svojim skromnim telescem združen z za vedno pokopano »Orjiuno«. Njemu še vedno ne gre v glavo, da so minuli časi, ko so imeli vso oiblast in so lahko streljali, kjerkoli in kadarkoH se jim je zljubilo. Z vsemi svojimi molčmi fci se možičeik rad dokopal tudi do županskega stolčka. Pod JNS režimom se je družil s klerikalci in celo nas je povabil na en tak sestanek. Pa ni bilo nič, stolček je šel po vodi. Potem se ie zapet smukal kot skesan grešnik okoli JNS. Pri nas je nekaj značajnih demokratov. Ne vemo pa, kaj so rekli na članek, ki je izšel po božiču v »Jutru«, v katerem se zelo laskavo opisuje kremenit demokratski značaj, ki je ostal na srečo v Zalogu. — P-e-t.
Vsak naročnik gotovo želi, da bi *De-lovska Politika* začela čimpreje izhajati trikrat na teden. To akcijo pa najbolj ovirajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku?
Kongres naših rudarjev
v znamenju enotnosti
V	Celju se je vršil v nedeljo, dne 25. aprila 6. redni kongres »Zveze rudarjev Jugoslavije«, ki je danes brez dvoma ena izmed najsolidnej-ših organizacij v sklopu URSSJ.
Navzočnost delegata predsednika »Svaza horniku« v ČSR in podpredsednika »Mednarodne unije rudarjev« s. Karla Brožika je dala kongresu še prav poseben pomen, v naših rudarjih pa utrdila zavest, da v težkih bojih za življenski obstoj niso sami, ampak da stoje za njimi sotrpini v širnem svetu, v bratski Če-hoslovaški in v ostalih državah, na čijih moralno pomoč vedno lahko računajo.
Ob 9. uri dop. je otvoril kongres predsednik s. B a ž e 1 j Ivan, nakar je tajnik s. A r h pozdravil došle delegate zlasti s. B r o ž i k a, ki so ga navzoči prisrčno aklamirali.
Nato so sledili nagovori gostov. Kongres so pozdravili ss. Sedej v imenu URSSJ in »Saveza metalskih radnika Jugoslavije«, Jakomin v imenu Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, G o 1 m a j e r v imenu Delavske zbornice, Godnik v imenu Medstrokovnega odbora v Celju, bratski Savez rudarskih radnika v Bosni pa je poslal brzojavni pozdrav.
Kongres je po s. Šobru čestital s. A r h u k njegovi 50letnici.
Za tem je ob splošni pozornosti povzel besedo s. B roži k, ki je z lepim nagovorom v češčini pozdravil kongres. Prevod govora bi imel podati s. dr. R e i s m a n, pa je navzoči zastopnik policije to zabranil. Prepoved so vzeli delegati s protestom na znanje.
Na kongresu je bilo navzočih 22 delegatov iz 16 podružnic ter 15 članov uprave.
Takoj nato je prešel kongres na dnevni red.	>
Skrbno izdelano tajniško poročilo je bilo vročeno slehernemu delegatu.
Pretekli dve leti sta bili v znamenju krize, racijonalizacije in izpopolnitve priganjaškega sistema. Bedni položaj rudarjev se je nekoliko izboljšal šele v drugi polovici 1936.
Zaposlitev v rudnikih je narasla koncem 1. 1934, ko je bilo v delu 6520 rudarjev, na 6423 ob koncu 1. 1936. Kljub temu pa brezposelnost v re-
Delavski pravni svetovalec
Kupna pogodba (Laško).
Vprašanje: Od nekega kmeta sem kupil parcelo, hoteč na njej zgraditi hišo ter sem kmetu tudi že dal nekaj na račun. Ko sem se pa informiral radi gradnje hiše, sem pri cestnem odboru zvedel, da mi ne bodo dovolili postaviti hiše na dotični parceli. Pr°' dajalcu sem nato javil, da od pogobe odstopam ter da sem mu pripravljen pustiti iznesek, ki sem mu ga plačal na račun. Prodajalec pa noče o tem nič slišati, ampak zaihteva od mene, da pogodbo izpolnim in plačam vso kupnino. Kaj naj ukrenem?
Odgovor: Ker je kupna pogodba sklenjena, se je morate držati in ne morete od nje enostransko odstopiti, če prodajalec na to ne pristane. Dejstvo, da Vam predvidoma ne bodo dovolili graditi hiše, kot je bil to Vaš namen, Vas k odstopu še ne opravičuje, razen če ste kupili z izrednim pogojem, da olbvelja pogodba le, če Vam bo na kupljeni parceli dovoljeno graditi, če tega ni bilo, je najbolje, da kupnino plačate, ker Vas bo sicer prodajalec tožil in ibodete imeli samo nepotrebne stroške.
Podpis izjave in odpoved mezdnim zahtevkom.
Vpraianje; Na delodajalčevo zahtevo sem bil primoran podpisati izjavo, da sem prejel vse šihte do dneva podpisa plačane, ter da nimaim ničesar več zaihtevati. Ali lahko kljub tej izjavi še zahtevam mezdo za bolezen po § 219 o. z. za preteklo leto?
Odgovor: Če pri podpisu izjave o mezdi za bolezen sploh ni bilo govora in če ni ibilo ugotovljeno, da ste potrdili tudi plačilo te mezde, jo lahko še vedno zahtevate.
Avtomatični biljard (Trbovlje).
Vpraianje: Od neke zagrebške tvrdke sem kupil avtomatični biljard za znesek Din 6000.—. Ta znesek sem se zavezal plačati tako, da bo pobiral prodajalec odnosno njegov pooblaščenec ves denar, ki se nabere v blagajni biljarda, vendar pa ibo od
pobranih vsot izplačana meni 25 odst. — Pogodbo, ki smo io napravili pismeno, tolmačim jaz tako, da postane biljard moja last, čim se v njegovi blagajni nabere znesek Din 8000.—, prodajalec pa jo tolmači tako, da postane (biljard moja last šele, ko dobi on izplačanih Din 8000.— Kdo ima prav?
Odgovor: Po našem mnenju je razvidno iz iprepisa pogodbe, ki ste ga poslali, povsem jasno, da postane biljard Vaš šele, ko doibi prodajalec Din 8000.—, ker je v pogodbi izrecno rečeno, da Vam je biljard prodal za ta znesek. Navidez nasprotna določba v nadaljnem besedilu ipogodlbe ne more ničesar izpremeniti na tem tolmačenju.
Stroški kazenskega postopanja (Rimske Toplice).
Vprašanje: Moj ibrat je bil pred 6. leti obsojen radi utaje na 2 meseca strogega zapora in plačilo odškodnine v znesku Din 1200. Oškodovanec zahteva sedaj tudi povračilo odvetniških stroškov. Ali jih je brat dolžan plačati?
Odgovor: Če je oškodovani bil v kazenskem postopanju zastopan po odvetniku in če mu je sodišče priznalo odvetniške stroške ter jih je naložilo v plačilo Vašemu bratu, jih bo moral plačati, drugače pa ne. pa ne.
Postajanje pred cekvijo med cerkvenim opravilom (Železniki).
Vprašanje: Občina je razglasila, d® je prepovedano, postajati pred cerkvijo med cerkvenim opravilom in zagrozila s kaznijo. Kateri zakon to prepoveduje?
Odgovor:	Zakon,	ki	Ibi	prepovedoval
tako postaianie, naitn ni znan in ga tudi med banskimi uredbami v zadnjih dveh letih nismo mogli najti. V kolikor tako postajanje pred cerkvijo ogroža javni promet, je seveda upravičen tako prepoved izdati sreski načelnik. Če pa ta nevarnost ne obstoja, ni za tako odredbo nobene zakonite osnove.
virjih narašča, ker mladina ne dobi dela.
Zaslužek rudarjev je znašal 1.
1934 samo 77 milijonov dinarjev, 1.
1935 _ 79 milijonov in 1. 1936 — 78 milijonov, dočim je 1. 1929 znašal še — 156 milijonov dinarjev.
Proti priganjaškemu sistemu se je borila organizacija z vso silo. Najhujše je bilo v tem oziru v Hrastniku, kjer je 7. julija 1936 izbruhnila stavka. Trajala je dva dni, njen uspeh pa je v tem, da je bil likvidiran sistem, ki ga je TPD uvajala v hra-stniškem rudniku, tudi po drugod.
Praznovanje šihtov pomeni izgubo tudi za finance zveze.
Število članstva se je dvignilo skoro na 2000, ki je razdeljeno na 16 podružnic. Od zadnjega kongresa v 1. 1935 je poraslo za več kot 100 odstotkov.
V	celoti so bile tri stavke. Ena gladovna v rudniku Stanovsko radi neizplačila mezd.
Zveza je izvedla tudi mezdno gibanje pri TPD. Odpovedala je kolektivno pogodbo 1. avgusta 1936 in pri pogajanjih dobila Din 1 poviška na šiht, deputatni premog za oženjene učne kopače in vozače ter priznanje § 1154 b.
Pomanjkanje socialne zaščite rudarjev je zlasti občutno. V državnih rudnikih se je moralo 272 rudarjev pravdati za plačilo mezde v bolezni. Nakar je sledilo razveljavljenje § 219 o. z. za rudarje v finančnem zakonu za 1. 1936-37.
Sanacija rudarskega zavarovanja še vedno ni izvedena, dasi je bila že tolikokrat obljubljena in organizacija neprestano drega na odgovornih mestih.
Nasprotne organizacije so zaman poskušale minirati ZRJ.
Zato pa je ZRJ razvijala živahno delavnost in neprestano prirejala shode in predavanja.
Stiki organizacije s sorodno organizacijo v Zenici ter ostalim gibanjem so bili dobri, tako tudi stiki z internacionalo.
Odbor je za svoje delo prejel raz rešnico, nakar je kongres razpravljal o ureditvi članskih prispevkov in dajatev.
O socialni zakonodaji je sprejel posebno resolucijo, ki jo je predložil kongresu referent s. dr. R e i s-m a n.
Kongres je potekel zelo sodruž-no in v duhu popolne enotnosti. Dokaz temu je tudi izvolitev nove uprave, v kateri so poleg s. Bazlja skoro sami člani prejšnjega odbora.
V	novem razdobju bo šla Zveza s podvojeno silo na delo.
Bol proti fašizmu v Franciji
Fašistična provokacija v Clichyju in pisanje »Slovenca«.
»Resnicoljubnost«, »stvarnost«, »poštenost«, »pravičnost« ljubljanskega »Slovenca« se je nam Slovencem v Parizu razgalila ob priliki zadnjih krvavih 'provokacij v Clichvju, pri katerih je šest delavcev bilo ustreljenih, dvesto pa lažje ranjenih.
Če vam prilike dopuščajo, objavite sledeče vrstice v obrambo resnice in pravice, ki jo »Slovenec« načeloma gazi in potvarja:
»Ognjeni križi«, ki so se po njihovem razpustu v juliju pretvorili v socijalno stranko, so v delavskem, rdečem predmestju, najeli kino-dvo-rano, da bi provocirali. Vlada je poslala v Clichy močne oddelke policije in mobilne garde (žandarje), da preprečijo vsak spopad in obdržijo mir in red. Pred občinsko hišo so se zbirali demonstranti in zahtevali razpust socijalne stranke, ki ni drugega, kakor nadaljevanje razpuščenih »ognjenih križev«. Nihče ni poskušal prodreti do kino-dvorane, kjer so se tresli fašisiti in vse kar »Slovenec« o tem piše, je zvedel od berlinskih agencij. Krvoprelitje so povzročili neki višji oficirji policije, ki so brez povoda komandirali ogenj na zbrane množice antifašistov. K sreči niso mnogi oddelki policije in mobilne garde sledili povelju in so streljali v zrak. Notranji minister Dormoy in šef kabineta ministrskega predsednika Bluma, Blumel, ki sta prišla takoj ob pričetku streljanja v Clichy, sta odredila, da se morajo oborožene čete takoj umakniti iz Clichyja. Policijski oficirji, katerim je bil dan ta nalog, pa so povelje sabotirali in streljanje se je nadaljevalo še več ur. Seveda so se delavci branili in vzeli v roke kar so našli na ulicah. Toda samo »Slovenec« ve, da so bili podtaknjeni požari, samo »Slovenec« ve, da so bile izpraznjene izložbe.
Preiskava je v teku in^ jasno je, da bodo oni, ki so odgovorni za krvo-
prelitje, prejeli zasluženo kazen. — Več zvestih agentov polkovnika de la Rocque v policiji in pri mobilni gardi bo prišlo pred sodišče in »Slovenec« jih že vnapreij obžaluje,
»Vlada se je bala neredov in prepovedala skupen pogreb. Sama je določila uro pogreba in pokopališče. tako se ljudje niso mogli zbirati v prevelikem številu«,
tako »informira« »Slovenec« svoje
čitatelje. Res pa je, da je nad en milijon oseb bilo na sprevodu in da je bila to sploh največja manifestacija* kar jih je Pariz kedaj doživel. Vse stranke ljudske fronte in vsa masa strokovnih organizacij (CGT) in vseh drugih organizacij, ki pripadajo ljudski fronti, vsi so enotno marširali v sprevodu in obnovili prisego, da bodo ostali zedinjeni v boju proti fašizmu. Poldnevna generalna stavka, ki je disciplinirano bila izvedena v Parizu in predmestih, je bila izvedena pod parolo: »Pokažimo vladi svojo odločnost, da. jo borno podpirali z vsemi sredstvi pri vseh odločnih korakih proti fašistom«. Tega »Slovenec« seveda ne more prinesti in zato »poroča« kakor žvižgajo v Berlinu in Rimu.
»Radikali so odložili odgon Bluma na jesen«, »poroča« list, ki je vseh devet mesecev, kar je na vladi ljudska fronta., že stokrat napovedal polom in zlom Blumovega kabineta. — Dejstva so že tolikokrat dementirala »Slovenca«, da mu eno krivo prerokovanje več ali manj niti ne zamerimo.
Če bi v Sloveniji ljudstvo imelo priliko svobodno izraziti svoje mišljenje, bi dalo gotovo svojim zastopnikom isti nasvet, kot so ga dali francoski volilci svojim poslancemr združite se, demokratično misleči, za zmago svobode, miru in pravice!
R. T.
MALI OGLASI
NBii enateili Unpn.
lelo nalceneJSe prt naMh Iniierentlhl
Franc Kornunn’onafl. Karl Ra$$	FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča cen}, občinstv« za izdelavo oblek za gospod* In dame p« najnižjih dnevnih cenah. Hitra b solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
Maribor, Goipotka nlica 3 — moda, galanterija, drobnarij« in Igrače v»eh tt*. Nat-večja izbira in naiboHli nakup.	
Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski dom m o.z. Maribor. Frankopanov« ulica L	Kupujem odpadke železa, kovine, litine Ib vsakovrstne železne stroje. Plačujem po najvišjih dnevnih cenah. JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR Tattenbachova ul.
mm	■											■ ■ i				•	 ■													m Telefon Lil. St.2324
M	im	m	ie	Ul	’Ql	101	np	0	U2	;ot	lkrul	im pi	JCII		Izl	m	m	IS	K	ei	IG	K	Dl	rn	e	v m	iriboi	
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.