Leto II. (IX.), štev. 81 Maribor, sobota 7. aprila 1928 » JUTRA €€ Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čok. zav. * Ljubljani it 11.409 Volja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št, 13 Oglasi po larifu Oglase eprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4- M a r i b o r, 7. aprila. Velikanoč je polna naravnih in božjih skrivnosti. Njihovo spoznanje vodi v človeško srce in v vsemirje. Vsebina Velikenoči pa je smrt, grobna tihota in vstajenje: Kristus. V prvem stoletju po Kristovi smrti je postala Velikanoč najvažnejši praznik krščanstva z mnogimi pomenljivimi navadami, običaji in opravili. Spominja pa na poganske praznike, ki so jih praznovali v spomladanskem povratku solnca, ko je narava zopet oživela. Vendar sedanja Velikanoč nima nič sorodnega s prazniki o probujajoči se naravi in ne smemo iskati njihovega izvora v predkrščanskem slavju ob prihodu pomladi, pač pa bi mogli današnjo Velikonoč primerjati s predkrščanskimi jesenskimi prazniki, ko narava umira, preden se potopi v zimsko spanje. Paganski praznik, ki odgovarja današnji krščanski Velikinoči je postal šele v prvih stoletjih našega štetja spomladanski praznik, prej je bil jesenski praznik. Mislimo predvsem na A d o n i s o v praznik, ki so ga praznovali mnogi zahodno-azijatski narodi. Na zunaj se je praznoval podobno kakor mi Velikonoč. Toda, kar je pri Adonisovem prazniku le videz je v Velikinoči bistvo — resnica! Adonisa so tako-le praznovali: Podoba oziroma kip boga. ki je predstavljal človeško moč in lepoto — to je Adonis — so med petjem in opravili globoke žalosti potopili v vodo. Tri dni je ležal kip na dnu morja, jezera ali nalašč za to slavje naprav-lionetra ribnika, ki je moral biti v bližini mesta. kjer se je vršil misterij. Sveta bol je plavala te dni nad vsem krajem. Tretji dan pa so dvignili kip med prepevanjem in udarjanjem himen v čast zopet vstalemu bocru. Te ccremoniie pa so imele edini namen, da pokažejo na zunaj, kaj se godi v notranjosti onega človeka, ki se ie v bližnjem svetišču — mestu misterij — prinravlial na posvetitev. Svečeniškega kandidata so zaprli v poseben prostor, ki ie imel črne stene In nič drugega ni bilo v njem: kot ena krsta. S kandidatom so postopali kakor z umirajočim. Prepevali so okrog njegove krste žaluike. poučili so ga. kaj naj stori, ko prestopi prag smrti Učil se je snoznatl ono stanje, ki nastopi- ko se loči duša od telesa in se zdrnži_ z vsemirjem. Tretji dan na so držali nad niim ozenelelo vejico. v znak zopetnega roistva nlcgo-ve diiše — in s pesmimi veselja so snreirli orj mrtvih vcfaleira. Nove dnevne sile so se vzbudile v vstalem. *?iegova zavest se Je izpremeniia. je novo gledanje. Od sedal ^lie Je motril svet s stališča duhn. 7""nr> nni je bila skrivnost smrti. Ta knH «-r> }<* onra^il ieseni. ko In rnpTMiPln rjr^ve^- TTčenee je bil rt 1-rprt 1-! spodaj velikanski kolač, ki je res *.e''k kakor kolo. poln strdi in orehov. , votlini sredi kolača leži svinjsko pleče ? (udi nekaj teletine, zraven pa še vsaj JUcat klobas. Pri boljših hišah še pridajo v°ino svinjctino, novo in staro, to je od fejšnjega leta. Na dnu jerbasa je še *trdno pečena potica«, ki je še bolj polna stih slaščic, kakor kolač. (Prlekija). • j ^.'uRoslovljene jedi se morajo na tešče sob ponek°d že začnejo z »žegnom« v sn, Oxto po vstajenju, kar se pa med kmeti °sno smatra za velik greh. (Pohorje). • rlio ”e<*e^° zjutraj, ko se dani, kresi go-*.***» se močno streljanje. Gospo-vz! budijo družino in pred solnčnim Vzh°^°ni Kred° na trato, se obrnejo proti °du in moiijo. (Ljutomerske gorice). Krt Ako krt blizu hiše ali v hiši krtine napravi, pomeni to smrt v hiši. Vasovanje. Hitro spomladi, ko postajajo dnevi bolj topli in noči jasnejše, gre vsak »fejst« in korajžen fant vasovat. Da, korajžen mora biti, še posebno če gre vasovat v tujo vas, kjer ga po večkratnem takem obisku že poznajo in ga gotovo — pričakajo. Če pride sam, ga prav pošteno namlatijo in nazadnje še vržejo v bližnjo mlako. Da se jim za to »dobroto« nekoliko oddolži, gre drugi dan ali vsaj takrat, kadar je že zdrav, zopet vasovat, a ne sam, z njim gre več njegovih prijateljev. Do svojega cilia gredo čisto mirno in skrivoma, ko so pa na mestu, začnejo izzivati. Takoj se prikažejo iz raznih kotov postave, in začne se pretep. Navadno so potem zmagovalci na strani vasovalca, ki potem pojoč odidejo. V Slov. goricah je navada, da mora vasovalec prijahati. Tedaj se večkrat zgodi, da mu odženejo konja in ga včasih tudi ne dobi več nazaj. Cvetke. Če kdo venečo cvetko nosi, drugo dekle prosi. — Na Pohorju pravijo na-geljenemu cvetu »nebeške angele«, »ro-ženkraut«, »troštarja sv. Duha«, rožmarin je »Jezus Marijin sin«, vrtnica je Marija devica. — Pred Jurijem se ne sme cvetlic vohati, zaradi smrdljive sape. Poljsko delo in hišna opravila. Sedaj spomladi, ko se odpre vsepovsod delo, bo dobro, če omenim, česa se je treba čuvati in kaj je treba 'narediti, da se izplača trud. Da bo repa prav debela, se morajo ob setvi pri hiši kregati. — Na njivi se ne sme jesti, drugače miši in gosenice vse pokončajo. — Kadar se sadijo buče, se mora prav posebno lagati, da bodo debele. — Kdor gnoj zvrne, bo še tisto leto umrl. — Na sebi ne smeš ničesar šivati, sicer vse pozabiš. — Na mizi ne smeš sedeti, drugače dobiš na zadku tvor. — Z metlo se ne smeš pustiti udariti, sicer se ne moreš poročiti. Na Murskem polju je v jerbasu. v katerem nesejo jedila k blagoslovu, čisto na vrhu velik hleb kruha »bresmec« imenovan. Ta mora biti načet. (Sv. Križ). • Hlapci na ta dan ne smejo česati konjev; kdor jih le češe, stori smrten greh. (Mursko polje). • To jutro hodijo nekateri na trato klečat, klečati pa morajo na golih kolenih; kdor to stori, tega se mrzlica ne prime. (Slov. gorice). * Jajčevo luščine, hren in druge ostanke trosijo okoli hiše, ker bi drugače celo leto kače lazile okrog hiše. Kosti blagoslovljenega mesa se vtaknejo za streho, da poleti grom ne udari v hišr Tudi proti zobobolu so take kosti dobre. (Pohorje—Prlekija). * Blagoslovljen kruh se podeli vsem domačim živalim, le mački ne, ker se hudič prikaže večkrat v podobi mačke. (Slov. gor—Pohorje). • Kdor poskusi 9 pisank, bo vedno srečen. (Slov. gor.) • Gospodar da blagoslovljenega črnega kruha in hrena živini, da bi jo Bog blagoslovil. (Ščavnica). « »Vuzem« imenujejo ob Ščavnici velikonočno nedeljo, pa tudi nek majhen ke-brček, ki zimo prespi pod zemljo, ima isto ime. Ce ga otroci spomladi hitro ne najdejo, govorijo: »Pridi, rdeči vuzem, pridi!« Ko ga pa izsledijo, ga denejo na kako cvetico in okoli njega plešejo: »Vuzem je priša, vuzem je priša . . .« Maribor, 31. marca. V Sloveniji je mnogo krajev, kjer živi deca pod dojmom pravljic o zmaju, po-zoju ali »lintveru«. Boč, Konjiška gora, Hum in drugod je — kraljestvo zmaja. Saj so pa tudi pripovedke o strašnem »lintveru« otročičem najljubše, posebno če so vzete iz domačega miljeja. Zanimiva je ljudska domišljija o postanku »lintvera«. Pravijo, da ni dobro petelina čez tri leta rediti; če postane sedem let star, znese jace, iz katerega se izvali »lintver«. To zverino si pa tudi lahko sam zrediš. Nek župnik je to poskusil. Blagoslovil je raka in ga dal v jamo. Vsak dan mu je prilil nekaj vode in gnojnice. Rak je naglo rastel in v kratkih letih je postal tako močen, da je vedno stresal bližnjo cerkev, kadar je župnik v njej maševal. Župnik si nikakor ni vedel pomagati zoper to pošast, v katero se je izpremenil rak. Prav takrat ga obišče dijak »iz črne šole« in tega župnik naprosi, da mu odpravi zmaja. Po dolgem obotavljanju je dijak privolil. Župniku je rekel, naj gre v hosto in se naj prime za leskov grm, da ga nevihta, ki bo nastala, ne razčesne. Župnik je storil, kakor mu je dijak naročil. Ko je dijak »lintvera« vzdignil, nastal je strašen vihar, ki je oni leskov grm izruval in raztrgal župnika na drobne kosce. (Dr. Pajek 1889.) V Prlekiji pravijo, da nasta ne zmaj iz uši, če jih rediš v maslu. — V Konjicah se govori, da je zmaj v močvirju vrh Konjiške gore. Vsak petek se mora v župni cerkvi brati sv. maša v ta namen, da lintver ne pride iz gore. Včasih pa le uide in takrat nastane strašna »frtuna«, to je nevihta. Pri Mali Nedelji se pripoveduje sledeče: Kadar je kokot 10 let star, iznese jajce, iz katerega se izvali pozoi, ako iajce vržeš v močvirje. V nekoliko letih tako strašno zraste. da> je vse okoli njega v veliki nevarnosti. Tedaj pride dijak črne šole po pozoja: dijaki so namreč v babilonskem stolpu Izurijo v vseh tajnih u-metnostlh; tam sede na ranti, kakor golobje, vsako leto zagrabi vrag enega in ga odnese. Ko dijak ob močvirju opravi svoje tajne čarovniške molitve, se pri-valja pozoj na suho in sicei v podobj svinje, drugič v podobi krave in tretjič v podobi konja, katerega zaja.še, ko mu je nataknil uzdo. Tedaj se vzdigne čudoviti konjenik naravnost kvišku, z njim pa tudi sivi oblaki in burja. Koder jaha. pada toča in razsaja strahovit vihar, ki lomi stare hraste čez sredino ali jih izruva s koreninami, hiše pa podira. Dijak goni pozoja tam, kjer na svojem potovanju ni dobil kruha in prenočišča, zato je dijake črnih šol treba vedno gostoljubno sprejeti. Ljudje pravijo, da pri vsaki nevihti dijak jaha pozoja in si celo domišljuje, da so videli njegov rep ali pa nogo. Ko je leta 1882 strašna nevihta od Male Nedelje do Ormoža vse pokončala, so ljudje bili trdno prepričani, da je črnošoleC prijahal zmaja iz Svojega kraljestva. To njihovo prepričanje je bilo tem živahnejše, ker so na cesti, ne daleč od župnikovega dvorca našli v mlaki globoko pod blatom — črne latinske bukve z rdečo obrezo, ki, so padle dijaku iz rok, ko je tam mimo jezdil. Župnik je takoj spoznal svojo knjigo, ki jo je na oknu pozabil in mu jo je odnesla nevihta v blato. Pa ravno tega mu niso hoteli čisto verjeti, ker so župniki z dijaki črne šole v zvezi in jih zato nočejo izdati! — V Središču pa menijo, da iz jajca, ki ga zne$e na gnoju kokot in ga mladenič devet let nosi pod pazduho, izleze zmaj. ki si ga različno predstavljajo. Podoben je krokodilu, samo da je večji in Ima 7 repov. Pravijo, da ima glavo pod zvonikom cerkve sv. Miklavža v ljutomerskih goricah. Zvonik te cerkve je črez sredo z močnim železjem zvezan in ljudstvo misli, da mora to biti napravljeno zato, da se cerkev ne poruši, če zmaj zmaje z glavo. Drugi si predstavljajo pozoja kot gorečo metlo, ki ponoči leta po zraku. Največji sovražnik lintvera je sv. Jurij, ki ga je že izdatno naklestil, zato v takih krajih ni pripovedk o še živem po-zoju, kraljestva zmaja ni več, pravljice govore le še o junaškem, zmagovalcu. Če ljudje na veliko noč podnevi v postelji ležijo, jim potem na njivi lan poleže. (Celjska okolica). * Blagoslovljenim jestvinam, ki se zavžl-vajo za veliko noč, pravijo na Dravskem polju »presmec«. . * Kdor pred veliko nočjo bos hodi, tega kača ne bo pičila. Ko jutrnico zvoni, vsta-neio domačini in gredo pod kap molit. Kdor to stori, celo leto ne bo bolan. To jutro kresi veselo gore. Nekaj blagoslovljenega kruha vržejo tudi v studenec, nekaj pa dobi živina. (Celjska okolica). Tovariša od banke. »Na koliko let ste obsojeni in zakaj?« »Na pet, ker sem izropal banko »S\vln-delia«. »In vi?« »Na deset, ker sem ustanovil banko »Swindelia€ Velikonočni običaji v naših krajih /Stran TKarffiofskl VEČERNI K JuTrf "V M a r 11> o r u, 'lihe 7/IV. I9ZS.' Pismo iz Primorja ^ŠK^iREDENTISTlCNA' PROPAGANDA ZA DALMACIJO. - TRST UTRIPA V ITALIJAUiSTVU IN FAŠIZMU. — POITALIJANČEVANJE PRIIMKOV. VRLI SLOVENSKI SMUČARJI. M ;V T r s t u, 4. aprila. ^ŠeHtiri mesece,'"ali pravzaprav niti toliko, pa se bo odločilo, ali se podaljša dosedanja ^prijateljska pogodba med našo državo in Ifeiijo, ali ne. A'čim bolj se bližamo onemu odločilnemu dnevu 28. julija, ftjgn večji je v Italiji krik in vik po dobi-felcu, ki bi naj ga tudi ob te priliki Italija opravila svoj žep. Kot predpogoj za podaljšanje, oziroma obnovitev prijateljske pogodbe se zahteva ratifikacija nettun skih konvencij z naše strani, obenem pa mi bi Italijani v naši državi dobili še celo dolgo vrsto drugih ugodnosti in poobla-(stil, kakor jih ne uživa noben drug na-kod v tuji državi.. Mesecet in mesece se [že čita po vseh italijanskih listih, kake [strahovite krivice se baje gode Italijanom ‘pa naših tleh, kako je za vzpostavitev iskrenih prijateljskih odnošajev med Italijo in našo državo neobhodno potrebno, da se takoj odpravijo te »krivice« in priznajo Lahom vse pravice, ki jih uživajo jugoslovanski državljani v svoji državi in lim dovoli popolnoma svoboden narodni politični, prosvetni in gospodarski razvoj. Toda to še ni dosti. Cela Dalmacija, cela naša Dalmacija, kjer bi pristne Italijane 'skoraj res mogli našteti na prstih par rok, ni naša, temveč italijanska pokrajina, nasilno odtrgana od^matere domovine« Italije, ki se nikdar‘in nikoli ne sme odreči jte svoje »najljubše hčerke«, temveč mora vsemi svojimi silami delati na to, da jo i mej zopet pritisne na svoje grudi. Po sj. ftaliji se prirejajo zborovanja in pre-ivanja, na katerih se govori o pravicah [talije na Dalmacijo in se pošiljajo z njih r>ozdravi »neodrešenim bratom, ki ječe pod težkim jarmom balkanskega barbarstva«. Ni dolgo temu, kar se je v Trstu ršiio zborovanje dalmatinskega ireden-rtičnega društva, ki je bilo v celoti po-ečeno »neodrešeni Dalmaciji«. Pred par »vi je v Krminu neki profesor, bivši prostovoljec v laški vojski, predaval o »današnji Dalmaciji« in pošiljal »topla voščila in pozdrave kar najbolj italijanskemu prebivalstvu Dalmacije«. V Milanu je predsednik splošnega udruženja vojnih prostovoljcev, bivši d’ Annunzijev poboč-n9c Coselschi (čitaj: Kozelski!), predaval .« »dalmatinski veri« in so to predavanje ^pozdravili s pismenimi aH brzojavnimi jpozdmvi med drugimi tudi milanski nadškof, kardinal Tosi, minister za javna dela Giuriati, rimski gubernator knez Po-snziani in predsednik zadrske pokrajin-ce uprave, s čimer je pač dovolj jasno 'aženo, da italijansko iredentistično pro rando, ki gre za odtrganjem Dalmacije naše države, podpirajo in vodijo naj-rjrišji cerkveni in državni krogi. In to vsevprek po Italiji in v času ko gre za obnovo — prijateljske pogodbe med našo državo in Italijo. Hvala lepa za take prijatelje in tako prijateljstvo, kateremu je edini cilj naša h- poguba! r * Ko se je ob proslavi devete obletnice Ustanovitve fašijev mudil v Trstu generalni tajnik fašistovske stranke Turati, je govoril seveda tudi o Trstu in njegovih nalogah z žirom na Italijo'in inozemstvo in je dejal: »Ta vaš Trst je velik trgovski emporij napram osrednji Evropi in na-pram vzhodu, mogočna delavnica za ladje, stroje in orodje, predvsem pa veliko srce, utripajoče v italijanstvu in fašizmu, ob svetih mejah domovine«. Tržačani so bili silno veseli te visoke pohvale, toda marsikdo si je mislil ob njih, da bi bilo mnogo bolje, če bi bil generalni tajnik fašistovske stranke, namesto da je hvalil v italijanstvu in fašizmu utripajoči Trst, rajši povedal, kaj naj se stori, da tržaška luka, luka tega velikega trgovinskega emporija napram o-srednji Evropi in vzhodu ne bo od dne do dne bolj prazna in da bodo imele tržaške ladjedelnice, ki so od lani na letos morale od 18.000 delavstva odpustiti dobrih 6000 ljudi, imele kaj dela, ko se vendar ve, da je Lloydov arzenal že več let zaprt in bodo pri Sv. Marku morali odpustiti vse delavstvo še tekom letošnjega poletja, ko bosta dovršeni oni dve ladji, ki sta sedaj v delu, novih naročil pa ni. »Veliko srce« bo kmalu nehalo utripati vobče in ne samo v italijanstvu in fašizmu, če ne bo kaj deti v — želodec I Poitalijančevanje priimkov napreduje, kakor poročajo fašistovski listi, zelo za dovoljivo. »Piccolo«, ki je danes bolj pa peški od papeža, to se pravi bolj fašisti-ški od fašistiškega »Popola di Trieste«, pa trdi? da se ta pokret izpreminja že kar naravnost v pravi pravcati plebiscit. Oc 100 do 10(30 prošenj za izpremembo pri imka da prihaja vsak mesec tržaški prefekturi (velikemu županstvu), kjer se na bajajo ogromne skladnice takih prošenj in gospod prefekt že ne dela skoraj nič drugega, ko da podpisuje odnosne odloke. Da se to poitalijančevanje priimkov vrši v prvi vrsti pod velikanskim pritiskom fašistov, je umljivo samo po sebi, in silno redki so tisti, ki so zaprosili za izpremembo popolnoma prostovoljno. Saj so celo sami voditelji primorskega fašizma čakali več ko pol leta, preden so izpre-menili svoje priimke. Tako tržaški pro vincijalni fašistovski tajnik Cobol (Kobol) v Cobolli - Gigli in pulski Mrak v Marac-chi ter tržaški podeštat (župan) Arch (Arh) v Archi. »Piccolo« pa je, govoreč o tem »plebiscitu«, pozabil ugotoviti neko dejstvo, ki je še bolj značilno, ko ta »ple biscit« sam, namreč dejstvo, da ravno te tisočere in tisočere izpremembe priimkov dokazujejo jasno in prejasno, kako malo pristnega italijanstva je v Trstu in na Primorskem, ko je treba toliko priimkov šele poitalijančevati! • * Končno naj vam zabeležim dogodek, ki ni posebno razveseljiv za tržaške laške prenapeteže. Pred kratkim so namreč člani laškega planinskega društva in laški smučarski klub »Tricorno« (tako Lahi nazivajo naš Triglav) priredili smučarsko tekmo na Vojskem. Tekmovali so tudi domačini. Bilo pa je 25 tekmovalcev pod 16 in 43 nad 16 leti. Zmagovalci pa so bili v prvi kategoriji: Kogej Ludvik, Jež Srečko, Kogej Stanislav, Skok Vladislav, Kuštrin Josip; v drugi pa Ogrič Lovro, Poljanec Venceslav, Lavrič Fran, Lapaj ne Fran in Čibej Ivan. Vse sami domačini, Slovenci in poročilo v laških listih priznava, da so kazali vsi tako spretnost, da bi v nekoliko letih mogli postati nevarni tekmeci v državni tekmi. Prosim vas, slovenski kmetski fantje z Vojskega! Ali ni to sramotno za slavne tržaške laške športnike! Zoeza kolesarskih društev za mariborsko oblast v Mariboru opozarja vse včlanjene klube, da prispejo v nedeljo 8. t. m. v Maribor kolesarski dubi, člani Alpenlandischer Radfahrer Bund-a iz Gradca in Lipnice. Dirkači mariborskih in zunanjih klubov sprejmejo goste na meji v Št. liju ter odhajajo v nedeljo zjutraj iz Maribora točno ob *A7. uri. Zbirališče gostilna »Grozd«. Ostali colesarji pričakujejo kolesarje pri »Grozdu« ob Vt9. uri. Popoldne skupni izlet v Radvanje ob % 14. uri. Cehov ne bo v Amsterdam. Da se češki nogometaši ne udeležijo olimpijskih tekem v Amsterdamu, smo že poročali. Sedaj pa javljajo, da je olimpijski komite CSR sklenil, da- se tudi olimpijske umetnostne razstave ne udeleži. Kot razlog za to odločitev se navaja premajhno zanimanje pristojnih Čeških krogov in pomanjkanje sredstev. 44 držav v Amsterdamu. Izvršilni odbor olimpijskih iger ima doslej prijave iz 44 držav k udeležbi na olimpijado. Končno veljavno so se odrekli sodelovanju: Bolivija, Columbija, Costa, rica, Panama, Paraguay, Perzija, San Salvador in Islandija. Zanimivosti iz tenisa. Na letni skupščini mednarodne tenis-federacije v Parizu so ugotovili zanimive številke iz te panoge športa. Največ tenis-igralcev ima Angleška, ki se ponaša s številko 250.000! Na drugem mestu je Nemčija s 85.000 igralci, na tretjem mestu sta po 80.000 Združene države ameriške in pa Avstralija, na četrtem pa Francija s 75.000 igralci. Mesto slike. Prosilka za neko službo je^navedla v svoji prošnji: »Ker nimam slike, prilagam pet ženitvanjskih pouudb.« / ~ ' J , Šport Tenis-rakefi? žoge sn levili naJcenejSe in prvovrstno pri 741 3p©rf o praznikih Vse gostuje izven Maribora, le Železničar ima doma tekmo z ljubljanskim Hermesom. ISSK MARIBOR VILLACHER SV. Kakor smo že sporočili javnosti, se ima ISSK Maribor boriti jutri in pojutrišnjem na dveh frontah in pričakujemo, da nas ne bosta niti hazena še manj pa nogometno moštvo razočarala. Prvo moštvo odigrava oba praznika prijateljski tekmi v Beljaku s Villacher Sportvereinom. Ker se postavljajo Beljačani takorekoč z najboljšim moštvom Koroške, bo srečanje z našim prvakom prav zanimiv. Korošci gojijo razantno igro brez večjih kombinacij in se omejujejo le na najvidnejši efekt, zabiti čim več golov. Zlasti nevarna sta leva zveza in krilo, ki ju najdemo vsakokrat tudi v reprezentančni postavi Koroške. Krilska vrsta je solidna, obramba hitra in odločna. Moštvo ISSK Maribora nastopi v običajni postavi, le Prevotovo mesto zavzame Toček I. Če pokaže moštvo isto formo kakor v poslednjih tekmah, se nima v Beljaku ničesar bati. V pretekli sezoni sta se Beljak in Maribor srečala dvakrat. Na naših tleh so ostali po lepi igri domačini zmagovalci v razmerju 3:2, revanža v Beljaku je končala neodločeno 2-2, kjer ste odločili igro dve enajstmetrovki, potem ko je že vodil Maribor do odmora 2:0. Pod vodstvom načelnika g. Nerata odpotujejo nocoj ob 18.34 v Beljak naslednji igralci: Geuer, Koren, Unterreiter, oba Hreščaka, Pepo, Tonček, Pavlin, Pepček, Vodeb, Čmrlj in Tonček^II. Šport - EtogSIf Maribor, Grajski trg štev. 1 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll HAZENA ISSK MARIBOR—SK MURA. Hazenska družina ISSK Maribora se za velikonočna praznika odzove vabilu SK Mure v Murski Soboti ter odigra v Prekmurju dve tekmi. Sobočanke so letos že večkrat prav uspešno nastopile, znak da so trenutno v jako dobri formi. O domači družini bi se to težje trdilo, saj ima za seboj komaj dve tekmi in še ti s Ptujem, ki sta bili takorekoč edini trening Mariborčank. Po odhodu g. Vekosl. Cizela, ki je odrinil 1. februarja v vojsko, so hazenašice brez trenerja. Upajmo, da se klub potrudi čim prej to važno mesto primerno zasesti. Družina Maribora nastopi v precej spremenjeni postavi. Vsaka igralka bo morala napeti vse svoje sile, da se doseže časten rezultat. Pod vodstvom g. Voglarja odpotuje družina Maribora jutri ob 8.20 in sicer to pot igralke: Breda, Zinka, Sonja, Vida, Verica, Olga, DanuŠka. rapid v ptuju in Čakovcu. SD Rapid gostuje jutri s svojim prvim moštvom v Ptuju. Goste je smatrati za zmagovalce. Če pa upoštevamo znano 3tujevo igrišče in pa nove domače moči, bi bila visoka stava na Rapidovo zmago preuranjena. Ptujčani kažejo zadnji čas jako lep napredek. Doseženi uspehi dajejo moštvu samozavest, ki bo tudi jutri prispevala k interesantnosti tekme. V pondeljek pa bo pozdravljen Rapid na igrišču Čakovečkega SK, ki razpolaga z jako dobrim moštvom. Čakovčani so dosegli v tekmah z zagrebškimi klubi že jato lepe uspehe. Pod normalnimi okoliščinami je računati na zmago Rapida, če mu e e bo ležala preveč v nogah še ptujska tekma. SK ŽELEZNIČAR-ŽSK HERMES. Mariborski SK Železničar je povabil za jutri simpatično moštvo ŽSK Hermesa iz Ljubljane, ki je v letošnji sezoni izredno častno odrezalo v prvenstvenem tekmovanju. Moštvo je tehnično jako dobro, napadalni trio v Ljubljani najboljši. Želez ničar nastopi v naslednji postavi: Štru-celj, Jakovljevič - Wagner, Vogrinec-Frangeš - Ronjak, Stauber - Hardinka-(orošec - Pollak - Kopčič. Rezerva: Vauda II, Petan, Jurko. Formacija je o-stala ista kot pri, poslednjih tekmah in se jo mora označititkot zanesljivo. Z napadom se dela po našem mišljenju še vedno preveč poskusov. Sicer bomo pa videli, cako se obneseta Stauber na krilu in Korošec v centru. Tudi ostale napadalce vidimo na drugih mestih kot običajno. Z navedeno tekmo. bosta ngdila kluba,Ma- riborčanom prav zanimivo igro. radi česar je pričakovati lepega obiska športne javnosti. Tekma se bo vršila ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora. — V predtekmi se srečata rezervi SK Svobode in SK Železničarja. V prvenstvenem tekmovanju so ostali železničarji zmagovalci v* razmerju 3:1. Svoboda nastopi to pot z ojačenim moštvom, Železničar pa pošlje na zeleno polje enajstorico: Pasternjak, Podjaveršek, Jenko, Oman, Frangeš II, Fischer, Lumeržnik, Jurko, Mahajnc, Ve« ras, Inkret. — Dopoldne ob 10. bosta igrali mladini Železničarja in Rapida, v pondeljek ob 10. pa mladini Maribora in Železničarja. LETOŠNJE DIRKE »PERUNA«. Ob priliki poslednjega občnega zbora kolesarskega društva »Perun« v Mariboru smo na kratko označili delo in lep napredek naših kolesarjev imenovanega društva. Danes pa sporočamo javnosti obširen program, ki ga je sprejel »Perun« na svoji zadnji seji in ki ga tvorijo naslednje tekme v letu 1928: I. dne 29. aprila. Otvoritvena klubova dirka za Mislejeva darila v treh skupinah na progi 30 km Maribor - Fala - Maribor: 1. glavna dirka 30 km, 2. junjorji in novinci, 20 km, 3. naraščaj 10 km. II.'17. ali 28. majnika. Klubova dirka na progi Maribor - Konjice - Maribor 70 km v dveh skupinah: 1. glavna dirka 70 km, 2. junijorji 40 km Maribor - Slov. Bistrica - Maribor. III. 24. junija. Klubova dirka krog Pohorja 156 km v treh sukpinah: 1. glavna 156 km, 2. junijorji 50 km, 3. naraščaj 15 km. IV. 15. julija. Klubova dirka s štafeto in zaprekami, ena skupina; a) dirka s štafeto: 1 km tek in 9 km s kolesom; b) dirka z zaprekami. Teren bo pravočasno javil dirkalni odbor glavnemu odboru. V. 5. avgusta. Klubova dirka na progi 22 km Št. Ilj *■ Lajteršperk - Št. Ilj: 1. glavna 22 km na imenovani progi z enominutno razliko med posameznimi tekmovalci; 2. junijorji na 10 km; 3. naraščaj 5 km. VI. 2. septembra. Klubova dirka za prvenstvo kluba v eni skupini na progi Maribor - Dravograd - Maribor 120 km. Polagajte važnost gri^naJknp^^evljev v Vašem lastnem interesa? 1. n* dobro kvaliteto (brez papirja ali manjvrednega utnja); 2. n* dobro Izdelavo tako, da se dajo pozneje za nizko ceno popraviti; 3. da popolnoma odgovarjajo VaSi nogi ne samo po dolžini, ampak tadl po Širini; 4. na lasti primerno fazono, katera ne izgubi svoje prvotne oblike; 5. da je cena kljub dobri kvallteU In dobri izdelavi primerno nizka; 6. za občatljive ali boleče noge Je potrebna pri nakupu podvojena pazljivost. Ako zaupate In se odločite za naše čevlje, Vara garantiramo v vsem nalvastntjio in MKMCiio postrežbo. KARO, Maribor Koroika «e*l« itev. 19 V MarTForn, 3ne r. IV. 1529. MarIHoršRI VECERNTK MrS. Pomladni dihi Maribor, 7. aprila. S tihimi, mehkimi stopinjami prihaja pomlad. Nežne sapice jo nosijo in njeno deviško dihanje izzveneva v zvonkem smehu kakor daljna pesem preko prebujenih livad in travnikov: Aleluja, aleluja! Na severu in v strmih gorah je pomlad bojevita, brezsrčna: Grmeče lavine drvijo v doline in podirajo staro drevje. Pomlad v dolini pa je pohlevna, dobra in domača kakor domači kruh in pesem dekletova. In prav posebna je mariborska pomlad. Z modrimi očmi vijoličnega cveta nas pozdravlja in boža s svojimi nežnimi prsti brsteče grede ter izvablja iz njih življenje po prastarih zakonih . . . Točna je mariborska pomlad, točna kakor koledarska Velika noč. Predno je izginil poslednji sneg z obronkov Pohorja, predno so razvajene gospe poskrile svoje zimske plašče v zimske zaboje in omare, predno smo dokončali poročila o smučarskih in drugih zimskih tekmah, — ona je tu: Vigred — in z njo — Velika noč. Že so dospele prve lastavice in škrjanček — poet že skandira overture za svoje himne; žabe koncertirajo v velikem zboru; seničice čivkajo, neugnani vrabčki se ženijo; mački-trubadu.rji izjavljajo svojo ljubezen; zlate trobentice trobentajo; snežnobeli zvončki cingljajo: Aleluja, Aleluja! V modro sinjino nebesnega oboka se dviga tisoč ljubezenskih priseg in obetanj. V soju čarobne mesečine se snuje nebroj življenskih načrtov . . . Zakaj pa ne? Saj je Velika noč, praznik vstajenja, brstenja, hrepenenja! . . . Mariborski meščan se bo ob praznikih zatekel v idilično, romantično okolico, ker bo gledal, da najde rožičasti cvet breskve in marelice, v katerega bo izlil vse svoje misli. Nič ga ne moti, če čita v večernih časopisih o bravurah tega ali onega zimskega športa; on doživlja svojo spomlad v — okolici. Mariborsko podnebje ima svoj pravzrok. Marsikomu je tuj. Gorovje na jugu in na severu: Pohorje na jugu, Kozjak in Slovenske gorice na severu varujejo mesto od silnih vetrov, tako, da se Maribor smeji v solncu, če v nadaljni okolici divja pogubonosna nevihta. In tujci, ki prihajajo semkaj, v naš podpohorski Maribor, vedo, da je mariborska pomlad nekaj posebnega. Ljubke loke in dolinice nam šepetajo v uho himno velikonočnega vstajenja; himno, ki je simbolizirana v pomladnih klicah, v brstenju, y ljubavnih pesmih pomladnih pevcev ... Na Kalvariji sem. Diven razgled nad mestom, ki na prvi hip naliči velemestu! Mirna in tajnih misli polna so pota na Kalvarijo, ki te tudi zove k — vstajenju. Zato se vendar imenuje Kalvarija, da te kliče k — vstajenju! Bela cerkvica vrh Kalvarije in trije križi, kakor na Golgati blizu Jeruzalema te dvigajo v nebo. Tod si srca prisegajo zvestobo, ki nikdar, — Hiti v grobu ne ugasne! — Pod nogami ti leži Maribor, lepa Dravska dolina do Ruš, do Vurberga, 50 obronkov pragozdnega, praslovenskega Pohorja ... Od tu gledaš Mariboru v dno njegove duše in vse nejasno ti postane na tem bregu sveta, na novo razodeta jasnina. Kakor srebrna kača se vije iz gornje Dravske doline Drava na široko Ptujsko polje, kjer zanjo ni določenih postav in v jeklo vklesanih paragrafov... Ptujsko polje se probuja in kliče ■— k vstajenju. Od vseh strani ti pozvanja pesem vstajenja. S Kalvarije gledam na Pohorje. V oči mi pada stara cerkvica sv. Bolfenka. Kako pobožno je to staro zidovje, četudi ne služi več bogoslužju! Prastare smreke, temni, mrki bori in zeleneče bukve pa slave živega Boga in pesem izletnikov se zliva v harmonično celoto tega slavljenja. Brez ceremonij, iz dna duše slavi sleherni posestnik te višine Onega, ki se je dal pribit na križ, da vstane od smrti in tudi nas, kakor vse stvarstvo — pokliče v vstajenje. Pri Sv. Urbanu. Priljubljeno iz- letišče Mariborčanov, ne preveč oddaljeno. Pohorje, mogočno slovensko Pohorje, zibelka junakov in kulturnih korenin leži sv. Urban nasproti kakor sosedni grič. Vmes teče Drava, podobna (v tej višini) večjemu potoku. ‘ Do vrha sega vinska trta, do cerkvice sv. Urbana, zaščitnika vinske trte. In brsteča trta ti kliče: »Vstani, vstani,— saj je Velika noč«. Pri sv. Urbanu, kakor pri sv. Bolfanku ali pri sosedu sv. Arehu — čutiš, da si bliže Bogu. Tu v višavah ni grehote, ni podlosti; je večno razodetje, večna pesem o vstajenju . . . Tako prepeva mariborska pomlad v sleherno, še tako zakrknjeno dušo: »Aleluja, aleluja!« Ta klic odmeva v najbolj osamelo dušo, v najbolj zakrknjeno srce in nas ob prazniku Vstajenja dviga — v čudoviti skladnosti z vesoljnim stvarstvom k Njemu, ki je umrl zato, da zamoremo vstati —mi! Prosveta fllbum slouenskih knjižeuni-kou Pred nami je monumentalno delo, kakršnega smo dc sedaj pogrešali na domačem knjižnem trgu in s kakršnim se morejo ponašati le veliki narodi. Razkošno opremljeni album nam dostojno predstavlja 267 mož, ki so od početka naše književnosti pa do današnjih dni kakorkoli pomagali graditi našo prosveto: to je predvsem ponosna vrsta naših leposlovcev, poleg njih se vrste znanstveniki, šolniki, narodni buditelji, uredniki, publicisti raznih naziranj in smeri. Vsaka stran prinaša v časovnem redu po dve sliki idejno sorodnih književnikov, enajstorici glavnih stebrov našega slovstva pa je odmerjena po cela stran. Najnujnejša živ-ljenjepisna iii literarna pojasnila k slikam so združena v abecednem kazalu, kjer je običajno zabeležen tudi glavni vir za življenjepis dotičnega pisatelja. Iz njega bodo zajemali globlje umevanje vsi, ki ljubijo in spoštujejo slovensko knjigo; album ni namenjen samo literarnemu zgodovinarju in šolskim knjižnicam, profesorjem slovenščine in učiteljem, ne samo pristašem kakega posebnega kulturnega ali političnega programa, ampak vsaki slovenski hiši. Omikana rodbina ga bo s ponosom položila na svojo mizo, naobra-ženci, ki žive daleč od kulturnih središč, se bodo čutili ob njem združene z velikimi duhovnimi toki minulih in sedanjih dni. Uvažujoč, da more »Album slovenskih književnikov« le tedaj doseči svoj namen, f ako bo dostopen vsakemu kupcu, mu je ! določila založništvo ne glede na bogato opremo in visoke stroške, skrajno nizko ceno, ki velja do 5. maja 1928, broširana Din 130, elegantno po izvirnem umetniškem načrtu v platno vezan, v omotu in kartonasti kaseti Din 160. Po 5. maju velja broširana knjiga Din 150, vezana Din ISO. Album toplo priporočamo kot najlepše velikonočno darilo. Izdala ga je Tiskovna zadruga v Ljubljani, uredil pa dr. Janko Šlebinger. Dobi se tudi v podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. S?U!5tolau5čine dobrega uojaka Suejka u suetouni uojni Delo, ki je postalo epohalno in slavno, prevedeno na različne svetovne jezike, uprizorjeno po odrih in filmovano, je zdaj izšlo tudi v slovenskem prevodu. Švejk, češki Don Kihot, ki zanima imenitne estete in psihologe, se razširi tudi med Slovence, da se pozabavajo ž njim in mu postanejo prijatelji. Hašek je v svoji knigi na preprost, a tembolj učinkovit način osmešil vse, kar nas je morilo in mučilo pred prevratom: militarizem, špiceljstvo, poli-cajstvo, vojaško in civilno sodstvo, vojaško zdravništvo, streberski patriotizem ter nravna gniloba vseh vrst veljakov v uniformah in talarjih, renegatstvo in nadutost mogočnih tepcev in denunciantov. v Švejku je Hašek opisal ljudsko zdravo mišljenje in čustvovanje med svetovno vojno, trpljenje in žrtve malega moža, ki je poginjal po ječah, krvavel in umiral zato, da so bogateli in delali karjere premnogi človeški izvržki po milosti »božji« raznih potentatov in generalov. V humorni, navidezno naivni, a ironični in satirični, mirno in preprosto kramljajoči, nikoli patetični obliki, je podal Hašek od vseh strani razsvetljeno sliko dobe svetovne vojne. Kar so podajali velki avtorji v svetem ogorčenju in s krvjo srčne krvi, je povedal Hašek ljubeznivo in smehljajoč se z zaničevanjem. Glavno mu je bilo, da pove resnico, čeprav često kruto in grdo resnico. Njegov humor ni vsiljiv niti v besedah niti v prizorih; vse se dogaja in govori brez olepševanja in pretiravanja. Redko se zakrohotaš, a vedno se smehljaš in pritrjuješ: »Da, prav tako je bilo 1. 1914 in do osvobojenja!«. Knjigo je založila Tiskovna zadruga in obsega 263 strani. Broširana velja Din 46, v platno vezana Din 56 in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Stran k SERIFER1N železo-fosforni preparat, ugodnega teka, deluje sigurno pri tuberkuloznih, slabokrvnih in živčnih boleznih. Z velikim uspehom ga pijejo rekonvalescenti, bolniki po operacijah, in po porodu. Serifenn jača kri, živce in kosti. — Steklenica Din 29 — in se dobiva po vseh lekarnah, po pošti pa ga razpošilja lekarna Praansperger, Zagreb, Starčevičevtrg 18 fT)očerne aprilske šale Po poročilu rimskih listov je bilo v Turinu 1. aprila po pošti razposlanih nad tisoč kino-vstopiiic. Prejemniki teh vstopnici so bili pri kinomotografih seveda zavrnjeni. Večina je uvidela šalo, nekateri so pa le hrupno protestirali. Gunejski list je pa dobil iz Turina vest, da bo general Nobile pred svojim startom na Severni tečaj obiskal razna italijanska mesta. Mesto Guneo aj bi prišlo na vrsto generalovega obiska dne 3. aprila ob treh popoldne. Ob tem času se je res po ulicah zbralo več tisoč ljudi, ki so vztrajno čakali na zrakoplov slavnega letalca in narodnega junaka, predno so prišli na to, da je vse skupaj v zvezi z aprilsko šalo. Uelifca noč V brstenju pomladi mladostno kipeče dospela k nam zopet je Velika noč . » Narava v veselju drhti in trepeče radostno vam himno Vstajenja poj6.ču Boga na križ so sramotno razpeli, pribili na trdi, brezčutni Ga les; potem pa so v svet razodeli, da je Upornik uničen zares . . . In On, ki bil v hlevu je rojen, ni kamna*za vzglavje imel .. . Četudi od zlobe obsojen, ves svet je pogube otel . . * Bil revež je v Svojem življenju: Berač in bolnik mu bil rodni je brat . . . Pozabil ni nanj v prebridkem trpljenju, na Golgato zanj je šel — sreče iskat. Zato obsodili so Ga farizeji ker kvaril nečedni jim je račun. Kot izdajico v celi Judeji Ga je proglasil — rimski tribun. Bog-človek med gromom in bliskom ie plakal, ker Ga sramotno izdal je Juda-Skarjot; On s srčno krvjo zemljo je namakal, v strmine življenja pokazal nam pot. Od takrat srebrni krvavi denarji slavijo triumf in vladajo svet . . L Rešitev nam sije v Golgote zarji, Kalvarija dedščina ti je — prolet! Bog-človek v božanski je svoji ljubezni na križu v objem razpel nam roke. On kliče nas v zdravju in kliče v -iiiezni in vabi brezpravne v odprto srce . » t On zove vse brate otožne, trpeče, pozabljene vse ... Z znamenjem gorjS zaznamovane, — v smrt hrepeneče ' On kliče na stezo, ki k zvezdam pelji.. < Še danes Bog-človek na križu vzdihuje ker Ga spet znova obsojajo v smrt: Trop farizejev z nauki Življenja trguje* znova vzdihuje — getsemanski vrt . . < O, dvignimo srca v novo življenje! V strmine pojdimo si srečo iskat e t # O .zaživimo sre naših vstajenje, da človek človeku spet rodni bo brat!., < Zasmej se, o vigred kipeča, brsteča, zasmejte trpini V zatišju se koč; z lic naj izgine rsalosti solza skeleča, ker danes je Včlika, velika noč! ___________________R. B. Nima te navade. »Zapomnite si, glavno v moji službi je, da mi ne odgovarjate, če kaj rečem. Mnogo uslužbenke imajo to grdo navado.« »Jaz že ne! Sem dolgo telefonistka.« Hans Dominik: Oblast treh Lady Diana je uvidela, da se nahajajo v Janinem spominu vrzeli. Kar je pripovedovala, je pripovedovala skromno in enostavno, ne da bi pri tem nasprotovala ali zašla v zagato. Toda nakrat, na gotovih mestih, je prestala — — — spomin jo je zapustil in Diani kljub vsem poizkusom ni bilo mogoče premostiti vrzeli. Poleg tega pogosta jzprememba razpoloženja. Pravkar še vesela, skoro razposajena. Nato zopet tiha, zamišljena, raztresena, v daljine strmeča. Menjajoče se razpoloženje, menjajoča se nagnenja, ki so se očilovala celo v izbiri jedi pri skupnih obedih. Jana je sedela za šivalno mizico ob Širokem oknu in strmela v park. Nato je odprla predal in brskala po njem. Diana ie videla, kako je vzela iz njega neko knjigo in klopčič sukanca. Položila je oboje na mizo ter nato potegnila iz miz-nice neki časopis, večkrat prepognjen. Neka vest v njem rdeče občrtana. Janin pogled je obstal na občrtani vesti. Zopet je kazala oni raztreseni, sanja- vi izraz, ki ga je Diana zadnji čas tolikokrat opazila na njej. Strmela je v časopis in zdelo se je, da nekaj napeto premiš-ljudje. In bila je podoba, da jo to razmišljanje telesno trpinči. Diana Maitland je videla izpremembo v njenem obnašanju in jo je poklicala. »Jana, kaj vam je?« Z izgubljenim pogledom je Jana izpustila časopis in se zagledala predse. »Linnais------------Linnais---------« »Jana, kaj vam je? Kakšen pomen ima za vas Linnais?« Ko je Diana izpregovorila besedo Linnais, se jc Jana dvignila, ko da je mesečna. Počasi, pretrga.no so se trgala besede z njenih ustnic. »Linnais--------------požar — — —- raz- valine ------------vsi mrtvi « Osupla in presenečena jo je gledala Diana. »Ne Jana--------------oni žive!« »Žive-------------Linnais-------------žive -------------poroka------------moja poroka --------cerkev-----------------Atma----------- Erik Tru\vor —* Diana Muitlandova se je sesedla v svojem naslonjaču. Njen pogled je obvisel na Janinih ustnicah, ki jc šepetajo nadaljevala: ----------moj.- poroka-----------« »Z Erikom Truvvorjem?« »Ne----------ne-------------z------------« »Z-----------?« »Z-----------z---------------- Jana je obupno iskala ime svojega soproga, pa ga ni mogla najti. V napetem razmišlanju se je gubančilo njeno čelo. »Z-----------Logg Sarjem!« »Silvester!« Jana je kriknila ime in kamen se ji je odvalil od srca. »Silvester----------Silvester ----------- kje je on?« Diana je pristopila k opotekajoči se Jani in jo spravila na divan. Težko ihte« nje je treslo njeno nežno telo. Ko jc odprla po kratkem počitku svoje oči, je bila vsa izpremenjena. Njen pogled ni bil več negotov in sanjav, temveč čisfin zavedeli. Jasen in trden. »Silvester! Zopet te imam!« sKaj vam je Silvester?« »On je moj mož! Moj dragi mož!« Po Dianinih možganih so se podile misli. Kaj naj vse to pomeni? Kaj je zopet storil dr. Glossin? Kakšen zločin se je dogodil z dekletom? Diana Maitlandova jc bila silno ogorčena nad dr. Glossinom. Kako se je mogel drzniti vpeljati ženo Loss Sarja kot svojo nečakinjo, kot mlado dekle v njeno hišo? Kako je prišla Logg Sarjeva žena v dr. Glossinovo oblast? Dalje prihodnjih. Kako sta dva Kovanca in trij® staviti Dravoslavno VaHko noč Krasen,-ne-več*.pomladni, ampak-polet-m ve^er. Katoliška Velika noč je že minula. Kojzeliin Janpz Jsl a^,postopala ob obali in ČBsIrnoKe, časfčefoljajoč-o vseh mogočih in;nemogočih problemih občudovala božansko • sinjino večernega morja. Solnce je uprav zahajalo in ob takem času je morska obal odeta v poseben nimbus, a na obzorju se pojavi glorija iz barv in žarkov, katerih'dosedaj še ni mogel na platnu skombinirati noben umetnik. Na horicontu se je pojavila majhna točka: Trgovska ladja. »Kam kreneva nocoj, Lojze? Jutri je pravoslavno vstajenje.« »Eh, kam?! Čudno vprašanje, Janez! Saj veš, v onole špelunko, kamor zahajajo mornarji. Tam se vedno kaj novega zve in čuje in dobro kapljico točijo tam.« »Dobro!« In sta krenila po stari navadi v znano mornarsko špelunko, kjer se dobi poceni porcija morskih rib in toči dobro, pristno vino. V okajeni oštariji je bilo dokaj živahno. V levem kotu je nekdo prepeval; v desnem sta se dva kregala zaradi kvart; zarjaveli Lah je hreščal ob mondolini in črnolaska kraj svirača je pošiljala iz svojih oči strele po celi oštariji. Zadevale so tu iin tam in odletavale nazaj, se odbijale na zakajenih stenah in v zadimljenem stropu. Lojze in Janez sta naročila vino, natočila čaše, po prijateljski navadi trčila in pila. Razgovarjala sta se o mnogočem: O ženskah, o svojih avanturah, o žepni krizi in drugih poglavitnih grehih ubogih samcev. — Oštarijski dirindaj ju ni prav nič motil, saj sta se že davno vživela v milje pristaniške oštarije. Človek se vsega navadi, če se drži pravila, da je treba s ptičicami prepevati in z volkovi tuliti. . Tako je minula ura. Mize, polite z vinom so bile skoroda zasedene. Le miza, kjer sta sedela Lojze in Janez, je razpolagala, še s prostorom. Gostje so prihajali in odhajali. Vstopijo trije kitajski mornarji, uslužbenci angleške trgovske ladje. Kakor, da niso prvič na slovenski, krašoviti zemlji, — kakor da so domačini, — so takoj našli prostor — zraven Lojzeta in Janeza. Z gestami, katere e spreten oštirjaš ta koj razumel, so naročili vina ter se spu stili v »razgovor« z Lojzetom in Janezom. Menjavali in kupčevali so med seboj ter se zabavali v nekem volapiiku, ki je bil zmes kitajščine, angleščine, francoščine in — jugoslovanščine. Z gestami rok in z grimasami v licih se je petorica izborno razumela in tako so se zabavali in zabavali ob dobrem , primorskem vinu do rane zore. — Lojzetu in Janezu to ni bila bog-vekaka žrtev, saj sta bila takih bravur navajena. Poleg vsega pa je njima ugajala kitajska družba in takoj sta razumela, da internacijonala ni navaden močnik. 2e se je svitalo, ko se začuje godba, ki je bila namenjena za procesijo pravoslavnega vstajenja. Lojze, vseh muh poln in od rojstva udarjen na to, da vsako stvar, katere se loti, krona s posebno domislico, — je namignil Janezu in tudi Kitajci so začeli migati z ušesi, kakor velikonočni zajci. Plačali so in vsa petorica se je znašla na svežem zraku pred mornariško oštarijo. Kitajski mornarji, niti ne malo »okajeni«, so sledili Lojzetu in Janezu in vsi so se napotili v smer, odkoder je godba prihajala. Dospeli so na mesto, kjer se je aranžirala procesija vstajenja ter se molče, kakor da so se dogovorili v pristni materinščini, spoštljivo pridružili pravoslavnim vernikom. Neprespana Slovenca — Lojze in Janez in trije sinovi Solnca, častilci Budhe, so v povorki napravili vtis, kakor da so bratje po rodu, krvi in veri Nikomur se niso zdeli smešni, niti sa; mim sebi ne; saj je pihljala sveža jutranja sapica in godba je igrala tako lepo, da so vsi občutili v dušah veselje — pravoslavne aleluje . . . Potem so se razšli vsak na svojo stran, vsak po svojih dolžnostih, trdno uverje-ni, da so sinovi enega Boga, ki je ustvaril nebo in zemljo, morje, vino in vse, kar nas veže na ta svet . . . Vsa petorica je občutila neko lagodje, katero objame človeka, ki je storil svojo dolžnost, a ni pri tem nikogar razžalil in bil nikomur v spodtiko. Celo morje se je radovalo tej interna-cijonalni in interkonfesijonalni idili, ki še ni nikjer zabeležena. Soholsfvo Dr. J. Vidic: Slouensfco Sofcolstuo oč postanka do ujedinjenja Kakor v Pragi, tako se jc tudi v Ljubljani hotelo ispočetka osnovati telovadno društvo, ki naj bi obsegalo obe v mestu živeči narodnosti, Slovence in Nemce. A enako kakor v Pragi so dokazali tudi dogodki v Ljubljani, da se telovadba ne da ločiti od narodne zavesti, da je ž njo v najožjih stikih. Leta 1862. je izdal Bernard Jente na dan 27. junija proglas, v katerem je očrtal važnost telesnih vaj ter pozval somišljenike-k ustanovitvi telovadnega društva, ki bi smotreno in sistematično gojilo telovadbo. Ta poziv je podpisalo okoli 50 Ljubljančanov, kateri so na drugi pismeni poziv volili iz svoje sredine pripravljalni odbor petih članov: Fr. Vidiča, dr. Zerovca, P. Drahslerja, I. Globočnika ter I. Železnikarja, pozneje se je imenovanim pridružil še dr. Karel Bleiweis. — imenovani odbor je sestavil društvena pravila ter jih predložil že 21. decembra 1862. namestništvu v Ljubljani v potrditev. Ali namestništvo je bilo nezaupljivo, delalo je težkoče. Dvakrat je moral odbor pravila predelati, trikrat je interveniral pri namestništvu, predno je dosegel odobritev pravil, katere je potrdila vlada dne 25. septembra 1863. leta. A telovadcem je bilo čakanje predolgo. Dočim so se Nemci ločili od ostalih ter osnovali zloglasni »Laibacher Turnve-rein«, so pričeli Slovenci na nekem dvorišču, ki so si ga v to svrho najeli, pod vodstvom prvega vaditelja br. Steva Mandiča telovaditi. Ko je bilo društvo, ki si je nadelo ponosno ime »Južni Sokol«, končno od vlade priznano, je štelo že 60 Članov ter kazalo dober napredek. A prišlo je drugače. Mačeha Avstrija se je zavedala velike idejne sile sokolskega pokreta ter Čakala le na trenotek, da bi udušila plamen src, ki ga je vžgala baklja Tyrševe ideje. Dne 3. avgusta 1867. leta je bil »Južni Sokol« radi male poulične praske z Nemci ob priliki nekega sokolskega pogreba od vlade razpuščen in s toliko ljubeznijo započeti pokret je bil hipoma ustavljen. A ne za dolgo! Misel, ki je tlela v dušah naroda, je bila preživa, pregoreča, da bi mogla ugasniti. Že prihodnje leto (1868) je bil v Ljubljani ustanovljen »Ljubljanski Sokol«, dedič in sin »Južnega Sokola« ter matično društvo slovenskega Sokolstva, ki postoji še dandanes. In dežela? Iz Ljubljane, prvega ognjišča sokolske misli v Sloveniji, so padle prve iskre na deželo, kjer so zbudile k življenju sokolska društva v Kranju (1865), v Postojni (1869), v Vipavi (1870), v Ilirski Bistrici. A tudi ti prvi plameni sokolske ideje niso zdržali dolgo. Ustanovljena le iz hipnega navdušenja, brez prave podlage so ta društva zamrla kakor požar sena, ki bukne do neba in zamre brez žrjavice. Še-le 1. 1882. sta bila ustanovljena dva nova Sokola in to na granicah slovenske zemlje, kjer je butal val tujine ob naše skale: v Trstu in v Mozirju. Jata Sokolov se je končno večala, ko je spoznal- narod kras in veličino sokolske ideje, splela si ponosna gnezda svoja v Gorici (1887) in Novem Mestu, v Celju, tej trdnjavi velenemštva, v Zagorju ob Savi, v Prvaeini, v Postojni, v sta-roslavnem ponosnem Kranju, v Idriji, v SoUcanu, v Šiški in Tržiču. v solnčnem Ljutomeru sredi Slovenskih goric. Kakor zlata zarja se je razlila sokolska ideja v vsej svoji lepoti in harmoniji preko naših polj in goric, kakor grmade osvobojenja so zaplapolali sokolski prapori po slovenski zemlji tja ■do sinjega slovanskega Jadrana, zlasti odkar je aktivno posegel v sok. gibanje sedanji savezni načelnik, br. dr. Viktor Murnik. S pomočjo izletov so širili slovenski Sokoli našo idejo med narodom, obenem pa utrjevali zveze z ostalimi Slovani; bratje Čehi, Hrvati, Srbi in Bolgari so bili redni, dragi gostje vsake večje prireditve. Prvotno bolj zabavno-družabna ter narodno-obrambna so se sok. društva kmalu usmerila v pravo, sokolsko smer, v izpopolnitev tehnične izobrazbe. Četa dobrih, v sokolski Pragi vzgojenih vaditeljev je dosegla s trdim in vztrajnim delom uprav krasne uspehe. In Sokolstvo se je širilo kljub temu, da so se pojavile kmalu za njem verske in stanovske organizacije, ki so si osvojile skoro ves sokolski kroj, telovadno terminologijo icr vadbeni sistem, ter trosile med ljudstvom na deželi o Sokolstvu najgorostasnejše laži. Sokolstvo je šlo s ponosnim nasmehom mimo zavisti in zlobe svojo jasno pot, utr dilo se v notranji organizaciji ter se naposled dne 1. oktobra 1905 ujedinilo v Slovensko Sokolsko Zvezo. Leta 1908. je štela Zveza že 42 društev z več kakor 4000 člani ter se poja-čala in organizirala v toliko, da so se u-stanovile kot vmesne edinice župe in sicer ljubljanska (1909), celjska, novomeška, go renjska (1910) ter naposled mariborska (1913). Sredi priprav za veliko sokolsko slavje v Ljubljani je presenetila Sokole svetovna vojna, katera je dala sovražnikom narodnega pokreta priliko, da so z brutalno roko razdrli vse cvetoče nacijonalno delovanje Sokolstva. Prapori in sokolske surke so se morale odložiti, ter hraniti za plačilni dan. Vodilni sokolski delavci so bili internirani po taboriščih, zastraženi, zasramovani. A seme je rodilo sad. Iz vrst Sokolov so se polnile one junaške legije, katere so na strani zavezniških velesil po bojiščih vsega sveta pomagale pri svetem velikem delu osvobojenja. In sobice svobode je vzbudilo tudi Sokolstvo k novemu življenju, katero se je na Vidovdanskem saboru 1. 1919 združi'o z brati Srbi in Hrvati v enotno bratsko organizacijo, v Jugoslovenski Sokolski Savez. Borba, požrtvovalnost in železna velja — to je povest slovenskega Sokolstva, ki ni klonilo v vihri borbe, ker je spoznalo in čutilo živo resnico gesla Sokolov, gesla gesel: Naprej! Smrt glasouitega francoskega detektiua V Parizu je umrl vrhovni nadzornik kriminalne policije, Colmar, ki ga štejejo med najboljše francoske detektive. Za časa svojega službovanja je aretiral na stotine zločincev. L. 1912 je doživel nevarno pustolovščino, ki ga je napravila slavnega po vsej Franciji. Spremljal je namreč inšpektorja Jouina, ki je hotel aretirati glasovitega razbojnika Bonnota, čegar skrivališče v Yveru je bilo izdano policiji. Ko je Bonnot opazil policijo, je potegnil revolver in na mestu ustrelil Jouina. Colmar pa je tedaj planil nanj in se mu je kljub težki rani končno posrečilo, da je zločinca zvezal. Za svojo hrabrost pri tej priliki je dobil križ častne legije. Klic na pomoč. Deček: »Na pomoč! Neki mož mojega očeta tepe. Eno uro se že bijeta.« Stražnik: »Zakaj pa me nisi prej poklical?« Deček: »Prej je oče njega bil. Sreča se je šele sedaj prevrgla.« MUNogM, MaMHjovpear*-60valu« in •ocijtln« nwn«M Občin*««: «Mk« b«««da 30 p. i»jm»njli tnaoak Din 5-— 3Uali milim: O "* značaja: «aaka MjmfiJS Dl« B Vpis brezstanovanjcev iz cele Slovenije sprejema socijalni oddelek oblastveno koncesijonirane stanovanjske posredovalnice »Marstan«, Maribor, Koroška c. 10. Vpisnina Din 1.— (tudi znamka). 750 Mizo za pisarno in mizico za pisalni stroj, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« na »Marstan«, Koroška c. 10. 751 Šivalne stroje in kolesa najmočnejše in najcenejše z 15 letno garancijo dobite pri tvrdki Gabre-nja, Maribor, Kralja Petra trg 1. 754 Tamburaški zbor v Mariboru proda eno berde '/*. Naslov v upravništvu lista. 749 Auto podjetje se proda po ugodni ceni, kompletno z 18 km dolgo progo, z novim 18 -edežuim avtobusom tipe »Opel« v mariborski oblasti. Informacije se dobijo v upravi »Ve-černika«, Maribor. 748 Vsak se lahko, prepriča, da gg. Mitrovič, Cotič, Costaperarla, Šorli in Dev ostanejo tudi čez praznike kot stalni gostje celi dan v restavraciji hotela »Mariborski dvor«. 743 Dve gospodični sc sprejmeta na dobro hrano in solnčno stanovanje takoj ali s 1. majem. Naslov pove uprava. 745 Važno! Ne prezrite! Važno! Turisti, lovci, športniki, ribiči in vsi drugi ki rabijo trpežne čevlje, priporočam za konzerviranje obuvala zajamčeno čisto ribjo mast. To sredstvo ohrani čevlje mehke in nepremočljive ter še ni prekošeno od nobenega drugega sredstva za konzerviranje. Dobi se v vseh množinah v trgovini usnja M. Ošlag, Maribor, Glavni trg 17. 742 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Iiger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Sedaj, ko prihaja lepo in toplo vreme naj bo skrb mamice, da bo otroški voziček v redu. — Popravila sprejema Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14. 790 Dame kot zastopnice z visokim zaslužkom sprejme Salomon, Aleksandrova 55 I. 700 Prodajalko za bufet z znanjem slovenščine, nemščine ter po možnosti strojepisja sprejmem za takoj ali pozneje. Majer, kolodvorska restavracija, Maribor. 720 Soba se odda zakoncema brez otrok. Frančiškanska 16, 756 Divje peteline in sploh vse živali gači najboljše Josip Pajtler v Pekrah. Odlikovan z diplomo, srebrno, zlato in državno kolajno. Živali oddati postajenačelniku v Limbušu ali v hotelu Halbwidl, Maribor. 744 Več gospodov se sprejme na stanovanje s ceib oskrbo. Cena 500 Din mes. — Erjavčeva ul. 10. Melje. 746 Lepa solnčna soba blizu kolodvora se odda za 1—3 osebi z vso oskrbo. Uporaba vrla. Prisojna ulica 2. Meljski hrib. 747 {Uti kemično in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah naj lepše in naj cenejše. 532 MARIBOR Gosposka ulita 33 Razlagova POZOR! POZOR! KOLESA Vesele Velikonočne praznike! želi vsem cenjenim gostom Hinko Kosič restaviaciia ..Vetrinjski dvor" Maribor, Vetrinjska ulica 24 in se priporoča za obisk. Ravno do-šlo novo dalmatinsko vino. Izborna štajerska kuhinja. 734 se priporoča cenjenim damam MODNI SALON F. ZIDARIČ MARIBOR, STOLNA UL. 5 za izdelavo kostumov, plaščev in raznovrstnih oblek. Vsa v to stroko spadajoča dela, kakor modernizacije, predelave izvršuje najkulantneje. 733 Vodilna svetovna znamka ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-hanično delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica Štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst. 739 prvovrstne izvedbe, lahko tekoča zajamčeno 728 dobro blago od ©d Bin 145® Rsprel- teles DIVJAK« MtarB&or, @Savni trg it. 17 Prvovrstna kvalitetna Stalno v zalogi 736 Najboljši in Najcenejši Koks ter kovaški premog. Mejovšek, Tattenbachova ul. 13. Se vedno izdelava! Cevi! Go vorilnik! Transforma torji! Regulator! jje vse a?5©s§s?@ ppedmsefa sa gospode ako se reflektira na dobro in lepo blago mogoče kupiti edino pri Josipu Karnlemik, ki sa nahaja sedaj ita Glavnem trgy 11 Posebno velika izbira modernih samoveznic,_ ovratnikov in srajc, klobukov in čepic, nogavic in Čevljev ga bes gospode. V. Priklopne naprave! Nedosežena kakovost in največja trpežnost. Edina zaloga RADIO STARKEL na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ulice. Priporoča svojo bogato zaloga vsakovrstnega manufakturnega in konfekcijskega blaga po zmernih cenah. KaHbor, Trg svobode 6 Zastopstvo: Zastopstvo: 730 W elika izbica vsakovrstnega platna sifona, batista i. t. d. dobite pri m Bp . a Prepričajte se sami! Maribor, Klavsi! trg 17. xn E 821/28 Na temelju odluke Gradjanskog Povjerenika za Medjumurje od 20. Marta 1928. stav. 4. držati če Gradjevinska Sekcija varaždinska u ponedeljak, dne 16. aprila 1928. u 11 sati kod opčinskog poglavarstva u Draškovcu javnu pismenu licitaciju u svrhu osigu-ranja radnja za gradnju četveorrazredne osnovne škole u Draškovcu, srez Prelog u Medjumurju. Radnje su preračunane na 349.766 Din. 20 p. Potrebni/ šljunak i pjesak te podveze za dovoz materijala stavlja školska opčina preduzimaču besplatno na raspolaganje i obavlja rušenje stare škole u naravi. Rok za dovršenje radnja odredjuje se do 25. augusta 1928. te se neče produljiti. Kauciju u iznosu od 35.000 Dinara imadu preduzitnači u gotovom novcu ili vredečim državnim papirima po čl. 88. zakona o drž. računovodstvu najkasnije do dana licitacije kod kr. poreznog ureda u Prelogu položiti. K licitaciji imadu preduzimači donijeti Uverenje Ministarstva Gradjevina da su ovlašteni kod javnih licitacija sudjelovati, nadalje potrvdu kr. porez. ureda odnosno opčinskog poglavarstva, da su sav do sada dospjeli porez platili i potvrdu kr. porez. ureda da su propisanu kauciju položili. — Bez kaucije i ovih dokumenata ne može se kod licitacije natjecati. Predračun, načrte, uslove i obrazac ugovora mogu se vidjeti svaki dan za vrijeme uredovnih sati u uredu Gradjevinske Sekcije u Varaždinu a na dan licitacije kod opčinskog poglavarstva u Draškovcu. Naknadne ili brzojavne ponude neče se u obzir uzeti. Dne 1. junija 1928 dopolne ob pol 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga I. Grajska vrata cela vi. štev. 121, II. Grajska vrata 3/5 vi. štev. 12, cenilna vrednost: I. 498.585 Din 25 p, II. 110.484 Din, najmanjši ponudek: 304.535 Din. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16 marca 1928. 738 Gradjevinska sekcija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (Stavna filifala v Ljubljani. Upravlja vse državne in javne fonde pupilne, depozitne, samoupravne in cerkveno-samostanske kapitale. Sprejema privatne hranilne vloge na knjižice in obrestuje po čistih 601 na leto. Obresti se računajo od prvega delavnika, ki sledi I dnevu vloge, do dneva dviga. Obresti se kapitalizirajo pol- >0 letno. Dvigi do 25.000•— Din so brez odpovedi. Daje amortizacijska posojila na stavbe v mestih in trgih ter na poljedeljska imetja proti 90i obrestim na leto in 1% za amortizacijo, tako da se plačuje |_ polletno 5% anuiteto, s čemer se posojilo amoitizira v |U 25 letih. Daje kratkoročna posojila proti zastavi državnih in po državi zajamčenih vrednostnih papirjev (delnic Narodne banke) 9% obresti — in državnih bonov — 8% obresti. Vsa pojasnila daje: Glavna filtjala državne hipotekarne banke v Ljubljani. Za vse obveze banke Jamči drlavd. 752 za moške in damske spomladanske in letne obleke in plašče, naravnost iz največjih angleških in čeških tvornic. Vsled tega so tudi umevne Še 1 teden do Velike noči. Ne odlašajte! Slran i. Mariborski V E C E R N I K Jutra., V Mar Ib'or«, cine 7. TV. 10.PS. Kolesarji pozor! Prihaja čas, ko .bo treba Vaš* kolesa popta-vitl, eraaillraMfln poniklatl. Vse to Vam izviši po Jako nizki cent tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, 167 Tattenbschova ulica 14 Bredtoikarenčoe cm' Glavno zastopstvo hvalnih strojev „D0rkopp“ Selitve m tovorne prevoze s dežele v mesto In iz mesta na deželo z automobili Vam napravi hitro in najceneje Vtlttraovina a surovinami Ivan Slusa, Maribor. Tržaška csita 5 Telefon 272 737 Gumijaste nogavice SfSf; najboljši kakovost) in po najnižjih cenah pri tvrdki A. Besednik, Vetrinjska ulica 20 Maribor Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izbiri, vseh vrst in tudi v vseh cenah IVAN KRAVOS, MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 13 Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorci se izgo-tove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu 6 1 rani Dr. Janko Pihlar se je po večletni klinični praksi v inozemstvu naselil v MARIBORU in ordinira v Prešernovi uiici 2 11. nadstropje 681 J Pouki Pouki v vseh valnih dolžinah na vsako oddaljenost. Valno območje 20-3000 m Najboljši in najelegantnejši aparat sedanjosti. Napravite poskus stem Reinartz aparatom in našim novim Philips glasnikom in presenetila Vas bo moč in čistost zvokov. Največja iznajdba! Najmodernejša konstrukcija! Dovoljenje za vzidavo! RADIO-STARKEI MARIBOR, Trg svobode 6 Zastopstvo: 729 S. Spushina, Ptuj 3. Kvac, Slov. Gradec Mia izlita blaga za pomladanske plašče V111 po ugodnih cenah pri i. TRPIN>U MARIBOR, Glavni trg- štev. 17 Ne pozabite na pojačani velikonočni spored na Veliko nedeljo in pondeljek. Na velikonočni pondeljek popoldan DRUŽINSKA PREDSTAVA s koncertom v KAVARNI EVROPA Občni zbor „DOMA“, reg. delav. stavb. zadr. z o. z. v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 15. aprila 1928 ob 10 url dopoldne v mali dvorani I. nadstr. v Narodnem domu v Mnriboru. SPORED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3.’ Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1927 in razdelitev čistega dobička. 5. Volitev 7 članov načelstva. 6. Volitev 3 članov nadzorstva. 7. Volitev 5 članov razsodišča. 8. Razni predlogi in nasveti. Ako je prvi občni zbor nesklep5en, se sklu e po določilu načelstva drugi, ki je sklepčen pri vsakem številu glasov. (§ 58 zadr. pravil.) 713 Načdstvo. Obrtno naznanilo. Cenjenemu prebivalstvu Maribora in okolice naznanjam vljudno, da sem svojo tudi doslej v splošno zadovoljstvo in priznanje delujočo pleskarsko in slikarsko obrt najmodernejie preuredil, ter se priporočam za vsa v to obrt spadajoča naročila in dela od navadne do najfinejše izvedbe. Vrh tega sem še specljalist v lakiranju in emajliranju navadnih in motornih koles, avtomobilov, šivalnih strojev i. t. d. 731 Z velespoštovanjem Josip Škof, Maribor, T A. STOJ£C dragulji, ure. zlatnina in srebrnina Maribor, Duržičeva ulica št. 8 Dobro blago in nizke cene! Dobro blago in nizke cene! Precizne ure : Schaffhausen, Zenitli, Omega, Doxa, Enigma Stupenda jtd. Dragulji, prstani, uhani, verižice, obeski, zapestnice vse v zia^tu ter v srebru in v najmodernejših fasonah. Cigaretne doze, jedilno orodje in namizna posoda V srebru in china-srebru, najlepša daril« za poroke, krste, imendane in BIRMO Popravila nr točno, ceno in z jamstvom. Po stoječe in atensko ure se pride na dom. ,, ti GUM-DIPPH) Generalno zastopstvo za Jugoslavijo , IVO NOVAKOVIČ ZAGREB, MAZURANICEV TRG 8 Dobi se na malo pri: V. M. Bareilč, Ljubljana, Dunajska cesta 12. — Auto-delavnica L. Ropaš, Celje. — Tehnična kom. družba, Ljubljana, Tavčarjeva 6. Zastopstvo In skladlUe: B. a J. GRADIS MARIBOR. TRG SVOBODE 6 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Brozovlfiv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.