Stev. 17. Izhaja 10. i n 25. rine vsakega meseca. Stoji za celo leto 3 gld — pol leta 1 ' „ 60 četrt. „ — „ 80 Posamezne štev. 15 kr. Oznanila t krat natisnena od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacije pošiljajo sc u p r n v n i š t v u v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste. V Mariboru, 10. septembra 1896. Tečaj XVII. POPOTNIK Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in uied. nI : M. J. Nerat, nadučitelj. Spisi in dop is i pošiljajo sc uredništvu v Maribor, Rciserstrasse 8. Pismom, na katera se želi odgovor, naj sc pr dene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise seneoziramo. Nefrankoiana pisma, sc nc spicjcmajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige sc nc vračajo. O gojitvi značajev. (Govoril pri zborovanju „Zaveze" v Opatiji dne 1»0. avgusta meseca 1896. 1.) Beseda značaj sc kaj mnogovrstno rabi. Zemljepisec govori o značaju pokrajin, narodopisec o značaju narodov, naravoslovec o značaju večjih in manjših naravoslovnih skupin, zgodovinar o značaju te in one zgodovinske dobe. zgodovinskega dogodka, jezikoslovec o značaju posameznih jezikov. Vsi ti kažejo in povdarjajo v takih slučajih posebno očividne in značilne znake, ki tako močno prevladujejo, da ostane vse drugo nekako prikrito in bolj v ozadji. Ako pa posebno oČividnih znakov ni zaslediti, tedaj pravimo, da ta in ona pokrajina, zgodovinska doba itd. nima pravega značaja. Življenjepisec nam kaže in predstavlja človeka v vsem njegovem dejanju in nehanju, ter nam ga slika kot zuačajnega, ako to njegovo dejanje in nehanje izvira iz nravstvenih načel, ako pa načela niso nravstvena, tedaj tudi njegova dejanja niso nravstvena. V prvem slučaju govorimo o nravnem, v drugem pa o nenravnem značaju. Le nravni značaj je pravi značaj, nenravni značaj pa sploh ni značaj. Značajen človek odlikuje se po svoji odločnosti, vstrajnosti, stanovitnosti, redu, njegove misli in želje teže vedno po istem smotru, da izvršuje nravstveni zakon. Neznačajnik pa je lahkomiseln, neodločen, nestanoviten, nezanesljiv itd. Dostikrat se kaže prava značajnost tudi zvunajno. Hoja zna-čajnega človeka je sigurna in krepka, oko mu je mirno, lice je prikupljivo in veličastno, govor njegov pa je jasen in odločen. Vse nasprotno pa lahko opazujemo pri neznačaj-niku. Obče znano je tudi, da se dostikrat iz rokopisa sklepa na značaj dotičnika. Plemenit značaj izvira iz trdnega prepričanja in krepke volje storiti vedno to, kar je lepo in dobro; podlaga plemenitemu značaju so plemenita načela, ki vodijo vso človeško početje. Teh načel se značajen človek drži, od njih ne odjenja nikdar in nikakor in bodi, da ima še toliko ovir premagati. Človek, v kojem so se le-ta načela dovolj utrdila, išče in sc bori vedno za resnico in pravico, vse njegovo življenje je krepostno, vsako njegovo dejanje nravstveno. Dušeslovje pa pravi, da značaj ni drugega, nego neka vstrajnost v vsem hotenju in dejanju, le to hotenje in dejanje pa je podrejeno praktičnim načelom in ta praktična načela podrejena so zopet najvišjemu načelu. Ako je vsebiua teh praktičnih načel nravstvena in ako velja kot najvišje načelo, sklep, nravstveni zakon, kojega nam narekuje vest, vedno izpolnjevati, tedaj je značaj v resnici nraven, ako pa le-ta načela niso nravna, tedaj tudi značaj ni nraven in človek takega nenravnega značaja končno sam seboj popolnoma propade. Ako bi pa hoteli bolj razumno in bolj poljudno govoriti, kakor je to v ljudski šoli potrebno, tedaj bodemo rekli, da je značaj neka skupina vseh lastnosti, ki v človeku tako prevladujejo, da celo njegovo dejanje in nehanje vodijo. So-li te lastnosti lepe, tedaj ima dotičnik lep značaj, so-li pa slabe. tedaj je tudi njegov značaj slab. ali kakor pravimo, tak človek nima značaja, on je brezznačajnež. Smoter in vrhunec vse odgoje je in mora biti. odgojiti po vsem krepostnega človeka. Krepost je najvišji smoter vse odgoje, vsi drugi smotri so le postranski. Človeka navdihniti z duhom prave kreposti, tako, da je od nje popolnoma prešinjcn, da išče v njej svojo moč, svojo slavo, svojo radost in veselje, to je največja umetnost, pa tudi najsvetejša naloga vse odgoje in največja zasluga tako za posameznika, kakor za človeštvo sploh. Kreposten človek je uzor človeka, on je pravičen, pošten, dobrosrčen v vsem svojem početju, kaže neko vzvišeno plemenitost, on je čez vse vesten v dopolnjevanju svojih dolžnosti. »Kreposten človek je tako odličen po svojem značaju, tako blag po duhu, tako velik po srcu in vsled vzvišenih svojih načel tako nezavisen, da nikomur ne odreka resnice in pravice, ljubezni in modre svobode", pravi škof Dupanloup. Značaj en človek je velik, požrtvovalen in neomahljiv rodoljub, ki vstrajno dela za blagor in srečo svoje domovine, svojega naroda, ter se v tem ozira nc straši ne truda, ne preziranja. ne nehvaležnosti in tudi ne zaničevanja; njega ne vodi nikdar slavohlepnost in ne sebičnost, temveč najčistejša ljubezen do svojega doma in ljudstva; obema koristiti po svojih močeh mu je največje veselje, najslajša zavest, najsvetejša dolžnost. Značajen človek izkazuje svojemu bližnjemu povsod največjo ljubezen, on stori dobro zato, ker tako ukazuje nravstveni zakon, on ne išče pri tem ne časti in slave, še manj pa odlikovanja in poplačila. Kakor skala v sredi razburjenega morja, tako stoji človek značajen v sredi vihravega sveta. Njegova načela so mu čez vse sveta; njih se drži, od njih ne odjenja, in bodi si tudi. da mu je za-nje žrtvovati življenje. Po vsej pravici se mora torej reči, da je kreposten, plemenit in možat značaj cvet vse odgoje. Le tak značaj daje človeku pravo veljavo, le on čini pravega moža. le v krepostnem značaju se nam kaže v nebeškem svitu božja podoba v človeku. Kolike vrednosti je značajna odgoja in kako velevažen in pomenljiv činitelj jc značaj v odgoji narodov, to nam najjasneje dokazuje zgodovina človeštva. Zgodovina vseh narodov nam neovrgljivo pričuje, da so bili oni, dokler so bili značajni, tudi mogočni in slavni, njihovo ime bilo je povsod visoko cenjeno, ko jih je pa začela razjedati neznačajnost, propadli so nravstveno in fizično. Dokler so pri starih Grkih vodili državno krmilo in osodo svojega naroda možje, kakoršni so bili pravični Aristid, potem človekoljubni Miltijad, plemeniti domoljub Temistoklej, uzornohrabri Leonida, veliki državnik 1'eriklej, modri Solon, in še mnogo drugih; takrat je bila mala grška državica na vrhuncu svoje slave. In ko so v Evropo prihrule nešte-vilne trume Perzijanov, hoteč podjarmiti mali grški narod, razdrobile in razpršile so sc v prah, podlegle so ne toliko fizični, tembolj pa nravstveni sili male peščice Grkov, podlegle so značajnosti grškega naroda. Grški narod pa je bil v tem času, da-si po številu majhen, vendar najslavnejši na svetu. Kako žalostne in tužne pa so nastale razmere pozneje, ko se je jela med Grki šopiriti neznačajnost. Skoraj brez napora je severni sosed male grške državice spravil pod svojo oblast, in konec je bil te tako slavne države starega veka. Ravno tako godilo se je tudi v staroslavnem Rimu. Kdo pač nc občuduje vseskozi treznega, čez vse pogumnega, poštenega rimskega ljudstva v prvi dobi njegove zgodovine V Kdo ne občuduje tega ljudstva, kojega vse misli in želje so težile edino le po sreči in slavi domovine! Kdo bi visoko ne čislal ljudstva, med kojini so se rodili možje kakor Fabricij. Scipijoni, Regul. Kato, brata Graha in še več drugih, ki se kakor presvitle zvezde leskečejo na veličastnem nebu rimske zgodovine. Kili so to značaji, koje bode svet občudoval do konca dni. In kakor so bili značajni le-ti možje, tako značajno je bilo tudi ljudstvo, katero so vodili. Ko je kralj Pir poslal svojega odposlanca Kineja k Rimljanom radi pogajanja miru, vrnil se je brezuspešno ter je poročal svojemu kralju : „Rini je kakor mesto bogov in rimski senat je kakor zbor samih kraljev." In kako hipoma je v tem času rasla moč rimske države! V teku 53 let je rimski orel razprostrl svoja krila ne le čez vso Italijo, temveč tudi čez druge sosedne dežele. Narodi pa, ki so prišli pod rimsko oblast, so sicer zgubili svojo svobodo, vendar pa so se prav v kratkem času s poštenim in značajnim rimskim ljudstvom tako tesno spojili, da so se po duhu in krvi čutili le kot pravi Rimljani. To so bili zlati časi rimske zgodovine in v teh časih jc tudi moč rimske države tako narasla, da se je rimsko ime spoštovalo po vsem takrat znanem svetu. Ko je pa proti koncu ljudovlade, zlasti pa v dobi rimskih cesarjev, vedno bolj pojemala značajnost tako v višjih, kakor v nižjih slojevih rimskega ljudstva, je v isti meri jela tudi pešati moč in veljava rimske države. Ljudstvo sc je sčasoma popolnoma spridilo, krepost je izginila, in n jeno mesto zavzela je brezznačajnost. Resnica umaknila se jc laži, odkritosrčnost hinavstvu, domoljubnost sebičnosti, hrabrost strahopet-nosti, poštenost podlosti. Državne službe, ki so se poprej opravljale zastonj, predavale in kupovale so se sedaj za gotov denar, kratko povsod zavladala najostudnejša neznačaj-nost. Da! celo tako daleč je zabredlo rimsko ljudstvo, daj seje najostudnejša podlost kot največja čednost spoštovala. Poštenjakom bil je pot do državnih služb zaprt, podlecem pa na stežaj odprt. In kak žalosten je bil nasledek tolike neznačajnosti ? Prcmogočna rimska država, ki je ukazovala svetu, propadla je popolnoma in rimsko ljudstvo izginilo je z Zemljinega površja. Prav žalosten izgled nam je v tem oziru tudi propad [»oljskega kraljestva v minolem stoletji. Slavna Marija Terezija jc dejala, da je bilo uničenje poljskega kraljestva največje zločinstvo ininolega stoletja ter se je toraj tudi dolgo branila, udeležiti se delitve, in še le, ko je videla, da je delitev neizogibna in da bo sama na zgubi, ako se je ne udeleži, se je udala in je v delitev privolila. Ta žalosten propad te nekdaj tako velike in slavne države slovanske se kaj različno razlaga in Poljaki še dandanes pripisujejo nezgodo tužne svoje domovine krutosti svojih sosedov. Kdor pa stvari nekoliko globočje pogleda, kdor zgodovino poljskega naroda zlasti v zadnji dobi bolj natančno razmotriva, tisti se bode prepričal, da jc bil poglaviten uzrok propada poljskega kraljestva neznačaj-nost poljskih žlahtnikov in voditeljev poljskega ljudstva. Brezznačajnost med poljskimi veljaki bila jc takrat tolika, da ni bilo več najti moža-poštenjaka in da je moralo vsled tega vse državno poslovanje popolnoma na kriva in pogubna pota zabresti in samo vprašanje časa jc še bilo, kedaj se zgrudi to čisto onemoglo telo. Brezznačajnost je bila tista kruta roka, tista priostrena sulica, tisti nabrušeni meč, od katerega je poljska država prejela smrtni svoj udarec. Vsled brezznačajnosti poljskih žlahtnikov poginila je tista država, ki je nekdaj zdrobila turško silo pri Dunaju, tisto kraljestvo, ki je bilo svoje dni najmogočnejše na izhodu Evrope, ki šteje v vrsti svojih vladarjev veliko slavnih mož, po svoji neznačajnosti izgubil je svojo samostojnost tisti narod, ki se mora, kar se tiče starosti in krasote njegovega slovstva, med prve slovanske narode prištevati. In poglejmo naš maloštevilni slovenski narod. Ali ni pravi čudež, da se jc ravno ta narod ohranil do današnjega dne, dočim so drugi mogočnejši narodi že zdavno izginili? Kaj ga je pač ohranilo? Nič drugega ne, kakor njegova značajnost. Kolikor nam ve zgodovina o naših prednikih povedati, bili so pošteni, usmiljeni; ljubili in spoštovali so resnico, bili so trezni, gostoljubni in delavni. Bojaželjni niso bili, med svoje sosede niso hodili morit, požigat in ropat, pa kadar jc pritisnil v deželo sovražnik, niso se branili prijeti za orožje, in krepko in pogumno postavili so se mu v bran. In naši predniki bili so tisti, ki so s Turki prestali najhujše boje, oni so stali na braniku proti temu najhujšemu sovražniku krščanstva in omike, oni so bili, ki so končno, kakor pesnik 17* pravi, zadobili zmage si venec. Vse to so dosegli, ker so bili značajni, ker se je rod za rodom po izgledu svojih prednikov značajno odgojeval. Vsa odgoja v tistem času vršila se je po vzgledih; na značajnem vzgledu svojega otca odgojil in razvil sc je tudi značaj sinov. In le tej značajnej vzgoji se moramo v prvi vrsti zahvaliti, da narod naš ni propadel, da ga sovražniki niso ukončali. In ko bi hoteli preiskovati dandanašnje pre-tužne razmere po Slovenskem, bodemo tudi končno dospeli do tega. da porečemo. vsemu temu krivo je pomanjkanje pravih in plemenitih značajev. To je edini vzrok strastnega strankarstva, nesrečnega domačega prepira, to je vzrok, da naše ljudstvo zgubljeva svojo veljavo in svoje spoštovanje, koje so 11111 bili značajni rodoljubi že priborili. In kaj je pravi vzrok, da obče propada človeška družba gmotno in nravno? V prvi vrsti brezzna-čajnost, ki hoče vse okužiti. Vezi, ki vežejo človeka na človeka, slabe se vedno bolj, poštenost gine, širi pa se nepoštenost, hinavstvo in laž. Vse se podi le po trenutke trajajočem užitku, ne brigajoč se za to, kakšna so pota, po katerih se pride do tega užitka, kakšna so sredstva, katerih se v dosego svojih podlih namenov poslužujemo. Ljudje ne ravnajo več tako, kakor ukazuje in veleva nravstveni zakon, temveč vse prezirajoč udado se raznim strastem; ne zmeneč se za prave kreposti, iščejo puhle slave in časti, hrepene po bogastvu, po dozdevni sreči, kojo si hočejo tudi po nepoštenem potu priboriti. Brezznačajnost je toraj tudi dandanes kriva, da hira vsa človeška družba, da hirajo stanovi, države in narodi. Brezznačajnost je vzrok, da je izginilo zaupanje, da se povsod vnema in goji prepir in sovraštvo, brezznačajnost zakrivila je tudi vso socijalno bedo našega veka. (Dalje sledi.) <33*9- VIII. skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dne 19. in 20. avgusta meseca v Opati ji. II. » Zborovanje delegacije. Okoli 4. ure popoludne takoj po odborovi seji zbirali so se došli delegatje posameznih učiteljskih društev bilo jih je nad 40 — v dvorani Zajč-eve kavarne in točno ob 4. uri je predsednik otvoril zborovanje ter nagovoril navzoče takole: „S 1 a v n a delegacija! Dandanes živimo v dobi organizacije. Združujejo se vsi stanovi. Združujejo se oni. ki stoje na najnižji stopinji v človeški družbi, kakor tudi oni, ki jej stoje na vrhuncu, dobro vedoč, da je v družbi moč. Moči posameznikov so slabe, ako se pa te združijo v jedinosti in slogi, tedaj pa postanejo sila, s katero bode računiti vsakemu, kdor bi sc predrznil napadati njihov stan ter podkopovati njegovo veljavo. Kar velja drugim stanovom, velja v polni meri tudi učiteljskemu. Ne trdim, da je dovršena organizacija med slovenskim učiteljstvom, reči pa smem, da je storjen lep začetek. Slovensko učiteljstvo je združeno v okrajna učiteljska društva, ta pa v „Zavezo", koje smoter obstoji v tem, da z združenimi močmi pospešuje vsestranski interes učiteljstva, odgojo naše mladine in srečo naše mile domovine. Res vzvišen smoter! Radi tega se pa moramo tudi neumorno truditi, da ga dosežemo, truditi se, da nam postane „Zavezau močna trdnjava, koje nobedna sovražna sila podrla ne bode. Duša ..Zavezi" pa so njeni člani — okrajna učiteljska društva. Ona so duh. ki oživlja „ Za vezo" in jo krepi, ona so steber, na kojem n Zaveza" sloni! Od svojih članov dobiva „Zaveza" svojo veljavo in moč; njeni člani določujejo „Zavczi" neposrednje ali po delegaciji njen delokrog, kažejo pot, po kojeni bode »Zavezi" hoditi, da doseže svoj namen. Ali pa store v tem pogledu vsa v »Zavezi" zastopana društva svojo dolžnost? Odkrito izjavim, da je večina njih vzgledno pridno in vspešno delavna, a prikriti tudi ne smem slavni delegaciji, da je med nekaterimi društvi in »Zavezo" najrahlejša vez. Na razne okrožnice, pozive, prošnje se nekatera društva niso odzvala, delegatov niso volila, letnega doneska že leta ne vplačala, v izpolnitev razposlanega »društvenega izkaza" na nujno prošnjo niso vrnila, da, direktorij je bil pri nekaterih društvih v zadregi, s kom poslovati, ker se mu ni prijavil novo voljeni odbor. Gospoda odposlanci, sodite, je li mogoče vspešno delovanje v takih razmerah? To je rak-rana na zavezinem telesu, lzrezati jo in ločiti pa je v moči slavne delegacije. Vam, velecenjene gospice ter tovariši dragi, skazala so vaša društva zaupanje iz-volivši Vas v delegate. Ko pridete v svoja društva ter poročate o današnjem dnevu, prosim Vas, prosim nujno v ime »Zaveze", povejte jim to tožbo, delujte na to, da se Vaša društva najtesneje oklenejo »Zaveze", kajti le v najtesnejši medsebojni zvezi je mogoče, v sedanjih burnih časih kaj vspešnega storiti v naš interes in v prospeh narodnega šolstva. V tem duhu slavno delegacijo iz srca pozdravim ter otvorim zborovanje." (Obče odobravanje.) Ko je še pozdravil gosp. predsednik delegata češkega učiteljstva, gosp. Zvonička (kakor smo poročali že v zadnji številki), in je ta odgovoril, ter gosp. D u b r o v i e pozdravil delegacijo imenom »Pedagogiškega društva", naznanil je tajnik gosp. Sega dnevni red za. zborovanje delegacije, kakor ga je določil v svoji seji upravni odbor. Poročal je potem kar o delovanju upravnega odbora in o delovanju društev, zastopanih v »Zavezi". Evo njegovo poročilo doslovno: »Slavna skupščina! Čast mi je, poročati slavni skupščini o delovanji zavezinega odbora iti o delovanji v »Zavezi" zastopanih društev. A naj prvo mi je sporočiti veselo vest. da je mogočnemu deblu »Zavezi" prirastla zopet krepka mladika, novoustanovljeno društvo za kozjanski okraj. Živelo! Naj mi slavna skupščina dovoli, da najprej v kratkem obrišem delovanje posameznih društev, v kolikor so naznanila svoje delovanje. V obče se mora reči, da društva, koja tvorijo mogočno »Zavezo", krepko, da nekatera prav vzgledno izvršujejo dane jim zadače, da kažejo, da tudi slovensko učiteljstvo postaja važen činitelj, ne le v šoli, temveč tudi zunaj šole. Takim društvom vsa čast, slava jim! Kar se pa tiče delovanja odbora naj omenim sledeče: Prvo delo novovoljeuega odbora je bilo to, da se je primerno zahvalilo v vseh listih za sijajni vsprejem, kojega je priredilo slavno novomeščansko prebivalstvo udeležencem lanskega občnega zbora. Direktorij je tudi stopil dalje v dogovor s slavnim ljutomerskim učiteljskim društvom radi nabranih 300 gld. za ranjega tovariša Freuensfelda. Ker se nista mogli predsedništvi nikakor zjediniti v tem, kako naj se vsa stvar uredi, obdržalo je društvo denar in pravico, ustanoviti nekako ustanovo za izdavanje mladinskih spisov. V mesecu novembru preteklega leta razposlala se je posebna okrožnica na vsa šolska vodstva, v kojej se je poživljalo slovensko učiteljstvo, da priskoči s prostovoljnimi doneski v pomoč »Popotniku". Stvar je imela precej vspeha. Dalje se je obrnilo prcdscdništvo do vseh slavnih učiteljskih društev s posebno okrožnico, da naj slovensko učiteljstvo deluje povsod na razširjanje »Knjižnice za mladino". Koliko vspeha je imela ta okrožnica, bodemo gotovo še culi. Radi podpiranja »Knjižnice za mladino" se je obrnil podpisani direktorij tudi do naše slavne družbe sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani. Slavnoista jc naročila za leto 1895. 10 iztisov „Knjižnice za mladino" in ravno toliko iztisov za leto 1896. Ker se po mnogih krajih krati stalno nastavljenemu učiteljstvu v temeljnih zakonih zajamčeno volilno pravico, vložilo je predsedništvo posebno ivlogo na deželni zbor kranjski, da uredi to pereče vprašanje, llloga je imela jako povoljen vspeh, kar je gotovo znano vsem cenjenim udeležencem. — Jako razveselilo je pa gotovo vse slovensko učiteljstvo pismo, koje je prejelo predsedništvo „Zaveze" in ga tudi objavilo v glasilu „Popotniku" od poosebljene slovanske vzajemnosti gosp. Jana Lego-ta, ko se je zahvalil za izkazano mu čast, za izvolitev častnim članom. Predsedništvo „Zaveze" se je obrnilo tudi do vseli slovenskih posojilnic s posebno prošnjo, da bi darovala kaj za „Popotnika". Z jednako prošnjo so se nadlegovale iste posojilnice tudi za podporo „Knjižnice za mladino". Ker pa vzlic tako mnogobrojneinu beračenju ni prišlo dovolj „cvenka" v naše „brez-dna-mavhe", obrnili smo se tudi še s posebno prošnjo za podporo naše ^Knjižnice za mladino" na visoki deželni zbor kranjski in goriški. Visoki deželni zbor kranjski je sklenil v svoji seji dne 13. januvarija 1896. I. sledeče: ^Deželnemu odboru se naroča, da kupi od ,Zaveze slovenskih učiteljskih društev' 100 letnikov 1. 1895. izdane ,Knjižnice za mladino' ter da dotični znesek 180 gld. . (jeden sto osem deset goldinarjev) izplača iz zaklada za šolske knjige; knjige pa izroči društvu .Narodna šola' z dostavkom, da jih razdeli med revne učence." To se slavni „ Zavezi" rešuje prošnjo z dne 28. decembra 189f>. I. naznanja z dostavkom, da se ob jednem c. kr. davčni urad v Kranju naprosi, naj spredaj navedeni znesek slavni „Zavezi" izplača na predpisno kolekovano pobotnico podpisano po predsedniku in blagajniku. Nakupljenih 100 izvodov imenovanega letnika izvoli naj slavna „Zaveza" poslati deželnemu odboru. Deželni odbor kranjski v Ljubljani dno 24. februvarija 1896. Dctela. V goriškem deželnem zboru pa prošnja ni imela vspeha, ker se je prej zaključil, predno je prišla prošnja na vrsto. — Da bi pa ^Knjižnica za mladino" tudi pri višjej oblasti zadobila ono veljavo, katero v istini zasluži, vložil jc direktorij ,Zaveze" v mesecu decembru preteklega leta prošnjo na deželni šolski svet kranjski, goriški in štajerski, da bi priporočali ^Knjižnico za mladino". Visoki deželni šolski svet kranjski je odgovoril sledeče: „Der Landesschulrath ist mit Riicksicht auf den Erlass des k. k. Ministeriuras fiir Cultus und Unterricbt vom 25. Februar 1889, Z. 2665 — Handbuch der Reichsgesetze uud Ministerial-Verordnungen iiber das Volksschuhvcsen, Wieu 1891, S. 146 — nicht in der Lage. dem Ansuchen vom 28. December 1895, betreffend die Empfehlung des An-kaufes „ Knjižnica za mladino" seitens der Schulleitungen zu entsprechen, da schulbehord-liche Empfehlungen zur Anschaffung fiir Schiilerbibliotheken in der Regel nicht gestattet sind, indem normgemass jeder einzelne SchuIIeiter fiir die Wahl der Biicher fiir die Schiilerbibliotheken verantvvortlich ist. Die Beilage folgt im Anschlusse zuriick. Laibach, am 25. Jilnner 1896. Der k. k. Landesprasident: Hein." Goriški in štajerski pa še nista rešila. Radi ^Knjižnice za mladino" obrnila se je „Zaveza" tudi na banko „Slavijo" v Prago. Da pa predsedništvo „Zaveze" ni jedino le raznih prošenj za te in one podpore razpošiljalo, temveč tudi imelo dokaj clruzega dela, spričuje vsekakor ona „poslanica" v nekojih listih, katero je poslalo vsled nepotrebnega žaljenja vsega učiteljstva v posebnem — 2(57 — .,žanru" pisane povesti „Sama svoja". Skoro vsi listi so sprejeli poslano, edino le naš najstarejši dnevnik, ki se šteje svobodnjakom, odzval se je s posebno duhovito mušieo. „ Poslano" je imelo jako mogočen odmev in veliko posledic, vsaj seje potem pisalo mnogo, mnogo, za in proti. In na to smemo ponosni biti, da smo vsaj sprobili klin. Akoravno smo že obhajali 251etnico naših šolskih zakonov, kjer nam je zajamčeno, da nam je poučevati na podlagi materinščine, vendar smo še pogrešali slovenskih zemljevidov. Vsled tega je predsedništvo poslalo po državnem poslancu gosp. Antonu Koblarju posebno peticijo na visoko naučno ministerstvo za slovenske zemljevide. To peticijo je izdelalo učiteljsko društvo za logaški okraj. Jednako prošnjo je poslal dircktorij na visoko poslansko zbornico tudi po gospodu Ant. Koblarju radi znižane vožnje po železnicah in se tudi obrnil s posebnim pismom do dvornega svetnika Fr. Šnklje-ja za eventuelno priporočitev te prošnje. Predsedništvo je nadalje razposlalo tudi dve okrožnici na vsa društva, jedno tičočo se nagrobnega spomenika za ranjega V. Ribnikar-ja, bivšega predsednika, drugo pa radi založbe in naročitve Volarič-evih skladeb. — Za nagrobni spominek se je nabralo na podlagi teh okrožnic blizo BO gld., a naročnikov za Volarič eve skladbe seje pa do sedaj oglasilo 25. Kakor znano slavnemu zboru, pojavilo se je nekako navskrižje med pedagogiškim društvom in prejšnjim gospodom predsednikom v Ljubljani. Radi tega je sklical ta gosp. predsednik občni zbor pedagogiškega društva v Ljubljano na binkoštni torek, odbor istega društva pa v Krško. Da bi do kakega nasprotstva ne prišlo, poslalo je predsedništvo „Zaveze" v vse slovenske liste poziv, da naj se ne skliče občni zbor v Ljubljano. Poslano je imelo toliko vspeha. da so se razburjeni duhovi pomirili in zopet je bilo vse v. starem tiru. Dalje se je direktorij obrnil s posebnimi okrožnicami do slavnih učiteljskih društev radi nabiranja prostovoljnih doneskov za učiteljske kouvikte in o dijaških domovih. Tudi je nabiral potrebnih statističnih podatkov, da zve, kje bi se dal osnovati prej imenovani zavod. »Slednjič se je predsedništvo obrnilo do vseh društev, da naznanijo, koji člani so zavarovani pri banki „Slaviji". Ker pa so ta nazuaujevala svoje zavarovance bolj neredno, se ni mogla dotična prošnja še odposlati. O veliki noči je imel upravni odbor tudi svojo sejo v Ljubljani, kjer so se razne notranje društvene stvari razpravljale, posebno pa, kje in kako se vrši VIII. občni zbor. — Direktorij se je zadnji čas posebno pečal s pripravami za občni zbor, da uredi vse potrebno. To je v kratkem obris delovanja direktorija, oziroma upravnega odbora „ Za veze" v tem, tako prošenj bogatem upravnem letu. Slavno skupščino pa prosim, da naj mi oprosti, da je še dalje nisem nadlegoval s suhoparnim svojim poročilom." Poročilo vzame se na znanje. Ker od pregledovalcev lanskega računa ni bil nobeden navzoč, je javil blagajnik gosp. Fr. Luzuar, da so izoljeni pregledovalci lanske račune pregledali in našli vse popolnoma v redu. (Dalje prih.) esfe© »Teden šolski dan v jednorazrednici. (Priobčil A. Gselmann.) Dne ti. jul. mes. t. 1. se je vršila hospitaeija na jednorazredni šoli v Dobravcah, kar je že naš marljivi kolega M. C. v BPopotniku" štev. 25 v dopisu „Iz mariborske okolice" poročal. — Nisem bil namenjen te učne slike objaviti, ker mislim, da sem ž Dalje na strani 270. Načrt za računanje na (Profesor L. Lav t ar.) II. Ura Šolsko prvo drugo tretje neposredno posredno neposredno posredno neposredno posredno 1. Vrsta: i 11 —1 — 1 = 11— 2 = 11—1—2— 11— 3 = itd. Obleč. nal. za merjenje in delitev, sklep za de- ljenje (2. rač., 6;")) Vrste za pri-in odštevanje osnovn. štev. (2. rač, 27, 32) Delitev na pamet (1 : 1) v vrstali. — Pri popravi zveži delitev in merjenje, n. pr. tretj. od 15=5, 3 v'15=5, da j pokažeš, kako je 7. ozirom na količnik vse jedno, ali se deljenje v smislu delitve ali merjenja vrši Delitev imen. št. lirez ostanka (prini. 3.Reh. 65) 2. Vrsta: 12—2—1= 12— 3 = 12—2—2= 12— 4 = itd. Naloge o ceni, sklep l—a detto. 3. Oblečene naloge Vrsti: 11—2— 1 12-3 -11-3 | 12—4= itd. detto. detto. 4. Vrste : 13—4= | 14-5= 13-5= | 14-6 -itd. 15—6= | 16-?= 15-7= j H—8— itd. Naloge o ceni, sklep 1 (2. rač., 6f>, 66) detto. Delitev a) brezimen. b) imen. štev. z ostankom (prim. S.RehJ 67,68) I 5. Namešane vaje: 12—3 (1. rač., 19) Naloge o ceni, sklep «-1. (2. rač., 66, 67) detto. detto. Nadaljevanje odštevanja od številk 11 in 12 Odštevanje od 13, 14 ... 1 Oblečene naloge — Namešane vaje: 12—3 ! Vrste za pri- in odštev. osnovn. števil — Oblečene naloge za merjenje in delitev, sklep za deljenje — Naloge o ceni, sklep 1—a, «—1 Delitev na pamet z osnovn. števili — Z ozirom na količnik je vse jedno, če se meri ali deli jednorazredni ljudski šoli. (Dalje) načrt. 1 e t O četrto peto 6. 7. in 8. v neposredno posredno neposred no posredno ... neposredno posredno H ll Pismeno deljenje /. osnovn. števili a) 7 »i 2dm 4 cm : 5 h) 7 S 21» f> .1: 5 c) 725:5 Obrestni račun kot sestavljeni sklepni rač. lzračunanje obresti za dni detto. detto detto. Pravilo pri popravi • Vaje za deljenje z osn. štev. tudi čez 1000 detto. detto. 29. detto. detto. detto. Vaje za pismeno množenje I detto. detto. Pismeno deljenje z osnovn. števili — Vaje za pismeno množenje Obrestni račun kot sestavljeni sklepni račun lzračunanje obresti za dni iDalje sledi.) njo malo ustregel gg. hospitantoni in bi torej še manj utegnil zadovoljiti č. gg. čitateije ^Popotnika". - Ali ker je gosp. dopisnik izrazil uado, da bodem učno sliko v našem šolskem listu priobčil, sem |>o daljšem premišljevanji sklenil, mu t<» željo spolniti. L)a je pouk na nerazdeljeni jednorazrednici zelo težaven in da učitelj ne sme nikdar brez vestne priprave stopiti v razred — saj mora vse naloge, posebno za posredni pouk, ki jih misli dati za tekoči dan, dobro premisliti in si jih pred šolskim ukom razvrstiti — bode mi vsak rad pritrdil, posebno tisti, kateri je že deloval na takšni šoli. Kolikrati se učitelju v jednorazrednici vkljub vestnemu pripravljanju pripeti. da mora učni red. ki si ga je pred ukom sestavil, med ukom predrugačiti, ker je pri neposrednem poučevanju posameznih oddelkov več časa porabil, kakor ga je po svojem načrtu v ta namen odmeril. Posebno se to rado dogaja pri računanju po Lavterjevem načrtu, ki je gotovo za nerazdeljene jednorazrednice najbolji, ker moraš pri tolikih oddelkih pregledovati in popravljati toliko raznih nalog. Pa tudi v takih slučajih si vestni učitelj lahko pomaga, če se je dobro pripravil. — Sedaj pa k učni sliki: I. ura. R a č u nanj e. 1. odd. dobi nalogo: število in 10. (Po K. Thuni-u.) U. odd. 2. š. 1. izdeluje vrste: 112 ,21-2 ... 91 - 2; U 3 . 21 - 3 ; ... 91 - 3 =; 11 - 4 ... 91 4 - ; 11 - 5 , ... 91 - 5 . 3. š. I. izdeluje nalogo v Rač. 2. stopinja str. 9. 21.«-28. in 29.-33. nal. — 4. š. 1. dobi naloge str. 30, 21».— 26. nalogo. Zapišite pri vsakej nalogi odgovor! III. odd. 6.—8. š. 1. (3 učenci!) dobi nalogo iz Računice str. 93, 4., 6. in 11. nal. а. š. 1. računi ustmeno. Beri stran 69, 10. nalogo. Povej, kaj je glavnica, J ! Kaj so obresti, J! Kako dobiš obresti za jeden mesec, J? (Za 1 mesec dobim 12. del od tega, kar v jednem letu; 12. del pa dobim, ako 25836 K z 12 delim.) Tako 11., 12. in 13. nalogo učenci sami razložijo. Beri 14. nal., J! Kaj je ar.I? (Kvadratova ploskev, katere stran meri 10/«.) Kaj se meri z arom, .1? Kaj je J? Kaj se pravi: 4'76 ittes-ov spomenik plačajo se iz blagajne 3 gld. 9. Dopis Schwentner-jeve založarne glede zvezkov ! vzame se na znanje in gosji. Sabati prevzame nalogo, da poroča o tej zadevi pri prihodnji uradni konferenci. 10. Delegatom k zbor. štaj. učit. dr. se izvoli gosp. Kolletnig. 11. Leta 1897. obhajamo 25letnico našega društva. V pripravljalni odbor so izvoljeni gospod je : Polanec, Kristl, Tribnik, Sabati in Cernej. 12. Po predlogu gosj). Druzoviča ustanovi se vprašalna skrinjica jx> pravilih predlagateljevih. 13. Predavanje gosp. Svetlina se preloži radi pomanjkanja časa. Prihodnje zborovanje nov. mes.! Cernej. Iz Tolminskega. Na Goriškem se je začelo krepko gibanje o učiteljskem vprašanju po okrožnicah, v časnikih in učiteljskih zborovanjih. Dne 5. avg. mes. t. 1. ; poročilo je zakasnelo, ker sem se nadejal, da se vendar enkrat kedo drugi v okraju gane in prime za pero!) zborovalo je naše učit. društvo v prijaznem Kobaridu. Poleg običajnega letnega poročila razpravljalo se je že omenjeno učit. vprašanje vsestransko. And. Vrtovee, učitelj iz Tolmina, podal nam je celo zgodovino, kako in zakaj so nastali na Goriškem nesrečni okraj. šol. zalogi, ki nalagajo ljudstvu (slovenskemu delu) neznosne šol. doklade (56°j0), a učiteljstvo je vkljubu temu siromašno plačano, da ne more živeti. Opisal in pojasneval je znano okrožnico in posebna društvena pravila nekojih ajdovskih čč. gg. tovarišev, contra- in pro- izjave v raznih slov. časnikih itd. Prignal, kar je bilo v njih smelo opravičenega (v smislu že nekojih dopisov prijavljenih v »Pop.") ter ostro grajal kar je bilo netaktnega in pretiranega. Pozval učiteljstvo na skupno delovanje in solidarnost, previdnost in opreznost pred j sovražnikom, ki skuša tudi v naš stan prepir zanesti. Torej opreznost čč. gg. tovariši osobito v Ajdovskem sod. okraji! Opazil, da, ako ni pri naših društvih, učiteljskih zastopnikih itd. vse, kakor bi moralo biti j>0 naših željah, poslužimo se mirnim potoni zakonitih pravic ter delajmo v prvi vrsti pri nas samih za preobrat na boljše. Pojasnivši tako učiteljske razmere na Goriškem, predlagal je konečno poročevalec, naj učiteljsko društvo Tolminskega okraja sporazumno z ostalimi društvi v deželi izdela spomenico na društvo »Sloga" in na naše čč. gg. poslance, v koji naj se opišejo naše razmere, želje in težnje sosebno pa : 1. deželni šol. zalog in povišanje plač na 500, 600 in 700 gld.,* * To je pa jako pohlevna zahteva! Ali hočete za pet let zopet začeti prosjačiti za zvišanje plač V Uredn. 2. čas upokojenja šteje naj se po letih in ne petletjih, 3. preustrojitev in premestitev koperskega učiteljišča v primerniši kraj, 4. zakonita določitev, da se okraj. šol. nadzorniki imenujejo izmed Ij. učiteljev, 5. da voli učiteljstvo jednega zastopnika v dež. šol. svet, 6. odprava kraj. šol. svetov, 7. dvomesečne počitnice. Vse omenjeno je občni zbor soglasno sprejel. Nil Ne spadajo sicer vse točke v področje dež. zbora, a on ima najveljavnišo in najzdatnišo besedo navzgor. Dodatek. V kratkem utegne biti občni zbor društva »Sloge". Ako se ni še, naj bi se saj do tedaj spomenica naredila. V našem okraji se dela tudi na to, da gredo nekoji župani in učitelji z glavarjem na čelu h knezu nadškofu, ki bi mu pojasnili žalostne razmere in posledice okraj. šol. zalog in revne plače učiteljev ter naprosili pripomoči k dež. šol. zalogu. Ali ne bi bilo prav, da bi se tudi -v ostalih okrajih enako storilo? Šoštanj. (Vabilo.) V torek dno 22. sept. t. I. ob 10. uri dopoludne zboruje »Šaleško učit. društvo" v Šoštanju. — Vspored: 1. Zapisnik i. dr 2. Kako bi si zamoglo učiteljstvo svoje gmotno stanje zboljšati ? — 3. Predlogi in nasveti. — lv obilni udeležbi vljudno vabi Odbor. Iz Vojnika. »Učiteljsko društvo za celjski iu laški okraj" ima v nedeljo dne 20. sept. t. 1. ob 10. uri dopoludne v celjski okoliški šoli svoj mesečni zbor. Dnevni red: 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Društvene zadeve. 4. Ali bi ne kazalo v ljudskih šolah, osobito v jednorazrednioah, okoristiti se Bell-Lancastrove metode V 5. O tečaju za deška ročna dela na Dunaju poroča g. Fr. Kranjc. 6. Iz naše vprašalne skrinjice. 7. Nasveti. — Ker se društvo ta dan pokloni novemu c. kr. okr. glavarju, pričakuje tem obilnejše udeležbe odbor. Dopisi in druge vesti. V Gradcu, početkom septembra 1.1. Od 11). jul. do 24. avgusta t. 1. je bil tukaj ferijalni tečaj za deška ročna dela za učitelje pod voditeljstvom gosp. Fran Sollner-ja, ravnatelja meščanske šole. Tečaj je obiskovalo 15 učiteljev, med temi 3 Slovenci in sicer gg. Ivan Honigmann, nadučitelj v Polji na Spodnještajerskem, Ivan Kutnar, učitelj v Žužemberku na Dolenjskem in Ivan Nekerman, voditelj c. kr. pripravnice na Proseku pri Trstu. Ostali gg. učitelji bili so Nemci in sicer 10 iz Štajerske, 1 iz Niže Avstrijske in jeden iz Češke. Praktični pouk trajal je po 1) ur na dan, a izvan tega bilo je po dvakrat na teden teoretično predavanje. Učitelji vadili so se izdelovanjem ne pre-teških predmetov iz knjigovezne in mizarske stroke s posebnim ozirom metodične uporabe na narodnih šolali. Knjigovezna dela vodil iu nadzoroval je g. rav- natelj sam, a mizarska dela izvrševala so se pod nadzorstvom spretnega g. Ivana Petra, c. kr. učitelja na strokovni šoli za mizarsko obrt v Ilall-stadtu. Ker traja tečaj samo 5 tednov, ni mogoče, da bi se kdo izvežbal spretnim mizarjem ali knjigovezom — saj to tudi ni namen tečaja ali dobro podlago za nadaljno, samostojno izobraževanje in popolno usposobljenost za poučevanje deških ročnih del v narodnih šolah si zamore pridobiti vsak učitelj. — Sicer pa bi ne škodovalo, ako bi taki tečaji trajali po 8 tednov in bi slavne šolske oblasti odmerile gospodom udeležnikom nekoliko boljše subvencije, čeprav je tečaj prostovoljen. Udeležniki iz Štajerske so dobili po 30 gld., oni iz Kranjske po 80 gld. in iz Primorja nobene podpore. Gospod ravnatelj Fr. Sollner izvrstno razume deška ročna dela, posebne hvale vredna je njegova vstrajna marljivost; ali očitati se mu mora, daje pred-pedautičen, da postane prenapet, nekako neznos-Ijiv in da pozabi, da poučuje učitelje t. j. svoje tovariše. On ovira nekako prve 4 tedne delo s tem, da noče potrditi z lepa dovršenih modelov a 5. t. j. zadnji teden bi hotel, da se vse h krati dovrši, naj že bode prav ali ne, dobro ali slabo. Tako se po mojem mnenju dobra stvar ne pospešuje. Omeniti treba, da so bili nemški tovariši nasproti Slovencem zelo lojalni in ves čas tečaja ni bilo najmanjšega nasprotja, ampak vladala je med nami najlepša tovariška sloga. Prigodom zborovanja Zaveze v Opatiji dne 19. in 20. avgusta t. 1. poskušalo se je pridobiti ves tečaj za podpis brzojavnega pozdrava Zavezi. Mnogo je bilo že pridobljenih zato; ko pa je gosp. ravnatelj pozdrav odsvetoval povdarjajoč, da bi slavne šolske oblasti pripisovale takemu pozdravu politično tendenco *, izostal je seveda skupni pozdrav in le dva udeležnika Slovenca sta potem pozdravila Zavezo, ker se je gosp. tovariš iz Štajerske izgovoril, da podpiše brzojavko le tedaj, ako jo podpišejo vsi t. j. tudi nemški tovariši. Toliko o ferijalnem tečaju v Gradcu. Želeti je, da nam kdo izmed udeležnikov tečaja na Dunaju opiše Dunajske razmere. Po tem takem bi za-moglo slovensko učiteljstvo samostojno razsoditi, ali naj se udeležuje tečaja na Dunaju ali pa v Gradcu, dokler se ne najde slovenski tovariš, ki bode otvo-ril kje na Slovenskem tak tečaj, kar hi se po našem mnenju lahko z vspehom zgodilo. Y. (Na c. kr. moškem učiteljišču v Kopru) je delalo letos 29 kandidatov zrelostni izpit med njimi 4 privatisti, in sicer: a) Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Bertok Jože iz Bertokov pri Kopru; Bezeg Tone iz Sostrega pri Ljubljani; Fajgelj Rafael iz Srpenice pri Tolminu; Godina Dragotin iz Sčedna * Čudno; učit. zborovanje pa polit, tendenca; i Uredn. pri Trstu; Krže Tone iz Sod rži ce na Kranjskem; Reščič Ivo iz Gorice; Sancin Lovro iz Ščedna pri Trstu; Stres Srečko iz Bovca; Trobec Ivo iz Št. Ivana pri Trstu ; Vuga Vinko iz Brda na Tolminskem. Privatist: Šijanec Ognjeslav, suplent v Ojstrici pri Vranskem (Štaj.) bj S h r v a t s k i m učnim jezikom : Filinic Mate iz Reke; Kraljic Jože in Dubašnice na otoku Krku ; Milneršič Kajetan iz Kastva; Rade Kazimir iz Reke; Zuccon Tone iz Medoline pri Pulju. Privatist: Hradek Vinko kaplan, iz Istre (rodom iz Češkega). c) Z italijanskim učnim jezikom: Bettiol Rudolfe iz Gradiške; Calligaris Jože iz Rude; Brumat Evgeii iz Vilanove; Corenicli Rudolf iz Dignano; Della Mora 01ynth iz Saciletto na Furlanskem ; Jordan Krnil iz St. Lovrenca pri Gorici; Manle Ivan iz Gradeža; Reschitz Fran iz Pulja; Tarlao Inoeenc iz Gradeža. Privatist: Riccotti Um-berto iz Trsta. - 1'rivatist-učitelj A. Pečarič, iz Paderma je delal dostavljalni izpit za šole s hrvaškim učnim jezikom. Izpit so dostali vsi privatisti iu 20 učiteljiščni-kov. Jeden Hrvat je odstopil, dva Hrvata, jeden Slovenec in jeden Italijan imajo poskušnje; jeden Slovenec je reprobiran na leto dni. - e — (Odlikovanje.) Nadučitelj v Frankolovem, gosp. Filip K o d e r m a n n dobil je srebrni križec za zasluge s krono, katerega mu je 3. t. m. okrajni glavar, gosp. grof Attems slovesno na prsi pripel. (Imenovanje.) Profesor na veliki realki in c. kr. okrajni šolski nadzornik za nemške ljudske šolo v Ljubljani, g. B. Knappitsch, je imenovan ravnateljem učiteljišča v Celovcu. — Vadničui pod-učitelj na učiteljišču v Mariboru in sotrudnik našega lista, g. Jožef Fistravec, imenovan je stalnim c. kr. vadničnim učiteljem na tem zavodu. čestitamo ! (Himen.) Gospica Marija Tur k, učiteljica v Studencih pri Mariboru, poročila se je 17. dne avgusta meseca t. 1. z gosp, BI. Matek-om, c. kr. gimnazijskim profesorjem v Mariboru. Bog daj na mnogaja leta! (Razširjene šole.I V svoji zadnji seji je deželni šolski svet štajerski odredil, oziroma dovolil, da se razširi trirazrednica pri Kapeli blizo Radgone v četirirazrednico, nemška jednorazrednica v Vojniku v dvorazrednico in je pripoznal potrebo razširjatve štirirazrednih ljudskih šol v Jarenini (Maribor) in St. Pavel pol. Prebolda (Celje) v petrazrednice. (C. k r. deželnim šolski m n a d z o r n i k o m) za ljudske šole na Koroškem je imenovan g. Josip l'a II a, ravnatelj učiteljišču v Opavi. Novi deželni šolski nadzornik je 1840. leta v Šleziji rojen, torej 56 let star in je od svojega večletnega službovanja kot profesor na učiteljišču v Celovcu pri koroškem učiteljišču baje v dobrem spominu. Bode li Slo- vencem pravičnejši, nego njegov prednik, bodemo še le videli. (F e r i j a 111 i tečaj n a D u n a j u.) V letošnjem IX. ferialncm tečaju za deška rokotvorna dela na Dunaju je bilo 70 vsprejetik učiteljev iz raznih dežel ( islajtanije. Udeležencev bilo je do konca 57, ker ostali niso dobili odpusta, so zboleli ali so morali k vojaškim vajam. Izmed teh jih je bilo iz Štajerskega 3, iz Kranjskega 7, iz Dalmacije 5, iz Istrije 1, iz Koroške 1, iz Češkega 16, iz Moravske 1, iz Slezke 4, iz Gališke i>, iz Bukovine 6, iz Spodnje Avstrijske 3 in iz Zgornje Avstrijske 1. 9 je bilo meščanskih učiteljev, 7 nadtičiteljev, 30 učiteljev in 5 podučiteljev. (Š o 1 li i n a.) Od isterskegu deželnega zbora sklenjeni zakonski načrt, s katerim se razveljavi § i) deželnega zakona z dne 3. novembra meseca 1874. I. in uvede šolnina na javnih ljudskih šolah, je dobil Najviše potrdilo. (Nesreča na telovadišču.) V Podkloštru na Koroškem prigodila seje - kakor se piše „T. P." pred tednom dnij grozna nesreča. Med poldanskiin odmorom telovadili so namreč nekateri učenci na plezalnici in gugalnici s tako silo, da se je ta prevrnila in ubila desetletno dekletce, sedeče na poleg stoječi klopi. Otroci so z velikim krikom zbežali. Krivda ne zadene niti šolskega vodstva, niti krajnega šolskega sveta, ker je otrokom bilo prepovedano, med odmorom plaziti po telovadnem orodju, katero tudi ni kazalo noliedne napake, dasi so ga rabili baš pred nekaterimi dnevi odrasli možje prav izdatno. Prernenibe pri učiteljstvu. Na Štajerskem: Učiteljica v Trbovljah-Vodah, gospica Me lan i j a Sittig, pride v Št. Lenart v SI. g.; g. Fran j o Celi, poduč. v Zetalali imenovan je učiteljem v Št. Lovrencu na dr. polju; gospica Viktorija Tautscher, poduč. v St. Vidu pri Planini, dobila je jednako službo v Bučah; gospica Ar mina Ravnikar, namestov. učiteljica v Stranicah, pa je postala poduč. ravno tii. — Gospa Viktorija Knaflič, učiteljica pri Sv. Lenartu nad Laškim je 31. min. mes. v Gradcu umrla. N. v m. p.! Na Kranjskem je deželni šolski svet imenoval: Učitelja v Preserjih, g. Jakoba Mama, naduči-tejem na Viču; zač. učitelja v Blagovici, g. K o r n e-1 ij a.Jegliča, učiteljem-voditeljem istotam; učitelja pri Sv. Trojici, gosp. Franca R a z p o t n i k a, učiteljem v Vodicah; zač. učiteljico na Dobrovi, gospč. M arijo Sohescharg, za stalno učiteljico ondu ; učitelja v Ribnici, g. Josipa Čopa, uči-teljem-voditeljem v Trnji; učitelja v Kamniku, g. Josipa Hribar-j a, učiteljem v Ribnici: učiteljico v Tržiču, gspč. Marijo Borovsky, pa za učiteljico na ondotni dekliški šoli. Na Goriškem. Učitelj iz Smartnega, gosp. R. Vižintin, pride v Cerovo; podučitelj v Kaninjah, g. Anton Prrc, pride za učitelja v Avče; podučitelj v Dornbergu, g. Ar tur K odri S, pride v Gaberje pri Ajd.; podučitelj iz Rihenberga g. Fr. Golija, pride za potovalnega učitelja v Podlako-dol. Lokavec; učitelj i/. Ivala, g. Al. Urban č i č, pride za namestnega učitelja v Dornberg. Izprašani učit. kandidat, g. Ivan Vuga, pride k Voglarjem kot zač. učitelj, izpr. učit. kandidat, gosp. Ivan Reščič, pride za potovalnega učitelja za Vrata-gorenji Lokavec, učiteljica z Gorjauskega, gpč. M i n k a K a t n i k , v Rihemberg, učiteljica v Šem-pasu, g. Virg. Garlatti, v Ročinj, učiteljica iz Šniarij, g. Karo 1. Komac pride v Sovodnje, izprašane kandidatinje pridejo in sicer gspč. Ana Klavčič v Sv. Križ, Ana Jug v Solkan, Marija C e b u I a r v Podgoro, Ljudmila Komac v Dornberg, Julija Valentinčič v Kal. Učitelj „Slogine" šole, gosp. Ernest Širca, pride v Podgoro. Gspč. A m a 1 i j a O b 1 a k za namestno učiteljico v Kamnje, gspč. V i k t. T r o š t za namestno učiteljico v Šmarje, gosp. L e o p o 1 d Pavlin v Gabrijah, je postal nadučitelj v Rn-činju, g. I v a 11 Benko v Sovodnja.li je postal nadučitelj, gosp. Jožef B a 1 i č pride na novo osnovana slov. šolo v Ločniku, g. Jožef Bitežnik pride v Tribušo, g. Alojzij Trampuž je postal def. na Banjšicah, g. Anton Komac pride v Vipolže. st. 75.7 Podučiteljski službi. Sledeči podučiteljski službi je umeščati stalno, oziroma začasno: 1. Na novo ustanovljena podučiteljska služba na dvorazredni nemški ljudski šoli v Vojni k u, III. plač. razred. 2. Podučiteljska služba na trirazredni ljudski šoli v G o r nj em g r a d u, III. plačilni razred. Prosilci in prosilke za katero teli mest naj vložijo svoje prošnje, opremljene s spričevalom zrelosti, učne vsposohljcnosti, in pri še ne nameščenih z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico) potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 30. dne septembra mes. 1896. t. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu. V Cel j i, dne 30. avgusta mes. 1896. 1. Predsednik: Attems s. r. 81 Razpis služb. V tem okraju se s tem razpisujejo sledeče službe : 1. Učitelja voditelja štirirazrednice v Kobaridu, 2. podučitelja eventuelno učitelja na štirirazrednici v Bovcu, 3. definitivnega učitelja-voditelja na enorazrednici v Otaležu. Dohodki teh služb so določeni v deželnih zakonih z dne 10. marca 1870 in 4. marca 1S79. Prošnje z zakonitimi spričevali — prosilci iz drugih okrajev z zdravniškim spričevalom — je vložiti v dobi (i tednov po razglasu v „Osservatore Triestino" po predpostavljenih šolskih oblastih. C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu, dne 13. avg. mes. 1896. Predsednik. Zaliva 1 a. Podpisano predsedništvo dovoljuje si tem potom izreči svojo najsrčnejšo zalivalo vsem onim, ki so pripomogli, da sc je osmo glavno zborovanje »Zaveze slov. učiteljskih društev" v avstrijski Nizzi, v divni Opatiji tako sijajno zvršilo. Posebno se pa zahvaljuje: Pripravljalnemu odboru slav. učiteljskega društva kotara Volosko in njega načelništvu gospodoma Božo Dubrovič-u in Avg. Rajčič-u za obilni trud. ki so ga imeli za prireditev glavne skupščine. Slavn. pevskemu društvu »Lovor" iz Voloske in slavil, »dijačkcinu istarskemu tamburaškemu sboru" ter kapelniku gospodu V. G. Brožu in slavnej vojaški godbi pešpolka Jelačič št. 79 za prijazno sodelovanje pri koncertu. Slavnemu društvu »Zora" in gospodu restavraterju Seitzu za brezplačno prepustitev prostorov za zborovanje in koncert. Prečast. gosp. kaplanu za daritev sv. maše v hrvatskem jeziku. — In slednjič slav. občinstvu za obilno udeležitev pri koncertu, katero je pokazalo s tem, da vc ceniti delovanje in trud slovenskega učiteljstva. Predsedništvo „Zaveze slov. učit. društev na Goriškem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Štajerskem" v Št. Ju rji pri Kranj i, dne 25. avgusta mes. 1800. J. Šega s. r. L. Jelene s. r. t. e. tajnik. t. č. predsednik. gga^g^ni^cJigGjjiiiiiSSgagSaSSS 535S g^igcJiijcHiKjjacJgg gsgggjflga g^eg^iuai^tiai^iiaiaS^SSkiBSciiatfBiaSSlHl 1 & t Higijenične | SeLn ^ 1 c. in kr. priv. šolske klopi 1 fm£&kifllSrfl^iil dovoljenje za njih ponarejanje j ;; M^^^tilžT■ priporoča po prav nizki ceni tudi na obroke in pošlje | 21 ^^^ISBmHSu H)H P* razgled gratis in franco H i ' Ivan Weixl ^"Ti i--v Kamnici pri Mariboru n, 0. nadučitelj. 51 t Podpisana naznanjava cenjenemu učiteljstvu tužniin srcem žalostno vest, da je Nugu Vsegamogočnemu dopadlo poklicati k sebi najino preljubljeno soprogo, ozir. mamico, gospo Viktorijo Knaflie-evo, učiteljico pri Sv. Lenartu nad Laškim trgom, katera je po dolgej mučnej bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče dne 31. avgusta t. 1. v 44. letu svoje starosti v (iradcu mirno v Gospodu preminula. Zemeljski ostanki predrage pokojne so se dne 2. septembra t. 1. prepeljali na St. Petersko pokopališče v Gradcu. Vigilije, sv. maša zadušnica in libera se je opravila slovesnim načinom dne 7. septembra t. 1. v Št. Lenartu nad Laškim trgom. Predrago pokojno priporočava v pobožno molitev in blag spomin. Sv. Lenart, dne 7. septembra 1896. lladoslav Knaflič, soprog. Vladimir Knaflič, sin. Mest*i vsakega drugega naznanila. Vsebina. 1. O gojitvi značajev. (I.) — II. VIII. skupščina »Zaveze slov. učit. društev". — III. Jeden šolski dan v jednorazredniei. (A. Gsehnan.) (I.) — IV. Načrt za računanje na jednorazredni ljudski šoli. (L. Lavtar.) (XXIII.1 — V. Slovstvo. (Novosti.) — VI. Društveni vestnik. VII. Dopisi in druge vesti. — VIII. Natečaji. — IX. Zalivala. — X. Inserati. Lastnik in založnik: ,,Zaveza": Tisk tiskarne sv. dirila v Mariboru. (Odgov. L. A. Brože.)