Posamezna številka; 1 Din. Poštnina plačana v gotovini! Ljubljana. 7. Janija 1923. Izhaja 7., 15., 22. in 30. v mašeč«. Enotna fronta transportnih delavcev vseh dežel — sklenjena. V štev. 18. »Strokovne Borbe« smo poročali', da se bo vršilo 23. in 24. maja v Berlinu posvetovanje transportnih delavcev vseh dežel in obeh internacijo-nalnih orijentacij za enoten nastop proti vojni nevarnosti in fašizmu. Konferenca se je vršila in o- njej smo dobili sledeče poročilo, katerega podajamo v izvlečku: V hitrem tempu se poslabšuje položaj proletarijata. Francija in Belgija zasedata vedno več nemškega ozemlja, države male antante (Jugoslavija, Češka, Romunija) postajajo vedno bolj in bolj orodje imperijalističnih velesil. Kapitalistična reakcija raste, delavske organizacije se razpuščajo, reakcijonarne vlade kapitalistične Evrope pa se pripravljajo1 na napad' na sovjetsko Rusijo in grozijo popolnoma uničiti in zasužnjiti cel delavski razred. I. T. F. (internacijonalna transportna federacija, ki pripada Amsterdamu) se ie odzvala vabilu Z. V. T. D. (Zvezi vseruskih transportnih delavcev) in se udeležila skupnega posvetovanja, kako ustvariti enotnost med transportnimi delavci, posebno v tistih deželah, kjer so transportni delavci razcepljeni, ter tako preprečiti hadaljne izključitve in vstvar-ianje novih organizacij. Konferenca se je vršila 23. in 24. maja v Berlinu. Udeležili so se konference spodaj na proglasu podpisani zastopniki I. T. F. (Amsterdam) in Z. V. T. U. (Moskva). Sklenjeno! je bilo: 1. Ustanoviti mednarodni akcijski odbor, ki naj organizira železničarje, mornarje in transportne delavce za boj proti militarizmu, vojni nevarnosti in fašizmu. 2. Stalno kontrolo vseh transportov municije predvsem s kontrolo na produkcijskih mestih, važnejših pristaniščih in važnih železniških središčih. 3. Sklicati mednaroden svetoven kongres transportnih delavcev vseh struj (intern, orijentacija) za vstvaritev enotne bojne fronte in za izdelanje predpriprav za enotno organizacijo transportnih delavcev. 4. Vstvaritev skupnega bojnega fo !- za podpiranje žrtev reakcije in fašizma. Konferenca je uspela in se razšla s Prepričanjem, da bo v doglednem času vPostavljena enotna organizacija transportnih delavcev in da bodo storjeni sklepi proti vojne nevarnosti' in fašizmu mdd izvedeni. Konferenca je izdala tudi dva proglasa na železničarje vsega sveta. Prvi proglas objavljamo dobesedno: PROTI VOJNI! Transportnim delavcem, železničarjem in mornarjem vseh dežel! Sodrugi! Slavnostna obljuba kapitalističnih vlad, da je bila velika svetovna vojna, ki smo1 jo komaj prestali, zadnja vojna sploh, je bila velikanska prevara. Niti trenotek ni verovala buržuazija sama v resničnost te obljube. To ni bilo ničesar drugega nego goljufivo geslo, ki ga je potrebovala buržuazija, da bi nahujskala milijone proletarcev enega proti drugemu, da bi se tako eden drugega morili, namesto da bi v skupnem boju premagali svojega edinega sovražnika — mednarodni kapitalizem. Od obljubljenega miru smo danes bolj oddaljeni nego i kedaj. Kapitalizem je izšel iz vojne še bolj požrešen oblasti in plena nego preje. Povsod se množi netivo za nove krvave spopade, za medsebojne spopade med kapitalističnimi državami, pred vsem za spopade med njimi na eni strani ter med rusko deiavsko-kmečko republiko na drugi strani. k Zasedba Porurja po francoskih in belgijskih četah, potovanje maršala Foša po deželah takozvane male antante, nota Kerz-na ruski vladi, poskusi lozanske konference zasužnjiti turški narod — vse to so grozeči znaki, ki jasno kažejo, da imajo kapitalistične vlade namen, vreči svet v novo krvoprelitje. Še vedno vzbuja nova Rusija sovraštvo in odpor v celem nazadnjaškem in re-akcijonamem svetu. Še vedno je plameneče gojeni ideal razreda bogatinov v vseh deželah, podvreči fo ogromno državo z vsemi njenimi ogromnimi bogastvi nemotenemu kapitalističnemu izkoriščanju. Uničiti njeno sedanjo državno obliko t. j. vlado delavcev in kmetov, je in ostane odprta ali zakrita želja vseli sovražnikov proletarijata, ki se bori za svoje osvobojenje. Delavski razred vseh dežel želi mir. On ne more v kapitalističnih vojnah ničesar pridobiti, pač pa vse zgubiti. Kakoršen koli je konec vojne, kapitalizem je vedno zmagovalec, premaganec pa mednarodni proletarijat. Vojna združenih kapitalističnih držav proti sovjetski Rusiji bi pomenila neizbežno novo svetovno vojno. Padec delav-sko-kmečke republike bi bil najhujši udarec, ki bi mogel zadeti mednarodni proletarijat. Kajti kakršne koli so razlike, ki dele še pro- letarijat mednarodno, teoretsko in organiza-torično, eno pa je sigurm»; sovjetska republika je zadnji jez proti reakciji, ki narašča v vseh deželah in ki grozi požreti revolu-cijonarno' delavstvo. Sodrugi! V prepričanju, da se more delavstvo vseli dežel le tedaj resnično braniti proti vojni nevarnosti, če se stvori močna enotna fronta, so zastopniki Mednarodne federacije transportnih delavcev in zastopniki vseruskih zvez transportnih delavcev, ki so bili opoimomočem od vseh organizacij trans-porktjh delavcev, železničarjev in mornarjev, ki stoje na stališču Rdeče strokovne Internacijonaie ria konferenci, ki se je vršila 23. in 24. maja v Berlinu, sklenili Ustanovitev mednarodnega odbora proti vojni in proti fašizmu. Sami trdno odločeni premagati vse cepitve v pokretu transportnih delavcev in Vseruskih zvez transp. del. na transportne delavce, železničarje in mornarje vseh dežel in vseh smeri s pozivom, naj slede njihovemu vzgledu in naj začno skupne akcije proti vojni in reakciji. Sodrugi, transportni delavci, železničarji, mornarji, storite svojo dolžnost! Prednjačite delavcem ostalih strok! Bodite čuječi! Nadaljujte svojo kontrolo nad prevozom municije in ostalega vojnega orožja v vseh deželah z največjo čuječnostjo! Pazite, da bo ta kontrola kar najostrejša !■ da noben transport ne ostane skrit vaši pozornosti! Obveščajte o vsem svoje predstav-nike in dajte jim redna poročila! Bodite za vse slučaje pripravljeni! Vojno vojni! Doli z militarizmom! Doli z reakcijo! Doli s kapitalizmom! Naj živi enotna iroata transportnih delavcev vseh dežela! Za delegacijo Mednarodne federacije transportnih delavcev Robert Williams, predsednik, Edo Fimmen, tajnik. Za delegacijo Vseruskih zvez transportnih delavcev, železničarjev in mornarjev, pooblaščeno od vseli na stališču Rdeče strokovne internacijonaie stoječih organizacij transportnih delavcev: A. Andrejev, G. Ačkanov, A. Sadovskij, A. Lozovskij. V drugem proglasu »Prati fašizmu* opozarja konferenca na nevarnost fašizma: V Italiji razpuščajo fašisti del. strok, org., kradejo in plenijo premoženje delavskih organizacij in zatirajo delavski tisk. V Jugoslaviji, na Ogrskem, v Španiji ie kapitalistična vlada z vojaško močjo udušila delavsko gibanje. V svojih temeljih omajani kapitalizem se ne ustavi pred nobenim zločinom, da se ohrani na krmilu. Beli teror na Ogrskem in v Jugoslaviji, fašistična tiranija v Italiji, snovanje posebne policije »za vzdrževanje reda« v Angliji, vse to jc dobro premišljena ofenziva kapitala na delavski razred. Transportni delavci vseh dežela se morajo proti tem napadom zavarovati in storiti vse potrebne protiodredbe. Priključiti se morajo v tem boju organiziranemu delavstvu ostalih strok. Ker je enotnost v strokovnih organizacijah predpogoj za uspešno obrambo ki zmago nad fašizmom in reakcijo-, poziva konferenca delavstvo celega sveta, da preneha z bratomornim bojem in da ce ujedini v enotne in močne strokovne organizacije in tako napravi prvi odločen korak k pobijanju fašizma in reakcije. Nevarnost je velika, ona postaja vsak dan večja! Transportni delavci! Moč in važnost vaše organizacije je velika, zato pa je velika tudi vaša odgovornost. V boju proti fašizmu in vojni nevarnosti bodete vi, transportni delavci, govorili odločujočo besedo. Konferenca je sklenila: 1. Izvajati neumorno' in sistematično propagando potom tiska in shodov proti fašizmu kot orodju buržuazije v razrednem boju. 2. Vsa sredstva, tudi parlamentarne tribune upotrebiti v boju proti fašizmu, reakciji in vojni nevarnosti. 3. Direktni akciji fašizma odgovorit! z duektno akcijo. (Na oborožen napad odgovoriti z oboroženo silo.) 4. Strogo kontrolo nad gibanjem fašističnih band in kontrolo prevoza municije. 5. Stopiti v stik z vsemi delavskimi strankami, strok. org. iti zadrugami. 6. Posebno pažnjo posvečati neorganiziranim masam in jih poučevati in pridobivati ža razredne organizacije. To delo je treba vršiti tudi v fašistovskih organizacijah. Transportni delavci! Izvajajte te sklepe! Doli s fašizmom! Doli z reakcijo! Doli s kapitalizmom! Živela enotna fronta transportnih delavcev celega sveta! Za I. T. F.: Robert' Williams, Edo Fimmen. Za Z. V. R. D. in na stališču R. S. L stoieäh organizacij: A Andrejev G. Ackanow, A. Sadowski, A. LozovskL Na delo, na delo! Do korakov, katere omenjamo' pod »Listnico uredništva« nas je navedlo dejstvo, da je tiskarna od novega leta že dvakrat občutno zvišala cene tisku, v večji meri pa naša trdna volja, da enkrat v naših organizacijah napravimo red in disciplino. Proti mnogim, dobro financiranim organizacijam' kapitalističnega razreda moramo postaviti odločne disciplinirane poižlrtvovalne delavske razredne organizacije. Požrtvovalnost ne samo v mate-rijelnem oziru, temveč tudi požrtvovalnost v delu. Pomagaj in obenem kontroliraj svoje zaupnike, odbornike, voditelje, še bolj pa je tvoja naloga prodirati s svojimi načeli med nezavedno maso, in jo, pridobivati za načela razrednega boja in za akcije v naših organizacijah. Tvoja krivda, sodrug je, če Tvoji tovariši na delu in na stanovanju niso organizirani, če ne čitajo proletarski tisk, ampak »Tajinstveni morilec deklet« in enak »vzgojni socijalistični strup«. Razredno »zaveden« proletarec podpira po svojih najboljših, če tudi vsled današnjega stanja, slabih močeh gmotno zavedne proletarske strokovne in politične organizacije, delavske izobraževalne in gospodarske institucije in širi razredni tisk. Moralno se bo z vsemi silami, ki niso neobhodno potrebne družinskemu življenju, stavil na razpolago širjenju razrednih načel in neizprosnemu boju proti materijalnem kapitalističnem izkoriščanju in proti duševnemu zavo-jevanju proletarijata s strani buržuazije. Koliko izmed nas je resnično zavednih? Kdo vrši po svojih najboljših močeh in svojih najboljših sposobnostih veliko in častno nalogo, katero ji naloži, ko vstopi v razredno zavedno organizacijo? Mnogo je takih zavednih sodrugov. Žal, da svoje moči ne morejo še uspešno staviti v korist razrednega boja, ker vkljub neumornemu delu se njihovo' delo le polagoma Ceni in upošteva, ki pri svoji najboljši volji in požrtvovalnosti izbija na dan buržuazna ideologija, reformi- stične in druge, katere smo omenili v zadnji »Strok. Borbi«. Te pojave je opažati tudi med takozvanimi »voditelji« (če si naše organizacije še dopuščajo, da sede v odboru generali),'tudi oni hočejo napraviti največ za svojo organizacijo — za organiziran proletarijat. Volja je dobra, ali mišljenje voditelja še ni ustaljeno in še vedno se pokazuje upliv meščanske vzgoje. Ni jim očitati to v zlo. Le malo1 izvoljenih je med nami ki bi temelje historičnega materijalizma res poznali tudi v bistvu, ne le po platnicah. Večkrat se lahko zgodi, da »redov« v »organizaciji« bolj pojmuje razredni boj, kot doslej »ustoličeni voditelj« — general. V takem slučaju nikakor še ni na-mestu zakričati »doli z njim« in izjaviti stopili smo, v ostro opozicijo proti organizaciji, ker je A. A. voditelj. Tako postopanje proti organizaciji več škoduje kot koristi, in če se oče te opozicije imenuje zaveden, revolucijonar, vedite, da je v resnici »nezaveden frazer«. Tudi tega ni treba pobiti s kolom, kjer ga dobiš. Sklicati je sestanek, spor ne pomiriti, ampak načelno ga razkosati in to večkrat ponavljati. Na zunaj pa mora opozicija, dokler je v manjšini zagovarjati in braniti organizacijo, drugače ni zavedna opozicija. Seveda je včasih treba dopustiti opoziciji tudi drugačen nastop, vendar pa samo tam, kjer večina uganja protirazredno politiko' v smislu buržujskega upliva. Da bodo sodrugi imeli priliko otresti se strupenega buržujskega vpliva na svoje mišljenje in da se bodo končno po-vspeli na ono višino, da bodo brez težave mogli presojati, je-li sem res tudi v dejanju zaveden ali samo, v govorenju in da se bodo tako tudi kulturno osvo-bojevali, so se po glavnih revirjih pričela predavanja za avantgardo', proti današnji reakciji in za tiste, razredne borce, ki bodo v znanstveno' določenem in časovno nedoločenem času korakali prvi na čelu vseh v objem socijalni in kulturni svobodi. 50 odstotkov dividende. Na glavni skupščini Trboveljske pre-mogokopne družbe, ki se je vršila 1. junija t. 1. na Dunaju, se je konstatira! »lep napredek« družbe, tehnična spopol-nitev in razširjenje obratov. Od čistega dobička za 1922 se razdeli 50 odstotna dividenda na akcijo. Glavnico bodo zvišali od 25—50 miljonov. Večino novih akcij prevzame demokratska Slavenska Banka (Žerjav, Kristan, Praprotnik). Vse so gospodje lepo konstatirali, samo to so pozabili konstatirati, da v revirjih umirajo delavci vsled gladu, nezadostnih varnostnih in higijeničnih naprav in prevelikega napora. Želimo, da bi jim miljoni, katerih se drži naš znoj in naša kri dobro šli v slast. 50 odstotkov dividend ni doslej izplačalo nobeno podjetje v Jugoslaviji. Tudi trboveljska družba je zadnja leta izplačevala 12—15 odstotne dividende, za leto 1922 pa so čisti dobički tako na- rastli, da je za proslavo svoje 50 letnice podarila svojim nastavljencem čez 10 miljonov, da je do vrha napolnila vse svoje črne in rezervne fonde in še ji je ostalo toliko profita, da je lahko izdala 50 odstotne dividende. Rudarji! Z. R. D. sestavlja zahteve za zvišanje plač! Podprite jo s tem, da vsi do zadnjega stopite v organizacijo Z. R. D. in da se pripravljate na boj. Vsak naj si zasigura za najmanj 2 meseca živeža in sredstev, da v boju ne bo opešal. Že danes morate na delo, če hočete doseči, pri bodočem boju uspeh. Zbirajte stavkovni sklad, iz katerega se bo podpiralo one, katerim vsled bolezni ne bo mogoče preskrbeti si rezerve za 2 meseca. Stavkovne znamke dobite pri organizacijah. Kontrolirajte drug druge-zega, vsak mora prispevati za stavkovni sklad. Dva železničarska kongresa Praga—Zagreb. Dne 20. — 2L maja; 1923 se je vršil kongres Saveza Železničara v Zagrebu. Ta kongres se je vršil z velikim pompom, posebno klerikalno meščansko časopisje je pisalo obširno o njemu. Kre-kič kot centralni tajnik tega Saveza je dal poročilo in povdarjal, da Savez »napreduje«, ter da mu je popolnoma uspelo zadušiti neodvisne - nevtralce -komuniste itd. kakor jih on že nazivlje. Rentačil je, da železničarji spe in nočejo v njegovo organizacijo, pozabil je povedati, kaj je vzrok temu. Bomo pa mi povedali: Mogoče se Krekič še spominja, ko je Luka Pavičevič dejal: »Ako nećete ulaziti u našu organizaciju, Vas bude već policija naterala, da ćete doći« in to je tudi dokazal Bračinac v Brodu pri štrajku kovinarjev. In Krekić tudi, ko je za plačilo, ker je razbil enotno organizacijo, prejemal denar in imovino od policije. Kongres je divjal proti članu Savezal Jos. Ravniku, predsedniku Saveza železničara v Sloveniji, ki je imel toliko poguma in je na zborovanju v Ljubljani, Celju in Mariboru obsodil izdajalsko delo Krekičevega Saveza, ter raztrgal letake, ki jih je Krekič vrgel med železničarje. Krekiču ni bilo po godu, da njegovi člani v celi Sloveniji niso hoteli razširjati njegovih letakov, kar dokazuje, da se tudi oni začenjaj» zavedati, da niso na pravi poti. Žal, da je na kongresu bila večina takih delegatov, ki so trdili, da se ne sme izvajati razredni boj, jasno' je potem, da Krekič lahko dela kar hoče in vodi železničarje za nos govoreč jim o zmagi in sili Amsterdama. Za ta svoj kongres je Krekič napravil pravcato1 amerikansko reklamo. Na kongresu je zastopal amsterdamsko In-ternacijonalo Jos. Tomschik, tajnik železničarske organizacije na Dunaju. Končni rezultat tega kongresa je bil, da se podvzame vse korake za boj proti komunistični epidemiji in rudeči strokovni Internacijonali. Zatoraj z veseljem meščansko časopisje beleži o akciji, na katero se pripravlja Savez železničara. V istem času se je vršil kongres železničarske Unije v Pragi. Tudi na tem kongresu je bila zastopana Amsterdam- ska internacijonala potom svojega tajnika Fimmena. Na tem kongresu je govoril ob največjem navdušenju tajnik In-ternacijonale železničarjev in transportnih delavcev, ki je obenem tudi. giavni tajnik Amsterdamske internacijonale in ki vodi že nekaj časa oster boj za spremembo dosedanje taktike Amsterdamskega vodstva, ki odklanja vsako skupno akcijo z Moskvo posebno pa proti naravnost zločinski sabotaži protivojnih akcij od strani socijalpatrijo-tičnih voditeljev. »Sedanji čas«, je rekel Fimmen, »je za celokupen proletarijat zelo' težak in poln nevarnosti. Će se delavstvo ne zbudi kmalu iz svojega spanja, ga bode reakcija s koli pobila. Buržoazija je povsod enaka, ni drugačne buržuazije, nego je tista, ki v Italiji, na Madjarskem in še kje drugod kaže svoje pravo lice. Živimo v času vojne nevarnosti. Sovjetska Rusija je podlaga in glavna opora delavskega gibanja v celi Evropi, da v celem svetu. Konec sovjetske republike, In pomenil konec delavskega gibanja v celi Evropi. Če se Moskva in Am- sterdam sporazumeta, bo kmalu prišel dan delavske zmage. Pri besedah o sovjetski Rusiji so delegati vstali in spontano zapeli »Rudeči prapor«. Fimmen je uvidel važnost enotne fronte in sovjetske Rusije za delavstvo, naloga delavstva je, da tudi tiste voditelje, ki tega ne uvidevajo, oziroma iz osebnih interesov uvideti nočejo, prisili, da se uklonijo volji delavstva, ki misli pošteno, ali pa da gredo v penzijon. Tudi v Jugoslaviji je že zadnji čas, da delavstvo iztrebi razne Krekiče, Br-note in podobne figure, iz svojih vrst. Kaka razlika, v Amsterdamski Inter-nacijonali učlanjeni organizaciji zboiu-jeta dva kongresa in doneseta povsem nasprotujoče zaključke. Kongres v Pragi in Edo Fimmen za sovjetsko Rusijo in za enotno fronto. Kongres v Zagrebu in Krekič proti sovjetski Rusiji in proti enotni fronti. Železničarji, sedaj sami sodite, zakaj ne more uspeti akcija železničarjev in javnih nameščencev. Salonski woiovl m drog©. Ako stojiš na postaji in opazuješ prihajajoče in odhajajoče vlake, opaziš pri vlaku, skoro dnevno, tudi salonski voz. V času barbarizma, je bilo to čudo za nas, ako smo ga zagledali vsako leto enkrat. Takrat so bili zaupniki na licu mesta z raznimi intervencijami in prošnjami, kajti vedli smo železničarji, da se je pripeljal ali minister, ali pa — generalni ravnatelj. Odkar pa smo železničarji svobodni v stradanju, s;e na slične pojave več ne brigamo. Salonski vozovi so sedaj dnevno' v porabi, tako kakor živinski, odprti za premog, ali pa za kure. Zato se ne brigamo, kakor se tudi ne brigamo za gospode in številne gospe v teh nepotrebnih vozovih. Opažamo pa sključenega 'železničarja, z vržinko v ustih, ki se lakajsko priklanja na levo in desno, prenaša tovore in kovčke in jih polaga v salonski voz brez pisanega razreda. Ta mož je bil nekdaj nadpremikač na juž. kol. v Ljubljani. Pisati in čitati sicer ni znal, znal pa si je pomagati na drug način. Na primer, ti S. pojdi in poglej ta peti voz, kam gre, sem že pozabil postajo, in S. mu je povedal, da gre v C. Na take načine se je mož zmazal iz zadrege. Ravnateljstvo juž. žel. je videlo v njemu skrit talent, po pripovedkah »zaupnih«, da se razume tudi na klofute, ga je tem-rajši sprejelo k salonskim vozovom kot spremljevalca. Kot spremljevalec sedaj pazi na gospe, — na gospodične, kakor tudi na gospode, posebno pažnjo pa polaga na carinike. Hudiča, pravi, 10.000 D. sem kaznovan za verižništvo, proklet ali sem sam, no pa saj se bo že plačalo; in mož. potlači vržinko globoko v usta. Nič ne pravimo druzega kot to: Da Simončič ti si tič, s tega kruha pa ne bo nič. Cigan je dejal pred sodiščem tako: Bil sem na drevesu. Mimo prijezdi konj, jaz pa od samega strahu padem na konja in ta me je prinesel do vas. Krivico se mi godi v temu, da je konj mene ukradel nc jaz konja — gospod sodnik ... Tako približno. Sicer pa se razumemo. „Professionistenverein.“ (Dopis iz Maribora.) Kakor nesrečni Ahasveri so nekateri železničarji. Tu jim ni prav, tam jim ni po godu. Tu jih je ogoljufal »Savez«, tam so jim »Zvezarji« prenarodnjaški, a zopet so »neodvisni« baje komunisti. Tako mislijo in tuhtajo bojazljive duše, ki bi rade biie proletarske, razrednoza-vedne, socijalistične in morda celo nacijo-nalne, a samo da bi njih kože nikdo ne strojih ali da bi jim ne mogel ničesar očitati. — In sredi med te pošiljajo elementi — trgovci s prepričanji — svoje mefistofele. Nachtigall ne more pozabiti, da je nekoč nekaj »veljal« med železničarji, a sedaj ne velja več prav nič. Sam ne more med nje in glej, za njega gre g. Krajnik. On najde še druge »svoje« in hajd, ustanovimo mi svoj »Profesfoniiistenverein«, v veselje in zadoščenje Nachtšgallu in radikalom, vsem ostalim pa v jezo in žalost. Zgodilo se je, da bi ga ustanovili. In glej, na pripravljalni shod so se shajali »profesionisti« iz delavnice j. ž. v Mariboru in kurilnice in ugibali: »Bi ali ne bi.^ »Zum Savez gehen wir nicht«, so rekli. »Mit Patrioten wollen wir nichts zu tuhn haben.« Die »Zveza« ist nacionali-stisch, wir sind aber Internationalisten. »Neodvisna?« Na... Es wäre schon, wenn nicht »Obznana« da wäre. Na, komunisten sind wir vorläufig noch nicht. Und, einige erzählten, dass der Herr Nachtigall dort seine Finger dabei hatte und dass die »Neodvisna« einbishen radikal ist. Wir wollen aber keine Radikalen. Infolgedessen gründen wir Profesionistenverein.« ln Krajnik si menca roke in Nachtigall je vesel. »Profesionistenverein« wird nicht radikal.« Samo radikali ga ustanavljajo. Mariborski železničarji, ki se ne morejo odločiti in se ne morejo, kakor žito v vetru, se primajejo prav zares k radikalom. ako zavedni sodrugi ne poprimejo energično in jih še pravočasno ne rešijo Nachtigall—Krajnikovega radikalnega objema. — Naša podružnica N. S. Z. O. v Mariboru stoji na straži in deluje. Železničarji! Obleka na „vidiku“! Obratno ravnateljstvo juž. žel. v Ljubljani je izdalo napoved pod št. 191— IIi/4 za podelitev službene obleke podurad-nikom in služiteljem. Po predpisu Ministarstva Saobračaja »svečana« službena obleka odpade. Navadna službena obleka pa sestoji za uslužbence iz sledečih komadov: za postajne odpravnike: 2 čepici, modri, 1 bluza iz sukna, 1 bluza letna iz platna, 1 hlače iz platna, 1 hlače, 1 plašč, 1 par čevljev. Za nadsprevodnike, sprevodnike, vlakovodje, sprevodnike, vrhovne preglednike, brzojavne-, progovne-, centralno-kret-niške mojstre, poslovodje, strojne nadzira-telje, delovodje, razsvetljevalne preglednike, tiskarske paznike, pisarniške odpravnike, pisarnike, premikalne nadziratelje, skladiščnike, vozovne-, strojne-, postajne-, napajalne-, skladiščne-, premikalne paznike, pisarniške pomočnike, tiskarje in sve-tilniške kleparje: 1 čepica modra,, 1 bluza iz sukna, l hlače, 1 letna bluza iz platna, 1 hlače letne iz platna, 1 plašč, 1 par čevljev, 1 kožuh. Za progovne paznike, progovne čuvaje, čuvaje, nadpremikače, premikače, kret-nike, blokovne sluge, nadkretnike, vratarje, vozovne zapisovalce, svetilničarje, skladiščne sluge, nakladnike in kotelne kurjače: 1 čepica modra, 1 bluza iz sukna, 1 hlače iz sukna, 1 bluza letna, 1 hlače letne, I plašč, 1 par škornjev nizkih, 1 kožuh. — Za pisarniške sluge in vratarje pri obratnem ravnateljstvu: 1 čepica modra, 1 bluza iz sukna, 1 hlače, I bluza letna, 1 hlače letne, 1 plašč s par čevljev. Za strojevodje, strojne kurjače innad-kurjače: 1 čepica iz usnja, 1 bluza modra iz platna, 1 hlače modre iz platna, 1 par škornjev iz klobučevine. Plašči s kapuco so oficirskega kroja iz temnomodrega sukna. Letna obleka sestoji iz bluze in hlač in je iz platna za jadra, drila ali iz kake druge take tkanine sive barve. Strojno osobje, osobje v kurilnicah, delavnicah in drugo tehnično osobje nosi pri delu obleko iz plavega blaga. Ta obleka sestoji iz bluze in hlač in je tako prikrojena, da se lahko obleče čez navadno obleko. Kožuhi so trojne vrste. Čevlji so dvojni: za uradnike in pod-uradnike iz boksa prve kakovosti z dvojnimi podplati in za sluge iz juhte ali rja- vih kož z dvojnimi podplati in z žeblji podkovani. Strojno osobje nosi v službi namesto suknene kape, kapo iz črne šagrin-kože, ki je iste oblike in z istimi znaki. Znaki za razločevanje čina. Za vse kategorije uslužbencev je znak našiv gajtan, za poduradnike srebrn, za sluge bel (iz sukna). Znak na kapi bo državni grb. Po Catilini-Mile: Zakaj se ne morem organizirati? lakaj se ne morem organizirati? Prvič: jaz sem človek obnašanja, drugič, nisem še brez stanovanja, tretjič: šefu svojemu sem prava diha, in beda ne tare me velika. Četrtič: ženo prositi bi moral dovoljenja, petič: Kakega bi znanci bili mnenja? Šestič: če šef moj blagi bi zaznal da povrhu »Borbe« naročnik sem bil postal. Sedmič pa: v akordnem delu zdaj se trudim in faktično — besedo častno nudim — nimam časa nikdar nič za zborovanje. Osmič: nič kaj ne diši mi plačevanje. In pa: to mene vendar se ne tiče! Dandanes človek biti mora zvit in čakati, da led bo prej prebit. Devetič: v splošnem tole še povem: bi šel-li ali ne — še sam ne vem, na jasnem nisem še zadosti. Tu mir — tam bratovske dolžnosti! Po gostoma kot črv se zvijem v kolobar; verujte mi: res prišel bo vihar — toda tovariši — le čujte: začasno smatram stvar še za zelo opasno, lato desetič: Organizirati se vam bom dal, ko boj se vaš bo z zmago dokončal. Železničarji. Gibanje v Zagrebu, — Sezona Krekićevih shodov. Skozi nekaj mesecev je že skliceval Krekičev Savez delavce iz zgoraj navedenih delavnic na shode, kateri so se od pričetka vršili v prostorih Saveza železničarjev v Zagrebu. Predzgodovina teh shodov je sledeča: Od policije in ravna- teljstva drž. železnic v Zagrebu podpirani g. Krekič si je našel nekaj štreberjev v kurilnici, s pomočjo katerih je organiziral celo kurilnico, v kateri je zaposlenih okolu 200 delavcev, v svoj Savez. Vsak na novo došli delavec, kateri je skozi vse zapreke prišel tu do dela, se je moral takoj pri enemu izmed teh štreberjev organizirati, ali pa iti s trebuhom za kruhom. Ko se je g. Krekič že počutil dovolj močnega, tedaj se je podal na pohod iz kurilnice v delavnice, v katerih je zaposlenih okolu 800 delavcev raznih strok. Med temi si je našel tudi nekaj štreberjev, kateri so pa od prej imenovanih bolj potuhnjene in zajčje narave. V drugi polovici meseca marca t. 1. se je otvorila sezona Krekičevih shodov, kateri so bili od početka obiskani od približno 200, vseh tu zaposlenih delavcev. Te shode je vodil predsednik g. Veltiu Josip, po poklicu tehnični risar, njegov glavni trobentač je bil g. Puretič Leo, po poklicu ključavničar, »zaposlen« v kurilnici. V glavnem so bili referati, kako in na kaki podlagi bi se organizirali vsi delavci tukajšnjih delavnic v Savez železničarjev. G. Veltin je svečano obljuboval vsakemu svobodo govora, pa naj si bo radičevec, pravaš, socijalist, neodvisni ali komunist. In tako so se javljali posamezniki k besedi, dotični, kateri so govorili v smislu, katerega so želeli prej imenovani gg., so mogli brez kake zapreke vršiti svoj govor. Tistim pa, kateri so govorili v smislu razredno-zavedne borbene strokovne organizacije, jim je g. Veltin odvzel besedo. Posledica tega je bila, da je vse manj in manj delavcev prihajalo na te shode in to le dalo g. Krekiču povod, da se je obrnil k svojemu zavezniku na ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu za pomoč, od katerega je izposloval, da je dobil na razpolago prostore v kantini drž. železnice. Tako se je končal prvi del sezone Krekičevih shodov. Cim so se dosedaj vršeči se shodi v prostorih Saveza sklicevali potom s pisalnim strojem pisanih vabil in to vsaj en dan naprej, so se odslej sklicevali v tem momentu, ko je bil dan signal za končanje dela in tu so pokazali potuhnjeni Krekičevi štreberji svojo zajčjo hrabrost, ker so se bali, da se ne bi njim neljubi delavci mogli pripraviti na shod. Ker so se odslej vršili shodi v kantini, v katero mora po končanem delu itak iti okolu 100 delavcev na večerjo, se vkljub temu ni število poslušalcev prav nič povečalo od prejšnjih shodov. Na teh shodih se je sistematično pričelo udrihati po neodvisnih, da oni sabotirajo^ akcijo, katero pripravlja Savez za poboljšanje neznosnega stanja železničarjev itd. Tu je šel g. Puretič tako daleč, da je med tem, ko so železničarji v Sloveniji pripravljali akcijo za 5. maja t. 1„ udrihal po njih kot izdajalci delavskega razreda, očital jim je, da so se neodvisni železni- Znaki za čin (Charge) bodo na rokavih. Torej, sedaj so nam povedali, kaj dobimo, kedaj, tega pa ne. Ali je za eno leto, ali za celi čas službovanja, tudi ne povedo, kaj rnisllijo ukreniti z zaostalo obleko 2 prejšnjih let, tudi niso povedali. Torej mirno kri! Kakor doznavamo iz zanesljivih virov, se začne deliti obleko že prihodnji teden. čarji v Ljubljani zvezali z vsemi privatnimi in javnimi nameščenci, klerikalnimi in zve-zarskimi organizacijami, kateri poslednji da so po krivdi neodvisnih izdali celi pokret vladi in tako onemogočili akcijo, katero je vodi! Savez železničarjev v Zagrebu. Dne 23. maja se je vršil 11. shod te Krekičeve sezone. Na temu shodu je bil glavni predmet s. Marcel Žorga, o katerem je govoril g. Puretič, da je en dan poprej prišel na sejo, katero je sklical Savez Železničarjev, v Zagreb. O tej seji, govori g. Puretič, da so se na Savezu zjedinile vse organizacije za bodočo akcijo in nakoncu pride M. Žorga iz Ljubljane in nas je pričel psovati z raznimi priimki in taki lumpje, pravi g. Puretič, nam hodijo razbijat naše akcije. Nato se oglasi en delavec k besedi, kateri je navzočim, 137 po številu, hotel razjasniti in opisati položaj, kakršen je v resnici bil pripravljen za 5. maj. Ko je pričel dotični delavec govoriti resnico, mu je g. Veltin kot predsednik odvzel besedo in s pomočjo g. Puretiča ga je pustil vreči iz shoda. Tedaj so se gg. Krekičevci ojunačili in še bolj udrihali po neodvisnih, češ, da jim oni razbijajo' njihove shode, sabotirajo njihove akcije itd. in g. Puretič je svečano obljubi!, da v par dnevih zopet skliče shod v kantini, na katerem da se bo od Saveza izdelani memorandum prečital, da! na glasovanje in na to potom ene deputacije poslal na vlado v Beograd. Dne 29. maja je sklical Savez železničarjev shod v kantini potom litografiranih vabil, z dnevnim redorn: 1. točka prečita-nje memoranduma in 2. točka, volitev v bolniško blagajno. Shoda se je udeležilo okolu 500 delavcev, vsled česar se je že pred otvoritvijo shoda zapazila velika nervoznost v Krekičevem štabu. Ta shod je otvoril in vodil g. Bartolome in glavni referent je bil g. Puretič k obema točkama dnevnega reda. Takoj od početka svojega referata je začel g. Puretič povdarjati, naj se vsi organizirajo v katero organizacijo hočejo, samo da bo vse organizirano. Nekako čudno se nam je to zdelo, ker doslej še nismo kaj takega slišali od tega g. in šele nekoliko kasneje smo spoznali, da je on videl med navzočimi enega bavbava. Po prvi točki, katera se je vršila večinoma s čitanjem memoranduma, in ker se ni nihče javil k besedi, se je prešlo na 2. točko o volitvah v bolniško blagajno. Tu je postajalo vse živahneje. Krepičevi štreberji so prav pridno prihajali k predsedniku, med tem je priporočal g. Puretič, naj volijo vsi listo, katero jim priporoča Savez. H koncu svojega referata je pričel delati »štimun-go«, ako se kak cepač priglasi k besedi, naj ga vržejo ven itd. Nato se oglasi k besedi s. Marcel Žorga iz Ljubljane. Ker mu predsednik odreka besedo, prično nato navzoči delavci zahtevati, da mora s. Žorga govoriti in tako je dobil besedo od navzočih delavcev. S. M. Žorga je pričel pojasnjevati položaj delavstva splošno in posebno še železničarjev in tako je pričel razkrinkavati prave saboterje in izdajalce delavstva, za kar je žel vse burneje odobravanje in ponovno ploskanje. To pa g. predsedniku Bartolomu in Puretiču ni bilo po volji in med tem, ko je s. Žorga govoril svoj referat, sta gori imenovana organizirala v svoji okolici nekaj nerazsodnih mladeničev, da so na njihovo komando pričeli žvižgati; ko pa je pričel s. Žorga razkrinkovati te socijal-patrijote, je g. Puretič delal medklice: lažeš, lažeš, in njegovih par mladeničev je pričelo žvižgati. Vsi razsodnejši delavci so' se vse bolj in bolj pridruževali grupi okolu s. Žorge, kateri je žel za svoja izvajanja vse burneje odobravanje in ploskanje, tako, da so še od Krekičevih trabantov zapeljani mladiči utihnili in tako je prešel celi shod k s. M. Žorgi. Ko je s. Žorga razjasnil navzočim delavcem, kdo je sabotiral akcijo in da so bili tisti sodrugi, kateri so pred Obznano iskreno vodili delavstvo v borbo za zboljšanje svojega položaja, vrženi v ječe, pre-batinani, drugi preganjani itd., ker so Krekičevci vedno na vseh shodih kričali, kje ste bili vi, neodvisni, do sedaj! Tu so se pričele dvigati delavske pesti proti tem izdajicam. Med gromkim klicem, doli z Amsterdamci, doli socljalpatrijotje, doli agenti policije, živela neodvisna železničarska organizacija, je zaključil s. M. Žorga svoj govor in vsi navzoči, razun 15 po številu, so odšli s s. Žorgo iz shoda. Tako se je končal drugi del sezone Krekičevih shodov. Intervencija pri obratnem ravnateljstvu 3užne železnice. Glasom uredbe draginjskih doklad, S. L. 18 iz leta 1922, naredba 136, rodbinska doklada za ženo uslužbenca po členu 9, točka 1, ne pripada v tistem slučaju, če ima žena toliko rednih dohodkov, bodisi iz premične ali nepremične imovine, bodisi iz osebnega dela, da znašajo ti dohodki na mesec 200 Din in več. Železničarji, kojih žene pridejo glasom te naredbe v poštev (žene so upokojenke tobačne tovarne) so svoječasno sicer že zahtevali izplačilo rodbinskih doklad za žene, a jim je bilo odbito iz neutemeljenega razloga. L junija t. 1. sta bila ob pol 12. uri dopoldne sodruga Makuc in Sojer pri gospodu personalnemu referentu Gostiši, da intervenirata v tej zadevi. G. Gostiša je odgovoril: »Vsak uslužbenec mora vedeti, kaj mu pripada po zakonu. V tem slučaju, ko se gre za vpokojenke tobačne tovarne, naj se napravi vloga na načelnika postaje ter priloži ček zadnjega izplačila pokojnine kot dokaz, da dohodki ne presegajo 200 Din.« Društveno vodstvo N. S. Ž O. s tem pozivlje vse železničarje, ki prihajajo pri tem v poštev, da se oglase v organizaciji, Železničarski Dom, najpozneje do 15. junija t. L, da se naredi skupna vloga. Vsak naj prinese seboj zgoraj zahtevani ček zadnjega izplačila pokojnine. Opomin železničarskim'^ zdravnikom. Na pritisk neodvisne žel. organizacije, ki je v »Strokovni Borbi« iznesla nehumano postopanje nekaterih žel. zdravnikov, je obratno ravnateljstvo pod št. 801/san. izdalo sledečo okrožnico: Vsem gg. železniškim zdravnikom in njih namestnikom! V seji ravn. boln. blag. j. ž. z dne 12. maja 1922 so se iznesle pritožbe, da nekateri gg. železniški zdravniki postopajo s člani boln. blag. in njihovimi rodbinskimi člani, ki iščejo pri njih zdravniško pomoč in oskrbo, neprijazno, osorno, in nehumano. S tem odbijajo bolnike ter jih neposredno silijo zatekati se radi zdravn. pomoči k tujim zdravnikom za drag denar, dasi jim je zajamčena brezplačna zdravniška pomoč. Navedle so se tudi pritožbe, da posamezni železniški zdravniki nočejo obiskovati obolelih članov in sploh nočejo upoštevati na bolniškem listu predtiskane informacije o eventuelnem potrebnem obisku na domu obolelih, kakor tudi ne obiščejo njihovih rodbinskih članov na domu, če so tudi po več tednov ali mesecev v staležu bolnikov. Omenilo se je, da so znani konkretni slučaji ter da se bodo zbirali v bodoče podatki o neprimernem postopanju od strani posameznih železn. zdravnikov ter se bode zahtevalo, da se dotične železniške zdravnike pokliče resno na odgovor v interesu v zakonu zajamčeniii pravic članov boln. blag., v interesu zadovoljive in nemotene zdravniške oskrbe in nič manj v interesu dobrega ugleda železniških zdravnikov samih. Izrazila se je želja, da se gg. železniške zdravnike in njihove nadomestnike potom okrožnic službeno opozori na nevzdržnost osornega in nehumanega postopanja z obolelimi člani bolniške blagajne in njihovimi rodbinskimi člani. Gg. železniški zdravniki so s prostovoljnim prevzetjem železniške zdravniške službe, katero so se v pogodbi obvezali vršiti v smislu vsakokratnih veljavnih predpisov prevzeli zavedno dolžnost, oskrbovati obolele člane in njihove rodbinske člane samoumevno na način, ki je vreden in dostojen bolnikov, kakor tudi zdravnika in njegovega dobrega glasu samega. _Ce kdo, je zlasti bolnik potreben vse možne obzirnosti od strani zdravnika, kateremu je zaupajoč izročil v oskrbo svoj najdražji zaklad: svoje zdravje. Pri občevanju z bolniki ne zadostuje zdravniku samo strokovno znanje in spretnost, marveč mu je poleg tega treba poznanje ljudi, takta in pa prikupljivega, humanega postopanja. Zdravnik naj se vsikdar zaveda, da je bolnik ne samo telesno trpeče, temveč tudi duševno več ali manj predrugačeno bitje, ki potrebuje in pričakuje poleg strokovnega zdravljenja tudi prijazno in ljudomilo postopanje od strani zdravnika. To je veljalo vsekdar in povsod ter velja dandanes še v večji meri, ko je človeštvo radi medin povojnih razmer razburjeno in v dokaj večji meri razburljivo. Priznamo, da dandanes tudi za zdravnike razmere niso rožnate in zadovoljive ter da tudi oni bijejo trd boj za obstanek kakor se zavedamo, da temperament in narava posameznika ne more biti brez upliva. Vendar te okoliščine ne smejo in ne morejo biti prosti potni list za neprijazno ali celo odurno postopanje zdravnika pri občevanju z bolniki in tudi ne opravičba za netaktno in nehumano postopanje nasproti osebam, ki se podajo v zdravniško oskrbo. Gg. železniški zdravniki imajo v tem pogledu, kakor v marsičem izjemno stališče. Zavedajo naj se tudi, da so člani bolniške blagajne železniške tfprave in njihovi rodbinski člani v danih razmerah primorani, zatekati se v slučajih obolenj ravno k njim ter da imajo zakonito zajamčeno pravico iskati in dobiti pri njih potrebno zdravniško pomoč. Zdravnik, postopajoč z bolniki ljudomilo in prijazno, pridobiva s prikupljivim postopanjem zaupanje in hvaležnost bolnikov ter si hkrati lajša svoj težaven in odgovornosti polni poklic. Ravnateljstvo bolniške blagajne in železniška uprava imata dolžnost zakonite zajamčene pravice članov do primerne zdravniške oskrbe varovati, ker imata živ interes na zadovoljstvu ter na čimprejšnjem zopetnem upostavljenju zdravja in službene sposobnosti obolelih uslužbencev. Opozarjajoč na iznešene pritožbe izražamo upravičeno željo in pričakujemo, da se bodo gg. železniški zdravniki izogibali neprijaznemu, zdravnika nevrednemu postopanju z bolniki ter onemogočili v bodoče vsake nadaljne pritožbe tako v interesu potrebnega humanega oskrbovanja bolnikov, kakor v interesu lastnega zdravniškega dobrega ugleda in lastne koristi. Ravnatelj: Bračič, s. r. Železničarji! Sporočite v kratkem dopisu »Strokovni Borbi« vse šikane ne samo zdravnikov ampak tudi drugih gospodov, ki z vami nečloveško postopajo. Naj cel svet zve, kako železničarji 1923 let po Kristusu opravljajo suženjske posle. — Slovenska Bistrica. Kako se postopa z bolnimi železničarji, naj navedemo to resnično dogodbico. Nek delavec južne železnice (ime seve na razpolago, ako se mu hoče popraviti krivica) je imel v celi dobi svojega službovanja družbi južne železnice več nezgod, ki so mu zrahljale zdravje. Vsled tega je zaprosil, da bi naj opravljal lahko službo in žel. zdravnik, kateremu je to prošnjo naslovil ustno, je rekel, da pogovori s progovnim mojstrom. — Ali nesreča vseh delavcev južne železnice je, da vsi, ki so nekoliko nad temi delavci, smatrajo te uboge pare za nekako živino in da se zato morajo napram njim vesti, kakor napram živini. Dasi so to »višji«, ki jim pravimo »gospodje« sami delavci, podložni še »višjim« in jih boli, če tisti »še višji« ne ravna z njimi kot s človekom, oni vseeno z delavci, ki niso »gospodje« delajo prav po gospodsko. To upravičujejo s tem, da vrše svojo službo. A gorje delavcu, če se v čem zameri svojemu višjemu. Tega se grize, se ga dolži pregreh, ki jih ni zakrivil, se mu nastavlja, da jim mora narediti, samo da bi se našel paragraf, na podlagi katerega bi mogel tak »užaljeni« višji udariti delavca ih ga »zvest službeni dolžnosti« kaznovati ali celo iz-grizti iz službe. — Delavec, o katerem pišemo to dogodbico, je vsled svojih nezgod bh pred kratkim v službi premočen do kože. Taka »zabava« škodi celo trdnemu človeku, kaj šele bolehavemu. — Šel je k zdravniku s prošnjo, da bi ga oddal v bolnico, ker se čuti bolnega. In glejte, že je imel zdravnik od »višjega« tega delavca naročilo, da ga javi zdravega. Ko mu je delavec pripomnil, da ne more, je zdravnik rekel: »Saj vas nihče ne sili, pa pustite. Jaz sem vas javil zdravega. V bolnico vas pa itak ne vzamejo, ker nimate vročine.« — To je zgodba tega delavca, in sedaj mora, čeprav bolan, vršiti službo. — Zdravniki na železnici so zgubili samostojnost in njih veda in doktorat je razveljavljen. Če je kdo zdrav ali ni zdrav, odloča »višji«, ki diktira diagnoze, katere pokorno podpiše zdravnik. Na zdravje medicinska veda in doktorati! Vsem podružnicam in vsem članom NSŽO. S 1. majem 1923 smo povišali člana-ritioi od 8 din. na 10 din. S 1. majem 1923 stopi v veljavo sklep, da se bo od 1. maja naprej izplačevala posmrtnina v znesku 1000 din. (za žene člana 500 din.). S 1. majem 1923 stopi v veljavo sklep, da se ukinejo nabiralne pole, in da se bo dajala podpora v skrajni potrebi in trajni bolezni članom NSŽO v višini, ki se bo določevala od slučaja do slučaja in po sredstvih organizacije. Nadalje je sklep, ki se izvršuje sedaj še bolj strogo, nego prej, da kdor zaostane s članarino, dva meseca, prestane biti član. in se mu ustavi' »Strokovna Borba«. Komaj smo objavili tozadevno okrožnico, že so se javljali železničarji za podpore. In baš sami takšni, ki so članarino na dolgu po dva, po tri mesece in so s tem, soglasno pravil že itak prenehali biti član. Da se takim nečlanom alt bivšim članom prošnje odklanjajo, je razumljivo. Kako pa pride redno plaču-looi član do tega. da bo neplačujoči član vlekel podporo. Če si lahko eden odtrga od zaslužka in plača redno svoje prispevke. lahko tudi drugi, ker smo vsi železničarji na enakem stališču glede Plač. Organizacija ne more računati s člani, ki ne plačujejo, ker so to le mrtve duše, ki takoj ožive, če treba kaj od organizacije dobiti, so pa neobčutni in nemi. ko treba organizaciji kaj žrtvovati. Zato pa bomo vsakemu članu, ki zaostane za dva meseca s članarino, ustavili »Strokovno Borbo« in preneha s tem biti tudi član. S tem izgubi pa tudi vse pravice do posmrtnine in mora, če zopet pristopi, preiti 6 mesečno čakalno dobo. Organizacija mora svoje izdatke redno' kriti. Krije jih pa iz članarine. In zato ne more tudi nobenemu, ki ne plača redno članarine, nuditi redno to, kar mu kot članu pripada. Zgodili so se slučaji, da se je zahtevala posmrtnina za člana, ki je tri mesece na dolgu. Soglasno pravil se je morala ta zahteva odkloniti, dasi smo' to storili neradi. Zgodilo se je tudi, da se je zahtevala že posmrtnina, ki stopi v veljavo s i, majem, to je z dnevom, oziroma mesecem, ko bi član moral že plačati članarino po novem, t. j. 10 din., a v resnici še za maj ni plačal ničesar. Morali smo mu, če hočemo biti dosledni svojim sklepom, izplačati še po starem. Vse to naj naše podružnice uvažuje-jo, pouče svoje člane in jim raztolmačijo, da ne bo nerazumevanja in nepotrebne jeze med člani. Povdariamo, da je posebno važno, da se članarina mora sproti za vsak mesec naprej pobrati, ker mi moramo tudi »Strok. Borbo« plačati vedno ko izide. S tem, da člani ne plačujejo redno', imamo zgubo, ki se ne da nadomestiti in zato bomo pošiljali »Strokovno Borbo«, kar ponovno povdarjamo1, le onim, za katere sprejmemo pri vsakomesečnem obračunu članarino. Enako velja s posmrtnino in s podporami. Zatorej, sodrugi, člani NSŽO, storite redno svojo dolžnost in mi bomo svojo. Ne zaostajajte, ker to je v Vašo škodo. S sodružnim pozdravom Društveno vodstvo neodvisne strokovne železničarske organizacije za Slovenijo v Ljubljani. Mozetič, zapisnikar, Jernejčič, preds. Med Zidanim mostom in Radečami je drveči brzovlak zadel_ železničarja in ga težko poškodoval. — Železničarjem pešajo moči, zibljejo se vsled slabosti sem in tje in nezgoda je tu. Kriv je seveda ponesrečeni, direkcija j. ž. vendar ne more zato da mu pešajo moči, saj obljube so vsak dan lepše in govori se, da bodo železničarjem dajali skupno vojaško kosilo. O tej »vojaščini« drugič več in bolj natanko. Kdo ve čigav je bil predlog za militariziranje? Oni, ki so pred volitvami na vsa vrata odpirali svoje srce, za hrbtom pa držali bič! In oni pojejo: »Poj, poj, ptička moja«, — »kak’ bom peia k’ sem se vjela« — odgovarjajo gladni... Poziv! Akcijski odbor deluje stalno in vztrajno, vsak teden ima po dve seji, podrobnosti pa se iz gotovih ozirov pododborom ne priobčujejo. Pripravljamo se na boj, ki bo hud in odločen. Toda brez boja ni zmage, pa tudi brez denarja ni zmage. Akcijski odbor ima doslej že na desettisoče izdatkov: Za nameravano akcijo 5. maja je dal tiskati 50.000 letakov, na tisoče resolucij, navodil in pozivov. Koliko stane korespondenca, brzojavi, lokali, agitacijska in informacijska potovanja po drugih pokrajinah, sestanki in konference; ravno 10. junija 1.1. se vrši zopet odločilna konferenca v Beogradu. Treba je poslati delegate, ki stanejo denar. Glavna naša skrb pa mora biti — podpora žrtvam. Že so padle prve žrtve. Tovariša, ki je požrtvovalno deloval v akcijskem odboru za zboljšanje vseh trpinov, so ločili od družine in ga bolnega porinili v Beograd. Žrtve bodo še sledile. Tovariši, sodrugi, trpini! Zaman je vsa navdušenost in pripravljenost, če nismo pripravljeni na majhne žrtve, da podpremo velike žrtve. Prilagamo položnice za fond pokrajinskega akcijskega odbora v Ljubljani. Naj ne bo državnega uslužbenca, železničarja ali upokojenca, ki bi ne dal svojega prispevka za izpeljavo našega velikega cilja. Vsaj par dinarjev mora vsak dati, saj gre za našo eksistenco, za naše družine in naše življenje. Akcijski odbor bo vodil statistiko, kateri kraji in kateri stanovi so najbolj zavedni in požrtvovalni. Zato naj bo pri vsakem vplačilu označen stan plačnika (železničar, poštar, učitelj itd.) Kjer zbere eden za cel kraj prispevke, naj specificira ime in stan vplačnikov na zadnji strani položnice, oziroma če jih je dosti, na posebni poli, katero naj pošlje akcijskemu odboru. Apeliramo tudi na upokojence. Upoštevamo sicer njihov bedni položaj, toda ti ne žrtvujejo ničesar, medtem ko aktivni uslužbenci — vse. Zato naj upokojenci vsaj v denarju po zmožnosti žrtvujejo. Če zmanjka položnic, jih zahtevajte od akcijskega odbora. Obrnite se tudi na znane trgovce in veljake v vašem kraju s prošnjo, da prispevajo k naši pravični stvari, saj so ti radi slabe uprave in radi slabo plačanih uslužbencev tudi očitno prizadeti. Zbirajte, agitirajte, pošiljajte — započeta akcija se mora z zmago končati, prvi uspehi se že vidijo. Naj ne bo nikogar iz te revne armade, ki ne bi položil kamenčka na oltar naši boljši bodočnosti. Živela zavednost,: sloga in vztrajnost! Pokrajinski akcijski odbor državnih nameščencev, železničarjev in upokojencev v Ljubljani. Položnice za pošiljanje nabranih prispevkov smo razposlali na vse žel. podružnice. Če jih kedo še ni sprejel, naj javi svoj naslov N. S. Ž. O. Ljubljana, Turjaški trg 2, II. Rudarji. Poziv ljudem ki so v četrtek, dne 24. majnika zvečer nalepili letake denuncijantske vsebine v Trbovljah, v katerih pozivajo člane Z. R. D., da izbacnejo iz organizacije mojo osebo. Želim, da pridejo doiičniki na dan z imenom in dokazi ter da poprimejo v organizaciji mesto mene za delo, katerega jim ga rade-volje odstopim. V nasprotnem slučaju bom primoran, da objavim med delavstvom sam dotične ljudi, ki se podpisujejo Opozicija Zveze, ki pa v resnici niso niti člani, ampak navadni kapitalistični agentje, ki so za delo, ki ga opravljajo plačani. Trbovlje, dne 28. majnika 1923. Jože Kolšek, 1. r., t. č. tajnik: centralne uprave ZRD, Trbovlje. Denuncijenii na ddu. Zadnje čase so se začeli pojavljati v rudarskih revirjih, posebno v Trbovljah in Zagorju, udani kapitalistični podrepniki in sluge — poprej ultra komunisti na jezikih — ter imajo kakih deset ali petnajst ov-čičk. Začeli so razbijati! enotno razredno zavedno organizacijo ter se izkazali tako nesramno, da zaslužijo zaničevanje vsakega poštenega človeka. Za časa volilne agitacije so ti ljudje uganjali tako delo, kot še nikdar poprej nobena sekta ne, ali to jim ni bilo dovolj. Sedaj so; se vrgli zopet na delo in sicer na strokovno organizacijo »Zvezo rudarskih delavcev«, ki jim je gotovo trn v peti, ker stoji strogo na stališču razrednega boja in ki vsakega, ki bi iz nje hotel kovati kakšen političen kapital zase, takoj odstrani. Ker gospodje vidijo, da se v kalnem ne da več ribariti, so se vrgli na delo s tem,; da gotove odbornike rudarske organizacije direktno osebno denunciralo ter kličejo žandarmerijo in policijo na pomoč, češ, to so tisti ljudje, ki držijo vajeti najmočnejše rudarske organizacije v rokah, hajd, gospodje kapitalisti, ž njimi v zapor in potem bo organizacija nastala štafaža meščanskih strank in trb. prem. družbi se ne bo treba bati, da bi bila kedaj prisiljena povišati delavcem plače v višini, kot je to potrebno. Ali gospodje denuncijanti, zelo se motite! Organizacija ni Salamon, ni Pristav, ni Kolšek, ampak organizacija smo mi, delavci, ki se zavedamo, da tudi, čeprav spravite te tri naše zaupnike na tako denuncijantski način iz organizacije, s tem še ne dobite organizacije v svoje roke, ker izdajalcem ne zaupamo, pa če se še do tako belega operete. Delavcem in delavkam pa kličemo: ne nasedajte tem kapitalističnim nakanam, kajti ljudje, ki to delajo, so plačani kapitalistični agentje, katerih parola je, udariti pastirje, in ovce se bodo potem razkropile. Pokažite tem denuncijantom, da niste žoge, s katerimi bi se lahko igral vsak delavski izdajalec, ki skače danes tukaj, jutri tam in ki nima nikakšnega značaja. Oni sami izjavljajo, da oni bodo tam, kjer bo več denarja. Njim pa svetujemo, da se na letake ne podpisujejo »Opozicija Zveze«. ker to ni nikaka opozicija Zveze, ki na tako denuncijantski način opravlja naše zaupnike, brez da bi svoje trditve mogli dokazati. Take ljudi smatramo zavedni rudarji za ljudske propalice, ki niso vredni, da si en pošten delavec čevlje v nje osnaži. „ . . . ... Organizirani rudarji. Zagorje. Neznosne razmere nas silijo, da podamo javnosti drobec, samo drobec našega raja. — • V mladem jutru, ko solnce pokuka v to sajasto, črno kotlino, zapiska sirena in nebroj žuljavih rok hiti na delo, brez števila postav, žalostnih in izmučenih se vrsti pred rovi. Obrazi teh postav so bledi in upali, kot bi iz groba vstali. Ce sreča novodošlec te postave na cesti, na potu v svoje brloge, takozvane domove in kolonije, se skoro ustraši. Kako tudi ne, saj zgleda na prvi pogled taka postava kot razbojnik. Ako spregovoriš ž njim par besed, ti bo koj jasno, da so vse take in enake postave pravi moderni, umetni mezdni sužnji. — Da bo javnosti bolj jasno, pričnimo koj od kraja! — Delo traja v rudniku za rudarje osem ur pri štiriindvajseturnem delu. Rudar dela globokopod zemljo. Rudar, družinski oče treh do sedem bosih in nagih otrok. Delavne razmere so obupne. Ko nastopi delo, mu je že za petami priganjač, ki ga celih osem ur titulira z barabo, faulencarjem itd., itd. Pri tem se najbolj odlikuje neki oče orjunca (šiht-maister Kifer). Povedati moramo, da je bil za časa Avstrije ta človek najbolj zagrizen nemškutar, ki je za časa vojne prav pridno tožaril ljudi ter jih pošiljal na Ceglar-no v 1 rbovlje, da so te uboge pare rudarje. sodili nemški lajtnanti in oberlajtnanti. Vse to je nam rudarjem še prav dobro v spominu. Za časa, ko je vodil revir Kotre-dež, g. ing. Hynek, je ta gospod vodil denuncijacije proti rudarjem. Sedaj pa, ko se je organizirala v Jugoslaviji »orjuna«, je poslal svojega sina, študenta, k orjun-cem. Kakšen junak je ta orjunc! Ako mora iti črez trg v Toplicah, prav hitro sname orjunski znak raz sukne in ga vtakne v žep, ko pa pride proti krčmarju Korberju, pa ima zopet znak na sukni. Prav možato se trkajo ti ljudje po prsih, da so narodnjaki, dasiravno ne znajo slovensko govoriti. Oče tega srajčnika »orjunca« pa šikanira rudarje v rovih: »Sakrabolske fau-laste hudiče,; delale, delale, nicht ležale.« Tudi temu se mora napraviti konec. — Naj gosp. Kifer gleda na to, da se bo ukrenilo kaj za varnost rudarskih življenj v jami, naj preneha s šikaniranjem rudarjev, sicer bomo primorani naslikati kopalnico rudarjev v revirju Kotredež, ki se nahaja pri stranišču v tretjem Horicontu, takdzva-nem »Gesenku«. To je pravcata kopalnica! Voda teče po rudarjih kakor v kopalnicah, toda to je umazana mrzla voda, ki se zbira od zalivanja (šlemunge) in brizga po rudarjih, kakor iz prskalic (Brause). Da je to nezdravo, nam ni treba posebej omenjati, pač pa, naj se gospod pobriga, da Se take nehigijenične naprave odpravijo. Mimogrede naj omenim še to, da je treba leteti od dela na stranišče po 1300 m, beri en tisoč tristo metrov daleč. Tudi temu je treba napraviti konec. — Drugi tak tiran je gosp. Ribič, postopač v Kotredežu. Ta človek si dovoljuje ugovarjati pri odmeri akorda, češ: »Saj imate dovolj in lep kraj imate!« Tudi to je zniževanje akorda; sicer pa bomo temu postopaču posvetili prihodnjič malo več. (Dalje prih.) Zahvais Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem vsem sodrugom steklarjem in stek-lobruscem za darovano mi podporo' ob priliki smrti moje žene. Zagorje ob Savi, dne 31. maja 1923. France in Alojz Koder. Stavblnci. Šikane prt firmi Bricelj. Priganjač Franc Skubic je vreden, da ga opišemo in da opozorimo nanj delavstvo, pa tudi pristojne oblasti, ki ne vršijo svoje dolžnosti in dopuščajo, da taki in enaki junaki, ubogemu delavskemu trpinu že itak pičel in grenak kos kruha še bolj zagrenijo s svojimi šikanami in maltretiranjem, ki je večkrat v nasprotju z obstoječimi zakoni. Omenjeni gospod sili pod grožnjo delavce, tudi mladoletne vajence, da morajo delati 9 in še več ur dnevno. Vemo, da nima za čezurno delo zakonito predpisanega dovoljenja, toda zakoni se izvajajo samo takrat,! če so naperjeni proti delavstvu, nikdar pa, če slučajno ščitijo delavsko paro. Kakršen je hlapec, takšen je gospodar. On zmerja in kriči nad delavci, da je strah in groza. Boljševike smatra za velike sovražnike in nevarne ljudi, zato je njegova priljubljena psovka »boljševik«. Kdor volka kliče, volka prikliče. Gospod, če bodete še dolgo klicali boljševike, bodo res prišli. Kaj bodete pa tedaj? Da je g. Skubic tudi dostojen človek, se razume.. To kažejo tudi izrazi: »smrkavec«, »pankert« in slični pridevki, s katerimi nagovarja vajence. Razume se, da mu je pri taki izobrazbi odprta najlepša karijera in da bo kmalu mesto 2 prstanov lahko nosil po pet na vsaki roki. Saj podjetniki so' takim zvestim lakajem vsikdar hvaležni... Za danes naj zadostuje ta površna fotografija, po potrebi pa jo bomo spopolnili tudi z ognjenimi žarometi, da bo bolj jasna. Stavblnci! Organizirajte se! Brez enotnega in organiziranega nastopa ni rešitve. Vaše mesto je v razredni organizaciji: Osrednjem društvu stavbinskih delavcev na Turjaškem trgu. — Vsi v organizacijo! Podprta z našo močjo nam bo priborila povišanje mezd in nas ščitila pred podivjanimi priganjači! Živeli organizirani stavbinci! Kovinarji. Neodvisna Zveza kovinarjev sklicuje dne 10. junija 1923 ob 9. uri zjutraj v Delavskem domu IZREDNI OBČNI ZBOR Začasni dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Konstituiranje občnega zbora. 3. Poročilo centralnega odbora, a) tajništva, b) blagajnika, c) kontrole. 4. Projekt pravil in pravilnika. ’ a) stavkovna in tarifna politika, b) bojevni fond, c) delavsko zaščitno zakonodajstvo, d) ujedinjenje, 5. Volitev centralnega odbora in nadzorstva. J. Zorga, predsednik. Šot Josip, tajnik. Objave. Po sklepu seje ZN SO z dne 24. maja 1923 se vrši v nedeljo 24. junija 1923 ob 9. uri dopoldne SEJA ŠIRŠEGA ODBORA ZNSO v Delavskemu domu v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo tajništva. 2. Poročilo' blagajnika. 3. Poročilo posameznih organizacij. 4. Poročilo o položaju. 5. Strokovna Borba. 6. Ujedinjenje strok, organizacij. 7. Razno. Vse organizacije se pozivajo, da pripravijo za širšo sejo potrebna poročila o delu v preteklem polletju. Iz uredništva in uprave. France Kožar: »Bojni spev« sprejeli. »Hu...« ni naše geslo. Pošlji kaj boljšega, saj voljo pokazuješ dobro. Žena, Trbovlje: »Slovo krasnemu maju« sprejeli in odstopili »Proletarski mladini«. L. B., Velenje: »Rudarjem v pomislek« sprejeli. Prosimo te, da nam pošlješ več enakih stvari v nevezani besedi pa bomo objavili, ker je misel zelo dobra. Nižinski: Dopis sprejeli. Deloma ga objavljamo tu, deloma na drugem mestu. Pošlji še! »Socijalizem« bomo priobčevali kot podlistek. Prostora primanjkuje, zato opusti ponavljanje in opevanje res lepe narave, ampak opiši nepretrgano verigo krutih resnic, ne da bi jih blažil z lepo naravo. Radi obilega gradiva je moral za prihodnjič ostati mednarodni pregled in nekaj člankov. Vse pride na vrsto, če bodo čitatelji tudi plačevali članarino. Onim železničarjem, ki par mesecev niso poravnali naročnine smo s to številko list ustavili. Ker ne izključujemo pomot, prosimo vse člane NSŽO, da svoji centrali v Ljubljani pismeno javijo če niso prejeli »Strok. Borbe« a so plačali članarino. S prihodnjo številko ustavimo »Strokovno Borbo« vsem neorganiziranim naročnikom, ki so v drugih organizacijah in plačujejo »Strokovno Borbo« izven članarine. Kdor je zavrgel položnice, dobi druge. Posebnih stroškov z uporabljanjem poštnih nakaznic in znamk ni treba imeti, lahko še počakamo nekaj dni. Bodi to kar moraš biti: človek. In ne samo Francoz, Italijan, Nemec, Čeh itd. — R. Rolland. Širite naš tisk! Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Turjaški trg 2./IL Posamezna številk* 1 dinar. Mesečna naročnina 4 dinarje. DELAVSKO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO »VESNA« V ZAGORJU , priredi v nedeljo, dne 17. junija 1923 v prostorih „Delavskega doma“ v Zagorju 'V''; tj ‘ . - ',