Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tidn t k Goreniec lstaiooo PETEK, 4. )ULijA 2008 Leto LXI, št. 5J, cena 1,25 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčtak Časopis jzhaia ob torkih inobpctkih nakiaoa: 22.000 IZVODOV WWW.ÇORB N ISKigLA54I Predrli smeri Torkovo odprtje avtocestnega odseka áentvid-Koseze in začetek veljavnost vinjet bosta verjetno spremenila prometne tokove do te mere, da Celovška cesta ob vstopu v Ljubljano ne bo več zamašek. ŠTíFAří Žajici bila s svojim ponesrečenirn vstop v prestolnico. Druga ..............................................................................potekom v avtocestnem zelo pomembna spremem- Ljubljana • Pa smo le doča- smislu pa^ slepič, saj se je ba je v načinu cestni njen j a, kali, bo zagotovo vzdihnil promet ustavil na preobre- ki bo zagotovo omogočila marsikateri voznik, ki se je s menjenern črevesju Celo- redno ali pogostejšo upora- strahom zjutraj peljal na vške ceste, kjer zelenemu bo avtocest in gorenjska av» delo ali študij v Ljubljano, vaiu številnih semaforjev v tocesta bo vsel^or bolj siu- Velika večina po stari regio- komaj premikajoči se koloni žila svojemu namenu. nalni cesti Kranj-Ljubljana, ni bilo mogoče slediti. Kljub grenkemu priokusu, saj so bili stroški cestnine ob V torek sta nam bili dani ker so predor gradili dvakrat vsakodnevni uporabi za dve rešitvi. Omenjeni pro* dlje in je bil kar trikrat draž- varčne Gorenjce preveliki, metni zamašek je predrt s ji, končna rešitev s polnim Se bo kolona začela v Med- predorom Šentvid, ki bo po- priključkom na Celovško nem ali celo Medvodah? Bo- peljal* številne uporabnike cesto pa je odmaknjena še rih 20 kilometrov je zahteva- mimo Ljubljane ali pa na hi- za dobro leto, si bo marsik- lo uro, celo uro in pol vož- tri ljubljanski obroč, kjer do oddahnil. nje. Gorenjska avtocesta je bodo izbrali primernejši Podrobneje na 17. strani Vhod v šentviški predor iz južne strani / foto: comd Smik Medlacija za obvoznico Sejna dvorana občine Skofja Loka je bila v torek zvečer pretesna za vse, ki so prišli na izredno sejo občjnskega sveta, namenjeno razpravj o poljanski obvoznici. Z njo se bo v prihodnje ukvarjala mediacjjska skupina svetnikov Danica Zavri Žlebir Skofja Loka - Poleg občinskih svetnikov so na njej sodelovali tudi člani civilne iniciative za Suho in Sorško cesto, kj imajo na prihodnjo obvoznico mimo škofje Loke največ pripomb. Na zahtevo pobudnikov izredne seje, dvanajstih opozicijskih svetnikov» je bil navzoć tudi direktor direkcije za ceste Gregor Ficko s sodelavci. V dobre tri ure dolgi razpravi, v kateri so sklicatelji seje želeli najti krivca, da je bilo že Kemperle, predsednica civilne iniciative za Suho, je na izdano gradbeno dovoljenje «redni seji predsUvtIa stališče krajanov. /Fcw;ce.«dMv<.f za prvo fazo poljanske obvoznice razveljavljeno, so Dušan Krajnik (NIT) in trebna, vendar je treba pri najprej dobili besedo predla- Franci Feltrin (Lista za bolj- tem prisluhniti tudi prizade- gatelji. Anton Peršin (SDS), šo Loko) so znova poudarili, tim krajanom. Zorica škorc (Glas žensk), da je gradnja obvoznice po- ► 5. stran Gorenjska Gremo gor. f Í i POLETNI MENJALNIŠKI TEČAJI ZA HRVAŠKE KUNE J. ^^ - IJ Gorenjska^ Banka EUROSUPER c«nc ♦ dari 10. popjs) v vr^nosti f^rtç eonva I ^.OOO km Roriva Prodorni rlvroin «iMtVTH korripCN« sočnim) bfcMrorrt, ABS sistemom. eletdFO DCiketccTx CCVmp3 ouđo sisíemom z Li>fov1]ûr|ôm no voiď^u In tfmatsKo rtoDf^ťO.... žezon.rcw 6UP akwptôôôjûrj + ^ ns.oqotti PUROAKCIIA komeckrr 17-letno eeanci» m mođri^š^ 6 rOť to Deonr* |tes««> ev«cc«»i novtnoAIh pnzncn. Na vdiQ t pefttrrd nwcmlni D*i bûoa 2.M paWl opreme..^ i>.ii>jTVOOQ EU» sparry w^gon ib^ov'QnsKo models 2 oe|ao|to OMCťBWa Qorone^ In nof.i3ć)im pnfa2r*Dm V razreou oroonMa loeono ooiïhtto al poatovro vođo,... ž« zo 13,T04řUR 6 URO AKCII A p.OOOjýH 'M Ji www.kra.s mtt afpici BiJwt IV ow UEĐVOĐE: ĆREŠNiK KRAU: hfiStJ^H M236-V-77 BlfĐ: AMEfíOŽlČ 04574-17^ » zala, da je z željo» voljo in inovativ* nosijo, predvsem pa s sfinost^o takšen projekt mogoče izpeljati tudi na 11,12 VREME Danes bo spremenljivo oblačno s ht^evninti plohami in nevihtami. J uM ho ipa^ni soniho. Vrieddjopahospei ^ 15/28°C jMiri; wMčmiscmčno Ln 17703529 2 POLITIK M da nica .zavri s i GORENJSKI GIAS petek. 4. julija 200S Sporno glasovanje v tujini Vlada je ocenila, da ie zadržanje nesprejemljivo. Danica Zavul Žlíbir diva volivcem v tujini, saj so ti volivci volilno gra Slovensko predsedovanje se je izteklo « v ponedeljek, 30. junija, se je izteklo polletno predsedovanje Slovenije Evropski uniji, 1. julija je to vlogo od naše države prevzela Francija. Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je po zaključku dejal, da smo s predsedovanjem Slovenijo postavili v evropski in svetovni prostor, kot ji pred tem ni uspelo. V Času predsedovanja je bilo veliko pozornosti namenjene Zahodnemu Balkanu, kjer so po Ruplovih besedah po vojnah v 90. letih razmere najbolj stabilne doslej. Med slovenskim predsedovanjem sta Srbija ter Bosna ir> Hercegovina podpisali sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Ena od prednostnih nalog je bilo tudi spremljanje procesa ratifikacije lizbonske pogodbe v državah članicah, ki ga je zâznamoval negativni izid referenduma na Irskem. D. 2. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme LEOPOLD ŠTIRN iz Mavčič. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Nagrajenci Festivala Bled Nagrajenci nagradnega vprašanja Festivala Bled, ki prejmejo po dve vstopnici, so; Lučka Breznlkatr Lesce; Slavka Sivic» Kranj; Mitja Avsec, Črnuče; Franc Podnar, Škofja Loka; Karmen Avsec. Črnuče. Poslanci državnih v ezev Na izredni seji, ki so jo predlagali poslanci koalicije, je državni zbor ta teden sprejel poročilo parlamentarne komisije o prodajah deležev Kada in Soda v 83 družbah. Danica Zavrl Žif bir Ljubljana - Preiskovalna komisija je sredi maja sprejela končno poroiiio, v katerem ugotavlja, da je prišlo do ne- transparentnib prodaj državnih deležev v veČini gospodarskih družb. Komisija je med drugim tudi ugotovila, da sta Kad in Sod v obdobju med letoma 1994-2005 prodala deleže v skupno več kot dva tisoč družbah. Koalicijski poslanci so ria izredni seji poudarjali, da je pri pr^eda- nih prodajdh pr^o do o§ko dovanja državnega premoženja in da je treba državljanom tudi povedati, kolikšno je bilo oškodovanje; kdo so bili nosilci javnih funkcij in kakáni (in čigavi) interesi so Na izredni seji so poslanci govorili o prodaji državnih deležev v gospodarskih družbah. pripeljali do takšnih prodaj. Stranki Zares in S D sta iz- da zamegli dogajanje pri pro- slej. Vendar pa je poslanska jemki Se naprej usklajevali z redno sejo obstruirali, češ da daji Mercatorja in vlogo večina predlog že drugič za- rastjo življenjskih potreb-je bilo delo komisije za pro- predsednika vlade Janeza vrnila, podprla pa ga ni niti šdn, vendar dvakrat letno, za dajo deležev Kada in Soda Janše ter gospodarskega mi- vlada, ker naj bi s tem odsto- kar bi potrebovali dodatnih nestrokovno, površno, neko- niîrtra Andreja Vizjaka pri pili od evropskega načeia ^ 25 miSjonov evroT. DeŠUŠ rektno in nekonsistentno. Po tem. mnenju opozicije bi morali usklajevanja transferiev z sicer vztraja pri svojem pred Izredna seja se je tikvarjala rastjo življenjskih stroškov, logu, pripravljen pa je na obravnavati tudi sporno pro- tudi z usklajevanjem social- dajo deležev v Mercatorju. nih transferiev. V stranki De- imel pa bi tudi posledice za kompromis, ki bi ljudem s državni proračun. Če bi socialnega dna prinesel ka- Dejstvo, da je niso, pa po nji- SUS so namreč predlagali, upoitevali predlog DeSUSa, fcrSno koli izboljšanje. Prve hovem mnenju dokazuje, da da bi morali socialne prejem- bi potrebovali 60 milijonov usklajene transferje bi lahko fe bila komisija pod vod- ke usklajevati z rastjo bruto evrov. Matični odbor je zato izplačali že v začetku avgu- stvom poslancev SDS usta- plač in ne več z rastjo živ- predlagal kompromisni sta, višji pa bi bili za štiri od- novljena ravno z namenom, Ijenjskih stroškov kakor do- predlog, da bi se socialni pre- stotke, « Visoka obletnica borčevske organizadje Danica Zavrl Žlebir spontan in demokratičen tucionalne demokracije, o čevska organizacija, ki danes ..............................................................................duh odpora in antiiašistične vlogi ZZB pri razvijanju slo- šteje prek 50 tisoč Članov (28 Ljubljana - Danes ob u. uri z^ezniške tradidje NOB. Iz venske državnosti in samo- tisoč iz vrst borcev NOB in bo v Domu španskih borcev veteranske organizacije se je stojnosti z utrjevanjem slo- blizu 23 tisoč pridruženih v Ljubljani prireditev ob 6o- preobrazila v organizacijo d- venske suverenosti v federa- članov) poziva k strpnemu letnici Zveze združenj bor* viJne družbe, ki se zavzema tivni ureditvi in razvijanjem dialogu na podlagi neizpod- cev za vrednote NOB Slove- zlasti za utrjevanje in razvoj teritorialne obrambe kot za- bitnih zgodovinskih doku- nije. Slavnostni govornik bo vrednot, ki so oblikovale in rodka in predhodnika Slo- mentov, da bi notranje trdni predsednik borčevske or^a- vodile NOB. Govoril bo tudi venske vojske, pa tudi o po- naši domovini ohranili ugled nizadje Janez Stanovnik, ki o prispevku organizadje pri trebi po nadonalni umiritvi in spoštovanje, ki ga je s svo- bo pwudaril najpomembnej» razvijanju politične kulture (spravi), ki je imperativ ohra» jo borbo pridobila po vsem Ša stališča prenovljene orga- in morale, kar je podlaga njanja nadonalne identitete svetu, sporočajo v izjavi za nizadje. ZZB nadaljuje uspešnemu delovanju insti- v giobalisti6iem svetu. Bor- javnost. L)uq^ana Nižji davki tudi za poklicne športnike Vlada je predlagala novelo zakona o dohodnini, s katero že 1 razbremeniti vse dohodke fizičnih oseb, katerih skupni dohodki na letni ravni r>e presegajo 9.600 evrov. Uvedena je olajšava za čebelarje in olajšava za investiranje pri dohodkih iz dejavnosti, posebna osebna olajšava pa je predvidena tiidi za samostojne poklicne športnike. Slednjim, ki samostojno opravljajo športni poklic, se prizna enaka olajšava kot samostojnim kulturnim delavcem in samostojnim novinarjem. Ta olajšava bo poklicnim Športnikom priznana v obliki zmanjianja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15 odstotkov njihovih prihodkov letno, do zneska 25.000 evrov njihovih prihodkov. D. Ž. UuagANA Kritika pravosodja Združeni ob lipi sprave, ki ga vodi upokojeni kranjski odvetnik Stanislav Klep. Civilno združenje za nadzor.nad institucijami in Civilna družba za demokracijo in pravno državo so na četrtkovi konferenci za novinarje kritizirali delovanje slo- . venskega pravosodja in stališče predsednika republike Danila Turka v govora na proslavi ob dnevu državnosti, v katerem je nasprotoval kritiziranju pravosodja. Na konferenci za novinarje so povedali, da je v demokratični družbi mogoče vsakogar kritizirati, tudi odločbe ustavnega sodišča, in da živimo v diktaturi domnevno neodvisnega sodstva. Stanislav Klep pa je znova opozoril na škodljivo sodbo v primeru Lad- ka Cankarja in Ivane Krmelj iz Bodovelj. I. K. r I GORENJSKI GLAS petek, 4. julija 2008 KTU k LŇO inft@g-gifls. si 3 Komaj so lani sanirali plaz v dolini Kofnatevre> že je jezersko zadela nova naravna nesreča, tokrat na Čed Danica Zavrl Žlebir jezersko • Se izpolnjujejo prerokbe Makekove Minke, ki je menda nekoč dejaia» da se bo Cedca p>odrla? Že ob koncu maja je priŠ\o do manjšega podora skainega pobočja okoli slapu Čedca, ki sicer velja za najvišjega v Sloveniji, junija pa sta sledila dva večja podora, ki sta občutno spremenila obsežnejše območje. Jezerjani to naravno nesrečo primerjajo s pUzom, ki je pred letí ogrozil Log pod Mangartom. Posledice so velikanski nanosi skal in peska ter blatni vodni tok, ki je po vsej dolini nane- sel mulj in zapolnil prodišča v zgornjem in srednjem delu doline, blatna voda pa je pritekla vse do Jezerskega. V zaselek Punkelgasa {nad Grabnarjem) se še kar steka in ljudi so zaskrbljeni. Med njimi je tudi B(»dan Slapar, ki pra- hujši podor je biJ 11. junija, ko je sredi dopoldneva pokalo, kakor bi mig prebil zvočni zid, s slapu Cedca pa so sê rušiie skalne gmote. Vse kaže, da se bo skalno pobočje še rušilo, je dejal Slapar. ko smo si v nj^ovi in županovi družbi v torek ogledali "njSevine" na območju Čed- ce. Pokazal je na desno stran od slapa, kjer je videti, da iz skal pronica voda, nad skal* nimi gmotami pa stoji več macesnov. Ogrožene hiie in kmetijske površine Zupan občine Jezersko Milan Kocjan je o podorih obvestil center za obveščanje in ministrstvo za okolje in prostor, slednje je na ogled poslalo svoje strokovnjake. Župan je sklical tudi civilno zaščito, kajti tok blatne vode izpod slapu Čedca bi utegnil vi, da blatna voda v tem delu Bogdan Slapar je od podorov naprej večkrat prišel k slapu v primeru neurja resneje naselja ogroža več hiš. Naj- Cedca» kjer se okolica nenehno spreminja. Blatna voda izpod Čedce se razliva po gozdovih in spreminja njihovo podobo. Pred naseljem Punkelgasa so se pred tokom blatne vode zavarovali z zaščitnimi vrečami s peskom. ogroziti del naselja. "Zaradi nezmanjšanega pretoka vode proti zaselku Punke]- gasa sem znova zahteval ogled s strani ministrstva za okolje in prostor. Čeprav so spočetka menili, da prebivalstvo n5 neposredno ogrože» no, so 26. junija ob ogledu dognali, da voda poleg tega zaselka ogroža dve kmetiji in več kmetijskih zemljišč in bi lahko tudi regionalno cesto Kranj'Jezersko. Na sestanku civilne zaščite smo se dogovorili za začasno rešitev. Namestili smo sto zaščitnih vreč s peskom in za- ščitih to območje. Voda se steka r^ bližnji travnik, in Če se bo ta napolnil, lahko pride do izlitja vode tja do Grabnarja in v strugo Jezemice. Od 20. junija na Jezerskem ni padlo več dežja. Bojimo se neurja, saj nam lahko povsem spremeni življenje," je dejal župan Kocjan,ki jev torek, 1. juhja, spet poklical na Jezersko predstavnike okoljskega ministrstva. "Naredili so zapisnik, v nekaj dneh naj bi bil narejen tudi program, kako se bo to območje saniralo, gre pa za odvoz na nesenega materiala, za prekop in čiščenje hudourniškega jarka. Po neuradnih ocenah bi za sanacijo potrebovali kakega pol milijona evrov," po torkovem obisku petih predstavnikov ministrstva dodaja župan. K slapu Čedca radi hodijo turisti in planinci. Ker se območje slapu še vedno kruši in pada kamenje, jih Jezerjani opozarjajo, naj bodo zelo previdni in naj se ne bUžajo ožjemu območju slapu. Podražili odvoz, plačila po starem Čeprav je občinski svet Cerklje potrdil še dodatno podražitev odvoza smeti, bodo občani še nekaj časa plačevali po starem, saj vtada odlaša z izdajo soglasja. Simon Šubic SDS. "Na ta način nastali ....................................... dolg ni pošteno poravnati." Cerklje - Tudi občinski svet je dejal Andrej Kosec, nje- Cerklje je na zadnji ceni po- gova kolegica Ana Polanc trdil povišanje cen ravnanja pa je zato predlagala, da z odpadki. S podražitvijo Občina Cerklje svoj delež bodo namreč po sklepu stroškov pokrije kar iz ob- ustanoviteljev Komunale činskega proračuna. Njen Kranj (županov) pokrih mi- predlog je očitno presenetil lijonsko izgubo zaradi odvo- županovo koalicijo, saj so za komunalnih odpadkov zahtevaH krajši odmor za na deponiji Kovor in Mala posvetovanje. Po njem so Mežakla med Štirimeseč- vendarle potrdila prvotni nim zaprtjem deponije Te- predlog Komunale Kranj, netiSe. Podražitev odvoza za ker po županovih besedah v 9,08 odstotka in deponira- Cerkljah ne želijo biti edina nja smeti za 52,23 odstc^tka izjema, saj so predlagano je enaka v vseh občinah, v podražitev potrdili že v vseh katerih za ravnanje z odpad- drugih občinah. ki skrbi kranjska komunala. Občani Cerkelj sprejete Kot je pojasnil njen direktor podražitve vendarle še nekaj Ivan Hočevar, bodo na ta časa ne bodo občutili, saj način stroške poplačali v dveh letih. vlada, najbrž zaradi kiotenja inflacije. Še vedno ni izdala "O tem odločamo zaradi soglasja k novim cenam rav- neiunnosti, ki so bile storje- nanja z odpadki, ki jih je ob- ne ob začasnem zaprtju de- činsfci svet potrdil marca le- ponije Tenetiše. Male obči- tos. Poročali smo že, da bo ne smo vedno sledile veli- po potrditvi novih cen štiri- kim in jim verjele, zato smo člansko gospodinjstvo, ki se tudi znašli v situaciji, ko uporablja 160-litrstó zaboj- ne vemo, kam s smetmi po nik, smeti pa mu odvažajo 15. juhju 2009," je ob tem enkrat tedensko, za odvoz razmišljal župan Franc Če- in deponiranje odpadkov bul). Proti takšnemu pokrit- plačalo 7,518 evra mesečno, ju stroškov, na katere v Cer- Z zadnjo podražitNdjo bo si- kljah niso imeli vpliva, so cer cena narasla na 8,78 bili v svetniški skupini evra na mesec. Gorenjski Glas I ODGOVORNA U REONIO^ Marija Vol^k MAMESTNIK\OIXOVORN£ UREDNICE jože KoSnjek. Cveto Zapk>tnik UREDNIŠTVO NOVINARjI-UREDNiKi: Bošljan Bogataj, Alenb BnjnJgor Kavâ^ jože Košnjek. Suzana P. Kovaóč Uria Petemd, Mateja Rant, Ste^n Saje, V!ma Stancvnik Cveto Za D^lca Zavrf Žleblr, Štefan Žar^; staini sodetavd: Maja Bertoncelj, Matjaž Cregonč. Ana Hartman, Milena MiMavčiČ. )dtn, Marjeta Smdnikar, Simon Šubic Ana Vo^k OBU KOVNA ZASNOVA lernej Stritar, Tr>6kd TEHNIČNI UREDNIK Gn^ Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki« Gorazd KavČiC, Gorazd Šinik LEKTORICA Ma ljeta Vozlič VODjA OCU\SN£CA TRŽENJA Mateja Žvifc COSEN|SXI CLA3 je registrrrftoa blagovna in (loriivenê znamka pod it 97719Ô1 pn Utddu RS za Inlelek^atno la&ln^no. Ustanoviteli in izdajatelja Cor^njski gfas, Kranj / Dir^orrca: Martfa Voldjak / Nasipa; 8f^weis9va cesta 4.400Q Kr^nj /TeU: 04/201 42 00» rac Q4/20) 42 e*mail: ir^fb^g^glas.si; mali ogfasi in osmrtnice: te04/301 42 47 {tpft* jefn fia avtomatskem odzKrnîky 24 ur dnevne)^ uradn« ure: v^ak delovni dan od S. So 19. m f Gorenjski glas )e izha/a ob toArh in petkrh, v nakladi 22.000 Izvodov / Redna pnlejr Moja GortnysU. Utopiš Gorenjska (enkrat leino) m devet lokalnih prHot / SfT, Iji^bljart* y Ntro^rtlrj: tel.! «4/2«) 42 4^ / Ce^a lïvoda* ^OP, let rta ntro^ni- nai EURj Redni plainiki imajo spusta. poU«ni2oK popiista. letni popu^ sta: v cene ;e vraiunan DDV po stopnji 8.5 naroinina se upoiirva od KkoČe (»vllke do pKnega prekhca, kî velja od taČaika nhMnjeg) obr^ću^skega obdobja / Oglasno po or Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih Izkušenj In kopijami dokazil o izpolnjevanju pogojev, prosimo, pošljite v osmih đr>eri po cbjavl na naslov; DARS, ú. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje« s pripisom "Služba za organizacijo )n kadre". PovezuiemoSloveniio -----------i- DARS Novi Passat CC. Kdor vidi. ima o2i le še zanj že v našem salonu. Peliite ga na testno vožnjo! Avtohiša Vrtač, d.0.0. Kranj D«lavsk<3 €«sta 4. 4000 KRANJ tal.: 04 27 00 200, fok»: 04 27 00 222 www.ovtehiiovTtoe 9u<«uada,«,iMrtMJltMÏ^ UD3l^dpQM f»*)'M-Ul NjU tov tBUMJiCO, SHteWMMfe« »nt Stoletnica V soboto bo v Naklem slovesnost ob stoti obletnici železniške proge Kranj'-Naklo-Tržič. Izšla je tudi priložnostna knjiga. Matjaž Grigorič Naklo • V dupljanski graš6* ni, $e pred tem pa v Tržiču je itredniški odbor predstavil knjigo Železnica skozi Naklo -100 let železniške prc^e Kranj -Naklo-TržiČ, ki j e zbirka pisnega in fotografskega gradiva o železnid, ki so jo na tej progi ukinili konec leta 1965. Avtorji knjige Karel Rust)a, Damijan Janežič» Drago Papier, fože MohoriČ» Stane Mihelič» Janez Zazvo* nil in drugi so na 176 straneh popisali zgodovino proge in viaka, ki se ga mnogj spomnijo kot Tržičana in \o razdelili na sedem tematskih poglavij, opremljenih z arhivskimi in avtorskimi foto- dupljanski graščini predstavili grafijami. Knjiga je nastajala prago Papier, )ože Mohorič in Damijan Janežič. već mesecev, izála je v 1500 izvodih, na spletni strani ob- knjižnico v večnamenskem muzeju v Ljubljani. Ob tej 17.30 panoramska vožnja \z dne Naklo pa bo na ogled objektu v Naklem. priložnosti bo iz Ljubljane Naklega v Kranj in nazaj, za tudi v elektronski obliki, ki jo Sicer pa bo jutri, v soboto v ob 14.50 krenil tudi muzej- vožnjo bo treba odšteti dva je za to priložnost pripravil središču Naklega slovesna ski vlak, ki se bo ustavil v evra. Dogajanje bodo pope- Peter Kuhar. Cena knjige bo prireditev ob postavitvi mu- Medvodah, Skofji Lold, Kra- strili s prikazom cestnega pet evrov, v předprodají bo zejske lokomotive s Številko nju in Struževem, nato pa bo prometa s konjskimi vprega- evro cenejša. Predstavitev 53-019, natanko tiste, ki je 16.30 prispel v Naklo od ko- mi, ter nastopom folklorne knjige bo tudi danes ob 20. vozila po nekdanji progi in der bo nazaj v Ljubljano od« skupine, plesne, tržilke god* uri v predprostoru pred so jo obnovili v Železniškem puhal ob 19.50. Vmes bo ob be na pihala in razstavo. Kino pod zvezdami maknjem od spalnih mselij, tako da obiskovalci nikogar ne motijo, Poskus letnega kina na Čufarjevem trgu pred tremi leti je namreč žalostno propadel prav zaradi pritožb okoliških prebivalcev rektorica gledališča Branka zaprt. "V kinodvorano ljudje zaradi domnevnega hrupa ....................................... Smole, so na Stari Savi letni poleti ne zahajajo, letni kino ob takratnem predvajanju jesenice • V sklopu letnih kino prvič pripravili lani, od- pa je očimo ponudba, ki jo filma Cvetje v jeseni. Mno- Na Stari Savi na Jesenicah bo nocoj zaživel letni kino. uiíša Pffernel prireditev na prostem bo na ziv pa je bil zelo lep, saj je jeseniški Stari Savi nocoj bila to ena najbolj obiskanih radi sprejmejo," je povedala Smoletova. Zato bodo kino gim je za to žal, kajti obiskovalci so bili navdušeni nad živel kino pod zvezdami. Ob prireditev na tej novi jeseni- pod zvezdami na Stari Savi večerno prireditvijo v središ- 21.30 si bodo obiskovalci lah- Ški prireditveni lokaciji, odprli v letošnjem poletju še Ču mesta. Za nocojšnji kino ko c^edali uspešnico letoš- "Kino pod zvezdami je nekaj enkrat, in sicer 25. julija. Ce pod zvezdami so organiza- njega leta Petelinji zajtrk, posebnega, je doživetje, ne- bo obiskovalcevveliko, bi ve- torji pripravili dvesto stolov, Vstop bo prost, organizator kaj drugačnega, zato ljudje Ijalo razmisliti, da bi prihod- vendar pa prizorišče ni ogra- prireditve je Gledališče To- radi pridejo," je povedala nje poletje letrd kino na Sta- jeno, tako da si bo fihn lahko neta Čufarja, finančno pa jo Smoletova. Na drugi strani ri Savi zaživel še večkrat, se ogledalo še veliko več ljudi. bo omogočila Občina Jeseni- pa je obisk Kina Železar po- strinja Branka Smole. Loka- Upajo le, da bo vreme lepo, ce v okviru projekta Sejem leti zelo slab, zato so se tudi dja je že sama po sebi izred- kajti v primeru dežja bo bU je živ. Kot je povedala di- odločili, da bo prek počitnic no zanimiva, hkrati pa od- predstava odpadla. radovl) iga V soboto praznujejo radovljižki gasilci Radovljiško prostovoljno gasilsko društvo letos praznuje i25*fetnico obstoja, "ie četrto leto zapored skupaj s Klubom radovljiških študentov prvi konec tedna v juliju pripravljamo prireditev z naslovom Ko Radovljica zaživi/' je povedal predsednik prostovoljnega gasilskega društva Radovljica Igor Marijan. Letos bo prireditev še posebej slovesna; pričeli jo bodo z nogometnim turnirjem gasilskih ekip v novem športnem parku, nadaljevali pa zvečer, ko se bo ob 19.30 izpred Ekonomske gimnazije in srednje šole prlčeia vefika gasilska parada po Gorenjski cesti vse do parkirnega prostora pred športnim parkom. Tam bodo postavili prireditveni šotor, kjer bodo najprej pripravili krajšo slovesnost ob 125. letnfci društva, ob 20.30 pa se bo pričel koncert Turbo Angels, Tanje Žagar in Al^e. V organizaciji Kluba radovljiških Študentov bodo v Športnem parku ves dan potekati Športni tmrnirjl v odbojki> košarki, paint ballu, alr softu in tekmovanje na plezalni steni, ob 16. uri pa bodo ob balinišču pripravili Se športni program za otroke. M. A. Kropa Kovaški šmaren v Kropi Z odprtjem razstave v muzejski hiši FovŠaritnica ob 18. uri ter slovesnim odprtjem obnovljenih prostorov v Klinarjevl hiši ob 19. uri se danes v Kropi pričenja Kovaški šmaren. Prireditev se bo nadaljevala v soboto, ko bodo ves dan organizirani vodeni ogledi kapelce - Marijine cerkve ter dan odprtih vrat Fovšaritnice. Ob 10. uri se bo pričela otroška delavnica, med 10. in 13. uro ter od do 18. ure pa si bo mogoče ogledati ročno kovanje žebljev v vigenjcu Vice» taljenje rude in kuhanje kope. Ob 11. uri se bo pričel sprevod udeležencev kovaškega šmarna. V Kropi bo v soboto živahno tudi na športnem področju, saj bodo dopoldne v športnem parku ob bâzenu pripravili nogometni turnir, v OŠ Upnica pa turnir v košarki. Ob 14. url bo ob n5-letnici PCD Kropa medobčinska gasilska vaja, ob 15. uri pa na otroškem igrišču pripravljajo še delavnice za otroke. Popoldne ob 17. url bo koncert Pihalnega orkestra Lesce, nastop folklorne skupine OS Staneta Žagarja ter predstava DPM Srednja Dobrava. Praznik v Kropi bodo sklenili z zabavo pod šotorom. M. A. I à GORENJSKI GLAS petek, 4. [ulija 2008 GORENJSKA info@g-glas.si 5 Mediacija za loško obvoznico i 1. stran 1 Županu Igorju Draksier- ju očitajo, da tega ni storil in če ni zmožen dialoga, naj svoje mesto prepusti drugemu. Svetniki so tudi menili, da so o dogajanjih okoli obvoznice slabo obveščeni, da župan skriva dokumente, da je bilo gradbeno dovoljenje zavrnjeno zaradi sistemskih napak vlagateljev, kar naj bi bila spet županova odgovornost in ne krivda prizadetih krajanov in civilne iniciative za Suho. Zanimala jih je fudi usoda že zagotOvIjerlih državnih in evropskih sredstev za poljansko obvozni- | co, če te Še nekaj časa ne bo. Svojo plat zgodbe je po- Svetniki so sî na izredni seji ogledovali skico obvoznice^ ki bo prečkala vas Suho jasnila tudi Zala Kemperle, predsednica civilne inicia- pričakovanje, da bodo pro- kako se bodo gradile njene ga lokacijskega načrta, 50 tive, ki je ovrgla očitek, da jekt začeli izvajati še le- tri faze (prva sko- zi Suhi menOi predvsem svet- iniciativa nasprotuje ob- tos. Sedaj so odvisni od do predora pod Stenom> niki županove koalicije, voznici. Ne nasprotujejo ponovne izdaje gradbene druga predor in tretja od pre dora do Zrni nca ). medtem ko se je nasprotna stran zavzemala, naj bi Za 39 milijonov eviov vredno naložbo v poljansko ob- Pričakujejo, da bodo av- vendarle našli način, kako voznico imajo zagotovljenih 27 milijonov evropskih gradbeno do- zbližati stališča s krajani J . » . 1 J i J » . ■ 1 It; A voljenje in do konca leta Suhe. Obe strani pa sta sredstev, deset miuionov bo dala ojzava m dva obaiia. Ce ' . . - .1. j . t.i • , , J . .J J , 1. .. ^ J začeh gradnjo prve faze, ocemli, da je bila seja ko- na začetek gradnje ne l>odo predolgo čakali, |im ta denar septembra letos naj bi do- ristna, in naposled so svet- ne bo ušel, zagotavliaio na direkdii za ceste. več niti trasi obvoznice, pač ga dovoljenja. V zvezi s lokaci- bili dovoljenje za predor, niki soglasno sprejeli vse gradili bi ga prihodnje tri sklepe, ki so jih predla- leto, dovoljenje za tretjo gali podpisniki za izredno fazo pa pričakujejo marca sejo, in še Četrtega, ki ga pa na njej želijo nekaj spre- spremembami memb; da ne bi bilo krožišča jskem načrtu pa je dejal, 2009 in gradnjo do 2010. je predlagal župan Igor in da bi cesta namesto po da bi ^e projekt zamaknile Stranke in drugi v Škof}i Draksier. Na njegov pred- nasipu tekla po viaduktu, za pet let, začetek gradnje Loki naj bi stopili skupaj log so imenovali media- da promet ne bi obremen- pa lahko tudi za osem. in se zavzeli, da bi bila ob- cijsko skupino z "uravno- jeval vasi in da bi bila obvarovana zemlja. Predlagatelji izredne seje so zahtevali tudi vse doku- voznica čim prej narejena teženo" sestavo: Franci in da bi se ne delala škoda, Felirin (Lista za bolj- Gregor Ficko, direktor mente o obvoznici doslej, se je s svetnico Mirjam Jan šo Loko, sicer tudi član direkcije za ceste, ki je po- na seji pa smo slišali tudi BlažiČ (SD) strinjala vrsta civilne iniciative), Franc leg občine investitor Pol- zgodovino obvoznice od razpravljavcev. Naj se na- šifrer (DeSUS) in Jože janske obvoznice, je izrazil leta 1992 naprej in načrte, fde rešitev znotraj sedanje- Galof (LDS). Sobotno dogajanje v Corenji vasi je mejilo na praznik. Domači gasilci in številni obiskovalci so si ogledali reševalno akcijo, gasilsko vajo in nato prevzeli novo vozilo. Bošttan Bogataj kar pomeni, da bomo se- ....................................... daj hitreje posredovali v Gorenja vas • "Številni ob- oddaljenih krajih," je o iskovalci sobotnega doga- nujnosti nakupa povedal janja so nas prijetno pre- Reberšek. Zanimivo je, da senetili. Očitno sta jih gorenjevaški gasilci skrbi- naša vaja in prikaz reševa- jo tudi za varnost na ob- nja iz avtoniobila pritegni- močju rudnika (med nalo- la, prevzem našega in nji- gami je tudi nadzor erozi» hovega gasilskega vozila je zemljine na jaloviščih), pa je bi] pika na i," je po- zato je Rudnik Zirovski Vrh tudi prispeval za Četrtino vrednosti vozila. Pri ga gasilskega društva Go- nakupu 210 tisoč evrov vedal Boštjan Reberšek, predsednik Prostovoljne- renja vas. Novo gasilsko vrednega voz ilajeizdatno Novogasilsko vozilo gorenjçva$ki h gasilcev sijezzanimanjem vozilo s cisterno, ki lahko pomagala tudi občina s S4 ogledak) veliko domačirvov. naenkrat prevaža 2.500 litrov vode in 250 litrov pe- tisoč evri, 15 odstotkov je društvo zbralo z lastno de- obnovljena, ter vozilo za silcev, so bili izredno vese nila, ima veliko dodatne javnostjo (prireditve, pre- prevoz ekipe iz ieta 1996. li napovedi župana Milana opreme in prostor za po- vozi pitne vode, čiščenje Zadnja velika intervencija Čadeža. da bodo gorenje- sadko. greznic ...), drugo so pri- PGD Gorenja vas je bila v vaški gasilci dobili gasilski "Novo vozilo smo potre- spevaîi krajani in podjetja. Brebovnici pred približno dom na prostoru stare bovali, saj ie prejšnje že v Društvo ima danes tri šestimi meseci, ko je zgo- šole. Zelja gasilcev je, da letih, poleg tega pa gre vozila, poleg novega še av- rela počitniška hiša. V bi S€ vanj lahko vselili leta lahko na intervencijo tomobilsko cisterno iz leta društvu, ki ima okoli 150 2010, ko bodo praznovali hkrati ekipa in oprema, 1989. ki je bil leta 2000 članov in še 40 mladih ga- uo-letnico ustanovitve. Velik dan gorenjevaških gasilcev Ďostc letošími dopust pnsžíveff na hrvaški obali? I s «I I Î i 1 POLETNI MENJALNIŠKI TEČAJI ZA HRVAŠKE KUNE Preverite dnevni menjalniški tečaj na spletnih straneh www,gbkr.si ali v katerikoli ekspozituri Gorenjske banke. Gorenjska^ Banka I^ilif/iil .t lUK* Prihodnji teden dve javni obravnavi Radovljiški občinski svet je v sredo potrdit osnut* ka prostorskih načrtov za turistično območje Mivke v Lescah ter za Kamno Gorico. Marjana Ahačič obs eino zavarovano območ- dve mokrišči • in ob- Radovljica - Občinski po- močje vodnih, virov, ki jih diobni prostorski načrt 2a načrt ohranja v naravni načrtovano turistično ob- podobi, z manjšimi ambi- močje Mivka, ki so ga v os- entalnimi ureditvami in nutku svetniki potrdili na potmi- Dokument bo do 1. seji v sredo, določa pogoje avgusta v javni razgrnitvi, Svetniki so odobrili menjavo občinskih zemJjišč z zemljišči Sldada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Gre za zemljišča v izmeri 16.10S kvadratnih metrov, ki jih občina potrebuje za zasuk letališke steze ALC Lesce. za urbanistično, arhitek- javna razprava pa bo pri- tujno in krajinsko obliko- hodnji četrtek ob 16. uri v vanje kompleksa na dveh prostorih Občine Radovljica terasah nad levim bregom ter ob ig. uri v prostorih KS Save Dolinke med obstoječim hipodromom in kam- Lesce. Prihodnji torek pa bo obd- pom Sobec južno od regio- na pripravila tudi javno nalne ceste Lesce-Bled. Ur- obravnavo osnutka podrob- banistična zasnova na ob- nega prostorskega načrta za močju tako i- predvideva gradnjo osnovnega hotelske ga ob j ekta visoke .območje Kamne Gorice, kjer na i»8 ha velikem območju na zahodnem delu zmogljivosti do 220 sob z kraja načrtujejo gradnjo dodatnimi programi, kot so kompleksa 25 enostanovanj- skih hiš - javni obravnavi bosta ob 16. uri na Občini wellness in kongresni center s kapaciteto dvoran do petsto sedežev ter športna Radovljica in ob 19. uri v dvorana. Apartmajske enote prostorih KS Kamna Gorica. • skupaj deset objektov 2 do Dan za tem, v sredo, 9. juli- 150 apartmaji - naj bi bile ja, pa bo prav tako v pros- locirane na spodnji terasi torih občine in krajevne proti kampu Sobec, parki- skupnosti še javna obravna- rišča pa naj bi bila večinoma va podrobnega prostorskega v objektih oziroma pod načrta za staro jedro Kamne zemljo. Na prehodu med Gorice, ki predvideva obno- obema terasama in ro- vo in revitalizacijo starega je- bom terase hipodroma je dra Kamne Gorice z okolico. GG mali oglasi 04/20142 47, e-polta: maliog!asi@9-gla$.si www.gorenjskíQlds.sš 6 GORENJSKA " GORENJSKI GLAS petek, 4. julija 2008 Meovod£ Državno prvenstvo v košnji trave Zvezâ koscev ín kcsic Slovenije v nedeljo» 6. julija, na travniku na Bonovcu v Preski pri Medvodah organizira 3. državno prvenstvo v košnji trave. Prvenstvo se bo začelo ob 15. uri. Informacije: 041/225 804. M. B. Krvavec Predstavitev Coričkega na Krvavcu Na najvišje ležeči plaži v Sloveniji - Plaži Krvavec letošnje poletje pripravljajo prve dneve slovenskih pokrajin. Vsako soboto v juliju in avgustu se bodo predstavljale posamezne pokrajine Slovenije s tradicionalnimi jedmi, folklornimi plesi» etno glasbo s pevci, družabnimi igrami in podobno. Prvo se bo jutri ob 10. uri predstavilo Goričko, in sicer z Dru- jštvom za lepše vutro. S. $. Preddvor Gradili bodo kanalizacijo v Novi vasi župan občme Preddvor Miran Zddnikar in direktor Cestnega podjetja Kranj Brane Žibema sta sredi tedna podpisala pogodbo za gradnjo kanalizacije Nova vas in Preddvor, kjer jo bodo dobile Novljanska cesta, Črnavska pot in del Francarije. 83 odstotkov denarja za to milijon evrov vredno naložbo )e obči-na Preddvor pridobila iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Cestno podjetje Kranj je bilo najugodnejše od šestih ponudnikov iz javnega razpisa» pogodbena vrednost del ]e za petino nižja od tiste iz razpisne dokumentacije in znaša 817 tisoč evrov. Že ta mesec se bo začela gradnja. Ob tem po županovih besedah ne pričakujejo nevšečnosti, kakršne so doživeli ob gradnji kanalizacije za naselje Hrib. Projekti za slednjo so v občmi sicer narejeni, vendar je ni v prostorskih aktih, zato potekajo postopki za spremembo prostorske dokumentacije. Pričakujejo, da bodo Čez leto dni lahko nadaljevali dela tudi r^a območju naselja Hrib. Medtem pa bo investicija, za katero je bila ta teden podpisana pogodba,, tudi že končana. D. Ž. Ki^roâka c«sta 5 4000KraPi irzere^fratelcrMta^ Zaposlttsv dobi ure)ea kcmunikattver in odgovoren VZDRŽEVALEC Ponudbe prKâkujemc v B M dneva objave na zgofnji naslov GG naročnine 04/201 42 41 e-pošta: naracninefg-glas.si www.aorenjskidlas.si Začenja se rušitev starega Traka Propadajoče industrijske objekte v središču MengSa bodo porušili še to poletje, nov trgovsko- stanovarîjski objekt bo zgrajen do konca prihodnjega leta. Jasna Paladin Mengeš • Ena večjih Čmih točk v Menglu • propadajoči objekti na območju opuščenih tovam Trak in Eta, ki sta zrasli na mestu nekdanje znane Staretove pivovarne • bo po večletnih prizadevanjih občine le dočakala lepše čase. "To območje naru je bilo res v sramoto, zato smo toliko bolj veseli odločitve svetnikov, ki so na zadnji seji ob^ Činskega sveta sprej eli osnu- tek prostorsko ureditvenih Stavbe na Glavnem lipj so nekdaj pnpadale cvetočt pogojev, ki bodo omogočili mengeški Industriji. bistvene spremembe na te območju. Mengeš bo s tem je gradbeno dovoljenje za m- ti obnovili. Na istem mestu drom. podjetja Marko Grujič in dodal, da bodo dela končana do konca prihodnjega leta. Nad supermarketom Mer« cator s pripadajočimi lokali bo v štirih etažah nad pritličjem zgrajenih okoli 80 stanovanj. V kleti bo stanovalcem na voljo 193 parkirišč pred trgovino pa jih bodo uredili §e 91. Med prenovljeno Kančevo hišo» trgovsko- stano van j skim objektom in Domom počitka bodo na novo nastalem trgu postavili star Staretov vodnjak, s čimer bodo novo^rajeno ob- mo^e na simbolni ravni povezali s starim trškim je- zelo veliko pridobil!'' je na šitev, si je zastavilo zelo ambi- bomo nato gradili trgovsko- ObČina se je z investitor predstavitvi projekta revitali- dozen temiioski načrt. "V stanovanjski objekt Mercator, jem dogovorila tudi za grad-zacije občinskega središča poletnih dneh bomo porušili parkirišča in novo prometno njo oz. sofinanciranje nekaj dejal župan Frânc Terič. vse objekte, razen zažfitene povezavo med Glavnim tr- oddeîkovvrtCâ. GlâVrlj trg pâ Novi lastnik območj a, ma- Kančeve hiše, ki jo bomo po gom in ulico Zavrti, ki smo je bo dokončno podobo dobil z riborsko gradbeno podjetje smernicah zavoda za sporne- delovno poimenovali Pivovar- gradnjo krožiSča, ki bo kon- MTB, ki v teh dneh pričaku- niško varstvo iz Kranja v celo- ska lilica, " je dejal direktor čanov prihodnjih dveh letih. Kranj Devet let Spara v Zoisovi ulici Predsupermarketom Spar v Zoisovi ulici bodo danes priprav- I praznovanje devete obletnice. Oblskovaicl se bodo lahko v družbi zaposlenih poveseIHi ob zvokih ansambla Mikola, poskrbeli pa bodo tudi za hrano in pijačo. Svojo srečo bodo obiskovalci lahko preskusili v nagradni igri kolo sreče, otroke pa bo zabaval poskočen rumen zajček Sparky, kl bo delil sladke bonbone In pisane balone. Za prazničen zaključek se bodo obiskovalci lahko posladkali s torto. Ob tej priložnosti bo Spar Slovenija najmlajšim občanom, to je malčkom vrtca Kranj podarif prenosni radio z ojačevalcem. M. R. ŽiR' V soboto nastop Veiikonoge mame ŽirovskI študenti ta konec tedna pripravljajo že 11. víkend Športa in zabave. Začeli bodo danes, ob 15.30 s turnirjem ulične košarke, ob 20. uri nadaljevali 2 nočnim nogometnim turnirjem, ob 21. uri pa vabijo na potopisno predavanje o Tanzaniji, Ktllmanjaru In Zanzibarju. Sobotni dopoldan bodo zaznamovali odbojkarji (začetek ob fo. uri), ob 18. url se bodo pomerili v pancarballu, ob 20. uri pa napovedujejo koncert skupine Big Foot Mama s predskupinama aBstrakT In ZEN. Nedeljski dopoldan bo rezerviran za mlajše, saj bo ob n. url nastopil klovn Žare. B. B. Apkarski dnevi v železnikih 11. do 10. julija triglav H V mii lúvc (^iđk^iiAf tftm.tO'MëZfltkf.œm PATR OKTRA Gorenjski Glas ^ i 2 ^ Cena 26 «vrov, la naroćnlhe 20% popusta Naroanje: pot«lg-das. si 7 Mladi nogometnem kampu Nadarjeni mladi gorenjski nogometaši so prve počitniške dni preživeli v kampu za nadarjene Futura na Bohinjski Beli» ki ga je organiziral kranjski Triglav. Vilma Stanovnik Bohinjska Bela • Pet vročih počitniških dni so preživeí fantje letnikov 1996 in 1997 v kampu za nadarjene nogometaše, ki so ga pri ND Triglav 2000 poimenovali Futura. Letos je potekal drugo leto (iani v Kranjski Gori), mladi pa so ob odhodu domov navdušeno pripovedovali o tem, kako so se učili prvih strelskih veščin v vojašnici, se kopali na Bledu in predvsem veliko posvečali svoji ljubezni ■ nogometu. "Letošnjega nogometnega kampa tukaj na Bohinjski Beli se ie udeležilo 35 fantov, prišli pa so iz različnih gorenjskih nogometnih klubov, od Kranjske Gore do Tržiča in Velesovega. V vsakem klu- K^r 35 nadarjenih nogometašev Iz vseh koncev Gorenjske se je udeležilo kampa na bu so izbrali najbolj nadarje- Bohinjski Beli. ne fante» mi pa smo se potrudili. da je bilo njihovo bivanje ki je za fante orgaaiizirala ženja povedal vodja kampa sezoni v klubu uspešno izve- tukaj poučno. Bivali smo v streljanje, mi pa smo jih pe- Futura Luka Štumbe^er. si- dli projekt nogometne šole vojašnici, dvakrat na dan pa Ijali na Bled na kopanje in cer trener Triglava, ki pri za deklice. To so bila šest-, se- smo imeli treninge. Poleg poletno sankanje, prav lako kianjskem klubu vodi tudi demletna dekleta, po štirih tega smo jim pripravili bogat pa smo pripravili igre brez nogometno Šolo za deklice. osnovnih Šolah pa jih je tre- spremljevaini program. Pri meja in večerne zalravne ak- "Deklet sicer v kampu Se nis- niralo dvaindvajset," je tudi tem nam je pomagala vojska, tivnosti/'je ob zaključku dru- mo imeli, smo pa v minuli povedal Luka Štumberger. ROKOMET Dupg€ Zmagi v Duplje in Skofjo Loko Za praznik občine Naklo in v počastitev 50-letnlce igranja rokometa v Dupljah jeTVD Partizan Duplje organiziral tradicionalni rokometni turnir. Na njem so igrale moške ekipe Slavonije iz Osijeka, Trebnjega, Loke United iz Škofje Loke in Du- pelj, na ženskem turnirju pa so igrale ekipe Šentjerneja, Sevnice, Idrije in Žabic iz Dupelj. V moški fnalni tekmi je Loka United z 11 : 9 premagala Duplje in zmagala, med dekleti pa so zmagale domače Žabice» ki so v finalu premagale Sevnico z 11 : 9. Za najboljšo igralko so izbrali Marijo Logar (Žabice Duplje) in Matjaža jemiana (Duplje) za najboljšega igralca. Najboljša vratarja sta bila Karmen jazbinšek (Sevnica) in Matej Kejžar (Loka United), največ golov pa sta dosegla Petra Ko- žufi (Šentjernej) in Roman Savrič (Trebnje). Pokale so podelili župan in podžupan občine Naklo Ivan Štular in Ivan Meglič ter predsednik TVD Partizan Duplje Vido jagodic. J. K. TELEMARK SMUČANJE Tržič Gams bo še vztrajal Najboljši slovenski telemark smučar David Primožič • Gams se je v začetku tega tedna odločil, da bo kot tekmovalec vztrajal še vsaj eno sezono. Čeprav |e že razmišljal o zaključku kariere, zdaj načrtuje, da bo nastopil tudi še na svetovnem prvenstvu prihodnje leto januarja v avstrijskem Kreischbergu. V. S. TENIS Kranj Žemlja v finalu turnirja ATP v Italiji Na ATP Challengerju z nagradnim skladom trideset tisoč ameriških dolarjev v Racanatiju je Grega Žemlja z uvrstitvijo v finale dosegel največji uspeh v karieri. Kot osmi nosilec turnirja )e v polfinalg ugnal Hrvata Franka Skugorja, v finalu pa je moral priznati premoč Argentincu Horatiu Zeballosi. B. M. Kranju močna konkurenca Po današnji in jutrišnji tekmi v Velenju bo skakalnica OMV centra v Kranju v nedeljo gostila še eno atraktivno tekmo poletnega celinskega pokala FIS. m Vilma Stanovnik Organizatorji tekmovanja ............................................................................so tudi opozorili, da je par- Kranj • "Čeprav smo pripra- kirišč ob vznožju skakalnic ve na to pomembno tekmo- zgolj za spremljajoče ekipe vanje začeli pozno, smo ve- in nujne službe» zato naj seli, da smo našli razume- gledalci upoštevajo navodila vanje gospodarstva; vse redarjev in parkirajo na kaže, da bomo zbrali po- označenih parkiriščih. Vsto- trebni denar, okoU 18 tisoč pnina za tekmo je za odra« evrov. Seveda pričakujemo, sle pet eviov, za otroke in da bo prišlo veliko gledal- imetnike Modre kartice pa cev, ki bodo v nedeljo lahko je ogled brezplačen. navijali za ve^^o naših naj- Če bo vse po sreči, si boljših, prijavljenih pa je bomo tekme na kranjski tudi precej odličnih tujcev, skakalnici od leta 2009 nana čelu s prvo češko ekipo," prej lahko ogledovali tudi je na priložnostni tiskovni ponoči, saj naj bi prihodnje konferenci povedal pred- leto objekt razsvetlili. "Kar sednik OK Kranj Franci Str- nekaj dela in stroškov bo še, niša, vodja tekmovanja SaSo da letos uredimo prostor Komovecpajedodal:"Zaia- pod iztekom skakalnice, di muhastega vetra bomo kjer bodo fitnes, garderobe uradni trening začeli že ob in sanitarije. Prihodnje leto 9. uri, sledili bosta prva in pa nas nato čaka projekt finalna serija. Gledalci bodo osvetlitve, kar bo skakalcem zagotovo lahko uživali v le- omogočalo treninge v noč- pih skokih, od naših naj- nem Času, konkurenčne j §i boljših pa bosta manjkala le pa bomo tudi pri pridobiva- )ernej Damjan in Robert nju največjih poletnih in Kranjec» Id se na sezono pri- zimskih tekmovanj," je o pravljata po drugačnem pro- načrtih povedal Sašo Komo- gramu od drugih. " vec^ VABliA PRIREDFTVE Kolesarski maraton Alpe Scott • Kolesarsko druitvo Alpe Kamnik v nedeljo, 6. julija, organizira 2. Rekreativni kolesarski maraton Alpe Scott. Start (ob 9. uri} in cilj bosta v središču Kamnika. Dolžina proge, ki poteka na trasi Kamnlk-Komenda-Pred- dvor-Jezersko-Bela-Pavličevo sed I o-Logarska doli na-Luče-Lj u b-no-Cornji Crad-Črnivec-Kamnik, je 130 km z 2000 m vilinske razlike. Informacije: janež jarm, 040 264 340. M. 8- Balinarski spored - V13. krogu 1. državne lige (jutri ob 17. uri) Primskovo gosti Kolektor Idrijo, Bistrica bo gostovala pri Planini Petrič, Radovljica Alpetour pa na Brdu. V 2. državni ligi -vzhod (jutri ob 17. uri) bo na sporedu gorenjski derbi med Tr- žičem »n vodilnimi Čirčaml Van»Den, Center Kranj pa na domačem balinišču pričakuje Tezno Cimos. 2. gorenjska liga, 9. kolo (danes ob 17. url) - Huje : Kres javornik, Zarica : Sava, Visoko Rapa : Jurč Blejska Dobrava, Bratov Smuk ; Podnart. S. 1 Bajdov šahovski turnir • Športno društvo jedro Tržič bo jutri, 5. julija, organiziralo tradicionalni, sedmi odprti šahovski turnir - Sajdov memorial. Tekmovanje bo potekalo v Gostilni pri Bajdu v SenIČnem. Začetek tekmovanja ob 10. urî, pred tem prijave. Igralo se bo 9 krogov, tempo 10 minut za partijo, vse rekvizite zagotovi organizator. V prijavnino je vključena tudi malica. Kontakt: Jože Prašnikar, telefon: 04/5963-721, CSM: 070/821-952, e-naslov: jotko.nena@gmail.com. O. O. Šahovski turnirji na Šobcu - ŠD Corenjka Lesce spet organizira odprte Šahovske turnirje. Tekmovanja bodo potekala v kampu Šobec in bodo služila tudi kot dodatna popestritev turistične ponudbe. Pn/i turnir bo potekal v ponedeljek, 7. julfja. z začetkom ob iS. uri. Odigrana bo serija devetih turnirjev, ki bodo potekali vsak ponedeljek, v mesecu juliju s pričetkom ob 18. uri in v mesecu avgustu ob 17. uri. Šahovske rekvizite zagotovi organizator, rezultati se bodo upoštevali tudi za slovenski rating. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom tekmovanja. Turnirji se igrajo na prostem in lahko odpadejo le v primeru zelo sfabega celodnevnega vremena. V preteklih letih so se tovrstnih srečanj udeležili tudi turisti, ki v tej prelepi okolici preživljajo svoj dopust. Dodatne informacije: Nejc Petrovič, CSM: O4i/46i-6o6 ali na elektronski naslov: nejc_petrovic(g)hôtmail.com. O. O. Trim steza ob Hanssenovi skakalnici na Poljah • Shotokan karate klub Bohinj je bil pobudnik za gradnjo nove trim steze Ker-gl, ki pa v Bohinju ne bo namenjena le karateistom, ampak tudi drugim športnikom in rekreativcev. Slavnostno odprtje bo jutri, v soboto, ob ]0. url na Poljah pri Hanssenovi skakalnici. V. S. EP plesnih in navijaSkih skupin • Jutri in v nedeljo bo dvorana Tivoli gostila evropsko prvenstvo plesnih in navijaških skupin. Pričakujejo okoli 1500 tekmovalcev in tekmovalk ter številne goste, oba dneva pa se bo tekmovanje začelo ob 13. uri. V. S. i. - \ ■-Jf ... J J ' - a "V Smučarska zveza Sloveniie SK Triglav Krani Organizaciiski komite Kran) 2008 FIS CELINSKI POKAL 2008 Nastopilo bo okoli 70 skakalcev 12 štirinajstih držav. Vstopnina: 5 EUR. Za otroke do 15. leta je vstop prost. Vabljeni! 8 K ■ o I Simon. subic@g-glas. s i GORENJSKI GLAS petek, 4. julija 2008 « Ovadili mlade prestopnike Trije mladeniči iz Begunj na Gorenjskem naj bi v domači vasi izvedli tri rope, vlom in tatvino. Begunje • Radovljiški polid- SiMOK SuBic nik 2 LCD zaslonom, vreden ..............................................................................približno 150 tisoi tolarjev. Oktobra lani sta 19- in 22- sti kazensko ovadili tri mla» letnik na dvorišču stanovanj- deničeizBegunj, stare 19,23 ske hiše v Begunjah do- in 22 let, ker jih sumijo, da mnevno oropala starejšega so v letih 200S in 2007 sto- oškodovanca, ki sta mu vzela rili več kaznivih dejanj ropa, sto evrov. Istega mesea naj velike tatvine in tatvine. bi najmlajši osumljenec v Po navedbah polidje naj bi stanovanjski hiši v Lescah starejša osumljenca novem- med obiskom oškodovanki bra 2006 v domačem kraju ulixadel denarnico, v kateri ie bilo tristo evrov. Policisti so pri vseh treh dvakrat oropala starejšega oškodovanca. Obakrat sta nad njim uporabila fizično opravili hišne preiskave in silo. Prvič sta mu vzda 35 ti- pri tem našli nekatere pred- soč tolarjev, drugič 39 tisoč mete, ki so jih domnevno tolarjev. Decembra istega pridobili z vlomom. 19- in leta naj bi 2i- in i9-letnik vlo- 2i»letnega osumljenca so primila v pisarno društva upo- vedli tudi k preiskovalni sod» kojencev v Begunjah, iz kate- nid v Kranju, ki ju ie po žare je izginil osebni računal- sliSanju izpustila na prostost. KRIMINAL Kamnik Ukradel traktor in se zaletel v torek okoli ^4.30 so kamniški policisti zaradi tatvine odvzeli prostost 28-letniku iz Mengša, Osumljeni je naj bi uro prej z dvorišča oškodovanca v Mengšu odtujil traktor znamke Same, vreden trideset tisoč evrov, in se z njim odpeljal proti Kamniku. V Duplici pri Kamniku je s traktorjem tfčií v parkirano vozilo, nato pa Še v drevo, kjer se je zagozdil. Mengšan je potem hotel zapustiti kraj nesreče, vendar so ga občani zadržali do prihoda policistov. S. t. v podjetju Iskra Vzd rieva nje. d d. Kra nj se u kva rjamo s ce iostni m v?drževaniem objektov, strojev in naprav, projektiranjem strojev in naprav 1er proizvodnjo po naročilu. K uresničevanju poslovnih načrtov vabimo PRODAJNEGA INŽENIRJA (m/ž) Od karvdidatov pri6a kujemo: • najmanj visokošolsko izobrazbo strojne ali elektro smeri • delovne izkušnje s področja trienja • aktivno znanje angleškega dli nemškega jezika • samoiniciativnost dinamičnost in komunikativno^ • poznavanje računalniških programov s področja trienja « vozniški izpit B kategorije • zaželen strokovni izpit po ZGO STROJNEGA MEHANIKA (m/ž) Od kar>didatov pfičakujemo: • Strokovno izobrazbo strojní mehanik ali strojnr tehnik, kandidat Je lahko tudi pripravnik • zaželene so delovne izkušnje s področja strojne mehanike, hidravlike ali pne^atike • pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika • osnovno račitnalniško znanje in vozniški izpit B kategorije • samoiniciativnost pripravljenost za nadaljnje izobraževanje in strokovno usposabljanje OBDELOVALCA KOVIN (m/ž) Od kandidatov pričakujemo: • strokovno izobrazbo strojni tehnik ali IV. stopnjo strojne smeri. kandidat je lahko tudi pripravnik • zaželene so delovne izkušnje s področja strojne obdelave na CNC obdelovalnih strojih • pasivno znartje angleškega ali nemikega jezika • osnovno računalniško znanje vozniški izpit 6 kategorije • samoiniciat^nost pripravljenost za nadaljnje izobraževanje in strokovno usposabljanje V prijetnem deîovrïem okolju nudimo zanimrvo in samostojno delo, možnost razvoja in napredovanja, ter stimulativno nagrajevanje. Izbrane kandidata bomo sprejeli v delovno razmeije zs nedoločen (as. s tn/i«stmesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra Vzdrževanje, d. dw Savska loka 4« 4000 l^nj ali na e-po§tni naslov, peter.h-ribar^iskra-vzd.si Umrl V ponedeljek okoli 23.30 je v požaru na stanovanjski hiši v Coričanah umrl 56-letni domačin Vinko Božnar. Domnevno je zaspal ob prižgani cigareti. Simon èvbic. Maîa Bertonceli Goričane • Tik preden se je ponedeljek prevesil v torek, je na stanovanjski hiši v Go- ričanah izbruhnil požar, v katerem je umrl 56-letni Vinko Božoai» ki je živel v zgornjem nadstropju hiše. Njegov nečak Tomaž Škulj, ki z ženo in sinom živi v spodnjem delu hiáe, se spominja, da je bil za računalnikom, ko je okoli 23.30 zaslišal nekakSno pokanje. "Šel sem pc^edat ven in videl, da je v zgornjem nadstropju, kjer je sam živel moj stric, začela goreti soba. Povzpel sem se po stopnicah, skušal priti v sobo vendar to ni bilo i® P^«"^ ostrešje in zgornje prostore hlle, ki jo bodo najverjetneje podrli in mogoče. Malo sem odprl ' vrata in je že ogenj švignil ven, Vse, kar sem lahko na- Preska-Medvode. Sora, ti izhod iz vročega pekla, a ni bo treba podreti in na novo redil, je bilo, da sem poklical Zgornje Pirniče, Spodnje imel več dovolj moči. zgraditi. Sem pa razočaran, 112. Ob tem lahko rečem: Pirniče, Smlednik in Zbilje, Neuradno je požar povzro- ker sem šel vprašat, kako je z vsa čast okoliškim prosto- ki so se na intervencijo pri- âla prižgana dgareta, ob ka- dovoljenji, pa so mi rekli, da voljnim gasilcem, ki so se ta- peljali z dvanajstimi vozili, teri je najbiž zaspal pokojni bom moral čakati šest mese- koj odzvali," je razložil Škulj, Prav gasilci so med gaše- Vinko, policija pa uradnega cev. Hišo bom podrl graditi Na klic na pomoč se je od- njem za pečjo našli mrtvega vzroka Še ni sporočila. Ogenj pa očitno ne bom mogel za- zvalo 65 gasilcev iz prosto- Vinka, ki se je najbrž sredi je sicer uničil vse zgornje četi takoj/ je dva dni po povoljnih gasilskih društev ognja zbudil in poskušal naj- prostore in ostrešje. "Hišo žaru pojasnil škulj. Kaznovali nekaj deset voznikov Danes je četrti dan» ko so za vožnjo po avtocestah in nekaterih hitrih cestah obvezne vinjete. Simon Šubic so aii Še bodo vinjete nalepi- Id ne bodo imeli preluknja- nik ni upravičen do nado- ..............................................................................li na napaáio mesto, torej ne nih nalepk ali pa jih bodo od- mestne vinjete. Do nje pa ste Kranj • Cestninski nadzorni- v levi zgomji kot sprednjega straniK in znova uporabili," upravičeni v primeru razbitja ki so v prvih dneh po uvedbi vetrobranskega stekla. "Ker je napovedal Koler. Opozori- ali zamenjave vetiobransk^ vinjet zaradi njihove neupo- gre vendarle za novost, bodo mo, da lahko globo v osmih stekla in Če je vozilo izbrisano rabe kaznovali nekaj deset nadzorniki v takih primerih dneh po izdaji plačilnega na- iz evidence registriranih vo- voznikov, precej • predvsem popustljivi in bodo voznike loga poravnate v polovičnem zil V teh primerili je treba za- tujcev • pa so zgolj opozorili, zgolj opozorili na njihovo znesku. Nadzorniki so sicer htevi za izdajo nove vinjete seveda pa so morali ti takoj napako. Ne bo pa popušča- na terenu 24 ur na dan in se- poleg odstranjene vinjete pri- odlteti 35 oziroma 17,5 evra nja pri voznikih, ki nalepke dem dni v tednu. ložiti kopijo računa za zame- za nakup zelenih nalepk. Teh ne bodo prilepiii na steklo Pri voznikih se porajajo njavo vetrobranskega stekla. je, zanimivo, v ponedeljek oziroma jih bodo prilepili s vprašanja, kaj se z vinjeto ki ga je izdala delavnica, v ka- zvečer, v zadnjih urah pred kakšnim lepilnim trakom in zgodi v primeru prodaje vozi- teri je bilo popravilo opra\dje- uvedbo vinjetnega sistema, podobno. S tristo evri bodo la. Na Darsu pojasnjujejo, da no, oziroma potrdilo o izbri- na Gorenjskem zmanjkalo. dosledno kaznovani tudi vsi, v pri/neru prodaje vozila last- su vozila iz evidence. "Res smo bili obveščeni» da je ponekod na Gorenjskem v ponedeljek ponod vinjet zmanjkalo. A je uspelo pooblaščenim prodajalcem, kot je na primer Petrol, v petnajstih, dvajsetih minutah svoja prodajna mesta znova oskrbeti z nalepkami," je pojasnil Marjan Koler z Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). Po podatkih družbe za avtoceste so do srede prodali najmanj petsto tisoč vinjet, vsaj toliko pa so jih imeli prodajalci po vsej državi in v sosednjih drža- vah še na zalogi. Darsovi nadzomild, policisti, prometni inšpektorji in cariniki, Id nadzirajo uporabo vinjet, prvega pol leta ne Dar$ovi nadzorniki in policisti $0 v sredo kontrolno točko postavili tudi na platoju bodo kaznovali voznikov, ki nekdanjega mejnega prehoda Karavanke, f fovx corwii A2 Priloga Gorenjskega glasa urednik: Miha.Nacuč@sioi.net Ste kdaj pomislili, kateri je najbolj (ali najmanj) kulturni letni čas? Če bi sodili po številu kulturnih prireditev, je poletje manj kulturno od jeseni, zime in pomladi, Zato pa skriva v sebi možnosti, kijih drugi letni časi nimajo... Mika Naguć Zdi se, da ritem kulturnih dogajanj v naših krajih določa podnebje. In v tem je prednost poletja: da se lahko marsikaj kulturnega in umetniškega zgodi t udi zunaj, pod milim nebom m v naravnem iz naravnega ritma kmed^e- tia podeželju velja, úz so za koncertne dvorane so sicer nost, da postane ta zbirka ...................... ga dela: v poletnem delu leta kulturne prireditve najbolj zaprte, odprte pa so galerije "osnova za stalno interdisd- a slovenskem se je delalo zunaj, v zim- primerni dnevi ob koncu in muzeji. Vsako večje me- plinarno in interaktivno podeželju slej skem je bilo vei časa za vse. tedna, je v mestu ravno obra- sto, ki kaj da na svoj ugled, predstavitev življenja v Kam- ko prej velja, da kar se počne znotraj. Naza- tno • odprtja razstav, deni* pa ima tudi večji ali manjSi niških Alpah". Zaenkrat pa je za kulturne dnje pridemo do dejstva, da mo, se morajo izvršiti od po- kulturni festival ali vsaj vrsto velja povabilo na ogled de- prireditve naj- ritem kulturnih dogajanj v nedeljka do Četrtka, v petek povezanih prireditev. diščine Velike planine v bolj primeren zimski čas. Z naših krajih določa podneb- popoldne je že prepozno, se In zdaj še h kulturni pred- kamniSkem muzeju, potem drugimi besedami: obdobje je. In v tem je prednost pole- že začenja selitev na podeže- nosti poletja • k dejstvu, da se pa na preverjanje njene se- med obema premikoma ur, tja: da se lahko marsikaj kul- Ije, ki smo ji v novejšem času v tem času lahko gremo kul- danjosti na pianini sami. Planinska tura s povečano dozo kulture. ki ju opravimo na zadnjo turnega in umetniškega priča vsak konec tedna, še turo in umetnost tudi v nara- nedeljo v oktobru in marcu, zgodi in postori tudi zunaj, zlasti pa ob kondh tednov, ki vi, popotniško radovedno ... Ta tradidja je najbrž naveza- pod milim nebom in v na- so povezani s prazniki. Na Na način, denimo, da se na Še posebej imenitna pa se va na še starejše čase, ko je ravnem okolju. bila Še živa "kultura" preje; to so bili tedni v predpo- Pravkar zapisano velja predvsem za t. i. ruralno pol prazna so mesta tudi po- neko skupinsko aH zasebno mi 2di ra2stava, ki je do kon- leti, ko so meščani na dopu- kulturno akcijo najprej d'u- ca leta na ogled v Loškem stih in počitnicah; zato pa so hovno pripravimo, potem pa muzeju, v galeriji na Škofje- stnem času • od praznika sv. okolje, manj; za urbano. V tísta, ki so bolj atraktivna, gremo na teren. Z vodni- loškem gradu: Loška krajina Treh kraljev do pepelnične mestu je čas kulture bolj raz- polna turistov. V turistični kom, ki je lahko tudi knjiga, v podobah zapisana (Krajin- srede, ko se je začel post. Si- tegljiv. To se pozna že v te- ponudbi pa igra eno glavnih Zadnjič smo si ogledali eno ska motivika v loškem slikar- cer pa je ta razpored izhajal denskem ritmu; medtem ko vlog kultura. Gledališke in najnovejših te vrste, vodnik stvu od Groharja do današ- Gremo v mesto Ljubljana, ki njih dni). Tu gre za dvojno sta ga napisala arhitekta Špe- kulturno in umetniško delo. la Kuhar in Robert Potokar Najprej za kulturno krajino, (in smo njuno poklicanost ki so jo stoletja dejavno soob- za pisanje te vrste spoznaK Ukovali gospodje in podlož- že v odličnem arhitektur- nika nekdanjega loškega go- nem vodniku po Gorenjski spostva freisinŠkih škofov iz leta 2002). Ta dva vodnika (975-1803), še zlasti pa njiho- sta predvsem za tiste, ki jih vi "svobodni" potomci v za- zanima arhitektura, na dru- dnjih dveh stoletjih. Pri tem ge čakajo na policah knji- so imeli srečno, včasih tudi gam in knjižnic še cele vrste ponesrečeno roko; ene je vo- • '' i Pastirska dediščina \z zbirke Vlasta Kopača K drugih- dil genius lod, dobri duh teh Drug način je: najprej krajev, drugi so nepremišlje- ogled razstave v muzeju in no posegali v prostor brez potem na teren. Na gradu ozira na duha tega prostora. Zaprice, v katerem domuje To je eno. Drugo pa je dej- Medobčinski muzej Kam- stvo, da je imel ta prostor, nik, 50 11. jimija odprli raz- po svoji naravi in po posre- stavo Velika Planina, Pastir* dovanju istega duha ves Čas ska dediščina iz zbirke Via- nenavadno veliko umetni- sta Kopača. 2e lani so s fi- kov, ki so ga "zapisovali" v nančno pomočjo Občine svojih podobah. Že pred Kamnik odkupili zbirko 486 Groharjem, še zlasti pa od predmetov, Id jih je v svojem let (1902-06), ko so v njem dolgem gomiškem življenju zbral imenovani arhitekt, v prebivali in slikali slovenski impresionisti in mu s svo- Žireh rojeni Ljubljančan, ki jim deiom prisluiili naziv je bil poklican postati "reši- telj Velike planine". "S Kopačevo zbirko lahko obiskov al- "slovenski Barbizon". Ponuja se torej sijajna poletna priložnost: da si ogledate cu muzeja ali Velike planine razstavo na Ško^eloškem skoraj v celoti predstavimo življenje in deJo pastirja, vso gradu in nato pod njenim vtisom Se sami doživite kra- okoljU. Velika Planina, zbirka Vlasta Kopača, Medobčinski muzej Kamnik, 2008 poglavitno pastirjevo opravo, jino, ki se širi okoli njega. ki jo je potreboval med se- "Prepustite se krajini!" nas v zonsko pašo na planini, od uvodu v imenitnem katalo- posod in pripomočkov za iz- gu razstave poziva Jana Mla- delovanje sira in masla do kar, direktorica muzeja in različnega orodja, opreme za vodja tega ambicioznega živino, bivanjske opreme in projekta. Pa se prepustimo - oblačil." Tako je v katalogu kiajini in poletju, ki ga lah- razstave zapisala mag. Zora ko sami naredimo za pose- Torkar in napovedala mož- bej obdarjeni kulturni čas. IO GORENjSKI GLAS petek. 4. julija 200S ZGODBA Snovama emen Pisk nam je bil doslej poznan predvsem kot pesnik in glasbenik. Junija 2008 pa je pri založbi izšla knjiga novel in kratkih zgodb z naslovom Pihalec. Objavljamo odlomek iz zgodbe Vllno. Klemen Pisk aj skorajda ne bi mogel verjeti i ^^ očem, Če si jih ne bi dodobra pomel in se ovedel. Moj nekdanji učitelj tehnične vzgoje je stopil v sobo. Nisem ga videl že dvajset let, zdaj pd sva se srečala celih tisoč štiristo osemdeset kilometrov od doma (cestne razdalje). Toda jaz sem slutil Markiča že dalj časa. Kar vedel sem, da se bo prej ali slej pojavil, imel sem videnje, da bo Markič kmalu napočil. In vedel sem, da mora priti, kajti obetal se je in napovedoval, bil je pravzaprav namignjen r.>in metaforično skriťza grmom, kot nekakšna tiha aluzija, Id samo tuintam pokuka iz umetniškega deia. Prika- Klemen Pisk zoval se mi je, ne samo v snu, temveč vselej, kadar molčala sva. Nič dnigeea leti sem dokončno opravil s "Katera revija vam je pa najbolj všeč, če smem vprašati?" "Srbolužica." "Aha, se mi je kar zdelo. M eni tudi. II ")a, lepo je ilustrirana. " "Tudi jaz vas vse bolj občudujem, gospod Markič," seje po dolgem času oglasila Ag- nieška. "Pred petnajstimi minutami si še nisem znaia predstavljati, da bi zapela pesem o vas, toda zdaj si to celo močno želim. Vi ste res vredni ubeseditve in ugiasbitve. Če je kdo tega vreden, potem sletovi." "Saj sem vam rekel," je veselo pokimal Algirdas. "Jaz natančno vem, komu želim posvetiti pesem in kdo si to sploh zasluži. '' "Meni boš posvetil pesem?" se je začudil Markič. "Komu pa naj jo posvetim, Markič, kaj pa ortografi- če ne tebi? Ali naj jo posve- sem se lotil Česa tehnično za- nama v tistem neponovlji- kotimimi črtami. Svoj doma- ja?" tim Anne Sophie Mutter? htevnega. Ko sem menjal po- vem trenutku ni prišlo na či ponk pa sem tudi prodal. 'Pred ki ko ker da če vejica Saj nisem Penderecki." čeno gumo, me je njegov na- misel kot pomolčati in se za- Zdaj se ukvarjam z jezikos- skače!" 'Pa naj bo. Pa jo posveti mišljeni sanjski glas učitelj- zreti. îovjem." So ljudje» ki bodo zame mem. , sko bodril, svetoval mi je, "Prihajata k sebi," je Agni- "Markič je eden glavnih in- vedno nedosegljivi. Češem Algirdas je sedel za klavir SliŠClHlh je bilo kako moram ravnati z dvigal- eški razložil Algirdas. "Po doevropeistov današnjega nekoč v Markiču videl tefa- in vneto začel skladati, mi pa ko in kam jo moram name- vseh teh letih srečati nekega, časa!" je ponosno rekel AJgir- nično podkovanega strokov- smo lahko le obnemeli in ol>- ŽC ničkohko stiti. Ko sem sestavljal stol, to je, kako naj rečem, roman- das in potrepljal Markiča po njaka, rne je tokrat prekosil čudovali dejavnega umetni- mi je pomagal razvozlati za- tično." rami. na tistem področju, za kate- ka. Preigraval je lestvice, pre- plagíutov, kradlo pletena navodila, opozoril ''Gospod učitelj, gospod "V Utvo sem prišel razis- tega sem bil prepričan, da ga izkušal različne kombinacije me je na nekatere nepravil- učitelj Markič! " sem se po kovat ostaline dvojine v neka- resnično obvladam - v jezi- akordov, si mrmral melodič- seje po dolgofl nosti in mi predlagal daigač- nekaj trenutkih lirične mol- terihžemaitskih narečjih!" je koslovju. Četudi sem se še ne linije, vse bolj zapletal no, boljšo rešitev glede neke- čečnosti vendarle opogumil, resno dejal Markič. "Dovolj tako izobraževal in sem ure skladbo. Težko bi rekel, da je m počez, vzdolž ga težje namestljivega vijaka, "Presrečen sem, ker ste se je bilo otročadi po osnovnih in ure analiziral sklanjatve- bilo v tej skladbi karkoli izra- Ko sem postavljal šotor, mi pojaviU. Odkar ste izginili iz šolah. Zdaj imam akadem- ne in spregatvene vzorce, pa žito popevkarskep, Algirdas in povprek, je pndržal podporne palice, mojega življenja, se je moja skeambidje." sem bil v primerjavi z Mar- je navsezadnje pripadal dode- da sem lahko spokojno zabil ročna spretnost precej po- Markič piše svoj drugi kičem le navaden piflar, ki nUVpik in kline. Ko sem nameščal veri- slabšala. Ko mi je šlo najbolj doktorat iz baltoslovja." je ni zmožen poglobljene go na kolesu, je preveril, ali za nohte, sem vas vedno pri- dodal Algirdas. kafoničnim avantgardistom. Poslati takšno skladbo na ev-znanstvene sinteze in niti rosong bi se morda komu vodorav, pošev se je dobro us^a na zobnik klical v spomin in si pred- "O, saj ne morem verjeli!" enega piškavega doktorata zdelo čudaško, a vendar ...ev- .. A to so bili le prividi in pri- stavljal, kako bi v tisti situad- sem vzkliknil, kajti nisem ne zmore sestaviti iz kopice rosong se je moral preroditi, m ClkCUk, sluhi. Zdaj pa je prišel in se ji ravnali vi, ki ste vedno po- ' mogel doumeti, da je moj podatkov, ki jih poseduje. potreboval je osvežitev, neko razodel v vsej svoji fizični znali rešitev." nekdanji učitelj tehnične Sram me je bilo, znova me šokantnost, ki bo zaprla usta nuokros in na navzočnosti. Markič je res- "Kaj mi niste nekoč rekli vzgoje postai baltoslovec. je bilo sram, tako kot pred piscem preprostih viž in bo nično bil v sobi. In bil je in tovariš?'' se ie hladnokrvno "Ne moreš verjeti? Poča- dvajsetimi leti, le da tokrat napiedestal končno povzdig- kvadrat. staJjeinsepiemikalingojil nasmehml Markič. "Zdaj pa kaj, počakaj!" je rekel Algir- ne zaradi ročnih, temveč nila Umetnika. Nekoga, ki bo hladnokrvno obrazno mimi- - gospod učitelj, lepo vas pro- das. "Markič. sklanjaj osebni umskih sposobnosti. Markič prihajal iz sveta resnične Evrosong ne le ko, povsem enako kot pred sim. II dvajsetimi leti. Kakor da bi "Že že, a zdaj so drugi Časi. da ni imel ga nevidna sila dvignila izza Tudi vi ste me nekoč tikali." domačega ponka in ponesla "Lahko se tudi onikava, če ničesar skupnega na sever, v divje litvansko gospod tako žele." zaimek v dvojini!" Markii je ustrelil kot iz topa: "Mudu, mud vie ju, mudvlem, mudu, mudviem, mudviese! " je genij in nikoli mu ne bom dorasel. glasbe in resničnih notnih zapisov. Slišanih je bilo že "Občudujem vas," sem re- ničkoliko plagiatov, kradlo se kel. "Zdaj še mnogo bolj kot je podolgem rn počez, vzdolž prej! Toda ali ste res opustili in povprek, navpik in vodo- močvine. Raje ne, onikanie je že iz- "Si slišal? Markič, spregaj vse vaše nekdanje konjičke? rav. pošev in cikcak. naokrog Z SlaSuO, ull ]t "^dâj se več ne boste mo- umrlo," sem reke!. ^'Povejte, v pogojniku dvojine glagol Nekoč ste dejali, da si življe- in na kvadrat. Evrosong ne le gli izgovarjati, da ga ne po- gospod Markič, kako ste kaj nesti!" nja ne znate predstavljati da ni imel lučesar skupnega zločin proti znate, gospodična Olšau- vi in vali tehnični svinčniki, "Neštuva, neštuta, nešru." brez Življenja in tehnike!" z glasbo, bil je zločin proti ska," se je zasmejal Algirdas. kaj je z brusi? VaS domači Človeštvu, nekaj To je on! To je Maikič!" ponk še vedno stoji?" "Markič, tvorni deležnik sedanjega časa!' "Ha," se je hladnokrvno človeštvu, nekaj takega kot zasmejal. "Na Življenje in holokavst ali sborUis. în le Potem ko je Markič polju takega kot bil roko Agnieški, kar se mi hladnokrvno "O, lepo vas prosim," se je nasmehnil 'Tvorimo ga s pripono-nt-!" tehniko sem se nehal naro- Algirdas bi ga lahko očistil "Markič, trpni deležnik čati že pred desetimi leti. pregrešnosti. s pc^obljenim je zdelo v precejšnjem ne- Markič. "Vi pa res niste prihodnjega časa! holokavst ali skladju z njegovo preprosto spremljali mojega doseda- tehnično naravo, se je obrnil njega dela. Tehnika je zame abortus, proti meni in se zazrl. Po- preteklost Že pred desetimi Zdaj se naročam na čisto pristopom do glasbe bi mu "Busimas, bušimo, busi- druge revije: Indouralica, B altoslavica, Baskogalica, Keltoferica, Srbolufica." mam, buslma, busimu, busi-mame!" lahko povrnil ugled, iz bc^o-kletnosti bi ga dv^nil na raven simfonij e. fk GORENJSKI GIAS petek, 4. julija 2008 11 POGOVOR Snovanja Največ Slovencev Simono Vodopivec Franko pozna še iz nepozabnega Moped shov^a in Jureta Franka po njegovi srebrni veleslalomskl medalji na olimpijskih igrah v Sarajevu. Skupaj s Prešernovim gledališčem sta združila moči pri postavitvi znamenitega muzikala Moje pesmi moje sanje in dokazala, da je z željo, veliko volje in inovativnostjo tako velik gledališki, glasbeni in plesni projekt moč izpeljati tudi na Gorenjskem. I gr ati muzikálu - nič lepšega Simona Vodopivec Franko in juRE Franko Igor Kavčič možnostih dalo. In to je res dober obćutek. Res smo že ako sta po devetih od jeseni pevsko pripravljali uprizoritvah: pred* premierah» dveh otroke in nune, ki so sicer amaterske pevke, res pa je premierah v Ra- tudi, da smo postavitev na dovljici in Kranju oder z režiserjem opravili v ter vseh ponovitvah, zado- le dveh mesecih, kar je za voljna z opravljenim, vi, tako zahteven projekt re- |ure, kot koproducent in vi, kordno kratek iis" Simona, kol soavtorica predstave in igralkah Vrnimo se na začetek» k Jure Franko: "Na general- ideji o postavitvi organiza« ko, ko je predstava prvič po- cijsko ter igralsko, plesno in tekaia neprekinjeno od začet- glasbeno tako zahtevnega ka do konca, sva s Simono projekta, kot je muzika! pripeljala tudi najina otroka, Moje pesmi moje sanje, na triletno punčko in Šestletne- slovenski oder. Kaj je bilo ga fanta. Dve uri ic pol sta v najprej, kura ali jajce, želja prazni dvorani, brez vsaia$- po dodatni dejavnosti v ok' nega občinstva in v popolni tišini predstavo pozomo gle- viru vaše glasbene in pevske Delavnice Musike ali dala vse do konca. Včeraj, ko muzikata po ogledu na smo v dvorani v Cerkljah od- odru znamenitega West igrali zadnjo predstavo pred Enda preprosto niste mogli moje šole z Mojčino pomoČ- Simona in Jure pred Delavnico Musike v starem delu Radovljice y r^t» i^o^Kf^d Ture: "Začetni zagon je bil Novo trisobno stanovanje v jesenskim nadaljevanjem» je pozabiti? jo. Želela sem predstavo, ki izjemen. Tudi na Občini Ra« Kranju. občinstvo navdušeno ploskalo več kol deset minut. Tako Simona: "Pred tremi Jeti bi jo naredili na Gorenj- dovliica so se takoj ogreli za Simona: "Ali pa en muzi- sem v Radovljid odprla Šolo. skem, s Čim več tukajšnjimi najin projekt, v Linhartovi kal v Radovljid." otrod kot gospe in gospodje ki jo imam zelo rada, saj svo- otroki. Jureta sem prosila, dvorani so nam takoj odgo- Jure! "Matjaž Pomjc je bil pri osemdesetih. je izkušnje in znanje lahko naí mi pomaga projekt pri- vorili pozitivno." Na vse skupaj gledam na prenalam na mlade. To me praviti po finančni plati..." Ti dva načina. Eno je občutek, sicer veseli, a ne zadovoljuje jure rruHKO. ^J^ predstava kot otrok, ki popolnoma. Po naravi sem Vstilu, tistih nekaj tisoč ev- rov spravimo skupaj... Simona: "Tako sem misli- glede na to, da je moj "background" povsem drugačen, V ustvarjalni ddpi so se zbra- presenečen, da sem se preko la moos znana imena» sami Simone vključil v koproduk- "Že v Londonu, se je rodil in ga imaš rad, ki namreč odrski aovek in rada je živo bitje, za katerega boš stopim na oder. Ob tem se odlični stn^ovniaki na svojih djo. Ljudje neradi investirajo področjih, oblikovala se je v kulturo, vlagajo v lokale, pi- tudi naprej skrbel, ga nego- držim filozofije» da se otiod la jaz, Jure pa je bil drugač- pevsko kompetentna igralska cerije. Matjaž se je čudil, ČeŠ . 1 • luui adpre) siltuci, ga armn uiozoujc, ua se ouou pVU^fH KV ^viÁ ^i' val ^ Drugo je zadovoljstvo, v Šoli ne samo učijo, ampak Ogledala ker smo doživeli tako dober imajo tudi čim več možnosti nega mnenja. Jure: "Že v Londonu, po- odziv občinstva. Končana je nastopanja in izražanja na tem ko sva si ogledala muzi pot od ideje do celotnega odru. Dolgo časa sem že raz- kal in je Simona razmišljala zdaj tu, za kar gre zahvala tega nekaj narediti. Miizikal pomislil na oder Cankarjeve mnogim, ki so jo pomaga!! je tako ali tako že dolgo ena ga doma» simfonični orke ddpa, načrtovali ste množico Jure, a ti veS, v ka} se spuSČaŠ, nastopajočih, kar je začelo gledališče je črna luknja za večati načrtovani proračun... denar. Menda ne misliš, da ^^ ' *. p^i jueje w uuru. uui^v casd bcui ic tuu m )t; dunoiia ca^msijaia Simona: "Sama sem po boŠ kaj zasluži).^ Nasprotno, rfl'tA'Z'i'KiArl irrljC projekta in po veČ kot letu mišljala, ali bi se dalo to dvo- o lokalno zasnovani manjši naravi bolj "ziheraŠ", vedno naŠ namen je bil, da naredi- dni dela in truda je predstava je, šolo in oder, povezati in iz produkciji, sem jaz najprej delujem znotraj mogočega, mo muzikál, ki bo oprede razmišljala o lokalno Jure deluje ravno nasprotno. Nikoli mu ni žaJ denarja za l)ên regionalno, da bo Simonina šola imela neko nad- ustvaiiti tako, kot je» Matja- mojih velikih ljubezni, z ster, nekaj odličnih pevskih nekaj, kar bo stvar naredilo gradnjo v tem. Naš namen je žu, Rozi, Simoni, Mojd, ig- njim imam tudi sama že ne- glasov. Ko sva sedela v pubu še boljšo. V primerjavi z bil narediti dobro predstavo. ralcem. otrokom..." kaj izfcuSenj, neke vrste mu- ob pivu, sem jaz vedno bolj mano si on res upa Ne moreš začeti gledališkega zasnovam »v» zikal je bil tudi nekoč zelo letel, Simona pa vedno bolj Simona Vodopivec Fran- popularni Moped show, kjer leda skupaj. No, na koncu ko: "Naša predstava se mi zdi je bilo ogromno govorjene in sva prišla do realne kombi- Ture: "Na mojo srečo sva projekta z izračimom, da se od vsega začetka kot kopro- ducenta sodelovala z Boni- tnarijSl velik dosežek- Nalpo- pete besede. bo ta pokril šele z 90. predstavo. Koliko predstav s tako nadje, muzikál je še vedno tom Veselkom, ki je zelo zasedbo doživi toliko ponovi- 1 1 » • • membnejŠe je seveda, da glc- \ Uiciuiii sv« v lu^uu Viuc- jick^iíj^o jui^íííu vu^tvaii, uuvc^ Ui uuaic- icvr Vf idACiii im»ij«uiju prOCtUKClJl, S6m Hain res uživajo. Muzikál jih la že precej muzikalov in sva hkrati pa z raznoliko avtor- den v stvareh, ki se jih loti. bi lahko že pnri dan končali. • • čustveno premetava sem in razmišljala, da bi kakšnega sko eJdpo tudi vseslovenski." kar pomeni, da ne odstopa Ali sploh obstaja recept za jaz najpr^ ^ja^ ^^ pu^ti hladne od za- od njih prenesla tudi k nam. od tistega, kar smo se dogc^ uspešnico na tako majhnem četka do konca. Z vso goto- Hkrati pa me je pri naših Od ideje je minilo komaj vorili. Takoj smo postavili trgu, kot je slovenski?" Z Juretom sva v tujiiu vide- nelcoliko lokalno obarvan, pragmatičen Človek in dosle- tev? Ob takem razmišljanju »1*1 J ceuca ao Konca. z. vso soio- pomislil na oder ^^stjo lahko re<;em, da tudi muzikallh vedno motilo, da dobro leto... parametre, preko katerih se ^ 1 • igrald, glasbeniki» skratka so ti pevsko slabo pripravlje- \^anKaiJ6VC^a nastopajoč na odru zelo ni, da igralcem vedno nekoli- Simona: "Odločila sva se, ne sme. Včasih smo jih tudi Menda je na avdicijo pred da poskusiva, nisva pa še ve- prekoračili, a vselej nekako letom dni prišlo več kot 250 doma, • n ' X, ' napKQ, saj nismo naiancnu iji^u muicv noivdt, kj luid iiud, bvd uvuii« pu^uvuc vu* »supími vMvg u- SimjOmCni vedeU, kako se bo vse skupaj svojo plesno šolo, da bi se lo- govore, najprej Mojca, ona je soč evrov, v končni fazi pre- uživamo. Če smo bili na pivi ko "zmanjka" pri petju... Za- dela, ali se bo izšlo ali ne. Na kontrolirano. Res pa je. da so otrok in mladostnikov ... predstavi mogoče nekoliko čela sem nagovarjati prijate- kogarkoli sva se potem obr- naša začetna predvidevanja o Dober občutek med toliko napeti, saj nismo natančno Ijico Mojco Horvat, tó ima nila, sva dobila pozitivne od- skupnih stroških okrog 30 ti- kandidati izbirati najboljše? Simona: "Avdicija je bila t 1 » izšio, pa smo po vseh dose- tili muzikala in skoraj soČas- poznala Andreja Rozmana cej narasla. Ocenjena vred- precej garaško početje. Po- OrKcSWr, rXcKaj danjih uprizoritvah na zadnji no sva prišli do ideje, kaj pa Rozo, ki je rekel ja, prav tako nost projekta, s finančnim slušati toliko mladih glasov. 'U h"l% spomladanski predstavi toll- če bi naredili Mojřp«mimq/c so bili hitro za v Prešerno- in predvsem našim Petju smo namreč dali pred- OailCmn pCVSKin ^Jj u^ivali. prepričana sanje (Tht Sour^ of Aíwsíc). vem gledališču, predlagali so delom, id ga niti ne moremo nost pred plesom in igro. sem, da smo naredili največ. Sprva sva imeli v mislih režiserja Matjaža Pograjca, v celoti ovrednotiti, je zdaj Najboljše smo peljali skozi ^SOV. " kar se je ta trenutek v danih manjšo produkcijo o okviru ki je bil takoj za približno 195 tisoč evrov.' pevsko delavnico in na kon- y 12 GORENJSKI GLAS petek, 4. julija 2008 POGOVOR Snovama cu izbrali nekaj čez trideset rafda vsak otrok v šolskih le- najbolj talentiranih- Mojca je bila nekoliko razočarana, ker tih nastopa v tem ali podobnem muzikálu. Ko smo si v Jurij: "V naši predstavi na primer do izraza pridejo tudi vloge, ki so v londonski pred- v ekipi ni imela nobenega Londonu, skupaj midva in stavi popolnoma neopazne. pravega plesalca. No, zdaj Matjaž z ženo» ogjedall mu- Frau Sdunidt» ki jo igra Ves- lahko brez skrbi re^em, da je zikal, nas je "poštirkane", kot na Slapar, je odlična, v Lon* sicer s precej truda postavila smo bili, portir v hotelu vpra- donu se tega lika skorajda ne odlične koreografij e. " šal, kam da gremo. Na pred- spomnim II stavo gremo. Katero pa? The Simona: "Kot ie rekel Po- Kako so starâi otrok gledali Sound of music ... Poznam, graje» zanj ni ne glavnih ne aa natrpan umik vaj} v tej predstavi sem v Šolskih stranskih vlog. Vsaka ima svoj Simona: "Otroci so res letih tudi jaz igral. II opravili veliko delo. Skozi celo šolsko leto so dvakrat na te- Simona, poznate vseh tride- značaj in vsak igralec z njo daje pečat k celotni predstivi." den vadili po dve polni uri. V set otiok po imenih? Tudi naš band ni orkester. času šolanja jih je nekaj odne- Simona: "Veliko sem z nji- kar pa ne pomeni, da ne bi halo že na začetku, drugi pa mi delala, zato jih seveda zdo odlično poskrbel za glasbe- so vztrajali vse do konca. Vdi- dobro poznanx Večina igral- no podlago ubranemu petju Prizor iz muzi kala Moje pesmi moje sanje: Simona v vlogi ko trpežnosti in potrpežljivo- cev, ki niso toliio delali z otro- na odru? sti so skupaj s starši pokazali ki, pa jih ne pozna dobro, zalo Simona: "Tam igra dvaj- Trappovih otrok/F««AnkiBuioyec še posebej zadnja dva mese- nikoli ne vedo, ka^ia Greti bo setčlanski orkester, tu je ca, ko smo delali na odru." prišla na oder, iz prve, druge band. Sama sem se zelo tež- smo nekega večera doma zanimanje. Pretiravali ne Simona Vodopivec Franko: "Otroci so res opravili veliko delo. Skozi celo šolsko leto so dvakrat na teden vadili po dve polni uri. Marije in ob njej odrska Greti, najmlajša izmed von ViAihn irviP^vtncii Traooovlh otrok / Fo.«Ank. buIov« v čuku IfpCZnUbU in potrpežljivosti pohvaliti, tako otroke kot nji- ha je bilo že na to temo." hove starše. Zdaj imamo tri )ure: "Vse po vrsti je treba ali tretje ekipe. Kar nekaj sme- ko sprijaznila z mislijo, da ne obsedeli izmučeni od dne- bomo, zagotovo pa bomo skuvai S StUrŠi kVurïIiH taVn rttrnfc* Vnt nii- Via Mrt na tn tpmrt " Knmrt ímAli nr»}w»niVi o/vfa) va na tijrfi pdpn nH Hniappa fvh^iřiRtvii Hali nrprť^í ± J pokazali še posebej zadnja dva meseca, ko smo delali na zasedbe otrok, dve zasedbi odraslih, prav tako pa ie tudi Vaša verzija muzikala se nedvomno v mnogočem bomo imeli nobenih goda], va, pa tudi eden od driigega, občinstvu dali še precej zdaj vem, da je imel Matjaž ko mi je rekel, a si sedaj za- možnosti, da nas vidijo. Tre- povsem prav, ko je vztrajal dovoljna? Včasih je bilo res ba bo razmišljati tudi o pred' pri bandu. Na odru naj bo ti- naporno, a na koncu na take stavah v tujini. " večina igralskih vlog z alter- razlikuje od londonske ... sto, kar se vidi in slUi, brez male težavice vedno poza- nadjami. 2e ko smo v Lon- vam fe kaj žal za veliko kakršnih koli posnetih zvo- biš." Za konec, Jure, je moČ pri donu kupovali pravice za predstavo kov. Tam orkester naredi vtis Jure: "Podobno je v športu, merjati deset, petnajst mi muzikál, so nas opozarjali. Simona: "Londonska ver- m^očnelšega zvoka, pri nas Ko si v startnem bloku, je da bomo za tri ekipe porabili zija je predvsem narejena take muzike ne potrebuješ, vedno prisotna neka nape triJcrat več energije, komuni- taJco, kot bi gledai film. Velik E>vorana za 2300 ljudi ali pa kadje, kot bi jo za običajno poudarek je tudi na scenskih naše dvorane za 300 do 400 tost, ali si dobro pripravljen ali ne. Podobno so bili na za- nut dolg aplavz na koncu predstave z navdušeno množico, ki vas je sprejela, odrU " ko ste v Slovenijo prinesli predstavo. Mi smo imeli le elementih... ljudi, to je velika razlika." dva meseca, kot za običajno za gledališko predstavo. Jure "Na odru )e nekakšna plošča, ki se dvigne in Marija Sta vmes kdaj razmišljala, dogodka, vendar pa, potem četku napeti igralci, otroci, srebrno olimpijsko meda starši, vsi mi organizatorji Ijo^ [ure: "Najve<^a razlika je v A vse te male napetosti, ki pleza po njej ... Scenski uČi- ali nama je tega treba bilo? ko je mimo premiera, nekaj tem, da je bilo takrat v Šara- smo jim bili priča, odtehta nek je zelo močan, ampak dejstvo, da so otroci lahko samo ta plošča fe stala 600 pridobili izjemno izkušnjo tisoi funtov." Simona: "la sva." ponovitev, potem je vse jevu tako rekoč vse odvisno Jure: "Do tega pride v vsa- samo še lepo." kem delovnem procesu, ni od mene samega, tu pa je v igri kakih sto ljudi. Če sem nastopati v muzikálu, ki se Simona: "}e pa zato naša važno, ali gre za muzika], Z uprizarjanjem muzikala bil na premieri v Radovljici imenuje Moje pesmi moje predstava mnogo bolj domi- Šport, drugo prireditev ali pa boste nadaljevali jeseni... zelo napet sem se na zadnji sanje in sodelovati s profesi- selna in duhovita. Prav to je gradnjo hiše." Jure: "Tako }e. Sledita na- predstavi prav zabaval, plo- onalnimi igralo in pevd ter tisto, kar jo dela za simpatič- Simona: "Jure je bolj mreč dva meseca igralskih skal, navijal ... Cel dan se- glasbeniki. Za vedno bodo no. Pograjčeva predstava je umirjen in ima nekoliko počitnic. Predstava je uvr- Stankov in zvečer, ko si zasi- lahko rekli, jaz sem pa igral hitra, včasih ni niti toliko drugačno življenjsko fiiozo- ščena v redni program Pre- Greti, jaz pa Fridericha, Brigito ... V ZDA in Angliji sko- Časa, da bi ljudje vmes zaploskali." fijo od mene, ki sem bolj ne- šemovega gledališča, pa tudi mirna. Spomnim se, ko sicer je zanjo že precejšnje pega Čen od vsega, pa greš na predstavo. Či ni to nekaj le- Linux 102 RAČUNALNIK IN JAZ Robert Gušhn Skoraj v^ poznamo operacij- ApHla Uta 1991 jc ži-letni je kaj pomeni, ga jemlje zelo kjer lahko una vključuje teh- Kfij gpvori v prid Uniwapro^ ski sistem Wimknvs, ki je doži- Študent računalništva Linus resru>. vd že ogromno različic, zadnja Benedict Torvalds iz Helsm-aktualna pa je'Windows Vista. kov začel pisati, najprej kot Običajno operacijski sistem kobi, operacijski sisttm. Sredi nično podporo, priiožene pri- Windouwm? Pdeg varnosti Linux je pravzaprav samo ročnike, priložene pîaâjive pro- zanesljivosti je odktčiien tozÍcě jedro operacijskega sistema, s katerim ne moremo početi grame. Poznavalci imajo najraje distribuciji Debian in postala zmc^jivost. Sistemski administratorji Linux še posebej plačamo ie oh nakupu raču- septembra 1991 je v interwtu praktično ničesar. Uporaben Slackware, manj vdči uporab- cenuo zaradi enostavnosti admi nalmka, saj je le-ta prednalo-žen na našem računalniku. Pri objavil prvo različico operacij- postane Sele z dodatkom števil- niki pa raje izberejo SuSE di nistriranja siňema in manjk skegfi sistema, ki so ^ po njem nih orodij. Veána orodij, ki so Mandrivo, do nedavnega je bil možnosti povzročitve nepoprav- tem imamo, kar pač imamo, poimenovali Linux. Takoj so jih dodali Linuxu, je nastala v zelo priljubljen tudi Red Hat, Ijive^code. Uporaba vmesnika saj ne moremo nič kaj veliko mu priskočili na pomoč številni okviru projekta GNU, zato se ki pa se je popolnoma usmeril v spreminia bistveno spremmjati, lahko le nastavi- zanesenjaki z vsega sveta in skupek jedra in omenjenih oro- posloime vode. njeepvo tradicijo meni. da lahko uporabnik řno določene nastavitve, se operacifski sistem je postajal iz dij imenuje GNU/Linux. malo poigramo z grajiko in to dneva v dan zmogljivejši in pa nadaljuje projekt Fedora. V distribucu linuxa brez ve^ Pobrati razno prograttye z zadnjem Času pridobivata na žav preide na novak je to. bdj prujubljen. Različica 3.0.0 različnih strežnikov ter iz nJega priljubljenosti tudi distribuciji nasprotiu z Windows daanskc Linux Je prosto dostopen ope- je leta 1994, pomemben postaviti delujoč sistem je za- Gentoo. omogoái ddo več uporabnike racijski sistem s prosto dostoprto m^nik pa predstavlja leto muden in vseprd kot enostaven V Sloveniji so do sedaj nasta- hkrati. Namestitev Lirwxa z vse- izvorno kodo. zaščiteno z ličen- J996, ko je z različico 2.0.0, opravek. Zato so pripravili vr- le Štiri distribudje. Društvo Lu- dodatnirm proaxmi zahteve CO. ki mogoča njegovo uporabo Linux postal primeren tudi za sto distribucij, ki na enem me- gos je pripravilo distribucijo le okoli 4 G S, operwyski sistem na brezplačen način, pri tem običajne uporabnike. Danes je stu vsebujejo potrebno pro- Pinep.pri Ljudmili so pripravi- Windows Vista pa kGB satrw pa lahko spreminjamo m pnla- aktualna različica 2.6. Do se- gramsko opremo skupaj s pro- li distribucijo Slix, svojo distri- gajamo. Zgrajen je modularno, daj je bil Linux bolj ali manj grami za âm lažjo namestitev, kar omogoča preprosto nalaga- uspešno prenesen na več ali Distribudje se razlikujejo po hucijo so pripravili tudi v skupini SkhTech in na fakulteti za ■ nfenojedro. Leta 2996, ob izidu različice ^.0. ie Linus Torvalds ob neki nje m odvzemanje posameznih manj vse obstoječe računalni- priloženi programski opremi, elektrotehniko, računalništvo priložnosti izjavil, da so mu delov sistema. Podpira vtčpro- íke arhiukture. njegova pri» programih za namestitev, pod- in informatiko v Mariboru, všeč pingvini, tako je za ma skoto Linuxa kmalu bila iz ne siste?ne, možnost izbire mz- rajda vsako podjele, ki na po- litiki, saj so nekatere prosto do- Ške novice pa nastaja distribu- brana podoba sedečesi pingvi cesor^ način, številne datoteč- ljubljencst še kar narašča, sko- prtih arhit^umh. cenovni po- Pod okriljem rrvije Računalni- vričevanja. dro^u informacijske tehnologi- stopne, nekatere pa plaâjive, dja SÍ0N1X. na z imer^om Tux. \ GORENJSKI GLAS f>etek, 4. julija 2008 OBIČAJI Snovanja Ja, kaj je pa zdaj to - da se o košnji piše v Snovanjih?! Ima to kmečko delo sploh kak kulturni pomen? Odgovor je nedvoumen: ima ga, kosci in grabljice pa so pravi kulturni delavci, ohranjajo kulturno krajino! Kultura košnje oš nje seveda nismo doživljali kot neko posebno kulturno početje. Bila je slej ko prej eno glavnih kmečkih opravil v naših krajih, ima tudi svoj etnoioáki pomen. Sem eden tistih, ki so v svojem življenju doživeli velike spremembe v načinu košnje, H so se zgodile v drugi pol- Miha Naouć opremljenem hlevu. molzejo pod računalniškim nadzorom ... Pri nas doma pa en velik breg, ki strojne košnje ne dopušča, pokosimo §e po starem. Na čelu koscev je tisti s staro ''bečee- sko na delih, ki so prestrmi, smo mu zadnjič asistirali štirje klasični kosd. Pokosili smo v dobrih dveh urah. Naslednjega dne smo seno zgrabili in zvalili po bregu na ravnino, bilo nas je cel ducat Tretji dan smo ga do kraja posuáílí, zgrabili v redovnice in zvozili. Vzdušje pri košnji in spravilu je bilo prav dobro, vs^a skupaj nismo vzeli kot mučno garanje, bolj kot druženje, z občutkom, da smo se ob koristnem delu imeli lepo. To pa tudi ni kar tako. Kako je drugod, ne vem. , ., . . Čeznje. Drugo jutro so kupe dačili že na vozu, potem pa spletali vsi mogoči pogovori je prineslo baliranje. V našL Toda eno je gotovo: ko se bo-uOlj kot "razstlali" (raztrosili; uporab- še v vse mogoče luknje pod in nemara še kaj več. Potem dolini je družinska kmetija, ste vozili po naših krajih in . ^ , Ijam izraze, ki so bili v rabi streho - da se ga je v omejeni pa se je tudi v košnji začela na kateri zmorejo štirje, dva boste v raznih bregovih vide- druženje, na Žlrovskem), seno. otavo prostor natlačilo čim več... industrializacija. Najprej so moška in dve ženski, z vso to li kosce in grabljice, pomisD- Vzdušje pri ovici 20. stoletja. Iz otroških let se spominjam košnje po ICOSnjl JC bilo starem, Možakarji so travni- ke in senožeti najprej na prav dobro, roko pokosUi in raztrosili, grabljice so pokošeno travo vsega skupaj obračale in zabile, vsi sku- paj smo jo dajali v kupe. nismo vzeli kot Otroško veselje je prišlo proti mučno garanje, skrivali za kupi in se metali večeru ko smo se lovili in Košnja 2008; ona po starem, on po novem fFoto:poioniM\ikirt»\đ»%m t ali nuko še enkrat posušili; 2 občutkom, da ko je bilo suho, pa zgrabili in Najlepši del košnje pa so prišle motorne kosilnice tehniko vso košnjo saiTÙ tri- te na to, da imate pred očmi naložili na loitmike ter odpe- bile malice; gospodinja ali katera druga od hišnih C^bečeeske", italijanske ali celo štirikrat na leto! Na tudi svojevrstne kulturne de-znamke BCS), potem trak- svojem posestvu in še na ne- lavce. S svojim delom, ki ga StflO se ob Ijali domov, kjer so "zmetva- žensk je na prizorišče v jer- torji z raznimi priključki, ob- katerih sosednjih, na katerih doživljajo tako ali drugače, J . J , li", seno z vilami zmetali na basu prinesla raznih dobrot, račalniki in nakladalkami. V so domači sami košnjo zara- prijetno ali z odporom, kulti- konstnem delu skedenj all na štalo; če Se ni jedače in pijače, zvečer pa se kozolcih so se pojavili puhal- di različnih, zlasti "kadrov- virajo kulturno krajino, ohra- t, I — bilo povsem suho pa devali v je jedlo in pilo še na domu. niki, na štali sušilne napra- skih " razlogov opustili- S pri- njajo košne površine, ki so imeli lepo. i o pa staňte. Tudi v tem sklepnem Bilo je hidi družabno počet- ve, ki so bučale kot avioni, dobljenim "futrom " krmijo jih pridobili njihovi predniki J. . , . delu smo imeli otroci svojo je, koscev in grabljic ni napol posušeno seno se je čredo kakih 80 krav molznic in tako preprečujejo, da bi se tudi ni kar tako. vlogo kot tlačUd; seno smo manjkalo, med njimi so se vlagalo v silose. Piko na i pa v svojem novem in sodol>no jih znova polastil gozd... Pisemske novice 143 IZ STARIH ČASOV Miha Naguč Trubar je v svoja pisma tako tudi v Benetkah, skoraj je dovolj Žita. O^e je drago vpletal tudi razne novice, iz pri vsakem hud kašelj. Nekaj itd. " Dne s> oktobra 3"V katerih lahko razberemo, kak- JihJc umrlOj,tu v LJubljani ka- deželi Kranjski Je zrak še šen je bil njegov in takratni kih jo oseb. Bog si ga vedi, kaj vedno, huala Bogu, čist in vsakdan. Največ Utkšnih novic še bo, Sicer pa letos za kugo ni zdrav. Le na Spodnjem Štart aj demo v pismih baronu tuše nihče umrl, " To pismo Jt jcrsksm se kuga čedalje bolj Ivanu Ungnwiu ^1496-1^64^. poslal iz Ljubljane, 28. no- širi. Žito Je poceni, pa bo še Ta je b il Tru ba jjev podpo m ík vembra 1562. LJ ubija naje b ila pa dl o. Sla dk i h iaiíř i H vin je in eden od glavnih veljakov ti- torej za tega Dolenjca gorenj- malo in so draga. Dolenjske' vina tudi ni mnogo in Je kislo. Gospodje komisarii, go- stega časa na Štajerskem in v sko mtsto ("tu na Corenj-celem cesarstvu. Bilje odkrit skem"). luteran, Lutra Je tudi osebno Tudi naslednja pisma so spod deželni glavar in go- TA slovensKI KOLKNOAK KlU njimi dobesedno prizanese- no. Bogu hvala! Pa navedimo še, kar je v enem gornjih pisem. Barona Ungnada naproša, naj posreduje pri vif/fî oblasteh, da ga ne hi zaprli, "Ce pa do tega p ride, ne bi take p rip roš-nje nič zalegle, kajti v gradu me ne bi dolgo držali, temveč poslali v Rim. Tam bom pač moral izpiti laško Juho, s strupom 2 a beljen o, kajti moje ime je v Jii^nu že tako znano in zasovraženo, kakor ime pokojnega Lutra. Dano v LJubljani, 5. oktobra leta itd. 63. / Primož Trubar, / s svojo roko podpisal." Ukaz za gospodu itd. " In doda kot ob- Vranskem nad Celjem jih je Turek močno oborožuje zo- Radečah in v Blagovici, aretacijo pa je bil tistega dne vezni dostavek: "Milost ih mir tudi nekaj umrlo za kugo. V per nas, kar rad verjamem, Cena žitu pada, toda kislo že v LJubljani... f Tli !Mt t ft Litin H k •Ml.M r^i'j (»t fMn p spoznal. Vsa pisma se začno poslana iz Ljubljane. Dne spodje odborniki se menda na podoben način: "Blagorod- jS. septembra Î563: "Novega danes vrnejo s řwrite meje, ki nemu in plemenitemu gospo- ne vem vaši milosti nič pisa- Sô jo znova objezdili in predu, gospodu Ivanu Ungnadu, ti, razen da je baje v Maribo- gledali. Tudi v Ic^ki deželi je baronu ženeškemu, rimsko ce- ru umrlo mnogo ljudi, tudi v žito dobro uspelo. Drugih Trubarjev Ta slovenski sorskega veličanstva svetoval- Varaždinu in Ptuju se je novic nimamo." în 9. de- koledar, 2. izdaja, 1582 cu itd., svojemu milostnemu vnela kuga v 5 hiiah. Na cembra 1563.' "Pravijo, da se ___»_i od Boga po Krist-usu." Novico deželi Kranjski je povsod, vplete med drugo pisanje: "V hvala Bogu, čist zrak, žito je ker živi vse brez hrige in po-kore in v vsakršnih zabavah. vino, olje in maslo Je zelo drago. " iCfllcIrto življenje: (Vir: Pisma Primoža preteklih štirih tednih Je ne- dobro obrodilo, a v mnogih Kuga razsaja Še vedno po kuga, Turki, draginja ... Trubarja, uredil Jože Rajh-pretrgoma razsajal tu na Go- krajih je toča napravila veli- Spodnjem Štajerskem. Na Nam, ki od tega poznamo le man, izdala SAZU, renjskem in Dolenjskem, prav ko Škode. Tudi v laški deželi Kranjskem se je že začela v draginjo, je v primerjavi z Ljubljana i 086.) GORENJSKI GLAS petek, 4. julija 2008 USODE Razgledi življenjska zgodba Ivanke Tratnik iz Žirov « I Kakšne vidne mikiavćić na svetla točka je bila ta, da nija je hitro rasla ... Selitev je bila skupaj $ sestro. kmetije je bila zelo naporna. ljubezni Dri Ivanka je hodila zadnje Malo pred novim letom je A sponJadi se je še vseeno leto v šolo, ko so ubili kralja že morala oditi v gozd, sejalo in potrebilo po travni* SOSDOdariU in Aleksandra. Učiteljica je spravljat smreke. Bilo je ju- tíh. Ker je bil to čas posta, otrokom tikazala. da morajo ^pT^ bilo ^ znak žalovanja, iz- govo vreme. "Ne bom pozabila, kako gospodar ni dajal nobene malice. Čez nekaj let, po obesiti zastave. S staro mi je premočilo Čevlje. Na- vzpostavitvi Titovine, se je videti. NieSOVâ niamo nista našU drugega rejene so bile iz svinjskega vrnil nazaj, na svojo proda- kot neko večjo izprano črno usnja in ko sem jih nasled- no domačijo in jo spet vzel v skODOSt ie bilâ ^^ obesita na eno fi- nji dan obuJa, se mi je zde- svoje roke. ir / žolovko iiii^ow. lo, kot da bi psu vtaknila Upam, da mi Bog ne bo vsem znana. "Ko pride oče dotnov, za^- nogo v gobec. Tako me je zameril, ker o teh stvareh da Jeco. sc razh udi in nama ožulilo. S mrečje smo potem govorim, ampak, res je bilo Nekoč ie ODazil ^í^fc^j ukaže, da morava za- sekali v kozolcu, kjer je vie- grdo, da nas je kmet na ra» ' ^ ' stavo spraviti dol In kje ro- kla buija, da je prepihalo do čun verskega običaja pustil' ivankg, mož Janez in hčerki Milena in Bernarda da ie žena dajt asto prav, da so kosti, Gospodar je bil siten pri težkem delu stradat. Da ' Srha spravili s poti, $aj so po kot sam vrag. Imel je tudi so si on in domači privoščili predal od mize. Ta predal je pojme) prevelik kos kruha. nj^ovem Slavênce U izkoriš' neke čudne navade pri za pod zob, to smo vsi vede- zelo škrij»! in nekoč sva se Stopil je do otroka, vzel čali. Povsem drugače kot pod tranju živine. Ob večerih mi li, ampak kaj Ako 'se nisem ^ sestro ponoči pritihotapili v kruh in ga prepoloNdl, Po- SOSedovi Avstro-Ogrsko, ko se je vsaj je gospodinja poriniia v roke imela nikomur pritožiti- Ko hišo, da si ga bova odrezali- tem pa se je zadíral nad punčki (za spodobno živelo. " prt, češ da moram na njem je sejal oves, na lastne oči O. kako je škripalo, ko sva ženo, češ kaj mečeš hrano Ko je šla služit k drugemu dokončati štikanje. Sestra in sem videla, je z eno roko počasi vlekli predal! Potem brez potrebe skozi okno. kmetu, ji je že prvi večer pa- gospodinja pa sta predli. metal zrnje po njivi, z drugo sva ga odnesli v posteljo in Zjutraj so jedli zelje in nieSOVe DOime^ dlo v oS. da se bo tam veliko ' ^ ^ ^ ' molilo. Tudi po trikrat na prevelik kos ^^^^ večeno in po njej Imeli so zelo slabo luč, na- pa je potegnil iz žepa kruh ga jedli. Pa kako je teknil! ječmenov sok. Gospodarje molilo. Tudi po trikrat na penjala sem oči, da sem in klobaso ter na skrivaj Od mesa je bil na mizi naj- vzel kruh, hlapcu fe odrezal imela vse rdeče in boleče. pa obvezno roinkranc. ugriznil. Pa toliko pšenice je večkrat prašič. Pravili so, da zajeten kos. Ivanka je dobi- Leta 1939 so prišli jugos- zraslo, da fo je še prodajal, imajo njihovi prašiči po de- la znatno manjšega, pri pa- JOTjJia, P^ ^ lovanski vojaki in zahtevali skop je bil pa kot sam vrag. set krempljev, tolikokrat stirju pa se je že skozi vide- vardjflt živini. Gospodinja je od kmeta, da jim mora kme- Povsod drugod, kjer sem smo jih jedli. (smek). Imeli lo. Vsak se je moral lepo za- najraje postavila na mizo ob- tijo prodati in se preseliti v služila, je bilo tako, da je so tudi hromega očeta, ves hvaliti. Bogvaruj, da bi k lic krompir, leto in dan smo okolico škofje Loke. Očitno kruh ležal na mizi in smo čas je ležal v postelji, nikoli hiši prišel kakšen berač. ga jedli, se zasmeje Ivanka. je v zraku že dišalo po vojni, ga hlapci in dekle lahko ga nismo videli pri mizi." Nič ni dobil: Ivanki je bUo Zraven pa posneto mleko. Bunkerjev je bilo že kar ne- sami odrezali, kolikor smo Kakšne vidne ljubezni pri hudo, ko je za njo prišel Se pene je bilo videti na kaj, ki so že stali. Različne ga hoteli. Tukaj pa je bilo gospodarju in ženi ni bilo služit še brat Ivan. Vsakič, njem. Že prvi teden se je kesala. utrdbe pa so še naprej po- drugače. Gospodinja nam je videti. Njegova skopost je ko ga je gospodar ozmerjal, spešeno gradili, vojakov pa odmerjala kose, ki so bi!i bila vsem znana. Nekoč je jo je bolelo srce. ker je ve- kot je imela las na glavi, da je bilo tudi zato tam okoli kot največkrat zelo pičli in tan- opazil, da je žena odrezala dela, kako krute so znale je prišla k temu kmetu. Edi- listja in travt. Rupnikova li- ki. Kruh je potem romal v sosedovi punčki (za njegove biti njegove besede. Med sosedi 97 SLOVENCI v ZAMEJSTVU Izkušeni slovenski diplo- brez pomena, saj seznanja-mat in zadnja leta slovenski jo javnost z argumenti za veleposlanik na Dunaju dr. dvojezičnost in opozarjajo Ernest Petrič. rojen v na probleme. Dr. Emest Tržiču, je bil na predlog Petrič je prepričan, da na predsednika Republike Koroškem na tem področju Slovenije dr. Danila Turka ne bo drugače, če se stvari v izvoljen za sodnika us- politiki in družbi nasploh tavnoga sodišča. Dr. Emest ne bodo spremenile. Na vprašanje, ali Slovenija dovolj odločno vpliva na Petrič je izvrsten poznavalec problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu. V Avstrijo pri zagotavljanju | pogovoru za Sobotno prilo- pravic slovenske manjšine, go Dela, ki je izšla konec ju- je odgovoril, da ni nikoli :y Jože KoSnjek ^^ "manjšin- opazU, da s strani slovenske "ekdanji Brata)anko in Niko Zwitter, Osi Johum in Otti Weiner a Za- ......... sko vprašanje na Koroškem države "ne bi bilo resnega, veleposlanik na Dunaju in homca v Ziljski dolini so dobri prijatelji in pevci. Pogosto se ni majhen problem, ampak argumentiranega zavze- novi ustavni sodnik. dobijo in zapojejo tudi v gostilni Start pošti v Bistrici na Ziiii. ima tudi potencial, da manja za dvojezične kra- kusni kamen pravne države, uradih, kjer je po za- meru bi se za uradniški postane Se večji". Manjšin- jevne napise in za reši- demokratičnosti, kulturne- konu mogoča uporaba slovenščine. Na nekaterih ga dialoga odnosov. in dobrih sko vprašanje je po njegov- tev drugih manjšmskih em mnenju "zgodovinsko vprašanj. Manjšini lah- izredno obremenjeno", ko najbolj pomagamo, če Ker ni politične volje, odlo- imamo z Avstrijo dobre stranka Slovencev na Ko- poklic odločali tudi absolventi slovenskih izobra- uradih so zaposleni ljud- ževalnih ustanov, ki se Enotna lista, politična ki slabo 4 i le, slovensko. govorijo Enotna lista čitve avstrijskega ustavnega sodišča o postavitvi dvojez- politične in gospodarske odnose in "avstrijski strani sedaj zaposlujejo zunaj Koroške. Po podatkih roškem, je vodji deželne predlaga, da bi morali do- uradov Slovenci premalo upravne akademija Simonu biti ti uradniki poseben zahtevajo poslovanje v nji* ičnih napisov niso ures- govorimo, da je tudi zanjo Korenjaku predlagala or ga- dodatek, kot ga prejemajo hovem jeziku. Uporaba ničene. Vendar sodniške ustrezno reševanje man- nizacijo tečajev za uradnike, uradniki za druge dodatne slovenščine na uradih ni odločitve kljub temu niso jšinskega vprašanja preiz- ki poslujejo v slovenščini na kvalifikacije. V tem pri- milost, ampak pravica. sîca POLETJE v OB)EMU ZELENIH GOZDOV |uU], avgust 5-dnevni paket samo 194 EUR s^Rnervacij«. hifofmacije: (03) M 31 06 aU M h t i p nn ^ twlskô Si -.L 7-dnevni paket samo 271 EUR otroci doleta brezplačno bivanje * en otrokdo 14. letav sot» i er>oď dvorna odusllma oiibim Ina breQ^bo Mvanje (fio€t«v & za^) • popusta » upck^ce BIOTERAPIJA po metodi Zdenka Domančiča 3 X polpenzion v dvoposteljni sobi prijavnina za biourapijo neomejeno kopanje že za 125 €po osebi Dobrodoilif I FEEL LOVE . i . â Čutim priložnost. Vji HMÉ t mfl UAT AVTOHIŠA VI^TAC à.0.0. KRANJ. Pi PKrrskovo. Ruilgajeva cesta lOa. 4000 Kranj i Tel.: CAf 23 àn 899, fax: CM/ 23 890. &*mall: vrtac.seatdsloLn^t PORSCHE œOIT IN l-BASISTt i I 5 i Na zemljevidu sveta se odpira nov cvet, se čuti svež veter, prijetno vznemirja in vabi k odkrivanju prvinskega... Vse to je naša dežela vedno bila. Z novo znamko Slovenije zdaj to glasno sporočamo svetu. Slovenijo čutím. wvAy.ukom.gov. si www.lídl.sí Uničevalec dokumentov « Za uničevanje paptrja, zgo&Čer>k In kreditnih kdrtic » Samodejno lo^^anje plastik« in pdpirjd • LJničI tudi manjše sponke • učinkovita In trpežna jeklena rezila Rezalna kapaciteta do S listov formata A4 Mere: približno 32 K 20 X 39 cm (S X G X V) Omarica na kolesih stremi predali • v imitaciji tkjkve • Uporabna za pisame in gospodinjstva • Povfiina ]e prevlečena - visoka odpornost proti praskam • Mere: približno 42 x x 40 cm IŠxVxG} iLQAn I tes ted Izselili so «flbavljivi samo v omâiemli Mmti V j^/nnsni. Ga tn^ hIjuD skrDneniu naCaovsni^ raiog pn nepii<'licwan<3 velfeinu oovoralívdniLj it pivi dan tazprCKianj 'i k^ire prosimo n ruumevanje ?roO»iasamovM^£in8h.obt£ainih»sGsoodinjUvd. Slike iosirnboiičfl^ Vsecenev&ijaioss i?delkebrerdeKo(aiivnîbo)e(nemov do fâ2p;o5aj« zalog s^secenssovCUHsiiri^OdiociniDOVZatisliarslienapa^f neod&ovdfjdmo Lldl d.o.o. k.d i6 GORENJSKI GlAS petek. 4. julija 2008 DEDIŠČINA Snovarya Sredi junija je brez posebne medijske pozornosti izšla Iconotheca Valvasoriana (IV)/ ki zna biti po Dalmatinovi Bibliji in Valvasorjevi Slavi tretji najbolj ambiciozni knjižni projekt Slovencev vseh časov... Iconotheca Valvasoriana Miha Naguč umetnostni zgodovinar» ............................................................................urednik in vodja tega projek- godilo se je v ta, v Žireh rojeni gorenjski sredo. 18. junija, rojak, ki je s tem opusom še ob 20. uri zve- enkrat izpričal svojo izjemno čer, v veliki dvo- delavnost in izbranost (lani rani Sloveriske ob tem času je pri 84 letíh filharmonije. Takrat je zadnji doktoriral,..) od Šestih govornikov izrekel "Umetnostni spomenik « t ! • i 1 > ^ > 1 7 • ♦ > « i ^ 1 . n u a r K é ^^ besede, ki sledijo. "Na ljub- svetovnega merila" se mo- Ijanskem Starem trgu leta goče sliši pretirano, a je 1641 rojeni Janez Vajkard preprosto res. Na tem svetu Valvasor se je danes z enim so tudi veliko večje grafične svojih nafimenimejših do- zbirke (največja v pariški sežkov vmil v svoje rodno Bibliothèque Nationale), a mesto. Pred nami je njegova nobena ni v celoti ponatis- grafična zbirka, ki obsega njena in zvezana v 18 mega 7752 listov v 17 svežnjih in je knjig formata folio, višine vse od zbiralčeve smrti pred 40 cm! Valvasorjeva zbirka ^ • I 't več kakor 300 leti ostala shra- je bila zložena v 18 albu- Grutlku JC bilCt v njena v zagrebški nadškofij- mov, a se je eden v 19. sto- -, . , ski knjižnici • zdaj pa smo letju izgubil. Tudi v faksi- 17. Stoletju nernj poskrbeH za njen faksimilni milu ima 18 zvezkov^ za- -, in obenem znanstveno kri- dnji vsebuje kazalo in stro- tUkCSU, kUTJC tični natis. Poimenovali smo kovne študije vrhunskih J . )0 Iconotheca Valvasoriana. strokovnjakov. Zbirko je po Iconotheca Valvasoriana v 18 mega knjigah je resnično monumentalna zbirka. đUnCS IfltCfTlCt,' v Vsebuje dragocene risbe in Valvasorjevem finančnem . . . grafične liste Albrechta Du- bankrotu, ki je sledil njego- stah pri Komendi. Dopol- ju tudi upodobljen. GrafUca ze znanih in manj znanih pOCtObUrT, rerja, Lucasa Cranacha, jac- vi knjižni Slavi, odkupil za- ojeval jo je med šestnajstlet- je bila v 17. stoletju nekaj ta- ljudi, karikatiire, čudesa, fol- ^ quesa Callota, Rembrandta grebški škof A. 1. Mikulič rûnii popotovanji po Evropi, kega, kar je danes intemet, Wome značilnosti, žanr, fClZfHHOZeTlln flU van Rijna in drugih znanih in jo Se zdaj skrbno čuvajo med katerimi je ta žlahtni le da ni bila raCTinožena na novo odkrite kontinente, / ^ , , , in neznanih nemških, av- v škofijski Biblioteki Metro-pUpiîJU, JC strijskih, nizozemskih» flam- polítáni. Z natisom se je IV Kranjec postal vrhunski Evropejec, domoznanec, ki ekranih, ampak na papirna- zemljevide, srednjeveška tih odtisih; v podobah je pri- mesta, slavne arhitekture in ,, . skih, francoskih, italijanskih, vmila v Slovenijo m smo )0 mu je razlaga presihanja kazovaia celoto tedaj znane- njihove ruševine, rastlinski prikazov did angleSldh in kranjskih moj- prvič videli impozantno Cerkniškega jezera prinesla ga sveta in življenja. "Grafi- in živalski svet, erotične po- strov 16. in 17. stoletja. To je zloženo na odru SF. članstvo med evropsko inte- ka je postala v 17. stoletju dobe, skratka vse, kar se je CClOtO XCuUJ zgodovinski in umetniški vir Kot zanimivost: IV se |e lektualno elito, zbrano v Ion- najbolj uveljavljeno komu- takrat imenovalo narava in •neovTgljivega spoštovanja', začela na • Gorenjskem. donski Kraljevi akademiji nikadjsko sredstvo. Kazala življenje." Lojze Gostiša je ZYlWnC&X svetu IH umetnostni spomenik svetov- Prve grafične liste je namreč (Royal Society). A ni le pisal, je vse: svetopisemske prizo- iz Valvasorjeve zbirke nare- ^ , p . negamerila."Takoiesvoigo- Valvasor dobii v zapuščini Kot človek baroka je hotel re, vojne strahote, krajine, dil spomenik, ki ga bo obču- ZlVljCnjU. vor začel dr. Lojze Gostiša, slikarja Jurija Bobiča v Mo- da bi bil vsak opis na papir- naravne znamenitosti, obra- doval ves svet. Penko in njegov pipec SEDMICA Marieta Smolnikar "Ko sem pr^el iz poslovne sko aretacijo opisal Boštjan Samo navedeni pripovedi da nosijo shvenslci policisti na oČi, namreč lo, kdo in kako jo stavbe SCT, sta name brez Penko, nekdanji: iňSi državni Boš^am Penka verjamem toli- delovnem mestu pri sebi skriv- komentira. V mírliří imam upaiorila slujčila dva policista lolilec, prvi rm^i protikorupcij- ko kol njegovi trdiivl, da so ga no orožje. ljubljanskega župana Zorana posebne enote, mi zvila roke na ske komisije. Član skupine to- policisti brez potrebe aretirali z Če je Boštjan Penko prip rav* jankovića in njegovo izja vo: hrbet in mi nataknila sajTuyza- èilc^ za posebne zadeve. Ali je mučilnimi prijemi, kar posle- Ijen napletati zgodbice okrog "Občutek je, da se glede na tezne lisiu, tre^i policist pa mi donedavni uradno zapriseženi dično pom^l, da je bil on sam svoje aretacije (dopustno ali politične cilje izbira, koga je je bral praviu. Po Hstem so me borec proH najhujšim oblikam mučenec. Sc pravi, na moji si- nedopustno je, da se razume- treba zapreti in pripreti. " predali trem kriminalistom v gospodarskega kriminala, da cer nizki ravni zaupanja v mo, drugo vprt^nje), potem je Pika na i njegovega javnega dvilu. ki so me odpeljali v službeno vozilo. Lisiu so se vedno ne rečem, proti " mafiji kňv (m ini malne) standard e pra- • vsaj v kontekstu moje kmečke nastopa pa je njegovo spekta- ali nedolžen, bo pokazal čas. vne držai'e, ki jih slovenska logike - priprav^'en napletati kulamo pričakovanje, da se bolj zatezale, začeli so mi mrt- Bolj kot odgovor na to vpraša- vlada (aktualna in vse prejš- zgodbice tudi okrog Česa druge- bodo giai>ne aretacije dogodile veti prsti na obeh rokah in na nje se mi zdi v aktualnih oko- nje) roko na sru izpolnjuje ga. Hočem reči, da zame vse, v začetku septembra. Glej ga to sem opozoril kriminaliste, liičiruih pomembno razjasniti oziroma zagotavlja, nisem pri- kar za javnost reče Boštjan zlomka: je gospod ljubljanski Lisice so mi želeli sneti, ampak Penkovo trditev, da nosijo slo- pravljena nikomur na besedo Penko, ni nujno absolutna res- župan jasnoviden ali ima so ugotovili, da tega ne mor^o. vensk i policist i poleg u rad ne vedeti, da i ma kateri koli slo • niča in da si lahko določene od- m o rda i nfo rma cije iz p rve Eden od njih je stopil do prt- opre me s seboj še zasebno obo- venski policist v unijbrm i ali v lomke in podrobnosti akiua I - roke, se p ravi, iz vrst orga nov Ijažnika in poskušal s kleŠČa- rožitev, konkretno, lovske nože. civilu na službenem mestu pri nega dogodka tudi izmidi aH pregona? O ja, to, da so med mi, pa ni Šlo. Nato je drugi pri- Če to drži, potem so poslanci sebi zaseben lovski nož ali ka- jih vsaj prikro/i. Sefcř in Še organi pregona krti, če se lepo vlekel lasten lovski nož in po d ržavr\ega zbora dolžni p rot i tero kol i drugo nedovoljeno (ne komu drugem u v prid, da se iz raz im, ti pren ašajo v roČe daljšem poskušanju so lisice notranjemu ministru Draguti- predpisano) oro^e. In Boštían razumemo. informacije na ušesa nepokli prerezali s tem nožem." Tako- nu Mat^'u nemudoma vložiti Penko med vrsticami s^je iz- Pa Še nekaj mi je pri nedelj- canih aH celo nadzorovanih, le dramai iČnoje (svojo) nedelj- i nterpelacijo. jave ne trdi nič drugega kot to, ski aretaciji padlo posebej v pa verjamem GORENISKÎ GIAS petek, 4. jiilijâ 2008 EKONOMIJ si^an. zargi @g-gia$. si 17 Tako ne dela Še preden je v Šentvižkem predoru po nekaj urah prometa odpadel omet» je minister za promet dejal, da je ta investicija zgled, kako se ne sme delati. Štefan Žargi Ljubljana • Torkovo odprtje avtocestnega odseka Šentvid-Koseze je biJo za Ljubljančane, Gorenjce, pa seveda za vse druge voznike, tudi tujce v tranzitu, izjemno pomemben dogodek, saj odpravlja hud prometni zamašek, ki ga je predstavljala vožnja po prenatrpani Ceiovški cesti. Morda se bodo res uresničile besede ministra za promet Radovana Žerjava, da bomo na vse težave ob gradnji tega odseka kmaiu pozabili. AVTOCESTNI C ŠENTVID \(r ' JULI. ■ Minister za promet Radovan Žerjav Načrtovanje predora Predor Šentvid so začeli načrtovati v letu 2000 kot velikih dvoran • kavem, kar fe bilo v takih razmerah Še posebej zahtevno. Podatki o predoru in gradnji so resnično zanimivi : skupna dolžina predorskih cevi (obeh) znaša 2.093 nietrov, od tega je 608 metrov dvopasovnega predora in 1.086 metrov tri- pasovnega. Kavemi sta skupaj dolgi 124 metrov, priključni cevi 614 metrov, pre-Čniki med predoroma pa skupaj 277 metrov. Galerija predora na šentviški strani je dolga dvakrat po 420 metrov. Pri gradnji so izkopali 350 tisoč kubičnih metrov materiala, uporabili 60 tisoč Dvakrat daljša in trikrat sticiji, zamenjale kar tri kubičnih metrov brizganega dražja gradnja uprave, pri čemer je předšed- 534 sider, 2781 ton nik sedanje dejal, da so ob armatur, 107.035 kubičnih dvopasovni dvocevni predor s Ko je minister Žeijav dejal, nastopu novembra lani prav metrov betonske obloge, polovičnim priključkom na Celovško cesto v Šentvidu. da se tako, kot se je gradil ^^^ ^^^^ prevzeli ^50 kilometrov kablov ter Šentviški predor, to ne deia, ^^^ "nasedlo investicijo". Na namestili 33 ventilatorjev ter Kot so zapisali na DARS-u, je seveda meril na več kot osnovi spoznanja, da je naj- ^ video kamer. so takrat ocenjevali, da bo dvakratni čas gradnje in na ^^^^ tista investídja, ki ne zmogljivost predora ustrez- trikrat višjo ceno, Tudi na gj^jj svojemu namenu, so Po petih urah prometa na. saj je bilo šele leta 2003 DARS-u so priznali, da je ^ izvajalcem prisUieni v blamaža ugotovljeno, da se bo zaradi bila ta gradnja velika in zelo gradnfe stanovanjskih sosesk draga lekcija, ki jih bo marsi- (drag) kompromis, ki je gradnjo sicer s precejšnjimi Vendar se prvi dan po od- prebivalstvo povečalo, kar bo kaj nauSa. Spremembe pro- napori izvajalca v torek pri- P*^^ predora, ki so ga na povzročilo povečanje prome- jeVtov med gradnjo so na- peljal do zaključka ta za 27 tisoč vozil. To je pri' mreč zahtevale tudi dopolni sililo projektante, da so začeli la k izvajalski pogodbi in razmišljati o tripasovnem cena je tako strmo rasla. Po dvocevnem predoru in pol- prvotni izvajalski pogodbi naj bi predor namreč stal 48 milijonov evrov, končna Tehnično izreden objekt nem (obojestranskem) priključku na Celovško cesto. DARS-u (tudi zaradi uvedbe novega načina cestninjenja z vinjetami) označili kot velik prelomni dan za voznike na Sprememba širine predo- slovenskih cestah, ni končal ra iz dvopasovnega v tripa- srečno, Okoli 8. xixe zvečer je sovnega in izvedba cestnih namreč varnostni sistem Naraščanje prometa nad vse- cena pa bo po navedbah priključkov v predoru se prek kamer zaznal na cestiš- mi pričakovanji • do odprtja DARS-a skupaj z elektro- morda sliši preprosta, ven- ču pod galerijo v Šentvidu predora se je po Celovški ce- strojno opremo dosegla 135,7 dar je bil to izredno zahte- (grajeno že leta 1984) tujke sti kot najbolj obremenjeni milijona evrov. Gradnja naj ven gradbeni podvig celo v na cestišču in avtomatično prometnici v naši državi pov- bi po prvotnih načrtih trajala evropskem merilu. Posebej predor zaprl za promet, prečno dnevno peljalo nad dve leti. Predor pa SO odprli še. ker so imeli opraviti v hri- Ugotovili so, da je s pločevi- šestdeset tisoč vozil in stoječe po skoraj štirih letih. Dovolj bu nad Šentvidom z zelo ne na spojih galerije odpadel zgovoren je tudi podatek, da raznolikimi in zahtevnimi protipožarni in ognjevami so se v času gradnje Šentvi- geološkimi razmerami - ne- omet, ki so ga sicer pred dve- škega predora na DARS«u, stabilno hribino. Priključki v ma mesecema vgradili an- tudi zaradi težav pri tej inve- predoru so zahtevali gradnjo gleški podizvajald. Dogodek je seveda velika blamaža, ki sicer pri uporabnikih ni imela posledic. Nadvse jezni prometni minister je odločen, da bo izvajalec plačal ne samo sanacijo, paČ pa tudi kolone so bile neizogibne. Trije pasovi šele po raziskavah Izvedba tri pasovnega predora s priključnimi cestami znotraj predora, vrh vsega pa še v hribu z zelo problematično geološko sestavo, ni lahka naloga. V začetku leta 2004 so izkopali 650 metrov raziskovalnega rova. Ker rezultatov še ni bilo, so prvotni razpis za gradnjo predora svojevrstno "dopolnili": iskali so ponudbo za eno predorsko cev v tripa-sovni obliki, za drugo pa v prvotni dvopasovni, s Čimer so želeli dobiti tudi podatke o ceni ene ali druge različice. Sredi decembra 2004 so začeli graditi dvopasovni predor s severne strani (dvopasovni je ostal do priključkov), sredi leta 2005 pa je bilo tudi strokovno potrjeno, da je možna izvedba tripasovnega predora, zato je stekla gradnja dveh tri-pasoviiih predorskih cevi tudi z južne strani. Spremeniti je bilo treba tudi državni lokacijski načrt, kar pa se je zgodilo šele juUja 2007. vse nastale stroške - tudi zastoja in kot je dejal, njegove neprespane noči... Čez Peračico po avtocesti šele konec 2009 Sicer pa bomo Še letos Gorenjci dočakali še manjkajoči deJ avtoceste med Vrbo in Podtaborom, ki pa bo imel precejšnjo napako. Obnova nekdanje hitre ceste med Brezjami in Podtaborom (obnova viadukta Peračica, predora Ljubno in mostov pred njim) se še ni začela. saj na DARS-u šele (brez pojasnila zakaj) pripravljajo razpis za izbiro izvajalca. Obljuba, zapisana na tabli ob tej cesti, da bodo dela končana prihodnjega maja, nikakor ne bo uresničena. KRATKE NOVICE L)u6l)ana Znova olajšave za investicije Najpomembnejša zahteva slovenskega gospodarstva, zlasti vseh tistih, organiziranih v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, da se vrnejo davčne olajšave za investicije, je končno dočakala vladni odmev. V ponedeljek je vlada na dopisni seji sprejela novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki spet uvaja 20*odstotno investicijsko olajšavo, ki pa bo omejena na največ dvajset tisoč evrov. Pogoj za uveljavljanje bo, da zavezanec v letu vlaganja zaposluje nepretrgoma najmanj dva delavca za poln delovni čas, olajšava pa bo ve Ijala za investicije v opremo, kamor sodijo tudi računalniki ekološka vozila in neopredmetena dolgoročna sredstva, ne pa tudf za vlagarija v zemljišča in zgradbe. Olajšava za inve sticije bo veljala tudi za zavezance, ki opravljajo dejavnos {obrtnike oz. s. p.), pri katerih pa je pogoj zaposlitev vsa enega delavca, deležni pa je bodo tudi v kmetijski in gozdar ski dejavnosti. V teh primerih bo olajšava omejena na dese tisoč evrov in se bo priznala za Investiranje v kmetijsko me hanizacijo in osnovna sredstva brez zemljišč in objektov Spremembe naj bi veljale že za leto 2008. S. Ž. Naklo Poslovati je začel Mersteel v torek, 1. julija je začela poslovati v okviru podjetij Merkur Group družba Mersteel, d. o. o., kot posledica divizijske organiziranosti Merkurja, o kateri smo že poročali. Poleg divizije Big Bang, kl je vodilni trgovec z izdelki zabavne elektronike, informacijske tehnoJogije in bele tehnike, divizije Merkur, vodilnega trgovca s tehničnim blagom v sodobnih trgovskih centrih, je tretja divizija Mersteel» kf bo zagotavlja- nabavo in prodajo metalurških izdelkov. V Merkurju zagotavljajo, da odnosov s poslovnimi partnerji ne bodo spreminjali, predstavljali ga bodo isti ljudje, ki so delati doslej v metalurških oddelkih. Ohranjajo ista delovna mesta, iste telefonske Številke, enake delovne razmere in plače. š. 2. privoičrte sj sanjski dopust f I ' . y HRANíJ 01 28 00 777 • * I > • ✓ I ^ M » ťát .K i • O 1 nûMtfmn Kiímo vam podarimo. Volkswagen Tronsporter Iceman. Za pridemo «hUjene dni v«m th fuikupti kJitereK^fc^U models VW Transportât Caisv^Ue jll Muhlvin v^àèrim^ U^milsbo nipnivo ^ lA J Avtohiša Vrtač, d.0.0. Kranj Delov>ko ceito 4, 4000 KRANJ Hi: 04 27 00 200, fokt: 04 27 00 222 www.avtoliitavrtae.si Transporter m. u MAVmiB Wj JH stv*» i 1 8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik @g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 4. itiliia 2008 Za varnost s traktorji Kmetijski inštitut Slovenije je podpisal Evropsko istino o varnosti v cestnem prometu. ívUttaž Grego ri ć ko medijev in preko jvoje ..............................................................................spletne strani www.kis.si, Ljubljana • Kmetijski inštitut kjer že deluje podstran Vai- Slovenije je konec junija no s traktorji in kmetijskimi podpisal Evropsko listino o stroji. Ta stran ne bo name- varnosti v cestnem prometu, njena samo cestnim nezgo- katere dlj je zmanjšanje žr- dam, ampak celotnemu po- tev prometnih nesrei vsaj za droč[u varnega dela s traktor- polovico do leta 2.010. ji in drugo kmetijsko meha- Oddelek za lenedisko teh- nizadjo, saj je traktor prednik© na inštitutu je Evropski vsem delovno vozilo, s kate-komisiji predložil program rim se opravlja prevoz tudi svojih dejavnosti na podro- po cestah. Po dostopnih in- čju vame uporabe traktorjev formacijah junija 2008 je in drugih kmetijskih strojev. Kmetijski inštitut Slovenije Organizirali bodo seminarje edino podjetje v Sloveniji s oziroma delavnice) na temo varnosti traktoristov. Sirlo področja kmetijstva, ki je podpisalo to listino, verjetno javnost pa bodo s tozadevno pa tudi eno redkih iz te pano-problematiko seznanjali pre- ge v Evropi. Si želite zaposliti se v usoesni mednarodni špediciji? V našem Lxjgistiônem centru v Škofji Loki In na Brniku vabimo k sodelovanju nove sodefavce/ke za področje Carinskega posredovanja Od kandidatov pnčakujemo: poznavanle cannske zakonod^e In carinskih predpisov V. stopn/o izobrazbe ustrezne smeri 2 leti delovnih izkušenj pasivno znanje angleškega jezika sâjnostûinost, samoiniciativno^, komunikativnost znanje uporabe računalnika vozniški izpit B-kategorije Izbranim kandidatom ponujamo: zaposlitev za nectolocen ca& s 3-mesecrHm poizkusnim dek>m stimulativno nagrajevanje možnost osebnega razvoja prijazno delovno okolje Pisne ponudt>e s kr^m življenjepisom in dokazili o izpolnjevan nju pogojev pričakujemo v 8 dneti po objavi na naslovu: P$V Transport, d. o. o.. Kldríčeva 92. 4220 á^Qa Lx^ka (ponucfôa na razpis). ti.TR Gore niska 96 MHz radio z a RADOVE N E LU LU Ui . K I G L R 5 . CfHřv^O t^lil fCÁit^rt AVi^LťrV PtílOCi KMMJltA Gorenjski Glas 60 la bdehmt ea^ Na čelu zbornice Ciril Smrkolj Novi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije med drugim obljublja učinkovitejše in bolj racionalno delo ter za 30 odstotkov nižjo članarino. Matjaž Gregorič Naklo • Na konstitutivni seji novega sestava Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je biJa v torek v Biotehniškem centni v Naklem, je biJ s tesno večino za novega predsednika izvoljen nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj. Novi člani Sveta zbornice, skupaj jih je izvoljenih 57, prisotna sta bila dva manj, so najprej potrdili mandate, nato pa s tajnimi Ciril Smrkolj obljublja za 30 volitvami izvolili predsedni- odstotkov rtižjo članarino, ka, dva podpredsednika in Člane odborov. Smrkolj, ki ga Na ustanovni $ejl novega Sveta KGZS sta manjkala samo dva člana. drugače, tako da bodo člani je za člana sveta zbornice Devetinpetdesetletni Ciril Smrkolj je v svoji karieri med ^tili, da zbornica dela v nji- predlagalo Društvo SKZ - dnigim kot tehnični direktor dela v enem izmed podje- hovo korist. Treba bo tudi Slovenska kmečka zveza je tij v tujini, leta 1981 pa je po smrti brata prevzel domačo oblikovati močne odbore za dobil 30 glasov prisotnih da- kmetijo v Šentožboltu. Med leti 1986 in 1990 je bil de- kmetijsko, evropsko, zemlji- nov in s petimi glasovi pre- v zboru združenega dela takratne slovenske skup- ^ okoljsko politiko in se magal Branka Kureta, sicer ^^ je j^a izvoljen za poslanca v državnem ^^ slasti posvetiti podro- ^ektoria Kmetijske zadmge ^^ ^ . y «em, kot so težji pogoji pi^ Metlika, ki ga je za predsednika predlagala Kmečka lista ster. Po koncu ministrovanja je dela na Agenciji RS za delave. Zbornica mora biti ustrezen sogovornik vladi in - Društvo za razvoj kmetij- ioTietijske trge in razvoj podeželja, zadnja leta pa se je sodelovati pri oblikovanju stva in podeželja. Podpred- posvečal delu v svojem podjetju in na domači kmetiji. zakonodaje in razvojne poll- sedniški mesti sta prav tako tike kmetijstva, je še pouda pripadli Branku Colji in nih zavodov predstavniki zmanjšanje predsedniških ril Smrkolj. Branku Tomažiču, ki ju je svetovalne službe ...in drugi- pooblastil, funkcijo pa bo Ob tem je izpostavil tudi predlaga Smrkolj. mi pravnimi osebami, Id so opravljal nepoklicno. Ob obljubo, da bodo za 30 od Smrkolj je odločitev za zastopane v novem zbomič- kandidaturo sprejel, kot je nem svetu, med njimi je tudi dejal, zaradi široke podpore nekaj župnijskih uradov. Za tem poudarja, da čuti odgo-vomost do slovenskega kmetijstva, zato se bo treba v stotkov zmanjšali članarino v zbornici, ki sedaj predvsem za manjše, člane pred- in prepričevanja. Kot je pove- vse spremembe je namreč večji meri ukvarjati s strate* stavlja precejšnjo obremeni- dalževsvojempredvolilnem po njegovem mnenju po- gijo. Med priznanji za delo tev. Zato pa bo treba delo v nastopu, se bo zavzemal za trebna korenita analiza, pri dosedanji vodstveni ekipi zbornici organizirati tako, da razširitev programa zbomi» čemer bodo oblikovane t\idi pod predsedovanjem Petra bo bolj učinkovito in racio- ce, ki ga namerava sestaviti skupine, ki bodo preučevale Vriska, ki je bila na čelu nalno, le ob izvolitvi še dodal skupaj z vsemi društvi, zve- interese članstva. zbornice dva mandata, je Smrkolj, ki namerava uvesti zami vodstvom organov zbornice, direktorji obmoČ- Novi predsednik se bo bilo slišati tudi, da bo treba tudi kolegij predsednika za med drugim zavzemal za delo zbornice organizirati usklajevanje zadev. Prvobitne dke čuvajo kot zaklad V Sloveniji se je izvorna reja cikastega goveda ohranila le na petnajstih kmetijah. cvfto Zaplotnik Kranj • Društvo za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji se vse od ustanovitve pred dobrimi šestimi leti prizadeva za ohranitev in obnovitev pasme, ki ji je po "pre-tapljanju" v pincgavsko pasmo grozilo že izumrtje in se je ohranila le v rejah, kjer so rejci (ob širitvi umetnega osemenjevanja) vztrajali pri nelegalnem naravnem pripustu. Kot je povedal strokovni tajnik društva Rafko Rokavec, dništvo šteje 217 Društvo je šest krav s telički In šest telíc predstavilo tudi članov, ki redijo skupno na nedavni prireditvi Demo Gozd in BloEnergija v Davči. okrc^ šeststo dkastega gove- Na sliki predsednik društva Dominik Čevka Iz Zakala pri da. Vseh krav dkaste pasme Stahovici s kravo Cveto in teličko fiîngelco. je v Sloveniji okrog sedemsto, največ na območju Kam- kmetijsko gozdarskega zavo- ugotovili, da je pasma zelo cika ohranila na kmetijah Korošec (Koprivnik v Bohinju), Mlakar (Bohinjska Ceš-njica). Odar (Studor), Smuka vec • Spodnji Krucman, Smukavec - Zgornji Krucman, Soklič (vsi Podjelje), Šest (Srednja vas v Bohinju), Cindrič (Dovje). Noč (Javor- niški Rovt), Balantič. Kem-peri, Urh (vsi Županje njive pri Kamniku), Kuhar (Kle-menčevo pri Kamniku), Drolc (Cešnjice v Txihinjski dolini) in Zupančič (Ledina pri Sevnid). V društvu želijo, da bi z načrtnim rejskim delom in strokovno selekcijo utrdili plemenite avtohtone lastnosti dkastega goveda in ohranili lahke živali s tankimi nika, Bolúnja in Zgomjesav- da jih je po podatkih društva raznolika, da je v prvobitnem kostmi, ki bodo dobro plod» ske doline, deloma pa tudi 286, na kranjskem 188, na tipu manj kot petina vseh ži- ne, odporne na bolezni, pri- na Tolminskem, v Zgornji celjskem 100, novogoriškem vali in da dkasto govedo redi- lagodljive na skromna, hri- Savinjski dolini in v Posavju. 82, novomeškem 36 in na jo predvsem manjše hribovi- bovita območja in bi lahko Na območju ljubljanskega ptujskem 14. Ob pregledu so te kmetije. V izvorni reji se je telile in doigo živele. i v GORENjSKi GLAS petek, 4. julija 2008 ZANIMIVOSTI f ZAHVALE 19 Turistična zloženka napako Ob žirovskem občinskem prazniku je izšla dolga leta pričakovana turistična zloženka. Namesto zadovoljstva^ so nekateri zelo razočarani. Boíttan Bogataj Frand Kranjc. direktor občinske uprave, pomirja stra- Žm • 'Turistiáio društvo Žiri sti: "Zloženka je v teh dneh je izdalo turistično zložen- ugledala luč sveta, za laike ko, kjer je zajeto vse, kar povsem primerna. Vemo, da lahko obiskovalci vidijo in je lažje kritizirati kot nekaj delajo v Zireh," nam je narediti, velja pa tudi, da je prejšnji teden povedaJa Ger- lel material prehitro v tisk." mana Pivk. vodja projekta Tako niti občina, ki je v lan- izdelave zloženke in pod- skem in letošnjem proraču- predsednica domačega turi- nu zagotovila deset tisoč ev* stičnega društva. V leto dni rov, gradiva pred izidom ni nastajajočo zloženko pa so videla, manjka tudi občinski se prikradle dve večji in ne- grb, morda beseda župana, kaj manjših napak. "Odloči- vendar Kranjc tega ne želi poli smo se, da bomo še enkrat tendrati. "Če držijo informa-natisnili ovitek, kjer bomo dje, da gre zloženka v pono-poseben poudarek nameniL ven tisk, predlagam, da mate- Slovenskim klekljarskim rial pred tem pregledajo dnevom in Občini Žiri," je kompetentni Žirovci in Ži- pojasnila Pivko va. rovke in podajo svoje mne- Izbruh nezadovoljstva z nje," dodaja Kranjc. zloženko je nastal, ker v njej V zloženki ie sicer več po- niso posebej predstavljeni zornosti namenjene čevljar-Slovenski klekljarski dnevi, stvu in dpkarstvu, torej ročki jih pripravlja Klekljarsko nim delom, ki so v Žireh Ustvarjalcem jo je že na naslovnici zagodel tiskarski škrat, društvo Cvetke. '*Sedaj je že doma, predstavljeni so tudi številnim pa so šle v nos druge pomanjkljivosti. Kljub vse-vse dogovorjeno, da bodo sakralni objekti, galerije in mu je to prva turistično-infermativna zloženka o Žireh po popravili zloženko, saj nam muzeji pa aktivnosti v naravi mnogih letih ugotavljanja, da jo potrebujejo, ni bilo prav, da dvesto ljudi in na koncu še prireditve. gara za tedensko prireditev, "Zloženko zaokroža zemlje- jo," eno od težav opisuje Ger- jeni regionaUd. V turistički nato ni omenjena med tu- vid, saj nas danes še vedno n^ana Pivk, kar ni edina teža- nem društvu si želijo večjega rističnimi prireditvami. To marsikdo ne najde. Na avto- va "turističnih" 2irov. Števila gostiln in prenočišč, je nedopustna napaka» še cesti je ob izvozu Logatec tudi Prave turistične ponudbe da bi se njihovi lastniki tudi posebej ob tako velikem de- izvoz Žiri, vendar v Logatcu k Žiri sploh ne poznajo, še tisti ukvarjali s turizmom insku- namem vložku," pravi Ma- nam ne usmerja nobena ta- turisti, ki se izogibajo avtoce- šaB goste zadržati za kak dan rica Albreht, ena največjih bla več. Večkrat se je že zgo- stam {teh bo sedaj še več) se več in ne le pivo ali dve • pivo žirovskih klekljarskih avtori- dilo. da so poslovne stranke zaradi skromne ponudbe le je menda v Žireh najcenejše tet žirovskih podjetij zašle v Idri- odpeljejo po dokaj dobro uie- v Sloveniji. Čestitka društva diabetikov Sladkorni bolniki iz Škofje Loke, Poljanske in Selške doline iskreno čestitamo zdravniku diabetologu dr. Tomažu Cam- leku za visoko občinsko priznanje - zlati grb občine, ki mu ga je podelila Občina Škofja Loka za njegovo plemenito delo pri oskrbi in izobraževanju diabetikov, kakor tudi za strokovno pomoč pri programih društva diabetikov in delu $ $tanovalc^ Centra slepih, slabovidnih in starejših v Škofi! Loki. R19ČEV Laz Prijetna osvežitev v Bohinjskem jezeru Te dni, ko vsi iščemo priložnost za osvežitev, so najbolj pogumni kopalci že okusili tudf svežino vode v Bohinjskem jezeru. Čeprav ima zgolj 19 stopinj Celzija, pa ob vročini to moti le redke. Tisti, ki so malce manj pogumni, pa uživajo le v hladu ob jezeru. V. S. Prvi letošnji kopalci so že preizkusili še nič kaj toplo Bohinjsko jezero. Kran] Zapora ceste pri Globusu od ponedeljka dalje bo zapora ceste med Globusom In Delavskim domom zaradi predvidenega začetka obnove stavbe Globusa. Avtobusi mestnega potniškega prometa bodo imeli do preklica začetno in končno postajališče ob Koroški cesti med Globusom in hotelom Creina. S. K. Kammk Prenovljena kavarna odprta avgusta Kavarna Veronika v središču Kamnika je še vedno zaprta, saj obnova, ki jo je občina začela že med prvomajskimi prazniki, še vedno poteka. Obnovitvena dela so zahtevnejša, kot so sprva pričakovali, in tako tudi dražja, zato bodo pn/otno mišljenim 80.000 evrov morali dodati še 47 tisočakov. Do začetka avgusta, ko naj bi kavarna spet odprla svoja vrata, bodo izolirali skladišče, hodnik in teraso, prenovili sanitarije in uredili vso okolico. ). P. Í I Zavod zd zdravstveno varstvo Kranj, vabi k sodelovanju dipl. med. sestro/ zdravstvenika ali diplomante unrverzitetnega študija s področja naravoslovja ali družboslovja za deSo na področju socialne medicine, analitike in promocije zdravja Potrebna znanja: • osnovno znanje računalništva -zaželeno andragolko znanje - vozniški izprt kategorije B Delovno razmerje bomo sklenili za določen Čas enega leta, z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni od dneva razpisa na ZdvOd za zdravstveno varstvo Kranj. Gosposvetska ulica 12,4000 Kranj. OSMRTNICA Z bolečino v sicu sporočamo, da nas je zapustij saš dragi mož, oče, ata, pradedek, tast in stric Jožef Marjek - Joco roi 4 »9^3 Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 5. julija 2008, ob 17. uri na pokopališču na Kokrid pri Kranju. Žara pokojnika bo na dan pogreba od 11. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: žena Šleika, otioci Ivan, Marko in Jožica z družinami Kranj, Liubiiana, 3. julija 2008 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Kadko Sora d.0.0.« Kapucini trg 4,4220 Škofja Loka, teL: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: infoSradiosora.si siorest Smo največje podjetje v slovenski lasti na področju gostinstva. Usmerjeni smo v kakovost storitev, zadovoljstvo zaposlenih in dolgoročno rast. Zaradf širHve dejavnosti na področje zagotavljanja prehrane v srednjih šolah OB) AVLJ AM O prosta delovna mesta Obrate v Ljubljani, Medvodah, Kranju in Skofji Loki 1. VODJA KUHINJEvâko^l Loki (m/ž) 2. SAMOSTOJNI KUHAR (m/ž) 3. PRODAJALEC - DEULEC HRANE (m/ž) 4. POMOŽNI KUHAR (m/i) Od bndidatov pričakujem« Pod 1.: gostinski tehnik, izkuifije na področju vodenja poslov v gostinstvu, kuharska znanja Pod z.: izobrazba kuhar, kuharska znanja in razgledanost, poznavanje praktičnega dela v kuhinji, Pod. 3.: izobrazba natakar ali prodajalec oz. trgovec ali izkuinje v gostlrtstvu Pod 4.: izkgšnje v gostinstvu so zaželene Kandidatom nudimo: • ugoden delovnik [veû'noma dopoldanski delovnik, vikendi večinoma prosti), ' redrto zapositiev, dodatno izobraževanje, »stimulativno nagrajevanje..... SLORE5T Ukozarjeva ul. 3, looc 01/300.42-43. Sponzor nagradne križanke, ki bila objavljena v Gorenjskem glasu St 4$ v petek, 6. junija 200S, je bilo pod}«^ FOTO BOBNAR iz Kranja. Nagrajenci: 1. nagra- l: Grega Sergeja Konec nagrado, ki jo podeljuje Gorenjski glas, prejmejo: Igor Fras, Natalija Novak» Jože Ravnik. Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Kran* jskem gfasu 30. maja 20cS, je bil PRO SPORT CENTER, JerneJeva ulica 12, Stražišče v Kranju. Nagrajenci: nagrada-mesečna karta za fitnes: Urša Jakop; 2. nagrada klasična masaža: Nataia Potočnik; 3. nagrada klasična masaža: Mateja Jerala; 4., 5. in 6. nagrado, ki jo podelju-je Gorenjski glas, prejmejo: Marija Mihovec, Leon Nahtigal, Matjai Koprîvr^ik. v v V 10 HALO HALO / KAŽIPOT GORENJSKI GLAS petek, 4. julija 2008 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Marofik » objva spr^j^ir^mo po tHřfofitj C/iOMi-OO, dii o&ebw u BfeiM«iuiyi cnii 4 vRN^ifU« popoiti^dû rf) (»rrcU dûllOOv^CffU oql^crv VtvmudbvrubnU IffMno jANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91,424Q RADOVgiCA, TEL: 04/53 ^S 249. ^AX: 04/53 04 230 MADŽARSKE TOPLICE: 7. PELJEŠAC: 9- - 22. o., 22. o. 10. 8., 21. 8. - 24. 8-, 9. - 7.9.; TRST IZLET IZOLA Obvestila o DOCOOKtH oajavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Pr' Trnove Triič • DU Trlič v torek, 15. julija, prireja piknik OU "Pr' Trnove" v Dupljah» v soboto, 19, julija, vabi na Izlet v Podčetrtek In okolico z ogledi fn kopanjem, včeraj se je začela kopalna sezona na Debelem rtiču. Bohinjske stene Bohinj - Založniški odbor pri Planinski zvezi Slovenije In Turizem Bohinj vabita na predstavitev knjige Bohinjske stene danes, v petek, ob i8- url v mali sejni dvorani v kuiturnem domu joža AŽmana v Bohinjski Bistrici. Vox lac i jezersko • Na drugem koncertu festivaia Vox laci, ki bo v nedeljo ob 18. url v kulturnem domu Korotan na Jezerskem, se nam bodo s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi predstavili moŠkI vokalni kvintet Smrtnik In mladinska vokalna skupina Klika Iz Železne Kaple na avstrijskem Koro* škem. Nemogoče je mogoče Radovljica - Šoia odličnosti Metlika vabi na dobrodelni semi« nar "Nemogoče - je mogoče", ki bo v ponedeljek, 7. julija, od )6.30 do 19. ure v knjižnici A. T. Linharta v Radovljici. O šestih čutih Kranj • Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, jezerska cesta 41 Kranj na proučevanje Sv. pisma 2 okvirno temo: "O šestih čutih." Duhovno srečanje bo povezoval Franc Novak. Vstopnine ni. 110 let PGD Bohinjskd Bela Etohinjska Bela • V soboto ob 14. uri bo gasilsko tekmovanje članskih ekip, ob 17.00 pa velika vrtna veselica z ansamblom Bratov Štrukelj. V nedeljo ob 15. url bo slavnostni mimohod gasilcev in proslava s prevzemom novega vozila ter ob 17.00 gasilska vrtna veselica z ansamblom Veseli Begunjčaní in posebno gostjo Manco Špik. Dogajalo se bo na Bohinjski 6ell, na igrišču ob osnovni šoli In gasilskem domu. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, srečo boste iahko preizkusili na bogatem s reče I ovu. Na Plaži Krvavec Krvavec - Letošnje poletje pripravljamo 1. dneve slovenskih pokrajin, kjer se bodo vsâko soboto v juliju in avgustu predstavljale posamezne pokrajine Slovenije. Predstavili bodo svoje tradicionalne jedi, folklorne plese, etno glasbo s pevci, družabne igre. Jutri se bo kot pn/o predstavilo Goričko In sicer z Drujštvom za iepše vutro ob 10. uri. Več na internetn) strani WNVw.hotel-raj.sl. Demonstrativna vaja gasilcev Bitnje • Ob praznovanju So-letnice delovanja prostovoljni gasilci iz Bitenj danes, v petek, ob 17.30 vabijo na ogled velike demonstrativne vaje, ki bo v Srednjih Bitnjah 59, ob 20. uri pa vabijo na gasilsko veselico z ansamblom Kiki band. V soboto ob 18.30 bo parada vseh gasilcev in gasilk in proslava ob 8o-letnlc) društva, ki se bo nadaljevala z veliko veselico, kjer bo nastopila Natalija Verboten. Dogajanje v Kranjski C ori Kranjska Gora - Kranjska Gora vabi na košarkarski tabor Marka Miliča. ki bo do 19. julija. Danes bo v RadovnI ob 18. uri gledališka predstava Razvalina življenja, ob 19.15 pa od* prtje razstave likovnih deí Avguste Šenk. Na trgu pred cerkvijo bo ob 20.30 nastop mešanega pevskega zbora KD Od- mev. jutri bodo od 14. ure dalje na trgu pred cerkvijo pote-kaîe ustvarjalne delavnice za otroke v okviru DPM, ob 20.30 pa bo koncert Kocke na trgu pred TIC. V nedeljo ob 21. uri na trgu pred cerkvijo: Julijske Alpe v sliki in besedL V Pub legende bo danes ob 21. uri So's žur do jutranjih ur, v soboto ob 21. url pa irski pivsk) večer. V discu v Hotelu Kompas bo danes ob 22. url Hip hop & R'nB' večer, jutri ob 22. uri pa Hip hop večer S: Co-Co dancers show, vstop za oba večera prost. izleti Na Konja čez Varvanje Kranj • PD Kranj vabi jutri na planinski izlet na Konja Čez Varvanje. Odhod ob 6. uri z osebnimi avtomobili Izpred hotela Crelna.Tura je primerna leza planince z dobro kondicijo, saj je hoje za 6 do 7 ur, pot pa je mestoma zelo zahtevna. Prijave v pisarni planinskega društva. Pohitite! Kopalni izlet v Portorož Jesenice • Medobčinsko društvo Invaliidov Jesenice obvešča člane, da sprejema prijave z vplačilom akontacije za enodnevni kopalni izlet v Portorož, v četrtek, 10. julija, Avtobus bo odpeljal Izpred Čuferja ob 7. url. vplačila sprejemamo v pisarni društva v Času uradnih ur; torek od 16. do 1$. ure. Na Konj Radovljica • PD Radovijlcâ organizira v soboto, 12. julija, izlet nad Veliko planino na Konj (1803 m). Izhodišče Velika planina preko planine Dol na vrh. Sestop v dolino Kamniške Bistrice. Pot je zahtevna, hoje pa bo približno 6 ur. Prijave po tel. 041/607 431 {Matjaž Ambrožič) in 031/805 746 (Matko Pogačnik) ali v pisarni; 531 55 44, 031/345 209. Konjiška gora Kranj • Planinska sekcija DU Kranj vabi na Konjiško goro v četrtek, 10. julija, s posebnim avtobusom ob 6.30 izpred Clobusa. Vzpon Je srednje zahteven, predviden čas vse hoje pa je 5 ur. Priporočljiva lažja pohodniška oprema; pohodne palice, malica. Vodnika bosta Milan Čelik In Marija Golob Prelsinger, cena pa je 12 evrov. Prijave 2 vplačili v društveni pisarni do ponedeljka, 7. julija. Kolesarski izlet v Begunje Kranj - Kolesarska sekcija DU Kranj organizira kolesarski Izlet z lastnimi kolesi v Begunje, ki bo v torek, s. julija, ob 8. url izpred društva. Proga je težka, predviden čas vožnje pa je 6 ur (od 60 • 65 km]. Priporočljiva kolesarska oprema, čelada je obvezna. Izlet bosta vodili Marija Golob Preising in Helena Benedik. Izlet V Italijo Sko^a Loka - DU Škofja Loka vabi na izlet v Piancavalb in Vil* lo Manin v Italiji, ki bo v sredo, 30. julija. Odhod ob 5. url Izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave sprejemajo v pisarni društva od objave dalje vsako sredo In petek od 9. do 11. ure do zasedbe avtobusa. Kljub temu da so državne meje padle, je obvezen osebni dokument! Hrana in pijača Iz popotne torbe. Cena fzleta je 24 evrov in vključuje stroške prevoza, vstopnino za Vlilo Maninin park ter organizacijo in spremstvo izleta. Planinski pohod na Poldnik Žirovnica • DU P?S Žirovnica vabi v torek, 8. julija, na planinski pohod na Poldnik (Picco dl Mezzodl • 2063 m). Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz AP Rodine in bo ustavljal na vseh postajah do AP Moste. Potrebna je planinska oprema. Informacije in prijave do ponedeljka po tel.; 580 14 69 alf 031/535 799 (ûrago Kajdiž). Leški kolesarski krog • KS Lesce vabi ob krajevnem prazniku ljubitelje kolesarjenja na "Leški kolesarski krog". Zborv nedeljo pred Družbenim centri v Lescah ob 8. uri za 35 km dolgo progo po občini Radovljica, aH pa ob 9. uri za 15 km dotgo progo po krajevni skupno- sti Lesce. Vabljeni kolesarji vseh starosti in iz vseh krajev. V pri-meru slabega vremena bo kolesarjenje v nedeljo. 13. julija. Uršlja gora áenčur • TD Šenčur organizira v soboto, \z. julija, planinski izlet na Uršljo goro O670 m). Skupne zmerne iioje bo 5 do 6 ur. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred pošte Šenčur. Za» radi prehoda državne meje obvezen osebni dokumenti Udeležba nd lastno odgovornost. Prispevek glede na število udeležencev (okoli 15 evrov). Informacije in prijave do četrtka na tel.: 041/875 812 (Franci Erzin). Pohod na Dovško babo Žabnicd - DU Žabnica vabi na pohod na DovŠko babo (1S92 m) v sredo, 16. julija, ob 6. uri Izpred vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Stražišča. Prijave sprejema Lojzka Dolenc na tel.r 23? 17 15 do jutri med 13. in 15. uro, cena 13 evrov. Izlet na Olševo Žirovnica - PD Žirovnica prireja v soboto, 12. julija, izlet na Olševo. Nezahtevne hoje bo za 6 ur. Prijavite se do četrtka na tel.: 041/582115 (Tone). koncerti New Hampshire Friendship Chorus Radovljica - Občina Radovljica in J SK D izpostava občina Radovljica gostita mešani pevski zbor "New Hampshire Friendship Chorus" (ZDA), v sodelovanju z mešanim pevskim zborom "Glasbena matica Ljubljana". Zbora bosta nastopi* (a danes, v petek, ob 20. url v Avli graščine v Radovljici, kot del 11. mednarodne koncertne turneje zbora New Hampshire Friendship Chorus. The Oxford Millennium Orchestra Sko^a Loka «Občina Škofja Loka vabi na koncert angleškega simfoničnega orkestra, ki bo danes, v petek, ob 20. uri na dvorišču Škofjeloškega gradu. V primeru slabega vremena bo koncert potekal v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki ob 20.30. Simfonični orkester se nam bo pod vodstvom dirigenta Charliea Wllsona predstavil z izbranimi deli skladatelja Beethovna in Schuberta. Komorni zbor Krog Poljane nad Ško^o Loko - Mlad mešani pevski ansambel, tretjeuvrščeni na mednarodnem zborovskem tekmovanju Maribor 2008, vabi na koncert, ki bo v nedeljo ob 19.30 v dvorani kulturnega doma v Poljanah nad Škof;o Loko. Zbor vodi dirigent Primož MalavašiČ. Program: Palestrina, Mendelsohn, Brahms, Rhefnberger, Sandstrom, Čopi, Lebič, Močnik, ... (sakralna glasba, glasba romantike, slovenske ljudske pesmi v priredbah Idr.) razstave Vrata 2008 Jesenice - Gornjesavski muzej )esenlce - enota Kranjska Gora, PD Dovje-Mojstrana in občina Kranjska Gora vabijo na odprtje razstave likovnih del udeležencev 29. planinske slikarske kolonije, ki bo danes, v petek, ob 17. uri v galerijskem prostoru LIznjekove domačije na BorovŠki cesti 63 v Kranjski Gori. Lutke Kranj - osrednja knjižnica Kranj vabi na ogied razstave LUTKE avtorjev Andreja Štularja in Petre Stare, na kateri predstavljata vrste lutk s sliko, besedo in lutkami. Ob njih so razstavljene tudi knjige o lutkarstvu. Razstava je do konca meseca na ogled v avli Študijskega oddelka na Tavčarjevi 41 v Kranju. predstave Klopčič Šenčur - TD Šenčur v soboto, 19. julija, vabi na ogled komedije Klopčič v poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Odhod avtobusa ob i9.30izpred pošte Šenčur. Cena gledališke karte je 10 evrov plus prispevek za prevoz. Informacije in prijave do četrtka 041/875 812 (Franci £rzl). Lumpač i vaga bund ali Zanikrna deteljica Predoslje pri Kranju • vabljeni na premierno uprizoritev predstave z naslovom Lumpacivagabund ali Zanikrna deteljica. Izvajal jo bo KUD Predoslje na župnijski posesti v Pre* dosljah. Predstave: danes ob 20,30, jutri, v soboto, ob 20.30 In v nedeljo prav tako ob 20.30. Stari ilija Adergas • KUD Pod lipo Adergas letos praznuje 70-letnico ustanovitve. Obletnico bodo proslavili z dvema dogodkoma ustanovitve 70-letnice društva in 150-letnico rojstva Ignacija Borštnika, ki se je rodil v Cerkljah na Gorenjskem, Danes ob 21. url bodo domači igralci KUD pod lipo Adergas na stopnišču pred župnijsko cerkvijo Marijinega oznanjenja uprizorili izvirno slovensko ljudsko Igro Ignacija Borštnika v treh dejanjih. Stari Ulja. Igro bodo ponovili danes pravtakoobzi. uri. Ob jubileju društva bo v soboto, 2. avgusta, ob 21. uri na prostem ga^a koncert Slovenskega okteta. Informacije na tel.: 040/297 936. Cvet in sad Muljava - Danes, v petek, in jutri, v soboto, ob 21. uri si lahko ogledate zadnji uprizoritvi Jurčičevega deîa Cvet in sad v Letnem gledališču ob Jurčičevi domačiji na Muljavi. Roman je dramatizirala Danica Kastellc, režija Tatjana Lampret, Izvedba člani Kulturnega društva Josip Jurčič Muljava. k ? v GORENJSKI GLAS petek. 4. julija 2008 OGLASI / MALI OGLASI 21 i Nagrajenci priloge GG -k, ki Je izila 6. junija 200S. Pravilni odgovori športnega kviza iz zadnje Številke Športnega glasa so: največ naslovov evropskega klut>skega prvaka v rokometu ima Barcelona, svetovno hokejsko prvenstvo skupine A v dvorani Tivoli je búo leta 1966, leta 1993 se je $ košarkarskih igrišč poslovil Peter Vilfan, prvi Slovenec v Ligi NBA |e bil Marko Milič, prvo svetovno prvenstvo v atletiki je bilo v Helsinkih. Nagrajenca sta )aka )erala in Urža Kožnik. ' rije nagrajenci nagradne križanke DIDAKTA, ki je bila objavljena 6. junija v CG v prilogi Starši & «trod, so: Niks Pogačar, Zg. Corle; irena Nemec, Maribor; Cene RavŠČd(, ŽirL Rešitve križanke Mendngef Lesce, ki je bila objavljena 6. junija v GC v Upokojenskem glasu, so: 1. nagrado: notranji rolo prejme; lože Vrtač. Duplje; 2. nagrado; žensko poletno obJeko prejme Danica Jamar, Žirovnica; 3. nagrado: žensko krilo prejme; Ivka Premrov, Žabnicá. Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Ivanka Tratnik, Mavčiče; Helena Treven, Cerkno; Berta Bertoncelj, Selca. NAGRAjCNI REŠEVALCI KRI2ANKE AVTOHIŠA VRTAČ, KRANJ objavljene v Gorenjskem glasu èt. 49, 20. junija 200S. Geslo nagradne križanke AH VRTAČ se glasi; ZDRUŽILI SMO SPORT- NOST IN ELEGANCO NOVI PASSAT. In kdo so prejemniki nagradi n nagrado • enodnevno uporabo vozila AUDI A4 AVANT, Veronika Bežter« Škofja Loka; 2. nagrado • enodnevno uporabo vozila VW GOLF EDITION, loíe Vrtač, Duplje; 3. nagrado • paket obvezne opreme, Valentin Bogataj, Gorenja vas. Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Mavija j^ko, Cerklje na Gorenjskem; Edvard 2niderč>č, jesenice In Cilka Prínčič. Kranj. Nagrajencem^ iskreno čestftamol Na podlagi ço. in 60. Člena Zakona o načrtovanju prostora (Uradni RS, Štev, 33/07) in 44. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, $tev. 33/07) župan Mestne občine Kranj dne 30. 06. 200S s prejel JAVNONAZNANILO o javni razgrnitvi Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu revitalizacije starega mest* nega jedra Kranja, ki ga je izdelal Populus, podjetje za prostorski inženiring, d.0.0., Ljubljana, št. projekta 316/04/08 v aprilu 200S. Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta revitalizacije starega mestnega jedra Kranja obsega nasledr\|a zemljišča pare. št. o, 121,136,137,138,139/1,139/2,140,161,162,164, '6s, 166/1, 166/2,166/3,166/4,167/1,167/2,168,169,170,171,172,173,174/1, 174/2, 175. 176/1.176/2. 'i77lh 177/2.193/1. 193/2. ^94/1. 201/3, 201/4, 201/5, 235/2, 236/1, 236/2, 236/3, 236/4, 236/5, 236/6, 236/7,236/8,257/1, 237/2,238,354/1.373.374.378/2,379.382.3S3. 385/2, 971 in 972, vse k.o. Kranj. Dopolnjeni osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu revitalizacije starega mestnega jedra Kranja se javno razgrne na Oddelku za okoije In prostor Mestne občine Kranj in na sedežu Krajevne skupnosti Kranj center. javna razgrnitev traja od 14. 07.2008 do 14. oS. 2008. IV. V Času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, in sicer v sredo, dne 23. julija 200S, ob 16.00 uri v dvorani h. 14 Mestne občine Kranj. V. Pisne pripombe k dopolnjenemu osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu revitalizacije starega mest* nega jedra Kranja lahkovpiletev krijigo pripomb na krajih javne razgrnitve al j jih poSljete na Oddelek za okolje in prostor Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. Obravnavani bodo le podpisani in s pol* nim naslovom opremljeni pripombe in predlogi. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. To javno naznanilo se objavi v Gorenjskem glasu in na spletn strani Mestne občine Kranj vvww.kranj.si. Števjlka:350o-oi3i /2007-48 / 03 I Datum: 30.06.2008 Damijan Perne, dr med. spec. psih. ŽUPAN Dobra in zdrava zelenjava Piuktični nasveti za vrtičkiinc Cena: 3.70 Oťtr^njsk Gorenjski G Id S WWW.CORENISKICLAS.S) K,R. NEPREMIČNINE Lesce d.0.0., Begunjska 2 GSM:04i/436-$44. 04i/423-5"ii Prodamo stanovarja: RADOVLJICA: cViranjeno polkirtno dvosobno stanovanje v bliži nt zdrav doma. kopališča, šole« vrtca ... v iznieri 46 m2 prodarria. Letnik 1976, opremljeno. C£NA- 79.OCO EUR. RADOVLJICA: Cankarjeva, trisobno, stanovanje v 3./4 nadst., 68 m2, letnik urejeno, dobra razporeditev, opremljeno, vseljivo po dog. CENA: 136.000 EUR. LESCE: urejeno Itinsobno duplex stanovanje v izmeri 104 m2 z nad- sireSnico. letnik T973, 3. nad od 4. vseljivo po dOB. CENA: 179.000 EUR ITD NEPREMIČNINE, â.o.o. MAISTROV TSC 7. 4000 KRAN) TELi 04/25-8M20, 04/23*66*670 fAX: 04/23-SV122 040/204^6611 041/90^009 www.ftd pîus^i Kranj • Planina II: enoinpûfsobno^ 55.27 mí, í./S, obnovijéno oj, vsi prikl;u£ki, sončna lobcija. ZK urej«* na, v 031 /330 • 040 HI So PRODAM ZC. BESNICA * . 05 moderno prfr novljena, delno opr. hi^a (P+M^ de!* no k et) 1S6 m2 na rer^ljiiču 2054 m2 z izjemno lokacijo* CK olje, bel* ADSL Prevzem po dogovoru* 542.000 EUR. MOŠN)€ ^ tri«tažna starejša hifia iz L 75 (K+P+l» nad.} 225 m2 na 1015 mz zernijillia z lepim vrtorn* Možno jo je preurediti v dyostanovanjs 270.000 EUR. Možen nakup polovi* ce za 135.000 EUR. RADOVgiCA ^dvostanovanjsk» hiU i2 84^ obn. 981 3)0 ITI2 (K+P+M), zemljiSČe >460 mi, zadnja v vrsti 513.000 EUR. Možen nakup vsake enote posebej* BLf D • miniit pei hoje do centra in jezera, novo nadstandardně Štiri* sobne v polovici dvojfka <38,05 m2 povrSine {K-ř^P^^M}, 2 parkirni mestih zemljjiče 2$i mi. Lizg. 2008* 420*000 EUR^ ZEMgi^E HAASTNICA pn Žk. Uki • 952 m2 • stavbno, kom. opremljeno 95.200 EUR, mo2en nakup ie polovice aN dokup sosedrijega ZemljiiČa* POSLOVNI PROn^OR ODDAM /PRODAM KRAN) • Savsl^a Loka J J diSâno* proizvodni prostor 6>o frn * 434.700 EUR. KRANf « center (staro rn* jedro) 259,69 m2 (IC^P^L nad>M), obn. I* 99, preurejeno za opr. poslovrre de* javnosti (storrtve, trgovina^ gostin« stvo). 375.000 EUR- KRAN| - center (staro m. jedro) 260 rT>2. nads., ii* nads^^mansarda^ klet • primerno za trgovino^ svetovalni center^ atelje, pisarne. Možen najem po del^h* 15,00 EUR/ma meučno* MEDVODE • pisarniški prostori 84,84 mit pritličje^ 2 parki mestih primerno zz opravljanje mirne $to* ritvene dejavnosti (zdravstvo^ biro, svetovanje). Najem! 750 EUR/me-sečno. Ostalo ponudbo za razli^ie namene najdete na www*ajp.si NAJAMEMO Za znano stranko 1 ^ a^sobno stano* vanjei Kranj z okolico. w w w»aip*si GG naročnine 04/201 42 41 e-pošta: naročnin e@g-gias.si www.gorenjskiglas.si LOTO Rezultati 53. krogd - 2. uli a V 4. 26,11.inn 7S4 1 2 7 Garantiram sklad kroga za Sedmico, ^oo.ooo EUR Predvideni sklad 54. kroga za Lotka* Ko.ooo EUR dom plan dr^iZiA ttkHtenirlna« nttMiniMnB, tiAMSilTl ih WW. WwW*t4 9ftm> 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO Kranji Pbninft dvosobno ^ btMnet VI. nadstr* v izmeri 79^5 mz, ). izgr* dvigalOe vsi prildjučki, cena 119500,00 EUR, možnost vselitve ok* tc^r 300S Kranja nasc^ enosobr>o v 2* nad«f. izmwt 36,79 rra, I izgr. 1971, potrebno obnove, cena 78.500,00 EUft. Kranji po^ v man&ardi ^jekta r>ovo zgrajeno dvosobno stanovanje ^ kabiřwt v izmeri 6o.cc rrtz, L izgrad. ot>-1953, I* izgradnje sar>ovan| 200S, CK na plin. vsi phkjj(>£ki, tlaid laminat klima, cena 97.000,00 Kr«n^ VodoMdni stolp^ trisobno v IIL nadstr. řzmere 73,80 mi I c^. 1965, obnovljeno 200$, kopalna, WC centralna na plin, vselitev po dogovoru, cer« 130*000,00 £Uřl Hato po^ tnsobno, vnoko pri* tfičjev izmeri 66182 ma, delno obnovlje^ ne v letih 2000 In 2003 {kopalnica trt okna) J. Off. kabel, te* tv*^ balkona ni^ cena 11475^00 EUR (27,5 mio Sri). Triićt me^o jedro, j dvo^bna sta* novanja v thnadstropni vef^kosti od 61 ma * 83,oom2, leto izgr. 19571 v celoti prenovljena leta zooo (tlaki, In* «aladje^ kopalnica, CK, lelefsn, dviga* o) balkona ni, cena t2go EUR/m2 (309.135,60 SlT/m2} i» manjie sta* nov. in 1230 EUR (294.757,20 SU) za večje stanov*, vpisana v ZK. vseijiva Uko). Hl^E « PRODAMO Kranj) Sp* BesAica, visokopritlična^ tlorisa 120 m2 na parceli t^ikosti m2, CK na olje^ tel. garaža, dve parkir* ni mesti, sončna lega, hila je lepo vzdrževana, I* izgrad* 1981, cena 520*000.00 EUR. Križe, Cor«n)skai enonadstropna « dvostanovanjska. tlorisa 75 mz v vsa^ ki etaži na parceli velikost) 222 m2, I. fzgr, 19361 popolnoma prenovljena od I* 2004*2006, CK na plin, tel., vse Insta* ladje v vsaki etaži lo^e, tri partons. œna 194000,00 EUR^ POSLOVNI PfiOSTOR ^oddamo v najam Kranji Stražžić»p phtli^e v izmeri no m2. primemo za pi&ame afi podobno mirr^o dejavnost, samostojni vhod, vii|i stropovi, zagotovljena tri parkirna mesta, L izgr* 1957, delno obnovljeno L 2004 cena sSo,oo EUR mesečno 4 stro&ki, planilo po možnosti za tri me* sece naprej, možnost uporabe takoj. Nadcio^ I* nadstr* v izmen $0 mi, pri« memo za phsame, L izgr, 1970, pre* novljeno L 2004 CK, internet, teíefen^ samostojni vKcd, parkirna mesta za* gotovi jena^ cena 400^00 EUR/mese^* no^ stroiki cca. 120,00 EUR skupaj z ogrevanjem. Ifidustrijaka cona novograd* nja. 400 m2 v prttiiQu, viiina stropa 4^0 m, cena 9,00 EURyníz mese6io + strošMin3oo rm v i* nadstropju, višina stropa 3,80 m. cena 8,00 EUR/ma me* sećno 4 stroSki* tovorno dvigalo, pn^ memo za skladišč ali proizvodrto halo. GARAŽA • PRODAMO KnA Planina 11^ v novem objekta na Ul Tuga S^dmarja v podzemrti gara£ parkirno mesto. I* ^gr* 2007, sena 8.000.00 EU R^ PARCEU ^ PfiOOAMO jjvomiiki Rovt nad jsevcami v izmen 759 mz. na parceli Heltnka in telefon, dostop 2 glavne cfrst^, geodet* sko odmerja, cetotna zazidljiva. 6 km od avtoceste, cena 540.00 EUR. Sndnja vas pri Bohinju v czmeri 939 mz, sončna lega, 2/3 p^rc^ je bolj strme, od Bohinja je obijeno 3 km, cena K>KERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 Kranf Tel* 04/30213 202 2$ ISM M]/^700, Emaih infoÂki kem. POS LOVNÍ PROSTORI: Predamo: KRANJ: v tovarniškem objektu pro* damo skladii^ne prostore v izmeri S30 m2 v pritličju, obnova pred 15 eti, cena = 6$o,oo EUft/m2. KRANJ: v novem objel^u v nad^ stropju oddajo poslovni prostor v izmeri 612 m2, z lastnim vhodom, tovorno dvigalo, lastna parkirišča, primerno tudi za težke stroje» cena je 6 EUR/ma* KRANJ: poslovni prçstçr v !;merí 2.000 mz v dveb etažah, od tega i.500 mz v enem delu za proizvodni, skiadiični prostor in 500 mz mede* tala z dovozno rampo, zgrajero leta 86, cena »550 EUft/ma. Oddam« KRANJ {bližina): delavnico v izmeri 200 m2 z gradbenim in uporabnim dovotjenjem za avtoličarstvo, dostop z vitičarjem« letnik 98, cena je 5 EUR/mL KRANJ: v novem objektu v 1. nad* stropju oddajo poslovni prostor v zmeri $12 m2, z lastnim vhodom, tovorne dvigalOi lastna parkiriSČa, primemo tudi za težke stroje, cena |e 6 EUR/mr KRANJ: prostor v izmeri 78 m2 in 230 m2 v 1* nadstropju za pisarne, servisno dejavnost, obnova 94, cena je 11 EUR/m2. HISE: Prodartra: RADOVLJICA, LANCOVO: na mirni lokaciji v novem naselju bi$a (dvoj* ^k ali trojček) v 3. podaljSani grad* beni ^zi, v gradnji je 7 hiS, stan. povriine 191 m2t na zemljiSfu od t8o • 352 mi, cena je od 23.000 do 256*000 EUR. last K 3 KERN, d.0.0* 8ELA pri PREDDVORU: na mimem predelu s pogledom na hrrbe lahko dobite stanovanjsko hilo cca* too m2 v etaž) (klet, pritličje in mansar* da), parcela ma, letnik 1979. cena » 230*000,00 EUR. BESNICA: stanovanjska hiU, površine 250 mz, klel, pritličje, nad* stropje in mansarda, zgrajena 1970, obnova 94, parcela 500 mz, lahko tudi dvedružinska, cena » 225.000 EUR. TRŽiĆ (Zvirfe): stan. hiU zgrajena do 3* gr* i?ze, stan* povrSine 1S6 mz, letnik $51 m2 zemljiSča, možnost izdelave na ključ, CK na plin, mirna lokacija, cena » ^83.000 EUR. DRULOVKA^ nova hiSa v daljSani gradbeni fazi, stanovanjske povriine 170 m2, letnik 2006* na zemljiiiu 244 mz, cena » EUR. ZEM^lSćA: Prodamo: Bcsnid: stavb* parcela 689 ma po 75 IL po- Ambrož pod Krvavcem: več stavb« parcela od 422^677 mz po 70 EUR/m2. Poljubeij: stavbn* parcela 631 ma po 75 EUR/m2 v nižinskem delu. Kranf • OHe: stavb, parcela 606 m2 za EUR. Zak»g pri Ceriljah: stavb* parcela 482 m2 ali 509 mz po 120 EUR/mz* STANOVANJA: Prodamo: Krvnj: dvosobno, 50,63 ma v 2. nad. od 4 obnova 2002, cena « 99.000 EUR. Krvnji Planina I: trisobno. 80 ma v 7. nad., letnik 1974, cena « 115.000 EUR. Knn) (center): dvosobno, 72,3c m2 v 2. nad* od 3, letnik 1989, z vso opremo, provansalski stil, finska savna, cena - I3s*0ó0 EUR. Kranja Planina: enosobno, 42^15 mz v K nad. od 2» letnik 82, prodamo za 86.000 EUR* Kran} (centftr): trisobno, 96,25 ma, duplex v 1. nad. in 2. nad., obnova 2006, cena s 16^*331 EUR. Kran) (center); enosobno, 48,10 ma v 2. nad. od 3, letnik 1989, letnfk 2004, staromeSčanski stil, vsa oprema, cena •91.9CMO EUR. Kran) (Stražižće): v 6*stanovanjskem objektu prodajajo: Dvosobno^ m2| v mansarda nad*) za 77.900 EUR; Eno sobno 29 mz, v priti ICju> 67.500 EUR: Enosobno, p ma, v 1* nad. od 2. za 67.500 £UR. Objekt je adaptiran v I. 2008, vsako stanovanje ima ločene insialacije {elektrika, voda, plin), lastne CK na plin, lastno parkirišče. Objekt leži na m^rni lokacij i* n*si v v 22 MALI OGLASI GORENJSKI GLAS petek» 4. julija 2008 Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-máíl: malioglasi@g'glas.si /^âle oglas« sprejemamo: za objavo v p«t» - v SMO do 13 JO objavo v torek tfo petka do 14.001 Delovni idi: cd ponedeljka petkafkeprekirtjenood 8.-19.ure. NEPREMIČNINE STANOVANJA prodam £NO$OBNO In dvosobno stanovanj« v Strazlèiu. 9 pangri&Ć9m in obn. I. 08. «031/377-001 DVOSOBNO stanovanje« nadstán-dardrvo, opremljeno oa kljiič v izmen 60 mi v Šorlijevem naselju, « 040/151-332 ŠKOf JA LOKA • PodluDnik: prodamo dvosobno 59 mS. 2. nsd- stn^p}«. cena 90.$00 EUR. InfomiacK je: RZV, đ.o.o.. fP 04/51-50^00 kupih UPOKOJENEC, voznik, miren, nujno pofrabuje stanovanj« oo Tragični izgubi partnerice, v okolici Kranja, tf 041 /602-395 gekkoprojekt nepremičnine Bnof 79A, 4000 Kranj www.oeMaiÔrCM&l 04 2341 999 03167 40 33 oddam GARSONJERA, za 2 c«obi z vrtom rn pogledom na morje, Lucija - Portorož. «041/995-470 KRANJ - bllžona comra, rid6l(tr< lokaciji v meščanski vili 2 S3 s kabkr>e1om. 74 m2. komfortno opramljano. fSDN. KATV, CK, ugodno, n 041/315-609 VAROVANO. OSKRBOVANO Jn renovirano, opremljeno 2SS, v Centru starih Medvode. O 01/534*19-16 HliE pfiddam HiSO 2 gospodarskim posk>orem inatom. O 041/390-274 ooch^u VIKE NO I, APARTMAill oddam v AVGUSTU in septembnj oddam apartmaje, niša na plaži, Metajna. oti^ Pag, O (00385) 969/230-982 J-U-R ^T-A-N Ufl*TANp nepremiinrMi d. P£ CaAkjr|«va ulka 03 (staro^m«stno jedro), 4000 Kranj, tcL 04/236-92 mobi:04i/ASvÍ57 t-poH»: infei^iuMan.si Ht radUnih lokadjdh nujno Icupimo nzJknIh nepremičnin za mm H zn«ne kupce« Aktualne pontidbe nepfVmitein n^ vv WW VIKEND HIŠICO v Termah ČM^i. 2 V90 opremo, V 040/673-909 POSESTI prodam ZAZIDUlVO pan^lo pod Joltocn 2 Ip-Kaclisko Informacijo, 9 04/ř3l-26- 63 0004777 d.0.0. DOM AGEN N E PR& MIĆNINS Kfii AGE NCIJ A Lili«s«rjtwa v . I. Kranj Tal. 04V713711.059/032000 Na izrazito sončni legi nâ v Mostdh pri Žirovnici prodamo dvo-, tri- in Štiri$o6-na stanovanja v novogradnji. STANOVANJE PRODAMO Kokrice. Pokopalilka 18. trisobno, 106.43 m2. many2. nad.. fiovograiinja.3 % POPUST ob takojln[dm plačilu 20 % akonta^'s. Cens; 169.550.00 EUfl. Investitor; Gekko thm. d. 0.0.. Jarmova 41. liubljanfl. Te(.: 031/647 577 kupim NJIVO ali travnik v okolici Kranja {do 20 km), « 031/42^^27 POSLOVNI PROSTORI oddam KRANJ - CENTER - Objekt KarB A, poslovni prostori. 2 r^premljeni pisarni, skupaj 47 m2 neto. novograOnja 2008, cena: 13 EUR/m2. O 041/728-212 90CM7Q? GOSTINSKI LOKAL v obratovanju. o$t&io pO dodovoru, 9 031/260-966 KRANJ'CENTER, ob|ekt Kara A, poslovni proslon. 2 neopremljeni pisarni« skupaj 47 m2 noto, novogradnja 2008, cena 13 EUR/rn2. « 04l/r^ 82-12 POSLOVNI PROSTOR ieva ul. 7, 3$ m2, « 04/201-20-74 90CM87T najamcm AU OOKUPIM poslovni pn^stor za tr-Qovirřo z Ddživiy, na frekv^rttnl lokaciji (ne »aii del Kranta) od 50 do 100 m2. takok « 041/621^20 PROSTOR pnbližno 100 m2 v okolic^ Kraniâ. V040/740-S81 9004979 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI prodam ODKUP, PRODAJA, PfiEPtS r^ljenrh V02ÍI, gotovinaKo pia6ilo. Avto Kranj, d. o. o., Kranj. Savska 34. Kranj, o 04/2M1-413. 041/707-145, 031/231-358 PEUGEOT 306 1.3. I. 94. 200.000 km, rdeče barve, cena: 700 EUfí 02. pO dog«7voru. o 040/795-943 «oo«r<3 CUO 1.4 RT, I. 95 6 vral. bopo Ohranjeni. œç. 9/08, » 041/260C60 90o<7ai VOLKSWAGEN SNaran 1.9 TDI, I 02, 126,000 km temno modre Darve, cena: 11.200,00 EUR, tr 040/684-092 VW PASSAT vana m 2.0 TDihigtine. 11/05 čm. aporteDorYer furgon diesel. 1.91 rn VW nroéč, I. 1975. « 031/24S- 929 TOVORNJAK Merced9a 410 D. I. 93, manjâl, kaâoaar, reg. do 4/09, tr 041/«"il-052 AVTOMOBILSKO tovorno príkoNCOS ponjavo m zabojem za orodje. Uporabne mer« 260-153-180. uporabljena je bita v mizarstvu. 9 041 /799-662 •c04776 á. t' "^'-»•'•"liMÍlUilli ■ '-«"TI» ' » I » "nt MOTORNA KOLESA pftodam MOTOR KAWASAKI ER-6F. I. 06. 4.900 km, 53 KWin CAGIVA CANYON 500 C.E, I 07. 7.600 km. 29 KW, V 031 /668-463 MOTORNO KOLO KmKo seKtOf 125 ccn, 6700 Km. prirojen za solo vožnjo po klancih, 9 040/282^85 90QáMt SPORTNAplstil&i.kTomirana, iScol. zs terenca Sumkl ali Uda Niva. zelo ugodno. « 031/262^46 AVTODELf IN OPREMA pftodam PRTUA2NIK 2a Renm Lagucio II. rabItePř. fř 041 /673-800 TEHNIKA prodam FAX napravo Canon B-120, taleVon in kopirni stroj, cena: 25.00 EUR. « 051/e4M72 ô004790 TV Gorenje Voyager ekran &1 cm. uoodrw, V 031/438-577 MaTU STROJI IN ORODJA prodam MIZARSKE Stroje; moiničarka 8CM TOP 21, mizars Ko tračno žago Centau-ro 00/600, mcarakokcmt^nirko. roth no brueilko irt 9tojeOI vrtalni stroj, 9 041/799-662 VILIČAR Indos VAO 38/25, 2,5 T, diesel, I. 89. pomik vilic, cena: 3,958.00 EUR ♦ DDV, « 041/630-360 VILIČAR MitsublsM. 1,5 T. teleakop dup ex 3,7 m. cena: 5.990.00 EUR f 041/630^60 . I i^lic, ODV, « Bûo*r*r&3 MLADE mucke, stare 2 meseca. 9 040/235-410 d0O*7O3 MLADE mucke. Jakže, T Odrove 2, a004ft40 ŠTIRI MUCKE stare 3 031/763-123 9 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI prodam DVOBOBENSKI vttel Igliďio, valjar Arrv mann, zgrabljainik za seno Sonce. 9 040/212-819 saMsia GOZDARSKO traktorsko prikolico z dvigalom Tandem, švedska, Stara 4 eta. Cdna; 10.50D.00 EUR, 9 041/203-458 PLUG Lemken, opal 90 2*1. 14 col. 9 041/878-507 0004793 TRAKTOR DeuU . 9 nakladalko za itftj?» KunM IZKOPALNIK krompirja zemljo, traktorsko. 9 in frazo za 041 /52&«32 eoM^s« PRIDELKI prodam 5 TON Koruza v 6S7 9 ČEŠNJE, kvalitetne domača hnjstav* ke, dnevno sveže nabrane, ugodno prodajamo, kmetija Princ. Hudo 1 ent8lKo. staro 10 dn 04/57-20-203 TELIČKO slmentâJko. staro 13 mesecev. tr 031/256-001 SO0JB29 TELIČKO slmantalko stare 5 tednov, aooAa?7 TELIČKO in bikce simentalca, težka 120 ka,«031/547-948 VEČ teličkov. « 041 /56^4 ZDRAVE, čebelje dnjžine pocení pr> dam, « 041/839-941 kupim BIKCA simentalca. starega 10 do 14 dni. tr 04/259-12-89 boo«u« 8IKCA simentalca. starega do 2 meseca. « 040/133-969 6ix>4tu BIKCE in teličke, stare dol tedna, težke do 120 ka, « 051/372-488 ZAPOSLITVE (m/i) nudim PICOPEKA, řenako za pomoć v kuhinji, oseto za razvoz hrane zaposJimov novi Dtcerijl v Tri^, Boštjan Trampi^ S.P..C. Janeza nnigâiia 9, Jesenice. 9 040/681-984 aoMrii ZAPOSLIM dekle za streâ)o v Bistro Enka, Nazodeva 1. Kranj. « 041/618- 417 80&18g? Iščeš delo? www.ms*krQn|.si ZAPOSLIMO kunarja. natakana in Kuhinjsko pomočnico . Presa, d.0.0., Cert^e za Pension Zaolata. Slovenska cesia 51, 4207 Cerklje. 9 04/255- 62-50, ali. 031/637-066 ZAPOSLIM voznika C k?t., v domačem prometu, Bemlk Anton s.p,. Sp. LLéa 19, Selca, tr 031/826-455 aoo«r&6 ZAPOSLIM dva vozn ka, C kat. za medriaredna prevoze, Saland. d.0.0.. Kapucln»kj trg 7. Skoija Loka. « 04/51-SO-410. 041/784-142 MOieifl ZAPOSLI M voznika suôilcâ za tujino, Danilo Lipars.p., Lahovče 77. CefitJje. «041/618-417 ZAPOSLÍMO voznikâ C kat.. zaželena tudi E Kat., Agro m^l. d,0.0., LetalV ska 37. Šenčur. « 041/698-385 800453t Tiskarna Čuk. Sveti Duh 138 pri Škof}i Loki razpisujemo prosto deiovno mesto za tiskarja na 2-baivnem tiskarskem stroju Rolard. Zaposlitev takoj ai» po dogovoru. Tel.: 04/513 75 60 ZARADI razáiritVd deiavťtOdti zaposlimo voznika C. E kategorije z ttkuinja-ml na področju Avstrija • Slcsvenijai Val- ter transport. Goriče 61. Golnik, « 040/206-075.040/206-178 aoemi ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo ZSh stopnike za tefeneko prodajo artiklov za varovanje zdravje. Ogle;te si www.3ink0pa.si. Sinkopa, d.0.0.. Že rovnica 87, Žlnwntca, tr 041/793- 3S7 KOSELJ Duplje, d.0.0., Zg. 91, Duplje zaposli delavca za izdelavo in montažo kovinskih izd.. Pogoji: obih kovalec kovin ali delavec brez poklica za priuČFtev. Pisne ponudbe a 031/619-282 ZAPOSLIM strojnika tetke gradbene mehanizacije {rovokopačj, Jahko tudi za priučitev, Ferdfr>and Vorčina s.p.. Sp. Bela 1, Preddvor « 041/714-768 FRIZERSKI SALON l$če r>ove sode- Cavke/ce zaradi povečanja <^ise9a dai. Delo le dvcûmensko. plačilo je stimi> fativno. Barbara Kafoi s.p.. Frankovo nas, 68, škofja Loka. Za razgovor p> kjičrte, 9 040/539-966 wuňu NUS NUS FRIZERSTVO đ.o.o.. Ble^ Virusová 16. Kranj zaposli kreativnesa frizerla/iozarko z izkuinjamí, Pisne 00- nudOe pošljite na gornji nasJov ZAPOSLIMO mizarja ali delavca za pomoč v mizarski delavnici. Mizarstvo Robert Zednikar s.p.. Stara cesta 44. Nakio. «041/645-385 ZAPOSUMO VODJO PROIZVODNJE - V-VII. st. izobrazbe, smer elektronik, aktivno znanje ang. jezika. MS Olfice. ALCOM - Ivan Aljanč« s.p.. Rupa 23b. Kr^nj, « C40/6G3-6Ô7 sco«?» ZAPOSLIMO odpremnega delavca. Prijave z ck^kazlll: LE-TEHNIKA, d.0.0., šuceva 2 7, ZAPOSLIMO DELAVCA V OPTIČNI PROIZVODNJI In rrv^ntaži očal • III. ali iV. st, izobrazbe, ročne spretnosti, MS Office. ALCOM - Ivan Aljenčič s.p., Rupa23b. Kranj, 9 040/663-867 aaD«767 liČEM 0 ELO ko1 varuška 1 otrol(aod3-5 let. « 041/833-706 aocMr» SEM ŠTUDENTKA, láčem kakršnokoli po etno delo, okolica Kranja, 040/242-247 IŠČEM DELO kot varuška otnska na mojem domu • Komenda, «031/81^ 13 5 s00as67 IŠČEM DELO kot varuška o&ok, imam izkuértie z otroki a prehrambenimi težavami. « 041/532-828 POSLOVNI PRILOŽNOSTI HARMONiKAR s frajtonaHco iščem muzikante, malo za dušo, malo zares, okohca Gorenjske, « 031/796004 FESST d.0.0^ Koroška c. Z, Kranj Nudimo vse vrsta posoiil ugodne obresti 04/236-73-75 K I/ GORENJSKI GLAS petek, 4. jiAlija 2008 MALI OGLASI / ZAHVALE info^g-glas. si 23 KREDm DO 10 la* ZA VSE ZAP., TUDI ZA DOLOČEN ČAS, m gPOKOlENCE do $0 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na obnovi vozila m leasing!. Možnost odplavila na položni* ce: Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s. p.. Mlir»$ka ul. 22, Miribor» telefon: 02/2U'4S-26, 041/750560. STORITVE nudim AÛAPTACI«^, vsa 9adbef^ »b, notr^ omete, fasade, aSapbcqe. Sakcxor^ riàca, kanrvte ákar^ r dinrvke, WvtffaffK), Nlio ^ pocsni, SGP Ben. Smh ž»o 7. kiar«. o 041/561-836 KX>*ícm ASFALTIRANJE, ttâKovanid ó^féč. dovez. poti, parkiňéč, polag. n^hov. |xai< nih plo^. l2d. betonsKih in karrinrtih škarp. AdroA: &Cû, dn.o.. JeMvskova 10, Kánifíik, e 0Vd39-4d-14, 041/660-751 amnz ASTERIKS SENCíLA Rozman s. 0„ Seateno 7. Kříž©, »1,: 5^6-170, 041/733-709; žaluzHd, n^loji. roteta, ^a» melne zavese, plbe zavesa, ko/namiki, martàze, WMW.asterflcs.net BAR VAN J6 fasad, belíenja noc. prostorov, glajenja stan in stropov, premazi oken, vrat in napuáčev, oQstranjavanje tape(. dekorativni omeN in ooiedki, P^ vec ^an s.p., Podbrezje 173, NaKio, 031 /39-290Q dOMStd FLORIJANI d.o.o., C. na Brdo 41, Kranj izvaj« vsa gradbena dela od temeljev do etror«, adaptaciia. ometi, ometi lâââd, kamnite ikarpe, lUkova- rife (Poriše, GRADBENIK BEXHO d.n.o., Adergas 13. Cerklje. do strehe, notranji ometi, vse vrste fasad, Kamrite škarpe, adaptacije, urejanje in tlakov» rúe dvonàô. O 041/569^96 GRADBENO PODJETJE KRANJ d.0.0. Zupanova 6. Šenčur izvaja vsa gradC^ena dela, notranje ornete, vse vrste fased, adaptad)e. r>ovogradnje, li» kovanje dvorišč, kvabtetno, hrtn? in po- cani 9 IZDELAVA Doi9 NOVOGRADNJE, adaptacije, tiakova- nie dvortič m ostale gradbene storitve. luđi menjie. Odgovorno, kvalitetno In ugodrc. Stanko Saraflmov s.p.. R, Papeža 6, KranJ.ir 041/478-535 sco4/» RTV SERVIS âinko Marko s.p., C. na Klanec 63. Krami, pcp. TV, ^deo, malih gos. apârâov. tt 04/233-11^9 8004737 SU KO PLESKARSTVO 8tzant Qorazd s,D«, SiTtol 9. 4000 Krai^j vam nudi lOi^itelne in ugodne pleskarske ^tont- ACCM^n lIĆEH IŠĆEM mlajéi upokojenski par ali mial- âo upokojenko, ki ima veselte do vrta innst, 9 040/71^5-17 IZOBRAZBVAWJK nui>im VPISUJEMO V: C£LOLET>JO io1o KITARE 2008/2009; POLETNO áolo KITARE - jijNj ali âvçust; ptietne te^je družabnega PLESA (hitri, obi&ajniK Vabi vas STUDIO TANGO, Brttof 316, Kranj, O 041/620^ 5 ZAHVALA Gt^, zem^ s je \'zeia, karji njene. Akarni njeno, nûm nt mort vzeti. fn to, kar je neskončno dragoceno. e vcČr\o in rùitdar ne mon umreti. (S. Makarovič) Nenadoma nas je za voàno zapustil najin dia^ ati Vinko Dolenec Ob hcAeá izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem .sorodnikom, sosedom, prijatdjem in 2Ti^cem a izrečena pisna in ustna sožalja ter za vso pod* poro, ki ste nama jo nudili v teh težkih trenutkih. Hvala za darovano Oi^e in sveče ter vsem, id ste ga pospremili na njegovi zadnji potL Iskrena hvala tudi Pavletu in Francki Pokom, družini Kolman, Urški Ott^, dežurni službi Zdravstvenega doma Skofja Loka, Gc«ski reševalni služti Petrolu OEM Ljubljana^í&anj, bivšim sodelavcem s Petro* la, sodelavcem Knauf (nsulationa in Sodnega registra Okrožnega sodišč v Ljubljani Zahvaljujeva se tudi g. župniku za lep cerkveni obred in podjetju Akris. Vsem §e enkrat isl^rena hvala. Hčerki Katarina in Helena z dnižiDO Skofla loka, 2008 ZASEBNI STIKI 3 5.000 PCS REDOVAN J, 11.000 po-zr^anstev v pcBteKJefn letu je karaktefv atika ženitne posredovalnice Zaupanje 2a vae generacije, KJ pos/eduje po vsej Slo. rt 03/57-26-319, 03V505- 495. 031/836^378 MLAD moški« ki sam z otrc^rn je os* tal, zvesto žensko bi rad spoznal. V 041/229-649 9oet*7T6 ZELC ra^oćaran, preprost, uapeien fant želi spoznali iskreno dekle, 9 RAZNO prodah DEKLETA, Drezplaćno lahko sp^oznate fante za iskrene, resne, trajne zveze iz vse države, NOV SONĆNIK, muranska ćipka, 20 EUR, tr 04/201-12-26 STRUŽNICO za les, star dertar, opeko, razno stailno. « 041 /94d-139 axw . vs \\ nm SUHE deskfi ne za slrefia Hi plr, « ine 22 mrr Ana za kronv Pride čas, koje ma oditi. ne le ertim, vson. Ohranijo ss v spominu, v ddu, v àedeh. kakrine káo zapusti. ZAHVAÏA Zapustil nas je naš dragi mož, oie, sUri oie, tast in brat Janko Mrežar Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom în znancem za izre^aa sožalja> podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogre'bni obred in sv. mašo, pevcem za zapete žédostinke, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. I ŽaJujoČi: žeoa Ančka, hčerki Mapela in Veronika ter sin Dam* jan z družinami Sv. Duh. Domžale ZAHVALA Nenadoma in prezgodaj nas je zapustil na§ dragi Janez Brelih iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej ge. Marjani, vaSČanom Suhe in znancem, ki so se priSH poslovit od njega, z nami sočustvovali in nas bodrili. Zahvaljujemo se g. župtiiku za sv. maSo in pogrebni obred, pogrebnemu pod* jetju Akris, pevcem Zupan in igraicu trobente, Hvala za darovano cvetje in sveče. Vsem še enkrat hvala. Zelo ga bomo pogreiali, lepo je bilo živeti z njim. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V S3, letu je odšla k večnemu počitku naža draga mama. stara mama, sestra m teta Albina Krek p.d. Drčarjeva mama t Volče Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Odeje in Kranjskega kolačka za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Debeljaku in dr. Rodijevi za zdravljenje v času njene bolezni in patronažni sestri Nadi ter negovalkam za obiske na domu, pomoč in prijazne besede. Islaena hvala g. župniku Jožetu Strtaju za lepo opravljen pogrebni obred, g. župniku Anionu Bohincu za somaševanje, pogrebni službi Hipnos, cerkvenemu pevskemu zboru za petje pri sveti maši, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču. Vsem imenovanim m ne» imenovanim, ki ste jo obiskovali, se od nje poslovili in jo spremili na njeni zadnji poti, Še en3aat islaena hvala. Vsi njeni Volča> 19. junija 200$ ZAHVALA Kjer biago ťuoje spi sru, Jct mi hrezm^no vdano bilo ves čas do zadnjega dne. (S. Gregorčič) V 71, letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, ded, tast, brat in prijatelj Viktor Homan sodarski mojster v pokoju z Labor pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Bojanu Likarju za lepo opravljen pogrebni obred, Kranjskemu kvintetu za zapete žalostinke in trobentaču. HvaJa pogrebni službi Komunale Kranj in še enkrat hvala sosedom in prijateljem za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili In ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujo6 vsi njegovi Kranj, 24. jimiia 200S V SPOMIN Danes, 4, julija 2008, mineva deset let žalosti, odkar nam je nepričakovano kruta usoda za vedno, mnogo prezgodaj iztrgala iz naših rok našega sina, brata in bratranca Braneta Freliha iz Davče Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče ob njegovem grobu. Vsi njegovi Davča, Železniki« 4. iiili|a 2008 Ko hrtz mim chvg diij om, pnjatiji prnSajo me: kam? PraŠajte raj' obkà netu prašajte rt^ val morja. Ohiak m win val ne kam. kam nese me obup ne znam. (F.PreSeren) ZAHVALA Noi^ si svoj večni dony Počivaj v miru! V 50. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil nai diagi mož, oČe, sin. brat in stric Bojan Ster (sbeno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, poslovnim partnerjem, Območni obrtno*podjetniški zbornici Kranj, Skladu za izobraževanje in Stanovanjski ustanovi pri OOZ Kranj, Obrtno*podjetniški zbomid Sloverûje, območnim obrtno-podjetniškim zbornicam po Sloveniji in znancem za izrečena ustna in pisna soŽalja ter podarjeno cvetje in sveČe. Hvala osebju intenzivne nege na nevrološkem oddelku Klin* ičnega centra v Ljubljani, Še posebej dr. Šveglju za vložen trud in prijasnost, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sv, mašo ter predsedniku Obrtro*pod j etni ške zbornice Slovenije g, Miroslavu Klunu za poslovilne besede. Zahvala tudi pogrebni službi NavČek, pevcem OOZ Kranj, trobentaču in nosačema. Vsem, ki ste se v lako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovo zadnjo pot, Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Stiahinj. 25, junija 200S á 24 infofgfg-das.si GORENJSKI GUS petek, 4. fulija 2008 An k et a Upokojenci za dodatek Bo^an Bogataj Vlada ]e potrdila draginjski dodatek za upokojence» ki ga bodo prejel'f ob avgustovski pokojnini. Upokojence smo vprašali, ali podpirajo tak likrep, bi ga morali prejeti večkrat in ali bi ga moral prejeti še kdo drug? Fet«. Trrta Dob Jože Pušavc: "Bolj bi morali gledati r^a prejemke družine, $aj ima ahko partner visoko potoj* nrno. Kdor je trdo delal, nič ne dobi, tisti» ki so delali zgolj 20 let, pa dobijo visoki regres in sedaj Še dodatek," Stane Bohjančič: "Vprašanje je, ali bo to stalnica reševanja problemov upokojencev ali je to le volilna poteza. V prvem primeru bo treba najti drugačno rešitev, za upokojence pa je to samo dobro." Ana Ločniškar "Podpiram, pa še kdaj bi nam morali dati. To je sedaj za voiitve, takšen dodatek pa bi morali dobiti vsi manj premožni, delavci, mladi, študenti. Vsi, M imajo premajhne prejemke." Lojzka Peljhan: "Tudi mi moramo plačevati dražje, zato ne bi bilo nič narobe, če bi večkrat na leto dobili takšen dodatek. Imam premajhno pokojnino za plačevanje doma, otroci pa trpijo." Franc GriČar: "Prav je, da se tudi država spomni na nas, rn prav iepo bi bilo, če bi nam pomagali Še večkrat. Ne le upokojencem, vsem pomoči potrebnim. No, nekateri imajo pa tudi preveč. " Pastirska dediščina v Kamniku Medobčinski muzej Kamnik je odkupil zbirko predmetov z Velike planine» ki jo je v dolgih letih raziskovanja planine zbral pokojni Vlasto Kopač. ]a5na Paladin Kamnik - Velika planina, največja visokogorska pašna planina pri nas in po mnenju mnogih domačinov in obiskovalcev tudi najlepša v Evropi, je dobila nov spomenik • zbirko Vlasta Kopača, ki so jo, predstàitjénb stavi v Medobčinskem mu- zeju Kamnik, uwdíB le nêlâj ' dni pred začetkom poletne pašne sezone na planini. Velika planina je doslej privabila že vrsto raziskovalcev naravne in kulturne dediščine, a poleg dr. Toneta Cevca je za njeno prepoznavnost, predvsem pa za ohranjenost arhitekturne in pastirske dediSčine, gotovo najbolj zaslužen arhitekt, planinec, alpinist, ilustrator, publicist in strokovnjak s področja naravne in kulturne dediščine - Vlasto Kopač. Ko- septembra 2007 tudi po za« katero je Kopač raziskoval Kamniških Alpah, ki jo ima- pač se je na planino vračal slugi njegove hčerke Mojce pastirsko življenje, oblačila, jo v načrtu v kamniškem skoraj 70 let. v vsem tem ob- Kopač» ki je pokazala veliko kuhinjsko opremo in orodje muzeju. "Na to razstavo bi dobju pa zbral veliko pred- razumevanje za to. da bi pastiijev, opis zaščitene Pre- vključili tudi arheološke naj- metov, ki danes ponazarjajo predmete hraxiili v Kamni- skarjeve bajte, opremo za ži- dbe s tega območja, filme in način življenja pastirjev na ku, zbirka odkupljena. Po vino, drobne predmete, ki so zvočne zapise, rekonstrukci- planini. "Po smrti Vlasta evidentiranju in dokimien- jih pastirji izdelovali za kraj- je bajte» pastirske noše in Kopača leta 2006 se je na tiranju zbirke je Medobčin- ši čas, ter seveda znamenite drugo, s čimer bi pripomogli pobudo Franceta Maiešiča, sld muzej Kamnik pridobil velikoplaninske tmiče in pi- k ve^i turistični prepoznav- ki je s Kopačem sodeloval 486 predmetov," je poveda- save za njihovo okraševanje. nosti kraja, vsem pa omoso- Zbirka Vlasta Kopača zajema skoraj petsto različnih predmetov, ki so zdaj na ogled kamniškem muzeju. vse do njegovih zadnjih dni. la direktorica muzeja in av- P redsta vi jena zbirka, ki jo čili, da se s pastirsko dedišči pokazala možnost, da pride ta enkratna zbirka v kamniški muzej. Ob finančni pod- torica razstave mag. Zora spremlja dvojezični katalog, no seznanijo še pred odho-Torkar. pa je le osnova za stalno in- dom na planino," je o načr- Na razstavi si je mogoče terdisciplinarno in interak- tih Se spregovorila Torkarje- pori Občine Kamnik je bila ogledati terensko opremo, s tivno predstavitev življenů v va. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko V petek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi ploharni in nevihtami. V soboto bo povečini sončno. V nedeljo pa bo spet več oblačnosti in čez dan se bodo pojavljale krajevne padavine. ftS t* okolje , Urad t» PETEK t f 9 t 16/28^C SOBOTA 15/2BX \ 16/27°C i NEDELJA ' i • ♦ ? Hmt • uns K im í>»iř'c \ NMSialÇ. o 27/19^ p • * ^ /y ; O Kêhft Pohvala Gorenjskemu glasu Poslal nam jo je Miro Razpotnik Iz Šenčurja in zaželel, da b se na Gorenjski glas naročilo še več Corenjk in Gorenjcev, (^c/f; sezé Lk^ v,- M 1)03 Ě DÍVÍTO h'h jESÍNiCE Nova ravnatelja osnovnih šol V dveh jeseniških osnovnih Šolah je prišlo do zamenjave ravnatelja. Oba bosta novo delo nastopila 1. septembra. Na osnovni šo>li Prežihov Voranc je novi ravnatelj postal Robert Kerštajn iz Kranjske Core> potem ko je dosedanja ravnatelji-ca Alenka Robič konec marca iz osebnih razlogov odstopila. Na Osnovni Šoli Koroška Bela pa je nova ravnateljica posta* la Sanda Zupan s Seia pri Bledu. Dosedanja ravnateljica Zora Kos se na razpis n i vnovič prijavila. Obe dosedanji ravnateljici ostajata na šolah kot pedagoginji. V Glasbeni šoli Jesenice pa so §e en mandat zaupali dosedanji ravnateljici Martini Valant. U. P. kran) Umrl je Zoran Kržišnik v sredo je v 88. letu starosti umrl umetnostni zgodovinar In likovni kritik dr. Zoran Kržišnik. Sredi petdesetih let preteklega stoletja je bil pobudnik in organizator Mednarodnega gra^ fičnega bienala v Ljubljani, do leta 2000 pa ga je tudi vodil. Med letoma 1947 in 1986 je bil direktor Moderne galerije. Sodeloval je v žirijah mnogih mednarodnih grafičnih razstav ter promoviral slovensko grafiko v svetu, pripravil pa je tudi številne monografije in razstavne kataloge slovenskih umetni- kov. Iz Ljubljane se je preselil na Gorenjsko, saj si je ustvaril dom v Selj pri Žirovnici, kjer je preživel veČino časa. I. K. WWW.GORENJSKIClAS.SI RADIO KRANJ d.O.O. Stritarjeva ul. 6. KRANJ retřPON (04>asi •222 ««OWM* (CM) 2022 (O 51) 303-S0S MtfOM*»» FAX: (