Same's/*-
Glasilo socialistične p zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Leto XV \ Številka 4 April 1984
nivice
LJUBNO
GORNJI GRAD
Ob dnevu OF
Velikan slovenske besede Ivan Cankar ni zastonj rekel „Težko narodu, ki je že v zibelki izgubil svojo svobod-ol". Nje Slovenci nismo dolgo uživali. Stoletja smo hlapčevali tujcem, ki so nas neusmiljeno izžemali. Prav občudujemo lahko ta narod, da se je v tem trikotu med Germani, Romani in Madžari sploh obdržal. Trdo življenje v boju za vsakdanji kruh ga ni zlomilo, kakor ga niso zlomili vsi poskusi potujčevanja. Narodna pripadnost je posebno oživela ob koncu prejšnjega stoletja in dosegla prvi višek v borbi za naše meje in prvo Jugoslavijo. Nova država, nastala po prvi svetovni vojni je le deloma uresničila upe in želje večine. Mir je bil kratkotrajen. Hitlerjeve horde, ki so preplavile Evropo, tudi slovenskemu narodu niso prizanesle. Izpolnjevati so začele njegovo naročilo, izrečeno ob obisku v Mariboru aprila 1941: „Napravite mi to deželo zopet nemško!’’. Prav v tem mesecu pred 43 leti je slovenski narod dokazal, da se ne bo podal na pot hlapčevanja in propada. V osvobodilnifronti so se na pobudo KP združili najnaprednejši Slovenci od komunistov, sokolov, kulturnih delavcev do krščanskih socialistov in pozvali slovenskega kmeta in delavca za enoten nastop proti okupatorju. Široka mreža odborov OF je segala do sleherne slovenske vasi. Razvejana je bila tudi v naši dolini, saj so že prva leta tod delovali prvi odbori OF, ki so bili trdna vez in opora med partizanskimi enotami in prebivalstvom. To ni klonilo niti pred okupatorjevimi maščevalnimi ukrepi — izseljevanjem, zapiranjem in streljanjem. Po štirih letih trpljenja, borbe in krvi je končno zasijala tako vroče
zaželjena svoboda. Ob žrtvah, ki jih je terjala, smo prepričani, da vse to ni bilo zaman. Hvalo smo dolžni vsem tistim, ki so orali ledino naše samostojnosti od velikanov naše revolucije Tita, Kardelja in drugih, do pomembnih mejnikov naše državnosti od 27. aprila 1941 preko kočevskih, avnojskih in črnomelj-skih sklepov, do pomembnih odločitev, ki so postavile temelje nove Jugoslavije kot odporu proti Stalinu in zahodnim pritiskom, delavskemu samoupravljanju do gospodarske preobrazbe nerazvite in zaostale Jugoslavije.
Ob današnjih težavah, s katerimi se srečujemo zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev, blokovskih nasprotij in stalnih groženj vojne, mora v nas kljub vsemu veti optimizem, upanje, da bomo zmogli te težave prebroditi. V svetu mora zmagati razum, pri nas pa prepričanje, da se bomo iz teh težav morali izkopati sami. To pa bomo dosegli, če bomo ta naš izvirni samoupravni socializem še dograjevali, če se bomo obnašali vsak na svojem delovnem mestu odgovorno, zavzeto in disciplinirano, predvsem pa gospodarno, kar nam mora vliti upanje, da tudi te težave ne bodo nepremostljive. Prav to pa bo največje in najlepše darilo tistim, ki so v mnogo težjih časih reševali našo nacionalnost, svobodo ter postavljali prve temelje nove Jugoslavije.
Ob prazniku OF, katerega poslanstvo nadaljuje SZDL in prvem maju — prazniku dela želim vsem občanom y imenu družbenopolitičnih organizacij občine Mozirje uspeh in napredek, predvsem pa mir.
ZDRAVKO NOVAK, sekretar OK SZDL
Med obiskom gospodarstvenikov iz pobratene Čajetine v Mozirju. Predsednik IS SO Mozirje Franc Miklavc je ob tej priliki povedal:
„Zadnji obisk gospodarske delegacije pobratene občine Čajetine naj bi konkretiziral dolgoletne želje obeh strani, da bi se poglobilo sodelovanje gospodarstev obeh občin. Na eni strani smo že kar uspešno začeli s sodelovanjem, zlasti na področju konfekcijske proizvodnje, tu mislim na sodelovanje Elkroja z delovno organizacijo Mladost v Čajetini, ti dve uspešno sodelujeta, v sedanjem času pa razmišljamo tudi o nekaterih drugih pristopih k razreševanju in poglabljanju gospodarskega sodelovanja na področju predelave lesa, možnosti se kažejo v kovinsko-predelovalni industriji, mogoče tudi v kmetijstvu, malo pa razmišljamo tudi o trgovinski menjavi, oziroma o blagovnih tokovih s področja Srbije k nam in obratno. Ne gre za ozko občinsko zapiranje, ampak za širše oblike urejevanja teh blagovnih tokov.”
Praznik živinorejcev v Moziiju
Živinorejci Gornjesavinjske in Šaleške doline bodo * v četrtek — 26. aprila poskrbeli za dragocen prispevek k delovnemu praznovanju letošnjega Dneva OF in Praznika dela. Z veliko živinorejsko razstavo bodo na svojstven način počastili tudi bližnjo 40-letnico sovoboditve Gornjesavinjske doline.
Ta praznična manifestacija rejskih dosežkov bo nazorno pokazala nesluten napredek v proizvodnih sposobnostih naših osnovnih govejih čred od skromnih začetkov načrtnega strokovnega dela po letu 1950 pa do danes. Ob tem se mo-
Zakaj premalo inovacijskega prizadevanja
Na to vprašanje naj bi odgovorila seja komiteja ZKS Mozirje. Predsedstvo komiteja je namreč Zadolžilo posebno delovno skupino, da je pripravila poročilo o stanju glede inovativne dejavnosti v občini.
Poročilo je podal Stanislav Rozenstein. Poudaril je osnovna izhodišča, ki narekujejo pri nas nujnost uveljavitve domačega znanja na vseh ravneh. K temu nas sili tudi potreben prodor v svet, ta pa ni mogoč ob tako nekonkurenčnem obnašanju, ko je storilnost vprašljiva, ko se ne prilagajamo potrebam trga, ko zaostajamo v raziskovalni dejavnosti za drugimi v svetu. Smo glčde tega nekje na repu v Evropi, saj kažejo številke, da imamo neverjetno malo primerov inovacij na število prebivalstva. Sestanki in razgovori v delovnih organizacijah 'naše občine so pokazali, da se glede tega premika na bolje, da pa še zdaleka ni'stanje dobro.
Zelo konkretno je o stanju govoril sekretar Strašek, ko je dejal, da imamo v občini primere, ko si .zelo prizadevajo posodabljati postopke z lastnim znanjem. Zal pa se ponekod za to sploh ne zavzemajo. Miselnost, da bo že kdo poskrbel za sodobne delovne postopke je še kar ukoreninjena. Glavna napaka je v tem, da se delavca pramalo posluša. Poleg tega pa češto ti ne poznajo postopkov za uveljavitev svojih
zamisli. Ob tem je seveda odločilnega pomena sebičnost, predvsem tistih sredin, ki si lastijo vse znanje. Tudi postopki za priznanje nagrade so dolgovezni in včasih že kar poniževalni, tako je opaziti v nekaterih primerih, da bi se moral tisti, ki je nekaj novega predlagal, potem za uveljavljanje pravic še boriti. Takšni pristopi so seveda zaviralni! Ljubosumnost je še večja tam, kjer ni ustreznega kadra na vodilnih in vodstvenih mestih, tam se glas delavca še bolj tduši. Komunisti bi morali spreminjati razmere na bolje, ne pa da včasih pomagajo tistim, ki mislijo drugače. Gre za kreativno delo, ki zahteva občutljivost do sodobnih vprašanj proizvodnje in prodaje. Tisti ki takšen razvoj zavirajo, morajo v ozadje. Verjetno pospeševanje novatorstva ne more biti le trenutna muha, kot bi to mnogi radi prikazali. To je stalna naloga vseh dejavnikov v podjetjih in družbi na sploh. Imamo v občini sposobne ljudi, imamo prizadevne delavce, le njih hotenja ne pridejo do veljave, ker marsikje zaviramo uvajanje novosti, ostajamo na starem in se zadovoljimo s tistim kar imamo. To pa seveda ne more služiti napredku.
Jože Celinsek je poudaril, da imamo primere v naši občini, ki služijo lahko za zgledne, pa jih ne znamo uveljaviti. Tako je napri-mer kmet Bider že marsikaj koristnega naredil in v lastni
proizvodnji tudi uvedel, vendar ne najde posnemalcev, ne najde tistega, ki bi hotel njegove zamisli uresničiti za dobro mnogih kmetov. Morda zato ker je le samo kmet?
Franc Miklavc je krivil za stanje med drugim tudi ljubosumnost strokovnjakov, pa tudi zaprtost informacij. Seveda je lažje kupiti licenco, kot uveljaviti domače znanje. Lažje v toliko, ker je tak postopek bolj udoben. Sicer pa spremembe ne bomo dosegli z „akcijskimi” posegi, pač pa le s temeljito spremembo miselnosti. Menil je tudi, da delavec z leti ob stroju ne razmišlja kaj dosti več, navadi se ga in se s tem sprijazni, zato* bi morali pogosteje menjati delovna mesta, da bi dali pobudo za razmislek ob boljših postopkih. Premalo delamo skupinsko, ker enostavno ne zaupamo drug drugemu, to je seveda cokla razvoja!
Razprava je bila zelo temeljita in zavzeta, vendar pa seja ni odgovorila na vsa vprašanja. Spodbudila pa je k razmišljanju tiste, ki se še ne zavedajo pomembnosti inovacijske dejavnosti Sklepi pa bodo prispevali k temu, da se osnovne organizacije ZK v nakazani smeri zavzamejo in proučijo stanja v svoji sredini. Ugotovitve pa ne smejo služiti le poročilu, temveč ukrepom za spreminjanje razmer v smeri uveljavljanja domačega znanja.
ramo zavedati, da desetletje pomeni v selekciji govedi zelo kratko dobo in da je velike rejske uspehe mogoče dosegati le na daljše časovno razdoblje. Lahko smo upravičeno ponosni, da si naša dolina po zaslugi naprednih živinorejcev in dobrega dela strokovnih služb že po razmeroma kratkem času vse bolj utrjuje sloves rejskega območja visokokvalitetne rjave govedi.
To priznavajo zlasti najvidnejši živinorejski strokovnjaki Slovenije, zato ni naključje, da so za organizatorja Živinorejske razstave v sklopu konference Evropskega združenja rejcev rjavega goveda, ki bo od 24. do 27. aprila na Bledu, izbrali prav ZKZ Mozirje! Pričakujemo torej lahko, da si bo razstavo ogledalo veliko število obiskovalcev iz vseh jugoslovanskih republik. Najvidnejši gostje pa bodo vsekakor udeleženci konference na Bledu, saj bodo prišli iz Avstrije, Italije, ZR Nemčije, Francije, Švice, Španije, Turčije, ZDA in celo iz daljnje Avstralije.
Tako uglednega zbora vrhunskih živinorejskih strokovnjakov iz vseh dežel sveta,' kjer redijo rjavo pasmo, Jugoslavija doslej še ni imela v gosteh. Z njihovo prisotnostjo bo razstava dobila veliko mednarodno obeležje in družbenopolitično težo. Na organizatorjih leži nelahko breme odgovornosti, da jo kar najbolje
pripravijo. Po svojih močeh smo jim dolžni pomagati vsi občani, saj gre za ugled kraja, občine, pa tudi ožje in širše domovine!.
Vsaka živinorejska razstava doslej je pomenila moralno priznanje živinorejcem za rej- * ske dosežke v preteklosti in vzpodbudo za doseganje še večjih uspehov v prihodnosti. Tudi tokrat naj bo z njim zlasti živinorejo številne težave, zato so vzpodbude še toliko bolj potrebne. Razstava bo s prikazom rekordnih proizvodnih dosežkov nedvomno utrdila najučinkovitejše zdravilo za premagovanje spremljajočih težav in hitrejši napredek.
Nikoli ne bi smeli pozabljati, da najzaslužnejša vloga v dolgoletnih prizadevanjih za uspešno preobrazbo našega kmetijstva velja prav živinorejcem. Njihova ljubezen do zemlje, neusahljiva želja za vsem, kar prinaša napredek in blaginjo, vztrajnost in marljivost delovnih rok — združena s strokovnim znanjem,— so tudi najtrdnejši porok za še večje uspehe v nadaljnjem razvoju živinoreje in kmetijstva nasploh.
Izkažimo jim dolžno zahvalo in priznanje z množičnim obiskom živinorejske razstave! Naj bo 26. april resnično praznik živinorejcev, saj so sicer tudi vsi največji prazniki v letu zanje delovni dan!
Predsednik skupščine občine Mozirje ALOJZ PLAZNIK
Občanom čestitamo
k Prazniku dela
in Dnevu Osvobodilne fronte!
Delovne in družbenopolitične organizacije, skupščina občine in njen izvršni svet, samoupravne interesne skupnosti in uredniški odbor
K
delavskemu
prazniku
Gotovo je, letošnji prvi maj praznujemo nekoliko bolj zaskrbljeni, kajti delavski žep je bolj prazen kot kdaj prej.
Razmere, ki so vplivale in ki vplivajo, da delavski standard pada, so več ali manj znane, zato jih moramo vzeti tudi skrajno resno in z ‘veliko mero realnosti.
Pred delavskim razredom so izredno pomembne in važne naloge, ki jih je v preteklosti, ob osvoboditvi domovine, pri povojni graditvi, ob znanih pritiskih, ki so bili prisotni od zunaj, ali pa so bili ostanki starega, znotraj, zelo uspešno izvrševal. Realno je proces stabilizacije, ki ga sprejema in izvaja naša družba sedaj ena najtežjih nalog po vojni. Svetovna gospodarska kriza, neskladja med razvitimi in nerazvitimi ter naša notranja neskladja nam kažejo, da bo proces stabilizacije dolg in težak, vedeti pa moramo, da je ob množični mobilizaciji vseh delovnih ljudi in občanov naše domovine tudi uresničljiv.
Miso na mestu kritike, ki jih posamezniki v naši družbi izražajo, da je vse „zanič”, da je „kriv sistem”, da se „ ničesar” ne premakne. Rečemo lahko, da rezultati so, le da jih ne dosegajo vsi enako dobro, res pa je, da obstajajo neskladja, ki jih pozna vsak sistem, v vsaki deželi in vsakem kontinentu.
Nismo zadovoljni, ker nimamo vsak dan večjega kosa kruha ali vsaj enak naj bi bil. Dobro je, da hočemo boljše, da hočemo več, da želimo našim zanamcem še boljše, zato pa moramo najti pravi način, kako iz težav, le s kritikami in slabim delom družbe kot celote bomo težave le povečali.
Pravi način kako bomo krenili navzgor je prav gotovo več dela in to v celotni družbi in tisto kar ovira hitrešji razvoj je potrebno odstraniti. Tisto kar je družbeno ne more v zasebni žep. Tistemu, ki dela več in boljše je potrebno dati vel, zdrav in sposoben delavec si mora s svojim rednim delom zagotoviti svojo socialno varnost.
Ko bomo praznovali prvi maj ga bomo z občutkom, da iz težav moramo pod vsako ceno zaradi nas meh, zaradi tistih, hi za nar
Vsem delovnim bi v imenu Zveze sindikatov občine Mozirje zaželel nove delovne zmage.
FRANC BORŠNAK Sekretar OS ZSS Mozirie
Uspehi v tozd Ivema
Popravila razdrtega brega ob Dreti pri Šmartnem so stekla
Skupščina obrtnega
Prav presenetljivo je stanje v temeljni organizaciji Glina, ki je bila vrsto let kamen spotike v delovni organizaciji, pa tudi izven nje. Še pomnimo dolgoveznih razprav in že kar mučnih trditev o slabih izgledih za delo Iverne, celo o njenem obstoju seje razpravljalo.
Danes po nekaj letih novega vodstva je vse precej, drugače in nič več ni slišati dvomov v to ali Iverna bo, ali ne. Spopadli so se s težavami na prvem koncu, kot radi rečemo in uspeli.
Vodja TOZD Iverna Kristl Planovšek v razgovoru ni želel poudarjati zaslug novega vodstva, vendar je to kaj lahko ugotoviti iz ukrepov, ki so jih podvzeli, da so danes tam, kjer so, da so uspešni!
Razgovor je stekel ob ugotovitvi, daje Iverna stara že 12 let in deloma tehnološko zastarela. V preteklosti so se naprave le sprotno obnavljale, ne pa tudi ustrezno posodobile. Vse to je povzročalo mnogo zastojev in izpad proizvodnje. Takšno stanje je seveda vplivalo na dohodek in jasno tudi na osebne dohodke, kar je povzročalo slabo voljo med delavci, ki so bili poleg tega še nenehno predmet razprav, ko
Kristl Planovšek
je bilo treba pokrivati izgube v delovni organizaciji. Je že res, da zahteva narava dela nenehno obratovanje strojev, saj je vsak zagon zelo drag, torej morajo biti zagotovljeni pogoji stalnega obratovanja. To pa zahteva izredno dobro in dosledno vzdrževanje. K temu moramo dodati še nesorazmerja med cenami surovin in izdelkov, ki so pestila Iverno.
Nedvomno je bila pravilna odločitev, da Iverna ostane in da se gre v naložbo predelave surovih plošč. Potreba po njih je bila in je še velika, zanimanje zanje pa je tudi v tujini.
Zgradili so obrat oplemenitenja ivernih plošč, kar pomeni obdelavo surovih plošč in predelavo v končne izdelke. Tudi tu so bili začetki težki, vendar pa današnje stanje potrjuje pravilnost odločitev.
Zanimiveje, da izkazujejo v Iverni sedaj kakovostne kazalce, kot so tisti o količinski proizvodnji. Gre torej za boljšo storilnost, za večje količine izdelkov, kar pomeni, da je znotraj kolektiva nekaj drugače. Seveda je jasno, da so uspeli prizadevnost delavcev dvigniti z ustreznim načinom nagrajevanja. Ta pa vsebuje tudi nagrajevanje količine opravljenega dela. Se pravi, če stroji stoje, so prizadeti vzdrževalci in podobno. Skratka, v osebnem dohodku je vgrajen „pospeševalec” delovne vneme!
Pa tudi služba vzdrževanja je sedaj sestavljena ria bolj učinkoviti in na višji strokovni ravni. Torej notranji premiki, ki so dobro učinkovali. Vzdušje med samimi delavci je zelo dobro, to se pa pozna pri uspehih, saj včasih kar pozabljamo na to, da dobro razpoložen delavec več zmore, kot tisti, ki dela z odporom. Ob robu še to, ugotovitev je, da je delovna disciplina veliko večja, tudi to je del uspeha.
S kupci so v dohodkovnih odnosih, kar se je pokazalo kot poslovno zelo uspešno. Na trgu se torej uveljavljajo tudi Z dokončnimi izdelki. Vse to kažejo številke. V letu 1983 so dosegli popolno zmogljivost strojev v količini izdelkov, kar prej nikoli ni bilo. Preko
74.000	m3 surovih plošč so izdelali, čeprav so vmes stali zaradi pomanjkanja lepila. Oplemenitili so 1,868.000 m2 surovih plošč, kar predstavlja 45% celotne proizvodnje tega izdelka. Od oplemenitenih plošč je bilo predelanih v dokončne izdelke 40%. Izvoz se je v letu 1983 povečal za 77% napram letu prej. Trg je torej njihove izdelke dobro sprejel in tudi vrednotil.
Sedanje stanje bi želeli obdržati in ga po možnosti še izboljšati. Seveda, če bodo prilike omogočale takšna prizadevanja. Prve mesece letos so se pokazale težave z oskrbo lesa, seveda na to delavci Iverne nimajo vpliva. Zato bo treba poskrbeti za zadostno preskrbo. Le tako bo lahko uresničila Iverna smele načrte za leto, ki teče.
združenja
Mozirsko obrtno združenje je pomembna organizacija, ki povezuje obrtnike v dolini. Njihove naloge v sedanjem gospodarskem trenutku so zelo pomembne. Prav zato je skupščina združenja pritegnila k udeležbi predstavnike občine Mozirje in političnega življenja v dolini.
Zelo pester dnevni red skupščine je že sam na sebi poudaril pomen zborovanja. Obširno poročilo predsednika izvršnega odbora Vilija Marovta je zajemalo posamezne dejavnosti združenja v celovit prikaz delovanja v letu 1983. Iz poročila povzemamo:
„Že na samem začetku leta smo se v prvi vrsti lotili organizacije obrtne razstave v občini Mozirje. Svoje izdelke je razstavljalo preko 100 obrtnikov vseh strok, na področju kulinarike pa se je predstavilo večina naših gostincev in pekov.
V	letu 1983 smo intenzivno spremljali kreditno politiko. V tem letu je najelo kredit v obeh bankah 39 obrtnikov v vrednosti 27.230.000,00 din.
V	letu 1983 pa smo začeli razgovore s predstavniki PTT Velenje in SO Mozirje o možnosti gradnje skupnega objekta PTT in Obrtno združenje Mozirje. Na sejah izvršilnega- odbora združenja je bilo glede izgradnje veliko razprav prav tako pa tudi glede dodatne finančne obremenitve obrtnikov. Izvršilni odbor združenja je sprejel sklep, da se gradnja financira iz B programa, v katerega plačujejo prispevek po stopnji 1,5% od dohodka vsi obrtniki občine Mozirje. Objekt bi imel naziv: Skupni objekt PTT in Obrtno združenje občine Mozirje. Gradnja naj bi se pričela predvidoma v letu 1985. V letošnjem letu pa se mora poleg projekta pridobiti še vsa ostala dokumentacija.
Kooperacija, oziroma kooperacijski odnosi v ZKZ, Savinjo Mozirje in z organizacijami združenega dela je tema, o kateri smo veliko razpravlja-li na sejah IO. Če omenim direktno kooperacijo obrtnika z organizacijami združenega dela, potem lahko rečem, daje ostala tam, kjer je bila. Mislimo, da za takšno stanje niso
krive samo delovne organizacije, temveč tudi obrtniki, čeprav smatramo, da je vse skupaj le posledica dolgoročnega razvoja kooperacije. Ta pa je bila na samem začetku nasprotno usmerjena. Pojavljajo pa se tudi drugi problemi, ko organizacije ob času velikega povpraševanja ponujajo kooperacijo, ob stagnaciji pa naredijo vse same. Mi pa si seveda želimo dolgoročnega poslovnega sodelovanja. V glavnem se obrtniki občine Mozirje povezujemo v kooperacijske odnose z ERO Velenje ter ZKZ in Savinjo Mozirje.
V	občini Mozirje je v letu 1983 prijavilo obrt 40 obrtnikov, odjavilo pa iz različnih vzrokov 22 obrtnikov tako, da je sedaj skupno število obrtnikov v občini 403. Porast je v mejah predvidenega. Deset obrtnikov je opravilo preizkus znanja. Vse kaže, da se bomo morali tudi v bodoče odločati za to smer, ker ni mogoče dobiti nobenih kadrov širokega profila.
Omeniti moram, da smo obrtniki občine Mozirje zastopani v vseh odborih itd. Mislim, da je slednja najbolj občutljiva dejavnost, saj velikokrat prihaja do vroče krvi predvsem na področju sprememb predpisov. Davčna uprava mora zastopati svoja stališča, vendar pa imamo tudi obrtniki svoje objektivne težave, ki pa so največkrat posledica neurejenih predpisov, kot so DUR, vlaganja v razširjeno reprodukcijo in še bi jih lahko naštevali. Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, da smo uspeli obdržati najvažnejše medsebojne človeške odnose.”
V	razpravo so se vključili tako navzoči predstavniki, kot tudi člani združenja. Nato so sprejeli vrsto sklepov, med drugim tudi tistega o pričetku gradnje svojih poslovnih prostorov skupaj s PTT v Mozirju. Obrtniki so izrazili željo po razgovoru s predstavniki občinskega komiteja ZKS Mozirje, ker smatrajo za potrebno nekatera nesoglasja, oziroma stališča obrazložiti.
Poročila so podali tudi za delo sekcij. Potrdili zaključni račun in sprejeli zelo zahteven načrt dela združenja.
Zdravstveno varstvo kmetov
Skupščina SIS za zdravstvo je obravnavala in sprejela sklep o osnovah za socialno varnost združenih kmetov. Sklep temelji na določbah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, kjer je opredeljeno, da si zagotavljajo pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodb tudi združeni kmetje, ki dosegajo z združevanjem dela in sredstev najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je na podlagi zakona določen najnižji osebni dohodek delavca in ki plačujejo tudi prispevek za zagotavljanje socialne varnosti. To pomeni, da se lahko zavarujejo za primer nezmožnosti za delo tisti združeni kmetje, ki so se prijavili v pokojninsko zavarovanje z zavarovalno osnovo od 4. do 10. razreda.
Nadomestilo osebnega dohodka se izplačuje v
breme občinske zdravstve-' ne skupnosti za neprekinjeno nezmožnost za delo od 46. dne dalje.
Prijave za socialno varnost so prostovoljne in se vložijo na posebnem obrazcu (ER-22, 23) pri ZKZ Mozirje ali GG Nazarje, enako kot prijave za pokojninsko zavarovanje. Na podlagi te prijave bo zdravstvena skupnost izdala potrdilo, s katerim se bo uporabnik izkazal v ambulanti, daje prijavljen za pravice do socialne varnosti.
Prijave za socialno varnost se vlagajo v enakih rokih, kot prijave za pokojninsko invalidsko zavarovanje, to je do 31. marca v tekočem letu. Izjemoma se v letošnjem letu vlagajo prijave za socialno varnost do 30. aprila 1984, s pridobitvijo statusa od 1. januarja dalje.
M. S.
Letošnja dolga zima je otežkočala spravilo lesa. Posebno v višje lege zaradi obilice snega ni bilo dostopa.
Kaj se dogaja v komunalni delovni organizaciji
Ob izdelavi zaključnega računa za leto 1983 smo v komunalni delovni organizaciji ugotovili izgubo v višini od 3.122.000,00 din. Glede na tako visoko priposlovano izgubo nas zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela kakor tudi zakon o združenem delu zavezujeta, da izdelamo sanacijski program, katerega pa mora potrditi družbenopolitična skupnost, ker smo delovna organizacija z dejavnostjo posebnega družbenega pomena.
Delovna organizacija je v zadnjih dveh letih doživljala težke čase. Menjava vodilnih delavcev, ukrep družbenega varstva, (rezultat tega je bila likvidacija TOZD Učila Bočna in stečaj TOZD Kovinarstvo Rečica ob Savinji), 60 — 70% zmanjšanja števila zaposlenih, vse to so bile akcije, katere niso zavidanja vredne. Posebno boleča zadeva je bil ukrep družbenega varstva, saj le-ta ni dal željenih rezultatov. V iskanju proizvodnih usmeritev je začasni KPO izgubil mnogo časa.
Rezultat tega je bilo zadolževanje pri vseh mogočih upnikih, delavci pa dostikrat niso vedeli, kaj bo prinesel jutri niti kaj bodo delali ipd.
Po tako burnih in dramatičnih dogodkih ostaja neproblematična le ena TOZD. To je TOZD Komunala in gradbeništvo, kateri je priključena delovna skupnost v funkciji strokovne službe, ki pa je precej okrnjena.
Torej je eden od poglavitnih sanacijskih ukrepov na novo zasnovana delovna organizacija, sledijo pa še: zagotovitev enostavne reprodukcije z lastno ceno, razširjena reprodukcija preko samoupravnega sporazuma s SIS Cestnega in komunalnega gospodarstva občine Mozirje ter iskanje virov v nove prepotrebne naložbe na področju komunalnega gospodarstva.
Poglavitno točko sanacije predstavlja usmeritev, da z boljšo organizacijo in ekonomskimi cenami zagotovimo enostavno reprodukcijo. Za primerjavo dajemo nekaj karakterističnih podatkov, primerjalnih na komunalnem področju.
Primerjalne občine '	Cene m3 vode	Cene m2 smeti	Velikost občine v km2
Mozirje	4,65	1,50	508
Šmarje pri Jelšah	15,85	1,60	400
Slovenske Konjice	11,60	1,90	222
Brežice	6,46	1,72	268
Ljubljana	11,00	1,61	900
Idrija	8,30	1,69	425
Če primerjamo velikosti občin in uveljavljene cene, lahko ugotovimo, kakšen razkorak je tu (npr. v Ljubljani se pred eno stolpnico pobere naenkrat toliko odpadkov kot pri nas v celi vasi — Šmartno, Bočna). Mislimo, daje ta podatek dovolj zgovoren. Zgornjo tabelo pa lahlo še podkrepimo s podatki o naših ekonomskih cenah:
	Vodarina	Vodarina	Smeti	Smeti
Storitve	m3	m3	m2	m2
	veljavna	ekonomska	veljavna	ekonomska
gospodarstvo	7,35	12,50	2,15	3,50
gospodinjstvo	4,65	8,00	1,50	2,50
Kaj pa pomeni ta komunalni dinar za eno poprečno družino (4 člansko) v družbenem stanovanju- oziroma privatni družinski hiši mesečno?
Družbeno stanovanje 60 m2
Vrsta oskrbe	Veljavne cene	Ekonomske cene
voda 3 m3 ä 1 oseba	55,80	96,00
odvoz smeti	30,00	50,00
SKUPAJ:	85,80	146,00
Privatna družinska hiša 120 m2		
Vrsta oskrbe	Voda m3 veljavna	Voda m3 ekonomska
voda	55,80	96,00
smeti	50,00	100,00
SKUPAJ:	105,80	196,00
In če sedaj upoštevamo tudi to, da je bil poprečni osebni dohodek v občini 1983. leta 16.115,00 din, potem ne predstavlja ta obremenitev za eno družino v družbenem stanovanju ali priva-, tni družinski hiši po veljavni ceni niti 1%.
Kako pa gledamo na delavca v komunalni dejavnosti?
Dostikrat zaničljivo, le redki med nami vidimo v njem delavca, ki je enakopraven z nami. Ta delavec dnevno dvigne po 1000 kant in če je vsaka v poprečju težka samo 50 kg, pomeni to, da dvigne kar 50 ton dnevno, včasih pa še več.
Te zadeve smo pojasnili mimogrede, čeprav morda ne sodijo sem, pa vendar menimo, da bi včasih kakšna lepa beseda več dosegla kot pa naša slaba volja.
Seveda ostajajo v sanacijskem programu še ostali ukrepi, ki morajo biti v letu 1984 in 1985 realizirani, kajti v nasprotnem primeru komunalna delovna organizacija ne bi mogla obstajati.
Bodočnost delovne organizacije vidimo predvsem v tem, da delujemo izključno samo na komunalnem in storitvenem področju, nikakor pa ne v proizvodnih dejavnostih saj bi predstavljalo to ponovno nevarnost zanemarjanja osnovne dejavnosti in razvijanje stranskih dejavnosti v škodo osnovne.
To se je že zgodilo in je pripeljalo delovno organizacijo v položaj, iz katerega sedaj iščemo izhod ob podpori vseh družbenopolitičnih dejavnikov.
v. d. direktor DO RADE RAKUN — dipl. ing. org. dela
Novo vodstvo sindikatov
Občinski svet sindikatov je imel programsko volilno sejo v Nazarjah. Na seji so ocenili družbeno-ekonomske razmere v občini, podali poročilo o delu občinskega sveta in njegovih organov, sprejeli so nekatere dopolnitve pravil o delovanju občinske organizacije sindikatov in sprejeli programske usmeritve za delo.
Seje se je udeležil kot predstavnik zveznega odbora sindikatov Zdravko Krvina, kije izrazil svoje zadovoljstvo nad delom sindikatov v obdobju za, katerega so polagali obračun. Med gosti je bil tudi predstavnik medobčinskega sveta sindikatov iz Celja Igor Ponikvar. Predsednik OS ZSS Mozirje Marko Purnat je zelo jedrnato orisal prizadevanja in gospodarske prilike v občini s poudarkom na družbenoekonomske odnose. Med drugim je dejal:
Značilnost tega obdobja je še nadaljnje slabšanje gospodarske moči OZD, zelo zaostreni pogoji dela in poslovanja, Visoka stopnja inflacije, naraščanje nelikvidnosti, nesorazmerja med ustvarjeno novo vrednostjo in trošenjem, slabosti v organiziranju in delitvi dela, vrsto administrativnih odločitev, kar se vse odraža v zaostajanju pričakovanih rezultatov.. Sindikati smo že v prejšnjih obdobjih večkrat kritično ocenili vse te pojave, opozarjali smo na slabosti, vendar so bili rezultati razprav in sklepov mnogokrat zelo pičli ali pa jih sploh ni bilo. Prav zato je edina pot in možnost izhocmz te situacije ravno stabilizacija gospodarstva in odnosov v družbi.
S problematiko stanja in rezultatov v gozdno-lesnem kompleksu našega dela gospodarstva smo se sindikati največ ukvarjali. Iz leta v leto se praktično pojavljajo podobna stanja — gospodarjenje na robu rentabilnosti. Sistemske rešitve, ki bi ob izpolnjevanju planskih nalog, bistveno spremenjenih proizvodnih programov, večjega izvoza, večje razvitosti dohodkovnih odnosov, predvsem pa večjega povezovanja znotraj gozdno-lesnega kompleksa pa ni in je ne znamo poiskati. Dogova-
rjanja potekajo počasi in kljub vrsti sklepov najvišjih organov v občini (mislim na zbor združenega dela'občinske skupščine) se stvari ne premaknejo. DPO in med njimi tudi sindikati smo bili premalo akcijsko enotni in odločni, da enkrat za vselej presekamo takšno situacijo. Konference OO ZSS v obeh OZD v gozdno-lesnem kompleksu so se premalo vključevale v razreševanje teh problemov. Osnovne organizacije sindikata so sicer večkrat odločno zahtevale od poslovodnih struktur, da dolgoročno razrešijo problematiko na tem področju, vendar njihove zahteve niso bile uresničene.
Nakopičeni problemi iz preteklosti, slabe poslovne odločitve, slabe kadrovske rešitve, predvsem pa slaba organizacija dela, se kažejo tudi v gradbeništvu in komunalnem gospodarstvu. Izguba v gradbeništvu, ki je odraz izključno samo notranjih slabosti, je pokrita v okviru delovne organizacije, medtem ko so se ukrepi družbenega varstva v komunalnem podjetju vse prepočasi uresničevali in tudi niso dosegli željenih učinkov (ukinjanje TOZD-ov).
Premalo smo se pogovarjali, še manj pa uspeli, o kvalitetni in pravičnejši delitvi, zato nas čaka na tem področju še mnogo dela, ki ga moramo začeti reševati kljub slabim finančnim možnostim gospodarstva. Samo s politično akcijo, brez materialne stimulacije, kot najpomembnejšega kriterija motiviranosti, ne bomo uspeli premagati sedanjih težav. Vesten delavec ne potrebuje nikakršnih socialnih pomoči, upravičeno pa zahteva pošteno plačilo za opravljeno delo, ki mu bo zadostovalo za normalno življenje.
Po izčrpni razpravi so izvolili novo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, ki ga poslej vodi Ivan Purnat, ravnatelj COŠ Gornji grad. V njem pa bodo delali še: Andrej Kranjc podpredsednik, Franc Boršnak — sekretar, Marko Purnat, Stanko Kotnik, Janez Slatinšek, Jože Časi, Martina Stermšnik, Anton Irmančnik, Slavica Petkovič in Rafko Bezovšek.
Načrti na Rečici
Krajevna skupnost na Rečici je poznana kot delavna in prizadevna. Ker nas je zanimalo kaj nameravajo letos, smo povprašali po načrtu, ki so ga na zadnji seji sveta KS sprejeli.
Najprej so razpravljali o javni razsvetljavi in sklenili, da bi se svetilka postavila pri zbiralnici mleka (Jože Klemše, Sp. Rečica). Dodatno pa naj bi postavili še svetilko na Pobre-žjah.
Ko so razpravljali o nalo-: gah, ki jih čakajo, so poudarili j potrebe, ki pa so seveda izvedljive le, če bo dovolj sredstev. \ Zato je osnutek načrta, ki gaje predlagal predsednik sveta Tone Hribernik pogojen na gmotno stanje krajevne skup-
nosti. Zajema pa tele naloge: izgradnja rezervoarja za vodo, ki naj bi imel 150 m3 zmogljivosti, nadaljevanje širitve telefonskega omrežja na območju KS- Rečica, popravilo prosvetnega doma na Rečici, dokončanje gasilskega doma v Grušovljah, prispevek za nabavo novega gasilskega avtomobila na Pobrežjah, obnova avtobusnih čakalnic Rečica, Renek in Sp. Rečica, priprava dokumentacije za stanovanjski blok na Rečici, javna razsvetljava, prenova prostorov krajevne skupnosti, posodobitev ceste pri Šentjanžu in vzdrževalna dela na cestah. Ta predlog mora dobiti še finančno podobo, da bodo lahko z gotovostjo sklepali o sprejetih nalogah.
Iz Šmartnega ob Dreti
Telefonski priključki so sedaj ena od skrbi krajevne skupnosti. V gasilskem domu urejujejo prostor za telefonsko centralo, ki naj bi omogočala 40 novih, pozneje pa 200 številk, Obseg njene zmogljivosti je odvisen od propustnosti mozirske centrale. Ko bo ta povečana, bo tudi takšna možnost v Šmartnem. Trenutno bodo poskrbeli za priključke v Rovtu, Brdem in Vologu. Dela naj bi bila gotova v prihodnjem letu. Med tem pa bodo priključili 6 številk iz centrale Gornji grad v Vologu.
Športno igrišče bodo zgradili pri šoli v Šmartnem. Ta načrt bodo uresničili člani domačega športnega kluba Lipa in šola. Igrišče bi poživelo športno dejavnost v kraju, ki je znan po tem, da so se ljudje vedno radi športno udejstvovali. Spet postaja šola središče dogajanja! Ni treba posebno poudarjati pripravljenost krajanov, da primejo za orodje in naredijo čimveč sami, šola pa naj bi poskrbela za asfaltno prevleko.
Kolektor v Mozirju je zahteval velika zemeljska dela. Prikazani krak je spodnji del kanalizacije za Nazarje.
Zbornica o gospodarstvu
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica v Titovem Velenju je imela sejo izvršilnega odbora. Na njej so pretresli stanje v gospodarjenju prvih mesecev letos. Zelo podrobno so obravnavali ugotovitve v drobnem gospodarstvu in predlagali določene ukrepe za izboljšanje stanja. Sledilo je obvestilo o sanaciji Gorenja. Obravnavali so tudi možnosti oblikovanja skupne ponudbe v turizmu in sprejeli zaključni račun zbornice za leto 1983.
Ko so pretresli gospodarjenje v letu 1983 in proučili rezultate, so menili, da je na osnovi vseh razpoložljivih podatkov možno ugotoviti, da vseh, z resolucijo 83 zadanih nalog nismo realizirali. Pogoji gospodarjenja, 'ki so se med letom večkrat spreminjali (zmanjšana razpolagalna pravica do deviz, drsenje dinarja, porast obresti, cene, itd.) so prispevali k temu. OZD, ki so v letu 1983 posvetile posebno pozornost notranjim rezervam, kadrom, proizvodnji, investicijam in razvoju, financam, ipd. bodo morale tovrstno aktivnost nadaljevati tudi v letošnjem letu. Za OZD, ki pa do danes tega še niso storile, je zadnji čas, da se tega lotijo.
Seveda bo tudi leto 1984 prineslo nove težave, pokazale pa se bodo nove čeri, ki pa jih lahko obidemo samo s polno angažiranostjo zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu.
Posebno poglobljeno so obravnavali stanje in usmeritve razvoja drobnega gospodarstva v Savinj-sko-Šaleškem prostoru. Pripravili so temeljit prikaz, ki je lahko služil za utemeljeno razpravo. Hkrati pa so v gradivu nakazali možnosti^ ukrepov za izboljšanje stanja. Že teh nekaj misli iz uvodnega razmišljanja poročevalca Ivana Kosa pove, da so se vprašanja lotili temeljito. Med drugim je dejal:
Ugotoviti moramo, da zagnanost, ki smo ji bili priča, do razprave v republiški skupščini ugaša. Nimamo še stališč in sklepov republiške skupščine, problematika drobnega gospodarstva je zginila z dnevnih redov raznih organov in
teles našega družbenoekonomskega sistema, ničesar ni več zaslediti v časopisju in nevarnost je, da se ponavlja tudi v tem primeru naša praksa, ko se „izstrelimo” v raznih razpravah, zmanjka pa nam moči za izvedbo in vztrajnost, ki edina lahko spreminja odnose in prinaša rezultate.
Drobno gospodarstvo moramo obravnavati predvsem kot strukturni problem bodočega gospodarskega razvoja. V začrtani razvojni preobrazbi iz ekstenzivnega v intenzivnejši način proizvodnje je razvoj drobnega gospodarstva soodvisen od razvoja industrije in drugih dejavnosti. Razvoj teh dejavnosti pa je odvisen od specializacije v nadaljnji delitvi dela tudi z razvitejšim drobnim gospodarstvom, ker se v medsebojni kooperaciji in predvsem v drugih bolj poglobljenih oblikah poslovnega sodelovanja lahko izkoristijo številne prednosti.
Ko so ugotavljali težave, s katerimi se ubada naša turistična dejavnost, so bili mnenja, daje treba zagotoviti skupno turistično ponudbo, saj je ta potreba prisotna že dalj časa. Zapiranje znotraj občinskih meja lahko pomeni nazadovanje te zanimive veje gospodarstva. Turist si želi vedno večjo gibljivost, mi ga pa često silimo v prostorsko omejenost.
Vendar pa je takšna miselnost zelo kratkoročna.
Z Združevanjem oz. oblikovanjem skupne turistične ponudbe regije moramo doseči, da gostje potujejo po vsej turistični regiji. Doseči moramo, da objekti s prenočitvenimi kapacitetami (polni penzioni) ne bodo zadrževali gostov za sebe, ampak, da pride do menjave krajev, morebiti prenočevanj v sosednjih krajih, skratka do kroženja gostov.
Popolnoma jasno nam mora biti, da so poslovno uspešni le tisti programi, ki turista ne vežejo na nek kraj;— torej je nujno sodelovanje oz. povezovanje turističnih subjektov.
V zvezi s turizmom so nakazali vrsto možnih izhodov iz sedanjega stanja, ki ni zadovoljivo. Poti so, vendar jih je treba dogovoriti.
Zgodovinopisje delavskega gibanja
Občinski sindikalni svet bo ob 40-letnici osvoboditve Gornje Savinjske doline in ustanovitve prvega odbora Delavske enotnosti na Štajerskem izdal kratek zapis o tem dogodku. S tem se dopolnjuje oris delavskega gibanja v dolini.
V eni prejšnjih številk našega glasila smo pisali o tem, kako je na Ljubnem leta 1944 prišlo do ustanovitve prvega odbora Delavske enotnosti na Štajerskem. Prav gotovo pa je to prvi odbor v našem predelu domovine, kije bil ustanovljen še med vojno.
Zapis je kratek, ker obsega izključno le vsebino, ki se nanaša na Delavsko enotnost. Zanimiv pa je zato, ker so nekdanji, se pravi, predvojni delavski organizatorji tudi med vojno delali za enotnost delavskega razreda v okupirani deželi. Da je OF že v letu 1942 ustanovila glavni odbor Delavske enotnosti, je le malokomu znano. Zato bo zapis zanimiv tudi za raziskovalce zgodovine med vojno, tembolj ker dokazuje ugotovitve z izvirnimi listinami, manj pa po spominu udležencev.
Sindikati poravnavajo s tem dolg do tistih številnih zavednih delavcev doline, ki se niso ustrašili stopiti na branik delavskih pravic že v stari državi, pa tudi med okupacijo so strnjevali vrste delavcev v boju za svobodo in socialne pravice. Med njimi zasluži nedvomno vse priznanje Franc Nareks, ki je ustanovni zbor Delavske enotnosti na Ljubnem leta 1944 tudi pripravil in vodil.
Med obiskom podpredsednice republiškega sveta sindikatov Francke Herga v MGA. Pozneje si je ogledala tudi Elkroj in se pogovarjala s sindikalnimi delavci.
Prvo srečanje s poklicem
Na celodnevni osnovni šoli v Gornjem gradu delajo trenutno dijakinje 3. letnika celjske srednje pedagoške šole. Gre namreč za redno prakso, ki jo vsebinsko lahko imenujemo delo. Pomagajo učiteljem pri samostojnem učenju, pri vzgojnih predmetih, pri prostem času učencev itd. Eno izmed njih smo zaprosili za razgovor. Predstavila seje kot Milena Cigale iz Nazarij. Tam je hodila v šolo in že v tem okolju vzljubila poklic učitelja. Veliko je k temu pripomogla njena nekdanja učiteljica Heda Hermanova. Ob vsaki priliki jo je spodbujala, celo sedaj, ko ni več v službi, se zanima za njen napredek v šoli.
Če je pri Mileni Cigale pomenilo prizadevanje njene učiteljice tudi poklicno usmeritev, tako je pri njenih vrstnicah to zelo različno. Največ je vendar takih, ki si želijo delati z otroci, jih torej poklic veseli. Če bodo našle potem v samem delu razumevajočo okolico, potem bodo vztrajale na tej poti. Marsikdaj namreč kdo pod težo okoliščin omaga, pravi Milena. Ko je nanesla beseda na razmere na šoli, je dejala mlada „učiteljica”, dajo
preseneča, kako so otroci na celodnevnih šolah precej drugačni od drugih. S tem je želela izraziti svoje prepričanje, daje usmerjanje v celodnevno šolo pravilno. To je podkrepila še z opažanji o večjem tovarištvu, boljšem medsebojnem razumevanju in poznavanju in končno o pripravljenosti pomagati svojemu tovarišu v učenju. Učenci postajajo re-
Milena Cigale
sničen kolektiv, kar je čutiti na vsakem koraku. Milena Cigale in njene sošolke so torej polne vneme za delo in kot kaže spoznavajo v neposrednem stiku z resničnostjo pomembnost in lepoto svojega bodočega poklica.
Mozirski borci zborovali
Kljub slabemu vremenu na dan skupščine nekdanjih borcev v Mozirju, je bila udeležba nad pričakovanji. Tudi številni predstavniki krajevnih družbenih organizacij so se zbora udeležili.
Iz poročila predsednika borčevske organizacije Jožeta Mejača je lahko razbrati veliko dejavnost v preteklem letu. Tako so se borci vključevali v strelstvo, sodelovali so v štafeti, udeležili so se delovne akcije v Savinjskem gaju, sodelovali so pri odkritju spomenika Jožetu Letonji in še bi lahko naštevali. Tudi sodelovanje s krajevnimi organizacijami v Mozirju je bilo dobro. Posvečali so skrb spominskim obeležjem NOB. Posebno so pohvalili skrb kolektiva Cinkarne za grobišče na Gneču. Ob tem niso pozabili ostarelih borcev in drugače ogroženih, saj so pomagali po potrebi tudi finančno. Skratka, delaje bilo veliko!
Skupščino so pozdravili v imenu osnovne šole in v imenu mladine, tudi predstavnik Zveze društev upokojencev je pozdravil zbor. Predsednik krajevne organizacije SZDL Slavko Žager je v krajših besedah izrazil željo po dobrem sodelovanju tudi v naprej. Da so borci mozirske orgar nizacije dobro delali je poudaril v svojem pozdravu tudi predsednik občinske borčevske organizacije Jože Celinšek.
Razprava je bila zelo pestra in zavzeta. Slišati je bilo opozorila na dobre medsebojne odnose, ki so posledica srčne kulture. Viktor Konečnik pa je potožil svoje težave, ki jih je imel pri uveljavljanju nekaterih pravic iz invalidskega varstva pri tukajšnji skupni službi SIS. Poudaril je slab odnos delavke, ki dela na tem delovnem mestu. Posebej pa je ogorčeno opozoril na dejstvo, da se stvari, ki se obravnavajo na SIS za zdravstvo prenašajo tudi domov in prihajajo v javnost. Tako je doživel, da mu je otrok delavke na SIS oporekal njegove upravičene zahteve pred zdravstveno skupnostjo. Nekateri borci so opozorili, da pri pogrebnih svečanostih za člani niso zagotovljene poslovilne besede, še hujše pa je to, da KS Mozirje ne najde zastavonoše, ki bi nosil slovensko zastavo v žalnem sprevodu.
Sprejeli so sklep o povišani članarini. S predlaganim načrtom dela za leto 1984 so se strinjali. Opozorili so na vnemo, ki bo potrebna, če bodo hoteli naloge, ki so si jih zadali, tudi uresničiti.
M. K.
ODGOVOR SIS
Zadeva, o kateri je tov. Viktor KONEČNIK razpravljal na krajevni konferenci ZZB NOV Mozirje je bila v naši delovni skupnosti že obravnavana.
Občinski odbor ZZB NO V nam je namreč skupaj s svojim dopisom
št. 1-33/84posredoval tudi pritožbo tov: KONEČNIKA. Po opravljenem postopku v smislu našega Pravilnika o delovnih razmerjih smo tov. Viktorju KONEČNIKU in v vednost tudi O O ZZB NOV Mozirje posredovali dne 9/2-1984 naše ugotovitve in opravičilo v kolikor meni, da je bil odnos noše delavke do njega nepravilen:
Ce pa že govorimo o odnosu, pri čemer mislimo na odnose med ljudmi, bi najbrž veljalo poudariti, da nam v tem hitrem tempu življenja zmanjkuje občevalne kulture, da lastnosti človeka kot so prijaznost, strpnost, prizadevanje za pomoč, skratka človečnost, kopnijo in skrajni čas je, da to kopnenje vsaj zaustavimo, če ga že ne moremo obrniti nazaj.
Vsakdo izmed nas skoraj vsak dan doživi občutek, da nekdo z n jim ni bil dovolj prijazen, ustrežljiv... pa naj si bo to na cesti, v avtobusu, lokalu, uradu, delovnem mestu...
Malokdaj ali pa nikoli pa se ne vprašamo po razlogu, zakaj tako. Ali je to samo naš občutek, ali pa smo naleteli na iz kakršnegakoli razloga obremenjenega sogovornika, ki je morda stresel svojo slabo voljo na nas, namesto na svoj „razlog".
V naši delovni skupnosti si prizadevamo, da bi bil naš odnos do občanov, ki pri nas iščejo nasvet ali pravico, odnos človeka do človeka in to želimo tudi v obratnem smislu. Menimo, da je najbolj primerno, če delavec in stranka ob reševanju primera medsebojno razumevajoče sodelujeta.
Upamo in želimo, da naše delo z občani — strankami tudi v naprej poteka korektno. Zavedamo se, da smo mi zaradi strank in ne stranke zaradi nas. -
Želimo, da tov. KONEČNIK ob ponovnem obisku pri nas ne bo imel občutka zapostavljenosti ali šikaniranja in da bo stvari lahko uredil na najbolj primeren način.
In končno želimo poudariti, da živita sporni stranki kot sosedi in da prihaja do sporov oz. nesporazumov v njunem bivalnem okolju (kar razberemo iz pritožbe).
Ker pa se oba srečata tudi kot občan in delavka naše službe, je tov. KONEČNIK v pritožbi uporabil dogodek izpred dveh mesecev, ko naj bi imela delavka do njega pri opravljanju svojih del in nalog nepravilen odnos.
Naše mnenje je, da bi se moral občan na postopek delavke takoj pritožiti vodji DSSS SIS, ne pa to uporabiti šele čez dva meseca in še to posredno preko Občinskega odbora ZZB NOV in KO ZZB NOV.
Strankama priporočamo, da spore iz sosedstva rešujeta sporazumno, v nasprotnem primeru pa naj jih predložita v obravnavo poravnalnemu svetu KS Mozirje.
VODJA
SKUPNE SLUŽBE SIS prof. Rudi Kuhar
4 ESQ NOVICE
Iz KS Moziije
V pisarni krajevne skupnosti smo obiskali tajnika KS Toneta Modrija-nčiča. Hitro nam je postregel s podatki o tem, kaj dela trenutno krajevna samouprava v Mozirju.
Telefonska zagata — Premalo je telefonskih priključkov na voljo, to je značilno za vso dolino. Tudi v Mozirju je želelo imeti priključek 150 krajanov, razpolagajo pa le z 87 novimi številkami. To je seveda premalo in težko je sedaj biti pravičen. Zato so segli po pravilniku o določanju prednostnega reda telefonskih priključkov, ki ga uveljavlja PTT in določili na gradbenem odboru, komu se bo odprlo okno v svet preko žice in komu ne. Seveda so najprej upoštevali tiste, ki so izpadli že v predhodni akciji. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bodo lahko novi naročniki telefonirali že sredi prihodnjega leta.
Mrliška vežica — Lahko bi rekli, da buri duhove! Saj govorimo o njej že nekaj časa. Žal pa ni vse tako enostavno, kot bi kdo mislil. Najprej je bilo treba posebnih raziskav zemljišča, ker je plazovito, potem spet pripraviti načrte za ureditev in učvrstitev zemljišča, ureditev parkirišča in še kaj. Vse pa rabi čas, zato je tudi tako dolgo trajalo, da so prizadevni člani posebnega odbora za pokopališče končnodosegli čas, ko ni več daleč začetek del. Načrt imajo, takšna vežica stoji na pokopališču v Hočah. Pokopališče se bo povečalo za kakih 300 m2, z deli pa bodo pričeli letos.
Posodobljene ceste — Tu so želje krajanov velike, pa tudi njihov delež ustrezen. Pripravlja se posodobljenje ceste Mozirje—Vrhi—Trnavče. Do srede leta naj bi bila gotova. Odbor za gradnjo je zelo prizadeven pri zbiranju sredstev, zato je verjeti, da bo cesta v
roku končana. V Šmihelu želijo urediti prostor pred šolo, oziroma ravnino med šolo in cerkvijo. Tudi tuje delež krajanov znaten. Šmihel bi s takšno ureditvijo veliko pridobil.
Mostovi, brvi so marsikje dotrajani. Na poti iz trga do šole je mostiček čez Možirnico predstavljal že pravo nevarnost za mimoidoče šolarje. Seveda tudi za druge. Zato so sklenili urediti mostiček, kije ličen in tudi varen. Vedeti je treba, da otroci raje hodijo po tej poti v šolo, kot pa ob glavni cesti, ki je nevarna, saj pločnik ni do kraja urejen. Varna pot je torej le mimo blokov proti šoli, saj tam ni prometa. Imajo namen urediti do kraja tudi pločnik ob glavni cesti, razsvetljavo pri šoli v Mozirju in Šmihelu.
Manjkajoči most pri Tripotoku (Škrubov potok) deli naseja, zato so sklenili zgraditi dober most, ki bi omogočal nemoten prehod tudi za gospodarska in druga vozila. Tudi v tem primeru bodo krajani zbrali večino potrebnih sredstev.
Prometna ureditev v trguje pomanjkljiva in ponekod že dotrajana. Sklenili so urediti vsa potrebna znamenja, da bi bil promet bolj varen.
Ureditev okolja kulturnega doma gre h kraju. To zahtevno ureditev je načrtoval Jože Horvat—Jaki, ki je tako pripomogel k lepšemu izgledu prostora pred domom. Seveda bo treba poleg lepega okolja zagotoviti tudi ustrezen prometni red, saj je včasih tam okoli prava množica vozjl, čeprav je to pot do pokopališča, ki bi morala biti vedno dobro prehodna. Sredstva za ureditev so prispevale poleg Prosvetnega društva Mozirje še delovne organizacije, ki imajo svoje poslovne prostore v tem predelu kraja. Tudi krajevna skupnost je primaknila svoj delež.
Z Ljubnega
Vida Juvan, vodja krajevnega urada na Ljubnem je zadovoljna, da dela v domačem kraju. Prej je delala v štabu TO v Mozirju. Kot sama pravi je
Vida Juvan
življenje v krajevni skupnosti zelo pestro in še dosti ga je. Ljudje prihajajo po najrazličnejše razlage in kar je dobro, pridejo radi. To pa seveda zahteva dobro poznavanje upravnih in drugih zadev. Že kar v navado je prešlo, da tisti, ki išče kakšne rešitve upravnih organov, najprej pride na krajevni urad.
O prizadevanjih krajevne samouprave je tajnica KS Ljubno Vida Juvan naštela tiste naloge, ki neposredno pomenijo načrt dela za letos.
TV Pretvornik v Savini, ki bo omogočil dober sprejem L programa v predelih Juvanja in za Ljubnico, bodo pričeli urejati. Tako bi izginile črne lise v sprejemu televizijskega sporeda v navedenih predelih KS. Razumljivo je, da krajani težko čakajo na zaključek del, ki bi se že začela, če ne bi tako hudo zagodla zima.
" Mrliška vežica postaja tudi na Ljubnem potreba. Krajevna skupnost je že pred leti kupila staro hišo na Ro-sulah, to nameravajo preurediti v mrliško vežico z vsemi potrebnimi prostori. V načrtu sta dve vežici, kar je rešitev na daljši rok. Dela naj bi se začela v prihodnjem letu, načrti pa so že pripravljeni. Seveda je treba računati še na pridobitev ustreznih dovoljenj, kar bo trajalo.
Vodovod je že nekaj čaša skrb krajanov. Sedanja voda ne ustreza vsem zahtevam po kakovosti, zato bo treba zagotoviti dobro pitno vodo. Tudi potrebne količine naraščajo iz leta v leto. Deloma so nalogo že opravili, sedaj je na vrsti spodnji del trga. Stroški so veliki, zato bodo morali priskočiti na pomoč tudi krajani.
Zdravko Krvina si je ogledal proizvodnjo v Flkroju. Na sliki so z leve predsednik občine Alojz Plaznik, Zdravko Krvina in direktor Elkroja Ivan Kramar.
Zdravko Krvina v Moziiju
Šolsko poslopje v Radmirju je že nekaj let sem prava „črna” točka tega kraja, ki ga obiskujejo ljudje od blizu in daleč. Res ne gre skupaj takšna kulturna znamenitost kot je zakladnica in podrtija, ki vsakomur pove, da kliče po popravilu, ali pa po odstranitvi. Radmirski gasilci bodo sedaj zadevo rešili, saj nameravajo prostore in zunanjost urediti in prostore izkoristiti za okrepčevalnico. Mnogi turisti prihajajo v kraj in tako bi jim lahko nudili malo okrepčila. Seveda, kot je pri gasilcih že običaj, bodo kar sami pljunili v roke in prijeli za delo. Vemo pa, da ob takih prilikah radi pomagajo krajani na vse načine. Pričakovati je torej, da bo „črna” točka v Radmirju vendarle odstranjena.
Javna razsvetljava se bo najprej uredila v novem naselju na Ljubnem. Načrti so gotovi. Nameravajo pa tudi napeljati elektriko v 4 kmetije v Okonini. Kar neverjetno se sliši, da so te kmetije bile do sedaj brez elektrike. Kot zatrjujejo poznavalci razmer, se takrat ob prvih akcijah niso želeli vključiti, danes pa brez elektrike res ne gre več.
Na sindikalno volilno sejo je prišel tudi predstavnik zveznega predsedstva sindikatov in član CK ZKS Zdravko Krvina. Pred sejo seje sestal s političnim aktivom občine na razgovor. Ob tej priliki ni skrival zadovoljstva nad gradivom, ki so ga pripravili za sejo sindikatov v občini. Njegova ocena je bila, daje gradivo vsebinsko jedrnato in zelo kratko, kar je danes že posebnost. Tudi vsebino dosedanjega delaje ocenil kot prizadevno in ob tem poudaril, da ni sledu o malodušju, pretiravanju ■ in črnem slikanju stanja. Občutiti je hotenje opreti se na lastne sile in se izvleči iz težav. To je v sedanjem času še posebna odlika. Na sploh je preveč govora o nepremostljivih težavah, ki jih seveda ne moremo tako smatrati, saj je v nas še dovolj moči, da s skupnimi močmi prebrodimo nastale težave.
Koje govoril o delu našega komiteja ZK je menil, da so
opazne spremembe stanja na boljše, da je volja za spreminjanje razmer in da je bilo prizadevanje komiteja in njegovih organov pravilno usmerjeno. Zdravko Krvina je med drugim dejal, da se podobna slika le malokdaj in malokje vidi. Posebno opazno je bilo, da so mu navzoči tovariši prikazali zelo nazorno t-ežave, ob tem pa povedali tudi uspehe, ki jih kljub vsemu ni malo! Te dobre vtise je še podkrepil obisk Elkroja, kjer so Zdravku Krvini opisali trud, ki ga vlagajo v tem kolektivu za uspehe na tujem in domačem trgu. Le kakovost in redne dobave pomenijo na trgu uspeh, v prostem razgovoru po seji sindikata je tovariš Krvina ocenil razprave delegatov Glina, GG, Zdravstva, Šolstva za vsebinsko dobre in zanimive. Predvsem pa je pohvalil duh volje, kije izžareval iz razprave, namreč,, da se opremo pri premagovanju težav na lastne sile!
Obrambna vzgoja
Pobudnik za delovanje obrambnih krožkov po šolah je v naši občini Komisija za usmerjanje mladih v vojaške poklice pri OK SZDL. Skrb za mentorje pa je prevzela Zveza rezervnih vojaških starešin. Kaj ti krožki so, želimo danes v kratkem povedati. Naš sogovornik je bil Franc Omladič, mentor obrambnega krožka na osnovni šoli Mozirje.
Pomlad na radijskih valovih — v
petek, 6. aprila so prišli na našo šolo novinarji —TV Ljubljana in radioamaterji iz naše občine. Naša šola je v znanju po radijskih valovih tekmovala s šolo Miha Pintar — Toledo iz Velenja. Tema tekmovanja v znanjuje bil Kričač — radio OF.
Šoli sta se najprej predstavili. Prva je bila šola Miha Pintar — Toledo in potem so naši učenci predstavili naš kraj, šolo in tekmovalce, ki so tekmovali v kvizu na radijskih valovih.
Začelo se je žrebanje. Žreb je odločil, da so najprej odgovarjali naši učenci.
Žeje bilo postavljeno prvo vprašanje skupini A in naši učenci so odgovorili pravilno. Tekmovalci obeh šol so se pripravili odlično in so odgovarjali brezhibno. Po vsakem pravilnem odgovoru smo našim osmošolcem burno ploskali.
Enourna oddaja se je hitro iztekla. Najprej so bile izrečene iskrene čestitke tekmovalcem obeh šol. Na vrsto so prišli tudi drugi radioamaterji, ki so nam vsi po vrsti čestitali. Ostali, ki smo prisostvovali tej oddaji, smo bili presrečni, da so se naši tako dobro odrezali. Osnovni šoli Miha Pintar — Toledo pa smo „poslali” pozdrav s hrupnim ploskanjem. Pozdravila sta nas tudi ravnatelja obeh šol in želela, da bi bilo še več kvizov po'radijskih valovih. Ravnatelj OŠ iz Velenja pa je med drugim dejal, da mu je naša šola bližja kot šola, ki je odnjih oddaljena komaj sto metrov.
Doslej imamo dva obrambna krožka v občirtL Na šoli Mozirje in na COŠ Gornji grad, kjer je mentor Aleksander Sterbenk. Mladi se kar -dobro vključujejo v to dejavnost na šolah. Največkrat iz zanimanja za razne veščine, ki jih na ta način pridobijo. Na-
Franc Omladič
Vsi učenci smo se razšli v upanju, da se bomo še kdaj srečali, četudi samo po radijskih valovih, ki so jih vzpostavili marljivi radioamaterju Tudi njim se v imenu vseh, ki smo kvizu prisluhnili, zahvaljujemo.
Lenka Jeraj, Novinarski krožek CŠ Ljubno ob Savinji
men te izvenšolske dejavnosti je v glavnem pridobiti zanimanje mladih za vojaške poklice. Zato prirejajcTv okviru ZRVS redne obiske vojaških šol, ogledali pa so si tudi mili-čniško v Tacnu. Ob takih prilikah naj bi mladi spoznali način in vsebino šolanja na srednji stopnji, da bi se morda lažje odločili za vstop v takšno šolo.
Krožki imajo svoj načrt dela, ki ga v končni obliki določi šola, saj predlog, ki ga izdelajo mentorji le morda ne zajema vseh tistih oblik dodatnega izobraževanja, ki so za učence na tej stopnji ustrezni. Poudarek je seveda na obrambni vzgoji v širšem smislu. Sem spadajo tudi spoznavanje orožja, protipožarnostnih ukrepov, nalog Civilne zaščite in podobno. Na šolah imajo tudi obrambne dneve, kjer gre za izvajanje nalog v naravi. Mozirska šola namerava pripraviti vajo za šolo v vojnih razmerah.
Mentor Omladič zelo pohvali zanimanje članov svojega krožka, ki ga odlično vodi učenec 8. razreda Rudi Mutec. Redno dela v njem 15 učencev. V okviru krožka deluje dobra strelska vrsta, kar je razveseljivo, saj se na ta način pomlajujejo strelske vrste. Med strelci pa je najboljši učenec 5. razreda Hajdinjak. Na mozirski šoli bodo razširili krog udeležencev krožka s tem, da bodo lahko v njem sodelovali učenci od 5. razreda dalje. Izkušnje so pokazale, da je takšna sprememba potrebna.
Na vprašanje kakšen je odziv naših mladincev za vpis v vojaške šole, je menil Franc Omladič, da zaenkrat še ni dobrih izglpdov. Temu so v veliki meri krive okoliščine, na-mrečj še vedno je med ljudmi podcenjevanje vojaških poklicev, ali bolje, premalo jih poznajo. Pa tudi dejstvo, da so vse ustrezne šole izven Slovenije, nekoliko vpliva na slab odziv med našo mladino. Dokaz temu je dober vpis v mili-čniško šolo v Tacnu. Verjetno bodo z zaostrevanjem prilik v ponudbi delovnih mest, našli tudi naši mladinci pot v vojaške šole. Je pa treba na spoznavanju mladih o vsebini teh šol še veliko narediti.
ŠTUDENTSKI RAZISKOVALNI TAIIOU Z(«OR\.IA SAVINJSKA DOLINA
%;*
Poročilo skupine za urejanje
Varovanje naravnih in kulturnih krajinskih vrednosti je širši družbeni interes, zapisan tudi v ' eni naprednejših zakonodaj s področja urejanja prostora. In če je tako, potem mora te vrednote nekdo jasno opredeliti in razbrati. Tu je skupina študento'v urejanja krajine, udeležencev letošnjega tabora v Zgornji Savinjski dolini. In tuje kvaliteta prostora z vsemi krajinskimi vrednostmi, ki so naši podatki.
V tednu dni smo poskušali dobro spoznati prostor, da bi lahko varovali, načrtovali in planirali. To spoznavanje in razčlemba prostora, imenovano tudi pre-danaliža, je ena najpomembnejših faz, ki je manjkala marsikje v preteklosti in tako privedla do neskladij v naši krajini, do degradacije okolja in do odtujevanja in nevklapljanja v obstoječi prostor.
Človek je spreminjal način življenja in s tem povzročil tudi spremembe v izrabi prostora. Ogledali smo si teren in primerjali današnje stanje rabe prostora s stanjem v franciscejskem katastru iz leta 1825. Spremembe so očitne. Del travnikov je zaraščen, njiv je manj in so spremenjene v pašnike, pozidane ali zarasle z gozdom. Napravili smo primerjave za domačije Knez, Havdej ter Ušovnik, naključno izbrane izmed 49 evidentiranih na Solčavskem področju, ki se delijo na:
—	kmetije v alpskih dolinah, ob vznožju,
—	višinske kmetije — slemen-ske celke,
—	kmetije v spodnjih delih, na policah.
Zgornja Savinjska dolina sega z lučko-solčavskim območjem v osrčje Kamniško—Savinjskih Alp in tvori v slovenskem prostoru specifičen del. Zgornja Savinjska dolina je enkratna. To je preprosto dejstvo, ki ga razume vsak človek, ki živi s to krajino.
Pomembna značilnost tega gorskega sveta je pestrost in sorazmerna ohranjenost kulturnega prostora. Na majhnem prostoru
Kot kulturno-zgodovinska dediščina so se celki ohranili s specifično rabo, ki pomeni hkrati varovanje. Očitno pa je, da se intenzivnost rabe v celkih manjša. Sprememba v razvoju bi lahko načela to krajinsko vrednost, ki jo kot kulturno in naravno dediščino ščitimo z nekim namenom — ohraniti kmetije žive, bodisi zaradi proizvodne funkcije, strateškega pomena ali turističnega potenciala.
Luče kot tipična gručasta vas, prvič omenjena leta 1241, so se
Iz skicirke urejevalcev krajine — Luče
srečujemo na kratkih razdaljah množico krajinskih — naravnih in kulturnih vrednosti.
Ob Savinji od Luč do Logarske doline se npr. odpirajo številni pogledi na vrhove, ki se pojavljajo kot močni robovi in zaključujejo ter usmerjajo prostor, na doline, ki se pojavljajo kot možni prehodi, in na naselja kot vozlišča raznih dejavnosti.
Naravne krajinske vrednosti so npr.:
—	Igla, ki kot naravni spomenik deli prostor, prevladuje in s svojo obliko kontrastira okolici.
—	Savinja je močno prisotna v prostoru z obsežnimi prodišči, ki so kontrastni zelenilu okolice. Pomembni so tudi slušni učinki vode in ekološka pestrost.
—	Zanimiv je stik vode, trate in drevja.
Prostor seje razvijal, se še razvija in se bo razvijal, človekpa ustvarja krajinske vrednosti kulturnega porekla — naselja, zaselke, celke..., funkcionalne in vraščene člene v okolje:
—	Cerkev v Solčavi stoji nad zaselkom in nad njimi dominira, dominira pa tudi nad dobršnim delom doline.
—	Cerkev Sv. Duha je močna dominanta.
—	Tradicionalna arhitektura visokogorskih kmetij daje pokrajini identiteto.
—r- Kmetije, obdane s sadnim drevjem, so vraščene v krajino.
—	Drevesne živice ustvarjajo ritem in gradijo prostor v globino, hkrati pa povečajo ekološko pestrost prostora.
—	Celki, domačije, pa so odraz specifične rabe prostora v visokogorskem svetu.
Celki so zelo zanimiva kombinacija kulturne in gospodarske organizacije in edinstven dosežek v celovitosti proizvodnje in bivanja.
razvile ob sotočju Savinje in Lu-čnice s centrom okrog cerkve, kije še danes dominantna. Dejavnost prebivalcev je oblikovala specifičen tip parcelacij in rabo. Novejši razvoj bistveno ni izničil panorame, se pa pojavljajo konfliktne situacije (npr. zasekan gozdni rob za parcele individualnih hiš).
Solčava je v zasnovi obcestna vas, ki se širi podolžno. — Relief kot omejitveni faktor) vpliva na nastanek na strateški točki ob Savinji. Solčava je tudi center okoliških dejavnosti, planin in kmetij.
Med zaselki izstopa slemenasti tip zaselka Sv. Duh.
Razvojne spremembe se lahko odražajo kot novo, boljše stanje prostora z večjimi ekonomskimi, tehnološkimi vrednostmi, a tudi z novimi kulturnimi in estetskimi prvinami, ki so v skladu š starimi.

Razvoj pa lahko pomeni razvrednotenje ali pa pripelje do razvrednotenja določenih spoznanih in družbeno ovrednotenih prostorskih kvalitet.
Spremembe, ki vplivajo na prostor, so lahko gradnje stanovanjskih objektov, gradnja cest, gradnja gospodarskih objektov (škarpe...), in regulacije.
Na območju obdelave smo zasledili več konfliktov med naravnimi in grajenimi strukturami. Gradnja škarpe ob individualnih hišah, ob Savinji v Solčavi, je spremenila sliko krajine. Taka tehnično čista rešitev pa ni blizu naravnim strukturam in marsikje bi jo lahko uspešno nadomestili z drugimi variantami.
Variante — projektne rešitve ali optimalne planerske rešitve — pa lahko izdelamo le ob dobrem poznavanju prostora. Zato smo se študentje z različnih koncev Slovenije s skicirko in fotoaparatom v rokah odpravili na teren.
Vesna Kolar
Številka 4 — April 1984
mmmmi 5
Gasilci so zborovali
Preužitkarska hiša (Žlebnikova) v Savinjskem gaju
Nova pridobitev v Gaju
V	soboto 31. m area 1984 ob 16. uri je bil v sejni sobi SO Mozirje občni zbor Občinske gasilske zveze Mozirje. Udeležba delegatov je bila številna. Kot predstavnik Republiške gasilske zveze Ljubljana se je zbora udeležil Pasero Ivan iz Celja, predsednik Občinske konference SZDL Mozirje Hinko Čop in hkrati predsednik Samoupravne IS za varstvo pred požari in tehnični sekretar Občinske konference ZKS Mozirje Boršnak Franc.
V	občinski zvezi je 1535 aktivnih gasilcev, častnih in rezervnih 319 in podpornih 1988 članov. Od teh je 90 gasilcev v delavskih svetih, zborih in komisijah občinske-skupščine 52, v SIS-ih in KS pa kar 84. To potrjuje,- da gasilci sodelujejo v naši samoupravi. Nadalje je predsednik podčrtal, da bodo v letošnjem letu obnovljeni vsi gasilski domovi v občini, kar je zveza tudi podpirala, da je dobilo tako orodje in oprema primerne prostore. Se zlasti, ker je v gasilskih domovih našla svoj
V	naši občini deluje močna organizacija invalidov, saj šteje 738 članov. Ko so imeli letno konferenco je izčrpno poročilo o delu društva podal dolgoletni prizadevni tajnik Franjo Cesar. Marsikaj zanimivega je povedal, med drugim tudi, da imamo v občini 15 invalidov na vozičku, 32 je vezanih na posteljo in 17jeampu-tirancev. Zunanje telesne okvare ima 328, notranje bolezni pa 411 invalidnih oseb. Seveda pa v društvo niso vključeni vsi invalidi, čeprav si tega želijo, društvo si bo prizadevalo pridobiti .čimveč invalidnih občanov za delo, oziroma sodelovanje v njem.
Ker zajema društvo vse predele občine, je razdeljeno na poverjeništva, ki dobro delajo. Vendar pa ugotavljajo, da bo treba ustanoviti krajevne organizacije, ki bi ob širšem sodelovanju članov bolje delovale. Zanimive so številke, ki jih je navedel Franjo Cesar glede pomoči članstvu. Kar 107 primerov je bilo, ko je član bil deležen nasveta strokovnjaka, 44 članom pa je bila izkazana soseska pomoč. Obiskali so 84 ostarelih in nepokretnih članov ter jim izročili skromno darilo. Slednje je zelo pomembno, saj mnogi ostareli in nepokretni največ trpijo zaradi osamljenosti it^ morali bi na to bolj misliti, včasih zaleže dobra beseda več, kot kopica dobrin.
V	preteklem letuje imel koordinacijski odbor društev invalidov celjske regije sedež v Mozirju. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja Franja Cesarja, ki je bil glavni dejavnik pri tem, šo prestavili sedež v Laško. V letu 1984 pa je sedež v Slovenskih Konjicah.
Morda vsi občani niti ne vedo, da deluje v okviru Delavske univerze v Mozirju med drugimi izobraževalnimi smermi in oblikami tudi oddelek Glasbene šole Titovo Velenje. Delo tega oddelka poteka namreč tiho in skoraj neopazno pod dokaj neugodnimi pogoji zaradi nujnosti prilagajanja pouka prostemu času učencev in razpoložljivosti učnih prostorov. Da pa dosega majhen kolektiv te šole kljub temu uspehe, so pokazali njihovi učenci na svojem koncertu, ki smo ga lahko poslušali 6. aprila 1.1. v dvorani Kulturnega doma Nazarje.
Nastopilo je nekaj nad 30 učencev glasbene šole, od L do 6. razreda, ki so solistično, ali v duetu prikazovali doseženo znanje v muziciranju na klavirju, harmoniki in kitari. Vsi so se potrudili, da bi svojo točko čim uspešnejše izvedli, da bi skladbica tako tehnično, kot tudi muzikalno najlepše izzvenela. Vedeti moramo, da terja to od otroka mnogo vztrajnosti in utrudljivih vaj, da jim vzame uigravanje instrumenta mnogo časa, da pa jim včasih na javnem nastopu neljuba spremljevalka — prevelika trema, kljub vsem naporom zmanjša uspeh. Nastop, kot je bil ta v Nazarjah, je zato poleg prijetnega doživetja za poslušalce želo koristen tudi za učence — izvajalce, ker utrjuje njihovo samozavest in jih navaja k sproščenosti.
prostor tudi oprema CZ. Gasilska društva, da so primerno opremljena za klasične požare, preskromno pa za razne elementarne nezgode, predvsem za gašenje motorizacije in hitro vnetljivih tekočin.
Razprava je tekla v smeri in potrebi po strokovnem izobraževanju, skrbi za vključevanja mladih v gasilske vrste, o finančnih sredstvih s poudarkom na stabilizacijo. Skratka razprava je bila tvorna in živahna, skratka nakazala je uspehe pa tudi težave, s katerimi se srečuje gasilstvo. Izrečeno je bilo priznanje tudi našim DO za gmotno pomoč in razumevanje za potrebe gasilstva, v največji meri pa našim krajanom, ki so vedno soudeleženi pri nakupu orodja, opreme in tudi pri obnovi gasilskih domov.
Novi predsednik Zveze je Trbo-všek Franc. Za častnega predsednika so z odobravanjem izvolili Franca Hriberška.
H. F.
V Savinjskem gaju imamo novo pridobitev! Poročali smo že o preužitkarski hiši, ki je nekoč stala pri Žlebniku v Šmihelu. Turistično društvo Mozirje je takrat prevzelo obvezo, da jo bo porušilo in preneslo v gaj. Pozneje je delo zamrlo in deli hiše, ki je po mnenju Zavoda za spomeniško varstvo iz Celja izreden primerek naše izvirne arhitekture, so samevali v hrambi.
Spet je bil Janez Žagar tisti, ki je za svoj „gaj” storil več kot smo pričakovali. Povezal seje z nekaterimi mojstri gradbene
Spodbuda in
Pod tem naslovom sem v našem glasilu prebral sestavek. Ob tem sem se spomnil prvih začetkov molzne kontrole v letu 1953. Naj svoje spomine nekoliko opišem! Takrat je bilo območje razdeljeno na 4 dele, vsak pa je imel svojega kontrolorja. Tako so delali: Avgust Plaznik, Franc Pečnik, Jože Jereb in Ivo Sr-čnik. Nadkontrolor je bil Ivan Bevc. Ti ljudje so torej kot prvi zaorali ledino po osvoboditvi.
Začela se je načrtna odbira goveda, ki je takrat bilo v glavnem marijadvorske pasme.
Mnogo goved pa je bilo križancev. Hkrati pa smo začeli priporočati sivorjavo
Po nekaj sušnih letih, ali kot smo navajeni reči, suhih zimah, smo bili letos deležni krepkih količin snega. Seveda je za nekatere takšna zima lepa, ko se lahko dolgo v pomlad smučajo. Za druge je pa lahko zelo nevšečna, saj pomeni sneg vse drugo kot zabavo hribovskim kmetom. Višje ležeče kmetije so se letos borile z metrskimi skladi snega. Tako so pri sv. Duhu pod Olševo namerili skupno 7,30 m snega! To pa že niso več mačje solze!
V takšnih naravnih ujmah je težko vzdrževati zvezo z dolino. Ta pa je danes predpogoj obstoja na hribovskih kmetijah. Saj gre za pomoč bolnim, živine je dosti, ki potrebuje
stroke in skupaj so postavili hišo v Savinjskem gaju. Sedaj je sicer pod streho, vendar pa še precej manjka, da bo gotova. Kot vedno, se zatika pri sredstvih! Morda se bo le našel kdo, ki bi pomagal zagotoviti obstoj eni od naših kulturnih znamenitosti? Morda bi kakšna delovna organizacija v hiši želela imeti prostor za razstavo svojih izdelkov? Tako bi pač pomagali reševati poslovne in kulturne interese. Ali bi morda domači likovniki želeli imeti v tej zanimivi hiši malo galerijo? To je le izziv, morda bo tudi odmev...
ponos
pasmo, kar je bil v začetku hud boj.
Spominjam se mnogih noči, ko smo po Primorski nakupovali pasemsko govedoma naše kmete. Delali smo dan in noč, kot se to reče, da bi zagotovili potrebno število pasemske živine. Vsak začetek je težek, kot rečeno, tudi tu ni šlo lahko. Danes prinaša rjavo govedo v dolini velike uspehe, zato se čutim ponosnega, da sem takrat na začetku sodeloval. Seveda gre velika zasluga kmetom, ki so umno ravnali z živino in skrbno poslušali nasvete strokovnjakov. Tako je s skupnimi močmi le uspelo doseči mednarodni sloves naše živine in seveda tudi doline.
IVO SRČNIK
pomoč veterinarjev in oskrba ljudi je potrebna, ki je ni moč spregledati. Vse to je torej narekovalo kmetom pod Olševo hud boj z naravo.
Prebiti cesto je pomenilo „vpreči” po vrsto traktorjev in delati na nevarnih predelih strmega območja. Ne samo človek in stroji, vse je trpelo, tudi žep kmetov, ki so za pluženje porabili preko 4500 1 nafte in opravili preko 500 delovnih ur.
To vse veliko stane, razumljivo je, da vsega stroška ne zmorejo kmetje sami. Gmotno so priskočili na pomoč TOK GG Luče, ZKZin KS Solčava.
F. PODBREŽNIK
Uspešna organizacija invalidov
Koncert učencev glasbene šole
Društvo je delovalo tudi na kulturnem, športnem in socialnem področju. Pripravili so več izletov, ki so domala vsi dobro uspeli. Ta srečanja so mnogi smatrali kot najlepše dogodke leta. Ob takih prilikah si tudi marsikaj zanimivega ogledajo, tako ima izlet tudi podučen smoter. Če vemo,daseje teh izletov udeležilo skupno 737 članov, potem je kaj lahko trditi, da so z zanimanjem sprejeti. Mnogokaj so torej videli po Sloveniji, Bosni, Dalmaciji in tudi v zamejstvu.
Posebej velja pohvaliti strelsko sekcijo društva, ki se je dobro uveljavila. Tekmovali so večkrat tudi izven občine in dosegli lepe uspehe. Na tekmovanju z vojaško puško so dobili prehodni pokal.
V poročilu je bilo načeto vprašanje združitve društev upokojencev in invalidov. Vendar pa prevladuje mmenje, daje bolje, če ostaneta dve društvi, saj imata sestav članstva dokaj različen in tudi delovne naloge so različne, pač prilagojene potrebam članstva.
Mozirsko društvo se približuje 15-letnici obstoja. Se pravi, daje bilo med prvimi v republiki ustanovljeno. Raznišljajo, da bi obletnico le obeležili, sicer skromno, vendar pa opazno.
Zbor je dobro sprejel poročilo o delu društva in izrekel pohvalo upravnemu odboru, posebno pa še tajniku Franju Cesarju.
Nato so sprejeli še ostala običajna poročila, sklepali o načrtu dela za prihodni čas ter izvolili novo vodstvo društva.
Zbor mozirskih invalidov so pozdravili predstavniki sosednih društev in v imenu OK SZDL njen sekretar Zdravko Novak.
Zaključek nastopa učencev glasbene šole je popestril otroški pevski zbor podružnične osnovne šole Nazarje, ki ga je vodila tovarišica Olga Klemše. Presenetila je zlitost glasov, čista intonacija in mehka ubranost mladih pevcev, ki so s tem polazali, da je lahko pevski zbor najširša oblika glasbenega izobraževanja.
Za šoloobveznega otroka je glasbeni pouk na oddelku glasbene šole na eni strani velika obremenitev, po drugi strani pa velika obogatitev, ki mu približa in razkrije globine glasbene umetnosti, v kateri bo našel toliko več lepote in zadovoljstva, kolikor bolj bo spoznal njene skrivnosti in zakonitosti. Na oddelku glasbene šole pri Delavski univerzi v Mozirju poučujejo poleg splošnega nauka o glasbi zaenkrat le klavir, harmoniko in kitaro. Že dalj časa pa potekajo razgovori tudi o potrebi pouka za pihala in trobila, za katere bi se našlo mnogo učencev, bilo bi pa življenjskega pomena tudi za obstoj in napredek godbe na pihala. Vzroki, da ne pride do uresničenja teh načrtov so menda prej kot slej v pomanjkanju denarja in učnega kadra. Toda če se hočemo tudi v glasbeni kulturi razvijati vporedno z drugimi kraji in občinami, bomo morali najti poti in sredstva tudi za splošno glasbeno izobrazbo, kot jo danes potrebujejo in si jo želijo naši otroci.	-cm-
Sneg pa tak, da nikoli
O delu
mozirskih ribičev
V marcu so polagali obračun dela mozirski ribiči. Pregledali so tudi naloge po srednjeročnem načrtu in ugotovili, da potekajo v glavnem v redu.
Lovnih površin ima ribiška družina 70 ha, na reki Savinja pa imajo 2 km rezervata in to od izliva Trnave do izliva Ljubije. Potoki in struge služijo za vzrejo potočne postrvi, lipana in sulca.
Vode so bile nekdaj znatno bolj poribljene, bilo je več jezov, saj je po nekih podatkih izpred 60 let bilo na teh vodah 85 mlinov, 127 venecijank, 9 elektrarn in 2 kovačnici. Seveda so sedanje razmere povsem drugačne, vpliv jezov je več kot na dlani!
Ribiči so prikazali porast članstva v tem, d&jje bilo leta 1955, ko so družino ustanovili le 24, danes pa je že 173 članov. Zanimanje za ribolov je veliko, letno izdajo preko 300 lovnih kart za odprte vode in prav toliko za lov v ribniku.
Zelo prizadevno so delovali v skrbi za zarod. Načrt so presegli pri vlaganju potočne postrvi za 80%, pri lipanu za 10%, dočim so nekoliko pod načrtom pri krapih. Seveda veljajo številke za obdobje
1981—1983. Stroški za takšno dejavnost so veliki in sojih zmogli le z dodatnim zbiranjem denarja. Poleg tega so iz potokov vložili v Savinjo in Dreto preko 50.000 kosov potočne postrvi in še drugih rib. Sicer pa velja omeniti še delo ribičev v prostovoljnih opravilih. Teh so opravili v obdobju 1981—83 kar za 7.800 ur. Ob tem velja ponoviti ugotovitev na zboru, da so ribiči doslej izkazali visoko zavest in se redno odzivajo raznim skupnim nalogam.
Ribiči so opozorili na nesmotrne posege vodnogospodarskih organizacij v tehničnem pogledu. Ti so često taki, da ne služijo namenu, naredijo pa škodo ribjemu zarodu. Z delovno organizacijo NIVO imajo sicer dobre odnose, vendar pa ne uspejo doseči povrnitve narejene škode na ribjem zarodu, tu bodo zaprosili občinske organe za pomoč. Opozorili so tudi na naraščajoče bolezni na ribah. Domnevajo, daje to posledica vse večjega onesnaževanja voda. V tem pogledu bi morali na stanje opozarjati prebivalstvo, saj je tudi v njihovem interesu, da živimo v zdravem okolju.
/ F. P.
KPD „Franc Skok” na Rečici
KPD „FRANC SKOK” Rečica ob Savinji je v mesecu marcu organiziralo maškerado za učence osnovne šole in koncert ob Dnevu žena. Obe prireditvi sta: bili zelo dobro obiskani, posebej koncert za Dan žena. Na tej prireditvi je nastopal moški pevski zbor, dekliški oktet, ansambel Dare Atelška in humorist. Priložnostni govor je podal Zdravko Novak.
Na občnem zboru smo razpravljali o problematiki v društvu, prepotrebni adaptaciji doma in razširitvi dejavnosti društva in pridobivanju članstva.
Izvolili smo izvršilni odbor, potrebne komisije in nadzorni
odbor. V odbor in komisije smo polovico novih članov izvolili iz sredin, ki bodo zagotavljale realizacijo zastavljenih ciljev.
Krajane ob tej priliki obveščamo, da je predstava Mariborskega gledališča odpadla zaradi bolezni igalca Volodje Peera. Obvestilo je prišlo par ur pred napovedano predstavo in torej ni bilo možnosti za pravočasno obvestilo.
Za praznik OF in 1. maj pripravljamo proslavo, ki bo predvidoma 26. 4.1984 ob 20. uri v dvorani KPD. Krajane vabimo, da se proslavi odzovejo v čimvečjem številu.
DRAGO JELENKO
Blok v Nazarjah pred rokom
Izgradnja prve polovice stanovanjskega bloka v Nazarjah se bliža koncu. V kolikor ob zaključnih delih ne bo prišlo do nepredvidenih ovir oz. zastojev, bo po zagotovilih izvajalca, ta del objekta končan do 15. maja. Torej bo že v drugi polovici meseca maja 32 stanovalcev dobilo nova družbena stanovanja.
Samoupravna stanovanjska skupnost je, kot nosilec družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v občini, v letu 1981 pri projektivni gradbeni organizaciji „Graditelj” Kamnik, naročila tipski projekt 56 stanovanjskega bloka. Na osnovi sklenjenih soinvestitorskih pogodb vključno z združenimi sredstvi solidarnosti se je v letu 1982 investitor odločil za gradnjo bloka v dveh delih. Upoštevajoč stanovanjske potrebe soinvestitorjev in težnjo po čim boljši izkoriščenosti vseh prostorov, je bil v tem Sasu dopolnjen osnovni projekt, s predelavo nekaterih trosobnih stanovanj in maksimalno izrabo podstrešnih prostorov, s čimer bo objekt, ko bo v celoti zgrajen imel skupno 65 stanovanj.
Vegrad TOZD Gradbenik Ljubno je kot izvajalec investicije pričel z gradnjo 5. decembra 1982.
Z dobro organizacijo dela bo torej izvajalec gradnjo končal dober mesec pred dogovorjenim rokom.
Z izvajalcem usklajen predlog so na seji dne 5. 4. 1984 obravnavali in potrdili udeleženci samoupravnega sporazuma izgradnje 56 stanovanjskega bloka v Nazarjah oz. predstavniki soinvestitorjev. Končna cena po m2 netto stanovanjske površine je 37.222,83 din in znaša za zgrajenih 32 stanovanj skupno 56.423.110 din. Primerno je omeniti, da je „demit fasada” izvedena s kvalitetno stiroporno izolacijo, kar se bo vsekakor pozitivno odražalo v racionalizaciji ogrevanja. Končna cena pa vsebuje tudi del stroškov toplovoda, ki bo povezoval centralno ogrevanje stanovanjskih blokov v Nazarjah z Glinom.
Kljub izgradnji relativno malega števila stanovanjskih enot, kije pogojena s klasičnim načinom gradnje je cena izgradnje v prime-, rjavi normale, saj je ta celo nekaj nižja v primerjavi z ostalimi občinami v Sloveniji. Po informaciji je v Celju 39.200din/m2, v Kamniku pa je veljala izgradnja podobnih objektov v zadnjih mesecih preteklega leta 37.583 din/m2.
FRANC POZNIČ
Strelstvo v Moziiju
OZS Mozirje je 26. 2. 1984 organizirala strelsko tekmovanje z zračno puško za osvojitev občinske zlate puščice. Zlato puščico je osvojil Zehelj Dušan, drugi je bil Kolar Slavko, tretji^ pa Zehelj Vinko, vsi iz OSO Šmartno — sekcija Bočna. Iz OSO Mozirje je bil najboljši Petrin Pavel, iz Rečice pa Kotnik Jože.
Natojebilo4. 3. 1984 v Mozirju na strelišču tudi občinsko prvenstvo šolskih športnih društev s tekmovanjem z zračno puško. Najboljši je bil Hajdinjak Tine iz OŠ Mozirje, drugo mesto si delita Kralj Aleš iz OŠ Ljubno in Novak Iztok iz OŠ Luče, tretje mesto pa
je osvojil Roban Cene iz OŠ Luče. Prvo ekipno mesto pa je osvojila OŠ Luče. Nato je bilo 11.3. 1984 organizirano že tradicionalno strelsko tekmovanje za zračno puško ob Dnevu žena. Prvo mesto je osvojila ekipa OSO Šmartno — sekcija Bočna, druga pa je bila ekipa DO Elkroj Mozirje. Od posame-nic je bila najboljša Starčevič Darja iz Bočne, druga je bila Kolar Neva iz Bočne, tretja pa je bila Grobelnik Olga OSO Mozirje. Poleg diplom so tekmovalke prejele tudi praktična darila, ki so jih prispevale DO Elkroj, MGA .Nazarje in ZKZ Mozirje.
Š. PUNGARTNIK
Moziijani prvi v košarki
Občinskega prvenstva v košarki se je udeležilo 11 ekip, kar je največ v zadnjih letih. Zaradi tako velikega števila ekip, so bile le-te razdeljene v tri predtekmovalne skupine. Rezultati v predtekmovanju so bili naslednji:
1.	skupina:'
Ljubno-Radmirje 24 : 21, Luče-Ljubno 44 : 17, Luče-Radmirje 55 : 23.
2.	skupina:
Rečica-Kokarje 36 : 33, Nazarje-Kokarje 42 : 8, Mozirje-Nazarje 39 : .32, Mozirje-Rečica 62 : 33.
3.	skupina:
G. grad-Šmartno 35 : 30, Nova
Štifta-Bočna 43: 28, Bočna-G. grad 16
46, Šmartno-N. Štifta 42 : 29, Šmartno-Bočna 39 : 28, G. grad-N. Štifta 23 : 14.
V finale, ki je bilo odigrano v Gornjem gradu so se uvrstile ekipe iz Mozirja, Luč, in Gornjega grada. Rezultati v finalu so bili naslednji:.
Gornji grad-Luče 54 : 48, Mozirje-Luče 42 : 36, Mozirje-Gornji grad 53 : 40.
Na koncu so bili torej prvi košarkaši iz Mozirja, drugi iz Gornjega grada in tretji iz Luč.
R. P.
Domiselna prodaja
Društvo prijateljev mladine in Rdeči križ na Rečici sta dala pobudo za edinstveno prodajo rabljenih oblačil in obutve. Kaj jih je k temu vodilo?
Znano je, da marsikje po hišah leže kosi oblačil, ali obutve, ki so jih otroci prerastli. Takšne odvisne stvari delajo samo napoto, le malokdo pa pomisli, da bi lahko drugemu še služile. No in prav to so upoštevali organizatorji prodaje oblačil in opreme na Rečici.
V šoli na Rečici so določenega dne prevzemali očiščene kose oblačil in obutve, jih najprej ocenili, nato pa razstavili kupcem. Tako kupec sploh ni vedel od koga je kupil, kar je pač izbral. Preko šolskih otrok so obvestili krajane na to prodajo, ki je izredno dobro uspela. Tudi župnik je pomagal s svojimi objavami. Skratka, namen pomagati tistim, ki bi zaradi visokih cen ne mogli nabaviti novega blaga, je zelo dobro uspel. Že prvi poskus je torej pokazal, da bi takšen način posredovanja še dobrih kosov oblačil lahko uveljavljali tudi
drugod in s tem pomagali tistim, ki visokih cen ne zmorejo. Kajti cene za prodajo so postavili tako, da so bile pristopne tudi bolj skromnim dohodkom.
Primer . na Rečici kaže, da krajevna društva lahko marsikaj storijo, tudi podobnc^Jco je šlo za dobro sosedsko pomoč, sicer v prenesenem smislu. Ljudje smo pač taki, da bi od soseda ne kupili starega oblačila, češ kaj bodo pa rekli... Ko pa gredo te stvari na način, kot ga opisujemo, pa je zajamčen občutek, da smo nekaj kupili na razprodaji. Rdeči križ je na ta način pridobil nekaj sredstev, saj je 10 % izkupička ostalo njim. Da je bila kupčija dobra, pove tudi številka, ki je pomenila dohodek Rdečega križa — 3-500,00 din.
Sklenili so, da bodo takšen nakup, oziroma prodajo spet pripravili v jeseni in prepričani so, da bo „sejem še bolj živ”.
Ob tem pa so hvaležni Elkroju, ki jim je pomagal s stojali za oblačila. Morda bodo drugič pomagale še nekatere delovne organizacije.
Družbeno obveščanje
Klub samoupravljalcev občine Mozirje je pripravil okroglo mizo o stanju glede obveščanja v naši občini. Ob tej priliki so skušali celovito obravnavati stanje in pomanjkljivosti družbenega sistema obveščanja in javnega obveščanja. Razpravo pa je vodil Jože Tlakar.
Razgovora so se udeležili predstavniki delovnih organizacij in upravnih organov občine. Izvršni svet SO Mozirje pa je zastopal podpredsednik Franc Finkšt.
O zajemanju podatkov, arhiviranju in obdelavi so govorili Jože Mutec, Ciril Sem in Vera Robnik. Izkušnje o delovanju 1NDOK centra iz Celja je povedal Ivan Vrečko. O širših vidikih javnega
obveščanja sta govorila Aleksander Videčnik in Maks Petek.
Bogata razprava je opozorila na to, da tudi v občini nimamo povsem urejenega načina obveščanja. Tudi tolmačenje raznih podatkov je marsikdaj lahko napačno. Potrebna je strokovna skupina, ki naj predlaga enoten pristop in poenoti zbiranje podatkov. Jasno je, daje treba skrbeti za čimboljše obvladovanje vsega obveščanja, posebno tistega, ki služi odločanju. Dogaja se, da imamo ogromno podatkov, pa iz njih ne izluščimo tistih, ki bi bili najkoristnejši. V občini moramo •poiskati skupnega nosilca te dejavnosti, mu opredeliti naloge in poskrbeti za dobro povezavo med dajalci in koristniki podatkov.
Številne sadne sušilnice ne" služijo več svojemu namenu in propadajo.
Varstvo naše dediščine
Zavod za spomeniško varstvo v Celju že leta dolgo beleži naše kulturne, naravne in druge znamenitosti, ki bi morale doživeti zakonsko zavarovanje. Znano je, kako nepremišljeno včasih uničujemo bogato izročilo naših prednikov in s tem siromašimo krajino, naselja in kulturno preteklost Gornje Savinjske doline. Vsi kulturni narodi si prizadevajo ohraniti iz roda v rod dediščino vseh vrst, saj je ta delček vsakogar izmed njih in seveda tudi nas.
Zaradi nepoznavanja vrednot marsikaj propade, izgine, se uniči ali celo odtuji. Razni prekupčevalci kaj radi stikajo po podstrešjih starejših hiš in iščejo razne predmete, knjige, listine, fotografije „za muzej”, to je največkrat izgovor za ropanje našega kulturnega bogastva. Res je, da tudi strokovnjaki zbirajo za potrebe raziskovanja in muzejev razne predmete, vendar pa je dobro, če se prepričamo s kom imamo opraviti, prej ko damo iz rok predmet, ki sodi med kulturno dediščino.
Že smo omenili nepoznavanje, ki je večkrat usodno za to, da kakšno zanimivost zavržemo. Prav zaradi tega bo konec meseca aprila v Galeriji Mozirje razstava, ki nas bo seznanila z varstvenimi ukrepi in predmeti varstva. Skupščina občine bo na predlog Zavoda za spomeniško varstvo iz-
dala odlok o varstvu naravne in kulturne dediščine. Dobro je torej če občani vedo, kaj vsebuje takšen predpis, ali bolje, če poznajo, kaj spada v kulturno dediščino. Vse to pa bo dovolj nazorno prikazala razstava. Kulturna skupnost pa bo poskrbela, da bo Arhiv kulturne skupnosti pripravil tudi v raznih krajih doline primerne razstave, ki naj seznanijo občane s pomembnostjo varstva dediščine. To je namreč stvar nas vseh, se pravi, še tako dober predpis ne more biti nadomestilo za pravilno ravnanje in pojmovanje vsega prebivalstva občine.
V razgovoru z direktorico celjskega spomeniškega zavoda prof. Anko Aškerčevo smo lahko zvedeli, kaj vse bodo na razstavi prikazovali, oziroma kaj naj bi bodoči odlok zajemal. Gre torej za ohranitev krajevnih podob, stavbarstva, zgodovinskih spomenikov, ter prizorišč pomembnih dogodkov, sem spadajo predvsem spominska obeležja NOB.
Ob robu k vsemu, bi lahko rekli, da je doslej bilo narejene veliko škode, ko smo premalo skrbeli za ohranjanje naše dediščine. Saj, kot je ob neki priliki dejal akademik dr. Jože Goričar, je rod rodu dolžan ohraniti lepo okolje in pomnike naše kulture...
A. V.
Državni prvak v Gornjem gradu
Športna Nova Štifta
Verjetno je malokje toliko zanimanja za šport, kot v Novi Štifti. Domači športniki so zelo prizadevni, razveseljiva pa je vnema mladih. Letos bodo pričeli zdeli na ureditvi športnega igrišča pri šoli. To bo enako služilo krajanom, kot tudi šolarjem. Največ dela mislijo opraviti prostovoljno, tudi šola bo nekaj primaknila. Tako bo kraj spet nekaj pridobil. Športno delo pa bo dobilo še druge oblike, ki doslej niso mogle biti uveljavljene, saj niso imeli ustreznega igrišča.
Naši smučaiji na Golteh
V mesecu marcu je ZTKO Mozirje organizirala občinsko prvenstvo v alpskem smučanju na Golteh. Značilnost tekmovanja je bila množičnost, saj se je na startu pojavilo 76 tekmovalcev in tekmovalk.
Med ženskami je zmagala Boršnak Sonja, članica Partizana iz Mozirja, pred Marolt Petro in Purnat Božo, ki sta obe iz istega društva.
Pri starejših članih je zmagal Napotnik Anton, Vrbovec Nazarje, drugi je bil Kunej Toni, Partizan Mozirje, tretji pa Šinkar Toni, Vrbovec Nazarje.
Pri članih je premočno zmagal Stefanovič Andrej, Partizan Mozirje, drugi je bil Naraločnik Uroš, Partizan Ljubno, tretji pa Kunej Matjaž, Partizan Mozirje.
R. P.
Nočni slalom v Gornjem gradu
Smučarski delavci iz Gornjega grada so verjetno prvi v dolini, ki so se lotili izvedbe te zahtevne naloge. Nočni slalom naj bi postal tradicionalen. Tekmovanja seje udeležilo 52 tekmovalcev. Posameznoje zmagalškrubej Rajko, Luče, za njim so Suhovršntk Ivan, Nova Štifta, Selišnik Alojz, Luče in Fortin Alojz, Gornji grad.
Drugi dan je bil izveden tudi veleslalom za pokal Gornjega grada. Zenske: Škrubelj Tatjana, Luče, Šelisnik Martina, Luče, Rajter Irena, Gornji grad. Moški do 15 let: Škrubej Rajko, Luče, Rajter Vitko, Gornji grad in Bezovšek Peter, Gornji grad. Moški do 35 let: Nafoločnik Uroš, Ljubno ob Savinji, Kumer Ivan, Luče in Fedran Ivan, Gornji grad. Moški nad 35 let: Fortin Alojz, Gornji grad, Robnik Ivan, Luče, Stradovnik Ivan, Gornji grad. Ekipno je zmagalo športno društvo Luče. Tekmovanja se je udeležilo 56 tekmovalcev.
Smučarski delavci v Gornjem gradu načrtujejo v prihodnje še več podobnih tekmovanj.
IVKO POLIČNIK
Mozirski ribiči mladim
Mladinci iz Lok smo želeli naše matere razveseliti ob njihovem prazniku, vendar pa je naša mladinska soba dosti premajhna, da bi v njej lahko izvedli načrtovan kulturni program in zabavo. Zaprosili smo zato ribiče za prostor v njihovem domu. Tovariš Pogelšek nam je z razumevanjem odstopil sobo v ribiškem domu in tako smo v večjem prostoru lahko izvedli kar smo načrtovali. Dobro namreč vemo, da si vsaka mati—žena, naj bo kmetica, delavka ali gospodinja, vsaj ob svojem prazniku želi tudi nekaj časa zase in tudi prijetnega razvedrila in to tembolj, če jim to pozornost pokažejo mladi.
Kot predsednica OO ZSMS Loke bi se rada zahvalila mozirskim ribičem, zlasti pa tovarišu Pogelšku. Seveda pa obenem obljubljamo, da bomp našim ribičem pomagali, če bodo pri kakšnem delu potrebovali našo pomoč.
Predsednik OO ZSMS Loke ČESNOVA R JOLANDA
V senci zimskih športov se je 17. in 18. marca 84 v Kranju odvijalo državno prvenstvo v lokostrelstvu. Lokostrelci so tekmovali v instinktivnem in prostem slogu na 25 m prvi dan in na 18 m drugi dan.
Na tem prvenstvu so gornjegrajski lokostrelci dosegli velik uspeh, saj so v močni konkurenci — tekmovalo je 160 lokostrelcev — zasedli odlična ekipna in posamezna mesta. Od gornjegrajcev je bila najboljša Anda Kavčič, ki je postala državni prvak pri članicah instinktivno z novim državnim rekordom 826 krogov, kar je za 78 krogov boljše od starega rekorda. Tako je republiška prvakinja postala še državni prvak in rekorder.
Na odlično četrto mesto pa se je uvrstila tudi članska ekipa v postavi Rihter Dare, Krajnc Žare in Stakne Rudi. Po prvem dnevu so bili tretji, drugi dan pa niso mogli več držati koraka s tehnično bolje opremljenimi tekmeci. Posamično pa se je Krajnc Žare uvrstil na peto mesto in je celo za 2 kroga prehitel Alpskega prvaka ter pobudnika lokostrelstva v Gornjem gradu. Rihter Dare je bil 9., Stakne Rudi pa 12. Vsi trije pa so nastrelili republiške norme in so sedaj kategorizirani tekmovalci. Poudariti pa moram, da bi z boljšo opremo te dobre uvrstitve bile še boljše.
Krona uspeha članov in Kavčičeve pa je uvrstitev mladincev
na 3. mesto z minimalnim zaostankom za drugouvrščenimi Kamničani Po prvem dnevu so gornjegrajski mladinci bili šele na 7. mestu, drugi dan pa je naš najboljši mladinec Repenšek Rado nadoknadil zaostanek in se uvrstil med posamezniki na 4. mesto. Majko Vojko, ki je sicer še pionir, nastopil pa je za mladince, je bil 12., kar je za njega velika vzpodbuda. Andrej Valte pa je osvojil 15. mesto, ker kljub solidnemu streljanju drugi dan ni mogel nadoknaditi zaostanka iz prvega dne. Vseeno pa je za seboj pustil kopico mladincev, ki imajo več tekmovalnih izkušenj.
Mogoče je ta uspeh malo nepričakovan, saj vemo, da lokostrelci nimajo najboljših pogojev za zimski trening in da imajo neprestane težave z opremo. Toda tudi s skromnimi sredstvi se da marsikaj narediti. Rezultati z državnega prvenstva so pokazali, da imamo v Gornjem gradu odlične lokostrelce v instinktivnem slogu, od katerih jih je nekaj v samem vrhu. Anda Kavčič pa si je že zagotovila dres z državnim grbom.	s
Sedaj smo pričeli z intenzivnimi pripravami na H+F turnir, ki ga organiziramo v Gornjem gradu 14. in 15. aprila. To bo za nas tudi velika organizacijska preizkušnja, saj bo to tekmovanje v mednarodnem merilu.
DUŠA ČOLNAR
Zdravko Novak sekretar SZDL
Učiteljeval je kar dolgih 27 let, zato je notranje povezan s poklicem in z delom v šoli. To so bile nekako prve misli, ki jih je povedal növi sekretar OK SZDL Mozirje Zdravko Novak, Ko je razpredal svoje poglede na nove naloge, ki ga čakajo, je poudaril
Zdravko Novak
izredno ljubezen do otrok, ki mu sedaj nekako manjkajo. Vendar pa bo našel tudi v političnem delu svoje zadovoljstvo, saj ima dolgoletne izkušnje, ko je v krajevnih organizacijah na Rečici pridno sodeloval.
Kot najvažnejše naloge občinske konference in njenih teles je omenil Zdravko Novak delo s krajevnimi organizacijami. Tu ne gre le za politične, ampak za vse tiste organizacije, ki delajo v določenem kraju. Povezovanje v okviru SZDL je zelo potrebno, saj je to edini dober način, da spodbujamo tam, kjer je to potreba, da pomagamo tam, kjer so pomoči potrebni. Vsa društva so važna. Ne smemo dajati prednosti kateremu izmed njih. Doslej se je občinska socialistična zveza trudila, da bi poglabljala delo v tej smeri, zato moramo nadaljevati, je menil Novak. Okoliščine so Seveda zelo različne, zato tudi vse organizacije ne delajo enako zavzeto, vendar pa je potrebno poskrbeti, da tam, kjer delo zastane, pomagamo in se dejavno vključimo. V sedanjih časih, ko morda včasih že kar pretiravamo s črnogledostjo, je potrebno še tesnejše povezovanje. Le kot celota zmoremo tudi najzahtevnejše naloge, to smo v preteklosti že dokazali. Pa tudi sedaj je med ljudmi dovolj dobre volje in razumevanja, vendar pa bo treba več sodelovati na vseh ravneh družbenega in političnega življenja, je ob koncu povedal Zdravko Novak.
Za čisto okolje
Skupščina občine, njen izvršni svet in OK SZDL so dali pobudo za sklic posveta o nekaterih ukrepih, ki bi zagotovili čisto okolje v dolini. Uvodne besede Hinka Čopa so poudarjale potrebo po zavesti, da ohranjamo našo krajino lepo in mikavno. Za to imamo vse pogoje, žal pa je prav človek tisti, ki s svojimi dejanji povzroča naravi največ škode. Morali bi smatrati naloge očiščevanja kot stalne in ne le kot „akcijo”, ki jo nekako poženemo, potem pa spet teče vse po starem. Predlagal je, da se v vseh krajih dogovorimo za skupno ukrepanje, pa potem ravnamo res enotno. Poskrbeti bi morali, da bo dolina čista do konca meseca aprila, saj imamo v tem mesecu pri nas prireditev, ki bo pripeljala v dolino ugledne strokovnjake za rjavo govedo iz vse Evrope, pa tudi sicer bi morali poskrbeti za lepo jubilejno leto, ko bomo z raznimi prireditvami počastili spomin na osvoboditev leta 1944.
Predstavniki krajevnih skupnosti, SZDL, društev in drugi navzoči so se vključili v pestro razpravo.
Eden razpravljalcev je poudaril kritičnost glede delovanja za lepoto kraja v Mozirju, kjer že nekaj časa domače turistično društvo ne dela. To se zelo občuti že na pogled. Pa tudi delovne organizacije puščajo skrb za okolje svojih zgradb v veliki meri vnemar.
Na rešetu so bila spet divja odlagališča odpadkov in smeti. Ugotavljali so, da je teh vse več, da pa je vidna razlika v predelih, kjer deluje ustrezen odvoz in so zagotovljeni kontejnerji. Morda so v nekaterih krajevnih skupnostih za to naredili še premalo. Res pa je tudi, da je med prebivalstvom še vedno miselnost, da tisto kar spada v „zamet”, lahko skrijejo v kakšnem gozdu, po možnosti v tujem. Navzoči sanitarni inšpektorje opozoril na kaznivost podobnih dejanj, vendar pa je hkrati poudaril, daje storilce težko odkrivati, ker ni prijavitelja, pa tudi prič ne. Torej bi morala biti zavest tista, ki bi človeku preprečila takšno skrunitev narave.
Slišati je bilo pripombe na podjetje, ki odkupuje odpadke, predvsem takšne, ki bi lahko industriji koristno poslužili. Če že nekje zberejo, denimo steklenice, jih očistijo, pa pride delavec, ki prevaža zbrano in naredi ob tem pravo razdejanje. Takšne izkušnje imajo nekatere šole, kjer so z. otroci pripravili zbiranje odpadkov za potrebe industrije, potem pa so imeli težave s spravilom in prevzemom.
Mnenja so se kresala ob tem, kaj storiti tam, kjer ni mogoče postaviti kontejnerja za večje odpadke. V takšnih primerih naj krajani skupne določijo kraj za odlagališče starih predmetov, vendar pa mora KS poskrbeti za odvoz.
Mnenja so bila tudi različna, koje šlo za to, ali je prav, da največ očiščevalnih del opravijo šolski otroci. Na sploh je prevladovalo mnenje, da je takšno delo v kraju vzgojno, da pa bi morali nasploh več vzgojno delovati in to na vseh ravneh. Pravilno je, da se vtodelovključijovsi krajani hkrati, potem bo učinkovito.
Zelo kritično so stvari prikazali predstavniki Solčave v Logarski dolini, kjer je še vedno pretežno neurejeno stanje. Divje taborenje in s tem onesnaževanje je na dnevnem redu. Vsega tega ne bodo mogli preprečiti prej, dokler ne bo urejen kampirni prostor. Pa še takrat bo treba poskrbeti za nadzor v dolini, saj se nekatere skupine obnašajo prav objestno in ne poslušajo opozoril za red in čistočo. Podobno se dogaja marsikje v planinah. Mnogi so menili, da bi morali pojačati gorsko stražo.
Zanimivo je bilo opozorilo nekaterih, da je treba preveriti, kako imajo ljudje urejene greznice. Predpisane so prekatne, vendar pa je najbrž kar precej primerov, ko tečejo odplake kar naravnost v potoke. Morda bi to bila spodbuda za delo ustreznih komisij pri KS.
Ob zaključku sestanka je predsednik SO Mozirje Alojz Plaznik povedal okvirni spored prireditev, ki naj bi obeležile 40-letnico osvoboditve doline.
Odlični živinorejci
Objavljamo razpredelnico, ki smo jo povzeli po reviji Rjavo govedo. V njej lahko zasledimo kako odlično so se odrezali naši živinorejci v republiškem merilu v čaSu 1982/83.
Med prodajo rabljenih oblačil na Rečici
Ime in St.	star. let in mes.	lak.	mleko kg	mast % kg	rejec	Organizacija
1. SILMA 177379	7.2	5	8.765	329.7 — 3.76%	Jurjevec Edi, Juvanje 1	ZKZ Mozirje
2. MELA 144516	10	5	8.305	319,3 — 3.84%	Rigler Jožo, Praprota 9	KZ Ribnica
3. MIRA 187356	7.9	6	7.802	276.5 — 3.54%	Tekavc Jože, Topolščica 8	ERA Velenje
4. VENA 178863	6.9	5	7.757	294.5 — 3.80%	Marolt Jože. Brezje 17	ZKZ Mozirje
5. ELMA 294030	4,10	3	7.656	323,1 —4.22%	Jurjevec Edi. Juvanje 1	ZKZ Mozirje
6. SOČA 150548	8.3	3	7.597	287,4 — 3.78%	Rigler Jože. Praproče 9	KZ Ribnica
7. MANTA 186482	6.6	5	7.584	337,7 — 4.45%	Bastl Alojz. Bočna 156	ZKZ Mozirje
8. IRMA 228893	5.4	4	7.507	300.2 — 4.00%	Rakun Jože. Radmirje 24	ZKZ Mozirje
9. KITA 177314	7.11	7	7.488	279,8—3.74%	Rakun Jože, Radmirje 24	ZKZ Mozirje
10. SRNA 294033	4.11	4	7.358	343.0 — 4.65%	Jurjevec Edi, Juvanje 1	ZKZ Mozirje
11. MIRNA 314255	6.8	5	7.289	260.2 — 3.58%	Ivančič Karlo. Ladra 6	KZ Tolmin
PRVESNICE						
1. BARKA 375684	2.6	1	6.509	250.1—3.85%	Potokar Anton. M. Račna 12 TZOGroaupli«	
2. SRNA 283596	2,8	1	6,284	251.6 — 4.00%	Zagožen Ivan. Bočna 155	ZKZ Mozirje
3. BORA 290063	1.10	1	5.829	205.2 — 3.52%	Brinovec Anton. Brezje 14	ZKZ Mozkjo
4. DIMA 286358	2.0	1	5.723	197.7 — 3.45%	Jeraj Alojz. Sp. Pobrežje 8	ZKZ Mozirje
5. SONJA 390027	2,4	1	5.602	223.8 — 3.99%	Jurjevec Edi. Juvanje 1	ZKZ Mozirje
v
Šahisti so se pomerili
Zgornjesavinjski šahovski k'.ub je v nedeljo dne 18. marca 1984 v Nazarjah organiziral občinsko ekipno šahovsko prvenstvo. Tekmovanja so se udeležili šahisti iz petih krajevnih skupnosti. Opazen je precejšen napredek šahovske lige v zgornjem delu doline posebno na Ljubnem, v Lučah in v Solčavi, upadlo pa je zanimanje v nekdanjih močnih centrih kot v Mozirju, Nazarjah in Bočni, saj je tu šah precej zamrl.
Tekmovanje je bilo izvedeno po dvokrožnem sistemu. Zmagali so šahisti Rečice pred Solčavo, Ljubnim, Gornjim gradom in Lučami. Razprava, kije bila po končanem tekmovanju je izzvenela v prizadevanjih, da bi šahovsko dejavnost v naši občini spet učvrstili in dosegli vsaj tisto raven, ki je bila že pred leti. V dolini je precej kvalitetnih igralcev. V dobre šahiste se razvijajo tudi mladi, saj na vseh šolah delujejo šahovski krožki. Nujno je potrebna čvrstejša organizacija, ki bo to združevala in povezovala vse šahiste v dolini. Vrzel je nastala, koje iz zdravstvenih razlogov moral to delo precej opustiti dolgoletni šahovski delavec Avgust Križnik, kije bil gonilna sila vse šahovske dejavnosti v dolini od osvoboditve do danes.
V	okviru občinske zveze Društva prijateljev mladine je bilo organizirano občinsko šolsko šahovsko prvenstvo. Tekmovanja seje udeležilo preko 50 mladih šahistov. Pri starejših pionirjih je po izenačenem boju zmagala ekipa Osnovne šole Mozirje pred Lučami, Gornjim gradom in Ljubnim, pri mlajših pionirjih pa med 6 ekipami Mozirje pred Rečico. Zmagovalni ekipi sta na regijskem tekmovanju osmih občin v Celju zasedli tretje mfisto. Škoda je, daje zamrl ženski šah na šolah, saj so prav dekleta v preteklih letih večkrat zmagovala tudi na regijskih prvenstvih in dosegala lepe rezultate tudi na republiških tekmovanjih.
ZDRAVKO NOVAK
Predstavljamo...
Evropsko združenje rejcev rjavega goveda:
Leta 1964 je bilo ustanovljeno Evropsko združenje rejcev rjavega goveda, ki ima sedež pri švicarski zvezi rejcev te pasme. Od začetka sodelujejo v tem združenju predstavniki rejskega dela z rjavo pasmo iz Švice, Nemčije, Avstrije, Italije, Jugoslavije, Francije in Španije.
Namen združenja je izmenjava izkušenj sodelovanja pri selekciji rjave pasme, pri ocenjevanju plemenske vrednosti, izmenjava rezultatov plemenske vrednosti bikov in semena bikov, skupno načrtovanje nekaterih postopkov selekcije.
V	dneh od 24. do 27. aprila 1984 bo konferenca Evropskega združenja rejcev rjavega goveda na Bledu z razstavo plemenske živine v Mozirju 26. aprila.
Prodajali bodo tudi pohištvo
V	Bočni je zadruga s prenovo prostorov zagotovila boljšo ponudbo v trgovini. Vedno znova si prizadevajo, da bi krajanom nudili kar se da veliko blaga, da bi pač lahko čintveč kupili doma.
Že doslej so dobro uspevali z izbiro blaga. Da bi bili še bolje založeni so poskrbeli za zalogo pohištva. Tako bodo torej nudili v naprej tudi pohištvo vseh vrst. Že samo dejstvo, da dobivajo to od Lesnine, Bresta iz Cerknice, Slovenijalesa. Marlesa in Garanta pove, da bo ponudba dobra in pestra.
Poslovodkinja Regina Žehelj zagotavlja, da bodo poskrbeli tudi za zalogo in ponudbo pisarniškega pohištva. To pomeni, da bo mogoče v bodoče v Bočni nabaviti vse vrste pohištva. Če ga ne bo na razstavi, ki jo bodo imeli stalno, bodo pa kar se da hitro poskrbeli, da bo kupec dobil to. kar želi.
Zadruga rokodelskih obrtnikov
«
Po odpravi cehov, so se obrtniki povezali v zadruge. Tudi v Mozirju je proti koncu preteklega stoletja delovala Zadruga rokodelskih obrtnikov. Vse kaže. da je zajemala članstvo iz širšega kroga območja sedanje občine. Vsekakor pa takratne občine Mozirje, Kokarje in Rečico. Za to domnevo govorijo najdeni seznami članov zadruge, ki žalniso popoltri. Hrani pa jih Arhiv kulturne skupnosti v Mozirju.
Če torej proučujemo razpoložljive listine, potem lažje ugotavljamo pomembnost takšnih zadrug. Imele so namreč določene pravice, ki so lahko bistveno vplivale na razvoj obrti. Delale so po Obrtniškem redu, verjetno gre za predpise, ki so urejali to področje gospodarstva. Znotraj zadruge pa so imeli svoja pravila (statut). Člane zadruge so imenovali „ude", zadrugo pa je vodil načelnik. Lahko trdimo, da so imeli včlanjene vse vrste obrtnikov — rokodelcev. Med slednje so spadali cist; mojstri, ki so s trudom in sposobnostjo svojih rok izdelovali določene potrebne predmete, oziroma so opravljali razna ustrezna popravila. V tej zadrugi ni bilo, denimo gostilničarjev in podobnih dejavnosti, zato so izrecno imenovali zadrugo „rokodelsko”.
Pojavljajo se lepi izrazi, kpt „učni mojster", kar pomeni, d a gre za obrtnika, ki je jemal v uk vajence. Dalje je zaslediti v zapisnikih, ki so bili pisani v lepem jeziku, tudi izraz „izučnice,” ki bi jih lahko imenovali pomočniška pisma. Vsekakor je čutiti v listinah, ki so na voljo narodno zavednost obrtnikov v dolini, čeprav so med njimi bili verjetno tudi, sicer maloštevilni, Nemci.
Zadruga je odločala o sprejemu vajencev v uk, pa tudi o podeljevanju statusa pomočnika. V zapisnikih je zaslediti, da so mojstri na sejah zadruge predlagali za „izučnico" svoje vajence, ki so uk dokončali. Pa tudi predlagali nove v uk. Tako je v zapisniku seje dne 18. 2. 1894 razbrati, da je „Lovro Muhovič najavil novega vajenca Janeza Štiglica iz Gornjega grada". Ob tej priliki so bila podana tudi pojasnila o osebi novega vajenca. Šele nato so odločali o sprejemu v uk. Da je podobno odločala zadruga, kadar je šlo za nove pomočnike, je razvidno iz zapisnika dne 20, 5. 1894, ko se navaja: „Martin Leskovšek, kovač iz Ljubije prosi za izučnjco njegovemu sinu Martin Leskovšku. Po nasvetu odbornika Jože Pfeiferja in Franca Paherja, naj bi se ti prošnji z ozirom na to ker po obrtniškem redu nobenih ovir proti izučnicam ni, gori navedeni učenci od uka kot oprošteni izrekli." Naprej je zaslediti še sklep, ki pravi:... „ta nasvet je bil soglasno sprejet in potrebne izučnice taistim takoj podeljene." Nato sledi pripis: „Izučnice ube-ijižene". Slednje da slutiti, da so tako učne pogodbe, kot tudi,pomočniška spričevala izdajali preko zadruge in jih tam tudi vpisali v uradne sezname.
Da so se že takrat srečevali v šušmartvom, potrjuje zapisana izjava: „Gospod Lovro Muhovič in Janez Kramer naznanita, da so obrtniško-rokodelske zadeve tako slabe zaradi tega postale, ker zakotni rokodelci zase brez vsacega obrtniškega dovoljenja v veliko škodo poštenim mojstrom konkurenco delajo. Posamezni rokodelski mojster se ne sme podstopiti takega mojstra — skazo ckr. glavarstvu naznaniti, ker potem mu maščevanje preti.” Dovolj zgovorno!
Nedvomno je bila Rečica takrat močno središče obrtnikov. To lahko potrdi tudi seznam, ki je najden; vendar pa ni popoln. Ne moremo verjeti, da bi po naključju bilo toliko obrtnikov z Rečice. Naj navedemo nekaj imen: Anton Brdov-nik, čevljar v Trnavčah, Anton Močnik, fužinski kovač na Ljubnem, Martin Leskovšek, kovač v Ljubiji, Martin Hoetzelberger, tesar na Rečici, Blažun, mizar v Grušovljah, Marka Drago, mizar Dolniska, Anton Fuerst, sotjar Pobrežje, Joža Tratnik, sodar na Rečici, Jožef Rosenstein, ključavničar na Rečici, Feliks Beršnak (morda Boršnak, op. pisca), čevljar na Rečici, Anton Romiršek,^sedlar na Rečici, Franc Pfeifer, sedlar na Rečici, Franc Usar, čevljar v Ljubiji, Jurij Čeplak, čevljar v Kokarjah, Ivan Tratnik, krojač na Rečici, Kancijan Gregom, sedlar na Rečici...
A. V.
OBVESTILO!
Občane obveščamo, da ne odlagajo v tipske posode kamenja, odpadnega gradbenega materiala in podobnih odpadkov, ker v takem primeru odvoza n^ bomo izvršili.
Takšni odpadki lahko povzročijo težke okvare na specialnem vozilu (lom polža). Te vrste odpadkov odlagajte v kontejnerje, ki so za ta namen nameščeni po krajevnih skupnostih.
Prosimo za razumevanje!
VEZ MOZIRJE TOZD KOMUNALA IN GRADBENIŠTVO
Denarne pomoči otrokom v letu 1984
Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku
—	1.900,- din na mesec, če je dohodek 'družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 4.900,- din na družinskega člana mesečno
—	1.100,- din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4.900,- do 5.600,- din na družinskega člana mesečno
—	600,- din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 5.600,- do 6.000,- din na družinskega člana mesečno
Občani, ki denarno pomoč že sprejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 „Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic" najpozneje v 30-ih dneh po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS (uradna glasila občine).
Vsa podrobna pojas'nilg daje skupna služba SIS Mozirje.
SKUPNOSTOTROŠKEGA VARSTVA MOZIRJE
Razstava ročnih del
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE vas vabi, da si ogledate razstavo ženskih, pa tudi nekaj moških ročnih del, ki bo od 26. aprila do vključno 29. aprila t. I. v prostoru bivše knjižnice Prosvetnega doma v Mozirju.
Otvoritev bo 26. aprila ob 17. uri s kratkim kulturnim programom.
Na otvoritev še zlasti vabimo predstavnike krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev, predstavnikesosednih društev upokojencev, ter ostale krajane. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 17. ure.
Pričakujemo, da bo ta prva razstava ročnih del upokojenk in upokojencev deležna širšega zanimanja.
S to prireditvijo se vključujemo v praznovanje obletnice ustanovitve OF in čestitamo vsem ob 1. maju, prazniku dela.
Obvestilo
Vzgojnovarstvena organizacija Mozirje obvešča, da bo VPIS OTROK ZA SPREJEM V VRTEC za mesec september že v mesecu MAJU in JUNIJU.
Starši, ki bodo v jeseni rabili varstvo za svojega otorka, naj pošljejo pismene prošnje za sprejem v vrtec na naslov; VVO Mozirje, 63330 Mozirje.
Prošnja naj vsebuje rojstne podatke otroka, datum od kdaj želijo varstvo in ime kraja, kjer bo otrok obiskoval vrtec.
Starše, ki bodo rabili varstvo v oddelku otrok do dveh let, vljudno prosimo, da si prihranijo 1-2 dni letnega dopusta, da bodo otroka počasi navajali na spremembe okolja.
VVO Mozirje vrši celodnevno varstvo otrok od 5.30 ure do 14,30 ure. Vzgojnina za ta program znaša za otroke do dveh let 1.850 din, za otroke od 2-7 let pa 1.650 din.
Poleg tega imajo starši, ki za svoje otroke ne rabijo varstva, temveč le vzgojni program, možnost vpisa otroka v skrajšan vzgojni program ,ki traja od 8-11,30 ure. Vzgojnina za ta program znaša 1.000 din mesečno.
Hrano plačajo starši le za tiste dni, koje bil otrok v vrtcu. Vzgojnina se plačuje v polnem znesku za cel mesec ne glede na število dni obiska, razen v primeru, koje bil otrok bolan zaradi nalezljive bolezni ali seje zdravil v bolnici. Za te odsotnosti morajo starši predložiti zdravniško potrdilo."
NATEČAJ
za posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti v znesku 22.150.000 din za naslednje namene:
L posojila organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup oz. gradnjo stanovanj v družbeni lasti;
2.	posojila delavcem za nakup in gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti;
3.	posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njimi poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oz. racionalnejši način ogrevanja;
4.	posojila za preureditev kurišč v družbenih stanovanjskih blokih v KS Mozirje.
Natečaj Za posojila traja do vključno 15. 5. 1984. Prijave na natečaj prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj prejema Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje — Ekspozitura Mozirje, kjer lahko udeleženci dobijo pojasnila v zvezi z natečajem.
Pristojni odbor pri Samoupravni stanovanjski skupnosti bo obravnaval vloge, udeleženci natečaja bodo po zaključku natečaja, skladno s to-namenskim pravilnikom, s sklepom obveščeni o dodelitvi posojila.
Ugovore na navedene sklepe bo reševal zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
NATEČAJ
za posojila iz sredstev SPIZ za prenovo, modernizacijo in adaptacijo stanovanj v zasebni lasti upokojencev v skupnem znesku
4,000.000.- din.
Posojilo lahko dobijo upokojenci za izboljšanje svojih stanovanjskih pogojev, če izpolnjujejo naslednje kriterije:
—	da imajo stalno prebivališče v občini Mozirje,
—	da so lastniki oz. solastniki stanovanja ali stanovanjske hiše ali,da imajo vknjiženo dosmrtno pravico uporabe stanovanja, za katerega želijo pridobiti namensko posojilo,
—	da višina posojil, ki so jih doslej dobili iz kateregakoli vira, ne presega 60% vrednosti namenskih vlaganj,
—	da prispevajo lastna sredstva najmanj v višini 50% na predvidena vlaganja,
—	da so sposobni vračati posojilo.
Prednost za posojilo imajo upokojenci:
—	ki imajo neprimerno in nefunkcionalno stanovanje,
—	ki imajo nižje povprečne mesečne dohodke na člana družine,
—	ki so bili udeleženci NOV ali so invalidi oziroma zdravstveno občutneje prizadeti.
Upokojenci, ki izpolnjujejo navedene kriterije in se za posojilo zanimajo, morajo predložiti:
1.	Vlogo za odobritev posojil z opisom svojih stanovanjskih razmer in namena porabe posojila in znesek.
2.	Dokazilo o stalnem prebivališču v občini Mozirje.
3.	Zemljiško knjižni izpisek o lastništvu ali uporabe pravice stanovanja.
4.	Predračun za vsa predvidena dela.
5.	Dokazilo o mesečnih dohodkih na člana družine.
6.	Pismeno izjavo o višini že pridobljenih bančnih in drugih kreditov.
7.	Soglasje pristojnega občinskega organa, da za predvidena obnovitvena dela ni potrebno gradbeno dovoljenje.
Natečaj za posojila traja od dneva objave v Savinjskih novicah, vendar najkasneje do 25. maja t. I. Kasnejše priajve ne bodo upoštevane.
Vloge in dokumentacijo pod zap. štev. 2, 3 in 4 sprejemajo področna društva upokojencev. Ostalo dokumentacijo pa LB v Mozirju tedaj, ko bodo prejeli sklep o odobritvi posojila. Prcdtem bo pristojna komisija izvršila ogled stanovanj in hiš pri vseh prosilcih.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST V OBČINI MOZIRJE
POTROŠNIKI PLINA POZOR!
Potrošnike gospodinjskega plina — gospodinjstva in obrtnike obveščamo, da v kolikor si še niso preskrbeli plinskih izkaznic, ki bodo v bodoče potrebne pri nakupu plina, da to opravijo
v sredo, 25. 4. 1984 od 7. — 18. ure v trgovski poslovalnici samopostrežbe v Ljubiji.
Izkaznica stane 35,00 din.
Podrobnejše informacije dobite v zgoraj omenjeni poslovalnici.
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge za določen čas
PETROL
PRODAJALCA
za bencinski servis MOZIRJE
' Pogoji: KV prodajalec, odslužen vojaški rok in najmanj eno leto delovnih izkušenj
Pri izbiri imajo prednost kandidati z neposredne bližine bencinskega servisa Mozirje.
Pismene prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: PETROL, TOZD Trgovina na drobno Celje, Trnovlje 215 pri Celju, Komisija za delovna razmerja.
„IZLETNIK” Celje, prometno, gostinsko in turistično podjetje, komisija za delovna razmerja TOZD Potniški promet
oglaša
prosta dela in naloge:
dveh voznikov avtobusa — s stalnim bivališčem na območju Mozirja
Pogoji: KV-voznik motornih vozil, 2 leti delovnih izkušenj, izpit „D” kategorije in uspešno opravljan preizkus znanja za voznike motornih vozil
Kandidata bosta sprejeta v delovno razmerje za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela 60 dni.
Vloge sprejema splošno kadrovski sektor OZD „IZLETNIK" Celje, v roku 8 dni po objavi oglasa.
glin
nazarje
Razpis štipendij za šolsko leto 1984/85
Poklic
lesar
lesar širokega profila lesarski tehnik vzdrževalec strojev strojni tehnik elektroenergetik elektrotehnik programerski tehnik jermenar
dipl. ing. lesarstva dipl. ekonomist ing. elektro dipl. ing. elektro ing. varstva pri delu
Prijave pošljite do 20. 7. 1984
št.
štip.
10
15
3
4 1
4
1
1
1
2
1
1
1
1
Ste v zadregi? Potrebujete žalne vence, poročne šopke in cvetje za razne priložnosti? Cvetličarna TURK v Mozirju 30 vam vse to nudi vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 8. do 15. ure. Obiščite nas!
KMETIJSTVO-INDUSTRIJA*TRGOVINA*GOSTINSTVO
SOZD KMETIJSTVA,
PREHRAMBENE INDUSTRIJE, TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA CELJE
AVTOTEHMKA CELJE
BLAGOVNI CENTER CEUE
DRAVINJSKI DOM SLOVENSKE KONJICE
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
GOSTINSKO PODJETJE CELJE
HOTEU GOSTINSTVO CELJE
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO
KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKE KONJICE
KMETIJSKI KOMBMAT ŠENTJUR
KOŠENJAK DRAVOGRAD
MLINSKO PREDELOVALNA WDUSTRUA CELJE
MODA CELJE
POTROŠNIK CELJE
REKLAMA CELJE
SAVINJA MOZIRJE
TEKO CELJE
TKANINA CELJE
TURIST NAZARJE
Piše:
JOŽE HREN - AKI
Nada, ki je tudi poslušala ko-landanta Bogdana je globoko zdihnila in pripomnila: „Oh ako lepa je naša dežela, kako lepi 7 naši gozdovi, cvetoči travniki i polja, ko ozelenijo, a šelepšaso o pozlatijo z rumenim klasjem.” Tako smo se pogovaijali o mogočem in razmišljali kako bi mpreje dohiteli prihodnost, ki aj bi bila tako lepa, vesela in son-na za nas.
Iz Zarazborja smo nadaljevali ot nekaj časa po trdnatemgrebe-u in se kmalu spustili po strmini avzdol skozi gozd in že smo bili v elunjskem grabnu.
Pot nas je vodila ob žuboreči elunji. Bila je polna nemirnega granja in klokotanja.
Hodili smo mimo osamljenih š z rdeče žarečimi okni. Ustavili ; nismo pri nobeni hiši. Hiteli no dalje.
Iz Velunjskega grabna smo ubrali pot prečno v levo skozi ozek gozdni pas ih brez posebnih presenečenj prišli v Mislinjsko dolino:
V	zgodnjih jutranjih urah smo pri Sp. Dovžah prečkali glavno cesto. Zaradi varnega prehoda bataljona smo postavili zasedi. Nadaljevali smo pot proti Zg. Dovžam oz. proti vznožju Pohorja.
Še vedno imam pred očmi komandanta Bogdana, kako zavestno in ponosno je korakal pred bataljonom.
Takšen videz ja kazal, kot bi šla za njim cela divizija.
V	Zg. Dovžah smo se zglasili pri naših ljudeh.
Bili smo toplo sprejeti in postreženi s hrano. Ljudje Sp. in Zg. Dovž kar verjeti niso mogli
kolikšna vojska smo in kako dobro smo bili oboroženi.
Po krajšem počitku smo se začeli vzpenjati na Pohorje: Pri znani partizanski kmetiji SRČKU smo se zopet ustavili. Bogdan je imel s SRČKOM krajši pomenek.
Ko smo se približevali Mali Kapli so se pozno jesenski sončni žarki že spustili čez strmine navzdol in poljubljali poseke od vrha do doline. Nada je ob pogledu na slikovito Mislinjsko dolino v kateri so v tem času trudne jesenske barve že pojenjevale, dejala: „Oh kdaj bo konec zime, ki se še pravzaprav začela ni. Kdaj bo zopet pomlad, cvetoči maj, ko bodo tople sape zopet pihale preko polj, travnikov in gozdov ter spreminjale dolino v živo pisano preprogo zelenih barv.”
Zaman je čakala na odgovor, ker je med tem časom že prišlo
povelje do naju — pokret! Ostala je brez odogovora. Sonce se je že pomikalo k zatonu, ko smo nadaljevali pot mimo Senjorjevega doma. Tisti, ki so se spoznali na vreme so rekli, da bo lepih sončnih dni kmalu konec.
Medtem je padlo povelje počitek. Posedli smo se po tleh. Zadnjikrat v tistem letu na suho planinsko travo. Nekateri so zaradi utrujenosti molčali. Drugi smo se pa pogovarjali in spraševali ter ugibali, koliko časa bomo še morali hoditi, da bomo prišli do pohorskih partizanov. Naša želja se je kmalu uresničila. Dne 3. novembra smo se že srečali z borci Pohorskega bataljona. Srečanje je bilo toplo. Vsi smo se veselili tega snidenja. Naslednji dan smo pa pri Črnih mlakah že formirali odred.
(Nadaljevanje)
Nedeljska šola na Ljubnem
Naključje je hotelo, da sem ečal dolgoletnega šolskega up-ivitelja v.p. Franca Kolarja, eseda je hitro stekla, spomini bujeni in že je nastajal tale zapis.
Danes 78 let star šolnik se živo fominja doživljajev v dolgi dobi, o je mladini prenašal svoje bo-ato znanje. V dolini je služboval a Rečici in pozneje na Ljubnem, ijegova slika bo popolnejša, če ričnemo s pripovedjo o njegovem elu v študentskih časih. Od njega poštovana profesorja dr. Ljude-it Pivko in dr. Maks Kovačič sta a njegov razvoj izredno vplivala, idi svetovnonazorsko. Ko je kot tlad učitelj učil na Stari gori pri jutomeru, je ustanovil tam so-olsko vrsto, sploh se je posvetil venšolskemu delu v Sokolu, lorda je na njegovo ljubezen do adjarstva in čebelarstva vplivalo ečletno dodatno izobraževanje a Kmetijski šoli v Mariboru, kjer e takrat ravnatelfeval znani slovenski sadjarski strokovnjak pro-esor Josip Priol. Tako se je usposobil za pouk na kmetijsko-.ospodarskih šolah.
Na Ljubno je prišel leta 1936 in ostal šolski upravitelj vse do ričetka vojne. V tem času je najti «nogo njegovega prizadevanja za apredek kraja in ljudi v njem. ako je ustanovil živinorejsko-lekcijsko organizacijo na Ljubem, sadjarsko podružnico Kme-jske družbe in kmetijsko-gospo-arsko šolo. Slednja je potekala v bliki zimskih tečajev po dve leti.
Nekdanji šolski upravitelj Kolar z nekoliko zamisli, kot bi si hotel spomin priklicati tiste lepe bronke Ljubnega in pripove-uje, kako je tam posadil preko 000 sadnih dreves raznih sort, ki h je imel znani drevesničar ,nton Jelen iz Šentilja pri Vele-
nju. Šola je takrat imela svojo drevesnico in seveda tudi čebelnjak.
Nekoč je prebiral seznam rojstev otrok v ljubenski fari in ugotovil, da jih le del obiskuje šolo, čeprav je bila ta obvezna. Župnik mu je pojasnil, da številni otroci zaradi oddaljenosti sploh ne morejo v šolo. Zamislil seje ob tem in kmalu je spoznal nesrečne posledice neznanja v računstvu in seveda tudi v branju. Ob boljšem spoznavanju razmer med prebivalstvom v oddaljenih in hribovskih predelih je naletel na hudo izkoriščanje ljudi, ti so se pač morali zanesti na izmere lesa, ki sojih opravili razni tfgovci in prekupčevalci. Mnogi so zaradi tega hitro bogateli, kmetje pa so postajali vse bolj odvisni od posojil, ki so jih pozneje morali drago plačevati z lesom. Trebljenje gozdov je bilo že nevarno inje ogrožalo življenje po hribovitih predelih. Tako seje Kolar z učitelji vred odločil za brezplačno zasilno šolanje ljudi na Konjskem vrhu. Tam so imeli učilnico v neki kmečki hiši. Ker pa je bilo učiteljem v slabem vremenu težko tako daleč hoditi, so se odločili za nedeljsko šolo na Ljubnem. Odrasli prebivalci so pozivu za vpis dobro sledili in tako je potekal pouk ob nedeljah ves dan. Zato so „učenci" prinašali s seboj hrano, ki sojo v šoli pripravljali. V treh letih nedeljske šole so udeležencem priznali 4 razrede osnovne šole.
Učitelji so z izredno zavzetostjo in brezplačno opravljali svojo obvezo do nedeljske šole. Med počitnicami so se nekateri vozili na Ljubno iz kraja dopusta, zato je Franc Kolar predlagal srezkemu načelniku dr. Kandriču v Gornjem gradu, da se povrnejo vsaj potni stroški učiteljem, ki so med počitnicami naprej poučevali. Vendar
je bil predlog odklonjen, češ, kdor je šolo_ organiziral, naj jo tudi plača. Šolski nadzornik Korban, ki je prizadevanja ljubenskih učiteljev visoko cenil, ni uspel s svojim prigovorom.
Značilno za takratno pojmovanje razmer na Slovenskem je, da sta se Franc Kolar in poznejši
Kje vzeti?
nadzornik Kotnik odločila seznaniti javnost s prizadevanji ljubenskih učiteljev preko obeh osrednjih dnevnikov Slovenec in Jutro, vendar sta dobila odklonilno stališče uredništva, češ, da na Slovenskem ni nepismenosti...
A. V.
So pač časi, ko zmanjkuje denarja za marsikaj. Marsikje pa se 'udi nesmotrno troši Smo res preudarni, ko odločamo o tem, da se skoraj redno seže po sredstvih za kulturo takrat, koje treba kaj prištediti? Morda bi bilo prav razmisliti o tem!
Zdi se, da pozabljamo vrednote, ki nam jih kultura lahko pomeni. Prav zato si prikličimo v spomin tolmačenje Glonarja v Poučnem slovarju na strani 568, ko piše, daje kultura ...„enakomerni plemeniti razvoj vseh človeških sposobnosti in njih plemenita raba, kakor tudi vse, kar iz tega zraste.”
Smo pač v takšnem predelu domovine, ki nima velikih središč inje tako zapostavljen glede kulturne ponudbe na vseh ravneh. Ostaja torej le naloga jačati domačo kulturno dejavnost, bodisi pevsko, kot vsako drugo, ki nam lahko nadomesti delček tistega bogastva kulture,Jd jo je na pretek v središčih. Morda je porazdelitev kulturnih dobrin krivična. Že kar preseda nekaterim in manjka drugim. Prizadeti so nedvomno odročni kraji. V takšnih okoliščinah si moramo torej pomagati z lastnim znanjem, z lastno ljubiteljsko dejavnostjo.
Morda premalo poznamo želje naših' ljudi, ki so stoletja gojili domačo omiko, peli, igrali in drugače nastopali v veselje vseh in marsikdaj sebi v ponos. Kdor misli, da v sedanjih „elektronskih” časih ljudem kulturna ponudba ni potrebna, se pač zelo moti. Vedno v preteklosti nas je kultura povezovala preko meja gledanja na svet. Bogastvo poznavanja besede, pesmi in spomenikov preteklosti je jamstvo za obstoj, je čvrsta vez ljubezni do našega, do kulturne dediščine, ki ni tako imenovana, zaradi lepšega, ampak zaradi obveze, dajo ohranimo. Ko torej vzamemo škarje v roke, ne zarežimo v živo kulture, ki nam je vodnica v človečnost in vez med nami! <	A. V.
/-------------------------------------------------------'V
Urednikova beseda
Ne morem, da ne bi položil bralcem nestrpnost nekaterih, ki ne razumejo, da urednik ne more biti navzoč povsod. To preprosto ne gre, saj se prireditve križajo, pa tudi dejansko ni mogoče obiskati vseh prireditev. Zato ponovno prosim, da se dopisniki potrudijo in napišejo za naše glasilo kaj iz življenja v društvih, krajih in o delu posameznikov. Ce bi to storili, bi zagotovili večjo pestrost vsebine in ne bi bilo očitkov, da se piše o nekem kraju preveč, o drugem pa premalo. Pomagajte in vsem bo prav! Pa še to. Sestavki naj ne bodo predolgi, najbolje'se bere, če je stran in pol (45 tipkanih vrstic) tipkopisa. Pretiran obseg ne nadomesti vsebine!
,_____________________________________________UREDNIK j

Fran Tratnik (1881 — 1957)
Emilijan Cevc je tega našega ri-rja in slikarja v svoji knjigi oVenska umetnost imenoval ašega prvega ekspresionista”, ndar je po njegovem mnenju „z ipresionističnimi sredstvi pre-opil mejo ekspresionizma in ta-> povezal generacijo Moderne z ladim rodom, ki je takoj po prvi tjski odločno nastopil novo netnostno pot”.
Rodil se je 11. junija 1881 v itoku (menda pri Vnuki) kot pe-izmed devetih otrok kmetoma ižefu (ki je bil tudi lončar, spla-r in lesni trgovec) in Frančiški, jeni Govek. Po osnovni špli na orici v letih 1888—95 se je učil karstya pri podobarju Ivanu osarju v Celju (1896—97; Gosar leta 1896 na novo poslikal ■čiško cerkev sv. Kancijana, ven-tr so njegove freske danes pogini uničene) in nemščine pri ta-kajšnjem premožnem meščanu, iikarstvo je študiral na akademiji t upodabljajočo umetnost v Pra-<1899—1901), na Dunaju (1902— 3), v Münchnu (1903—05) in ret v Pragi (1905—07). Leta 1917 tu prejel diplomo češke akade-ije za upodabljajočo umetnost.
Tratnik je kazal smisel za ri-nje že v osnovni šoli, njegova rdijska pot pa se je začela leta 98, ko je z očetovo podporo šel v Prago. Ker je bil premlad, bi se vpisal na akademijo, se je to leto izobraževal sam, po
sprejemnem izpitu pa je študiral. V počitnicah 1901 mu je oče zaradi denarnih težav ukinil pomoč in mu svetoval, naj postane cerkveni
slikar. Nato se je Tratnik nekaj časa hranil pri celjskih kapucinih, kjer je tudi spoznal Josipa Serne-ca, ki mu je omogočil nadaljnji študij na Dunaju. Tu se je družil s slovenskimi slikarji, ki so v umetnostni zgodovini znani pod imenom Vesnani, čeprav se mu je zdel njihov program neustrezen. Ker je zanemarjal študij, mu je Sernec med počitnicami leta 1903 odpovedal štipendijo. Isto poletje seje odpravil v München; tam je v pomanjkanju študiral in spoznal našega slikarja Antona Ažbeta, ki mu je pomagal z dobrimi nasveti in tudi z denarjem. Do boljših življenjskih razmer je Tratniku pripomogla ugodna ocena oljne slike Pogorelci (kjer je naslikal pogorišče rojstne vasi) leta 1905, ker mu je neki Munchenčan odkupil več del. Začel je objavljati risbe v münchenskih časopisih, ko je nadaljeval študij v Pragi, pa tudi v praških ilustriranih časopisih. Risbe je objavljal tudi na Dunaju.
V Ljubljano je Tratnik prišel prvič leta 1907 iz Prage. Tu se je spoznal s slikarji Gasparijem, Groharjem, Jakopičem in Smrekarjem in s svojo bodočo ženo Fa-nči Medic. Preživljal se je s honorarji za ilustracije. Z Vladimirjem Levstikom je nameraval odpoto-
vati v Pariz, a mu je to onemogočilo pomanjkanje denarja.
r-
V letih 1907—09 je spet živel v Münchnu, po poroki pa je z družino živel v Pragi (1909—12). Veliko je delal za različne praške časopise, vendar je moral popustiti, ker je bolehal za tuberkulozo.
Zato se je leta 1912 odpravil v Gorico, ob mobilizaciji leta 1914 pa v Ljubljano. Zaradi bolezni ni bil v vojski, Rudolf Maister pa mu je pomagal da so ga sprejeli na zdravljenje. Ko se je vrnil v Ljubljano, je leta 1917 ustvaril ciklus Begunci, ki ga je posvetil svojim primorskim prijateljem, ki so pribežali v Ljubljano. Do leta 1921 je bil svoboden umetnik, 6ato pa je postal umetnostni svetovalec pri Pokrajinski vladi Slovenije in umetnostni restavrator v Narodnem muzeju (1926—47), kjer je bil tudi upokojen.
Bil je član ljubljanske Umetniške matice, pripravljalnega odbora za ustanovitev akademije za upodabljajočo umetnost, praškega umetniškega društva Mänes (kjer je bil ob Jožetu Plečniku edini Slovenec) in ožjega odbora žirije Svetovne razstave za dekorativno umetnost v Parizu (leta 1925). Za življenjsko delo je leta 1952 prejel Prešernovo nagrado. O njem in njegovem delu je bil posnet tudi kratek film. -
Tratnik je umrl 10. aprila 1957 v Ljubljani.
Obvladal je raznovrstne risarske tehnike, po prvi svetovni vojni pa je največ slikal v olju. Razstavljal je največ skupinsko, in sicer v Beogradu, Celju, Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, v tujini pa na Dunaju, v Londonu, Münchnu, Parizu, Pragi in Rimu. Samostojno razstavo je imel leta 1951 v ljubljanski Moderni galeriji. V stalni razstavni zbirki te galerije je zastopan z več deli, ki sodijo po mnenju strokovnjakov med najboljše stvaritve v slovenski moderni umetnosti.
Iz prvega obdobja Tratnikovega ustvarjanja je ohranjenih le malo originalnih del, več kot 250 jih je v tujini pri raznih zasebnikih, največ v Pragi. Iz Ljubljane je veliko del odnesel okupator, druge slike, predvsem münchenske, pa so bile uničene med bombardiranjem v 2. svetovni vojni.
„Boleča spoznanja o svoji dobi so bila poglavitno idejno žarišče Tratnikovega umetniškega oblikovanja, ki seje oplajalo predvsem gri evropskem ekspresionizmu. Ze kot študentje sprejemal njegova načela, ki so vidna, zlasti v njegovi do skrajnosti stopnjevani „grdi čstetiki” čmo-belih risb, kajti bil je prvi slovenski likovnik, ki je risarsko umetnost uporabljal kot samostojno in polnovredno zvrst” (Asta Žnidarčič).
PETER WEISS
Udeleženci in učitelji nedeljske šole na Ljubnem. Na sliki z leve sedijo: Franc Kolar, šolski upravitelj, tretji je nadzornik Zorko Kotnik in zadnji kaplan Babšek. To so učenci šole 1937 do 1940 na dan, ko so opravili zaključne izpite.
Veterinarsko dežurstvo
23. do 29. 4. dipl. vet. Drago Zagožen, Ljubno, tel. 840-179 30. 4. do 6. 5. dipl. vet. Marjan Lešnik, Ljubija, tel. 831-017 7. 5. do 13. 5. dipl. vet. Ciril Kralj, Ljubno, tel. 840-112 14. 5. do 20. 5. dipl. vet. Drago Zagožen, Ljubno, tel. 840-179 21. 5. do 27. 5. dipl. vet. Marjan Lešnik, Ljubija, tel. 831-017
KRAJANI MOZIRJA!
Krajevna skupnost prosi vse lastnike zgradb, hišne svete, delovne organizacije in druge krajane, da s skupnimi napori očistijo okolje hiš, poslovnih prostorov, ulic, skratka Mozirja. Znano je, da pričakujemo mnogo obiskovalcev med razstavo rjavega goveda v kraju, pa tudi za majske praznike želimo lepo okolje! Hkrati poziva vse lastnike hiš, da pred prazniki izobesijo zastave.
Kino Možine v maju
1.	KORENINE PRIVIDA — ameriški film
3. VOJNA POLICIJA —francoski film
5.,	6. LOV DO SMRTI — ameriški film
8. LJUBEZENSKI TRIKOTNIK
—	švedski film
10. KAVBOJ TOM IN BRATJE DALTON — risanka ob 17. uri 10. TROJICO JE POTREBNO UBITI — francoski film 12. 13. BOLNICA STRAHU — ameriški film
15. NEMORALNA — francoski film
Kino Ljubno v
Od 30. IV. do 4. V. bo teden najbolj obiskanih filmov v letu 1983 30. IV. POBESNELI MAKS — avstralski film
1. V.—2. V. CESTNI BOJEVNIK
—	avstralski film,
3.	V. RESNIČNE ZGODBE IV. del. — Zah. nemški film,
4.	V. JAZ IN NILSKI KONJ —italijanski film,
5.	— 6. V. PRODAJALKA VIJOLIC 8. V. MESTO ŽENSK — italijanski
film.
17. POLICAJ PROTI BANDI — italijanski film
19.,	20. CHARL1 IN WEND1 ALI KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST
—	angleški film
22. SENCE NEKEGA POLETJA
—	francoski film
24. DEČEK JE ŠEL ZA SONCEM
—	jugoslovanski film
24. LJUBICA POD POSTELJO — italijanski film,
26,	27. PLANET PROKLETIH — ameriški film
29. LADY DRAKULA — zah. nemški film
31. DAN, KO SO SE VSI SMEJALI — ameriški film
Maju
12. — 13. V. IMPERIJ VRAČA UDAREC — ameriški film.
15. V. ZADNJI ZAKONSKI PAR V AMERIKI — ameriški film,
19. — 20. V. ZAKRINKANI JEZDEC — ameriški film,
22. V. BREZ MILOSTI — vojni film
27.	V. ŽIVALI FILMSKE ZVEZDE 26. — 27. V. naslov filma bo javljen
v retdamnih omaricah 29. V. EDINI MOŠKI NA SVETU
—	ameriški film.
Novosti v občinski knjižnici
L LEPOSLOVJE: Holt: Skrivna ženska, Trinkaus: Zemlja, Bukowski: Ženske, Arsan: Emmanuelle, Miller: Seksus, Krantz: Nihče ni rad sam
Zbirka Kondor: Tagore: Sadhana, Rimbaud: Pijani čoln, Andrič: Misel, ujeta v divjini, Zajc, D.: Kepa pepela
II.	STROKOVNA LITERATURA: Andersen: Makrame, Jerič: Spoznavajmo akvarijske ribe, Banič: Aerobika, Heine: Otroška oblačila. Letališče Ljubljana. Moč medu, Herrn: Kelti, Orešnik: Sibirski pečat, Jezernik: Boj za obstanek, Požarnik: Zdrava in motena spolnost
Matična kronika za marec
POROKE: 1. Lojen Rajmund, star 34 let, nabavni referent iz Radmirja in Veršnik Milena, stara 29 let, frizerka iz Bočne
2.	Korošec Anton, star 25 let, mizar iz Lepe njive in Ugovšek Vida, stara 21 let, konfekcionar iz Lepe njive
3.	Ivanetič Anton, star 27 let, voznik iz Ljubljane in Brezovnik Rozalija, stara 20 let, tried, sestra iz Radegunde
4.	Ugovšek Jože, star 23 let, električar iz Lenarta pri G. gradu in Tisov-nik Katarina, stara 25 let, kuharica iz Lenarta pri G. gradu
SMRTI: Sušnik Jože, star 89 let, soc. podpiranec iz Florjana pri G. gradu, Belaj Jernej, star 63 let, kmet iz
Šmiklavža, tyliklavc Marija, stara 91 let, preužitkarica iz Florjana pri G. gradu, Zamrnik Albin, star 78 let, up-okojnec iz K. vrha, Kumprej Amalija, stara 74 let, druž. upok. iz Primoža pri Ljubnem, Podbrežnik Ana, stara 85 let, upokojenka iz Radmirja, Železnik Marija, stara 79 let, upokojenka iz Poljan, Gomiršek Ludvik, star 77 let, upokojenec iz Trnovca, Krivec Marija, stara 88 let, kmečka upok. iz Rovta pod Menino, Lever Antonija, stara 76 let, druž. upok. iz Sp. Kraš, Hren Franc, star 83 let, upokojenec iz Nazarij, Presečnik Alojz, star 82 let, upokojenec iz Mozirja, Petrin Ivan. star 27 let, dipl. ing. strojništva iz Mozirja, Predovnik Ivan, star 52 let, kmet iz Radegunde
III.	MLADINSKA LETERATU-RA: Kuhar: Jaz imam pa goslice, Grafenauer: Stara Ljubljana, Jovanovič: Leseni konjiček. Mate: Hopla, oprostite, Murn: Pripovedka o oblaku, Ingolič: Rokove zgodbice
10. 4. 1984
„Savinjske novice” Izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje urednički odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609-Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, Številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave In oglase za vsako Številko sprejemamo dolO. v mesecu - Stavek, filmi In prelom DITC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za Informacije (St. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproSčen davka na promet proizvodov.
. J