Iv Poštnina v državi SHS pavšallrana. Stane: . K 40- rotOVZUj, pmnr., Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Štev. 38 Ptuj, 2. oktobra 1921 III. letnik Demokratski prijateljski sestanek se vrši dne 8. oktobra 1921 ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu" pri pokritih mizah. Na 30. september 1921 odrejeni sestanek vsled odpotuvanja treh odbornikov izostane. f........•................¦•........*......................: I Ali naj samo razdiramo ? j Ni Se urejena stavba naše države. Položen je pač temelj s sprejetjem ustave. Na tem temelju bi bilo treba sedaj graditi in opremiti stavbo kar najboljše. Ali kaj počenjamo, kaj delajo nekateri naši voditelji ? Niso vsi zadovoljni s ternaljem, z našo ustavo. Sprejeta je bila sicer z veliko večino, z*glasovi onih strank, ki so hotele in še hočejo enotno, močno Jugoslavijo. Niso se mogle tiste stranke ozirati na one, ki bi že z ustavo rade razcepile našo državo, ji že z ustavo zadale kal smrti. Sedaj pa, ko je ustava sprejeta in je treba dalje delati, opažamo, da nekatere stranke nočejo dalje, nasprotno, da hočejo uničiti to, kar so drugi zgradili. Na Hrvaškem je še vedno Radičeva seljačka stranka, ki se noče spoprijazniti z novim položajem. Ona še vedno bega priprosto ljudstvo z nekako seljačko republiko, v kateri bi si ljudstvo samo volilo svojega kralja, republiko, v kateri ne bi bilo treba plačevati davkov, ne hoditi v vojake, pač pa bi jim republika sama pomagala v njih bednem položaju, ščitila jih pred notranjimi in vnanjimi sovražkiki.Ljudstvo je lahkoverno in rado verjame take hujskarije, ali neodgovorno je za trezne voditelje, ki slepe ljudstvo s takimi nemožnostmi. Podobni so onemu slovenskemu nekdanjemu poslancu ljudske stranke, ki je v ormoškem okraju Stari Poetovio« Predaval dr. Vladimir T r a v n e r. Nadaljevanje. Z Markom Ulpijem Trajanom se začne za Poetovio nova doba. Po svojih zmagah nad Dacijci med letoma 106 in 107 je povzdignil ta cesar Poetovio v kolonijo, t. j. podelil je domačim rodbinam polno rimsko državljanstvo ter jih dodelil odseku rimskih meščanov takozv. tribus Papiria. V tem času je nastala tudi naselbina na desnem dravskem bregu, kjer je naselil Trajan dvakrat večje število odsluženih vojakov. Od takrat se je imenoval „Petovio" po cesarju Colonia Ulpia Traiana Poetovienensis. Ker je cesar razdelil „Panonijo" tudi v 2 del», je postal Poetovio obenem važno obmejno mesto in važna carinska postaja. Kako visoko so cenili tedanji prebivalci to odlikovanje, spričuje dejstvo, da so si radi pridevali priimek svojega slavnega vladarja, kakor n. pr. Marcus Ulpius Pnmus, M. U. Severianus, posebno pa ženske, ki so se rade imenovale Ulpije. Seveda je bil Trajan tudi vsled svojega čistega in vrlega značaja povsod izredno priljubljen, tako da mu je rimski senat po pravici podelil častni poživljal kmete, naj ne plačujejo davkov, obenem pa zahteval od vlade, naj jim ustanovi kmetijsko šolo. V Sloveniji se z ustavo ne more sprijazniti slov. ljudska stranka. Ni ji povšeči, da slovenske pokrajine ne tvorijo posebne province, nego bodo zenačene z drugimi v naši državi v enotno celoto. Mi Štajerci smo se mogli že doaedaj prepričati, da prevelike upravne enote težko enakomerno upravljajo pokrajino. Dobro vemo, kako malo se je Ljubljana zanimala za nas. Imeli smo tam sicer nekaj ljudi, ki so poznali naše razmere na Štajerskem, ali večina odločujočih uradnikov je poznala bolj Kranjsko in se radi tega tudi ozirala bolj na ožji kraj. Temu se nimamo čuditi. Saj je vsakemu uradniku laže pregledati in obvladati manjši krog, pa tudi v pokrajinskem zboru bo v^akemn poslancu laže presojati razmere manjšega obsega nego večjega. Mi ne poznamo tako dobro podrobnih zahtev kranjskih, pač pa če bomo tvorili mi na Štajerskem posebno pokrajinsko upravo, bo veliko laže vsakemu, bodici uradniku ali zastopniku ljudskemu, se poučiti o vseh potrebnih zahtevah Teh ljudskih zahtev pa noče upoštevati slov. ljudska stranka. Ljubša bi ji bila Slovenija kot nekaka samostojna državica, v kteri upa stranka priti do moči, da bi mogla po vzgledu Šušteršičevem uganjati svojo strahovlado. Zato si išče zaveznikov med hrvaškimi nezadovoljneži, pa tudi med samimi Srbi naj bi nastal razpor v vladajoči stranki srbskih radikalcev. Protič naj bi razbil srbsko radikalno stranko, pa naj bi svoje nezadoveljneže združil s hrvaškimi in slovenskimi, s kterimi bi najprej uničili, kar so drugi dobrega sto-J rili, potem pa zopet prepustili delo drugim strankam. V nedeljo, 18. sept. je imel posl. Korošec svoj shod v Ptuju. Poročal je o krizah in priimek „Najboljši." V Ptuju spominja še dandanes nanj majhni kip na desnem prizidku mestne hiše. Pod cesarjem Markom Aurelijem, modrijanom na rimskem prestolu, so vdrli v naše pokrajine Markomani in K vadi iz sedanje Češkoslovaške, združeni z Jacigi, bivajočimi na sedanjem Madžarskem. Cesarske legije, med njimi imenovana druga, so sovražnika sicer kmalu pregnale iz naših krajev ; azijske čete pa so zanesle v naše kraje kugo, ki je gotovo tudi v Poetoviju zahtevala žrtve. Njegov nezmožni sin in naslednik Comodus (180—193) je sklenil s sovražniki sramoten mir in dovolil celo, da so se ti rodovi smeli v večjem številu naseliti v Panoniji. V nasled-stvenih bojih, ki so se vneli po njegovi smrti, je zmagal slednjič takratni cesarski namestnik gornje Panonije, Afrikanec Septimius Severus (193 211), ki je bil kot vojak s svojo ženo Julijo Domno v Poetoviju prav priljubljen, kar kaže ptujski napis : „Juliji, materi ptujskega tabora." Pod njim so se zboljšale v naših krajih ceste; s Severom se začenja doba vojaških cesarjev, večinoma Ilircev, ki so prišli do prestola s pomočjo svojih legij, kakor Decij (240-251), Galienus (260—268), Mark Aurelij Klaudij (268-270), Aurelian (270-275), in M. A. Probus (276—282). težavah, ki nas tlačijo. Voakdo ve, da teh ni malo. Poročal pa je gospod poslanec o teh stiskah tako, kakor da bi jih bili krivi le njegovi politični nasprotniki. Sam pa najboljše ve, ker je bil tudi že in dolgo časa član vlade, da se težave ne dado naenkrat odpraviti. Opozorili bi ga samo na nekaj. Ko je ob kolekovanju novčanic demokratska vlada odtegnila 20°/o, je imela resno voljo, da jih čimprej vrne. Razglasila je bila že to. Ali odstopiti je morala, vlado pa je prevzela opozicija, v, kateri so bili tudi slovenski klerikalci. In kaj so ti storili ? Eno prvih del je bilo, da so proglasili, oni ne priznavajo odteguj enih 20% in jih nočejo vrniti. Sedaj pa očitajo tej vladi, česar sami niso hoteli storiti. Tako delovanje je brezvestno hujskanje. Ljudstvo se s takim zavijanjem le bega. Iz-prva verjame sicer, ker je še pošteno in sodi tudi druge za poštenjake, ali odprle se bodo tudi ljudstvu oči, da bo spoznalo in obsodilo take hujskače. Zadoščenje. Zaupnica županov rogaškega okraja drju. Pirk- majerju. Rogatec, 25. septembra. Župani rogaškega okraja, med katerimi je tudi več pristašev klerikalne stranke, so soglasno sklenili zaupnico od Peska obreko- j vanemu ptujskemu okrajnemu glavarju drju. i Pirkmaierju ter so odposlali sledeči dve pismi : Gospodu dr. Otmarju Pirkmaierju, vodji okrajnega glavarstva v Ptuju. V zadnjih tednih smo zasledovali podlo gonjo, ki so jo uprizorili proti Vam elementi, L. 284 je po težkih bojih zasedel prestol Dalmatiuec Diokles, kot cesar Dioklecijan, brez dvoma eden največjih in najzmožnejsih vladarjev. Ž njim se začne nova doba rimskega cesarstva, dobe absolutne monarhije. S svojimi reformami je sicer rešil rimsko državo pred propadom za 100 let, končnega propada pa ni mogel več zadržati. „ Gospod in bog Dioklecijan", kakor se je nazival sam, je kmalu uvidel, da je cesarstvo preogromno za enega samega vladarja ; radi tega je 1. 285 odstopil vzhodno polovico cesarstva svojemu bojnerjju tovarišu Maksimijanu kot sovladarju in Augustu. 5 let poznejo sta si cesarja imenovala vsak po enega podvladarja in sicer Dioklecijan Galeria, Maksimian pa Constancia Clora, ts.ko da so vladali rimsko državo pod vrhovnim vodstvom Dioklecijana 4 cesarji. Dioklecijan je obnovil in zboljšal finance in določil najvišje cene, podobno kakor pri nas med vojsko. Vzrok temu je bila vedno nara-ščujoča draginja vsled neznosnih davkov, da se je mogla ohraniti vojska in cesarski dvor. Tudi je skušal obnoviti stare rimske bogove, vsled česar je pod njim izbruhnilo zadnje in in najstrahovitejše pregonjanje kristjanov. (Dalje prihodnjič.) — 2 ki hočejo uničiti, ali vsaj oblatiti vse, kar je v naši mladi domovini dobrega. Podpisani župani rogaškega okraja poznamo le od Vašega prihoda v Ptuj Vaše vzorno iti flesč-bično delovanje v vsakem ožiru in vam tem potom izražamo svoje popolno zaupanje in odkrito spoštovanje. Gospod Ivan Hribar, kr. tiamestnik v Ljubljani. V prilogi Vam, gospod kraljevi namestnik, predlagamo prepis zaupnice, katero smo poslali našemu priljubljenemu vodji okrajnega glavarstva v Ptuju, gospodu drju. Otmarjii Pirkmaierju ter Vas iskreno prosimo, z vso odločnostjo ustavite brezvestno gonjo proti odličnemu uradniku. Ta gonja že predolgo zastruplja našo javnost in ruši neopravičeno ugled državnih oblasti. Podpisi 14 županov : Dne 24. septembra 1921. V. Bizjak, župan v Rogaški Slatini; J. Žur-man, župan pri Sv. Trojici; V. Žurman, župan v Okolici Slatina ; Andrej Cverlin, župan na Brestovcu ; Janez Roškar, župan v Rajn-kovcah ; Jožef Anderlič, župan v Nimnem ; A vton Kos, župan pri Sv. Katarini j Alojzij Anderlič, župan v Platu; J. Stiplošek, župan v Sp. Sečovem ; BI. Bukšeg, župan v Uonački gori ; F. Letonja, župan v Čermožišu ; Anton Pulko, Župan v Žetalah; Anton Bebelak, župan v Tekovačevem; Hijeronim Zabau, župan pri Sv. Mohorju. a ¦ i Konce Peskove zadeve. I ;..........................................................j Anton Pesek je bil več let učitelj pri Narapljah. Od tam je prišel preko šolovanja na Koroškem v Ljubljano, kjer je popustil učiteljsko službo in se poprijel drugih poslov. Med vojsko si ji pridobil precejšnje premoženje. Začel je tudi izdajati svoj list Jugoslavijo. Pri zadnjih občinskih vblitvah so ga kandidirali v občinski svet narodni socialoi. Po volitvah so hoteli ti, da postane Anton Pesek ljubljanski župan. Med tem pa se je iz gostilniških in kavarniških pogovorov izvedelo, da Peskovo prejšnje življenje ni tako, ki bi ga usposob-ljalo za ljubljanskega župana. Začele so se uradne preiskave, ki so to stvar dognale. Od ljubljanskega županstva je bil g. Pesek po teh poizvedovanjih izključen. O. Pesku se je stvar zaupno povedala. On pa se ni hotel ukloniti, nogo zatajeval vsako zlobno dejanje in se rotil, de je njegovo življenje bilo vedno neomadeževano. Tej trditvi so naseli Peskovi ožji prijatelji in znanci in se zavzeli zanj. V soboto, 24. septembra je prišlo radi teh očitkov v Ptuju do kazensue razprave. Vršila se je razprava tajno in v pondeijek je bila izrečena sodba. Toženi g. nadučitelj Klemenčič je bil obsojen radi nekih očitkov, s kterimi je izpostavljal g. Peska zasmehovanju, ali oproščen je bil obdolžit 76 homoseksualnosti, ker je to dokazal po pričah. S to obsodbo je Peskova zadeva za vsakega treznega človeka razčiščena. Končana so s tem ona mučna prerekanja in očitanja, ki so nekaj mesecev vznemirjala našo javnost. Vsa zadeva je pokazala, kako malo izkušeni, kako nezreli smo Še mi Slovenci. Drug do drugega nimamo zaupanja, javnost hočemo z zavijanjem resnice preslepiti, vse to pa delamo iz strankarske strasti, iz sovraštva do drugih političnih strank. Jugoslovanska demokratska stranka je od početka te afere hotela, da ostane afera v svojih mejah in ne zastruplja javnosti. Obžalovanja so vredni ljudje, kterih narava je nagnjena do nenravnih dejanj. Pošten človek jih pomiluje. Zato ostanejo taka dejanja skrita med najožjim krogom. Ali človek, ki se je v tem oziru pregrešil, se mora tudi temu primerno vesti. Ne sme siliti preveč v osprodje, kjer je lahko izpostavljen raznim napadom, še manj pa sme tak človek dru- gim izmišljati in očitati nečednosti, če jih sam ni prost. To pa se je zgodilo v PeskO-*em slučaju. Pesek in njegovi tovariši ao na vsak način hoteli, da je g. Pesek netnadeže-van. Dasi se je ŽnOral g. Pesek Čutiti krivega, se nI hotel udati v svojo u.iodo, nego je mislil z drznim tajenjem in ostudnim blatenjem svojih nasprotnikov preslepiti svoje privržence in vso javnost. Ali to ni šlo, ker naše oblasti in naša javnost še ni toliko pokvarjena, da bi se dala preslepiti. Zato pa naj rodi ižčiščenje Peskovega žalostnega slučaja za nas dobre sadove. Bodimo pošteni proti drugim, kakor hočemo, da so oni pošteni proti nam. Ne iščimo paz-derja v tujih ., očeh, ko bruna v svojih očeh ne vidimo ! ¦ ¦ j Kaj je s tobakom? j (Feliks Grogl.) Slovenija je dobila letos po tolikih brezuspešnih prošnjah v rajni Avstriji dovoljenje za sajenje tobaka; seveda ne, kakor si je to večina predstavljala, vsak za se, temveč za državo. Priglasilo se je primeroma malo sadil-cgv, med katerimi sem tudi jaz, in kot tak bi rad povedal v sledečem svoje misli o sajenju tobaka v Sloveniji, v zavesti, da enemu ali drugemu interesentu ustrežem. Vsi tobačni nasadi v Sloveniji so pod nadzorstvom državnega monopolnega urada v Ptuju, kojega vodi strokovnjak iz Dalmacije, jako vljuden in postrežen gospod tajnik Peter Šogvic, ki je, o čemer sem prepričan, vsakomur radevolje na razpolago. V njegov delokrog spadajo vse podrobnosti o sajenju, gojenju, sušenju in drugih opravkih pri tobaku; jaz si bom olajšal le s v oje lastno srce. Posadil sem letos, ker me je mera goljufala, namesto predpisanih 2000 le 1432 sadik. Sadike sc*i si vzgojil sam po predpisih in so izvrstno uspele. Od začetka jih je zadrževala suša, a so se potem na njivi hitro in krasno razvila. Za nasad sem vporabil kos od puščenega vinograda. Slabih rastlin je bil le mali odstotek. Srednji, zreli listi So merili na dolžino dO 75, na šlririo pa do 50 cm. Tobak, obran seveda, sem potem po prvi fermentaciji (pacanju) obesil na podstrešju (dilah) in je sedaj suh, da se ga ne sme dotakniti. S tem tobakom se bo dalo delati dalje Se le, ko pride deževno vreme in se bodo listi navlekli toliko, da se ne bodo drobili. Ako bo, o čemer ne dvomim, monopolna uprava držala dano besedo, upam dobiti lepo svotico denarja, ki ga tudi rabim, saj imam polno kočo otrok in povrh še — ženo. Letos se bo torej tobak v Sloveniji ob-nesel gotovo, kolikor se tiče pridelka; ako bo temu primerna tudi odkupnina, potem se bo drugo leto oglasilo veliko število sadilcev, in zato bi bilo po mojem mnenju treba priprav takoj, in sicer intenzivnih priprav, da ne bo zopet vse tako prenagljeno, kakof je bilo letos. Predvsem bi bilo treba ljudstvo natančno seznaniti z zadevo. To bi najlažje napravili strokovnjaki, a teh manjka. Kaj ko bi država, oz. monopolna uprava poklicala 2 strokovnjaka, ki bi v zimskem času prepotovala Slovenijo in v poljudnih predavanjih prepričala ljudstvo, da se mu mudi nov vir dohodkov in ga natančno poučila o vsem potrebnem. Prepričan sem, da bi se trud in izdatki stoterno poplačali. To so moje misli. — Gotovo prinesejo kaj sadu. Dopisi. Mestni Kino Ptuj. Vljudno naznanjam conj. občinstvu, da se bodo vršile v tukajšnjem gledališču od 1. oktobra naprej kinopredstave iti sirjerpo- sobotah ob 8. uri iti po nedeljah ob 5. itt 8. uri zvečer. — Hila grozote, 5 epoh. — Patlhi, 3 epoh. — Človek brez imena, 5 epoh. — Oiveta Brahtnitia. — Grofica WaleWSka. — Princezinja Mila. — Harakiri. — Boli pav. — Tajinstveni doživljaji prof. Olafa Bruhma. — V soboto, dne 1. ob 8. uri in v nedeljo 2. oktobra ob 5. in 8. uri zvečer „Žrtev tradicije". Krasni igrokaz v 5 dejanjih. Spisal Emar FrOberg. Regija Rene Carlsten. V glavnih vlogah prvovrstni švedski igralci: Hjalmar Selatider, Tora Teje itg. — V soboto, dne 8. oktobra ob 8. uri Zvečer in v nedeljo, dna 9. oktobra ob 8. uri „Solnčrii žarek." Komedija, interpretirana po najmlajših umetnikih sveta: Marv O-iborne (6 let) in črnec Sambo (9 let.) Premijera pred kratkim v Apolo-kinu na Dunaju. Kot nameček dve krasni veseloigri. V glavnih vlogah Maks Lander in Teddy. Naslednja predstava „Hiša grozote" v 5 ep. Po 15. oktobru se vrše predstave tudi ob sredah in Četrtkih ob 8. uri zvečer. Vsakokrat nov program. Navzlic visokim nabavnim stroškom so cene le malenkostno znišane. — Predprodaja vstopnic ob nedeljah od 11.—12. uri pri kino-blagajni. Sedeži se tudi abonirajo za celo sezono. Za obilen obisk se priporoča Ravnateljstvo. Označba Gornji Ptuj se nam ne zdi pravilna. To je prestava nemškega „Oberpettau", katere ljudstvo no rabi. Ljudje govorijo : ^Na grad, na gradu, z grada." Zato predlagamo kot krajevno označbo: Ptujski grad. Prijavljanje Vina. Vinogradniki se opozarjajo na čl. 8 točka a pravilnika o trošarini na vino (Uradni list z dne 17. septembra in 17. novembra 1920 štev. 338 in 426) ki določa, „da so producenti vina sicer oproščeni plačevanja trošarine, v kolikor ne izvršujejo gostilniškega obrta ali drugačne prodaje vina na drobno, razen če ga morda prigodno točijo pod vejo, in tudi ne izvršujejo obrtne prodaje na debelo, za množino vina lastnega pridelka, ki ga porabijo zase in za svoja gospodarstva ; kontrole pa tudi ti producenti niso oproščeni. Producenti vina, tedaj vsi vinogradi, so torej dolžni, prijaviti tekom 24 ur svoj vsakokratni pridelek, posebno pa tudi oddajo posameznih množin pridelka in vsak eventnalni prejem tujega vina oddelku finančne kontrole po občih pravilih tega pravilnika. Samo odvzemanja vina lastnega pridelka zase in za svoje gospodarstvo jim ni treba naznanjati." Konfekcijska tovarna v Mariboru. Industrializacija naše dežele kaže vedno večji napredek. To moramo tem srčneje pozdraviti, ker nas dela to od inozemstva popolnoma neodvisne in nam zagotavlja dobavo najvažnejših življenskih potrebščin po domači industriji, kar bo brezdvomno pripomoglo k ozdravljenju naše šibke valute. Eden najvažnejših predmetov našega uvoza je obleka. Tudi to, ki smo jo morali za drag denar uvažati, bomo sedaj proizvajali doma. Znana firma „Jugoslovenski Lloyd" iz Beograda je osnovala v Mariboru, Ruška cesta št. 45 na lastnem 9000 ta°- ob-segajočem prostoru veliko tovarno za konfekcijo moških in deških oblek. Novomodne tovarniške stroje goni električni tok in razveseljivo je njih šumenje, ki naznanja, da je tudi pri nas vzklila industrija te stroke. Na stotine delavstva bo v tej tovarni služilo svoj kruh. Gotovo je tudi, da je ta ustanovitev privabila tudi druge v naši državi pomanjkljive industrije in jim dala poguma. Na ljubljanskem velesejmu so trgovci že do-znali pomembnost podjetja in ga obsul' z naročili. Razen obširne zaloge moških in deških oblek zalaga Jugoslovenski Lloyd D. D. tudi razne vrste moškega in ženskega blaga. Tudi to postaja sedaj domač proizvod in se vsepovsod priporoča. Ormož. Dramatični odsek ormoške čitalnice priredi v soboto, dne 1. oktobra 1921 v zimski sezoni svojo prvo igro in sicer „Do-brodelnost", tridejansko šaloigro znanega slovenskega pisatelja dr. Frana Detela. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen za nakup novih knjig ljudske knjižnice, — 3 — ki jo ima v svojem okrilju ormoška čitalnica. Ker so knjige silno drage in se izposojujejo zastonj, pričakuje odbor pri vsaki uprizoritvi najmnojjobrojnejse udeležbe mestnega in okoliškega prebivalstva brez razlike strank. To zimo namerava čitalnica uprizoriti se igre : Finfcgar: „ Veriga." Masko : „Pri Hrastovih." Dolinar: „Cigani", nadalje „Špannka muha", „Pri belem konjičku", „DBsetega brata" in druge. ODBOR. ;..........................................................\ • : Gospodarstvo. Kako je pripraviti sode za vinski mok? Vinogradniku, čigar geslo je „red in snaga v kleti", ne bo delala priprava sodov za natakanjo mosta veliko preglavice. Kjer vlada v kleti red, tam se sodi vsikdar takoj po izpraznenju skrbno umijejo, odcede, pri večjih aodih odcedek izbriše in črez 1 ali 2 dni zazvepljajo ter se žveplanje mesečno ponovi. Tako oskrbovani sodi ostanejo zdravi in če so bili le kratek čas prazni, so pripravni za mošt, ako se jih enkrat s Čisto, mrzlo vodo splahne, odcedi in prav malo zažvepla. Ako pa so sodi dalj časa prazni, torej večkrat žveplani, tedaj je potrebno ostrgati žveplovo žlindro, ki nakaplja pri žveplanju, in sode večkrat izplakniti s čisto mrzlo vodo. Ako žveplove Žlindre ne odstranimo, se ona pri vrenj a mošta spreminja V Žveplov vodik, ki daje vinu na gnila jajca spominjajoč vonj. Take sode večkrat izplakovati pa je potreba, da se izluži Bveplova kislina, ki se sčasoma naredi iz žteplovegadimain ki bi sicer dala vinu rezek, ogaten okus in to 8e posebno v takih sodih, ki so prevlečeni z vinskim kamnom, katerega ona razkraja. Težje je pa pripravljati za mošt sode, ki so splesneli. Če je plesnivost šele v poflet-nem razvoju, da ne seza torej v notranjost lesa, tedaj se da tak sod še lahko popraviti. Treba mu jo odpreti dno, ga zbrisati s suho capo in skrbno skrtačiti s čisto mrzlo vodo. Potem ga je napolniti s čisto vodo in to parkrat premeniti, da potegne voda na so morebitne ostanke plesnoče. Nato je sod običajno poviniti in malo zažveplati. Vroča voda se pri plesnivih sodih ne sme sprva nikdar rabiti, ker bi vroča para pognala plesnivost še globje v les. Ona se sme rabiti še le potem, ko Smo z mrzlo vodo odstranili, kar se je odstraniti dalo. Ako sega plesnivost že' nekoliko v les, tedaj je treba notranjost soda s slamo previdno in jednakomerno obžgati in vse ožgano do zdravega lesa ostrgati. Potem je sod nekaj dni namakati v mrzli vodi, ki jo je parkrat premeniti ; slednjič se ga zmiva z vročo in mrzlo vodo in povini ter malo zažvepla. Vendar se ne priporoča vlivati v take sodo prvovrsten mošt, vina pa sploh ne. Sode, ki imajo radi plesnivosfci znotraj že črnkast, trohnel les, pa sploh ni mogoče popraviti. Te je izločiti in se naj uporabijo v drugo namene. Vinarski inštruktor Zupane. Državni proračun za leto 1922. Končni predlog finančnega ministra o državnem bud-Žetu za 1. 1922 obsega te-le postojanke : Državni izdatki: za vrhovno drž. upravo . . 646,759 881 d „ ministrstvo pravde . . . 172,044.658 „ „ „ prosvete . . 501,053.431 „ „ „ vere .... 56.202.892 „ „ „ notr. del . . 142,605.700 „ „ „ nar. zdravja 194,921.817 „ „ „ zun. del . . 32,412.197 „ „ „ financ . . . 816,442.567 „ „ vojske . . . 1,640,959.226 „ ,. „ stavb . . . 331,414.422 „ „ „ saobračaja . 952.292.666 „ „ „ pošte ... 314,352.953 „ „ „ poljeprivrede 102,159.949 „ „ „ trgovine . . 44,113.173 „ „ „ soc. politike 587,470.004 „ D „ agr. reforme 45,647.582 „ „ „ konstituante 881.540 „ Skupna vsota stroškov . . . 6,,581,634.463 d Državni dohodki: od carinskih taks..... 402.910.000 d „ trošerina....... 292.000.000 „ „ agia (zlasti pri carini . . 730.000.000 „ „ davka na posl. obrt . . 400,000.000 „ w pomorske uprave .... 905.750 „ „ invalidskega davka . . . 86,066.750 „ „ državnih posestev . . . 61,656.369 „ „ direktnih davkov .... 1,595.616.066 „ „ državnih podjetij .... 1,282.632.354 „ „ raznih dohodkov .... 43,126.520 „ Skupna vsota dohodkov . . 4,,844,101.809 d Primanjkljaj znaša torej 1 „737,623.654 dinarjev. — Budžetni predlog bo predložen Narodni skupščini, čim se sestane. Politične vesti. .... Kralj Aleksander, ki bi se naj bil vrnil v Beograd 22. septembra, je iznenadoma zopet nekoliko obolel in moral ostati v Parizu. Vendar se je bolezen zboljšala in je pričakovati, da kmalu okreva. Volitev ljubljanskega župana. Po obsodbi v Ptuju je Pesek odložil mesta v raznih zasto-pih. V sredo 29. septembra se je zopet vršila volitev ljubljanskega župana. Pri ožji volitvi je dobil socialni demokrat dr. Ljudevit Peric 23 glasov, demokrat dr. Triller pa 19. Za podžupana je bil izvoljen učitelj Josip Ambrožih. Proti demokratom, ki je najmočnejša stranka, so se združile vse ostale in s tem priborile večino. Nevarnost albanskega vpada. Albanci, na-hiijskani po Italijanih, se nočejo pomiriti. Prete tudi, da udro v našo državo. Vlada je zato našo mejo proti Albaniji močnejše za-stražila. Mala antanta in Madžarska. Madžari se še vedno niso udali zahtevam zapadnih držav. Češkoslovaška, romunska in naša država so izjavile, da so pripravljene, v potrebi z orožjem prisiliti ohole Madžare k miru in redu. Nova vlada v čehoslovaški republiki se je te dni sestavila. Predsednik je dr. Beneš, ki ohrani ministrstvo vnanjih poslov. Ukinjenje potnih legitimacij. Beograd, 25. Septembra. Minister za notranja dela je izdal naredbo o ukinjenju potnih legitimacij za notranji promet. Ljudsko Štetje v Sloveniji izkazuje 1.056-464 prebivalcev, od teh 985.155 Slovencev, 10.721 Srbohrvatov, 4.196 drugih Slovanov, 14.897 Madžarov, 680 Italijanov, 14.063 tujih državljanov, 16.454 neodločenih ter 39.631 Nemcev (teh je torej v Sloveniji kvečemu komaj 4"/o). Habsburški dvorni vlak, ki ga je zavezniška repatacijska komisija prisodila naši kraljevini in ki pride v last kralja Aleksandra, je 16. t. m. zvečer prispel v Ljubljano in se ponoči odpeljal v Beograd. Obstoji iz 9 vagonov in ima 128 ton. Nesreča. 17 letni posestniški sin Jakob Potisk iz Cirkovc pri Pragerskem je pri trganju sadja padel z drevesa, ki je stalo tik ob vinogradu. Priletel je na kol, ki se mu je zariL skozi hrbet v trebuh, a Se pri tem odlomil in je ostal 14 cm dolgi odlomek v telesu. V nevarnem stanju so prepeljali pone- srečenca ponoči v mariborsko javno bolnico, kjer so g« nemudoma operirati. Njegovo sta-nJe j§ Ja^° resno. Žaloigra nesrečne matere. Te dni se je pripeljal« ob 9. uri zvečer iz Kamenice V Novi Sad neka ženska z dvema otrokoma. Sedla je na bližnjo klop, da pomiri jokajo-čega se dojenčka. Odšla je na to v mesto. Zatem je šla preko brvi, na Kateri so bile strohnele deske. K<>j po prvih korakih se je zlomila deska in žena je z otrokom vred padla na kamenje, pri čemer se je dojenček razbil glavo. Nesrečna žena je v svoji neizmerni obupnosti prijela starejšega otroka in ž njim vred skačila v Donavo kjer sta oba izginila v valovih. Obsojen na smrt. Pred mariborsko poroto je končala v soboto Zvečer razprava proti Karlu Zivku iz Ciglenc pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Obdolž&tt je bil, da je lani početkom aprila ubil svojo ženo in umoril svojega dva tedna starega Otroka. Dasiravno' je bil večkrat v preiskavi, zaradi pomanjkanja dokazov pa zopet izpuščen in je ves čas dosledno tajil dejanje, so porotniki na temelju izpovedi prič in raznih obtežilnih indicijev glasovali za krivdorek z 8 proti 4 glasom. Na temelju tega pravoreka je bil Žlvko obsojen na smrt na vešalih. Požar. V nedeljo, dne 11. t. m. okoli 2. ure ponoči je izbruhnil ogenj pri posestniku Marku Blasu pri Sv. Barbari v Halozah zgorelo jo poslopje viničarije do tal; v njem mnogo krme, sodov, kuretine in drugih stvari. Ogenj so sosedje kljub pomanjkanju vode lokalizirali na spreten način. Novi papirnati bankovci. Naša vlada je naročila v Ameriki nove papirnate bankovce po 20 dinarjev. Ti bankovci so že ifcgotov-ljeni in jih bo Amerika v najkrajšem času odposlala v Beograd. Nova tovarna čevljarskih klincev. Znani tvorničar Ivan Seunig je začel graditi novo veliko tvornico lesenih klincev v Tacnu pod Šmarno goro. Ta tvornica bo največja te vrste v Jugoslaviji. %&L¦"#¦list-" Zalivala. PrisrCno se zahvaljujemo vsakemu posameznemu za darila vencev in dobrohotno spremljanje k zadnjemu počitku našega naj-iskreneje ljubljenega sina Posebno izrekamo vsem gospodom profesorjem, pevskemu zboru kakor tudi vsakemu posameznemu njegovih kolegov prisrčno zahvalo. Rodbina Karel. ..P A n 0 HIJ A", tvornica za stroje in potrebuje 5 zdravih slovenskih vajencev. Javijo se naj v „Panonija" V mestnem kopališču. mp** Iščem "^pg eno ali dve meblovani sobi v Ptuju ali okolici Ptuja do 2 km oddaljeno od mesta. Naslov pove uprava lista. Naznanilo preselitve. Podpisana si dovoljujeva čast. občinstvu Ptuja Hljudno naznaniti, da opustiva s 1. oktobrom t. L kavarno 9«Europau in prevzameva z istim dnem kavarno „Korže" v Ptuju, Vseh svetnikov ulica ter se zahvaljujeva za dosedanji obisk in prosiva, da se nama tudi v bodoče izkaže dosedanje zaupanje. Z odličnim spoštovanjem prailC iti ^011113 ^OfŽe. — 4 $ \žm&%®mm2immm &im&m /v I Medic, Rakove & Zanki, d. z o. z. Ljubljana | M Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. ?* §1 Centrala: Ljubljana. >w*w*w v|| M^ Skladišče: Novlsad. JjJ {§ Brzojavi: MerakI, Ljubljana. P^J^ Telefon 64. x***s* @ ^sposka ui. Podružnica Maribor. ^"Ga n Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in jj i? oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski j j? klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. if\ „MERAKL"-lak za pode. „MERAKL"-linoleum lak za pode. „MERAKL emajlni" lak. Z'\ Ceniki se začasno ne razpo- „MERAKL"-brunoline. Ceniki se začasno ne razpo- ^ A ............ šiljajo. ............ == ............ šiijajo. ............ (K w< \ Y arat j Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju h— r% 99 PETOVIA 66 ^pt fe Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Ceue nizke, postrežba točna. n: J Pozor! Reklamna ponudba! Samo 20 dni veljavna! Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 45 namesto 85 dinarjev iranko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. — Po povzetju se pošlje le proti ari 19 dinarjev. Skladišče ur ADOLF MITH, ZAGREB, 'i Samostanska ul. 4.-----------= ¦ 9V ,Z=,a3^L03n.xj©," <5L. d. izdeluje razne stroje in aparate, posebno tudi razne vinogradniške briz-galne in k njim spadajoča dela. -# Sedež podjetja: W PTUJ, DRAVSKA ULICA, ta 10.000 kg sena -^Pl prve vrste na prodaj. Proda se tudi v malih količinah. Naslov pove uprava lista. Učenka se takoj sprejme pri fotografu Schretter, Ptuj, Ljutomeiska testa 16. Razširjajte „Ptujski list." Banka in zavarovalnica ,Beogradska zadruga' d. d. Utemeljena leta 1882. Kapital po predvojnem računu preko Din. 86,000.0000 zavaruje pzoti požaru, na život in nezgode. Pojasnilo daje Generalno zastopstvo ,,Beogradske zadruge" v ČAKOVCU. Išče zastopnike za vasi in mesta Slovenije. Krasna velika preproga še nova, velikost 3X4 m se proda. Vprašati pri upravništvu lista. Stavbne in tesarske polirje, zidarje, tesarje, ter kovače VOZOV sprejme Slov. gradbe- bena družba z o. z. v Ljubljani, tehniška pisarna v tovarni Keršič, Sp. Več lončarskih pomočnikov sprejme proti dobri plači Franc Mikša, lončarski mojster v Ptuju, Velika vojašnica. Prva največja zaloga lesenih krst za mriiče vsake velikosti in v različnih barvah. Kupovalcem, kateri prihajajo od desae strani Drave, se postavi krsta brezplačno čez most. Tudi se vsakemu kupcu dostavijo krste v najbližji okolici na dom Kdor želi, se mu tudi izposodijo brezplačno mrtvaška opravila. Kdor v bolnišnici umerje, se mu postavi krsta brezplačno v bolnišnico. — Tudi pohištvo, stavbenska dela in popravila se po najnižjih cenah izgotovi. S spoštovanjem mizarski mojster v Ptuju, od trgovine g. Riegelbauerja, cesta proti mestnemu pokopališču. posestvo kupiti ali prodati, naj se oglasi v upravništvu „Ptujskega lista." Različni BONBONI (cuker) zoper kašelj, hripavost itd. se dobijo v gornji lekarni pri »zamorcu4 v Ptuju. PH. MR. RUDOLF M0LIT0R. ¦ Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W- Blanke v Ptuju.